Leto LXVI FoSfnina 0a?ana 9 goiovint f njubTJartt, v Mo, Bne 20. JutlJa 19311_ _atev. 164 T Cena 1.50 DIH Cek. račun: Ljubljana St. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6, Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Pogled na jug V teh dneh, ko je vsa Slovenija razgibana in smo vedno zaposleni s pripravami na kake velike prireditve, bi nam skoraj mogel uiti izpred oči velik razvojni proces po jugu države, ki je vse do nastopa JRZ nekako spal in kot nakopičena sila čakal pravega klicarja, ob nastopu JRZ pa se je razplamtel, da ga danes presenečeno opazuje domači in tuji svet. Sprva se je ta razvoj javljal bolj skromno in nekako boječe, letos pa se je pokazal že v taki meri, da ni mogoče več dvomiti, da tu, na našem jugu, zgodovina snuje nova pota. Ne samo velika dela, bolnišnice, šole, -ceste, železniške postaje in kolodvori, mostovi in jezovi, upravna in sod-' na poslopja, ki so že dovršena ali pa so v delu in ki so južnim pokrajinam že dala popolnoma nov obraz, ampak še bolj velike izpremembe, ki jih je doživelo ljudstvo v svojem razvoju h kulturi in njenim pojavom. Prvo, kar v južnih delih države v zadnjih letih opažamo, so veliki politični shodi, ki so povsem nekaj novega, tako po številu udeležencev, kakor po številu shodov samih. Že lansko leto je bilo več shodov, namenjenih manjšim predelom pokrajine, ki so po udeležbi presegli število 5 do 7000 ljudi. Letos pa je prišel kakor nov val in nedeljo za nedeljo se vrste shodi, na katerih govore ministri in drugi vodilni možje iz državnega življenja, na katerih, se zbere tudi čez 10.000 ljudi. Kakor rečeno, so ti shodi namenjeni le za posamezne okraje. Zato je njihov pomen ob tako veliki udeležbi še večji, ker iz tega sledi, da se ji,h iz vsake vasi udeleži veliko število ljudi in tako politično vzgojna in poučna misel s shoda veliko globlje prodre v narod. Ob potovanju predsednika vlade dr. Stojadinoviča po Južni Srbiji so ti shodi dosegli svoj višek in jih moremo tako po udeležbi kakor po izvedbi uvrščati med Velike shode v državi. Drug značilni pojav, ki ob teh dogodkih prihaja do izraza, je organizacija takih prireditev. Večinoma se izvedejo na zunaj po istem vzorcu kakor v drugih pokrajinah države, kjer je to že bolj v navadi, ker so pač imele bolj mirno preteklost. Prirejajo se veliki sprejemi z nagovori in deklamacijami, v sprevodih nastopajo kolesarji na okrašenih kolesih, konjeniki in dolge vrste pešcev, v vseli teh rekah ljudi se gibljejo številni reditelji in vso muo-žico vodijo na odrejene prostore! Vse to je za južine pokrajine nekaj novega in svežega, zato je ljudstvo ob pogledu na te dokaze svojega lastnega napredka toli.ko bolj navdušeno in toliko bolj tesno povezano na tiste, ki so z veliko širokopoteznostjo in evropskim obzorjem te stvari uvedli in orjejo ledino. Ti pojavi organiziranosti in smisla za skupnost so se javljali polagoma. Letos pa je organizacija že tako izpeljana, da tudi ob množici 20.000 ljudi, kakor je bilo ob nacionalnih slavinostih v Prištini, ni nobene zbeganosti. Tretja značilnost so pogosti obiski ministrov ne samo v krajih ob progah, ampak tudi daleč v notranjosti. Skoraj ni shoda, na katerem ne bi nastopil ta ali oni minister, ali celo več, ki iz najbolj zanesljivega vira razlaga ljudstvu pomen države in program vlade.-Taki obiski niso samo ob kakih izrednih prilikah, po enkrat na leto, ampak so postali že kar nekaj običajnega in za politično delovanje obveznega. Potem se seveda ni čuditi, če je povezanost med deželo in vlado sedaj ob JRZ močnejša, kot je sploh kdajkoli prej bila. Zahajajo pa med ljudstvo ministri vseh resorov in je tako ljudstvo tekom te dobe dobilo že zelo izpopolnjen pojem o mnogostranosti države, kar je za politično vzgojo ljudstva velikega pomena. Poudarili smo pa že, da vse to ni prišlo čez noč. Treba je bilo velikih naporov in ve liko sodelavcev, da se je sicer odpočita dežela in neutrujeno ljudstvo prekvasilo s tem novim tokom in da danes diha to novo množično življenje. Najprej je moral čas zaceliti rane preteklosti, potem je šele nastopila doba rasti in napredka. Da so te sile, ki se danes kažejo v političnem življenju južnih pokrajin tako sveže in čile, ima seveda močne osnove tudi v preteklosti. Do konca vojne Srbi vsega tega niso poznali, kakor skoraj niso poznali prave notranje politike, ker so bile desetletja in desetletja skoraj vse sile usmerjene v edini veliki narodni cilj: osvoboditev domovine in zedinje-nje. Komaj je ljudstvo prišlo iz ene vojne, je bila na vratih države že druga i.n se ni utrudilo Cela desetletja je kmet puško nosil vedno pri sebi, pa ne državno, da bi moral v kako skladišče tekati ponj o, ampak svojo. Če se je jermen v eni vojni raztrgal, jo je v drugi nosil na vrvici. V takih razmerah se seveda niso mogli pojaviti fantje s trakovi na rokavih z napisom: »Reditelj«. Pa tudi po končanih vojnah in po velikem zmagoslavju v doseženem osvobojenju in zedinjenju se še dolga leta raz mere niso tako ustalile, da bi ljudstvo moglo zajeti tisto domače valovanje, ki je tako značilno za ostale države v Evropi. Nesrečna roka prejšnjih režimov ni znala pograbiti naroda kot celote, ampak je vedno le zbirala kake posamezne družbice in tako pod pretvezo notranje politike delala razdor in sovraštvo, ki je preti nastopom JRZ doseglo že kar nevarno stopnjo. Shodi so sc prirejali le takrat, kadar jih je potreboval režim, in so bili inscenirani bolj zarad časopisnih poročil, kot pa zaradi pouka in vzgoje ljudstva. Bili so kaj redki in izvajani z večjim ali manjšim pritiskom državnega aparata, zato so minuli, ne da bi vrgli med ljudstvo kuku seme, ki bi iz lastne moči klilo naprej. V dokaz najtesnejšega sodelovanja med Francijo in Anglijo Veličasten sprejem angleškega kralja v Parizu Vsa Francija slavi obnovitev francosko - angleške ffprisrčne zveze" Hitler je nujnq poslal v London svojega osebnega zastopnika .. • London, 19. julija. AA. (Reuter) Tisoči in tisoči ljudi so naredili šalir angleški kruljevski dvojici na poti od Buckingliamske palače do postaje Victoria. Kralj Jurij se izredno dobro počuti. Včeraj se je odpeljal i/, svoje palače v modri z zlatom pretkani uniformi admirala angleške mornarice. Kraljica Elizabetu pa je bila v oblečena v črno, le na prsih je imela pripete tri bele rože. Oba, kralj in kraljica, sta odzdrav-l.jala na burne vzklike in pozdrave ljudi. Preden sta kralj in kraljica s svojim spremstvom, , na čelu katerega .se'nahaja zunanji .minister lord 1 lalifax, vstopila v posebni vlak, se je kraljica Elizabeta na peronu pogovarjala s sirom Samuelom Hoareoin, s člani francoskega poslaništva in z drugimi uglednimi osebnostmi. To je jjrvi uradni obisk angleške kraljevske dvojice v Franciji po letu 1914. Nekoliko po 9 sta angleški kralj in kraljica stopila na peron postaje Victoria, ki je bil ves okrašen z rdečimi preprogami. Kralj Jurij je imel modro admiralsko uniformo, pretkano z zlatom. Kraljica Elizabeta pa jo nosila dolgo obleko iz črne svile s srebrno lisico. Na glavi je imela črn klobuk s širokimi krajci in z dolgim pajčolanom, ki ji je padal do ramen. Trije veliki beli nageljni in trojna biserna ovratnica so dajali kraljici poseben okras. Kraljevsko dvojico so do postaje spremili ministra Samuel lloare in lord llalifax, ter člani spremstva. Med uglednimi osebnostmi, ki so prišle pozdravit kraljevsko dvojico, se je nahajalo tudi več članov francoskega poslaništva. Čim sta kralj in kraljica vstopila v posebni vlak. ki je bil ves okrašen s cvetjem, je dal načelnik postaje Victoria znak za odhod. Dover, 19. julija. A A. Ladja, na kateri se vozita kralj in kraljica, je ob 10.45 odpluta proti Boulogni. še prej preden je v Dover dospel posebni dvorni vlak iz Londona, se je na obali trio stotisoče ljudi. Nebo je bilo oblačno, toda morje mirno. Vse zgradbe in vse ladje v pristanišču so bile okrašene s francoskimi in angleškimi zastavami. Boulogne sur Mer, 19. julija. AA. (Ilavas). Kraljevska jahta »Enchantress«, na kateri se vozita kralj Jurij in kraljica Elizabeta, je ob 11.45 priplula v Boulogne ob morju. Prvi je na Unijo stopit zunanji minister Bonnet in pozdravil v imenu Francije angleško kraljevsko dvojico. Ob 12.50 sta se kralj in kraljica izkrcala. Ogromne množice ljudi so jima priredile navdušene manifestacije. Pristanišče in vse mestne ulice so bile bogato okrašene /. angleškimi in francoskimi zastavami. Zunanji minister Bonnet je izročil kraljici Elizabeti krasen šopek cvetja. Ko sta kralj in kraljica zapustila jahto in se napotila proti posebnemu aerodinamičnemu vlaku, s katerim bo* sta potovala v Pariz, jima je ljudstvo navdušeno vzklikalo Na peronu postaje je bila razvrščena častna četa /. zastavami in godbo Kralj Jurij se je pozdravil z uglednimi osebnostmi, nato pa je obšel častno četo. Na peronu se je nahajal tudi dijaški zbor i/. Boulogne, ki je zapel angleško himno, nato pu inarseljezo. Prihod v Pariz Pariz, 18. julija. TG. Posebni motorni vlak, ki je vozil angleško kraljevsko dvojico iz Boulogne sur Mer v Pariz, je prišel ob 16.50 na pariško postajo Bois de Boulogne, ki je bila nalašč prirejena za sprejem angleških vladarjev. Kolodvor je / zgrajen ob majhni postaji, na kateri so pred 20 leti svečano sprejeli kralja .Ilirija V., je vsa okrašena s cvetjem in zastavami. V notranjosti je zgradba okrašena s preprogami in dragocenimi gobelini, z zlatimi trakovi, z zelenim vejevjem, lilijami iu rožami in raznim drugim cvetjem. Tla so (»krita z debelimi rdečimi preprogami. Pri izhodu iz i>ostaje stojita dva velika mlaja z ogromnima zastavama obeh držav. Prav tako je ^stavljen velik alegorični kip, patiniran z zlatom, ki predstavlja Francijo s kretnjo, ki izraža prisrčno dobrodošlico. Pozdrav predsednika francoske republike Predsednik Lebrun je še kralju nasproti in ga pozdravil. Med tem so grmeli to|>ovi, cele eskadre letal so brnele v zraku in sipale cvetje na postajo. Nepopisen je prizor, ko sta angleška vladarja obšla polk častne straže, ki je stal pjed kolodvorom in ko sta se peljala skozi boulognsko Ves francoski tisk enodušno pozdravlja . •. Vsi francoski listi poudarjajo, da britanski vladar, ki ga je sprejela Francija, predstavlja ves angleški narod. Francoski tisk je davi dobil povsem drugo lice. Mnogi listi prinašajo velike priloge v več barvah in pozdravljajo prihod angleške kraljevske dvojice v Francijo. Od skrajno desničarske »Action Fran^aise« do levičarske komunistične »Humanite« se vši zavedajo ogromnega pomena današnjega obiska. V »Jouru« piše glavni urednik: Imeli bomo še težje čase, toda prebrodili jih bomo, ker bomo imeli toliko krepkega zaupanja in poštenja, da trdnih barikad ne bo mogoče zavzeti Zaradi indiskretnosti se je zvedelo o izmenjavi pisem med predsednikom angleške vlade Chamberlainom in predsednikom francoske vlade Daladierom, iz katerih je razvidno, da je angleška vlada sklenila obdržati ono politično linijo, ki jo je zavzela po londonski konferenci in ki je prišla do odločilnega izraza 21. maja ob času največje nemško-češkoslovaške napetosti. To sodelovanje med Francijo in Anglijo je danes potrebno mnogo bolj kakor kdajkoli poprej, kajti nastali so težki časi, predvsem zaradi odkrite gonje nemškega tiska proti Češkoslovaški. Z angleške strani prihaja globoka želja, da se ta problem v najkrajšem času uredi, in upravičeno pričakujejo, da se bo sedanje stanje, ki hudo ogroža mir v Evropi in v svetu, čimprej izbrisalo iz političnega pozorišča. Isto željo goji tudi Pariz. Blum v »Populairu« piše, da republikanski narod Pariza pričakuje danes z največjim veseljem in prisrčno ljubeznijo vladarja najmočnejšega imperija na svetu. S spoštovanjem so francoski delavci pozdravili britanskega kralja in kraljico, oni prisrčno pozdravljajo britanski narod, britanske množice, britanske delavce, ki so zedinjeni y, laburistični stranki, ki sodelujejo povsod, kjer gre za svobodo, mir in pravičnost. Anglešfta odlikovanja Pariz, 19. julija. AA. (Havas.) Pri svojem današnjem obisku, ki sta ga naredila angleški kralj in kraljica v Elizejski palači predsedniku republike Lebrunu in soprogi, je angleški kralj Jurij VI. podelil predsedniku Lebrunu red velikega križa, predsednik francoske vlade pa je podelil angleški kraljici Elizabeti veliki križ legije časti. Kralj Jurij VI. je bil s tem redom odlikovan že leta 1919. Francoski zunanji minister Bonnet je dobil odlikovanje reda sv. Jurija in sv. Mihaela, Hitlerjev osebni tajnik v Londonu London, 19. julija, b. Diplomatski dopisnik »Daily Heralda« jioroča, >da je lord Halifax sprejel osebnega tajnika kanclerja Hitlerja kapetana Wiedemanna in se z njim razgovarjal v privatnem stanovanju, da se sestanku da neuradni značaj. Kapetan Wiedemann je prispel v London, ker je kancler Hitler v zadnjem času nezadovoljen z britansko politiko, zlasti vznemirjen pa je postal po izmenjavi pisem med Chamberlainom in Daladierom. Kancler Hitler jc tudi izgubil zaupanje do zunanjega ministra von Rihentropa. — Hitlerju se tudi zelo .mudi pričeti pogajanja za splošen sporazum med Anglijo in Nemčijo. Pred nekaj tedni so poudarjali, da jc prišel ugoden trenutek za pogajanja, vendar pa do danes do pogajanj še ni prišlo. Hitler pa ni nezadovoljen samo z zunanjim ministrom von Ribentropoin — temveč tudi z nemškim poslaništvom v Londonu sploh. Ker Hitler nikdar ne verjame uradnikom, je za Ribentropovim hrbtom poslal v London kapetana Wiedemanna, da prouči resnično stanje stvari. Izmenjava pisem med Chamberlainom in Daladierom pa ga je prisilila k naglemu delu. Wiedemann je prav tako prišel v London zato, da opomni lorda Halifaxa in Chamberlaina, naj ne zaključujeta nobenih vojnih zvez s Francijo in naj si ne zapira Anglija na ta način poti do sporazuma z Nemčijo. Prav tako ho Wiedemanu nasvetoval angleškim državnikom, da ne nudi nadaljnje pomoči Češkoslovaški, ker bi bil lahko to prenagljen in prenevaren korak. »Daily Ex-press« poudarja, da je Wiedemann prišel v London, da se razgovarja o možnosti premirja v oboroževanju in o problemih Anglije in Nemčije. Wiedemann poudarja, da Nemčija ne more omejiti svojega oboroževanja, če istočasno tudi Rusija in njeni zavezniki tega ne storijo. Zato to ljudstvo do nastopa dr. Stojadinoviča nikakor ni moglo priti do izraza in ga skoraj ni bilo videti. Govorilo se je o razlikah med severnimi in zahodnimi pokrajinami države, ki so po tradiciji svoje mirnejše preteklosti ves čas politično živahno delovale, in med južnimi pokrajniami, ki jih je tu in tam zbudil vladajoči režim, potem pa jih zopet prepustil samim sebi. Šole dr. Stojadinovič kot voditelj JRZ se je sistematično lotil te težke naloge, o kateri prejšnji državniki niti slutili niso, kako hvaležna je (in rav to je največji dokaz njihove nesposobnosti in kratkovidnosti). Prav zaradi tega, ker so bile vse sile že pripravljene in nakopičene, le močno zanemarjene in so samo potrpežljivo čakale klicarja, je šel razvoj hitreje naprej, ie prireditve z. vsenu zgoraj omenjenimi značilnostmi so najbolj trden do- kaz, kako glolx>ko je organizacija JRZ že prodrla in kako hvaležno se je ljudstvo kakor iz spanja prebujeno odzvalo klicu dr, Stojadinoviča. Nobena poročila ra/.nih odborov tega razvoju ne bi mogla tako neizpodbitno dokazovati. V tem sistematično in na široko razpredenem delovanju, ki si vsa tri leta ni dalo niti ilneva odmoru, pa je tudi rešitev uganke, kako da so se nasprotniki JRZ tako porazgubili. Nikdar niso