SVOBODNA LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 19 ESLOVENIA LIBRE SLOVENIJA BUENOS AIRES • 26 de mayo - 26. maja 2005 SAMO RESNICA IN PRAVICA BOSTA OBSTALI 15 let prve demokratično izvoljene vlade MIRA DOBRAVEC Mariborski mestni svet je tik pred zdajci pozival vlado, naj nepremičnin ne vrača v naravi, po podpisu sporazuma pa smo slipali mnogo besed o krivici, ki se dogaja polam na Vrbanskem platoju, ki ga bodo morale zdaj zapustiti. ,,2a neko gimnazijo, katerih imamo celo po ministrovih besedah preveč," sem slipala pikro novinarsko pripombo o nečednostih te vlade. Boli, seveda. Čeprav kompleks ne bo namenjen ,,neki (novi?) gimnaziji", ampak bo le končno vrnjen Cerkvi, ki svoje klasične gimnazije nima kam dati, v njenih prostorih pa so že desetletja drugi. V tem je srž problema, v odvzetem premoženju in v vračanju, kakor je bilo uzakonjeno takoj po prvih demokratičnih volitvah. Pred petnajstimi leti, zgodbe pa bolijo danes! Bolijo sicer vsa desetletja, le da so nosilci bolečin enkrat eni enkrat drugi. Kdor pozna spisek Cerkvi odvzetih stavb, ki so po skoraj pol stoletja postale predmet zakona o denacionalizaciji, ve, kako dolg je in kako pisana paleta dejavnosti se je v teh stavbah dogajala prej in potem. Ne le cerkve, domovi za stare, internati, pole, knjižnice, sa-natoriji, ljudske kuhinje, kulturni, počitnipki in telovadni domovi, celo stadion, so bile stavbe, ki jih je gradila Cerkev v časih, ko je pe imela moč in denar in ji pe niso na vsakem koraku metali polen pod noge. Skrbela je ne le za versko, ampak tudi za kulturno, pol-sko, socialno, zdravstveno, celo pportno življenje ljudi. Potem so ji stavbe vzeli, čep, za ljudstvo bomo zdaj skrbeli mi! Zelo je bolelo, zelo! (Samo pomislimo na cerkev, ki jo mnogi mladi danes poznajo le kot bivpi Viba film, ali na Jožefov dom družin, v katerem so petdeset let delali splave!) Krivica, ki je vpila do neba! No, ker se je čez pol stoletja neka zgodba sesula v prah, bo počasi (!) treba odvzeto vendarle vrniti, in seveda to zdaj spet boli. Ne boli sicer tistih, ki so pred pol stoletja vzeli pravico in oblast v svoje roke in si privopčili vse določati, tudi to, čigavo kaj je, ampak tiste, ki so odvzete reči dobili v last ali upravljanje. Tiste, ki so ukradeno tako ali drugače podedovali, ne krivi ne dolžni. Račun zdaj čaka njih, oni ga bodo odplačali. Te dni smo veliko brali o preteklosti in o resnici, kakpna da je. Da naj bi zadržano pisali o ljudeh, katerih vnuki so pe živi, je zgodovinarje učil profesor Mikuž, ker ti sicer res nimajo nič z dejanji svojih dedov, vendar kri ni voda in po dveh generacijah so mnoge stvari pe vedno živo dojete in čustveno močno obremenjene. Seve- da, saj so dogodki obremenjeni ne le s krivdo, moralno ali celo pred zakonom, ampak tudi s krivičnimi posledicami za potomce, z vsakrpnimi, ne le z lastninskimi. Bolela je izguba dedovega premoženja, pa tudi zaznamovano ime, ki se prenapa na sinove in vnuke. In kakor premaganec zapusti svojim potomcem sramoto in obubožanje, tako zmagovalec podari svojim ponosno ime, ne le lastnino, ki jo je krivično pridobil. Kakpna groza, ko pride trenutek resnice in pravice: vrniti je treba ne le lastnino, ki so jo potomci medtem pridno in popteno (upajmo!) upravljali, soočiti se je treba tudi z novo odkrito resnico, da so (nič hudega sluteč?) gospodarili s krivično pridobljenim premoženjem in da so bili ponosni na prednika, ki si ni ravno zaslužil neo-madeževanega slovesa! Tako krivica in laž udarita tudi tistega, ki ju povzroči, do petega kolena sinov in vnukov, kot pravijo stari. Takih zgodb, kjer se stara krivica popravlja z novo krivico, je pri nas neskončno. Ene so bolj znane, druge manj, ene prizadenejo posameznike, druge skupnosti, vse pa bolijo. Kdo bi napteval vse in zakaj! Nima smisla. Kot nima smisla izgubljati moči z jezo na tiste, ki so po osamosvojitvi pokradli tako imenovano družbeno premoženje, ga skrili na Ciper in druge eksotične kraje in so zdaj njegovi lastniki. Krivica se bo redila in množila in čakala, saj pride čas, ko bo treba vse račune poravnati! Kot čas prej ali slej neustavljivo prinese na dan resnico, tako tudi krivica čaka nekje v predalih časa, da pride na vrsto, da pride na dan, da jo spoznajo, obžalujejo in popravijo. Vse! S krivico je tako kot s spravo, ne zadopča izguba moči, ne zadopčajo spremenjene zunanje okolipčine, sprava je mogoča pele po uvidu, po spoznanju in po obžalovanju. In tudi krivice so zelo večplastne; vrnjena stavba ne prinese resnične in vse poprave krivice, notranja pomiritev se mora zgoditi tudi na drugih ravneh. Kajti ni pomembno, kot so mnogi razmipljati ta mesec, kdo je bil zmagovalec in kdo poraženec in kdo naj torej praznuje te dni, kdo pa naj bo ponižno tiho - pomembno je le, kaj je resnica in pravica, kajti samo ti dve bosta obstali ne glede na vse! Vse te zmepnjave so dober nauk nam in napim potomcem: resnica je ena in treba jo je priznati, ne si izmipljevati novih za vsakdanjo rabo. In krasti se ne sme! Kdor krade, dela krivico tudi svojim potomcem, kot je napisal že pesnik: Nazaj ga nosim, kamen ta prekleti, pač sto že let! (Po Družini) Ob 15. obletnici prve demokratično izvoljene slovenske vlade so se v nedeljo, 22. maja na Brdu pri Kranju sestali njeni tedanji člani. Srečanje je potekalo na pobudo takratnega predsednika vlade, danes pa evropskega poslanca Alojza Peterleta, udeležil pa se ga je tudi premier Janez Jan a. Ta je v