8334 AA
6 O 100200
□SKEDNJA KNJIŽNICA
PRIIViukSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini p	inA
Abb. postal« i gruppo Cena 400 lir
Leto XXXVII. Št. 12 (10.834)
TRST, četrtek, 15. januarja 1981
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v uovcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1943 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
VELIKA VZNEMIRJENOST V RIMU OB NEOSNOVANIH VESTEH O OSVOBODITVI
SODNIKA D’ URŠA ŠE NISO IZPUSTILI KLJUB NAPOVEDI V10. SPOROČILU RB
sednika ljudske univerze iz Trsta Rossija - Sabatinija, predsednika komisije za narodnosti SZDL Hrvat-ske prof. Anteja Cerovca, predsednika obalne skupnosti Alojza Ceglarja, podpredsednike Unije Italijanov za Istro in Reko Lea Fusil-lija, Nelido Milani in Pina De-grassija.
Italijanski generalni konzul v Kopru Labruzzo je izrazil zadovoljstvo nad dejstvom, da so se seminarja letos udeležili tudi šolniki slovenske in hrvatske narodnosti, ki poučujejo italijanščino na šolah v Koprščini. v Istri, na Reki, v Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu in Beogradu. (e.o.)
Anonimni glas telefonsko sporočil Franci D'Uršo, da so sodnika našli v mestni četrti Valle Aurelia - Vest je kasneje demantiralo notranje ministrstvo
RIM — Dan poln pričakovanj, zaskrbljenosti in napetosti je šel mi-"lo. Pričenjajo pa se sedaj dnevi, kjer bo prav tako pričakovanje za osvoboditev rimskega sodnika osrednja želja D’Ursove družine, sodstva, Političnih strank in demokratične javnosti. V trenutku, ko zaključujejo redakcijo, ni še znano, če so ugrabljenega sodnika izpustili iz ješč zločinskega terorizma. Oprijemljiva je le ena vest in sicer ti-®j®> ki zagotavlja,, da bo Giovanni D’Urso že v kratkem na svobodi.
'7saj tako so naznanile rdeče brigade v svojem zadnjem, desetem, sporočilu, ki so ga agenti Digosa našli v Rimu v včerajšnjih prvih popoldanskih urah.
Dobro uro smo bili celo vsi prepričani, da so ga rdeči brigadisti izpustili. Okrog 14. ure je anonimni glas s telefonskim pozivom obvestit družino D’Urso, da so našli sodnica v rimski mestni četrti Valle Aurelia, to je v bližini bolnice «Ge-•nelli». Franca D’Urso je nemudoma obvestila rimsko policijo, ki se Je v spremstvu karabinjerjev in sodnikov podala v bolnico. Od tega trenutka dalje pa je prišlo do bistvenih zapletljajev. Italijanska uskovna agencija «Italia» je v svojih vrsticah nepreklicno zagotavljala, da se D’Urso že zdravi v holmci, agencija ANSA pa je dosled-jio vesti zanikala. Končno pa je no branje ministrstvo vest dokončno demantiralo.
Pred kliničnim centrom «Gemel-m> pa se je medtem nabralo že nepregledno število policistov, fotoreporterjev in radovednežev, ki so 2 nestrpnostjo pričakovali na razbijanje dogodkov in na uradno po trditev, da se D'Urs6 res že zdrahi v posebni sobi kliničnega centra,
Tudi sama psihoza je doprinesla svoje. Prav v trenutkih, ko so se Pred bolnico že zbirali prvi časnikarji, so iz avtomobila povlekli o-hesveščenega moškega in ga odvedi v notranjost Kliničnega centra.
Cčividec pa je v tistem zakričal, dn je to on, D’Urso, in da so ga mrej rdeči brigadisti res izpustili.
{zka?a'o pa se je, da je bil ta mo-sW neki delavec, ki se je ranil na bližnjem gradbišču.
Telefonski pozivi so se dobro uro sar križali, nikomur pa ni uspelo spregovoriti z ravnateljem kliničnega centra. Fantazija vs-eh je v tistih trenutkih prekoračila vse meje.
^hdatni razlog, Ja se D’Urso res nahaja v prostorih centra je bilo oejstvo, da sta se na kraj podala
. namestnik državnega pravdnika 'z Rima Domenico Sica in D'Ursov wat Corrado, ki je ostal v poslopju, Njub vsemu, dobro uro.
. Veliko telefonskih pozivov je spre-Jela tudi D’Ursova družina, na ka-^re pa je jedrnato odgovarjala, da he daje nikakršnih komentarjev ali jzjav. Le novico o desetem sporoči-lu RB, kjer teroristi pravijo, da ?? Prekinili izvedbo obsodbe, je drU-2lna D'Urso sprejela z razumljivim ^dovoljstvom.
(.■frjeakovanje se tako nadaljuje. “”deči brigadisti pa na tak način nadaljujejo s svojo izzivalno igro, 1 ,|e meji na pravo blaznost. Vče-ajsnje sporočilo spominja na tisto, J51 so ga rdeči brigadisti izdali ob nmoru tajnika KD Alda Mora in s katerim so zagotovili — in sicer azrio — da se Morovo truplo naha-I? v jezeru Duchessa, nedaleč od *\‘etija. Upati je, da ni bilo včerajšnje deseto sporočilo lažno in da ni i* to le nadaljnji doprinos k desta-'n^cijski politiki, ki jo ideči bri-gndisti že od svojega nastanka vo-[nj° za propad italijanskih demo-Kratičnih inštitucij.