znali priti do ljudstva in ko jc prišel močnejši in bolj ljudski, ki je ljudstvo iu zlasli mladino zaposlil in mu dal čast dela in prve užitke doseženih uspehov, so bili nasprotniki ob delokrog. Zato je JU/, danes tudi v južnih krajih države že tako močna, da prav zu prav niti tekmeca nima, niti v običajnem političnem delovanju, v shodih, predavanjih in manifestacijah, kuj šele v volitvah. cesto, ob kateri so kot strnjena preproga stali slo-tisoči Parižanov, ki so kakor iz enega grla vpili svoje navdušenje in mahali z rokami v ]>ozdrav. Ob obeh straneh špalirja je stala strnjena vrsta vojakov iz gardniii in drugih elitnih polkov. Angleški kralj, ki se je vozil s predsednikom republike, je ves čas nasmejan odzdravljal in je bil globoko ganjen nad veličastjem sprejema, kol ga ni nihče pričakoval. Pozdravljalo ga je zares francosko ljudstvo, ki se je zavedalo zgodovinskega trenutka, ki ga preživlja. Kraljica je ves čas mahala z roko v pozdrav. Na vsej |>oti se je od obeh slrani vsipalo cvetje na njen voz. Tako zmagoslavnega vhoda v Pariz še ni doživel noben človek, tudi noben vladar na svetu in v zgodovini. Ves Pariz v enem samem okrasju Radovedno pariško občinstvo in na desetini tisočev tujcev, predvsem Angležev in Egipčanov* je prišlo v Pariz, da si ogledajo prelepo okrašeno pariške ulice in ovirajo promet s svojimi avtomobili. Francoski narod se zaveda svoje vloge, gostoljubnosti in iskrenega prijateljstva do angleške« ga naroda, ki ga je vedno gojil v najožjem sodeio« vanju tudi v najtežjih časih. Ves Pariz jc v samih zastavah. Zastave in ce« ste so izraz navdušenja prestolniškega prebivalstva in obenem izraz simpatij, ki jih goji francoski narod do kralja prijateljskega angleškega naroda. Povsod se vidijo zastave Anglije pomešane s francoskimi zastavami. Mesto nudi nepopisen prizor. Ko bosta kralj in kraljica prispela do Fochovo avenije, bosta zagledala spomenik Francije, ki ga je izdelal kipar Bourdel. Po ulicah je visokim gostom v pozdrav mahalo tisoče in tisoče otrok s francoskimi in angleškimi zastavicami. Na »Etoile« sta morala visoka gosta skozi dolgo vrsto zastav. Okrog tega trga so stali oddelki kolonialne vojske v uniformah v treh barvah. Vsaka hiša, trgovina in drugi poslovni lokali so okrašeni s posebno velikimi in lepimi zastavami. Od »Etoila« do »Concorde« se vleče ena sama dolga velikanska zastava. Okna mnogih hiš krase dragocene preproge. Najlepše so okrašene vse glavne ulice in najbolj prometne žile. V vseh trgovinah so v izložbah lepo aranžirali sliki kralja Jurija in kraljice Elizabete ter angleških princes. Po vseh ulicah in trgih' se prodajajo broške, robci in znaki s slikami angleške kraljevske dvojice. Pariz je pripravljen nai tak sprejem, kakor ga mesto še ni videlo. Strašen požar v Križevcih Zagreb, 19. julija, b. Včeraj popoldne okrog 4. ure je streljal kmet Nemčič v vasi Polarec pri Križevcih s staro puško, ki jo je nabijal spredaj in uporabljal za to tudi bombaž. Ko jc ustrelil, jc goreči bombaž iz puške padel na sosedno hišo, ki se jc takoj vnela. S te hiše se je ogenj pričel zelo hitro širiti tudi na ostale zgradbe. Nad dve in pol uri je trajalo, da jc prišla vest o nevarnem požaru do Križevcev, kjer so klirali gasilce na pomoč. Gasilci iz Križevcev so prišli v Polarec šele okrog !). ure. Tam so našli že tudi gasilce sosednih vasi, ki so skupaj reševali, kar se je dalo in gasili. Na nesrečo so v vasi le trije veliki vodnjaki, globoki nad 30 in, iz katerih ni bilo mogoče črpati vode. Zato so vozili vodo za gašenje iz 1100 m oddaljene vasi v sodih. Navzlic izredno 'napornemu delu ni bilo mogoče doseči kakšnega uspeha ter so končno alarmirali še va-raždinske gasilce. Šele, ko so okrog polnoči prišle varaždinske čete s svojimi motornimi briz-galnami, se je posrečilo ogenj omejiti in obvladati. Najhuje je divjal ogenj ob 10 ponoči. Požar je liil katastrofalen. Od 50 hiš jih je zgorelo 38, tako da je ostalo v vsej vasi le še 18 hiš. 38 družin z nad 250 člani je ostalo na ulici brez strehe in brez premoženja. Edino, kar so mogli rešiti, je bila živina, škoda znaša nad milijon dinarjev ter so posamezni kmetje postali čez noč reveži. Prostor, na katerem je divjal požar naenkrat, je znašal 200 ni v dolžini in 100 m v širini. Bil jc to en sam strahovit steber plamena, ki je med prebivalstvom vzbujal strah in grozo. Ko je požigA-lec Nemčič videl, kaj je storil, je zbežal. Kmetje so ga iskali, da bi ga pobili, pa ga niso našli in sc je le temu zahvaliti, da ni vas doživela šq te tragedije. Zagrebška vremenska napoved. Oblačno z lokalnim poslabšanjem. Zemunska vremenska napoved. Pretežno oblačno vreme bo vladalo po vsej kraljevini. Ponekod se bo za kratek čas zvedrilo. Možne so nevihte in nalivi. Toplota se nc bo spremenila. Dunajska vremenska napoved. Brez bistvenih iz« prememb. t Priprave za pogreb romunske kraljice-matere Bukarešta, 19. julija. A A. Sinoči je bila v Sinaji seja vlade. Na seji. so razpravljali o pripravah za pogreb blagopokojne kraljice matere Marije. Predsednik vlade je objavil splošno žalovanje v državi. Vsa gledališča so zaprta in trgovine bodo zaprte.ves dan na dan pogreba. Na vseh hišah vise zastave s črnim florom. Posmrtne ostanke blagopokojne kraljice bodo v četrtek prepeljali v kraljevi grad.v.Bukarešto, pogreb pa bo najbrž v nedeljo. Romunska vlada je sklenila, da bo narod.no žalovanje trajalo osem dni. Zemske Ostanke visoke pokojnice so prenesli v kraljevski dvorec Peleš v Sinaji, kjer bodo položeni na mrliški oder bjavila uvodnik « kratkim naslovom »Slovenačka« izpod peresa M. C. J. Uvodnik v kratkih, klenih stavkih od prve do zadnje besede poje slavo Sloveniji in Slovencem. Pravi, da je to naša Švica, pa ne samo po pokrajini, ampak' tudi po človeku,1 po njegovi kulturni in moralni višini. Zlasti hvali skladje med moralnimi in materialnimi vrednotami, realistično in kritično pojmovanje življenja in njegovo praktično organizacijo. Članek je izšel »v trenutku, ko Slovenija pričenja proslavo dvajsetletnice osvobo-jenja in zedinjenja« in se take misli same po sebi vsiljujejo ob opazovanju slovenskega delovanja. — Priznati moramo, da se tako tople besede o Sloveniji redkokdaj berejo! Mnogim opazovalcem tudi uidejo kake zelo važne gibalne sile v slovenskem udejstvovanju, ki temu piscu niso ušle. Še bolj pohvalno od pisca in »Samouprave« pa bo to, da je tu javno priznano in pohvaljeno, kar nepristranski opazovalec more na nas dobrega in velikega videti. Obračan po dr. Mačkovem godu Belgrajsko »Vreme« v daljšem članku podaja nekako bilanco ob letošnjih proslavah dr. Mačkovega godu, kt jih je politična pisarna bivše HSS pripravljala zelo na široko. Najbolj poudarja, da je bila letos veliko manjša kakor prejšnja leta, da je bilo 1. 1936. še do 20.200 ljudi v sprevodu, lansko leto 11.400, letos pa samo okrog 6.200. Ostro agitacijo proti tem proslavam so razvili, kakor poroča »Vreme«, zlasti frankovci, ki da so v številnih letakih udrihali po dr. Mačku, češ da je Slovenec po krvi in torej ne more biti voditelj Hrvatov. Proti proslavam je bil tudi novi .socialni blok«, ki ga snuje prof. Fran Sojat, ki je tudi izdal celo kopo letakov. Kljub temu, da je vsa proslava ipotekla veliko bolj skromno, kot pa jc bilo po pripravah pričakovati, je bil Zagreb skoraj brez izjeme ves v zastavah in to tudi hiše tistih meščanov, ki nimajo nobene zveze « SDK ali združeno opozicijo. »Vreme« pravi, da ti lastniki hiš to dejstvo razlagajo tako, da jc to še najcenejši način zavarovanja proti razbitim oknom in izložbam s etrani neodgovornega nasilja od spodaj. Mariborski Večernih" v novih rokah Spr.cmembe pri »Jutru«, ki jih javnost žc dol-£o sluti, čeprav se pripravljajo kolikor mogoče za zaprtimi vrati, so se začele izvajati v Mariboru pri •tamošnjem »Večerniku Jutra«. Doslej je bil ta dnevnik v lasti konzorcija, sedaj pa ga je prevzel Adolf Ribnikar, ki bo po njem napeljeval vodo na svoje mline. Posledica te spremembe v lastništvu bodo tudi spremembe v uredništvu in v upravi V Mariboru se šušlja, da jc Adolf Ribnikar dobil »Večernik Jutra« v zameno za deleže pri »Jutru«, ki jih je prepustil ostalim lastnikom »Jutra«, da bo pedaj mir. Tabor pri Sv. Trojici v francoskem tednika >L'Echo de Belgrad«, franceoki tednik v Belgradu prinaša v zadnji številki obširno poročilo o ^ narodnem taboru pri Sv. Trojici v Slov. goricah. Našteva vse dostojanstvenike, ki so se tabora udeležili, opisuje, ves polek in ne. štedi s hvalo redu ; in veliki množici. Pravi, da se je tabora udelčžilo nad 12.000 ljudi. (Prav pri tenl taboru smo opazili, da so drugi listi, ki eo tudi imeli no mestu samem svoje poročevalce, navajali številko »nad 12.000«, dočim je »Slovenec« vztrajal pri svoji prvi navedbi »nad 10.000«. Sedaj nam pač nihče ne bo mogel očitati ali nas sumiti, da kdaj v lastno hvalo pretiravamo. — Op. ur.) Govor dr. Korošca prinaša v celoti in v debelem tisku. Poročilu je priložena slika »slovenskih fantov« izpred slavnostne tribune ob dr. Koroščevem govoru. Bruselj, 19. julija, c. Olimpijski odbor je sklenil, da bo olimpijada leta 1940 v Helsinkih na Finskem, leta 1944 pa v Tokiu. Berlin, 18. jul. TG. Angleški listi objavljajo zanimivo poročilo, ki ga je neka inozemska poročevalna agencija razposlala o naziranju nemških vladnih krogov o dejanskem položaju odnosov med Nemčijo in Češkoslovaško. To poročilo pravi, da na nemških uradnih mestih z največjo pozornostjo zasledujejo vsak dogodek, ki se tiče Češkoslovaške. Na uradnih mestih so tujim časnikarjem neprikrito izjavili, da bo v nekaj t e d -dnih veliko dela za inozemske časnikarske poročevalce«. Isti uradni zastopnik je pristavil, »da je prav, če so pripravljeni na važne dogodke«, ni pa hotel raztolmačiti, kakšni naj bi bili ti dogodki. »Na vsak način pa je eno gotovo«, je pristavil, »da vojne ne bo, naj se zgodi v prihodnjih tednih karkoli se hoče glede češkoslovaške, kajti na čelu naše vlade in naše države stoji mož, ki ima močne živce. Kmalu bo ves svet vedel in spoznal, kdo je kriv vseh teh napetosti.« Govornik je nato nadaljeval, »da so vsi ukrepi, ki bodo podvzeti, že tako skrbno vnaprej pripravljeni, da Hitlerju niti treba ne bo priti v Berlm iz Berchtes-gadena, kajti vsi vodilni možje so se ž njim že posvetovali ob priliki umetniške razstave v Miinchenu. Sedaj so vsi v okolici Berlina, kjer . čakajo na razvoj dogodkov.« Toda izvestitelj na noben način ni hotel povedati, kaj se pripravlja in kakšne ukrepe namerava podvzeti nemška vlada za primer, da ne bi prišlo do popolnega sporazuma med praško vlado in sudctskiml Nemci. Na koncu je ta uradni vir pristavil samo toliko, da bodo morali sudetski Nemci dobiti v sestavu češkoslovaške države pač enake pravice kot jih uživajo na primer Irci v sestavu britskega imperija. Poudaril je nadalje, da bo morala Češkoslovaška odpovedati svojo zvezo s Sovjetsko Rusijo, dati nadalje jamstva, da noben češkoslovaški vojak ne bo obrnil svoje puše proti Nemčiji. Sedanja ponudba češkoslovaške vlade, ki nudi Nemcem krajevno avtonomijo, Nemce ne more zadovoljiti. Nemci zahtevajo samoupravo v okviru svojega lastnega nemškega plemena in za svoje piane. Drugo jih ne interesira.« Te informacije so v političnih krogih vzbudile nenavadno zanimanje. V Nemčijo je prispelo tudi večje število inozemskih časnikarjev, kar dokazuje, da raste zanimanje za nadaljnji razvoj odnosov med Nemčijo in Češkoslovaško in za stališče, ki ga bodo, odnosno so ga že zavzele k temu vprašanju druge evropske države. Inozemski krogi v Berlinu so prepričani, da je angleški obisk v Parizu namenjen, da na najbolj slovesen način,poudari sodelovanje Anglije in Francije v evropski politiki, obisk madžarskih državnikov v"Rimu pa, da tudi slovesno poudari trdnost prijateljskih zvez med Madžarsko in zavezniško skupino Italija—Nemčija. Na češkoslovaškem vprašanju se bo moč teh dveh polh tičnih taborov preizkusila. Proslave JI. obletnice narodnega v odpora v Španiji nZTLci$Zr?ahone Burgos, 19. julija. Vsa mesta in vasi narodne Španije so praznovale z velikimi cerkvenimi in posvetnimi svečanostmi dveletnico narodnega pokreta proti boljševizmu, ki je hotel zasužnjiti Španijo in po njej za-vojevati vso Evropo. V Valladolidu, v katerem se je bil rodil sodobni španski narodni pokret, je govoril sam general Franco, ki ga imenujejo caudillo, to je vodja španskega naroda. Vodja je v svojem govoru poudarjal pogubno delovanje masonskih režimov, ki so pripravljali tla sovjetskemu imperializmu, ki je stegal svoje roke po Španiji. Sovjeti so že leta 1934 zanetili marksistično vstajo v Asturiji in Kataloniji, ki jo je zadušilo hrabro špansko vojaštvo. Takrat je mladi Primo de Rivera liberalni vladi ponudil pomoč narodne mladine, da bi se popolnoma zatrl bolševizem, toda takratna vlada je nadaljevala svojo sovjetofilsko politiko, ker je mislila, da se bo na ta način obdržala na oblasti, ki je pomenila za voditelje španskega liberalizma in iramason-stva, zakrinkanega v demokracijo, bogate dohodke, dočim ljudstvo od svobodomiselnih vlad ni dobilo niti enega poštenega socialnega zakona. Nato se je vodja spomnil vseh hrabrih vojakov, ki so padli v Španiji v obrambi krščanske evropske kulture, :n je zaključil Mednarodne tekme letalskih modelov Ljubljana, 19. julija. V hotelu Metropol je zelo živahno. Tam se je utaboril odbor, ki organizira mednarodne tekme modelarjev za pokal Nj. Vel. kralja Petra II. Danes so ves dan sprejemali goste, ki so prihajali iz področja drugih oblastnih odborov kraljevine Jugoslavije in to iz Skoplja, Zagreba, Niša, Cetinja in Zemuna. Nekatere ekipe so se pripeljale celo z lastnimi avtomobili. Modelarji so se nastanili v Akademskem domu. Današnji dan so porabili za ogledovanje Ljubljane in njenih posebnosti, o katerih so slišali že toliko govoriti. Vsi so polni hvale ne samo zaradi lepot Ljubljane, ampak tudi zaradi lepega sprejema in zaradi pozornosti, ki jim jo izkazujejo Ljubljančani. Posebno življenje je zavladalo tudi na ljubljanskem Aerodromu pri Devici Mariji v Polju. Tja so namreč spravili modele, s katerimi bodo v prihodnjih dneh tekmovali. Tam se je sedaj delo šele pričelo. Vsaka ekipa je dobila v hangarju ljubljanskega Aerokluba določen poseben prostor, v kalerem bo imela spravljene svoje modele in kjer bo vsak dan en član ekipe vedno stražil modele. Ni treba posebej poudarjati, da bo ves hangar okrašen z zelenjem in z zastavami držav, ki se bodo udeležile mednarodnih tekmovanj. Ves dan vozijo avtomobili po cesti od Ljubljane na letališče. Kakor smo že omenili, so modelarji porabili današnji dan za počitek, ogledovanje mesta in za medsebojno spoznavanje. Vsi so se zelo zanimali za okolico bele Ljubljane, žal bodo vsaj v teh kratkih dneh, ki jih še ločijo od glavnih tekem, vezani na to, da ostanejo v mestu, ker jih čaka še mnogo dela z uravnavanjem, sestavljanjem in preizkušanjem svojih modelov. Jutrišnji dan bodo porabili mladi mojstri e pripravljanjem modelov za glavno tekmo. Na letališču bo gotovo mnogo občinstva, saj je že danes vladalo v Ljubljani veliko zanimanje za bližajoče se tekme. O pravilih tekmovanja smo izvedeli še sledeče podrobnosti: Modeli avijonov se delijo v dve kategoriji. V kategoriji A so brezmotorni aparati (odgovarjajo jadralnim letalom), v kategoriji B pa so avijoni z gumimotorjem. Dočim prvi, brezmotorni avijoni, nimajo nič propelerja, letijo modeli kategorije B kakor pravi, motorni aeroplani. Propeler se pri njih poganja