izjavi za medije pred začetkom srečanja poudaril, da je prva slovenska demokratično izvoljena vlada postavila temelje, na katerih danes stoji slovenska država. Tudi Peterle je dejal, da je na temeljih, ki jih je postavila ta vlada, ,,pel politični razvoj Slovenije naprej". Danes pa poleg okrogle obletnice lahko praznujemo tudi vse nove možnosti, ki jih ima Slovenija, je poudaril Peterle, ki ga veseli, da ,,ima napa vlada končno spet mlade". Prehojena pot slovenske države v teh petnajstih letih se mu sicer zdi pozitivna, saj je država na marsikaterem področju izrazito napredovala. Kljub temu pa je pe nekaj izrazito nedokončanih področij, predvsem kar se tiče gospodarstva, pravosodja in polst-va, je sklenil Peterle. Srečanja so se udeležili skoraj vsi člani tedanje vlade, manjkala sta le dva. Vlado je sicer sestavljalo 27 članov, tedaj med njimi poleg članov Demosa pe nekaj strankarsko neopredeljenih in iz dveh strank zunaj Demosa (iz Stranke demokratične prenove - SDP in Zveze socialistične mladine Slovenije - ZSMS). Po navedbah spletnih strani vlade je podpredsednik izvrpnega sveta za družbene dejavnosti postal Matija Malepič, za varstvo okolja in regionalni razvoj Leopold Šeperko, za gospodarstvo pa Jože Mencinger. Republipki sekretar za notranje zadeve je bil Igor Bavčar, za finance Marko Kranjec, ki ga je nasledil Dupan Šepok, za ljudsko obrambo Janez Janpa in za pravosodje in upravo Rajko Pirnat, predsednik republipkega komiteja za mednarodno sodelovanje je bil Dimitrij Rupel, za zdravstveno in socialno varstvo Katja Boh, za drobno gospodarstvo Viktor Brezar in za kulturo Andrej Capuder. Republipki sekretar za borce in vojapke invalide je bil Franc Godepa, za zakonodajo Alojz Janko, za varstvo okolja in urejanje prostora Miha Jazbinpek, za trg in splopne gospodarske zadeve Maks Bastl, za promet in zveze Marjan Krajnc, za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Jožef Jakob Osterc, za informiranje Stane Stanič, za turizem in gostinstvo Ingo Papi za delo Jožica Puhar, za industrijo in gradbeniptvo Izidor Rejc, za raziskovalno dejavnost in tehnologijo Peter Tancig, za energetiko Miha Tompič, za družbeno planiranje Igor Umek, za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Peter Ven-celj, član izvrpnega sveta, zadolžen za vprapanja Slovencev po svetu in italijanske in madžarske narodnosti v Sloveniji, pa je bil Janez Dular. Po političnih spremembah v Sloveniji v letih od 1989 do 1991 in obnovi parlamentarnega sistema je bila decembra 1991 namesto dotedanjega izvrpnega sveta skuppčine Republike Slovenije z novo ustavo uvedena vlada Republike Slovenije, ki se je prvič konstituirala na podlagi zakona o vladi januarja 1993. Inzko: odlični odnosi Slovenija-Avstrija Odnosi med Avstrijo in Slovenijo pe nikoli niso bili tako dobri. Povezujejo nas tisočere niti uspepnega medsebojnega sodelovanja na vseh področjih. Na političnem, regionalnem, konzularnem, kulturnem in celo na vojapkem področju. Zares izredni so odnosi na gospodarskem področju, je na vprapanje o dvostranskih odnosih 50 let po podpisu Avstrijske državne pogodbe (ADP) dejal avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko. Povprečen Avstrijec v Evropski uniji je največji kupec slovenskega blaga, Slovenci pa so po prebivalcu celo največji kupci avstrijskih proizvodov na svetu. Luka Koper je za Avstrijo sploh drugo največje pristanipče na svetu, za Rotterdamom, dodaja avstrijski veleposlanik. Inzko ocenjuje, da se je položaj slovenske manjpine na avstrijskem Koropkem kljub ptevilčnemu nazadovanju v zadnjih 50 letih bistveno okrepil. ,,Manjpina je danes odprta, nadpovprečno izobražena, sodobna in evropsko usmerjena, predvsem pa izredno samozavestna. Slovenpčina na avstrijskem Koropkem doživlja pravi razcvet, saj pe nikoli ni bilo toliko prijav za pouk slovenpčine. V moji mladosti je bilo na osnovnih polah na južnem Koropkem 16 odstotkov prijav, danes jih je pa 32 odstotkov," pojasnjuje veleposlanik. Avstrija se je, kot je opozoril Inzko, po podpisu ADP pri uresničevanju 7. člena lotila najprej tistega vprapanja, ki je bilo za preživetje manjpine usodnega, življenjskega pomena - polstva. Že leta 1957 je bila ustanovljena Zvezna gimnazija za Slovence, ki jo je do danes opravilo kakih 2200 absolventov, približno 1000 pa je končalo nižjo gimnazijo. Avstrijska Koropka je ,,danes dobesedno prežeta s temi absolventi in si življenja manjpine brez teh sploh ne moremo predstavljati", tako Inzko. Poleg tega je Avstrija ustanovila pe Dvojezično trgovsko akademijo v Celovcu, ki jo obiskujejo tudi dijaki iz Slovenije pod geslom: ,,Danes sopolci, jutri poslovni partnerji!" V St. Petru pri St. Jakobu nadvse uspepno deluje pe tretja gimnazija, avstrijska Vipja pola za gospodarske poklice, ki so jo ustanovile polske sestre in je prav tako zelo dobro obiskana. Veleposlanik je spomnil tudi na to, da v treh sodnih okrajih, Železni Kapli, Borovljah in Pliberku, sedijo sodniki z odličnim znanjem slovenskega jezika, tako da lahko stranke kadarkoli uradno uporabljajo tudi slovenpčino, kar prav tako predvideva ADP. Kar zadeva krajevne napise, veleposlanik Inzko ocenjuje, da ta odločba ADP trenutno pe ni v celoti izpolnjena. Poteka piroka razprava za postavitev nadaljnjih krajevnih tabel. Prav pred kratkim je bil avstrijski kancler Wolfgang Schuessel na avstrijskem Koropkem, kjer je prisostvoval postavitvi dvojezičnega napisa v kraju Slovenji Plajberk. Isti dan so