601 Ut' J.
nSREUNJS MJUMlCA KOPtK ODOtLEK St»IE0tL TOMf> I ČtV A »
66000 KOPt^
Primorski <
^^VNVččNS^
9i
Poštama plačana v gutuvim ~	jrvrk i«
Abb. postaje I gruppo Cena 400 llT
nevnik
Leto XXXVI. St. 224 (10.744)
TRST, nedelja, 28. septembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni EvropL
NEPRIČAKOVAN RAZPLET PARLAMENTARNE RAZPRA VE
Cossigova vlada je odstopila po zavrnitvi njenega gospodarskega odloka v zbornici
Vladna koalicija KD-PRI-PSI ostala v manjšini za en glas - Najmanj 32 prostostrelcev v vrstah večine - Predsednik Sandro Pertini se zaradi krize predčasno vrača v domovino - Reakcije predstavnikov KD, KPI in PSI
RIM — Francesco Cossiga je sporočil namestniku predsednika republike Fanfaniju svoj odstop točno ob 14.45. Minilo je nekaj več kot sto minut od poraza, ki ga je doživela vlada pri zadnjem, tajnem- glasovanju o odloku proti inflaciji: 297 da, 298 ne. Točka razlike, ki pa je veljala vladno krizo. Ob vsčm pa še paradoks, da je malo prej vlada zahtevala glasovanje o zaupnici in zabeležila veliko večino. V tajnosti naslednjega glasovanja pa je najmanj 32 poslancev večinskih strank (tolikšna je nam-
Francesco Cossiga vidno zaskrbljen med včerajšnjo razpravo v poslanski zbornici	(Telefoto AP)
reč razlika, ki izhaja ob preverjanju števila volivcev) glasovalo drugače. Cossiga se je poslužil običajne prakse. Srečal se je s tremi tajniki strank preglasovane večine, sklical vlado za bornih 15 minut in nato podal ostavko. Predsednik republike Pertini je vzletel iz Hongkonga proti Rimu in je že izrazil obžalovanje ter vtis, da je nekaj takega »čutil v zraku#. Začetek reševanja krize bo jutri s sestankom vodstva KD. Pomembna pa bo seveda vloga državnega poglavarja.
Ura je bila 13.23, ko je burno ploskanje vznemirilo običajno dolgočasno sceno palače Montecito-rija. V komunističnih vrstah je prišlo do stiskov rok, objemov, poljubov, do kričanja »odstop#!. Večina je bila presenečena. Prav na obrazih demokristjanov, republikancev in socialistov je bilo to presenečenje opazno. Cossiga je med prvimi zapustil dvorano z mračnim obrazom in dajal je vtis globoko prizadetega človeka. Cra-xi je s hitrimi koraki odšel iz
NENADEN SKLEP ZARADI PADCA VLADE
Vodstvo FIAT odložilo odpuste
Sindikati preklicali četrtkovo splošno stavko - Minister De Michelis podpisal dovoljenje za sporazum Alfa-Nissan
TURIN — Padec Cossigovc vlade je imel takojšnje posledice tudi m sindikalni spor v Fiatu. Kmalu potem ko se je izvedelo za izid glasovanja v parlamentu, je vodstvo tovarne izdalo tiskovno poročilo, v katerem naznanja trimesečno odložitev odpustov 14 tisoč delavcev. Nepričakovano odločitev je vodstvo Fiata utemeljilo z dejstvom, da je s padcem vlade zmanjkal posrednik v pogajanjih med tovarno in sindikati. Sklep o odložitvi odpu-
Bilo je neizbežno
Bilo je neizbežno. Alarmni zvonec je v zadnjih mesecih zvonil večkrat in prav pred nekaj dnevi opozoril na izredno šibkost Cossigove vlade. Ni še minil teden dni, odkar je v poslanski zbornici predlog vlade prodrl s pičlo večino enega glasa. Tudi včeraj je bjla razlika v enem samem glasu, vendar tokrat proti vladi. Padec odloka o ukrepih proti inflaciji pa je bil tudi padec'Cossigove vlade.
že takoj po umestitvi Cossigove vlade so se pojavile prve težave in naraščale so iz dneva v dan. Delno je bila ta šibkost odvisna od dejstva, da je ostal velik del levice v odločni opoziciji, ki jo je določala Donat - Catti-nova preambula na februarskem kongresu KD. Delno pa je bila ta šibkost notranja, saj je bil tako pri socialistih kot pri demokristjanih odpor manjšinskih struj, socialistične levice in demokri-stjanske Zaccagninijeve grupe, do kategorične izključitve komunistične partije Iz vsake možnosti sodelovanja. Končno pa je bila tudi v vladi sami opazna nehomogenost, saj se je večkrat dogajalo, da so celo ministri zavzemali v javnosti različna stališča do nekaterih vprašanj; ta stališča so bila včasih diametralno nasprotna — v mislih imamo primer Alfa-Nissan.
Vse to .je otežkočalo delo vlade. Bila je v bistvu neučinkovita. Njeni zakonski osnutki so zastali v parlamentu, zato se je v čedalje večji meri posluževala zakonskih odlokov. Pogosto pa se Je dogajalo, da parlament niti teh ni odobril. Ob vsem tem pa so problemi naraščali in se stopnjevali. Krona vsega pa je bila verjetno prav včerajšnja odločitev o imenovanjih na radioteleviziji, ki so bila odraz izrazito stru-jarsikih pripadnosti in ponekod celo osebnih simpatij b antipatij. To je bila verjetno kapljica, ki je odločala o padcu Cossigove vlade, enainštiridesetc v zgodovini povojne Italije.
Glede na delo, ki ga je opravila, druga Cossigova vlada ne bo ostala zapisana v zgodovini. Vendar pa je vladna kriza, ki sc je začela včeraj, izredr- zaskrbljujoča, saj prihaja do nje v trenutku naraščanja mednarodne napetosti In zaostrovanja gospodarske krize v Italiji. Prav zato je potrebno veliko prizadevanje političnih strank za premostitev krize in za sestavo take vlade, ki bi bila sposobna reševati številna odprta vprašanja gospodarske hi družbene rasti prebivalstva Italije.
stov do konca leta Je narekovala tudi zaskrbljenost tovarne, da ne bi prišlo do zaostritve sindikalnih bojev in morebitne zasedbe obratov, prav v trenutku, ko se z vladno krizo odpira zelo kočljivo politično obdobje.
Vodstvo Fiata je tudi sporočilo, da bodo sprejeli tiste ukrepe, glede katerih so se na dosedanjih pogajanjih že sporazumeli s sindikati. Od 6. oktobra dalje bodo 24 tisoč delavcev vpisali v dopolnilno blagajno. Poleg tega ne bo turn-overja, to je, da delavcev, ki odhajajo v pokoj ne bodo nadomeščali z novimi sprejemi v službo; brž ko bo stopil v veljavo ustrezni zakon, pa bodo začeli s predčasnimi upokojitvami. Predstavnik Fiata Annibaldi je izjavil, da je podjetje pripravljeno nadaljevati pogajanja s sindikati.
Takoj po vesti, da je Fiat odložil odpuste, so se sestaii vsedržavni tajniki sindikalne federacije CGIL - CISL - UIL skupno s predstavniki sindikata kovinarjev. Preklicali so splošno stavko, ki je bila napovedana za 2. oktober, takoj zatem pa so dodali, da je treba nemudoma obnoviti pogajanja, saj ostajajo vsa vprašanja še vedno odprta. Glede napovedane trimesečne dopolnilne blagajne za 24 tisoč delavcev se sindikat zavzema za rotacijo med vsemi delavci in odločno nasprotuje vsaki drugačni rešitvi. Tudi to vprašanje bo v prihodnjih dneh predmet pogovorov med stranema.
Minister Foschi je izrazil zadovoljstvo za »odgovorno odločitev#, s katero je vodstvo Fiata dejansko sprejelo nekatere izmed predlogov vlade. Dejal je, da je pripravljen še naprej posredovati v sporu in da bodo v novih okoliščinah, ki so nastale, pogajanja lahko potekala v bolj umirjenem vzdušju.
Poleg premirja v 1'iatu je druga pomembna včerajšnja ves' z gospodarskega prizorišča ta, da je minister za državne soudeležbe De Michelis podpisal dovoljenje za sklenitev sporazuma Alfa-Nis-
san. V prihodnjih dneh bo predsednik IRI Sette izdelal še podrobna navodila za ustanovitev mešane italijansko-japonske družbe ARNA (Alfa Romeo - Nissan Auto). V upravnem svetu bodo štirje italijanski in trije japonski predstavniki, za vsak sklep pa bo potrebnih vsaj pet g!asov, kar pomeni, da se bosta morala o njem strinjati oba partnerja.
poslanske zbornice. Kaj se je pravzaprav zgodilo? Iz številk bi lahko sklepali, da je od 595 prisotnih 32 predstavnikov večine glasovalo proti Cossigi pet minut potem, ko so »z dvignjeno glavo# v mimohodu pred predsedniško mizo izrekli zaupnico. Prostostrelcev je dejansko precej več: socialdemokrati, liberalci, nekateri misovci (in šušlja se tudi o nekaterih radikalcih) so glasovali v korist vladi. Vse to je tako jasno, da je začel predsednik poslanske skupine KD Gerardo Bianco z de-magoškim zmerjanjem groziti, da bodo ugotovili imena in ožigosali krivce. Začenjajo se ugibanja. Gre za Zaccagninijeve pristaše, ki so znani po tem, da niso navezani na vlado in da niso Craxijevi prijatelji? Gre za maščevanje Fanfanije-ve, Andreottijeve, Bisagliove skupine? Ali gre za notranje obračunavanje po »delitvi# stolčkov na radioteleviziji? Republikanec Mammi zahteva odpravo tajnega glasovanja, kronisti pa beležijo jok poslanke Marie Pie Garava-glia, ki je prišla z zamudo in bila deležna vrste očitkov in obtožb Številni demokristjani odkrito obtožujejo socialistično levico, da je organizirala in izvedla »zasedo# ter trdijo, da Signorileju, ki je o-značil včerajšnji dan za »najtemnejši# v zgodovini italijanskega parlamenta ni preostalo drugega, kot to, če je hotel ošibiti Craxija in ohraniti še kako politično vlogo v pričakovanju na bližnji kongres socialistične stranke.
Reakcij je bilo mnogo. «Vlada je odstopila — Fiat je preklical odpuste#. To je naslov lepal a, ki ga bo izobesila KPI po vsej državi. Uspeh je jasen in zasluga je skoraj v celoti Berlinguerjeva. Današnji Unita piše, da je treba najprej povedati, da je padec Gos-sigove vlade predvsem koristen za državo in šele nato zmaga opozicije. Vlada je izzvala parlament na dvoboj in ga ponižala s tem, da mu je vzela pravico in dolžnost do zakonodaje ter se odrekla vsakršnemu soočanju na parlamentarni ravni. Sedaj, ugotavlja Unitš, se je treba vrniti k politični dialektiki kot Izhodišču odpiranja dialoga in vzpostavljanja političnih odnosov, predvsem na levici, Nat-ta pa obtožuje Craxija »togosti# in poudarja, da bi se KPI ob drugačni vladi lahko vedla drugače.
Na vse to odgovarja Forlani, ki ni varčeval s polemiko, ko je govoril o tistih, ki so «znotraj in izven KD» odločali o krizi. Napadalen je bil še zlasti, ko je govoril
o komunistih, katerim je očital, da silijo državo iz krize v krizo.
Socialisti pa obžalujejo. Craxi je dejal, da ima veliko zaupanje v demokratično javnost, ki bo sodila o »odgovornosti vseh#, obenem pa se je zadržal pri obravnavanju mednarodnega stanja in gospodarske krize v Italiji, kritiziral vodstvo Fiata in, v zvezi z včerajšnjim glasovanjem, poudaril, da je čut strujarstva še enkrat prevladal nad splošnimi interesi. To je tudi ton današnjega uvodnika socialističnega gtesila Avanti, ki med drugim piše, da verjetno ne gre samo za »neodgovorno# zadržanje, ampak za dejavnost tistih sil, ki jim koristi »gospodarski propad#, ki ga bo povzročil padec vladnega odloka.
Včerajšnje glasovanje v poslanski zbornici pa nima le političnega aspekta, ampak tudi konkretne gospodarske posledice. Vladni odlok je bil zavrnjen in s tem razveljavljen. To pomeni, da bodo vsi ukrepi, ki jih vsebuje, z jutrišnjim dnem, ko bo izid glasovanja objavljen v uradnem listu, preklicani. Nekateri imajo zelo praktične posledice, saj je dekret vseboval tudi podražitev bencina od 709 na 750 lir. Bencin bi se moral torej jutri poceniti za 50 lir. Do tega pa baje ne bo prišlo. Vlada bo po vsej verjetnosti že danes namreč sprejela nove ukrepe, da se ohrani vsebina odloka, ki ga je včeraj preglasovala poslanska zbornica.
R. G.
obisk vesam djuranoviDi v indui
Zaskrbljenost zaradi naraščanja napetosti
NEW DELHI — Včeraj se je iztekel drugi dan obiska predsednika Zveznega izvršnega sveta SFRJ Veselina Djuranoviča v Indiji. Po srečanju s predsednico indijske vlade Indiro Ghandi, na katerem sta izčrpno pretresla sedanji svetovni položaj in različna gledišča odnosov med Jugoslavijo in Indijo, je Djuranovič v drugem dnevu bivanja v Indiji obiskal zgodovinsko mesto Agro. Popoldne pa so se začeli uradni razgovori med jugoslovansko in indijsko delegacijo.
Veselin Djuranovič je včeraj dal obsežen intervju za newdel-hijski časopis National Herald. Posebno izčrpen je bil predsednik ZIS v argumentih, kjer odgovarja na vprašanja o kolektivnem vodstvu Jugoslavije, o trenutnih naporih v gospodarstvu, notranji in zunanji politiki in o bodočnosti gibanja neuvrščenih. »V skladu z osnovnim načelom ustave, opravlja sedaj dolžnost poglavarja države kolektivno predsedstvo SFRJ. Za takšen način vodenja se je predsednik Tito zavzemal že v času, ko je še bil med nami. Dosedanja izkušnja pa, nas opogumlja, da princip kolektivnega vodstva do kraja utrdimo,# je uvodoma dejal predsednik ZIS Djuranovič.
Glede aktivnosti v gibanju neuvrščenih je Djuranovič dejal, da bo Jugoslavija odločno nadaljevala po poti, ki jo je začrtal predsednik Tito. »Mi gledamo z optimizmom na bodočnost politike neuvrščenih, saj sestavlja njeno bistvo univerzalna veljavnost načel in ciljev, ki jih je osvojila ogromna večina neodvisnih držav in narodov.#
Predsednik ZIS pa je *voj razgovor z indijskimi časnikarji takole končal: »Jugoslavija gleda z veliko zaskrbljenostjo na poslabšanje odnosov med SZ in ZDA. Vse manj zaupanja je v odnosih med supersilama in obema blokoma. Proces popuščanja napetosti je zašel v veliko krizo in to zato, ker je bil v prvi vrsti zasnovan na blokovskih osnovah in ni bil univerzalnega značaja.#
.................................................
TEDEN DNI PRED POLITIČNIMI VOLITVAMI V NEMČIJI
NACISTIČNI ATENTAT NA »OKTOBERFESTU* 14 OSEB MRTVIH IN OKROG 140 RANJENIH
Skupino domnevnih teroristov so že prijeli na obmejnem prehodu iz ZRN v Avstrijo - «Oktoberfe&i» se bo kljub tragediji nadaljeval
(Poseben dopis)
BONN — Avtorji najhujšega povojnega terorističnega napada ▼ Zvezni republiki Nemčiji, ki se je odigral v petek pozno zvečer na prizorišču tradicionalnega »Oktoberfesta# v Miinchnu, kjer je pri eksploziji podtaknjene bombe umrlo 14 ljudi, okoli 140 pa jih je bilo ranjenih, so pripadniki neonacističnega podzemlja. V dobro obveščenih krogih v Bonnu smo sinoči Izvedeli, da so skupino neonacistov, za katere se z gotovostjo predpostavlja, da pripadajo krogu neposrednih storilcev, mogoče so bili
Prizorišče strahovitega atentata na »Oktoberfestu# (Telefoto AP)
povezani tudi s skrajnimi desničarji v tujini — prijeli na obmejnem prehodu iz Zvezne republike Nemčije v Avstrijo. Preiskavo o hudem terorističnem zločinu, ki ga vsekakor kaže povezati tudi z »vročo fazo# predvolilne kampanje za bonski Bundestag (volitve bodo 5. oktobra) je od bavarskih kriminalističnih organov v petek prevzelo zvezno državno tožilstvo v Karlsruheju.
Že to dejstvo, ki sta ga radio in televizija objavila šele v večernih poročilih, je potrdilo, da najvišji pravosodni organi in organi pregona v Zvezni republiki Nemčiji ocenjujejo, da ima krvavi zločin v Miinchnu politično o-zadje. Torej ne gre za dejanje nekakšnih «norcev», kot so to v prvem trenutku hoteli prikazati odgovorni ljudje v Miinchnu in kot je v zadnjih izdajah poročala večina zahodnonemških dnevnih časopisov.
LE MALO UPANJA V MIRNO REŠITEV IRANSKO-IRAŠKEGA SPOPADA
IRANSKI VODITELJI ZAVRAČAJO MIROVNA POSREDOVANJA ISLAMSKE KONFERENCE IN ZAHTEVAJO UMIK IRAŠKIH ČET
Prekinitev izvoza iraške in iranske nafte bo prej ali slej občutil ves zahodni svet

Iranska tiskovna agencija iNA je objavila fotograiijo »enega od uuičenih irausnih tankov*

(AP)
BAGDAD, TEHERAN - Sodeč po najnovejših poročilih tujih a-gencij, so včeraj boji med Irakom in Iranom prešli v fazo, ko hoče ena stran izčrpati drugo. Iraške kopenske enote so predvsem utrjevale svoje ozemeljske pridobitve in s težkim topništvom tolkle v globino iranskega ozemlja, kar verjetno napoveduje današnji globlji prodor motoriziranih enot. Strateški analitiki, predvsem ameriški, ugotavljajo, da so se zmotili, ko so podcenjevali obrambne sposobnosti iranske vojske. Ne gre jim'v račun posebno izredna aktivnost iranskega letalstva. Občutljivi ameriški lovski bombniki, ki rabijo skrbno nego in sprotno zamenjavo obrabljenih delov, so včeraj ponovno spuščali svoje smrtonosne tovore nad iraškimi mesti. Kirkuška naftna polja na severu države so uničena, razdejane so pelrokemijske naprave v Basri; kljub pristanku Sirije, ki je dovolila pretok iraške nafte preko naftovoda na svojem ozemlju, Irak ni več sposoben izvažati svoje
nafte. V enakem položaju pa je tudi Iran. Na j več ja rafinerija na svetu v Abadanu je le kup kadečih se razvalin, težko poškodovan je tudi na.ivečji naftni terminal na otoku Kharg.
Razdejanje v obph državah se torej veča iz dneva v dan. Kljub temu je Teheran včeraj zavrnil posredovanje islamske konference za mirno rešitev spopada. Izjavam iranskega premiera Radžaja sp je po obisku pri Homeiniju pridružil sinoči tudi predsednik Ba-nisadr. V Teheranu se trenutno mudita vodja PLO Jaser Arafat in predsednik islamske konference, pakistanski predsednik Zia Ul -Hak, a njuna misija je kot kaže naletela na precejšnje težave: i-ranski voditelji zahtevajo predhodno umik vseh iraških čet, Bagdad pa povsem razumljivo pristaja na pogajanja. Njegove motorizirane in oklopne enote so že zasedle dobršen del ozemlja, ki ga Bagdad zahteva, morebitno premirje mu torej ne bi škodilo.
Pričakovati je, da se bo policijska preiskava dalj časa zadržala v krogu znanih desničarskih skrajnežev okoli lani prepovedane neonacistične skupine «Wehr Sportgruppe Hoffmann# iz okolice Nurnbsrga. Tej skupini so zahodnonemški varnostni organi že dalj časa pripisovali, da je sposobna svoj fanatizem stopnjevati do terorističnih zločinov.
Pri tem je značilno, da na povsem jasna opozorila, ki jih je objavljal tudi tisk, policijski krogi na Bavarskem niso reagirali, saj je že tradicionalno njihova pozornost veljala predvsem teroristični sceni z »levim# predznakom.
Teroristični napad na »Oktober-fest» v Miinchnu se je odigral v petek okoli 22.20 v trenutku, ko so prvi izmed skoraj dvesto tisoč veselih ponočevalcev začeli zapuščati veseljaški okoliš. Policija je ugotovila, da so neznanci podstavili tempirano bombo z okoli 2 kg izredno močnega razstreliva v košaro za smeti, ki je bila pritrjena na prometni znak v neposredni bližini izhoda. Prav okoli tega znaka se je v trenutku eksplozije gnetlo vsaj okoli tisoč ljudi. Med štirinajstimi smrtnimi žrtvami sta tudi dva Avstrijca, ter po eden Anglež in Švicar, med ranjenimi pa je po policijskih podatkih tudi nekaj italijanskih delavcev. Predvidevajo, da se bo število smrtnih žrtev v naslednjih dneh še povečalo.
Mnoge politične opazovalce v Bonnu je osupnilo dejstvo, da se bo miinenenski »Oktoberfest* kljub tragediji nadaljeval do predvidenega časa, to je 5. oktobra. Miin-chenski mestni očetje na čelu ■ Straussovo »senco#, županom Kis-slom, so cvetočim poslom s pivom in pečenimi piščanci dali prednost pred občutki zgražanja in bolečine.
IVO VAJGL
MBow potrjen za predsednika UNESCO
BEOGRAD — Ahmadu Mahtar M'Bow je bil že drugič izvoljen za generalnega direktorja organizacije združenih narodov za izobraževanje. znanost kulturo in informacije UNESCO. Na tej dolžnosti bo ostal sedem let.
Sama izvolitev M'Bowa ni toliko presenetljiva, kot je presenetljivo dejstvo, da so zanj glasovale vse članice,
J
PETKOVA SEJA 1E TRAJALA CELIH SEDEM UR
Zapletena urbanistična vprašanja na seji devinsko - nabrežinskega občinskega sveta
Župan Škerk odgovarjal na vprašanja o usodi Sesljanskega zaliva - Odobren lotiza-cijski načrt zadruge 2000 • Razprava o programu levičarskega manjšinskega odbora
Usoda Sesljanskega zaliva, še neizdelana varianta k splošnemu regulacijskemu načrtu, ki naj bi končno nakazala dejanske smernice skladnejšega razvoja občine in omejila naselitvene možnosti, lotizacijski posegi, ki se jih poslužujejo v pričakovanju novih urbanističnih inštrumentov, so nekako postali obvezne teme v razpravah devinsko - nabre-žinske občinske skupščine in pojavljajo se tudi kot ključni elementi splošne programske razprave, to se pravi, ko gre za preverjanje trdnosti ali šibkosti upraviteljskih ali opozicijskih političnih koalicij. Vsi ti elementi so bili tudi glavne sestavine predsinočnje seje, ki se je začela s sicer samo bežno nakazanim županovim odgovorom na vprašanja, ki zadevajo podrobnosti v zvezi s turistično bodočnostjo Sesljanskega zaliva, nadaljevala z o-dobritvijo lotizacijskega načrta Za druge 2000 in ustrezne konvencije, ter zaključila pozno v noč z dolgo razpravo o programu, ki ga je predložila nova levičarska manjšinska imrava. Seja je trajala celih sedem ur
Najprej nekaj besed o načrtih za izkoriščanje Sesljanskega zaliva v turistične namene in o odmevih, ki jih ti načrti imajo v tržaški javnosti. Gre kot znano, za še neopredeljen načrt turistične valorizacije zaliva, pri uresničevanju katerega naj bi bila soudeležena ljubljanska družba Emona. Vest je vzburila tržaške konservativne in reakcionarne kroge, ki so tako našli nov argument, di bi z njim pitali del tržaškega javnega mnenja, potem ko se je nekoliko obrabila demagoška kampanja okrog proste industrijske cone. Kras smo za silo ubranili, pravijo, sedaj moramo ubraniti pred tujcem tudi ogroženo obalo. Tržaški tisk je posvetil temu vprašanju v zadnjem času veliko pozornosti in zadeva je seveda odjeknila tudi na predsinočnji občinski seji. Predstavniki Liste za Devin - Nabrežino in Brezigar za Slovensko skupnost so v zvezi s pisanjem tiska ločeno naslovili na župana pismena vprašanja, župan Škerk pa si je pridržal pravico, da zadevo poglobi in da da ustrezen odgovor na prihodnji seji. Zadeve so se razni svetovalci dotaknili tudi mpd programsko-razpravo (eni v dramatičnem tonu — predstavnik Liste za Devin - Nabrežino Bari, — drugi obsojajoč nestrpen in diskriminatorski odnos do soudeležbe jugoslovanskega kapitala v tukajšnjih gospodarskih pobudah - Širca (KPI) in Colja (PSI), saj bo to eden temeljnih vprašanj, s katerimi se bodo morali občinski možje v bodoče soočati.
Vprašanje je obenem tesno povezano s splošno urbanistično ureditvijo občine. Pri tem mora biti skrb za pravilno izbiro turistične politike, ki ne bo slonela na špekulacijah, temveč bo v prvi vrsti upoštevala potrebe občanov, v korak s smotrnim načrtovanjem teritorija. To v prvi vrsti pomeni zajezitev naselitvenih zmogljivosti in nebrzdanih gradbenih posegov in je edini način za ohranitev že itak hudo o-krnjenega etničnega ravnovesja. Prav na tem področju se v devinsko - nabrežinski občini bije huda bitka, katere izid bo odločal ne le o nadaljnji usodi slovenske narodnostne skupnosti v tem predelu tr-
V
Čudno obnašanje župana Cecovinija
Petkova seja tržaškega občinskega sveta, ki se je sicer odvijala v znamenju običajne birokratske puhlosti, ki je značilna na način u-pravljanja Liste za Trst, se je zaključila z dogodkom, ki ga ni mogoče prezreti.
Protagonist je bil župan Cecovini; ko je komunistični svetovalec De Rosa predložil resolucijo, ki je občinski odbor obvezovala, da mora sprejeti konkretne pobude v korist predstavnikov obroženih sil in policije, ki se morajo stalno spoprije mati s perečimi stanovanjskimi problemi, je župan popolnoma izgubil potrpljenje. Potem ko je na vse načine skušal preprečiti glasovanje o komunističnem dokumentu, je v nepopisni zmedi samovoljno prekinil sejo. Po več kot polurni odsotnosti se je vrnil v dvorano ter brez vsakega pojasnila nadaljeval z njo. Tako obnašanje sta ostro obsodila radikalec Ercolessi in komunist Costa, občinski svet pa je nato z ve cino glasov odobril komunistični dokument.
žaškoga ozemlja, temveč bo v precejšnji meri od njega odvisna usoda naše širše skupnosti.
Vso to situacijo znatno obtežuje-jo huda politična trenja tudi med strankami, v katerih so zastopani Slovenci, trenja, od katerih se poslušalcu občinskih sej vsiljuje vtis, da jih pogojuje bolj skrb za doseganje ali ohranjevanje pozicij, kot skrb za stvarno konfrontacijo ob izredno zahtevnih problemih, in to prav gotovo ni in ne more biti pozitiven element v narodnostnem boju proti takšnim ali drugačnim asimilacijskim pritiskom.
V tej sedanji zapleteni in nerazčiščeni situaciji se občasno pojavljajo še problemi, ki jim enostavno lahko rečemo lotizacije in predstavljajo dodatno nadlogo. Na predsinočnji seji so obravnavali lotizacij-ski načrt Zadruge 2000. Ta lotizacijski poseg, ki se vleče že dobri dve leti, se sicer bistveno razlikuje od običajnih bolj ali manj špekuiacij-skih privatnih posegov, ker gre za zadrugo, v kateri je večina članov domačinov, ki nujno potrebujejo sta novanje, vendar tudi v tem primeru ni zmeraj vse jasno. To vprašanje sta sprožila svetovalca SSk Terčon in Brezigar (pridružil se jima je tudi socialist Colja), ki sta najprej kritizirala dejstvo, da uprava ni zahtevala predhodnega mnenja krajevne konzulte. Brezigar je celo zahteval odložitev obravnave tega vprašanja, dokler bi se o njem ne izrekla konzulta. Toda predlog .je bil z večino preglasovan. Drugi Brezigarjev predlog je bil, da bi vprašanje lotizacije Zadruge 2000 razdelili v dva dela in ju ločeno o-bravnavali ter o njiju glasovali, a tudi ta predlog so z glasovanjem zavrnili. nakar sta bila celoten lotizacijski načrt in konvencija z zadrugo odobrena z večino glasov (vzdržali so se svetovalci SSk in socialistični predstavnik Colja, medtem ko se socialistični podžupan Caldi sploh ni udeležil glasovanja).
Sledil je daljši del seje — razprava o programu odbora, ki ga je najprej v bežnih obrisih sintetiziral župan Škerk, rekoč, da je program sad dogovorov med KPI, PSI in SSk, istočasno pa je ugotavljal, da se SSk ni pridružila odboru. Ob tem je dejal, da so za Slovensko skupnost vrata zmeraj odprta in da bo le številčno krepkejša uprava lahko učinkovito uresničevala program, zlasti ffcfti <rel, kFfctfJeva re-1 gulaoijski načrt-fn *ki hb zahteval veliko napOrav7,l'>n‘>'< M n ;
Podrobne ji>|?y 4pravhfeffi 'pSfdfer Al mu spregovoril Širca (KPI), ki je zlasti naglasil, da bodo šla prizadevanja leve koalicije po poti antifašistične angažiranosti, boja za u-veljavitev pravic slovenske narodnostne skupnosti, urbanistične ureditve, ki bo zmanjšala naselitvene možnosti, in razvijanja turizma, ki bo upošteval občino kot celotno in ne le njen obmorski del. Glede načrtov za Sesljanski zaliv pa je dejal, da se vprašanje ne meri po
narodnosti lastnika ali načrtovalca, pač pa po tem, kar bo ta naredil.
V razpravo so nato posegli po vrsti: Terčon (SSk), Bari (Lista za Devin - Nabrežina), Colja (PSI), Brecelj (Slovenska skupnost), Le-narduzzi (KD), Brezigar (SSk), Caldi (PSI) ter Fonda, Majda Terčon, Depangher in Vocci (vsi KPI).
Dokaj ostri in polemični so bili posegi svetovalcev SSk. Upravi so očitali pomanjkanje demokratičnosti in nesposobnost upravljanja. Zahtevali so, da manjšinski levičarski odbor odstopi in da se pričnejo, pogajanja za sestavo krepkejše večine. Zelo kritičen do uprave je bil tudi krščanski demokrat Lenarduz-zi, ki je napovedal konstruktivno o-pozicijo upravi, ter dejal, da je za dialog s Slovensko skupnostjo in socialisti, poudaril pa je zaprtost do komunistov.
Seja se je zaključila z odobritvijo nekaterih upravnih sklepov.
DEŽELNO TAJNIŠTVO PARTIJE PROUČILO PROBLEME MANJŠINE
KPI: Parlament naj se še letos loti vprašanja globalne zaščite
Posebna komisija pri predsedstvu vlade naj čim prej zaključi svoje delo, vlada pa naj končno predstavi svoj zakonski osnutek
Deželno tajništvo KPI se je sestalo s komunističnimi parlamentarci iz naše dežele in kasneje s tajniki federacije ter s slovensko komisijo, da bi sklepalo o ukrepih, ki bi jih bilo treba sprožiti za po-spešenje parlamentarne razprave in odobritve zakonskega ukrepa za globalno zaščito slovenske manjšine. Na teh sestankih so tudi proučili delo posebne ^ komisije pri predsedstvu vlade in ugotovili, da so se dela že preveč zavlekla ter da je sedaj že jasno, o katerih točkah je bilo s težavo mogoče doseči soglasje in katera so ključna vprašanja, okrog katerih obstajajo razlike med slovenskim in ostalim delom komisije. Zato je potrebno, da komisija čim prej zaključi svoje delo in da vlada končno predloži svoj zakonski osnutek. Vsekakor bo KPI zahtevala, naj parlament še pred koncem leta začne razpravo o obstoječih predlogih glede zaščite slovenske manjšine.
Vprašanja se je torej treba lotiti,
saj smo tudi v samem Trstu zabeležili nekatera dejstva, kot je na primer zakonski predlog posl. Gruber Bencove, ki bi vsaj na prvi pogled kazala — po oceni KPI — na določeno spremembo usmeritve v primerjavi s šovinističnimi in protislovenskimi stališči, ki so jih voditelji Liste za Trst zavzeli do komunističnega osnutka o globalni zaščiti.
Skratka obstajajo nujnost, pa tudi pogoji (trideset let po ustavi), da se vprašanje končno postavi na dnevni red parlamenta.
Glede usmeritev, ki so prišle do izraza v posebni komisiji, pa KPI opozarja predvsem na zgrešene težnje po ločevanju Slovencev v deželi, po razlikovanju med individualnimi in kolektivnimi pravicami in po preštevanju Slovencev, kar je slovenska manjšina venomer odklanjala. Zaskrbljenost pa vzbuja tudi nasprotovanje vladnih strokovnjakov zahtevam po široki avtonomiji slovenskega šolstva.
PREDSEDNIK CARBONE PORAZDELIL ODBORNIKOM RESORJE
Na pokrajini umestili novi odbor
PREDSTAVITEV NOVE SEZONE ITALIJANSKEGA GLEDALIŠČA
Teatro Stabile: 28 del v sezoni toda le dve v lastni postavitvi
V abonmaju bo 10 del, od tega dve v alternativi - Gostovanja in izmenjave z jugoslovanskimi gledališči
Včeraj se je prvič sestal novoizvoljeni pokrajinski odbor: ob tej priložnosti' z je upredsedn ik Gianfranco Carbone posameznim članom porazdelil odborništva k>i funkcije, potem •kfc1 je Mesto-^podpredsednika prevzel Dario Locchi (KD).
Dario Locchi bo poleg tega tudi odgovoren za šolstvo, za kulturne inštitucije, za zdravstvo in higieno, za zaščito okolja, za turizem in šport ter za promocijske dejavnosti.
Odbornik Claudio Bran (KD) bo odgovarjal za psihiatrično službo, za skrbstvo mladoletnih ter za izvajanje načrta EGS o vključevanju han-dikapiranih v produktivni proces.
Odbornik Salvatore Cannone (KD)
bo odgovoren za proračun.
Odbornik Zorko Harej (SSk) bo odgovarjal za odnose z okoliškimi občinami in s KGS, za vprašanja slovenske narodnostne skupnosti ter za kmetijstvo/ • '	O
Odbornik Mario Martini (PSDI) bo, kot v prejšnji upravi, odgovarjal za javna dela.
Odbornik Paolo Sbisa (KD) bo odgovoren za vprašanja osebja.
Predsednik Gianfranco Carbone (PSI) pa je prevzel pristojnost za splošne zadeve ter za vprašanja dela.
Medtem je predsednik Carbone s svojim odlokom imenoval predsednika dveh stalnih komisij, ki bosta
Gastone Millo in Sonja Sirk (KPI).
Prvi komisiji (osebje, proračun, -šolstvo, kultura, javna dela, kmetijstvo in turizem) bo predsedoval svetovalec Millo, sestavljalimpa , še svetovalci Bari, Bonatj, Ca,vjoetttoJj< Cesanelli, Marchio (vsi LpT), De-belli (MSI) ter VVilhelm in Spadaro (oba KPI).
Drugi komisiji (psihiatrija, skrbstvo, higiena in zdravstvo) bo predsedovala svetovalka Sirk, sestavljali pa še svetovalci Paludetto, Dini, Mayer, Meloni, Ventura (vsi LpT), Debelli (MSI) ter Luša in Pessato (oba KPI).
Na sliki: prva seja novega pokrajinskega odbora.
Tudi deželno italijansko gledališče Teatro Stabile začenja novo sezono in med včerajšnjo tiskovno konferenco predsednice dr. Comi-notti, direktorja Messine, prisotnih režiserjev Pressburgerja in Lavie ter protagonistov Strindbergovega «Pelikana» Lee Padovani, Carla Simonija in drugih, smo se lahko seznanili z repertoarjem in vzporedno dejavnostjo gledališča.
V	okviru celotne sezone bo gledališče v Rossettiju (po končanih obnovitvenih delih pri ogrevalnih napravah) in v Avditoriju, nudilo občinstvu 28 del, toda od teh le tri v lastni postavitvi vključno s ponovitvijo Pasolinijevega cCalde-rona* iz lanske sezone (izven abonmaja). Dejansko bo Teatro Stabile v novi Sezoni pripravilo le dve deli, in sicer Augusta Strindberga «Pelikan» in pa «Kabaret* Karla Valentina. Ostalih 26 del na repertoarju (v abonmaju in izven) bodo prispevala Stalna gledališča iz Turina, Bočna, l’Aquile in Rima ter privatne kompanije znanih italijanskih umetnikov kot so Alberto Lio-nello, Lilla Brignone, Glauco Mauri in drugi. Samo za primerjavo naj omenimo, da bo naše Stalno slovensko gledališče v okviru sezone nudilo v abonmaju in izven abonmaja našemu občinstvu kar sedem del v lastni postavitvi in to v neprimerno težjih finančnih razmerah, v kakršnih deluje Teatro Stabile.