2e po prvih namigih, da je sodnik ]. “'"So na svobodi, so nekatere pomene stranke izrazile svoje zado-oljstvo. Med temi naj omenimo annello, tajnika PSDI Longa, tajska PLI Zanoneja, tajnika PDUP ^agrija, Craxi se o napovedani izpustitvi ni hotel izreči, tajnik KD •eeoli pa je z ogorčenjem dejal, je prav v tistem trenutku no-:ranii minister sporočil vest, da ‘niškega sodnika D'Ursa niso še našli.
Konzul Labruzzo o seminarju italijanskega jezika
KOper — v okviru 20. semi-arja italijanskega jezika in kultu-ie' ■	,?e & odvijal v Portorožu,
J italijanski generalni konzul v oprU Francesco Labruzzo priredil Pne jem, ki so se ga udeležili šte-i.llni predstavniki SR Slovenije in . falske ter dežele Furlanije - Ju-'Dake krajine. ,
./Jal prisotnimi naj omenimo jugoslovanskega generalnega konzula _ 'Ls^u. Stefana Cigoja vladnc-,1° komisarja Marrosuja. šolskega itji ika za deželo Furlani.jo - Ju-Jsko krajino prof. Corbija. pred-
t alicijske izvidnice pred kliničnim centrom «Gemelli» v Rimu
(Telefoto AP)
•IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllilllliiiili.niUlllillllllllllllllllllllllllllUllllllllIllUlllltllUlllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllinitjilllllllllllllllllltllHIIIIIMlIllUlllllllllllIlllilllllllllliiii
PREDSEDNIK VLADE POROČAL V POSLANSKI ZBORNICI
F0RLANI ZANIKAL OBTOŽBE, DA BI VLADA POPUSTILA PRED IZSILJEVANJEM RB
Razprava se bo nadaljevala tudi danes ■ Forlanijev govor negativno ocenili tudi v vrstah vladne koalicije - Republikanci izrazili bojazen pred sovo vladno krizo
RIM — Razprava v poslanski zbornici o terorizmu, D’Ursovi' u-grabitvi in poročanju časopisov o vsej zadevi se ni zaključila sinoči in bo najbrž trajala ves današnji dan. Lažna vest o osvoboditvi sodnika, ki se je razširila včeraj v prvih popoldanskih urah je vsekakor vplivala na potek razprave. Radikalci in socialisti so bili videti včeraj popoldne dokaj razigrani (Pannella je izjavil, da gre za -s:vesel dan* za vso državo), medtem ko so bili komunisti in republikanci mnogo bolj previdni. Spadoli-nijeva stranka je objavila včeraj Zjutraj zelo polemično izjavo, v ntpri je izrazila strah pred ponovno vladno krizo. Od predsednika vlade so republikanci zahtevali odločnost dosledno s smernicami, na katere se je skliceval predsednik
republike in ki jim je vlada že sle-idila za časa Morove ugrabitve. V Rimu se sedaj sprašujejo, če bodo republikanci,, danes ali v prihodnjih dneh uresničili svojo grožnjo in ali se bo razprava v parlamentu zaključila z glasovanjem o zaupnici.
V sedanjem trenutku prevladuje vzdušje pričakovanja, čeprav se je živčnost iz prejšnjih dni nekoliko polegla. Osrednji politični dogodek včerajšnjega dne pa je vsekakor poseg predsednika vlade Forlanija, ki je govoril približno 20 minut in je zagovarjal stališča vlade ter zanikal, da bi v borbi preti terorizmu prišlo do omahovanja ali do kakršnegakoli pogajanja. Predsednik vlade je tudi zagovarjal sklep o zaprtju posebnega zapora v A-sinari, češ da gre za samostojno odločitev vlade, prav tako kot je
VČERAJ SREČANJE SKGZ-KD
NADALJNJE POBUDE V KORIST K0L0NK0VCA
Posredovalna akcija Slovenske kulturne gospodarske zveze v zaščito upravičenih interesov vrtnarjev s Kolonkovca, ki jim grozi razlastitev in izguba osnovnih življenjskih pogojev, se je včeraj nadaljevala z uradnim srečanjem s pokrajinskim vodstvom KD. Delegacijo SKGZ so sestavljali predsednik Boris Race, tajnik Dušan Udovič, član IO Bogo Samsa in tajnik Kmečke zveze Edi Bu-kavec, KD pa so zastopali na srečanju pokrajinski tajnik Coslo-vich, načelnik svetovalske skupine v tržaškem občinskem svetu Ri-chetti in odgovorni za urbanistična vprašanja Scarpa.
Predsednik Race in oistali člani delegacije so najprej izrazili najodločnejši protest nad nezaslišanim nasiljem, katerega so bili v ponedeljek žrtve Kolonkovčani in potrdili nasprotovanje SKGZ in vse slovenske javnosti neutemeljenim razlastitvam. Glede specifičnega vprašanja izbire področij za ljudske gradnje so zastopniki SK GZ poudarili n,jih zgrešenost, ker so bile storjene v nerazumljivi naglici tik pred iztekom prejšnje mandatne dobe občinskega sveta, nakar niso bile spoštovane uradne obveze, da jih bodo revidirali.
V zvezi s trenutnim položajem, ki je po mnenju KD posledica pasivne brezbrižnosti sedanje občinske uprave, je demokrščansko pokrajinsko vodstvo izrazilo pripravljenost prispevati k pospeševanju postopka za revizijo načrta o ljudskih gradnjah in se zavzeti za pravično odškodnino, ki bi ustrezala zahtevam prizadetih lastnikov s Kolonkovca.
