Poštnina piaSan« »ifotovtn« LETO LIX V Lubljani. ▼ soboto 9. maja 1931 ŠTEV. 104.« Cena 1 Din Naročnina mesečno ^^^^^^ ^^ ^Bt ^^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub* 25 Din, za ^^^ ^^ ^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^ ^^^^^^^ Ijana stvo 40 Din — ne- ^^BL. ^ flB w JSEH ^ ^^m M ^^m w to.w deljska izdaja ce- »JMaa^fch^ J^V fla ^HB fl^V 0 fl^H^ ■ Sarajevo loletno % Din. za M^M ^^M J^B ^Bf ^ ^^^^^^ ^^M Zagreb štv. inozemstvo )20Din ^^i^Jffi ^HF fl^V tUU M ^HV M Pmga-Dunaj 24.797 Uredništvo v Jm^ -1B—^ ^BL^^pr J^M^J^ JBR ^^ JS ^U KSM ,.1-ft Uprava: Kopitar- Kopitarjevi ul.6/111 "V1IV ^ ^^^^^^^^^^ ^^^^^^^ jeva 6, telefon 2992 SJf-^^nfŽ^^inS 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« pontijka^ntevf^aS Litvanci in kulturni bo$ v Litvi K a u n a s , maja 1931. Kulturni boj v Litvi postaja od dne do dne ostrejši — bliža se mehikanskemu preganjanju. Litvanski narod trpi... Na videz mirno prenaša vlado nasilnega diktatorja Smetone in njegovega izvoljenega masoriskega krdela. Med ljudstvom vre, a svoje volje in svojih misli jasno izraziti ne sme, zakaj listi so pod strogo vojno cenzuro. Seveda vladni listi, ki trobijo ž njo v isti rog, ki danes hvnlijo diktaturo, ki se ji prilizujejo — oni nimajo nobenih neprilik — saj na ves glas pritrjujejo in se klanjajo svobodomiselnemu Smetoni; saj se vesele preganjanja in zatiranja katoliške akcije. Ljudstvo še mimo čaka... Severnjak, ki bolj počasi misli, boljše premisli; računa in tuhta — a ko pride ugoden čas, takrat pa z vso odločnostjo svoje osebnosti stopi naprej in s hladno gesto preudar-aega diplomata premakne figuro na šahovski deski. Dvoje leži kot dubomorna megla nad Litvo: diktatura in kulturni boj, ki si ga litvanski narod nikoli in nikdar ni želel, ki so mu ga strupeni nasprotniki vsilili. — Vendar bo žilavi in konservativni 2milijonski ltvanski narod prestal obe preizkušnji. Saj se je v srditih bojih za obstanek proti vsem sovražnikom v zgodovini vztrajno vzdržal. — V verskih ozirih je bojeval že od davnih časov hude boje: v 13. stoletju z nemškim viteškim redom, v 14. stol. s Poljaki in v 18. in 19. stol. z ruskim pravoslavjem. Po razdelitvi Poljske 1. 1795 je večina Litve pripadla Rusiji. Začelo se je poruse-vanje in uvajanje pravoslavja, a brez znatnega uspeha. Litvanska univerza v Vilnu je bila pozneje radi poljsko-litvanske vstaje razpuščena. Edina višja šola so bila bogoslovja, kjer se je šolala narodno zavedna duhovščina. Ta je bila po svojem poklicu v vednem neposrednem stiku z narodom in zalo dolžna občevati ž njim v njegovem jeziku. Ker pa je veljal vsak župnik pod carsko vlado v župniji tudi kot civilni uradnik, zato je imela duhovščina na ljudstvo velik vpliv. Vendar več desetletij nismo smeli nobene knjige tiskati v litvan-skem jeziku, niti molitvenikov ne. Po tolerančnem carskem ediktu 1. 1905 so bili zopet duhovniki prvi, ki so ustanovili lastno tiskarno ter začeli izdajati pravi litvanski družinski list za prosveto proprostega ljudstva. Tudi v bojih za svobodo jezika in narodne pravice je stala duhovščina v prvi vrsti. Da je danes Litva svobodna in samostojna, se ima v veliki meri zahvaliti duhovščini. Ta je v svojo lastno nevarnost branila pravice litvanskega naroda. Koliko duhovnikov je preganjala ruska vlada in so nI oral i radi svojega odločnega verskega in narodnega stališča v sibirsko pregnanstvo! Rogoslovna semenišča so bila celice in zbirališča narodu zvestih sinov. Od tu je potrto in zbegano ljudstvo dobivalo tolažbe in pomoči. Danes pa baš duhovnike vlada preganja, jim vdano ljudstvo s silo trga, jim krati sveto pravico do dela na versko-kulturnem polju. Danes z vso rafiniranostjo zatirajo Cerkev, ki je narodu ohranila vero in kulturo, ki pa bi ji prav za prav morali dati pri vzgoji največ pravic. — Ko so bili namreč drugi sloji še malo probujeni, je duhovščina že zasnovala močno krščansko demokratsko stranko (1. 1902). Ko se je 1. 1905 vršil prvi litvanski narodni kongres, so dan prej voditelji krščanske demokratske stranke se-slavili določen strankin program: socialno-kulturno delo na temeljih katoliških načel za svobodo in pravice naroda. Na čelu stranke je bil profesor Bogoslovne akademije v Petrogradu dr. Peter Bu-?ys (sedaj vzhodnoobredni škof za katoliške Ruse na Zapadu!). Ustanovili so tudi Družbo sv. Kazimira za izdajanje versko-kulturnib in znanstvenih knjig. Najuglednejše knjige in časopise so izdajali krščanski demokrati. Dvigali in vzgajali so zaostalo ljudstvo v gospodarskem in narodnem oziru. Baš litvanski demokratski stranki se moramo zahvaliti, da se ni boljševizem 1. 1918 ukoreninil v Litvi. Da se je to zgodilo, bi danes rusko-nemški komunisti roko v roki pustošili zapadno Evropo. Kršč. dem. stranka je bila takrat v Litvi vodilna in prevladujoča. Odločni njeni voditelji so odklonili in zavrnili vsako vmešavanje ruskih boljševikov, kljub simpatiziranju narodnih socijalistov (fašistov) z •dečo armado. Vendar je napravila krščanska demokratska stranka takrat veliko napako, katere posledice se fio danes najbrž poznajo in čutijo: premalo važnosti .je polagala na delavstvo: ker je Litva pretežno poljedelska dežela. Pač je imela stranka sijajen socialno-kulturni program, ki ga je 7. vso vestno pravičnostjo izvrševala kot ga more samo stranka, ki temelji na moralni podlagi, in ki ji je dobrobit ljudstva glavna skrb, ne pa na materia-lizem sloneči egoizem. Imela je tudi poštene voditelje, zato so jo tudi močno volili, tako da je bila na prvem mestu. Da bi pa no odbijala vo-lllcev, je versko-kultumo vzgojo pustila nekoliko na strani, kar pa je imelo usodno posledice za njo. Demagoški narodni socialisti in socialni demokrati so ji z lahkoto odtegnili omahljivo in neorganizirano delavstvo. Pri naslednjih volitvah jc zato padla s prvega na tretje mesto. To je voditelje zinodrilo, da so se z vso vnemo oprijeli tudi delavstva. Strankino glasilo — najobširnejši litvanski dnevnik >Rytas (jutro) je v versko-kul-turnem oziru izborno urejevan. Živi z narodom in zajema iz bogatih vrelcev izkušenj njegove preteklosti. Tudi Valdemnrasova vlada je morala s lako vplivno stranko računati. Ko so pa ministri krščansko demokratske stranke podali ostavko In sc je Valdemaras skušal s silo obdržati, so mu bili demokrati najnevarnejši nasprotniki. Ta pa si je ljudstvo hotel pridobiti s tem, da je v kar najkrajšem času sklenil konkordat a sv. stolico. Toda Inozemsko posojilo Belgrad. 8. maja. A A. Danes dopoldne je bila pod predsedstvom predsednika ministrskega sveta in ministra notranjih zadev generala Petra Živko-viSa seja ministrskega sveta, ki jc trajala od 11 ilo pol 14. Seje so se udeležili vsi gg. ministri razen dr. Mateja Drinkoviča in dr. Stanka (Sverljuge. N'a seji je minister za trgovino in industrijo predložil poročilo o pogajanjih z avstrijsko delegacijo za sklenitev trgovinske pogodbe med obema državama. Ministrski svet je dal trgovinskemu ministru navodila, po katerih ho izdelal protipredloge av-j strijskim predlogom. Med sejo ministrskega sveta je prišlo sporočilo finančnega ministra dr. Sverljuge iz Pariza, dn jc bila danes oh 13 podpisana v Parizu pogodba o po-. sojiln pri nekem bančnem konzorciju z »Union Pa-risienne« na čelu. Posojilo znaša dve milijardi tristo milijonov dinarjev (1025 milijonov frankov). Posojilo je sklenjeno na 40 let, obresti 7 odstotne, kurz 87.50. Letna konverzija po petih letih. Posojilo je i čisto finančno in ho služilo stabilizaciji dinarja. ; deloma pa za dela v državi. Belgrad. 8. maja. AA. Danes ob 13 je bila v Pari'/,u podpisana pogodba o posojilu, ki ga Jugoslaviji da mednarodna finančna skupina z banko »Union Parisien-ne« na čelu. Posojilo znaša 1025 milijonov francoskih frankov, emisijski kurz 87.5, obrestna mera 7 odstotkov, rok posojila 40 let, konverzija je mogoča šele po 5 letih. Posojilo je namenjeno stabilizaciji dinarja, deloma pa tudi potrebnim gradnjam v državi. Belgrad, 8. maja. Posojilo, ki je bilo sklenjeno 8. maja v Parizu, je vsekako najugodnejše izmed vseh posojil, kar jih je naša država sklenila po vojni. Dejstvo, da se je to posojilo sklenilo v času najhujše depresije na svetovnem denarnem trgu in po več. propadlih emisijah, med njimi zlasti grški, in po drugih, ki so sklenjena po mnogo težjih jiogojih nego naše, pomeni posebno velik uspeh naše države. To posojilo je čvrst 'dokaz, da se kreditna sposobnost Jugoslavije in njena politična, finančna in gospodarska stabilizacija na mednarodnem jiolju mnogo bolje ocenjuje od stanja vseh drugih balkanskih in mnogih drugih držav, tembolj. ker se je to posojilo sklenilo po obupni kampanji protivnikov v nekem delu svetovnega tiska zoper podelitev posojila. V zvezi s sklenitvijo tega posojila se je razširila bajka, ki so jo vrgli v svet naši nasprotniki, češ, da današnji režim v Jugoslaviji ni deležen zaupanja Evrope, in da zato sploh ni mogoče, da bi posojilo dobili. To stabilizacijsko posojilo je bilo sklenjeno brez vsakih drugih obvez naže države, to se pravi, da ni vezano napram posojilodajalcu ue na izvršitev raznih gradenj s provizijo podjetnikom in tudi ne za reguliranje drugih obvez naše države. Posojilo bo služilo izvedbi zakonske stabilizacije dinarja, deloma pa javnim gradnjam v državi. Zakonska stabilizacija dinarja, za katero so se brez uspeha trudile prejšnje vlade, se bo zdaj vendarle izvršila in se bo tako ustvarila možnost, da bedo država, posebno pa zasebni gospodarstveniki v bodoče mogli priti do cenejših dolgoročnih kreditov v inozemstvu. Vse intrige proti dinarju, ki so se že dozdaj izjalovile, so s tem koucnoveljav.no obsojene na pogin iu tako se bo zaupanje v našo valuto okve- Med Italijo ne ho Pariz. 8. maja. AA. Politični krogi so mnenja, da so se pogajanja za francosko-italijanski pomorski sporazum definitivno ponesrečila, dasi je uradni komunike izjavil, da bodo na majskem zasedanju sveta Društva narodov skušali rešiti ta sporazumi. Splošno prevladuje mnenje, da bo vprašanje redakcije italijansko-francoskega sporazuma odloženo do svetovne razorožifvene konference, ki bo prihodnje leto. Časopisje obžaluje, da so se stvari lako razvile, vendar pa odklanjajo trditev angleških listov, da Francija skuša izrabiti francosko-italijanski spor, da pripravi Anglijo do nastopa proti avstro-nemški carinski pogodbi. pile laks doma kakor v inozemstvu. Izvršitev javnih del iz ostanka tega posojila bo brez dvoma mnogo pripomogla k ublažitvi gospodarske krize iu dala nagemu gospodarstvu novega poleta. Glede na razmere na mednarodnem denarnem trgu se sme novo posojilo nn vsak način smatrati za posebno ugodno. To lahko najbolje vidimo iz tehle primerjav z uašimi prejšnjimi in nekaterimi tujimi posojili. 1. Dolarsko posojilo (Blair) 15.25 milijona dolarjev. emisija kurz 95.5, obrestna mera 8"ž. trajanje 40 let. sedanji kurz 90—91.5. 2. Dolarsko posojilo v višini 30 milijonov dolarjev, emisija kurz 92.5. obrestna mera ~">i, trajanje 30 let, sedanji kurz 81—81.75. 3. Monopolsko posojilo. 22 milijonov dolarjev, emisija kurz 90. trajanje 30 let. 4. Hipotekama posojilo (Seligman), 12 milijonov dolarjev, emisija kurz 87, obrestna mera 1%, trajanje 30 let. sedanji kurz 85—85.5. 5. Prvo romunsko posojilo lela 1928 v višini 101 milijona dolarjev, emisija kurz 88, obrestna mera "%, trajanje 30 let. (i. Drugo romunsko posojilo iz leta 1930, višina 51 milijonov dolarjev, emisijski kurz 8G.5, obrestna mera 7.5%, trajanje 40 let. 7. Grško posojilo leta 1928, 9 milijonov funtov, kurz 91, obrestna mera 6%, trajanje 30 let. 8. Drugo grško posojilo leta 1930, 4.5 milijona funtoT. kurz 87. obrestna mera 6%, trajanje 37 let. Belgrad, 8. maja. — Objavljen je uradni komunike o sklenjenem posojilu 2.300,000.000 Din. Najetje tega posojila je v vseh krogih izzvalo živahno odobravanje. Posojilo jc sklenjeno po precej ugodnih pogojih, kljub današnji težki splošni krizi. Današnja »Pravda« pristavlja k temu sledeče: »Po zakonskem in administracijskem delu na ureditvi države, je prišlo na vrsto delo na finančnem polju. Kraljevska vlada je pričela to delo razmeroma dobro oborožena z vsemi materialnimi sredstvi. Naša država je pridobila v mednarodnem življenju v teku poslednjih dveh let veliko zaupanje. Ona je uspela, da dobi posojilo, ki ne bo samo stabiliziralo dinar, temveč tudi omogočilo novo finančno politiko. O ureditvi same administracije, je naravno, da se učvrstujejo temelji finančnega položaja. Posojilo je čisto finančno, to se pravi, ono je vezano na gotovo delo. To je velik korak k boljšemu. Kajti prej smo imeli večja posojila, ki so stvarno bila težja in katera so ludi kljub nizkemu emisijskemu kurzu dajala upnikom tudi druge koristi, kar pa je našemu finančnemu položaju škodovalo. To novo posojilo je za stabilizacijo denarja in ni vezano niti najmanj na ureditev turškega dolga, kakor so nekateri listi trdili. Če gledamo na posojila, ki so jih druge države v poslednjih Ai«*ecih sklenile, kakor n. pr. Romunija, se more takoj ugotoviti, da jc naše novo državno posojilo po svojih pogojih stvaren uspeh, ki po-jača ugled naše države v tujini. To posojilo ima dve nalogi. Prva je. da država pokrije v Narodni banki emisijo novčanic, ki so bile izročene državi, in s tem na zakonski način stabilizira dinar, ki je sicer že nekaj let stvarno stabiliziran. Ostanek posojila je istotako velik in stoji na razpolago za državne finančne potrebe. Naši finančni strokovnjaki smatrajo, da je naše novo državno posojilo znaten finančen uspeh. Osebe padajo - siste:zi ostane Pulfski prefek premeščen — Tudi Avenanti poide ? Sušak. 8. maja. (Izvirno.) Iz Pulja je bil te dni premeščen prefekt Leone. Odšel je v Foggio. Da bi se razmere v Istri zboljšale, ni upanja. Pre-fekti itak nimajo odločilno besede glede upravljanja pokrajin. V političnih zadevah odločajo po-' •ijski upravniki (kvestorji) in fašistični tajniki. V Istri poveljuje poslanec Maracchi (Mrak), za njim imajo besedo pazinski župan Camus (Ka-muš), fašistični tajnik Relli in Colombo (Golob). V Trstu se je razširil glas da bo tudi goriški fašistični tajnik Avenanti premeščen. Nedavno je zginil iz Gorice; pravijo, da je odšel na Francosko. Njegovo počenjanje je šlo na živce že Italijanom samim. S svojo gonjo proti Slovencem, proti nadškofu in slovenski duhovščini je povsem uničil OniiHu »i,.i.iu ui pride še v mesto z dežele. Trgovina propada in večina goriških trgovcev se nahaja pred stečajem. V zadnjem času je prišlo do navzkrižja med prefektom Tiengom in Ave-nautijem. Ta je slabo zapisan iutli pri vojaških oblastvih že iz časov svojega tajnikovnnjn v Za-dru. Od časa do časa krožijo po Gorici glasovi, da odide tudi kvestor Modesti. Govorice o njegovi premestitvi pa so se doslej vedno izkazale za ne. resnične. „Razpust parlamenta -stara tradicija v Romuniji u Pariz, 8. maja. tg. V intervjuvu v >Journalu< izjavlja romunski kralj Karel, da je neprijetno presenečen, ker se romunska vladna kriza v inozemstvu presoja tako nervozno in s tolikimi predsodki. O diktaturi v Romuniji ne more biti govoru nikoli. Režim je konstitucionalen in parlamentariren ter ho tak tudi ostal. Razpustitev parlamenta ob vsaki vladni krizi je postala v Romuniji skoraj tradicija in zato ne razburja nikogar. Njegov sestanek z jugoslovanskim kraljem Aleksandrom je bil samo čisto prijateljski obisk, nn katerem o politiki ni bilo govora. Romunija bo ostala zvesta svojim prijateljem in svojim zvezam v bodočnosti kakor v preteklosti, hoče pa živeti v prijateljstvu z drugimi državami, ki niso njene zaveznice. in Francijo Rim, 8. maja. Italijanski listi obžalujejo zastoj v italijausko-fnuicoskih pomorskih pogajanjih. >La-voro fascieta« gre tako daleč, da trdi. da je postal italijansko-francoski pomorski sporazum kos papirja. »Giornale d Italia< piše v najbrž naročenem uvodniku, da mora Italija po zadnjih izkustvih nadaljevati svojo pomorsko politiko. List dalje naglasa, da je bila Italija vedno pripravljena za pomorski sporazum s Francijo. Drugi lisli omenjajo izjavo francoskega časopisja, da osnutek italijan-sko-francoskega pomorskega sporazuma od 1. marca ni obvezen. pozneje je moral kljub vsemu prizadevanju radi raznih neuspehov (eden glavnih je bil brezuspešno pogajanje v Društvu narodov s Poljaki za Vil-no), a prišla je še slabša vlada — narodni socialisti (tautininkai) — s Smetono na čelu in sledila ji jc današnja nasilna diktatura, koje predstavnik je Smetona sam. Pod njegovim režimom je lani izbruhnil kulturni boj v Litvi. Vzroki tega boja so različni, a eden glavnih je nova politična orientacija vlade. V Litvi imata veliko vpliva neinško-ruski kapitalizem, ki skušata izkoriščati položaj Litve v svoje egoistične namene. Na drugi strani pa pri vladnih krogih tisti strastni nacionalizem, ki danes gospodari v večini evropskih držav, pa naj bo to boljševizem, fašizem, hitlerianizem ali kakor se že posamezni imenujejo, ki hočejo samo na materialni podlagi vzgajati nek novi tip narodnega človeka. Ker pa pristaši krščanske demokratske stranke strogo zastopajo litvanski narod in branijo njegove pravice, odločno protestirajo proti tujemu vmešavanju in izkoriščanju. Krščanski demokrati hočejo biti v dobrih odnošajih z vsemi sosedi — tudi s Poljaki, katere litvanski šovinisti smrtno sovražijo. Ker zlasti Cerkvi zvesti možje obsojajo to politično sovraštvo, uvidevajoč škodljive posledice take politike, so inasonskim vladnim možem trn v peti. Zato skušajo ti vladni možje na vse načine izpodmakniti tla katoliški Cerkvi. Ni jim dosti, da izpodrivajo duhovščino iz javnega socialno-kulturnega dela — kot je to zahteva večine masonskih vlad, češ duhovnik naj bo samo v cerkvi, ne, litvanska vlada se čuti danes poklicana, nadzirati duhovnika celo v cerkvi. Pre-iskavn za preiskavo, aretacija za aretacijo se vrši. Ljudstvo pa obstoja lako postopanje z njegovimi voditelji. Neomajno sloji zvesto ob strani, ker je prepričano, dn ga ti vodijo po pravi poti krščanskega življenja, ki uči ljubiti svoje sovražnike in nasprotnike ter obsoja vsak prenajiet nacionalizem. Ema VVilimait«. Jubileji r Romu^tii Bukarešta, 8. maja. ž. V nedeljo 10. t. ni. bo na najsvefanejši način proslavljena petdesetletnica proklamarije romunske kraljevine in prokla-maeija neodvisnosti Romunije. 