\DRUZNA KRAŠKA BANKA
L.
L
OPČINE - Tel. (040)21491
TRST-NABREŽINA SESLJAN - BAZOVICA
__________________________y
PETEK, 10. JANUARJA 1997
Rojstvo
brez
penečega
vina
Bojan Brezigar
Rojstvo novega podjetja naj bi bilo vesel dogodek; nazdravili naj bi mu s penečim vinom. Tokrat je nekoliko drugače, kajti rojstvo Nove Tržaške kreditne banke sovpada s koncem Tržaške kreditne banke, zavoda, ki je nastal kot banCna ustanova slovenske manjšine na osnovi tajnih protokolov, priloženih Londonskemu memorandumu, kot delna odškodnina za škodo, ki jo je slovenski manjšini prizadejal fašizem. Ta banka je prav zaradi tega svojega značaja uživala nekakšen poseben, Čeprav nenapisani status. Zaradi tega statusa je imela precej večja pooblastila od drugih slovenskih bank in zato se v Italiji desetletja nihče ni hudoval, Ce so se za ta pooblastila neprikrito zavzemali tudi najvisji jugoslovanski predstavniki.
Potem se je zgodilo, kar se je zgodilo. Dogodki, ki so bili preveliki za skupinico manjsincev, ki se je Se vedno oprijemala tradicije in gradila prihodnost samo izhajajoč iz preteklosti, ne zavedajoč se, da v politiki preteldosti ni, v ekonomiji pa samo, Ce je podkrepljena z oprijemljivimi sredstvi. Banka pa, to naj bi vsi vedeti, ne more temeljiti na humanističnih vrednotah.
Tako, sredi polemik o udbomafiji, v vrtincu sodnih preiskav in ob tihi a vztrajni dejavnosti tistih, ki so tej slovenski prisotnosti vedno nasprotovati, se je iztekla življenjska doba TKB. Za seboj je pustila veliko pogorišče: opeharjene delničarje, zbegane podjetnike, razburjene varčevalce, zaskrbljene ustanove, užaljene Slovence. Manjšina se poCuti bolj osamljena kot kdajkoli prej.
Zato včerajšnje rojstvo nove banke ne more biti za nas vesel dogodek. Žalost in jezo blažita le zagotovilo, da bodo uslužbenci ohranili svoja delovna mesta in obljuba, da bo nova banka poslovala dvojezično. Tolažba, ki ne rešuje problemov in ki nam res ne dovoljuje, da bi rojstvu nove banke nazdraviti s penečim vinom.
LJUBLJANA / SINOČI V DRŽAVNEM ZBORU
Drnovšek izvoljen za mandatarja
LJUBLJANA - Poslanci in poslanke državnega zbora so vCeraj na tajnem glasovanju s 46 proti 44 glasovi podprli predlog predsednika države Milana KuCana in za predsednika nove slovenske vlade izvolili dr. Janeza Drnovška, ki bo tako imel že tretjič priložnost sestaviti novo vlado.
Sedaj ima Drnovšek dva tedna Časa, da predlaga državnemu zboru ministre. 2e vCeraj je napovedal, da se bo zavzemal za Cim širšo koalicijo, h kateri naj bi privabil tudi katero od pomladnih strank, ko je dejal, da je zadovoljen in da upa, »da bomo v nadaljevanju našli nekakšen širši konsenz tudi v parlamentu med poslanci, tako da sestavimo vlado in se dogovorimo o vseh drugih
stvareh, ki Čakajo Slovenijo v naslednjem obdobju. Glede sestave nove vlade pa je trenutno še preu-ranjeno govoriti.«
V izjavi za javnost pa je predsednik SLS Marjan Podobnik dejal, da Drnovšku ne more Čestitati za izvolitev, dokler nima jasne informacije o tem, ali je bil mandatar tudi neposredno vpleten v poskuse podkupovanja. Želim pa mu, je dejal, da bi ta rezultat vendarle uporabil pozitivno za prihodnost Slovenije, sicer pa izvolitev Drnovška za mene osebno in stranko ničesar ne spreminja. Podobnik je še izrazil upanje, da je bil 46. poslanec vendarle pridobljen na osnovi političnega prepričevanja, ne pa morda kakšnih drugih kriterijev.
Na 4. strani
TRST / VČERAJ FORMALNA USTANOVITEV
Od včeraj Nova TKB
Interes vodstvo novega zavoda za razvoj zunanjetrgovinskih poslov, pa tudi za dobre odnose s slovensko manjšino
TRST - SinoCi so formalno ustanovili Novo tržaško kreditno banko, ki je nastala na ruševinah nekdanje Tržaške kreditne banke s kapitalskim vložkom 50 milijard lir pa-dovanskega zavoda Banca ambrosiana popolare veneta.
Vodstvo novega zavoda se je še pred tem srečalo s predstavniki tukajšnjih krajevnih inštitucij in jim potrdilo, kot so posredovali tudi tisku, svoj strateški namen, da Nova TKB prevzame in razvije zdravi del dediščine banke, ki je bila 36 let referenčni zavod slovenske manjšine.
Nova banka se bo torej delovala predvsem kot banka širokega območja Severne Italije za posredovanje komercialnih odnosov s Srednjo in z Vzhodno Evropo, v prvi vrsti s Slovenijo in Hrvaško, kjer nameravajo odpreti svoja okenca. Napovedali pa so tudi, da bodo skušali uveljaviti poseben odnos s slovensko manjšino.
Na 3. strani
Slovenci
inNZ:
Častila
vztraja
TRST - Deželni svetovalec Gian-franco Casula je v pogovoru za naš dnevnik potrdil prepričanje, ki ga je izrazil v deželnem svetu, da mora Nacionalno zavezništvo spremeniti svojo dosedanjo zelo togo in zaprto politiko do slovenske manjšine. Njegova stališča sta kritizirala poslanec Roberto Menia in deželni koordinator Finije-ve stranke Sergio Dressi.
Na 4. strani
V novo sodno leto s starimi problemi
TRST - Slovesna otvoritev novega sodnega leta bo sicer jutri zjutraj, vendar je glavni pravd-nik Elio Pasquariello že vCeraj posredoval svoje poročilo, v katerem obravnava razmere v Tržaškem okraju, ki se dejansko ujema z mejami dežele FJK. V poročilu je poleg podrobnih statističnih podatkih o raznih kriminalnih dejanjih tudi poudarek na specifičnih težavah, ki pestijo sodstvo v naših krajih, v daljšem'uvodnem razmišljanju pa je načel tudi vrsto vprašanj, ki imajo vsedržavni znaCaj.
Na 5. strani
Trst: Luša na čelu ustanove IACP?
TRST - Nekdanja pokrajinska tajnica in bivša deželna svetovalka DSL Perla Luša je najresnejša kandidatka za predsednico tržaške Ustanove za ljudske gradnje (IACP). Predsednika imenuje deželna uprava, ki je že dala vedeti, da bo izbrala zastopnika Oljke v novem upravnem svetu ustanove.
Lušo je v upravni svet IACP na sinočnji seji izvolil pokrajinski svet. V Oljki je prišlo do polemik med DSL in Ljudsko stranko, ki pa na koncu niso vplivale na izvolitev Luše.
Na 5. strani
Izid današnje številke Primorskega dnevnika je omogočilo 129 uslužbencev Tržaške kreditne banke.
Vsi, ki ustvarjamo časopis, se mu najtopleje zahvaljujemo.
Vsi tržaški župani so podprli znana skupna prizadevanja za rešitev našega dnevnika
TRST - Župani Trsta, Nabrežine, Milj, Doline, Zgonika in Repentabra so v skupni izjavi podprli prizadevanja za rešitev Primorskega dnevnika. Riccardo Illy, Giorgio Depangher, Roberto Di Piazza, Boris Pangerc, Tamara Blazina in Aleksij Križman so mnenja, da bi moral Časopis Cimprej postati last vseh Slovencev v Italiji.
Stališče o Primorskem dnevniku in o nastajajoči zadrugi so zavzeli tudi Slovenci iz vrst Ljudske stranke.
Na 2. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Kongres Ljudske stranke
S poročilom odhajajočega tajnika Gerarda Bianca se je vCeraj v Rimu začel 3. vsedržavni kongres Ljudske stranke.
Stran 2
Razširjeni odbor ZSKD
V	Gregorčičevi dvorani se je sestal razširjeni pokrajinski odbor ZSKD, ki je med drugim sklenil prirediti solidarnostni koncert za Primorski dnevnik.
Strane
Sestanek za vpis prvošolčkov
V	Skednju je včeraj didaktično ravnateljstvo priredilo informativni sestanek za starše pred vpisom njihovih otrok v prve razrede osnovnih šol.
Strane
Edvin Švab »upokojenec«
Pogovor z dolgoletnim ravnateljem Dijaškega doma v Trstu Edvinom Švabom ob njegovi upokojitvi.
Strane
Za razvoj goriškega letališča
Po vladnem odloku o dokončni odpovedi financar-ski šoti je goriški Odbor za letališče pozval k združitvi sil za nov zagon letaliških dejavnosti, Zupan pa se ne odpoveduje polemiki.
Stran 10
Vabimo Vas, da si ogledate naše izredne POPUSTE ob sezonski RAZPRODAJI
MAUJEJI
Ulica Ponziana 3 - Tel. 764833 TRST

KRAJEVNI UPRAVITELJI O KRIZI PRIMORSKEGA DNEVNIKA
Župani tižaške pokrajine v podporo dnevniku
Poziv italijanskim in slovenskim državnim telesom
Predstavniki novinarjev in uslužbencev Primorskega dnevnika so se pred kratkim na zgoniškem županstvu srečali s slovenskimi upravitelji iz tržaške pokrajine, katerim so predstavili težave, s katerimi se sooča časopis in hkrati prizadevanja za njegov obstoj. Upravitelji so se nato sestali in o Primorskem dnevniku oblikovali naslednje stališče, ki ga v celoti objavljamo:
Primorski dnevnik je edini dnevnik Slovencev v Italiji. Ob njegovi več kot polstoletni vsakodnevni prisotnosti v najglobljem tkivu slovenskega življa na Tržaškem, Goriškem in Videmskem - v slovenskih družinah - je zrasla vsa povojna generacija delavcev, intelektualcev, kulturnikov, športnikov, gospodarstvenikov, opredeljenih in neopredeljenih, nazorsko doslednih in nazorsko kritičnih bralcev, naročnikov, priložnostnih odjemalcev, skratka vseh, ki so iz takšnega ali drugačnega nagiba, iz takšne ali drugačne potrebe, kupovali (in še kupujejo) Primorski dnevnik kot edini dnevnik Slovencev v Italiji.
Središčna vloga Primorskega dnevnika kot informacijskega in informativnega vira je nesporna. Primorski dnevnik je tako tesno zraščen z utripanjem na vseh ravneh, kjer se javno in zasebno uresničuje vsakodnevno sproščanje življenjske energije Slovencev v Italiji, da bi njegova ukinitev pomenila nepopravljivo moralno škodo, ki bi v manjšini pustila trajne posledice.
V tem smislu razumemo izjemne napore, ki jih vsi sooblikovalci Primorskega dnevnika vlagajo v širokopotezno akcijo za njegovo rešitev.
Podpisniki pričujočega doku-
menta, izvoljeni predstavniki italijanskega in slovenskega prebivalstva v Tržaški pokrajini izražamo popolno solidarnost časnikarjem, uradniškemu in tiskarskemu osebju, ter vsem, ki jih kriza Primorskega dnevnika gmotno in moralno prizadeva preko vsake dojemljive mere in načenja že njihovo etično in profesionalno dostojanstvo;
pozivamo najvišje organe italijanske oblasti v Rimu in slovenske oblasti v Ljubljani, da nemudoma sprostijo denarna sredstva, s katerimi bi Primorskemu dnevniku zagotovila normalne razmere in pogoje za obstoj in nadaljno izhajanje
odobravamo vsako možno rešitev lastninjenja, upravljanja in oblikovanja časopisa s poudarkom na načelu, da mora Primorski dnevnik, ob spoštovanju lastne preteklosti, na načelih miru, sožitja, sobivanja tu živečih narodnosti, demokracije in odprtosti postati last vseh Slovencev v Italiji;
poudarjamo vlogo mostu, ki jo s pretokom informacij. Primorski dnevnik opravlja med tu živečima narodoma in bistveno prispeva k uveljavljanju kulturnih in civilizacijskih vrednot Trsta in dežele FJK kot pomembnih stičišč srednjeevropskega prostora;
pozivamo nadalje vse zdrave sile slovenske in italijanske javnosti, da strnejo svoje moči v enotno akcijo za rešitev Primorskega dnevnika, vzamejo trezno v pretres bivše, sedanje in bodoče ekonomsko stanje in brez polemičnih prizvokov pristopijo v akcijo za dokončno in trajno rešitev Primorskega dnevnika;
izražamo skupno željo, da bi Primorski dnevnik v bodoče ne samo še izhajal, temveč poglobil svoje vsebinsko jedro in razširil svojo jezikovno osnovo, da bi postal dostopen tudi italijanskemu prebivalstvu, ki ne pozna slovenskega jezika.
V duhu zgoraj navedenih premis, bomo župani občin tržaške pokrajine še naprej v prvi osebi spremljali razvoj dogodkov in si prizadevali, da Primorski dnevnik jcot edini dnevnik Slovencev v Italiji obstane in Se naprej opravlja svojo nenadomestljivo vlogo.
Župan občine Zgonik: Tamara Blažina
Župan občine Devin-Nabrežina Giorgio Depangher
Župan občine Milje: Roberto Di Piazza
Župan občine Trst: Riccardo Illy
Župan občine Repentabor: Aleksij Križman
Zupan občine Dolina: Boris Pangerc
PRIMORSKI
Stališče
slovenske
komponente
Ljudske
stranke
V zvezi z znanimi dogodki glede bodočnosti edinega slovenskega dnevnika Slovencev v Italiji izraža Slovenska komponenta v Ljudski stranki sledeče stališče: Nujna je čimprejšnja ustanovitev zadruge, ki naj postane lastnik Primorskega dnevnika in naj neposredno upravlja finančna sredstva, katerih je časopis deležen s strani Republike Italije in Republike Slovenije.
Število članov zadruge je neomejeno. Člani zadruge so lahko samo fizične osebe, pripadniki slovenske manjšine v Italiji, ne glede na njihovo politično ali versko prepričanje.
Začasno, dokler se ne preverijo odgovornosti za nastalo škodo, ne morejo postati člani zadruge delničarji in upravitelji družbe PRAE SpA-DZP dd.
Novonastala zadruga si ne bo prevzela nikakršnega bremena, ki izhaja iz preteklega delovanja. Nastalo škodo naj poravna tisti, ki jo je povzročil. Novi Primorski dnevnik naj postane končno pluralistično glasilo vseh Slovencev v Italiji. Odklanjamo teorijo političnega ali »bipolarnega« predstavništva, ki naj bi jamčil svobodno obveščanje, to lahko zagotavljajo le neodvisni in strokovni novinarji.
Niso sprejemljivi predlogi, ki skušajo na razne načine ohraniti manipulacijo in nadzorstvo nad informacijo slovenske manjšine s strani dobro znanih krogov.
Slovenska komponenta v Ljudski stranki
KONGRES /POROČILO TAJNIKA BIANCA
Ljudska stranka »opogumljena in opremljena za nove izzive«
RIM - Oljka mora biti zbirališče različnih identitet, ne pa enotna stranka evropske levice. Ljudska stranka je zvest zaveznik Romana Prodija, levosredinska izbira pa je nepreklicna. To so bile nekatere od ključnih točk 118 strani dolgega poročila tajnika Gerarda Bianca na 3. vsedržavnem kongresu Ljudske stranke.
V	kongresni palači v Rimu se je včeraj kar trlo novinarjev, delegatov in gostov, kot v starih časih nekdanje Krščanske demokracije. Poleg Romana Prodija so v prvi vrsti sedeli številni člani vlade, ob njih pa vsi najvisji politični voditelji z izjemo Silvia Berlusconija in Fausta Bertinottija, ki se tačas mudita v tujini. Kongresu je predsedoval priletni bivši minister Emilio Colombo (ki je v svojem uvodnem pozdravu zamenjal vrstni red kongresa), začel pa ga je predsednik stranke Gio-vanni Bianchi, ki se je spomnil pred kratkim preminulega Giuseppa Dossettija.
V	svojem poročilu je Bianco obširno obravnaval stanje stranke, ki da je bila »ponižana in ranjena«, zdaj pa je »opogumljena in opremljena za nove izzive, dotaknil pa se je tudi vseh najbolj
Gerardo Bianco bere svoje poročilo na kongresu LS (telefoto AP)
aktualnih političnih vprašanj, začenši z odnosi znotraj Oljke pa tudi s katoliškimi silami, ki so se odločile za desno sredino.
Kongres bo moral izbrati novega tajnika, saj je Bianco potrdil svoj odstop (dal pa je tudi razumeti, da bi lahko sprejel novo kandidaturo): glavni favorit za izvolitev je bivši sindikalist Franco Marini,'ki menda že računa na podporo večine delegatov, njegovega tekmeca Pierluigija Castagnet-tija pa naj bi podprlo okrog 30 odstotkov delegatov.
PREDNAROCNINE 1997
primorski dnevnik
Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1997 nudimo znane ugodnosti:
Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice
Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke
Za novoporočence v letu 1997 bo naročnina brezplačna
Do 28. februarja 1997 ostane prednaročnina nespremenjena
(TUDI LETOS 300.000 lir)
KAKO PLAČATE:
prednaročnina lahko plačate na upravi ^ Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici
^ pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK
^ na Goriškem in po vaseh na Tržaškem pri ^ raznašalcih Primorskega dnevnika
RIM / USTAVNE REFORME
	
X - /	
Od Cossige zelena luč za dvodomno komisijo
Omogočili pa naj bi tudi referendum
RIM - Z zasedanja zagovornikov ustavodajne skupščine kot edinega zakonitega in učinkovitega sredstva za uresničitev ustavnih reform so včeraj nepričakovano prižgali zeleno luč - seveda z nekaterimi pogoji in pridržki - za dvodomno parlamentarno komisijo. Avtor nenadejane poteze je bivši predsednik republike Francesco Cossiga, ki se je včeraj skupaj z najvišjimi voditelji Pola svoboščin (odsoten je bil le Berlusconi, ki se mudi v Braziliji) udeležil seje Segnijevega Cobac, se pravi organizacije, ki se poteguje za sklicanje ustavodajne skupščine. Cossiga je predlagal, naj bi desnica omogočila odobritev ustavnega zakona o ustanovitvi dvodomne parlamentarne komisije, vendar tako, da bi predlog ne prejel dvotretjinske večine in bi zato imeli možnost, da bi sklicali referendum, na katerenj naj bi se volilci izrekli za ali proti zakonu in s tem tudi za ali proti delu dvodomne komisije. Referendum bi seveda ne
Bivši predsednik republike Francesco Cossiga na včerajšnjem zasedanju Cobac skupaj s Segnijem (čevo) in Scognamigliom (telefoto AP)
bil nekaj avtomatičnega, je pojasnil Cossiga, bi pa pomenil velik pritisk javnega mnenja na stranke, ki bi se zato morale z vso resnostjo lotiti reform. Prisotni predstavniki Pola svoboščin -med njimi Pierferdinan-do Casini in Rocco Butti-gjione - so sicer z različnimi odtenki predlog podprli, podprl ga je celo vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, ki je bil do včeraj najbolj odločen nasprotnik dvodomne komisije.
Fini je celo napovedal, da bi do prizadeval, da bo Pol svoboščin tudi formalno sprejel Cossi-gov predlog, o čemer pa bo zadnja beseda pripadla Berlusconiju.
Tudi sam Mario Segni je pozdravil predlog, po drugi strani pa bo napovedal, da bo njegova organizacija še naprej zbirala podpise pod zahtevo po ustavodajni skupščini, saj bi tudi to bila oblika pritiska na stranke, da izvedejo reforme.
Luigi
Caligaris polemično zapustil Fona Italia
RIM - Bivši general Luigi Caligaris, eden od ustanoviteljev Forza Italia in od leta 1994 evropski parlamentarec te stranke (bil je izvoljen v naši deželi s 120 tisoč glasovi) je odstopil iz parlamentarne skupine Forza Italia Evropskega parlamenta in prestopil v mešano skupino.
V intervjuju za tednik »L’Espres-so« je Caligaris utemeljil svojo gesto, češ da je Ber-lusconijeva stranka postala zgolj sredstvo za lov na glasove brez vsakršne politične identitete, da so njeni voditelji amaterji, ki bi jih Berlusconi nikoli ne zaposlil v svojih podjetjih, da je notranja razprava zadušena, kajti edina značilnost pripadnikov te stranke je popolna zvestoba šefu.
TRST - Sinod, nekaj minut pred 20. uro, so pri notarju Giordanu v Pasaži Protti podpisali zadnje dokumente za ustanovitev Nove tržaške kreditne banke. Dolgo obdobje negotovosti po uvedbi komisarske uprave in nato upravne likvidacije TKB se je tako zaključilo z rojstvom novega denarnega zavoda, ki ga vodi padovanska Banca an-toniana popolare veneta.
Trajalo skoraj 4 ure, preden so podpisali in ožigosali vso potrebno dokumentacijo, kar dokazuje zapletenost postopka, pa tudi nekatere počasnosti v birokratskem aparatu, saj so zadnje dokumente prejeli iz Rima šele včeraj opoldne. Na eni strani mize sta bila komisarja likvidatorja TKB Raffaele Lener in Mar-co Zanzi, ki ju je Banka Italije imenovala prejšnjega
22..	novembra, na drugi strani pa vodstvo novega tržaškega zavoda in sicer predsednik upravnega sveta Antonio Ceola, pooblaščeni upravitelj Silvano Pontello (ki je obenem glavni ravnatelj padovan-skega zavoda) in generalni direktor Enzo Ortolan.
Kaj je pravzaprav padovanska banka prevzela od komisarjev likvidatorjev TKB? Lahko bi rekli, da so prevzeli to, kar je dobrega, likvidatorjem pa pustili tisto, kar je slabega, ali drugače povedano: prevzeli so imovino nekdanje TKB, njeno vpeljanost na tukajšnjem tržišču in na širšem območju onstran meje, osebje in torej znanje ter razvito mrežo stikov, depozite in stranke (z upanjem, da bodo ohranile račune v novem zavodu), pa tudi vse izterljive kredite, torej tiste pasivne postavke, ki se bodo zelo verjetno vrnile v banko, kot so n.pr. velika večina zajamčenih kreditov posameznikov za nakup nepremičnin ali pa operativni krediti uspešnih in solidnih podjetij; likvidatorjem TKB pa so prepustili tiste dolgove, ki so po
Sinoči je na ruševinah TKB nastala Nova Tržaška kreditna banka