Vprašanje nasilnih posegov po slovenski zemlji na Kolonkovcu je bil sinoči glavni predmet vnete razprave glavnega sveta Kmečke zveze. Odborniki, ki prihajajo iz vseh vasi in predmestij na Tržaškem, so zagotovili aktivno solidarnost vseh kmetov za obrambo pravic stanovskih’ tovarišev, ki so sedaj tako hudo ogroženi, prvič celo s fizičnim nasiljem. Sklenili so zato (»skrbeti za izčrpno informacijo vsega članstva in širše javnosti ter posredovati svoja stališča o tem in o splošnem vprašanju razlastitev političnim silam in vsem pristojnim oblastem.
Tržaška federacija KPI je v zvezi s kočljivim vprašanjem razlastitev na Kolonkovcu izdali sinoči tiskovno sporočilo, v katerem ugotavlja med drugim, da je zasedba ustvarila napeto vzdušje, ki ga je treba premostiti. Zavzema se za revizijo načrta za ljudske gradnje, ki ie bil — tako pravi poročilo — na hitro sprejet leta 1978. To potrebo že priznava sklep občinskega sveta lanskega aprila, obenem pa poročilo KPI ugotavlja, da zaradi obsodbe vredne počasnosti in odporov občinske uprave Liste za Trst te obveznosti še niso bile uresničene. KPI poudarja, da je treba te zamude premostiti, da se tudi zadosti potrebi po ljudskih stanovanjih. Ta stališča so zastopniki KPI izrazili tudi na predvčerajšnjem srečanju z delegacijo SKGZ. .	.
bila samostojna odločitev radikalnih poslancev, da obiščejo zapora v Palmi,u in Traniju. Vlada bi lahko to pobudo radikalne stranke preprečila, vendar tega ni imela za u-mestno. Tudi odločitve časopisov, da objavijo ali ne objavijo sporočila teroristov, so bila sad samostojne izbire, pa čeprav je slednja bila zelo težka. Forlani ni zanikal dejstva, da je v tem času v vrstah vladne večine prišlo do večjih nesoglasij, vendar je bil mnenja, da od sedanip vlade ni mogoče zahtevati popoine enakosti stališč. Izrazil pa je prepričanje, da je vlada storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi se postavila po robu teroristom. Kdor sedaj napada vlado, kdor neti polemike, razkol in nered, kdor obtožuje ves politični razred, češ da je edini odgovoren za vse težave, ki pestijo Italijo, prav gotovo ne prispeva k razvoju demokratične Italije. Namig na komunistično partijo je bil v Forlani-jevih besedah zelo prozoren.
Poseg predsednika vlade je socialistom zelo ugajal saj so ga označili za uravnovešenega in odločnega. Sam Craxi je takoj po zaključku njegovega posega odšel k Forlaniju in mu čestital. Popolnoma različno pa je bilo mnenje ne samo komunistične partije, temveč tudi republikancev in dela same krščanske demokracije. Komunisti so Forlanijev govor ocenili zelo negativno in izrazili svojo zaskrbljenost spričo dejstva, da so po njihovem mnenju rdeče brigade slavile zmago nad šibko in neodločno vlado. Komunisti so tudi obtožili Forlanija, da je pokazal odprtost do rdečih brigad, obenem pa so kritizirali dejstvo, da ni obsodil časopisov, ki so objavili dokumente rdečih brigad. Mnenje demokristjanske levice je bilo dokaj pikro: šlo naj bi za poseg, ki ni služil niti vladi niti opoziciji, je rekel neki demo-kristjanski poslanec, čigar stališča po navadi sovpadajo z Andreotti-jevimi.
Za republikansko stranko je tajnik Spadolini menil, da bo treba
glasovati o zaupnici, sicer pa se ne strinja s Fcrianijevim govorom, ki je bil popolnoma nezadovoljiv in v katerem sploh ni bilo besede «trdnost».
V tem negotovem vzdušju gre še zabeležiti nov incident, do katerega je prišlo v začetku popoldanske seje poslanske zbornice in ki ga je povzročila živahnost radikalne stranke, katere predsednica Ade-laide Aglietta je prebrala izjavo, v kateri izraža nezaupanje do predsedstva poslanske zbornice, češ da so poslanci radikalne stranke mnenja, da jim predsedstvo ne zagotavlja izvajanja njihovih parlamentarnih pravic. Grp za majhen dogo dek, ki pa priča o vzdušju, ki je vladalo včeraj v poslanski zbornici.
R.	G.
PRED SKORAJŠNJO MINISTRSKO KONFERENCO V NEW DELHIJU
Neuvrščene države izražajo zaskrbljenost zaradi mednarodnega političnega položaja
Osnutek sklepnega dokumenta; ki naj bi ga sprejeli na srečanju, so že pred dvema tednoma poslali vsem udeležencem
NEW DELHI - V New Delhiju so skoraj na vsakem koraku vidna znamenja, da so priprave za mini strski sestanek neuvrščenih, ki bo od 9, do 12. februarja, vstopile v zadnjo fazo. Osnutek sklepnega dokumenta, ki so ga izdelali visoki funkcionarji in drugi izvedenci države gostiteljice, so že pred dvema tednoma poslali vsem udeležencem tega pomembnega srečanja neuvr ščenih.
Medtem so visoki funkcionarji indijskega zunanjega ministrstva že začeli posvetovanja z neuvrščenimi državami širom no svetu. Še posebej se posvetujejo o osnutku dokumenta, ki ga država gostiteljica predlaga v sprejem. Nekateri odposlanci so se že vrnili v New Delhi z različnimi vtisi o osnutku. Gre za pohvale pa tudi za pripombe.