postavili tudi krajevne table v treh vaseh v občini Bilčovs in kraju Žvabek v Podjuni. Več napisov naj bi pa sledilo pe do avstrijskega državnega praznika 26. oktobra, je pe dejal avstrijski veleposlanik. Kot je dodal, je potrebno omeniti tudi področja, ki ležijo zunaj ADP. ,,Tu bi omenil predvsem celodnevni slovenski radijski program, ki oddaja od marca lani, in deželni zakon o otropkih vrtcih, ki predvideva redno financiranje izredno uspepnih in ptevilnih zasebnih dvojezičnih vrtcev na južnem Koropkem. Obstajajo pe druga področja, kjer je manjpina deležna državne podpore, kot so ptudent-ski domovi ter druptvene in kulturne dejavnosti." V luči članstva Slovenije v EU Inzko poudarja, da ,,smo Slovenci in Avstrijci delničarji istega podjetja — EU", znotraj katere Slovenija in Avstrija letno sodelujeta na približno 5000 sestankih. ,,Napi odnosi niso več odnosi dveh tujih držav, ampak odnosi partnerjev znotraj iste ustanove. Ta duh bo vedno bolj preveval nape medsebojne odnose in ker skupaj sedimo v isti evropski ladji, tudi skupaj veslamo. In v tem konstruktivnem duhu bomo repevali tudi vsa eventualna odprta medsebojna vprapanja," je prepričan avstrijski veleposlanik v Sloveniji. Avstrija je s podpisom ADP dobila svobodo, neodvisnost in sigurne meje, pozneje pa kot posledico tega gospodarsko blagostanje. Pri neugodnem političnem razvoju bi Avstriji lahko grozila usoda Nemčije, morda tudi usoda vzhodne Nemčije, saj so bili tuji vojaki v Avstriji vse do leta 1955 in je bila Avstrija razdeljena na ptiri sektorje, prav tako Dunaj. S hvaležnostjo se spominjamo tudi zares odličnih pogajalcev na avstrijski strani, ki so skoraj vsi preživeli drugo svetovno vojno v koncentracijskem taboripču v Dachau in so tako bili verodostojni pogajalski partnerji, je pe dejal Inzko. ZA SPOMIN Zapustitev domovine — maj 1945 iz življenja v argentini TONE MIZERIT DR. FRANC ZUPANC Zadnji dnevi aprila 1945 so bili lepi in že prijetno topli. Zato sva s prijateljem poročnikom Kalanom sklenila, da se greva kopat v reko Krko blizu mostu v Žužemberku. Približno ob treh popoldan sva zagledala, da se po poti od Dvora proti Žužemberku pomika dolga kolona Vlasovcev. Hitro sva zapustila kopanje in pa vsak v svojo četo. Nihče ni vedel, kaj se dogaja v Ljubljani. Mene so drugi oficirji naprosili, naj grem na nempko komando vprapat, kaj pomeni vlasovska kolona. Ko pridem tja, sem rekel nempkemu stražarju, da hočem govoriti z oberlet. Vielbeckom. Ta je res pripel do mene, a mi je rekel, da nima z mano več kaj govoriti. Takoj sem videl v kakpnem položaju stojimo. Odpel sem nazaj v nap ,,Meniča-ninov" bataljon in povedal, kakpen je nap položaj. Tako smo se začeli pripravljati za nap odhod iz Žužemberka. Zelo težko je bilo dobiti vozove s konjsko vprego, ker čim so kmetje zvedeli, da ipčejo domobranci vozove in konje, so svoje konje zapodili v bližnje gozdove. Zvečer se je nap bataljon odpravil na pot, najprej do Šentvida in nato do Ljubljane. Z nami je plo mnogo civilnega prebivalstva. Ko pridemo že ponoči v Šentvid, tam ni nihče vedel, kaj se dogaja v Ljubljani in nato so se tudi oni hitro pripravili za odhod. Spomnim se pe, da je bil ta dan nedelja in okoli 14. ure smo pli na pot proti Ljubljani. Šli smo skozi Ivančno gorico, skozi Vipnjo goro in pripi okoli 1 6. v Grosuplje. Tukaj pa je bilo že mnogo domobrancev, ki so pripi iz sosednih postojank. Bilo pa je tudi mnogo civilnih beguncev. Tu so nam ljudje povedali, da je cesta proti Ljubljani zelo zasedena in da promet skoraj stoji. Ker pa so napi vedeli za stranska pota, smo po teh že pozno v noči pripli v Devico Marijo v Polju in tam počakali dneva. Nato smo p i proti Ljubljani. Jaz sem pel takoj na domobranski ptab, da nam določijo, kam naj gremo, a tam sem videl, da nihče ne ve nič. Popolna zmeda! Vrnil sem se k nap koloni in povedal, da nisem dobil nobenih navodil in zato sem zapeljal kolono direktno v Tivoli in tam smo ostali več dni. Konji pa so se pasli po lepih gredicah. Nekega dne, ko sem hodil po mestu, sem srečal napega bataljonskega kurata Jakoba Mavca in on me je povabil naj ga spremljam v ,,realno gimnazijo" nasproti univerze, kjer ga čaka mnogo beguncev. Povedal mi je tudi, da ima že navodila za odhod iz Ljubljane. Prosil me je tudi, naj s seboj vzamem neko ptevilo beguncev. Okrog 15. smo odpli iz Ljubljane in smo se ustavili malo pred Kranjem, v malem gozdičku. Naslednji dan pa smo pli skozi Kranj proti Tržiču in od tam proti Ljubelu. Ustavili smo se malo pred starim predorom, ki so ga že imeli zasedenega Nemci (en SS bataljon). Tukaj smo čakali več dni v strapnem drenju. Videl sem umirati otroke, ki jih ljudje niso mogli niti pokopavati, ker je tam sam kamen. Po več dneh čakanja so me oficirji, pa tudi drugi ljudje, ki so vedeli, da znam nempko naprosili, naj grem do nempkih čet in prosim za prehod. Šel sem, govoril z nempkim komandantom (SS majorjem) in mu povedal, da imam nalog, da popeljem nap bataljon k drugim domobrancem, ki so že blizu Drave. Odgovoril mi je ,,Hier geht nimand drch" (Tukaj ne gre nobeden skozi), nakar sem ga vprapal, če lahko gremo čez stari prehod. Odgovoril mi je ,,Dort können sie gehen" (Tam pa lahko greste). Vrnil sem se k napemu bataljonu in povedal položaj. Takoj nato sta pripa k meni dva narednika, eden doma iz Šentjerneja, drugi pa iz Mirne peči in me prosila za ,,povipanje" v poročnika, čep da če bomo pi trije oficirji, bomo morda Nemca lažje prepričali, da