01) istem času ho proslavljena stoletnica ustanovitve prvega romunskega pešpolka. Oh tej priliki bo velika defila-cija romunske vojske vseh vrst orožja pred Karlom 11. To ho prva velika vojna manifestacija dr zavitega praznika pred kraljem Karlom. Iz učiteljske shtžbe Belgrad, 8. maja. 1. Poslednje napredovanje učiteljev po starem zakonu: Napredovali so iz III. v II. skupino: Habjan-Mlakar Marija, učiteljica pri Sv. Petru, Kozina Zora iz Dolnje vasi, Cuček Julija, Moste; Kramar Minka, Vranjsko; Lnpajne Etna, Vojnik; Bratina Ljudmila, Ptuj; Zidarič Marija, Ptuj; Horvat-Blaznik Vida, Škofja Loka; Cr-nologar Angela, Stražišče; J. Pire, Maribor; Modic Marija, Ljubljana; Premrov Elza. Maribor; Vidmar Marija/ Jesenice; Benkovič Vladislava, Murska Sobota; Berce-Plevnik Katarina, Špitalič; Aha-čič Albina, Birčna vas; Pahor Marija, Šmarje pri Jelšah: Olga Seč. Dolnja Lendava; Ramož Anto nija, Trbovlje; Perko Marija, Jesenice in Grom Gabrijela, Babno polje. Sz vo-aske sftsžbe Belgrad, 8. maja. 1. Današnji vojni list pri naša imenovanja. Med drugimi so postavljeni: Za vršilca dolžnosti komandanta tehničnega parka 6. zrakopl. polka, zrakopl. kap. I. raz. Hugo Trost-nmn; za pomočnika komandanta zetske divizijske oblasti pešad. brig. gen. Vladimir Skuhic. Za vr-šitelja dolžnosti načelstva štaba 111. arm. oblasti general štabni polkovnik Leo Ritpnik. Za komandanta železniškega polka inženjerski polkovnik Adolf Heihnan, za vršiteljn komandanta I. pionirskega polka inženjerski podpolkovnik Vladimir Italiič. Za vršltelja dolžnosti komandanta 2. bat. 1. pontonirskega jiolka inženjerski kapetan I. raz. Dragotin Kober. Temeljni kamni balhans e unije Ankara. 8. maja. A A. Dnevnik »Milliet* iiagla-ša v komentarju o predavanju grškega poslanika v Ankari, dn je grško-turški sporazum pognal hitro korenine. Ankarski sporazum med Grčijo in Turčijo se ne more smatrati za navaden diplomatski akt, temveč kot temeljni kamen na potu k balkanski uniji. Balkanska unija jc bila še pred nekoliko leti skoraj nedosegljiva in nihče ni mislil, da hi se ta eilj mogel doseči. Grško-tnrški sporazum naj bo agl»eho. Franklhi-Bouilloii, ki spada med najhujše nacionaliste, zahteva v svoji Interpelaciji. da se takoj spremenijo politične metode zunanjega miiilstra. ki so že pet let v presoji •/unaujrpollličiicgH položaja povzročale samo napake ln s letu najhuje ogrožale svetovni mir. DrugI iiitcrpclantl s|fpr niso tako odkritosrčni, strinjajo „e z malimi izjemami s KrRnklin-Mouiltoiioni. ki hoče preprečiti, da vstopi v Kllzcj mož, ki je v Franciji 111 na vsem svetli postal personifikacija politike miru I11 mednarodnega sodelovanja. Pred poslansko zbornico je vse popolnoma fhirno, ker je zbrano številna policijska moč v uniform! in v civllu, da prepreči vsnk poskus demon* stracij. Tem hujši |iu jc pritisk nu tribune, za katere ie preti enim tednom ni bilo nobenih vstopnic več. Atmosfera v razpravni dvorani jc zelo napeta. Slučaj je povzročil, dn sla kol prva dva interpe-lunta prišla na vrsto dva Briaiuluva pristaša: radikal Noguro hi lovi republikanec Fougare. Nogaro, ki je profesor ti it narodnogospodarski visoki šoli v Parizu, jc skušal dokazati, da jo nemško-avstrijski carinski tlačit nn .-kodo donavske republike, ki bo z. gospodarsko pridružitvijo k Ncmciji uničena, in mora njena industrij« v hudem konkurenčnem boju z Nemčijo brez pomori podleči. Če se Francija postavi proti uresničenju tega carinskega načrta, ne tlela lo iz egoizma, temveč v interesu livrope in miru, ki je po nemško-avstrijski združitvi nujhUje Naval na Brianda „Briand is Francijo izoliral od njenih prijateljev" Pariz, 7. maja. *v'a siuornein prolesjt,netil >lioiiu je očital poslanec Itclbel Brlandu, da je povzročil sedanjo izolacijo Francije, ker je bil prettialoninren i glede obnove Avstrije Iti zapostavljal naravne zn-| veznlke Francijo: llalijo, Anglijo, Poljsko in Malo | untanto, katere jc po vrsti in sistematično žalil v interesu svoje lucaruske politike. Franklin Boiill-Itui je Izjavil na Istem shodu se ostreje, da jc llriaud zakrivil baukerot zmage, da vodi Francijo naravnost v novo vcjtto in da zlorablja' miroljubnost Francije. Tudi Malin pravi: Briand jc odvrnil od Francije vse njene prijatelje. Njegov vstop v EllzcJ lil bilo škandalozno opravlcenje njegovo usodne politike in bi pomenilo samo konec spoštovanja poginih in vzpodbuda onim, ki imajo poje-Ijenje po reviziji in rcvanši. Neki govornik jc nc-| zval narod, da 18. maja pride pred Elizcj nu z.bo-i rovanje in če bo Briand izbran zn predsednika, da ; ga enostavno Vržejo iz elizejske palače. Publika je i govor navdušeno sprejela in klicala: Do! Briand I Zborovanje je bilo zaključeno s hrupnimi sra- motilnimi vzkliki preti Briandii ter j>- hibi sprejeta rr-ofrieila, s katero se zahteva, da se llriaud tukoj odstrani iz znuanjega ministrstva. V »Mre Nouvellc« pa označuje llerriot dunajsko carinsko zvezo kot konec vsake pat ' " ic politike. Tu pogodba ne oilgovurjit gtisjt potrebam. Kazen tega hi bilo Franciji popolnoma lahko, preprečiti jo. Loliku bi se dalo Avstriji sredstva, da bi živela častno, ker pffMjuSek k Nemčiji je samo njen obupni korak. Francija ja žc odvrnila udarce, ki bi bil lahko prišel s slrani Romunije. llerriot je vprašal, zakaj ne bi mogla Evropa ludi Dunaja izvolili za središče svoje federacijske politike. Potem bi Avstrija lahko pokazala, kaj hoče, in mi bi jo lahko skušali zadovoljili. Tudi z llalijo bi lahko prišli do takih rešitev, da bi mogla nadaljevali svoje uuciotiulno delo, r,c dn bi se nadaljevala Irenja s Francijo. Celo ■/. Rusijo bi bli mogoč modus vivendi, tako da bi imela Francija v rokah vse, kur bi ji omogočilo nadaljevali politiko miru in sprave. Knez Starhemberg gre Kiaverni konec bleseče karjere Du naj, 5. maja. Pred par dnevi jc objavilo zvezno vodstvo Heimvvehra razglas, v katerem pravi, da ja kncZ Starhemberg vsled privatnega zadržanja pri urejevanju svojega posestva odstopil in predal zvezno vodstvo v roke dr. Pfrimerja. Vodsivo takega po-kreta pa da mora zasesti oseba, ki bo lahko nemoteno posvetila vse svoje moči prospehu istega. Da je knez Starhemberg svoj kiaverni koncc politične karijere tako formuliral je ;azutnl;lvo. Na prvi pogled bi se zdelo neverjetno, da je mož, ki je šc pred pol letom sedel na ministrskem stoku in katerega vpliv nt bil maihen, tekom lega pot leta zaigral vso svojo knrijeio, V dobro poučenih krogih se smatra njegov padec kot naravna posledica njegovega naglega porasta ln ni prlie! nepričakovano. Starhemberg mladič malih političnih izkušenj, si s svojim radikalizmom ni nakopal samo mnogo sovražnikov zunaj svojih lastnih vrst, temveč ludi v vodstvu samem. Heimvvehr, od začetka lako privlačna iormu prelevljenega tašizma, jc zametal od začetka vse parlamentarne običaje in je hotel ozdravljenje državnega telesa na samosvoj — diktatorski način. Od začetka je tako grozno naraičal da so se odgovorni krogi s strahom spraševali, kaj bo iz tega. Če je danes napovedal zborovanje v Dunajskem Novem mestu Schutzbund, ga jc napovedal jutri ob isti uri in istem dnevu tudi Hcimvvehr. Večkrat sta si stala tako dva oborožena tabora grozeče nasproti in sanio iskre je bilo potrebno in stara od strankarstva izmozgana Avstrija bi se pogreznila v prepad državljanske vojne. Bili so to težki časi zu Avstrijo in le sistematičnemu delu policije sc je posrečilo preprečiti nesmisalne morilve. Ko se j» posrečilo vsai malo zmanjkati ostrine obeh nasprotujočih si pokretov pa je Hehmvehr zgubil mnogo na svoji privlačnosti. Končno ie je moral podati na parlomentarna tU, ki jih Ic doslej tako dosledno zanikal. S tem jc zgubil svo) nadstrankarski značaj ia zanj se ic začeta rapidna pot navzdol:,? Tudi v lastnem taboru so se pojavili nesporazumi/ tako da je bi! knez Starhemberg prisiljen podati demisijo na poslansko mesto v nadi, da bo s tem činom rešil vsaj nekaj svoje zavožene politike. Proccs jc šel naprej, tako ga so ga končno izločili tudi iz vodstva. Maio jc verjetno, da bi se dosedanji radikalni kurz Heimvvehra pod vodstvom dr. Pfrimerja izpremenil. In če se to ne bo zgodilo, si bo Heimvvehr zadal smrtni udarec sam. Od še pred kratkim tako mogočnega pokrel« jc ostai samo šc nekdanji pomp. Da bi se knez Starhemberg povrnil v vodstvo Heimvvehra, ni pričakovati. Italija propada gospodarsko in socialno Tudi rojstva nazadujejo — Nemiri na jugu Pari/. muju. Iiulin priim-.i Zanimiv e podatke o socialnem in y spod.irskem položaju v Ituli ji. Značilno jc. du tudi v Italiji naglo pada število rojstev. V teku prvih treh nioccct 1931 je bilo v Italiji (>7.374 porok, medtem ko si jo lansko leto v istem časti priseglo zvestobo HI.TIH) parov. V teku prvih treh mesecev t. I. se je rodilo v Italiji -!H7.()75 otrok, lansko leto \ istem času pil 29H.773. I mrlo je od junuarjti do marca 1. I. 170.36-0 ljudi, lani v istein času I48.HI4. V teku prvih ilvcli mesecev I. I95I je /na-Sulu proizvodnja pločevine I97.454 ton, lansko leto v istem času 2(>4.(>sy ton. Litega železa jc Italiju prod lici i u lit v prvih treh mesecih tega leta I21.520 ton (lansko leto I20.6I7 ton), jeklu pa 330.744 ton (450.962 ton v istein času lanskega let«), ludi proizvodnja električnega toka je padla. V prvih treh mesecih I. I95I so italijanske železnice prevozile (0,586.716 ton (lansko leto 15,242.-65 ion). \ i tuli junakih 'pristaniščih je znašal promet v prvih treh mesecih tega letu r,641.113 ton I Iu nsko leto 8.9T1.992 ton). Stečajev jc bilo priglašenih v marcu 1051 1029 (v februarju 914). Protest minili jc bilo v marcu 1951. 100.250 menic (lansko leto H0.250). Iz Neaplju poročajo. c stečaji v Ncn-plju in v Kampanji čedalje množijo, llgledne ivrdkc so prisiljene, prosili za predhodno po- Drobne vesti Rim, 7. maja. AA. Arnaldo Mussolini jc predsedoval prvi seji narodnega odbora za poljedelsko propagando in poljedelski lisk. London, 7. maja. AA. Minister za zunanje zadeve HenJerson je izjavil, tla so bila pogajanja za carinsko zvezo med Avstrijo in Nemčijo ougodena. Duuaj, 7. maja. A A. Od 22. do 26. t. 111. bodo na pobudo ministra Vaugoina mednarodne konjske dirke v Laxenburgu pri Dunaju. Do sedaj je nriiavljenih 200 konj. Udeležbo so prijavili jahači i/. Nemčije, Madjarske, Jugoslavije. Švice in Češkoslovaške. Moskva, 7. maja. AA. Objavljeni so končni [Todalki o škodi, ki jo jc povzročil potres v Armeniji. Potres je uničil 51 vasi. Mrtvih je .'390, ranjenih 7420. Vsled potresa je |>oginilo mnogo živine. Pariz, 7. maia. AA. Gostovanje berlinskih Filharmoriistov ie bilo kronano z ogromnim uspehom. Koncert je dirigiral Vfilhclm Furtvvengler v .veliki operi. Vstopnice so bile razprodane žc pred 4 tedni. Ploskanie po /adnji točki jc trajalo 1 uro. ruvnuvo. V najbolj obljudenih ulicah so gotovo li«. 5 trgovin 3 /uprte. V zadnjem easn je šla v sluutj /tuiiiu tvrdka Delsu in tudi (irftnd Hotel Bcrtolini« ni mogel več plačevati ilnvikov ter je moral v slučaji Lastnik Berlolinl je izvršil miiiio-umor. Samo dne 12. aprila jc sodišče proglasilo 5(> stečajev proti trgovcem iz ulice Tolcdo. Predsednik Iribunala sc je i/ strahu, da bi to no imelo težkih posledic za vso trgovino, čutil prisiljc-negu. du razveljavi razsodbe in je vprašal Rim /n nadaljnja navodilu. Znano gledališče Sun ( tirlo sc nahaja v hudi krizi. Zadnja glasbena sezon i je jJopolnomn odpovedala. Gledališče je bilo skoro vsak večer na j>ol prazno Uprava ui v stanu več plačevati svojih olive/. Nekateri upniki že sodnijsko postopajo proti njej. Jnžnc železniške tovarne so zaključilo, bilanco s primanjkljajem S milijonov. Tvrdka Anjsnldo je sklenila /nižati mezde. V tovarni I Ive so se brczpcsclni delavci uprli. Nastopiti je morala oborožena sila. Bilo je več ranjenih. Do težkih nemirov jc prišlo v mestecu Soccuvo, kjer je prebivalstvo navalilo na občinski dom. Demonstranti so prinesli Mussolinijevo sliko nu lig in pljuvali nanjo ter jo nazadnje zažgali, Prav lako jc prišlo do nemirov v Coratii v Apuliji. Va-ščuni so oblegali občinski doni ter davčno izter-jevalnlco. Tudi v Cotrone v Kalabriji so kmetje demonstrirali. Bel grajske vesti Belgrad, 7. maja. ž. /a napredek poljedelske industrije jc izdal finančni minister tir. bvrljuga pravilnik v zvezi s carinskim uvozom hotelskih potrebščin in hitrim reševanjem vseli prošenj zaradi pospešitve hotelske industrije. Belgrad, 7. tnaja. AA. V sobolo dne 9. maja ob 10 doj)oldne bo J. seja -opijskega odbora. Na tej seji bodo določili, kakšno stališče naj zavzame naša država napram konvenciji o omejitvi proizvodnje mamil v /enevi. Belgrad, 7. maja. AA. Jutri ob 12.05 odpotujejo iz Bclgrada jugoslovanski udeleženci na mednarodni pomladanski velesejem v Budimpešti, ki bo otvorjen 9. maja in zaključen 18. maja. Belgrad, 7. maja. AA. Na osnovi čl. 1. zakona o spremembah iu dopolnitvah zakona o občinah z dne 12. februarja 1929 je minister za notranje zadeve podpisul uredbo o izločitvi davčne občine l!o-žanc z vasjo Golenik iz upravne občine Slatinski Drinovnc iu priključitvi k upravni občini Fcralije. Jugoslavija - ugodno za investiranje Od našega dopisniku. London. I. maja 1031. 1'prnvu The Mam bi ster ('uardidn e o 111-111 e r c i h I je bila priredila posebno Iu obširno izdajo o poljedelskih, trgovinskih, industrijskih ter finančnih prilikah v kraljevini Jugoslaviji. Namen, ki se zasleduje s to publikacijo, je predvsem ta. opozorili tukajšnje riiuinčne in trgovske kroge na ugodno polje, ki se nudi angleškemu kapitalu za investiranje v Jugoslaviji. »Izrabljanje naravnih bogastev, rudnikov, minerali), gozdov in vodnih -il odpira široko polje za investiranje in Idili poljedelstvo daje tozadevne možnosti. Str. ISO. Clankarjl — v nreteint večini jugoslovanski javni delavci — obravnavajo: Jugoslavija in svetovni mir (dr. Marinkovič): Jugoslovanska gospodarska peli tika (dr. Šečerov); Dve leti državnega dela (dr. dovnnovič): Živinoreja iu kmetijstvo (dr. 1'rohuska); Standardizacija agrarnih produktov (Obradovič); o lesni industriji (Bulen): o cc-incutni industriji (Windiš); o celulozni industriji (Pobreznik); Killtiviranje svilojircjkc (Brovvn); Železnice (Avruinovič); o zrakoplovslvu (Sonder-majer): o pristaniščih (Siriščevič); o vodni sili (spec. koresp.); Itadio v ,111,(oslariji (dr. Stojndi-novič); o bankurstvu (dr. Plivcrič); o stabilizaciji dinarja (sjiec. koresp.); Ugodno polje zu kapital (prof. Nedeljkpvič): o iidelcibi brit. kapitala (Ko-zomarič); Jugoslovanska zunanja trgovina (Ma-rodič); o privatni izvozni družbi (Gotlieb); o zavodu zn pospeševanje zunanje trgovine (spec. koresp.); o rudarstvu (spec. koresp.); Stik ori jenta z okcidcntom (spec. kores|i.) ter nadalje o srednjeveških jugoslovanskih saiuostanih (dr. Su-bolič) in o Ivanu Mcštroviču (Collings). Izdaja jc boguto opremljena s pokrajinskimi slikami iz vseh delov države, nadalje s fotografijami iz poljedelstva, živinoreje, gozdarstvu itd. Na čelu jo slika Nj. Vel. kralja z njegovo poslanico: Kraljevina Jugoslavija vidi v sodelovanju s prijateljskimi narodi spodbudo opreti si' na lastne moči jui gospodarskem razvoju. Uverjen sem, da bo ta priloga Manch. Guurd. comniercial ' veliko pripomogla k gospodarski poživitvi in napredku moje kraljevine — ter slika g. ministrskega predsednika z njegovo poslanico. Izdajatelji sami sc med drugim prav luskuvo izražajo, ko pravijo: Jugoslovanska vlada je ustanovilo v poljedelstvu zelo pameten način kontroliranja kakovosti produktov, ki so namenjeni za eksport; dokler su ne predložijo tozadevni certifikati, železnice kralkomalo nc sinejo Sprejeti blaga zn tranzit.c Da-li in v koliko je posrečen namen, ki se zasleduje, je vprašanje zase. Na koluti poslednjega čluiikd preoptlniistič-netnu gledanju: da ni niti najmanjšega dvoma, ri uas poveča izvoz sadja v.inozemstvo. Masarykov ta nik v Atenah Atene, 7. maja. AA, Kanclar predsednika Ma- •saryka dr. Šamla, ki sc mudi na Grškem, je poselil predsednika republike Zaimisa in predsednika vlade Vcnizela ler zunanjega ministra Mihalako-pula. Tc dni si ogleda kraje, ki so znameniti po arheoloških najdbah. Letala, ki vozijo navpično London, 7. maja. AA. V kratkem bodo poizkušali avtogiro-letala, ki se dvigajo navpično in pristajajo na strehah velikih poslopij. Strokovnjaki so prepričani, da bodo te vrste letala lahko stur-lala in pristajala navpično in brez težav vozila ljudi v osrčje mest. Za pristajanje polrebuje|o pra/ malo prosiors, tnko da se bo lahko našel na strehah velikih hiš. Letala so zolo lahka, tipa Pusi-niotli in razvijajo 120 milj hitrosti na Uro. Prostora imajo za 6 oseb. Občni zbor rezervnih oficirjev pododbor Ljubljana. Po več ko dveletni razcejsljenosti se jc snoči, v četrtek, vršil občni zbor rezervnih oficirjev v enotni organizaciji Udruženja rezervnih oficirjev v zeleni dvorani hotela »Union«. Občni zbor jc otvoril predsednik Udruženja, ljubljanskega pododbora, Slane Velkavrli. Udeležba jc bila častna. Udeležili so sc občnega zbora gg.; ban dr. Marušič Drago, divizijski general Ilič in župan dr. Dinko Puc. Po otvoritvi in pozdravu navzočih visokih predstavnikov oblasti jc predsednik gosp. Vclka-vrh prečital pozdrave Nj. Vel. kralju, gosp. min. preds. gen. 2ivkoviču, vojnemu ministru Stojano-viču in Središnji upravi Udruženja rez, oficira v Belgradu. O delovanju jc poročal obširno. Nato je blagajnik g. Tone Kos podal blagajniško poročilo, nakar jc g. Fran Kadcščck v imenu nadzornega odbora predlagal odvezo staremu odboru. Na predlog g. dr. Janko Žirovnika je bila soglasno izvoljena sledeča uprava, in sicer gg.: dr. Dinko Puc, odvetnik in župan; Vargazon Ernest, nač. zel. v p.; Lovšin Kvgen, trgovec: Pavlin Rajko, baučni uradnik; dr. Albin Kandare, odvetnik; Lor-ger Alfonz, npr. Standard Oil Co.; dr. Orel Filip, šef lin. odd. ban. npr.; inž. Nace Perko, inž. mestnega gradb. urada; L Slojičevič, univ, profesor; Pavlic Rado, profesor. Za namestnike''gg.: Bibcr Jožko, bunčni uradnik; ingr. ph. Borčič Jak.; Turel Vekoslav, priv. uradn. V nadzorni odbor gg.: Bulajič L, direktor po-družn. Drž. hip. banke; Košir Josip, blagajnik glavec carinarnice; Kramar Rud., bančni uradnik. Za namestnike gg,: Inž, Ahlik Ivan in inž. Dimnik Stanko, profesor tehnike. Nato so z lepimi govori pozdravili složnost rezervnih oficirjev v enotni organizaciji gg. župan dr. Dinko Puc, ban dr. Marušič, div. gen. Ilič ler zastopnik Srcdišnje uprave, predsednik mariborskega pododbora Jakob Pcrhavc. V razpravo so posegli še gg. Lorger, dr. 2i-rovnik.Sterlekar in Kalojtira, nakar se je občni zbor zaključil v najlepši slogi in v splošno zadovoljstvo. Razprava o vrhpoljskem umora Belgrad, 7. maja. I. Na današnji obravnavi proti atentatorjem na železniško progo Vrhpolje-Striživojna, jc bil zaslišan obtoženi Luka Slijevič. Na vprašanje, če sc je s Seletkovičem razgovarjal o Tilmanti in njegovem delu, je on to odločno zanikal in poudaril, da s Seletkovičem sploh ni govoril. Slijevič je izjavil, da je od Tilmana sprejel en zaboj časopisov. Obloženi trdi, da jc te časopise vzel radi tega, ker je rabil jiapir. Zaslišan jc bi! ponovno odvetniški pisar Franjo Carevič, Predsednik: V koliko se sploh čutite krivega?