Vtis je, da neuvrščene države izražajo zaskrbljenost zaradi poslabšanja mednarodnega političnega in ekonomskega položaja in še posebej poudarjajo nujnost vzpostavitve kar najmočnejše akcijske enotnosti neuvTŠčenega gibanja ter njegove vloge v boju za mir in stabilnost v svetu.
Bližnje ministrsko srečanje je toliko bolj pomembno, če vemo, da bo potekal v času, ko se poteg obstoječih svetovnih problemov odpirajo nova nevarna krizna žarišča v raznih delih sveta. Gre za spopad med Iranom in Irakom, pa za krizi v Kampučiji in Afganistanu.
Naraščajoča napetost v svetu je brez dvema glavni razlog za zaskrbljenost velike večine udeležencev skorajšnjega ministrskega srečanja. Posebno pozornost pa bodo v Delhiju namenili tudi poslabšanju mednarodnih ekonomskih odnosov. katerih posledice najbolj čutijo prav neuvrščene in druge drža ve v razvoju.
Prve udeležence konference pri čakujejo že okoli L februarja, ker bo pred ministrsko konferenco, kot je to že navada, od 4. do 8. februarja sestanek na ravni veleposlanikov in drugih predstavnikov zunanjih ministrstev neuvrščenih dr žav. (dd)
o tekmi v oboroževanju in prizadevanjih njegove države za popuščanje napetosti v Evropi in na svetu sploh. Govor je bil tudi o sodelovanju med državama.
Delegacija skupščine SFRJ bo danes sklenila večdnevni obisk na Norveškem.
Razprava o jugoslovanski gospodarski politiki
BEOGRAD — Zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ na včerajšnji seji ni sprejel treh dokumentov o ekonomski politiki letos, ker odbori še niso končali usklajevanja glede plačilne in devizne bilance države kot tudi glede sprememb v zakonu o davku na promet. Sprejetje zakonov je preloženo na 20. januar, ko se bo nadaljevala seja zbora republik in pokrajin.
«Morda je za koga nenavadno, ker tako dolgo obravnavamo plačilno in devizno bilanco in morda iz-gleda, kot da ne moremo najti rešitve,* je ob tem dejal predsednik zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ Zoran Polič. «Pri tem se premalo misli na dejstvo, da se
to vprašanje kljub vsemu rešuj* pod precejšnjim vplivom mednarodnih ekonomskih odnosov. Za temeljito oceno vseh teh gibanj pa j« kljub vsemu potrebno več časa.*
Pozitiven razvoj odnosov mod Jugoslavijo in NDR
BERLIN — Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec se je včeraj pogovarjal z gostiteljem zunanjim ministrom NDR Oskarjem Fischerjem o razvoju in per spektivah dvostranskih odnosov. Z zadovoljstvom sta ugotovila, da se odnosi zelo pozitivno razvijajo, kar je v prid ne le narodom obeh držav, marveč tudi varnosti, stabilnosti in politiki popuščanja v Evropi.
Da bi se menjava v prihodnjih petih letih povečala za več kot 50 odstotkov, o čemer so se že prej dogovarjali, je nujno, kot sta poudarila ministra, da se izboljša struktura menjave in da se na dolgoročnih in stabilnih temeljih razširi kooperacija, specializacija in znanstveno - tehnično sodelovanje.
Vrhovec in Fischer bosta pogovore nadaljevala danes.
Norvdka za popuščanje napetosti v svetu
OSLO — Norveški premier Ncrdli je včeraj sprejel delegacijo skupščine Jugoslavije in se z njo zadržal v daljšem in prijateljskem pogovoru. Jugoslovanska delegacija se pod vodstvom podpredsednika skupščine Ivana Kukoča mudi na večdnevnem uradnem in prijateljskem obisku na Norveškem na povabilo tamkajšnjega parlamenta. Premier Nor-dli je seznanil goste z norveškimi stališči in ocenami mednarodnega položaja in ob tem spregovoril tudi
lllllllllllllllltMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllltllllltllllllllIMMimilllltllIMMIIIIIIIIllllt
PO SEDEMDNEVNIH POGOVORIH V ŽENEVI
Neuspeh konference o problemu Namibije
SWAP0 bo nadaljevala oboroženi boj ter bo zahtevala gospodarske in politične ukrepe proti južnoafriškemu režimu
ŽENEVA — V Ženevi se je včeraj končala brez. vsakega rezultata sedemdnevna pripravljalna konferenca o Namibiji,1 na kateri so razpravljali o prekinitvi ognja in o uresničevanju resolucije varnostnega sveta OZN o samoopredeljeva-nju namibijskega ljudstva. Predvčerajšnjim je namreč predstavnik južnoafriške delegacije izjavil organizaciji narodov Jugozahodne A-frike SWAPO, da ne more podpisati sporazuma o premirju in o sprejemu sil OZN, ki naj bi skrbele za miren prehod oblasti. Po tej izjavi je bilo že jasno, da ni mogoče pričakovati prav nobenih rezultatov in da je za neuspeh srečanja odgovorna delegacija južnoafriškega režima, ki noče sprejeti sklepov OZN, oziroma varnostnega svgta.
uiiiiiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiniiiiiiiiiiiMniiimiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirriiiiitiiiiiiiiiiitiiii
WaLesa obiskal Montecassino
RIM, VARŠAVA - Poljski sindikalni voditelj Lech Walesa je danes obiskal Cassino in Montecassino,
Predstavnik SWAPO je na tiskovni konferenci izjavil, da bo njegova delegacija odpotovala v Nev* York, kjer bo sodelovala pri drugem delu zasedanja generalne skupščine OZN. SWAPO bo predložil generalni skupščini zahtevo, naj priporoči varnostnemu svetu, naj sprejme vse potrebne ekonomske in politične ukrene, da bo južnoafriška vlada prisiljena spoštovati resolucijo o Namibiji.