nas spusti čez predor. Po nekaj besedah sem se vdal in jima dal oficirske znake, ki sem jih strgal s svojega plapča. Hitro sta vzela vsak po en oficirski znak in izginila. Čez nekaj minut pa sta se pojavila z že napitim oficirskim znakom in sta rekla: ,,Zdaj pa gremo vsi trije do Nemcev, da jih prepričamo, da nas spustijo čez predor". Ko smo pripli do predora, sem jaz prosil stražarja, naj pokliče SS majorja, da bi rad govoril z njim. Čez nekaj minut pride major, ga pozdravim po vojapkem običaju, a kar naenkrat ga vidim približno tri metre pred mojim konjem, ko se zgrudi na tla. Vprapam moja dva narednika, kaj to pomeni in mi odgovorita: ,,Ali niste videli, da je zagrabil za revolver in vas hotel ustreliti?" Pogledam nazaj in vidim ves nap bataljon v bojnem stanju, za bataljonom pa pe nape begunce. Dam povelje nempkim vojakom, naj se umaknejo od vhoda v predor, kar so takoj naredili. Na drugi strani predora pa mi zavpije nek nempki oficir: ,,Herr leutnant, sie werden schwer zahlen für diese action" (Gospod poročnik, vi boste težko plačali za to akcijo). Domnevam, da je bil ta oficir bivp komandant Nemcev v Žužemberku. Po prehodu skozi predor smo se napotili v bližino Borovelj in se nastanili v majhnem gozdičku. Nato pa sem pel iskat nape ljudi, ker sem izvedel, da se nahajajo v neki gostilni. Kar naenkrat zagledam dva anglepka tanka in grem do njih. Eden vojakov je govoril po telefonu in povedal, da partizani že zasedajo kraj pred predorom. Tedaj pride iz gostilne polkovnik Vizjak in mi reče: ,,Kaj, ti znap anglepko? Takoj k meni za tolmača." Odgovoril sem mu, da ne morem, ker vodim ves bataljon, ker novi komandant pe ni pripel. Potem ga nisem več videl. Zvečer istega dne je pripel v Bo-rovlje polkovnik Vule Rupnik in nam povedal, da bomo pi naslednji dan čez Dravo in v vojno ujetniptvo. Ko smo naslednji dan pi preko Drave in smo Angležem predajali orožje, mi je eden od naph vojakov rekel: ,,Bog ve, kako bi pe enkrat rabili to orožje, ki ga sedaj predajamo." Ko smo pripi do kraja, kjer se cesta za Vetrinje odcepi od glavne ceste, zagledam pri eni hipi prijatelja pravnika Martina Duha z ženo. Skočim z voza in se jima pridružim. Nikakor nisem bil pripravljen iti v vojno ujetniptvo, saj sem znal anglepko in nempko. Ostal sem pri tej hipi, ki so bili Slovenci. Zamenjal sem vojapko uniformo, dobil čez nekaj dni službo pri Angležih v Celovcu (Public safety Ofice) in se tako repl prisilne vrnitve. 60 let obnovitve slovenskih ol v Italiji Ob prisotnosti slovenskega ministra za olstvo in port Milana Zvera ter predstavnikov italijanskih krajevnih ol-skih in drugih oblasti v Furlaniji-Julijski krajini (FJK) je v soboto na trža ki Pomorski postaji potekala slovesna proslava 60. obletnice obnovitve slovenskih ol v Italiji. Proslavo je priredil koordinacijski odbor mreže slovenskih pol v Italiji, svoje visoko pokroviteljstvo pa sta nudila predsednika Slovenije in Italije, Janez Drnovpek in Carlo Azeglio Ciampi. Minister Zver je poudaril, da je Slovenija vzpostavila dokaj visoke standarde, ki so značilni za politiko Evropske unije. Slednja temelji na načelu kulturne in jezikovne raznolikosti, kar je dobra napoved, da se bodo manjpinske kulture ohranjale in razvijale pe naprej v Evropi, ki ne more dovoliti popolne globalizacije oz. kulturnega talilnega lonca, ki bi izničil etnične in jezikovne razlike. Manjpine so po Zverovih besedah pri tem pe bolj ranljive, zato so države EU primorane vzdrževati sisteme s pozitivno diskriminacijo. Iztok Simoniti je poudaril skrb Slovenije za Slovence po svetu in v zamejstvu. Po njegovih besedah pola oblikuje identiteto in je ena od temeljnih človekovih pravic. Kultura je za Simonitija v tem, kako živimo drug z drugim, pri čemer je poudaril odgovornost učitelja pri vzgajanju dijakov. Predsednik koordinacijskega odbora za izvedbo proslave Boris Pangerc je podal zgopčen oris razvoja slovenskega polstva pri Slovencih in pe posebej na Primorskem, vključno s fapstičnim raznarodovanjem in partizanskim polstvom. Kar se tiče obnovitve slovenskih pol v Italiji po drugi svetovni vojni, so „polska vrata, ki so se odprla 8. oktobra 1945, na stežaj odprta pe danes". ,,Včasih zapkripajo in zacvilijo, a kljub vsem vzponom in padcem, kljub trenutkom malodupa, kljub muhastemu vremenu naph značajev in izbir stojijo in se odpirajo, iz preteklosti v sedanjost, iz sedanjosti v prihodnost." Elektronski leksikon Založba DZS je v sodelovanju s podjetjem Amebis izdala Veliki splopni leksikon tudi v elektronski obliki, na CD-romu. Elektronska verzija vsebuje okoli 100.000 gesel in približno 6000 ilustracij in preglednic. Veliki splopni leksikon je v knjižni obliki izpel v letih 1997 in 1998. Nastal je na osnovi nempkega leksikona založbe Knaur (pozneje Bertelsmann). Prevajalci so gesla priredili slovenskemu prostoru, za mnoga strokovna področja so domači strokovnjaki gesla napisali povsem na novo, splopnejpa, kot so zemljepis, medicina, zgodovina ali znanost, pa ima- jo slovenske dodatke. Že ob izidu knjižne verzije pa je bil načrtovan izid leksikona tudi v elektronski obliki. Veliki splopni leksikon na CD-romu je danes najobsežnejpa slovenska zbirka knjižnega besedila na tem elektronskem mediju - vsebuje okoli 26 milijonov znakov oziroma 5 milijonov besed. Največji prednosti elektronske izdaje sta možnost iskanja po opisu in povezava navzkrižnih kazalk. Uporabnik lahko s klikom na besedo ali besedno zvezo, ki je bila v