Strindbergovega «Pelikana» bo režiral Gabriele Lavia, v glavnih vlogah pa bodo nastopili Lea Padovani, sam Gabriele Lavia, Car-lo Simoni in Paola Pitagora, «Ka-baret» Karla Valentina pa bo režiral Giorgio Pressburger z Vitto-riom Capriolijem kot protagonistom. (Giorgio Pressburger režira tudi v našem Slovenskem stalnem gledališču Molierovo komedijo «žlahtni meščan*.) Pressburger je tudi režiser Pasolinijevega «Calderona», s katerim bo Teatro Stabile v novi sezoni gostovalo po Jugoslaviji in Avstriji ter v okviru izmenjav z italijanskimi gledališči, v Turinu in Bocnu.
V	okviru vzporedne dejavnosti bo Teatro Stabile v sodelovanju s če-dadsko občino odprlo šolo za lutkarje in nadaljevalo dejavnost s Podreccovim teatrom, priredilo bo razstave o Strindbergu in Karlu Valentinu, prirejalo predstave za šole itd. Predsednika' dr .- Hansi Co-minotti pa je še posebej, podčrtala .vlogo Teatra Stabile .Jsoj gledališča na stičišču različnih kultur s posredovanjem italijanske gledališke umetnosti slovanskemu in nemškemu svetu ter s sprejemanjem gledališke tvornosti od svojih sosedov. S tem bo gledališče nadaljevalo delo, ki ga z uspehom opravlja že nekaj let.
Ostala dela v abonmaju sezone 1980/81 so: Shakespeare »Macbeth* in v alternativi Shakespeara »Romeo in Julija*. Gombrovvitz »Opere-
.......~T~nnitr—..................................................................................................................................................
PO VSELITVI ITALIJANSKEGA RAZREDA V TELOVADNICO
Na sedežu KPI so včeraj počastili 80-letnico sen. Vittoria Vidalija
Delavska mladost v rodnih Miljah, prvi boji v vrstah tržaškega socializma in pri sedemnajstih letih prva aretacija in prvi »bombaški* proces. Navduševanje za ideje oktobrske revolucije, boj proti fašističnemu terorju, vstop v komunistično partijo, begunstvo v Alžiru, emigracija v ZDA kot Ennea Sor-menti, boj za rešitev Sacca in Van-zettija, odhod v Sovjetsko zvezo in aktivnost v okviru «rdeče pomoči*, srečno iz stalinskih čistk, pa spet v Latinsko Ameriko, iz ene dežele v drugo, potem v republikansko vojsko v Španiji kot Carlos Con-treras, komisar 5. regimenta v Mehiki in sodelovanje s Siguerosom, Nerudo in Albertijem, po končani vojni preko Murmanska v Italijo in Trst. Leta 1948 in naslednja do XX. kongresa in naprej...
Iz take življenjske ooti je zrasla osebnost senatorja Vittoria Vidalija, ki letos praznuje svojo 80-letnico rojstva. Tržaška federacija KPI mu je ob visokem jubileju včeraj priredila svečanost v prostorih svojega sedeža. V nabito polni dvorani in v prazničnem vzdušju — vstop je- bil možen lg z vabilom — so
mimfllllllllltllllMIIIMIIMIHlUlHIHIIIIIIIIIIItimminillllHIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIItllllllllllHHIHlUnillllllllllB
PREJŠNJI PETEK OKROG 20. URE
Dva zakrinkana mladeniča oropala frizerski salon
Tudi v našem mestu se širijo »pi, ki so do sedaj bili značilnost ■edvsem drugih italijanskih po-■očij. Zadnji po vrsti je rop, ki a ga izvedla dva mladeniča v ;tek okrog 20. ure, ko sta vstopi-z orožjem v rokah. v frizerski ilon v Ulici Locchi št. 8. Takrat bil lastnik frizerskega salona ' letni Antonio Macor. na tem, da popolni pričesko 37-letne Giuliane escani poročene Geniti. Naenkrat a sta se pri vratih prikazala dva iparja, ki sta bila zamaskirana, len je držal v rokah pištolo, dru-i pa je stopil pred Macorja in mu tržaškem narečju ukazal, naj mu
izroči denar. Lastnik salona je brž stekel k omarici, kjer je hranil denar in lopovu ponudil šop bankovcev po 10 tisoč lir. Slednji je ugotovil, da znaša vsota le okrog 50 tisoč lir (kot je izjavil nato Macor) in zato je zahteval še druge bankovce. Macor mu je potisnil v roko še drugih 50 tisoč lir, kar je zadovoljilo roparja, ki se je nato v spremstvu svojega prijatelja 'oddaljil na vespi temne barve.
Ko je prispela policija, sta bila malopridneža že daleč, očividca pa sta bila tako prestrašena, da sta poročala le o pištoli in zamaskiranem obrazu roparjev,
Izjava združenja staršev o stanju na katinarski šoli
razni govorniki orisali jubilantovo osebnost. Pokrajinski tajnik Tonel, deželni tajnik Rossetti, Marija Ber-netič, tajnik ZKMI Cosolini in član strankinega vsedržavnega tajništva Alessandro Natta, so z različnih zornih kotov prikazali njegovo življenje polno avantur, tveganj, nevarnosti in izkušenj poklicnega revolucionarja, življenje uspehov in neuspehov, zmag in porazov. Čestitke so mu ob visokem .jubileju poslali državni sekretar stranke Ber-linguer, tovariši iz Sovjetske zveze in Mehike, delavske organizacije, stranke, včerajšnje svečanosti pa so se udeležile tudi delegacije socialistične stranke s pokrajinskim tajnikom Pittonijem in Carbonejem, sindikalnih in drugih organizacij. Tržaška federacija mu je kot priznanje podelila sliko znanega slikarja Renata Guttusa, prejel pa je še številna druga darila, ki so mu jih izročili prijatelji.
Čeprav bolan, a še vedno dobre volje in poln načrtov, je spregovoril tudi sam jubilant. Dejal je, da bo še naprej hodil po svoji poti, čeprav mu je že marsikdo svetoval, naj se umakne iz aktivnega življenja. Obudil je tudi razne manj poznane dogodivščine iz svojega razgibanega življenja. V njegovih besedah je bilo mogoče zaznati doslednost, ki mu jo priznavajo tudi nasprotniki. Priznal je tudi, da se
mora še vedno boriti proti drobcem stalinizma, ki so še v njem in pristavil, da popolnoma razume zaključke, do katerih je prišel v intervjuju nekemu italijanskemu dnevniku strankin sekretar Berlinguer, ki da je bil stalinist le deset let. Prav zato bi morali — je dejal Vi-dali — razumeti tudi njega, ki je bil stalinist 35 let. Večkrat je tudi poudaril, da bi, ko bi se mogel vrniti nazaj, naredil isto, kar je naredil, samo da bi naredil bolje. Nobene izbire ne obžaluje.
Tak častitljiv življenjski jubilej, kot je osemdesetletnica tako pestrega življenja, kakršno je Vidalijevo, gotovo ni najbolj primeren, da bi ob njem kalili slavnostno vzdušje, ki so mu ga pripravili njegovi partijski tovariši. Toda ker že o tem ni bilo besede v slavnostnih govorih in v obujanju spominov, le ne moremo in navsezadnje tudi ne smemo mimo tega, da ne bi o vseh slavljenčevih antifašističnih in revolucionarnih zaslugah tja do prvih povojnih let, spomnili tudi na — za tržaško delavsko in demokratično gibanje — tragično leto resolucije informbiroja in na njegovo, Vidalijevo vodilno vlogo ob njej in po njej. Ob vseh resnicah ni mogoče tudi mimo te, še zlasti zato ne, ker je njene boleče posledice še čutiti. Kar pa seveda ne pomeni, da rte bi tudi nii jubilantu želeli • mirno je sen življenja.
Združenje staršev osnovne šole »Fran Milčinski* na Katinari je o-dobrilo daljšo izjavo o sedanjem položaju na tej šoli.
«V petek, 19. t.m., je v njej rečeno, da se je razred osnovne šole z italijanskim učnim jezikom na pobudo italijanske didaktične ravnateljice nezakonito vselil v telovadnico šole »Fran Milčinski* na Katinari.
Mala telovadnica, večnamenski prostor, je sad večletnega truda-polnegia prizadevanja staršev iz Lonjerja, Katinare in Rovt, ki so izsilili od občinske uprave, da je prostor uredila, sami pa so poskrbeli za izdelavo odra za predstave in kulturne prireditve šolskih otrok, saj je šola temeljna vez, ki združuje domačo skupnost, katero ogrožajo ogromni naselitveni načrti. Eno učilnico, če se lahko tako imenuje, so postavili v prostor, ki meri 3 krat 3 metre, drugo učilnico šole »Milčinski* pa so razdelili, samo da bi lahko imeli v prosti rabi omenjeni večnamenski prostor.
Slovenski didaktični ravnatelj, pravi dalje izjava združenja staršev, je bil obveščen o položaju v petek, 19. t.m.. Na pritisk staršev se je naslednji ponedeljek podal na šolsko skrbništvo. Iz njegovih izjav, ki jih je posredoval v petek, 26. t.m., na seji združenja staršev, je razvidno, da ni zahteval umika rajzreda iz telovadniae, skliceval se je le na napetost na šoli. Ko so mu na skrbništvu sporočili, da
so naknadno pristali na pobudo italijanske didaktične ravnateljice, ni protestiral niti pismeno, niti u-stno. Na sestanku z italijansko ravnateljico in občinsko odbornico za šolstvo je v četrtek, 25. t.m., pristal na to, da ostane razred v telovadnici največ do konca oktobra. Po ravnateljevem pristanku bo sedaj lahko občinska uprava zasedeni prostor opremila z učilno opremo. Didaktični ravnatelj in ostali organi torej niso upoštevali zahtev razrednega sveta, ravnateljskega sveta in združenja staršev, naj se novoustanovljeni italijanski razred umakne iz telovadnice.
Na seji združenja staršev osnovne šole »Fran Milčinski* je ravnatelj pokazal, da še vnaprej ne kaže zavzetosti za obrambo težko izbojevanih osnov za šolsko delovanje.
Med slovenskimi in italijanskimi starši ni prišlo do nikakršne napetosti, saj je šlo le za rekorektnost italijanske ravnateljice in — milo rečeno — za šibak odziv slovenskega ravnatelja. Starši so protestirali le v okviru notranjih šolskih organov*.
V zaključnem delu izjave je še rečeno, da se starši osnovne šole «Fran Milčinski* ne bodo pustili zavajati od tistih, ki bi hoteli podpihovati spore med italijanskimi in slovenskimi starši. Na koncu združenje staršev poziva javnost in odgovorne dejavnike, naj preprečijo, da bi slovenski šoli nemoteno in sistematično krčili že tako neprimerne šolske prostore.
ta* in v alternativi Garcia Lorca «Dom Bernarde Albe», Nikolaj Gogolj »Revizor*, Luigi Pirandello »Radost poštenja*, Frank Wedekind «Muzika» in Nini Perno «šal za Karloto*.
Izven abonmaja pa so predvidena gostovanja raznih kompanij z raznovrstnimi gledališkimi deli od dram do komedij, od glasbenih predstav do iger za otroke. Naj navedemo nekatere: »Kesslerkabaret* z Aliče in Ellen Kessler, »Marso-
vec v Rimu*, »Hotel svobodnih izmenjav*, »In bocca all’ufo», «Saul», «Starka in luna*, »Zasliševanje Marije*, «Služabnik scene*, «Dva ducata rdečih rož*, »Steklena mena-žerija* in »Stella, komedija za ljubimce*.
• Rajonski svet za zahodni Kras se bo sestal 1. oktobra ob 18. uri. Na dnevnem redu obvezno mnenje o turističnem centru v Križu.
29. 9. 1979
29. 9. 198«
Ob 1. obletnici smrti dragega moža
JUSTA KREVATINA
se ga z ljubeznijo spominjajo
neutolažljiva žena Marija in sin Vili z družino
Bani, Johannesburg, 28. septembra 1980
Dne 26. septembra nas je zapustil naš dragi
LEOPOLD PRETTNER
Pogreb bo jutri, 29. septembra, ob 9. uri Iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalostno vest sporočajo mama, bratje in drugo sorodstvo
(Občinsko pogrebno podjetje)
Trst, 28. septembra 1980
Za vedno nas je zapustila naša draga mama, nona in pranona
MARCELA KURET vd. MALALAN
Pogreb bo jutri, 29. septembra, ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Katin aro.
Žalostno vest sporočajo sin Lu-čano z ženo Giuliano, hči Zorka z možem Vincenzom, vnuki Mauro, Elizabeta in Luciana z možem, pravnuka Raffaella ter Lodovico in drugo sorodstvo.
Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene.
Trst, Milan, 28. septembra 1980
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
. ^	sdu .	; iuonf
OLGE SCUKE roj. ZERIAL
se zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin in darovali cvetje.
Družina Ščuka
Trst, 28. septembra 1980
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža in brata
ANTONA SLAMIČA
(Ninota)
se iskreno zahvaljujemo darovalcem cvetja, g. Miklavcu in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in na kakršenkoli način počastili njegov spomin.
Žena Vida in sestri Ida ter Danila
Trst, 28. septembra 1980
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi naše predrage
MARIJE ZUPANČIČ vd. KNEZ
Posebna zahvala dr. Grudnu, duhovnikom Mazzori, Žerjalu in Breclju, sorodnikom, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti.
Žalujoče družine Pertot, Perak in Knez
Šempolaj, 28. septembra 1980
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage žene, mame in n one
MARIJE MILIČ por. 0STR0UŠKA
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti ter darovalcem cvetja.
Posebna zahvala gospema Anici Stubelj in Stani Lazar.
SVOJCI
Salež, Zgonik, Neapelj, 28. septembra 1980 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3)

29- 9. 1977	29. 9. 1980
Ob 3. obletnici smrti naše nepozabne žene in mame
ANGELE SM0TLAK por. GIACOMINI
se je vedno spominjajo mož Peter in svojci.
Oreh, 28. septembra 1980
NA VABILO DRUŠTVA VRTAČA IZ SLOVENJ PLAJBERKA
Člani PD Lipa na Koroškem
Stiki med p.d. Lipa iz Bazovice ter društvi iz avstrijske Koroške postajajo vedno plodnejši. Ni minilo še leto, odkar smo bazovski prosve-tarji nastopili s pevskim zborom ter recitatorji pri prosvetnem društvu «Rož» iz Št. Jakoba, ko smo se Bazovci zopet podali na dvodnevni izlet v prelepe koroške kraje. Tokrat na povabilo prosvetnega društva «Vrtača* iz Slovenj Plaj-berka. Oni sami so lani pozimi nastopili v Bazovici ter drugih okoliških vaseh z veseloigro. Misel, da bi se podali v kraje, ki smo jih okvirno že poznali, nas ni motila pri odločitvi, saj so srečanja z rojaki iz Avstrije vedno prisrčnejša in konstruktivnejša.
, Na mejnem prehodu pri Trbižu ras je dočakal predsednik p.d. «Vr-tača» Janko Malle. Skupno smo se vozili po koroških vaseh ter spoznavali poleg lepih krajev tudi njihove značilnosti z narodnostnega vidika, ki je včasih za koroške Slovence precej kritičen.
Prelepo doživetje je bilo za izletnike obisk sester Čertov na njihovem domu v Slovenj Plajberku. Tu sta nam na polju pred hišo ob kapljici domačega jabolčnika zapeli in zaigrali nekaj pesmi. Od tu smo se odpeljali v vas Sele, kjer smo se poklonili spominu na Dunaju obglavljenih domačinov - partizanov. Popoldan smo dospeli v Železno Kaplo, kjer smo najprej na pokopališču obiskali spomenik padlim partizanom ter si nato ogledali mestece.
Pot nas je nadalje vodila v Podjuno, osrčje slovenstva v Koroškem. V Pliberku smo prisostvovali prireditvi Kluba slovenskih študentov na Dunaju »Prizori iz nemških noči*. Tekst, ki so ga študentje sarrii napisali ter naštudirali za letošnje leto. ko poteka 60 let priključitve Koroške Avstriji, govori o tem za Slovence tragičnem momentu. Pravic, ki jih je pred plebiscitom Avstrija obljubljala Slovencem, le-ti nikoli niso dobili.
Po končani prireditvi smo se s študenti zadržali v prijateljskem razpoloženju.
Prespali smo v Št. Primožu. Naslednje jutro smo si tu ogledali nov prosvetni dom, kjer je bilo teden pred našim obiskom praznovanje 10-letnice ustanovitve revije Kladivo. Tovariš Janko nas je podrobno seznanil z vzroki nastanka revije in z vplivom, ki ga ima s strani narodnostnega in političnega vidika na mladino.
Po kosilu pri slovenskem gostilničarju v Globasnici, smo se preko Celovca, kjer smo si iz avtobusa o-gledali važnejše slovenske zgradbe, med katerimi slovensko gimnazijo, ter mimo gradu Ostrvica pripeljali do razglednega stolpa ob Vrbskem -Jezeru. Ob pogledu na pravljični jfcvet pod nami, je marsikoga prejelo malodušje, ko se je zamislil ' ob Jankovih besedah, da v tistih krajih skorajda ni več Slovencev.
Razpoloženje izletnikov se je nenadoma spremenilo, ko nas je v Št. Jakobu, na vrtu pri Serejnikovih sprejel glasbeni ansambel. Zaplesali smo kar na travi pred hišo. S plesom smo nadaljevali tudi kasneje po večerji. Vsem nam je bilo žal
oditi, kajti čutili smo, da med nami ni razlik; ob stisku rok smo si pa obljubili skorajšnje snidenje.
s. k.
Prihodnjo nedeljo razstava Job na Opčinah
Slovenska gobarska družina v Trstu bo v soboto, 4., in nedeljo, 5. oktobra, priredila v Prosvetnem domu na Opčinah tradicionalno razstavo svežih gob, ki bo že tretja zapored. V ponedeljek zjutraj pa si bodo razstavo lahko ogledali dijaki slovenskih šol.
Gobarji se bodo danes zjutraj zbrali pred spomenikom na Opčinah ob 8. uri in se odpravili na jesenski gobarski izlet. Na izletu bodo poleg nabiranja gob imeli tudi priložnost, da se pogovorijo, kako in kje bodo nabirali gobe za razstavo. O tej pa bodo dokončno odločali na seji v torek. 30. septembra v Prosvetnem domu na Opčinah. Odbor prosi člane, da se sestanka polnoštevilno udeležijo.
v"
AO «Jaka Stoka» gostoval v Sromljah na Dolenjskem
Uprizoritev Gospoda Evstahija s Proseka doživela lep uspeh
Prejšnjo soboto je po poletnem premoru spet zaživelo delovanje a-materskega odra «Jaka Štoka* s Proseka in Kontovela. Zaživelo je v zelo prijetni obliki; gostovali smo namreč v Sromljrh, majhni vasici blizu Brežic, z igro Gospod Evstahij s Proseka. Člani tamkajšnjega a-materskega odra, ki spada v prosvetno društvo «Karel Destovnik -Kajuh*, so nas res z navdušenjem sprejeli. Pri organizaciji za sprejem tolikih ljudi (bilo nas je 19) so jim- sicer pomagali tudi člani prosvetnega društva Bratov Milavcev iz Brežic, ki imajo z nami že 1 l-let-no kulturno sodelovanje.
Kar se tiče gostovanja samega, pa moramo povedati, da je bilo res izvrstno organizirano. Takoj po kosilu v Brežicah smo si ogledali nove turistične objekte v čatpških Toplicah in se malo pozabavali v vabljivih bazenih s toplo termalno vodo. Seveda v takih primerih čas zelo hitro teče, in tako je kmalu prišla ura nastopa v domu JLA v Brežicah. Igra sama je, upoštevajoč napor dolgega potovanja, še kar dobro uspela.
Končno smo se le podali v Sromlje, točneje povedano v gostilno na
prelepem dolenjskem griču, kjer smo se po okusni večerji in kozarčku pristnega domačega cvička začeli spoznavati z našimi gostitelji. Dobre volje seveda ni manjkalo kakor tudi ne petja, igranja harmonike in plesa, ki se je zavlekel dolgo v noč. Ob veselem razpoloženju se seveda prijateljske vezi hitro krepijo, tako da smo se zmenili za gostovanje dramske skupine iz Sromelj, ki bo pri nas okoli februarja prihodnjega leta.
Naslednjega dne pa nas je čakala še vrsta doživetij: ogledali smo si namreč še gradova v Mokricah in v Brežicah, nakar so nas gostitelji postregli s pik - nikom na zelenem dolenjskem griču.
Na žalost, se vsaka lepa stvar hitro konča; kmalu je prišel čas odhoda in hočeš nočeš smo se morali po zadnjem pozdravu podati na dolgo pot proti domu.
Za nas je bil ta izlet prijetno doživetje, ki je odprlo letošnjo sezono naše dramske skupine. V kratkem nameravamo namreč ponoviti Gospoda Evstahija po odrih na Tržaškem, na Goriškem, in mogoče še kaj onstran meje.
D. R.
Gledališča
Prosveta
V
V	sredo, 1. oktobra, se prične a-bonmajska kampanja za sezono 1980/81.
TEATRO STABILE
Pri osrednji blagajni. Pasaža Protti, ter na delavskih krožkih in šolah sprejemajo naročila za gledališki abonma 1980/81. Popusti za delavce, študente, upokojence in mladino. Potrditev reda «stalni» do 15. oktobra
SEJA VODSTVA SLOVENSKE SKAVTSKE ORGANIZACIJE
Pozitivna ocena poletnega delovanja
Na zadnji seji tržaškega pokrajinskega vodstva Slovenske zamejske skavtske organizacije so tržaški skavti in skavtinje ocenili svoje bogato poletno delovanje.
Ker se je v razpravah po lanskem jamboreeju pojavila splošna želja, da se okrepi delo po manjših skupinah in da se po velikih množičnih prireditvah nekoliko obnovi ravno tako priljubljeno življenje na »običajnem* taboru, so tržaški skavti in skavtinje izvedli letos kar pet taborov m poleg tega še novo dejavnost za starejše.
Srednja skavtska veja — izvidniki in vodnice — je imela tri tabore od 21. julija do 4. avgusta, dva sta bila v okolici Bele peči (Ahlete in Mullerjev travnik), tretji pa pri Globasnici na Koroškem. V Ahletah je taborilo 60 članov in članic. Načelnik je bil Marko Tavčar, duhovni vodja pa g. Franc Vončina. Nad Belo pečjo je taborilo 42 članic in članov pod vodstvom Eve Fičur. Duhovni vodja je bil g. Ivo Miklavec. Na tem taboru so poleg drugih dejavnosti izdajali »taborni dnevnik*. Obe skupini je med dnu ginoi obiskal tržaški škof msgr. Bellntni.
43 članov in članic je taborilo pri Globasnici. Načelnik je bil Marjan
Priu/ievajto za
DIJAŠKO MATKO
SKLEPI MEŠANE DELOVNE SKUPINE HK IN SRS
PROUČEVANJE OBALNIH VOD ZA BOJ PROTI ONESNAŽEVANJU
Te dni se je v vili Manin v Pas-sarianu sestala delovna skupina za varstvo okolja, ki jo sestavljajo predstavniki dežele Furlanije - Julijske krajine ter SR Slovenije. Delegaciji sta vodila deželni odbornik za načrtovanje in bilanco Coioni, ter minister za okolje SRS gospa Zupančič - Vičar. Na seji so podrobno proučili zakona o varstvu okolja in o teritorialni ureditvi, ki sta v veljavi v obeh obmejnih področjih. Delegacija se je tudi domenila za aktivno sodelovanje pri proučevanju dinamike onesnaževanja. Pobuda je prišla iz italijanskih vrst; rezultati tega proučevanja bodo bistvenega pomena za turistično bodočnost obalnih področij. Važno znanstveno nalogo bosta opravila specializirani portoroški inštitut in znanstvena fakulteta tržaške univerze v sodelovanju z geofizičnim inštitutom. Poverjeni inštituti se bodo osredotočili na študij onesna žujočih ostankov, ki jih privedejo morski tokovi. Posebno pozornost bodo posvetili obalnim vodam; rezultati tega proučevanja bodo koristili predvsem pri izbiri pravilnih in u-streznih ukrepov proti onesnaževanju.
500 lir vstopnine za miramarski muzej
; Ministrstvo za kulturne dobrine •sporoča, da je bila v skladu z zakonom štev. 502 z dne 23. julija letos, vstopnina za obisk zgodovinskega muzeja v Miramarskem gradu povišana na 500 lir. Vstop v muzej bo sicer prost vsako prvo in tretjo soboto ter četrto nedeljo v mesecu. Vstop je nadalje vedno prost za italijanske državljane izpod 20 in iznad 60 let starosti. O-troci do 12. leta, ne glede na državljanstvo in če so v spremstvu o-draslih, bodo prav tako imeli še naprej prost vstop v muzej. Muzej je ob ponedeljkih zaprt.
/ razstave
«Trst skozi stoletja*
V našem mestu smo že dalj časa priča obujanju starih in več ali manj izvirnih folklornih običajev, it pa želji po odkrivanju lastne i-
dentitete in korenin ne sledi resno in znanstveno raziskovalno delo o bližnji in daljni preteklosti, je kar precej možnosti, da se zadeva izrodi ter zapade v kič in tudi to se je v Trstu že zgodilo. Tržaška preteklost je tudi tema razstave slik in grafik, ki je te dni odprta v Centru Barbacan. Naslov razstave je «Trst skozi stoletja» in m njej sodeluje 36 slikarjev amaterjev; pobudo zanjo je dal Odbor za Staro mesto živo, da bt tako popestril program prireditev o obujanju zgodovine trinajstih znamenitih tržaških družin. Grafike in slike prikazujejo pretežno prizore iz starega mesta v preteklosti in danes. Čeprav razstava ni posebno zanimiva, vsaj z umetniškega vidika ne, si jo je v enajstih dneh ogledalo pre cejšnje število ljudi.
Razstave
V galeriji Rossoni razstavlja svoja dela Giuliano Babuder. Razstava bo odprta do 30v septembra.
Jevnikar, duhovni vodja pa g. Janez Ulaga. Skavti in skavtinje so s tega tabora odnesli nepozabne vtise o Koroški ter o njenih prijaznih ljudeh, posebno vaščanov iz Globasnice in organizacij, ki so o-mogočile celodnevni avtobusni izlet.
Najmlajši člani — volčiči in veverice — so imeli dva povezana tabora nad Belo pečjo. Skupno jih je bilo 115, taborili pa so od 4. do 14. avgusta. Njihova načelnika sta bila David Zlobec in Vinko Oz-bič, za duhovno vodstvo pa je bil odgovoren g. Tone Bedenčič.
Vodstvo tržaških skavtov in skavtinj je po podajanju poročil in razpravi izrazilo zelo pozitivno oceno teh taborov, ki so se jih udeležili tako številni člani (260) in ki so zahtevali velike napore. Letos poleti je bilo tudi pomembno dejstvo, da je organizacija s pomočjo Du-hovske zveze iz Trsta uresničila zanimivo izkušnjo tudi za najstarejše člane in članice, ki so včasih zanemarjeni v skrbi, ki je namenjena predvsem mlajšim. Gre za romanje v mladinsko versko središče Taize v južni Franciji, ki je bilo odprto tudi drugi 'tnladini, tudi z Goriške! ga. Ehottdenski avtobusni izlet-ro manje • je poglobil zanimanje za"dut hovne vrednote in utrdil vezi med 50 udeleženci, ki skušajo zdaj tudi doma ohraniti v nosebni skupini tistega duha, ki so ga tam občutili.
Med poletne dejavnosti skavtske organizacije na Tržaškem sodi tudi dejavna prisotnost na skupni spominski svečanosti ob 50-letnici u-strelitve bazoviških junakov. Skavti in skavtinje so eno noč stražili spomenik, na nedeljski proslavi pa so s taborniki imeli častno stražo.
Tudi naslednjo nedeljo, 14. septembra, so se v velikem številu u-deležili javne svečanosti. V krojih so bili namreč v procesiji Marijan skega shoda na Opčinah, pri maši pa so sodelovali z občutenimi in s sodobnim dogodkom povezanimi prošnjami. Nosili so tudi Marijin kip.
Po procesiji in maši je bilo v Marijanišču prvo srečanje, nekak uvod v novo delovno leto, ki se te dni začenja. Voditelji in voditeljice bodo o smernicah letošnjega programa posebej razpravljali na dvodnevnem seminarju, ki bo oktobra na Opčinah.
3. in 4. oktobra na univerzi
Sedmo znanstveno srečanje Alpe-Adria
3. in 4. oktobra bo na tržaški univerzi sedmo mednarodno znanstveno srečanje Alpe - Adria, na katerem bo sodelovala Družbeno-go-spodarska fakulteta graške univerze, mariborska Visoka ekonomsko-komercialna šola ter Ekonomska fakulteta iz Trsta. V petek, 3. oktobra bodo na sporedu trije sestavki na temo »Analiza, planiranje in perspektive socialno-ekonomskega razvoja treh dežel in možnosti medde-želnega sodelovanja ter okrogla mi-
za o možnostih meddeželnega sodelovanja. Naslednjega dne bodo najprej na sporedu tri predavanja (o problemih pri izmenjavi tehnologij med deželami Alpe - Adria, o izmenjavi in rabi delovne sile ter o onesnaženju in možnostih sodelovanja na tem področju), nato pa bo predstavitev znanstvenega delovanja treh ekonomskih fakultet.
Nova kontejnerska ladja na progi Trst-Daljni vzhod
Na progi med Trstom in Daljnim vzhodom bo odslej plula nova kontejnerska ladja, s prenosno kapaciteto 15.951 ton. Gre za francosko ladjo »Chevalier de blois*, ki je včeraj prvič zapustila tržaško luko. Ladja je namenjena v Singapur, Hongkong, Tokio in Kobe ter prenaša tovor, težak 2.500 ton. V Trst se bo vrnila konec novembra in tako zaključila prvo potovanje.
Nova kontejnerska ladja bo slu-: žila družbi Fbreast oonference. ki jo' Upravlja1" tržaški Med Club, v katerega-so1 Včlanjeni tudi tržaški Lloyd in Lauro ter dve japonski družbi za mednarodno plovbo.
■V
Organist Žarko Dropulič v tržaški stolnici
Jutri bo ob 20.30 v stolnici sv. Justa koncert znanega jugoslovanskega organista Žarka Drupuliča, ki bo izvajal nekatere odlomke iz Wi-dorjevega in Regerjevega opusa. Večer bo v okviru prireditve tGlasbe ni septemben.
Žarko Dropulič se je rodil leta 1946 in dovršil študij na zagrebški Glasbeni akademiji. Po dokončanem študiju je odšel v Rim na specializacijo k organistu Fernandu Germaniju. Nastopal je že v raznih evropskih državah; leta 1976 je bil na glasbeni turneji po Sovjetski zvezi in žel odobravanja kritikov in občinstva. Že osem let poučuje na Glasbeni akademiji v Zagrebu. Zložil je tudi več skladb za orgle.
Kino
Sru Tabor Operne. V so.ajw, 4. oktobra t.l. se bodo začele vaje za folkloro. Vpisovanje in druge informacije pri odbornici Luciji Hrovatin, tel. 21-11-61.
f Čestitke
Dne 1. oktobra bo praznoval 70. rojstni dan
ALBIN BANDEL Obilo zdravja in še mnogo srečnih let mu iz srca želijo žena Zora, sin Boris z ženo Nadjo in ljubljena vnuka Monika ter Marko.
Izleti
Združenje Union bo priredilo enodnevni izlet 5. oktobra v Kumrovec z ogledom rojstne hiše tovariša Tita. Kosilo bo v Rogaški Slatini. Vse informacije na sedežu v Ul. Valdi-rivo 30 (telefon 64-459) ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure.
Circorama ORFE1 Liane in Rinalda — na Trgu športne palače — Tel. 775525. Danes dve predstavi; prva ob 17. uri, druga ob 21.30.
Ariston 16.30 »Maria Walewska». Greta Garbo. Barvni film.
Nazionale 15.30—22.00 »Porno esotic love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Eden 15.00 »Desideria*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Ritz 15.00 »Urban cowboy». J. Tra-volta.
Excelsior 16.00 »American gigolo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Grattacielo 15.00 Prestami tua mo-glie*. Lando Buzzanca. Barvni film.
Fenifce 16.00 «L’impero colpisce an-cora*. Barvni film za vsakogar.
Migrnrn 16.30—22.00 «1 giganti del West». Barvni film.
Fiiodrammatico 15.30—22.00 »Super excitation love*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.00 «11 gendarme De Fu-nes e gli extraterrestri». Louis De Funes. Barvni film.
Aurora 15.30 »La collina dei coni-gli*. Risani film.
Cristallo 15.45 «Qua la mano*. A. Celentano, E. Montesano. Barvni film.
Vittorio Veneto 15.30 »Sindrome ci-nese*. Barvni film.
Capitol 16.30 «Oggi sposi, sentite condoglianze*. Jack Lemmon.
Volta 15.00 «Gčppo il folle*. A. Celentano, C. Mori. Barvni film. Jutri zaprto.
Razna obvestila
50-letniki zgoniške občine bodo praznovali svoj jubilej 4. oktobra t.l. V primeru, da ni bil kdo obveščen, naj telefonira na tel. št. 229-174 od 14. do 16. ure.
Vaja otroškega pevskega zbora Glasbene matice bo jutri, 29. septembra, ob 16. uri v Kulturnem domu, Ul. Petronio 4.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča člane, da je minimalna doba za upokojitev 19 let, 6 me secev in 1 dan.
Ta doba se skrajša - 14 let, 6 mesecev in 1 dan za poročene ženske, vdove z nedoraslimi otrol i. ločenke z nedoraslimi otroki. Ze u-pokojitev se štejejo pri ženskah tudi leta univerze,..Rri^mojjkih ,pa leta vojaščine.
Sindikat slovenske šole,, tajništvo Trst, obvešča vdovcev de • -vnamislu zakona z dne 9. 12. 1977 št. 903 in v smislu odloka ustavnega sodišča št. 6/1980 imajo pravico do državne dodatne pokojnine v slučaju, da je žena umrla s službenimi leti, ki so zadostna za dobivanje pokojnine; če pa je žena umrla, ne da bi dosegla zadostnih službenih let za pokojnino, imajo pravico do usta novitve zavarovalne pokojnine pri INPS. Interesenti morajo napraviti prošnjo na navadnem papirju, na slovljeno na šolsko skrbništvo. Za vse podrobnejše informacije naj se obrnejo na Skrbništvo (oddelek za pokojnine — g. Stubelj) vsak ponedeljek, sredo in petek od 11.30 do 1.30.
Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst sklicuje v torek, 30. t.m., ob 16. uri redno sejo odbora. Dnevni red: 1. organizacija dela; 2. IRSS AE; 3. razno. Zaželena je polnoštevilna udeležba in točnost.
KD Vesna in ŠD Mladina obve ščata vaščane, da se danes, 28. t.m. nadaljuje čistilna akcija v prosvetnem domu Albert Sirk v Križu.
Tržaška sekcija italijanskega združenja za kulturne odnose s Sovjetsko zvezo obvešča, da se v teh dneh zaključujejo vpisi v I., II. in ni. etnik tečaja ruskega jezika.
Interesenti so naprošeni, da se zglasijo pri tukajšnjem sedežu v Ul. Torrebianca št. 13, prvo nad stropje, od 10.30 do 12.00 in od 17.30 do 19.00 vsak delavnik razen sobote.
KD Valentin Vodnik iz Doline bo priredil 19. oktobra letos izlet na Titov most na Krk, na dom Vladimira Gortaria in po notranjosti Istre. Prijave za izlet sprejemajo; Anaroža Slavec, Fabjo Smotlak, Boris Pangerc in Giancarlo Foraus. Na društvenem sedežu pa se lahko vpišete ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 20. ure do 20.30.
Danes praznuje 16. rojstni dan STELIO CIOCCHI. Vse najboljše mu želijo tata Mario, mama Bruna in sestra Mauuela.
Danes se je srečal z Abrahamom ALBERT VIDALI. Še na mnoga leta mu kličeta družini Renar in Kocman.
Danes se sreča z Abrahamom ALBERT VIDALI. Še na mnoga leta mu želi družina Dmovšček.
Noni MILKI ŽULJAN iz Ricmanj želijo vse najboljše ob rojstnem dnevu hči Savina, vnukinja Tanja in zet Erminio.
Danes praznuje rojstni dan naša nona MILKA. Mnogo zdravja in zadovoljstva med nami ji želijo vnuki Valter, Damjana in Tanja.
Ob 8. rojstnem dnevu ERIKA SANCINA mu čestitata Marija in Bernard Žuljan.
Danes praznuje 8. rojstni dan E-RIK SANCIN. Vse najboljše, posebno pa, da bi bil priden v šoli, mu želijo oče, mama, nona in nuno, ter sestri Alenka in Tamara.