Predsednik tega sestanka in pomočnik generalnega sekretarja OZN Urkhart je prav tako obvestil novinarje o npuspehu tega srečanja in je izrazil prepričani, da bodo pogovore o tem problemu obnovili in da bo generalni sekretar Kurt Wald-heim z enako energijo še naorej iskal možnosti za mirno rešitev spora.
Urkhart je dejal, «da je treba živeti z upaniem in okrepiti prizadevanja*. Voditelj osvobodilnega gibanja namibijskega ljudstva Sam Nujoma pa je izjavil: «Vračamo se v naše baze. da nadaljujemo in okrepimo oboroženi boj*. Nujoma Je tudi poudaril, da je stališče južnoafriškega režima preprečilo vsako iskanje primerne rešitve. Južno-
kjer si je skupaj s poljsko delega- i afriška delegacija je namreč
Lech VValesa pred spomenikom poljskim vojakom pod Montecassinom
cijo ogledal samostan in se poklonil spominu poljskih vojakov, ki so padli med zadnjo vojno med osvajanjem griča, na katerem stoji samostan. Nato je Walesa odpotoval na območje, ki ga je prizadel potres.
Poljska sredstva množičnega obveščanja so včeraj posvetila veliko pozornost obisku poljske delegacije v Italiji, še posebno pa izjavam Lecha Walese, da je osrednji cilj njegovega obiska srečanje s papeževi Janezom Pavlom II.
Na Poljskem medtem raste napetost med delavci in organi oblasti. Po številnih zahtevah naj vla-da^ prizna prejšnjo soboto za praznično, so številni predstavniki samostojnega in samoupravnega 'sindikata «Solidarnost» tudi zagrozili, da bodo začeli stavkati, če vlada ne bo sprejela njihovih zahtev.
NA NOVOLETNEM SPREJEMU ZA PREDSTAVNIKE VERSKIH SKUPNOSTI
Pomen dobrih odnosov med SFRJ in Vatikanom
LJUBLJANA — Podpredsednik slovenskega izvršnega sveta in predsednik komisij? za odnose z verskimi skupnostmi Dušan Šinigoj je včeraj priredil novoletni sprejem za predstavnika v Sloveniji delujočih verskih skupnosti,
V nagovoru je poudaril, da sta obisk predsednika predsedstva SF RJ Cvijetina Mijatoviča v Vatikanu in vabilo papežu Janezu Pavlu
H.	naj obišče Jugoslavijo znamenji uspešnosti in ugleda jugoslovanske zunanje politike in razvoja dobrih odnosov med SFRJ in Vatikanom kot tudi skupnih naporov za doseganje svetovnega miru. Ob tem je izrazil željo, - da bi se tudi v od-
nosu z verskimi skupnostmi v Sloveniji nadaljevala skupna pozitivna naravnanost in odgovornost za razvoj in uveljavljanje dobrih, strpnih in konstruktivnih medsebojnih odnosov.
Poudaril je, kako prav se je ob vstopu v nove leto zavedati skupne odgovornosti za skladen in uspešen razvoj socialistične samoupravne družbe, v katero so verni državljani enakopravno vključeni S tako skupno odgovornostjo je na najboljši način zavarovana osebna in nacionalna svoboda, varnost in perspektiva. kar je tudi temelj za tekoče reševanje nalog in problemov ter delovno premagovanje morebit-
nih nesporazumov. Šinigoj je ob zaključku nagovora še poudaril, da je skupna naloga tudi, ne dovoliti, da te odnose in -’obro perspektivo skalijo enostranosti in nenačelna zaostrovanja, ki ne bi upoštevala zgodovinske pogojenosti in preslišala izziv časa.
V imenu vseh navzočih predstavnikov in zastopnikov verskih skupnosti se je za novoletni sprejem in za voščila zahvalil ljubljanski nadškof ih slovenski metropolit dr. A-lojz Šuštar. Podčrtal je pomen u-radnega obiska predsednika predsedstva jugoslavije pri papežu in posebej njune besede iz katerih izhaja, da sta Jugoslavija in Vatikan
zainteresirana nadaljevati odnose v isti smeri, da sta za trezen, odkrit in lojalen dialog v vseh vprašanjih. Dr Šuštar ja dejal, da četudi so tu in tam neskladnosti med teorijo in prakso, česar ni mogoče povsem odpraviti, je pa med ljudmi različnih nazorov v slovenski družbi veliko več tistega, kar jih povezuje kot tistega kar jih ločuje. Poudaril je, da je veliko skupnih nalog, katerih razreševanje pa zahteva sodelovanje , vseh. Zagotovil, je, da se verni kristjani zavedajo svoje odgovornosti in da so iskreno pripravljeni po svojih močeh prispevati k skupni blaginji domovine.
JURE PENGOV
vseh zasedanjih poudarjala, da j* resolucija varnostnega sveta o Namibiji oškodovala interese namibijskega ljudstva in seveda tudi njene. Pri tem pa je še posebej poudarjala zahtevo, naj OZN prizna predstavnike namibijskega ljudstva, ki so bili imenovani z njenim posredovanjem. Dirk Mudge, voditelj te skupine, je celo izjavil, da namibijsko ljudstvo ne more zaupati volitvam, ki naj bi jih nadzorovala svetovna organizacija, ko le-ta noče upoštevati že izvoljenih predstavnikov za enakopravne sogovornik* osvobodilni organizaciji namibijskega ljudstva, SWAPO.