« Carevič: Samo v toliko kolikor sem prejel letake od Tilmana in jih nisem prijavil oblasti. V to jc predsednik državnega sodišča vprašal Careviča, v kakšni zvezi je bi! s Stijevičcm, nakar mu je obtoženec odgovoril, da ga jc sicer poznal, da pa o kakšni teroristični akciji nista se nikdar razgovarjala. Razprava sc nadaljuje jtttr ob pol 9. Razprava o umoru Slcgla Zagreb, 7. muju. /. Včeraj popoldne jc predsednik sodišča pozval zagovornike Pernata, \liii-tusu in Kitntičiča. du se odstranijo od rurz.pruve. Vato je I>il prečita 11 predlog, ki so ga zagovornik i dali sodišču, nakar jc sodišče dovolilo omenjenim zagovornikom, du se jim. dovoli nadaljuje vršenje dolžnosti, ali tla se kaznujejo vsled incidentu s takso pu Kili Din in da se uvede proli I njim disciplinsko postopanje. Ruzvcn tega je 1 predsednik predlagal, da se dr. Pernar /uradi I slabega obnašanja produ državnemu tožilstvu. Današnja ra/pruvu se je pričela ob če I rt ' na devet. Najprej je bil /.uslišan Luku Murkulin, ( 26-Ietiii kmet i/. Ilrušču. ki jc obtožen, da je skril 1'abičti in Pospišjlu. iti jima pointigul, da sla | pobegla preko Sii-uka v Italijo. Gornja (Iva obtoženca sla umorila detektiva čeču in Trcnske-| ga, icr se nuto skrila pri Luki Murkulinu. I.uka Miirk 111 i 11 se zagovarja, du mu otnenjena nista povedala resnic*'.. Ou jili je moral vzeli pod strnilo, ker hi druguče bilo v ncvurnosli njegovo življenje. Oba ubežnika sta se 11111 predstavila ]kk! krivim imenom. Sel« v Zagrebu .je slikal resnico, iu sicer šel o po pur dneh, odkar sta odšla od njega. Predsednik sodišča odredi odmor. Po odmoru je bila zaslišana Marija llrunilovie. sestra Marka I Iranilov ieu, ki je obtožena, ilu je shi/ila kot zveza med brntoiil, Pcrčeccm in drugimi teroristi. Olitoženki so predložena liuli nekatera pisma, ki jo obremenjujejo. Preklicuje resničnost izjav, ki jili je dala 1111 |>oliciji. ker jo tu 111 govorila na pritisk drugih. Opoldne je rn/pruva bila prekinjena in s« bo nadaljevala jutri. London, 7. maja. AA. Letošnje ljudsko štetje jc naletelo na velike težkoče, kakor se ni zgodilo od leln 1801, ko sc jc vršilo v Angliji prvo ljudsko šletje. Mnogo popisovalcev je izgubilo listine ali pa jih je izpolnilo s tako številnimi napakami, da so morali štclic ponoviti. Sklepi poljsko-jugoslov. kongresa Dunaj, 6. maja 1981. Kongresni dnevi so za nami. Vračamo se v svoje domačije, pred očmi nam še vedno kakor v filmu preskakuje slika za sliko s kalejdoskopa potovanja po poljskih mestih, v ušesih še brnijo besede govornikov, navduševalcev in poročevalcev. Daljšega počitka bo treba, da se nam vse to uredi v končni vtis bogaiih doživetij tega kongresa. Cas pa je sedaj, da naše čitatelje seznanimo s sklepi, ki jih je kongres proglasil kot vodilo za delo do prihodnjega zborovanja. Resolucije se delijo na tri dele: 1. Splošna načela za delo, propagando in organizacijo, 2. gospodarsko zbližanje in 8. pospeševanje poljsko-jugoslovauskega turizma. V prvi. osnovni skupini resolucij se je kongres predvsem poklouil najvišjima pred-staviteljema obeh držav, Nj. V. kralju Aleksandru I. in predsedniku republike Mošcickemu. V svrho uresničenja in pospešitve razvoja za zbližanje obeh narodov začetega dola kongres priporoča: 1. obojestransko krajeznanstvo posebuo po podpiranju turističnega gibanja na jugoslovanski Jadran, poljski Baltik in poljske gore. — 2. Kulturno sodelovanje: a) potoni stalnega ali začasnega pošiljanja akademske mladine na visoke šole obeh držav, b) prirejanje medsebojnih znanstvenih kongresov in sestankov strokovnjakov, c) izmena umetniških vrednot, d) izmena literarnih vrednot. Zato se ustvarja pri varšavskem PEN-klubu komite za izmenjavo literarnih, gledaliških in prevodnih obstoječ iz delegatov jugoslov. prosvetnega ministrstva na Poljskem in po enem zastopniku Društva literatov in časnikarjev ter PEN-kluba v Varšavi. Ta komite naj vzdržuje tesne stike z mednarodnim komitejem literarnega sporazuma. — 3. Delo za ureditev perečih dnevnih problemov na kulturnem, socialnem gospodarskem področju. — 4. Stremljenje po centraliziranju vseh središč poljsko-jugoslovanske akcije v obeh državah in izmena obojestranske propagandne literature. — 5. Vzajemne informacije v obliki poročil, ki naj bi izhajale na tri mesece. — 6. Na stroške lig naj se izda poljsko - jugoslovanski besednjak. — 7. Priznanje prvega poljsko - jugoslovanskega almanaha, ki bo izšel čez par mesecev, za organ obeh lig. — 8. Prirejanje reprezentativnih izletov in predavanj obojestranskih strokovnjakov. — 9. Prireditev analognega kongresa prihodnje leto v Jugoslaviji. — 10. Ustanovitev komiteta, ki naj bi skrbel za organizacijo skupnih sestankov in reprezentanco vsega poljsko-jugoslovanskega gibanja iz šestih de- Važna iznajdba va sadjarje in kmetovalce Celje. 6. maja 1931. Kakor smo že v velikonočni številki poročali, je sestavil Alojzij Ocepek, kmečki sin v šmartnem ob Palci, stroj, ki je bil od uprave za zaščito indu- legatov. V ta komite so izbrani: Dr. V. Kneblew-ski, prof. Fr. A. Ossendo\vski, rektor dr. Nieni-czvcki. sodnik dr NVožniak, dr. Momčilo lvkovič. dr. Zdenka Markovič, nadprokurnlor M. Curčič in dr. Bronislav Vojnovič. Kongres priporoča udeležbo in podpiranje administrativno gospodarskega instituta v Gdynji, ki se bo v pri seriji predavanj pečal s problemi jadranskih. črnomorskih in baltiških pristanišč in izseljeništvom. V gospodarski skupini resolucij se priporoča ustanovitev stalnega organa za vodstvo poljsko-jugoslov. gospodarskih stikov iz predstavnikov gospodarskih krogov obeh držav. Ta organ naj bi nadziral iu podpiral medsebojne gospodarske stike in jih proučeval ter realiziral predvsem v naslednjih smereh: 1. prouče naj se podatki sporočeui v referatih na kongresu in izdelajo primerni predlogi kompetentnim oblastem; 2. oviro o prometu naj se odpravijo; ustvarijo naj se direktni poljsko-jugoslovanski tarifi po sledečih principih: a) zmanjšanje stroškov transporta, fiksirati tarifo v eni sami valuti, ureditev kombiniranih transportov po železnici in donavski plovbi itd.; b) direktni tarifi med poljskimi in jugoslovanskimi pristanišči; c) podpirati vzajemno turistično gibanje. Za izvedbo leh resolucij se pooblaščata Urad za zunanjo trgovino v Jugoslaviji in Zveza trgovskih, obrtniških in industrij, zbornic na Poljskem. V turistični skupini je bilo priporočeno: 1. du se sklene konvencija glede poljsko - jugoslovanskih potnih vizov; 2. da sc uvedejo direktni vozovi Varšava—Zagreb—Split; 3. povečanje popustov na železnicah nn Poljskem za skupne izlete podobno kakor je v Jugoslaviji. V Jugoslaviji pa naj bi se uvedli znižani vozni lislki, veljavni pol meseca ali mesec: 4. organizacija informativne službe; medsebojni informativni obiski zastopnikov potnih pisarn; 5. skrb za znižane vožnje v ono ali drugo obeh držav čez Nemčijo, Češkoslovaško, Avstrijo in Ogrsko; 0. potrebo po poljski propagandni literaturi za Jugoslovane, dočim je v tem oziru v Jugoslaviji za Poljake že precej poskrbljeno: 7. vpeljejo naj se znižano zdraviliške takse za goste iz Poljske v Jugoslaviji; 8. časnikarstvo naj onemogoča lažno ali škodljivo propagando, ki bi skušala ovirali obojestransko turistično gibanje; 9. linijo interesne sfere inozemskega turizma je treba premakniti •/ linije Berlin—Dresden—Benetke proti vzhodu na linijo Gdanjsk—Varšava—Krakov—Zagreb—Sarajevo—Dubrovnik—Kotor. Tn pregled sklepov kongresa nam zadosti zgovorno ilustrira intenzivnost in obSirnost dela. ki ga je izvršil prvi poljsko-jugoslovanski kongres. PENSION »RIEDL« KHIl.0-,1 KSF.MCK, llalm. Elegantno opremljene zračne sobo, razgled na morje in borove gozde. Odprta in zaprta terasa. Popoln komfort. — Srbska, nem^ku in ogrska prvovrstna kuhinja. Prekrasna izietišča in okolica. Parkiran gozdiček v ncposrednji bližini naravnega obrežja. Zelo zmerne ione. Zahtevajte prospekt in informacije! I SI. 1'IKIHj. Jugoslovansko-poljskn liga v Poznanju. — V sredini poljski trgovinski minister. Zverinski umor v Kriški gori Šmihel pri Žužemberku, 7. maja. j V Kriški gori nasproti Šmihelu, občina Žu- j žemberk, je živela 20. sept. 1853 rojena Marija Bolcer. Vse življenje do visoke starosti je preživela v skromni zidanici, ki je vrh Kriške gore na samoti. Tu je bila rojena in lu preživela 78 let največ sama. V Ameriki je imela sina Jožeta, ki je bil v Clevelandu obče spoštovan in je letos 8. januarja umrl na vnetju slepiča in zapustil ženo in 11 otrok. Sinaha vdova Julija roj. Vidmar je poslala tašči Mariji Boker nekaj deuarja, okrog 300 Din. Sicer pa je žena živela v uajvečji revščini. V vinograd je vsako loto zasadila nekaj krompirja in koruze in od tega v siromaštvu živela. Pri sosedih si je z delom zaslužila večkrat živeža. Podpiral jo je tudi g. Karel Mrvar. pek v Žužemberku kot njen sorodnik. Raznesla se je ueosnovana vest, da je po pokojnem sinu dobila večjo vsoto denarja, kar pa ni bilo res, ker je imel sin sam številno družino. To je gotovo zapeljalo zločinca, da je, kakor sem Vam že včeraj brzojavno sporočil, udri v njeno stanovanje, ji prerezal vrat, prav tako kakor Laknor v Mengšu, le da je ženo zagnal iz zidanice čez škarpo v vinograd, kjer so jo našli zjutraj sosedi mrtvo v mlaki krvi. V zidanici je vrgel zločinec stare obleke v mlako krvi, kjer se poznajo stopinje, kar ga bo mogoče izdalo. Zadnje čase se je klatilo tu več postopačev, ki so osumljeni in jih orožništvo zasleduje; enega je že aretiralo. Vsa krška dolina pomiluje ubogo žrtev in se zgraža nad zverinskim umorom uboge starke, ki jc vse življenje preživela v največji revščini in pomanjkanju. — Traktor koplje in mvetira cesto Ljubljana, 8. maja. Danes dopoldne je družba Harley Davidson Motor Imporl. Miklošičeva cesta 17, poskušala za glavnim kolodvorom nad Vilharjevo cesto in veliko gramozno jamo razkopali in znivelirati par slo metrov terena za cesto. Poslužila se je mogočnega traktorja, ki je že kar podoben malemu tanku. Bencinski motor, ki žene traktor in priklopni voz, dela s (50 konjskimi silami. Vse delo oprav- za 30 konjskih sil, ki je imel na priklopnem vozu pet plugov za oranje. Traktor je vlekel pluge, ki so orali travnik z največjo lahkoto in primerno globino. Za večja posestva, ki razpolagajo z. velikimi kompleksi razmeroma ravnega terena, bi bil tak plug nad vse primeren. Produkcije se je udeležilo obilo občinstva. Zlasti ne smemo pozabiti občinskih odbornikov, zastopnikov gradbenega urada, Maloželezniške strijske lastnine, t j. patentnega urada v Belgradu pod naslovom »Stroj za prašenje drevja proti škodljivcem*. patentiran. Patent je prijavljen ludi pri drž. patent, uradu v Berlinu za Nemčijo. Slika nam kaže delovanje stroja, ko g. Ocepek praši svoje drevje z apnenim prahom, in sicer, kakor se vidi, objema prah najvišji vrh širokega, velikega drevesa. Prašiti se pa more povsem ]x>ljubno na visokost in širokost in je celo opravilo tako lahko, kakor kakšna igrača. Stroj je Ocepek popolnoma sam sestavil, si priredil razne sestavne dele ter isti jx) svoji priprostosti ne bo stal toliko, kakor razne vinogradniške in druge brizgalne. Način zatiranja škodljivcev, namreč s prahom, pa vedno bolj osvaja prednost pred drugimi metodami, ker doseže prah vsak najmanjši cvet in listič in kar je najvažnejšega, korist in neškodljivost raznih sredstev v tekočinah še ni izven spora. Sadjarji so za-mogli ugotoviti pri raznih tekočinah le delni uspeli, na drugi strani pa celo škodo, tako da je boj sadjarjev proti škodljivcem še vedno dvomljiv, mnogokrat povsem brezuspešen. Narava sama pa kaže, da so n. pr. ravno drevesa ob velikih cestah najbolj zdrave rasti in tudi najbolj rodovitna. Ni dvoma, da je to v zvezi s cestnini prahom, ki ga je drevje skozi vse leto deležno. G. Ocepek je ugotovil na svojem drevju, da je mali in drugo liševje, kakor tudi zajedavce, z velikim uspehom zalrl z navadnim apnenim prahom. Ker pa izdelujejo tovarne tudi druge praške, se omogoči z Ocepkovim strojem prašenje, kakor do sedaj sadjarjem Se noben drug aparat takšno vrste ni poznan. Prvovrstni krojaški- salon Zaloga angleskoga in češkega blaga LJubljano - Miklošičeva c. iS Tomo H lede ri^MiMŠ lja priklopni voz, ki ima pritrjen nekako v sredi nad dva metra dolg plug, ki laiiko v vsej širini izkopava zemljo in gramoz. Plug je pritrjen tako, da se obrača okrog vertikalne osi, prav tako pa se lahko nagiba poševno, na levo ali desno, kakor je pač treba. Traktor je zavlekel priklopni voz na s trasir-kami označeni pas in ga vozil gori in doli. Traktor je upravljal ameriški inženjer, prav tako pa je krmaril priklopni voz zopet inženjer. Plug se je za-jedel v zemljo in jo začel razkopavati, tako da jo je metal vedno bolj na sredo ceste. Cesta se jo ob krajnih robovih zajedala vedno bolj v tla, do-čiin je priklopni voz potiskal ob robovih izkopan materijni na sredo ceste. Cesta je postajala vedno bolj usločena oziroma napota. Delo je opravljal Iraklor izredno hitro, iu to, kar je napravil v par urah, bi delalo precej delavcev najmanj par dni. Traktor je cesto razmeroma dobro zniveliral. Seveda moramo vpoštevati, da bi taka cesln sama na sebi pri nas ne bila mogoča. Treba bi bilo navoziti na ta znivelirani teren še kamenja, gramoza in vse lo povaljati, potoni bi šele mogli govoriti o resnični cesti. Okrog Doldneva so poskusili manjši traktor družbe, profesorjev tehnične fakultete ljubljanske univerze in Srednje tehnične šole kakor tudi tehnikov in dijakov srednje tehnične šole. Škoda je le, da je vso produkcijo neprestano oviral dež, ki je lil na vso moč. Jutri ob 9 bodo z močnejšim traktorjem razkopali del Maistrove ulice. Ceste ne bodo razkopavali z že omenjenim plugom, ampak z vrsto kavljev, ki jih ima priklopni voz pred plugom. Varujte planinske cvetice Kamnik, 7. maja. Okrajno načelstvo razglaša: Po naredbi, vzakonjeni dne 28. februarja 1922, Uradni list St. 377 iz lota 1922.. jo prepovedano trgati, ruvati. prodajati in ponujati v nakup redke rastline. Kljub prepovedi se uničujejo največ sledeče: planika ali očnica (Leontopodium alpinum), murke ali zamorčki (Nigrileiln nnguslifolia, nigra in rubra), blagajcvka in progasti volČin (Daphne Rlagavana in striala). lepi ali Marijini čeveljci (Cypripedium calceolus). lepi jeglič ali avrikel Upohojemm duhovnikom »Vzajemnost«, glasilo jugoslovanskega svečon-stva t. 1. št. 5—0 poroča, da se pokojnine vsled rimske konvencije 0. aprila 1922 ne spremene m da konvencija določila o plačilu pokojnin v zlati valuti ne pozna. V črki konvencijo sicer ni izrecno govora o plačilu v zlati valuti, pač pu v d u h u in n a m e -n u iste. Konvencija nasledstvenih držav o pokojninah, odrejenih od prejšnje avstrijske vlade, je bila sklenjena z n a tn eno m , da morejo upokojenci po razsulu avstr. države stanu primerno živeti; sestavljena jo v originalu v francoskem in italijanskem jeziku s tem. da imata obe besedili enako veljavo. »Službeni list? dravske banovine 7. dne 28. marca t. 1., St. 22, prinaša konvencijo v slovenskem jeziku. Tozadevni člen 3 se glasi: »Znesek pokojnin, ki jih je plačevati vsakemu upokojencu, ne sme biti manjši od zneska, ki je bil odrejen od bivše pristojne uprave.« Originalno besedilo v italijanskem jeziku se glasi: »la ml s ur a delle pensioni«, pravilno prestavljeno v slovenščino bi se moralo glasiti: »merilo pokojnin«, a ne »znesek«. Tedaj. »m e r 11 o pokojnin ne smo bili manjše od merila, ki je bilo odrejeno od bivše pristojne uprave.« Avstrijske pokojnine se morajo plačevati v merilu predvojne krono v valorizirani veljavi sedaj pri nas pomnožene s 30 kratnim indeksom. Nezmisel bi bilo pač sedaj plačevati pokojnine v znesku v krouah, ki nimajo nobene veljave. Da ima konvencija to misel in namen, je jasen dokaz način, kako plačujejo druge države pogodbenice svoje upokojence po odredbah prejšnje avstrijske vlade in po rimski konvenciji. Vse brez izjeme so konvencijo že zdavnaj ratificirale in plačujejo upokojence v merilu a ne v znesku predvojnih kron, dosledno mora tudi Jugoslavija, ki je konvencijo sopodpisala, je sedaj 6. februarja t. I. ratificirala in razglasila v >Službenih novinalu z dne 24. febr. 1931, St. 42/XI/64 tozadevni zakon, tako plačevati. § 2 našega tozadevnega zakona odreja: »Ta zakon stopi v veljavo in dobiva moč... ko se konvenciji razglasita v »Službenih novinalu. Naročamo našemu ministru pravde, da ta zakon razglasi, našemu ministru za zunanje posle in našemu ministru za finance, da skrbita za njegovo izvrševanje.