GLASBENA MATICA — TRST
KULTURNI DOM V TRSTU
Sezona 1980-81
KONCERTNI ABONMA
24. oktobra	1980
18. novembra	1980
18. decembra	1980
8. januarja	1981
14. januarja	1981
19. februarja	1981
6. marca	1981
1. aprila	1981
23. aprila	1981
MLADINSKI PEVSKI ZBOR iz Maribora - dirigent Branko Rajšter
ENSEMBLE Dl VENEZIA
SLOVENSKI KOMORNI ORKESTER dirigent Anton Nanut, solist Stanko Arnold - trobenta, Ingrid Silič - klavir
SIMFONIČNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE - dirigent Antal Janko-vies, solist Dubravka Tomšič - klavir
SLOVENSKI TROBILNI KVINTET GONTER LUDWIG - klavirski recital
KOMORNI ZBOR RTV - Ljubljana dirigent Jože Fiirst
ANSAMBEL SLAVKO OSTERC ČRT ŠIŠKOVIČ — violinski recital
CENE ABONMAJEV
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
Parter
Balkon
18.000	lir
12.000	lir
Mladinski parter Mladinski balkon
10.000 lir 6.000 lir
Dvig abonmajev v pisarni GM, Ul. R. Manna 29, od 9. do 12. ure s ponedeljkom 6. oktobra. Lanski abonenti potrdite svoj sedež do 15. oktobra.
•iiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiinniiiiiiiin
Danes, NEDELJA, 28. septembra
VENČESLAV
Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 17.51 — Dolžina dneva 11.51 — Luna vzide ob 20.45 in zatone ob 16.36
Jutri, PONEDELJEK, 29. septembra I MIHAEL
Vreme včeraj: najvišja temperatura 23 stopinj, najnižja 17., ob 18. uri 21,7 stopinj, zračni tlak 1017,3 mb rahlo pada, brezvetrje, vlaga 55-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 21,2 stopinji.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Maria Orecchio-ni, Dean Rebecchi. Stefano Urbas, Lorena Birsa, Cristina Birsa.
UMRLI 90: 56-letna Gloria Cle-va, 72-letni Ercole Donadel, 40-letna Maria Merzek por. Divo, 66-letni Rodolfo Zuccoli, 80-letni Mi-chele Fungone, 89-letni Francesco de Reya - Castelletto, 87-letni Pie-tro Castro, 81-letna Marcella Kuret vd. Malalan, 89-letni Edoardo De Antonellis, 90-letni Domenico Ros-setti de Scander.
OKLICI: picar Carmine Bianca-mano in gospodinja Jan Antonietta Indrigo, uradnik Alfredo Valastro
Včeraj-danes
in univerzitetna študentka Chiara Pecorari, šofer Claudio Madon in trg. pomočnica Grazia Guštini, u-radnik Vincenzo Garofalo in učiteljica Flavia Marc. delavec Flavio Bressan in trg. pomočnica Fiorella
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124, Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel: 225-596; Nabrežina: tel. [200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Mrau, zdravnik Roberto Ventura in zdravnica Patrizia Campagna, šo-
IZDRAVm*™ DE«mNA S, U*A Nočna služba od 21. dr 8. ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441.
vanni Mignacca in gospodinja Antonietta Lombardi, delavec Loren-zo Verardi in gospodinja Maristella Panico, fizik Erio Tosatti in uradnica Rita Casseler, papirničar Car-lo Lucignano in gospodinja Teresa Chierico, polagalec ploščic Gian-franco Serli in bolničarka Loana Attanasio, delavec Franco Paoletti in trg. pomočnica Viviana Pueer, železničar Nicolo Barrasco in gospodinja Antonietta Pepe.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Piave 2, Trg Borsa 12, Miramarski drevored 117, Ul. Combi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20 30) Trg Ospedale 8, Ul. DellTstria 35.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg Ospedale 8, Ul. DelTIstria 35.
PRODAM avtomobil A 112 — letnik 1970 v dobrem stanju. Ona 700.000 lir. telefon 911-557. IMMOBILIARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel. 040 - 61061, urnik od 16. do 19. ure, išče za direktno nabavo in za prodajo svojim klientom hiše, hišice, stanovanja, tudi na Krasu. Plačilo v gotovini. Zajamčena resnost. PRILETNA vdova išče pri Sv. Ivanu enosobno stanovanje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Stanovanjc*.
NUDIM pomoč pri likanju na domu. Telefon 571-274.
PRODAMO delno adaptirano stanovanjsko hišo v Vipavski dolini. Ponudbe na ADIT - DZS, p.p. 171 — 61000 Ljubljana.
KROJAČNICA za moške in ženske ima na zalogi nove vzorce blaga za pomladanske plašče, suknjiče, obleke in kostime. Košuta, Drevored D’Annunzio 11 - poslopje kina Capitol.
PRODAM krompir po polovični ceni za krmljenje prašičev. Telefonirati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico tel. 83382 v ju tranjih urah.
PRODAM fiat 850 - pulmin v odličnem stanju. Telefon 225-551. PESNIŠKI zbirki «Klišarna» in »Pobegla zvezda* sta v prodaji po znižani ceni v Tržaški knjigarni. BUTKOVIČ «tsondniricokktwjL'Odj prta je trgovina z vsemi napravami za izkoriščanjei:sančae energije, ki postajamrse važoejši toki tor človekovega obstoja. Sovodnje ob Soči, Ul. Ex Impero 64, tel. (0481) 882-123.
OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo in črno vino.
IŠČEM hišo ali stanovanje v okolici Trsta. Telefonirati od 9. do 14. ure na tel. št. 794-672 interno 52 — Danilo Alpe Adria.
PRODAM avtomobil innocenti mini minor MK2, letnik 1969 v dobrem stanju. Cena 550.000 lir. Telefonirati od 13. do 14. ure na tel. št 945-505.
UPOKOJENKA Slovenka, vdova brez otrok in obveznosti, zdrava, išče prijatelja z lastnim stanovanjem, nealkoholika, starega do 70 let. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Prijetna jesen*.
IŠČEMO 16-letno/ga vajenko/ca za cvetličarno z znanjem slovenščine. Telefonirati na tel. št. 820-435 od 14. do 16. ure.
TRGOVINA posode Liviana Zorn — Fioretta Pertot Prosek št. 5 ob-bešča novoporočence, da sprejema poročne liste. Vsem parom, ki se bodo poslužili te ugodnosti nudimo bogato darilo.
PRODAM sode in kadi dobro ohranjene - velikost od dveh do osem hektolitrov. Telefon 820-374.
JEEP vvilis s prikolico registrirano kot tovornjak — letna taksa 7.000 lir v dobrem stanju prodam. Te lefon 432-36.
ODDAM približno 1.600 kv.m. obzidan teren, primeren za vveek-end
—	obkrožen z borovim gozdičem
—	dostopen z avtom, samo 7 minut iz mesta. Ponudbe pod šifro «Zeleni kot*.
ŽENSKA ali starejši par, dobi sobo ali dve (opremljeno) v predmestju. Ponudbe piod šifro »Takojšnja vselitev*.
PRODAM po ugodni ceni sode za vino (rabljene) različnih velikosti. Tel. 225-973 od 20. do 22. ure. OBČINA DOLINA razpisuje javne natečaje za eno mesto kuharske pomočnice/ka, hišnika/ci občinskega sedeža in dve mesti smeta rja. Rok zapade 20. oktobra 1980 ob 12. uri. Podrobnejše informa cije na oglasni deski na občin skem sedežu ali v občinskem tajništvu v uradnih urah.
OSMICO je odprl Jožko Obad Salež
—	14. Toči belo in črno vino. PEČ na drva in premog v dobrem _ stanju kupim. Telefonirati v opoldanskih urah na tel. štev. 226-265.
PD PRIMOREC - TREBČE
Vabimo te, da sodeluješ na
RAZSTAVI ZBIRK
ki jo bo priredilo naše društvo 24. oktobra, v Ljudskem domu v Trebčah.
Če imaš kakršnokoli zbirko, uredi jo in javi se v Ljudskem domu med 13. in 17. oktobrom od 20.30 do 22. ure.
Danes, ob 11. uri bo v Volčji Dragi pri Novi Gorici odkritje spominskega obeležja borkam in borcem prvega bataljona Goriške brigade, ki so padli v borbi proti nacifašistom na tistem področju goriške fronte. Na plošči je vklesano tudi ime naše sovaščanke Marte Danev, ki je tam darovala svoje mlado življenje, kot pripadnica omenjene edinice.
Vabimo bivše borce in aktiviste ter ostale vaščane s Proseka in Kontovela, da se udeležijo slavnostnega odkritja.
Zveza partizanov Prosek - Kontovel
Danes, 28. septembra, na sedežu v dvorani »Di Vittorio* v Ul. Pondares 8 bo VIL POKRAJINSKI KONGRES POLI TIČNIH DEPORTIRANCEV v nacistična uničevalna taborišča. Kongres se bo začel ob 10. uri.
PRAZNIK GROZDJA V ZGONIKU
DANES, 28. t.m.
odprtje kioskov ob 15. uri pevski zbor «Slovenec» iz Boršta ob 15. uri znan čarodej iz Trsta ob 17. uri
ansambel L. Furlana in ples od 19. ure dalje
PD LONJER - KATINARA
priredi v petek, 3. oktobra, ob 20. uri gostovanje dramskega odseka SPD Tabor z Opčin Z GLEDALIŠKO PREDSTAVO
MELONARJADA
(meionarska šagra s petjem) Napisal in režiral Drago Gorup.
PD RDEČA ZVEZDA SALEŽ
organizira v petek, 3. oktobra, v dvorani Društvene gostilne v Gabrovcu ob 20.30
KONCERT
MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA VASILIJ MIRK s Proseka Nastop domačega moškega in mešanega pevskega zbora.
Vabljeni!
'T:*T
LOTERIJA BARI	4 89			13	83	30
CAGLIARI	54	28	87	83	85
FIRENCE	62	23	28	16	46
GENOVA	63	31	13	35	11
MILAN	87	58	86	22	88
NEAPELJ	9$	64	40	58	68
PALERMO	63	2	11	9	29
RIM	22	39	15	68	4
TURIN	80	78	53	64	75
BENETKE	86	30	10	57	67
ENALOTTO 1 X 2	2 2 X 2 1 2				2 2 X	
ZDRU2ENJE UNION
priredi danes v Podlonjerju z začetkom ob 16.30
ŠPORTNO SLAVJE in VELIKI PLES
z nastopom KLOVNOV in ISTRIJSKIM ANSAMBLOM ter beneškim ansamblom NARODNA KLAPA.
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV GLASBENA MATICA
sporočata, da se bo v letošnjem šolskem letu nadaljevala
ZBOROVODSKA ŠOLA
Vabimo vse lanske obiskovalce, obenem tudi vse, k bi se radi usposobili ali izpopolnili svoje znanje na tem področju, da se zglasijo na sedežu ZSKD, Ul. sv. Frančiška 20, vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 16. do 19. ure. do vključno 30. t.m., kjer bodo dobili vse potrebne informacije
Iščemo družino, ki bi spre-jela v varstvo D-letnega dečka. Telefonirati na tel. št. 775-454, od 20.30 do 21.30.
Obveščamo vse bralce, ki potujejo v Milan ter vse Slovence, ki tam živijo, da bo
PRIMORSKI DNEVNIK
v prodaji v Milanu od 1. oktobra t.l. dalje in sicer:
▼ kiosku na letališču Linate
v kioskih CQ.VES št. 1, 5 in 8 na glavni železniški postaji in v kioskih Algani — Plazza Delta Scala Marco — Galleria Passarella Gritti — P.zza del Duomo Pollonl — P.zza del Duomo
SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE
da je še odprto vpisovanje za na-
Obveščamo interesente, slednje tečaje:
—	tečaj za animatorje mladinske dejavnosti;
—	tečaj za grafične delavce, namenjene vsem. ki so dopolnili 14. leto starosti
Vpišete se lahko v Ulici sv Frančiška 20/m. nad. od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure; telef. štev. 744249
KVOTE:
12 - 10.756.000 Ur II -	316.300	lir
10 -	30.600	Ur
§D POLET ponovno prireja
v nedeljo, 5. oktobra, ob 15. uri
K0TALKARSK0 REVIJO NA OPČINAH
Prodaja vstopnic v železnini ex Daneu na ProseSkl ulici St. 13 (Opčine) — tel. 213-596

M SIMONE JE SVETOVALCEM POSLAL VABILA VČERAJ
V soboto prva seja občinskega sveta med petimi strankami pa ni sporazuma
Tudi petkov sestanek med KD, PSI, PSDI, SSk in PRI brez vsakega rezultata - Precej možnosti, da ostanejo socialdemokrati v opoziciji - Jutri izvolitev župana v Krminu
Občinski svetovalci v Gorici so dobili včeraj zjutraj na dom vabilo na umestitveno sejo občinskega sveta. ki je bil izvoljen letos 8. in P. junija. Vabilo je podpisal sedanji župan Pasquale De Simone, sklep so sprejeli na seji ožjega odbora, ki je bila v petek zvečer. Seja bo v soboto 4. oktobra ob 17. uri.
Očitno je De Simone uslišal zahteve svoje stranke, t j. krščanske demokracije, ki je na pogajanjih s socialisti, socialdemokrati, sloven sko skupnostjo in republikanci, po vedala, da skliče občinski in tudi pokrajinski svet, pa čeprav na pogajanjih ne pride do sporazuma.
Sporazuma očitno ni. čeprav so se sestanki vršili ta teden vsak večer. V petek zvečer je na sestanku prišlo celo do prerekanja in zdi se, čeprav tega ni mogoče preveriti, da je bil najbolj bojevit v polemiki z drugimi, tajnik socialdemokratske stranke prof. Zucalli, ki mu drugi partnerji morebitne koalicije dajejo na voljo le eno mesto v odboru, in sicer podžupansko mesto, vendarle z okrnjenim odborništvom za javna dela. Sicer pa nam ni še dano vedeti, kakšno stališče bodo zavzeli socialdemokrati, ki so se sestali sinoči, da bi preučili položaj. V izjavi tržaškemu radijskemu dnevniku je včeraj zjutraj tajnik PSDI de jal, da je skoro gotovo, da bo nje gova stranka v opoziciji.
Kaj bodo s tem v zvezi napravili socialisti, je sedaj vprašanje. Dobili bi v morebitni petstrankarski koaliciji predsednika pokrajine in dva odbornika na občini, v obeh pri merih so prav socialisti sestavili programa obeh uprav, ki so ga druge stranke osvojile. Imajo pa socialisti v tem trenutku precej tesno povezavo s socialdemokrati, s katerimi sodelujejo v trojnem zavezništvu s komunisti v velikem številu občin na Goriškem. Najvažnejša občina. v kateri vlada taka tristran karska koalicija KPI - PSI - PSDI je v Tržiču, ki je v deželi največja občina, v kateri je na vladi levica. Zaradi tega imajo na Goriškem v tem trenutku socialisti precej tesno zavezništvo s socialdemokrati, čeprav goriškim socialistom tako za vezništvo ne prija kdovekaj.
Pozno zvečer je pokrajinski od bor socialdemokratske stranke za ključi! svojo sejo. Socialdemokrati »o izjavili, da ne bodo vstopili niti v občinski, niti v pokrajinski odbor, ker ne sprejemajo pogojev o enem samem odbomištvu v goriški občini.
Do sobote, ko se poleg občinskega sestane tudi pokrajinski svet — obe seji bosta v popoldanskih urah — imajo torej voditelji strank še nekaj časa za razmišljanje. Kakšni bosta koaliciji, ki bosta v bodoče vladali v teh dveh upravah, je še vedno, skoro štiri mesece po volitvah. prava neznanka. In ni izključeno. da ne utegnejo včerajšnji dogodki v rimskem parlamentu, ko je bila vlada preglasovana, imeti svoje posledice tudi v Gorici.
V četrtek bo sedanji župan De Simone kot svoj zadnji akt osemletnega županovanja izročil v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu svetovalcem dosedanjega občinskega sveta spominske kolajne starega
mestnega žiga iz štirinajstega stoletja.
Jutri zvečer pa se v Krminu se stane tamkajšnji občinski svet na svoji drugi seji. Sprejeli bodo odstop svetovalca Žara in na njegovo mesto sprejeli Fausta Nunina, socialista, ki bo tudi izvoljen za župana.
Ni žrtev med Goričani na Oktoberfestu
vablja vsako jesen v glavno mesto Bavarske stotisoče obiskovalcev iz vsega sveta, je šla tudi skupina goriških Slovencev, ki so tja odpotovali v režiji goriške turistične agencije Gotour. V zvezi z včerajšnjim zločinskim atentatom na zabavišču v Miinchnu, v katerem je bilo ubitih trinajst ljudi, ranjenih pa je skoro dvesto, so nas mnogi bralci včeraj telefonsko vprašali, kako je z goriško skupino. Neposrednih vesti iz Miinchna sicer nimamo, vendarle pa je miinchen-ska policija javila, da med ponesrečenci ni italijanskih državljanov.
NA OSNOVI REVJGLIOVIH PREDPISOV
Od srede v vseh gostiščih obvezna davčna pobotnica
Od 1. oktobra tvegajo globo tudi klienti brez pobotnice
ničarji, ampak tudi gostje. Če bo finančna straža namreč ugotovila, da je gostilničar napak sestavil ra čun — davčna pobotnico, mu bo prisodila precej strogo denarno kazen. Kazen pa bo plačal tudi klient, ki ne bo vzel s seboj tega računa in ki ga bo finančni stražnik lahko ustavil pred gostilno (pravijo, da gre za razdaljo približno sto metrov) ter ne bo pokazal računa — davčne pobotnice. V tem primeru bo tvegal klient,okrog sto tisoč lir globe.
Bodimo torej oprezni. Ker je klientov veliko več kot gostilničarjev, je prav, da naše bralce na to opozorimo. Ko gremo torej v gostilno in se vsedemo ter kaj pojemo, pa naj bo to kosilo, narezek ali navadna pizza, zahtevajmo račun — davčno pobotnico. Sicer se nam bo zgodilo, da bo lahko kazen veliko-večja od tega, kar smo v gostilni plačali.
Davčno nadzorstvo je vsak dan strožje in pred nekaj dnevi je minister za finance Keviglio povedal časnikarjem, da so v letošnjem letu doslej ugotovili tolikšno število prekrškov, da pride v državno blagajno novih 2.500 milijard lir. Gre seveda za nadzor finančne straže v tistih primerih, v katerih niso doslej nekateri sploh plačevali davkov ali so jih plačali manj kot bi bili morali.
V ta okvir sodi tudi spomladi začeta akcija za davčno pobotnico, ki služi kot račun v gostiščih. Gre za tako zvano «ricevuta fiscale*, ki je sicer v veljavi že od letošnje pomladi, bila pa je v poskusni fazi. Doslej je finančna straža ugotavljala le, ali je gostilničar izpolnil svojo dolžnost, kazni so bile majhne.
Od 1. oktobra dalje, torej od srede dalje, pa bodo kazni strožje, njim bodo podvrženi ne samo gostil-
Na Oktoberfestu v Miinchenu, tradicionalnem prazniku piva, ki pri-
Obisk slavistov v Gorici
ZARADI JUGOSLOVANSKIH GOSPODARSKIH OMEJITEV
V hudih težavah goriški avtoprevozniki ki nimajo možnosti prevoza v Jugoslavijo
Odpust grozi približno 200 šoferjem * Možnost izhoda v izkoriščanju goričkega obmejnega sporazuma za plačilo prevoznih stroškov čez mejo - Hitri posegi deželne uprave
Z avtoprevozniki in špediterji so se včeraj zjutraj na sedežu trgovinske zbornice sestali tudi zastopniki političnih strank in sindikatov ter dežele, da bi skupno u gotovili, kaj je bilo doslej napravljenega za prevažanje blaga z italijanskimi tovornjaki v Jugoslavijo in iz nje.
O vprašanju smo že nekajkrat pisali. Od letošnjega marca, odkar so v veljavi pravila o varčevanju z devizami in o stabilizaciji na-splošno v Jugoslaviji, industrijska oziroma špediterska jugoslovanska podjetja niso več v stanju plačati tujim avtoprevoznikom prevoznine. Te omejitve, ki sodijo v sklop splošnih omejitev v Jugoslaviji in ki zadevajo vsa področja gospodar stva. so bile še poostrene z novim sklepom jugoslovanske vlade z letošnjega 20. septembra in do preklica tega sklapa''r rt«hdf6Č^^a bi tuka jšnji gorlškp avtoprevozniki kakorkoli prppeljal|.
Goriški avtoprevozniki razumejo vse jugoslovanske omejitvene ukrepe. so povedali zastopniki avtoprevoznikov, želijo pa, da bi se našel izhod vsaj kar zadeva obmejne avtoprevoznike na Goriškem in Tržaškem, saj so prav ti že celih trideset let večino svojega prometa usmerili prav na proge med Italijo in Jugoslavijo.
Zaradi tega so na nekaterih prejšnjih sestankih nakazali možnost, da bi se lahko v obojestransko korist izkoristila denarna sredstva gori-škega in tržaškega obmejnega sporazuma, ki kažeta tudi finančno razpoložljivost. Avtoprevozniki menijo. da bi bilo moč najti tako obliko, da bi sredstva za. plačilo teh prevozov črpali, vsaj v korist ob-
mejnih avtoprevoznikov, iz tega sklada.
Za stvar so svojčas posegli pri deželni upravi in tudi italijanski vladi. Včeraj je deželni odbornik za prevoze Rinaldi povedal, da so v zunanjem ministrstvu v Rimu dovzetni za tako rešitev, da so že poslali v Beograd jugoslovanski vladi pismo, v katerem predlagajo, da bi se čimprej sestala jugoslovansko-italiianska komisija, ki preučuje vprašanja prometa med sosednima državama, in da je beograjska vlada že pozitivno odgovorila rekoč, da se bo komisija lahko sestala v ro ku treh tednov.
Ne vemo še, kakšno bo jugoslovansko stališče, je dejal Rinaldi, na italijanski strani je ministrstvo za zunanje zadeve pripravljeno za-. _	četi pogajanja o tem, da bi stro-
tošnjega 20. septembra indo pre ^ za avtoprevpzov. vključili v
.....TOjnejnii sporazuma, i v nekaterih
dragih ministrstvih pa to možnost
“*....——	ani spri-
o pogajanje, kot vedno dolgotrajna. Dote-daj pa je treba najti začasno rešitev. Treba je, da se, vsaj kar zadeva goriške in tržaške avtopre voznike, najde možnost izhoda iz sedanjih prepovedi.
Na sestanku, ki ga je vodil Lu-ciano Sacchetti, je bilo še rečeno, da je finančni položaj nekaterih avtoprevoznikov že sedaj nevzdržen in da grozijo z odpustom dvesto šoferjem.
Kriza je torej pred vrati tudi na tem gospodarskem področju. Žara di tega je nujno, da se najde izhod iz nje. Številni govorniki, tako avtoprevozniki kot politični zastopniki, so naglasili dejstvo, da nihče noče. da bi se na Goriškem ustvar

jala politična nestrpnost zaradi tega vprašanja.
Jutri zvečer, ob 20.30, bo v kinodvorani Excelsior v Tržiču govoril o temi »Obramba demokracije* sen. Leo Valiani. Manifestacijo prireja tržiška občinska uprava.
Gledališča
V Kulturnem domu v Novi Gorici bo jutri, v ponedeljek, 29. t.m., ob 10. uri predstava W. Shakespeare ja »Dva gospoda iz Verone* za red EGS.
Izleti
Prosvetno društvo «Oton Župančič* iz Šlandreža priredi v nedeljo, 5. oktobra, avtobusni izlet v Kumrovec,'' Cfirnjo Stubico, Trakošcan, Laško in Celje. Vpisujejo do Odda
je ra	..................
vin, iSilrl man.
Razstave
Danes ob 18.30 bodo v umetnostni galeriji «A1 Chiostro* (Palača Lantieri) odprli razstavo del slikarja Leonarda Castellanija; odprta bo do 9. oktobra. Umetnik se posveča rezbarstvu in slikanju na keramiki. V svoji dolgoletni umetniški karirri (rodil se je 1896. leta v Faenzi) je šel skozi različne šole in osvojil različne umetniške stile, dokler se ni leta 1950 ustalil v Urbinu ter prevzel stolico za ilustracijo knjig na tamkajšnji univerzi. Vodil jo je 28 let. Živi v tem mestu v Toskani.
V DUHU LISTINE 0 POBRATENJU MED OBČINAMA
Dvodnevno prisrčno srečanje piranskih in oglejskih otrok
Pozdravne besede župana Pontlna in podpredsednika piranske občinske skupščine Musizze
»Namesto da bi se ljudje v svetu srečevali in se medsebojno spoznavali, kot se srečujemo in spoznavamo mladinci in občani Pirana in Ogleja, se prav v teh dneh hudo spopadajo z orožjem,* je dejal vodja delegacije piranskih dijakov in šolnikov, podpredsednik skupščine občine Piran Elio Musizza o’ > včerajšnjem prihodu skupine 42 slovenskih in italijanskih dijakov piranskih sol k vrstnikom v Oglej.
Srečanje, ki bo trajalo dva dni, sodi v okvir manifestacij med 1977. leta pobratenima občinama. Poleg tega gre za povratni obisk oglejskim otrokom, ki so bili pred dvema letoma na podobnem obisku v Piranu.
Dijaki iz Pirana, Lucije in Sečovelj so se z avtobusom nekaj po 10. uri v spremstvu učiteljev likovnega pouka pripeljali v italijansko nižjo srednjo šolo v Oglej, kjer so si kot stari znanci nasmejano segli v roke, za dve leti starejši, obogateni z novimi življenjskimi izkušnjami ter trdno odločeni, da svoje prijateljstva .razvijajo dalje. Ravnateljica srednje šole Pao-. lina Mattioli je za goste priredila
„	^ ni sprejem v šolskem poslopju,.,potem
,rn ,h M,lovan Llrt ' pa je oglejski župan Ludovico Pon-tfn v pozdravnem nagovoru poudaril, kako sedanja pobuda podobno kot druge pobude kulturnega, športnega ter gospodarskega značaja med pobratenima občinama, pomaga, da se seznanjajo predstavniki dveh različnih narodnosti in dveh različnih družbenih stvarnosti. Na takšen način dajemo svoj prispevek k vedno bolj težavnemu ohranjevanju miru v svetu. Takšne o-blike stikov, je dejala Pontin, so možne zaradi dobrih odnosov med našima državama, ki sta vzpostavili inštitut odprte meje, da bi se prebivalci ob meji poznali in spoštovali ter si izmenjavali kulturne dobrine. V spomin na dogodek so si šole izmenjale darila. Še pred
tem so si dobrodošlico izrekli šolski otroci.
Po ogledu muzeja in po kosilu v celodnevni šoli so Pirančani sodelovali na slikarskem ex temporu o oglejskih kulturnih in krajinskih motivih, proti večeru so zanje priredili koncert dveh pihalnih orkestrov iz Ogleja ter Maria Saal iz Avstrije. Zvečer so piranski otroci odšli k družinam, kjer so prespali. Današnji dan bodo posvetili ogledu izkopanin, popoldne pa se bodo pomerili v košarki.
Z ekskurzijo v Beneško Slovenijo se je včeraj zaključilo slavistično zborovanje, ki je bilo od četrtka v Novi Gorici. Med potjo so se slavisti ustavili tudi v Gorici in si ogledali gradbišče slovenskega kulturnega doma. V telovadnici so številno skupino gostov iz vse Slovenije sprejeli predsednik goriškega
Kino
O uri en
VERDI 16.00- 22.00 «1 cavalieri dal-le lunghe ombre*. D. Carradine in J. Keach. Barvni film.
CORSO 16.00 - 22.00 »Lhmpero col pisce •mcora*. M. Hamill in C. Viser. Barvni film.
VITTORIA 16.00- 22 00 «11 piccolo grande uomo*. D. Hoffman. Barv ni film.
Tržič
EXCELSIOR 16.00-22.00 fLa spada nella roccia*.
PRINCIPE 16.0te-22M»«-hftfe super piedi quavi piatti*.
l\ova ('.urica in okolica
SOČA 16.00-18.00-20.00 »Most na reki Kwai*. Ameriški film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Nacionalni razred*.
DESKLE 17.00-19 30 »Supermoški*.
SEJA OBČINSKEGA SVETA
...................................Milinimi..................................................................................miihmmihmhimmhm..............
Zaključna gradbena dela na celodnevni šoli v Steverjanu
Polaganje glavnih cevi nove ja vodovoda - Izvolitev nekaterih komisij
Na seji občinskega sveta v šte-'erjanu, ki je bila v petek zvečer, e župan Stanislav Klanjšček uvo-loma povedal nekaj besed o jav-ilh delih, ki so v teku. V tem ted-iu so pričeli z deli na celodnevni ioli. Dražbo si je s 5-odstotnim zni-anjem prilastilo gradbeno podjetje *rotto. Položilo bo vse podove, del-io uredilo zapirala ter poskrbelo a zunanje okolje. Po predvidevanih bi, morali dela opraviti še v em letu, tako da bi se celodnevna iola v novo poslopje preselila ta ;oj po novoletnih počitnicah.
Hudo neurje, ki je povzročilo po-ilave v nekaterih furlanskih vaseh, larekuje regulacijo potoka Vrbači-la, povzročitelja poplav. Potok je lamreč poln zavojev ter je zara-ičen, tako da se po njem voda »časi odteka. Z regulacijo bodo »tok izravnali zemljiške parcele pa » občina tako uredila, da kmetje le bodo oškodovani. Ureditev poteča je nujna tudi zato, ker teče » območju zaščitenih vin. Lastniki temlje ob potoku so na italijanski itrani, nekaj pa jih stanuje tudi i jugoslovanskih Brdih.
Župan Klanjšček je nato poročal > polaganju glavnih cevi novega rodovoda. Gradbeno podjetje je pla-itične cevi v premeru 10 cm poloblo v ščednem, v nekaj dneh jih » položilo vzdolž glavne ceste do Pušče, potem pa bo delo opravilo ie na Valerišču. V drugi fazi pri-Jejo na vrsto napeljave k zasel-com in priključki k posameznim go-ipodinjstvom. Občinska uprava ima ca okrepitev vodovodnega omrežja [ia voljo 277 milijonov lir.
Med druga pomembna dela v tej »bčini sodi izgradnja novega mo-ita v Grojni. Na sobotni dražbi
so dela oddali gradbenemu podjetju za 45 milijonov lir. Novi most bo stal desno od sedanjega (gledano s števerjanske strani), širši bo od sedanjega in tudi cesta bo speljana desno od sedanje, kar bo omogočilo, da bo zadnja hiša na levi strani ceste pridobila nekaj metrov zemlje. Nevi objekt bo o-mogočil večjo preglednost ovinka s ščedenske strani.
V	nadaljevanju seje so izvolili še tiste komisije, ki so «ostale» od prejšnje seje. Tako bodo v gradbeni komisiji, katere veljavnost se »pokriva* z veljavnostjo občinskega sveta, poleg župana, ki ji predseduje, še strokovnjak arhitekt Luiza Codellia in Ivan Mikluš. Ostali člani zastopajo druge strokovne službe.
V	komisijo za ugotavljanje škode po potresu so izvolili naslednje člane: Jožko Vogrič, Jože Simčič, Armano Skok in župan Stanislav Klanjšček. Sindikalne organizacije kmetov v tej komisiji zastopajo Remigij Ciglič, Avgust Štekar ter Michele Formentini.
V	briško gorsko skupnost je občinski svet izvolil naslednje svoje zastopnike: Hadrijan Koršič, Stanislav Klanjšček, Simon Komjanc in Florijan Planinšček. Po dogovoru med strankami bo Hadrijan Korši7, novi predsednik briške gorske skupnosti.
V	okrajno družinsko posvetovalnico so izvolili Lojzeta Mužiča, Anko Černič in Florijana PlaninšČka.
Svetovalci so nato odobrili spremembo proračuna, kjer se je postavka za popravilo pokopališč zvišala. Od dežele so namreč prejeli skoraj 14 milijonov lir.
Odobrili so nekaj sklepov občinskega odbora. Tako sta s 1. julijem
postala stalna uslužbenca geometer Claudio Fattore in Alenka Černič. Svojo službo sta nastopila kot odgovorna za ugotavljanje škode zaradi potresa, sedaj pa bosta urejevala še druge gradbene probleme v občini.
Župan Klanjšček je nato pojasnil postopek za odpravo nevarnosti, ki jo za ljudi predstavlja razpadajoča hiša Lidija Nikolavčiča. Župan je najprej odredil, naj lastniki sami izvedejo potrebna zaščitna dela, potem pa so se začeli pogajati o njeni prodaji sosedu Jožefu Prinčiču, tako da je občina sklenila začasno zaustaviti postopek za zavarovanje objekta.
V sklepnem delu seje so razpravljali o deželnem denarnem prispevku za pomoč potrebnim občanom.
Rosana Cej je podlegla poškodbam
V tržaški bolnišnici je včeraj u-mrla 17-letna Rosana Cej iz Drevoreda 20. septembra v Gorici, ki se je prejšnji večer hudo poškodovala v prometni nesreči pri Krminu. Bila je v avtomobilu, ki ga je vozil prijatelj Maurizio Prodorutti. v njem je poleg Cejeve bila tudi 19-letna AntoneUa Colja Rojca iz Ulice Ponte del Torrione. Avto se je iz neznanih razlogov zaletel v drevesa, ki stoje ob cesti, medtem ko sta dva sopotnika bila laže ranjena, je bilo stanje Cejeve zelo resno in so jo zaradi tega iz krmin-ske bolnišnice najprej prepeljali v Gorico zatem pa v Trst.
Trgatev v Brdih je pred durmi. Vinogradniki so pripravili posode, jutri, v nedeljo, ali najkasneje v ponedeljek pa se bodo spustili med brajde in začeli obirati, Vreme je v zadnjem času in tudi v prav zadnjih dneh kot nalašč, da grozdje še bolj dozori ter pridobi na sladkorni stopnji. Leta se. iz dneva v dan povečuje ter tako odpravlja slabe posledice mrzlih dni spomladi in mrzlih noči celo sredi poletja, ko smo imgli nekajkrat šest namesto 18 stopinj.
Vinogradniki so zadovoljni z letino. Ni sicer kot lanska, ki je bila
takšna.
net sta se namreč bolj osula bela grozdja in tudi veliko manjših jagod imata. Sladkorna stopnja se v zadnjih dneh dviga. Imeli bomo nekoliko bolj kiselkasto vino, kar ne bo motilo, če bo imelo druge lastnosti, ki jih vinogradniki dobro poznajo.
Prireditve
Na pobudo Kluba za umetnostno kotalkanje iz Nove Gorice bo na kotalkališču v Novi Gorici jutri, 28. septembra, ob 18. uri (po jugoslovanskem času), kotalkarska revija, na kateri nastopajo člani prosvetno - športnega društva »Vipava* s Peči in novogoriški kotalkarji.
Razna obvestila
Enotni sindikat upokojencev vabi upokojence iz Doberdoba, Poljan in Dola, da pridejo v torek, 30. t.m., ob 15.30 na običajni sedež v Doberdob, kjer bo govor o važnih vprašanjih, ki zanimajo upokojence.
šolsko skrbništvo v Gorici obvešča vse tiste, ki so na prednostnih lestvicah za službo v otroških vrtcih, naj nemudoma, do 2. oktobra, javijo skrbništvu svoj naslov in morebitno telefonsko številko ter didaktični okoliš, v katerem bi ra de imele službo. Lestvic ne bodo spreminjali.
Na poštnem uradu v Doberdobu bodo jutri in v torek upokojenci lahko dvignili razliko pokojnin kategorije VO za ves zaostali čas.
Prosvetno društvo Sovodnje vabi domača dekleta in žene, naj pomagajo pri urejanju domačega kulturnega doma, in sicer vsak večer od 20. do 22. ure.
Plavalni bazen na Rojcah bo od prt po naslednjem urniku: ob delavnikih od 19.30 do 21. ure, ob nedeljah zaprt.
Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča, da bodo v petek, 3. okt., pričeli z rekreacijsko telovadbo za odrasle v telovadnici kulturno športnega središča .
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr-
PRIPRAVLJALNI ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB IZ JAMELJ
se iskreno zahvaljuje vaščanom, učiteljem, predstavnikom oblasti in organizacij, župniku S. Rejcu, zastopnikom iz matične domovine, nastopajočim zborom, govornikom, delegacijam z venci, vsem številnim udeležencem ter vsem tistim, ki so s prostovoljnim delom, denarnimi prispevki in drugače materialno in moralno podprli akcijo za postavitev spomenika padlim in da je bila slovesnost ob odkritju 21. septembra letos tako uspešna in svečana.
TO SKGZ Mirko Primožič, tajnik Aldo Rupel in član teritorialnega odbora Ace Mermoija. Predsednik odbora Mirko Primožič je slavistom o-risal politični, gospodarski in kulturni položaj goriških Slovencev in spregovoril o našem boju za zaščitni zakon. Prof. Aldo Rupel je govoril o strukturi slovenskega šolstva v Gorici in o vlogi telesne kulture pri nas. Ace Mermoija pa je osvetlil pomen Goriške v kulturi Slovencev. V imenu Slavističnega društva se je gostiteljem zahvalila prof. Breda Pogorelec.