Begin išče izhod iz politične krize
TEL AVIV — Predsednik izraelske vlade Menahem Begin hoč* izpeljati do konca svojo mandatno dobo, kljub temu, da nima več t parlamentu zanesljive večine.
Njegovi najožji sodelavci trdijo, da se bo Begin dokončno odločil v prihodnjih dneh. Vsekakor ima po mnenju večine političnih opazovalcev le malo možnosti, saj mu preostaja ta le odstop ali predčasne volitve. Begin pa skuša z vladnimi «alkimijami* in premetavanjem ministrov obdržati svoj položaj. Prihodnji teden pa bo moral svoj* poskuse preveriti v parlamentu.
LIMA — Vodstva vseh štirih perujskih sindikalnih central so za danes napovedala splošno stavko proti zadnjim vladnim podražitvam o-snovnih življenjskih potrebščin. Sindikati so tudi nezadovoljni z vladnimi predlogi o dvanajstodstotnem povišanju plač. Življenjski standard delavcev naj bi se namreč v zadnjem letu zmanjšal kar za 60 odstotkov.
KAJ MENI ŠIRŠI KROG NAŠIH UUDI 0 RAZLASTITVAH
Slovenci naj množično nastopijo v bran kolonkovskih kmetovalcev
«Vsa/ človeka rešiti, če ie zemlje ni mogoče» - S to izrazito politično potezo hoče'0 potujčiti slovensko zemljo, Slovence pa izriniti v rezervate
V naši torkovi številki je kolega zapisal: «Na Kolonkovcu je slovenska zemlja bolestno zaječala pod ugrizi buldožerja*. Z njo smo zaječali vsi Slovenci, saj nam je stroj nesramne Dolitične špekulacije zarezal v živo meso ter nam zadal ne-zaceljivo rano. In še enkrat smo zaječali, ko smo se zazrli gospe Ne-rini v oči in v njih uzrli nemočen obup: «Ta zemlja ni bila le moja, bila je že od prababice Polonce*, nam je z raztrganim glasom potožila sinoči.
Nismo je vprašali, kako ji je pri srcu in kako je pri srcu drugim Kolenkovčar.om, ki jim grozi enaka usoda: poparjeni so pač in kaj malo upanja imajo v pravično rešitev »pravde*. »Oni so veliki in mi majhni, oni so močni in mi brez moči*, pravijo, češ, njiva "na barede" je šla, za njo pojdejo vse druge. Toda kljub čmogPdnosti ne marajo popustiti in z njimi seveda tudi ne tisti, ki jih na politični in drugih ravneh branijo, pa vsi drugi. Sloven ci, ki prizadetemu kolonkovskemu prebivalstvu stojimo trdno ob strani. To je očitno tudi iz odgovorov, ki smo jih prejeli, ko smo sinoči tako rekoč na slepo zavrteli številke, ki smo jih izbrskali iz telefonskega imenika, da bi od naših ljudi neposredno zvedeli, kako gledajo na kolonkovsko afero.
ANICA ŠKABAR (hči neuradne oskrbnice Kraške hiše v Repnu): »Res ni prav, da kmetom kar taka poberejo zemljo. Ko bi jaz bila na njihovem mestu, bi prav tako odločno protestirala, bojim pa se, da to prav nič ne bi zaleglo *
DR. SONJA MAŠERA (zdravnica za otroške bolezni): »Po mojem izbirajo za stanovanjske gradnje slo vensko zemljo nalašč za to. da nas, Slovence, koloniziralo, da na njej naselijo italijanski živelj. Prepričana sem, da so na razpolago tudi neobdelane površine, na katerih oi la^ko gradili.
IVAN ANTONIČ MLAJŠI (kmetovalec iz Cerovelj); »Težko vprašanje je to in res ne vem, kaj bi se dalo ukreniti. Takšno ravnanje s kmeti .je krivično in vsaj človeka je treba rešiti, če že ne zemlje. Sicer bo tudi mene morda kaj Kmalu doletela podobna usoda' nekaj zemlje imam tudi v Furlaniji in prav tako mi .jo hočejo pobrati za potrebe industrijske cone.*
SILVIJ KOBAL (igralec Slovenskega stalnega gledališča v Trstu). »To .je za naše ljudi velika krivica. Le kam vodijo takšne metode, kakršna je bila oonede!jkova. ko so kolonkovske ljudi Odnašali kot živali! To pomeni golo ogrožanje našega nadaljnjega obstanka kot Slovencev in soglašam z nujo tla se za pravično poravnavo vpraša nja zavzamejo vse demokratično politične sile.*
IVAN TREBBI - TREBEČ (upoko jena 92-Ietna korenina iznad Roja na): «V Trstu so naprodaj vagoni očal, a niti eni "špegli" niso taki, da bi pašah mojim očem. Težko torej čitam, toliko pa le vem. da je na Kolonkovcu izbruhnilo nekaj podobnega majhni revoluciji. Le kje imajo vest gospodje, da kar tako iztegujejo kremplje po naši kmečki zemlji, ne da bi se poprej lepo z lastniki pogovorili. Nimajo je. vesti, sicer bi hiše zidali na robidi, ne pa na solati in radiču.* SILVANO MAVER (kot bivši borec HI. prekomorske brigade je eden od stebrov Tržaškega partizanskega pevskega zbora): «Kaj bi se čudili, na Kolonaovcu je tako kot povsod: usta si polnijo s 'svobodo' in 'demokracijo'. potem pa zahtevajo tvojo zemljo. Če je ne daš, ti jo vzamejo, a plačilo pa dobiš 'ščinko in boton . Hočejo nas pač, Slovence, od prvega do zadnjega izseliti. Težko mi je pri srcu.* DANILO PILAT (bančni uradnik in kulturno prosvetni delavec): »To je izrazito politični problem.