■
vsej verjetnosti neizterljivi in iz katerih si bosta komisarja v prihodnjem obdobju prizadevala, da bi iztržila, kar se pač iztržiti da. Prav gotovo sta višina enih in drugih postavk znana tako prodajalcu - likvidatorjem, kot tudi kupcu - padovan-ski banki, doslej pa niso še prodrle v javnost zanesljive številke, ki bi izpričale, da ni bilo res nobene druge rešitve, kot pa likvidacija TKB.
Nova Tržaška kreditna banka bo verjetno odprla okenca že zadnje dni tega meseca, ko bodo varčevalcem spet dostopni računi, ki so jih zamrznili 23. okto-
bra lani. Nova TKB bo v začetnem obdobju, tako vsaj menijo izvedenci, nudila ugodne pogoje, da se uveljavi na tukajšnjem in na bližnjem tržišču. Tehtnih razlogov za zaupanje sicer ne manjka novi banki, saj se opira na trden in ustaljeni padovanski zavod, ki spada med pomembnejše italijanske banke in je vsekakor ena najbolj razvejanih in uspešnih bank severovzhodne Italije, med drugim pa je tudi tesno povezana na mednarodni ravni z nizozemsko Rotterdam banko.
Se pred sinočnjo formalizacijo nastanka Nove
Sporočilo likvidatorjev
Komisarja likvidatorja TKB Lener in Zanzi sta sinod v tiskovnem sporodlu informirala javnost, da sta predala aktivne in pasivne postavke TKB Novi tržaški kreditni banki, ki je nastala na pobudo Bance Antoniane, »katere solidnost in strategija sta porok za skorajšnji preporod banke.« Novi zavod bo prevzel vse postavke TKB z izjemo onih kreditov, »za katere so se pokazale nepravilnosti ali težave pri izterjanju, ter tistega dela depozitov, ki jih ne krije Medbančni jamstveni sklad.« Komisarja nadalje sporočata, da bo nova banka prevzela vse osebje TKB, ki bo za to zaprosilo, okenca nove banke pa bodo odprli v najkrajšem času.
tržaške kreditne banke so se predstavniki vodstva sestali z nekaterimi krajevnimi upravitelji in sicer s tržaškim županom Riccar-dom Illyjem, s predsednikom deželne vlade Gian-carlom Cruderjem in s podpredsednikom deželnega sveta Milošem Budinom. Slednji nam je po srečanju povedal svoje mnenje o nastopu padovanske skupine na Čelu novega denarnega zavoda, ki je nastal, kot se pravi z že uveljavljenim stavkom, na ruševinah TKB: »Antonianska banka nedvomno spada med najbolj solidne italijanske zasebne denarne zavode in torej s tem jamči resnost in uspešnost nove pobude. Zdi se mi tudi, da so v razgovoru zaenkrat pokazali tudi občutljivost in razumevanje za manjšinski oz. narodnostni značaj te banke. Vsekakor gledajo na Trst kot na obmejno mesto, ki je pomembno zaradi svoje povezave s Slovenijo, s Hrvaško in s širšim zaledjem nasploh. Zaenkrat se mi torej zdi, da se zadeva pozitivno razvija.«
Pozitivno mnenje smo
■
*
E
■
zabeležili tudi pri deželnem tajniku sindikata bančnikov CGIL Giorgiu Uboniju: »Ce ne bodo nastale nepredvidene zapreke, lahko ocenimo to zadnje dejanje kot dober zaključek težkega obdobja, kar je koristno za uslužbence banke, za vse mesto in njegovo gospodarstvo, pa tudi za samo slovensko manjšino. Upamo, da bo nova banka, ki ni veC last slovenske manjšine, ohranila vsaj značaj referenčne banke za slovensko manjšino.«
Na koncu naj še zabeležimo informacijo, po kateri naj bi Riječka banka vložila tožbo proti Banki Italije zaradi vodenja likvidacijskega postopka v TKB, pri katerem naj bi oškodovali interese tega hrvaškega zavoda. Ni izključeno, da se bodo tudi drugi denarni zavodi, ki so imeli svoje depozite pri TKB, stopili na sodno pot, da spet pridejo do svojih sredstev. Znano je, da so italijanski sodni postopki izredno zamudni, kaže pa, naj bi bilo prvo zasedanje na tržaški sodniji že prihodnjega marca.
Ugledna palača na Oberdankovem trgu, sedež, ki so ga uredili za nekdanjo Tržaško kreditno banko, je padovanske predstavnike začudil zaradi svoje nenavadne razsežnosti (8.000 kv.m) ter zaradi izredno luksuzne ureditve, na katero pravijo, da niso vajeni.
Začudenje in nameni vodstva nove banke
TRST - Včeraj dopoldne so si predstavniki padovanske Bance antoniane popolare venete ogledali sedež na Oberdankovem trgu, kamor bi se morala preseliti TKB. Zabeležili smo njihovo začudenje glede na ogromno površino in izredno luksuzno opremo: »Mi raje delamo pri tleh kot pa v oblakih...« Morda se bo Nova tržaška kreditna banka res preselila iz sedeža v Ul. Fil-zi, a prav gotovo ne bo prevzela vseh prostorov v novem »pretiranem« sedežu.
Tak je stil novega lastništva tistega, kar je 36 let bila »banka slovenske manjšine«. Vložili so 50 milijard lir v novi zavod, pričakujejo pa še po 10 milijard lir kapitalske investicije s strani dveh zavodov iz Slovenije in Hrvaške.
Kateri pa so strateški interesi, zaradi katerih je padovanski zavod »sprejel nelahko nalogo, ki so nam jo naložili potem, ko so jo drugi zavrnili,« kot pravijo sami? Predvidevajo, da bodo prvi dve leti delali z izgubo, vendar vidijo interes v uveljavljanju na tukajšnjem, predvsem pa na sosednjih tržiščih, torej merijo k uveljavitvi novega zavoda kot mednarodne poslovne banke, za kar s svojimi približno 500 okenci očitno imajo dovolj znanja, sposobnosti in sred-
stev. Ni pa še zagotovil, da bodo lahko odprli okenca onstran meje, za kar niso imeli velike koristi od nedavnega sklepa Banke Italije, ki ni dovolila Ljubljanski banki, da bi odprla svoja okenca v Trstu.
Nova TKB bo ohranila svojo specifiko, zatrjujejo, saj bi sicer postal dvojnik že obstoječih filialk Bance Antoniane. Postala naj bi referenčna banka za sodelovanje s sosednjimi, pa tudi z bolj oddaljenimi državami Srednje in Vzhodne Evrope, in to za območje vse Severne Italije, na katerem je razpredena padovanska banka. Obenem pa bo banka morala uveljaviti svojo zasidranost na tukajšnjem tržišču, na katerega je padovanski zavod globoko vezan, saj se je do nedavnega imenoval Banca anto-niana di Padova e Trieste, ker je svojcas prevzel tukajšnjo Ban-co Giuliano.
Nenazadnje pa bo nova banka morala uveljaviti poseben odnos s slovensko manjšino, so nam še zagotovili sinoči: »Prisotni smo na vsem območju, kjer živijo Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini, pozorni bomo do vas in si pričakujemo, da bomo sodelovali.« Tudi slovenska manjšina, ki je dokončno izgubila svojo banko, upa, da bo Nova TKB -Slovencem prijazna banka.
Doslej neuspešni poskusi vstopa italijanskih bank v Slovenijo
Ob sedanjem dogajanju v zvezi s posledicami bankrota Tržaške kreditne banke in ustanovitvi nove, v kateri ima večinski delež Banca Antoniana Popolare Veneta iz Padove, ki namerava odpreti nekaj okenc na Slovenskem in Hrvaškem, se velja spomniti na dosedanje neuspele poi-skuse vstopa italijanskih bank v Slovenijo. Da se še nekoliko zaustavimo ob dosedanjem dogajanju je treba tudi povedati, da je v Sloveniji še vedno v veljavi zelo strog in omejevalen bančni zakon, po katerem morajo tam poslujoče banke imeti določeno, kar visoko, vsoto svojega bazičnega kapitala Ta pravila so pred nekaj leti sprejeli v Ljubljani v centralni Banki Slovenije, da bi odvrnili vsakogar doma ah iz tujine, da bi kar tako odpiral banke. Nekatere banke v Sloveniji so v predpisanih rokih izvedle dokapitalizacijo, druge pa ne. Prišlo je že do nekaterih združitev bank, druge so na vidiku. Banke, ki se niso dokapitalizirale, so prisiljene delovati na omejen način. Tudi v zadnjem Času je prišlo do pretresov v bančnem sistemu. Najbolj viden je oni Komercialne banke Triglav v Kranju, ki jo je Banka Slovenije praktično »izbrisala« iz seznama bank. Likvidatorji in sodišča se sedaj ukvarjajo z njenimi upniki in dolžniki.
Takoj po osamosvojitvi Slovenije, v Času, ko se ni vedelo, kateri zakon naj velja, se je v Sloveniji sesul dotlej skoro dominantni sistem Ljubljanske banke. Nekatere krajevne banke so se od nje odcepile, ustanovljene so bile tudi nove banke. V Slovenijo so vdrli tujci. Avstrijci kar na veliko: Austria Bank in Credi-tanstalt sta v Ljubljani odprb banki hčeri. V drugo banko je prišla zveza avstrijskih rajfajznovk. Kasneje je še zveza avstrijskih ljudskih bank Volksbanken AG kupila banko v Celju, ki so ji dali ime Ljudska banka. Avstrijci so kasneje dokapitalizirali svoje banke, kot je zahtevala slovenska zakonodaja. Dodajmo še Francoze, ki so odprh podružnico svoje Societe Generale. Ta skrbi predvsem za uvozne in izvorne posle novomeške tovarne avtomobilov, kjer izdelujejo renaulte.
Tudi itabjanske banke so skušale priti v Slovenijo. Najprej je to bila takrat še državna Credito Italiano. Bili so nekakšni pogovori in dogovori med rimsko in ljubljansko vlado ter brez dvoma tudi med centralnima bankama dveh držav. Ljubljanska banka naj bi odprla podružnico v Milanu, Credit pa svojo v Ljubljani. Ljubljančani so zares šli v Milan (sedaj so na
vrsti zapleti v zvezi z odpiranjem podružnice te milanske banke v Trstu, ali pa, kot pravijo v Ljubljani, preselitvi banke iz Milana v Trst), Italijani pa v Ljubljano niso prišli. Zakaj, ni bilo nikjer povedano. Najbrž je bila temu vzrok draga slovenska zahteva po veC kot 60 milijardah lir osnovnega kapitala za odprtje banke ah podružnice. V italijanskih bančnih krogih pravijo, da je to Italijane razkačilo in v marsikaterem finančniku spremenilo odnos do Slovenije.
Credit je sicer bila edina italijanska banka, ki je hotela priti v Ljubljano z vladnim blagoslovom. Druge banke so šle vsaka svojo pot. Najprej je to bila Cassa di Risparmio di Venezia, ki je hotela kupiti precejšen paket delnic novogoriške Vipa banke. Bilo je že tik pred zdajci, pa je v Benetkah nekaj počilo. Carive je imela preveč rizičnih posojil, nad njo so uvedli neke vrste nadzorstvo, sedaj nad njo bedi Cassa di Risparmio di Padova. Goriška hranilnica Cassa di Risparmio di Gorizia je nameravala odkupiti 11-odstotni delež Komercialne banke v Novi Gorici. K sreči takrat ni šla v ta posel, saj je pregled Banke Slovenije v novogoriški banki pokazal, da je tam bila luknja vredna nekaj nad 200 milijonov mark. Banko so
potem podržavili ter sanirali, sedaj je v sklopu mariborske Kreditne banke. Takrat še samostojna Banca Antoniana iz Padove je hotela kupiti ah vstopiti v Fiba banko v Kopm. Ze omenjeni omejevalni ukrepi Banke Slovenije niso dali zaželje-nega rezultata. Nekatera tržaška podjetja skupine Salti so kupila 51-odstotni delež Noricum banke. Ta je samostojno vzdržala le nekaj let. Sedaj jo je kupila Banca Celje. Najbrž se bosta banki spojili, pa čeprav zasedaj poslujeta še pod dvema imenoma.
Na drugačen naCin so v Slovenijo dejansko vstopile nekatere druge ita-lijanske banke. Skupina ljudskih bank iz Veneta je kupila paket delnic avstrijske zveze ljudskih bank Volksbanken. Na ta način so te banke prišle tudi v Slovenijo, na Češko, na Madžarsko in Slovaško, kjer so Avstrijci ustanovili svoje banke. V Sloveniji je to Ljudska banka v Celju, podružnico ima tudi v Kopm, Milanska Cariplo je delničar dunajske Bank Austria. Tudi ta je na Slovenskem. Mimogrede je milanska Cariplo tudi delničar goriške Cassa di Risparmio, ki še vedno namerava v Slovenijo. Svoja reprezentančna urada sta v Kopm odprh Cassa di Risparmio di Trieste, v Novi Gorici pa
GRUP - Cassa di Risparmio di Udine e Pordenone.
Sedaj naj bi bila na vrsti Nova Tržaška kreditna banka, oz. bančniki iz Padove. Po sedanji slovenski zakonodaji to ni mogoče, razen da vplačaš 60 milijard lir, kar je celo veC od osnovnega kapitala v Novi TKB. Zato si v Padovi žehjo povezavo s kakšno slovensko banko. Voditelji Krekove iz Maribora so vsaj zasedaj zanikali tovrstne vesti, prihajajoče iz Padove. Vemo, da je v Ljubljani »v izdelavi« nov bančni zakon. Osnutek so v prejšnji vladi že izdelali, mora pa v dolgo proceduro v parlament. V njem je tudi reCeno, da bodo, a vendarle po nekaj letih, tuje banke lahko odpirale podružnice, brez vsakega obveznega plačila oz. osnovnega kapitala. Prišlo naj bi torej do zakonodaje evropskega tipa. Vendar pa bo do tedaj še nekaj let. Ker v Sloveniji težijo k zmanjšanju števila bank (sedaj jih je približno 30,) je tudi malo verjetno, da bi sedaj neki tuji banki (beri Nova TKB) dali izredno dovoljenje, najbrž tudi v zameno za odprtje tržaške podružnice Nove Ljubljanske banke. Vse se sicer lahko zgodi, vendar vemo, kako dolga so pogajanja na mednarodni ravni.
Marko VValtritsch
4
Petek, 10. januarja 1997
ALPE JADRAN
LJUBLJANA / PO DVEH DNEH NAPETE IN POLEMIČNE RAZPRAVE
DEŽELNA POLITIKA / STAL1ŽCA SVETOVALCA CASULE
Drnovšek s 46 glasovi izvoljen za mandatarja
Slovenski politični prostor še vedno izrazito bipolaren
»NZ mora spremenili odnos do Slovencev«
»Če bi živel v Trstu, bi razmišljal kot Menia« Cecovini med prvimi podprl novo stališče
LJUBLJANA - Poslanci in poslanke državnega zbora so včeraj na tajnem glasovanju s 46 proti 44 glasovi podprli predlog predsednika države Milana Kučana in za predsednika nove slovenske vlade izvolili dr. Janeza Drnovška, ki bo tako imel že tretjič priložnost sestaviti novo vlado. Na tajnem glasovanju je bilo skupaj odddanih devetdeset glasovnic, ki so bile tudi vse veljavne. Za izvolitev je Drnovšek v skladu s slovensko ustavo potreboval podporo najmanj 46 poslank in poslancev.
Sicer pa je bil Drnovšek izvoljen po dvodnevni dolgi in precej polemični razpravi, mnogi pa so še včeraj napovedovali, da se bo ta zavlekla v prihodnji teden.
Včerajšnjo razpravo je začel Lojze Peterle, ki je uvodoma dejal, da se sicer veseli sodelovanja s poslanci v naslednjih štirih letih, vendar pa se ne veseli tega, kako so začeli politično leto. »Mislim, da ni dobro za to državo, če se odločamo o mandatarju Sele dva meseca po volitvah«, je ocenil Peterle in dodal, da prav tako ni dobro za državo, če je vse več ljudi prepričanih, da se politika začenja delati s podkupovanjem. Med drugim je precej kritično obnovil sodelovanje krščanskih demokratov z liberalnimi demokrati v prejšnjem mandatu.
Takoj za njim je nastopil Jožef Školč (LDS), ki je govoril predvsem o izdajalskem glasu in legitimnosti prestopov, o čemer je govoril Peterle, in ob tem spomnil poslance v SDS in SLS, ki so »brez kanča vesti v svoje vrste vzeli kolege iz ostalih strank. »Ce poslancem ne bo omo-
gočeno, da se odločajo po svoji vesti, potem je že danes znano, kako bodo vsi glasovali v naslednjih štirih letih.«
Franc Zagožen (SLS) pa je zavrnil trditve, da so stranke slovenske pomladi začele z polarizacijo in spomnil, da so stranke slovenske pomladi takoj po volitvah ponudile sodelovanje LDS . Ze ničkolikokrat pa je spomnil na nevarnost, da bi državo vodil Drnovšek. »Iz izkušenj iz preteklih let vsi vedo, da z njim ni mogoče delati v koaliciji in vladi, zato strank slovenske pomladi v takšni koalciji ne bo!«.
Ciril Ribičič (ZLSD) pa je v svojem nastopu, v katerem je sicer kritično spregovoril o censtralistični usmerjenosti vlade, dejal, da bodo podprli Drnovska z upanjem, da bo to pripeljalo do tega, da se bodo stranke ponovno usedle za mizo.
Dolg nastop je imel tudi prvak Socialdemokratske stranke Slovenije Janez Janša, ki je ocenil, da kandidat za mandatarja ni nesposoben, ko gre za gospodarstvo ali zunanjo politiko, toda ko gre za celoto in nacionalni interes na drugih področjih, potem ni mogoče govoriti o sposobnosti in nesposobnosti. »Drnovšek se praviloma s temi stvarmi ne ukvarja,« je ocenil Janša. Njegove trditve so v celoti zavrnili poslanci liberalne demokracije Zoran Thaler, Tone Partljič, Jelko Kacin in Rudolf Moge.
Po repliciranju so poslanci opravili glasovanje in deset minut do 19. ure, 9. januarja 1997, je Slovenija dobila mandatarja, ki bo sestavil novo slovensko vlado.
Vesna Vukovič
Janez Drnovšek, rojen leta 1950 v Celju, je doktor ekonomskih znanosti, ima pa tudi naslov Častnega doktorja prava univerze v Bostonu (ZDA). V politiko je vstopil leta 1989, ko je bil na prvih demokratičnih volitvah izvoljen za slovenskega predstavnika v takratnem kolektivnem predsedstvu nekdanje Jugoslavije, ki mu je do maja 1990 tudi predsedoval. V tem Času si je prizadeval za odpravo enostrankarskega sistema in med njegovim mandatom so bile tudi izvedene prve večstrankarske volitve v Sloveniji ter sosednji Hrvaški. Ključno vlogo je igral tudi pri kasnejšem osamosvajanju Slovenije in prizadevanjih za njeno mednarodno priznanje. V času po osamosvojitvi je aprila 1992 na čelu slovenske vlade zamenjal takratnega premiera Lojzeta Peterleta (SKD), drugi mandat za sestavo vlade pa mu je po uspehu njegove stmnke na parlamentarnih volitvah pripadel že konec istega leta. V nekaj manj kot petletnem obdobju, ko je Janez Drnovšek vodil vlado, se je Slovenija tudi po med-narodih kriterijih uspešno preobrazila in razvijala, se gospodarsko stabilizirala in napredovala ter vključila v številne mednarodne integracije.
TRST - Deželni svetovalec Nacionalnega zavezništva Giancarlo Častila, čigar izjave o Slovencih so sprožile polemiko v Finije-vi stranki, nam je v telefonskem pogovoru potrdil stališča, M jih je zagovarjal v deželnem svetu med razpravo o zaupnici Cruderje-vi vladi. Casulo sta takoj glasno kritizirala somišljenika poslanec Roberto Menia in deželni koordinator Sergio Dressi, podprl pa ga je eden zgodovinskih ustanoviteljev Liste za Trst Manilo Cecovini.
»Prizadevam se, da se bo Nacionalno zavezništvo razvilo v politično stranko, M bo gledala na prihodnost brez predsodkov in brez ideoloških bremen. Taka stranka mora stvarno reševati probleme, med katere prištevam tudi slovensko problematiko. Glede tega ponavljam, kar sem izjavil v deželnem svetu. Trst ne sme več, tako kot doslej, tako močno pogojevati naše politike do slovenske manjšine, zato sem predsedniku Cruderju predlagal, naj Slovence obravna-
va kot bogastvo za vso deželno skupnost in to v okviru avtonomije FJK. Prva priložnost se že ponuja z napovedano razpravo v dvodomni parlamentarni komisiji o institucionalnih reformah«, nam je dejal Casula.
Kaj pa kritike poslanca Menie in deželnega koordinatorja Dressija?
»Ce bi živel v Trstu (Casula biva v Vidmu, op. ur.) bi najbrž razmišljal tako kot Menia in Dressi. A ker ne živim v Trstu mislim, da moramo tudi na probleme Slovencev, če hočemo res postati verodostojna vladna sila, obravnavati z novim pristopom. Bolj uravnovešeno in brez dosedanjih ideoloških pogojevanj«.
Velja to tudi za odnose s sosednjo Slovenijo?
»Seveda. Ideologije so propadle in z njimi tudi komunizem. Slednji ni samo zagovarjal le etnično in kulturno zaščito slovenske manjšine, ampak je tudi podpihoval slovanski prodor na Zahod. Na srečo je sedaj vse to za nami in te-
mu se mora hočeš nočeš prilagoditi tudi Nacionalno zavezništvo«.
Casulo, ki je podobno stališče zavzel tudi o zaščiti furlanske skupnosti, sta, kot rečeno, takoj napadla Menia in Dressi. Oba mu enoglasno očitata, da sploh ne pozna tržaških razmer. Najbolj oster je vsekakor mladi poslanec Finijeve stranke, ki ga je celo obtožil »dvorjenja« Severni ligi.
Oglasil se je tudi Cecovini, ki že nekaj časa opozarja tržaško desnico, da je napočil čas za zgodovinsko revizijo stališč do Slovencev in do Slovenije. Njegovi apeli pa so doslej v glavnem naleteti na gluha ušesa ati pa na veliko nezanimanje. Izjemo predstavlja novi predsednik deželnega sveta Roberto Antonione, ki se je večkrat javno zavzel za drugačno obravnavo manjšinskih vprašanj.
Prva lastovka še zdaleč ne naznanja pomladi, morda pa se bo tudi v Finijevi stranki prej ali slej nekaj premaknilo.
S.T.
TRST
Petek, 10. januarja 1997
5
POKRAJINA / PO SINOČNJEM GLASOVANJU
Luša kandidat za krmilo IACP
Predsednika bo imenovala Dežela
______POROČILO GLAVNEGA PRAVDNIKA_
Sodstvo še vedno tarejo stare težave
Uradna otvoritev sodnega leta bo jutri ob 9. uri
Glavni pravdnik Elio Pasguariello (f. KROMA)
Bivša pokrajinska tajnica DSL in deželna svetovalka te stranke Perla Luša je najresnejša kandidatka za novo predsednico Zavoda za ljudske gradnje (IACP). Lušo je v novi upravni svet ustanove na sinočnji seji izvolil pokrajinski svet, ki je v to telo izvolil tudi Manlia Romanellija in Massima Orlanda. Lušo so podprli svetovalci Oljke, ostala dva predstavnika pa desničarska koalicija, ki vodi pokrajinsko upravo.
Predsednika IACP v skladu z zakonom imenuje Dežela oziroma pristojni odbornik, ki je Roberto De Gioia. Ker je na krmilu FJK koalicija Oljke je skoraj gotovo, da bo slednja za predsedniško funkcijo izbrala kandidata iz levosredinskih vrst, to se pravi Lušo. V tajnem glasovanju je zbrala osem glasov, kar pomeni, da so jo strnjeno podprli vsi svetovalci Prodijevega zavezništva.
Izbiro bivše tajnica Hrasta so spremljale polemike med DSL in Ljudsko stranko, ki pa na koncu niso negativno vplivale na izvolitev Luše. Ljudska stranka je bila mnenja, da je kandidatura preveč strankarsko obarvana in da jo je DSL v bistvu izsilila, kar pa so njeni zastopniki odločno demantirali. Do sporov je vsekakor prišlo, posegla sta pokrajinska tajnika obeh strank in na koncu podprla kandidaturo Luše. Slednja ni nikoli opustila aktivne politike; v zadnjem Času se je vključila v kongresne
razprave DSL in zavzela precej kritična stališča do pokrajinskega tajnika Stelia Spadara.
Svetovalca Stranke komunistične prenove Dennis Visioli in Bruna Zorzini Spetič sta v upravni svet IACP predlagala inženirja Giuliano Zagabrio, ki je v tajnem glasovanju dobila tri glasove. Visioli se je v krajšem posegu sicer izognil direktni polemiki z levo sredino, ki pa jo je ošvrknil rekoC, da je SKP predlagala strokovnjaka na področju gradenj, kar pa ne velja za ostale stranke. Komunisti so, kot kaže, že pred dnevi predlagali Oljki skupno kandidaturo za elana upravnega sveta IACP,
njihov predlog pa ni prodrl.
V začetku seje je Gio-vanni Cola (Ljudska stranka) predlagal odložitev izvolitve pokrajinski zastopnikov IACP; zahtevo po odložitvi pa-so podprli edinole svetovalci Oljke, SKP se je vzdržala, Kartel svoboščin pa je bil za takojšnjo izvolitev.
Nacionalno zavezništvo je sinoči predlagalo, naj se pokrajinska uprava v primeru procesa o fojbah (preiskavo vodi tožilec Giuseppe Pititto) predstayi kot civilna stranka. Finijevi pristaši očitno prehitevajo Čase, saj preiskava, kot kaže, še ni končala. Pokrajinski svet bo o tem sklepal na eni izmed prihodnjih sej.
Poročila ob odprtju sodnega leta so si na žalost zelo slična, saj se vprašanja, ki tarejo sodstvo, ne rešujejo s hitrostjo, ki bi jo narekovale razmere in tako se ob starih težavah kopičijo nove: pomanjkanje osebja, leta in leta trajajoči procesi, neustrezna zakonodaja itd. To izhaja tudi iz daljšega razmišljanja, ki ga je že včeraj posredoval glavni pravdnik Elio Pasguariello (uradno odprtje sodnega leta bo jutri, ko bodo spregovorili še drugi: v imenu višjega sodnega sveta poslanec Franco Franchi, v zastopstvu pravosodnega ministrstva Domenio Cortesani, prvič pa so povabili tudi predstavnike sodstva iz sosednjih držav, Slovenije in Avstrije).
Pasguariello je svoj poseg ločil v dva dela, splošnega in tistega, ki se nanaša na tržaški okraj (slednji se dejansko krije z deželo Furlanij o-Julijsko krajino). Uvodoma je nanizal nekaj svojih razmišljanj glede delovanja sodstva in ugotovil, da obstaja izredno veliko neravnovesje med zahtevo po pravici in sposobnostjo sistema, da bi zahtevi zadostil. Temu treba dodati nesprejemljivo dolgo trajanje tako civilnih kot kazenskih procesov in veliko zaostalega dela. Po njegovem mnenju doslej ni bila posvečena potrebna pozornost obdobju »sodne neaktivnosti«, torej Času med prvostopenjskim procesom in prizivno obravnavo (tudi štiri leta). Zavzel se je za depe-nalizacijo nekaterih prekrškov, kar bi zmanjšalo tudi število primerov, pri
katerih je kazenski postopek obvezen. Pasguariello je načel tudi vprašanje preventivnega zapora: večino kritik je sicer zavrnil, vendar je menil, da se tega inštituta le preveč poslužujejo. Predvideno je sicer, da o restriktivnih ukrepih odloča kolegialni organ, pri Čemer pa so nastale velike težave zaradi inkompatibilnosti, posebno na sedežih, kjer je manjše število sodnikov, kot na primer prav v Trstu.
Pasguariello se je zatem še podrobno ustavil pri razmerah v tržaškem okraju, kjer se nadaljuje kronično pomanjkanje osebja (od 15 do 20%), poleg tega tudi nameščanje poteka z nesprejemljivo počasnostjo (na predsednika prizivnega sodišča in samega državnega pravdnika je bilo treba Čakati od maja oz. no-
vembra 1995 do junija lani, še vedno ni državnega pravdnika pri tribunalu, odkrito je Četrto mesto namestnika državnega pravdnika itd.
Glavni pravdnik je nanizal še kopico statističnih podatkov, ki se nanašajo na obdopbje od 1. julija do 30. junija lani. Kriminal pri nas ne kaže posebnih značilnosti in bolj kot odmevna kriminalna dejanja ga označuje »tranzit« orožja in mamil. Mladoletniško prestopništvo se v glavnem omejuje na kraje in drobno razpečevanje mamil (tudi pri tem so izjeme, saj je bilo nekaj ropov ter nekaj primerov posilstva), vendar je najvišje v državi (60 prijavljenih na 100 tisoč prebivalcev). Niso pa zabeležili nobenega političnega delikta ali terorističnega dejanja in tudi prodora mafije niso opazi-
li (zlasti pri javnih dražbah). Tudi na področju, kjer je družbena zaskrbljenost lahko velika, ni bistvenih premikov: umorv je bilo 10 (eden veC kot v prejšnjem obdobju), poskusov umora 23 (prej 14), ti so bile ugrabitve z zahtevo po plačanju odkupni vne (prej ena). Zelo se je zmanjšalo število ropov (325 namesto 393), Čeprav so bili nekateri zelo odmevni, in primerov izsiljevanja (126, prej 145). Prav tako je bilo manj nenamernih umorv s kršenjem predpisov o varnosti pri delu (9, prej 20), število spolnega nasilja se je zvišalo samo v Vidmu (vendar so podatki le indikativni, ker večina primerov ne pride v javnost). Nekaj manj je tudi zločinskih stečajev (210 namesto 216), kar je vseeno zaskrbljujoče, ker gre za pokazatelj o »zdravju« krajevnega gospodarstva. Pasguariello je še omenil neustrezne razmere v jeCah (v Vidmu lahko sprejmejo 139 zapornikov, zaprtih jih imajo kar 219). Veča se število pravd v zvezi z zaposlovanjem in socialno oskrbo, zmanjšajo se je število stečajev (z izjemo Gorice, kjer se je podvojilo), težave so tudi pri posvojitvah, kjer je opazna prepirljivost med starši, kar izredno negativno vpliva na razvoj otrok. Zavzel se je tudi, da bi večino davčnih prekrškov depenalizirali in se omejili le na najhujše primere, v katerih sodstvo lahko avtonomno preiskuje (pri neposrednih davkih so namreC odvisni od prijav davčnih uradov, pri IVA od preiskav davčne policije).
Bivša pokrajinska tajnica DSL Perla Luša je najresnejši kandidat za novo predsednico javne ustanove IACP
POKRAJINSKO VODSTVO SKP
PRED 52 LETI NAPAD NA PARTIZANSKI BUNKER
NOVICE
Kritičen odnos do deželne zdravstvene reforme
Spominska prireditev v Borštu
Nastopil bo moški pevski zbor Fran Venturini od Domja
Polemike v zvezi z deželno zdravstveno reformo so še vedno žive. O tem vprašanju je razpravljalo in zavzelo odločno stališCe tudi tržaško pokrajinsko vodstvo Stranke komunistične prenove, po mnenju katerega je položaj javnega zdravstva na Tržaškem skrajno zaskrbljujoč. Kljub številnim nasprotnim mnenjem in stališčem se je deželna uprava odločila za ločitev bolnišniških in teritorialnih zdravstvenih uslug, kar je dejansko privedlo do ustanovitve dveh različnih in avtonomnih ustanov. Posledice vsega tega bodo po mnenju pokrajinskega vodstva SKP večja birokratska in organizacijska otežitev, odvečno trošenje finančnih sredstev ter konflikt med ustanovama. Na ta način, pravi SKP, bo težje zagotoviti kontinuiteto in doslednost zdravstvenega načrtovanja in integracijo med bolnišnico in teritorijem.
Precejšnje začudenje vzbuja pri vsem tem tudi imenovanje novega vodstva bolnišniške ustanove, ki je bilo sad raznih vetov, nasprotovanj in favoritiz-mov, kar je nedvomno šlo na rovaš kompetentnosti, poklicnosti in specifičnih izkušenj na zdravstvenem področju.
Vse to po mnenju SKP potrjuje potrebo po koreniti spremembi zdravstvene politike, ki mora upoštevati specifičnost in problematičnost položaja zdravstva na Tržaškem ter ovrednotiti predvsem vlogo tehnikov in dejansko participacijo občanov.
Pokrajinsko vodstvo SKP krivi za nastali položaj Oljko, ki ni pristala na sporazum okrog teh vprašanj, kar bi zagotovilo tudi dejansko prenovitev deželne uprave. Zal bodo morah za te neuresničene spremembe kot običajno plačati davek v prvi vrsti prebivalci in seveda zdravstveni operaterji.
Dogodek, ki je pred natanko 52 leti terjal življenje skupine pogumnih borcev za svobodo, je ostal Borštanom neizbrisno zapisan v spominu: sovražni in zahrbtni napad na vaški bunker (na sliki domačija, kjer je stal bunker), hipna smrt nekaterih in poznejša usmrtitev drugih partizanov, ki so v skrivališču imeli pomembno obrambno postojanko, je eden izmed tragičnih dogodkov, ki so naš narod vodili na poti v boju za mir in svobodo. Na pobudo sekcije VZPI-ANPI iz Boršta in Zabrežca se tako vsako leto
poklonimo spominu žrtvam tega dogodka, z mislijo na vse, ki so v podobnih okoliščinah izgubili svoje življenje za osvoboditev izpod nacifašističnega jarma.
Tudi nocoj, ko obhajamo obletnico, bo v dvorani borštanske srenjske hiše spominska prireditev. V priložnostnem kulturnem sporedu bodo nastopili elani MoPZ Fran Venturini od Domja pod vodstvom Ivana Tavčarja in mlada domača glasbenika, harmonikar David Žerjal in pianistka Alenia Zobec, (dam)
Obvestilo Kmečke zveze
Kmečka zveza obvešča svoje elane in kmetovalce, da zapade danes, 10. januarja, rok za plačevanje zadnjega obroka kmetijskih prispevkov ESCAU za leto 1996.
Sekcijski kongresi DSL
Demokratična stranka levice je te dni tudi na Tržaškem v polnem kongresnem razpoloženju. Danes sta predvidena dva sekcijska kongresa. Ob 16.30 bo na glavnem sedežu v Ul. sv. Spiridiona 7 zasedala osnovna enota Četrtega okraja (sekcija za mestno središče in Elizejske poljane), ob 20. uri pa bo v Domu Brdina v Proseški ulici 109 kongres osnovne enote drugega okraja, to je sekcije za Opčine in Bane. Dnevni red predvideva izvolitev predsedstva, poročilo tajnika, oris kongresnih dokumentov, razpravo, glasovanje dokumentov, izvolitev vodstva in izvolitev delegatov za pokrajinski kongres.
Pobuda proti zaprtju kinodvorane Lumiere
Odbor proti zaprtju kinodvorane Lumiere prireja jutri ob 11.30 v omenjeni kinodvorani v Ul. Flavia
9	javno skupščino, na katero so prireditelji povabili tržaškega župana Riccarda Illyja, podžupana in odbornika za kulturo Roberta Damianija ter vse občinske in rajonske svetovalce.
Novi urnik Euroest Cultura
Združenje Euroest Cultura (bivše združenje Italija-Sovjetska zveza) je z novim letom spremenilo urnik poslovanja svojega tajništva v Ul. delVEremo
10	(tel. 946713). Tajništvo združenja po novem posluje ob torkih in četrtkih, od 17. do 20. ure.
SKEDENJ / NA POBUDO DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA
Informativni sestanek za vpis v prve razrede
Stoodstotna udeležba staršev iz Skednja in od Sv. Ane
Svetjakobsko didaktično ravnateljstvo je sklicalo informativni sestanek, da bi starše seznanilo o vpisih v prve razrede osnovnih šol, in starši so polnoštevilno, stoodstotno prišli. Sestanek (na sliki - f. KROMA) je bil vCeraj popoldne v prostorih škedenjske osnovne šole Ivana Grbca, udeležih pa so se ga starši, katerih otroci obiskujejo zadnji letnik vrtcev v Skednju in pri Sv. Ani, to je potencialni prvošolčki škedenjske šole in osnovne šole Marice GregoriC-StepanCiC od Sv. Ane. Z njimi so se porazgovorili didaktična ravnateljica Stanka Cuk Sosič in nekateri učitelji z obeh šol.
Ravnateljica je starše najprej seznanila s spremembami, ki jih je v osnovne šole uvedla reforma iz leta 1990 ter posebej obrazložila morda naj-veCjo novost - modularni pouk. Spregovorila je tudi o prilagajanju šole potrebam družin, predvsem kar se tiCe urnika šolskih dejavnosti, pobliže pa se je dotaknila tudi najbolj perečega vprašanja vzgoje in izobraževanja na slovenskih šolah, to je majhnega števila otrok v posameznih razredih. Čukova je omenila prednosti, ki jih uCencem ponuja pouk v razredih z majhnim številom otrok: učiteljice jim namreC lahko posvetijo večjo pozornost in v večji meri ter sprotno sledijo njihovemu šolanju.
Starši so postavih vrsto vprašanj o delovanju šol in o pouku. Ena od mam je bila zaskrbljena, ker ni vedela, ah bo lahko sledila pisanju domačih nalog hčerke, saj sama slovenščine ne obvlada. Rav-
POGOVOR / NEKDANJI RAVNATELJ
Švab in »njegov« odprti DijaSti dom
Nocoj slavnostni večer v domu
nateljica ji je odgovorila, da predstavljajo domače naloge le ponavljanje šolskega dela, zaradi Cesar bi ne smele povzročati hčerki prevelikih preglavic, s samostojnim delom pa si bo uCenka tako uredila svoje šolske obveznosti, da bo postala bolj avtonomna.