« Zakon je bil žo razglašen, je dobil veljavo in moč, manjka mu še samo izvrševanje po ministru za zunanje posle in za finance t. j. - Uredbe k zakonu-:. Kako moro > Vzajemnost« proti jasnim določbam zakona trditi, dn se pokojnine s to konvencijo ne spremene?! Pokojnine se gotovo ne spremene, če so zakon ne izvrši. Potrebna je tedaj vztrajna in odločna zahteva pri državni upravi, da se zakon izvrši. Za to so poklicani naši škofje in »Vzajemnost« kot glasilo jugoslovanskega svečeustva, da se zavzamejo zn zboljšanje gmotnega stanja upokojenih duhovnikov, zajamčenega po rimski konvenciji! Upokojeni duhovnik. Skrivnost umora na avstrijski meji Zagovornik izgubi besedo V »Slovencu« šl. 93 a 7, dne 25. aprila 1931 1 ste objavili na strani 3, v stolpcih 1. do 4 članek. z gornjim naslovom in pod naslovom, v katerem trdite, da je zagovornik dr. Rcismau izpraševal priče take podrobnosti, da je drž. pravdnik protestiral in da se dr. Reisnian spušča v malenkostne stvari, ki niso v zvezi s celoto, nakar vzame predsednik senata -zagovorniku dr. Roismanu besedo. Nato se obrne priča Cevra proti dr. Reismanu in pravi, da če tudi njega spoznati čez 10 let. V smislu čl. 20 in 27 zakona o tisku zahtevani objavo popravka, da zagovornik dr. Reisnian ni izpraševal prič takih podrobnosti, du bi se radi toga dvignil drž. pravdnik in protestiral pri predsedniku senata proti takemu postopanju s strani odvetnika dr. Reismnna. Dr. Reisnian se ni spuščal v nikake malenkostne stvari, ki bi v bistvu ne bile v zvezi s celoto. Predsednik senata tudi ni vzel besede zagovorniku dr. Reismanu in za to ni imel povodn. Priča Cevra ni rekel dr. Reismanu. da bo njega spoznal čez 10 let, ampak je to rekel Cevra povsem drugemu gospodu. Dr. Avg. Reisnian. Starček pod vozom Dobrna, 7. maja. Huda nesreča se je pripetila v sredo popoldne 01! letnemu Antonu Blazinšku. posestniku iz Pristave, občina Dobrna. Že zjutraj je šel s svojima sinovoma v svoj gozd, da pripelje domov drv. Ko sta sinova peljala poln voz drv po strmem klancu navzdol, se je naenkrat pri zavori odtrgala veriga, s katero je bilo privezano kolo. Težko naloženi voz je z veliko hitrostjo zdrčal po klancu navzdol, ter sta sinova komaj odskočila. da ju voz ni podrl. Oče videč, da sla sinova voz pustila ler da voz drči navzdol, skoči za vozom, hoteč ga zadržati odnosno ustaviti. Vsled neprevidnosti pride nesrečni starček pod voz, tako da je Sel težko naloženi voz drv preko njega. Sinova sta prihitela ler dvignila očeta in ga spravila domov. Poklicani zdravnik je hudo ranjenega Blnzinška obvezal ter mu dal zdravila. Vendar je stanje poškodovanega starčka zelo nevarno, ker je poškodbn že sama na sebi zelo težka, mož pa je že precej star. (Primula auricula), kranjski jeglič (Primula carni-| olica), rumeni encijan (Gentiana lutea). Kdor bi se zasačil, da trga ali ruva ali prodaja l in ponuja v nakup navedene in druge prepovedano redke rastline, se mu bodo le-te odvzele ter ga bo politično oblastvo kaznovalo z globo od u do 1000 Din ali z zaoorom do 14 dni. Siidmarka grozi... Z denarjem proli kulturnemu delovanju Slovencev - Na Koroškem ima tujec prednost pred domačinom Tam siva teorija - tu praktično delo Pomembni sestanki nemških in irancoskih katolikov Celovec, 8. maja. V Celovcu iu bržkone tudi v vseli drugih krajih avstrijske republike se bodo jutri in pojutrišnjem nabirali prispevki za Schul-vereiu SUdmarkc. Denar je namenjen predvsem za geruianizacijo avstrijskih Slovanov, to je Slovencev, Hrvatov in Čehov. Društvo jo izdalo le dni poseben proglas, v katerem "naglasa, koliko je že storilo za »svoje brate:. Siidmarka je ustanovila v krajih s slovensko, hrvaško ali češko večino preko sto šol; 273 šol je podpirala, 426 šolam je prispevala za prizidave in odprla je veliko otroških vrtcev, nudila je tisočim gospodarsko pomoč in ustanovila preko 400 knjižnic. Z obilnimi denarnimi sredstvi je zajezila narodnopolitičuo in kulturno delovanje Čehov. Posebno pozornost posveta društvo glasovalnemu ozemlju. V čisto slovenskem ozemlju je ustanovilo že par šol. V Zavihu (občina Bistrica v Košu), na Obirskom (občina Bela), v Lomu (občina Pustriea) in na Golšovem (občina Zihpidje) se morajo na vsak način ustanoviti nove šole. Nato ugotavlja proglas, kako jugoslovanska iredenta Se vedno rovari proli enotnosti Koroške in narodno-slovenska obrambna društva razvijajo s pomočjo denarnih sredstev živahno protinemško delovanje. Obmejno šole v Podroščiei in Ljubelju so braniki proti prodiranju slovenske zavojevalne politike. Potrebno so tudi glavne šole v št. Jakobu, Pliberku in Grebinju. Ko bomo obhajali 20 letnico plebiscita, tedaj mora biti na glasovalnem ozemlju cvetoče šoLslvo. Celovec, 8. maja. Koroški Slovenec« prinaša o zasedanju deželnega sveta obširno poročilo. Zbor se je bavil tudi s položajem južuotirolskih učiteljev, ki so u bežal i fašistom in jih je Koroška sprejela v službo. Takšnih učiteljev je šest. Finančni odbor je predlagal, da so vračunajo leni učiteljem cdužbeua leta v Italiji v službene prejemke in pokojnine. Poročevalce VVerner je predlog posebno toplo priporočal iu navajal, da je treba nemškemu narodu v južnem Tirolu dati ua ta način oporo, ker so ti učitelji v interesu nemškega naroda ostali na svojih mestih do trenutka, dokler jih iz šole ni pregnala italijanska vlada. Vse drugo dežele bi storile isto ln radi tega Koroška no sme zaostajati. Predlog je bil sprejet z vsemi glasovi nemških strank. Slovenska poslanca se glasovanja nista udeležila. — Potrebno je, da ob loj priliki ponovno povemo, kako jo postopala dežela z domačimi slovenskimi učitelji in kako gre na roko učiteljem iz Italijo. Nič drugače ni šla na roko nemškim učiteljem, ki so prišli iz Jugoslavije. Dežela nili ui sprejela v koroško učiteljsko službo vseli po plebiscitu na Koroškem ostalih domačih učiteljev, ki sedanjega ozemlja avstrijsko Koroške nikdar niso zapustili, temveč jim odreka na podlogi sto let starega zakona celo državljanstvo, ker so se stavili na razpolago jugoslovanski upravi. Tujcem, samo da so Nemci in ne pripadniki manjšine, se priznavajo službena leta v inozemstvu, domačini pa, ki Koroške nikdar niso zapustili, a so Slovenci, se sploh no vzamejo v službo. Zato je popolnoma pravilno, da sla se slovenska poslanca vzdržala glasovanja o tem predlogu. Briandov uspeh Pariz, 8. raaja. AA. Nocoj je imel Irancoski eunanji minister Briand v zbornici dolgo pričakovani zunanje politični govor, ki jc na vse navzoče napravil silen vtis. Ako je menil Briand s svojimi izvajanji razpršiti nezaupanje v svojo zunanjo politiko in ohrabriti svoje prijatelje, se mu jc to popolnoma posrečilo. Ko je stopil z govorniškega mesta, mu je zbornica priredila burne ovaeije, ki so popolnoma prevpile posamezne protestne klice t desnice in levice. Zbornica mu je priredila na-Tavnost triumfalne ovaeije. Briand je govoril zelo dolgo in pri tem razvil vse svoje govorniške zmožnosti in dosegel v svojih izvajanjih redke višine govorniške zmožnosti in ostrosti duha, V svojem govoru se je bavil med drugim tudi z avstrijsko-nemškim sporazumom. Dalje je govoril o franco-oitem protinačrtu in o zastoju pomorskih pogajanj ler tako pojasnil marsikatere strani teh važnih vprašanj. Vendar so bila njegova izvajanja zmerna in videlo se je, da se je vzdržal vsakih izrazov, ki bi mogli povzročiti poslabšanje položaja. Na drugi strani pa se je Briand odločno postavil proti av-strijsko-nemškemu carinskemu sporazumu ter izjavil, da ga Francija ne bo trpela. Pri tem pa jc izrazil upanje, da bosta Nemčija in Avstrija imeli korist od novega francoskega protinačrta. Kandidati za Etizej Berlin maja 1931. Meseca januarja so se nahajali trije člani nemškega centruma v Parizu, da navežejo prijateljske stike s tamošnjimi katoliki in tako ustanovijo krščanske temelje za zbiižanjc med obema narodoma. Uspeh tega potovanja je bil viden na obeh straneh Rena, ker je odstranil mnogo predsodkov ter katoličanom v obeli državah razodel iskreno razpoloženje za medsebojno ljubezen. Isto franco-sko-nemško društvo je sedaj organiziralo predavateljske večere v Berlinu, h katerim jc povabilo odlične francoske katolike pod vodstvom državnega poslanca v Parizu kanonika Desgranges. Kanonik Desgranges izhaja iz stare bretonske rodbine in je znan kot dolgoletni debater po socialističnih in komunističnih zborovanjih, kjer je z nad 3000 javnimi nastopi neustrašeno branil temelje krščanskega socialnega reda in pobijal zmote na socialnem poliu. Dne 2. maja se je vršil v Berlinu zelo zanimiv shod, na katerem sta uastopila kanonik Desgranges kot zastopnik Francozov in francoskega mišljenja o zbližanju med Nemci in Francozi, in dr. Schreiber, katoliški berlinski škof. Na prejšnjih večerih so se razir.otrivala zgolj politična vprašanja, med tem, ko sta govornika sinočnega sestanka obravnavala francosko-nemško vprašanje, s stališča obema govornikoma skupnega svetovnega nazora in v luči papeževih enciklik in vse katoliške tradicije. V dvorani sc je zbrala najbolj odlična berlinska družba, med njimi mnogo katoliških škofov in poslancev, od francoskc strani pa veleposlanik na čelu tamošnje francoske kolonije. Poslanec Desgranges je začel svoje predavanje z opisom malega dogodka iz svetovne vojne, ko so ga klicali k umirajočemu nemškemu vojaku, ki ni hotel pokazati nobenega zaupanja francoskemu bolniškemu osebju, akoravno se je to prizadevalo pokazati mu odkrito naklonjenost. V trenutku pa, ko je zapazil duhovniško obleko, mu je zasijalo iz oči zaupanje kristjana, ki spozna, da je tudi v tujini član iste cerkve in uživa milosti istih zakramentov. Takih dogodkov sc je pripetilo mnogo in za govornika so postali odločilni, da se je odslej z vso dušo posvetil delovanju za mir in za spravo med narodi. Briand in Stresemann sta v tem pravcu storila mnogo koristnega, vendar pa je njihovo delo lc skromen začetek, katerega morajo poglobili in nadaljevati verska društva, katoličani Francije in Nemčije, ki pripadajo isti cerkvi, častijo iste verske simbole, imajo istega očeta v Rimu, kojega enakopravni duševni sinovi so eni, kukor drugi. Kam naj pa pride krščanstvo v Evropi, ako oba največja krščanska naroda odpovesta. Zato se ja treba boriti proti oboroževanju, ki vojne povzro-čuje. Zato je treba sklicati križarsko vojno za mir, Francosko-nemškil sprava je edini trajni temelj, na katerem bo slonel evropski mir. Za njim je nastopil berlinski škof dr. Christian Schreiber, ki jo uvodoma častital francoskemu poslancu k odkrilofirčncmti pozivu kristjana na kristjane, nato pa razvil svoj blesteči govor, naslanjajoč se na tri točke; razoroževanje, mir med narodi in Zveza narodov. Berlinski Škof je opozoril pasluSalco na encikliko papeža Leona XIII., ki je že 20 let pred izbruhom svetovne vojno zaman poudarjal potrebo splošne razorožitve. Sredi svelovne borbe je zopet drug papež, Benedikt XV., predlagal vojujo-čim so narodom, da naj končajo z morijo in da naj razorožijo. Pravtako je tudi sedanji vladajoči papež; zopet s slovesnimi izjavami podčrtal potrebo splošne razorožitve, škof Schreiber je z vso odločnostjo zavrnil mnenje onih, ki trdijo, da so za varnost narodno neodvisnosti potrebne trdnjave, zračna in pomorska brodovja in topovi. Ali bi ne bil že enkrat čas nadomestiti imenovana sredstva, ki so že neštetokrat v zgodoviui človeštva odpovedala, z drugimi varnostnimi sredstvi, ki prihajajo iz kraljestva src in ustvarjajo razumevanje in zaupanje med narodi in postavljajo pravičnost in ljubezen za merilo odnošajev človeka do človeka. Našemu sodobnemu času je predvsem potreben mir. Mir v nemški državi sami, med posameznimi stanovi in poklici, mir med različnimi plemeni, rasami in voroizpovedanji. Isli mir mora zavladati tudi uied narodi v Evropi. Naši cilji so visoki iu če jih hočemo doseči, moramo odstranili z vsemi sredstvi, ki so na na razpolago, vse nezaupanje, ki je potegnilo široke prepade med posameznimi evropskimi državami. Naša ualoga, naloga katoličanov je, da vrnemo Evropi zaupanje in prijateljstvo s pomočjo žive in tiskane besede, s pomočjo časopisja, s katerim razpolagamo, in s iiomočjo osebnih sestankov vodilnih katoliških mož in žena, ki bodo enkrat morali dajati strog odgovor za zamude in za nemarnost, katerih no bomo mogli opravičili prod Odrešenikom vseh narodov brez izjeme. Pariz, 8. maja. Ig. Ker so od časa Dechanela pri volitvah za francoskega predsednika republike ne postavljajo več oficielne kandidature, morajo kandidati sami najti prilike, da uveljavijo svoje kandidature na prikrit, pa vendar razumljiv način. Predsednik senata D o u m e r je storil to na ta način, da je izdal protestno izjavo, da se nikakor noče vmešavati v polemiko za volitev predsednika, da pa ne more pripustiti, da bi ga označevali kot nasprotnika mirovne politike. On, ki je zgubil v vojni tri sinove, je preveč trpel v vojni in skrbi samo za splošne interese države, za ohranitev republikanske ustave in za zagotovitev notranjega in zunanjega miru. Socialistična za dr< Praga, 8. maja. Med razpravo v zunanjepolitičnem odboru senata so nemški socialni demokrati v Češkoslovaški po svojem senatorju dr. Hellerju zavzeli glede carinsko zveze med Nemčijo in Avstrijo stališče, ki so v bistvu krije s smernicami zunanjega ministra Bonešu. Dr. Hel-ler je dejal, da še ni mogoče podati končne sodbe o nameravani carinski zvezi iu da je treba počakati na končne dogovore med Avstrijo in Nemčijo. Socialni demokrati se ne morejo zanimati za preveč splošnu vprašanja in zanje je glavna zadeva problem ljudsko prehrano. Ta bi prišla v nevarnost s povišanjem carin in s socialnega vidika bodo socialni demokrati prisiljeni pobijati carinsko zvezo, ako se ta misli osnovati ua podlagi vi- Bivši poljedelski minister in poslanik v Bcrnu Ii c n n c s e y je včeraj vzbujal pozornost, ker je na hodnikih poslanske zbornice prav pridno stiskal roke številnim poslancem. Zdi se, da hoče kandidirali tudi M a g i n o t , dasi je ta veliki I-o-renčan nastopal najprej za svojega sorojaka, senatorja Lcbruna, potem pa za pravosodnega ministra Berarda, katera dva pa nimata nobenega upanja na uspeh. Največ upanja na zmago ima Briand, ki pa za svojo kandidaturo na najvišjem mestu v državi ne kaže prav nobene ambicije. Cc zmaga v poslanski zbornici, bo to njegovo kandidaturo zelo podpiralo. Beneša sokili carin. »Mi pritrjujemo ministru Bonešu, ko predlaga vseevropski načrt iu lako stojimo v tem pogledu ua istem stališču kot socialistična iuter-nacionnla. Prav tako soglašamo z Boneševini predlogom naj se uveljavi sistem najvažnejših ugodnosti, da so reši agrarne krizo. Zahtevamo, da so postavi gospodarski načrt, obnovijo trgovinski stiki z Rusijo in izpelje socialna politiku. Čeprav se nc moremo istovetiti z ministrom Benešem "v vseb podrobnostih, vendar nimamo nobenega razloga za lo, da bi njegov ekspoze predvsem v gospodarskem pogledu zavračali/; — Nemški krščanski socialec dr. Foiorfoil sc je Izrekel za carinsko zvezo. Po hukarešhem sestanku Izjave dr. Marinkoviča o soglasja Male antante — Posredooanje v Romuniji ni bilo potrebno ljenih problemov in da smo jih pojmovali na isti način ter se v taktiki zedinili lažje, kakor je bilo moči pričakovati glede na značaj omenjenih vprašanj in glede na dejstvo, da stališča posameznih zainteresiranih vlad v teh vprašanjih niso bila prej znana. To mi da pravico do vere, da bo naša akcija v Ženevi imela značaj največje smotrenosti. V tej izjavi je »Petit Parisien« napisal na uvodnem mestu članka komentar, v katerem pravi, da so biU vsi vnaprej prepričani, da bo dr. Ma-rinkovič v Bukarešti služil kot morebitna vez med romunskim in češkoslovaškim stališčem. Komentar dalje naglasa, da se glede na politiko kontinuitete v Belgradu in na istovetnost stališč Belgrada in Bukarešte, mora videti kako srečno delujejo rodbinske zvezo med kraljem Karlom in kraljem Aleksandrom. Izredno sodišče ostane za Primorce Rim, 8. maja. ž. Zbornici je predlpžen v odobritev zakonski načrt o podaljšanju roka o funkciji izrednega tribunala za zaščito države. Ta zakonski načrt je predložil predsednik vlade Mussolini z obširno razlago. V tej razlagi se govori, da bo dne 1. julija stopil v veljavo nov kazenski zakonik in bi s tem moralo prenehati delovanje izrednega tribunala za zaščito države. Razmere v državi so sicer take, da bi ne bilo vzdrževanje izrednega tribunala potrebno še naprej. Delo politike in finančne obnove, katero izvaja fašistična vlada, je v resnici v polnem razvoju, a zaupanje naroda v fašistični režim je navdušeno in postavljeno na ne- omajno bazo. Med tem pa se pojavlja razlog, kot to navaja predsednik vlade, da jc potreben izredni tribunal za to, da sc čimprej očisti zločinsko oku-ženjc, ki sc je pojavilo na nekaterih mejah države in ki se podpira od zunaj. Izredni tribunal pa ima nalogo, da to energično prepreči. To je tem bolj potrebno, ker je mir v teh krajih potreben za Italijo, temveč tudi za mir vse Evrope, Zato mora izredni tribunal še nadalje delovati, da zatre zločinski izvor s hitrim delovanjem in obsodbami. Mussolini priporoča, da se ta zakonski načrt sprejme. Razprava o umoru Slegla Zagreb, 8. maja. ž. Danes ob 8 se je nadaljevala glavna razprava proti Ifranilovicu in dru-;'oni. Predsednik senala je po/val Marijo Ilrani-lovič in ji pokazal neko pismo, ki je prišlo na njen naslov z Dunaja. Ona ponovno trdi, da to ni njeno pismo. Predsednik ji objasnuje, da iz pisma sledi, da se je pripravljal umor kake ugledne osebe, kot ic bil Toni Šlegelj, ali pa da odleti še kak drug most v zrak. Marija llranilovič odgovarja, da ne razume tega pisma, niti je njeno. Nato so v dvorano pripeljali obtoženega Herzega, ki je bil zaslišan. On pravi, da nikdar ni bil v inozemstvu, raz-ven na Reki. Sodnik ga opozarja na njegove izjave pred preiskovalnim sodnikom, kjer je priznal, da [e 12. junija na zahtevo Perčeca potoval v Pečuh. I lerze« to najodločoejše zanika. Predsednik izpra-suje nadaljne podrobnosti o potovanju ua Madjarsko in je zaslišanje trajalo do 2 popoldne, nakar je bila razprava prekinjena. Razprava se julri dopoldne nadaljuje. CourSauld rešen Ropenhagen. 8. maja. tg. Semkaj sta dospeli tlve vesti, da se je posrečilo rešiti angleškega raziskovalca Courtaulda, ki jc odšel z W'atkinsovo ekspedicijo v Grenlandijo in katerega bodo prepeljali v London. Demisija norveške vlade Oslo, 8. maja. AA. Norveška zbornica jc odklonila s 57 glasovi proti 55 vladiu predlog, naj se dovoli privatnemu koncernu monopol za margarino. Vlada jo nalo odstopila. Kralj bo poveril sestavo nove vlado najbrž voditelju iioljedelsko stranke. Spomenik kardinalu Mersiem Louvain, ,8. maju. AA. Tu so v prisotnosti belgijsko kraljeve dvojice odkrili spomenik kardinalu Marcierik Pariz, 8. maja. AA. »Petit Parisien« prinaša razgovor svojega posebnega dopisnika v Bukarešti z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Vojo Ma-rinkovičem v zvezi z nedavnim sestankom zastopnikov Male antante v Bukarešti. Dr. Marinkovič je med drugim rekel; Čeprav je bil ta sestanek Male antante navaden vsakoletni sestanek državnikov Male antante, je bil letošnji posebno važen glede na vprašanja o gospodarski in industrijski krizi. To so vprašanja avstrijsko-nemške carinske zveze, načrt francoske vlade in vse tiste iniciative, ki so se pojavile v poslednjih mesecih. Takoj moram naglasih — čeprav sem v naprej vedel, da na tem sestanku ne pride do difercnc v nazorih treh držav — da sem bil prijetno iznenaden, ko smo ugotovili, da niti v samih osnovnih temeljih ni prišlo tako rekoč do razlik pri ocenjevanju postav- Fond za brezposelne rudarje Belgrad, 8. maja. AA. Na osnovi zakona o ustroju vrhovne državne upravo iu zakoua o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike ter tozadevnih odredb je minister za gozdove in rudnike podpisal naredbo o osnovanju fonda aa skrb za brezposelne rudarje. Spielmann v Liubliani Ljubljana, 8. maja. Nocoj z brzovlakom ob 8 je dospel v Ljubljano sloviti šahovski mojster Avstrijec Splelmann. Spielmann jc do sedaj obiskal 10 jugoslovanskih mest, v Ljubljani pa bo igral prihodnje dni mateh desetih partij z našim šaliistoin Pircem ter simul-tanko z ostalimi šahisti. Matcb s Pircem 60 bo nadaljeval tudi v Celju, Mariboru in Rogaški Slatini. Na kolodvoru so pozdravili gosta zastopniki tukajšnjega šahovskega kluba, nakar jc Spielmann sprejel časnikarje v hotelu Unionus. „Berengaria" nasedla Newyork, 8. maja, tg. Parnik Cunardove linije ' Berengaria« je v newyorškem pristanišču, ko I je hotel voziti v karanteno, v gosti megli zašel pri | vhodu pristanišča na pesek v bližini Loug Islanda. Številne pristaniške ladje skušajo spraviti parnik v vodo. (Z • Berengarljo pride letošnje poletje i/letna skupina ameriških Slovencev pod okriljem KSK Jednote.) Objava direkcije drž. železnic Ljubljana, 8. maja. AA. Direkcija državnih železnic v Ljubljani objavlja naslednje: Objava. Dne 26. maja 1931 se vrši pri direkciji državnih železnic v Ljubljani 1. javna ofertalna licitacija v skrajšanem roku za zgradbo železobe-tonskega nadvoza v Radovljici. Načrte, proračune in uruge podatke se dobi od 15. maja 1031 dalje pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v Ljubljanskem dvoru, soba št. 08- Za Dawisov pokal Zagreb, 8. ituija. A A. Tekmo za Dinvisov pokal med Jugoslavijo in Japonsko, ki bi se bilo morale vršili danes popoldne na Igrišču akademskega teniškega kluba v Zagrebu, so morali zaradi tležja odgoditi in so bosta prva dva singla igrala jutri ob 3 popoldne, igra v dvoje v nedeljo ob pol 4, poslednja singla pa v ponedeljek ob 3 popoldne. Iz Španije Dunajska vremenska napoved. V splošnem je zaenkrat pričakovati še malo spremembe dosedanjega vremena. V severnih Alpah se bo vreme še poslabšalo. Madrid, 8. maja, AA. španski prosvetni ni in i-eter jo dal o prosvelnih razmerah v Španiji lole izjavo: Kar se tičo prosvelnih razmer je v Španiji najslabše nu svetu. Najdrastičneje prikazuje to stanje pismenosti. Število nepismenih znala 75%. V samem Madridu jc 50.000 otrok, ki niso mogli biti vpisani v šole, dasi so njihovi starši to želeli. Pro-vizorna vlada je odredila milijon pezet aa najem novih zgradb, ki bodo služile šolskim potrebam v Madridu, tri milijone pezet pa za isto |x>lrebe v provinci. Španija ima milijone in milijone ljudi, ki «e znajo napisati niti svojega imena. Vlada bo posvetila največjo pozornost prosvetnim razmeram v državi. Denarne pošiljke v Vel. Britanijo Belgrad, 8. maja. AA. Uvedba prometa s poštnimi nakaznicami za denarne pošiljke z Veliko Britanijo preko Poštne hranilnice. S sklepom ministra za promet št. 2084 z dne 22. aprila t. I. se uvede začenši s 15. majem 1. 