s pomočjo gumijaste vrvice. Rezultati, ki jih bodo posamezni modeli dosegli, se bodo ocenjevali po trajanju poleta, po dolžini poti, ki jo bo preletel aparat, in po doseženi višini. Naj omenimo še, da je število tekmujočih modelov omejeno. Aeroklub vsake države sme tekmovati največ z dvanajstimi modeli iz iste kategorije. Posameznemu tekmujočemu članu ekipe pa jc dovoljeno, da ima največ štiri modele. Če si kak Aeroklub pridobi poka! v tekmovanju z motornimi modeli, si mora, če hoče doseči naslov prvaka, v naslednjem letu pridobiti prvenstvo v tekmovanju z brezmolornimi modeli. Ta določba naj bi pripomogla, da bi se enako gojila gradnja aparatov obeh kategorij. Pokal Nj. Vel. kralja Petra II. je prehoden. Za stalno ga lahko pridobi tista skupina, ki zmaga trikrat zaporedno ali petkrat v presledkih. Tekmovanja vodi posebna komisija, v katero pošlje vsaka država po enega člana, delegata svq-iega Aerokluba. svoj govor s prepričanjem, da žrtve španskega naroda ne bodo zastonj, ampak pomenijo začetek novega dviga Španije, ki bo odslej korakala nasproti veliki bcw dočnosti. Ob priliki praznovanja dveletnice španske osvobodilne vojne je general Franco podpisal zakon o rodbinski podpori, ki stopnjuje mezdo kmečkih in industrijskih delavcev v razmerju s številom otrok, oziroma članov družine, ki jih delavec vzdržuje. Ta zakon je samo uvod v uresničenje cele vrste globokosežnih socialnih zakonov, ki imajo namen, da dvignejo življenjsko raven kmeta in delavca. Narodna vlada bo pokazala, da bo ona izvršila socialne reforme, ld so jih imeli socialisti in komunisti vedno na ustih, niso pa niti ene same dejansko izvršili. Mussolini generalu Francu Rta, 19. jul. Mussolini je poslal generalu Francu pozdravni brzojav, v katerem pravi, da je fašistična Italija ponosna, da je žrtvovala toliko krvi in bojnih sredstev za zmago španskega naroda nad onimi silami, ki hočejo porušiti Španijo in vso Evropo. Kri, ki so jo prelili italijanski legionarji za narodno Španijo, je ustvarila nerazrešljivo zvezo prijateljstva med španskim in italijanskim narodom. Sv. oče sprejet slovenske zastopnike KA Rim, 19. julija, b. Sv. oče papež Pij XI. je sprejel odposlanstvo 35 članov Katoliške akcije iz Ljubljane, ki ga vodi ljubljanski knezoškoi dr. Gregorij Rozman. Sv. oče je člane Katoliške akcije prisrčno pozdravil in v svojem govoru poudaril, da mu je pri srcu razvoj katoliške akcije v Jugoslaviji Izrazil je tudi upanje, da bo to, kar je doseženo v Ljubljani, lahko kmalu prišlo do izraza t vsej Jugoslaviji, v tej tako lepi in veliki državi. Bech odhaja na Norveško Varšava, 19. julija, c. Poljski zunanji minister Bcck bo dne 1. avgusta obiskal Oslo in tako vrnil obisk norveškemu zunanjemu ministru Kohtu. V Oslu bo ostal dva dni. Belgrajske vesti Belgrad, 19. julija, m. Z odlokom kmetijskega ministra Stankoviča»je na intervencijo ministra dr. Kreka odobrena podpora 20.000 din za živinorejsko postajo v Mariboru, 30.000 din pa za nakup plemenske živine na razstavi, ki no letos v Mariboru, in 20.000 din za nagrade raz-stavljalcem dobre plemenske živine na tej raz* stavi. J Od 10 oseb jih ima 7 zobni kamen. Tudi Tebi grozi z izpadom zobl Varuj se ga! SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU vprašanja kranjskih rek, industrializacije Bele Krajine in vprašanje vzgojitve novega rodu. Z vprašapjem pitne vode za celo ,Belo Krajino se že dolgo vrsto let bavi državni Higienski zavod v Ljubljani, ki je v neprestanih stikih z belokranjskimi župani. Seveda dela veliko preglavic denarno vprašanje, ki pa je že delno rešeno, zakaj državni Higienski zavod v Ljubljani bo prispeval za ureditev vodovoda precejšen znesek, ostalo pa bo odpadlo na posamezne občine. Predvideni stroški so z ozirom na koristnost naprave prav malenkostni, zakaj . nezdrava pitna voda povzroča sleherno leto v mnogi belokranjski vasi nalezljive bolezni, ki uničujejo velik procent belokranjskega ljudstva. Vsi načrti za vodovod so že izdelani. Gradnja bi se izvršila v večih etapah. Izmed mnogih osnutkov bi bil vsekakor najpovoljnejši oni, ki ima v zamisli izkoristitev dobliškega jezerca, ali pa oni, ki bi izkoristil močan vrelec v Jelševniku. Voda je preiskana in ustreza vsem zdravstvenim zahtevam. Imenovana vrelca bi oddajala vodo v ogromen rezervoar, odkoder bi bila voda napeljana po odvodnih ceveh v kraje, kjer ni pitne vode. Tako bi bil v nekaj letih rešen tudi ta problem. *l * XVII. kongres Pax Romanc 26. do 30. avgusta 1938 Bled — Ljubljana Na povabilo Slovenske dijaške zveze bo letos Pax Romana, osrednja organizacija vseh katol. akademskih društev in narodnostnih zvez, zborovala v Sloveniji. Kongres bo posvečen vprašanju, kakšen bodi odnos katoliškega dijaka do komunizma. Člani Slovenske dijaške zveze (akademiki) in Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, ki se nameravajo kongresa udeležiti, naj sporoče svoj naslov Glavnemu tajništvu Pax Bn-manc v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5, da dobe natančnejša navodila in pogoje. Fantovski labor Slovenske dijaške zveze bo letos od 31. julija do 4 .avgusta v Ponovičah pri Litiji, kjer se bomo zbrali, da se porazgovo-rimo o vseh vprašanjih, ki so važna za naš čas in da enotno usmerimo vse delo slovenske katoliške dijaške mladine. Te dni smo razposlali vabila s prijavnicami, ki jih je treba izpolniti in do 25. julija poslati Slovenski dijaški zvezi, Ljubljana, Miklošičeva c. 5, da razpošijemo taborske legitimacije. Kdor se želi tabora udeležiti, pa do danes še ni dobil vabila, naj takoj piše ponj Slovenski dijaški zvezi. Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru Dovoljena je četrtinska voznina vsem udeležencem proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru, jubilejne razstave in narodnega tabora. Četrtinska voznina velja od 12. do vključno 16. avgusta t. 1. Vsi oni, ki se hočejo poslužiti četrtinske voznine na vlaku, naj se prijavijo pri krajevnih občinskih odborih ali pri svojih organizacijah, ki zbirajo prijave udeležencev. Zato prosimo, naj se posamezniki ne prijavljajo glavnemu odboru v Mariboru. Vse občine v dravski banovini prejmejo točna navodila za četrtinsko voznimi. Odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru (pri mestnem poglavarstvu). Prometne nesreče 1. Pomisli, da zavzemaš 1.5 m cestne širine. Zaradi tega vozi le ob skrajnem desnem robu. 2. Naše ceste so ozke. Ne vozite v skupinah, temveč le drug za drugim. Če si v večji družbi, lahko voziš v skupini, toda le po največ dva v eni vrsti. 3. Drži zmerom roki na krmilu, predvsem takrat, kadar srečuješ druga vozila. Vedi, da se lahko spotakneš na kamenčku in padeš naravnost pftd voz. 4. Izogibaj se vedno ria desno, kajti če vozita s tovarišem vsak na drugi strani ceste in eden pade, ni izključeno, da bo eden med vama povožen. 5. Ne zavijaj na levo, preden ne daš z levo roko znaka in se nisi prepričal, da je cesta za teboj prosta. Obenem glej tudi na morebitna ostala vozila iz nasprotne smeri. 6. Ne zavijaj v prahu prehitevajočega vozila na nasprotno stran, če ne veš popolnoma sigurno, da ne prihaja nihče odtod. 7. Oziraj se na ostale souporalinike ceste. Cesta služi vsem in nimaš monopola zase. 8. Ne reži ovinkov niti takrat, če so pregledni. Privadi se, da se boš sam od sebe držal zmerom desne strani na cesti. 0. Ponoči imej-'prižgano luč, prav za prav že S šentjernejskega tabora v mraku. Opremi kolo zadaj z reflektorskim st€w kloni, da te lahko ostali pravočasno opazijo in se ti izognejo. 10. Kadar srečaš ponoči druga vozila, zasenči svoj žaromet, dp se ne blešči ostalim. f Slavka Šavnik Kranj, 19. julija1« Naše mesto je dalo hvala Bogu lepo število žena in deklet, ki se odlikujejo po svoji krščanski dobrodelnosti in človekoljubnosti. Vprav zaradi tega dobro uspeva Vincencijeva konferenca v. Kranju že leta in leta in deli neprecenljive dobrote kranjskim revežem in brezposelnim. Žal pa je letos izgubila ta ustanova svoji dve veliki do-brotnici, in sicer pokojno gospo Ivanko Logarjevo in sinoči blago gospo Slavko Šavnikovo. Gospa Slavka Savnikova se je rodila 1. 1898. v Predtrgu pri Radovljici. Po dovršenih šolah je dobila mesto v Ljubljanski kreditni bauki v Kranju, kjer se je spoznala s tamkajšnjim uglednim lekarnarjem g. Francem Šavnikoni. Kakor so bila prva leta njenega zakona srečna, tako se je pozneje kljub njuni medsebojni ljubezni sreča spremenila v bridkost. Leta 1925. jima je umrl njun prvi sin Janko. Ko še niso bile rane matere za-celjene, je v kranjski občinski posvetovalnici lela 1931. zadela kap njenega moža g. Franca. S smrtjo njega je bilo tudi zdravje gospe Šavnikove uničeno, vendar je hotela najti v sebi sile, s katerimi se je še dalje borila za srečo svojih treli majhnih otrok. Komaj je minilo dve leti od to strašne izgube, že je umrl njen sinček Franck in tri leta zatem še 13 letna Vidka. Tako se je vsaki dve leti oglasila smrt v tej spoštovani hiši in uničevala družinsko srečo, z njo vred pa je pešalo tudi zdravje gospe Slavke. Pred par meseci je čutila gospa Slavka, da so njene sile pri kraju, in takrat je vzdihnila? »Letos je minilo spet dve leti, sedaj pa je prišla vrsta name!« Vendar se je šq borila. Rada bi še ostala pri svojem edinem otroku Bogdanu. Odšla je na letovišče v Kranjsko goro, pozneje pa na kliniko v Zagreb, kjer so jo v soboto operirali. Snoči pa so se njene slutnje izpolnile. Odšla je k Bogu po plačilo za vsi| številna dobra dela. Posebno hud lidarec je smrt za njenega komaj 15 letnega sina Bogdana teV za'"njdmtf taščo gospo Leopold i no Šavnikovo, ki je dopolnila že 86. leto. Zaradi njene prezgodnje smrti žalujejo tudi kran jski reveži, ' ki" 'do Mzgfthili z njo svijjo največjo dobrotnico. Pred leti je bila gospa Savnikova podpredsednica Vincencijeve konference, ko pa je umrl njen mož, je odložila te dolžnosti, ostala pa je velika podpornica, prav posebno pa je podpirala Marijanišče. Kadarkoli je šla v Mari-janisce — in to je bilo pogosto — ni prišla praznih rok, vedno je imela kaj za uboge otroke. Odlikovala se je tudi v tem, ker se nikdar ni hvalila s svojo človekoljubnostjo, vedno se je držala načela: Naj ne ve levica, kaj dela desnica... Z gospo Šavnikovo lega v grob največja dobrotnica dobrodelnih ustanov in velika podpornica Cerkve. Vf,a njena dobra dela ji bo bogato poplačaj dobri Bog. To naj bo v tolažbo vsej žalujoči rodbini, posebno pa žalujočemu sinu. Pogreb blago gospe bo v sredo, 20. julija, izpred hiše žalosti na farno [»kopališče. Žalujočim naše globoko sožalje! Betokrajinska ' Tudi Bela Krajina se počasi prebuja iz mrtvi-Ja, čeprav je bila dolgo vrsto let prepuščena sama sebi. Pov6od se kažejo znaki gospodarskega zboljšanja in znaki poživljene duhovne delavnosti, kar dokazuje, da Bela Krajina stopa v novo dobo svojega razvoja, ki je bila že nujno potrebna. Vprašanje belokranjske železnice Črnomelj-Vrbovsko je končnoveljavno rešeno. Danes že poslujejo razlastivene komisije, ki kupujejo svet, kjer bo vodila železniška proga. Skoro bosta zapela kramp in lopata in mnogo Belokranjcev bo prišlo do kruha. Vsa Bela Krajina se bo z zgraditvijo nove železnice tesneje približala svojemu narodnemu središču —- Ljubljani in tesneje naslonila na trgovsko izhodišče — Sušak ter tako spojila Ljubljano z morjem. Tako bo Beli Krajini dana možnost, da se narodnostno in gospodarsko okrepi ter odpre vrata katerikoli industriji, ki bo mogla zaposliti presežek belokranjskega ljudstva, kateremu je pot v tujino danes zaprta. S tem bo problem brezposelnosti za Belo Krajino ugodno rešen. S tem problemom pa bodo sami po sebi rešeni se mnogi drugi problemi, ki jih danes skušajo reševati mnogi politični učeniki od onostran Kolpe. — Hvala Bogu, da znajo Belokranjci sami rabiti svojo pamet in jim ne nasedajo. , Z dograditvijo meščanske šole v Črnomlju, ki te dvignila toliko nepotrebnega prahu, pa bo rešen nov belokranjski problem — problem strokovne izobrazbe belokranjskega ljudstva. Strokovne srednje šole so Belokranjci hudo pogrešali, sa) je bila najbližja srednja šola v KaTlovcu in v Novem mestu. Strokovni pouk je bil tako združen z velikimi stroški, ki jih včasih tudi premožnejši Belokranjec ni zmogel. Zato je v Beli Krajini primanjkovalo strokovno izobraženih ljudi, ki dajo neki pokrajini svoj posebni pečat in jo morejo gospodarsko ter kulturno dvigniti. To lahko vidimo v ostalih predelih Slovenije, posebno pa je to značilno za Češko. V Beli Krajini srednje izobraženih ni bilo — višje izobraženi Belokrajnci pa s.e niso vračali nazaj, kar pa ji prišlo višje naobraženih iz drugih krajev Slovenije,, niso imeli pravega stika z belokranjskim ljudstvom. Tako je Bela Krajina prav strokovno naobraženih svojih ljudi temeljito pogrešala in ostala za drugimi pokrajinami v Sloveniji bodisi v kmetiških obratih, bodisi v obrti, trgovini ali industriji. Šele z meščansko šolo bo ves ta problem rešen, ker bo v meščanski šoli mogoče vzgojiti cel kader strokovno usposobljenih moči za gospodarski in kulturni napredek Bele Krajine. Poleg zdravstvenega doma v Metliki, ki so ga Metličani dobili lansko leto, bo letos ustanovljen tudi zdravstveni dom v Črnomlju, kar je vsekakor (potrebno, saj je zdravje ljudstva — zdravje države. Seveda se pri s ličnih ustanovah porajajo še druga važna vprašanja, ki globoko posegajo v razvoj vse Bele Krajine. Poraja se vprašanje smotrne oskrbe cele Bele Krajine 6 pitno vodo, poraja se vprašanje elektrifikacije, asanacije vasi, regulacije belo- Dekliški tabor na Brezjah Prosimo vse gg. duhovnike, ki bodo spremljali dekliške skupine na Brezje in reflektirajo na prenočišče in hrano v samostanu, naj to nemudoma sporoče .frančišk&nskemu samostanu na Brezjah. Dekleta naj opravijo sv. spoved že doma. Sveto obhajilo ie bo delilo pred sv. maso do 10 dopoldne v cencvi. Navodila za udeleženke Polovična voznina ni dovoljena. Vsaka udele-Eenka naj kupi na odhodni postaji nedeljsko povratno karto. Organizirana bo skupina kolesaric, ki bo od-Bla v Ljubljani izpred Vzajemne zavarovalnice. V vseh večjih krajih Gorenjske se jim bodo lahko pridružile nove skupine. Čas odhoda bo javljen. Pred dohodi na Brezje bodo shrambe za kolesa. Ponovno poudarjamo, da bi bilo dobro, da si h rano "prinesete s seboj, ker bo pri veliki udeležbi nemogoče v gostilnah vsem naenkrat postreči. Prinesite kozarce za vodo s seboj. Tabor bo ob vsakem vremenu, zato prinesite s 6eboj dežnike, ki vam bodo služili v primeru hudega sonca pa tudi v primeru dežja. Ker bo udeleženk nad 10.000, je potrebna 6troga disciplina. Vsaka udeleženka naj 6e z dobro voljo pokori rediteljicam. Ali ste že pregledale, če je vaša narodna noša v redu? Na našem taboru velja čim več pristnih narodnih noš iz vseh krajev Slovenije. Ali ste si zagotovile cvetje, da okrasite z njim kolesa, vlake in vozove. Vse, ki ste knjižice in znak že prejele, vljudno prosimo, da nam nakažete z obratno pošto po 3 din za znak in knjižico. Taborno knjižico in znak mora imeti vsaka udeleženka tabora. Zato vse, ki je še niste naročile, storite to takoj. Knjižice in znaki se dobe v pisarni pripravljalnega odbora, t. j. v Domu dijakinj, Miklošičeva cesta 21 (Vzajemna zavarovalnica), v trgovinah: Jugoslovanska knjigarna (Pred škofijo), A. Sfili-goj (Frančiškanska ulica), Pollak (Rimska cesta), Mohorjeva knjigarna (Miklošičeva cesta) in Vera Remec (Poljanska cesta). Vozni red Udeleženke iz Bele krajine odpotujejo dne 23. julija z rednim večernim vlakom do Novega mesia, kjer prenoče. Dne 24. julija odpotujejo s posebnim vlakom proti Otočam. Udeleženke ob progi Novo mesto-Grosuplje potujejo dne 24 julija s posebnim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 5 (40 minut za prvim jutranjim rednim vlakom). Prijavljenke iz Straže-Toplice ter iz Mokronoga naj se se pripeljejo z vozmi do Novega mesta odnosno do Trebnjega na Dolenjskem. Na progi Kočevje-Grosuplje vozi posebni vlak z odhodom iz Kočevja ob 3.55. Postanek na vseh postajah. Iz Ribnice odhaja ob 4.23. Udeleženke na progi Rakek-Ljubljana gl. kol., dalje Vrhnika-Ljubljana gl. kol. ter Kamnik-mesto -Ljubljana gl. kol. potujejo z rednim jutranjim vlakom in prestopijo v Ljubljani gl. kol. v redni jutranji vlak proti Gorenjski, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 7.12. Istotako potujejo udeleženke ob progi Bistrica Boh. jezero-Jesenice in Rateče-Otoče z rednimi jutranjimi vlaki. Prijavljenke ob progi Brežice-Zidani most-Ljuhljana gl. kol. potujejo z izletniškim vlakom, ki bo postajal na vseh postajah. Odhod iz Brežic ob 3.02. Udeleženke iz Ljubljane odpotujejo z izletniškim vlakom oh 5.08. P o v r a t e k : Za udeleženke za postaje proge Ljubljana-Novo mesto odhaja posebni vlak z Otoč ob 17, za one za postaje Grosuplje-Kočevje pa ob 17.30. Vse ostale udeleženke odpotujejo z Otoč z rednimi viaki. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca. proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravi« ia mladostno svcžosC Prerana smrt Cestnikove mame Danes ob 9 dopoldne bodo položili v prerani grob blago gospo Marijo Cestnik, posestnico v Knezdolu, župnija Trbovlje. Po kratki bolezni in neuspeli operaciji je bila v nedeljo ponoči prepeljana iz Ljubljane, z njo lega v grob prava slovenska kmetska mati. Bila je res praktična katoličanka, ki je kljub svojemu delu našla časa, da je tudi večkrat med tednom napravila skoraj eno uro dolgo pot do cerkve in šla k mizi Gospodovi. Njena vernost se je izražala v nepričakovani gostoljubnosti in neizčrpani usmiljenosti do revežev. Cestnikov prijazni in prikupljivi dom je bil vsakemu odprt in vidno se je kazal božji blagoslov, Cestnikova družina je zadnja leta hudo preizkušana. Pred 4 leti je nesrečna smrt vzela sina Ivana, bil je prvi hud udarec, ki je potrl in pretresel vso hišo, in od takrat se udarci ponavljajo. Pet mesecev pozneje je po hudi bolezni umrl oče, vzoren gospodar in glo-bokoveren katoličan. Čez dve leti se je najstarejši sin hudo ponesrečil v gozdu in komaj ušel smrti Ni še leto tega in matere ni več. Kogar Bog ljubi, tega tudi preizkuša in tepe. Ta izrek se uresničuje v Cestnikovi družini. Kako neumljiva so pač božja potal Globoka vernost bo po tolikih preizkušnjah preostale tri brate in dve sestri še bolj utrdila in jih tem tesneje povezala med seboj, da bodo šli po stopinjah svojih dobrih staršev do veselega snidenja v večnosti. Vsa trboveljska župnija globoko sočustvuje s Cestnikovo dru-< žino. Rajni mami večni pokoj! Tabor v Radečah pri Zidanem mostu Vsa katoliška prosvetna društva, odseke in krožke vabimo na tabor, ki bo to nedeljo v našem ljubkem mestecu. Vabimo tudi kolesarje in narodne noše ter jezdece, da se pridružijo našim vrstam, ki bodo vse goste prav lepo sprejele ob prihodu jutranjih vlakov z domačo godbo »Savski val* in konjenico. Program je pester in razviden z letakov. Na predvečer tabora bodo zagoreli po oko-bci kresovi, vmes pa bodo žebniški fantje streljali. 1 rosvetni tabor bo obiskal minister g. dr. Miha Krek, ki bo tudi govoril. Cerkveno slovesnost bo opravil celjski prof. dr. Hanželič. Vse priprave za tabor vodi delavni g. dr. I'. Jereb, radeški notar in član banskega sveta. — Tabor je za vse okrožno odseke in krožke obvezen. Prijavili so se tudi gorenjski fantje. Minister dr. Miiia Krek govori na taboru Slovenski fantje v sprevodu Kaj pravite? Higiena v besedi in dejanju. Poučeval tem letos higieno na srednji ioli, pa se je zgodilo, da slučajno peljem razred na poučno ekskurzijo v okolico Ljubljane tja proti Sv. Kriiu. Od viadukta navzgor se učenke in učenci vznemirijo in stisnejo nosove pred neznosnim smradom. Kaj je biloP Nekaj 10 metrov poleg ene najbolj prometnih til v Ljubljani prelagajo iz vagonov na vozove kosti in čreva za tovarno. Kmalu potem smo dohiteli tak voz in videli, da je le zasilno zaprt, kajti po lleh smo našli Iu in tam tudi kost, ki je padla iz voza. Odprtine na vozu so obletavali roji muh, onih črnih, mesarskih. Ko so sedale na nas, smo se jih seveda divje otepavali... Vemo, da bi si tovarna mogla in celo morala napravili železniške tire do svojih obratnih prostorov, ker polem ne bi bilo nikakega javnega prekladanja. Kaj pravile, gospod urednik, zakaj se lo ne zgodi, četudi okolica že več let tarna zaradi tega? Kako vaj nadalje učencem raztolmačim, če me ironično vprašajo o neskladju med teorijo, ki jim jo vtepamo v šoli, in med prakso? Ali naj jim vedno trobim in jih že v mladosti ubijam s pregovorom: denar je sveta vladar f! opremljene prošnje pravočasno vložijo pri okrajnem načektvu v Kranju. — Zveza za tujski promet naproša izdajatelje prospektov in drugih tujskoprometnin edicij, da zalagajo z njimi »Avtomobilski klub kraljevine Jugoslovije, sekcija Split«, ki je otvoril informacijski oddelek. — V torek 26. julija je god sv. Ane — zaščit-niče in priprošnice naših žen in mater ter obenem godovni dan vseh Anic, Ančk in Anit. Za to priliko priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani molitvenik: Sveta mati Ana, molitvenik za žene in matere, zlasti one v marijanskih kon-gregacijah. Spisal F. S. Šegula. Molitvenik je razdeljen na dva dela. Prvi del obsega stanovske nauke ženam, materam, gospodinjam ter vdovam. V drugem delu so vsakdanje molitve — jutranja, večerna itd. Dalje — duhovna zakladnica (odpustki), molitve pri očitni službi božji — sveta maša, spovedne, obhnjilne molitve in razne druge pobožnosti, društvo sv. Ane, krščanski nauk in v dodatku pesmi. Molitvenik ima 344 strani, je vezan v platno in stane v rdeči obrezi 35 din, z zlato 45 din. — 11 izletov ▼ Trst k opernim predstavam. Sporedi in prijave v vseh biljetarnah »P u t n i k a«. — Zborovanje koroških borcev na Uršli gori. 1096 m visoki Plešivec so si izbrali obmejni koroški borci za svoje skupno zborovanje. Simbolič- »l/IMA llkllAM« L" Dago»«r v "aPeti drami.iz poteklih burnih dni ^SL^OT Kali L. Dlehl »Vztrajni itOlllik« Koledar Sreda, 20. julija: Marjeta, devica; Elija, prerok; Hieronim Emil, spoznavalec; Tomaž, m. — Zadnji krajec ob 13.19. Herschel napoveduje veliko dežja. Četrtek, 21. julija: Prakseda, devica mučenica; Angelina. Novi grobovi + V Ljubljani sta umrli: ga. Urfula Rlchter, roj. Traun, Pogreb bo izpred mrtvašnice na Stari poti 2 v četrtek, 21. julija, ob 6 popoldne. — Ga. Jožica Batte-lino, soproga stavbenika. Pogreb bo v četrtek, 21. julija, ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti 9. — Naj jima sveti večna luči Žalujočim naše (iloboko sožaljel _ -J* V Preserjah pri Homcu je mirno v Gospodu zaspal gospod Anton Peterlin, posestnik. Pogreb bo v četrtek. 21. julija ob 'A8 zjutraj iz liiše žalosti Prescrje 5 na župno pokopališče na Homcu. Naj v miru počival Žalujočim nase iskreno sožaljel Osebne vesti — Za častnega občana je izvolil občinski odbor v Senovem pri Rajhenburgu notranjega ministra dr. Antona Korošca v priznanje za njegove velike zasluge za slovenski narod. Prav tako je občinski odbor Čatež ob Savi izvolil notranjega ministra dr. Antona Korošca in bana dr. Marka Natlačena za častna občana občine Čatež ob Savi. Kopališče Luhacovice,CS.R. Odličen zdravilni vrelec. Najmodernejše urejen inha- latorij v Evropi. Naravne kopeli ogljikove kisline. • 081ičh6 -*odno'Zdravljenje t močvirnimi in žveplenimi kopeli. Informacije ln prospekte prt direkciji kopališča luhaCevice, C. s. r. Planšarsho zborovanje na Menini Kamnik, 19. julija. MeaA| od otvoritve planinskega stana na Menini le »i bilo toliko gostov kot to nedeljo. Vreme je ebetalo najboljše, zato je iz obeh dolin, iz Tu-hinjsks in Gornjcgrajeke pohitelo na planine izredno veliko število gostov in živinorejcev. Že od jutra se je razlegala pesem po planini, planinci so zavzeli vse višine okrog doma, mnogo pa jih je tudi ogledovalo kraj, kjer je pred kratkim Kamni-čan g. Grčar ustrelil orjaškega medveda. Ob 10 je bila pred planinskim domom služba božja s pridigo, ki jo je daroval g. župnik Rovtar iz Motnika. Med mašo je ubrano prepeval cerkveni pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Br-varja cerkvene pesmi. Po službi božji je bilo pred planinskim domom planšarsko zborovanie. Otvoril ga je okrajni kmetijski referent g. Novak iz Kamnika, nato pa je zborovalce pozdravil kamniški okrajni glavar g. dr. Dionizij Maraž, ki jim je želel mnogo uspeha pri njihovih stremljenjih. Izredno zanimivo predavanje o pomenu in organizaciji planšarstva je imel šumarski svetnik banske uprave g. inž, Ravtar, ki je razloži! tudi zgodovino ba-novinskega posestva »Bibe« na Menini in cilje, ki jih zasleduje banska uprava pri urejevanju vzornih planinskih pašnikov. Kmetijski referent g. Novak je poudarjal važnost izbire pasem za posamezne kraje in navajal smernice, po katerih naj živinorejci skušajo doseči čim več koristi od pametnega izkoriščanja planinskih pašnikov. Med zborovanjem so planinci nabrali 160 din kot prvi prispevek h gradnji planinske kapelice, ki naj bi jo postavili v spomin na lansko vremensko katastrofo. Po zborovanju 60 si prisotni ogledali vzorno urejene planinske pašnike, kmalu pa je nastala nevihta, ki je prisilila vseh 600 gostov prijazne Menine, da so se zatekli v prostore planinskega doma, v hleve in podstrešje, kjer so počakali konca neurja. V domu je bilo lepo poskrbljeno za jed in pijačo, tako da so ee zborovalci zadovoljni vrnili na svoje domove. Marelice za vkuhavanje Sedaj so najbolje! Pred nakupom Vas vabimo, da si ogledate našo zalogo. Zanesljivo najboljše banaške marclice dobite v glavni zalogi »JUGOSAD«, Ljubljana, Resljcva i, tel. 48-27 _ Podružnica Slovenskega planinskega društva Gorje pri Bledu priredi v nedeljo 24. julija običajen skupni izlet vseh društev v Vrata Aljažev dom. kjer bo ob 11 dopoldne sv. maša za izletnike. Vabljeni vsi člani in občani. Odhod s postajališča Pod h om ob 7, povratek poljuben. _Zahtevajte spored izletov k opernim predstavam T Trstu v vseh biljetarnah »P u t n i k a«. _ Izlet k otvoritvi kopališča v Slovenjem Gradca priredi Zveza za tujski promet v nedeljo, dne 24. t. m. Informacije in prijave v vseh biljetarnah »P u t n i k a«. _ Šoferski izpiti poklicnih šoferjev in samovoza- čev motornih vozil bodo za okraje Kranj, Radovljica in Skofja Loka v torek, 2. avgusta 1938, ob 8 pri okrajnem načelstvu v Kranju, interesenii naj svoje praviiiio no v marsikaterem pogledu je bilo zašiganje kresa, ki se je videl daleč gori po lepi koroški deželi. Ob kresu so ee zbrano glasile znane pesmi izza bojev za Koroško. Drugi dan (nedelja, 10. julija) borcem ni bil naklonjen. Kljub skrajno slabemu vremenu pa se je zbralo čez 100 obmejnih koroških borcev, najprej v znameniti cerkvi sv. Uršule, kjer je bral sv. mašo župni upravitelj g. Ivan Dolinar. Goloboko je segel vsem v 6rce njegov govor o borcih za Koroško in o Slovencih na Koroškem. Po sv. maši je bilo v natrpano polni go- Koža se ne odrgne in ne postane sveža, če se pred turo vtrete z Gregoričevim ,,Borosanom''. Zahtevajte brezplačen vzorec v Drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova 5. stilni zborovanje, ki ga je vodil tovariš Krpač iz Slovenjega Gradca. Zanimivo izčrpno poročilo o smernicah in delovanju glavnega odbora L. K. B., posebno pa o socialnem vprašanju, ki je danes eno najbolj važnih, je podal delegat gl. odbora L. K. B. v Ljubljani tovariš Mohar Ivan. 0 našem narodno-obrambnein delu je govoril g. V. Iskra iz Ljubljane. Za celjsko legijo je pozdravil navzoče tov. Bogumil Kotnik, predsednik guštanjske legije tov. Gačnik pa je prečital soglasno sprejeto resolucijo, ki se tiče predvsem narodno obramnega dela borcev, pa tudi apela na 9loveneko javnost, da pač ne 6ine dopustiti, da bi ob 20 letnici Jugoslavije borci za Koroško v prihodnji zimi zope t stradali. Zlasti v sedanjem času je socialno vprašanje borcev tudi važno nacionalno vprašanje, ki bi ga morali zlasti upo&tevati vodilni možje raznih dobro-idočih industrij, če res hočejo biti lojalni državljani. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Frani -Josef« grenčice. .„„........ .„ Šoštanj Naša stvar napreduje, naša misel prodira in v nedeljo, dne 31. julija ob priliki narodnega tabora bo slavila svojo zmago. Pridite vsi od blizu in daleč! Kamnik Cestni odbor lastnik Rodctor« rsttavracije. Kamniški okrajni cestni odbor j« kupil od Ljubljanske meatne hranilnice veliko poslopje Rodeto-ve restavracije za 400.000 din. Za izplačilo te vsote je dobil zelo ugodne pogoje. V poslopju bo uredil svoje pisarne in več stanovanj za uradnike in uslužbennce cestnega odbora, gostilno pa bo o<"-dal v najem. RadeSe pri Zidanem mosta ' Dr. Koroiec — častni občan. Na slavnostni seji občinskega »veta je bil v nedeljo ob osmih soglasno izvoljen za častnega občana slovenski voditelj, minister notranjih poslov dr. Anton Korošec, ki se je za imenovanje zahvalil z brzojavko: »Za imenovanje za častnega občan« Vaše lepe občine se Vam najlepše zahvaljujem. Dr. Korošec.« Dela za ljudsko šolo v mestu *o v teku. Upamo, da bomo kmalu videli lepo prenovljeno šolo. Tatvina. Pretekli teden je bila v Podkraju okradena posestnica Pečnica. Tat ji ie odnesel v gotovini 1500 din, v blagu pa za 500 din. Za tatom ni sledu. Na tem mestu naj omenimo, da Okrajna hranilnica in posojilnica posluje v najlepšem redu in da je za ljudi edino pametno, da zaupajo denar, svojim denarnim zavodom. Tujski promet je bil letos v Radečah tako živahen kakor že mnogo let ne. Obiskalo je naš kraj mnogo tujcev iz vseh krajev, zlasti so »e pa ustavljali pri nas Hrvatje. Zato je namera vodilnih radeških osebnosti, ki hočejo v lepem potoku So-poti napraviti primerno kopališče, uvaževanja in vse podpore vredna. Drugo leto se bomo torej kopali v lastnem kopališču. Ne dovolite, da Vam kukavica znese jajce v Vaše zdravje! Ljubljana 1 Not most čez Gruberjev kanal. Ze večkrat je mestna občina sklenila zgraditi brv čez Gruberjev kanal, ki bi zvezala Streliško ulico z Hradec-kega vasjo, in v večih proračunih je bila tudi že primerna vsota za to zelo potrebno zvezo. Toda vedno so se pojavile ovire, da morajo meščani še vedno po ovinkih hoditi na Golovec, prebivalstvo' Hradeckega vasi je pa še vedno zelo oddaljeno od mesta. Nameravano je bilo namreč, da se v ta namen odpre javnosti prehod čez zatvornico v Gruberjevem kanalu, toda ta zasilna rešitev perečega vpraašnja je na vseh straneh naletela na toliko pomislekov, zlasti zaradi varnega in točnega funkcioniranja zatvornic, da ee je mestni gradbeni odbor na svoji seji 11. t. m. na nasvet banske uprave odločil za širokopoteznejšo rešitev tega vprašanja. Sklenjeno je, da se zgradi s Streliške ulice čez Gruberjev kanal v Hradeckega vas 3—4 metre širok betonski most, ki bo zadostoval pešcem in tudi prometu z ročnimi vozički. Za to delo1 je iz lanskega in letošnjega proračuna na razpolago že nekaj nad 90.000 din, v prihodnji proračun pa pride še vsota 200.000 din, da prihodnje leto gotovo dobimo novi most, ki bo po najbližji poti zvezal središče mesta e Podgolovcem. 