Starši so pozorno sledili sestanku. Velika večina se je že odločila, da bo svoje otroke vpisala v slovensko osnovno šolo, vprašljivo pa je, ali bodo septembra prestopili iz slovenskega vrtca v slovensko šolo prav vsi otroci sedanjih 3. letnikov vrtcev v Skednju in pri Sv. Ani. O tem bo mogoCe kaj točneje zapisati šele ob koncu vpisovanj, 25. januarja.
Danes bo podoben informativni sestanek tudi na svetjakobski osnovni šoli Josipa Ribičiča, in sicer za starše otrok, ki obiskujejo vrtec pri Sv. Jakobu.
V ponedeljek gostinski večer
Gostinska sekcija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu prireja za primeren zaCetek novega leta že tradicionalni gostinski večer, ki bo v ponedeljek, 13. januarja, ob 20. uri, v restavraciji Kras na Colu.
Letos je na vrsti pokušnja specialitet mojstrov Boža Jejčiča in Stane Calzi, ki vodita znano postojanko kraške in italijanske kuhinje na Re-pentabru pri Trstu.
Pri prireditvi sodeluje Konzorcij za zaščito vin s kontroliranim poreklom KRAS, saj bo glavna atrakcija veCera, ob hrani, degustacija krajevnega vina, in sicer zadnjih letnikov malvazije, ki jo pridelujejo in stekleničijo vinogradniki, člani Konzorcija.
Izbranim vinom, ki jih bodo servirali so-meljerji tržaškega oddelka AIS, bosta Stana in Božo prilagodila ustrezni kraški jedilnik.
Poskrbljeno bo seveda kot vedno za prijetno glasbeno in plesno počutje vseh udeležencev. Vsi gostinci, odborniki drugih sekcij SDGZ in zainteresirani vinogradniki Konzorcija Kras so vabljeni, da se udeležijo gostinskega veCera.
Vpišejo se lahko pri organizacijskem tajništvu Slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu (tel. 040-362949) ali v restavraciji Kras (040-327113). Na razpolago je Se nekaj prostih mest.
Edvin Švab je postal ravnatelj Dijaškega doma po golem naključju. Leta
1970	se je bil kot tajnik Slovenske prosvetne zveze zavzel, da bi 25-letnico osvoboditve proslavili v Trstu, v mestu, ne pa na podeželju, v Bazovici, kot so predlagali nekateri. Proslava ni uspela tako, kot so upali organizatorji; ljudi na Stadionu 1. maja je bilo pod pričakovanji. Švab bi se lahko pred kritikami, ki so takrat poletele nanj, skliceval na vsaj dve veliki olajševalni okolici: petrolejsko krizo, ki je ob nedeljah zaustavila promet, in finale svetovnega nogometnega prvenstva med Italijo in Brazilijo, ki je nogometne privržence prikovala pred televizijske ekrane na domu. Tega pa ni storil. Priznal je kratkoma-lo »polom«, in odstopil.
»Sest mesecev sem bil tako rekoč ”na razpoloženju", nato pa mi je Dijaška matica ponudila mesto ravnatelja v Dijaškem domu. Sprva sploh nisem pomislil, da bi lahko postal ravnatelj, januarja
1971	pa sem delo vendarle sprejel,« je povedal vCeraj v našem uredništvu sedaj že nekdanji ravnatelj Slovenskega dijaškega doma Srečka Kosovela, upokojenec Edvin Švab.
Tisto o »upokojencu« ostaja zaenkrat še »sporno vprašanje«: »Dokler ne dobim Črno na belem...« je skeptično pripomnil Švab, in dodal, da sedaj raje govori o nekakšnem »prehodnem obdobju«. Naj bo kakorkoli že, njegovo rav-nateljevanje se je izteklo z iztekom lanskega leta, to je po Cetrtstoletnem delu. Če bi k ravnateljskim letom prišteh še leta, ki jih je pre-
Nekdanji ravnatelj Dijaškega doma Edvin Švab
bil v domu najprej kot gojenec, nato pa še kot vzgojitelj, bi navrglo celih Štirideset let domskega življenja in razpoloženja, kar je res dolgo obdobje.
ZaCetek ravnateljevanja ni bil najbolj spodbuden: »Bila so leta, ko so uvedb šolsko reformo, ki je približala šolo okolju. V domu smo takrat zabeležili hud osip. Imeli smo občutek, da se dom počasi umika drugim dejavnostim. Z veliko mero optimizma pa smo si zastavili nekaj ciljev, polnih življenja, ki so nam pripomogli, da smo krizo prebrodili.«
Švab je naštel tiste cilje: »Smatral sem, da mora biti domska struktura v službi mladih, v službi človeka. Slovenskega v prvi vrsti, a tudi v službi sredine, v kateri struktura deluje. To je v
NOVICE
Do 21. januarja 18 ur gretja
Tržaška občina je z županovim odlokom odredila, da je glede na slabe vremenske razmere dovoljeno 18 ur gretja vsak dan do prihodnjega 21. januarja.
Delovna mesta pri tržaški občini
Pokrajinski urad za delo sporoCa, da bodo prihodnji ponedeljek in torek, 13. in 14. januarja sprejemali od 8.30 do 12. ure na sedežu v Ul. F. Severa 46 prošnje za naslednja delovna mesta pri tržaški občinski upravi: 1 vrtnar za obdobje do prihodnjega marca; 3 uslužbenci v socialnem skrbstvu in zdravstvu za nedoločen Cas; uslužbenci za socialno varstvo za obdobje 6 mesecev (imeti morajo profesionalno diplomo ali vsaj 180 ur delovne izkušnje); pokopališki delavci za obdobje 8 mesecev.
Tokrat v Cristallu »uvožen« Joyce
Danes se v dvorani Cristallo začenja prvi niz gledaliških predstav v letošnjem letu. V okviru abonmajske sezone gledališča La Contrada bo skupina Cen-tro Teatrale Bresciano predstavila edino delo velikega irskega pisca, ki je zaživelo na gledaliških odrih: gre za dramo Ebdles (Izgnanstva), ki se v (tokratnem) italijanskem prevodu glasi Esuh (Izgnanci). Delo je prevedel Nanni Garella, ki je tudi režiser predstave in eden od štirih nastopajočih. Z Garello bodo igrali še Sabrina Capucci, Sara D’Amario in Graziano Piazza. Glavni junak drame, ki jo bo skupina v Cristallu igrala do nedelje, 19. tim., je profesor Richard Rowan, ki se bo dolgih letih izgnanstva v Rimu odloči za vrnitev v Dublin. Z njim se vrne tudi žena Bertha, od katere pa se Richard vse bolj oddaljuje.
RAZŠIRJENA SEJA POKRAJINSKEGA ODBORA
Zdmževalna vloga ZSKD
Zveza slovenskih kulturnih društev želi biti v vseh smislih organizacija, ki združuje kulturne delavce naših društev in skupin, predvsem pa odražati v svojem delovanju Zelje, potrebe in zahteve svojih elanov.
Tako bi lahko povzeli glavno misel, ki je spremljala razširjeno sejo pokrajinskega odbora ZSKD za Tržaško, na kateri so se predsinocnjim v GregordCevi dvorani zbrali predsedniki in sploh predstavniki včlanjenih kulturnih društev, zborov, godb in drugih interesnih skupin, ki delujejo v ljubiteljskem kulturnem prostoru naSe pokrajine. Srečanje je otvoril predsednik Rinaldo Vremec: v svojem poročilu je povzel glavne problemske sklope, ki se v zadnjih Časih pojavljajo v tem dejavno-stnem okviru. Glavno vsebinsko vprašanje, na katerega morajo predvsem včlanjena društva odgovarjati, je prav gotovo odnos med vodstvom ZSKD in samimi člani: za Cim boljše in zato tudi Cim bližje, sorodno delovanje osrednje kulturne organizacije je nujno potrebno slišati mnenje tistih, ki Zvezi kot taki dajejo smisel obstoja in utrjevanja. V razpravi so elani društev in pokrajinskega odbora vzeli v pretres nedavni občni zbor krovne SKGZ.
Vremec je prisotne obvestil o prizadevanjih celotne ZSKD, da bi s strani pristojnih deželnih organov dosegla poeno-
stavitev dodeljevanja prispevkov za razne kulturne dejavnosti. Na dosedanja prizadevanja deželnega vodstva ZSKD sicer še ni otipljivih odgovorov, upati pa je, da bi temu res živo prisotnemu problemu v čim krajšem Času dobili primerno rešitev. Sicer je sedaj prvenstvena skrb društev in same Zveze, da se do konca tega meseca oblikujejo in oddajo prošnje za podporo delovanju v letu 1997.
Nujni predpogoj za pravilno medsebojno »sodelovanje« pa so seveda članarine: ureditev članarin oz. Članskih izkaznic je prav gotovo zahtevno in pomembno poglavje celotnega delovanja Zveze, dejstvo pa je, da katerakoli organizacija tudi dejansko obstaja tedaj, ko ima jasen vpogled in pregled svojega Članstva.
Prisotni so se strinjali tudi v VremCe-vo kritiko na raCun odprtega pisma, v katerem prof. Pahor nejasno in nepreverjeno daje izključno ZSKD odgovornost za pomanjkljivo slovensko prisotnost na nedavnem mestnem pohodu za mir, poleg te so bile med pobudniki še druge slovenske organizacije, v usklajenem sodelovanju pa bi prav gotovo dobili Cas in denar za uresničitev tistega, Cesar po domnevnem mnenju pisca na pohodu baje ni bilo.
PredsinoCnje srečanje je bilo tudi priložnost, za predstavitev svojevrstne izo-
braževalne pobude, ki jo ZSKD namenja izrecno elanom društev: gledališka delavnica bo namreC nudila možnost, da se vsak, kd to želi in potrebuje, naud dobrega nastopanja v javnosti. Prvo srečanje, predvsem spoznavnega značaja bo že prihodnji petek, 17. tim., ob 18. uri v Gregorčičevi dvorani. Za informadje in vpis pa se lahko že obrnete nad urad ZSKD.
Čez tedeni dni, v soboto, 18. tim., bo v občinskem gledališču v Boljuncu tudi solidarnostni koncert za pomoč Primorskemu dnevniku: dani so se soglasno pridružili zamisli pokrajinskega vodstva, sicer so bili mnenja, da bi bil za tovrstne priložnosti primernejši prireditveni prostor Kulturni dom, ki pa žal zaradi gledaliških obveznosti ni pravočasno razpoložljiv.
Odprtih vprašanj je bilo kar precej: zato bo potrebnih še obilo soočanj med vodstvom in dani. ZSKD bo morala jasno zarisati svojo vlogo, ki jo njeni dani vidijo v povezovanju, boljšem poznavanju, usklajevanju, pomoti in spodbujanju posameznih društev. V tem smislu bo po mnenju tržaških kulturnih delavcev potrebno tudi vzeti v pretres Zvezine »zunanje« oz. samostojne pobude; včasih namreC izzvenijo predaleč samo družbeno-kultumi stvarnosti, ki jo ZSKD prvenstveno zaobjema, (dam)
mestu, ki je tudi slovensko, a ne le slovensko. Želel sem, da se Dijaški dom odpre, in to sem tudi simbolično pokazal, ko sem ob prevzemu ravnateljskega mesta dejansko odprl glavna vrata strukture.«
To o odprtosti Edvinu Švabu očitno leži: v Dijaškem domu je odprl vrata, ko je županova! v Dolini, se je zavzemal za odprto mejo. Odprtost se je izplačala: »Dijaški dom ni prejemal nobenega javnega prispevka. Takoj po prevzemu poslov sem napisal prošnjo vladnemu komisarju za nakup vozila. Skoraj nismo mogli verjeti, da je bila prošnja odobrena. Tako smo lahko kupih "famozni" kombi fiat 238, ki je zdržal 16 let. To je bil prvi znak, da je to tista pot, ki jo je treba izhoditi in utrditi. Po tej poti smo nadaljevali in pridobili veliko prijateljev med javnimi strukturami. To je, seveda, v obojestransko korist.«
Odprtost je bilo zaznati tudi v drugih domskih prijemih: vključevanje prizadetih, sprejem italijanskih otrok, ki so obiskovali slovensko šolo, izkušnja "Ptičkov brez gnezda", otrok in mladostnikov iz drugih držav. Za vsem tem je stalo vztrajno delo Edvina Švaba in njegovih sode-lovcev. Nekdanji ravnatelj jih je v pogovoru večkrat imenoval; uspeh je bil sad dela celotnega kolektiva, je ponovil. Na vprašanje, kaj bi sedaj svetoval naslednici, pa ni odgovoril: »Nesmiselno bi bilo vsiljevati lastno modrost. Ce me bodo kdaj vprašali, bom povedal svoje.«
Nekaj »svojega« bo verjetno povedal že nocoj, ko mu bodo v Dijaškem domu priredili slavnostni večer. Morda si bo tudi ob tej priložnosti pripel na levi revir jopica okroglo zla-to-zeleno značko priznanja Cavahere del lavoro. To je le eno od številnih priznanj, ki jih je prejel Edvin Švab. Nosi ga in ga zelo ceni, ker mu ga je podelil predsednik-partizan Sandro Pertini.	(M. K.)
________ESTET1CA NADESTE____
V Boljuncu odprli nov lepotni salon
Sod podjetnosti domočinke Nodje Švoro
Prejšnje dni je bila v Boljuncu otvoritev novega lepotnega salona Estetika Nadeste domačinke Nadje Švara (na sliki - foto KROMA). Del domačije, v katerem je imela svojčas prostor živina, je Nadja s pomočjo domačih preuredila v ličen in sodobno opremljen salon v dveh nadstropjih.
Obiščete ga lahko vsak dan od ponedeljka do sobote, od 8. do 20. ure, razen ob sredah. Nacija vam nudi vrsto storitev: čiščenje obraza, razne masaže, pedikuro, ma-nikuro, refleksologijo, kromoterapijo, solarium, elektrostimulacijo in depilacijo. Obrnete se lahko na telefonsko številko
8327126, ali pa jo direktno obiščete v Boljuncu na hišni številki 262.
Nadji Švara želi Slovensko deželno gospodarsko združenje obilo uspehov ob novi dejavnosti, ki je za naše kraje in za naše mlade podjetnike sicer neobičajna, a ravno zato toliko bolj perspektivna.
VČERAJ-DANES
Danes, PETEK,
10.	januarja 1997
VILJEM
Sonce vzide ob 7.50 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 8.54 - Lima vzide ob 7.37 in zatone ob 18.15.
Jutri, SOBOTA,
11.	januarja 1997
PAVLIN
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 5,9 stopinje, zračni tlak 1008,9 mb ustaljen, veter 11,9 km na uro vzhodnik, vlaga 79-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 10,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Davide Cazzolla, Francesco Orsini, Anna Pensiero, Lara lulia-nelli, Alessio Morpurgo, Marco Schibema, Martina Budin, Jasmine Carli in Jan Bogateč.
UMRLI SO: 70-letna Ca-terina Carone, 47-letni Danilo Succi, 84-letna Maria Crosilla, 77-letna Giuditta Cantoni, 85-letna Albina Bassi, 96-letna Giuseppina Mayer, 78-letni Giovanni Medizza, 88-letna Lina Ca-ris, 93-letni Ferdinande Lazzar, 86-letna Maria Gri-delli, 84-letni Giovanni Ca-poral, 73-letna Lia Gianolla, 86-letna Costante Demitri, 79-letni Francesco Romano, 85-Letna Bruna Bunc, 81-letni Francesco Mezzari, 87-letna Albina Bortolutti, 72-letna Maria Piuca, 75-letna Gigliola Vostrini.
□ LEKARNE
Od PONEDELJKA,
6.,	do SOBOTE, 11. JANUARJA 1997
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30
Lekarne odprte
od 13.00 do 16.00
Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325), Trg Gioberti 8 -Sv.Ivan (tel. 54393), Mazzinijev drevored 1 -Milje (tel. 271124).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Ul. Baiamonti 50, Trg Gioberti 8 (Sv.Ivan), Trg Oberdan 2, Mazzinijev drevored 1 (Milje).
SESLJAN (tel. 414068) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Trg Oberdan 2 (tel. 364928).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - 16.15, 19.00, 21.45 »Evita«, r. Alan Parker, i. Antonio Banderas, Madonna.
EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »II ciclo-ne«, r.-i. Leonardo Pierac-cioni, i. Natalia Estrada.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Shine« r. Scott Hicks, i. Geoffrey Rush, Sir John Gielgud.
AMBASCIATORI -
16.45, 18.30, 20.15, 22.15 »II gobbo di Notre Dame«, prod. Walt Disney
NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Dal tra-monto alPalba«, prepovedan mladini pod 18. letom.
NAZIONALE 2 -16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Fuga da Los Angeles«.
NAZIONALE 3 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Solu-zioni estreme« i. Hugh Grant, Gene Hackman.
NAZIONALE 4 - 16.00,
18.00,	20.05, 22.15 »Spiriti nelle tenebre«, i. Michael Douglas, Val Kilmer.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Le tre porcelline«, porn, prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 16.30, 18.15, 20.20 »A spasso nel tempo«, i. Christian De Sica, Massimo Boldi.
ALCIONE - 17.00, 19.30,
22.00	»Michael Collins«, r. Neil Jordan, i Liam Neeson, Julia Roberts.
LUMIERE - 17.00, 19.30,
22.00	»Segreti e bugie«, r. Mike Leigh.
E3 ČESTITKE
Danes praznuje naša ZVONKA okrogla leta. Da bi še najmanj enkrat toliko preživela v zdravju, veselju in zadovoljstvu ji želijo vsi njeni iz Praprota.
Včeraj, 9. t. m. je praznoval svoj 16. rojstni dan Daniel Capponi. Vse najboljše mu iz vsega srca želijo Barbara, Roberto, Paolo in Andrej.
Za Vanjo 30-kratni zdravo! Ob tem posebnem dnevu želimo ljubitelju žog, žogic in se marsičesa veliko sreče tudi v novi življenjski izkušnji. Vse naj naj naj -njegovi najdražji.
SEKCIJA VZPI - AIMP1 Boršt - Zabrežec
priredi danes, 10. t.m., ob 20. uri v Srenjski hiši v Borštu
aammgram [pBamAiOT
ob 5E. obletnici tragičnih vojnih dogodkov, ki so se odigrali Id. januarja 1945
Sodelujejo moški pevski zbor F. Venturini od Domja, harmonikar David Žerjal ter pianistka Alenia Zobec.
Toplo vabljeni!
>lOV5>J5EC) DlAirlD
gostovanje: KD Španski borci - Ljubljana
Bogomir M/HA, MINKA IN Veras: GLEDALIŠKA ŠMINKA
V nedeljo, 12. januarja, ob 11. uri
OTROŠKA MATINEJA!
Učenci
OS Prežihov Voranc iz Doline
se zahvaljujejo vsem vaščanom in prijateljem okoliških vasi za radodarnost, ki so jo izkazali ob božičnem koncertu in za voščilnice.
Na Lonjerski cesti hiša stoji, v njej
Danilo
živi in okrogla leta slavi.
Se na mnoga leta mu klice svak
Stanko.
Voščilom se pridružujejo njegovi vsi.
a PRIREDITVE
KD SKALA GROPADA
vabi na novoletni večer, ki bo danes, 10. t. m. ob 20. uri v zadružnem domu v Gropadi. Nastopajo otroški vrtec iz Gropade, osnovna šola Karel Destovnik Kajuh Gropada-Padriče, osnovna šola Primož Trubar iz Bazovice, osnovna šola Pinko Tomažič iz Trebč, bazoviški cerkveni pevski zbor, mladinski pevski zbor Bazovica, godba na pihala Viktor Parma iz Trebč, ter mešani pevski zbor Skala iz Gropade.
MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na 20. božični koncert jutri, 11. t. m. ob 20.00 v boljunsko cerkev. Sodelovali bodo cerkveni pevski zbor iz Boljunca, tamburaši KD Prešeren, mešani pevski zbor iz Bazovice in stru-mentalno vokalna skupina Nomos. Božično misel bo podal gospod Zvone Stru-belj. Med večerom bo tudi nagrajevanje božičnega ex-tempore.
KD S. ŠKAMPERLE prireja v januarju 2 plesna tečaja: salsa-merengue in mambo boogie-vroogie, ki bosta potekala v društvenih prostorih na Stadionu 1. maj. Za informacije in vpisovanje na tel. št. 572595 ali 53420.
SKD VIGRED vabi na ogled razstave črnobelih slik iz preteklega življenja okoliških vasi (Praprot, Prečnik, Sempolaj, Slivno in Trnovca) v društvenem proštom v Sempolaju. Razstava bo odprta od 17. do 19. ure, v nedeljo 12. t. m. tudi od 11. do 12. ure. Toplo vabljeni.
SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom - v nedeljo,
12.	t. m., ob 17. uri bo na Opčinah gostovala godba na pihala iz Ricmanj. Pod vodstvom Marina Marsiča bo predvajala izbran spored skladb iz modernejše zakladnice. Toplo vabljeni.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti, 3) vabi jutri, 11. t.m., na večer z naslovom ŽIVLJENJE NA DALJNEM SEVERU. Ivana
Sole, maturantka na klasičnem liceju, bo pripovedovala o svojih izkušnjah med enoletnim študijem na Norveškem. Začetek ob 18.30.
IZLETI
KD V. VODNIK prireja izlet na Kanzel v nedeljo, 19. januarja 1997: vpisovanje v trgovini pri Martini Mami v Dolini. Vljudno vabljeni smučarji in tudi ne!
□ OBVESTILA
GLASBENA MATICA
vabi, da se udeležite rednega občnega zbora, ki bo v soboto, 18. januarja 1997, ob 16. uri v prvem in ob 17. uri v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah, Ul. Ricreatorio 1. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno.
TRŽAŠKA KNJIGARNA obvešča naročnike Enciklopedije Slovenije, da je izšel 10. zvezek in je na razpolago v knjigami.
H SOLSKE VESTI
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH
obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v
l.	razred osnovne šole za šolsko leto 1997/98 do vključno 25. t. m. Starši se lahko oglasite v tajništvu, Nanoški trg 2, vsak dan od 9. do 13. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na št. 211119 (gospa Marina).
NA DIDAKTIČNEM RAVNATELJSTVU PRI SV.JAKOBU vpisujejo v 1. letnik vrtca in v 1. razred osnovne šole za šolsko leto 1997/98 do vključno 25. t.
m.	Vpisovanja se vršijo v tajništvu, ul. Frausin 12, vsak dan od 9. do 13. ure. Starši dobijo vse dodatne informacije na št. 773411 (gospa Francka).
V zvezi z zapadlostjo vpisov za šolsko leto 1997/98 bodo informativni sestanki za 1. razred osnovne šole danes, 10. januarja ob 16. uri na OS J. Ribičič za vrtec sv.Jakob.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI obvešča, da se vrši vpisovanje v 1. letnik vrtca in v 1. razred OS za šolsko leto 1997/98 do vključno 27. t. m. Starši se lahko zglasijo v
tajništvu v Dolini vsak dan od 9. do 13. ure ter ob ponedeljkih in sredah do 17. ure. Vse potrebne informacije dobite po telefonu na št. 228282 (gospa Bruna).
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča svoje člane, da bo urad spet posloval vsak torek in četrtek od 16. do 17.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO PRI SV. IVANU (Ul. Caravaggio 4 - tel. 567459) obvešča, da bo vpisovanje v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik državnih otroških vrtcev do vključno 25. t. m. Omenjeno didaktično ravnateljstvo je pristojno za vpise v osnovne šole na Ka-tinari, v Barkovljah, v Rojanu in pri sv. Ivanu ter za vrtca v Lonjerju in v Barkovljah.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI
sporoča, da se bodo vršila vpisovanja v 1. letnik otroškega vrtca in 1. razred osnovne šole do vključno 25. t. m. Starši se lahko zglasijo v tajništvu, Nabrežina kamnolomi 85 (tel. 200136) - vsak dan od ponedeljka do sobote od 8. do 14. ure ter ob sredah od 8. do 15.30.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI
vabi starše bodočih prvošolcev, da se udeležijo informativnega sestanka v ponedeljek 13. t. m., ob 17. uri v prostorih nabrežinske OŠV.Sček.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOLINI seznanja starše z razporedom informativnih sestankov v obdobju vpisovanja. Osnovna šola Prežihov Voranc v Dohni, 13. 1. ob 16. uri; COS Mara Samsa - Ivan Trinko Zamejski Domjo-Ricmanje, 16.1. ob 17. mi v prostorih OS Mara Samsa pri Domju; OS Albin Bubnič v Miljah 13.1. ob 16.10. Otroški vrtec Dolina, 15. 1. ob 15.30; otroški vrtec Mačkolje, 15. 1. ob 15.30; otroški vrtec Ricmanje, 17. 1. ob 17. uri v prostorih otroškega vrtca pri Domju; otroški vrtec Boljunec, 16. 1. ob 16. uri; otroški vrtec Boršt, 13. 1. ob 16.30; otroški vrtec Milje, 13.1. ob 16.10.
MALI OGLASI
tel. 040-7796600
22-LETNI FANT s kamnoseško kvalifikacijo išče kakršnokoli resno zaposlitev. Tel. št. 200882.
FRIZERSKI SALON CE-CTLTA v Boljuncu bo od 15. t. m. dalje deloval po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote (razen ob sredah) neprekinjeno od 9. do 19. ure.
KMEČKO PODJETJE na
Krasu išče uslužbenca/ko za stalno zaposlitev za pomoč v agriturizmu in na kmetiji. Tel. na št. 040/229191 ob urah kosila.
AGRO - ITTICA GLINŠČICA iz Boljunca ima vedno za Vas kanadske losose in salmerine. Odprta je ob petkih in sobotah od 8. do 13. ure. Tel. št. 228297.
TELETA stara dva meseca (teža približno 100 kg) prodajamo. Cena po dogovoru. Tel. na št. (040) 228932 - Draga 31.
PRODAM pekarno in slaščičarno v mestu z dobrim poslovanjem. Tel. št. 040/308682.
PRODAM licenco trgovine jestvin (kategorija I, VI, XIV) v devinsko-nabrežin-ski občini. Tel. na št. 0338-7419219.
PRODAM polžasto stopnišče visoko 3,30 m, železna vrtna vrata 3 m x 2,20 m, macesnova vrata 2,20 m x 0,81. Tel. na št. 040/422836.
PRODAM po ugodni ceni zaradi končanega poslovanja dvometrski hladilnik z izložbo za trgovinsko dejavnost, tehtnico do 150 kg, tehtnico avtomatično “geet“ 15 kg in elektronsko blagajno. Tel. št. 410357.
PRODAM FIAT 500, letnik 73 v odličnem stanju. Zainteresirani naj kličejo na št. 350016 v večernih urah.
IŠČEMO osebo za dnevno pomoč in oskrbo starejše osebe. Plačilo po dogovom, eventuelno nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. št. 0481/882215 v večernih mah.
PIVNICA IH. GENERA-ZIONE v Boljuncu bo zaprta zaradi dopusta do 25. t. m.
SKLAD »MITJA CUK«
obvešča, da se vsak dan vršijo popoldanski dopolnilni pouk in individualne lekcije iz vseh predmetov, na vseh šolskih stopnjah. Informacije po telefonu 212289 od ponedeljka do petka v dopoldanskem času.
PAHOR MARIO je odprl osmico v Jamljah. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek.
OSMICO je odprl Radovan Semec v Prečniku 3/B.
OSMICO sta v Saležu odprla Silva in Maurizio.
PRISPEVKI
V	spomin na prijatelja Fausta daruje Slavko Briščik 50.000 lir za KRD Dom Briščiki.
Namesto cvetja na grob Ivanke Sulčič daruje Danila Košuta 20.000 lir za MPZ Vesna.
V	spomin na Majdo Rupel daruje Albina Guštin
30.000	lir za MPZ Vasilij Mirk.
Ob prvi obletnici smrti tete Ane darujejo Alma in Alfredo z družino 50.000 lir ter Savica in Erika z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
V	spomin na Edvarda Grgič daruje družina Fonda
30.000	lir za KD lipa.
Namesto cvetja na grob
pokojnega strica Danila Petarosa darujejo Sonja, Claudio in Mariza z družinami 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim iz Boršta - Zabrežca in
100.000	lir za Pihalni orkester Breg.
Namesto cvetja na grob Ivanke Sulčič darujeta Eda in Pino Sedmak 20.000 lir za MPZ Vesna.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka.
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo od 1. januarja 1997 dalje
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila
v tajništvu Primorskega dnevnika v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu (040) 7796333 s sledečim urnikom:
od ponedeljka do sobote od 10. do 16. ure
LUiGI PIRANDELLO / ILGIUOCO DELLE PARU
V OKVIRU EVROPSKE ORGANIZACIJE EUROPA NOSTRA
Pogledi pasivnega gledalca življenja
Postavitev gledališča Eliseo v režiji G. Lavie
Nastanek društva Slovenia nostra
Skrb za varovanje kulture in naravne dediščine
V	tržaški Rossettijevi dvorani se po prazničnem premoru ob koncu leta nadaljuje bogata, skoraj natrpana abonmajska sezona Stalnega gledališča Furla-nije-Julijske krajine; ta teden je na sporedu drama II giuoco delle parti Luigija Pirandella, ki je kot najpomembnejši italijanski gledališki avtor našega stoletja vsako leto nepogrešljiv gost na italijanskih odrih. Delo, katerega glavni junak Leone Gala, je tipični pirandellovski lik, ki si je kot vodilo v življenju izbral vlogo pasivnega gledalca, tako da ga dogodki ne prizadenejo, temveč jih sam obvladuje trdno zasidran na lastnem tečaju, je doživelo že veliko uprizoritev, vsekakor pa si ob novi postavitvi gledališča Eliseo z Umbertom Orsi-nijem (na sliki z Lauro Marinom), ki zna svojim junakom vedno vliti značajsko polno, razvejano, a dosledno osebnost, in z režijo Gabrieleja Lavie, ki v vsako predstavo vnese nove in učinkovite poglede, upravičeno nadejamo pravo gledališko doživetje.
V	svoji režijski zasnovi, ki pušča ob strani prefinjeno intelektualne intonacije, kakršne so v italijanskih postavitvah Pirandella postale že klišejske, in vidneje poudarja sarkastič-no-humoristične elemente, se Gabriele Lavia verjetno naslanja na Pirandellovo novelo Quando si e capito il giuoco iz leta 1913, ki jo je avtor pozneje spremenil v dramo in v kateri so prav te prvine močneje prisotne. Tako je Orsinijev Leone Gala nekoliko čudaško prikazan, ko z nezmerno strpnostjo in potrpežljivostjo sprejema vse zahteve
žene Silije, najprej z ločitvijo, v kateri pa strogo spoštuje vse formalnosti, ki jih nalaga vloga zakonskega moža, in na koncu s tem, da pozove na dvoboj izurjenega mečevalca, ki naj bi bil Silio smrtno užalil. Silia, ki jo igra Laura Marinoni, pa je čutna ženska, lačna ljubezni in željna odnosa z moškim, ki bi s svojimi zahtevami postavil meje njenim. Leonejeva pasivna prilagodljivost stopnjuje njeno nezadošče-nost, tako da si zaželi njegovo smrt. Med obema je ukleščen Silijin ljubimec Guido Venanzi, ki ga Mas-simo Lodolo prikazuje kot radoživega, preprostega vojaka, ki si ne postavlja filozofskih vprašanj o življenju. V njemu nerazumljivi igri med zakoncema, katerima je podrejen, na koncu umre v dvoboju, saj je formalni soprog Leone Gala v svojem strogem ločevanju vlog sprejel formalne dolžnosti zakonskega moža, medtem ko konk-
retne dolžnosti pripadajo moškemu, ki je tako rekoč konkretno Silijin mož.
Predstavo, v kateri so vsi nastopajoči liki polno oblikovane in žive osebe s silovitimi čustvi, pa čeprav jih kot Leone Gala skušajo ukrotiti, ali pa vsaj smešne in duhovite pojave kot Gianni de Lel-lis v vlogi Leonejevega služabnika Filippa ali Alberto Rocca kot zdravnik dr. Spiga, medtem ko lepa scena Paola Tommasija nakazuje meščansko okolje z začetka stoletja in obenem z rešetkastimi panoji namiguje na uklenje-nost v vloge, iz katerih protagonistom ni dano ubežati, sklene prizor, ko Leone Gala mirno sede k zajtrku in trdno zasidran na lastnem tečaju nadaljuje svoje življenje, navidez nemoteno, vendar je pod površjem čutiti vrenje čustev in hladno zadovoljstvo nad krutim maščevanjem.
(bov)
Ob koncu novembra sedaj že preteklega leta je začelo v Sloveniji delovati društvo Slovenia Nostra - Naša Slovenija, kar pomeni tudi začetek delovanja te organizacija v okviru evropske organizacije Europa Nostra.
Le-ta združuje nevladne organizacije in individualne ljubitelje naravne in kulturne dediščine iz tridesetih evropskih držav, ustanovljena je bila leta 1975. Osnovni namen organizacije Europa Nostra je dvig kakovosti bivanja v naravnem in kulturnem okolju Evrope s posebnim poudarkom na zaščiti arhitekturne dediščine. Tako pripravljajo za širšo javnost konference, delavnice, razstave, študijska potovanja, financirajo znanstvene študije in izdajajo publikacije, kot na primer Europa Nostra Magazine, Nevvsletter in Annual Re-port. Europa Nostra se financira iz članarin, z donacijami posmeznikov, poslovnih in drugih organizacij ter s pomočjo prispevkov Evropske zveze, Sveta Evrope in drugih mednarodnih organizacij.
Slovenija Nostra je prva
Kulturno društvo Karla Streklja iz Komna, v okviru katerega delujeta komorni zbor in folklorna skupina Kras, sežanska ZKO in občina sta priredila vrsto božično-novoletnih koncertov komornega zbora Kras, ki ga vodi dirigent Matjaž S ček.
Programu, ki v prvem delu obsega skladbe litovskega glasbenika Vytautasa
nevladna organizacija pri nas, ki predstavlja in razvija državljanske pobude na področju varovanja in popularizacije kulturne in naravne dediščine. Ze na prvih dveh neformalnih srečanjih septembra in oktobra so se dogovorili o njeni pravnofor-malni obliki organiziranosti. Prav tako so predstavili že več obstoječih projektov, ki jih izvajajo nekatere nevladne organizacije in posamezniki v Sloveniji. Predstavljeni so bili projekti Slovenski kozolec, Kašča, Čebelarstvo na Slovenskem, Pot kulturne dediščine v Žirovnici, Arhitekturne vsebine v učnem programu osnovnih šol in vpliv nevladnih organizacij na izgradnjo avtocest po Sloveniji. Sprejeli so neformalni dogovor o povezovanju projektov in koordiniranem delovanju nevladnih organizacij ter posameznikov pri iskanju sredstev za podporo posameznim projektom. Nakazane so bile tudi možnosti za pridobitev sredstev financiranja projektov s strani evropskih in slovenskih vladnih in nevladnih organi-
Miškinisa, v drugem pa znane božične pesmi, so decembra že prisluhnili v župnijski kapeli na Kostanjevici pri Novi Gorici, v Biljani v Goriških Brdih in v župnijski cerkvi sv. Martina v Sežani, zbor pa bo koncert ponovil še v soboto, 11. januarja, ob 18. uri, in sicer v Podkraju.
Dirigent Matjaž Sček, rojen 1958 v Kopru v gla-
zacij, podjetij ter posameznikov, oblike sodelovanja med državnimi institucijami za varovanje naravne in kulturne dediščine. Dotaknili so se tudi možnosti sodelovanja s podobnimi evropskimi organizacijami. Na ustanovnem zboru 18. novembra pa so po besedah predsednice društva dr. Jelke Pirkovič sprejeli statut društva, trenutno pa še čakajo potrditev iz občine Ljubljana-Center. Slovenia Nostra se financira samo iz članarin, in sicer obstajajo tri vrste članov; redni, organizacije in ustanove ter podporni člani, katerih zaenkrat še nimajo. Pirkovičeva je še dodala, da za letošnje leto načrtujejo vodenje dveh projektov. Najprej se bodo lotili Slovenskega kozolca, dejavnosti, pri kateri naj bi sodelovale slovenske občine, odslej se jih je odzvalo 40. Namen projekta je ohranjanje kozolcev. Drugi projekt pa je oblika sodelovanja s slovenskimi šolami. V tem letu želijo tudi urediti vse društvene zadeve in pridobiti še podporne člane.
Aleksandra Zorko
sbeni družini, stanuje v Trebčah na Tržaškem in je samostojen umetnik. Pod njegovim strokovnim vodstvom delujejo že peto leto Ljubljanski madrigalisti, drugo sezono pa tudi komorni zbor Radia Slovenija.
Dragoceno je tudi njegovo sodelovanje v zboro-vodstvu med Slovenci v Italiji, kjer že dolgo vodi tudi zbor Primorec-Tabor.
Vrsta božičnih in novoletnih koncertov komornega pevskega zbora Kras
___________________RAZMIŠLJANJE IN VABILO (3)________
Kako se lahko danes približamo glasbi
iCOto'-
i!$Si
Za uveljavitev kljunaste flavte v današnjem glasbenem življenju ima gotovo največ zaslug holandski flavtist Frans Bruggen. Njegove posnetke lahko poslušamo na številnih ploščah, v živo pa smo ga v Trstu lahko poslušali 1.1986 v okviru repentabrskih popoldnevov stare in sodobne glasbe.
Istočasni študij dveh instrumentov
Osnovna tehnika kljunaste flavte in osnovna tehnika viole da gamba sta tako enostavni, da lahko mirno priporočamo istočasni študij obeh instrumentov. Otrok bo tako sam spoznal, ali mu bolj „leži” pihalo ali godalo in se bo tako lažje odločil glede nadaljnega študija. V vsakem primeru pa bo vsak instrument nekaj dodal k njegovemu obutku za glasbo: smisel za nianse, last-nen godalom, ali pa smisel za frazo, povezan z dihanjem.