Koncerti
Ob stoletnici cerkve sv. Mihaela na Vrhu in ob praznovanju cerkvenega patrona bo moški zbor »E. Grion» iz Tržiča priredil danes ob 17. uri koncert v vrhovski cerkvi. Na koncert vabijo vrhovski župljani.
DEŽURNA ’EKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89, tel. 24 43.
m
AUTO SACCHETTI
servis za
Audi
VOLKSWAGEN
GORICA — Ulica G. Cascino 7 — tel. 2069
Avtomobilske dohode*'— ‘Dfe'IOVh1(!bu ‘ OfJT Črtih”in potrebščine
URNIK: vsak dan od 8. do 12. ter od 14. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure
Ln
GORICA, Korzo Italija 76 tal. 81-032
r\J
EKNOMEC
PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO SERVIS IN TEHNIČNA POMOČ
Priznano mednarodno avioprevozniško podjelje
LA	G O R I Z I A N A
GORICA - UL Ouca U’Aosta 18« - tel. 28-45 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA
Lesena okna in balkonska vrata Vam nudi po ugodni ceni
AGROFOREST
Ul. San Michele 334 INDUSTRIJSKA CONA GORICA
	
	v
lili	KMEČKA BUNKA
	USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14
	Tel. 2206 • 2207
	TELEX 460412 AGRBANK
ip	VSE BANČNE USLUGE ■ MENJALNICA

OKVIRNI PREGLED REPERTOARJA 1980-81
Glasbena matica vstopa v novo koncertno sezono
v
Začetek z mladinskim zborom iz Maribora, taključek s Siškovičevim violinskim recitalom - Vmes tudi Slovenska filharmonija s pianistko Dubravko Tomšič
Tudi letos je Glasbena matica iz Trsta povabila za ljubitelje klasične glasbe vrsto priznanih glasbenih poustvarjalcev s pod ročja zborovske, instrumentalne, simfonične in operne glasbe.
Letošnjo koncertno sezono bo začel Mladinski pevski zbor iz Maribora, ki ga vodi Branko Rajšter,, in katerega je naše občin stvo že poslušalo v eni od preteklih sezon v Trstu in Gorici. Zbor, ki ga sestavljajo učenci mariborskih osnovnih šol, deluje že 15 let in ga prištevamo v sam vrh ju goslovanskih mladinskih zborov. Nastopal je na domačih festivalih ter na mednarodnih zborovskih tekmovanjih in bil deležen številnih umetniških priznanj in nagrad.
Naslednji gost letošnje sezone bo komorna skupina «Ensemble di Venezia», ki jo sestavljajo violinist Giovanni Guglielmo, violist A leardo Savelli, kontrabasist Mario Pitzianti, oboist Bruno Baldan ter klarinetist Giorgio Brezigar. V-metniški cilj tega ansambla, ki je bil deležen številnih laskavih pri znanj svetovnih kritikov, je širiti manj poznana dela skladateljev od baroka do današnjih dni. oziroma tiste skladbe, ki jih odlikujejo redke umetniške in glasbene posebnosti. Ansambel nam bo predstavil skladbo «Posvetilo» za solistično violino Bruna Maderne, «Tri madrigale» skladatelja Mar tinuja, Prokofjeva «Kvintet op. 39» ter «Duo za violino in klarinet» Dariusa Milhauda.
S področja komorne glasbe bomo v letošnjem letu lahko poslušali še nastop Slovenskega komornega orkestra pod vodstvom An tona Nanuta ter solistov trobentača Stanka Arnolda in pianistke Ingrid Siličeve. Predstavili nam bodo vrsto skladb iz kla.' ičnega repertoarja slovenskih in tujih skladateljev.
V januarju se nam obeta boggt
glasbeni večer s pianistko Dubravko Tomšičevo ter Simfoničnim orkestrom slovenske filharmonije pod vodstvom madžarskega dirigenta Antala Jankovicsa. Spored bo obsegal krstno izvedbo skladbe za orkester «Otroške igre» Pavleta Merkuja, Balasovo «Kan tatov za sopran in orkester ter * ahmsov c Pr vi klavirski koncert».
Nastopu Slovenskega trobilnega kvinteta, ki bo na sporedu v januarju, bo sledil .klavirski recital nemškega pianista Gunterja Lud-wiga, ki bo obsegal <cšest bolgarskih plesovv Bele Bartoka, sonato Hagdna in Chopina ter Schumannov «Carnevah. Pianist Giinter Ludulig, ki se je izoblikoval na visoki glasbeni šoli v Frankfurtu in se je nadalje izpopolnjevat pri vrsti slavnih pianistov, ima za seboj številna gostovanja po Evropi, Južni Ameriki, Afriki ter vzhodni Aziji bodisi s samostojni mi koncerti kot tudi solist v slavnih orkestrih. Zaradi svojega izrazitega nagnjenja h komornemu glasbenemu izražanju je bil pianist tudi večletni spremljevalec violinista Igorja Ozima.
Za ljubitelje zborovske glasbe je v marcu na sporedu nastop komornega zbora RTV ■ Ljubljana, pod vodstvom Jožeta Fiirsta, kateremu bo čez mesec dni sle dil koncertni večer ansambla eSlavka Osterca» s skladbami pomembnih jugoslovanskih in tujih skladateljev.
Letošnjo koncertno sezono bo zaključil violinski recital Črtomi-ra šišlcoviča, bivšega gojenca Glasbene matice, ki je pred krat kim diplomiral v Kblnu v šoli Igorja Ozima in se sedaj izpopolnjuje v Ameriki pri prof. Gulliju.
Na programu je še vrsta koncertnih večerov izven abonmaja, na katerih bodo nastopali tržaška altistka Marta Valetič, Jazz or kester RTV - Ljubljana, gosto-
vanje ene izmed jugoslovanskih opernih hiš ter diplomski koncert s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo iz Ljubljane z dirigentom Stojanom Kuretom in pianistom Aleksandrom Rojcem.
Koncertna sezona Glasbene matice se bo začela 24. oktobra in končala 23. aprila. Razdeljevanje abonmajev se bo začelo s ponedeljkom 6. oktobra, lanski abonenti pa bodo lahko potrdili svoj sedež do 15. oktobra. (Točen razpored posameznih koncertov v a-bonmaju je naveden v oglasu na straneh tržaške kronike.
m. b.
Člani ansambla »Ensamhle di Venezia» — gostje abonmajske sezone Glasbene matice
PRI CANKARJEVI ZALOZBI
r. rizman: Marksizem in nacionalno vprašanje
Natis zanimive doktorske disertacije na lilozolski fakulteti v Ljubljani
Tudi Rizman je leta 1978 na filozofski fakulteti univerze v Ljub ljani ubranil doktorsko disertacijo na temo Marksizem in nacionalno vprašanje. Disertacija je \ ne kolilo predelani obliki izšla zdaj pri Cankarjevi založbi v Ljubija ni pod istim naslovom in z oznako v podnaslovu: Razvoj temeljnih koncepcij o narodu v marksistični družbeni misli. Ko ugotavljamo, da je naša družboslovna literatura še vedno skromna in še ni zajela vseh vprašanj in problemov, pomeni Rizmanova razprava. zlasti zdaj, ko je v knjigi dostopna širši javnosti, nedvomno obogatitev slovenske družboslovne literature.
......................................
MARJAN KRAVOS V GALERIJI KRAŠKE HIŠE
«Klinična kartoteka papirnate vrečke»
Kravosove velike jedkanice odražajo prizadevanje, kako čim smotrneje spojiti tradicijo z novimi postopki, ki jih na področju grafike omogoča tehnološki napredek
Razstava velikih jedkanic Marjana Kravosa v Kraški hiši predstavlja v nekem oziru višek zamejske grafike. V njih namreč zasledimo najsodobnejše izpopolnitve sicer tako tradicionalnega jedkanja in odtiskovanja kovinskih matric. Dejstvo je, da se v listih naše grafike pojavljajo zanimivi novi grafični učinki, predvsem po za slugi tega diplomiranca s cenjene grafične specialke ljubljanske a-kademije. Razumljivo torej, če se tudi v okolju tržaških grafikov in to ne le meti tistimi, ki jim je bil Kravos učitelj, utrjuje mnenje, da predstavlja ustvarjalnost tega
NOVA GLEDALIŠKA SEZONA V NOVI GORICI
Za začetek Shakespeare
Plemenito glumaštvo novogoriških igralcev v retiji hrvaškega režiserja Dina Radon je vi ca ■ Na repertoarju gostovanje 55G iz Trsta z igro «Kdo se boji Virginije Woolf?»
Med prvimi slovenskimi poklicnimi gledališči je začelo svojo novo sezono 1980/81 Primorsko dramsko gledališče v Novi Gorici. V sredo, 10. septembra je ob občinskem prazniku novogoriške občine uprizorilo na svojem odru v Solkanu Shakespearovo komedijo »Dva gospoda iz Verone*. Preden pa bomo podali oceno letošnje prve premiere, poglejmo še na kratko letošnji repertoar novogoriškega gledališča.
Poleg že omenjene Shakespearove komedije bo sledila uprizoritev dramskega besedila sodobnega angleškega avtorja Briana Clarka «Čigavo je moje življenje* v režiji Dušana Mlakarja. Avtor se je v svojem delu lotil vedno zanimive in v obeh dobah aktualne dileme: kdo lahko razpolaga s človekovim življenjem? čeprav ne moremo trditi, da je Clarkovo besedilo komedija, se pa zagotovo najbolj nagiba k tej zvrsti. Naslednje delo je slovenska noviteta Svetlane Makarovič «Teta Magda* v režiji Marjana Bevka V zadnjem času se je najprodornejša slovenska pesnica in gledališka pisateljica Svetlana Makarovič lotila 'dramatizacije svojega romana deta Magda* in pripravila tako izredno zanimivo predlogo za predstavo, polno karakterne komike, duhovitih dialogov in tudi globokih misli. Tudi nasled n ja predstava letošnjega reper-toaria je originalno slovensko delo. Gre za noviteto Andreja Hienga «Poletje» v režiji Ljubi:'.' Geor gijevskega. Po naročilu Primorskega dramskega gledališča je namreč zanj Hieng napisal noviteto. ki obeta biti pravi gledališki praznik v tej sezoni. Za konec sezone pa bodo uprizorili še delo J.C. Grumberga «Atel.ie» v režiji Zvoneta Šedlbauerja. Če je v nekem krojaškem ateljeju zbranih šest žensk, potem se tam gotovo kaj dogaja, posebno če jz to temo umetniško obdelal francoski komediograf Grumber. Predstava je namenjena za sprostitev ob koncu sezone.
V redni abonma letošnje sezone pa ima gledališče vključeno tudi predstavo Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta in sicer delo Edvarda Albeeja »Kdo se boji Virginie Woolf?» Za ostali program gledališča pa navedimo še uprizo ritev monodrame Janeza Povšeta »Izvolite, tovariš Marjan* in Bla ža Lukana «Snežana in sedei,. vojska*, medtem k'' so na programu Mladinskega odra tri dela: »Pogovor med prvim in zadnjim kolesom dvokolesa* (avtor skupina) kot lutkovna predstava, dalje »Ci-pek in Capek* kot predstava za o troke in monodrama «Na Bolje gre*.
Shakespearovo komedijo »Dva gospoda iz Verone*, to duhovito igro, polno situacijske komike, besednih iger, ljubezni, ugrabitev in drugih elementov, ki na-redijo že predstavo samo po se-
nuOr iz snaaespearove komedije «DVa gospoda iz Verone* na odru rri-morskega dramskega gledališča iz Nove Gorice
bi dinamično in privlačno za občinstvo je kot gost režiral znani hrvaški režiser Dino Radojevič. Čeprav se je v svojem režijskem konceptu lotil Shakespeara z dovolj klasičnimi prijemi, je vendar vseskozi poskušal in tudi uspel «držati» celotno predstavo v nekem nenehnem ritmu in gladko tekoči napetosti, kar je dalo celotni predstavi že omenjeno dinamiko' in živahnost, tako da gledalec celi dve uri in pol pravzaprav ne pride do sape tako kot tudi igral ci ne. Že začetek, ko so igralci na odru pred odprtim zastorom in čakajo na vstopajoče občinstvo tet- se z njim spogledujejo in duhovito delajo opazke, je bil dober razpoloženjski začetni korak k sami predstavi, čisto v duhu elizabetinskega gledališča.
Tako lahko za režiserjevo delo zapišemo, da je znal celoten an sambel v tej Shakespearovi igri dovolj animirati, navdušiti in tudi veselo pognati naprej, da so i-gralci sami uživali v tem plemenitem glumaštvu, ki ni nikoli zdrknilo na raven kake sejmarske predstave in poceni učinkov. To je bila vesela praznična zabava na odru in v parterju, v kateri je Radojevič posebno pozornost posvetil tudi čudovitemu Shakespea rovemu poetičnemu in realističnemu besedilu v sijajnem prevodu Mateja Bora. In še nekaj je treba pri tej predstavi poudariti: režiser Radojevič je znal predstavo harmonično uprizoriti nekako dvoplastno, plemiči in ostali vzviše-neži so govorili v pojočem verzu, preprosto ljudstvo pa v prozi, kar se je vse odlično ujemalo in iz-prepletalo, pri čemer je bil le poudarek na preprostem ljudstvu, ki je tako odlično spregovorilo v
glavnem skozi bridke, jedke in zafrkljive, a globoko resnične replike obeh slug veronskih gospodov. Tej dinamični predstavi je veliko pripomogla tudi scena Draga Turine, kostumi Jasne Naver-kove in glasba Ivana Mignozija, ki je z motivi sodobne ročk glasbe znal nekako po režiserjevi zamisli aktualizirati Shakespearovo komedijanstvo, ki je v bistvu o-stalo isto in aktualno vse do današnjih dni.
Kolektivnost te tekoče predstave se je kazala tudi v igralskih stvaritvah, saj je ves kolektiv Primorskega dramskega gledališča odigral to komedijo prav tako sproščeno, plemenito glumaško in veselo komedijantsko v najboljšem smislu te besede, da je zares težko poudarjati kako vlogo posebej, zlasti še zato, ker je predstava terjala od igralcev tudi dokaj fizičnega napora spričo svoje dinamike in nenehnega zagona. Tako so odlično in po režiserjevi zamisli odigrali vsi igralci svoje vloge korektno in sproščeno, pa naj gre za Kneza milanskega (Stane Leban) ali Valentina (Silvij Božič) ali pa Proteja (Jože Mraz). Antonija. Protejevega očeta (Janez Lavrih). Turia, prismojenega Valentinovega tekmeca (Iztok Jereb), Eglamourja, pomočnika Silvije pri begu (Tone šolar), Švr-ka, norčavega Valentinovega sluge (Ivo Barišič), Sulca, Protejevega sluge, podobnega švrku (Karel Brišnik), Panlina, Antonijeve-ga služabnika (Tone Šolar), Krčmarico (Breda Urbič), Julijo, Pro tejevo ljubimko (Mira Lampe -Vujičič), Silvijo, Valentinovo ljubico (Nevenka Vrančič) in Lu-cetto, Julijino spletično (Metka Franko). DUŠAN ŽELJEZNOV
mladega škedenjskega rojaka, sinonim za grafično dognanost.
V kratki dobi nekaj let se je Kravos uspešno vključil v razvojno nadaljevanje tiste zvrsti likovne umetnosti, ki nam je v kulturnem svetu Trsta, 'xj zaslugi nje početnika Avgusta Černigoja, in nje nadaljevalca Lojzeta Spacala, prinesla vsestransko in visoko priznanje. Če je med povojnimi slikarji Palčič izbral za svojo grafično ustvarjanje sitotisk s številnimi matricami, ki daje zelo pestro-barvne odtise in množično razmnoževanje, je Kravos ubral težavnejšo pot obdelovanja kovinskih plošč. Kot prvi v naši zamejski grafiki pa uporablja pri tem tudi svetlo-čutne fotografske emulzije. Kravos se je namerno, zavestno, odločil za tradicionalnost grafike, ki sicer omogoča izredno bogato i-gro množice odtenkov barve od najnežnejših do najglobljih temin, a obenem tudi izostreno risbo najdrobnejših prepletov detajlov odlike koti. jih srečujemo v že stoletja .starih mojstrovinah Rembrandtovih'IfjBtffcnk.1 Da pa je tudi Kravosov^ tašfmAh' 'dbšeči, seveda na svoj način, posebno mojstrovino grafičnega izražanja, na to kaže že od vsega početka premočrtnost pri zadevanj, kako čim smotrneje spojiti tradicijo z novimi postopki, ki jih omogoča tehnološki napredek.
Od tod njegovo vztrajno ponavljanje vedno slične si motivike v čim bolj poenostavljenem izgledu snovnosti, brez slikovitosti, ki bi sicer preveč pritegovala našo pozornost. Kravos namreč pravilno meni, da le stalno primerjanje do seženih grafičnih učinkov v obdelavi istega motiva in ob uporabi različnih postopkov, more dovesti grafika do novih prijemov in njih razvitja do umetniške višine. U-metni.ška teža je zatorej le v posebnosti čisto grafičnih učinkov, ki jih ni potrebno omejiti še z e-motivno učinkujočo risbo.
Na vseh dosedanjih Kravosovih razstavah grafike, kakor tudi delno na zdajšnji v Kraški hiši, smo se srečavali vedno z, že po samem besednem poimenovanju, tako brezpomembnim predmetom, kot je to ravno cunja, ki jo brez obžalovanja lahko vsak ftip vržemo v smeti. Je pa cunjo Kravos umetniško ovrednotil in ji dal trajnost časovnega obstoja v svojih grafikah. Če je nje ponavljajoče se prikazovanje na razstavah mogoče koga dovedlo do mnenja, da je slikar prišel do skrajne meje v tematski izbiri, preko katere ne vodi več nobena pot, se je ušteL Čim bo namreč odprl eno izmed štiridesetih map z ravnokar doti-skanimi grafikami, ki jih je osem, se bo srečal v njih z novim profi-: lom Kravosove »mini motivike*. Ta tretji prikaz Kravosove ustvarjalnosti, ki se pojavlja na knjižnem trgu, pa je v bistvu pomanjšan posnetek razstave v Kraški hiši. Tam razstavljene velike jedkanice so po svojem značaju povečani primeri grafik, dosežehi z istimi postopki, kot v omenjeni mapi. Novost pa je v tem, da je Kravos to pot zamenjal, ostajajoč zve$t pri tem samem sebi, rahlo tkivo cunj s homogenostjo papirja, ki ga podaja zgibanega in zlepljenega v o-bičajno branjevsko vrečko, priloženo tudi kot resnično obstoječ rjavi predmet v samo mapo. Torej spet nekaj banalnega, predmet, ki ne mafni našega pogleda v ničemer in ima še krgjši obstoj od rim je. S tem je slikar končno dosegel žel jeni namen vezati našo zanimanje le na lepoto grafičnih učinkov v prekrivanju celotne ploskve vrečice, ki v povečavah delujejo naravnost monumentalno, če odmislimo njih namembno u-porabo. Tako v malih kot v velikih listih izstopajo vse oblike raznih postopkov od suhe igle, čiste ujedanke, mehkega lošča in preko akvatinte do raznolikih fotografsko kombiniranih postopkov. Te nainoveiše grafike se nam zde kot nekakšni kartoni iz »klinične kartoteke* življenjskih peripetij skromne vrečke. Nie neomadeže-vano rojstvo nakazuje list s točnim načrtom obrtniškega zgibanja in zlepljenja v vrečko. Nato je poda-, na vsa nova in gladka kot lepo •-
Kravosove velike jedkanice na stenah galerije Kraške hite v Repnn
blečena mladica v zorni mladosti. Se pa v nadaljnih listih spreminja v površinskih izgledih, kakor da bi Se starala, ko ji slikar z raznimi stopnjami traumatičnih posegov, zmečkaninami in sličnim, spreminja površinski videz.
Kravos je mojster v prizadevni iznajdljivosti, kako prisiliti kovinsko ploščo, da nam pri odtiskava-nju da čim več iz sebe novega
in zlasti še posebna grafična presenečenja. Da je v tem uspel dokazuje na razstavi veliki list, ki se še prepričevalneje vključuje' v »klinično kartoteko* vrečke. V tem listu je vrečka vsa prekrita z navidezno plastično izstopajočimi bunčicami nalik kakemu kožnemu izpuščaju. Kako to doseže je njegova skrivnost. Lahko pa to postane izhodišče za kaj novega. Za
zbiratelje grafik naših slikarjev pa naj h koncu pripomnimo, da bo nova Kravosova mapa v obliki vrečke sčasoma postala cenjena redkost, kot je danes za bibliofile Regentov italijanski prevod Cankarjevega »Hlapca Jerneja* z mojimi litografijami izpred petinpetdesetih let, v krasotno natiskanih sto izvodih.
MILKO BAMBIČ
Že površen pregled pokaže, da je Rizman sistematik in da se je dela lotil načrtno in temeljito obdelal temo, odnos marksizma do nacionalnega vprašanja. Potem ko v uvodu govori o naraščajočem družbenem pomenu naroda in o današnji renesansi narodov in etničnih skupin, ugotavlja, da je pojem naroda ena najpomembnejših oznak za združevanje ljudi in da je ta pojem imel v zgodovinskem razvoju različne pomenske odtenke, ki so se razvijali v času in prostoru. Pri tem je zlasti francoska revolucija i-mela velik vpliv na razvoj pojma naroda. Kakšne so bile ideje naroda v meščanski revoluciji in kakšne so bile zlorabe fašizma, pa je seveda že vprašanje novejšega časa.
Toda to je šele uvodni del Rizmanove razprave, ki v obširnem poglavju tolmači Marxovo in Engelsovo razumevanje naroda, pri čemer se dotika tudi odnosa obeh klasikov do kolonialnega vprašanja. Klasično marksistično razumevanje naroda je seveda doživelo svoj razvoj v nemški socialni demokraciji, tudi drugod in zlasti pri Stalinu. Leninova pojmovanja naroda so bila nadvse pomembna, saj je Lenin poudarjal, da vprašanje naroda ni obrobno terhveč svetovno vprašanje, da ga je treba povezovati z analizo političnih pojmov in ga obravnavati zgodovinsko konkretno ter da je treba upoštevati vidik celote, zgodovinsko določenost konkretnosti z globalnim družbenim prostorom. In brez demokratične izgradnje naroda si ni mogoče predstavljati demokratično izoblikovane družbe. Jugoslovanska družbena misel o narodu ni capljala za drugimi v svetu in od prihoda Josipa Broza Tita na čelo partije je nastajal bistveno nov in zgodovinsko revolucionaren odnos do nacionalnega vprašanja. Izid Kardeljeve knjige Razvoj slovenskega narodnega vprašanja je imel za politično u-smeritev KPJ in KPS neprecenljiv pomen. Prehod od etatizma na samoupravljanje po vojni pa je odpiral nove praktične in teoretične perspektive.
Tako Rizman v štirih delih, razdeljenih na vrsto poglavij, kronološko in sistematično obravnava razvoj nacionalnega vprašanja v luči marksistične družbene misli, strni v zadnjem delu knjige svoje temeljne ugotovitve o tem vprašanju' in dodaja opombe. In tako imamo po zaslugi Rudija Rizmana, — ki je mimogrede povedano — znan sodelavec Vladimirja De-dijera v Russellovem mednarodnem razsodišču, — odlično domače delo, ki v najširšem konceptu obravnava problem naroda in nacionalnega vprašanja v luči znanstvene, teoretične misli in v odnosu političnih delavcev do tega vprašanja.
Z izdajo Rizmanovega dela smo Slovenci dobili temeljito in temeljno delo, ki obravnava nacionalno vprašanje tako v marksistični teoriji kot v praksi.
Sl. Ru.
...........n................................m..
ZAČETEK V ZNAMENJU SLOVANSKIH (RUSKIH) AVTORJEV
Novo in staro na repertoarju ljubljanske Opere in Baleta SNG
Kot višek sezone napovedujejo premiero opere Dekameron češkega komponista Jana F. Fischerja - Gostovanje Hessenške Opere iz VViesbadna
Ljubljanska Opera in balet SNG sta letos napovedala začetek nove sezone sredi oktobra, in sicer z baletno premiero Pepelke Sergeja Prokofjeva, ki jo pripravljata dirigent Lovrenc Arnič in madžarski
koreograf Antal Fodor. Tudi sceno in kostume je zasnoval madžarski gost Attila Csikos. Baletni ansambel se že vneto pripravlja na premiero, ob njem pa vadi operni ansambel za ponovno predstavitev
Mlada sopranistka Vladka Oršanič je v zadnjih dveh letih postala najbolj priljubljena pevka ljubljanskega opernega ansambla. V vlogi Giide v Verdijevem Rlgolettu jo je v minuli sezoni zelo pozitivno ocenila domača In tuja kritika na gostovanju ljubljanske Opere v Gradcu.
.(Foto: Dragan Arrigler)
zelo znane in na ljubljanskem o-dru uspešno uveljavljene opere Knez Igor Aleksandra P. Borodi-na. Premiero pripravljata ljubljanski dirigent Vladimir Kobler in beograjski režiser Mladen Sabljič, v zadnjih letih stalni gost ljubljanskega opernega ansambla. V tej priljubljeni romantični operi, ki so jo krstili leta 1890 v Petrogradu, potem ko jo je skladatelj ustvarjal polnih dvajset let in sta mu ob koncu pomagala tudi Rimski - Korsakov in Aleksander Gla-zunov, je Borodin upodobil prizore iz najznamenitejšega staroruskega junaškega epa »Slovo o polku I-goreve*. Ep opisuje boj južnoru-skih knezov z nomadskimi Polovci. Delo bo angažiralo domala ves ansambel, saj vključuje tudi balet in razkošne zbore Rusov in Polov-cev.
Če bo začetek sezone potekal v znamenju ruskih, oziroma sovjetskih skladateljev, bo Verdijeva predstava Moči usode, ki jo bosta pripravila dirigent Milivoj šur-bek in režiser Zvone Šedlbauer (v operi je debitiral z režijo enodejanke Svitanja Pavla šivica) potrdila repertoarno navezanost ljubljanskega opernega gledališča na starega italijanskega mojstra. Delo je kajpada dovolj znano, da ga ni potrebno posebej predstavljati.
Kot višek sezone napovedujejo v Operi februarsko premiero opere Dekameron Jana F. Fischerja, češkega skladatelja, čigar delo na temo Anne Frank, »Romeo, Julija in tema* so pri nas pred leti že z uspehom predstavili. To bo 81. jugoslovanska operna praizvedba, pomenila pa bo dokaz dolgotrajnih in trdnih kulturnih vezi med Slo-
venci in Čehi. (Žal v zadnjem času že napovedane premiere Cikke-rjeve opere Vstajenje — po Tolstojevem romanu — tudi letos še ne bodo mogli uprizoriti). Skladatelj Fischer je v operi obdelal štiri znane zgodbe iz Boceacciovega De-kamerona. Premiera je bila na češkem pred dvema letoma, nato pa le še v Nemški demokratični republiki. Z deloma, če bo uspelo in odmevno, bi se utegnila ljubljanskemu opernemu ansamblu odpreti vrata tudi na gostovanja doma in v tujini. Poznavalce Boc-cacciovih mojstrovin ni težko prepričati. da temelji operno delo na vsej renesančni tipiki, ki jo je skladatelj znal preobleči v sodobno glasbo. Uprizoritev bosta pripravila dirigent Ciril Cvetko, kot operni režiser pa se bo prvikrat predstavil Žarko Petan, sicer znani slovenski dramski režiser, dramatik, humorist. Z njim bo Opera letos razširila krog domačih sodelavcev. Sceno bosta pripravila Niko Matul, kostume pa Alenka Bartlova.
Tudi baletni ansambel bo pripravil eno jugoslovansko praizvedbo - večer z deli TrolJenta in vrag Alojza Srebotnjaka. Šentflorjancl Kruna Cipcija in četrto simfonijo Lucijana Marije Škerjanca. Dela bodo koreografirali Vlasto Dedo-vič, Metod Jeras in Henrik Neubauer.
V okviru meddržavnega sodelovanja bo na ljubljanskih opernih deskah gostovala Hessenška državna Opera iz Wiesbadna, ki bo predvidoma že v novi veliki dvo-
MARIJAN ZLOBEC (Nadaljevanje na 8. strani)
Univerza: študentje naj zavestno izbirajo fakuiteto
Navzlic vsem težavam se študij obrestuje
Ob maturi je dejansko že vse odločeno ali vsaj zakoličeno: kdo se bo vpisal na univerzo, kdo se bo takoj lotil iskanja službe in tudi tisti, ki ne vedo, kaj bi, pravzaprav nimajo velikih izbir; njihova negotovost ne izhaja iz prevelike izbire, ampak v večini primerov iz premajhne možnosti odločanja in krmarjenja lastne usode tako kot bi sami želeli.
Izbira je bila pogojena že mnogo prej s samim vpisom v določeno višjo srednjo šolo in zadnja leta z vzdušjem, ki je obdajalo bližajoči se problem opredelitve: vzdušje v družini, med prijatelji in v dijaku samem. Novice o usodi in izkustvu znancev iz starejše generacije, novice iz časopisov in drugi viri informacij so mu že v veliki meri omejili izbiro. V tistem kratkem času po maturi, ko se mladi človek mora uradno odločiti, je časa dovolj komaj za preveritev prejšnjih hipotez in načrtov. Vsekakor premalo.
Nekateri med fanti rešijo problem negotovosti s tem, da gredo čim prej k vojakom in tako odložijo kritični trenutek vsaj za eno leto; drugi pa se iz iste negotovosti vpišejo na univerzo, v to veliko parkirišče mladinske brezposelnosti in ostanejo tam parkirani, dokler ne postane tudi to zavetje predrago.
Kaže, da je teh zadnjih vedno več. Anketa, ki jo je ravnokar izvedel SLOKI med letošnjimi maturanti je pokazala med~ absolventi klasičnega in znanstvenega liceja skoro 20°'o takih, ki še ne vedo. ali se bodo vpisali na univerzo ali niso še odločili smeri, ki jo bodo izbrali. Glede na to, da sta ti dve šoli pripravnici na univerzo je taka neodločnost le mesec pred zaključkom vpisovanj precej simptomatična in jasno izraža težavnost te izbire danes.
Dejansko se znajdejo nove generacije maturantov v precepu: zaposlitev ni lahka in kaže, da bo še nekaj časa ostala nelahka, (podatki za vso Italijo, kažejo, da je štiri leta po maturi redno zaposlena komaj polovica maturantov tehniških srednjih šol). Po drugi strani pa tudi vpis na univerzo ni več jamstvo za zaposlitev. Za dobro zaposlitev pa so potrebne večini nedosegljive pouniverzitetne specializacij-ske šole, iz katerih črpajo velika podjetja svoj kadre.
Kakšna pravila igre veljajo na tem nebleščečem obzorju, če sploh obstajajo pravila?
Če izpustimo vse nerešljive subjektivne razloge, ki nekoga lahko navajajo k zaposlitvi namesto k nadaljevanju študija, in se ustavimo pri tistih, ki si še postavljajo ta problem, lahko ugotovimo, da čudežnih pravil sicer ni. a da družbeno dogajanje okoli nas v zvezi s ponudbo in s povpraševanjem p0 delovni sili lahko razumemo in da se zato tudi lahko v tem orientiramo.
Predvsem je treba poudariti že staro ugotovitev, da šola ni dovolj, ne za takojšnjo zaposlitev, ne za uspešno kronanje univerzitetnega naslova s primernim delom. Ker je konkurenca za zaposlitev crireiša. je treba samemu študijskemu naslovu dodati še druge lastnosti: prakso, znanje .jezikov ali kaj podobnega. Nadalje lahko ugotavljamo, da se gospodarske razmere razmeroma hitro razvijajo; vse bolj pogosto je treba ta razvoj doumeti, ujeti z njim korak in se mu prilagoditi.
Študij je pravzaprav le neka posebna oblika investicije .tega se je treba zavedati zlasti v tej fazi, ko Je ta investicija vse manj produktivna. Zaključek bi lahko bil. da torej študij na univerzi ni manj priporočljiv, kot .je lahko bil pred leti, ampak, da je bolj zahteven.
Zato imajo vsi tisti, ki se vpišejo na univerzo le z namenom, da bi »poskusili*, ali da »vidijo kako zgleda*, le malo možnosti za uspeh. Študij zahteva danes poleg odločnosti in vztrajnosti še celo nekaj več: razglednost, ki omogoča,,,da se študent RlifOTUft. na...5V0j«,.tecr„I dočo zaposlitev še o pravem času, da lahko tudi svoj študij pravilno usmeri in razume.
Situacija za tiste, ki mislijo študirati naprej, gotovo ni rožnata, a tudi ne tako negativna, da bi jih odbijala. Projekcije in analize zaključkov študija in zaposlitve diplomatov kažejo, da imajo znanstvene ir tehnične smeri še dobre možnosti rza nudenje primerne zaposlitve. Za maturante slovenskih šol v Italiji bi tudi pomanjkanje materialnih sredstev ne smelo vplivati v preveliki meri na klonitev v dilemi zaposlitev - študij, saj imajo široke možnosti in pogoje za študij v Sloveniji. A na to so morali pomisliti pravočasno.
PAVEL STRANJ
Kaj je potrebno za vpis na univerzo
Za vpis na univerzo je treba predstaviti tajništvu izbrane fakultete naslednje dokumente:
1.	Prošnjo za vpis na kolkovanem papirju. Prošnjo je treba nasloviti na rektorja univerze, vanjo pa vpišemo svoj priimek in ime, stalno bivališče, fakulteto In študijsko smer, ki jo mislimo o-biskovati;
2.	Izvirno diplomo (oziroma začasno nadomestilo), ki dokazuje opravljeno višjo srednjo šolo;
3.	Osebni dokument, ki ga izda občinski anagrafski urad na podlagi določene univerzitetne pole (izročiti moramo tudi sliko);
4.	Dve podpisani sliki (na svetli podlagi);
5.	Poštno pobotnico o izplačilu prvega obroka univerzitetne takse, ki znaša 25 tisoč lir;
6.	Družinski list, ki ga izda krajevni davčni urad (ufficio di-strettuale dclle imposte dirette), iz katerega izhaja, ali čisti družinski dohodek presega ali ne presega 3 milijonov lir letno.
7.	študentu ni treba tega potrdila, če v prošnji izjavi, da dohodek presega omenjeno vsoto in plača posebno takso 5.400 lir;
8.	Na tržaški univerzi je treba še izpolniti tri statistične pole, ki se jih dobi v tajništvu.
Študentom svetujemo, da se čim-prej obrnejo na tajništvo izbrane fakultete, kjer jim bodo nudili vse potrebne informacije in pole,
PREGLED MATURANTOV SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL’
NA TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM OD LETA 1970/1 DO 1978/9, KI SO SE VPISALI NA UNIVERZO
(stanje ob koncu leta 1979)
Druge možnosti nadaljevanja študija
Dijaki, ki so končali višjo srednjo šolo in bi radi nadaljevali študij, vendar jim ni do univerze, v Trstu nimajo velikih možnosti izbire. Mesto jim nudi sledeče:
Višja šola za socialne delavce, Ul. Battisti 17; študij traja tri leta, ob koncu mora kandidat položiti diplomski izpit; diploma ima veljavo diplome višje šole; možnosti zaposlitve: v zasebni industriji ali pa pri krajevnih ustanovah, v bolnicah, zaporih in na splošno vseh tistih ustanovah, ki se ukvarjajo s skrbstvom.
Šola za bolničarje pri splošni bolnišnici, Ui. Stuparich 1; vpišejp sp lahko (ysi, ki so izpolnili pogoje za’ vpis v tretji razred višje srednje šole: te-,čaji -trajajo tri. leta. .ob koncu katerih dijak po opravljenem izpitu dobi diplomo poklicnega bolničarja: možnost nadaljevanja študija in specializacije: možnosti zaposlitve: v bolnišnicah, zdravstvenih ustanovah in ambulantah, povpraševanje precejšnje.
Šola za babice, Trg Ospeda-le 1; tečaj traja dve leti, pogoj za vpis pa je diploma profesionalnega bolničarja.
Možnosti spremembe učnih načrtov
O učnih načrti!) vetja splošno pravilo, da so na znanstvenih fakultetah zelo togi in da so možne spremembe le za nekaj izpitov. Drugače pa je na humanističnih fakultetah, kjer študent lahko bolj svobodno izbira učni načrt. V glasnem pa so tudi tu že izdelani učni programi, ki predvidevajo nekaj o-snovnih izpitov, študent pa poleg teh obveznih izpitov lahko o-pravi tudi druge, ki jih izbira iz bolj ali manj omejenega seznama komplementarnih izpitov. Na pravni, ekonomski fakulteti in na fakulteti za politične vede lahko študenti neobvezne izpite zamenjajo z izpiti z iste fakultete ali z izpiti drugih fakultete, ki so tena izenačeni. Nekaj izpitov (ponavadi ne več kot tri) lahko izbirajo popolnoma prosto, vendar morajo pri tem upoštevati značilnosti fakultete, ki jo obiskujejo in splošno usmeritev učnega načrta. Več prostosti dopuščajo pravila na fukulteti za jezikoslovje in filozofijo, kjer študent sam izbira vse izpite, ki jih želi opraviti. Pri tem mora glede na študijsko smer, ki jo izbere, opraviti določeno število izpitov iz vsake študijske snovi (npr. toliko izpitov iz zgodovine, toliko iz leposlovja. toliko iz filozofije, itd.).