1 Sv. mata zaduteka za pok. gospo Temino Jenko bo 21. L m. ob 7 zfutraj v frančMcanskf cerkvi 1 Razstava D. Inklnstrl-P. Loboda. Zadevo del D. Iiikiostrija je gospod Inkiostri uredil. Razstava originalna, naravna in sdravilna Je samo črto, ona > rdečimi srci. Zdravje in užitekl D. Inkiostri-D. Loboda se v celem obsegu nadaljuje od jutri, 20. julija, dalje do vključno 81. VII. 1 Akademičarke in srednješolke! Iz Ljubljane se odpeljemo na tabor na Brezje v nedeljo 24. julija ob 7.12. Zato se zberemo točno ob 6.45 pred glavnim kolodvorom na Masarykovi cesti. Nobena naj ne pozabi taborne kn jižice in znaka I Vabljene tudi tiste, ki ste se želele, pa se niste mogle prijaviti! 1 Ljubljanska sadjarska in vrtnarska podrui-niea priredi danes oh 16 praktično razkazovanje poletnega obrezovanja pritlikavega sadnega drevja po Lorettijevem načinu na vrtu g. inž. Rueha, iVlirje 23. Razkazovanje vodi g. nadzornik Josip Štrekelj. Člani in gostje vabljeni. — Od 28. VE, do 15. V1U. operne predstave v Trstu. Informacije in prijave v vseh biljetarnah »P u t -n i k a«. 1 Jadralna sekc*|a oblastnega odbora Aerokluba v Ljubljani obvešča, da v šolo za jadralno letenje na Blokah ne bo nihče sprejet, dokler se ne javi v pisarni Aerokluba, Ljubljana, Gledališka ul. 10, pritličje, kjer dobi vse informacije in odobrenje. Uradne ure so vsak dan razen nedelj in praznikov od 14.30 do 15.30. Interesenti lahko dostavijo prošnje tudi pismeno na naslov Aerokluba Ljubljana, poštni predal 355. Nešteto priznan) ki so jih izrekle gospodinje o PERIONU potrjuje odlično kvaliteto tega pralnega sredstva! 1 Vlomilca prodajata starino. V ponedeljek sta se pojavila pri starinarjih na Grudnovem nabrežju dva mlajša človeka, ki sta starinarjem ponujala v nakup razno zlatnino in srebrnino. Starinarji so takoj uganili, da to blago ne more biti poštenega izvora ter so obvestili policijo, ki je prihitela. Prvi prodajalec je zaslutil nevarnost ter jo naglo pobrisal, drugi pa je pade! v roke policiji. Bil je to star znanec policije, neki S. S., doma iz ljubianske okolice ter vodja nevarne vlomilske tolpe. Policija mu je zaplenila vso zbirko zlatnine in srebrnine, ki očitno izvira iz kakšnega vloma. Zaplenili so pri njem starinsko srebrno uro znamke »Re-montier«, nikljasto moško uro, moško verižico iz kroma, ovratno žensko verižico iz doubla z obeskom, v katerem je vdelan rdeč kamen, moško srebrno verižico s srebrnm obeskom, zlat ovalni obesek s podobo Matere božje, hrabrostno medaljo cesarja Karla, star avstrijski vojni križec s krono in z inicialkama F. J. (Franc Jožef) ter z letnico 1849. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Reslje-va cesta 1; mr, Bahovec, Kongresni trg 12, in mr. Ko-motar, Vič.:s».»iv^ *u»ivb« !<•■•■ •••••v Celje c Blagoslovitev Slomškovega župnijskega doma v Dramljah. Nedelja je bila za dramelj-sko mladino in vso faro velik dan, ko je bil blagoslovljen in slovesno otvorjen nov prosvetni dom. Ob 10 dopoldne je imel mariborski kanonik g. dr. Ivan Žagar pridigo in slovesno sveto mašo. Po sveti maši se je razvil med zvoki godbe sprevod v Dom, kjer je gospod kanonik opravil obred blagoslovitve. V živih besedah je opisal pomen in namen novega doma, ki naj služi Bogu in narodu, mislim, ki sta vodila največjega Slovenca škofa M. Slomška, po katerem se dom imenuje. Zastopnik celjskega okrajnega poglavarstva, komisar g. Reja im šolski nadzornik g. Rusijan, sta izpodbujala v svojih govorih mladino, naj ji bo dom ognjišče prave narodne prosvete in ljubezni do domovine. Na koncu je izpresrovoril zastopnik ZFO celjske podzveze g. Vrabl Vanči iz Celja, ki je navdnševal mladino za krščanske slovenske ideale. Popoldne je drameljska mladina priredila akademijo s pevskimi in telovadnimi točkami ter spevoigro »Povodni mož«. Drameljska mladina je pokazala. da zmore lene reči. Novi dom ponosno stoji pri cerkvi. Njegova zunanjost in notranjost je čedna. Slikariia im oder je delo slikarja Vipotnika iz Žalca. Nikakor ne smemo •zamolčali, da ima pri zgraditvi noveea doma največ zaslusr domači a. žunnik Alojzij Pirš. ki ni samo duhovni vodja drameljs,ke mladine, amnak je dom večinoma njegovo delo. saj je vtaknil vanj svoj prihranieni denar. Zahvala gre tudi treovcu e. Čatru, ki je stal g. župniku velikodušno ob struni z materialno podnoro. Resno delo in napredok mladine, ki se bo zbirala v tem domu, bo plačilo za velike žrtve, ki jih je dom zahteval Romnnje na Trsat. Knnsrregacija gospa pri čč. šolskih sestrah v Celju bo poromala v nedeljo. 31. iuliia, ob 9 dnnoldne z velikim celjskim avtobusom z 41 sedeži na Trsat k Materi božji. Avtobus bo vozil izpred celrskesra kolodvora točno ob 9 dopoldne ter pelial sknzi Laško. Brežice. Nov« mesto nroti Trsatu Prijave za izlet spre jema io čč. šolske sestre Neka i mest na avtobusu je še prostih. Tzleta se lahko udeleže tudi drnore gospe, ki niso članice kongre-gacije celjskih gospa. Cena vožnii je 120 din. c Regulaciia Voplnjne nod železniškim mostom. Za regulaciio Voglaine med železniškim mostom ho potrebovala mestna občima 120 m* kamna Inmlienca za tlakanie Ieve?a brega Vo-ela jne od železniškega mostu do bivše tovarne kisa v Zavodni Ho eostilne Confidenti; Mestno po-rlavnrstvo je dobavo tecn kamenia že razpisalo. Ponudbe je vložiti do 25. julija do 11 dopoldne. c Kino Union: Danes zanimiv in napet film »Azijati«. c Nabava obleke 7.a policijo. Cclisko mestno žimnnstvo je razpisalo nabavo obleke za policijske stražnike. Opozarinmo na tozadevni razglas. ki je nabit na uradni deski mestnega žu panstva. Brezovfca Danes obhaja 50 letnico rojstva gospod Pavlov-čič Jakob, fotograf in vsem daleč naokrog znani in priljubljeni delavec na kulturnem, socialnem in političnem polju. Je vedno neustrašen borec za katoliške ideje, katere je vcepil tudi trem svojim sinovom. Njegovo plemenito srce poznajo vsi farani posebno pa še siromaki, za katere ima vedno odprte roke. Bog ga ohrani še mnogo let! Maribor m Vsa Slovenija praznuje 20 letnico Jugoslaj vije v Mariboru na jubilejni razstavi od 6. do 15. avgusta in na velikem narodnem taboru 14. avgusta Za narodni tabor je dovoljena četrtinska vožnja na podlagi povabila, katerega bo odbor v Mariboru poslal vsem občinskim pripravljalnim odborom in pisarnam Putnika, takoj ko prejme prijave udeležencev. Zato se v Sloveniji čimprej prijavite pri občinskih pripravljalnih odborih, izven Slovenije pa v pisarnah Putnika ali direktno Odboru za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru, da Vam pošlje vabilo pravočasno. Posamezniki, društva in organizacije ter občinski pripravljalni odbori, zberite prijave še ta tedenl Bratje in sestre, pridite v Maribor! — Odbor za proslavo 20 letnice Jugoslavije v Mariboru. m + Gospa Anica Finžgar. V splošni bolnišnici v Celju je umrla gospa Anica Finžgar, stara 48 let. Pokojnica je bila soproga poveljnika policijske straže v Mariboru g. Franca Finžgarja. Bila je blaga in plemenita žena, ki jo bodo vsi znanci težko pogrešali. Pogreb bo jutri, v četrtek ob pol 17 na pobreškem pokopališču. Na počiva v miru! — Žalujočim naše iskreno sožaljel m Smrt v visoki starosti. V Košakih je umrl posestnik Valentin Schaffer Dosegel je častitljivo starost 95 let ter je bil najstarejši občan svoje občine. Bil je dolga leta župan bivše občine Lei-tersberg. — V bolnišnici je pokosila smrt 72 letnega Jurija Kristoviča. Naj počivata v miru! m Strela ubija. V Prepolah na Dravskem polju je udarila strela v hišo posestnice Žunkovič Barbare. Zadela je njeno 16 letno hčerko Matildo. Deklica je obležala pri priči mrtva. Matilda Žunkovič se je baš pripravljala zjutraj, da gre k sveti maši, ko se je zabliskalo ter je udarila strela pod ostrešjem in skozi strop prodria v sobo. Drugo žrtev je zahtevala strela pri Mali Nedelji, katera je ubila 45 letno posestnico Terezijo Karba. Strela je udarila v hruško poleg hiše, odskočila na dimnik in v hišo. Sredi sobe je udarila v gospodinjo, ki je stal med svojimi, otroki poleg moža. Žena se je zgrudila pri priči mrtva, mož je oglušel, otroci pa so ostali nepoškodovani. Pokojnica zapušča poleg soproga še šest otrok. m Oddaja del za nove ceste. Mariborski okraj-ni cestni odbor je oddal potom licitacije gradnjo novih cest sledečim tvrdkam: Cesto Sv. Jakob— Polička vas inž. Živicu, cesto Sv. Lenart—Sv. Benedikt I. del inž. Ferlugi. Z deli se bo takoj začelo. Betonski most pri »Pečini« na Fali, ki bo vezal Ruše po novi cesti po desnem bregu Drave s Sv. Lovrencom na Pohorju, je že gotov. Sedaj se bo pričelo s cestnimi deli. m Izmenjava platišč na tovornih vozilih. Lastnike tovornih vozii opozarjamo na uredbo o izmenjavi platišč. Rok za izmenjavo je sedaj podaljšan do 1. aprila 1939, potem pa se ne bo več podaljševal. Zaradi tega se opozarjajo kolarji, kovači in drugi obrtniki te stroke, da odslej izdelujejo samo vozove s predpisanimi platišči. Pri štirikolesnem vozu s težo do 1200 kg mora biti platišče široko 6 cm, s težo do 2000 kg 8 cm, do 3500 kg 11 cm, preko 3500 kg 16 cm. Pri dvokolesnem vozu s čisto težo do 750 kg 6 cm, preko 750 kg pa 11 cm. Železni obroči morajo biti gladki ter morajo biti nabiti z žeblji z ravno glavo. VoiCeno platno, namizni prti pri Jakob Lah, - Maribor m Tihotapcem slabo prrde. Z vso energijo so začele oblasti stopati na prste tihotapcem. Poleg velikih »rib« pa lovijo tudi manjše, zlasti tiste vmesne trgovce, ki tvorijo zvezo med glavnim založnikom in prodajalci na drobno. Središče te vmesne trgovine se nahaja v tesnih ulicah ob Dravi. Izvršenih je bilo zadnje dni v stanovanjih osumljenih oseb v navedenih ulicah veliko hišnih preiskav ter so se nekatere končale s pozitivnim uspehom. Našli so večje količine saharina ter škatlice in vrečice za nadrobno prodajo saharina. m Napad. V ponedeljek zvečer je napadla skupina nekih dijakov pri odcepu ceste, ki vodi na Mariborski otok, sina kopališkega mojstra Ziererja. Fantje so napadenega podrli na tla ter so mu zbili kolo. Na plot pa so napisali »Živel Ljotič«, zravea pa narisaii mrtvaško glavo in bodalo. Mednarodni vlomilec Stane k pred sodniki Maribor, 19. julija. Danes je bila pred mariborskim Malim senatom razprava proti mednarodnemu vlomilcu Francu Staneku in njegovim petim pomagačem. Stanek je izvršil v Mariboru dva zelo drzna vloma pri belem dnevu in je napravil takrat zelo bogat plen. Stanek je znan že po vseh evropskih državah kot specialist za vlome v blagajne. Januarja lanskega leta so ga izpustili iz jetnišnice v Avstriji, kjer je presedel dolgo ječo in so ga potem poslali v našo državo. Stanek se je naselil v Studencih pri Mariboru in se je takoj začel ozirati za primernim vlomilskim poslom. Vlomil je 4. februarja 1937 v trgovino zlatnine Bizjak v Gosposki ulici. V trgovini je pobral večje število moških in ženskih ur, verižic, zapestnic, uhanov in drugih zlatnin v vrednosti 50.000 din. Dne 11. marca je vlomil v trafiko Roze Žnidarič na Aleksandrovi cesti. Odnesel je 1500 din gotovine in za 8000 din znamk in kolkov. Poleg Staneka so se danes zagovarjali še mesarski mojster Franc Glaser iz Studencev, trgovski potnik Rudolf Šun iz Maribora, natakarica Marija Kmetec in neki zakonski par iz Studencev. Daljšo kazen je dobil samo Stanek, ki je bil obsojen na pet let robije in pet let izgube državljanskih pravic. Njegovi pomagači so bili obsojeni na manjše kazni. Glaser in Sun sta bila obsojena vsak na 1000 din globe nepogojno, ostali so bili obsojeni pogojno, Marija Kmetec pa je bila oproščena. Razprava je trajala do 13.30. Trbovlje Smrtna nesreča v rudniku. V soboto, 16. t. m. zvečer se je zopet zgodila smrtna nesreča, pri kateri je zgubil življenje mlad rudar Brinar Alojz, star 24 let. Bilo je na Vzhodnem obratu, delal je »na ognju«, to je v rovu, v katerega bližini gori premog in povzroča vročino 36—40". Bili so trije skupaj in si v začetku hoteli zavarovati strop nad seboj, pa je nastal nenaden pritisk, ki je polomil stropnike in vroče kamenje je podsulo pod seboj Brinarja, medtem ko sta tovariša še pravočasno odskočila in se rešila. Od tlečega premoga razgreto kamenje je Brinarja zadušilo pod seboj in se najbrž sploh ni nič zavedel. Pričeli so takoj z reševanjem in ga že čez eno uro odkopali. Imel je dvakrat zlomljeno nogo, enkrat pa roko, bil je tudi ves opečen. Medtem se je pa zunaj raznesla vest, da so se kar trije smrtno ponesrečili v jami, zato se je pred vhodom v rov na tereziji zbralo polno ljudi, ki so v strahu i.n joku trepetali in čakali, kdo vse je med nesrečniki. Pokojni Brinar je bil postaven fant, dober pevec, poln načrtov, jeseni jr nameraval v rudarsko šolo, da bi postal paznil Ta nesreča pa je njemu in njegovim prekrižali vse načrte. Naj počiva v miru, njegovim domačim pa izražamo iskreno sožalje! Nove delniške družbe V teku prvega polletja je bilo letos ustanovljenih 26 novih delniških družb z delniško glavnico 65.2 milij. dinarjev. Lansko leto je bilo v istem razdobju ustanovljenih 25 družb s kapitalom 24.4 milij. din. Delniški kapital |e torej pri novo ustanovljenih družbah znatno večji od lanskega leta. Od letos novo ustanovljenih delniških družb odpade na rudarstvo 3 z delniškim kapitalom 8 milijonov, na lesno industrijo 3 s 14 milijoni, na tekstilno industrijo 2 z 10.5 milij., na živilsko industrijo 3 z 10 milijoni, na prevozna in špediterska podjetja 2 s 7 milijoni, ostalo pa odpade na kemično, strojno, gradbeno in električno industrijo, na trgovino, konfekcijo, kmetijstvo in razna podjetja. Od 26 družb jih je bilo pet ustanovljenih « pre- tvoritvijo privatnih tvrdk v^delniške družbe s skupno delniško glavnico 13 milijonov, din. Aport vseh teh pet podjetij je znašal 7.8 milij. din. Ena izmed novih družb z glavnico 1 milijona je afiliacija švicarskega kapitala. Med starimi delniškimi družbami pa jih je 26 zvišalo delniške glavnice od 83.1 milij. na 164.0 milij. din. V istem času pa je 24 delniških družb svojo delniško glavnico znižalo od 301.6 na 225.3 milij. din. Zvišanje delniškega kapitala znaša torej 80.8 milij., znižanje pa 76.2 milij. din, tako da skupno rezultira še zvišanje za 4.6 milij. din, kar da skupno z delniško glavnico novo ustanovljenih družb povišanje delniškega kapitala v državi za 69.8 milij. din. Krediti za nove ceste v dravski banovini V včerajšnjem članku pod tem naslovom je v tretjem odstavku pomotoma izpadlo par stavkov, v katerih so bili navedeni razni projekti za modernizacijo državnih cest v Sloveniji, ki so že gotovi ali pa so pred izgotovitvijo. Del odstavka, ki je izpadel, se glasi: »Izdelan je tudi že detalni projekt za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 Fram—Maribor. V delu so detajlni projekti za vse že odobrene generalne projekte. V odobritev je predložen generalni projekt za modernizacijo državne ceste št. 2 Bregana—Novo mesto. Izdeluje se generalni projekt za modernizacijo državne ceste št. 50 Št. Vid pri Lukovici—Vransko.