Občutek imam, da je poseg na Kolonkovcu sad poprejšnjega domenka med predstavniki političnih strank tako na vodstveni kot na opozicijski ravni. S tem dejanjem se je še enkrat krepko zavrtelo kolo asimilacije, saj se danes očitno ne borimo več proti razlastitvi kolonkovske zemlje kot taki, temveč zgolj za to, da bi bila čim manj boleča.*
MIRO KRASNA (poštni uslužbenec): «Kolonkovčani so legli pred buldožer: ah ni to bilo tiho vabilo drugim Slovencem, naj množično ležejo poleg njih na oskrunjeno zemljo? Očitno na kaj takega nismo navajeni, na določene stvari menda preozko gledamo, res pa je, da z besedami ne bomo rešili zemlje, ki nam še preostaja in tako je mirda že prepozno. Kaže, da ne bo minilo kdo ve ko ko časa do trenutka. ko se bonu kar naenkrat znašli utesnjeni v rezervate, podobno kakor ameriški Indijanci. To lahko preprečimo edinole z res složnim in množičnim nastopom, z aktivno enotnostjo.* (dg)
Študentje zasedli fakulteto za inženirstvo tržaške univerze
Študentje so včeraj zasedli prostore fakultete za elektrotehnično, elektronsko, ladijsko in strojno inženirstvo, da bi s tem omogočili reden potek študija in raziskav tudi v popoldanskih urah. Pred kratkim so namreč univerzitetne oblasti odredile zaprtje inštitutov omenjene fakultete v popoldanskih urah zaradi pomanjkanja osebja in drugib birokratskih težav, kar pa je onemogočilo tako dopoldanska predavanja, kot tudi študij študentov v knjižnicah *n laberat iriiih inštitutov.
Zasedba bo trajala samo od M. do 20. ure vsak dan do prihodnjega ponedeljka, ko se bedo študentje ponovno zbrali na skupščini, da bi preverili stanje in — ko bi ne prišlo do zadovoljivih ukrepov — sklepali o morebitni zaostritvi protestnih akcij.
PREDSTAVITEV V SOBOTO V KULTURNEM DOMU
«Ledina» in «Opredeiitev» najnovejši deli Janeza Vipotnika in Rudolfa Hribernika
Rajonski sveti
Prihodnjo sredo, 21. januarja, ob 18. uri se na Proseku sestane rajonski svet za zahodni Kras.
V sredo se sestaneta tudi rajonska sveta za Skedenj - Čarbolo ter za Sv. Jakob.
•■iifliM«t«ti*aii«titaaiii*ii««Bii*iiii«iiiiMitiiiti»iaiiigtt«ai*,ii*iiiiiiaiiMtii«ii***BaMBiit»itir«iiiiii««iiiiiii>aiaii««iiii>«s>«iiiii>»iii*>i*<i>«ii>l>iiiiiii>iiaiiaiiliiia*iiai*i«l»«ia*i*i*i«a*
POZIV ENOTNE SINDIKALNE ZVEZE ZA KOMPAKTNO UDELEŽBO
Jutri enourna stavka v pokrajini in državi v podporo boju za rešitev miljskega obrata
Delavci industrijskega sektorja bodo stavkali zadnjo uro vsake izmene - Včeraj manifestacija pred sedežem deželnega odbora
Enotna pokrajinska sindikalna zveza CGIL CISL - UIL je za jutri oklicala enourno splošno stavko v industrijskem sektorju v podporo miljski ladjedelnici Alto Aciriatico, ki preživlja odločilne trenutke za sam obstoj. Dela se bodo delavci vzdržali zadnjo uro vsake izmene: v znak solidarnosti bodo za eno uro stavkali tudi v vseh ladjedelskih o-bratih v državi.
V okviru pobud, ki jih tovarniški svet prireja za dosego produktivne ga razvoja obrata, so se delavci miljske ladjedelnice včeraj zbrali pred sedežem deželnega odbora v Ul. Carducci. Podobne pobude bodo predstavniki 'tovarhiŠkčkh ' švd-ta izvedlj»**wii v prihodnjik-dneh: z n jimi hočejo •opomnit* »predsednika deželnega* odbora na sprejet; obveze in ga prisiliti k odločnejšemu nastopu pri vladi, da bi sprejela konkretne ukrepe in ladjedelnici zagotovila primerno količino dela. Pred dnevi je bilo predvideno, da bi se moral predsednik deželnega
OB KRŠIM DRŽAVNEGA ZAKONA
Pred tedni zajet delfin je skrivnostno izginil
Lov za delfinom ah delfina ni več. Ti bi bil lahko naslov kakega humorističnega filma, vendar ne gre za film, ampak za pravo uganko, za katero se še ne ve, kako se bo končala. V začetku januarja so namreč ribiči ladje »Conchiglia*, ki je last družbe »Adriatica pe-sca», ujeli v svoje mreže poginjenega delfina, ki je tehtal celih 230 kilogramov. Nekaj dni so ga nato imel na «og!ed» v neki ribarnici in menih so, da bodo delfina nagačili.