Klaviature
Kljunasta flavta in viola da gamba sta lahko idealen začetek tudi za tiste, ki se mislijo posvetiti instrmnentom s klaviaturo; saj nudita direkten kontakt z instrumentom. Ta kontakt je pri klavirju veliko težje dosegljiv, a ga lažje dosežemo, Ce ta občutek že od prej poznamo.
Klaviatura je odigrala odločilno vlogo pri razvoju za-padnoevropske glasbe, saj je omogočila nastanek harmo-
nije, značilnosti naše glasbe. Vendar so malokateremu pianistu poznani problemi, ki so s harmonijo tesno povezani. Natančna uglasitev, čisti ali pa neenakomerno temperirani intervali; vse to napravi harmonijo dosti bolj bogato, kot pa nam jo prikaje klavir. Kot primer lahko omenimo pitagorejsko uglasitev, ki temelji na čistih kvintah. Pri taki uglasitvi dobimo previsoko veliko terco - to so v srednjem veku smatrali kot disonančni interval; danes dajemo pri poslušanju glasbe prednost melodiji pred harmonijo in tako preveliko terco sprejemamo kot vodilni ton. V nasprotju s tem so v baroku dajali prednost harmoniji in čistim ali pa čimbolj Čistim tercam. Ta značilnost je potem zelo počasi izginila, vendar je do današnje enakotemperirane uglasitve prišlo dosti kasneje, kot to splošno mislimo. Z drugimi besedami: Ce danes vprašamo dobrega glasbenika (violinista ali pevca) Ce je višji fis ali ges, bomo gotovo dobili odgovor, da je fis višji. Do takih rezultatov nas namreč
privede uglasitev, ki temelji na čistih (ali skoraj čistih) kvintah. Obratno velja za Bacha, Vivaldija; pa tudi Beethovna in Schuberta. Na današnjem klavirju so te razlike izginile,
vendar se bo pianist, ki te probleme pozna, povsem drugaCe približal interpretaciji skladb starih mojstrov.
Tako kljunasta flavta kot viola da gamba sta zelo primer-
ni pri vzgoji dobrega posluha. Alternativni prstni prijemi na kljunasti flavti, ah pa rahel premik prečke na violi da gamba nas usposobijo, da začnemo zaznavati tako majhne razlike v intonaciji.
Seveda lahko te probleme spoznamo in rešujemo tudi na spinetu: ta je dovolj enostaven, da se uglaševanja lotimo sami in tako direktno spoznavamo razne uglasitve; istočasno pa slišimo, kako različni avtorji ali njihove skladbe v raznih uglasitvah zvenijo.
Zelo primeren je za bodočega pianista tudi klavikord ali pa njegova najenostavnejša varianta: monokord. Pri tem imamo tudi to prednost, da je klaviatura pri teh instrumentih dosti mehkejša kot pri modernem klavirju in zato toliko bolj primerna najmlajšim.
Petje
Petje je najenostavnejši način aktivnega ukvarjanja z glasbo in zato najbližji in naj-prikladnejši tako otroku, kot vzgojitelju. Vendar lahko tudi pri petju naletimo na nekatere
probleme. Ko otrok nima naravno lepega glasu, mora največkrat v zboru molčati; s posledicami, ki si jih kaj lahko predstavljamo: občutek manjvrednosti in odklanjanje glasbe. V takem primeru je glasbena vzgoja z instrumentom veliko uspešnejša. Petje pa se mora spoprijeti še z drugim problemom: ker lahko z glasom napravimo „vse”, je toliko težje vedeti, kaj naj napravimo. ..Oprijemljivost” instrumenta nam lahko veliko pomaga. Kot igranje z instrumentom, tako mora tudi petje biti čimbolj naravno. Ljudsko petje (če je res naravno in ne sledi raznim ..opernim” ali drugačnim vplivom) in (enostavnejša) stara glasba sta si zelo blizu. To je lahko dobra podlaga za nadaljni študij petja. Za študij opernega petja je potrebna določena fizična zrelost: če naj ta sovpada z začetkom študija glasbe sploh, so leta, ko je otrok najbolj dovzeten za sprejemanje novih pojmov že zdaleka mimo.
Miloš Pahor (3 - se nadaljuje)
ZDA / IZ VARCEVALNO-PSIHOLOSKIH NAGIBO\r
V Arkansasu prišlo do trojne usmrtitve
Američani pa vztrajajo na eksekucijah kljub temu da te ne zmanjšujejo nasilja
VVASHINGTON - Krvniki v arkansaški kaznilnici Cummins Unit so včeraj imeli polne roke dela, saj so z injekcijo strupa v razmahu treh ur usmrtili kar tri morilce. Zakaj so se odločili za tak večkratni legalizirani umor? Po trditvah odgovornih sta temu botrovala tako skrb za varčevanje kot skrb, da bi osebju prihranili trikratni stres. Že to jasno dokazuje, da so usmrtitve hudo finančno in psihološko breme tudi za kaznilniški sistem.
Seveda se ni nihCe vprašal, kaj so podoživljali na smrt obsojeni. Za 47-letnega Earla van Dentona in njegovega 49-letnega pajdaša Paula Ruiza, ki sta na begu iz nekega oklahomskega zapora pobila sedem ljudi, dokazali pa so jima le dva umora, je eksekucija potekala še brez zapletov. Najprej so Den-tonu v žilo vbrizgnili pomirilo, nato uspavalno sredstvo in konCno še strup. Ko je preminul, je prišel na vrsto Ruiz. Pri 30-letnem Kirtu Wainw-rightu, ki je bil obsojen na smrt, ker je med ropom ubil neko trgovsko pomočnico, pa se je vse zataknilo. Ko je že bil privezan na bolniški mizici, so namreč eksekucijo odložili, ker je njegov odvetnik Craig Lam-bert zadnji trenutek vložil priziv, tako da je prisilil ameriško vrhovno sodišče na nepredviden sestanek. Sodišče pa je čez nekaj minut zavrnilo priziv, tako da so tudi Wainwrighta usmrtili.
Trojna usmrtitev pa v Clintonovi zvezni državi
ni nobena novost, saj se je isto zgodilo leta 1994. Omikani svet je seveda ogorčen ob takem barbarskem obnašanju oblasti države, ki bi hotela biti za zgled vsem državam sveta. Freddie Nixon, predsednik Ameriške koalicije proti smrtni kazni, je navedel, da taki brutalni načini ščuvajo k nasilju in ga ne odpravljajo. Se bolj odločen je bil predstavnik Amne-sty International za ZDA Ajamu Baraka, ki je izjavil: »Kako lahko trdimo, da smo omikana država, ko na nasilje odgovarjamo s še hujšim nasiljem. S tem pospeševanjem eksekucij in s to žejo po krvi smo postali prava sramota pred očmi vsega sveta.« Baraka je še navedel, da so lani v ZDA
usmrtili 56 oseb, tako da so ZDA med prvimi državami sveta po številu smrtnih obsodb.
Nasprotniki smrtne kazni pa so v Ameriki le manjšina. Večina Američanov vztraja pri smrtni kazni v lažnem prepričanju, da ta zmanjšuje kriminal. Po socioloških raziskavah pa Američane k temu sili sla po maščevanju in ne »vzgojni nagibi«. V torek, dan pred trojno eksekucijo, ko so o tem pisali vsi časopisi in poročale vse televizije, so v Arkansasu za bornih 20 dolarjev med nekim prepirom ubili nekega 47-letnika. Smrtna kazen torej ne preprečuje nasilja, a kaj ko jo zahteva več kot 70% Američanov, politiki pa to seveda upoštevajo.
SRBIJA / NOVA STRATEGIJA »ZIDA OB ZID«
Študentje »merijo« strpnost miličnikov
Oblast priznala samo delni poraz v Nišu in Vršacu
BEOGRAD - Študentje so včeraj za mirne demo-stracije proti varnostnim silam uporabiti taktiko »zida ob zid«, tako da bi merili »obojestransko vzdržljivost«. Milicija je bila do skrajnosti strpna in se ni branila bombončkov iz rok brhkih študentk (na sliki AP).
Opozicijski vodja Vuk Draškovič pa je na že tradicionalnem shodu povedal, da je Miloševičeva žena Mirjana Markovič (voditeljica Srsbske združene levice) naročila njegovo likvidacijo. Drugi opozicijski voditelj Dindič pa je po priznanju oblasti za delno zmago opozicije Skupaj tudi v Nišu in Vršacu poudaril, da ne bodo pristajali na taka barantanja, ker mora oblast priznati svoj popoln poraz.
JUŽNO OD AVSTRALIJE / REGATA QUESTADEE GLOBE
ReSili dva samotarska jadralca
SYDNEY - Avstralska fregata Adelaide je 3.300 kilometrov južno od avstralske obale rešila britanskega samotarskega jadra-laca Tonyja Bullimora (na levi sliki AP), ki je štiri dni prebil v svoji prevrnjeni jadrnici Globe Exide Chal-lenger (na desni sliki AP). Predtem je helikopter z iste fregate rešil francoskega jadralca Thierryja Du-boisa. Se vedno pa iščejo kanadskega jadralca Gerryja Roufsa, ki je zaradi razburkanega morja v težavah med Novo Zelandijo in Čilom. Regata Questa-dee Globe je kot kaže rojena pod nesrečno zvezdo.
MEHIKA / OB ROBU CHIAPAŽKEGA PRAGOZDA LACANDONA
Sekretar SKP Fausta Bertinotti se je sestal s poveljnikom Marcosom
Zapatistično delegacijo je povabil v Italijo na srečanje z evropsko levico
LA REALIDAD TRINIDAD (MEHIKA) -Sekretar Stranke komunistične prenove Fausta Bertinotti se je ob robu pragozda Lacando-na v mehiškem Chiapasu sestal z zapatistič-nim poveljnikom Marcosom (na sliki AP). S tem je Bertinotti med svojim latinskoameriškim obiskom sklenil krog, saj se je sestal z dvema simboloma latinskoameriške revolucije, s Fidelom Castrom na Kubi in s poveljnikom Marcosom v Chiapasu.
Po srečanju sta Bertinoti in vojaški voditelj Zapatistične narodno-osvobodilne vojske (EZLN) na skupni tiskovni konferenci napovedala, da bo na povabilo SKP delegacija EZLN obiskala Italijo. Vodil naj bi jo sam Marcos, ki bo med obiskom vzpostavil stike z evropsko levico.
Na tiskovni konferenci je Bertinotti nekoliko omilil svojo nedavno izjavo o »upravičenosti oboroženega boja«, ko je navedel, da o tem ne odloča SKP, ki pa spoštuje izbire vsakega gibanja. Berinotti in Marcos sta si tudi izmenjala mnenja, ne da bi iskala »homo-genizacijo različnih stališč, temveč da bi izkoristila različne politične izkušnje, tako da bi se postavili po robu od ZDA navdihnjene manevre o globalizaciji in posvetovljenju«. To je
bil navsezadnje »leit-motiv« vsega Bertinot- sporazuma, če bo mehiška zvezna vlada spoš-tijevega obiska v Latinski Ameriki.	tavala zakonite pravice mehiških Indijancev,
Komandant Marcos pa je napovedal, da bo	poskrbela za socialno in zdravstveno skrbstvo
dveletno premirje privedlo do mirovnega ter za pravice upornikov.
Ob Jelcinovi odsotnosti spet vladata čubajs in Čmomirdin
MOSKVA - Ruski predsednik je s svojo vrnitvijo v bolniško posteljo znova obudil bojazen, da se Rusija nevarno približuje obdobju brez trdnega vodstva. Čeprav zaradi pljučnice 65-letne-ga predsednika javnost in finančni trgi niso pretirano vznemirjeni, pa tudi premier Cernomir-din zaradi nje ni prekinil svojega dopusta, so Jelcinovi politični nasprotniki v trenutku postavili pod vprašaj njegovo sposobnost vodenja države.
Izkušnje iz lanskega leta, ko kljub dolgi Jelcinovi odsotnosti iz Kremlja ni prišlo do večjih političnih pretresov, nakazujejo, da se utegnejo bojazni pred brezvladjem znova izkazati za neu-temljene - vsaj kratkoročno. »Politična situacija v Rusiji je že postala precej stabilna,« trdi politični analitik Sergej Markov. »Zvezna vlada, predsednik vlade in šef predsednikove admin-stracije Anatolij Cubajs nedvomno lahko nadzorujejo razmere.«
Cubajs in Cemomirdin sta vodila državo v času, ko Jelcin zaradi operacije srca ni bil sposoben opravljati svojih dolžnosti. Svoj delež oblasti si je odrezal tudi tedanji svetovalec za državno varnost Aleksander Lebed, ki pa ga je Jelcin že dober teden po operaciji odstavil zaradi - kot se je izrazil sam - odkritih ambicij po prevzemu predsedniškega položaja.
ODBOR ZA LETALIŠČE / POZIV JAVNIM UPRAVAM
ŠOLSTVO / ZAČETEK VPISOV V ŠOLE
KINO
»Zdmžimo vse sile za razvoj letališča«
Toda župan vztraja pri ostri polemiki
Število prvošolčkov bi se lahko povečalo
Slovenske otroške vrtce bo junija zapustilo kar 86 otrok, vprašanje pa je, kolikšen bo osip
Zakonski odlok, ki ga je Prodijeva vlada odobrila na Silvestrovo, je dokončno pokopal načrt za gradnjo financarske šole na goriškem letališču. Da je usoda tega naCrta zapečatena, je sicer bilo znano že nekaj mesecev, vsaj od oktobra sem, ko je podtajnik za javna dela Gianni Mattioli dal jasno vedeti, da na ministrstvu ne nameravajo vec vsiljevati gradnje vojašnice na goriškem letališču.
V	prejšnjih dneh so določene politične sile v Gorici, z občinsko upravo na Čelu in ob aktivni podpori nekaterih medijev, zopet pognale vik in krik, češ da je mesto izgubilo izjemno priložnost za gospodarsko okrepitev. Tožijo se tudi zaradi izgube denarja, medtem ko je resnica prav obratna: v nedavno podpisani 2. Listini za Gorico se je vlada obvezala, da bo denar, ki je bil namenjen financar-ski šoli, vsekakor ostal na razpolago goriški občini za druge razvojne načrte. Mesto bo tako imelo pravzprav dvojno korist: rešilo bo letališče in pridobilo precej desetin milijard za druge investicije, od katerih bo bržkone imelo večjo korist kot od vojašnice.
V	zvezi z dokončnim črtanjem financarske šole se je vCeraj oglasil tudi Odbor za varstvo in razvoj letališča, ki je bil na Čelu veC kot petletne bitke zoper gradnjo vojašnice na letališču. Odbor se sicer izogiba neposredni polemiki, Četudi ne prikriva velikega zadovoljstva za konCni razplet zadeve.»Slo je za enega najveCjih dokazov de-
mokracije in sposobnosti mobilizacije goriških občanov v zadnjih 40 letih«, ugotavljajo. »Goričani, ki navadno veljajo za apatične in nezainteresirane, so se tokrat res množično in aktivno zavzeli za dosego pozitivnega cilja«. Zato, nadaljujejo v izjavi za tisk predstavniki odbora, ne držijo trditve nekaterih, Ceš da je bilo mesto poraženo. Nasprotno, zmagali so prav goriški občani, ki se jim odbor za letališče zahvaljuje za angažiranje v dolgotrajni bitki. Odbor se tudi zahvaljuje tistim institucionalnim predstavnikom, ki so to bitko podprli in omogočili dosego pozitivnega rezultata.
S tem, nadaljujejo, pa naloga odbora še ni izčrpana. Po odpravo nevarnosti gradnje vojašnice ostaja odprto vprašanje valorizacije letališča. V ta namen si bodo elani odbora prizadevali, da bi prišlo do ustanovitve javne družbe, ki bi prevzela skrb za načrtovanje in upravljanje sodobnejšega centra za letalske dejavnosti. Sredstva v ta namen naj bi Črpali prav iz denarja, ki je bil namenjen vojašnici. Zavzeli se bodo tudi za to, da bi danes razcepljeno lastništvo zemljišč na letališču združili (prevzela naj bi jih Dežela).
Odbor še opozarja, da se na pragu tretjega tisočletja v Evropi že uveljavljajo novi modeli regionalnega letalskega prometa z uporabo majhnih letal, ki ne potrebujejo pretirano dolgih pristajalnih stez. Majhna letališča z nazivom “City
Center Airports” naj bi v bodoče postala vse bolj pomembna. Gorica že razpolaga s tako strukturo, ki je le potrebna posodobitve. Neodgovorno bi bilo, ko bi jo zapravili, zaključuje odbor, ki poziva javne uprave in v prvi vrsti Goriško občino, naj se resno zavzamejo za razvoj letališča.
Skoraj sočasno z navedenim stališčem odbora pa smo v uredništvo prijeli tudi dokaj polemično izjavo župana Gae-tana Valentija, ki se je prav včeraj vrnil z nekajdnevnega dopusta. Takoj je poprijel za pero in napisal nekaj strupenih vrstic, polnih zagrenjenosti in polemičnih namigov. Valeti zahteva, naj se razčistijo odgovornosti za odpoved gradnje, ki bo po njegovi oceni stala državo vsaj 20 milijard lir. Ob ugotovitvi, da je bilo vedno reCeno, da je financarska šola potrebna, se sprašuje, ali ne tiči za odpovedjo gradnje v Gorici barantanje: Zeleni naj bi izslili, da se financarska šola ne sezida na tukajšnjem letališču, zato da so v zameno privolili v podvojitev avtocestnega prelaza Cez ape-nine med Bologno in Firencami. Ce pa šola ni bila potrebna, kdo je potem odločil, naj se sezida in poveril pripravo načrtov, se še sprašuje župan.
Valenti polemizira še s Prodijevo vlado, Ceš da je silvestrski odlok sprejela nedemokratično, ob nasprotovanju zakladnega ministrstva, brez posvetovanja v parlamentu in celo, kot se zdi, ne da bi o tem bila obveščena go-riška parlamentarca.
OTROŠKI VRTCI	OSNOVNE SOLE
letnik 1991	1996/97 1. razred
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V GORICI
Kot smo že napisali se jutri po vseh šolah na Goriškem uradno začenja vpisovanje učencev in dijakov za naslednje šolsko leto. Rok za vpise nepreklicno zapade 25. januarja, zato bodo morali starši letos pohiteti. Opozorilo velja še posebno staršem otrok rojenih leta 1994, ki bodo septembra prvič prestopili prag otroških vrtcev, in staršem otrok letnika 1991, za katere se letos začenja šolska pot.
Prav v prehodu iz otroškega vrtca v osnovno šolo je ena od kritičnih točk za slovensko šolo. Nemalo je namreč staršev iz mešanih ali povsem italijanskih družin, ki otroka vpišejo v slovenski otroški vrtec z namenom, da se nauči osnov jezika, ali iz drugih razlogov. Nekateri potem nadaljujejo šolsko pot v slovenski šoli, pri drugih pa prevladajo pomisleki in morda kak predsodek, tako da je sicer pozitivna izkušnja iz otroškega vrtca dejansko zavržena: otrok ne bo mogel razvijati pridobljenih osnov večjezičnosti in bo najbrž v italijanskem okolju kmalu pozabil tudi večji del tega, kar je pridobil v vrtcu.
Kontinuiteta šolanja (tudi) v slovenskem jeziku je torej za otroka dragocena priložnost, ki je ne gre zavreči. Po drugi strani pa je ta kontinuiteta tudi največje jamstvo za uspešen razvoj slovenske šole, kot nam zgovorno dokazuje primerjava med številom otrok, ki so se lani vpisali v prvi razred slovenskih osnovnih šol, in šte-
GORICA Ul. Brolo 11 Ul.Fabiani 9
5TANDRE2	11
PEVMA	11
KRMIN	4
STEVERJAN	2
DOBERDOB	20
SOVODNJE .	4
RUPA	6
ROMJAN	8
vilom letošnjih potencialnih prvošolčkov. Prve razrede slovenskih osnovnih šol letos obiskuje skupno 61 učencev, slovenske otroške vrtce pa bo junija zapustilo kar 86 otrok: ko bi se vsi njihovi starši opredelili za slovensko šolo, bi zabeležili kar 40-od-stotni (!) porast vpisov.
Nerealno je sicer misliti na stoodstotni prehod v slovensko šolo, pričakovanje, da bo osip v tem prehodu Cim manjši, pa je vsekakor legitimno. V slovenskih šolah so v ta namen poskrbeli za informiranje staršev in so razmeroma optimistično razpoloženi. Goriška didaktična ravnateljica Mirka Brajnik pričakuje, da bo v naslednjem letu vsaj ohranila letošnje število 40 vpisov. Glede na to, da
GORICA Ul. Brolo 19
STANDRE2	8
PEVMA	8
PLESIVO	4
STEVERJAN	1
DOBERDOB
SOVODNJE
VRH
ROMJAN
slovenske vrtce v tem okrožju letos zapušča 48 otrok, pa bi se število lahko rahlo povečalo.
Se boljši so izgledi v doberdobskem okrožju, kjer so lani imeli 21 prvošolčkov, vrtce pa bo letos zapustilo kar 38 otrok letnika 1991. Ravnateljica Nataša Paulin z optimizmom gleda na razvoj šole v Doberdobu in še posebej v Romjanu, kjer se je okrog slovenske šole ustvarilo res zanimivo vzdušje in pritegnilo otroke tudi iz že delno asimiliranih in v posameznih primerih celo iz povsem italijanskih družin. Nekoliko bolj zaskrbljujoči so podatki za sovodenjsko občino, kjer je 1991. bila za rojstva “slaba letina”, vendar bi se moralo prihodnje leto stanje spet občutno popraviti.
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V DOBERDOBU
SKUPNO
86
NOVICE
ROMANS / V TOVARNI SETRAL
KRONIKA / ZGOREL JE AVTO
Moraro: denar za upepeljevalnik
Konzorcij devetih občin gradišCansko-krminskega območja je predsinoči odobril sklep o investiciji skoraj pol milijarde lir za posodobitev upepeljeval-nika pri Moram. Napravo je sodstvo dalu zapleniti v začetku lanskega leta, ker je povzročala onesnaževanje. Zaplembo so preklicali pred par tedni. Obnovitvena dela naj bi izvedli v nekaj mesecih, tako da bi upepeljevalnik spet ognali že spomladi.
Predavanje o čutnem razvoju
Združenje za waldorfsko pedagogijo prireja dvoje predavanj v palači Lanthieri na Trgu sv. Antona. Nocoj ob 20.30 bo zdravnik in antropozof dr. Stefano Gaspari govoril o čutnem razvoju otroka in o zdrav-stveno-pedagoških posledicah. Naslednje predavanje bo 24. januarja, ko bo dr. Stefano Pederiva govoril o potrebi po novem notranjem ravnovesju.
Odpovejte se kajenju v 5 dneh
Služba za boj proti zasvojenosti z mamili SERT prireja intenzivni tečaj za odpoved kajenju v 5 dneh. TeCaj bo v bolnišnici San Polo v Tržiču od ponedeljka, 13., do petka, 17. januarja, vsak dan od 20.00 do 21.30. Vodila ga bosta dr. Andrea Fiore in vzgojitelj Corrado Cicciarella. Vpisnina znaša 30 tisoč lir. TeCaj bodo od 3. do 7. februarja ponovili v Krminu.
Dejavnosti v socialnem centru
Združenje La Meridiana, ki deluje v sklopu socialnega centra v Ul. Baiamonti, bo v januarju priredilo nekaj izletov in srečanj. Danes je na programu obisk trgovskega centra v Martignaccu, 19. januarja bo v socialnem centra predvajanje diapozitivov, 25. januarja pa obisk sinagoge v Ascolijevi ulici.
Sindikati zaskrbljeni Tat povzročil požar
Kaj tiči za odstranitvijo japonskega menedžerja?	Dogodek se je pripetit ponoči pred škofijo
Sindikalne zveze kovinarjev Fim-Cisl, Fiom-Cgil in Uihn-Uil z veliko zaskrbljenostjo spremljajo dogajanje v tovarni Setral v Romansu, kjer je trenutno zaposlenih 160 oseb. Japonski menedžer Ahayao Nakamura, ki so ga po globoki krizi pred nekaj leti poklicali na Celo obrata in ki je v tem Času bistveno izboljšal stanje in perspektive tovarne, je te dni v polemiki z lastnikoma odstopil z mesta predsednika upravnega sveta delniške družbe Setral. Sindikati so zahtevali Čimprejšnje srečanje z lastnikoma, od katerih pričakujejo, da bosta potrdila svojčas že sprejete obveze glede sanacije obrata v Romansu.
Prav v izvajanju teh obvez je Nakamura v zadnjem času dosegel zavidljive rezultate:, zaustavil je krizo, povečal proizvodnjo :n dobiček, kljub splošnemu negativnemu trendu na tržišču,
povečal je tudi število zaposlenih in pripravil načrt investicij za prestrukturiranje in neodložljivo modernizacijo obrata. Podjetje je po zaslugi japonskega menedžerja po dolgih letih izgub bilo na dobri poti za uravnovešenje bilance in popolno sanacijo.
V sindikalnih vrstah obstaja bojazen, da vodi odstranitev sposobnega upravitelja - mimogrede opozarjajo, da se je v nekaj letih na Čelu tovarne zvrstilo že več kot deset upraviteljev - spet v negotovost in krizo. Bojijo se, da nameravajo lastniki javna sredstva, ki jih je Nakamura pridobil za sanacijo tovarne v Romansu, preusmeriti v korist drugih obratov iste industrijske grupe, objekt na Goriškem pa prepustiti njegovi usodi, kar bi seveda odprlo novo zelo zaskrbljujočo krizo in ogrozilo ohranitev delovnih mest.
Spodletel poskus kraje je najverjetnejši vzrok požara, ki je včeraj ponoči povsem uničil fiat uno prav pred goriško nadškofijo. Alarm je malo po 3. uri dal voznik malega tovornjaka za prevoz mleka Marco Macuz, ki je sredi voznega pasu v Ul. Arcivescovado opazil goreči avto. Gasilci so kmalu prihiteli, vendar je bilo že prepozno. Od avtomobila je ostala le očrne-la pločevina.
Avto je bil last Samanthe Valentini, ki stanuje v bližnji Ul. Bellinzona in ga je tam tudi parkirala. Očitno se je neznani tat ponoči polastil avtomobila in ga prižgal tako, da je ustvaril stik z električnima žicama. To pa je najbrž sprožilo iskro, ki je povzročila požar. Raziskavo o dogodku vodi policija, ki skuša izslediti tatu.
MOŠKA OBLAČILA
SEZONSKI POPUSTI!
GORICA, DREVORED 24 MAJA 13
GORICA
VITTORIA 1 16.45-18.30 »II gobbo di Notre Dame«. Walt Disney. 20.10-22.15 »Soluzioni estreme«. I. Hu-gh Grant in Gene Hackman.
VITTORIA 3 18.00-20.00-22.00 »Sono pazzo di Iris Blond«. I. Carlo Verdone.
CORSO 18.00-20.00-22.00 »II ciclone«. R. Leonardo Pieraccioni.
TR2IC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00 »The van. Due per la strada«. Rež. Stephen Frears.
a ŠOLSKE VESTI
SREDNJA SOLA IVANA TRINKA obvešča starše otrok 5. razreda osnovnih šol, da bo Sola v nedeljo, 12. januarja, od 10. do 12. me odprta za ogled prostorov in informacije v zvezi z vpisom otrok. Profesorji bodo na sedežu v Ul. Leopardi v Gorici na razpolago staršem za informacije o pouku posameznih predmetov.
□_____OBVESTILA
ZSSDI obvešča, da bo urad v Gorici odprt danes od 11. do 13. ure.
COKLUB sporoča, da bo prvo srečanje po božičnih počitnicah v ponedeljek, 13. januarja, ob 15. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah.
SPDG obvešča, da bo februarja v Podkloštru tradicionalni tečaj smučanja (alpsko smučanje, tek, deskanje). Prijave sprejemajo ob sredah od 11. do 12. in četrtkih ob 19. do 20. me na sedežu (tel. 33029).
E KONCERTI
V BRATU2EVEM CENTRU v Gorici bo nocoj ob 20.30 koncert pianista Roberta Cappella. Izvajal bo skladbe Schuberta ob 200-let-nici skladateljevega rojstva. Koncert je v abonmajskem sporedu društva Lipizer.
H RAZSTAVE
V KULTURNEM DOMU V GORICI je do 15. trn. postavljena skupinska razstava članov fotokluba Skupina 75. Ogled ob delavnikih od 10. do 13 in od 16. do 18. ure ter med prireditvami.
M_____________IZLETI
DRUŠTVO ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA priredi 19. t.m. izlet v Bad Kleinkir-chheim. Prijave pri Brunotu.
PD RUPA-PEC priredi 26. januarja avtobusni izlet na sneg v Podklošter/Amold-stein. Prijave pri Tanji Kovic - tel. 882285. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri.
□ LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
ALLA SALUTE, Ul. Co-sulichll7, tel. 711315.
POGREBI
Danes: 10.30, Ude Fago por. Scaltritti iz splošne bolnišnice v Cervinjan; 13.15, Sara Prezza vd. Tedesco iz splošne bolnišnice v Lestiz-zo (UD); 13.15, Otello Paiani iz splošne bolnišnice v Slo-vrenc.
TURIN / PRISPEVEK NA NAKUP AVTOMOBILOV
URADNI LIST / VČERAJ OBJAVILI ZAKON
Pozitivne posledice na zaposlitev v Fiatu
V Melfiju bodo zaposlili 270 delavcev, v ostalih obratih pa zmanjšali število uslužbencev v dopolnilni blagajni
TURIN - Vladni prispevki za nakup novih avtomobilov bodo prispevali tudi k zmanjšanju brezposelnosti. Maurizio Magnabosco, ki je pri Fiatu odgovorni za osebje, je že napovedal, da bodo v tovarni na Jugu Italije v kraju Melfi zaposlili veC novih uslužbencev in istočasno zmanjšali število delavcev v dopolnilni blagajni. V Melfiju bodo vzeli v službo 270 novih delavcev za proizvodnjo modelov punto in lancia y, v tovarni Rival-ta pa bodo temeljito znižali število delavcev v dopolnilni blagajni. Približno tisoč delavcev bodo premestili iz te tovarne v osrednji proizvajalni center Mi-rafiori v Turinu, da bi zadostili večjemu povprašavanju po modelih panda in punto.
Pri tem jeje Magnabosco pristavil, da bodo učinki večje prodaje novih vozil zaznavni šele čez čas, zagotovil pa je, da
ne bo prihodnji mesec noben delavec v dopolnilni blagajni. Vsekakor vodstvo Fiata misli do nadaljnega izvajati program redukcije dela, za katerega so se pred časom dogovorili s sindikati, in šele kasneje formalno pristati na krčenje števila dopolnilnih blagajn.
Včeraj so se v sedežu vodstva Fiata sestali predstavniki uprave in sindikatov in pričeli pogajanja glede tega vprašanja s preučevanjem posledic državnih prispevkov na nakup avtomobilov oz. predvidenega porasta prodaje novih vozil, kar bo omogočilo večjo zaposlitev.
Med koristnimi posledicami vladnih prispevkov gre omeniti tudi zmanjšanje onesnaženja, saj je pogoj za prispevek 2 milijonov oz. milijona 500 tisoč lir za manjša vozila, da lastnik odda v odpad svoj dosedanji več kot deset let star avtomobil.
Nove norme za zaščito zasebnosti posameznikov
Zaščiteni bodo podati o rosi veri, zdravju, politični pripadnosti
RIM - Uradni Ust je včeraj v prilogi datkov. Ta organ naj bi sestavljab štirje objavil besedilo zakona o novih nor- predstavniki: dva bo imenovala po-mah za zaščito zasebnega življenja slanska zbornica, dva pa senat, državljanov. S tem zakonom naj bi bili V začetku prihodnjega leta bodo bolj kot doslej zaščiteni osebni podatki stopile v veljavo norme o obravnavi posameznikov, da bi jih ne izrabljab, osebnih podatkov, ki naj bi jih ne sme-kot se je zgodilo že večkrat v veliko li računalniško obdelati. Pri tem gre presenečenje prizadetih. ItaUja je bila predvsem za rasni izvor posameznika, tako rekoč »prisiljena« sprejeti ta njegovo versko prepričanje, politično zakon, saj predstavlja nekakšen pred- mnenje, zdravje, spolno življenje in pogoj za pristop k schengenskemu '"kazenski list. Zakon ureja tudi tako sporazumu o prostem kroženju ljudi imenovanje »novinarske podatke«, znotraj Evropske skupnosti. Poleg tega Sredstva javnega obveščanja namreč je bil v prilogi objavljen tudi zakon, ki razpolagajo z arhivi z vsakovrstnimi pooblašča vlado, da v roku 18 mese- podatki o posameznikih. Po novem ne cev sprejme dodatne norme o tem bodo smeli vsebovati podatkov o vprašanju.	zdravstvenem stanju posameznikov in
Zakon o pravici do »zasebnosti« njihovem spolnem življenju. Ta nor-državljanov bo stopil v veljavo 1. maja ma je svojčas izzvala v parlamentu letos. Med drugim predvideva ustano- mnogo pomislekov. Nekateri so celo vitev garanta za zaščito osebnih po- iznesli dvom o njeni protiustavnosti,
ker naj bi omejevala pravico do infor-miranja.
Zakon o zasebnosti določa, kako naj bi odslej obravnavah osebne podatke. Spoštovati je treba pravice in temeljne svobode posameznika ter dostojanstvo ljudi. Odslej bo zato za objavljanje osebnih podatkov potrebno dovoljenje zainteresiranega. Izjemo bo predstavljalo novinarsko delo (v okviru pravice do informiranja), a tudi v teh primerih bodo podatki o zdravju in spolnem življenju zaščiteni. Na tem-področju se bodo v prihodnjih dneh in tednih še kresala različna mnenja, saj bi morali na podlagi zakonskih določil teoretično zaščititi tudi ime dokončno obsojenega posiljevalca.
Kdor bo prekršil te norme bo lahko obsojen do največ na dve leti zaporne kazni in 3 milijone lir globe.
ITALIJA / KAKO BO PRISELJEVANJE VPLIVALO NA STRUKTURO PREBIVALSTVA
Kakšne bodo posledice padca rodnosti in priseljevanja
V zadnjem času je skoraj vsak dan v Italiji veliko govora o vedno manjšem številu zaposlenih, ki zaradi tega plačujejo, skupno z delodajalci, vedno manj prispevkov v pokojninske sklade INF S kot tudi v tiste avtonomnih zavarovalnih zavodov. Vedno več je upokojencev, ki zahtevajo to kar jim gre, v blagajne zavodov pa prihaja vedno manj denarja.
Poleg tega je v ospredju vsakdanjega zanimanja vedno večje število ljudi, ki prihajajo v državo iz takoi-menovanih držav tretjega sveta t.j. iz držav, ki niso v evropski zvezi. Časopisne in televizijske kronike nam skoro vsak dan poročajo o »extracomunitarjih«. Vendar pa se te kronike zaustavljajo ob najbolj eklatantnih primerih ilegalnega prihoda teh ljudi v državo ali pa ob tistih primerih nespoštovanja zakona, v katerih so vpleteni, tuji državljani.
Zaustaviti se je treba pri drugem vprašanju. Pred
nekaj tedni v parlamentu po hitrem postopku sprejet zakon, ki je omogočil, da približno 120.000 tujcev uredi svoje papirje za bivanje v Italiji, je dal vedeti, da je takšnih tujcev v Italiji že preko en milijon. Tu so všteti tisti, ki imajo bivalno dovoljenje, v glavnem so ga dobili, ker so v državi tudi zaposleni. V velikih in malih tovarnah na severu, tudi v naši deželi in v Venetu, je zelo veliko takšnih delavcev. Zanimivo je, da so zelo vestni v svojem delu, po doglednem času povabijo v svojo novo domovino tudi ženo in otroke. To velja bodisi za Afričane in Azijce kot tudi za tiste priseljence iz vzhodnoevropskih držav, ki so tudi strokovno usposobljeni, medtem ko so priseljenci iz drugih celin v glavnem nekvalificirana delovna sila.
V velikem številu primerov so ti tuji delavci redno plačani in tudi redno zavarovani. Italijanov pa je vedno manj. Ljudje s srednješol-
sko diplomo nočejo na delo v tovarno, marsikdaj raje ostajajo brezposleni.
Vse to pa že ima in bo imelo posledice tudi v sestavi prebivalstva Italije. Med razvitimi državami je Italija danes na repu rodnosti. Pojav je opazen že polnih deset let. Rezultate vidimo v obisku šol, kjer so v zadnjih letih, vsaj na italijanskem severu, ukinili že velik del osnovnošolskih razredov (ponekod celo polovico). V zadnjih nekaj letih so pričeli ukinjati tudi razrede v višjih srednjih šolah. Manj je otrok, več je starejših ljudi. Tovrstna »tržaška bolezen« se je razširila na ves italijanski sever.
Po predvidevanju strokovnjakov se bo trend nadaljeval. Analitiki sicer upajo, da bo prišlo do sprememb. V nasprotnem slučaju, naj bi število Italijanov od sedanjih 57, 1 milijona ljudi leta 2014 padlo na 56, 5 milijonov. Deset let kasneje naj bi jih bilo že samo 52, 5 milijona,
leta 2044 pa samo 44 milijonov.
Prebivalstvo na polotoku pa se ne bi zmanjšalo. Krepko naj bi naraslo, od sedanjih 57 na 66 milijonov ljudi. Med temi pa naj bi jih kar 22 milijonov bilo tujcev, oziroma potomcev tujcev. V Italiji rojeni otroci bi namreč postali polnopravni italijanski državljani. Zgodilo naj bi se isto kar se že dogaja v ZDA, v Veliki Britaniji, v Franciji in tudi v Nemčiji, da omenimo samo nekatere večje države. Tudi tisti ljudje, prihajajoči iz drugih celin, ki žive v Italiji, imajo po več otrok. Visoka rodnost pa je še. vedno prisotna v Južni Italiji. Bodo torej čez pol stoletja »extracomunita-ri« in »južnjaki« preplavili srednjo in severno Italijo?
Vse to bo seveda imelo svoje posledice tudi v pokojninskem sistemu, saj se je treba vprašati ali bodo vsi novi zaposleni v redu s plačilom socialnih dajatev.
Marko VValtritsch