« Stanje naših kliringov V stanju naših kliringov so od 8. t. m. v glavnem nastale sledeče spremembe: Znižala se je naša klirinška terjatev proti Italiji od 143.4 na 137 milij. din, terjatev proti Nemčiji se je znižala od 155.4 na 147.3 milij. din. Precej se je tudi znižal naš aktivni saldo v kliringu s Poljsko, in sicer za 1.3 na 8.3 milij, din. Za 0.2 milij. se je povišala naša terjatev proti Turčiji in je znašala 12.8 milij. din. Malenkostno je povišanje terjatev v bolgarskem in španskem kliringu. Naši pasivni kliringi pa so se razen z Madžarsko, napram kateri se je naš dolg znižal, z vsemi drugimi državami zvišali. Saldo v kliringu z Madžarsko je padel za 2.2 na 33.9 milij. din. Za 0.5 na 155.7 milij. kč se je zvišal naš dolg v češkoslovaškem kliringu, za 0.3 na 11.6 milij. din je narastel saldo v kliringu z Romunijo, za 0.08 na 3.4 milij. švic. frankov v kliringu s Švico in za 0.05 na 3 milij. belgas pa saldo v belgijskem kliringu. — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Ogl. reg. S. br. 30474/35. Hfipnifnfce v iunVu Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v. Ljubljani so narasle vloge pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah v juniju 1938 za 2,544.058'difrna 1.037,390.080 din. Vloge na knjižice so sicer padle za 1.6 milij. na 634.8 milij., zato pa so narasle vloge v tekočem računu za 4.2 milij. din na 438.5 milij, din. Števito vlagateljev na knjižice je naraslo za 124, v tekočem računu za 2 in je znašalo 134.053. Vloge na knjižice so narasle pri 7, v tek. računu pri 11, skupne vloge pri 9 hranilnicah, število vlagateljev pa je naraslo v vsaki skupini pri 6 hranilnicah. Treba je omeniti, da se pri hranilnicah pripisu-sujejo obresti vlagateljem šele na koncu leta. V primeri s stanjem 31. dec. 1937 se kaže porast 33,449.433 • dinarjev. Povečanje zaupanja je utemeljeno zlasti v tem, da je dala Narodna banka na razpolago hranilnicam kredite za izplačila vlagateljem. Sicer se pa opaža zboljšanje položaja pri denarnih zavodih vseh vrst. ★ Kontingent za jugoslovansko konopljo v Nemčiji. Nemčija je dovolila kontingent za uvoz konoplje iz Jugoslavije in sicer za 3. trimesečje. Kontingent je odobren v višini 3.5 milij. RM in je za 0.13 milij. RM višji kot v preteklem trimesečju. Zunanja trgovina s Čehoslovaško. Po čehoslo-vaški statistiki je znašal v prvi polovici letošnjega leta naš izvoz v Češkoslovaško v vrednosti 132.5 milij. kč., naš uvoz iz Češkoslovaške pa 312.9 milij. kč. Nadzorstvo nad pomožnimi blagajnami in vzajemnimi društvi. V naši državi je nad 600 raznih zavarovalnih društev, kot pogrebnih, bolniških, pomožnih in pokojninskih. Kapital, zavarovan pri takih društvih, znaša nad eno milijardo dinarjev. Kakor znapo, je bilo v tej panogi zavarovalstva mnogo nesolidnosti ter so bili zaradi nepravilnega poslovanja takih dru- štev oškodovani široki sloji prebivalstva. Sedaj se namerava uvesti kgntrola nad temi zavarovalnimi društvi in je ministrstvo trgovine in industrije že izdelalo načrt pravilnika glede kontrole njihovega poslovanja. Novi pravilnik bo hajbrž objavljen že pričetkoin prihodnjega meseca. . Jugoslovansko-angleška zbornica v Zagrebu. Te dni je bila v Zagrebu ustanovljena jugoslovansko-angleška zbornica. Namen zbornice je pospeševanje gospodarskih odnošajev med Veliko Britanijo in Jugoslavijo. Gospodarski krogi v Zagrebu so pozdravili ustanovitev te Zbornice, ker pričakujejo, da bo mnogo doprinesla k trgovskim zvezam z britanskimi trgi, ki ne poznajo deviznih omejitev. V odbor zbornice so bile izvoljene odlične osebnosti iz zagrebških gospodarskih krogov. Uvoz oljnatih pogač v Francijo dovoljen. Francosko kmetijsko ministrstvo je dovolilo v Francijo uvoz oljnatih pogač do višine za 2. in 3. trimesečje določenih kontingentov in sicer za sedaj samo iz Jugoslavije, Poljske, Romunije in Bolgarije Tvr.dke, ki se za uvoz interesirajo, se morajo obrniti na francosko kmetijsko ministrstvo s potrdili o uvozu v 1. 1932 in i933. Licitacije: Pri Štabu dravske divizijske oblasti v Ljubljani se vrši dne 2. avgusta licitacija za oddajo del na objektu vojašnice »Viteškega kralja Aleksandra -I. Ujedenitelja« v Mariboru. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani na u|>ogled vsem interesentom. Zentral-EuropKisrhe Landerhank, Pariš, je imela 18. t. ni. svoj občni zbor. Na tem občnem zboru je bilo sklenjeno za 1. 1937 izplačati na prioritetne delnice 6.47%-no dividendo, na navadne delnice pa 4%-no dividendo po odbitku francoskih davkov. Na izrednem občnem zboru, ki je sledil rednemu, je bilo sklenjeno, da se dunajska podružnica odstopi Landerbanki na Dunaj, katera nastane iz združitve avstrijskih poslov od Zentral-Europiiiche Liinderbank, Merkurbanke in dunajske podružnice Živnostenske banke. Inte-' resna sfera in delokrog te francoske banke v srednjeevropskih državah izven Nemčije s to transakcijo ne bosta prizadeta. Borza Dne 19. julija 1938. Denar Nemški čeki so beležili v Ljubljani neizpre-menjeno 14.70—14 90, v Zagrebu 14.77—14.97, za konec julija 14.65—14.85, za sredo avgusta 14.625 do 14.825, za konec avgusta 14.60—14.80, v Belgradu pa 14.6943—14.8943 Angleški funt je beležil na ljubljanski borzi 237.20—238.80, istotako tudi na zagrebški in belgrajski borzi. Orški boni so beležili na zagrebški borzi 28.90 do • 29.60, na belgrajski pa 2925 den. Devizni 'promet je na zagrebški borzi znašal 2,039.730 in na belgrajski 3,730.000. Promet v efektih na belgrajski borzi je znašal 730.000 din. Ljubljanp — tečaji g primom: Amsterdam 100 h. gold..... 2395.16—2409.76 Berlin 100 mark...... 1748.03—1761.91 Bruselj 100 belg....... 736.44- 741.50 Curih 100 frankov .,»,,. 996.45-1003.52 London 1 funt ....... 214.01— 216.07 Newyork 100 dolarjev .... 4321.00-4357.31 Pariz 100 frankov.....119.96-121.40 Praga 100 kron...... 150.43— 151.54 Trst 100 lir ...... . 228.20- 231.28 Curih: Belgrad 10. Pariz 12.0725. Ix>ndon 21.51, 'Newyork 437, Bruselj 73.86, Milan 22.975, Amster- dam 250.275, Berlin 175.40, Dunaj 30, Stockholm 110.90, Oslo 108.10, Kopenhagen 96.025, Praga 15.10, Varšava 82.40, Budimpešta 86.5, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Uelsiugtors 9.485, Buenos-Aires 113.25. Vrednostni papirji Ljubljana: 7% investicijsko posojilo 98 den., agr. 62—63, vojna škoda promptna 479—482, begi. obvez. 92.50—93, dalm. agr. 92 —93.50, 4% severni agr. 52—53, 8% Bler. pos. 97—99, 7% Bler. pos. 93-94, 7% pos. DHB 99 den., Nar. banka 7300 den., Trboveljska 170—180. Zagreb. Državni papirji: 7% invest. pos. 97.50 den., agr. 61.50 den., vojna škoda promptna 478 den., begi. obvez. 92.50—93 (93.25), dalm. agr. 91.50-91.75 (91.50), 4% sev. agr. 61 den., 8% BI. pos. 98 -99 (98), 7% Bler. pos. 92.50-93 (93), 1% pos. DHB 99 den., 7% stab. pos. 99 den. — Nar. banka 7300 den., Priv. agr. banka 228 den., Trboveljska 170—175 (?), Tov. sladk. Bečkerek 600 bi., Osj. livarna 180 den., Dubrovačka 350 den., Jadranska plovba 350 den., Oceania 800 bi. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. pos. 98.50 den., agr. 62—62.50, vojna škoda promptna 480.25 do 481 (480), belg. obvez. 92.50—92.75 (92.25), dalm. agr. 91.50-92 (91—91.75), 4% sev. agr. 61.25-61.75 (61), 8% Bler. pos. 97.50 den., 7% Bler. pos. 92.75—93.25, 7% pos. DHB 99 den. — Delnice: Nar. banka 7250—7300 (7275), Priv. agr. banka 232 den. (232.50). Žitni trg Novi Sad, 19. julija: Vse neizpremenjeno. —t Tendenca neizpremenjena. Promet srednji. Sombor 19. julija. Pšenica: nova bač., bač. okolica Sombor, srem. slav. 150—152, gornja bačka 152—154, ban. 148—150, gornja ban. 152—154. Ječmen: bač., srem. 63—64 kg 130—135. Koruza: bač., srem. 117—119. Moka: bač. og, ogg 270—280, 250—260, 230 do 240, 210-220, 180-190, 110-115. Otrobi: bač., srem. 105—110. Tendenca neizpremenjena. — Prometa 51 va* gonov. Spoti Važnejše novice od povsod Tour de France«, največja vsakoletna kolesarska prireditev, je tudi letos zbrala vso elito evropskih kolesarjev-dirkačev. V deseti etapi iz Perpignana v Montpeilier — je na progi 141 km zmagal Van Schendel v času 4,02,32. Drugi je bil A. Magne, tretji Lauwers, četrti Mersch (vsi so prišli v istem času na cilj). Skupna kvaliiikacija po dosedanjih uspehih na posameznih doslej absolviranih etapah: 1. Vervaecke (Belgija) 60,03,28. 2. Bartali (Italija) 60,04,13. 3. Vissers (Francija) 60,11,14. Velika motoristična nagrada Švice: Na dolgi progi so bile v nedeljo v Ženevi dirke za veliko motoristično nagritlo Švice. Doseženi so bili naslednji prav dobri rezultati: Motorji do 250 ccm (45 rund = 128.5 km); 1. Kluge (Auto-Union DKW, Nemčija) 1,18, 30.8 (98 km na uro). 2. Petruschke (Auto-Union DKW, Nemčija) 1,18,31 (97.9 km na uro). 3. Winkler (Auto-Union DKW, Nemčija) 1, 20,12. Do 350 ccm (60 rund = 171 km)! 1. Daniell (Anglija, Norton) 1,39,04.6 (103.5 km na uro). 2. Frith (Anglija, Norton) 1,39,33.4. 3. Wiinsche (Nemčija, DKW, 1,40,12.2. Do 500 ccm (60 rund = 171 km): 1. Daniell (Anglija, Norton) 1,37, 35.8 (105.1 km na uro). 2. Frith (Anglija, Norton) 1,38,17.2. 3. Cordey (Švica, Norton) 1,39,11. Walter Neusel je premagal Dunajčana Lazeha pred 16.000 gledalci. Ta boksarski mateh je bil prirejen v Stuttgartu. Proti pričakovanju se je Lazek držal izborno ter je dvoboj, ki je bil dogovorjen na dvanajst rund, prestal prav odlično, tako da je bil ob koncu mnogo bolj svež kot njegov nasprotnik. Neusel je zmagal po točkah. Nov svetovni rekord v hoji: V švedskem mestu Kristinehammu je veliki skandinavski »pešec« John Mihaelsson postavil nov svetovni rekord. Za 15.000 metrov dolgo progo je porabil le 1 uro 8 minut in 41 sekund ter osem desetink. S tem je potolkel dosedanji svetovni rekord, ki ga je bil na isti progi postavil leta 1935. Švicar Teli Schwab v Oslu s časom 1,09,04.8. Plavalni dvoboj med Nemčijo in Madžarsko: Nemčija je v Budimpešti zanesljivo premagala v plavalnem meddržavnem dvoboju madžarsko plavalno reprezentanco z rezultatom 27 : 17 točkam. Podrobni rezultati so bili tile: Štafeta 4 X 100 m craicl: 1. Nemčija 9,19. 2. Madžarska 9,26.6. 200 m prsno: 1. Balke (N) 2,45.2. 2. Fabian (M) 2,56.2. 400 m cravl: „■ 1. Plath (N) 4,52.8. 2. Grof (M) 5,2.4. t'š Umetni skokir -i 1. Weiss (NL 147.5 toSk.' 2. Hidveghi (M) Waterpolo (v soboto): Madžarska : Nemčija 3 :0. Gole so zabili Brandy, Bozy in Halasy. Prvi dan je vodila Nemčija s 17 : 11 točkam. Drugi dan je bilo na sporedu najprej plavanje na 1500 metrov. 1500 m: 1. Grof (M) 20,02.2. 2. Arendt (N) 20,54.8. 100 m craicl: 1. Fischer (N) 1,00.4. 2. Dr. Csik (M) 1,00.6. Olimpijski zmagovalec dr. Csik je s tem pretrpel svoj prvi poraz v disciplini, v kateri je zmagal na olimpiadi. 100 m hrbtno: 1. Schlauch (N) 1,08.8. 2. Eixtely (M). 1,13. Skoki s stolpa: 1. Weiss (N) 120.7 točke. 2. Hidveghi (M) 120.41 točke. Waterpolo (v nedeljo): Madžarska : Nemčija 2:2. — Izven konkurence sta plavala še 100 m prsno Engl (Madžarska) in Balke (Nemčija). Zmagal je s časom 1,11.6 Engl, ki je s tem postavil ' nov madžarski' rekord. Balke je rabil za progo 1,11.8. Teniško prvenstvo Nemčije: V soboto in v nedeljo so bili odigrani v Hamburgu finali za mednarodno teniško prvenstvo Nemčije. Najprej je v tekmi za naslov damske posamične prvakinje nastopila Sperlingova (Danska) proti Angležinji Scottovi. Sperling : Scott 6:3, 6:4. V 'damskem doubleu sta zmagali Avstralki Wynne-Coyne nad Ilopina-novo in Stevensonovo s 6:2, 6:3. Kulturni obzornik Francoski institut v Ljubljani namerava izdati Francosko-slovenski slovar v redakciji univ. prof. dr. Fr. Sturma. — Slovar je zasnovan na najširši podlagi. Obsegal bo poleg besed vsakdanje rabe in terminologije vseh strok tudi bogato frazeologijo, krajevna in osebna imena, važnejše tujke, ki jih francoščina stalno rabi, argotizme, etimologije itd., tako da bo to naš najpopolnejši in najobširnejši slovar. Potreba čim popolnejšega francoskega slovarja je z vsakim dnem večja in tem občutnejša, ker tudi za druge svetovne jezike nimamo obširnega slovarja, ki bi v zadostni meri upošteval zahteve sodobnega življenja in ustrezal današnjemu stanju vede in tehnike. Novi slovar bo skušal zadostiti vsem tem potrebam v čim večji meri in izpopolniti te vrzeli. Izdaja tako obširnega dela — obsegalo bo približno 125 pol leksikalnega formata — je mogoča samo, če je zagotovljeno zadostno število naročnikov. Zato je v interesu vseh, ki si žele nabaviti slovar, da se takoj odločijo za naročilo in pri-poroče nabavo svojim znancem. Prijavite se takoj Za subskripcijo vsi, ki se ukvarjate z duševnim ali strokovnim delom, za katero vam je potrebna tudi tuja literatura. Mislite pa tudi na svoje otroke in vnuke, saj se tako pomembno delo ne bo tiskalo v doglednem času ali pa morda nikoli več Plačevanje v zmernih mesečnih obrokih boste pri dobri volji zmogli kljub neugodnim časom, nabava celotnega dela, ko bo do-tiskano, pa bo znatno težja. — Izdaja in plačilni pogoji: Slovar bo izhaial približno štiri leta v četrtletnih snopičih. Vsak 6nopič bo obsegal najmanj šest tiskanih pol (96 strani). Maksimalna cena vsakega snopiča bo 60 din, ki se bodo plačevali ob izidu snopiča (četrtletno) ali pa v mesečnih obrokih po 20 din. Pri Zadovoljivem številu naročnikov se bo ta cena še nekoliko znižala ali pa se bo obseg snopičev pri neizpremenjeni ceni primerno povečal. — Prvi snopič izide na jesen. Slovenska glasba v Angliji. V Nottinghamu so na dveh velikih koncertih, 15. in 23. junija, na katerih so dajali tudi Dvoraka in C. Francka, izvajali tudi klavirsko suito našega skladatelja Srečka Koporca, ki ga imenuje angleška kritika »enega najdrznejših in ultra-modernih češkoslovaških skladateljev«. Glasbeni kritik Not tingham Journala pravi, da je bilo »prvo izvajanje Kcporčevega R o n d a v posebno odliko tej glasbeni prireditvi. Njegov R o n d o je izvajal pianist A. Harnson, ki je v svoji igri prav dobro zgrabil skladateljevo misel in je zbudil v piscu tega poročila željo, da bi še večkrat slišal izvajati to skladbo«. Mislimo, da je to kaj laskavo priznanje našemu mlademu skladatelju, čeprav ga je kritik prištel med češke moderniste. — Zadnjič smo pomotoma navedli, da bodo na tem koncertu izvajali tudi skladbe Koporčevega učenca Antona Lavrina. Njegove kompozicije so se izvajale z velikim uspehom že na nekem prejšnjem nottingham-skem koncertu in so bile, kakor nam 6poroča prof. Janko Lavrin, sprejete tudi na razne druge angleške koncertne programe. Kakor izvemo, se nam Kopor-čeva sklada^ljska šola v kratkem predstavi v ljubljanskem radiu. . , Jaša Prodanrrvič je leta 1925 izdal v seriji »Škotski pisri« antologijo ženske narodne lirike, v kateri je deloma zastopana tudi slovenska narodna pesem. Sedaj je isti pisec izdal pri Kohnu na 470 straneh »Antologijo narodne ponije«, v kateri sta zastopani obe vrsti narodnih pesmi, epske in lir-ske. Cena 50 din. Pri Kohnu je izšla četrta knjiga člankov in esejev Pavla Popoviča z naslovom »/s književnosti«. V njej je pisec objavil razprave o srbsko-hrvatski narodni pesmi, Marinu Držiču, Joakimu Vujiču, Steriji Popoviču, Njegošu, Zmaju, Andje-liji Lazarevičevi in o srbski Makedoniji. — Cena 50 din (broš. 30 din). Stanislav Vinaver je izdal tudi pri Kohnu knjigo člankov z naslovom »Živi okviri«. Knjiga je deloma literarno-zgodovinska, deloma potopisna. V seriji »Naša knjiga« so izšle novele Branka čopiča z naslovom »Pod Grmečom«. Mihajlo Živančevič je izdal obsežno knjigo (423 strani) z naslovom »Jugoslavija i federacija«. Stane 50 din. V Pragi pripravljajo drugo kolo »Jugoslovanske biblioteke«. Tako prevaja belgrajski lektor dr. Otokar Kolman roman »Selo« dr. Dušana Ra-diča, o katerem sem pred kratkim poročal na tem 'mestu. Ob tej priliki lahko omenim, da se pripravljajo tudi prevodi iz češčine v srbohrvaščino, ki bodo verjetno še letos izšli kot rezultat znanega, dasrt še neiznolnieneea sporazuma. Mladi dr. Vojislav Grol je izdal študijo »Evolucija izbomog prava u Francuskoj« na 288 straneh (50 din). Bolgari so pred kratkim proslavili 85-letnico življenja znanega pravnega zgodovinarja Štefana Bobfeva. Zlasti je pomembna njegova kratka zgodovina bolgarskega prava (1919). Zgodovinsko društvo v Novem Sadu, v katerem je bil duša pokojni dr. Stanoje Stanojevič, izda obsežno monografijo o Srbih v Vojvodini v štirih knjigah. Delo l>o dovršeno do 1. 