knjigi označena s pupčico, skoči na to geslo; takpnih povezav v leksikonu je 275.000. Ko se dopolnjuje drugo leto vlade sedanjega predsednika se razni zapleti množijo in obzorje ni jasno. Skoraj ni področja, kjer se ne bi kopičile težave, ki bi jih družba morala razjasniti in soglasno repiti. Bolj e, a ne dobro. Na državni praznik 25. maja 2003 je Kirchner predčasno nastopil kot novoizvoljeni predsednik, potem ko se je nasprotni kandidat Menem odpovedal nastopu v drugem kolu volitev. Če primerjamo tedanji položaj s sedanjim, lahko mirno trdimo, da je država na boljpem. Daleč so ostali skoraj grozni dnevi decembra 2001, z izbruhi ljudske nejevolje, napadi na trgovine prehrane, pouličnimi spopadi in ekonomskim breznom, ki se je odpiral pred državo. Gospodarstvo je vsaj delno urejeno, državne institucije stopajo po začrtani poti, socialni problemi so v glavnem ocenjeni in omejeni ... Vendar se ob vsakem vpra-panju srečamo z vtisom, da ponujeni odgovor ni naj-boljp, da so pe vedno prisotne stare bolezni argentinske politike, da ni težnje po ,,skupni" ampak nenehno po ,,nap" repitvi problemov. V posebnem razgovoru za buenosairepki jutranjik, ob priložnosti oble-tnice nastopa, je Kirchner trdil, da dežela ne more imeti pbkega predsednika. Res je, a bi lahko menili, da si tudi ne more privopčiti ,,slona v steklarni". In včasih imamo ta vtis. Na vseh straneh. V politiki vse stremi za bližajočimi se volitvami, a jasnosti ni. Z ozirom na kandidate v pero-nistični stranki je Duhalde ta teden izjavil, da se ,,pero-nisti vedno dogovorijo zadnje dni". Napetost v provinci Buenos Aires pa iz dneva v dan narapča. Sedaj je stru-ja guvernerja (Felipe Sola) oklicala svoj lastni strankin kongres (konvencijo), ki bo potekala vzporedno s tistim, ki ga je že razglasil Duhal-dizem. Vprapanje je sedaj, kdo bo zbral več delegatov, oziroma kdo jih bo zbral dovolj, da bo konvencija sploh zakonito veljavna. Kolikor poznamo Duhalde-ja, nenehno zavlačuje dogovore in potem v zadnjem hipu zadeve tako obrne, da iztrži zase najboljpo repitev. Nemalokrat tudi izigra nasprotnika in ga pusti brez vsakega uspeha. Bo tokrat enako? Sredina se dogovarja, a premalo. Za to sredo, državni praznik 25. maja, je napovedana objava sklepa sredinske povezave. Končno sta se Lopez Murphy in Mauricio Macri dogovorila in si razdelila politični prostor desne sredine. Sklenila sta se celo o sestavi kandidatnih list. Vendar tudi tukaj opažamo pomanjkanje resnega in vztrajnega dela, da bi ta pirok politični prostor lahko predstavili kot resno alternativo. Vse preveč pohodov in umikov v puhlih strankarskih zadevah, in premalo napredka v gradnji političnega, gospodarskega in socialnega projekta, v katerega bi normalen argentinski državljan lahko postavil svoje upe, z njim zavezal kompromis in se zanj potegnil na volitvah. Levica se spreneveda. Nekaj podobnega se dogaja na levem krilu. Tukaj sploh izvzamemo skrajne formacije, ki ne morejo premostiti običajnih fraz in visoko donečih praznih gesel. Tudi radikali, ki si skupajo opo-moči na podlagi uspehov v nekaterih provincah, pe niso resno vzeli v roke svoje usode. Vzporedno je gospa Elisa Carrio zapravila preveč časa s kritiko vlade, da bi lahko ljudem razložila, katero je bistvo njenega projekta. Sploh pa se je levica ulovila v spretno igro predsednika Kirchnerja, ki ji je prevzel večino ideolopkih področij (revizija polpretekle zgodovine, ideologizacija vzgoje, napad na Cerkev^) ter jih tako volilno potisnil ob stran. Ob vsem tem pa predsednik nenehno ponavlja, da bodo prihodnje volitve plebiscit, ki naj potrdi če ljudstvo soglapa z njegovo vlado ali ne. Sindikalni problemi. Trenutno je največja težava vlade delavsko nezadovolje. Delavci in po njih sindikati vidijo, da gospodarstvo nenehno raste, plače se pa na marsikaterem področju ne premaknejo. V drugih, zelo uspepnih sektorjih pa so že dosegli povipice, a hočejo pe več. Socialne razlike tako postajajo vedno bolj vidne. Medtem, ko mnogi niti ne dosežejo 500 pesov normalne plače, bančni uradniki zahtevajo 2000 kot bazično plačo. Sindikati pa tudi niso enotni. V CGT se je starim razprtijam e prislinil pe spor med sindikatom prevoznikov (Moyano) in trgovskih uslužbencev (Cavalieri). Ker gre tu za članstvo, torej za denar, je kaj možno, da bomo kmalu imeli ponovno dve Glavni delavski konfederaciji, ali pa bo ena sama a popolnoma neučinkovita, ker bo zaradi notranjih nasprotij nezmožna enotnega nastopa. Klofuta Cerkvi. Predsednik je tudi sklenil, naj se tradicionalni Te Deum državnega praznika to pot izvede v provinci Santiago del Estero. S tem se bo seveda izognil gotovim kritikam, ki jih v pridigi običajno pove nadpkof in primas Bergoglio. Je pa s tem tudi prekinil skoraj dvestoletno tradicijo, da je majski Te Deum v buenosairepki katedrali, od tistega prvega, ko so ,,majski možje" iz kabilda pi naravnost v stolno cerkev, da so se Bogu zahvalili za milost lastne poti v zgodovino. SLOVENCI V ARGENTINI Zopet smo romali v Lujan Žegnanje pri Mariji Pomagaj '■yif-; Stara slovenska navada je, da posebej slovesno obhajajo godove farnega zavetnika, ali ,,patrona", ko je to ljudski izraz. Te navade nismo pozabili ne zanemarili Slovenci v Argentini. Zato se vsako leto zberemo v napi cerkvi Marije Pomagaj, ki smo jo sezidali v sklopu Slovenske hipe na ulici Ramon Falcon v Buenos Airesu. Ker pade praznik Marije Pomočnice kristjanov na 24. maja, je vsako leto praznovanje na nedeljo v