: H s
Mm
■
■
A;
NOVICE
Bundesbank ni spremenila obrestnih mer
FRANKFURT - Za včerajšnjo sejo sveta nemške državne banke je vladalo veliko zanimanje, vendar sop po seji sporočili, da ni nobene novosti in da ostajajo obrestne mere nespremenjene. Sicer pa je v Nemčiji lani proizvodnja narasla za 1,4 odstotka, medtem ko je bil leto prej prirastek 1,9-odstoten. Povečalo pa se je število brezposelnih: stopnja brezposelnosti se je v enem samem mesecu dvignila od 10,3 na 10,8 odstotka, kar pomeni, da je sedaj v Nemčiji 4.148.100 brezposelnih.
ICCRI pocenila denar
RIM - Italijanske banke se počasi prilagajajo znižanju obrestne mere, za katerega se je pred kratkim odločila Banka Italije. Tokrat je bil na vrsti osrednji zavod italijanskih hranilnic ICCRI, ki je sklenil, da se prime rate zniža od 10,25% na 9,50%.
Mednarodna garancija za Ariston in Indesrt
FABRIANO - Z letom 1997 so za gospodinjske stroje, ki jih proizvaja tovarna Merloni iz Fabriana z znamkama Ariston in Indesit, uvedli garancijo, ki je veljavna v vsej Evropi, vključno z vzhodnoevropskimi državami in Rusijo. V vseh državah bo prodaja prilagojena veljavni zakonodaji o garanciji,, podrjetje Merloni pa jamči tudi hitra popravila.
V	Švici več brezposelnih
ŽENEVA - V Švici je brezposelnost zopet narasla.
V	decembra 1966 je bilo v seznmam brezposelnih vpisanih 192.171 oseb, kar je 9.145 več kot v prejšnjem mesecu. Stopnja brezposelnosti se je tako dvignila od 5,1% na 5,3% aktivnega prebivalstva. V letu 1996 je bila stopnja brezposelnosti v Švici 4,7 odstotka, medtem ko je bila leta 1995 4,2-odstotna, enako kot v letu 1935. V vseh vmesnih letih je bila brezposelnost nižja in v povojnih letih je le redkokdaj presegla 1 odstotek.
	9. JANUAR 1997	v LIRAH	
2	valuto	nakupni	prodajni
5 m M	ameriški dolar	1523,00	1568,00
	nemška marka	968,00	988,00
M*	N	funt šferling	2588,00	2643,00
S 0	švicarski frank	1113,00	1143,00
hc N <0 N h < « w S w £E	belgijski frank	46,48	48,48
	francoski frank	284,00	294,00
	danska krona	251,00	261,00
	norveška krona	233,00	243,00
* 3 («	švedska krona	216,00	226,00
< ^	kanadski dolar	1119,00	1159,00
35 "O IM (Q 33 m	portugalski eskudo	9,27	10,17
	nizozemski gulden	857,00	882,00
gjj «N	avstrjski šiling	136,60	141,10
o	španskd pezeta	11,13	12,23
<	grška drahma	5,94	6,74
IM	irski šferling	2527,00	2607,00
K3C\	japonski jen	12,78	13,68
	avstralski dolar	1151,00	1221,00
m	madžarski florint	8,75	11,50
'UJ W	hn/aška kuna	230,00	280,00
	slovenski tolar	10,70	11,20
		