1940 in bo izšlo za 250 letnico srbskega preseljevanja v Vai-vodino. Naslov nemškega teniškega mojstra si je priboril Madžar Szigeti, ki je premagal Francoza De-stremanja z 8:6, 6:8, 6:3, 6:3. V doubleu gospodov sta zmagala Francoza Petra in Lesueur nad Nemcema llennerjem Hen-kelom in von Metaxo s 6:1, 6:4. 3:6, 6:0. Mnenja smo, da bo v polfinalni borbi za Davisov pokal (evropska zona) Francija premagala Nemčijo ter da bo z nami igrala finale v Zagrebu. V mešanem doubleu je avstralsko-francoski par Wynne-Lesueur premagal poljski par Jedrze-jovska-Bavorovski z rezultatom 7:5, 7:5. Kakor vidimo, so v tem svojem mojstrstvu letos Nemci precej klavrno pogoreli. Kanada bo v prvi rundi ameriške zone (v tekmovanju za Davisov pokal) nastopila proti Avstraliji. V ta namen se Kanadci pripravljajo z izredno vestnostjo. Njihov trening je v Montrcalu prevzel sam bivši amaterski svetovni prvak Fred Perry. Joe Louis bo že letos, dne 22. septembra, boksal ponovno za svetovno prvenstvo, in sicer a J. J. Braddockoin v Newyorku. Lalikoatletski juniorski dvoboj SK Planina : KAC 55 : «0 Dne 17. t. m. se Je vršil v Celovcu Juniorski dvoboj med atleti gornjih klubov. Z ozirom na dvakratno zmago SK Planine nad KAC v pretečeuem letu, se Je KAC za letošnje srečanje s SK Planino temeljito pripravil. V ekipo svojih juniorjev so pritegnili dobrega gosta iz Gradca (gl. dogovora pa bi smeli »prejeti v svojo moštvo le enoga atleta iz kateregakoli kluba na Koroškem) in st zasigurall »zmago« tudi s temi starimi ka-noni, katerim »o Je na prvi pogled poznalo, da »o ie preživeli junlorsko dobo, kar jo potrdil tudi predstavnik KAC-a vodji moštva SK Planino s tem, ker ni mogel dokumentirati juniorstva za tc atlete v smislu dogovora, kar pa Je SK Planina za vse svoje nastopajoče atlete napravila. Publike na igrišču je bilo dovolj, ki jo spoznala atlete KAC-a ln je z aplavzom spremljala rezultato Juuiorjev SK Planine. Zlasti se je odlikoval atlet Lebinger v skoku v višino 1.77 m Lončarič H. v skoku v dalj. 6.42 m; Potočnik jo častno nadoinestoval Koširja in v lepem taktičnem teku dosegel prvo mesto na 1000 m v času 2.19, černe pa je h 4 m naskoka pri teku na 200 m dosegel čas 24.3 in zasedel prvo mosto. Zal, da so morali trije odlični junlorjl SK Planino zaradi bolezni ln drugih ovir ostati doma, ki hi s svojimi rezultati gotovo pripomogli do zmage kluba kljub vsemu prizadevanju KAC-a. Za vsak kluh sla sturtala dva atleta zn vsnko di-< sciplino. Točkovanje 5, 3, 2 in 1 točka. Tehnični rezultati so bili sledeči: I Zapreke 60 m: 1. I/ončarič R.. Pl. 9.3, 2. Nedljko KAC 9.4. 3. Ebervvein KAC 9.6, 4. Morala R. Pl. 10. —i Točke Pl. fi, KAC 5. II. Met krogle 5 kg: 1. Kobald KAC 14.70 m, 'L Me< rala R. Pl. 14.68.5, 3. Langmaye.r KAC 14.39, 4. Cerno Pl. 12.65. — Točke skupaj: Planina 10, KAC 12. III. Skok v višino: l.F.hcrwnin KAC 1.R0 m, 2. Le* binger Pl. 1.77 3. Heller KAC 1.60, 4. Cerue Pl. 1.55. -! Točke: Plnnina 14, KAC 19. IV. Met kopja: 1. Mavnar Pl. 51.57. 2. Praschnig KAC 49.02, 3. Hn.iduček KAC 43.55, 4. Kink Pl. 43.07. -f Točke: Plnnina 20, KAC 24. V. Tek 100 m: 1. Orne Pl. 12 sck.. 2. ,7iiger KAC 12, 3. Ebenveln KAC 12.7. 4. Burja Pl. 12.8. — Točke: Plani-* * na 25. KAC 30. VI. Tek 200 m: 1. Cerno Pl. 24.3, 2. Prnschnlg KAO 25. 3. Pavllč Pl. 25.6, 4. Eberwoln KAC 25.9. — Točke: Planina 32. KAC 34. VII. Skok v dalj.: 1. Lončarič Pl. 6.43 m. 2. .IHger KAC 6.18. 3. Ebervveln KAC 5.64 4. Burja Pl. 5.52. -i Točke- Planina 38. KAC 39. VIII. Tek 10<10m: 1. Potočnik Pl. 2.49. 2. Schotlimi dor KAC 2 51. 3. Mravlje Pl. 2.53, 4. Felnlg KAC 2.55. -h Točke: Plnnina 45, KAC 43. IX. Met dUkn 1.50 kg: 1. Kohald KAC 40.92, 2. Mei rala Pl. 40.46, 3. Nedeljko KAC 39.92, 4. Klnk Pl. 36 71. Točke: Plnnina 49. KAC .10. X. ftlnfetn 4 krnt 100 m: 1. KAC (.IHger, Prnschnlg, Ehervvein. Kohnld) 46.2. 2. Pl. (Lončarič, Burja, Tavlič, Cerue) 47.1. — Točke: Planina 55, KAC 60. Celjski šport V nedeljo, 24. julija, bo n« Rnkusehovem IgrlSču pri gimnaziji prvo tekmovanje za državno in klubsko prvenstvo v tenisu. Začetek točno ob 7 zjutraj. Priča, kuje so zelo napeta ln zanimiva lgrn, zlasti med fn-vorltoma Toplakom ln Fabijanom. Nastopili bodo Atle-i ti ki in SK Celje. Prijateljska nogometna tekma med Policijskim SK Iz Zagreba ln SK Celjem bo v nodeljo ob 5 popoldno na Glazljl. ★ Drlavno plavalno prvenstvo pordlneev ho v »o-, boto In nedeljo v Ljubljani. Prvič bo leto« plavalno prvenstvo po novem Histemu: ne bo Slo ra točke, temveč snmo za uspehe poedincev. število udeležencev ho zato razumljivo manjšo, ker bodo priill »amo najboljši. I.etos bodo prav ti nnjholjSi med najboljšimi morali priti: če jih ne bodo prijavili njih klubi, jih bo po-zvnla Zveza, ker jo državno prvenstvo obenem Izbirno tekmovanje za soitavo državne reprezentance, ki bo teden dni kasneje na Bledu nastopila proti Italiji, od tam pa odšla na prvenstvo Evrope v Ixindon. Posebnost leloSnjega prvenstva bo tudi to dn bodo prvič, odkar »o plavalna prvenstva v .lugoslnvlji, plavanje zvečer V dopoldanskih urah bodo predtekmovanjn, ob razsvetljavi zvečer pn bodo finalne tekme. Zvečer bo tudi del »nlerpolo tekern, dočim bodo skoki snnio podnevi in to — v kolikor vseh skokov no bo mogoče nlw »olvlrati v dopoldanskih nrnh, — tudi i>ozno popoldne. Plcer pn bo kopališče popoldne v celoti na razpolago kopalcem. Kraljevski dnevi v Parizu 200 povabljencev v Zrcalni dvorani Versafsftega gradu so govorili uradne napitnice, ki so baje večjega političnega pomena, kot so sicer take napitnice. Kralj in kraljica bosta govorila v francoskem jeziku. Pravijo, da zna kraljica Elizabeta izvrstno govoriti francosko, a kralj Jurij baje ni tako izurjen v. tem jeziku. Howard Hughes in Wiley Post Minuli teden je letalo obkrožilo svet v 3K dnevih. Ali je to zadeva prometne novosti ali pa je športnega pomena? Polet krog 6veta, ki ga je z denarjem podprl Američan Howard Hughes je obojega pomena. Ker je že spočetka gledal le na brzino, je njegov polet zaeno športna zadeva. Ko je letalo tipa Lockhead prineslo onih pet letalcev, med njimi Hughesa, čez 91 ur spet na njujorško letališče, ki je posvečeno spominu na izginulega arktičnega letalca Floyda Bennetta, je javnost izjavila, da je to izboljšani rekord poleta krog sveta, ki ga je bil opravil enooki napol Indijanec Witey Post Proti temu pa moramo Izjaviti, 'da je Wiley Post v juliju 1933, torej pred petimi leti, sam v 186 urah obletel svet in je bil navezan na opazovanje sain oenega očesa, medtem ko je imelo letalo z reklamnim napisom »Njujorška razstava 1939« 5 mož posadke (10 oči!), ki so mogli drug drugega nadomeščati in se odpočiti. Prav je, da se listi na ta način spomnijo ponesrečenega Posta, ki je bil eden najduhovitejših letalcev za dolge proge in za v stratosfero. Zlogovna križanka Angleška kraljevska družina stvo admiralske jahte »Enchantress«. Francosko brodovje, med njimi oklopna križarka »Dunker-que«, je v luki v Boulognu izkazalo čast visokima gostoma. Ko sta se peljala ob obali mesta, so zunaj mesta odkrili s|>onienik »Britania«. Tej slovesnosti sta prisostvovala tudi maršal Petain in angleški maršal lord Cavan. Ko sta se kralj in kraljica izkrcala ob glavnem delu pristanišča, je kralja Jurija pozdravila častna četa. Vlak, ki ga je vodilo samo izbrano osebje in čigar lokomotiva je bila okrašena z angleškim grbom, je pripeljal visoka gosta v Pariz. Pri odhodu vlaka je s petjem angleške himne in niarseljeze pozdravilo '200 francoskih otrok kraljevsko dvojico in jima izročilo velikanski šop najplemenitejših francoskih vrtnic. V Parizu Kraljevski vlak se je ustavil na pariškem kolodvoru Bois de Bologne, kjer so v z gobelini okrašeni dvorani sprejeli kralja in kraljico predsednik republike, predsednik senata in poslanske zbornice, ministrski predsednik in drugi člani vlade. Po teh ceremonijah so francoski odličniki spremili kralja in kraljico v palačo na Quai d'Orsay, kjer bosta bivala v prelestnih, povsem na novo očiščenih prostorih. Oddelek konjenice je spremljal vozove. Peljali so 6e po obširni Aveniji Foch, ]x> Elizejskih poljanah na trg Concorde. Z Eiffelovega stolpa pa z višine 300 metrov frfota 1500 kvadratnih metrov obsežna zastava. Policijske odredbe so izredno stroge. Tako so si morali, na primer, vsi prebivalci iz hiš ob cestah in na trgih, koder se bosta kralj in kraljica (»javila, priskrbeti posebne potno Tiste. Krog 100 tisoč takih polnih listov je policija izdala. Drugih 150.000 potnih listov (drugačne barve) so dobili »najemniki oken«. Dokler bo kraljevska dvojica v Parizu, se ne bo smelo prikazati nobeno letalo nad pokrajinami Pas-de-Calais, Somme, Oise, Sei-ne-et-Oise in Seine. Ceste v Parizu so — pač zaradi bridkega spomina na atentat na kralja Aleksandra — na obeh straneh v dolžino šest kilometrov zavarovane z lesenimi ograjami, ki so tako visoke, da morejo zadrževati občinstvo, a ga vendar ne ovirajo pri gledanju na parado. Za plankami lx> vojaštvo in policija, ki bo z obrazom obrnjena k občinstvu. Tribune za izbrane gledalce (za parlament, angleško kolonijo, časnikarstvo in šolske otroke) so postavljene blizu Slavoloka. Kmalu po prihodu sta visoka angleška gosta obiskala v Elizejski palači predsednika Lebruna in njegovo gospo. Nato je kralj Jurij v poslopju zunanjega ministrstva sprejel načelstvo diplomatskih zastopnikov raznih držav v Parizu. Zvečer je bila v Elizejski palači slavnostna pojedina, kjer Št. 180. Kraljeva obljuba Ginjen je kralj izobčencu stisnil roko ter je že tisti hip pozabil vsako nevšečnost. Odrinili so. na pot in potovali brez vsake nezgode. Še preden, je sonce zašlo, so pred seboj zagledali Conings-bourgh, Athlestanov ro-dovinski grad. Ko so se ločili, je kralj svojim zelenim spremljevalcem obljubil, da bo omilil lovske postave in da bo spremenil tudi druge postave, ki žu-lijo malega človeka. Nato je v spremstvu Ivanhoeja, Gurtha in Vambe odjezdil navkreber proti gradu, ki je stal v slikovito lepem kraju. Grad je bil prav za prav orjaški slolp, ki ga je ol; režalo šest manjših s'olpov. Z grajskih stolpov je vihrala velika črna zastava, ki je vsem in vsakomur oznanjala, da jo umrl grajski gospod, ki 1k> pokopan. Okoli gra'u je že taborila velika množica ljudstva. V tistih časih namreč na pogreb niso prihajali le povabljeni, marveč je lahko prišel vsakdo, kogar je veselilo. Vsak pogrebec pa je bi: lahko prepričan, da bo tudi dobro postrežem Ker pa je umrli bil kraljevskega rodu, je vsakdo vedel, da bo postrežba šc toliko boljša, zaradi česar se je prav za prav zbrala vsa okolica od bi izu in daleč Vodoravno: 1. druga beseda za križpotje, 4. prebivalka večje naselbine, 5. visoko gorstvo v srednji Aziji, 7. sodobni slovenski družinski list, 8. vladarsko znamenje, 9. sodobni hrvatski lirski in epski pesnik, 11. izraz iz fizike, 12. vrsta pokrivala, 13. pripadniki velike človeške skupine, 14. druga beseda za plavico, 16. pravopisno znamenje, 17. majhen kraj pod Ivanjščico na Hrvatskem, 18. nekdanje mesto v Mezopotamiji, 20. reka v Vojvodini, 21. italijansko mesto zahodno od Milana, 23. izletniški kraj pri Borovnici, 24. pomembno mesto v Erdeljskih Alpah v Romuniji, 26. kraj pri Domžalah, 28. pristaniško mesto v jugovzhodni Italiji, 29. Vombergarjeva komedija, 30. kraj, kjer se sol koplje ali pridobiva iz morske vode, 31. oblika gorskega pobočja, 32. umetna shramba za poljske pridelke, 33. vrsta zvoka, 35. druga beseda za trepetanje, 30. zadnji kos vsake stvari, 37. tuja beseda za razlago, 39. tuja beseda za kratko povest, 41. pripadnik neke srednjeveške verske sekte, 42. druga beseda za vrednost, 43. stara beseda za ječo, 44. kraj v srednji Istri, 45. kraj jugovzhodno od Šmarja pri Jelšah, 46. zgodovinsko najdišče pri Litiji, 47. kraj severozahodno od Šmarja na Dolenjskem, 48. pomanjše-valno srbsko moško ime. Navpično: 1. vrsta ugank, 2. sodobni slovenski mesečnik, 3. druga beseda za kocino, 4. slovenski pisatelj bajk iz Gorjancev (1830—1905), 6. kraj južno od Maribora, 7. slovenski mesečnik (1924—1928), 8. industrijski kraj na Gorenjskem, 10. druga beseda za jutrnjice, 12. sodobni slovenski kipar, 13. močvirska ptica, 15. človeška telesna napaka, 16. sodobni slovenski slikar, 17. poljski pridelek, 19. tuja beseda za kukalo, 20. prestolno mesto Albanije, 22. majhna človeška naselbina, 23. kraj južno od Kamnika, 25. druga beseda za spomladansko setev, 27. tuja beseda za učitelja, 28. priljubljeno igranje z lesenimi kroglami, 30. zgodovinski del Bosne, 32. zgodovinska trdnjava izza turških vpadov, 33. glasbeno orodje, 34. reka v Litvi, 35. zgodovinsko najdišče zahodno od Brežic, 36. polotok v severni Evropi, 37. kraj pri Davči nad Selško dolino, 38. druga beseda za stokanje, 40. knjigoveško opravilo, 41. operni skladatelj (1838-1875), 42. podlaga za cesto, 44. druga beseda za čebeio, 45. denarno pismo, 47. kraj pri Zagorju ob Savi. Priprave za obisk angleške kraljevske dvojice I od 19. do 22. julija, ki smo že pisali o njih, so | bile tako obširne in tako do podrobnosti izpeljane, kakor v dobi markize Ponipadourske. Tako je, na primer, služabništvo raznih državnih banketov dobilo posebno livrejo — obleko — »a la francaise« in so imeli časopisi že zdaj za dalj časa mnogo zabavnega čtiva o tem. Vse pa je izvršeno s pogledom na Anglijo. Saj se v Parizu dobro zavedajo, kaj pomenita Angležem in Angležinjam njih kralj in kraljica. V javnosti šušljajo o mnogoterih zgodbicah iz javnega in zasebnega življenja kraljevske dvojice, a tudi o prestolonaslednici, princesi Lili-bethi, so marsikaj povedali. Govorili so tudi o monsieurju Cartonu, ki je poveljnik kar armade kuharjev in s čim da bo postregel visokim gostom. Pri vseh teh besedah in opazkah pa je zmeraj na površju politični pomen obiska, pri čemer seveda ne pozabijo omenjati obiskov prejšnjih britskih vladarjev, zlasti obiska Karla II., ko je bival pri »sončnem kralju«. Izredno vnemo in dosti lepotnega okusa so pokazali razni lastniki trgovin, ki so okrasili hiše in ceste. Kod vodi pot Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta sta se pripeljala iz Boulogna. kjer je včeraj pristal torpedni lovec in pa dve diviziji torpednih čolnov za sprem- Prelestna dvorana v palači na Quai d'()rsay Danes zjutraj bo kralj Jurij položil venec na grob neznanega vojaka. Po zajtrku v angleškem poslaništvu bo predsednik Lebrun s soprogo spremil visoka gosta na razstavo angleških mojstrov v Louvre. Koj nato bo velika vVtna zabava na vrtu gradiča Bagatelle. Ob osmih zvečer bosta predsednik in gospa gosta kraljevske dvojice na angleškem poslaništvu. Ob enajstih bo slavnostna predstava v Veliki operi (»Kastor in Poluksc). Tretji dan se bo začel z veliko parado v Ver-zaju. Tu bo nastopilo 25.000 vojakov različnega orožja. Nato sledi zajtrk za 200 oseb v Zrcalni dvorani Verzajskega gradu in koj zatem bo koncert nal>ožnib pesmi v grajski kapeli. Po povratku iz Verzaja bosta dala predsednik in gospa v palači na Quai d'Orsay pojedino, ki ji sledijo umetniške prireditve, predvsem pa bo videti razkošno razsvetljavo na reki Seini. Povratek Na dan slovesa bosta odšla visoka gosta v Villers-Bretonneu, kjer bo kralj odkril spomenik padlim Avstralcem, ki so se borili za Francijo. Na pokopališču, ki velja kot la6t angleške države, Kralj Jurij VI. pri častni četi bo kralj sprejel francoskega predsednika. Iz Vil-lers-Bretonneua se bosta kralj in kraljica spet odpeljala s posebnim vlakom in se poslovila od predsednika in gospe. V Calaisu se bo kraljevski par vkrcal na svojo jahto »Enchantress«, ki bo med topovskimi pozdravi francoskih bojnih ladij krenila proti angleški domovini. Slovesno razsvetljeni pariški trg la Concorde na d an prihoda angleške kraljeve dvojice! Na desni angleški grb, na levi grb francoske republike Rešitev križanke ,,Golob" Vodoravno: 1. Oki, 4. vodovod, 8. Opatova Gora, 12. kazen, 13. notar, 14. atol, 16. Nika, 17. volapik, 20. Abo, 21. ris, 22. ilo, 23. Usoda, 25. ata, 20. Ala, 28. eta, 30. tla. 32. Eda, 33. uho, 35. ime, 37. Veliki Gaber, 40. Ana Karenina, 41. ozara. Navpično: 1. Odon, 2. kov, 3. Ivan, 4. Vazov, 5. Otelo, 6. ogoni, 7. dotik, 8. Oka, 9. pat, 10. rak, 11. ara, 15. vabilo, 18. Larisa, 19. posoda, 23. uta, 24. alt, 25. Atala, 27. alibi, 28. Eden, 29. Ohira, 31. amen, 32. Eva, 33. ukaz, 34. Oger, 30. era, 38. Iko, 39. Ana. Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda I din: žcnltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. • Mali oglasi se plačujejo takoj url naročilu. . Pri oglasili reklamnega značaja se računa enoknlonska, 3 mm visoka pctltna vrstica po 3 din - Za pismene odgovore glede mallb oglasov treba priložiti znamko. Gospodična vešča knjigovodstva, blagajniških poslov ln strojepisja — Baldakontlstka želi premenltt službo. — Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Vestna ln točna« št. 11378 (a) Vajenci 14 leten fant B dvema razredoma gimnazije, se želi izučiti ključavničarske ali mehanične obrti ali pa za elektrotehnika. Naslov v upravi »Slov.« pod 11327 tfmiaa Krojaškega pomočnika izurjenega v velikih kosih iščem za takoj. Mesto stalno. Anton Stanov-nlk, Vrhnika. (b) Ključavničarski pomočnik priden in izurjen, se takoj sprejme. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 11386. Švicarska sirarna išče mojstra s prakso za Izdelavo ementalskega sira. Prijave je poslati na »Svajearska Slrana« v Somboru. (b) Radio Programi Radio L}ublfonoi Sreda, 20. julija: 12 Vsakemu nekaj (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Napovedi — 13.20 Kvartet Stritar poje narodno pesmi, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek — 14 Nappvedi — 18 Poskočnice (plošče) — 18.40 O pomenu časnikarstva (g. prof. France Vodnik) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Življenje in delo dr. Božidara Putranoviča (A. Vencelides, Književnik, Zagreli) — 19.50 "Nekaj DVorakovih orkestralnih skladb (plošče) — 20.20 Klavirska ura, Josip Prohazka — 21 Praški učiteljski zbor (ploščo) — 21.20 Oimerinanov kvartet — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Proaos lahko glasbe iz nebotičnika. Orugi programi i Sreda, 20. julija: Retprad: 20 Različne pesmi, 20.30 7nb. program, 21.30 Plošče — Zagreb: 20 Plošče po željah, 22.20 Ples. gl. — Vat/tava: 21.10 "Chopinov večer, 32 Sehubert na ploščah — Vraga: 20.55 Koncert češke filharmonije — Milan: 29.30 Pestra gl., 21 Koncert godbe na pihala, 22 Koncert violončela, 23.15 Ples. gi. — Rim: 21 Pester konc., 22.15 Koncert pevskega zbora, 23.15 Ples. gl. — HndimpeStn: 21.45 Hadio-koncert, 23.10 Cig. ork. — Dunaj: 20.10 Tovariš, kje sil. 21 Simfonični orkester. 22.30 Pestra gl. — Miinchen: 19.15 Pestra gl., 21 Augsburg: Zvočna slika. 22:30 Augsburg: Zab. konc., 24 Igra mali Rad. orkester. Pomočnika za tlno pohištvo sprejme Avgust Cerne. Zgor. Slška 83, Vodnikova c. Železo-strugarje orodnlčarje, zakovalce ln kotlarje potrebuje Prva jugoslovanska tvornlca vagonov v Slav. Brodu. Večje industr. podjetje v Kranju išče za nadzorovanje obratnih ključavničarjev enei'glčnega mojstra oz. proddelavca — starega okrog 40 let. — Ponudbe v upravo "»Slovenca« pod »Kranj« št. 11361 (b) Zaslužek Krajevni posel doblčkanosen, se odda. -Kavcija zaželjena! Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Promet« št. 11373. Zastopnik Išče hiše tekstilne stroke, ki bi jih zastopal proti proviziji. Potuje z lastnim avtom. - Dopise prosi na: Franjo Lech-ner, Vinkovcl. (z) Pohištvo Velika zaloga kvalitetnega pohištva! -Spalnica orehova. 13 komadov, popolnoma vezana ,7.500 din. 5-letna garancija! Uradnikom tudi na obroke. Malenšek, Celovška cesta 258. (š) ODDAJO: Prazno sobo s posebnim vhodom, oddam v Pražakovl ulici. -Vprašati pri . Boji-Bon -Miklošičeva cesta 30. (s) Pozor e tapetniki! Gradi za madrace, blago za prevleke pohištva, vse vrste žimo — dobite po posebno znižanih cenah v veliki izbiri pri F. I. Goričar Ljubljana, Sv. Petra cesta 30 V mirnem kraju na Gorenjskem, v bližini železn. postaje, se Išče za daljšo dobo za 2 osebi popolna oskrba. Ponudbe s ceno v upravo »Slov.« pod šifro »Letovanje«. Kupimo Maline kupim do 2 vagona ali manj. -Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Denar lahko naprej« št. 11252. (k) Dobavo 35 kub. m drv razpisuje upravni odbor Oražnove dijaške ustanove. Pogoji so na vpogled pri hišniku v WolIovl ul. št. 12. (k) Mize, vsakovrstne stole od 18 din dalje po najnižjih cenah izdeluje ln renovlra opravo Josip Zorman, Breg 14. Parkete vseh vrst Izdeluje ln dobavlja po nizki ceni Leo Paulin, tovarna parketov in furnirja, parna žaga, pošta Straža pri Novem mestu. irMrFffffli Ajdo za seme sivo ln črno nudi Sever et Komp., Ljubljana. (1) Cvetlični med domač, zdravilni, nudi najceneje J, Menart — Domžale. ' (1) Parketni odpadki popolnoma suhi, so najcenejše kurivo. — Ivan Šiška, tovarna parketov, Metelkova 4, tel. 22-44. Kislo zelje novo, prvovrstno, ln domači malinovec, vsako množino — dobavlja po konkurenčni ceni Homan, Sv. Petra c. 81. Tel. 35-39 Za potovanje potrebujete kovčege, nahrbtnike, aktovke, kopalne torbice -Itd. Dobite Jih v veliki Izbiri pri Ivan KRAVOS. Maribor, Aleksandrova 13 VINA Za težko delo je močno vinol Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani TELEFON ŠTEV. 25-73 V Brežicah in okolici so naprodaj hiše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki In gozdovi ter zaokroženi deli Attemso-vega veleposestva. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice. (p) IE2ZH3I HRANILNE KNJIŽICE 3 ODST. OBVEZNICE VREDNOSTNE PAPIRJE VOJNO ŠKODO vnovčuje po najvišji ceni in proti takojšnjemu izplačilu Koneesi jonlrana trgovska agentura za bančne posle AL. PLANINŠEK LJUBLJANA Beethovnova 14 . Tel. 85-10 Zahvala Vsem. ki ste našo nepozabno mamico, staro mamico in tuščo, gospo Marijo Topolovšek spremili na njeni zadnji poti in vsem darovalcem cvetja — iskrena hvula. Celje, Kranj, Zagreb, Sydney dne 19. julija 1938 Oražem — Gril — P o g a č i č Sveže slive, hruške šplngle kg 3.25—3.75 din franko voznlna, razpošilja košare 45 kg — G. Drechsler, Tuzla. (1) Dimniška vratca patentirana lz armiranega betona, nezgorljiva in nezlomljiva, — lahka za vzidati, dobavlja 15S EM Be, Ljubljana - Domobranska 1, dvorišče — po din 16 za komad. (1) MALINOVEC pristen, naraven, s čistim sladkorjem vkuhan - se dobi na malo ln veliko v lekarni dr. G. PICCOLI, Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«. Bančno kom. zavod - Maribor Aleksandrova cesta 8t. <1 kupi takoj ln plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE bank In hranilnlo VREDNOSTNE PAPIRJE S•/• obveznice, bone ter srečke, delnice Itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK državne razr. loterije. Čitajte in širite »Slovenca« i t k l. 2 9 51 Parcela skupno ali razparcellra-na, v Izmeri ca. 8000 m*, naprodaj. Lega ob novi državni ln banovinski cesti. Pogoji ugodni. Elektrika, vodovod poleg. Polzve se: Vlžmarje 100. Učinek HRANE ZA KOŽO z BIOCELom ■e bil čudovit" m le. NarciHa ye po nekaj dneb sem opazila, da male brazde ln gube izginjajo. V nekaj tednih sem bila videti za 10 let mlajša. »Biocel« — ml le dejal neki zdravnik — je odkritje znamenitega profesorja dunajskega vseučilišča, ter je zdaj v vsaki tubi rožnate kreme Toka-lon. Uporabljajte to kremo vsako noč, belo kremo Tokalon pa zjutraj. S tem boste dosegli, da bo bleda, uvenela polt zasjala v novi živahnosti, koža pa bo postala jasna, sveža in čvrsta ter rešena vseh gub in peg. Preči K salami nikdar več!« le to misel še zmore uboga, lačna, preplašena in izmučena Maca. In že zbeži k ogradi in že se zaleti in skoči visoko, visoko ^ skoraj med občinstvo. Hej! to so zbežali in za-vreščali gledalci! Še korak z napetimi kremplji po zidu in bila bi rešena. Tedaj pa — joj! — pridrve suličarji in zasade svoja kopja v ubogo Maco, tako da v groznih bolečinah omahne in pade nazaj v peščeni prostor. KOLESA znamke nAX0" v prvovrstni kvaliteti in lepi izdelavi kupite ugodno pri H. fUTTNER LJUBLJANA, Aleksandrova 6 Zahtevajte brezpl. cenik! Ugodni plaiilnl pogoji I Konči Ahačič: Trije tieki »Preč!* »Joj!« Štefan ZeromsM: 19 Zvesta reka Tedaj pa je slišal na hodniku veselo vzkli-kanje gospodične in takoj nato videl v leščer-ibini svetlobi, ki je prihajala v dvorano, svojo varuhinjo, da se jc obesila visokemu, staremu človeku za vrat ter se zibala v njegovem naročju. Njun poljub jc bil nein, veličasten in neskončen. Ko je došlec spustil slednjič gospodično Mijo na tla. je ugledal Odrowaž njegov objraz. Bil je visok človek s sivimi brkami, v kožuhu in kučmi iz ovčje kože ter v visokih škornjih. Knez sc jc spomnil, da je to najbrž mjen oče. Stari Brvnicki je bil šc ves zasnežen, lasje pa so sc mu zlepili v ledene pramene. Gledal je hčer Nekaj je šepetal njej ali sa-jnemu sebi, jo božal po glavi z roko, s katere si niti ni utegnil sleči rokavice na cn prst. Svetloba leščerbe jc padla v notranjost Spalne .sobicc. Starec sc jo ozrl tja, zapazil hipoma človeka v postelji svoje hčere, se silno začudil in pokazal z roko tja. Gospodična Salomeja mu jc pričela brž, kar na dušek praviti ranjen-čevo zgodbo, da jc prišel iz malogoškc bitke in sploh vse, kar sc je zgotlilo potem, kakšne preiskave so bile na dvorcu in kako sc jc peljala f/ mesto. Stari Brvnicki je poslušal čemerno, nezn-Nc modruj, to ni tvoja stvar. Ali sem ti Storil kdaj kaj slabega?« »Vi, bogme, nc. 1'a drugi,« »Daj, skuhaj malo juhe, pa košček peče« nega priuesi.« Stari kuhar žalostno vzdihne. »Glejte, tak kuhar sem, da, kuhar.,. 'AH bo to žc kdaj prenehalo?« »Nič nc judikuj! — Bo že jenjalo,« reča Brynieki trdo. »Milostive gospode tudi ni. Pa imate kako vesti o njih?« »Ničesar ne vem. Po gozdovih buče le smrei ke, vesti in novic pa izveš tam prebito malo.« Brynioki nomiga ščepanu s prstom, in stopila sta na hodnik, kjer jc začel upravitelj glusno na uho šepetajoč izpraševnti kuharja: »Kdo je ta, ki leži tam v postelji?« »Vrag vedi, gospodična mu pravi .knez'.« »To mi niti nc diši, niti nc smrdi. Morila jO kak prcvejancc?« »Po očeh bi ga no sodil za lopova.« »Slišiš... Veš, šc nekaj bi te vprašal?« »Vem.« »Torej kako?« »Zdi sc mi, da je vse v redu.« »Tri sto vragov, govori resnico!« »Saj to nič nc basni, če sta sc žc sporazm mela. Če jo vleče za takimlc, pa naj kdo po* muga? Ampak meni sc zdi tako. da se ni šc nič splclo. Saj vam leži vedno kot klada... Pri« mojveri, težak jc ko mrcinn, kadar ga pronašar>» v hlev: gor ji jc ko mlad konj!« »ščepan!« »A?« »Pazi mi na otroka,« je zastokal stari' npra« vitelj kuharju nn uho. »Imam jo vedno v očeh, tudi brez vaše proš« nje.« »Če ona sama — Bog ji bodi milosten! Čo pa opaziš, da jo hoče pridobiti s silo ali zvijačo, pa sezi po kolu in ga opali po glavi! Nc vpra« suj! Ko da mlatiš z mojo roko!« >2e prav!« Za vlaganje kis, špirit, žganje, rum pri Jakob Perhavec MARIBOR, Gosposka ulica 9 Telefon 25-80 V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, tla je naš ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, stric, itd., gospod Anton Peterlin posestnik danes, dne 19. julija, ob 7 po dolgi in mučni bolezni v starosti 67 let, previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 21. julija ob pol 8 zjutraj iz hiše žalosti Preserje št. 5, liu farno pokopališče na Homec. — Molite za njega! Preserje, dne 19. julija 1938 Frančiška Peterlin, soproga; Franc, Alojzij, Lovro, sinovi; Ana, Marija, Julijana, Antonija, Klotildu, hčere in ostalo sorodstvo Brez posebnega obvestila. KOLESA najnovejši letošnji modeli v največji izberi naprodaj po neverjetno nizkih cenah Nova trgovina Ljubljana • TyrSeva cesta 36 (nasproti Gospodarske zveze) Transformator 400 kva 5000 V X 380X220 hlajenje z oljem fa-brikat tt. Siemens-Schuckert v dobrem stanju se ugodno proda. — Ponudbe na INTERREKLAM d. d., Zagreb, Masa-rykova 28 pod št. 107/B-39. Josip Koder, eden izmed članov zloglasne Pin-taričeve roparske tolpe. Banovina je razpisala nagrado 3000 din za tistega, ki bi se ga mu posrečilo izslediti Zahvala Ob prernni izgubi naše nad vse ljubljene soproge, mame, stare mame, sestre, sestrične, tašče, svakinje in tete, gospe Ivanke Zupančič roj. Breskvar izrekamo tem potom najiskrenejo zahvalo vsem, ki so v težkih urah sočustvovali z nami, položili na njeno krsto toliko vencev in cvetja ter jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Maša zadušnica bo brana v četrtek, 21.1.111. ob 7 zjutraj v cerkvi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Ljubljana, dne 19. julija 1938 Žalujoči ostali Odbor hranil, fn posojilnice na Homcu naznanja žalostno vest. da je dne 19. julija 1938 umrl od ustanovitve hran. in pos. odbornik in soustanovitelj, gospod Anton Peterlin nosestnik v Preserjah Ohranili ga bomo za njegovo zvesto in požrtvovalno delo v najlepšem spominu! Homec, dne 19. julija 1938 Odbor M33ISIinEm Elektro univerzalni stroj v vsako delavnico! Din 6.800'- Mizarski mojster I Štibelj, Celje, piše S hvaležnostjo jav Ijam Vam, da izde-| Uljem vsa stavbena* | in pohištvena dela [ j na »Fortuni«. Toka porabim približno] samo za Din 20"— i mesečno. — Ta stroj vsakemu kolegu najtopleje priporo-I čam. PETER ANGELO" ]uai3aha-tytiseva c 36 Vsemogočni je poklical k" Sebi po daljšem mukepolnem Trpljenju našo drago ženico, zlato mamico, hčerko, sestro, teto, svakinjo itd., gospo Anico Finžsar roj. Cepuder Blago pokojnico bomo izročili materi zemlji v četrtek, dne 21. julija ob pol 17, izpred mrtvašnice mestnega pokopališča na magdalensko pokopališče. Sveta maša zadušnica bo darovana v petek, dne 22. julija 1938 ob 7 zjutraj v mestni in stolni župni cerkvi. Maribor — Ljubljana, dne 19. julija 1938 '{h Žalujoči ostali Usojeno je bilo, da je Vsemogočni poklical K Sebi ljubljeno, dobro ženko in mater, gospo Jožico Battelino soprogo stavbenika Pogreb nepozabne bo v četrtek, dne 21. julija ob i popoldne izpred mrliške veže Zavetiščn sv. Jožefa (Vitlovdunsku cesta 9) na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Celje, Maribor, Mulilus, dne 19. julija 1938. Žalujoči! Angelo, soprog; Mitko in Boško, sinčka in ostalo sorodstvo Battelino, Stanonik. Dofrpela je in nas zapustila naša ljubljena soproga, zlata mamica, stara mamica, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa Uršula Richter roj. Traun Na zadnji poti jo bomo spremili v četrtek, 21. julija oH 6 pop. izpred mrliške veže Stara pot št. 2 na pokopališče k Sv. Križu. , . . » Ljubljana, dne 19. julija 1938, Žalujoči: Hinko Richter, soprog; Hinko, Mirko, cand. ing. Jože, R i k i, sinovi; Milka roj.^p eleti č , sinaha; Marjan in Marjane a, vnuk in vnukinja ter ostalo sorodstvo. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Čet izdajatelj: Ivan Rakoveo Orednik: Viktor Cenži5