Za vse velja splošno pravilo, da mora skupno število izpitov v študijskem načrtu odgovarjati številu izpitov v uradnem načrtu vsake fakultete in da morajo pri izbiri izpitov upoštevati kulturno in poklicno usmer' , ki jo daje obiskovana fakulteta.
Studij.sk'- načrte je treba predstaviti najkasneje do 31. decembra (to ni potrebno, če se študent odloči za uradni študijski načrt fakultete). Fakultetni svet nato odloča o predstavljenih načrtih. Pri tem so tri možnosti: ali načrt sprejme, ali ga po pogovoru s študentom delno spremeni, ali pa ga v celoti zavrne. V tem primeru uo moral študent opraviti izpite, ki so v uradnem študijskem načrtu.
Sprejeti študijski načrt Jahko velja za vsa leta študija, vendar Imajo študenti tudi možnost, da vsako leto spremenijo študijske načrte, tako za naslednia leta. kot tudi za prejšnja, saj smeio še neopravljene izpite iz prejšnjih let zamenjati z drugimi, seveda upo-
števajoč vse zgoraj omenjene kriterije.
Še praktični nasvet. Največ vedo o študijrkih načrtih posameznih fakultet povedati študenti, ki obiskujejo zadnje letnike. Na nekaterih fakultetah študenti sami organizirajo informativne centre, kjer | omagajo predvsem študen-
tom prvih letniki pri sestavi načrtov (tak informativni center je lani npr. uspešno deloval na pravni fakulteti). Pri tem pa je treba upoštevati, da je vsaka ocena in izbira izpitov največkrat zelo subjektivna in da je treba vsak nasvet sprejeti «cum gra-no salis*.
Smer ali skupina fakultet	še študirajo	opustili	končali
POLITIČNE VEDE	40	7	2
EKONOMIJA	45	11	5
ZNANSTVENE VEDE	19	5	4
INŽENIRSTVO IN			
TEHNOLOŠKE SMERI	28	6	3
HUMANISTIČNE VEDE	114	20	20
RAZNO	38	4	16
SKUPNO	324	62	67
ki so potrebne za vpis. Opozarjamo še, da tajništva vseh fakultet so odprta le v ponedeljkih, sredah In petkih od 8.3U do 11. in da je v zadnjih dneh pred zapadlostjo roka (5. november) nepregledna vrsta. Samo v izjemnih primerjh, lahko rektor sprejema prošnje za vpis do 31. decembra.
TAKSE
Prošnjo je treba predstaviti do 5. novembra in jo opremiti z vsemi potrebnimi dokumenti o šolskih uspehih in o družinskih dohodkih. V prvem letu imajo pravico do celotne ali delne oprostitve tisti študenti iz revnejših družin (o tem kriteriju odloča upravni svet univerze), n', so na maturi izdelali vsaj z 42/60. V naslednjih letnikih pa morajo študenti opraviti vse izpite, ki jih predvideva študijski načrt iz prejšnjih let, najkasneje do februarja leta, za katero želijo biti oproščeni plačila taks. V tem primeru je treba prošnjo predložiti do 5. novembra, nato pa i-majo čas do marca, da predstavijo tudi octrdilo o opravljenih izpitih.
ŠTIPENDIJE
Štndenti lahko zaprosijo tako za držuvno štipendijo (presalario), kot za dopolnilno štipendijo, ki jo podeli univerzitetna podporna u-stanova. Za državno štipendijo lahko zaprosijo štndenti iz tistih družin, katerih letni dohodki ne presegajo 4 milijonov lir (katerim je treba dodati še 390 tisoč lir za vsakega otroka), poleg tega pa morajo opravi*! določeno število izpitov iz zadnjega obiskovanega letnika že v poletnem roku in vse izpite iz prejšnjih letnikov. Za študente prvega letnika, je dovolj, da so ju-spešno opravili maturo ne več kot dve leti pred vpisom na univerzo, vendar v primeru dveh študentov z enakimi družinskimi dohodki odloča višja ocena na maturi. Štipendija znaša 250 tisoč lir letno za študente, ki bivajo v kraju, kjer ima sedež univerza in 500 tisoč lir za ostale. Študenti iz bolj oddaljenih krajev (praktično izven tržaške pokrajine) lahko zaprosijo za sobo v študentskem domu. V tem primeru jim odtržejo od štipendije po 5 tisoč lir mesečno.
Univerzitetna podporna ustanova podeli vsako leto tudi dopolnilne štipendije, do katerih imajo pravico študenti, ki niso prejeli državne štipendije. Letos je na razpolago 126 štipendij po 500 tisoč lir (za družine z dohodkom do 6,5 milijona), 100 po 350 tisoč Ur (do-
hodek do 7,7 mil.) in 175 po 200 tisoč lir (dohodek do 9 mil.). Tudi v tem primeru lahko študenti zaprosijo za sobo v študentskem domu (vsega skupaj je v treh študentskih domovih na razpolago 562 ležišč), vendar jim za prenočišče odtržejo od štipendije po 20 tisoč lir mesečno. Važno: medtem ko sprejemajo prošnje za državne štipendije do 5. novembra, zapade rok za prošnje za dopolnilne štipendije že 17. oktobra. Vse prošnje morajo biti opremljene z dokumenti o šolskih uspehih in družinskih dohodkih ter z drugimi dokumenti, ki jih zahteva razpis (družinski list, potrdilo o bivanju, zdravniško potrdilo Itd.).
Prehod naših dijakov od šole do zaposlitve
ZAPOSLENI PO DOKONČANI NIŽJI SREDNJI
ZAPOSLENI PO DOKONČANI VIŠJI SREDNJI
ZAPOSLENI IN ISTOČASNO VPISANI NA UNIVERZO
ZAPOSLENI PO OPUSTITVI UNIVERZE
ZAPOSLENI PO DOVRŠITVI' UNIVERZE
NATURA
1 « » 1 « 1 » 1 1
X
OSNOVNA * NIŽJA VIŠJA
SREDNJA SREDNJA
XX
UNIVERZA
Tako približno je potekala pot do zaposlitve za absolvente slovenskih srednjih šol na Tržaškem in Goriškem, ki so ali bi opravili veliko maturo v lanskem šolskem letu, to je za tiste, ki so se rodili v letu 1960. Kot vidimo je šolo zapustilo že po mali maturi približno 20 odst. dijakov; od ostalih, ki so nadaljevali do velike mature, se je nekaj več kot polovica odločila za takojšnjo zaposlitev, nekaj manj kot polovica, pa se je vpisala na univerzo, a le tretjina od teh bo visokošolski študij končala, če predvidevamo, da bodo približno enako uspešni kot predhodna generacija
Slavistika v Ljubljani: težave z nostrifikacijo
Že takoj na začetku: ali se splača na slavistiko v Ljubljano? Katere možnosti (ne)zaposlitve so potem pri nas, ko se z diplomo v žepu, s katero nam univerza v Ljubljani «priznava visoko kvalificirano izobrazbo in podeljuje naslov profesorja slovenščine*, vrnemo domov?
Mikavni vprašanji, na kateri skušam poiskati še bolj (ne)mikavna odgovora in to mimo vseh novinarskih modelov, kar tako — slavistično.
Zakaj se človek odloči za študij slavistike? V tem so bile'še pred desetimi leti najbrž neke iracionalne sile, zaradi katerih'štla sete dekle ali fant s Tržaškega ali Goriškega odločila za to smer in pot v Ljubljano. Na dnu vsega pa je bila seveda želja nadrobno spoznati slovensko književnost in jezik, seznaniti se z novimi metodami raziskovanja literature, pronicati v literarno zgodovino in lingvistiko, spoznati (kje pa drugje?) najvidnejše evropske sloveniste, itd. Po drugi strani je bila pri nas prisotna tudi želja po samostojnem življenju in v'veljavo je stopil nekakšen skrivnosten rek: «pomagaj si sam kakor najbolje veš*. In to so vse prednosti študija v Ljubljani. K temu pa moram nemara dodati: življenje v čisto slovenskem okolju, popolnoma slovensko mišljenje, delo, branje, pogovor, zabava, odstop od italijanskega govornega kalka, bogatenje besednega zaklada ■— vse to je neobhodno potrebno človeku, ki se v Ljubljani šola. da bi potem mlajše «zamejske» generacije šolal najdragocenejši predmet: slovenščino.
Prav gotovo obstajajo tudi danes tako racionalni kot iracional-
Možnosti študija na tržaški univerzi
Pravna fakulteta, Trg Evropa 1;' diploma v pravu in diploma v političnih vedah; pravo se poleg splošnega deli na pravno smer, administrativno pravno, mednarodno pravno smer, ekonomskoprav-no smer; študij obsega štiri letnike. Možnosti zaposlitve: svoboden poklic (odvetnik ali notar), za kar pa mora kandidat opraviti državni izpit in se vpisati v odvetniško zbornico; zaposlitev v javnih službah: parlament, sodstvo. računski dvor, državno pravobranilstvo, ministrstva, državne ali poldržavne ustanove; poučevanje ekonomskih in pravnih predmetov, zgodovine in filozofije ter tujih jezikov in literatur na višjih srednjih šolah. -
Fakulteta za ekonomijo in trgovino, Trg Europa 1: smeri: e-konomsko statistična, administrativna, profesionalna, bančniško -zavarovalniška, tehnično industrijska; študij traja 4 leta; v o-kviru te fakultete deluje tudi Šola modemih jezikov za prevajalce, ki nudi visokokvalitetno znanje v francoščini, nemščini, ruščini, španščini, srbohrvaščini holand-ščini in italijanščini; študij traja tri leta, potreben je sprejemni izpjt iz izbranega jezika diploma v ekonomskih vedah omogoča: svoboden poklic komercialista. poučevanje zemljepisa, gospodarstva prava, računovodstva in tujih literatur ter jezikov na-višjili srednjih šolah: zaposlitev v javnih uradih, zaposlitev v industriji in trgovinskih družbah.
Fakulteta za tuje jezike in literaturo, Videm. Ulica Antonini 6; glavni jezik so francoski, španski, nemški, angleški, ruski, kom-
plementarni pa hebrejski, ladinski. srbohrvaški in slovenski; študij traja 4 leta; diploma te fakultete nudi možnost naslednjih zaposlitev v javni upravi; zaposlitev v mednarodnih organizacijah, • trgovskih podjetjih in zasebnih industrijah.
Fakulteta za filozofijo in jezikoslovje. Ulica Universita 7: diploma v jezikoslovju in diploma v filozofiji; jezikoslovje Se deli na klasično smer, moderno smer, zgodovinsko - umetnostno - artieolo-ško smer: filozofija ima poleg splošne še psihološko in pedagoško smer; študij traja 4 leta; možnosti zaposlitve:	poučevanje
literarnih predmetov na niž." in višji srednji šoli; zaposlitev v bibliotekah. muzejih in arhivih; v zasebnih podjetjih pa možnost zaposlitve v založniških hišah, v u-radih za stike z javnostjo itd.
Pedagoška fakulteta, Ulica U-niversita 1, Ulica Tigor 22; diploma v literarnih predmetih, diploma v pedagogiki, habilitacijska diploma za ravnateljstvo osnovnih šol; prvi dve obsegata štiri letnike. tretji pa tri; možnosti zaposlitve: proučevanje na nižjih in višjih srednjih šolah ter v javnih ali zasebnih ustanovah, ki se na kakršen koli način ukvarjajo s pedagogijo.
Fakulteta za farmacijo; Trg Eu-rop>a 1; študij traja 4 leta; možnost zaposlitve: v iavnih ali zasebnih lekarnah; v javnih ali zasebnih farmacevtskih industrijah; možnost poučevanja na višji in nižji srednji šoli.
Fakulteta za inženirstvo, Ul. Al-fonso Valerio 32; študij traja 5 let;
—	kemijsko inženirstvo, loči se v tretjem letniku pro specializacijah;
—	civilno inženirstvo, loči se v protem letniku na gradbeno, hidravlično in prevozno smer;
—	elektronsko inženirstvo, loči se na tri smeri: telekomunikacije, avtomatika in industrijska elektronika;
—	elektrotehnično inženirstvo;
—	mehansko inženirstvo;
—	brodarsko in mehansko inženirstvo;
—	rudniško inženirstvo.
Fakulteta za matematiko, fiziko
in naravoslovne znanosti, Trg Europa 1;
—	kemija, obsega prot letnikov, zadnji trije se delijo na organsko - biološko smer in ne-organsko - kemijsko - fizikalno smer, poleg teh je predvidenih še pet drugih usmeritev; možnosti zaposlitve: svoboden poklic kemika po državnem izpitu in vpisu v zbornico kemikov; poučevanje kemije, matematike in fizike na višjih srednjih šolah; zaposlitev v industriji ali v javnih ustanovah;
—	fizika, obsega štiri letnike in se deli na splošno, didaktično in aplikativno smer, ki se še loči na nuklearno, elektronsko, fizikalno - kemijsko in astrofi-zikalno usmeritev; možnosti zaposlitve: poučevanje fizike, matematike in kemije na višjih srednjih šolah; -aposlitev v nekaterih javnih ustanovah; raziskovalna dejavnost pri nekaterih državnih laboratorijih ali v zasebni industriji;
—	matematika, traja štiri leta in se deli na splošno, didaktično in aplikativno; možnosti zaposlitve proučevanje matematike, fizike in kemije na višjih srednjih šolah; zaproslitev v nekaterih javnih ustanovah; raziskovalna dejavnost v državnih in zasebnih laboratorijih; zaposlitev pri centrih za ki mpjutersko obdelavo podatkov;
—	naravoslovje traja štiri leta; možnosti zaposlitve: poučevanje naravoslovja kemije in zemljepisa na višjih srednjih šolah; zaposlitev v javnih in zasebnih ustanovah;
—	biologija traja štiri leta; možnost zaposlitve: svoboden po-klic biologa z vpisom v zbornico biologov; poučevanje naravoslovja, kemije in zemljepisa na višjih srednjih šolah; zaposlitev v zasebni industriji, farmacevtskih laboratorijih in laboratorijih za higieno; javne službe pri nekaterih ministrstvih ter državnih in poldr-žavnili ustanovah;
—	geologija, traja štiri leta in se deli poleg splošne na geološko - stratigrafsko smer — mineraloško - petrografsko smer — geotehnično smer in geofizikalno smer;
—	šola za sprocializacijo v fiziki je namenjena predvsem prodiplom-skemu študiju in tistim, ki nameravajo izbrati prot univerzitetnega docenta.
Fakulteta /a medicino in kirurgijo, Trg deirOspedale 1, Ul. Man-zoni 16, Ul. Alfonso Valerio 32; študij traja šest let. po diplomi pa je potrebna še specializacija.
ni momenti, sicer bi človek nikoli ne vpisal slovenistike na filozofski fakulteti v Ljubljani. Mogoče bo tudi res, da slavista danes ne spoznaš na prvi pogled kot na primer, denimo, pred desetimi leti, ko sem sam prvič stopil v predavalnico na FF. Kljub temu pa mladega človeka vleče na slavistiko nekaj skrivnostnega — mogoče skrita pesniška žilica, znanstveno - raziskovalni talent ali skrivnost jezika. Zaradi dobička in denarja prav gotovo ne, saj je v zamejstvu bodočnost slavista majava. Pri nas službuje navadno slavist vsepoVsod/ šhlrno v svoji stroki ne.
Ostaja mu torej"žačt6.š5e'rije, da je pridobil «nekaj slovenskega*, da zna kolikor toliko dobro pro slovensko govoriti in pisati, čeprav svojega znanja največkrat ne more uporabiti za tisto, zaradi katerega si ga je pridobil — poučevanje, delo v knjižnici, kulturi, založbi.
n.
Kaj rabimo pri vpisu na ljubljansko filozofsko fakulteto? Najprej diplomo .višje srednje šole (gimnazije ali učiteljišča), nato pa da smo zdravi in pametni. Ob vsem tem ne smemo pozabiti na prošnjo za štiprondijo, ki omogoča študentu v Ljubljani kolikor toliko samostojno in brezskrbno življenje.
Ob vpisu se odločimo tudi za študijsko smer. Študent lahko izbere 1. čisto slavistiko, ali 2. slavistiko in germanistiko ali romanistiko. primerjalno književnost, zemljepis, psihologijo, itd.
1.	Čista slavistika je povezava. A predmeta (slovenščine najbrž) s kakim drugim slovanskim jezikom (B predmet) — srbohrvaščino. ruščino, makedonščino, itd.
2.	obstoji možnost, da ob A predmetu (slovenščini) izberemo B predmet v obliki študija italijanščine, nemščine, francoščine, angleščine, zgodovine, etnologije, 'pedagogike, itd. Seveda pa je lahko tudi slovenščina B predmet in eden izmed naštetih A predmet.
Študij A predmeta traja 8 semestrov (štiri leta), poleg tega nam je po osmih semestrih na voljo tudi absolventski staž, da pripravimo diplomsko nalogo in diplomski ustni izpit. Študij B predmeta traja 6 semestrov (tri leta). Uspešno opravljena diploma iz B predmeta je pogoj za Vpis v četrti letnik A predmeta. Jasno je, da oba študija tečeta vzporedno, to je istočasno.
študij je osnovan na predavanjih, diskusijah v seminarju in pisanju seminarskih nalog • (raziskav) ter, na praktičnih vajah. Iz vseh poslušanih predavanj polagamo izpit (prijavimo se lahko 3-krat), ki so pogoj za vpis v višji letnik, če izpite z uspehom o-pravimo, imamo dve prednosti: lahko študiramo redno naprej in obdržimo štipendijo, ki jo sicer ob malomarnem študiju izgubimo. Torej, študijski sistem je tak, da smo primorani krepko zavihati rokave.
Sicer pa so pri vratarju v avli filozofske fakultete na razpolago študijski načrti, kjer so podrobno opisana predavanja, izpiti, čtivo, itd. Vpis je najbrž v tem času še možen, zato pa se morajo interesenti čim prej zglasiti na dekanatu filozofske fakultete v Ljubljani (Aškerčeva cesta 10, V. nadstropje).
m.
V skopih besedah smo tako orisali potek Studite slavistike in s tem tudi dragih smeri na ljubljanski filozofski fakulteti, ki pripravlja mladega človeka na poklic učitelja na nižji srednji in višji šoli. Naša šola potrebuje do bro podkovane kadre, ki obvla dajo slovenščino, saj je le v po-
znavanju materinščine zajamčen obstoj naše narodnostne skupnosti izven meja domovine.
In prav ob šoli se porajajo najbolj boleča vprašanja. Vsaj polovica ljudi, ki poučuje na naših šolali, je brez slavistične diplome, ki lahko edina zagotavlja kakovosten in strokoven pouk. «Lettere» italijanske univerze še zdaleč niso merodajne, čeprav se posamezniki zelo trudijo, da bi njihova ura slovenščine čim bolj odgovarjala potrebam dijakov in naše šole nasploh. Vsekakor pa je to le premalo jn mislfrn/ da se vsi strinjamo- z' misli jp, da iahko samo slavistika rta ljubljiihski univerzi pripravi' dobre ' učitelje materinščine. In prav ob tem se moramo zamisliti.
Slavistov z ljubljansko diplomo je v Trstu in Gorici precej. Zakaj ne poučujejo? Zakaj jim ni priznan študij v Ljubljani? Vsi smo imeli velike težave, da se vključimo v zamejsko šolo. Večina nas je tako službovanje opustila zaradi eksistencialne ogroženosti, saj bi bili na šoli domala brez pra-
vic, nekakšni delavci ena črno*.
Zakaj komplicirajo z nostrifikacijami? Kdo je za to kriv? Zakaj nalagamo ljubljanskim slavistom največ dodatnih izpitov prav v Trstu in Vidmu? Zakaj tako velika škoda slovenski šoli? Zakaj še novo preverjanje znanja, ko pa si na italijanski univerzi skorajda niti ne sanjajo 33 izpitov, kolikor jih opravi slavist v Ljubljani? Pa birokratski iter, stroški za prevajanje študijskega programa, sodišče, ministrstvo, itd? Kdo mi bo znal odgovoriti na vpra-šaujeu pa, katerih italijanskih univerzah lahko ljubljanski diplomiranci, nostrifjpirajo brez izpitov (seveda ne v slavistiki) in to v vseh študijskih smereh, na filozofskih fakultetah pa to ni mogoče?
Skratka, po eni strani je študij slavistike v Ljubljani močno priporočljiv, po drugi strani pa je diplomiranec, ki se namerava vrniti v Italijo, brez svoje službe. Kdaj bodo politiki, oziroma šolske oblasti to uredite?
MARIJ ČUK
BIROKRATSKI ZAPLETUAJI
Razgovor s prof. Lučko Abram, prvo stovenlstko, ki je v zadnjem času nostriflci rala ljubljansko diplomo
Pomanjkanje slovenistov je na šolah in ustanovah že kroničen problem, kaže pa, da se med mlajšo generacijo' zadnje čase širi zanimanje za študij našega jezika. Za temeljitejše in globlje poznavanje slovenskega. jezika, književnosti in kulture pa je danes skoraj nujna izbira študija slovenščine na filozofski fakulteti v Ljhbljani. Od leta 1975 dalje se je na slovenistika vpisalo deset tržaških in goriškili dijakov (1975 — 1 dijak, 1976 — nobeden, 1977 — 1 dijak, 1978 dva dijaka, 1979 — 4 dijaki, 1980 — 2 dijaka), od katerih pa sta se dva že premislila. Nedvomno se dijak po dokončani srednji šoli težko odloči za študij slovenistike v Ljbbljarii in to še posebnb zaradi težav pri nostrifikaciji ljubljanske diplome v Italiji.
; Prva študentka zadnje generacije, ki je diplomirala iz slovenščine v Ljubljani in je uspešno premostila vse zapreke za priznanje diplome, je Lučka Abram, sedanja profesorica slovenščine na srednji šoli «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu. Z njo smo se pogovorili o študiju na obeh fakultetah in o nostrifikaciji.
Zakaj si se odločila za študij slovenščine na ljubljanski filozofski fakulteti?
Zanimalo me je študirati materin jezik: seveda je študij slovenščine najpopolnejši v Ljubljani. Tud) v Italiji obstaja možnost, da se študent izpopolni v slovenskem jeziku in književnosti, razumljivo pa je. da mu tukajšnja fakulteta ne nudi tako temeljite priprave.
Problema nostrifikacije si takrat še nisem postavljala — vse je bilo še tako daleč. Obenem sem bila prepričana, da bo zadeva v nekaj letih urejena in da mi ne bo treba nostrificirati. Moje prepričanje je še utrdil podpis osimskih sporazumov, upala sem pa zaman.
Po končanem študiju slovenščine na filozofski fakulteti te je torej čakala še dolga pot nostrifikacije?
V začetku sem mislila, da se bom lahko zaposlila tudi brez nostrifikacije, kmalu pa sem uvi-
dela, da je edina realna možnost zaposlitve v zamejstvu poučevanje in za to je nujno potrebna prav nostrifikacija. Glede službe ima slovenist v matični domovini veliko več možnosti: lahko postane npr. lektor v časopisni ali radijski redakciji. .. Tako sem se po dolgih birokratskih zapletlja-jih končno vpisala na filozofsko fakulteto v Trstu, kjer mi je fakultetni svet določil še šest dodatnih izpitov.
S kakšnimi težavami si se soočala ob vstopu na tržaško fakulteto?
Največje preglavice mi je povzročila italijanščina, ker sem se v Ljubljani naučila uporabljati slovensko terminologijo, tukaj pa sem se morala seveda privaditi italijanski. Obenem sem morala polagati nekatere zame povsem nove izpite, kot sta npr. italijanska književnost, zgodovina. Moram pa povedati, da so bili profesorji precej razumevajoči.
Kakšne so po tvojem največje razlike med italijanskim in slovenskim univerzitetnim sistemom?
Visokošolski študij v Sloveniji nudi vsekakor bolj specialistično znanje; program je bolj razčlenjen in da študentu popolnejši pregled snovi. Na italijanski filozofski fakulteti študent lahko do neke mere priredi program izpitov svojim o-sebnim zanimanjem; druga pozitivna plat tukajšnje fakultete je seminarsko delo, ki omogoča večjo poglobitev določenega argumenta. V Ljubljani imaš večkrat občutek, da si na višji srednji šoli, ker ima profesor pregled nad tvojim de-iom in si hkrati tudi prisiljen izpolnjevati pogoje za vpis v naslednji letnik. V Italiji vsega tega ni in je večkrat samo od študenta odvisno, ali bo od univerzitetnega študija kaj odnesel.
Govorila si nam o težavah, ki sl jih imela pri nostrifikaciji. Kaj bi ti danes svetovala dijaku, ki želi študirati slovenistiko?
Nedvomno bi mu svetovala, naj se vpiše na ljubljansko Filozofsko fakulteto. Mogoče bodo pred koncem njegovega študija končno le uredili glede priznanja jugoslovanskih diplom v Italiji!
Razgovor zapisala K. M.
28. septembra 1989
..Js
MM
i M
m
Delo z otroki v poletnem centru v Dijaškem domu
PrmtorSierSnevmfc
Tudi v parkirišču brezposelnih možgani ne sinejo zarjaveti
ne zanima. Univerzo je treba spremeniti, neveclneži pa tega ne bodo storili, nevedneži ne bodo spreminjali ne šol in ne družbe. Greti šolskih klopi brez vedoželjnosti res nima smisla.
Poklic, kaj po univerzi, plače. Univerza danes ne zagotavlja službe in niti visokih plač. Naslov velja, če sediš na določenem mestu, v določeni službi, drugače si v krizi; še za vajenca ne moreš več iti. To je rizilc, vendar se dobro ne godi niti vsem tistim, ki nimajo visoke izobrazbe; vsi mladi nimajo sreče, da sedejo na dober stolček. Univerza je torej tveganje, ki ima smisel le, če za nekaj tvegamo, morda za ljubezen do predmeta, ki smo ga izbrali. Ne strinjam se s trditvijo, da vsaka univerza formira ljudi, ki so, kakorkoli že, bolj izobraženi in pripravljeni od drugih. Koliko univerzitetno izobraženih pritlikavcev sedi ob u-radniški mizi, koliko razgledanih ljudi sloji za tekočim trakom. Tudi glede strokovne priprave velja podobno; koliko mizarjev zna dobro opravljati svoje delo in koliko inženirjev ali profesorjev ne zna svojega poklica. Tragika današnje univerze je v lem. da ne nudi neke povprečne podlage. Veliko je odvisno od nas samih.
Strinjam se, da takšno stanje ni pravilno, smotrno in pošteno. Univerza ne bi smela biti rizik, ne bi smela biti le možnost Za znanje, ampak garancija za znanje. Stvarnost je drugačna od tega, kar bi moralo biti s to stvarnostjo se moramo spoprijeti, v tej stvarnosti, se sprašujemo, ali se splača romati na univerzo. Naši odgovori, so odgovori v stanju, ki je. Pomisleki, ako, če bi, moralo bi bili, nič ne veljajo, če se ne spoprimemo s tem. kar je. To seveda ne pomeni, da se nima smisla trudili, da bi stvari, v našem primeru univerze, spremenili. Odločitev za univerzo' prav zalo ne sme bili pasivna, nekak avtomatizem, nekaj, kar naredimo brez resnične volje. Sedeti nekje brez pravega veselja, brez zavesti, da si nekaj želimo, kljub tveganju in brez pravih garancij, nima smisla. Univčrza ne meče preprog pod čevlje, nudi to, kar pač nudi. nekateri pravijo, da je parkirišče brezposelnih; vseeno pa nt modro, če gremo na univerzo brez volje, da si nekaj pridobimo. Se dve besedi o parkirišču: če je univerza res parkirišče brezposelnih, potem ni nujno, da možgani tam zarjavijo. Velike družbene spremembe. ki so dane^i.,p^mg, se hodo; uresničevgle. hubi, je, bodo iz parkirišč prihajali osveščeni in strokovno pripravljeni ljudje. To ni lahko, vendar je možno. Tudi v optiki te možnosti izbi rajmo fakultetne študije. Leteti na univerzo brez cilja, pomeni konec koncev tudi osebno ne-srečo
ACE MERMOLJA
Kako prijetno je risati v družbi | Pedagoška akademija v Mariboru
tvornica učiteljskega kadra
OBISK V OSNOVNI ŠOLI V PODČETRTKU V OBSOTEUU
Vzor sodobne šole, ki mora biti tesno povezana z vsakdanjim življenjem in s krajevno skupnostjo
Poleg šolskega poslopja je Naselje za prosti čas, v katerem delujejo mali TOZD, ustanova za promet, turistična agencija, radijska postaja Kekec, bančna podružnica, kmetijska zadruga in čebelarski odsek - Otroke pripravljajo za življenje, obenem pa vsestransko spodbujajo njihove interese - Zanimanje UNESCO za delo šole
Se izplača vpisati na italijansko univerzo ali ne? Danes si takšno vprašanje marsikdo postavi, predvsem ko dokonča študij na tej ali oni srednji šoli.
Skrb te zagrabi, ko vidiš sosedovega Tineta, ki v jutranjih u-rah raztovarja v pristanišču ladje, popoldan pa popravlja avtomobile; sam se vozi v alfetti.
Potem si rečeš, da je takšna primerjava konservativna, saj denar ni vse, nekaj velja tudi znanje in tudi ni nujno, da se z doktoratom ovenčan človek nosi v fraku in v belih rokavicah. Dobri svetovalci ti kljub temu kažejo na trume brezposelnih doktorčkov, drugi, modrejši, ti dajejo kot vzgled zdravnika, ki je zapečatil košček kiaške zemlje s ponosno vilo in je od vseh spoštovan. Preplašen od vseh teh dejstev, se vpišeš na univerzo zaradi teke ustaljene prakse,
Nekoč je bilo drugače, fantalini dobrih družin so šli na vseučilišča, da bi utrdili svoj družbeni status in potrdili očetovega.
Manj imenitni so romati na «let-tere», bolj imenitni so šli za zdravnike, inženirje in pravnike, vsi pa so se lahko podpisali s cenjenim predznakom «dr». Revnim je ostajala pol semenišča, ki je bila najbolj poceni steza do izobrazbe. Korenite družbene spremembe, vključno z znamenitim 68. letom, so spremenile o-braz univerze, tako. da vseučilišč ne klopi niso rezervirane samo za sinove v dobrih* družin.
Če smo pošteni, ostajajo še vedno smeri, ki le niso za vsaK žep, na ta ali oni način pa si lahko pomagamo. Univerza za vse na le ni vsem prinesla sreče. Začele so se nove težave in nore stiske. Tisoči se ne morejo strpati v učilnico z dvesto sedeži.
Profesorji pravijo, da ni mogoče več resno učiti, slavje, ki spremlja doktorat, se pogostokrat konča neslovesno; novopečeni doktor cepeta s svežo pergame.no. kjer je z zlatimi črkami zapisano, da je pač doktor, med seznami brezposelnih. Iz žagale ga rešijo samo strici, vsi pa le nimamo v rodovniku kardinala ali občinskega odbornika. V proizvodnji tarnalo, da novopečeni inženir ne ve niti, v kalero smer je treba priviti vijak. Profesor, ki prvič vstopi v službo, spozna, da so latinske sklanjatve (ki se jih mora ponovno naučili) prerahla vez1' med njim in razigranimi dijaki.
Potem tarna nad plačo (upravi čeno) in nad papirčki, ki jih o-semnajstletniki mečejo pred k a-tcdcv.
Po heroičnih letih študentskih bojev je sicer vladalu sbojevrst na evforija, kjer smo zamenjali znanje z ideološkim angažmajem.
Znameniti so bili izpiti arhitekture, kjer je tekla beseda o lem, kakšna bojna gesla je potrebno napisati na pročelja, namesto da bi govorili o tem, kako je treba pročelje narediti, da ne bodo predmestja cementni kontejnerji za človeške mase Takšna neučna usmeritev se je izkazala za zmotno, brez znanja ničesar novega ne ustvarimo, brez znanja družbe ne moremo spreminjati, ali pa, manj ambiciozno, brez znanja se ne moremo vključiti v proizvajalne procese. Začele so se tako množiti zasebne šole in zasebni tečaji, ki naj bi bolje pripravili dijake.
Univerza pa obstaja in mora obstajati, čeprav obdajajo njene zvonike temni oblaki, ki jih za-povrstje ministrov in vlad ne zna. ne more (ali noče?) razgnati. Tako smo prišli do vpra Sanja, ali se splača vpisati na univerzo.
Misli in mnenja, ki jih bom navedel v tem oziru, so osebna, do splošnoveljavne sodbe se še nisem dokopal, čeprav sem uspešno opravil univerzitetne študije.
Prvo vprašanje pri odločitvi za univerzo, naj bi bilo znanje in volja do znanja Globoko sem prepričan v to, da nobena diploma ni sol modrosti in znanja. U-niverza, kakršnakoli je pa le nudi čas, možnosti, pa tudi o-snovne informacije, ki pomagajo, da se človek izobražuje. Požirati profesorjeve zapiske je premalo, obstajajo velike možnosti, da svoje znanje dopolnjujemo in izpopolnjujemo tudi sami ali v skupinah. Lov na izpit, sam po
nas 1o!"kar 'senčimo, v resnici	Prvi dan pouka šolarji niso bili ravno najbolj sproščeni
....„„............................„■„...m...............................................*.............................
Ko zamejski študent pride v Ljubljano
Razgovor z dekanom akademije Viljemom Brumcem
Pred kratkim se je končal mednarodni kongres o pedagogiki prostega časa v teoriji in praksi, ki sta ga organizirali SPPČ (Sekcija za pedagogiko prostega časa) in ELRA (European leisure re-creation association) v Maribo ru. Kongresa se je udeležilo veliko gostov iz tujine in drugih, slovenskih mest, ki so prispevali s svojimi osebnimi izkušnjami k raziskavi tega še tako malo obravnavanega področja. Posebno zahvalo so organizatorji izrekli občini Maribor in tamkajšnji univerzi, ki sta sodelovali pri pripravah. Važno vlogo je odigrala predvsem pedagoška akademija, ki je bila ustanovljena pred tremi leti kot fakulteta mariborske univerze.
Dekan Viljem Brumec nam je v kratkem razgovoru razložil, kako deluje akademija in na kakšna področja sega, predvsem pa, kakšno je življenje na univerzi.
študentje, ki so. po dveletnem študiju uspešno opravili akademijo, postanejo poklicni učitelji. Ob vpisu v prvi letnik se dijak lahko odloči za razredno poučevanje ali pa za predmetni pouk, ki se deli na pet smeri. Poleg študija i-majo študentje tudi možnost, da v praksi preverjajo svoje sposobnosti kot vzgojitelji. V ta namen organizira akademija številne nastope na osnovnih šolah, za tiste, pa, ki so na primer izbra i smer telesne vzgoje, izlete v. hribe in tečaje iz različnih športnih panog. ’
Študentske dejavnosti v sklopu celotne univerze se ne omejujejo na predavanja in prakso. Skoro vsi študentje so člani ZSMS, približno desetina pa je včlanjena v ZK. V okviru teh- organizacij se lahko udejstvujejo in sodelujejo pri vodenju univerze. Na vsaki fakulteti predstavlja študente prodekan študent, ki ga volijo letno.