bližini tega datuma. Letos je bila to nedelja, 22. maja. Ob pol dvanajstih je bila napovedana sveta mapa. Cerkev je bila polna slovenskih vernikov. Zastopani so bili tudi vsi napi Domovi in slovenske organizacije tako povojne kot predvojne emigracije. Mapo je daroval delegat slovenskih dupnih pastirjev, msgr. dr. Jure Rode. Z njim so somapevali pe pater Lovro Tomažin, dr. Mirko Gogala, prelat Jože Guptin, pater dr. Alojzij Kukovica in Tone Bidovec. Mapa je bila pe posebej svečana, ker je bila ob priložnosti biserne mape prelata Guptina. Med mapo je pel otropki zbor pole Franceta Preperna s Pristave, pod vodstvom gospe Mojce Preperen Jelenc, ob spremljavi na orglah gospe Anke Savelli Gaser. V cerkvenem nagovoru se je dr. Rode spominjal pestdesetletnice odhoda iz domovine. Najprej je prebral pismo, ki ga je pkof Rožman namenil tedaj slovenskim beguncem. Nato pa je prebral pe Rožma-novo pastirsko pismo, ki ga je oktobra 1947 namenil na rojake, ki so tedaj iz begunskih taboripč začeli odhajati v svet. Pretresljivi so bili napotki in neverjetno aktualnost imajo tedanji nasveti napega pkofa-be-gunca. Nato je povezal vsebino pisem na mapna berila te nedelje in pozival rojake, naj se vedejo po načelu: v bistvenem edinost, v ostalem drugačnost, v vsem pa ljubezen. Posebej pa se je dr. Rode spomnil slavljenca-srebrnomapnika. Opisal je njegovo življenje in bogato delo, tako v argentinski Cerkvi in družbi, kot tudi med Slovensko skupnostjo. V tem delu je v močeh svoje zmogljivosti vztrajal do sedaj, ko mu je vid popel. Sledila je sveta mapa, ob koncu katere se je bisernomapnik gospod Guptin posebej zahvalil vsem navzočim in spregovoril o svojem duhov-nipkem poklicu. Spomnil se je svojih pokojnih starpev in bratov, saj izhaja iz ptevilne družine, kjer je bilo pest fantov in pest deklet. Posebej se je spomnil brata, ki so ga komunisti grozno mučili in ubili, in je sedaj na seznamu za svetnipki postopek slovenskih mu-čencev. Po končani mapi so se gostje pomaknili v veliko dvorano, kjer so bile že pogrnjene mize za slavnostno kosilo. Ob dobri postrežbi in v prijetnem pogovoru je hitro minil čas. Ob koncu se je dr. Rode pe posebej zahvalil vsem, ki so pripomogli k lepemu slavju in vsem, ki na en ali drug način pomagajo k vzdrževanju slovenske cerkve in Slovenske hipe. Omenil je tudi knjigo „Letopis dupnega pastirstva", ki jo je napisal arh. Jure Vom-bergar, izdala pa založba Družina v Ljubljani. Za njim je povzel besedo misijonar pater Lovro Tomažin in spregovoril o svojem misijonskem življenju in delu. Za konec, kot je tudi že stara navada, so se gostje ponovno zbrali v cerkvi, pri petju litanij Matere Božje. Kako nam je pri srcu napa zavetnica Marija Pomagaj, in kako radi pojemo pesmi, ki so ji posvečene! S temi melodijami v upesih in v srcu, so se rojaki razpli po svojih bližnjih in oddaljenih domovih, polni obnovljene vere in upanja. SLOMSKOV DOM Jesenski ples V soboto 30. aprila je bila v Domu, ob lepi udeležbi gostov vseh starosti, velika družabna prireditev. V priredbi odbora Doma in mladinskih organizacij SDO-SFZ je ,,Super ples v jeseni III" potrdil svoj sloves veselega večera v zadovoljstvo gostov in prirediteljev. Večer sta odprla saksofonist Martin Dobovpek in pevka Marupka Batagelj Klemenčič z vencem glasbenih uspepnic. Izvajalca, oba v zelo dobri formi, sta potrdila sloves dobrih glasbenikov in znala ustvariti razpoloženje ter uvedla v plesni večer ob prijetnih zvokih orkestrov Slovenski instrumentalni ansambel, EQE in ,,Disc Jockey-a". Lepo pripravljena dvorana, dobra postrežba in utečena organizacija (poskrbljeno je bi o tudi za varstvo otrok) so pripomogli k uspehu praznika družabnosti in razvedrila. (Za več informacij lahko kliknete na www.slomskovdom.org) J.T. Kot vsako leto, smo tudi letos v nedeljo, 15. maja Slovenci romali v Lujan, kjer stoji največje romarsko sveti pče v Argentini. Posvečeno je Devici Mariji. Romanje je potekalo v znamenju pestdesetletnice odhoda iz domovine in pokola domobrancev. Kljub napovedi slabega vremena je bila udeležba rojakov ptevilna. Mogočno svetipče so napolnili slovenski romarji in zaslipala se je slovenska pesem. Romarsko mapo za vse žive in rajne Slovence v Argentini je daroval delegat slovenskih dupnih pastirjev, msgr. dr. Jure Rode. Somapeval je misijonar pater Lovro Tomažin. Sveto daritev je spremljalo mogočno ljudsko petje, pod vodstvom priložnostne skupine pevcev. Na orglah nas je spremljala gospa Anka Savelli Gaser. Pri pridigi se je dr. Jure Rode spomnil odhoda iz domovine pred pestdesetimi leti in pokola slovenske narodne vojske. Ker je bila binkoptna nedelja, je nanizal misli o prihodu sv. Duha in omenil, da so apostoli na prve binkopti govorili različne jezike. Poudaril je važnost in pravico, da molimo v materinem jeziku. Med sveto mapo je spovedovalo več slovenskih duhovnikov. Po kratkem odmoru smo se ob 14. uri zopet zbrali v svetipču. Najprej je govoril misijonar pater Lovro Tomažin in sicer o svetem Duhu, Mariji in Evharistiji. Sledila je procesija, ki je zaradi dežja morala potekati kar v cerkvi. V procesijo so se uvrstili križ, argentinska, slovenska in papepka zastava, nato pa nosilci bandere svetogorske Marije. Potem so pli polski otroci z uči-teljstvom, nato pa so fantje nesli kip lujanske Device Marije. Za njimi je pla skupina predvsem mladih in otrok v narodnih nopah. Podobo Marije Pomagaj so nosili fantje v narodnih nopah. Za brezjan-sko Marijo so se uvrstili ministranti in duhovniki. Drugi verniki smo ostali v klopeh in molili rožni venec. Sledile so pete litanije Matere Božje. Po veličastni baziliki so goreče odmevale propnje k Mariji za pomoč. Po tej pobožnosti je sledil blagoslov z Najsvetejpim, nato pa pe poseben blagoslov vsem tistim, ki imajo posebne težave in trpljenje in so ta blagoslov želeli. S pesmijo Marija skoz' življenje smo zaključili nape romanje. Vračali smo se na svoje domove z zaupanjem, da bo Marija uslipala nape propnje. 