9. JANUAR 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1526,00	1556,00
nemška marka	970,00	988,00
francoski frank	285,00	295,00
nizozemski gulden	857,00	882,00
belgijski frank	46,68	48,48
funt šterling	2565,00	2645,00
irski šterling	2518,00	2613,00
danska krona	252,00	262,00
grška drahma	6,06	6,66
kanadski dolar	1119,00	1154,00
švicarski frank	1115,00	1140,00
avstrijski šiling	136,76	141,26
slovenski tolar	10,80	11,25
	
9. JANUAR 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1543,420
EKU	1902,270
nemška marka	979,330
francoski frank	289,890
funt šterling	2612,550
nizozemski gulden	872,430
belgijski frank	47,515
španska pezeta	11,645
danska krona	256,940
irski funt	2563,160
grška drahma	6,254
portugalski eskudo	9,790
kanadski dolar	1141,500
japonski jen	13,274
švicarski frank	1129,720
avstrijski šiling	139,200
norveška krona	239,100
švedska krona	222,470
finska marka	327,900
					
9. JANUAR 1997		INDEKS MIB-30: +3,93 %			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	10.688	+6,26	Mediolanum	15.018	+5,41
Bca di Roma	1.223	+3,82	Montedison	1.148	+3,51
Bca Fideuram	3.437	+5,91	Olivetti	602	-0,67
Benetton	19.232	+2,72	Parmalat	2.501	+3,81
Comit	2.807	+4,81	Pirelli Spa	2.976	+2,47
Čred it	1.755	+6,29	Ras	14.194	+4,66
Edison	9.882	+1,98	Rolo	14.696	+0,96
Fiat	4.381	+3,42	Saipem	7.436	+4,37
Gemina	786	+3,61	San Paolo To	9.401	+2,79
Generali	28.858	+3,88	Sirti	10.288	+1,93
Imi	13.312	+2,19	Štet	6.789	+ 1,02
Ina	1.930	+3,26	TIM	4.019	+ 1,48
Italgas	6.705	+1,26	Telecom Ita	4.189	+3,07
La Fondiaria	5.517	+5,62			
Mediaset	7.204	+2,82			
Mediobanca	8.552	+6,42			
NOVICE
KOŠARKA / EVROPSKA LIGA
KOŠARKA / NBA LIGA
Milan odstopil Panuccija Real Madridu
MILAN - Povratek Arriga Sacchija k Milanu bo povzročil pravo čisto med igralci. Prva žrtev nove metle je branilec Christian Panucci, ki ga je milanski klub po hitrem postopku včeraj odstopil madridskemu Realu. Neuradno se govori, da je zanj španski klub odštel osem milijard lir, potem ko je Milan leta 1993 Genoii odštel dve milijardi več. Sacchi je Panuccija svojčas že »izgnal« iz reprezentance, trindvajsetietni igralec pa bo v Španiji spet treniral pod vodstvom Fabia Capella.
Danes ženski smuk
BAD KLEINKERCHH litiTM - Danes in jutri bosta v tem kraju ženska smuka za svetovni smučarski pokal. Na teh dveh tekmah bo Nemka Katja Seizin-ger skušala vsaj zmanjšati zaostanek, ki jo na skupnem vrstnem redu za svetovni pokal loči od Sve-dinje Pemille VViberg, znaša pa 155 točk. Za zmago naj bi se danes in jutri potegovali vsaj še Avstrijka Renate Gotschl in Italijanka Isolde Kostner. Vse tekmovalke se pritožujejo nad progo, ki je zaradi visokih temperatur mehka in polna grbin.
Slovenec Brezavšček tretji na treningu smuka!
CHAMONK - Na treningu moškega smuka za svetovni smučarski pokal je izjemen uspeh s tretjim mestom dosegel Slovenec Aleš Brezavšček, najhitrejši pred jutrišnjo tekmo pa je bil Francoz Duvil-lard. Trening je motil veter.
Izidi treninga: 1. Duvillard (Fra) 2:03, 95, 2. Alphand (Fra) 2:05,14, 3. Brezavšček (Slo) 2'05"31.
4.	Maier (Avt) in Cattaneo (Ita) 2:05, 42, 6. Holzkne-cht (Avt) 2:05, 47, 7. Kemer (Svi) 2:05, 49, 8. Franz (Aut) 2:05, 61, 9. Skaardal (Nor) 2:05, 82,10. Schif-ferer (Avt) 2:06, 07,12. Ghedina (Ita) 2:06,16.
Fisichella pri Jordanu
LONDON - Italijanski dirkač formule ena Giancarlo Fisichella je dobil službo. Upravljal bo dirkalnik Jordana Peugoet. Trindivajsetletni Fisichella je podpisal dveletno pogodbo, skupaj z mlajšim bratom Michaela Schumacherja Rolfom pa bo tvoril najmlajši par dirkačev formule ena. »Navdušen sem, saj je Jordan eden najboljših dirkalnikov formule ena«, je dejal Fisichella.
Sampras in Grafova prva nosilca
MELBOURNE - Američan Pete Sampras in Nemka Steffi Graf sta prva nosilca letošnjega mednarodnega teniškega prvenstva Avstralije, ki se bo pričelo v ponedeljek. Od boljših med moškimi manjkata samo Agassi in Krajicek, med ženskami pa Monika Seleš. Nosilci skupin, moški: 1. Sampras (ZDA, 1); 2. Chang (ZDA, 2); 3. Ivaniševič (Hrv, 3); 4. Kafelnikov (Rus, 4);
5.	Muster (Avt); 6. Becker (Nem, 6); 7. Enqvist (Sve, 9); 8. Ferreira (Jar, 9); 9. Rios (Cii, 11); 10. Costa (Spa, 13); 1. Courier (Zda, 15); 12. Gusiafsson (Sve, 16); 13. Siemerink (Niz, 17); 14. Mantilla (Spa, 18); 15. Stich (Nem, 19); 16. Berasategui (Spa, 20). Ženske: 1. Graf (Nem, 1); 2. Sanchez Vicario (Spa, 3); 3. Martinez (Spa, 4); 4. Hingis (Svi, 6); 5. Huber (Nem, 7); 6. Majo-li (Hrv, 8); 7. Davenport (Zda, 9); 8. Spirlea (Rom, 10); 8. Habsudova (Sik, 11); 10. Schultz McCarthy (Niz, 12); 11. VViesner (Avt, 13); 12. Coetzer (Jar, 14); 13. Likovčeva (Rus, 16); 14. Femandez (Zda, 17); 15. Rubin (Zda, 18); 16. Appelmans (Bel, 19).
Keegan odstopil zaradi Signorija
NEVVCASTLE - Vzrok odstopa trenerja angleškega nogometnega prvoligaša Nevvcastle Kevina Keega-na naj bi bil Laziov napadalec Beppe Signori. Krajevni dnevnik The Juumal piše, da je Keegan sprl z vodstvom, ker ni najelo italijanskega napadalca, za katerega je baje sprva ponujalo Laziu šestnajst milijard lir odškodnine, potem pa se je kupčiji odpovedalo zaradi pomanjkanja denarja. Lansko poletje je Nevvcastle za Alana Shearerja odštel Blackbumu 36 milijar lir.
Joyner-Kersee se vrača
NEW YORK - Jackie Joyner-Kersee bo zapustila košarkarska igrišča in se vrnila na atletsko stezo. Šestkratna dobitnica olimpijskih medalj trdi, da se boji poškodb, »H so v tem moštvenem športu vedno možne«. Stirintridesetletna atletinja bo prvič nastopila 7. februarja v teku na 60 z ovirami v okviru tekmovanja Millrose Games.
Bostik Ali stars po internetu
BOLOGNA - Ljubitelji košarke bodo lahko po internetu (http://legabasket.mall.it/) izbirali kandidate za ekipo Bostik Ali Star, ki bo v soboto, 22. februarja igrala proti italijanski reprezentanci. Petnajstčlansko moštvo zvezdnikov bodo sestavljali tujci in igralci EGS, ki nastopajo v italijanskem prvenstvu. Kandidate bo mogoče izbirati tudi s pomočjo kuponov, ki jih bodo delili v športnih palačah 11., 19. in 26. januarja ter 2. februarja. Ekipo Bostik bosta voidla trenerja Scariolo in Bucci.
Tonkov si je zlomil zapestje
BERGAMO - Ruski kolesar Pavel Tonkov, član italijanskega moštva Mapei GB, si je med treningom zlomil zapestje na levi roki. Mogoče bo potrebna operacija.
V Barceloni tesen poraz Kinderja
Odločilni koš je dosegel Saša Djordjevič Stefanel in Teamsystem uspešna v gosteh
Divac praznih rok v »svojem« Los Ange esu
Proti 0'Nealu dosegel 21 točk Konec sezone za Dina Radjo
Barcelona - Kinder 73:72 (48:39)
BARCELONA - V svojem prvem nastopu v evropski košarkarski ligi po povratku z NBA je srbski as Saša Djordjevič s trojko trideset sekund pred koncem tekme podaril zmago svojemu novemu klubu Barceloni. Na drugi strani igrišča je pred njim Augusto Binelli zgrešil oba prosta meta in Kinder je tako zamudil priložnost, da bi dosegel štiri točke prednosti. V zadnji akciji tekme pa je usodo Bo-lonjčanov s koraki dokončno zapečatil Bane Prelevič.
Moštvo trenerja Buccija je v Barceloni igralo vse prej kot slabo in bi si v bistvu celo zaslužilo zmago, saj je pokazalo bolj organizirano igro od gostiteljev in je v obrambi zaigralo izredno požrtvovalno. Srečanje je bilo zelo izenačeno. Komazec je v tem delu tekme z odlično obrambno povsem onesposobil Litvanca Karnivašova, ki ga je FIBA pred nekaj dnevi imenovala za najboljšega košarkarja v Evropi. V napadu je zelo dobro igral Savič, ki je bil proti svojim nekdanjim sotrud-nikom v Barceloni še posebej motiviran. Trener Barcelone Aiko je Djordjeviča poslal na igrišče šele v 11. minuti, srbski košarkar pa je s koši in podajami (12 točk do konca polčasa) takoj porušil dotedanje razmerje sil na igrišču in Spanci so odšli v slačilnico z devetimi točkami prednosti.
V začetku drugega dela je Barcelona dosegla najvišje vodstvo 54:41, takoj zatem pa so Bolonjčani z odlično obrambo začeli vse bolj odjedati prednost gostiteljev in so v 32. minuti povedli z 58:59. Djordjevič, ki je tudi v tem delu igral le zadnjih deset minut, je bil manj učinkovit in vse je kazalo, da bodo gostje
vendarle dosegli zmago, a so si vse svoje možnosti zapravili z napakami v zadnji minuti. Za Kinder so največ košev dosegli Komazec (18), Savič (17) in Abbio (14), pri Barceloni pa Fernandez (18) in Djordjevič (17).
Milanski Stefanel je bil v Belgiji na robu poraza. Char-leori je strl šelel v drugem delu s točkami Kidda (18), De Pola (10), Portaluppija (13) in Bovvieja (14). Teamsystem je v Grčiji dosegel prepričljivo zmago. Izidi in stanje
Skupina G
Izidi: Sevilla - Smelt Olimpija 81:76, Dinamo Moskva -Panathinaikos 88:81, Pau Orthez - Villeurbanne 95:97. Vrstni red: Panathinaikos in Villeurbanne 16, Smelt Olimpija 14, Sevilla in Pau Orthez 10, Dinamo Moskva 6.
Skupina F
Ladi: Ulker - Gibona 73:77
(35:44), Panionios - Temasy-stem 72:88 (41:52), Limoges -Estudiantes 91:85 (38:39). Vrstni red: Teamsystem 16, Gibona Zagreb 14, Estudiantes Madrid 12, Limoges 10, Ulker Carigrad 8, Panionios 6.
Skupina E
Izidi: Charleroi - Stefanel 68:71 (39:33), 01ympiakos -CSKA Moskva 82:51 (35:33), Alba Berlin - Maccabi Tel Aviv n.p. Vrstni red: Stefanel 16, Cska Moskva, Alba Berlin, Maccabi in 01ym-piakos 12, Charleroi 0.
Skupina H
Izidi: Bayer Leverkusen -Efes Pilsen 72:73 (37:30), Croatia Osiguranje - Partizan 76:75 (47:40), Barcelona - Kinder Bologna 73:2 (48:39). Vrstni red: Efse Pilsen Carigrad 18, Barcelona, Kinder, Partizan Beograd in Croatia Osiguranje 10, Bayer Leverkusen 0.
FORMULA ENA / PREDSTAVITEV ARROVVSA
Damon Hill je prepričan, da bo v dmgem delu sezone stopil na zmagovalni oder
BIRMINGHAM - »Vem, da takoj ne morem računati na zmago, toda prepričan sem, dahom v drugi polovici sezone stopil na zmagovalni oder,« je dejal svetovni prvak formule ena Damon Hill na včerajšnji predstavitvi dirkalnika formule ena Arrovvsa, M ga bo v novi sezoni poganjal Vamahin motor. Hill, ki ga je VVilliams grdo odslovil, čeprav je osvojil naslov prvaka, ho pri Arrovv-su za tovariša v moštvu imel Brazilca Pedra Diniza (26 let), ki je lani tekmoval za Li-gier. Načrtovalec novega dirkalnika Frank Demie je dejal, da je dirkalnik povsem obnovljen. »Od lanskega smo ohranili samo menjal-Damon Hill tudi pri Arrovvsu številka ena (Telefoto AP)	nik,« je poudaril.
Vlade Divac je v Los Angelesu, prvič odkar nastopa v NBA ligi, nastopil kot nasprotnik Lakersov. Za svoje novo moštvo Charlotte Homets je dosegel 21 točk in 12 skokov, vendar pa so Lakersi kljub temu zmagali s 101:97. Divac je za dve točki tudi izgubil osebni dvoboj s Shaquilleom 0’Nealom (oba na sliki AP) , ki ga je zamenjal pri Lakersih.
Slaba vest pa prihaja iz Bostona. Za centra Celtic-sov Dina Radjo se je sezona že končala. Po operaciji na kolenu se bo moral zdraviti najmanj tri mesece. Nekdaj sloviti Boston je v svoji skupini na zadnjem mestu s negativnim sladom 7 zmag in 23 porazov. Radja je bil drugi strelec (povprečno 14 točk na tekmo) in prvi skakalec moštva (8, 4).
ODBOJKA / POKRAJINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM
Soča Gostilna Devetak bi lahko v 1. moški diviziji iztržila boljši izid Mladinci Espege v pokrajini tudi letos brez prave konkurence
V prvem letošnjem derbiju 1. moške divizije je Naš Prapor premagal Agrario Terpin (Foto Burbaca)
Po novoletnem premom so na Goriškem v teh dneh že odigrali nekaj tekem v pokrajinskih. članskih in mladinskih ligah.
1. MOŠKA DIVIZIJA Se nepremagani Naš prapor bo svojo tretjo tkemo odigral jutri v Fossalonu ob 19.30 proti tamkaj Sni istoimenski ekipi, Agraria Terpin pa bo v tem kolu prosta. Sočani so tekmo 4. kola odigrali že v sredo.
Soča Gostilna Devetak - Mossa Candoli-ni 0:3 (6:15,13:15,6:15)
SOČA GOSTILNA DEVETAK: A. in M. Černič, Faganel, Golob, Hlede, Kovic, Lukeš, Messina, Miklus, Orel, Prinčič.
Po prazničnem odmora so sočani zaigra-li slabše. Kot znajo in razmeroma prepričljivo izgubili z Mosso, ki bi jo ob normalni igri lahko premagali. Predvsem v prvem in tretjem setu je bila igra slaba, medtem ko so so sočani v dragem nizu pokazali nekaj več in se jim je delni uspeh izmuznil za las. Čeprav je bila nasprotna ekipa starejša in bolj izkušena, pa še zdaleč ni bila nepremagljiva. Ob slabši igri pa je vzrok za poraz treha iskati tudi v tem, da sočani tokrat niso pokazali običajne borbenosti.
1.	ZENSKA DIVIZIJA Valovke, ki so še brez točk, bodo jutri v
Krminu igrale proti ekipi VBL Cormons.
2.	ZENSKA DIVIZIJA Tekmo 4. kola proti Corridoniju bo
01ympia Multiservice odigraka danes na domačih telh, s pričetkom ob 18. uri.
MLADINKE
Prva tekma med 01ympio Adria Auto in Azzurro bi bila morala biti v sredo, vendar pa je prišlo do zapleta. Sodnik in nasprotna ekipa so se predstavili na igrišču, igralk 01ympie pa ni bilo. V društvu pravijo, da koledarja niso prejeli in bodo zato skušah doseči ponovitev srečanja. V tem prvenstvu nastopa edinole še tržiški Mercato di Selz.
MLADINCI
Espego - Adi Rcmchi 3:0 (15:1,15:0,15:1)
ESPEGO: Macus, Lukeš, Mučič, Frando-li, Mania, Jelen, Braione, M. Cemic.
Ze včerajšnji prvi nastop je potrdil, da združena ekipa.v tej kategoriji ne bo imela pravih tekmecev. Njen cilj je uspešen na-, stop na deželnem finalu, kjer naj hi se predvidoma s tržaškim Pallavolom (Triestina) potegovala za naslov najboljše ekipe v FJK.
NARASCAJNICE
Adria Auto - Capriva 1:2 (15:12, 10:15, 14:16)
ADRIA AUTO: Černič, Devetak, Faganel, Mania, Domi, Saveri, Canola, Maglioc-ca, Simi.
Naraščajnice 01ympie Adria Auto so včeraj izgubile praktično dobljeno tekmo, saj so v tretjem nizu že vodile s 14:11. Toda v odločilnih trenutkih so storile nekaj napak, zgrešile tri servise, gostje pa so v naletu osvojile pet točk zapored in v dvoboju dveh povsem izenačenih ekip nekoliko srečno slavile.
ŠPORT
Petek, 10. januarja 1997
13
[-[SMUČANJE / DANES IN JUTRI h
Nd Trbižu vse nared za mednarodna slaloma FIS za trofejo »Treh narodov«
Organizator obeh tekem je Slovensko planinsko društvo Trst
Vreme se sicer nekaj kisa, toda pri Slovenskem planinskem društvu Trst so prepričani, da bosta današnja in jutrišnja mednarodna ženska slaloma FIS na progi Priesnig na Trbižu za trofejo »Treh narodov 1997« lepo uspela. Imena prijavljenih tekmovalk namreč pričajo, da bodo gledalci lahko videli res izvrstni smučarski prireditvi.
S tehnično podporo družbe Promotour si je vse organizacijske napore prevzelo SPDT, ki je že lani zelo uspešno organiziralo to prireditev. Lani je slavila nova letošnja zvezda ženskega svetovnega slaloma No-vozelandka avstrijskega porekla Claudia Riegler, prvo trofejo »Treh narodov« pa je osvojila reprezentanca Italije. Za le.tošnjo tekmo so se doslej prijavile številne reprezentance, ki imajo v svojih vrstah izvrstne smučarke.
Nedvomno bo prva zvezda današnje in jutrišnje tekme Italijanka Sabina Panzanini, ki je letos dobila že dva veleslaloma za svetovni pokal (zadnjega prav pred kratkim na Pohorju v boju za Zalto lisico). Na startu - in najbrž kot prva favoritinja - bo tudi. njena rojakinja Lara Magoni, ki je na pohorski tekmi v slalomu za svetovni pokal osvojila tretje mesto. Od Slovenk pa velja omeniti nosilko bronaste slalomske kolajne z olimpijskih iger v Lillehamerju Katjo Koren.
Start prvega teka bo danes in jutri ob 9. uri.
KOŠARKA / V 12. KOLU D LIGE
Kapetan Cicibane Štefan Persi (Foto Balbi/Kroma)
ATLETIKA / ZIMSKA SELITEV V TOPLE KRAJE
Macchiutova in Coslovicheva na zimskih pripravah v Južnoafriški republiki
1. februarja v Johannesburgu v reprezentanci Italije z JAR
Margaret Macchiut (desno) skupaj z nosilko srebrne olimpijske medalje v teku na 100 m z ovirami, Slovenko Brigito Bukovec
Važna tekma za Pref. Marsich
Cicibonaši z Lorgom Isonzom - Borovci in domovci favoriti - Kontovel proti vodilnemu
vardiju, ki je bil proti do-movcem izredno razpoložen, v napadu izkazali še drugi.
Dom Agorest, ki z druge stopničke opazuje vodilni par Bor- Santos, bo jutri v Kulturnem domu gostil razmeroma skromno Chiarbolo, ki je v skupini ekip, ki se krčevito borijo za obstanek v ligi. Zato so Semoličevi igralci izraziti favoriti. Seveda pa bodo morali zaigrati zbrano od vsega začetka, predvsem pa si ne smejo privoščiti nikakršnega podcenjevanja, ki bi jih lahko drago stalo.
Izredno važna tekma Čaka Cicibono Pref. Marsich. Furlanovi varovanci "So konCno začeli igrati tako, kot znajo, dve zaporedni zmagi pa sta v Cicibonin tabor vnesli prepotrebno navdušenje in samozavest. Se posebej zmaga nad močnim goriškim Infoterjem, ki se še ni odrekel ambicij po napredovanju, je vsem vlila novih moCi. Po mnenju predsednika Cicibone Adriana Kovačiča pa bo jutrišnje srečanje izredno zahtevno. Upa seveda, da se bo serija zmag nadaljevala. Largo Isonzo je zadnji na lestvici in zmaga proti neposrednemu tekmecu za obstanek v ligi ima dvojno vrednost. Ko-vacic je optimist, čeprav se zaveda, da bo za zmago treba zaigrati zelo dobro predvsem v obrambi. Cicibonaši bodo nastopili v popolni postavi, saj bo imel trener Luka Furlan na razpolago tudi vojaka Marka Possego.
NASA NAPOVED (izide je napovedal predsednik Cicibone Adriano Kovačič): Largo Isonzo -Cicibona pref. Marsich -5; Bor Radenska - Grado +8; Libertas TS - Arte +1; Kontovel - Santos +2; Acli fanin - Acli Ronchi -4; Dom Agorest - Chiar-bola +13; Infoter Gorizia-na - Momo Gib +10»; In-ter 1904 - Lega Naziona-le +8.
V košarkarski D ligi bodo jutri in v nedeljo odigrali tekme 12. kola, naše štiri predstavnike pa z izjemo Kontovela tokrat vsaj na papirju Čakajo nekoliko lažji nasprotniki. Se najmanj težav bi morali imeti borovci, ki skupaj s Santosom vodijo na lestvici Cetrtoligaške karavane. Nasprotnik Bora Radenske bo tokrat Grado, ki za KreCiCevimi varovanci zaostaja za šest točk, pri čemer pa ima tekmo manj. Glede na dejstvo, da borovci igrajo doma (20.30, Stadion 1. maj), pa končni zmagovalec ne bi smel biti vprašljiv. Za Bor Radensko torej pride v poštev le zmaga. Tudi zato, ker so ambicije sve-toivanskega društva povsem jasne: napredovanje v višjo ligo.
Najtežje delo bo nedvomno imel Kontovel, ki se bo jutri (ob 19.30) v BrišCikih pomeril z vodilnim Santosom. Naloga Starca in soigralcev zato ne bo lahka, toda dobra igra v sredo proti Domu, ki se sicer ni obrestovala z zmago, pa vliva upanje, da Santos lahko pade. Se posebej Ce se bodo ob Igorju Ci-
NOVICE
Katja Koren dobila veleslalom FIS na Nevejskem sedlu
NEVEJSKO SEDLO - Slovenska smučarka Katja Koren je včeraj dobila drugi mednarodni veleslalom FIS na Nevejskem sedlu v okviru 49. »Kaninskega spusta«. Korenova je bila po dveh vožnjah za 231 stotink sekunde hitrejša od Italijanke Leile De-mez, tretja, z zaostankom 25 stotink, pa je bila prav tako »azzurra« Denise Karbon, ki je dosegla najboljši Cas drugega teka. Nastopilo je 110 smučark iz osmih držav.
Zaccheroni pripravlja taktiko za Piacenzo
IMPERIA - Nogometaši Udineseja se na nedeljsko tekmo s Piacenzo pripravljajo daleC od doma. Včeraj so v trening tekmi premagali meddeželnega li-gaša hnperio s 3:0. Strelca sta bila Calori (2) in Ser-gio. Toda trener VidemCanov Zaccheroni v nedeljo
ga. Da bi rešil problem sredine igrišča, bo morda trener Udineseja spremenil sistem igre v 4-5-1 ali 4-
ri ali Cappioli.
Obvestila
ZSSDI
obvešča, da bo urad v Gorici odprt jutri, 10. t.m., od 11. do 13. ure.
SO SPDT
prireja v februarju nedeljske smučarske izlete s tečaji. Informacije in prijave na ZSSDI - tel. 635627.
SK BRDINA
organizira v nedeljo, 19. januarja avtobusni izlet v Trbiž. Informacije na tel. St. 213905 - 212859. Vpisovanje na sedežu v ponedeljek, 13. januarja, od 19. do 21.30.
TPK SIRENA ŠPORTNI RIBOLOV organizira dva tedna športnega ribolova, in sicer za otroke vsako soboto od 15. do 17.30, za odrasle pa vsak Četrtek od 19. do 21. ure. ZaCetek tečajev bo 18. januarja. Informacije dobite ob Četrtkih na tel. St. 422696 od 19. do 20.30 ali 414006 vsak dan od 18. do 20. ure.
Danes igra za vas Totocalcio
Bologna - Parma	X
Juvenfus - Atalanta	1
Milan - Vicenzg	1X2
Napol! - Inter	X
Piacenza - Udinese	1
Reggiana - Fiorentina	X2
Roma - Perugia	1
Sampdoria - Cagliari	1
Verona - Lazio	X2
Lecce - Pescara	IX
Lucchese-Torino	1X2
Avellino - Trapani	X2
Vis Pesaro - Triestina	X
Rado Milkovič (letnik 1965) je začel kot nogometaš pri Bregu, nato je prestopil k Primorcu, h Gaji in spet k Bregu, kjer je pri 17 letih tudi opustil nogomet. Nato se je rekreativno lotil kolesarstva. Agonistično pa je začel pri KK Adria, kjer je ostal eno leto, nato je dirkal za Portote-chno, Seal in zdaj je že 5. leto kot cikloamater nastopa za Spinazze Zaghis iz Trevisa. Od njegovih uspehov naj omenimo 2. (leta 1995) in 3. mesto (1994) na DP na kronometer ter lani 3. mesto na evropskem prvenstvu in 5. na svetovnem prvenstvu na kronometer. Prejšnji teden je Janez Berdon uganil 8 izidov.
Rado
Milkovič
Po zelo uspešni sezoni v dvoranah in na prostem v letu 1996 se za dve slovenski atletinji Margaret Macchiut in Claudio Co-slovich, ki obe nastopata za turinski Sisport Fiat, vse hitreje bliža prvi tekmovalni nastop v letu 1997. To se bo zgodilo na srečanju med članskima reprezentancama Južnoafriške republike in Italije 1. februarja v Johannne-sburgu.
Obe pa bosta že prej v Južni Afriki na pripravah. Claudia je skupaj z drugimi italijanskimi metalci že odpotovala v Pretorio, Margaret pa se bo z za-prekaši in zaprekašicami na pot podala 19. janugrja, njihove priprave pa bodo potekale v bližini južnoafriške prestolnice.
Ta čas je v Evropi dvoranska sezona, kjer pa zaradi prekratkih prog in tu-
di stropa nekaterih disciplin, ki so na sporedu na zunanjih stadionih, ni mogoče izvesti ali pa potekajo na krajših razdaljah. V Južnoafriški republiki bo tekma na prostem, kjer so temperature v tem obdobju preko 30 stopinj Celzija. Na splošno je tam klima veliko toplejša, zato lahko .atletska tekmovanja celo leto potekajo na prostem.
Margaret Macchiut bo v Johannesburgu nastopila v tekmi na 100 m z ovirami, Claudia Coslovi-ch pa v metu kopja. Medtem ko bo Macchiutova po povratku lahko nastopala na dvoranskih tekmovanjih na razdalji 60 m z ovirami, pa bo Coslovicheva doma samo trenirala, saj meta kopja iz objektivnih razlogov ni v dvoranskem atletskem programu. (A. L.)
ROKOMET / MOŠKA C LIGA
Kras favorit proti Principu
Srečanje bo jutri popoldne ob 16. uri v tržaški športni palači
Po enomesečnem premoru bo Klasova sedmerica ponovno stopila na igrišče proti drugi ekipi državnega prvaka Principa, ki pa je na zadnjem mestu. Nepričakovana dosežena točka v prejšnjem kolu proti videmskemu CUS-u je dala Tržačanom novo upanja, da prvenstva ne bodo zaključili na zadnjem mestu, vendar to za Kra-sove fante ne bi smelo predstavljati prevelike ovire za dosego nove zmage. V prvi tekmi so krasovci premagali sobotnega nasprotnika kar s štirinajstimi zadetki razlike. Kvaliteta je torej izrazito na strani zgoniške ekipe, ki je tudii tokrat izrazit favorit. Tega se v Kraševem taboru zelo dobro zavedajo in bodo zato lahko Mahničevi varovanci nastopili precej mirno. Srečanje bo jutri ob 16. uri v Tržaški športni palači