1. mednarodni denarni promet s poštnimi nakaznicami z uedinjeuo'kraljevino Veliko Britanijo preko Poštne hranilnice. Za ta promet veljajo denarne nakaznice po obrazcu 3-132, ki se dobijo pri vseh poštah in pri blagajni Poštne hranilnice ter njenih lilijalah po 25 par za komad. Z eno nakaznico se lahko posije 3000 Din ne računajoč pri tem taks. Denar se bo preračunal v funte po borznem stanju na belgrajski borzi s prejšnjega dne. Poštna taksa znaša 1najmanj pa 5 Din. Lastniki čekovnih računov lahko plačujejo s čeki j)o že prej objavljenih pogojih. Drobne vesti Belgrad, 8. maja. ž. Francoska eskadra, ki bo obiskala naše luke, pride v Split 10. junija. Priplulo bodo Iri vojne križarko in oslancjo v Splitu tri dni. Nato obiščejo Kotor. Vsaka križarka ima 150 do 200 mož posadke. Getinje, 8. maja. A A. Sem jc dospela skupina holandskih novinarjev, ki potujejo |io naši državi. Spremlja jih nekoliko jugoslovanskih novinarjev. London, 8. maja. AA. Uradno poročajo, da jc Rockcfeller daroval londonski visoki gospodarski in politični soli 140.000 funtov šterlingov (40 milijonov Din). Dunaj, 8. maja. tg. Dr. Karel Bader, ki je bil že mnogo let poljski poslanik na Dunaju, kjer je bil zelo priljubljen, jc bil imenovan v Varšavo na odlično mesto zunanjega ministrstva. Varšava, 8. maja. tg. Včeraj je v starosti 60 let umrl Stislav Dembiczki, predsednik zveze poljskih časnikarjev, ki je dobil zadnjo literarno nagrado mesta Varšave in ki jc tudi mnogo sodeloval za ustanovitev mednarodne časnikarske federacije. Dnevna Koledar Sobot«, 0. maja: Gregorij Nacijan, škof; Beat, spoanavalec. — Zadnji krajec ob 13.48. llerschel napoveduje dež. Novi grobovi + V ljubljanski splošni bolnišnici je umrla 7. maja po kratki mučni bolezni gospa Ljudmila Mencinger, soproga posestnika in sedlarja v Begunjah. Pogreb bo danes ob 3 popoldne izpred bofiiifeke mrtvašnice. N. p. v m, I Osebne vesli — Cerkveno odlikovanje. Za škof. duhovna svetnika sta bila imenovana g. Jakob Ogrizek, župnik v Pečah in g. Matija Slak, župnik na Brdu. Za birmo si pred nakupom oglejte bogato zalogo ur, verižic, obeskov, uhanov, itd. pri najstarejši tvrdki Lud. Čcrne Ljubljana, W o H o v a ulica 3 Ostale vesti — Ni res! Razširila se je vest, da je oblast zaplenila knjižico »Fiat Lux«, ki jo je napisal škof dr. Srebrnič. Napravili so so sicer poskusi, da bi se to zgodilo; pa oblast je uvidela, da nima za to nobenega povoda. Nasprotno, knjižica je izšla na novo v II., •/, važnimi dodatki pomnoženi Izdaji ter se dobi povsod izvod pa 4 Din. — V Prilogi Sluibenih uovin št. 101 od dno 7. maja t. 1. Jo objavljena »Uredba o ekonomskem londu«, ki sc ustanavlja pri ministrstvu vojske in mornarice, in »Pravilnik za izvršitev zakona o ureditvi hudournikov« od 20. februarja 1980, ki je bil priobčen v Službenih novinah št. 48 od 1. marca 1930. — Prvi roj jo dobil dno 5. t. m. cerkvenih na Trsteniku pri Golniku Ivan Zupan; nli ga jc dobil kdo drugI žo prej? Dne 0. t. m. pa je dobil prvi roj čebel Ivan Traun, trgovec v Narapljah, p, Majšperk. — Oh strašni nevihti in nalivu v četrtek 0. t. m. popoldne ob pol 4 je treščilo v gospodarsko poslopje Jožefa Senice, posestnika na Redneku, vas Praprotno v občini Jurklošter. Ker stoji poslopje na visokem hribu in je poleg le en sosed, drugi pa so najmanj pol uro oddaljeni, jo pogorel pod s krmo, obleko v shrambah in sodi v kleti do tal. Domači so lo s težavo oteli hišo in živinske hleve, sosed pa svojo s slamo krito hišo, da se niso še druga poslopja vnela. Zavarovan jo pri Jugoslaviji lo za 0000 Din. Škodo jo pa desetkrat toliko. — Na strehi jo zadela kap 021etncga Matijo Zemljaka iz Globokega pri Jurkloitru, ko jc na Plorijanovo stregcl krovcu, ki je s slamo pokrival njegove hleve. Močni krovec Trupej iz Kalobja jo komaj prestregel in obdržal moža da ni strmoglavil v globočino. Le s težavo so domači spravili s pom9/|i9 krpv.ca in sosedov nezavestnega Zemljaka s treho iii ga prenesli v hišo, kjer jo bil previden za smrt. Vondar je ostal še živ. Le desna roka in noga sta mu odreveneli. — Težka avtomobilska nesreča. Na poti med Bjeljino in Zabrdjem bo jo te dni pripetila nenavadna nesreča. Ruski emigrant Gligorije Buljčak, nameščen pri tamkajšnji rudarski upravi, Je vozil te dni s tovornim avtomobilom iz Bjeljine proti Ugljevlku. Blizu vasi Ljelenče je opazil na cesti jezdeca, ki jc jezdil konja po sredi ceste. Šofer mu jo dal znamenje, toda jezdec ga le očivldno preslišal. feofor jo zavozil na desno, da bi konja obiel. V tem trenutku pa jo skočil konj z jezdecem tik pred avto, ki Je oba skupaj podrl na tla in zavozll čez njiju. Jezdcc in konj sta obležala mrtva na festi. Dr. Sctlmoh JOSlp, prej nFrani-Josel gren-čictt so dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Za pomladanske izlete vam nudi najbogatejšo izbiro provijanta velemesarija Slamič na Go-sposvetski cesti. — Moške srajce, kravate, nogavice iinu nuj-ccnejc šterk nnsl. Karnlčnik. Stari trg 18. — Mladina! Ali it zbirate slike, ki se naha-iajo v vseh tablicah priznane In redilne mlečne čokolade Mirim. V zameno za 100 slik dobile krasen album v barvah. — Albert Špelollč, solino slikarstvo, Ljubljana, 1'nionskn cesta. Vzorci nu vpogled. ( ene konkurenčne. — Opozarjamo na oglas na zadnji struni glede cen nianufakturneijn blaga pri družbi iConimcrcec, Tavčarjeva ulica 2, prvo nadstropje. Primorslte novice Zdravje gori-krcn nadškofa. Po zadnjih vtslch iz Gorice gre nadškofu Fr. Sedeju na bolje. Upanje je, da bo priljubljeni vladika, ki je sicer močne konstrukcije, ludi lo krizo prebolel., We ljudstvo se trese za njegovo zdravje, ker se zaveda, kaj bi dane* zgubilo z njim. Vojašnice v ('crknem. Tri velike vojašnice gradijo v Cerknem na Goriškem. Pri delu so zaposleni povečini Italijani. DomaČe vzamejo na delo. a jih kmalu nato zopet odpustijo. Država menda neredno plačuje podjetnike. Velike vojaške vaje »e bodo v kratkem vršile na Goriškem. Sodelovalo bo okoli 700 letal, ki bodo uporabljala takozvana zasilna letališča v šcmpaeu. Ajdovščini in Bovcu. Glavno oporiJČe za letala ostane Miren. VojaSka oblastva so Že najela stanovanja za častnika In moStvo ter hleve za konjenico po Vipavski dolini. Ljudje so nič kaj ne veselijo vo-JaStva, ker pusti vselej Škodo za seboj, Posebno za črešnje so kmetje v strahu. Lep napredek. »Kmetijska strojna zadruga« v Savljah je naročila najmodernejšo mlatilnico. Velika prednost te mlatilnice je zlasti v tem, da odhaja omlačena slama iz mlatilnice popolnoma poravnana. S tem bo zelo ustreženo našim kmetovalcem, ki so imeli dosedaj ob mlačvi cele kupe zmedene in rastresene slame in zrna. Veliko zborovanje. Krajevna kmetska zveza na Jezici priredi v nedeljo, dne 10 tm. ob 10 dopoldan v društvenem domu veliko gospodarsko zborovanje, Obravnavala sc bodo važna gospodarska vprašanja, ki v živo radevajo našega kmeta. Radi tega je važno, da sc zborovanja vdeleže v čim večjem številu vsi delavni sloji moški in ženske. Kino. V soboto, 9. tm. zvečer bo »Prosv. društvo« zopet iznenadilo obiskovavce z divnim kino-filmom. Vsi prijatelji vabljeni. Škoiia Loka Komanda Dravske divizijske oblasti je razpisala licitacijo za kanalizacijska dela od vojašnice prestolonaslednika Petra pa do reke Selščice. Licitacija se bo vršila 26. maja v inž. oddelku Kom. Drav. diviz. oblasti. — Proračun znaša 228.146 Din. Prostovoljno gasilno društvo v Školji Loki je v nedeljo počastilo svojega patrona sv, Florijana s tem, da sc je polnoštevilno udeležilo sv. maše v farni cerkvi. Po maši pa nam je njihova godba zaigrala na Mestnem trgu par prav lepih komadov. Nevihta. V sredo okoli 3 popoldan je nad škofjo Loko prihrumela nevihta z bliskom in gromom. Včasih je precej dobro pritisnilo, tako da so meščani mislili, da je v bližini troščilo. To se pa hvala Bogu ni zgodilo. Šoštanj Nočni napad. Pretekli ponedeljek zvečer so trije mladi drvarji uprizorili nečuven napad na Šolskega upravitelja v Zavodnjem, g. Tvrdija. Okoli 22. zvečer so z divjini krikom in psovanjem začeli metati skozi okna kamenje in pri tem razbili vse Sipe. G. upravitelj so je v 6ilobranu poslužil samokresa in s streli napadalce razgrnil. Vsi trije mladi pokvarjenci so že v rokah pravice. Zgovarjajo se, da so dejanje storili v pijanosti. šahovska tekma. Drevi ob 8 se vrši v Cerov-škovfem salonu revanžna tekma Šoštanj :Slovenj-gradec. Murska Sobota Novo mesto Izlet v Šmarješke toplice prirede častniki novomeške garnizije skupno z rezervnimi častniki, v nedeljo 10. maja. Glaiben« Matica priredi drevl orkcstralno-vokalni koncert Dvofakovih kompozicij. Skladbe so vse melodiozne in efektne ter skrbno pripravljene. Izvaja ie tudi celotna simfonija »Iz novega sveta.- — Pridltel Gasilska iupna mala bo kot običajno vsako leto tudi letos pri Božjem grobu ob 10 dopoldne, kamor odkorakajo gasilci cele iupe izpred orodjarne novomeikega gasilskega druitva. Zbirališče pred orodjarno ob pol 10 dopoldne. Svojo krojaiko delavnico je preselil iz prejšnjega lokala pri mostu, na Florjanski trg v lastno hiSo g. Franc Palko, krojač. V starem lokalu ostane Protituberkulozna liga. V tukajšnji občinski j posvetovalnici sc je vršil ustanovni občni zbor »Krajevne protituberkulozne lige«. Za predsednika jc bi! izvoljen g. okrajni načelnik Lipovšek Gašpar. G. predsednik je v daljšem govoru pojasnil velik pomen nove ustanove in jc nakratko razvil delovni načrt. Slovo. Soboto jc zapustil en najbolj priljubljenih družabnikov in javnih delavcev, g. notar Lovšin. Mnogoštevilni prijatelji so mu priredili jako prijeten poslovilni večer. G. notar bo ostal vsem Sobočancem v dobrem spominu. Predavanje o jetiki. V torek je na tukajšnji gimnaziji dijaitvu predaval g. okrožni zdravnik dr. Vučak o jetiki in o borbi zoper njo. Predavanje jc pojasnjeval > primernimi slikami. Iz raznih krajev le. Tombola Prost, gasilnega društva na Igu. ki bi se imela vrSiti 10. I. m, je preložena na binkcStni ponedeljek 25. maja I. L Tombola vsebuje lepe dobitke, kakor: Kompleten štedilnik, vez. vreče moke, več voz zid. opeke, sladkor, kava, čevlji in mnogo drugih dohitkov. ('isti dobiček Je namenjen skladu zn nabavo motorne brizgalne. Kupite tablice že v liredprodajl. Koroška Bela, Na vnebonod bodo predstavile v društveni dvorani članice K I D igro-kotnedijo: Izgubljeni raj-, na kar cenjeno občinstvo že danes opozarjamo, /ačetek ob '/iS. url zvečer. — Ob priliki prve velike pomladanske tombole 31. maja bo prirejen tudi promenadni koncert godbe KTD z Jesenic pred društvenim domom na Koroški Beli. — Na Javor. Rovtu, ki jc bogat na narcisah ozir. ključavnicah , so se že prve ključavnice pokazale. Ponikva ob j. i. V zadnjem času je pobrala smrt kar tri starčke oziroma starke: Vovk Marijo v starosti 73 let, v Mali Vasi Korže Marijo 82 let staro in Mulej Karla, kmeta v Starini v 64. letu. Naj počivajo v miru! — Opozarjamo šc enkrat na cerkveno slavnost pri podružnici Sv. Ožbalta v nedeljo, dne 10. maja. ko dobimo dva nova zvonova. — Slovenca , ki ga razpečavamo ob nedeljah pred cerkvijo in ne v cerkvi, ljudje radi kupujejo. Nekatere prenapeteže kolportaža našega lista v oči bode. Pa saj se poznamo po gumbih. Le mirno kri in — k svoji službi! Toliko za danes. Prevalje. Ostavko na državno službo je podala poštna uradnica ga. Angela Nemčiski rojena lltilbl, poznana kot vzorna, spretna in marljiva uradnica. Celih -osem let je vztrajno in točno služila v popolno zadovoljstvo javnosti. Lahko trdimo, da ni Prevaljčana, ki ne bi v tej 8-letni dobi ne bil deležen uslužnosti tc vrle uradnice. Kot vsakdanji obiskovalci pošle želimo ge. Angeli Nemčiski obilo sreče in zadovoljstva. Za vse usluge pa ji izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Jurklošter. Pri sv. Trojici v župniji Jurklošter bo Plorijanovo opravilo prihodnjo nedeljo, dne 10. t. tn. ob 10 dop. Kot obletnica blagoslova novih zvonov. Romarji pridite. Za okrepčilo bo tudi poskrbljeno. — Letos v jeseni na kvaterno nedeljo se bo obhajala v Jurkloštru 75-letnica ustanovitve župnije. Ta župnija ima znamenito kroniko. še nadalje njegova trgovina. Ošabne vesti. Na tretji državni gimnaziji v Ljubljani je nastavljena kot profesor Novomeščan-ka gdč. Mirni Gunde-tova. — Gdč, Vlasta Sterlc-tova, suplentinja na tukajšnji državni gimnaziji, je napravila na ljubljanski univerzi državni izoit iz slovenščine in francoščine^ Pravni nasveti Hišne tablice, L. G. R. Pritožujete se, kw ie županstvo naročilo hišne tablice, ki se Vam zae predrage. Vprašate, če ima županstvo pravico naročati tablice na stroške hišnega lastnika. — Županstvo je nastopalo popolnoma pravilno. Zakon o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš s številkami je namreč predpisal velikost in obliko hišnih tablic. Ta zakon je določil, da hišne tablice nabavlja županstvo ter jih oddaja hišnim lastnikom za nabavno ceno. Podrobna navodila o nabavi hišnih tablic jc izdala občinam banska uprava, ki jo tudi občinam sporočila naslove tvrdk, pri katerih naj občine naroče tablice. Želje nekaterih županstev, da bi se izdelava tablic poverila domačemu obrtniku, banska uprava ni mogla vpošte-števati, ker morajo biti tablice v vsej banovini enotne in ker noben obrtnik ni v stanu izdelati v mali nakladi zares trpežne in lične tablice po taki ceni, kaljor jih more industrija v veliki nakladi namreč po enotni ceni 22 Din za eno. Čc bi hišni lastniki ne plačali tablic, more županstvo zaprositi okrajno načeljstvo za politično eksekucijo, Iz navedenega vidite, da je vaše pritoževanje čez županstvo neumestno, ker županstvo se mora ravnat: po predpisih zakona in po navodilih banske uprave. Plačilo odvetniških stroškov.D. F. M. Ker niste pravočasno plačali najemnine, vas je najemodajalec po odvetniku opominjal. Prišlo je celo do rubeži, ker do konca meseca niste plačali. Sedaj ste pa sicer najemnino poravnali, vendar ste prejeli od odvetnika, ki ga je najel najemodalec, poziv, da plačate stroške opomina in rubeži. Ali ste dolžni plačati? Ali vas ubožno »pričevalo reši stroškov? —. čc niste pravočasno plačali najemnine, ste vi zakrivili stroške, ki |ih je imel najem-dajalec, ki ima seveda pravico najeti odvetnika. Zato ste dolžni iste najemodajalcu povrniti. Ce se vam isli zde previsoki, lahko zahtevate sodno odmero. Ne morete se pa ubraniti plačila stroškov z ubožnim spričevalom. Oviranje hoje po pešpolih. D. A. B. Iz ene vasi v drugo vodi preko parcel večih posestnikov pešpot, ki ni vpisana v javno knjigo, Kden izmed teh posestnikov je pa polil to pešpot z gnojnico, kar je storil že večkrat. Ali se mu more to za-braniti? — Če je polivanje z gnojnico takšno, da ovira hojo po pešpoti tistim, ki imajo po tej poti pravico hoje, morejo prizadeti s tožbo to oviranje zabraniti. Zdi se nam pa da ta pešpot pelje čez travnike, ki ga lastnik poliva z gnojnico in da le vsled tega priteče gnojnica na pot. Seveda v tern ; slučaju ni govora o molenju pravice hoje. Bodeča žica ob pešpoti. D. A. B, Če je dovoljeno napraviti bodečo tico ob pešpoti, ki jo i imate v mislih, iz daljave ni mogoče točno odgovoriti. Če je žica tako postavljena, da jc podana nevarnost za mimoidoče ljudi, to ni dopustno in I ie celo kaznivo. Če se vam zdi, da je v predmetnem slučaju takšna nevarnost podana, prijavite stvar orožnikom. Radio Naše dijaštvo Na I. izrednem občnem zboru Zveze slušateljev Aleksandrovo univerze dne 7. tnaja je bil Izvoljen za predsednika ZSAU Brecelj Marjan, cand. iur., ker jo dosedanji predsednik Baraga Srečko odstopil. Na »Iva prazna mesta članov sveta sla bila izvoljena Kužnik Henrik, cand. iur. in Šviueli. techn. Programi Kadio-Ljubljana i Sobota, '). maja: 12.15 Plolče (mešan program) — 12.45 Dnevne vesti — 1VOO Ca«, plo-ščc. borza — 18.(k) Viktor Pimnt: Lok rum, dragulj dalmatinskih vimLii — 18A0 Dr. Čanipu: Jugoslovanska zakonodaja — 19.00 Pavel Ku-naver: O Krasu — 19.50 Ga. Orthabcr: Angleščina — 20.00 Bogo Pleničur: Suh — 20.50 Rezervirano /a prenos — 22.00 časovna napoved in poročilu — 22.15 Radio-orkester. Nedelja, 10. maja: 9 Dr. Kovtčič: Pravne norme, ki zadevajo našega kmeta. — 9,30 Prenos ccr-kvene glasbe. — 10 Versko predavanje. P. dr. R Tomincc. — 10.20 Ferdo Jelene: Knjigovodstvo za hotelirje. — II Radio-orkester. — 12 Čas, dnevne vesti, plošče (šlagerji iz zvočnih filmov), — 15.30 Dvoboj na harmoniki (Magister in Pristovcc). — 16 Predavanje o pisateljici Pavlini Pajkovi. — 16.30 Nadaljevanje dvoboja harmonikarjev. — 17 Radio-orkester. — 20 Koncert muzike dravske divizije. — 22 Radio-orkester. — 22.15 Časovna napoved in poročila. Drugi programi t Nedelja, 10. maja. Belgradi 12.30 Radio-orkester. — 19.30 »Iz mojih spominov« (Branislav Nušič). — 20 Violinski koncert. — 20.40 »Gospodična Julija«, tragedija Strindherg. — 22 Narodne pesmi. — 22.30 Koncert halalajk, — Zagreb: 11.30 Dopoldanski koncert. — 16 Prenos tenis tekme za Davisov pokal med Jm-goslavijo in Japonsko. — 17.30 Jazz-orkeiier, — 20.30 Pesmi iz arije. — 22 Lahka glasba. — Hu-dapesl: 17.10 Materinski dan (koncert). — 18.10 Koncert. — 19.30 »Cigan baron«, opereta — Strauss, nato koncert ciganskega orkestra, — Dunaj: 11.05 Simfonični koncert: Mozart. — 14.45 Popoldanski koncert, — 19.50 Romunski večer. — 21 Koncert: petje, orkester. — MIlani 12.30 Pestra glasba. — 15.15 »Zadnji valček«, operet«, Strauss. — 19,05 Vesela glasba. — 20.45 »Turandot«, opera, Puccini. — Praga: 20 Poljudna glasba. — 21 Radio-orkester. — Langenberg: 20 »čarostrelec«, opera, Weber. — 23 Plesna glasba. — Rim: 20,40 Plošče, — 21 »Dolarska princezinja«, opereta. — Berlin: 19 Vokalni koncert. — 20.30 »Deklica z zlatega zapada«, opera, Puccini. — Katovice: 12.30 Simfonični koncert. — 20.30 Koncert orkestra. — 21.45 Lahka glasba. — Touloui«: 12,30 Naboin« glasba. — 20 Orkestralni koncert. — 21 Koncert vojaške godbe. — 21,15 Popevke, — 21.30 Solisti. — Stuitgart: 19.30 »Bela dama«, romantična opera, Boleldin. — 20.50 Za materinski dan. — Barcelona: 13 Radio-sekstet. — 19.10 Popoldanski koncert. — ?0 Vokalni koncert in orkester. — O.i..