Pred leti je bila to čisto navadna šola. Stavba je naslala že v prejšnjem stoletju, po vojni pa je tu piuk stekel kot v ostalih šolah v Sloveniji: otroci so prihajali ob 8.30, obdelali so predvideni program ter se nato odpeljali proti domu. V zadnjih desetih letih pa j? celodnevna o-snovna šola v Podčetrtku v Obsotelju postala vzor sodobne šole, iti živi v tesni povezavi z vsakdan'im življenjem ter s krajevno , skupnostjo. T^ta 1972 je stara stavba dobila še novi del s sodobnimi učilniermi. ravnatelj .Jože Brilej pa je Eki pno s sodelavci in učenci začel vodit' na šoli tako imenovano pedngogijo prostega časa. Učenci, ki jih je letos skoro . ji^j^e namreč v šolo vozijo i%:''Rcec|y,.oddaljenih kra-, jev. avtobusne zveze niso ravno najboljše in -otroci ostajajo za--radi tega na šoli tudi nekaj časa pred ali po pouku. Kolektiv osnovne šole v Podčetrtku je zato sklenil, da la čas zapolni z različnimi dejavnostmi, ki bodo mladega človeka pripravljale na življenje v družbeni skupnosti
, Izkoristili so zato zeler.a površino ckoli . šolske zgradbe in jo spremenili v «Naselje prostega časa*. Tu jč ndsiala krajevna skupnost v malem, prava družbena skupnost, s poštno centralo, malim Tozdom, z ustanovo za promet ter turistični agencijo. Vse te ustanove ponazarjajo prave družbene strukture in šolarji se lrhko prek njih seznanjajo z resničnim delovanjem socialnih u-Stanov. Ko stopiš v Naselje prostega časa te že ob vratih pričaka pionir v miličniški uniformi, ki ti svetuje, kje lahko parkiraš. Otroci, ki se ukvarjajo s proine-torrt, morajo sevrda poznati . vse prometne predpise, pri čemer jim pomaga tudi krajevna milica. Tu di ; Malt!	deluje že nekaj
leti jV., nj?m, so zaposleni tisti o-troeiv-k# ue aanimajo za razbčne obrti. ritlredHivi so si večjo delavnico. kjer sami izdelujejo spominčke, ki so tipični za ta del štajerske in sicer kozolce, punčke iz cunj ali posede. Te okrasne predmete nato izročijo upravi hotela Atomske toplice, ki jih prodaja svojim gostom. Izkupiček je
Prvič v šolskih klopeh
učencem dobrodošel, saj ga šola lahko uporabi za nakup številnih potrebščin in za razširitev otroškega naselja. V Naselju prostega časa deluje tudi radijska postaja, ki nosi ime po otroškem junaku Kekcu in meteorološka postaja, kjer se najstarejši seznanjajo s pojmom meteorologije. Tik pod gozdom, ki tudi pripada šoli in ga bodo letos predelali v naravoslovni park, so si otroci u-redili malo vasico, travnik, senožet in taborniško naselje, najstarejši pa se ukvarjajo z raziskovalnim taborom Kozjanski), kjer izvajajo številne socialne, zgodovinske in naravoslovne raziskave, kot na primer študijo o ra-zvbju NOB v domači vasi ali z raziskovanjem mpflpjh ^načinp u-porabe sončne .engggvt?.........
Ljubljana in kruh: navidez mogoče drzno vzporejanjc. Toda če pomisliš na Ljubljano je prvo, kar ti šine na misel, tisti ustaljeni Cankarjev epiteton ornans, bela Ljubljana. Bela in sanjska kot Cankarjev kruh, polna presenečenj, upov in skritih želja, polna trepetavega pričakovanja tistih, ki v njej živijo. In natanko takšni so občutki, ki prevevajo C.udenta, ko jo zagleda mogoče prvič, ko ve, da bo v njej preživel ob najboljših obetih svojih pet prav tako najboljših let. Le da je od Cankarja minilo že nekaj časa in Ljubljana žal ni več tako bela, kot je bila. Zdaj je za tistega, ki se vanjo priklati iz »sončne Primorske*, kot jo šaljivo i-menujejo domačini, siva in pusta, posebej v jesenskih in zimskih mesecih. Megle, ki se navsezgodaj vijejo iz vrhniške kotline proti mestu so kot stare ponošene tančice in kot nevidni oklenjujoči pajčolani. Razparajo jih vsako jutro zaspane silhuete 15 tisočih študentov, ki bodo vsak hip napolnili take ali drugačne učilnice. Za tiste, ki ni-
so domačini, je že pripravljen cel kup stvarnih vsakodnevnih problemov in nerešenih ugank. Kje stanovati? V študentovskih domovih, kjer je najemnina razmeroma nizka (od 500 do 700 ND), družba razposajena in učenje ponočnjaško v tistih jutranjih urah, ko se poleže zadnji hrup «žura» iz sosednje sobe? Ali pa v lastnem stanovanju, ki si ga moraš potrpežljivo prislužiti z malimi oglasi na časopisih, s poznanstvi in z izbiranjem med dragimi ali oderuškimi cenami e-nosobnih stanovanj, sob s souporabo kopalnice in garsonjer z dveletnim predplačilom? In če je zamejski ali kakorkoli že izvenljub-ljanski študent rešil tudi ta rebus je pred njim še glavni namen nje govega obiska v slovenski prestolnici: študij.
«Kam pa kam, tovariš?* se ti posmeje izza okenca uradnica na dekanatu.
«Na slovenščino, pa na prime rjalno bi rad*.
»Formularje najprej izpolnite!* in že misliš, da si iz tradicionalne
italijanske birokracije zabredel v drugo, čeprav manj drobnjakarsko in pikolovsko slovensko igro papirjev.
Potem univerza, kjer postane Ljubljana zelena kot luč semofo-rjev, pokošenih dolenjskih travnikov, in praznih žepov štipendije željnih zamejcev. Ostrmiš, ker je prvi, drugi, tretji... in zadnji teden minil brez stavke, ker poteka študij redno, ker nimajo ustreznega slovenskega izraza za običaj ni italijanski profesorski »fuori.se-de», ker 'lobiš sknro vse najpotrebnejše knjige v knjižnici svojega oddelka, ker imaš zdravstveno zavarovanje in se lahko ubadaš z vrsto pri zobozdravniku, ker je izpitov deset, dvanajst in ne pet. . .
V mavrično obarvanem ljubljanskem sprehodu nikakor ne more izostati rdeče. Rdeča je Ljubljana v majskih zastavah, v svoji edinstveni samoupravni socialistični u-reditvi, rdeča ob študentovskih pogovorih o Marsu, Leninu, pa o ruskih strukturalistih v zakajenih mestnih lokalih. Nekje tam, kjer se
od čaša do časa zbira klub zamejskih študentov. V tisti prvi Ljubljani pusti in prazni so znani o-brazi domačih ljudi kot tiha tolažba. Zato rad prihajaš na seje, debatiraš in snuješ take ali drugačne načrte, pa spoznavaš ostale zamejce, tiste iz Avstrije, iz Madžarske. Seznanjaš se z njihovimi problemi, z njihovim v marsičem narodnostno težjim načinom življenja, z njimi govoriš in ustvarjaš. Bogatejši si kot prej. Ob bard rpeku izven časa električnih kitar ljubljanskega «undergrbu‘nda» pa lahko naletiš v pogovoru s svojimi univerzitetnimi kolegi in mestnimi vrstniki na bistveno drugačne dvogovore:
«živiš v Italiji pa si Slovenec?*
«Tako je!»
»Lahko bi prišverral kavbojke .. .» je prva ponudba.
«Torej si naš, zaveden ...» je drugi odgovor. Zaključil bi z njim. Boljši je, za nas pomembnejši, saj je del bele Ljubljane. Tiste Cankarjeve. ..
MIRAN KOŠUTA
se zanimajo za kmetijs^
Pred šolo so si uredili večjo njivo, kjer gojijo bodisi okrasne rastline. kot zdravilna zelišča in poljske pridelke. Pri delu jim pomaga mlad agronom, večkrat pa mladim priskočijo na pomoč tudi domačini iz Podčetrtka, Odlično uspevata tudi živalski vrt in čebelarski oddelek, ki je včlanjen v Društvo slovenskih čebelarjev in ki letno pridela več kilogramov medu za prodajo.
Otroci se torej na šoli ukvarjajo z različnimi dejavnostmi, ,ki so del vsakdanjega življenja in s katerimi se mlad človek na tradicionalni šoli ne more seznaniti.
«Mi hočemo pripraviti naše o-troke na življenje,* nam je povedal ravnatelj šole v Podčetrtku, prof. Jože Brilej. »Predvsem hočemo dati duška mladostnikovim zanimanjem. V naši' šoli ima o-trok priložnost, da se seznani z najrazličnejšimi poklici in da se razvije v zavestnega in aktivnega člana družbe. Poleg tega pa se mora naučiti, da se zdrav, inteligenten človek ne sme nikoli dolgočasiti. Dejavnosti, ki jih človek lahko opravlja ob prostem času je več kot dovolj, človeška domišljija pa lahko ustvari še in še. Otrok, ki obiskuje osnovno šolo, je ravno v tistih letih, ko se v njem rojevajo različni interesi, ki bodo nato začrtali njegovo bodočo življenjsko pot.*
V Naselju prostega časa otrok lahko sam ustvarja, poskuša in spoznava tista delovna področja, ki ga najbolj zanimajo. Dejavnost se začne že v predšolski dobi, saj so v naselje prostega časa vključeni tudi otroci iz vrtca. Tedaj je vsak poskus le igra, vzporedno z otrokovim razvojem pa postane tudi njegova vloga v Naselju prostega časa pomembnejša in bolj povezana z zunanjimi družbenimi komponentami.
»Naša šola noče biti osamljena struktura, ki nima stika z družbo in z okoljem, kateremu pripada,* je poudaril ravnatelj, »K nam prihajajo vsak dan ljudje iz vasi. Nekateri, kot gasilci, čebelarji ali bivši borci partizanskih enot, vodijo samostojne učne ure, kjer se otroci pobliže seznanjajo z obrtjo ali z zgodovino. S šolo pa so tesno povezani tudi bivši učenci, ki se radi vračajo sem in pomagajo, ter ljudje iz vasi. Tudi starejši vaščani imajo naše otroke radi, saj na naši šoli deluje mladinska organizacija za socialno skrbstvo. V njej so otroci, ki redno pomagajo starejšim, osamljenim občanom ter prihajajo k njim na dom. Sami vodijo tudi kartoteko, z imeni vseh tistih, ki so potrebni pomoči. Dobro deluje tudi šolska hranilnica, ki je čisto mala podruž-nira Ljubl janske banke.*
Delo na šoli je počasi navdušilo tako učitelje kot otroke.
«Ko se vključiš v naš kolektiv,* nam je povedala mlajša učiteljica, «si tudi sam želiš biti aktiven prinašalec novih idej. Delo te navduši, navduši te sproščen odnos z otroki in tovariško vzduš-
je v učiteljskem kolektivu.*
šola v Podčetrtku je zadnja leta zaslovela tudi izven meja Slovenije. Postala je tipičen primer šole, ki se je aktivno vključila v družbeno okolje in razvila alternativo tradicionalnemu katedr-skemu pouku. Naselje prostega časa je postalo zanimiva pedagoška izkušnja, ki je v Podčetrtek privabila znanstvenike iz različnih krajev Evrope ter celo iz Amerike. V zadnjem času se je za šolo pozanimala tudi mednarodna organizacija UNESCO, ki misli na osnovni šoli v Podčetrtku izvesti neke vrste raziskavo o interdisciplinarnem prenosu znanja.
Za osebje šole je to veliko priznanje, saj je šola v Podčetrtku sad njihovega VeČliHhfegii stojnega dela. Priznanje je tudi
pozornost številnih družbenih organizacij, ki skušajo šolo, podpirati z denarnimi prispevki. V bližnji bodočnosti bo npr. krajevna skupnost izročila šoli večje prostore, kamor bodo dijaki lahko preselili svoj starinski muzej. Ta pobuda je nastala na šoli že pred leti, otrokom, pa je uspelo zbrati neverjetno število značilnih hišnih, kmečkih in obrtniških pripomočkov, ki so jih uporabljali njihovi dedki in babice. Da, saj sta pravzaprav dedek in babica tudi simbol te šole: nekdanji učenci so namreč izdelali kip dvema starejšima vaščanoma, ki sta redno zahajala na šojo in živela z o-troki. To sta bila dedek in babica, ki sta dočakala veliko starost: delala sta in bila srečna, ‘he da' bi Tte 'ttlkbti dolgočasila.
sp—
Ob koncu šolskega leta organizira vsaka fakulteta anketo za vse študente. Na tak način profesorji ugotovijo, ali so dijaki zadovoljni s študijem, delovnim programom in tudi s samimi profesorji.
Na akademiji se je že zgodilo, nam je zagotovil dekan, da so profesorja odstranili, ker so študentje izrekli negativno mnenje o njegovem načinu poučevanja. Drugače pa so odnosi med profesorji, študenti in uporabniki (že zaposleni študentje) zelo dobri. Dijaki lahko kadarkoli pridejo do dekana, da se pogovorijo o svojih problemih, kljub temu pa ostajajo še številne težave.
Na akademiji je skupno vpisanih tisoč in sto študemov, od katerih je šeststo starih študentov in absolventov, petsto pa na novo vpisanih. Število je sicer veliko, v Sloveniji pa primanjkujejo učitelji (predvsem na najnižji stopnji osnovne šole in na usmeritvah kot so glasbena vzgoja, telesna vzgoja itd.). Zanimiva ugotovitev je, da število vpisanih deklet v veliki meri prekaša število vpisanih fantov (to pa je značilno tudi za naše učiteljišče in za vzgojiteljsko šolo). Tudi pri usmeritvi se fantje in dekleta odločajo drugače: dekleta izbirajo predvsem smer, ki jih bo usposobila za poučevanje na prvi stopnji osnovne šole, fantje pa se posvečajo raje telesni vzgoji.
Pred kratkim so na mariborski univerzi ustanovili tudi stolico madžarskega jezika, ki je namenjena predvsem pripadnikom madžarske manjšine v Prekmurju. Že deset let so imeli Madžari na razpolago lektorja v svojem jeziku, poleg tega pa jim organizira univerza tudi izlete, da se lahko izpopolnijo v madžarščini. Dvojezično šolstvo je urejeno na vseh stopnjah. Trenutno primanjkuje samo univerza, zato morajo Prekmurci madžarskega porekla v Novi Sad.
Dekan pedagoške akademije je na koncu še izrazil željo, da bi mariborska univerza gojila več stikov z univerzami v bližnjih mestih. Poleg ljubljanske univerze, ki itak stalno sodeluje z Mariborom, je zaželeno predvsem sodelovanje s tržaško in s celovško univerzo, bodisi na ravni profesorjev kot dijakov.
E. Z.
PRISPEVAJTE ZA
DIJAŠKO MATICO
OB TEČAJU ANIMACIJE, KI GA ORGANIZIRA Z£V€9 ZA POKLICNO USPOSABLJANJE
Kako prebiti neprepustno škatlo in vzpostaviti nove odnose z ljudmi
Kdor hoče postati animator, mora najprej spoznati samega sebe Tečaj bo v prostorih PD «Slavko Škamperle» pri Sv. Ivanu
Čez dobra dva tedna se bo začel v prostorih prosvetnega društva Škamperle pri Sv. Ivanu tečaj za animatorje, ki ga organizira slovenski zavod za poklicno izobraževanje. O tem tečaju smo že veliko pisali, a le z vidika tistih, ki se ne ukvarjajo strokovno z animatorstvom. Za širšo javnost in za tiste, ki se mislijo še vpisati, pa bo verjetno zanimivejše to, kar nam je povedala Gabriel-la Zubelli, ki bo vodila tečaj.
Organizatorji tečaja ne nameravajo usposobiti poklicnih animatorjev: njihov cilj je predvsem ta, da seznanijo vzgojitelje in prosvetne delavce z novimi tehnikami, ki jih prinaša animacija. Samo s praktičnim prikazovanjem bodo lahko razumeli, kaj pravzaprav predstavlja ta nova beseda.
Animacija, etimološko vzeto, pomeni odkrivanje duše oziroma bistva stvari, oseb, skupin, predvsem pa samih sebe.
Obiskovalci poletnega centra so se radi pomerili v tej Igri
Spoznavanje samega sebe, svojega jaza, je prva stopnja, skozi katero mora vsak. ki hoče postati animator. Samo tako bo lahko odkril nove možnosti izražanja, na katere je pri svojem doraščanju pozabil tudi zaradi tega. ker je nanj vplivalo okolje, družba t vsemi svojimi negativnimi vplivi. Človek, ki je na tak način pogojen, živi, kot da bi bil zaprt o neprepustni škatli, ne goji z ostalimi ljudmi polnovrednih odnosov. S pomočjo tehnik, ki so podobne otroškim igram, lahko človek ovrže vse, kar ga pogojuje, lahko spozna samega sebe, ko je bil še otrok in ni bil suženj družbenih konvencij. Pri tem postopnem spoznavanju pride lahko do zanimivih odkritij: vsakdo na primer je lahko po svoje umetnik, lahko ustvarja. Kdor ne zna risati ali ne zna igrati, ker ga je družba naučila, da je umetnik samo tisti, ki razstavlja v galerijah ali ki nastopa na koncertih, bo lahko odkril, da so tudi v njem zametki umetnika, le da jih ni nikoli gojil.
Razumljivo je, da ne bo nihče postal Picasso ali von Karajan, odkril pa bo nove sposobnosti izražanja, komunikacije z drugimi ljudmi.
Po prvi fazi. ki je večkrat zelo pretresljivo doživetje, ima vsak posameznik možnost, da spozna tiste, ki ga obdajajo, v drugi, povsem nori luči. Postopoma zavestno osvoji vse, kar je na novo odkril, in njegova «duša» postane gibalo vseh njegovih dejanj.
Konkretnejša faza tega razvoja, ki je v začetku nezavesten, je u-sposabljanje posameznikov, da sami organizirajo skupinsko delo o-trok, mladincev ali odraslih. Lahko se poslužijo tehnik, ki so se jih naučili n a tečaju, lahko pa se tudi sami dokumentirajo s pomočjo primernega čtiva. Najbolje ra je, če polagajo tudi v to delo lastno kreativnost.
To je le prvi del tečaja. Praktičnemu uporablianju tehnik bodo stalno sledile diskusije. Tako se bodo lahko vsi, ki se bodo udeležili tečaja, skupno pogovorili in odpravili dvome, ki se bodo sproti rojevali.
Drugi del naj bi bil predvsem teoretski. Organizatorji bodo poleg Gabrielle Zubelli, ki bo predavala v italijanščini, povabili tudi nekatere specialiste iz Slovenije, ki bodo prikazali animacijo, kot jo pojmujejo v jugoslovanski družbi*
Rezultati likovnega in literarnega natečaja ob200-Ietnici prve slovenske šole v Skednju
Leta 1780 je bila ustanovljena v Skednju prva od današnjih slovenskih osnovnih šol. Letos torej poteka 200 let od njene ustanovitve. Pripravljalni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Sindikata slovenske šole. Zveze slovenskih kulturnih društev, osnovne šole »Ivan Grbec* iz Skednja, Slovenske prosvete ter kulturnih društev iz Skednja »Ivan Grbec* in «Uk-majev dom*, je sklenil, da primerno proslayi to obletnico s proslavo, ki bo konec leta v tržaškem Kulturnem domu ter da razpiše likovni in literarni natečaj za predšolsko in šolsko mladino. Natečaj je bil razpisan 25. februarja letos in se je zaključil ob koncu šolskega leta. Likovni, natečaj je bil takole razčlenjen:
1.	Za otroški vrtec je bila razpisana tema »V vrtcu je lepo*
2.	Za osnovno šolo je bila tema: »V šoli je lepo*
3.	Za nižjo srednjo šolo je veljala tema: »Prizor iz šolskega življenja*
4.	Tema za višjo srednjo šolo je bila: »Nariši plakat, za proslavo*.
Literarni natečaj je bil razpisan za dijake srednje šole. Za nižjo srednjo šolo je bil spis z naslovom: »Moji dedje, moji starši in jaz v šoli*; Za višjo srednjo šolo pa spis: »Vloga in pomen slovenske šole za obstoj in razvoj naše skupnosti v zamejstvu*.
Na likovnem natečaju so se najbolje odrezali otroci otroških vrtcev. Svoje risbice je poslalo na sedež SSŠ, kjer so se zbirali vsi prispevki, 16 otroških vrtcev iz Trsta in Gorice. Risbice so poslali sledeči otroški vrtci: otroški vrtec z Repentabra. ki je poslal skupinsko risbo; otroški vrtec od Domja, ki je poslal tri skupinske risbe; otroški vrtec pri Sv. Ani je poslal 24 risb, otroški vrtec z Opčin je zbral 23 risb. Sledijo: otroški vrtec iz Nabrežine z 12 risbami, otroški vrtec s Proseka s 24 risbami, otroški vrtci iz Skednja, Sesljana, Gropade, Mavhinj in iz Barkovelj. Nadalje še otroški vrtec iz Boršta ,ki je poslal skupinsko ročno delo iz ščipalk in žveplenk. Iz Gorice je otroški vrtec iz Ul. V. Veneto poslal dve skupinski
risbi in lepljenko.
Tudi osnovne šole so se polno številno udeležile likovnega natečaja. Sodelovale so naslednje o-snovne šole: «F. Bevk* z Opčin (60 risb), »Bazoviški junaki* iz Rojana (56), «0. Župančič* pri Sv. Ivanu (31), osnovna šola iz Devina (13), osnovna šola iz Barkovelj (9), osnovna šola na Kati nari (27), osnovna šola iz Cerovel (10), osnovna šola iz Mavhinj (9) osnovna šola na Pesku (13), osnov na šola iz Boljunca (29), šola »J, Ribičič* od Sv. Jakoba (19), o-snovna šola iz Boršta (14 pius skupinska risba), šola «K. Širok* iz Ul. Donadoni (30), osnovne šole iz Žavelj, Mačkoij, Ricmanj ter še osnovna šola iz Sesljana (23), šola »V. Šček* iz Nabrežine (15), šola »I. Grbec* iz Skednja (26), šola s celodnevnim poukom »I. Gruden* iz šempolaja (15), šola »Gregorič - Stefančič* pri Sv. Ani (19), osnovna šola pri Domju (25), šola »A. Sirk* iz Križa (17), šola »K. D. Kajuh* iz Gropade (20) ter šola »A. Gradnik* z Repentabra (17).
Vsa pohvala gre vrtcem in osnovnim šolam, ki so se v tolikšnem številu odzvali likovnemu natečaju. Škoda, da niso pos'ale svojih risb šole iz Gorice, da bi še bolj obogatile rezultate natečaja.
Poleg vrtcev in osnovnih šol so na likovnem natečaju sodelovale tudi nekatere srednje šole, kot npr. šola »F. Erjavec* iz Rojana s 45 risbami, «1. Gruden* iz Nabrežine, «Ciril in Metod* s Katinare ter «1. Trinko* iz Gorice. Z višje srednje šole so poslali risbe samo dijaki znanstvenega liceja »F. Prešeren* ter ena dijakinja iz vzgojiteljske šole. Zares skromna udeležba srednjih šol! Kaj dijaki naših srednjih šol ne znajo risati?
Ocenjevalna komisija, ki so jo sestavljali Oskar Bole, Stanka Hrovatin, Miroslav Košuta, Marjan Kravos in Avgust Černigoj, se je sestala 13. junija in pregledala vse risbe ter nagradila naslednje:
1. Otroški vrtci: skupinska risba iz Milj, Danilo Stocchi iz otroškega vrtca v Barkovljah, Kristina Pelicon in Morena Zotti iz otroškega vrtca v Barkovljah, Jurij Gruden
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
Abonma za sezono 1980-81
Luigi Plrandello
Ephr&im Kishon
Mollere
Daniel L. Coburn
Brian Clarke
Ivan Cankar
Wasserman - Leigh
ČLOVEK. ZVERINA IN ČEDNOST komedija v treh dejpnjij}, režija Mario Uršič ,
'BIL JE ŠKRJANEC tragična veseloigra v dveh delih, režija Miran Herzog
ŽLAHTNI MEŠČAN komedija v petih dejanjih, režija Giorgio Pressburger
PARTIJA REMIJA tragikomedija v dveh dejanjih, režija Dušan Mlakar
ČIGAVO JE MOJE ŽIVLJENJE, komedija, režija Dušan Mlakar, gostovanje PDG Nova Gorica
HLAPCI
drama, gostovanje MGL ali Drame SNG v Ljubljani
ČLOVEK IZ MANČE glasbena komedija, režija Vlado Štefančič, gostovanje Komedije iz Zagreba
SEZONA V TRSTU
Vpisovanje abonentov do 30. septembra od 9. do 14. ure pri glavni blagajni Kulturnega doma. Ul. Petronio 4, tel. 734-265. Dosedanji abonenti lahko obnovijo abonma tudi telefonsko do 27. septembra od 9. do 14. ure
SEZONA V GORICI
Sezono, ki jo SSG organizira v Gorici skupaj z ZVEZO SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV in ZVEZO SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE, bomo začeli v Katoliškem domu, nadaljevali pa jo bomo v gledališču Verdi, ko bo dvorana na razpolago. Vpisovanje abonentov od 22. septembra do 16. ok-tobra na sedežu ZSKD, Ul. Malta 2, tel. 84-495, in na upravi Katoliškega glasa, Riva Piazzutta 18, tel. 83-177, od 17. do 19 ure. Abonmaji se vpisujejo tudi na sedežih prosvetnih društev včlanjenih v ZSKD in ZSKP. Dosedanji abonenti lahko obnovijo svoj abonma tudi telefonsko do 4. oktobra.
DUŠAN ŽEUEZNOV
84.
V.
DIVJALI SO
MED VOJNO
PO PRIMORSKI
iz otroškega vrtca v Nabrežini ter Robi Bandi iz otroškega vrtca v Mačkoljah.
Komisija je posebno pohvalila otroški vrtec z Repentabra, otroški vrtec iz Ul. V. Veneto v Gorici, otroški vrtec od Domja za skupinske risbe ter še otroški vrtec pri Sv. Ani.
2. Osnovne šole: nagrajeni so bili Irena Milanič iz 1. razreda osnovne šole »K. Širok* iz Ul. Donadoni, Nadja Fučka iz L razreda osnovne šole «Oton Župančič* ter Tatjana Hrovatin iz 2. razreda o-snovne šole »K. štrekelj* iz Sesljana. Posebno pohvalo je ocenjevalna komisija izrekla sledečim šolam in posameznikom: šoli s celodnevnim poukom v Žavljah (2. razred), Damjani Olenik iz 1. razreda osnovne šole pri Domju, Lari Lupine iz 2. razreda osnovne šole «F. Bevk* na Opčinah, Tjaši Kralj iz 1. razreda šole s celodnevnim poukom v Ricmanjih, Barbari Zlobec iz 3. razreda o-snovne šole «Gregorič - Stepančič* pri Sv. Ani, Tanji Calzi z osnovne šole »Karel Destovnik -Kajuh* iz Gropade, Tanji Bajt iz 4. razreda osnovne šole v Borštu, skupinski risbi osnovne šole v Borštu ter Tanji Zidarič iz 5. razreda osnovne šole «1. Gruden* v Šempolaju.
Z nižje srednje šole sta bila nagrajena dva dijaka: eden z nižje srednje šole «1. Trinko* v Gorici in sicer Gracijela Colja ter Andrej Bole s šole »Fran Erjavec* v Rojanu. Pohvaljena pa sta bila Danilo Marušič in Tatjana Lena rdon.
Na višji srednji šoli sta bila nagrajena Norma Zoch in Dario Švara, dijakinja iz vzgojiteljske šole Ana Kermolj pa je bila pohvaljena.
Zelo skromna je bila udeležba srednjih šol na literarnem natečaju. S Tržaškega so se natečaja udeležile le tri šole in sicer: šola »Ciril in Metod* od Sv. Ivana, nabrežinska šola «Igo Gruden* ter šola «Ivan Cankar* pri Sv. Jakobu, iz Gorice pa srednja šola «1. Trinko*. Že imenovana ocenjevalna komisija se je sestala 24. junija in prebrala vse prispevke. Nagrajen je bil sestavek Iva Corve z nižje srednje šole iz Gorice, pohvaljeni pa so bili Diego Ma-cuz, Živa Pahor. Martina Gergo-let in Andrej Šik.
Nagrade bodo izročene na osred-
nji proslavi, ki bo, kot smo že rekli, ob koncu leta v Kulturnem domu v Trstu. Ob tej priložnosti bodo razstavljeni tudi vsi pri-
snpvlfi
MARKO PAULIN
• «Novo in staro v repertoarju»
(Nadaljevanje s 5. strant)
rani Kulturnega doma Ivan Cankar uprizorila veliko glasbeno scensko delo Fidelio Ludwiga van Beethovna. Za konec sezone pa bodo uprizorili komično opero Kapljice za ljubezen Gaetana Donizzet-tija. Delo je bilo prvič uprizorjeno leta 1832 v Milanu. Ljubljansko premiero bosta pripravila dirigent Milivoj Šurbek in režiser Drago Fišer, sceno bo zasnoval Vlado Rijavec, kostume pa Alenka Bart-lova.
Ob koncu sezone bo v Križankah tradicionalni jugoslovanski baletni bienale, za katerega bo Balet pripravil še eno celovečerno premiero.
Kajpada ne gre zamolčati, da bo Opera ohranila na programu nekaj del iz prejšnjih sezon, da bo nadaljevala izmenjavo z Zagrebom, Beogradom, Mariborom, da bo sodelovala na annalu komorne opere v Osijeku, majskih o-pernih večerih v Skopju. Če ji bo uspelo zagotoviti finančna sredstva. bo prihodnje leto prvič gostovala v Španiji ter morda še na Portugalskem. Obnovila bo tudi nekdanje tradicionalno nastopanje v prijateljskih severnoitalijanskih mestih Parmi, Reggiu Emilii in Bologni, kjer bo gostovala z baletom Pepelka Sergeja Prokofjeva.
O vseh spremembah in dopolnitvah V/ opernem in baletnem ansamblu, o težavah, ki so jih imeli lani ob zagotavljanju notnega materiala (kar velja za vse glasbene ustanove v Sloveniji) ne velja pisati vnaprej. Počakajmo raje na prve predstave. Kot zanimivost pa naj dodamo, da je te dni pri Državni založbi Slovenije izšla zbirka štirih slovenskih prevodov besedil Verdijevih oper: Moč usode, Rigoletto, Ples v maskah in Trubadur. Dela so prevedli Smiljan Samec, Niko Štritof in Pavel Oblak, izšla pa so v 200 izvodih.
iiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiinfiiititniiMiiiimiMmiiimiiiiiiiiiuiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiniiiiiiiniHiiHiiiiiii
Na meji med Irakom in Iranom

Kreisleiter NSDAP Franz Hradetzky
Stranke so tudi krajevno podpirale zahteve po izgub-jenih območjih tako na Tirolskem za Južno Tirolsko, na »tajerskem za Spodnjo Štajersko, na Koroškem pa za Me-;iško in Kanalsko dolino. Zagotovo so stranke tudi na Du-taju pri skupnih pogovorih govorile o vseh problemih, endar se o tem v javnosti ni nikdar kaj zvedelo. Do leta 929 se jaz sam s politiko nisem ukvarjal in imam zato :elo malo vpogleda v tedanje politične razmere, šele od ega časa naprej sem iz idealnih vzrokov pristopil k NSDAP n sem se tudi zavzemal za priključitev k Nemčiji, kar je ,udi vseboval program stranke.
Preiskovalec: Kakšnega mnenja je bil avstrijski narod jo priključitvi v letu 1938 glede zahtev po izgubljenih »bmočjih Spodnje Štajerske in Gorenjske?
Hradetzky: Po priključitvi je Hitler garantiral meje proti Franciji, Jugoslaviji in Italiji z obrazložitvijo, da se
Nedelja, 28. septembra 1980
*h’..	’’ i’’’	.	.v,-.	..'.-.v. .'X
V teh dneh, ko je človeštvo tako neprizadeto sprejelo spopad med Iranom in Irakom, obide razmišljajočega človeka srh. Deželi, ki po svojem ekonomskem stanju (če izvzamemo nafto) zares ne spadata med bogate, trošita strahotna sredstva za medsebojno klanje in še hujše ekonomsko uničevanje. Ostali svet pa pravzaprav le gleda, kajti razen nekaj »opozoril* med velesilama, izražajo ostali le željo, da bi vojne bilo čimprej konec, ker bi sicer začelo primanjkovati nafte. Za človeška življenja pa tako ni nikomur mar.... Sicer pa že leze spet v jamo, odkoder se je pred nekaj tisočleti prikazal...
mora sedaj odstopiti od zahteve za povrnitev teh območij, ki so se dodelila tem državam. Kar je Fuhrer ob tem času rekel, je bilo za od propagande zaslepljenemu avstrijskemu narodu zakon in se tudi v narodovem mnenju ni pokazal odpor proti temu. Ko pa je v letu 1941 izvedel priključitev Spodnje štajerske in Gorenjske k Nemčiji, sem jaz med ljudstvom na Koroškem ugotovil mnenje, da soglaša s priključitvijo Spodnje Štajerske, zaradi priključitve Gorenjske pa je bilo zelo začudeno, ker to do sedaj ni bilo koroško območje.
Kateri dogodki so pripeljali do te priključitve, ne morem točno povedati, ,ker sem od 10. aprila 1940 služil v Waffen-SS in sem bil šele na dan vkorakanja v Gorenjsko brzojavno iz moje čete pozvan v službo na tem območju v Celovec. Ko sem zvedel za vojno z Jugoslavijo, sem po logični razlagi programa stranke bil mnenja, da se bo Jugoslavija razdelila na tri države, Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo. To pa zaradi tega, da bi na jugu Nemčije ne obstajala večja politična enota in da je po programu stranke zagotovljena enota in lastna država vseh članov enega naroda.
Preiskovalec: Kdo je pripravljal tla za pozneje izvedeno Hitlerjevo priključitev Spodnje Štajerske in Gorenjske Nemčiji?
Hradetzky: Kot posledica končane svetovne vojne in tedanje ločitve območij je veliko število prebivalcev s teh območij pobegnilo na Koroško in Štajersko. Ti ljudje so potem stalno izražali zahteve po Spodnji Štajerski, Mežiški in Kanalski dolini. S tem so vplivali na mnenje naroda tako, da pri izvedeni priključitvi v letu 1941 ni nihče mislil, da bi temu nasprotoval, temveč so na to gledali kot na izpolnitev splošne želje.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
9.30 Maša
11.55	Nabožna oddaja 12.15 Današnji umetniki
Marino Marini
13 00 DNEVNIK 1 - Ob 13. uri
13.30	DNEVNIK 1 - Vesti
14.00	V teku nedelje. ..
15.55	Športne vesti
16.(K) Vrtnica za življenje
17.00	90. minuta
17.20	»Fuori due* - Premiera predstave «Scacco matto*
19.00	Registriran polčas nogomet ne tekme A lige f
20.00	DNEVNIK
20.40	Umor na trgu - 3., zadnji del TV nadalj.
21.55	Športna nedelja
22.55	Pregled programov za prihodnji teden — Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
12.15	Skrivnosti in realnost morskega življenja - dokumentarec
12.30	Družina Addams - risan film
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Dekle zadnje predstave — TV film
14.40	Spomin Billa Evansa
15.20	DNEVNIK 2 - Neposredne športne vesti
Merano: Konjske dirke Catania: Gimnastika
17.00	Pregled programov za prihodnji teden
17.15	Matt Helm - TV film
18.15	Polčas nogometne tekme B lige
18.40	DNEVNIK 2 - Gol flash
19.00	Komični filmi
19.10 DNEVNIK 2 - Šport
Iz Montreala neposreden prenos avtomobilske dirke formule 1 za Veliko nagrado Kanade
Vmes ob 19.50 DNEVNIK 2 Odprti studio
21.15	«Ombre sulla nazione* -TV film
22.55 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Vmes Športne vesti
Tretji kanal
18.45 Pregled programov za prihodnji teden 19.00 DNEVNIK 3
19.15	- 20.30 in 22.35 Gianni in Pinotto
19.20	Gledano iz . ..
20.40	in 21.25 DNEVNIK 3 - Šport in Deželne športne vesti
21.40	Z ljubeznijo ... - 5. 'el
22.20	DNEVNIK 3
22.40	Srečanje s čilsko glasbo
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.35	Vrnitev odpisanih, TV nadaljevanka
11.35	TV kažipot
12.00	Kmetijska oddaja
13.00	Poročila
14 45 Pot na vzhod
15.10	Poročila
15.15	Lipica: Mednarodno konjeniško tekmovanje
17.15	Športna poročila
17.25	Evropsko prvenstvo v košarki za ženske
V odmoru: Pes, ki je imel rad vlake, jugoslovanski film
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV dnevnik
20.00	R. Marinkovič: Kiklop, zadnji del TV nadalj.
21.00	Ana, Breda, Ljubica, dok. oddaja
21.40	V znamenju
21.55 Zabavno - glasbena oddaja
22.10	športni pregled
Koper
15.15	Lipica - jahanje
17.15	Komični filmi
17.30	Košarka: Evropsko prvenstvo za ženske
19 00 Stičišče 19.13 Dve minuti 19.17 Aktualna tema
19.30	Za vselej, draga - film
21.00	Programi za prihodnji teden
21.15	Reklamna oddaja
21.20	Čudna skrivnost Yerma Hilla - TV film
22.10 Glasba brez meja
Zagreb
10.00	Otroška matineja
11.30	Narodna glasba
14.30	Tarzan v New Yorku - film
16.00	Nedeljsko popoldne
20.00	Humoristična serija
ŠVICA
14.35	Tenis
16.45	Dokumentarni film
19.20	Glasbeni program
20.45	Kapetan Onedin - 4. del
TRST A
8 00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila;
8.30	Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Godalni orkestri; 10.10 Poslušali boste; 10.30 Jug. lahka glasba; 11.00 Mladinski oder: «Morski razbojnik*; 11.35 Nabožna glasba;
12.00	Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji: 12.30 Na počitnicah;
Rubrika «Na počitnicah*, na sporedu ob 12 30 bo danes posveče- > na letovanju deklic v počitniški koloniji v Comegliansu, ki jo je organizirala Slovenska Vincencije-va konferenca v Trstu.