Konjske dirke p&e- Giorgio Plettersech
1.	dirka (Firence):.Nereo Mas (2) je specialist za ta tip dirke, v igri pa sta Se Rachel Dalvo (1) in Sisto Giusa (X);
2.	dirka (Firence): možnost baze s Pierre Giusom (1), ki je logičen favorit. V solidni formi pa sta tudi Reginass (X) in Su-pervola Long (2);
3.	dirka (Bologna): Preludio
(1)	je zelo hiter in Ce bo povedel, lahko zdrži do konca. Ce bo imel dan, je nevaren tudi Nicholson Park (X), pa tudi Natale Gv (2) ni brez možnosti;
4.	dirka (Milan); Ninnolo
(2)	je imel zadnjic smolo in bo zato skuSal za vsako ceno zmagati. Paziti pa bo moral na Ril-lerda (X) in Nila degli dei (1);
5.	dirka (Turin): No smoke (2) ne bi smel imeti problemov, čeprav bosta Pelus Bra (X) in Sagrinella (1) storila vse, da bi mu prepredla slavje;
6.	dirka (Padova): Perche no (2) je favorit, v boju za vrh pa
bosta tudi Split (X) in Papiro Bru (1).
Dirka tris
(Palermo ob 17.30)
Nasi favoriti: 14. Norteame-ricano, 6. Seven Golden, 2. Re-miss; dodatek za sistemiste: 19. Polanski Park, 17. Satana Max,
1. — prvi	2
drugi	XI
2. — prvi	I
drugi	X2
3. — prvi	IX
drugi	2
4. — prvi	2
drugi	XI
5. — prvi	2
drugi	IX
6. — prvi	2X
drugi	I
RAZVEDRILO IN PRIREDITVE
Petek, 10. januarja 1997
A
Horoskop
zapisal B. R. K.
OVEN 21.3.-20.4.: Ves ljubi dan vas bo spremljal vznemirljiv občutek, da se bo zdaj zdaj uresničila dolgo pričakovana želja Ce boste zvesto sledili občutku, se bo pričakovano tudi zgodilo.
BIK 21.4. - 20.5.: Zmanjkovalo vam bo časa, saj si boste nakopali toliko dela, da ga ne boste več zmogli. Le počasi, saj boste morali drugače na temeljito okrevanje v brezdelno posteljo.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: S poživili in pomirje-vali bodite nekoliko bolj skopi, sicer bo vas organizem že kmalu začel ostro protestirati. In potem ga ne bo poživila, Id bi vam lahko povrnil Življenje.
*
RAK 22. 6. - 22. 7.: Privlačila vas bo vse, kar diši po novem in izjemnem. Sprva se boste čudili, nato pa vas bo prešinila misel, da vas k drugačnosti vleče želja po notranji spremembi
IEV 23. 7. - 23. 8.: Vase zanimanje za okolico bo doseglo tolikšno razsežnost, da boste malone pozabili nase. Dokler bo okoli vas mrgolelo ljudi, bo še nekako šlo, noči pa bodo osamljene.
DEVICA 24.8. - 22.9.: Spoznati boste, da se prijaznost obnese bolj kot neprijaznost. Ampak nikar ne igrajte prijaznosti, kajti ljudje se raje zanašajo na izdajalske od kot na priliznjena usta.
TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Ugotovili boste, da vam nekaj manjka. Iskanja se boste najprej lotiti pri sebi, nato pa se boste obrnili še na zaupnega prijatelja. Ta vam bo nakazal smer.
ŠKORPIJON 23. TO. - 22.11.: Prežemal vas bo meglen občutek, da se vam bo zdaj zdaj zgodilo nekaj zelo prijetnega Pričakovanje se bo stopnjevalo do večera, ko boste legli v posteljo. In tam se bo zgodilo.
STRELEC 23.11. - 21.12.: Iz zimskega dremeža vas bo povlekel vroč pogled neznane osebe. Čeprav bo hitro izginila iz vašega obzorja, boste ostali budni. Tako boste opaziti marsikaj novega
KOZOROG 22. 12. - 20. 1,: Že boste pomislili na najhujse, ko se boste nenadoma zbudili. Oddahniti si boste, meneč, da so to bile samo sanje, vendar bo njihova senca vztrajala še naprej. Osvetlite jo.
VODNAR 21. 1.-19. 2.: Z bližnjimi boste tako zelo odkriti, da se vas bodo malone izogibali. Ne spreminjajte se; naj že enkrat spoznajo, da prikrivanje vodi v jalovo skrivanje.
RIBI 20.2. - 20.3.: S prijateljem boste zavili na klepet, potem pa bosta oba tiho. Počutili se boste malce nelagodno, nato pa bosta skupaj ugotovila, da besed tokrat sploh ne potrebujeta.
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
SSG - Otroška matineja: V nedeljo 12. t.m., ob 11.00 - gostovanje KD Španski borci -Ljubljana: Bogomir Veras »Miha, Minka in gledališka Šminka«.
V	petek, 17. t.m., ob 20.30 - premiera komedije B.Mušiča »Žalujoči ostali«. Režija Z. Sokolovič.
Gledališče Verdi
Dvorana Tripcovich
Operna in baletna sezona
1996/97
V	torek, 21. t. m., ob 20. uri (red A) premiera Mozartove opere »Čudežna piščal« (II flauto magico). Predprodaja vstopnic pri blagajni dvorane Tripcovich - urnik: 9-12, 16-19.
Gledališče Rossetti Gledališka sezona 1996/97
Danes, 10. t.m., ob 20.30 (red petek) bo na sporedu L. Pirandello »II giuoco delle parti« z Umber-tom Orsinijem, režija Gabriele La-via.V abonmaju: odrezek št.14 (modri).
KOROŠKA
ŽITABA VAS
Kulturni dom:
Jutri, 11. t. m., ob 20.00 - Koncert Ljubljanskega okteta.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Kulturni dom:
Danes, 10. t.m., ob 20.00 - Maturantski ples Višje Sole za gospodarske poklice.
Igrajo »Die Pitschgauer« in »D. J. Oknaj«.
ŠENTJANŽ V ROŽU
K+k center:
Jutri, 11. t.m., ob 19.30 - Novoletni koncert.
LOČILO
Posojilnica-B ank:
Jutri, 11. t.m., ob 20.00 -Dario Fo »Burkaški misterij-Mistero buffo«. Režija Sergej Verč.«
GLOBASNICA
Pri Soštarju:
Jutri, 11. t.m., ob 20.00 - Podjunski ples. Igra ansambel Franca Miheliča.
RADIŠE
Kulturni dom:
Jutri, 11. t.m., ob 20.00 - Ra-diski ples. Igra ansambel Stopar.
Od 14. do 19. t. m. »Testimoni« v režiji Angela Longonija. Nastopata Alessandro Gassman in Gian-marco Tognazzi. Predstava v abonmaju: odrezek 7 rumen.
Gledališče Cristallo
Danes, 10. t.m., ob 20.30. t. m. bo na sporedu delo J. Joyceja »Esuli« v izvedbi Centra Teatrale Brescia-no, režija Nanni Garella, nastopajo Sabrina Capucci, Sara D’Amario, Nanni Garella in Gra-ziano Piazza.Režija N. Garella. Povem ti pravljico: V nedeljo, 12. t. m., ob 11.00: Predstavila se bo gledališka skupina Cartastorie iz Firenc.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
Danes, lO.t.m., ob 20.30 - M. Pao-lini : »Aprile 74 e 5« v izvedbi skupine Moby Dick Produzioni . Predstava izven abonmaja.
V četrtek, 23. in v petek, 24. t. m., ob 20.30 bo na sporedu A. Camus »Caligola« v izvedbi Teatridthalia s.c.a.r.L, režija Elio De Capitani.
RAZSTAVE
GLASBA
TRST
Glasbena matica
Abonmajska koncertna sezona 1996/97
Dne, 28. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu bo na sporedu koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba, solist Aleksander Rojc. Na sporedu Schubertove skladbe.
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 13.t. m., ob 20.30 nastop ansambla Fiati della Scala, solist Pietro Borgonovo (oboa). Na sporedu Mozart, Strauss, Sciarri-no, Pessina in Corghi.
Gledališča Rossetti
V	petek, 31. t. m., ob 21.00 -KONCERT kantavtorja Paola Con-te (Na sliki). Popust za abonente. Predprodaja vstopnic je v teku.
V	soboto, 15. marca, bo nastopil Lucio Daha in 26. marca pa Fran-cesco De Gregori.
GORICA
Kulturni center L.Bratuž
V	sredo, 15. t. m., ob 20.30 - Koncert Tria Lorenz. Na programu Škerjanc, Brahms in Šostakovič.
Kulturni dom
Glasbena matica v sodelovanju s Kulturnim domom Gorica priredi v ponedeljek, 27. t.m., ob 20.30 -Koncert Godalnega kvarteta Klima iz Zagreba. Solist Aleksander Rojc.Na sporedu Schubertove skladbe.
TRŽIČ
Občinsko gledališče V petek, 17. t. m., ob 20.30 - Koncert Neues Miinchner Klaviertrio s sopranistko Julie Kaufmann. Na programu Beethoven in Šostakovič.