«.. 19 Bratislava. — 20 Praga. Ljubljana Preureditev poslopja policije Med mnogimi javnimi poslopji, ki so se pričela fetos preurejati in meti številnimi drugimi javnimi deli, je sedaj prišla na vrsto tudi stavba ljubljau-ske policije, ki je bila že nujuo potrebna prenovitve. Omet na tem poslopju je namreč že razpadal tako nn zunanji strani, kakor na dvorišču. Pred tremi dnevi pa so pričeli prenavljati poslopje policije. Dela izvršuje gradbena tvrdka Matko Curk. stroške pa bosta krili deloma država, deloma mestna občina, ki je tudi že določila primerno postavko v proračunu pod poglavjem preneSeul delokrog. Vsa prenovitev poslopja bo veljala okoli 100.000 dinarjev. 2e lani je bilo izvedeno delno čiščenje v notranjosti poslopja iu je bilo nekaj sob ludi pre-beljenih. Sedaj pu bo prenovljena vsa fasada poslopja ob Blehveisovi cesti in Kubicevi ulici, to se pravi obe hiši, iz katerih sestoji policijsko poslopje. Prenovljena bo ludi vsa dvoriščna fasada. Poleg tega pa si bo policija nabavila še novo telefonsko centralo, do sedaj je namreč imela policija le malo telefonsko centralo, ki pa ui zadoščala. Nova centrala bo znatno večja ier bodo vsi policijski uradi dobili priključek na centralo. Telefonsko centralo bo nabavila tvrdka Siemens. © Za birmo kupile ie sedaj ure, zlatnino in srebrnino 9. Čuden Prešernova 1 Oglejle si i:lo:bv Čudovita zgodba o ukradeni uri Predsiuočnjim je bila razkrita tatvina, ki se je dogodila že pred tremi meseci iu ki bi bila gotovo že pozabljena, ako ne bi bili tatovi precej neprevidni. Meseca februarja je neznan tat vlomil v stanovanje najemnika tivolskega buteta Montilia v Medvedovi ulici v Šiški. Tat je pokradel več zlatnine, verižic iu ur, v vrednosti nekaj tisoč Din. Lastnik ukradenih stvari je žc obupal, da bi prišel •atovoin na sled. Predvčerajšnjem pu je prišel k njemu v bufet neki Bosanec. Gost je nekaj časa sedel v bufetu, nato pa izvlekel iz hlačnega žepa •jro, pogledal nanjo in jo hitro »kril zopet v žep. G. Montilia je opazil hitro kretnjo Bcsnnca in videl. kako naglo je skril uro v žep. To se mu je zdelo sumljivo iu zahteval je oDve Markki pod pokroviteljstvom Mariborskega ženskega društva. Cene dramske. □ Vil. občni zbor Aljaževega kluba se jc vršil snočt v klubovi sobi pri Orlu. Nn občnem zboru se je sestalo 20 klubovih članov, zastopniki SPD, več klubovih prijateljev in zastopniki pev. društva Maribor. Občni zbor so osebuo počastili :'Astopnik Osrednjega odbora SPD ravnatelj dr. TominSek, ravnatelj Zupančič, predsednik SPD Maribor dr. Senjor, glavni tajnik ZSO v Mariboru Božo Gajšelc, zastopnik Podravsko podružnice SPD dr. Orožen, ing. Bezlaj, dr. Veble, Bruno Rotter, ravnatelj Jež. Klubovo-poročilo je izkazalo živahno delovanje. Komaj 11 rednih članov je na raznih planinskih postojankah opravilo 54 planinskih maš. klu bse je redno udejstvoval tudi v zimski sezoni. Zimske planinske maše je posebno podpiral klubov zimsko športni lečaj. V svrho notranje podkrepitve je sprejel klub poseben poslovnik, ki je bil sprejet na občnem zboru. Kljub ima dva planinska oltarčka. Vedno je na razpolago vsem podružnicam SPD v lavantinski škofiji za maše ua prostem. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik dr. Ant. Jehart, tajnik Jože Kavčič, blagajnik Jož. Meško. gospodar Ant. Karo. Po občnem zboru se je vršil kratek prijateljski večer. □ Grobovi. V Pobrežju, Zerkovska ulica jo umrl Anion Strmšek, železničar v p., star 75 let. Pogreb bo danes ob pol 10 iz mrtvašnico na mag-daiensko pokopališče. — V starosti 70 let je umrla v Vrbanovi ulici 22 Matilda Pavalec. Pogreb bo v nedeljo ob pol 10 iz mrtvašnice ua mestno pokopališče. — Železniškemu uradniku Habjančiču, blanujočemu na Vodnikovem trgu je umrl sinček, star 5 mesecev. Pokopljejo ga danes nn mestnem pokopališču. — V splošni bolnišnici jc umrla 30 letna Marija Pavalec, soproga vojaškega uradnika. Pogreb bo danes iz mrtvašnice v bolnišnici ob pol 15 na mestno pokopališče. — Včeraj zjutraj je umrla v splošnici bolnišnici Elizabeta Bele, stara 50 let. žeua delavca drž žel. Pogreb bo v uedeljo ob 15 iz mrtvašnice na mestno pokopališče. — Tragične smrti jo predvčerajšnjim umrl vlakovodja drž. žel. Franc Koren. Pokopljejo ga danes ob 15 iz mrtvašnice na frančiškansko, pokopališče. Svetila jim večna luč! O Mestno načelstvo jc izdalo v preteklem mcsecu 17 obrtnih pravic, izbrisalo pa jih je 41. □ Ribji trg. Na trgu je bila velika izbira rib. Prodajale so se sardelice po 18, škombri 38, očade po 28. borboni po 44, moli po 32, sipe po 32 iu morski raki po 32 Din za kilogram. □ Brez sledu je izginil usnjarski pomočnik Anten Kok. Svojci domnevajo, da je najbrže izvršil samoumor. O Nesreča pnkrhača. Pri Sv. Marjeti na Dr. p. je 71 letni Franc Pipenbarher, po poklicu mlinar, padel s strehe in si zlomil levo roko. Iskati je moral pomoči v bolnišnici. □ Konj aa je ugriznil. Ko je včeraj popoldne vpregal sedlarski pomočnik 18 letni Martin Vilčnik v hlevu pri tvrdkl Benčina in drug konju novo opremo, se je konj iste branil. Hlastnil je po pomočniku in gu ugriznil v lice tuko močno, da so ga morali poslati v splošno bolnišnico. □ Cirkularka je odrezala 40 leluemu delavcu Josipu Menbardu štiri prbte na desni roki. Rešilni oddelek ga je odpremil v bolnišnico. □ Avtomobilska nesreča. Na strmini tako zvani Montebello pri Kainniei je prišlo včeraj do hujše avtomobilske nesreče. Šofer Karel Vrenčur iz Mnrenberga in kolesar posestnik Anton Vrečko iz Sv. Ožbalta sla trčila na strmini skupaj. Vrečko je priletel s tako silo v avto, da se mu je kolo po- Mosie prs Ljubljani Petletnico proslavi »Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne« v Mostah dne 10. maja ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu v Mostah. Poleg pevskih točk jc na vzporedu tudi 4. dejanka Jalcnova drama »Bratje«. Ker jc dobiček namenjen onemoglim članom -— vsi lepq vabljeni! Poizvedovanja Mlad papagaj se je zatekel; ima prstan s številko iu črko. Lastnik gu dobi pri Jurkoviču, Rožna dolina, cesta 8—L Manjša vsota denarja se je našla. Dobi se v Zadružni gospodarski banki. Vsota denarja se je našla v ljubljanski frančiškanski cerkvi. Dobi se v zakristiji. Našla so se zlata očala nu Erjavčevi cesti. Lastnik jih dobi pri Ilrovatu, Tavčarjeva t, IV. polnoma zdrobilo, njega pa je vrglo ob cesto, da jo dobil težke poškodbe na glavi. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnišnico in je njegovo stanje precej resno. Poškodoval se je tudi avto, vendar se šoferju ni zgodila nobena nesreča. □ Mednarodni pustolovec. Pred tukajšnjim sodiščem so je zagovarjal včeraj 52 letni Jovo Po-povič iz Belgrada, ki ga je v mesecu decembru lanskega lela prijela obmejna oblast v trenutku, ko je nameraval skrivaj prekoračiti našo mejo pri St. Ilju. Popovičeva preteklost je zelo pisana. Potikal se je že po vsem svetu. Imel je posla s sodišči najrazličnejših držav. Poznajo ga v Ameriki, južni iu severni, Aziji in Avstraliji, poznajo ga sodišča vseh evropskih držav. Na cesli ima uuj-raznovrstnejše goljufije, tatvine, predvsem pa se je ukvarjal s ponarejanjem angleških funtov. Ko so ga zalotili na meji stražniki, so našli pri njem fotografske plošče, na katerih so bili odtisi angleških funtov. Stražniku je ponujal takoj po aretaciji 1(K) Din, če ga izpusti. Ko je finančni organ odklonil njegovo ponudbo, je Popovič izjavil: Sadu sam izgublieu;'. Zagovarjali se je moral radi ponarejanja denarja in ker je hotel podkupili finančnega stražnika. Obsojen je bil na 2 leti in en mesec robije Ier na 5 letno izgubo častnih pravic. □ Za birmo ure, zlatnina! Znižane cene! Stoječ, Maribor, Jurčičeva 8. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 9. maja ob 20: UČLOVEČENJE. Zadnjič. Nedelja, 10. maja ob 15: DVE MARIČKI. Prireditev ženskega društva. — Ob 20: ČARDASKA KNEG1NJA. Znižane cene. Zadnjič. Celje Današnjega koncerta pevskega zbora KPD v veliki dvorani Ljudskega doma ob pol 9 se naj udeleži vsakdo, ki jc prijatelj lepe in poštene zabave. Opozarjamo že enkrat, da bo začetek točno ob napovedani uri, G Društvo stanovanjskih najemnikov v Celju je imelo v ponedeljek svoj občui zbor. Ker so razmere, v katerih dandanes živimo, takšne, da ni izgleda, da bi društvo moglo razvijati kako uspešno delovanje, je sklenil občni zbor, da se društvo prostovoljno razide. Glede društvenega premoženja je sklenit občni zbor, da se razdeli v enakih delih med reveže mestne in okoliške občine. •gr Podporno društvo za revne olroke v Ca-berju priredi v nedeljo 10. maja izlet v Bukovžlak. Zbirališče ob pol 3 pred Gasilnim domom v Ga-berju, nato odhod h Sodinu, kjer bo pripravljeno mnogo majske zabave. Prijatelji društva so vabljeni. & Prva banovinska vinska razstava sc vrši v nedeljo 10. do torka 12. maja v Mariboru. Kakor smo izvedeli, se bo udeležila te razstave tudi »Prva južnoštajerska % inarska zadruga v Celju« — najstarejša slovenska zadruga te vrste, ki obstoja že 23 let — in sicer namerava razstaviti 17 vrst prvovrstnega vina. Ob lej priliki se bodo konzu-rnenti lahko prepričali, da nam tudi naše domače tvrdke nudijo dob o vino. & Nesreča. Pes jc dne 7. t. m. v Laškem na cesti prevrgcl 69 letnega delavca \Vindischa Josipa, ki je tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. Pripeljali so ga v celjsko javno bolnišnico. & Umrl je 7. t. m. v javni bolnišnici 59 letni hlapec Zaje Alojzij, ki je bil zaposlen pri Vinku Kukovcu. N. v m. p.I jGt Nekaj izprememb v nedeljskem športnem programu. Dopoldne ob 9 se odigra na Glaziji nogometna tekma med rez. Olimpa in rez. SK Celja, popoldne ob 5 pa, nc kot prvotno javljenj SK Varaždin, ampak SK Rapid iz Maribora proli SK Celju. Istotako na Glaziji. ■0 Izguba. Kave Antonija, kolporterka v Celju, je izgubila 5. maja ob 8 v Jurčičevi ulici novo listnico iz rjavega usnja z vsebino 12 bankovcev po 10 Din. Ker je to za revno žensko prav huda izguba, se najditelj naproša, da denar vrne. Marfhor Oskar Hrastnik: Vtisi iz obmejne Avstrije Vozim se iz Gradca proti naši državni meji. Vlak drvi po ravnini. Bežno izgitijnjo za nami tovarniški dimniki, električno napeljave in žice, ki se zgubljajo v daljavo. Imam prijeten občutek, da se nuglo bližamo meji, kajti na jugu je že opažali vrhove, naše domovine. Ablisseudorf... Lebring... Leibnilz, kliče sprevodnik. Vlak stoji nekoliko minut. Pred vrati mojega kupeja se pojavi postaven fant; na prvi pogled bi mu prisodil 18 let. Veselim se njegove pojave. Živahne oči. nekoliko zarjaveli zdravi obraz, njegove kretnje ga izdajejo za pristnega avstrijskega Slovenca od meje. Nagovorim ga kar naravnost v slovenščini. Malo se jo znicdel, nc vem zuknj. Vendar opazim na njegovem obrazu občut zadovoljstva. Govori sicer v dialektu, v kljub temu se prav dobro razumeva in sva kmalu prijatelja. Pravkar je končal vinarsko iu sadjarsko šolo v Silberbergu pri Lipnici. Sedaj se pa vrača domov v Spilje, kjer bo vodil posestvo. Sprevodnik kliče: Ebrenhausen. Tu moram izstopili. Poslovim se od svojega znanca. Vabi me, naj ga pridem obiskat, češ da ga bomo nekoliko izpili in zapeli Po jezeru bliz Triglava:. Ta pesem je namreč med štajerskimi Slovenci v Avstriji zelo priljubljena. Sedim v udobnem avtomobilu, ki vzdržuje promet na progi Arnož—Lučane—Arvež. Torej čisto v obmejnem pasu. Pol proli Lučanum se vzpenja v začetku precej slrnio. Ze smo na vrhu. V avtu sedi tudi neki Dunajčan. Gleda skozi okno in je videti precej nemiren. Dort isl schon Jugosla-wien*, mu razlaga njegov sosed. Iznad temnih gozdov se v daljavi odražajo konture visokih hribov, po knlerih poteka jugoslovansko-avstrijska meja. V smeri proti Mariboru jc opaziti cerkvico sv. Urbana. Višje dominira nad vso Lučatisko kotlino cerkev sv! Duha na Ostrem vrhu. Drvimo hitro navzdol in že smo v Lučanah. Lučane so velik, lep trg. Po prevratu so pripadale nekaj časa naši državi. Prebivalstvo govori sedaj po večini nemško, vendar pričajo slovenska imena o njihovem prvotnem pokoljenju. Lučane j so se spremenile v veliko zbirališče ljudi. Prevladuje skoraj samo slovenska govorica. Tu vidiui, kako močan jo še tod naš živelj, vkljub trditvi nekaterih, da je meja nn tem delu relativno "kolikor-toliko pravična . Naši javnosti je znano, da je bilo v zadnjem času nekaj vehemonlnih napadov s strani Avslrije na našo državo. Nedavno je sani avstrijski zvezni kancler v Drosdenu zahteval Maribor »nazaj . In če bc skuša z gotovimi fanioznimi članki dokazovati, da je južna Štajerska (in celo Kranjska!) deutscher Kulturboden , potem bi si dovolili slaviti samo vprašanje, ali nismo mi bolj upravičeni govorili o slovenskem Kulturboden v Avstriji. Ob priliki, ko je bila proglašena Lipnica za mesto, so še celo nemški listi objektivno poročali o slovenskem poreklu Ipgn mesta, kjer se še danes kuže močni vpliv slovanstva. Iz Lučan je samo 12 km do Sv. Duha. Nikoli nisem slutil, da ju to tako krasna turistovska točka. O tem bi se splačalo prisali posebej. Na Sv. Duhu, ki šteje le malo hiš, ki pripadajo Jugoslaviji, poteka državna meja. Fenomenalni pojav, ki sem ga opazil, je nemška šola, ki sloji tik ob meji in kamor prihaja skoraj sama slovenska dcca. Ob tej priliki sem se seznanil tudi z ljubeznivim župnikom g. Rožmanom. Na moje vprašanje, kako da more obstojati la šola tako, skoraj izzivalno zraven našega teritorija, mi je dejal, da je bilo temu krivo razmejevanje, kjer ni bila odločilna narodnostna meja, ampak razvodja. Gospod župnik, ki je služboval tudi v avstrijskih Lučanah, domujc v teh krajih žc nad 30 let. Dobro mu je poznana zgodovina in razvoj teh avstrijskih Slovencev, o katerih vemo mi prav za prav le malo, čeprav so tako blizu nas. S prijetnim čuvstvom, da obiščom ob prvi priliki ponovno Sv. Duh, ta biser, dvignjen visoko nad neskončno mirnimi smrekovimi gozdovi. sem se poslovil od g. župnika. Kulturni obzornik Maše narodopisje Po prevratu se je narodopisno raziskovanje pri Slovencih živahno razmahnilo. Bil je pa tudi že skrajni čas, zakaj vojne in povojne razmere so j zamorile še zadnje ostanke naše folklore, ki že | blizu sto let nevzdržno izumira. Mariborski l aso- > pis: je jako mnogo storil za folkloro, gibal se >je na Štajerskem tudi »Naš dom" in v zadnjih letih smo dobili prve sistematične popise Štajerskih noš (Dr, F. Kotnik), hiš (F. Baš). Časopis je izdal Moe-derndorferjevo Ljudsko medicino med koroškimi Slovenci, prvo delo te vrste pri nas. Pri nas je dobilo narodopisno delo svoje ognjišče z ustanovitvijo etnografskega muzeja v Ljubljani. Ta je pod vodstvom dr. N. Zupnniča začel s sistematičnim delom na obširnem polju. Letos bo muzej praznoval šele svojo desetletnico, pokazati ima pa že obilo dela, nakupičenega v štirih letnikih svoje revije : Etnolog ki je zamašila pri nas znatno vrzel iu si je v kratkih letih svojega obstoja zagotovila priznanje širokega znanstvenega sveta, ne samo jugoslovanskega, nego ludi ruskega, poljskega. češkega, nemškega. Revija šteje med svojimi solrudniki univ. prof. dr. K. Oštirja. ki se z jezikoslovne strani bliža etnologiji (K predslovan-ski etnologiji Zakarpotja, Eluol. L, Veneti in Anti. Elnol. II., Japodi, Etno]. ITI., Predslovansko sobr zadrugar . donesek k praslovanskemu socialnemu sestavu), dalje rlr. M. Murka (Velika zbirka slovenskih narodnih pesmi z melodijami, E. III.), Nikola Zego (Ribolov na Donlem Dunavu), Sitno Trojunoviča (Mijnčko pleme), dr. M. Kus-Nikolaje-va (Votivt nerotkinja E. II, Hrvatski seljački barok. E. i 11, Nomadski motivi u jugosl. seljačkoj umetnosti E. IV), Dr. Nlk. Rndojčiča (Srpski Aba-gar E. IV), dr. A. Pavla (Odprla ognjišča v kuhinjah rabskib Slovencev E. IV), dr. R. Krissa (Volksreligioesc Opfergebraeuche in Jugoslavien E. IV), dr. F. Kotnika (Pogodba za dobavo lesu iz I. 1700 E. IV), dr. L. Ebrlicba (Razvoj etnologije in njene metode v zadnjih desetletjih E. III), dr. 1'. Skoka (Iz slovenačke toponoinnstiko K. lil), dr. N. Zupnniča (Antropološki očrt N. Pašiča E. I, 'I he Serb Settleinent in Ihe Macedonian Town Srb-čilte E. II, Antropološki karakter Jovana Cvijiča E. III, Reka Krak E. IV, številni referati o domači in inozemski etnološki literaturi), dr. S. Vurnika (Doneski k študiju slovensko nvbe E. L Slovenska peča E. II, Drobec k študiju slovenske ljudske plastike E, L Slovensko panjsko končnice E. III, Kmečka hiša Slovencev nn j užnovzhodnem-pobočju Alp E. IV, Študija o glasbeni folklori na Belokranjskem E. IV). V malo letih je Etnolog nanizal zelo veliko grndiva k študiju slovanske etnologije in Se posebej slovenske. Posrečilo se mu je združiti v svoj sotrudniški krog predstavnike skoro vseh panog, ki pridejo tu v pošte v. S lem se je zaokrožil v našo reprezentativno etnografsko revijo, katere delo Ireba, da vsi po močeh podpremo. Zadnji zvezek je nedavno izšel in' prinaša razpravo dr. Avgusta Pavla o odprtih ognjiščih v kuhinjah rabskih Slovencev. Z objavo te razprave smo Slovenci prvič znanstveno posegli v tisti napol pozabljeni količ tam ob Madžarih. Razprava je z več vidikov zanimiva. Ne samo, da nam odpira povsem nepoznan teren, služila bo tudi študiju ljudske arhitekture in zlasti dialektologijo ter nomenklature. Pridejanih ima lepo število slik v tekstu in pa zemljevid Prekinurja. Dr. M. Kus-Ni-kolajev sledi nomadske motive o srbohrv. kmečki umetnosti, dr. S. Vurnik pa jo načel pogluvje o slovenski glasbeni folklori, in sicer s studijo o belokranjski glasbi. Pridejani so ji številni notni primeri. Dr. N. Radojčič publicira srbski Abapar iz XVI. stoletja, ki se nahaja v studijski biblioteki v Ljubljani. Sledi kronika etnografskega muzeja v LJubljani in številni referati aktualnih etnoloških domačih in inozemskih izdanj zadnjih let. Naše etnografske revije bi moral po svojih močeh podpreti vsak zaveden Slovenec. Stev. 104. ......... Zgradba Trgovske akademije zagotovljena Blizu 10 let že teče akcija za zgradbo poslopja za Drž. trgovsko akademijo in Drž. dvorazred-no trgovsko šolo v Ljubljani., ki jo je pokrenilo Društvo Trgovska akademija v Ljubljani. Predsedniku Zbornice TOI g. Ivanu J e 1 a č i n u, ki kot predsednik društva agilno in žilavo vodi to akcijo, se je po ponovnih iu dolgotrajnih intervencijah pri kr. vladi v Belgradu končno posrečilo izpo-slovati, da je g. ministrski predsednik general 2iv-kovič odobril najetje posojila v znesku 4,700.000 Din pri Drž. hipotekami banki v svrho zgradbe omenjenega šolskega poslopja. Neumornemu prizadevali ju predsednika Jelačina se je posrečilo pridobiti ministra trgovine in industrije g. Juraja Demetroviča, da se je zavzel za izvršitev tega projekta, katerega uresničenje bo dalekosežnega pomena za strokovno naobrazbo našega trgovskega naraščaja in za razvoj naše trgovine specijelno v izgube kmetijstva radi nizkih cen Berlinski zavod za proučevanje konjunkture je ugotovil, da je kmetijstvo dobilo za svoje proizvode v preleklem letu ua vsem svetu za 20—25 milijard mark manj kakor v letu 1020, in sicer zaradi velikega padca cen. Upoštevati je sicer treba, da so Istočasno tudi cene onih industrijskih predmetov, ki jih potrebuje kmetijstvo, padle za netkaj odstotkov, vendar v znatno manjši meri kakor cene kmetijskih proiV.vodov. V inozemstvu so padle najbolj cene kmetijskih proizvodov v Italiji, na Poljskem, Madjarskem, v Kanadi iu Novi Zelandiji. V Nemčiji pa so se cene znižale v manjši meri. V splošnem se opaža, da so se cene kmetijskih proizvodov znižale posebno v državah, ki so odvisne cd izvoza. Deloma je to v zvezi ludi s tem, da so rastlinski proizvodi bolj parireditvi prikazali popolno revijo industrijske in obrtniške produktivnosti in podjetnosti, se bo naknadno došlim prijavljencem dodelil prostor ua ta način, da bc onim razstavljnlcem, ki so zahtevali velik'1 prostore, dodeli malo manjše. Obrni zbori: Zveza slovenskih zadrug 18. maja ob pol 11 v Delavski zbornici. Na dnevnem redu so poleg bilance tudi volitve uačelstva in dopolnilna volitev nadzorstva; Jurija grofa Thurilfkega jekiarna na Ravnah d. d. 3. junija ob pol 10 v pisarni dr. Leskovarja v Mariboru (bilanca 1880). Konkur/. je razglašen o imovini tvrdke Mi-dor[er ot ltlažič, trgo\ina v Novem mestu, roki 18. maj, 17. in 24. junij. Likvidacija: Prodajni zav od združeuih tov aru barv, d. z. o. z., Ljubljana. Potrjena poravnavo. Hmaj.s Apolonija, trgovka \ /.a .50 odstotkov. t P«ravnaln<> postopanj« je uvedeno o imovini 1'eruata Jvaaa, trgovca in posestnika v Črui pri Prevaljab, roki 11. in 0. junija. — Nadalje o imovini Pevca Franca, trgovca v št. Jerneju, roka 11. in 5. junija. Velika udeležba ivrdk na XI. ljubljanskem ve-lesrjmu. Lelcšnji XI. Ijubljau.