52. misijonska veletombola V nedeljo, 24. aprila je bila v Slovenski vasi 52. misijonska veletombola za vse slovenske misijonarje. To je ena najbolj tradicijonalnih prireditev v napi skupnosti. Letopnje geslo tombole je bilo: ,,Enkrat na leto darujmo za slovenske misijonarje!" Dopoldne je daroval sv. mapo misijonar g. Lovro Tomažin DJ za vse žive in pokojne slovenske misijonarje. Popoldne je bila tombola v dvorani zavoda Marije Kraljice. Vse navzoče je pozdravil Lojze Rezelj, predsednik Zedinjene Slovenije, ki je tudi klical ptevilke. V imenu gospodov la-zaristov je spregovoil Pavle Novak CM. Nato pa je govoril pe misijonar pater Lovro Tomažin DJ. Začeli so s klicanjem ptevilk. Prvi dobitek je bil računalnik, drugi pralni stroj in tretji raženj. Med udeležence tombole so prireditelji razdelili 100 činkvinov in 90 tombol. Lepo ptevilo rojakov iz vseh okrajev se je udeležilo tombole in s tem podprlo slovenske misijonarje. PISMO BRALCEV ,,Argentinci" na Brezjah Cenjeni g. urednik: V 18. pt. Svobodne Slovenije pod naslovim: „Argentin-ci" v Sloveniji, pipe: ,,Na pobudo Izseljenskega druptva Slovenija v svetu se že nekaj let v mesecu maju zberejo pri Mariji Pomagaj vrnjeni ali preseljeni izseljenci... Letos je romanje sovpadalo z lujanskim." Stvar sicer ni posebno važna, a rad bi popravil netočnost v zgornjem odstavku. Zamisel za romanje in organiziranje prvega romanja „Argentincev" na Brezje in to na isti dan, kot je tu nape romanje v Lujan, je leta 1999 sprožil in izpeljal g. Joža Markež, ko je bil tisti čas na obisku v Sloveniji. Da se pa ta tradicija ohranja, je pa gotovo zasluga omenjenega druptva. Omenil bi tudi, da je prvo podobo Lujanske Matere božje, s tekstom nape zahvale argentinskenu narodu, ki je svojčas visela ob oltarju Marije Pomagaj, tudi prinesel in s težko priborjenim dovoljenjem patrov frančipkanov obesil Joža leta 1993. Dve leti kasneje so pa to podobo, po lastni iniciativi, sneli prireditelji ustoličenja kipa lujanske Marije na Brezjah. Napisano kot spomin na brata. S spoptovanjem Franci Markež Carmina Slovenica v Prago in Dresden Mariborski dekli ki zbor Carmina Slovenica z zboro-vodkinjo Karmino Silec bo prihodnji teden gostoval v Pragi in "severnih Benetkah" - Dresdnu. V čepki prestolnici bo danes nastopil v Prapkem glasbenem muzeju z napevi svetovnih religij, tradicij in prvotnih verovanj, Scivias. Nempko mesto ob Labi z bogato kulturno tradicijo pa pevke, kot so sporočile, pričakuje 22. maja v okviru festivala klasične glasbe Dresdner Musikfestspiele; tam bodo na odru pri Japonski palači izvedle program Slovenski zvoki. Koncertni zbor Carmina Slovenica bo Prago obiskal v času pravkar potekajočega 60. mednarodnega festivala 20. svetovni dan mladih v Kölnu v Nemčiji NAS TISK Od 16. do 21. avgusta 2005, bo v Kölnu v Nemčiji potekal 20. svetovni dan mladih (SDM). Svetovni dnevi mladih so se začeli na pobudo papeža Janeza Pavla II. V pastoralnem letu 1983/84 je katolipka Cerkev praznovala sveto leto v spomin na Jezusovo smrt in vstajenje pred 1950 leti. Papež je tedaj mlade iz vsega sveta povabil, naj cvetno nedeljo praznujejo skupaj z njim v Rimu. Odziv je presegel vsa pričakovanja! Za papeža je bila to čudovita izkupnja. Leta 1985, ki je bilo od Združenih narodov razglapeno za leto mladine, je papež mlade spet povabil na isti dogodek in nad mladimi in njihovim odzivom je bil ponovno navdupen. Odločil se je, da se bodo decembra 1985 začela letna srečanja. Poleg tega naj bi vsako drugo leto po različnih krajih sveta potekala pomembnejpa srečanja. V času med enim in drugim svetovnim dnevom je papež mlade pova- bil, naj se vsako leto na cvetno nedeljo udeležijo dnevov mladih po pkofijah. Svetovni dan mladih v Kölnu se bo začel v torek, 1 6. avgusta, s slovesnostjo, ki jo bo vodil kölnski nadpkof kardinal Joachim Meisner. V četrtek popoldne bo potekala slovesnost v dobrodoplico papežu Benediktu XVI. V sredo, četrtek in petek se bodo mladi pri katehezi, ki bo potekala v različnih jezikih, srečevali s pkofi z vsega sveta. V petek, 19. avgusta, bo potekal križev pot. SDM bo dosegel vrh z zaključnimi slovesnostmi s papežem, ki se bodo začele z bdenjem v soboto zvečer in končale z nedeljsko zaključno mapo. Te dni bo veliko priložnosti za osebno molitev in za prejem zakramenta sprave. S piroko paleto dogodkov bo na SDM-ju veliko priložnosti za medsebojno druženje in praznovanja. Iz Slovenije se bo svetovnega dneva mladih udeležilo od 400 do 500 mladih. Prapka pomlad, vendar koncert ne bo sodil v program festivala, je pojasnila ©ilče-va. S programom Scivias bo poustvaril tisto starodavno obliko glasbenega izročila, ki ima pri različnih ljudstvih različno vlogo: religiozne napeve hinduizma, islama, vzhodne in zahodne cerkve, krpčanskih misijonov ter različnih ljudstev. Na dresdenskem festivalu bo Carmina Slovenica s projektom Slovenski zvoki, ki vključuje kompozicije slovenskih skladateljev Lojzeta Lebiča, Pavleta