13.20 Glasba po željah; 14.10 Kulturni dogodki; 15.00 Kdo je na vrsti?; 15.30 Glasbeni popoldan;
16.00	Šport in glasba; 18.00 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 10.30, 12.30, 14.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glaska za dobro jutro; 8.30 6+1=7, in je nedelja; 9.15 Igra ansambel Alex Brown;
10.00	Z nami je . . .; 10.15 Ansambel Gigija Botta; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.15 Nedeljske pesmi;
11.30	Kirn, svet mladih; 12.10 Glasba po željah; 12.40 Pike na I:
14.00	Zgodovina avtomobila; 14.33 Free show; 15.00 Stisk roke; 15.15 Poje skupina Kiss; 15.30 Izbrali smo za vas; 16.00 Koncert na trgu; 16.30 Crash; 17.00 Pesmi tedna; 17.30 Disco Hits; 18.15 Glas Phila Trima.
Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKVV - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz
KOPER
(Slovenski program)
8.30, 9.30, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 8.05 Jutranji blok; 8 37 Kinospored -objave; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.03 Nedeljski jutranji spored zabavne in narodnozabavne glasbe;
14.00	Najava i sporedM Sosednji kraji in ljudje; tH.25« Glasbena medigra; 14.40 Glasbeni notes;
15.00	Glasba po željah; 16.00 Radio Koper na obisku; 16.15 Poje Stanka Kovačič; ,16.30' Programi tedna; 16135 Zabavna glasba: 17.00 Nepozabne narodne; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Pevka Joan Ar-mat; 18.00 Nedelja na športnih i-griščih.
RADIO 1
8.00,	10.10, 13 00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje;
7.00	Glasba za praznični dan; 10.13 Program z Vittoriom Gasmanom;
11.00	Rally; 11.50 Zgodovina in zgodbe iger in igrač; 12.30 Kvizi, glasba in nagrade; 14.00 Jazz; 15.50 športna oddaja; 17.05 Bel papir; 19.55 Glasba; 20.10 »Fidelio* - opera v treh dejanjih.
LJUBLJANA
7.00,	9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 15.00, 16.00, 18.00, 20.00 Poročila; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.41 Skladbe za mladino; 10.05 Še pomnite, tovariši. . .; 11.05 Panorama lahke glasbe; 12.00 Pogovor s poslušalci; 14.20 Za kmetijske proizvajalce; 14.30 Pihalne godbe; 15 05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Pri nas doma; 14.50 Nedeljska reportaža; 16.55 Listi iz notesa; 17.20 Gremo v kino; 18.05 Popularne o-perne melodije; 18.50 Zabavna radijska igra; 19.25 Na zgornji polici; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Lahke razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Glasbena tribuna; 24.10 Mozaik melodij.
Ponedeljek, 29. septembra 1980
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja:
Skede — Kino
13.00	Potovanje v Afriko
13.30	DNEVNIK
14.00	Posebna oddaja iz parlamenta
14.25	Šolska vzgoja:
Znanost za vse
17.00	Tisoč in en dan
17.25	Trill igra:
Glasbeni inštrumenti
17.30	Strašilo - TV film Kraja perila
18.00	Šolska vzgoja: Učijo se, kako bi poučevali
18.30	Nagel tek na podeželju
18.50 Nabožna oddaja
19.20 «La frontiera del drago* — 12. epizoda
19.45 Almanah
in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40 Pohod na Rim — film
22.05	Evropski človek — dok. odd. Ob kpneu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	šolska vzgoja:
Otroci in živali
14.00	Avtomobilske dirke: Montreal dan pozneje
17.00' «Mladi genij*
17.25 Trideset minut za mlade
18.00	šolska vzgoja: Stari Egipt
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 — Športne vesti
18.50 Programi pristopanja
19.05	Dober večer s. . .
Tinem Scottijem
19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.40 Barva časa:
Kača v pesti, po romanu Herveja Bazina
22.05	Primer Morisco —
3. in zadnji del
23.05	Protestantizem
Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3 19.30 DNEVNIK 3 —
Deželne športne vesti -
20.05	Vzgoja in dežele
20.40	Čas zabave — 2. del
21.40	šolska vzgoja: Ko se je pričela televizija
22.10	in 22.45 DNEVNIK 3 in DNEVNIK 3 — športne vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45	14.55 TV v šoli:
Pravljica, S pesmijo na Brač, Makedonščina. Materinščina, Zgodba, Iz arhi va šolske TV, Zadnjih pet minut.
17.20 Poročila
18.00	Znana - neznana Jugoslavija 18.35 Obzornik
18.45	Mladinska oddaja 19.26 Zrno do zrna
19 30 TV DNEVNIK
20.00	J. Jaquine: Razbito življe-. nje, francoska drama
21.40	V znamenju
21.55 Mozaik kratkega filma:
Dejanje, jugoslovanski film
Koper
17.00	Ponovitev filma
18.40	Stičišče
19.C0 Dve minuti in Risanke
19.10	Aktualna oddaja
19.30 Asfaltna džungla — film
21.00	TV DNEVNIK
21.15 Noč zadnjega dne — film
TRST A
7.00, 8.00,10.00, 13.00, 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Otroški kotiček: 9.20 Utrinki iz o-peret; 10.10 Skladbe slov. avtorjev;
11.00	Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Kulturni obzornik; 12,30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Letošnja revija »Primorska poje*; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih - Janez Jalen: «Ovčar Marko* - 6. in zadnji del; 15.05 Glasbeni popoldan; 16.00 Bratje, le k soncu, svobodi!; 16.50 Deset minut s harmonikarjem Joem So-nyjem; 17.10 Klasični album: Peter Hjič Čajkovski; 18.00 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30.	14.30. 15.30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30,PflFpcilg; 7.00 Glasba za dobro jutro; 7.20. Horoskop;
8.32	Lahka glasba; 9.15 Orkester Francisa Baya; 10.00 Z nami je. . .; 10.10 Življenje v šoli; 10.40 Mozaik; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.35 Plošče; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mala diskoteka; 14.33 Izbrani za vas; 15.20 Glasbeni trenutek; 15.45 Popevke; 16.00 Oddaja o športu 16.10 Dalmacija in njene pesmi
16.32	Crash; 16.55 Pismo iz. • •
17.00	Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Srečanje z oppro; 18.32 Srečanje z našimi pevci; 19.00 Diskoteka sound.
KOPER
• (Slovenski program)
7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila;
7.00	Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.37 Kinospored;
8.15 Najava sporeda; 14.00 Pre gled dogodkov; 14.05 Stoji, stoji lipica; 14.40 Izbrali smo za vas;
15.00	V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00,
15.00,	17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje: 6.30 Ob zo ri diskretno; 7.25 Kakšna glasba!; 7.45 Pogovorimo se z njimi; 9.00 Poletni program; 11.00 Dnevni va riete z glasbo; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Kočija, O. Bevilacque; 13.30 Glasbeni dnevnik; 14.30 Ljubitelji umetnosti; 15.03 Rally: 15.30 Popoldanska srečanja; 16.30 Dnevna soba Else Maxwell; 17.03 Oddaja za mladino; 18.35 Mladina in glasbena kultura; 19.30 Radio 1 - jazz;
20.00	Opereta; 20.30 Komedija v 30 minutah; 21.03 Posvečeno.,,;1
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11,00, 12.00,
13.00,	15.00, 20.00 Poročila; 7,50
Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v: dobpr dan; 9.25 Ringaraja; 9.40 Izberite pesmico; 10.05 Z radiom na poti; 10.40 Turistični napotki; 11.05 Rezervirano za. . .;	12.35,
Znano in priljubljeno; 13.10 Veliki orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe; 14.00 Iz na ših krajev; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 V gosteh pri jug. zborih; 15.25 Naši poslušalci čestitajo; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.50 Radio danes, radio jutri!;
17.00	«Vrtiljak»; 19.00 Na ljudsko temo; 19.25 Zvočni signali; 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Štirje kovači; 21.00 Kulturni globus; 21.10 Iz naše diskoteke:
Jugoslovanska te'ev¥ja od BO. septembra do 4. oktobra 1980
SOOČENJE Z RESNICO
Petega dne procesa, v torek, 15. julija 1947., je stopil pred sodnike in slovensko ljudstvo tudi obtoženi Franz Hradetzky.
Predsednik: Obtoženi Hradetzky, pristopite k sodišču. Ali ste prejeli nemški prevod obtožnice?
Hradetzky: Da.
Predsednik: Ali ste nemški prevod obtožnice prebrali?
Hradetzky: Da. Sestavil sem si tudi svoj glavni zapis in prosim, če ga smem prebrati.
Predsednik: Vaš obrambni zapis izročite vašemu zagovorniku, drugo boste odgovarjali na vprašanja. Obtoženi Hradetzky, ali se čutite krivega po obtožnici?
Hradetzky: Ne. (Smeh v dvorani).
Predsednik: Obtoženi Hradetzky, pripovedujte nam v kratkih črtah iz kakšne družine izhajate, kaj so vaši starši, bratje, sestre itd.
Hradetzky: Jaz izhajam iz družine sodnika. Moj oče je sodnik, mati je kmečka hči. Sam torej izviram iz uradniške družine v Celovcu,-
Predsednik: Kdaj ste vstopili v nacionalsocialistično stranko?
Hradetzky: Leta 1929 do 1933 in nato 1938.
Predsednik: Kdaj ste vi, obtoženi Hradetzky, prišli na Gorenjsko?
Hradetzky: Prišel sem iz oficirske šole v Braunschwei-gu, kjer sem bil vojaški sodnik. 20. aprila 1941 so me poslali k vodstvi! Gaua na Koroškem.
Predsednik: Po čigavem ukazu in na kakšno dolžnost?
Hradetzky: Dobil sem povelje od predpostavljenega poveljstva oborožene SS, da se moram javiti pri brigadnem vodji Kutscheri v Celovcu.
TOREK, 30. septembra LJUBLJANA
9.00, 10.00 TV v šoli; 17 05 Poročila; 17.10 Čudežna čepica, ja ponska pravljica; 17.25 Pihalni orkester Idrija; 17.55 Poletavčel-, o-troška oddaja; 18.30 Obzornik; 18.40 Po sledeh napredka; 19.10 Risanka; '9.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 20.00 Mednarodna obzorja; 20.55 Zavattini - Bagnasco: Ligabue, 1. del nadalj.; 21.55 V znamenju: 22.10 Balet v jugoslovanski ustvarjalnosti; 22.40 Boks.
KOPER
16.30	Baletni koraki; 17.0c Ponovitev filma; 18.40 Stičišče; 1900 Dve minuti Risanke; 19.10 Odprta meja; 19.30 Zasebna tajnica, film; 21.15 Dnevnik; 21.15 Narodna glasba; 21.45 Pota Poljske, nadalj.
SREDA, 1. oktobra LJUBLJANA
9.20, 10.00 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Zbis: Ela Peroci, Modri zajec; 17.40 Velike razstave, kulturno dok. serija; 18.05 Pesem miru na otoku vojne, glasbena oddaja; 18 40 Obzornik; 18.55 Ne prezrite; 19.10 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 20.00 Film tedna: Kristus se je ustavil v Em-boliju, ital. film.
KOPER
17.30	Ponovitev filma; 19.00 Visoki pritisk, glasbena oddaja; 19.30 Aktualna tema; 20.00 Dve minuti. Risanke; 20.15 Stičišče; 20.30 Sreča, film; 21.455 Dnevnik; 22.00 Košarka : Bosna - Kansas State — Nogomet: Evropsko prvenstvo.
ČETRTEK, 2. oktobra LJUBLJANA
9.00, 10 00, 15.05 TV v šoli; 17.00 Poročila; 17.05 Zgodovina pomorstva; 17.55 Tehtnica za natančno tehtanje, nadalj.; 18.30 Obzornik; 18.40 Na sedmi stezi; 19.15 Risanka; 19.24 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 20.00 Ameriški fragmen ti; 21.40 V znamenju.
KOPER
17.25 Košarka: Bosna - Macca-bi; 19.00 Odprta meja; 19.30 Jazz
na ekranu; 20.00 Dve minuti, Ri sanke; 20 15 Stičišče; 20.30 Ber mudski trikotnik, film; 22.15 Dnevnik; 22.30 Dogodivščine v kampu, film.
PETEK, 3. oktobra LJUBLJANA
10.00, 14.55 TV v šoli; 17.15 Poročila; 17.20 Leti, leti pikapoloni ca, lutkovna nad.; 17.35 Družina Smola, risana serija; 18.00 Domači ansambli: Ansambel Ottavia Brajka; 18.35 Obzornik; 18.45 Človek in morje, iz serije: Spoznavajmo naše morje; 19.15 Risanka;
19.25	Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 20 00 Ves svet imam v rokah, zabavno - glasbena oddaja: 21.10 Blakovih sedem, serijski film.
KOPER
17.15 Ponovitev filma; 19.00 Aktualna tema; 19." Otroški kotiček; 20.15 Stičišče; 20.30 Bedforr dov incident, film; 22.10 Dnevnik;
22.25	ProDagandna oddaja. .
SOBOTA, 4. oktobra
LJUBLJANA
8.00	Poročila; 8.05 Minigodci v glasbeni deželi; 8.20 Zbis; Letni časi; 8 35 Japonska pravljica; 8.50 Tehtnica za natančno tehtanje; 9.20 Poletavček; 9.50 K. Ha-ley: Korenine - Naslednje gcnera: cije, nadalj.; 11.25 Po sledeč na predka; 11.55 V izjemnih okoliščinah; 12.2'i Ljudje in zemlja; 13.25 Poročila; 14.55 Nogomet: Buduc-nost - Crvena zvezda: 16.45 Poročila; 16.50 Lassie: Nov začetek, film; 18.30 Glasbena oddaja; 18.55 Naš kraj; 19.10 Zlata ptica; 19.15 Risanka; 19.26 Zrno do zrna; 19.30 Dnevnik; 20.00 Dnevi slov. zabavne glasbe; 21.05 Ujetniki vesolja,, film.
KOPER
15.00	Nogomet: Bududnost - Crvena zvezda; 17.20 Ponovitev filma; 19.00 Odprta meja; 19.30 Glasbena oddaja; 20.00 Risanke, Dve minuti; 20.15 Stičišče; 20.30 Klic volkov, film; 22.05 Dnevnik; 22.15 Programi tedna; 22.25 Supermarket, film.
9
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
28. septembra 1980
NOGOMET
KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA SVETOVNO PRVENSTVO
Tudi v drugi tekmi «plavi» zmagali
Kljub uspehu nad Danci pa so s svojo igro zadovoljili le v prvem polčasu
Jugoslavija — Danska 2:1
(2:1)
JUGOSLAVIJA: Pantelič, Zoran Vujovič, Hrstič, Jovanovič, Primo-rac, Buljan, Petrovič, Jerolimov, Vujovič, Sušič, Šečerbegovič; v d.p. namesto Buljana od 25. min. Muste-danadič in namesto šečerbegoviča od 43. min. Klinčarski.
DANSKA: Quist, Rasmuxen, Zieg-ler, Steffensen, Roentved, Lerby, Bertlesen, Arnesen, Henning (26. min. d.p. Nielsen), Elkjaer in Ba-strup.
SODNIK: Garrido (Portugalska).
GLEDALCEV: 22.000.
Že zjutraj je bila Ljubljana v znamenju nogometa. Pričakovanje za kvalifikacijsko srečanje med Jugoslavijo in Dansko za svetovno prvenstvo, ki bo leta 1982 v Španiji, je bilo (po zmagi v prvi tekmi nad Luksemburgom s 5:0) veliko. Gledalci so do dobrega napolnili stadion za Bežigradom in pričakovali gladko zmago «modrih». Njihovo pričakovanje pa je kmalu splahnelo, saj so se Danci predstavili kot zelo solidno moštvo, ki bo še marsikomu prekrižalo račune. Jugoslovani so predvsem v drugem polčasu igrali zelo lagodno, pokazali so slabo kondicijsko pripravljenost: še najbolj sta se izkazala Buljan in Jovanovič, ki igrata v tujini.
V	prvem polčasu smo gledali od časa do časa dinamično igro, ki pa je bila kljub temu na poprečni ravni, razen v zadnjih 15 minutah, ko so se Jugoslovani razigrali. Sicer pa pojdimo po vrsti. Že ob začetnem žvižgu portugalskega sodnika Garrida so Jugoslovani krenili v silovit napad, ki pa ni obrodil zaželenega sadu. Danci so se v glavnem branili in igrali na svoji polovici igrišča ter skušali ogrožati včeraj precej nezanesljivega Panteliča s hitrimi protinapadi; v enem izmed teh je Roentved v 6. min. ostro streljal, žoga se je odbila od Jovanoviča in zadela vratnico. Sledil je kot, ob katerem je Pantelič zelo nerodno posredoval, zrušil danskega napadalca in sodnik Garrido je u-pravičeno pokazal na belo piko. 11-metrovko je streljal Ajaxov igralec Arnesen. Na Bežigrad je padla tišina. Od takrat je skušala Jugoslavija nadoknaditi razliko, resnejših priložnosti za zadetek pa si ni znala ustvariti. V tem razdobju sta zelo dobro igrala Buljan in Petrovič, ki sta bila prava gonilna sila svojega moštva.
V	18. min. pa je sodnik Garrido razveselil gledalce. Potem ko so Su-šiča v nenevarni akciji zrušili, je
.dosodil 11-metrovko, ki jo je vratar Pantelič zanesljivo spremenil v gol. Od takrat so »plavi* igrali kot prerojeni, zlasti se je razigral Sušič, ki je bil stalen trn v peti danski o-brambni vrsti. V 37. min. pa pra-v i enciklopedijski gol:	Petrovič
je krenil s sredine igrišča in lepo zaposlil Zlatka Vujoviča. Sledil je predložek, Zoran Vujovič je stekel
v kazenski prostor gostov in z glavo premagal Quista.
Danski napadalec Elkjaer, ki je bil v prvem polčasu gotovo najbolj opažen igralec svoje vrste, pa bi v 41. min. poskrbel za drugo presenečenje, vendar je njegov nevaren strel z glavo s samih petih metrov vratar Pantelič v velikem slogu ubranil.
V drugem polčasu so pobudo prevzeli Danci, ki so zagospodarili na igrišču. Arnesen, Elkjaer, Henning in tovariši so začeli diktirati oster tempo in so potisnih Jugoslovane v njihov kazenski prostor. Igralci v modrih dresih so delovali izgubljeno, brez idej, kot da jim je pošla sapa. V našo beležnico smo v drugem polčasu zabeležili samo 27. min., ko je Petrovič zamudil stoodstotno priložnost pred vratarjem Quistom. Po drugi strani pa imamo zabeleženih veliko nevarnih akcij gostujočega moštva, ki je s Hennin-gom v 20. min. zadelo celo prečko. Danci pa svoje premoči niso mogli kronati tudi po zaslugi Panteliča, ki je dvakrat želo dobro in usodno posredoval.
Skratka, v Ljubljani smo včeraj gledali dokaj bledo predstavo, bolj-
ši vtis pa so zapustili vsekakor gostje, ki so s svojo napadalno in dopadljivo igro presenetili. Milja-niča pa čakajo meseci trdega dela.
In prav z Miljaničem smo začeli naše intervjuje v slačilnicah po včerajšnjem srečanju. Jugoslovanski zvezni trener je tako dejal: «že v začetku smo prejeli gol iz 11-me-trovke* in to nas je psihično potrlo. Kaj kmalu pa smo reagirali in mislim, da smo v prvem polčasu dokaj dobro igrali in tudi zasluženo povedli. Zadovoljen sem z odnosom do igre. predvsem obeh «tujcev», Buljana in Jovanoviča. Tudi mladi niso razočarali. V drugem polčasu pa smo le malo popustili in tudi tekma je bila na dokaj nizki kakovostni ravni.»
Danski zvezni trener Piontek je bil zelo jezen, saj meni, da je sodnik neupravičeno dosodil 11-metrovko proti Danski. «Zaslužili bi si remi in mislim, da smo tudi dokazali, da naše reprezentance ne gre podcenjevati.*
Tega mnenja je tudi italijanski zvezni trener Enzo Bearzot, ki je včeraj budno spremljal dogodke v Ljubljani.
»Bili ste sami priča, da Dancev
11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111111911»
NOGOMET
V C LIG!
V prvem srečanju Triestina doma proti novincu Modeni
Trener Bianchi v težavah pri sestavi moštva
Že v današnjem prvem srečanju letošnje sezone ima trener Bianchi težave s sestavo moštva, saj so nekateri igralci izven forme, drugi pa poškodovani, kot na primer Zan-degu in Mitri in ni gotovo če ju bo lahko poslal na igrišče. Na vsak način Bianchi upa, da ne bodo razočarali domačega občinstva, saj je Triestina letos med favoriti in bi morala proti novincu lige Modeni, ki bo verjetno nastopila v precej okrnjeni postavi, iztržiti obe točki.
DANAŠNJI SPORED
C-l LIGA (1. KOLO) Skupina A' ,.* *
Cksale - Trenttt (D&irOfca)
Fano - Prato (Melč)'u| °
Forli - Spezia (Baldi)
Mantova - S. Angelo (Tuveri) Novara - Parma (Vallesi)
Piacenza - Treviso (Da Pozzo) Reggiaha - Empoli (Meschini) Sanremese - Cremonese (Tubertini) Triestina - Modena (Albertini)

AVTOMOBILIZEM
VN KANADE V FORMULI 1
Piquet in Jones v prvi vrsti
Giacomelli na alfa romeu tokrat med najhitrejšimi Ferrari razočaral • Scheckter se sploh ni uvrstil
MONTREAL — Brazilec Nelson Piquet in Avstralec Alan Jones, kandidata za končno zmago v formuli ena, bosta na današnji pred zadnji dirki letošnje sezone, veljavni za VN Kanade, startala v prvi vrsti. Piquet je bil sicer po prvem dnevu uradnih poskusih voženj na šestem mestu, včeraj pa je svojo uvrstitev odločno popravil. To pa se ni zgodili pilotoma Ferrari-ja, saj se Scheckter sploh ni uvrstil, medtem ko bo Villeneuve v predzadnji vrsti. Dobro pa sta vozila pilota alfaromea: Giacomelli je dosegel četrti najboljši čas, De Cesaris pa bo skupaj v Watsonom v četrti vrsti.
VRSTNI RED
1: vrsta: Piquet (Braz.) brabham
— Jories (Avstral.) williams
2.	vrsta: Pironi (Fr.) ligier —
Giacomelli (It.) alfa-romeo
3.	vrsta: Reuteman (Arg.) willims
— Rosberg (Fin.) fittipaldi
4.	vrsta: Watson (VB) melaren —
De Cesaris (It.) alfa-romeo
5.	vrsta: Lafitte (Fr.) ligier —
Rebaque (Meh.) brabham
8.	vrsta: Patrese (It.) arrovvs —
Prost (Fr.) melaren
7. vrsta: Jabouille (Fr.) renault —
Cheever (ZDA) osella
9.	vrsta: De Angelis (It.) lotus —
Andretti (ZDA) lotus
11.	vrsta: Mass (ZRN) arrovvs —
Villeneuve (Kan.) ferrari
12.	vrsta: Arnoux (Fr.) renault —
Thackell (Niz.) tyrrell
ATLETIKA
Mennea in Simeonijeva zmagala v Pekingu
PEKING — Italijanska atletska Iprava je tudi v drugem in za-jučnem dnevu na mednarodnem letskem mitingu v Pekingu docela »ravičila rričakovanja. Mennea je ►novno dokazal, da trenutno nima lunecev na razdalji dvesto metrov, er je zmagal z odličnim časom i”08. Morda bi celo tekel pod dvaj-it sekund, če ne bi pihal rahel na-iroten veter.
Tudi Sara Simeoni je upravičila 'oj sloves. Skočila je 1,95 m in slo naskakovala letvico pet centi-etrov više, vendar je v tretjem
poskusu le za las zgrešila. Za njo se je uvrstila Američanka Rienstra (1,89 m), tretja >'a je bila domačinka Zheng Dazhen (1,86 m), ki je pred kratkim preskočila 1,92 m.
«Azzurri» pa so poleg tega osvojili eno drugo mesto z Gabriello Dorio na 800 m (2’00”00) ter tri tretja mesta: s Fulviom Zornom na 400 m zapreke (51”11), Mariso Masullo na 200 m (23"57) ter Albertom Covo na 10.000 m (29’20”5).
Poleg Mennec in Simeonijeve, sta na srečanju najboljša rezultata dosegla zahodni Nemec Halmut Schrei-ben v metu kopja (92,62 m) ter Anglež Roy Mitchell v skoku v daljino (8,08 m).
Italijanski atleti bodo jutri odpotovali v Tokio, od koder se bodo v torek vrnili domov.
Borovci danes v Gorici in Postojni
Današnji dan bo za atletsko sekcijo Bora izredno delaven, saj so atleti in atletinje zaposleni v jutranjih urah na tekmovanju v Gorici, popoldan pa bo večja skupina nastopila tudi v Postojni, na otvoritvenem mitingu novega stadiona.
V Gorici je Bor zaposlen tudi kot organizator, saj prireja tekmovanje v peteroboju za naraščajnike in naraščajinice.
Tekmovanje je v Gorici, ker v Trstu včeraj in danes stadion ni bil razpoložljiv. Popoldan se bo v Postojno podala skupina tako najmlajših kot članov in članic na otvoritveni miting postonjskega stadiona. Največ izgledov za dobro uvrstitev bo imela verjetn > Marina Purič, ki bo skakala v daljino v upanju, da doseže tudi nov klubski rekord.
K. B.
Ocleppo v finalu
BORDEAUX — Z zmago proti Barazzuttiju v treh setih (6:3, 1:6. 7:5) se je Gianni Ocleppo uvrstil v finale na mednarodnem teniškem turnirju v Bordeauxu. Danes se bo najmlajši med «azzurri» pomeril z Bolivijcem Mertinezom, ki je včeraj v polfinalu odpravil Ricarda Ycoza iz Ekvadorja v 3 setih z izidom 6:3, 4:6, 6:3.
A LIGA (3. KOLO)
Bologna - Roma (D’Elia)
Brescia - Juventus (Barbaresco) Cagliari - Ascoli (Ciulli)
Como - Inter (Menegali) Fiorentina - Catanzaro (Milan) Napoli - Pistoiese (Lops)
Torino - Avellino (Agnolin) Udinese - Perugia (Lattanzi)
B LIGA (3. KOLO)
Atalanta Verona (Altobelli) Foggia - Palermo (Pieri)
LR Vicenza - Spal (Lo Bello) Lazio - Catania (Angelclli)
Lecce - Varese (Giaffreda)
Milan - Genoa (JVIichelotti) Pescara - Mtear'<Parussini)
Piša - Ce.seha^Tonolini)
Rimini - Bari -'(Castaldi) Sampdoria - Taranto (Bianciardi)
DOMAČI ŠPORT
DANES
NEDELJA 28. SEPTEMBRA 1980
NOGOMET
2. AMATERSKA LIGA 15.00 na Opčinah Opicina S. - Breg
15.00 pri Sv. Sergiju
Costalunga - Zarja * # *
15.00 v Repnu
Kras - CE Prisco • « «
15.00	pri Domju
Doni i o - Vesna
NARAŠČAJNIKI
8.30	pri Domju
Portuale - Breg « « •
10.30	v Repnu Kras - Don Bosco
4» * *
10.30 v Trebčah
Primorec - Vesna * * *
9.00	na Proseku Primorje - Inter TS
NAJMLAJŠI 11.45 pri Domju
Portuale - Breg * * *
10.30 na Proseku
Primorje - Inter TS ZAČETNIKI
13.00	pri Domju
Portuale - Breg * * *
10.30 na Padričah
Gaja - Chiarbola B # * *
11.45 na Proseku
Primorje - Opicina # # #
11.00	v Sovodnjah Sovodnje - Sanrocchese
KOŠARKA
TURNIR V SPILIMBERGU
17.00	v Spilimbergu Nastopa 'udi Jadran
NAMIZNI TENIS
MOŠKA C LIGA
10.00	v Križu Mladina - LN Gorica
KOLESARSTVO
CIKLOAMATERJI
9.00	na Opčinah
Nastopa tudi Adria
KOTALKANJE
REVIJA
18.00	v Novi Gorici
Nastopa tudi Vipava
ATLETIKA
DEŽELNO TEKMOVANJE
9.00	v Gorici Nastopa tudi Bor
« « «
OTVORITEV NOVEGA STADIONA
15.00	v Postojni
Nastopa tudi Bor
nc gre podcenjevati. Videli ste sami, da so Danci vedno nevarni, predvsem na sredini igrišča. Po mojem mnenju bi si s prikazano igro zaslužili remi. Predvsem sem bil navdušen nad številko 8, Arnese-nom. Tako za nas, kot za Jugoslavijo bo na Danskem izredno težko.»
cKaj vam pomeni današnji izid?»
«Zadovoljen sem s tem izidom. Doslej gre vse po predvidevanju, sicer pa ponavljam, da bo igrati na Danskem in tudi v Grčiji izredno težko.*
«Kaj bi lahko rekli o posameznikih Jugoslavije?*
«Nerad dajem ocene o posameznikih. Rekel bi pa, da je Jugoslavija igrala bolje v prvem polčasu, v drugem polčasu pa sem od »plavih* več pričakoval. Na dlani pa je.
V TOREK IN SREDO
Delegacija športnih delavcev iz Slovenije na obisku v zamejstvu
V. torek in sredo bodo zamejski športniki sprejeli obisk iz matične domovine. Trst in Gorico bo namreč obiskala delegacija športnih delavcev iz Slovenije, katero bo vodil Rajko Šugman, predsednik teles-nokulturne skupnosti Slovenije. Delegacija iz Slovenije bo gost Združenja slovenskih športnih društev v Italiji in Odbora za telesno kulturo pri Slovenski kulturni - gospodarski zvezi.
V torek se bodo gostje sestali z gostitelji na uradnih pogovorih na sedežu ZSŠDI v Trstu, dan kasneje pa v Gorici.
Gostje iz Slovenije bodo obiskali tudi nekatera naša športna društva.
da je Jugoslavija še vedno ena glavnih favoritov v tej skupini.* MARIJ ČUK BRANKO LAKOVIČ
KOŠARKA
SINOČI V SPILIMBERGU
Jadran finalist
Na košarkarskem turnirju v Spi-rgu je Jadran sinoči premalo ,K ki'"nastopa v C-l ligi v današnji finale.« n »He-iirmi.
Celotno srečanje je potekalo v znamenju izenačenosti in tudi izid je bil ob regularnem zaključku neodločen (86:86). V podaljšku pa so naši fantje pritisnili in zmagali z 99:94.
I. S.
BOKS
Američan Hagler novi svetovni prvak v srednji teži
LONDON — Sinočnje srečaipe med Američanom Marvinom Hagler-jem in Angležem Alanom Minter-jem. veljavno za svetovni naslov v srednji teži, ni trajalo niti tre kroge. Po silovitem a izenačenem začetku je Hagler v tretjem krogu zadal dosedanjemu prvaku nekaj izredno preciznih in učinkovitih u-darcev, tako da se je Minterju dobesedno ulila kri po obrazu. Sodni ku ni preostalo drugega, kot da dvoboj prekine. Tedaj se je angleška publika «izkazala» z divjaškim metanjem steklenic in drugih predmetov na ring. Posegla je policija, ki je dobesedno odvlekla Američana v slačilnico.
KOŠARKA
BANJALUKA — V finalu ženskega evropskega prvenstva v Banjaluki ne bo Jugoslavije. Včeraj je namreč v polfinalni tekmi klonila proti Poljski (79:72) in se bo za bronasto kolajno danes pomerila s Češkoslovaško, ki je včeraj izgubila s Sovjetsko zvezo.
Končna lestvica tolažilne skupine: 9. Italija 10 točk, 10. Španija 8, 11. Francija 6, 12. Finska 4, 13.. Belgija 2, 14. Anglija 0.
DANES LICEJKE NA ZAKLJUČNE BOJE
Odbojkarska mladinska šesterka liceja »F. Prešeren* iz Trsta bo danes ob 20.30 odpotovala z vlakom v Rim, kjer bo nastopila na zaključnih tekmah letošnjih mla (tinskih iger. Nasprotnice naših deklet, ki bodo branile barve Furlanije - Julijske krajine, bodo ekipe iz Mark, Bazilikate in Toskane. Na sliki so zbrane: (zgoraj od leve) Ksenija Slavec, Franka Žerjal. Lavra Maver, Mara Che-melli, Lorenca Mervič, (spodaj) Mojca Švab, Beti Nacinovi, Neva Grgič, Rada Cergolj in Danijela Birsa
■n...i...............................................................................................................................................................im
NAMIZNI TENIS
V TRENTU
Lep izkupiček naših igralcev
Na prvenstvu treh Benečij se je Kras uvrstil na prvo mesto
V soboto in nedeljo se je odvijalo v Trentu že «vm. prvenstvo treh Benečij*, ki ga je odlično organiziralo domače društvo Virtus North Car. Na prireditvi je sodelovalo preko tristo tekmovalcev iz treh dežel, med katerimi so nastopali tudi tekmovalci Krasa. Izkupiček tega tekmovanja, s katerim se pričenja športna sezona 1980-81, je za slovenske barve nadvse pozitiven. Naši tekmovalci so dosegli eno prvo, štiri druga in dve tretji mesti; na končni društveni lestvici pa je Kras osvojil celo prvo mesto. Tekmovanje je potekalo v enajstih disciplinah in sicer šestih za moške, štirih za ženske ter v mešanih dvojicah.
Največji uspeh so krasovke dosegle v kategoriji mladink, kjer sta si v finalu stali nasproti Sedmakova in S. Poljakova.. -Tokrat. .ie naslov prvakinje trdil Jlenečy^pštfoji-la Sedmakova po.tReb setih, borbene, tehnično dosršene igr«. V mladinski konkurenci se je izkazal še Boris Štoka, ki je v kategoriji naraščajnikov dosegel zelo dobro peto mesto. V nedeljskem delu prvenstva pa so stopili za mizo najboljši igralci v članskem tekmovanju. Pri posameznicah j’ povsem nepričako-
vano osvojila naslov mlada igralka iz Verone Zampini, ki se je morala v finalu pošteno potruditi, da je strla, po treh setih igre, odpor Sedmakove, ki je v polfinalu ponovno premagala soigralko Doljakovo. Isti igralki sta morali položiti orožje tudi v finalu ženskih dvojic proti paru iz Bočna Fasolt - Putzer. V mešanih dvojicah pa sta Walter Per-tot in Sonja Doljak pripravila veselo presenečenje in osvojila podnaslov.
O prvenstvu samem lahko rečemo, da je povsem uspelo tako z organizacijskega, kot tekmovalnega vidika. Slovenski igralci se vračajo o-bogateni s te preizkušnje, ki je služila trenerjem, da že v začetku sezone in pred težavnimi začetki raznih ekipnih prvenstev preverijo trenutno formo in: opravljeno delo vil priprav 1 jalnert' »dtjdobju,
; mbsbmtsts ;
Mladinke posamezno:
Polfinale
Sedmak Ursich Doljak S. - Musina Finale
Sedmak - Doljak S.
2:0
2:0
2:1
NOVA POBUDA: SKUPNA VADBA STARŠEV IN OTROK V ŠPORTNI ŠOLI TRST
ZGODNJE VKLJUČEVANJE OTROK V SISTEMATIČNO TELESNO VZGOJO
Z vadbo začnejo že dveletni otroci - Od takega načina vadbe imajo najmlajši številne koristi
Športna šola v Trstu je z minulim šolskim letom 1979/80 ustanovila center za telesno-vzgojno dejavnost predšolskih otrok, to je od 2. do 6. leta starosti. Najmlajšo skupino so sestavljali otroci od 2 do 3 let, kateri so vadili skupaj z mamo, očetom, sestro ali bratom. Tak način vadbe je ~a na: v zamejstvu navost, mislim pa. da večinski narod sploh ne pozna še podobne dejavnosti.
Nova oblika vadbe se je pojavila na Češkem in to že leta 1964. Začela jo je Jana Berdychova, profesorica za telesno kulturo na Karlovi univerzi v Pragi. V Jugoslaviji se je pojavila leta 1972 v Novem Sadu in Beogradu v telesnovzgoj-nih društvih Partizan, kjer je Jana Berdychova predavala na prvih seminarjih s to temo. Vaditelji v teh društvih so se takoj navdušili za to delo. Ista profesorica je vodila seminar leta 1973 v Ljubljani. Marija Kosec, predavateljica in vodja tečajev za vaditelje telesne vzgoje predšolskih o-trok v društvih Partizan, nas je seznanila s tem novim načinom dela. Tudi jaz sem se za to navdušila, in se brez izkušenj na tem področju lotila dela. Začetek je bil seveda težaven, saj je bilo vse popolnoma novo. Vendar je volja in navdušenje staršev in otrok premostilo vse težave in po enoletni izkušnji lahko rečemo, da je skupna vadba staršev in otrok povsem pozitivna in koristna.
Prednosti ima v tem, dr. dovoljuje zgodnje vključevanje otrok v sistematično telesno vzgojo, že od 2. leta starosti (ali celo prej), kar s klasično obliko ni mogoče. Z mamo ali z očetom se otrok lažje vključuje v skupinsko delo, kjer se je treba podrediti določenemu redu. S tem pripomoremo k socialnemu razvoju otroka. Starši lahko od blizu sledijo otrokovemu napredku. Skupna vadba pripomore tudi k čustveni povezanosti med roditeljem in otrokom. Če je otrok boječ in nesiguren, bo z roditeljem iažje premagal strah in negotovost v novem ambientu.