-ki velenejeui, ki so bo vrSil («1 80. maja do K. junija, je. lako zaseden, da bo več tvrdk. katerim ne bi bilo mogoče dodeliti prostora v razstavnih zgradbah, razstavilo evojo proizvode ped solnčniki na prostem. Minister trgovino in indu-lrije g. Ju raj Deme-trovič jo blagovolil prevzeti častno predsedstvo XI. ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil ml 90. maja do K. juniju. Radio, d. d. Belgrad. Iz poslovnega poročila d. d. Radio Belgrad, posnemamo, da je ilevilo naročnikov naraslo v teku lanskega leta od 19.270 27.770. Tako so se tudi dohodki od naročnine zvijali na 4.4 milj. Din v primeri s 2.2 milj. Din v letu 1929. Upoštevati pa jc treba še, da ie bilo znatno število odjav. Na anketo družbe jc prišlo 35% odgovoiov, da so :>bonenli odjavili svoj apaiat iz finančnih razlogov. Samo 2.4X siučajev se nanaša na nezadovoljstvo s programom. Poslovno poročilo društva navaja, da so nove investicije izboljšale kakovost emisije, v prvi vrsti pa kvaliteto prenosov. Bilanca izkazuje, preteklo leto povečanie investicij od 3.7 na 3.4 mil. Din. Družba je imela lansko leto nekaj nad 70.000 Din čistega dobička. Ta dobiček pa sc bo uporabil za znižanie izgube iz leta 1929, ki jc znašala nad 2,134.000 Din. Upniki družbe so sc znižali od 1.3 na 1.1 milj. Din, istočasno pa so rezerve narasle od 0.2 na 0 5 milj Din. Sloveniji. Da se likvidira omenjeno posojilo, bo prepustilo Društvo Trgovska akademija« v dr-čavno last krasno stavbišče na vogalu Bleiweisove in Erjavčeve ceste, ki ga jc svoječasno kupilo s prispevki naših trgovskih in industrijskih podjetij m denarnih zavodov. Čim bodo izvršene nekatere formalnosti glede odobritve načrtov, ki jih je izdelal g. inž. šubic, je pričakovati, da se bo pričela z zgradbo poslopja, ki bo gotovo eno najmodernejših v državi, verjetno še tekom letošnjega poletja. S tem smo končno vendarle dosegli, da bo srečno zavržena velika akcija za zgradbo naše Drž. trgovske akademije v Ljubljani, za katero se je vložilo že toliko dela in intervencij in ki bi je brez požrtvovalnega in žilavega vodstva društvenega predsednika g. Ivana Jelačina ne bili izvedli gotovo še doh;o vrsto let. Največ abonenlov je bilo lani v Belgradu s 7.636, nato v Subolici s 2,285, Novem Sadu s 1.735 in Vel. Bečkereku s 906, Teritorialno pa se razdelc abonenti sledeče: Belgrad, Zemun in Pančevo 8.793, ostala donavska banovina 15.148, drinska banovina 2.002, moravska 720, vardarska 462, z.et-ska 409 in dela vrbaske in primorske banovine 235. Znižanje diskonta v Newyorku. Federalna rezervna bauka v Newyorku je znažala svojo dis-kontno obrestno mero od 2 na \'i%. Finančni krogi smatrajo, da ima to znižanje inflatorično tendenco. Borza Dne 8. maja 1931. Denar V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizprenienjeni. Promet je bil srednji, najznalncjši v devizi Newyork. Vse zaključene devize je dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2283.50 bi., Berlin 1352—1355 (1353.50), Bruselj 788.87—791.87 (790.37), Budimpešta 091.36 bi., Curih 1095 lil., Dunaj 798.07—801 07 (799.57), London 276.38 bi., Newyork 56.61—56.81 (56.71), Pariz 222.13 bi., Praga 167.91 — 108.71 (108.31), Trst 297.36-297.51. Zagreb. Amsterdam 2283.50 bi., Dunaj 798.07 -801.07, Berlin 1352-1355, Bruselj 788.37-792.37, Budimpešta 789.86—792.86, London 275.98—276.78, Milan 290.382— 298.382, Newyork ček 56.61—56.81, Pariz 221.13-223.13, Praga 167.91-168.71, Curih 1093.50-1096 50, Stockholm 15.29 bi. Skupili promet brez kompenzacij 8.7 milij. Belgrad. Berlin 1352-1355, Bruselj 78S.87-791.87, Budimpešta 9S9.86—992.86, Curih 1093.50 — 109f>.50, Dunaj 798.07-801.07, London 275.98-276.78, Newyork 56.61—56.81, Pariz 221.13—223.13, Praga 107.91—168.71, Trst 290.36-298.36. Curih. Belgrad 9.1340, Pariz 20.285, London 25.2425, \ewyork 518.90, Bruselj 72.175, Milan 27.1075, Madrid 53.25, Amsterdam 208.525, Berlin 123.60, Dunaj 73.03, Stockholm 139.15, Oslo 138.95, Kopcnhagen 138.95, Sofija 3.76, Praga 1537, Varšava 58.15, Budimpešta 90.5325, Atene 6.73, Carigrad 2.4025, Bukarešta 3.09, lieliingfors 13.06. Vrednostni papirji Državni papirji so ostali v glavnem neizprenienjeni. Tendcnca je bila neenotna. Promet je bil v /agrebu zabeležen samo v vojni škodi, in sicer jc bila zaključena proinntna |x> 420, Nekaj več prometa je bilo v Belgradu. Bančni papirji so ostali neizpremenjeni in jc bila zaključena Poljobanka po 52. Unionbanka pa po 174. Narodna bauka beleži zaključek v Belgradu po 7750, v Zagrebu pa no 7870. ludi industrijski papirji so ostali v Zagrebu neizpremenjeni. Zaključena je bila edino Drava po neizpremcnicnem tečaju. '235. V Ljubljani je bila zaključena Kranjska industrijska po čvrstem tečaju 314. Ljubljana. Bler. pos. 93.25 bi., 1% Bler. pos. 83 bi-, Celjska 150 den., Ljublj. kred. 120 den., Praštediona 920 den.. Kred. zavod 100-170. Vevče 120 den.. Stavbna 40 den., Kranj. ind. zaklj. 344, Ruše 220 den. Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 88— 38.50. agrarji 51 den., vojna škoda ar. in kasa 426—427 (420). 12. 425.50-426.25, 8% Bler. pos. 02.625-93, 7",, Bler. pos. S2.025—83, 7% pos. Drž hip. banke 84.50 den., f>% begi. obv. 66.50—67, Tob. srečke 22—25, Srečke Rdeč. križa 40 den. Bančne dcinicc: Hrvatska 50—60. Poljo 52-53 (52). Kreditna 119— 124. Union 174-176 (174). Jugo 73—74, Lj. kred. 120 den.. Medjunarodna 07 den.. Narodna 7850-7900 (7870), Obrtna 36 den., Praštediona 928-935, :.rbska 187—190, Zemaljska 140-143. Industrijske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttinann 128—131, Slaveks 25—33, Slavonija 200 den., Danica 81-85, Drava 235-237 (235), Sečeiuuu Osjek 290 - 295, Osj. Ijev. 215 den.. Brod. vacr. SO den., Union 70 d., Vevče 120 den.. Isis 45 den., Ragusea 350—380, Oceania 180—194, |.-,dr. ulov. 510-520, trboveljska 304 -307. Belgrad. Narodna banka 7750 (5 kom.), 7",; inv. pos. 88—89, agrarji 51—52 (140.000), vojna škoda 425.50-426.50 (1250 kom.), b% begi. obv. o7 (20.000), 1% pos. Drž. hip. banke 85—85.75. Notacije državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 81.25—82, Newyork: S"o Bler. pos. 91.50-92, 7% Bler. pos. 81.25-82, 1% pos. Drž. hip. banke S5-S5.50. Dunaj. \Viener Bankverein 16.05, Creditau-stalt 45.20, Escompteges. 155, Union 2.50, Mundus 130, Alpine 1770, Trboveljska 37. Lcvkam 3, Rima Murany 45.85. Žifni fra Položaj na žitnem trgu je ostal danrs popolnoma neizpremenjen. Ravno tako tudi cene Novi Sad. Koruza bač.. sr. 102—104, bač., sr. ladja Donava, Sava 100—102. Vse ostalo neizpre-menjeno. Promet: 2 vagona pšenice, 40 vagonov koruze. 4 vagone moke, 2 vagona otrobov. Tendenca stalna. Sombor. Pšenica bač. potiska šlep 80 kg 135 — 190. bač. okol. Novi Ssd 78-79 kg 170.50-172.50, gbč. 79-80 kg 180—185, sr., slav. 7S kg 162.50 -167.50, koruza bač. 102-104, bač. maj 102.50-105, bač. Donava šlep 102—105, moka bač. 0 g, 0 gg 255-265, št. 2 225—235, št. 5. 205 215, št. 6. 1<)5 —205, št. 7 160—165, št. 8. 135-140. Vse ostalo ne-izpremenieno. Tendenca stalna. Promet: 86 vag. Budimpešta. Tendcnca ustaljena. Promet minimalen. Pšenica mai 15.32- 15.35. zaklj. 15.32— 15.33, junij 15.19—15.21. zaklj. 15.18—15.19, rž maj 13.90—14.05, zakli. 13.95—14, koruza maj 13.98— 14.10, zakli. 14.10-14.11, julij 14.04-14.29, zaklj. 14.24—14.20, avgust 14.30, tranr. maj 11.30, zakli. 11.30-11.35, julij 11.55-11.57, zaklj. 11.48-11.51. Živina Svinjski sejem v Mariboru. Pripeljanih je bilo 558 svinj, 1 ovca in 2 kozi. Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari 60—80 Din, 7—9 tednov 100—150, 3—4 mesece 200—250, 5 do 7 mesecev 350—400. S do 10 mesecev 450— 500, 1 leto 600—750 Din. 1 kg žive teže 6—8 Din, 1 kg mrtve 9—10. Ovce 80 Din, koze 180 Din. Prodanih je bilo 254 svinj, 1 ovca in 1 koza. Šport Kako bo jutri izpadlo? Morda ni*o slovenski športniki še nikdar tako težko pričakovali rezultatov, kakor jih pričakujejo za jutrišnji dan. Jutri namreč stopita oba najboljša slovenska nogometna klub* ASK Primorje in SK Ilirija na novo pot, ki naj prinese slovenskemu nogometnemu športu prepotreben ugled v naši državi. Ne da se tajili, da posebno Hrvati nič kaj ugodno ne cenijo slovenskega nogometa. V to so deloma upravičeni, kajli takrat vedno, ko jc bilo treba kaj dokazati in pokazati, so na*i fantje zatajili. Jutri torej bodo tudi slovenski klubi pričeli z liginim tekmovanjem. Ilirija, naš najstarejši klub, gre v Zagreb, kjer nastopi proti Concordiji. Primorje pa bo na svojem igrišču sprejelo zagrebški Hašlc. Ali se bo posrečilo našim fantom to, kar želijo slovenski športniki brez vsake izjeme. Kadar je sila največja, tedaj Slovenci držimo skupaj kot eden. To sc je že neštetokrat pokazalo. Mnogi, ki niso naklonjeni športu, so sc često skoraj zgražali radi divjaškega vedenja, ki so ga pokazali nekateri gledalci na naših tekmah med Ilirijo in Primorjcm. Bilo je to res sovraštvo, ki ga ni mogel odobravati noben pameten človek. Jasno jc pa postalo vsem, da ima od tega medsebojnega prepira škodo le slovenski nogomet. F.no je gotovo, najboljše sile in moči smo izgubili prav v tej čudni gonji. Pa prikipela je sila do vrhunca. Že pri prijateljski tekmi Ilirija—Cradjanski so gledalci brez izjeme podpirali domače moštvo pri lažki borbi, ki naj bi vsaj nekoliko doprinesla koristi našemu nogometu. Zgodilo se jc ono, kar ne bi nikdo pričakoval. Naše občinstvo se je zavedlo svoje športne dolžnosti in nastopilo je enotno nu igrišču, t.c to samo nam daje mnogo vere in nade k prospehu in napredku slovenskega športa sploh. Poleg tega pa sta Primorje in Ilirija z vestnim treningom in pripravami tudi porok, da sta naša reprezentanta storila vse, kar jc bilo v njih moči. Ali bomo zmagali? Nekoliko težja naloga čaka vsekakor Ilirijo, ki bo na tujih tleh in pred tujo publiko nastopila napram lanskemu državnemu prvaku. Naši fant;« bodo morali napeti vse sile, pokazati vse svoje znanje. V tem slučaju morda pričakujemo tesen rezultat v korist Zagrebčanov. V Ljubljani pa bo hotel Hašk zmagati. To preprečiti jc težka naloga, kajti Hašk slovi kot eno najboljših moštev v naši državi. Zaupamo pa Priraoriu in mu to nalogo prepuščamo z željo, da si priborimo obe točki. V koliko smo imeli prav, pa nam bodo pokazale tekme same. Tedenski pregled inozem. športa Na kontinentu najvažnejša nogometna tekma se jc odigrala na Dunaju med avstrijsko in ogrsko reprezentanco, Rczullal 0:0 odgovarja igri obeh moštev, ki sta bili sicer požrtvovalni, toda neraz-polo?eni. Ker štejo tu tekma med borbe za internacionalni pokal, se jc izpremenila tabela le v prid Ogrske, ki vodi sedaj s 4 točkami. Slede lta!ija(3), Avstrija (3), Češkoslovaška (I) in Švica (1). V Amsterdamu pa sta se borili pred 38.000 gledalci Belgija in Holardska. S 4:2 je zmagala Belgija. Zelo nepričakovan rezultat, kajti Iloland-ska ni slaba in je pred kratkim dosegla napram Nemčiji rezultat 1 : 1. Nič čudnega ni, da sc sedaj poteguje tudi Belgija z.a to, da bi smela igrati z Nemčijo meddržavno nogometno tekmo. Na Češkoslovaškem je stopila prvenstvena borba profesionalnih klubov v odločilni stadij. Kdo bo prvi in drugi? Ta dva namreč bosta potem zastopala Češkoslovaško v borbi za srednjeevropski pokal. 5iihajajo pa v poštev Slavia, Sparta in Bohemians, ki je baš v tej sezoni odličen. Sparta je šele sedaj v pravi formi, kar dokazuje njena zmaga z 2 : 1 nad češkoslov. prvakom Slavije, ki se jc odigrala na 1. maja pred 35.000 gledalci. Na Ogrskem so počivali, ker so imeli tc^mo na Dunaju. Prvenstvena borba pa se bliža koncu in v 2 ali 3 tednih bomo že lahko določnejše napovedali novega ogrskega prvaka. Ujpest, ki ima sicer 31 točk, ima letos zelo nevarnega konkurenta v Hungariji (29 točk). Ta dva imata največ nade na osvojitev ogrskega prvenstva. Drugi klubi jih najbrže niti dosegli ne bodo, kajti trctjcplacirani Bocskay ima le 24 točk. Najbolj vroča prvenstvena borba pa jc v Italiji, Tu gre za žive in mrtve. Kakor nepremagljiva stojita na čelu prvenstvene tabele Juventus (44 točk) in Roma (41). In koliko časa žel Stalna forma teh dveh moštev je čudovita. Od zmage do tma^ hitita. To pot je Juventus na vročih rimskih tleli premagal z 2 : 1 Napoli, dočim je Roma doma odpravila Livorno kar s 7 : 1. Znano je, da traja v Italiji prvenstvena borba tja do konca julija. Dolgo je še, morda bodo Bologna (36), Genova (36) ali Napoli (33) dohiteli prva dva ali pa celo prehiteli. Trdimo pa lahko, da je Juventus, odnosno Roma danes resnično najboljše moštvo Italije. V Nemčiji še niso določeni prvaki posameznih pokrajin, ki bodo vojevali med seboj borbo za nemško prvenstvo v nogometu. Zelo nepričakovano pa je Nemce zadela vest, da so v tekmi za Davisov pokal napram Južni Afriki podlegi s 5 : 01 Nemci sicer niso mogli postaviti svojega najboljšega moštva, toda kljub temu so računali s svojo zmago najmanj z rezultatom 2 : 3, Sedaj pa tak preobrat. — Zalo pa se je tembolj proslavila Češkoslovaška, ki je s 3 : 2 odpravila Špance v igrah za Davisov pokal. še nekaj! Senzacija mora biti, zato poskrbe Američani, ki bodo letos priredili na dveh krajih borbo za svetovno boks-prvenstvo. Znano je, da Schmeling ni hotel ustreči nevvyorški boks-komi-siji, ki jc hotela, da bi se Schmeling boril s Shar-keyem ne oziraje sc na doslej prepovedane udar-cc. Zato so Schmclingu pri zeleni mizi odrekli pri-sojeno mu že prvenstvo v boksu in odredili, da bo 10. junija v New Yorku borba med Sharkeyem in Carnero, ki naj določi novega svetovnega prvaka. Tako jc sklenila newyorška komisija. V Ohio pa jc tamošnja hoks-komisija odredila, da naj se dne 3. julija spoprimela Maks Schmeling kot lanski svetovni prvak in Young Stribbling za naslov letošnjega svetovnega prvenstva. Tako bomo imeli letos kar dva svetovna prvaka. Amerika ie pj<' dežela čudežev, toda kar delajo z boksnim športom, je pa že preveč. Bomo še videli, k*ko «e fco to izteklo. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE DRAMA. Začelek ob 20 Sobota, S>. maja: PRI BELEM KONJK KU. t.jud ska predstava po znižanih cnab. Izven Nedelja, 10. maja ob 15: SLEHERNIK, predstava v operi. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Ob 20: TRIJE VAŠKI SVETNIKI. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 9. maja: SNEGURCICA. Red E. Nedelja, 10. maja ob 15: SLEHERNIK, dramska predstava. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. — Oh 20: OJ TA PRI ftMENTANA LJUBEZEN. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Naznanilo Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem preselil ključavničarsko obrt iz Gradišča v Gregorčičevo ulico štev. 5, ali Rimsko cesto štev. 4 — ter se vljudno priporočam. Imui kralj. ■gSjSeSfii 5. - M*" S6- ^ejs« ^ M s s^ifs "o £ -s ~ ta Si« -£3© Z E «< -.?r .. o_ E.SŠigS* fp.SdS — t ® > " S ~ - ;5?QS? .5 i I § m * S . > — . ii n u M > .5 a> a > .£ > . . «2o I e S .. _ .515 I i -G H ® 45 o 3 o C * -J . — >• e> * O Sj " 5 „ ■S: ^ Za, ■»3 a o 5 > CB —3 «4: ' »O .r c Earl Derr Biggcrs: Kifajčeva papiga 56 ^Sč I Ko jo odšel, sta Chun ln Bol) Jedla v kuhinji ter nato preiskava la dalje. Kajpada, no do bi so jima bil trud izplačal. Ob »tirih popoldne je bil Hollev že nazaj. Privedel jo s seboj šibkega in zanemarjenega mladeniču: tistega, ki je v Dattel Cily prodajal zemljišča. Charlie Chan sc je obzirno umaknil, da bi Eden pozdravil gospodo. Ho11oy jc predstavil svojega spremljevalca, gospoda De Lisičja. Se žo poznava!« so je nasmehnil Bob. Saj sle me hoteli zadnjič pregovoriti, naj bi kupil golo puščavsko parcelo?« Da, da! In nekega dne, gospod, ko se bodo ljudje ruvall za dragocena zemljišča, si bodo pulili z bučo vsak las posebič — od žalosti, ker se niso pravočasno poprijel! prilike! : >Prlvedel sem s seboj gospoda De Lisičja, jc pojasnil časnikar, : ker morate tudi vi slišati zgodbo, ki jo je meni povedal. O večeru ono srede. »Gospod De Lisic najbrž ve, da jc to zaupna zadeva? Miotovo! jc zagotavljal mladenič. Will mi jc vse povedal. Ni se varn treba vznemirjati. Madden in jaz si itak nisva dobra — po njegovem ravnanju z menoj.« »Ste ga li v sredo videli?« »Ne, to pa nc. Pač pa sem videl nekaj drugega. Okrog sedmih, ko sent ravno hotel zapreti svojo pisarno, sc jc pred mojimi vrati ustavil velik avto. Majhen človek je Sofiral, drugi je sedel v vozu. .Dober večer', je zaklical mali. ,Ali bi mi hoteli po- vedati, prosim, vodi li ta pot na Maddonovo farmo?' Povedal sem mu, naj vozita kar naprej — na desno. Tu se jc vmešal mož, ki je sedel v avlu. ,Kako daleč jo še?' jc vprašal. ,Le pusti, Jerrv', je prekinil mali. ,Bom že jaz opravil!' Nato je pognal in odpeljal. Kakšen pa je bil?< Droban, bled — brez barve, ustnice skoraj sive. Govoril je prijazno in izbrano, kakor kak učenjak. Pa drugi mož v avtu?<; V temi ga nisem mogel spoznati, Aha! Kedaj ste pa Maddena srečali? Boste takoj čuli. Doma sem začel premišljevali. Kakor kaže, je Madden na farmi. Pa sem se zmislil. Kupčija zadnje čase ni bogvekako sijajna — Florida nam odžre najboljše odjemalce — pa sem si mislil: Kaj, ko bi poskusil z Maddenom? Ima denarja ko smeti. Zakaj ne bi poskusil zainteresirati ga za Dattel Cily? Napotil sem se torej na farmo v četrtek zjutraj na vse zgodaj. Kedaj približno? .Bilo je malo po osmih. Ropotal sem po veznih vratih, pa mi ni nihče odgovoril. Pokljukal sem; bilo je zaklenjeno. Hodil sem okrog hiše. Vse prazno. Nikjer ni bilo žive duše.c Nikogar ni bilo?