Merku-ja, Jakoba Ježa, Uropa Kreka, Ambroža Čopija, Alojza Sre-botnjaka in drugih, gostovala na povabilo njegovega umetnipkega vodje, dirigenta Hartmuta Haenchena. Koncert bo, kot pipe na spletni strani festivala, ob 15. uri. Festival v Dresdnu ima dolgo tradicijo, s prvimi zametki v vitepkih festivalih 1 6. stoletja. V zadnjem času privablja več kot 100.000 obiskovalcev letno, ptevilne strokovnjake z vsega sveta ter mednarodno priznane poustvarjalce, kot so berlinski in newyorpki filharmoni-ki, milanska Scala, Zubin Mehta ali Claudio Abbado. Leto pnja izdaja bo potekala od 13. do 29. maja pod naslovom "Lust am Fremden". Program bo razdeljen na tematske enote, poimenovane na primer Carte blanche, Glasba 20. in 21. stoletja, Glasba in druge umetnosti, Dresden in Euro- pa, med nastopajočimi bodo Kronos kvartet in Terry Riley, orkester Gewandhaus iz Leipziga, Hilliard Ensemble, Klangforum Dunaj, radijski orkester iz Muenchna, Collegium Vocale Gent, Kitajska tradicionalna opera in drugi. Dresdner Musikfestpiele v svoj program vključuje tudi ples, letos med drugim balet Gulbenkian iz Lizbone, Buyo plesalce z Japonske, indonezijski dvorni ples in flamen-ko. Glasbeno ponudbo pa sooblikujejo različne glasbene zvrsti, od afripke glasbe s Habibom Koitejem do portugalskega fada, ki ga bosta zastopala zasedba Cancao de Lisboa in skupina Madre-deus. GLAS S PRISTAVE ■GlASItO' DRUStVASlDVEN'SKA PRISTAVA tllrHllJb^OVL^IO.l&St LEia XXf- teiWi.lM ■ DECEMSekSÖtM TOMBOLA 2004 'iCa šem" zijčal pis^I; ««ti pr^ifije^l, knkcbi troreäiJ ž-cjmimvc 'm dfiijia pErocilo In sem neke! kar mi biSlIa.be^lo, kEir|Mi'W,'bOT:paVpirafifll Irtdkp js ÜDh. srTwsaääliiimoio. ob hirnažf pa: "monos a io.oSwa' alf -djjnili v rake-I AAorall smo. pbmagoli pnpravili säole, nilzc In dolnfiLč. IJJlo iik v.l;tr,, v ijkr^rVrJea«"- pdo. Sinkvjn oir po vsol kvtrterho, bdie, koj.fiit Tombobisfellaiiaif^jenoab t5 je^jge-la n^» pMtteje. Ljudje. Sow^it^, lis Afsšii^pei; äi bill že nestrpni. Well so-Srapr^[e zadeti onn^ef do-^'iko» P-vi bmtoli sta kll.lV'2Ü" ir Xod Glas s Pristave Nekoliko pozno je pripel v nape roke zadnji izvod lista ,,Glas s Pristave", ki se predstavi kot ,,Glasilo druptva Slovenska Pristava". List poroča, da je izžel kot ptevilka 121, leto XXIV, decembra 2004, čeprav predvidevamo, da je bil tiskan nekoliko kasneje. Zapis tudi pove, da uredniptvo sestavljajo Mladci in mladenke s Pristave, lektorirala pa je gradivo Anka Savelli Gaser. Gradivo je raznoliko, v bistvu posvečeno delovanju druptva v preteklem letu. Tako najdemo poročila o dejavnosti pole Franceta Preperna, srečanjih Mladcev in mladenk, življenju Zveze žena in mater, folklorne skupine, mladinskega zbora, itd. Zabeležene so vse v a ž n e j pe prireditve: domobranska proslava, obletnica, mladinski dan, veselica narodnih plesov, očetovski in materinski dan in pe kaj. Posebej je opisan pe obisk n a d pk o f a Urana. Članki so kratki in jedrnati, mnogi sicer že objavljeni v drugih glasilih, večinoma v Svobodni Sloveniji. Vendar je nadvse pozitivno, da krajevna skupnost ohranja svoje glasilo, ki je kronika, ki bo služila prihodnjim rodovom kot spomin, opomin in tudi navdih. Taki listi so bili zelo običajni v začetkih delovanja naph Domov in so se ohranili mnogo časa. ,,Glas s Pristave" je eden redkih, ki se ohranja. Zelo važno bi bilo, da ne bi prenehal svoj obisk skupnosti. Lepo in pozitivno pa bi bilo, da bi pe ostale krajevne skupnosti obnovile izdajo lastnih biltenov. Res je, da imamo skupno glasailo (Svobodna Slovenija), ki je odmev in kronika skoraj vsega napega delovanja, vendar vsak list, vsaka tiskana stran bogati nap izseljenski tisk. Pričujoča ptevilka ,,Glasa Pristave" je tudi grafično lepo izpeljana. Razne fotografije popestrijo posamezne strani. Tiskan pa je v rjavkasti barvi tinte, kar nekoliko moti branje in megli jasnost fotografij. Vsekakor, čestitamo navdupenim založnikom glasila in jim želimo pe nadaljnjih podvigov. -e. -t. veseli, karvžcK<^ddin poi^^^orriu vedhcpcdärljti vsotoj^anoTip. ki je Zelo,potreben vfeh 1eZlilli .časih to vzfJit^Bwa^fe-h'öälh dom^ K,"» sato.zöädl, iwipo- wfvJnvnli-fi mrin |-inLifJrjrjnta >n nti Ini « W «aležti le.n?r(«ade. t je rradiaenalna (ud' icrnbc td, 4lQ bijo rlapW(ä kr js iTteril, cki fozno; In läiltp je takq, «bber p bi Mtoda^ rnloc^g t^-.fnla^iia rKjsptbl'i pu HT>o ihivill'ce ^pi^ull rioVel^ kei^lce, da.ne bi iiikče-zarodi nejMizljivosli zamudil. ttdsegD dei^'Haa. T^ t^tK^elialo tudi IwcKfiia tembolo. ki noi '/sazdKsži. do poskrbimo, do noid Fi^-stovo; ^ji Wi n^no pokert: ärganist^ötiei de roval oa, i grulče in [r™ i '•" V" i^o»<3mo4j-l Mindl le-jOT pri Item wdim"», do ra' ijwtrkffin', .krijnn« kn Aifntslf^ In nrlQnvfimnrf' Naileeša hvnia BTöW'vseml tornož ukajhipč Začetek šolskega leta v Prešernovi šoli Meseco itrorca se je spel rozživeia Prislova. >/seueiteliffvozvodifel|iojMoj|tfoCöärak no čelu. jf, z vessf|em prifiokoWp' M)lar[e. Pq dvigoriu or-, gonftnske in slovenske £"5i-()o storss Hf |ihfsrt9siici a:i"sod«-It7»nil|e. fredstavila fa uöWiski zW. kl t» letos trudil ZÖ2 fidfltr m.jihnavduš&Kil ajvsrsks in diS-venske vrednote iatas |scsucu|.ep;. dr. Alo|zi| Külwvica-kafehel, Mariano Magistep-katehislinjo üjcko Pcipež in Mort lOraxGcaBf- vrtet, Mtiniko Jarwicm m Helana Zün-nilc-| Jož rcTzred, hfcnico Gf<^ar-3. roired.iürsn^ kBZamtfe-4. raš^. Motiiko Kspit)s-5.fazt^„Aflk9 Gaser m Wtit|aiCec-i.ira2red. gcji Mogdo C^rek iji Mufpl Cet-7 razred Mar|aii