Pri vadbi so starši večinoma aktivni sodelavci:	vaditeljica vajo
razloži in pokaže, vsak otrok pa razume in dojema na različen način. Ravno tu je vloga roditelja: vajo oziroma gib dodatno obrazloži otroku, mu pokaže, z otrokom nekatere vaje izvaja, pogostokrat predstavlja za otroka veliko telovadno o-rodje, otroci pa so včasih drobno orodje za starše. Pomoč staršev je važna pri zahtevnejših vajah na velikem orodju, kjer razvija otrok med drugim tudi pogum. Pri tem skrbijo starši za njegovo varnost in pomagajo pri reševanju težavnih situacij, pri katerih se pojavi strah.
Pri skupni vadbi je zelo važen roditeljev pristop. Ta ne sme biti nestrpen ali celo grob. Najvažnejša lastnost roditelja mora biti potrpljenje, posebno na začetku vadbe. Otrok je v tej starosti zelo samosvoj, zato mu bo roditelj pomagal in ga spodbujal, da bo določeno vajo izvedel, pa čeprav na njegov «osebni» način.
Vadba poteka dvakrat tedensko po 45 minut približno. Ne smemo pa misliti, da dvakrat tedenska vadba zadovoljuje gibalne potrebe otroka. Starši se morajo tega zavedati in posvetita gibanju otroka primeren čas v teku dneva. Zjutraj naj vadita roditelja in otrok 10 minut, tako da po spanju 'ivi krvni obtok. Tudi popoldne ali pred večerjo je zelo zaželena družinska vadba. Ta naj traja 30 minut in namenjena je izpopolnjevanju pridobljenih spretnosti pri vadbi v spalni sobi. . .
Pri «telovadenju* si majhen otrok ne le razvija mišice, skelet srčno-žilni, prebavni in dihalni aparat, temveč tudi živčni sistem, kateri urejuje vse človeške funkcije. Del živčnega sistema, možgani, so sedež zavesta, razuma, volje in čustev. Le-ti sprejemajo zaznave čutil, sluha, vida, tipa in te otrok pri vadbi razvija. Razvija tudi možnost presoje dimenzij v prostoru. Živčni dražljaji, ki prihajajo iz mišic v osrednji živčni sistem informirajo otroka o položaju telesa in s tem
se razvija njegova gibalna sposobnost.
Pri vadbi razvija otrok tudi u-stvarjalne sposobnosti, fantazijo in iznajdljivost. Zelo sem bila zadovoljna, ko mi je neka mamica pripovedovala, kako si 2-letna hčerka doma ureja prostor za telova-denje in kako sama adaptira vaje, ki se jih je naučila pri Športni šoli, na svoje razmere, se pravi na mestno stanovanje.
Torej čas, katerega prebijeta skupaj mati ali oče z otrokom, izpopolnita s koristno aktivnostjo, katera bogati obojestransko, zlasti pa skrbi za vsestranski razvoj otroka. Zdravniki, psihologi in pedagogi so si edini: če hočemo vzgojiti vsestransko razvitega, čustveno in psihično nemotenega človeka, moramo skrbeti za otrok \ z veliko ljubeznijo že v najzgodnejši mladosti. Telesnovzgojna dejavnost je nenadomestljiva komponenta v procesu vzgoje, komponenta, ki pripomore k vsestranskemu razvoju otroka.
L. K.
Danes v Podlonjerju športno slavje
V Podlonjerju nad Sv. Ivanom v Trstu bodo imeli danes popoldne športno slavje.
Že v zgodnjih popoldanskih urah bodo odigrali zadnja srečanja nogometnega turnirja in sicer bodo v Križu odigrali ob 13.30 srečanje Manzano - Real Čase za 3. mesto, ob 15. uri pa Nova vas - Union za 1. mesto.
Na vrtu Ljudskega doma v Podlonjerju bodo ob 16.30 odprli kioske (enoteka), ob 17.30 bodo nastopili klovni, sledilo bo nagrajevanje udeležencev nogometnega turnirja, slavje pa bo zaključil ples, na katerem bo igral ansambel iz Istre.
ASUNCION (Paragvaj) — V prijateljski nogometni tekmi, ki so jo odigrali v '.suncionu, je Brazilija premagala Paragvaj z 2:1.
Članice posamezno:
Polfinale
Sedmak - Doljak	S.	2:1
Zampini - Fasolt	2:1
Finale
Zampini - Sedmak	2:1
Ženske dvojice:
Polfinale
Doljak S., Sedmak • Zampini, Andreone	2:1
Putzer, Fasolt - Doljak V., Furlan	2:1
Finale
Putzer, Fasolt - Doljak S., Sedmak	2:0
Mešane dvojice:
Pertot, Doljak S. - Bombači, Vignola	2:1
Coceani, Musina - Cangelosi, Putzer	2:1
Danes prvo srečanje ŠD Mladina v C liji
Danes se prične državno namiznoteniško prvenstvo C lige, v katerem bo letos nastopalo tudi kriško športno društvo Mladina. To bo prvič po sedmih letih, to je po razpustu namiznoteniške sekcije nabrežinske-ga Sokola, da slovenska ekipa zopet nastopa v kakovostnem moškem namiznoteniškem prvenstvu.
Prestop v C ligo so si v lanski sezoni priborili stari igralci Fabjan, Radovič in Pertot, ki pa letos ne nastopajo več. Na njihovem mestu bodo sedaj branili barve kriškega društva mladi igralci, predvsem A. in N. Tence, D. Košuta, G. Tence in G. Raseni, ki se bodo morali spoprijeti v glavnem z izkušenimi in kakovostnimi igralci.
Danes bo na sporedu prvo kolo. V Križ bo prispel favorit skupine, v kateri nastopa Mladina. to je Lega Nazionale iz Gorice. Srečanje bo ob 10. uri v občinskem rekreacijskem domu.
Finale
Coceani. Musina - Pertot, Doljak S.	2:0
Društvena lestvica:
1.	Kras Zgonik (FJK) 257 točk
2.	Pindemonte VR (Veneto) 195
3.	Azzurra Gorica (FJK) 146
4.	Marzotto Vald. (Veneto) 144
5.	Don Bosco Trst (FJK) 135
OBVESTILA
ŠK Kras
obvešča svoje člane, da se v petek, 3. oktobra, začne rekreacijska telovadba za odrasle v šolski telovadnici v Saležu. Zainteresirani naj se zglasijo pri Liljani Kralj, tel. 229-375.
# # #
Sekcija minibasketa ŠZ Bor
obvešča, da so treningi miniba-sketa v telovadnici stadiona «Pr-vi maj* ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00. Vsakdo, ki bi rad igral minibasket. naj se neposredno vpiše kar ob urah treningov ali pa naj telefonira v večernih urah trenerju Raseniju na št. 76-30-79.
» • •
ŠZ Bor
sklicuje sejo vseh načelnikov sekcij, ki bo jutri, 29. septembra, nb 18. uri na stadionu «1. maj*. Na seji bo govor o skorajšnjem srečanju med Borom in ljubljanskim Slovanom. Na sestanek so vabljeni tudi vsi tisti, ki bodo
sodelovali pri prireditvi srečanja.
• « •
ŠD Mladina - Baletni odsek obvešča, da bosta vpisovanje in potrditev vpisov gojenk za letošnjo sezono v sredo, 1. oktobra t.l., od 15.00 do 17.30 v prostorih starega vrtca v Križu. Sporočena bosta program in urnik skupin.
Boj proti kajenju naloga slehernega
Obče znano je, da je kajenje danes era največjih nevarnosti za zdravje, j so ji pa lahko izognemo. V svetu ' . bile doslej organizirane številne mednarodne akcije z namenom, da bi se v posameznih deželah lotili organizirane nacionalne akcije proti kajenju. V tem okviru prireja Rdeči križ - Slovenije že drugo leto zapored v mesecu septembru »Teden boja proti kajenju*. Letos je teden po tekal ravno v teh dneh in sicer od 22. do 28. septembra 1980, se pravi, da se vsesplošna slovenska akcija zaključuje ravno z današnjim dnem.
Primerno se nam pa zdi, da se v «Teden boja proti kajenju* vključimo tudi v zamejstvu (čeprav doslej le na skromen način), toda v prepričanju, da se bo dalo v prihodnjih letih samo akcijo v matični domovini, potom Rdečega križa -Slovenije, razrešiti tudi pri nas. Kajenje je pač »bolezen*, ki je globoko zakoreninjena v ljudeh, čeprav se vsepovsod govori o škodljivosti kajenja, o boleznih ki jih prinaša in podobno . . .
Neradi bi ponavljali vse, kar je bilo o kajenju že napisanega, govorjenega. ampak, primerno je ponovno predočiti »problem kajenja*. Poglejmo kaj pravi »Bilten RKS*, ki je izšel ob priliki »Tedna boja proti kajenju*: »Pokazalo se je namreč, da igra kajenje cigaret glavno vlogo pri nastanku mnogih bolezni, najpomembnejše med njimi so ishe-mične srčne bolezni s posledičnim infarktom srca, rak na pljučih, kronični bronhitis in pljučni emfizem. Nikotin sčasoma poškoduje predvsem srce. ožilje krvnega obtoka in tako moti prekrvavitev organov; pogosto govorimo o kadilčevem srbu kot «eno od oblik angine peetoris*. Tipična bolezen hudih kadilcev cigaret je tako imenovana BUrgerjeva bolezen, pri kateri zaradi kronično motene prekrvavitve gangerozno razpadajo prsti in noge. Med drugim kajenje draži želodec in črevesje, slabi vid ter moti delovanje spolnih, žlez, ščitne žleze in hipofize.
Kajenje človeka omamlja in zasužnjuje, zmanjšuje splošno športno zmogljivost, kakršnokoli večjo pa sploh onemogoča.
Poleg teh bolezni, ki so med glavnimi vzroki smrti, povzroča kajenje cigaret še nesposobnost za delo, zaradi pljučnih in srčnih bolezni, hkrati pa povečuje umrljivost in nezmožnost za delo še v mnogih drugih primerih.
Ker so škodljive posledice kajenja odvisne tudi od dobe kajenja, še posebno poškodujejo organe mladega človeka v razvoju, je nujno potrebno, da ukrenemo*vse, da mladina ne kadi, če pa že misli, da mora kaditi, naj prižge cigareto čim pozneje.*
Kaj pa športniki? Poleg že zgoraj navedenega, da «kajenje zmanjšuje splošno športno zmogljivost, kakršnokoli večjo pa sploh onemogoča*, se moramo zavedati, da se šport in kajenje nikakor ne ujemata. Šport, namreč pomeni zdravje, krepitev lastnega telesa itd., kajenje pa vse obratno. Športniki bi torej morali biti pri vsem tem zgled, posebno pa trenerji, vzgojitelji mladih. ... na žalost pa je marsikdaj obratno kot bi moralo biti.
V zaključku pa bi dodali le še odlomek iz uvodnih misli prof. dr. Bojana Fortiča na 5. seji RK RKS, ki nosi naslov »Izpostavljenost nekadilcev dimu (riziko za nekadilce): «V zaprtih in slabo zračnih prostorih kot n.pr.: v avtomobilih ali manjših pisarnah, lahko kadilci izpostavijo druge ljudi škodljivim koncentracijam tobakovega dima. V prostoru s 45 kubičnimi metri prostornine se pri pokaditvi dveh zavojčkov cigaret poveča množina o-gljikovega monoksida v krvi navzočega nekadilca do 4 odstotkov. Poleg neprijetnosti, kot so glavobol, ščemenje v očeh in slabosti, lahko pri nekadilcu oslabi tudi psihomo-torna dejavnost (npr. pri šofiranju). Prisiljenost k sokajenju škoduje zlasti astmatikom in drugim občutljivim. često alergičnim osebam, škoduje pa tudi nekadilcem s koronarno srčno boleznijo. Zaščita nekadilca na delovnem mestu, v prometnih sredstvih in javnih prostorih ima prav zato prednost pred potrebami kadilca *
Igor Komel
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montscchl 8, PP 559	Tsl. (040) 79 46 72 (4 llnffe)
Podružnica Oorlca, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije In podjet|o mesečno 80,00. letno 800.00 din.
Pottnl tekoči račun za Italijo Založnlttvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Oglasi
Stran 10
Za SFRJ Zlro račun 50101-603-40361 *auii»	uz.s> - oiuuu liuoiioiml
Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 et., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 tir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji prt SPI.
t	I	Čl*n ttalli«ruk«
r	zveza časopisnih
j	^Trst	založnikov FIEG
28. septembra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajal
In tiska I
Darovi in prispevki
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE
V	spomin na Draga Pahorja darujeta družini Patrizio in Grbec 10.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ KRIŽA
V	počastitev spomina staršev in brata daruje Slavica (Zagreb) 10 tiscč lir.
Namesto cvetja na grob Evgenije Pelizon darujeta Ida Purič 5.000 in Gigi Bruži 5.000 lir.
Anton Stegel 20.000 in Angel Bandelj 5.000 lir.
V	spomin na kriške šestdesetlet-nike darujejo Pauli Magania 20 tisoč. Cvetko Maganja (Češkov) 5 tisoč, Vlado Košuta (od Vanče) 5 tisoč in Pina Bogateč 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB Z OPČIN
V	spomin na Justa Krevatina daruje Marija Krevatin 5.000 lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SAMATORCE
Ob 4. obletnici smrti moža in o-četa Jožeta Caharije se ga z žalostjo spominja žena Milena z družino in daruje 300 ND.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ BAZOVICE
Namesto cvetja na grob Pepke Križmančič darujejo Zoro. Zofija, Svetka. Maria in Roza 5.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE
V	spomin na pok. Mirota Čoka daruje Amalija Pečar 10.000 lir.
V	spomin na pok. Drago Miiller - Caharija darujejo delavci iz kamnoloma Repentabor 40.000 lir.
Namesto cvetja na grob Pepke Križmančič in Marije Bubnič daruje N.N. 10 000 lir.
Namesto cvetja na grob Pepke Grgič - Križmančič daruje Milk? Batič (Lonjer) 5.000 lir
V	spomin na Rada Komarja da rujeta Majda in Drago Danev (Opčine) 10.000 lir.
V	spomin na Pepko Grgič vd. Križmančič daruje- Francka čuk 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob Marčele Malalan in Antonije Glavina darujeta Sonja in Zvonka Lorenzi 20 tiscč lir.
V	počastitev spomina Olge Ščuka in Jožeta Cesarja darujeta Iva in Miro Ščuka 20.000 lir
Namesto cvetja na grob Rožine Milkovič in ob 1. obletnici smrti brata Ivana daruje sestra Marija Kalc z družino (Gropada 105) 10 tiscč lir.
V	spomin na Ivanko Stoka darujeta Dorka in Ivanka 10.000 lir.
V	spomin na Maro Ostrouška darujeta Milka Budin 10.000 in Ivanka Kralj (Gabrovec 39) 10.000 lir.
V	spomin na Olgo Pertot vd. Da-tcdi daruje Slavka 10.000 lir.
• e •
Denar, ki je ostal pri nakupu venca za Pepko Grgič vd. Križman-č!č, darujejo sosedje Tereza - Sonja Križmančič. Cvetka Križmančič, Zora in Norma Pelen, Marija Pečar, Marija. Sonja in Binka P^ar, Viktor Mavec, Elvira in Marijo Renčelj, Vida Cač. Francka Strahova. Marija Petračeva, Johanca in Pepi, Zdenka Marc, Jušta Lajtova, Zora Marc. Micka Žagar. Marija Žagar, Amalija in Sonja Renčelj, Marija K"S'>- Ri-na Križmančič. Marija in Justinca Koveščeva ter Sonja in Danilo Križmančič: 20.000 lir za ŠD Za rja, 20 000 lir za SZ Sloga in 20 tisoč za Skupnost družina Opčine.
V	spomin na pok. Fulvia Slavca darujejo: Marina Lorsini 3.000 lir, Marina Cortesin 3.000, Fabio Pangerc 10.000, Aldo Bandi 10.000, David Ota 5.000, Marino Ota 5.000, Damjana Ota 5.000, Claudio Ger-bančič 4.000. Boljunska fantovska 51.500. Ennio Bandi 5.000. Fabian Kraljič 5.000, Geni Kozina 5.000, Lili Bandi 5.000. Stanko Žerjul 5 tisoč. Nevia Olenik 5.000, Marko Rapotec 5.000, Marjan Žerjul 5.000, David Bandi 5.000, Iztok Žerjal
10.000.	Franko Cej lO.OuO, Gorazd Pučnik 5.000, Darko Pregare 5.000, Radivoj Kuret 10.000. Boris Kuret
5.000,	Viviana Zuljan 5.000, Valter Labiani 5.000. Hrvatic 3.000, Oskar Pancrazi 10 000, Magda Stranj 5 tisoč, Davorin in Damjana Ote. 10 tisoč. Ezio Kocijančič 10.000, Franko Korošec 10.000, Loretta Žago 10 tisoč, Klavdij Smotlak 10.000, Vi viana Tul 5.000, Franko Pečar 5 tisoč. Dean Cosina 5.000, Danica Kocjančič 5.000. Elvis Pockar 5.000, I.uciano Insigna 5.000, Mario Žafran 2.000. Florjan Zeriali 10.000. Fabio Smotlak 5.000. Roby Tede-sco 10.000. VValter Smotlak 10.000, Viviana Jercog 6.000. Maurizio Kocjančič 5.000. Walter Sancin 10 tisoč. Davorin Smotlak 5.000, tiskar Pangerc 10.000. Guštin Furlan 2.000, Giorgio in Nataša Pra-šel 1 000. Ludvig Švab 5 000. Sonja in Jožko Prašelj 5.000. Franko De-bernardi 5.000, Mara Antonini 3.000, Denis Merlak 5 000. Merlak 2.000. Loredana Prasel 5.000, Boris Salvi
10.000,	Moica Švab 10.000. Xenja in Vilma Kocjanči 10.000. Novica Bandi 5.000, Čristlna Depase 5 000. Patrizia Fontanot 10.000. Pierpaolo Guštini 10.000. Tanja Guštini 5.000. Paolo Jerjan 5 000, Oskar Kocjan čič 2.000. Maurizio Lovriha 5.000, Paolo I/ivriha 5.000. Laura Luin 3 000. Silvana Sancin 5.000. Adriian. Boris in Roby Slavec 10.000, Viljajn Slavec 5.000, Roman Smotlak 4.000. Aldo Strain 10.000. Cinzia Sancin
5.000.	Oskar Vodopivec 2.000. Fulvia Rocco S.000. Boris Sancin 20 tisoč. druž. Paola Forausa 10.000. druž. Gianoarla Forausa 10.000, VValter Ota 20 000. Miroslav Mahnič 10.000, Igor Labiani 5.000. Roberto Novello 2.500. Paolo Herva tlc 6.000. Bruno Bassanese 3,000. Ivo Coretti 1 000. Fulvio Slapnik 2 000 Fabio Švara 1 500. Dorian Pobrila 5 000. Tatjana Sancin 2.0<10. Franko Pregare 5.000, Paolo Jež
20.000,	Claudio Giacomini 2.000, Roby in Laura Lovrečič 10.000, Paolo Lovrenčič 5.000, Mauro Coretti 2.000, Roby Male 2.000, Gabriel Albertini 5.000, Branko Ko fol 3.000, Celestino Bersenda 5.000. Ivan Šavron 5.000, Fulvio Mauri
5.000,	Andrej Ražem 3.000, Sandro Senica 5.000, Paolo Grison 5.000, družina Strnad 20.000, Jože Prašel
1.000,	Gemma in Luciano Arangio
13.000,	Bogomil Rodela 1.000, Ivan Samec 5.000, Albina Košuta 1.000, Federico Bevilacqua 1.000, Giuseppe Babič 1.000, Mario Marsič 2.000, Ernesto Bordon 2.000, Aldo Memon
5.000,	Pepca Felician 2 000, Valentina Strain 5.000, Giovanni Stefani
2.000,	Angelo Luin 2.000, Angela Prasel 2.000, Guido Cociani 2.000, Rodolfo Vigini 500, Eugenio Zobin
5.000,	Danila Vatovec 2.000, Ignacij Samec 2.000, Claudio Stefani
5.000,	Milan Komar 1.000, Marija Samec 3.000, Sonja Albergc 5.000, Mira Sabadin 3.000. Jordan Kralj 5.000, Srečko Žerjal 5.000, Antonia Ciacchi 3.000, Dario Štrajn 3.000, Marino Pečenik 3.000, Fulvio Kalin 5.000, Vladimir Vouk 5.000, Marina in Renzo Počkar 5.000, Henrik Žerjal 10.000, Miki Glavina 10.000, Franko Abrami 5.000, Emil Petaros 5.000, Neda Hrvatič 5.000. Ileana Hrvatič 5.000, Paolo Pavletič 5.000, Miran Mar 2.000, Boris Carli 5.000, Lučko Zahar 3.000. Erol Petaros 5 tisoč, Boris Sik 20.000, Alex Hrvat
5.000,	Ana Hrvat 5.000, Rosanna Klun 4.500, Edvin Rapotec 10.500, Sergij Petaros 10.000. Boris Rapotec 2.000, Mario Rapotec 5.000. Roberto Pettirosso 5.000. Boža Hrvatič 5.00(1, Rajko Pertot 5.000, Armando Sovič 10.000. druž. Fabrizia Ursi-cha 10 000, Evgen Hrvat 3.000, mladina iz Mačkolj 125.500. Giorgio
2.000,	Elma in Edmund 1.500, Fran ko 5.000. Elisabetta in Ervino 10.000, Davide 2.000. Diego 1.000, Marino 3 000, Anaroža in Ksenija Slavec 10 tisoč, Franka 5.000, Majda. Arjana
10.000,	Franko Oblak 5.000. Aldo Cunja 5.000, Palmira Samec 5.000, Dino Lovriha 11.000, ViUan Sancin 2.500, Damjan Sancin 2.500, Paolo Secoli
2.000,	Claudio Giacomini 3.000, Boris Žerjal 5.000, Tania Canclani 5 tisoč, Boris Pangerc 10.000, Claudia in Mauro Žerjal 20.000 lir.
Po želji staršev bo vsota, 1.250.000 lir razdeljena na štiri dele in dodeljena v enaki meri KD Valentin Vodnik, godbi na pihala Breg, ŠD Breg in za spomenik bazoviškim žrtvam.
« « •
Namesto cvetja na grob Mare Milič por, Ostrouška darujejo Marica in Berto Budin 10.000 in družina Furlan (Salež 50) 5.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Rdeča zvezda, družina Pepija Škrka (Salež 61) 2.500 lir za ŠK Kras in 2.500 lir za PD Rdeča zvezda.
Namesto cvetja na grob Pepke Grgič vd. Križmančič darujejo za KD F. Venturini Domjo: Marija, Santina, Sonja, Roža. Miranda, Milenka, Julka, Pierina. Ida, Neri-na, Marta, Silva, Darinka, Marija in Elvira 55.500 lir.
V	spomin na Ninko Štoka daruje sestrična Marica 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob prerano preminulega Fulvia Slavca darujeta Nerina in Ezio Fontanot 25 tisoč lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob dr. Milana Starca darujejo Marjan Starc
20.000,	Pepi Starc (Cilen) 5.000 ter Aldo in Luciana Colja 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Srečko Sedmak daruje 10,000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Ob 4. obletnici smrti moža in o-četa Jožeta Caharije se ga z žalostjo spominja žena Milena z družino in daruje 300 ND za PD Rdeča zvezda in 300 ND za ŠK Kras.
V	spomin na dr. Milana Starca darujeta Edi in Irena Ukmar 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Ob 4. obletnici smrti Viktorja Uk marja darujejo žena Maria, Irene in Vesna 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob dr. Milana Starca darujeta Nadja in Andrej 10.000 lir za ŠD Kontovel
V	spomin	na	dr.	Milana	Starca
daruje družina Žetko 10.000 lir za Bercetov sklad.
Nosilci krste pok. Pepke Grgič vd. Križmančič darujejo 25.000 lir za ŠD Zarja in 25.000 lir za ŠZ Sloga.
V	spomin	na	dr.	Milana	Starca
darujeta Anica in Darko Starc 10 000 lir za popravilo dvorane na Kon tovelu.
V	spomin	na	dr.	Milana	Starca
darujejo Zdenka	i.i Mira 10.000, dru-
žina Piraj 15.000 in Modra Danieli 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Ivo Regent daruje 10.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob tete Marije Zupančič vd. Knez daruje ne čak Rudi Gon z družino 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina. V isti namen daruje Olga Mislej 10.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Marija Štoka daruje 20.000 lir za cerkveni pevski zbor Prosek.
V	spomin na Lidijo Munich daruje družina Majovski 10.000 lir za mladinski krožek Prosek - Kontovel.
Ob obletnici smrti Alberta in Do re Sirk darujejo Gizela, pepi in Mimi Dovšak 600 ND za KD Albert Sirk.
Namesto cvetja na grob strica Avgusta Maverja daruje družina Bu-bola 5.000 lir za mladinski zbor Glasbene matice.
V	spomin na moža Angela Tence-ja daruje žena Karla 10.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na Marčelo Malalan da rujeta Vittoria in Bruno Gerdovič 5 000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Marčele Malalan darujeta družini Pertot in
Caser 10.000 lir za ŠD Adria in 1J.000 lir za KD I/onjer - Katinara.
V	spomin na Marčelo Malalan da rujeta Vittoria in Bruno Gerdovič
5.000	lir za ŠD Adria in 5.000 lir za KD Lonjer - Katinara.
Namesto cvetja na grob Marije Sancin darujeta Milena in Stojan Glavina 5.000 lir za ŠD Breg.
Namesto cvetja na grob Marčele Malalan darujeta Bianca in Vilko Batič 5.000 lir za KD Lonjer - Katinara.
V	spomin na Draga Pahorja darujeta družini Patrizio in Grbec 10.000 lir za PD Ivan Grbec in 10.000 lir za Dijaško matico.
Ob obletnici smrti Ivana Grbca darujeta družini Patrizio in Grbec
10.000	lir za Galeb. 30.000 za osnovno šolo Ivan Grbec in 10.00 lir za dom Jakoba Ukmarja.
V	spomin na Benedikta Srebernika darujeta družini Patrizio in Grbec
20.000	lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Jožeta Cesarja darujeta družini Patrizio in Grbec 30.000 lir za ŠZ Bor.
V	spomin na Antona Kalca daruje družina Žagar (Bazovica 46) 10 tisoč lir za pevski zbor Lipa.
V	spomin na Pepko Križmančič daruje družina Grgič (Bazovica 13)
5.000	lir za KD Lipa.
Ob odkritju spomenika padlim v NOB v Jamljah daruje Košuta 10.000 lir za TPPZ.
Podporn' član Radivoj čač daruje
10.000	lir za TPPZ.
V	spomin na Venčka Krečiča daruje sestra Marija 15 000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Vincenca Vrtovca da ruje Ana Trebižan 10.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na dr. Milana Starca daruje družina Colja (Prosek) 12.000 lir za Dijaško matico.
Namesto cvetja na grob Angela Eugatca in dr. Milana Starca daruje Ivan Ciani z družino 10.000 lir za ŠD Kontovel in 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
V	spomin na pok. Stojana Caha-rijo daruje Eda Ranzani 5.000 lir za SPD Igo Gruden.
V	spomin na pok. Antonijo Gla vina in Ivanko Pečar darujeta Bianca in Vilko Batič 5.000 lir za TPPZ.
Namesto cvetja na grob Marčele Malalan in Antonije Glavina darujeta Vanda in Oskar čok 10.000 lir za KD Lonjer - Katinara.
V	spomin na prijateljico Miko -Marijo Giorgi daruje Anica Lovrenčič z družino 10.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec.
Ob 11. obletnici smrti Ninita Ukmarja darujejo sestre Marija, Vera in Vanka 15.000 lir .za ŠD Primorje.
Ob priliki memoriala Ž. Race darujejo Vinko Furlan 5.000, Martin Rupel 50.000 in Luči Puntar 50.000 lir za ŠD Primorje.
V	spomin na dr. Milana Starca daru.jela Angel Blažina 10.000 in Bruno Pertot 10 000 lir za ŠD Primorje.
Ob 8. obletnici smrti dragega E-gona darujejo Guerina in Milko Puntar ter VValter z družino 20.000 za ŠD Primorje in 20.000 za mla dinski krožek Prosek - Kontovel.
Za Godbo Breg darujejo iz Doline: Drago Slavec (247) 50.000, Marino Bandi (429 ) 50.000. Josip Sancin (112) 50 000. Oskar Slavec (442 ) 50 000, Egidio Pečar (25 ) 50.000. Valerio Lovriha (lakotišče 36/1) 50 000. Valentino Bizjak (Col 10) 50.000. Enlo Cah (Boliunec 263) 50.000. Marino Pečenik (Boljunec 260) 50.000 lir.
V	snomin na Pepko Hrovatin in dr. Milana Starca darujeta Pepka >n Mario 10.000 za mladinski nevski zbor Glasbene matice in 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Mare Milič por. Ostrouška darujejo Danilo in Jolanda Milič 10.000 ter družina Herman Škrlj 5.000 za PD Rdeča zvezda in 5.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Ivanko Štoka daruje družina Cijak 20.000 lir za Dijaško matico.
V	spomin na Jus! a Krevatina daruje Marija Krevatin 10.000 lir za popravilo cerkve sv. Jerneja na Opčinah.
V	spomin na prijatelja Toneta Kvartiča darujeta Pepka in Mario 10.000 lir za SPD Tabor.
V	počastitev spomina dr. Milana Starca darujejo Angela Hrovatin 10.000 ter Miranda in Zofka Kapun
10.000	lir za ŠZ Jadran.
V	spomin na Olgo Žerjal por. Ščuka daruje družina Danilo Daneu
25.000	za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 25.000 lir za ŠD Polet.
V	počastitev spomina Amalije Žerjal darujejo Pini Kocjančič 10.000, družine Repini 10.000, Tadia Pietra 10.000, Koršič 20.000 in Irma Adani
10.000	lir za pevski zbor M. Kogoj.
V	počastitev spomina Emila Čoka daruje družina Koršič 20.000 lir za pevski zbor M. Kogoj.
V	spomin na Marijo Surina vd. Kalc darujeta Lucija in Seraf Hrovatin 10.000 lir za popravilo Ljudskega doma v Trebčah.
V KOSOVELOVI KNJIŽNICI V SEŽANI
r
Razstava o delu Josipa Vidmarja
V petek zvečer je bilo v sežanski knjižnici srečanje z vidnim slovenskim kulturnim delavcem, ki bo v kratkem praznoval 85 let
mam
v. i,/.->>>>/. v.. istoJS:-:-:-:	. .-.-.V •
V petek zvečer se je kulturna Sežana poklonila visokemu jubileju dr. Josipa Vidmarja, ki bo prve dni naslednjega meseca praznoval 85 let. Od tega je več kot pol stoletja posvetil kulturnemu in političnemu razvoju svoje domovine in je bil med najbolj zagnanimi tvorci njene sodobne zgodovine. Srečanje z Josipom Vidmarjem je priredila Kosovelova knjižnica, odvijalo pa se je v šoL skem centru v središču Sežane. Vabilu na edinstveno srečanje z nestorjem slovenskih akademikov se .je odzvalo izjemno število ljudi, ne samo iz Sežane in okolice, temveč tudi iz zamejstva. Ime Josipa Vidmarja je namreč povezano z najuglednejšimi imeni slovenske kulture vse od Cankarja dalje. Priznani akademik pa je med vojno in takoj po njej tesno sodeloval z najvidnejšimi kulturno - političnimi delavci nove Jugoslavije, predvsem s Kidričem, Zieherlom, Kardeljem in seveda Titom.
Josip Vidmar se je uveljavil kot pomemben kulturni delavec že pred NOB. 27. aprila 1941 pa je bila v njegovem stanovanju na Večni poti v Ljubljani ustanovljena Osvobodilna fronta Slovenije. Leta 1942 je Josip Vidmar šel v partizane. Leta 1943 je bil izvoljen za predsednika izvršnega odbora OF, na drugem zasedanju AVNOJ v Jajcu pa je vodil slovensko delegacijo, v imenu katere je predlagal, da se Titu podeli naslov maršala Jugoslavije. Vidmar je 10. maja 1945 z balkona ljubljanske univerze prvi pozdravil osvobojeno Ljubljano. I>e-ta 1951 je postal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Posebno po letu 1960 pa je nenehno prisoten v slovenski javnosti s svojimi kritikami, žlahtno meditacijo in neuničljivo kulturno politično dejavnostjo. Petkovo srečanje v šolskem centru je predstavljalo neposreden stik med aka demikom in mladim in starejšim ob-
UČI SE ANGLEŠČINE Z ANGLEŽI
TE BRITISH SCHOOLS
TRST, Ul. Torrebianca št. 25 - tel. 69453 GORICA, Korzo Italia št. 17 — tel. 33300
—	angleški učitelji specializirani v T.E.F.L. (Teaching English as a Foreign Language)
—	tečaji za vsako starost in vsako stopnjo
—	omejeno število učencev za vsak razred
—	najbolj moderni sistemi poučevanja z audiovizualno metodo
—	Trst - uradni sedež londonske (Trinity College) in cam-briške univerze za polaganje izpitov
VPISOVANJE SE JE ZAČELO
činstvom, ki se je razvil v mestoma zelo prisrčen in sproščen razgovor, čeprav je bilo občutiti, da je Vidmarjeva osebnost s svojo težo vplivala na prisotne. J. Vidmarja je občinstvu predstavila ravna-Ijica sežanske knjižnice L. Čehovin. V imenu SZDL Sežane pa je gosta pozdravil njen predsednik Jože Stegne. Uvodoma sta nato Mira Sardočeva, članica SSG iz Trsta in Miha Baloh, član ljubljanske Drame, prebrala nekaj najznačilnejših misli iz Vidmarjevega obsežnega o-pusa. Nato je sledil razgovor, ki ga je vodila Lučka Čehovin.
Za to priložnost je KosoveloM knjižnica iz Sežane pripravila bogato retrospektivno razstavo del in slik Josipa Vidmarja. Razstava prikazuje obsežno akademikovo prevajalsko delo in prav tako zajetno samostojno miselno ustvarjalno delo. Slike pa predstavljajo najznačilnejše trenutke Vidmarjevega življenja od mladih nog do danes.
Razstava bo v knjižnici na ogled do 17. oktobra.
Ob 40-letnici poslovanja pri prodaji uradniškega materiala
nudi trgovina MURRI ■ Trg Benco, 4 ■ Trst - tel. 65630
svojim odjemalcem izreden
PISALNI STROJ IBM 82/C
z zamenljivim elementom za pisanje in popravljanje napak
po izredno ugodnih cenah ! ! !
Obiščite nas ali nam telefonirajte.
ROLICH
NABREŽINA Kamnolomi :«/«• - Tel 211-03-71
KERAMIČNI PLOŠČICE SANITARIJF
1‘rinfH‘rajle zn
DIJAŠKI) MATKO
ŠOLA ZA SPECIALIZACIJO GRADBENIŠKIH DELAVCEV
TRST
UL. ROSSINI 4 TEL. 6S-325
POKLIC,
KJER VSAK PRISPEVA S SVOJIMI IDEJAMI IN SVOJO USTVARJALNOSTJO
TEČAJI SE ZAČNEJO S 15. OKTOBROM VPISNINA IN OBISKOVANJE BREZPLAČNA
ZAGOTOVLJENA ZAPOSLITEV PRI TRŽAŠKIH PODJETJIH, KI SKUPNO S SINDIKATI UPRAVLJAJO ŠOLO
TEČAJI ZA ZIDARJE ZA SPECIALIZIRANE DELAVCE
ZA POLAGANJE PLOŠČIC ZA TESARJE IN KOVAČE
VINOGRADNIKI!
Bliža se čas trgatve. V svoji kleti boste potrebovali razne stroje, ki bodo olajšali Vaše delo. Podjetje FURLANI Vam nudi: stiskalnice, horizontalne (bireše «VASLIN», črpalke, sode, kadi iti hhline v najsodobrte|ših izvedbah in po LANSKIH CENAH
FURLANI S.p.A.
TRST — Ul. Milano 25/D — Tel. 62-200
PRAVIM LJUBITELJEM KAVE
•ffumcajLi
PRIMO ROVIS
nudi
1.	široko izbiro najboljše kave
2.	najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave
3.	dnevno sveže praženo kavo na vašem domu
in se obveže, da bo ohranilo nespremenjene cene
SKODELICA KAVE 200 lir
Kavne mešanice CREMCAFFE so vam na razpolago v degustaciji na Trgu Goldoni št. 10 ter v vseh trgovinah, supermarketih In kavarnah.

Za oblikovanje vašega stanovanja potrebujete:
praktično, solidno, izbrano, kakovostno in poceni pohištvo
m umili
TDCT	Ul- Baiamonti 3
IKOl	Ul. Di Vittorio 12
telefon: 820766 telefon: 813301
Zastopnik kuhinj fcfcfc mOTehjZZD