TRST
Miramar - Skulptura v parku: v parku je na ogled razstava del slikarjev-kiparjev A. Cavaliere, C. Cius-si, B. Munari, M. Staccioli in N. Zavagno, ki jo organizirajo Trgovinska zbornica, trž. turistična ustanova, Studio Bassanese Združenje Eos pod podkrovi-teljstvom tržaške občine, pokrajine in dežele FJK.
Galerija Lipanjepuntin(Ul. Diaz 4)
Do 15. februarja razstavljajo Tristano di Robilant, Tullio De Gennaro in Marzia Gandmi.Urnik: od 11.00-13.00 ter od 16.30-20.00, ob ponedeljkih in praznikih zaprto.
Galerija Rettori Tribbio: Se danes, 10. t. m. so na ogled dela slikarja in kiparja Livia Scattareggie po običajnem urniku.
Občinski Muzej Sartorio: do 12.t. m. je na ogled razstava o Tiepolu.
Kavarna San Marco: na ogled je fotografska razstava v Crnobelem Piera Ninfe z naslovom »L’universo del tango«
Gledališče Rossetti
V torek, 14. t.m.,ob 18. ure bodo odprli razstavo »Tra le righe« slikarja Čira Galla, ki bo na ogled do 16. februarja.
Galerija Torbandena: na ogled je razstava slikarja Cveta Marsiča z naslovom »Fertilidades«.
Komercialni center II Giulia: Do 12. t. m. je na ogled skupinska razstava »Natale, festa delVamore e dell’avvento«,v organizaciji Literarnega krožka F-Jk.
Galerija Bassanese: Do 10. t. m. od torka do petka od 17.00 do 20.00 je na ogled razstava slikarja, kiparja in grafika Bruna Munarija.
Turistična ustanova (UL S. Nicolo 20): na ogled je razstava Annamarie Ducaton »Sensualita trapicah«.
GORICA
Kulturni dom
Do 15.t. m. je na ogled skupinska razstava goriskih fotografov elanov Fotokluba »Skupina 75«.
Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v večernih urah ob prireditvah.
Katoliška knjigarna (Travnik 25): na ogled je razstava Klavdija Tutte.
KOROŠKA
CELOVEC
Galerija pri Joklnu
Na ogled je razstava akvarelov dr. Petra Gstettnerja.
Koroška deželna galerija:
Do 2. februarja je na ogled razstava najnovejsih del koroškega slikarja Petra Krawagna.
Bank Austria - (Lidmanskygasse):
Na ogled je razstava mozaikov Franza Kapleniga.
LIBUČE
Galerija Falke:
Na ogled razstava del Gustava Januša in Gustava Gnamuša.
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
/	OSEBA POLEG STORILCA K. DEJANJA	BAROČNA SONATA ZA3 INSTRUMEN.	CESCENJE BOGA	MANEKENKA GAZIBARA	EMIL NOLDE	DESNI PRITOK RONE V FRANCIJI	MADAZARSKI SKLADATEU (FERENC)	FRANCOSKI MATEMATIK (FRANCOIS)	ZAHODNO PREDMESTJE LONDONA	SKRAJNI KONEC POLOTOKA	AVTOR: MARKO DRESCEK	IZDELOVALEC KRTAČ	RT NA SPANSKI OBALI	UPRAVNI JEZIK V IZRAELU	NICK NOLTE	>/	TLAKOVALEC (STAR.)	NEKDANJI AVSTRIJSKI SMUČAR (HANS)	KNJIGE, SPISI 0 KAKI STROKI	VRSTA METULJA
NEKDANJI SL. IGRALEC IN PEDAGOG											STARO MESTO V DALMACIJI					OSNOVNI DEL CLOV.TELESA				
																PREDUJEM, AVANS				
REDNA PROFESURA											STROJ ZA RAVNANJE									
											NAUK, UČENJE									
JV. GRIČ V JERUZALEMU (TEMPELJ)					SLONOV ČEKAN					OZEK ŽLEB V DESKI				-■	DROG V KOZOLCU					
										SL. BALETNIK (M0JM1R)					IZR. POLITIK IJICAK)					
CELOTNO VERSKO SLOVSIVO JUDOV					ZENSKA, KI NETI OGENJ								SOSEDA IRANA					ERBU		
																		EVROPSKA VESOUSKA AGENCIJA		
													STROKOVNJAK ZA VINA							
ŽUŽELKA, KI BOLEČE PICI				VOJVODINSKI MADŽARSKI PESNIK (KAROLV)	TUJE ZENSKO IME						VOJAŠKA FORMACIJA					ZRAK (LAT.)			<	MATI GRŠKIH BOGOV
											ŽIVAL, KI LETA					OSNOVNA MERA				
IT NA PORTUGALSKI, ZAH. TOČKA EVROPE					PRVOTNI PREBIVALEC APENINSKEGA POLOTOKA	JAPONSKI PISATEU (HAKUSEK)	MAROGA, PEGA	SLZG000V. (ALFONZ)						PLESEN NA VINU						SLOVENSKI POLITK (IVAN)
								GL MESTO LOT ET-GARONME						STAVČNO LOČILO						
INICIALKA									ALKALOID V VOLČJI ČEŠNJI								ETIOPSKA GOSPOD			
																	VELETOK V AFRIKI			
									OS. ZAIMEK											
LJUDOŽERCI H KATERIM JE ZABLODIL ODISEJ												MOČNO BEDE NO PLATNO						PAMET		
																		ANATOLU KARPOV		
												PUACA ANTOV								
GRŠKA ČRKA					NORVEŠKI SLOVNIČAR (IVAR ANDREAS)					ANGLEŠKI POMORŠČAK (JAMES)					NEKADNJA PAPEŽEVA KRONA					
KALCIJ			<	ASMUS CARSTENS	TROPSKA OVIJALKA					MORSKA RASTLINA					NENASIČEN OGLJIKO- VODIK					
'Nv>nv
‘VOTV
‘vnvu
‘VD
‘VW1L
XOQ3
‘N3SW
‘via
‘Ml
'NONU
‘INODMlSlVT
‘OLV
‘NMOtLLV
‘VTVDINI
‘vsaaa
‘NVdSO
‘vooa
‘H3V
‘V133
‘VN3T3
‘VSO
‘aa
'xvtn
‘voraiaN
‘vaoi
‘VLNVH
‘aoin
"rao
‘NOIS
‘mmvNAva
‘ivravNiaao
‘om
‘Ntisra ‘tmas aNvis
:ouABJopoyv
:AHJJS3H
TV SPORED
/
Petek, 10. januarja 1997
RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
20.25
20.30
Kotiček: Filip TV dnevnik
® RAI 1
6.30
9.35
11.00
11.30
12.30
12.35
13.30 14.05
15.00
15.45
16.10
18.00 18.10
18.45
19.35
20.30
20.35
20.45 20.50
22.30
22.35
23.30
0.00
0.30
1.00
Dnevnik, 6.45 jutranja oddaja Unomattina (vodita Maria Teresa Ruta in Ludovico Di Meo), (7.00, 7,30,8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: Fulmine nero (pust, ZDA ’53, r. L. King, i. Steve Cochran, Ray Teal) Slovesnost ob otvoritvi sodnega leta Dnevnik iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa iz VVesta -Prvi božič (i. J. Seymour, Joe Lando)
Dnevnik, 13.55 gospodarstvo
Nan.: Ma che ti passa per la testa?
Dok.: Kvarkov svet (vodi Piero Angela)
Mladinska oddaja Solle-tico (vodita E. Ferracini, M. Serio), vmes risanke Nan.: Zorro Dnevnik
Aktualne teme: Italia sera - Italija zvečer Variete: Luna Park (vodi Giancarlo Magalli)
Vreme in dnevnik Šport
Aktualno: II fatto (vodi Enzo Biagi)
Variete: La Zingara (vodi Cloris Brosca)
Aktualno: Viaggio nella giustizia - Pot do pravice (vodi Sergio Zavoli) Dnevnik
Variete: leri e oggi il variete (vodi G. Magalli) Dok.: 5 režiserjev za UNICEF
Dnevnik, zapisnik, horoskop, pogovori, vreme Aktualno: Kultura News Nočni pogovori
RAI 2
§3 RETE 4
ITALIA 1
IT Slovenija 1 fc" Slovenija 2
7.00
8.45
10.45
11.00
11.15
11.30
13.00
14.00
16.15
16.30
18.15 18.40
18.55
19.50
20.30
20.50
22.30
23.30 0.10 0.20 0.30 1.40
Variete za najmlajše Nan.: Schwarzwaldska klinika - Ločitev, 9.35 nad. Quando si ama, 10.00 Santa Barbara Perche? - Zakaj?
Rubrika o zdravstvu Dnevnik 2
Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve
Dnevnik, 13.30 Navade in družba
Variete: Ci vediamo in TV-ieri, oggi e... domani 17.15 dnevnik Aktualno: Kronika v živo (vodi David Sassoli) Dnevnik in šport Oddaja o izletih in'poto-vanjih Sereno variabile Nan.: Wolff, policaj v Berlinu - Tat Variete: Go-Cart Večerni dnevnik Tg2 Nan.: E.R. - Medici in prima linea (i. Eriq La l Salle, G. Reuben)
I Tg2 Dosje Dnevnik in vreme Danes v parlamentu Nočni Šport Aktualno: Zgodbe Doc Musič Club
^ RAI 3
6.00
8.30
12.00
12.15
13.00
14.00 14.50
15.30
17.00
18.25
19.00
20.00
20.15 20.45
22.30
22.55
0.30
1.10
1.15
2.10
Dnevnik, vreme Videosapere: Cammin leggendo, Mario Soldati, Medi/Mente, Faraonovo oko, Vstop prost, itd. Dnevnik 3 Rubrika: Telesogni Kljub vsemu, moja Italija Deželne vesti, dnevnik Znastveni dnevnik, 15.00 Tgr Sredozemlje Športno popoldne Dok. oddaja o narvo-slovju: Geo & Geo Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Od 20. do 20. Variete: Blob TV film: Timemasters (fant., ZDA ’95, i. Jesse Cameron, J. Pacula) Dnevnik, deželne vesti Film: Dark Star (fant., ZDA '74, r. J. Carpenter, i. Dan 0’Bannon) Dnevnik, pregled tiska Variete: Fuori orario Šport: IP v biljardu Proza: L’ uomo, la bestia, la virth (L. Pirandello)
6.00
8.30
8.50
12.30
13.30 14.00 14.15 15.35
17.45
18.55
19.25
20.40
22.50
1.20
Nan.: Kojak - Kitajska četrt, 6.50 Colombo Night Line
Nad.: Kassandra 10.00 Zingara, 10.30 Aroma de cafe, 11.45 Ali del desti-no, vmes (11.30) dnevnik Variete: La ruota della fortuna - Kolo sreče Dnevnik
Nan.: Časa dolce časa Nad.: Sentieri - Steze Film: Ancora insieme (kom., ZDA ’88, i, D. Johnson, S. Sarandon) Kviz: OK, il prezzo e giu-sto (vodi I. Zanicchi) Dnevnik Tg4, vreme Variete: Game Boat I Film: Prossima fermata: Paradiso (fant., ZDA ’91, r.-i. A. Brooks, M. Streep) Film: Gli amanti dei cin-que mari (pust., ZDA ’55, i. J. Wayne, L. Turner) Ciak, 1.50 Night Line
US CANALE 5
6.00
8.45
11.30
13.00
13.25
13.40
14.10
15.30 16.00
17.30 18.00
18.45
20.00
20.30
20.50
22.30
23.08
23.15
1.45
Na prvi strani Variete: Maurizio Costan-zo Shovv (pon.)
Aktualno: Forum - Sodišče (vodita Rita Dalla Chiesa, Santi Licheri) Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful (i. Ron Moss, S. Flannery) Aktualno: Moški in ženske (vodi Maria De Filip-
PO
Nan.: Robinsonovi Variete za najmlajše Bim Bum Bam in risanke Nan.: SuperVicky Aktualna kronika: Veris-simo (vodita Cristina Paradi, Enrico Papi)
Kviz: Tira e molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
Variete: Paperissima (vo-| dita Marco Columbro, Lorella Cuccarini)
Nan.: Quei due sopra il varano (i. Lello Arena, I Enzo lacchetti)
Večerni dnevnik TG 5 Variete: Maurizio Costan-zo Shovv, vmes (0.00) nočni dnevnik Tg5 Striscia la notizia
6.10
9.15
10.15 10.20
12.25
13.00
14.25
15.00
16.00
16.30
18.30 19.00
20.30
22.30
23.00
0.00
0.10
0.15
1.15
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Highlander - Opazovalci
Aktualno: Planet Nan.: Magnum P.L, 11.30 Mc Gyver
Odprti studio, 12.45 Fatti e misfatti, 12.50 Šport studio
Variete za njamlajše, vmes risanke, Ciao Ciao Parade
Varieteja: Niente panico, 14.30 Colpo di fulmine (vodi A. Marcuzzi)
Nan.: Mr. Cooper, 15.30 VVishbone Variete: Planet Nan.: Tre ragazze al col-lege, 17.30 Flash Odprti studio, vreme, 18.50 Šport studio Nan.: Star Trek, 20.00 Happy Days
Film: Programmato per uccidere - Marked for Death (krim., ZDA '90, i. S. Seagal, Basil VVallace) Variete: 8 mm .
Glasba: Free Pass Aktualno: Fatti e misfatti Oddaja o filmih Italija 1 Šport Aktualno: Planet
# TELE 4
13.30
14.45
17.00
19.00
20.30
21.00
0.00
16.45, 19.30, 23.00 Dogodki in odmevi Nad.: La ribelle Film: Operazione pirati Aktualno: Zoom Osebe in mnenja Film: Cercasi časa a Manhattan Film: Colpo letale
Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti Nan.: Pasje mesto Tedenski izbor: nan. Na robu (ZDA, 4. epizoda) Španski film: Ulica Čudežev Poročila
TV igrica : Kolo sreče (ponovitev)
Videostrani Omizje (ponovitev) Zborovska glasba Umetniški večer - Dokumentarna nad. Glive Barker (VB, pon.) Videostrani Obbzornik
Otroški program: Jake in ben (kanadska nadaljevanka, 10. del)
Po Sloveniji Prodaja
Podarim - Dobim Včeraj, danes, jutri Risanka
TV Dnevnik 2, vreme
Šport
Planet In
Dokumentarna serija: Raziskovalci National Geo-graphica - Bojevniki na valovih (ZDA, 1. del) VCeraj, danes, jutri Odmevi, vreme, šport Humoristčna nanizanka: Murphy Brown (ZDA, i. Camdice Bergen, Pat Cor-ley, Faith Ford, Robert Pastorelli)
Film: Policaj (Fr. '72, r. IJ.-P. Melville, i. Alain Delon, Richard Crenna, Catherine Deneuve, Ric-cardo Cucciolla)
TV jutri, videostrani
Ifl Koper
Tedenski izbor: Šolska TV - Antigona (Dominik Smole, posnetek predstave Slovenskega gledališča v Trstu)
Ponos Afrike Jazz: Steps Ahead Evropski kulturni jnaga-zin: Aliča Podoba podobe Forum
Zgodbe iz školjke Tedenski izbor - Film: Joshua nekoč in danes (Kanada)
Nanizanka: Možje v modrem (VB, 1. epizoda) Avstralska nanizanka: V slogi je moč (25. epizoda) Nadaljevanka: Italijanska restavracija (Italija, i. Gi-gi Proietti, Nancy Brilli, Adriano Pappalardo„Ti-berio Murgia, George Milton, 1. epizoda) Dogodivščine iz zoo Skrivnost je v soncu Avstralska nanizanka: V M slogi je moč (26. epizoda) Napovedniki VCeraj, danes, jutri Film:	Prijateljčka -
Buddy Buddy (ZDA 1981, režija Billy VVilder, i.VValtre Matthau, Jack Lemmon, Paula Prentiss, Klaus Kinski) Napovedniki Včeraj, danes, jutri Govorica telesa z Lojzko Zerdin
Dokumentarna oddaja: Marjana gre v šolo Glasbena oddaja: Mauri-ce
Euronevvs
(#) MONTECARLO
		
		
	19.30, 22.450, 1.20 Dnev-.	
ligi	nik, 13.30,19.50 Spoft	
	Nan.: Ironside, 12.20	
lilij	Quincy	
Rim]	Film: Per favore non toc-	
HH!	cate le palline (’61)	
	Variete: Tappeto volante	
mSj	Variete: Zap zap	
	Aktualno: Check Point	
	Film: Una fidanzata per	
H	papk (kom., ZDA *63) Film: Gli insospettabili	
		
	(kom., VB 72)	
Euronevvs
Četrtkova športna oddaja (pon.)
Aktualna oddaja: Meridiani
Peter Pan Club- otroška oddaja
Program v slovenskem jeziku: Primorski magazin
Primorska kronika
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme, šport
Huckleberrv Finn - risanke
Globusov Tik Tak, 20.10 Vsedanes - Aktualno
Svet v 1996, 21.30 Sredozemlje
Vsedanes - Tv Dnevnik, vreme
Rhythm & Nevvs (vodi Andrea F.)
Film: Pokol v San Franciscu (ZDA, i. C. Norris, Don VVong) Vsedanes - TV Dnevnik

Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30.7.30.8.00.9.00.10.00.11.00,
12.00.	13.00.14.00.18.00.19.00.21.00.23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Rekreacija; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Do 13-ih; 13,20 Osmrtnice in obvestila; 15.30 DIO, šport; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu - v živo!; 22.00 Zrcalo dneva, vreme, promet; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Jutranja kronika; 7.30 Zvezdni pregled; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve;
10.00	Strokovnjak odgovarja;! 1.35 Obvestila; 11.50 Vreme; 13.40 Obvestila; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Popevki tedna;
17.00	Glasovanje za novi popevki tedna; 18.50 Črna kronika; 19.30 Stop pops in novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni progr.; 10.05 Vodomet melodij; 11.05 Repriza; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Nedrja zemlje; 13.30 Iz glasbene tradicije;
14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Likovni odmevi; 18.20 Manj znane opere; 19,30 Intermezzo; 20.00 Koncert; 22.15 Igra; 23.27 Šestnajst strun; 23.50 Napoved; 23.55 Liriični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
8.30.9.30,	10.30, 13.30,14.30 Poročila; 7.00,
12.30,	17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Ever-green; 8.05 Pozdrav; 8.50 Pesem tedna;
9.00	Koledar; 9.10 Vreme, cestne razmere;
9.40	Hit dneva; 9.45 Oglašanje z Zlate lisice;
10.40	Power play; 11.15 Aktualnosti; 13.00 Daj, povej; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 18.00 Zabavno glasb, odd,. Pet neresnih; 19.30 Večerni pr.; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Fish eye; 0.00 Nočni pr.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska; 10.15 Sigla slngle; 10.33 Souvenir d'ltaly;
11.00	Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna;
13.00	L' una blu, Glasba po željah; 13.40
Bella bellissima; 13.55 Pentole e coperchi; 14.33 Sigla singel; 14.50 Discoteca sound; 15.15 London calling; 18.15 Kultura; 18.45 Pierino e il lupo; 19,25 Sigla single; Šport.
Radio Trst A
8.00,	10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.00,
13.00,	19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.15. Odprta knjiga; Mesto v zalivu (B, Pahor, r. M. Kravos, 29. del); 10.30 intermezzo; 11.45 V središču pozornosti; 12.40 Cecilijanka '96: MePZ Podjuna; 13.20 Valčki in polke; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček;
14.30	Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.30 Mladi val; 17,00 Kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba; flavtist S. Casaccia, har-fistjka G. Stecchina; 18.00 Kulturni dogodki;
18.30	Slov. lahka glasba, vmes (18.45) Jezikovno ogledalo; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30, 15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.; 10.30 Matineja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna; 19.00 Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koroška
18.10	-19.00 Kulturna obzorja.
Primorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715
Tisk: EDIGRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Vojkova 78, tel. 061-1684456, fax 061-345285/345289 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 Lil, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po fonnatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 60 SIT
Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, letna 15.000 SIT plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG |p|
Petek, 10. januaija 1997										z				
f	SREDIŠČE ZMERNO	topla	hladna	središče anti- JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL	ZMEREN MOČAN	RAHEL	ZMEREN MOČAN NEVIHTE	VETER	MEGLA	FRONTA FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA														
■0			6	O o		ss	lili |3i| ^	-f	lili	"a*e		\	C	A
	r									 O	1						
VREMENSKA SLIKA
Nad Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. V višinah se nad našimi kraji zadržuje vlažen zrak.
1020
1010
1010
1000

L 1*20,-
Ti;
'\ 6
/
/
HELSINKI -tM
*■« STOCKHOLM ^	°
.-13/-100	,2/.2	-
A
1030
)
1020
SSJIJ
»o
A
st^obi
Sy ;
X0BENHAVl)
DUBLIN o' -
---^	AMSTERDAM -/-
—LONDONo ^ o
J
o _
BERLIN .sm
o
Jr

6
DUNAJ -i/.i
MOSKVA
°
4c*v
c KIJEV
g
K V
1010
As-
v—^	LIZBONA
1020	'ik °
Temperature . zraka so bile • izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 7.50 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 8.54
VARŠAVA-7/-4
O	-12/-9
oBRUSEU o PARIZ -/-1/2	i o.
LJUBLJANA -l/-o
o MIL _ -	BEOGRAD
o
OSOFIJA -4/-2
Luna vzide ob 7.37 in zatone ob 18.15
Ji

Morje skoraj mirno, temperatura morja 10,4 stopinje
Vreme bo na počutje in razpoloženje vremensko občutljivih ljudi vplivalo obremenilno, zato se bodo le-ti slabše počutili, hitreje se bodo utrudili, bodo nemirni in razdražljivi ali potrti.
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.57 najnižje -22 cm, ob 9.41 najvisje 50 cm, ob 16.24 najnižje -69 cm, ob 23.02 najvisje 44 cm.
lutri: ob 4.39 najnižje -21 cm, ob 10.19 najvisje 45 cm, ob 16.59 najnižje -64 cm, ob 23.40 najvišje 44 cm.
*
TEMPERATURE V GORAH

	°C		°C
500 m			-9	2000 m			-4
1000 m			-7	2500 m 			-6
1500 m			0	2864 m			-8
M. SOBOTA O -1/0

Slovenija: Oblačno bo, občasno bodo rahle padavine. Padavine bodo Cez dan oslabele in v zahodnih krajih tudi ponehale. Temperature bodo od -3 do 1, na Primorskem od 3 do 8 stokpinj C. Sosednje pokrajine: Oblačno bo. V krajih južno in vzhodno od nas bodo padavine, drugod pa bo večinoma suho. Ob Jadranu bo deževalo.
JUTRI
GRADEC
-2/-1
M. SOBOTA O -2/-1
TRBIŽ
CELOVEC O -4/-1

MARIBOR O -2/-1
O
KRANJSKA GORA .
GRADEC
-2/-1
PTUJ
ir^
ČEDAD,
TR2IC -2/-1
O KRANJ
OVIDEM 3/5
.N. GORICA
GORICA Q 2/4
o

CEUE
o -2/-1
TRST
3/6
LJUBLJANA
-2/0	N. MESTO
-2/0
POSTOJNA	o
O '2/'1 KOČEVJE	-
ZAGREB .2/0
g3'
RTOROŽ

UMAG
f
,'ORI
k
o
>
ČRNOMEU
O
OPATIJA PbREC PAZIN	O,
REKA 4/7

gng
Slovenija: V soboto bo Se prevladovalo oblačno vreme. Predvsem v južni in vzhodni Sloveniji bo občasno rahlo snežilo. Na Primorskem bo pihala burja. V nedeljo se bo delno zjasnilo.
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Proces Simpson je povečal prodaje čevljev »Bruno Maali«
VVASHINGTON - Hollywoodski pregovor, po katerem »ni negativne reklame«, so zgovorno potrdile izredne prodaje Čevljev tovarne »Bruno Magli«. Ta tržni uspeh italijanskih luksuznih Čevljev je rezultat procesa proti O.J. Simpsonu. Morilec, ki je junija 1994 z nožem ubil bivšo Simpsonovo ženo Nicole Brovvn in njenega ljubimca, je bil namreč obut v Čevlje »Bruno Magli«. Leta 1995 in leta 1996 so v ZDA prodali kar za 30 odstotkov veC Čevljev te znamke. Predstavnik bolonjske tovarne »Bruno Magli« v ZDA Jill Ei-senstadt je poudaril, da je prav proces omogočil širokemu krogu ljudi, da so se seznanili z obstojem teh Čevljev. O.J. Simpson je na procesu pod prisego izjavil, da ni nikoli imel takih »grdih Čevljev«.
Na Floridi razstavljajo Evitin portret
VVASHINGTON -Muzej znanosti in umetnosti v floridski Daytoni Beach doživlja nepredvideno slavo, ker razstavlja edini portret na platnu nekdanje argentinske »First Lady« E vite, ki jo je leta 1940 upodobil brazilski slikar Candido Portinari. Zbiratelji in specializirane agencije oblegajo muzej z zahtevami, da bi platno prodali. Predstavnica za tisk tega floridskega muzeja Cathy Lea je seveda poudarila, da platna ne bodo prodati, ker je za muzej predragoceno, saj so v zadnjih dneh za 30% povečali obisk.
Zadnje hongkonške kraljičine znamke
Hong Kong je izdal zadnje poštne znamke s portretom kraljice Elizabete II., ki gredo v promet kot med (AP)
V Zalivu ujeli 6-tonskega morskega psa
TEHERAN - Kot je včeraj zapisala iranska tiskovna agencija Ima so v vodah Zaliva pri otoku Kiš ujeli šestmetrskega morskega psa, ki je tehtal kar 6 ton. Agencija ni navedla, kateri vrsti je pripadal morski pes, zapisala je le, da so ga morali k obali povleci s pomočjo dveh ribiških Čolnov.
Rusi branijo Markuša Wolfa
MOSKVA - Po trditvah predstavnice za tisk ruske tajne protiobveščevalne službe Tatjane Samolis je obtožnica proti nekdanjemu šefu vzhodnoremške tajne službe Markušu VVolfu nezakonita. Po njenem »filozofija združevanja« predvideva odpoved pregona funkcionarjev, ki so opravljali svojo dožnost, ker bi v nasprotnem primem morali soditi tudi šefom zahodnonemške tob-vešCevalne službe.
Posadka britanskega balona v Alžiiu
ALZIR - Britanski milijarder Richard Branson in njegova kopilota Per Lindstrand in Alex Rit-chie so včeraj prispeti v Alžir, potem ko so morali s svojim balonom Virgin Global Challenger prisilno pristati v puščavi, 650 kmvzhodno od Maka-reša. Branson je z balonom nameraval obkrožiti svet v manj kot 18 dneh. Podvig mu je spodletel zaradi okvare na sistemu, ki urejuje višino poleta.
Pločevinke Coca Cole
NEW YORK - Po zgledu rivalske Pepsi, ki je to pred Časom že storila, je tudi Coca Cola spremenila izgled svojih pločevink. Odslej v napisu Coca-Cola ne bo bele »dinamične Črte«, kot jo imenujejo v Atalanti. V zameno so povečali napis »Always Coca-Cola« in dodali še druge ukra-sne pridevke ter nekaj zelene barve na klasičnem rdečem polju. Transnacionalna družba iz Atlante je obenem sklenila, da bo »dinamično Črto« odpravila tudi s steklenic.
Zadnjic je Coca-Cola spremenila izgled svojih pločevink leta 1994, ko je povečala risbo Coca-Coline steklenice na pločevinki. Rivalska družba Pepsi je sklep Coca-Cole sprejela s precejšnjo mero skepse. Njen predstavnik za tisk Brad Shaw je navedel, da se je Pepsi vedno prilagajala Času in da je izredno zanimivo, da je sedaj to strategijo osvojila tudi Coca-Cola.
Na sliki stara in nova »obleka« Coca-Colinih pločevink.