« je začuden ponovil Bob. >Nobenega živega bitja razen kokoši in puranov. Tn papiga, ki je tuhtala na drogu. ,No, mali sivčok?' sem ga nagovoril. ,Ti prokleti cigan!' me jo začel no glas zmerjati. Vprašam vas: Ali se spodobi tako sprejemati poštenega posredovalca zemljišč? Ne... Ne smejajle se .. .<" »Toda Madden?< »Prav v tistem hipu je s tajnikom pri vozil na dvorišče. Takoj sem ga spoznal po slikali, ki sem jih videl. Bil je videti utrujen in nasajen in neobrit jc bil. ,Kaj počenjate tukaj?' me je nahrulil. — ,Go^-pod Madden,' sem dejal, ste li že kedaj pomislili, kake možnosti se vam tukaj nudijo?' in sem začel razlagati. A nisem prišel daleč. Prekinil me jc ter me začel obdelovati. No, rečem vam ... Kaj takega sc mi še ni zgodilo. Psoval me jc s priimki — kakor kak sejmar-ski voznik. Pobral sem se, kakor polit kužok.« Kajpada ostane to med nami. Pač pa smem dodati: Ce bi se kedaj odločil, da bi se naselil v puščavi, bom rad mislil na vas. Za sedaj seveda me pa tak načrt kaj malo mika.c De Lisle se je zaupljivo sklonil k njemu: . Za božjo voljo, ne povejte tega nikomur v Eldoradu, Je šepetal. »Toda včasih si sam zaželim, biti zopet v dobrem, starem Chicagu.c Bi li hoteli malce počakati zunaj, dragi De Lisle? je predlagal Hollcy. Razumem. Pojdem do svoje prodajalne, da vidim, ali vodomet še teče. Tam me dobite. Mladi mož je odšel. Namesto njega je vstopil Charlie Chan. Sto li vse čuli? je vprašal Bob. Seveda! To je zelo zanimivo!« Na pravi sledi smo!« je modroval \Vill Hollev. Delaney je v sredo ob sedmih zvečer prišel na farmo, in sicer s spremljevalcem. Prvič nastopa četrti igralec v naši drami. Vse se mi zdi, da jo bil to najbrž profesor Gamble. V tem sem se domislil: Tudi v nedeljo zvečer je pač nekdo moral priti po Phil Maydorfa k doktor VVhitcombovi... Ali je bil to tudi Gamble?c Chan je prikimal. »Mogoče. Dotični je vedel, da se je vrnil Louic. Ko bi mogli dognati...« Skoz morske globine in zračne višine Nautilvis" in „Grof Zeppelin" odhajata na sever Med ameriškim Hearstovim časopisjem in Zeppelinovo zrakoplovno družbo so te dni slednjič podpisali dogovor o skupni ekspedi-ciji na severni tečaj v znanstvene svrlie. Eks-pedicija naj sodeluje z ekspedicijo sira \Vil-kinsa, ki se odpravlja na isto pot s podtnor-nikom »Nautilom«. »Grof Zeppelin in »Nau-tilus« naj se snidela, če mogoče, prav na tečaju. Zeppeliuova ekspedicija ima predvsem namen dognati, v koliko je zrakoplov sposoben, da prenaša v polarne kraje znanstvene ekspedicije ali išče pogrešane ekspedicije in jih rešuje ali slednjič ekspedicijam, ki so na potu, prinaša živila in drugo pomoč. Za vse slučaje vzame »Grof Zeppelin« s seboj popolno polarno opremo. S »Zeppelinovo« ekspedicijo pojde 8 do 9 znanstvenikov in arktičnih raziskovalcev, med njimi tudi ena ženska. Zastopane bodo Nemčija, Amerika, Anglija in Sovjetska Unija. S posadko vred l>o na Zeppelinu ; približno 45 oseb. Svoje opirališče bo imel Grof Zeppelin« na Franc Jožefovi deželi, od koder ho startal šele tedaj, ko bi imel Nautilus do tečaja še dva dni poti. Sodijo, da se bo to zgodilo približno sredi julija. Wilkinsov »Nautilus« je zgrajen in opremljen tako, da ho mogel biti — vsaj po človeški sodbi — kos vsem možnim oviram ;.n pripetljajem na svoji drzni vožnji. Jambor na rilcu se da poljubno premikati in bo v slučaju potrebe učinkoval kot odhijač. Potem ima dva teleskopu podobna svedra, s katerima bo mogoče prevrtati led in dovesti na ladjo svež zrak, ako bi morali kdaj predolgo ostati pod vodo. Podvodne luči bodo razsvetljevale polarno morje, tako da bo mogoče ugotoviti debelino ledu. Nad krovom se bodo Ločila narobe obrnjena sanišča, da bo mogla ladja gladko drseti tik pod letom. Podmornik ima dvojne stene. Po predvidenem načrtu bo plul - Nautilus: redno 18 ur pod vodo, ti ur pa na površini. Pričakujejo, da bo v poletnih mesecih dovolj plovnih kanalov v ledovju. Strokovnjaki računajo, da je površina polarnega morja poleti do 60 odstotkov pokrita z ledom, 40 odstotkov pa je prostih ledu. Akcijski radij podmornika znaša '220 kilometrov. Nepretrgano pa nameravajo pluti pod vodo največ 100 kilometrov, da štedijo akumulatorje. Na vsakih 10 km upajo zadeti odprto morje. Pod vodo bodo pluli le z brzino pešča, to je približno 6 km na uro, tako da bo mogoče ladjo vsak hip na mah ustaviti. Teoretično je tako vse natančno premišljeno, kako ho v praksi, je pa seveda drugo vprašanje. Na vsak način se junaški udeleženci zavedajo, da tvegajo na tej vožnji življenje. Za vse slučaje ima ladja na krovu vse zasilne pripomočke: zložljive čolne, sani, živež in po- i jamo obleko. Ekspedicija na »Nautilusu« sestoji iz sa- ! mik Američanov; Evropo zastopata satno dva znanstvenika: švedski prof. Harald U. Sver- ; drup, ki načeluje znanstvenemu štabu, in znani nemški polarni raziskovalec dr. Bernhard Villinger. Ekspedicija ima predvsem namen ugotoviti, v koliko je podmornik uporaben za potovanje v arktične kraje. Raziskovala bo oceano- j grafske razmere polarnega morja, skušala ugotoviti morebitne morske tokove, vulkanske otoke itd. Dalje bodo skušali s pomočjo težin-skili meritev ugotoviti natančno obliko zendje in enakomernost zemeljske skorje. Izvršiti nameravajo tudi razna zdravstvena raziskavanja. Posebno pozornost bo ekspedicija posvetila enemu najvažnejših arktičnih problemov: ustanovitvi meteoroloških postaj v arktiku, s pomočjo katerih hi se moglo šele prav razviti vremenoslovje in vremensko napovedovanje. Stremljenje gre za tem, da bi se po vsej severni polobli razpletlo gosto omrežje vremenskih postaj in bi prišli na jasno, kako nastajajo cikloni v arktiku. »Grof Zeppelin« je n. pr. svoj čas pri Novi Eundlandiji zašel v strašen orkan, katerega ni bila napovedala nobena vremenska postaja. Sploh bodo znanstvena raziskavanja ekspedicije tudi velikega praktičnega pomena za svetovni promet in gospodarstvo. Po načrtu bo »Nautilus« dne 10. junija dospel v zadnjo ameriško luko v Adventskem zalivu; dne 15. junija pa odrine na pot čez in skozi Atlantik. Do severovzhodne grenlandsKe obali bodo pluli po površini. Potem pa bodo deloma pod vodo deloma na vrhu prodirali proli tečaju, potem pa krenili proti Alaski v Port Barrow: Če bi na prvem delu poti naleteli na nepremagljive težave, jo bodo udarili naravnost skozi Beringov preliv na Alasko. Ekspedicija upa, da bo do konca avgusta ali v začetku septembra na vsak način dospela na Alasko, odkoder se skozi Panamski kanal vrne v Ne\vyork. Ni pa seveda izključeno, da bi morala prezimiti v arktiku in se spomladi napotiti proti obali, kamor bi v tem dospela pomoč. Otroiki spomenik na Japonskem. Pri velikem potresu, ki je divjal leta 1923 na Japonskem, je našlo smrt tudi okrog 5000 šolskih otrok. V spomin na '.e žrtve so v Tokiju postavili krasen spomenik, ki nam ga kaže naSa slika. Zgoraj jc upodobljena skupina otrok, ki se obupno bore proti smrti, ki jim grozi od zadušenja. Glen Kidston, smrtno ponesrečeni slavni angleški letalec. Te dni se je ob priliki letalske nesreče v Natalu v Južni Afriki smrtno ponesrečil angleški letalski milijonar Glen Kidston, ki je pred kratkim postavil na progi London—Kapsko mesto nov rekord. Rabil je 6 dni in pol. Britsko srebro Henry Wells, moskovski dopisnik lista »Chicago Tribune« poroča o komični zadevi, ki se je izcimila iz svečane pojedine v. MoskvL Sovjetska vlada je pogostila vse inozemske poslanike in izkazala izredno gostoljubnosL A britski poslanik sir Owey je nenadno ugotovil, da krasi vse srebrne nože, vilice in žlice grb britskega poslaništva v Petrogradu. Kakor znano, je bilo slednje oplenjeno po sovjetskem prevratu leta 1918. Poslanik ni hotel motiti prireditve, a čim se je vrnil domov, je zunanjemu komisarju Litvinovu poslal uradno pismo z zahtevo, naj mu vrnejo ukradeno britsko lastnino. Litvinov je takoj ugotovil, da je vsa namizna srebrnina lastnina sovjetske vlade in poslaniku priporočil, naj sodnijskim potom dokaže svoje pravice. Dodal je tudi, da bo sodnija najbrž zavrnila tožbo, ker tvori revolucija izhodišče vse sovjetske justice! Največji premični most na svetu. V rudniku Golpa, ki je last podjetja »E!ektro-Werke A.-G.« so te dni prvii stavili v pogon 400 metrov dolg premični most, ki jc največji le vrste na svetu. Služil bo za odstranjevanje oeska, ki leži nad rjavim premogom. pred kratkim pripetil v neki bolgarski vasi blizu Sofije: ^ Dedu Vetji je polagoma pomrla vsa velika družina, tako da je ostal slednjič čisto sani v hiši. Nikogar ni imel, s komer bi se bil pogovoril in razvedril; edini živi bitji, ki sla še živeli z njim pod eno streho, sta bila oba bivola, s katerima je obdeloval svoje polje. Njima je ded poklanjal vso svojo ljubezen, z njima je kramljal, njima zaupal, kar mu je težilo srce. Potem je prišel dan, ko je starčka stisnila bolezen in ni mogel več vstati. Usmilil se ga je neki sosed, mu stregel in oskrboval tudi njegova bivola. Živali sta kmalu opazili, da hodi krog njiju tuj človek in sta se pri delu le neradi pokorili njegovim poveljem. Nekega večera je eden bivolov predrl ograjo, ki je predstavljala hlev, in z glavo šiloma odrinil edina vrata, ki so vodila v kočo. Tnko je dospel do svojega bolnega gospodarja in mu začel veselo lizati roke in obraz. Kmalu nato je stari Velja umrl. Po davnem običaju so naložili njegovo krsto na voz in vpregli vanj domača bivola, da sta peljala svojega mrtvega gospodarja na pokopališče. Zdelo se je, da bivola umetn to svoje zadnje delo za svojega gospoda, kajti vso pot sla žalostno mukala in ječala. Ko sla se po pogrebu vrnila, nista hotela bivola več jesti ne piti ne delati, in nekega dne so našli starejšo žival pred pragom koče mrtvo. Novi sovjetski komisar za justico. Glavni sovjetski državni pravdnik Krylenko, javni toiitelj v večini političnih proccsov v Rusiji, je bil pred kratkim imenovan za ljudskega komisarja za pravosodje. Indijski hrošnjarji na Angleškem londonski lisli veliko pišejo o Indijancih, ki krošnjurijo v Lancashiereti. Kakor naši Dal-matinci hodijo po vaseh in prodajao po izredno nizki ceni različno blago. Ponujajo za po-! lovično ceno različno svilo in kotenino angleškega izvora. Vse lo blago so pripeljali iz Indije, kjer domačini vsled Gandijeve propagande nočejo kupovali angleškega blaga. Velikanska skladišča so bila na dražbi razprodana za slepo ceno. Krošnjarji, ki vozijo te velike zaloge v druge britske kolonije in na Angleško. prav dobro zaslužijo. Posebno velikoi krošnjarjev se je prikazalo v okolici Boltona, kjer se nahajajo znane prcdilnice za izdelovanje svilnatega blaga. Krošnjarji prodajajo svilene rute boltonskega izvora po 2 in pol šilinga za kos, dočim jih nudi tovarna sama trgovcem na debelo po 7 in pol šilinga. Prebivalstvo in tudi male trgovine rade kupujejo pri Indijancih, dasi je nastopil angleški tisk zoper to kupčijo. Blago, ki je potovalo V Indijo in nazaj, je renejše nego v domačem kraju 1 To je zopet ena izmed nesmiselnosti med narodnega življenja. Prve izvirne slike o uporu v republiki Honduras. Zgoraj levo: Oboroženi civilisti gredo v boj proti vstašem. Desno: Colindres, predsednik republike Honduras. Spodaj levo: General Gregorio Ferrera, ki vodi vstaše. Desno: Ameriški mornarji se izkrcavajo v Nicaragui, da, če bo treba, prestopijo mejo in iiitijo tamkajšnje ameriške državljane. Vojska stotisoč delavnih rok v Bolgariji Leta 1920. so Bolgari sklenili zakon, s katerim so uvedli obvezno delo: oO.OOO mladih Bolgarov — prav toliko, kolikor sme po določbah mirovnih pogodb znašati bolgarska armada — mora biti stalno v službi države za javna dela. Zakon so začeli izvrševati leta 1921.. tako dn obhaja letos nrvn desetletnico svojega obstoja. Ali se je obnesel? Preden odgovorimo na to vprašanje, ne smemo prezreti domneve ali očitka, da so hoteli Bolgari pod naslovom »trudove povinosti« ojačiti svojo armado za 50.000 mož- Dejansko so »trudovaki< vojaško organizirani, imajo svojo uniformo in stanujejo v barakah v skupnih taborih. Tudi hrano dobivajo od države. Mezda je skrajno nizka in ne more veljati kot običajna odškodnina za delo. Trudovake redno vežbajo v telesnih vajah in pohodih. V trudovački armadi so Bolgari gospodje in ukazovalci, cigani in Turki, ki jih je približno ena tretjina, pa robotniki, vprežna živina. Pri vsem tem pravijo, da Turki in ri-gani raje služijo tlako državi nego Bolgari, ker vedo ceniti dobro obleko in hrano, ki jo dobe kot trudovaki. Delovna obveznost traja eno leto in vpokličejo vsako leto po 50.000 obvezancev. Kaj Je tedaj ustvarila ta armada v 10 letih? Poznavalci Bolgarije pravijo, da o tem delu ni veliko videti. Cest® in železnice so še vedno zelo pomanjkljiv! in pred samo Sofijo rjavi in trohni šc na stotine razstreljenih in pokvarjenih lokomotiv in vagonov. Ta slika iz minule vojne naj bi sicer menda bila demonstracija proti mirovnim pogodbam... a vendar napravlja predvsem vtis nemarnosti. Pač pa so se trudovaki dobro obnesli pri obnovi potresnega ozemlja pri Cirpanu (potres na katastrofa leta 1925). Z njihovo pomoči je Bolgarija izpopolnila cestne zveze s Plov-divom. Burgasom in Varno, zgradila in izpopolnila nekaj železniških zvez; posebno pa je mogla le s pomočjo obvezneca dela urediti pri Sofiji velikopotezno letališče in ca zve-zati z glavno železniško progo ter velikimi cesti m i. Zvesta bivola O pasji zvestobi je znanih mnogo primerov iu dasi ludi med psi ne manjka izrodkov, se psom na splošno priznava lepa lastnost zvestobe do gospodarja. Tudi konjeva vdanost gospodarju je znana. Da bi bilo pa tudi govedo, in celo nerodni in kocasti črni bivol sposoben posebne vdanosti in zvestobe do gospodarja kdo je še to slišal? In vendar je tudi to mogoče, kakor priča naslednji slučaj, ki se je Chevrolet Sedan je povsod „bon ton Fi sli k • • e r j e v e Karoserije odličen šestcilinclrski motor ....oboje vam daje Chevrolet po presenetljivo nizki ceni — T rELIKI uspek Clievroleta je lakko pojasniti. Ze leta je namreč dajal mnogo več za ta denar kakor katerikoli drugi voz njegove cene. In zdaj evo vam nove serije 1931: devet krasnili modelov, sami prostorni, razkošni vozovi. V tej seriji se doke avtomobili za vsak okus in za vse zakteve. Fisker je ustvaril mojstrske karoserije, z moderno in prostorno notranjostjo, v barvali, ki se čudovito skladajo z značajem vsakega modela. Razen svoje mikavne zunarosti imajo vsi ti vozovi priznano Clievroletovo odliko : šestcilindrski motor, ki ga je družba General jMLotors neprestano izboljševala — od tistega trenutka, ko so njeni teknični s o trn dni ki ŠPORTNI VOZ. Ta graciiozni model je najlepšt pri- 1 1. 1 11 1.11 mer elegantnosti Chevroleta 1931. Prostorni zasilni dognali, da je za sodobne avtomobilske sedež vam daje možnost, da povabite s seboj š kate- v .1. 1 t . rega prijatelja. Voz je opremljen z varovalom pred razmere »estCllmdrskl lliotor imperativna kamenjem in z enim rezervnim kolesom in je vele- 1 praktičen. zahteva. Novi CHEVROLET Si X General Motors Continental S. A. Prešernova 54 Manutaktura Za mai denar prvovrstno blago! J oslp Ljubljana Dunajska c. 7 Konfekcija Prepričajte se, ogled je neobvezen! t Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da nas je naš iskre-uoljubljeni soprog, oz. dobri oče, stari oče, tast, brat in stric, gospod FRANC KOREN uradnik drž. žel. v četrtek, dne 7. maja 1931 ob 8, v 59. letu starosti, nepričakovano za vedno zapustil. Pogreb nepozabnega pokojnika bo •• soboto, dne 9. maja ob 17 iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 11. maja 1931 ob pol 9 v frančiškanski župni cerkvi v Mariboru. Maribor-Kranj, dne 7. maja 1931. Marija Koren, soproga. Maks, Ljudmila, Franc, Ivana, Edvald, otroci. Vsi ostali sorodniki. Broz posebnega obvestila. — Mestni pogrebni zavod Maribor. Philipsov jubilejni pianino i s 5 letno garancijo je naj-j cenejši k', ilitetni izdelek j Mjnka Modic. Ljubljana. Cojzova cesta 9. Otvoritveno naznanilo. Otvorila se je dne 5. maia 1931, v hiši g. Hladnika v Novem mestu, Kapiteljsko ulica podružnica Zadružnih osrednjih mlf.harn v Seli cerhvi. Mlekarna, zajutrkovalnica in prodaja vseh mlečnih izdelkov. Stavbno oodjetje i Rudoli Terčelj sc pripo-; roča ter izvršuje ceno in solidno vsa v to stroko spadajoča dela. 2! ... ' :. .v ... .:/,. ' ' + V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, dobri, skrbni atek in stric, gospod Ivan Aleš čevljarski mojster in meščan ljubljanski dne 8. t. m. ob 8 zjutraj po daljšem bolehanju, v starosti 64. let, boguvdano umrl. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 10. maja 1931 ob pol 4 popoldne od doma žalosti, Ahacljeva cesta št. 10 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 8. maja 1931. Vera in Marija, hčerki. Pavla Aleš, roproga. Mestni pogrebni zavod. Pohištvo >riprosto iu najmodernejše Vam audi tvrdka po izredno nizki ceni IfREtiAR IN SINOVA Št.Vid uaii Ljubljano — nasproti kolodvor*. Železničarske čepice perutke in ostali pribor ima po najnižjih ccnah stalno v zalogi A. Kassig, Ljubljana Židovska u. 7. Lam tropine Id drucn krmilu tuliti oatrenel Veletrgovina iita ID moke. A VOLK, LJUBLJANA Re»lie»a cesta 24. Harfo oCesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom CLAVEf* je mast Tovarniško zastopstvo domače industrije za Zagreb in celo Hrvatsko in Slavonijo išče dva izkušena, inteligentna trgovca ko-mercijalne in tehnične naobrazbe in prakse. Sprejema reference. Pisarna s telefonom na razpolago. Za slučaj potrebe treba nuditi tudi odgovarjajoče jamstvo. - Ponudbe pod značko »Industrija« na upravo »Slovenca«. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 5 (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol I popoldne in od 2 do 6 popoldne Telefonska štev. 3030. Motorje ln Dobite v lekarnah, dro- j serijah ali naravn ost it tvornice in glavnega skladišča IT IMNJAlt lekarnar -- SlSAh Varujte se potvorb vseh prvovrstnih svetovnih znamk, kakor: Waflenrad, Diirkopp, Opel, Vesla in dr., daje po ugodni ceni na obroke tvrdka A. Praprotnik - - Domžale trgovina s kolesi, šivalnimi stroji in gramofoni. Istotam je tudi mehanična delavnica, katere poslovodja je poseben specijalist za popravljanje automobilov in motorjev. Pred trgovino je tudi bencinska stabilna pumpa. rodati LOGO zato smo velikemu številu modelov po« novno znižali ceno do 0 in več V naših prodajalnah morete torej kupiti dobro obutev od Din 94"- naprej Tako ugodnega nakupa se Vam ne more nuditi s kake druge strani Ne zamudite prilike in posetite nas, da se prepričate o dobri kvaliteti in ugodnih cenah Nabavite si torej se danes mfl^GS^ čevlje, kijih izdeluje največje in najstarejše domače podjetje Ljubljana - Maribor - Murska Sobota i. t. d.