Takrat pa je posegel vmes WWF (Svetovni sklad za varstvo narave) — tržaška sekcija, ki je ogovorne obvestil na ministrsk«. okrožnico z lanskega leta, v kateri je izrecno prepovedan lov, prodaja in celo prevoz delfinov, želv in podobnih zaščitenih morskih živali. Predstavniki sklada so tudi obvestili pretorja in orožnike, ki so se podali
v ribarnico, da bi pogledali, kako ja z delfinom. O delfinu pa ne duha ne sluha: možem postave so odgovorih, da so žival sežgali.
Odgovornih pri vetovnem skladu za varstvo narave odgovor seveda ni zadovoljil in so naredili nekaj raziskav, ki so pokazale, da delfina niso niti sežgali niti nagačili. Najbrž so ga ribiči oziroma lastniki ribarne sesekah na kose L prodajali, čeprav je to prepovedano. Skratka, delfin je izginil, najbrž v želodce kakih navdušenih sladokuscev, vsa stvar pa se ne bo ta-o končala, saj zadevo sedaj raziskuje pretor in je tudi možno, da bodo dobili kršitelji zakona mastno globo. Sklad za varstvo narave pa še enkrat opozarja vse ribiče, naj ne več lovijo delfinov, saj bi lahko imeli zaradi tega neljube posledice.
odbora Comelli včeraj ah pa danes sestati z ministrskim predsednikom Forlanijem, sestanka pa doslej niso potrdili. Sicer pa ne gre pozabiti, da je predsednik vlade v teh dneh obremenjen s težkimi nalogami, ki jih je državi naložil nov teroristični napad rdečih brigad. Delavstvo ladjedelnice polaga v ta sestanek veliko upov, za'o se je tudi včeraj zbralo pred sedežem de želr.ega odbora, da bi predsednika Comellija še enkrat spomnilo na sprejete obveze V popoldanskih u-rah se je deželni odbor sestal na svoji redni tedenski seji: ni izključeno, da je razpravljal tudi o vprašanju miljske ladjedelnice. Vseka-kof pa je predsednik Comelli na zadnjem sestanku Obljubil, da bo takoj obvestil predstavnike tovarniškega sveta, kolikor bi prišlo do kakšne novosti.
Kot poudarja enotn sindikalna zveza, mora deželni odbor odločneje nastopiti, da bi vlada prisilila finančno družbo Fincantieri (IRI), da prevzame 20 odst. glavnice družbe «Cantieri Alto Adriatico* ii. s tem omogoči tudi deželni finančni družbi »Friulii*. da poveča svoj delež glav-glavnici na 49 odst. Ostali del glavnice pa naj bi prevzeli drugi zasebni podjetniki. Sindikalna zveza tudi poudarja, da bi neuspeh pri reševanju problema miljske ladjedelnice postavil v dvom in odvzel vsako verodostojnost vsem vladnim predlogom. ki jih zaobjema področni načrt za ladjedelstvo. Zato je treba obrat nujno rešiti pred stečajem in mu zagotoviti točno določeno produktivno vlogo v okviru vsedržavnega področnega načrta, poleg tega p>a ga je treba še popolnoma pre-osnovati, da bi lahko postal kompetitiven.
Problem miljske ladjedelnice Alto Adriatico pa ni le problem Milj in njenega gospodarstva; problem je mnogo širši, saj zaobjema ves gospodarski sektor tržaške pokrajine. Boj za rešitev miljske ladjedelnice pomeni boj za obrambo gospodarstva celotne tržaške pokrajine: enotna sindikalna zveza zato poziva delavstvo, naj se kompaktno u-deleži jutrišnje enourne stavke, da li le ta imela čimvečji uspeh.
• Združenje bivših političnih deportirancev vabi vse svoje člane,
•iHiiiiiiiiiiiiininuiiiiiiiiiiniiiiiiiMiMiMiiiiiHiiiiiitiMiiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiMHmiiiiiMitmiiimiiiiMiiiiiMiiiitiiiiiiiimiiiiiimiMiiiiiiui
Le za las mimo prometne tragedije
Na enem izmed ostrih ovinkov ceste, ki pelje s Trsta na Opčine, se Je včeraj opoldne zgodila prometna nesreča, ki se le za las ni spremenila v tragedijo. Tovornjak s tovorom cigaret, ki ga Je vozil 51 letni Antonio Alessio, Je verjetno zaradi prevelike hitrosti zavodi s ceste v škarpo. Na srečo so to fornjak ustavila drevesa, sicer bi lahko zgrmel kakih 100 metrov niže. Tovornjak Je zelo poškodovan,
veznik pa ni utrpel nikakršnih poškodb
da se v zvezi s postopkom, ki ga odpira zakon 791, javijo na sedežu v Ul. Crispi 3 (tel. 730-303) ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
Kdaj otroški vrtec v industrijski coni?
Na pobudo sindikata kovinarjev ja biio včeraj na tržaški občini srečanje med predstavniki sindikata in odbornico Boschinijevo. Stekel je pogovor o otroškem vrtcu v industrijski coni, ki naj b’ bil skoraj povsem nared, saj' šd kupili tudi že pohištvo. Edini problem, da o-troški vrtec ni še zaživel, je v tem, da občina ni še lazpisala ustreznega natečaja za otroške vrtnarice, tako da manjka učno osebje.
Odbornica Boschinijeva je seveda obljubila, da bodo o tem vprašanju razpravljali na prihodnji seji občinskega odbora.
Z druženje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju organizira skupno z odborom Zveze vojnih invalidov NOV srečanje s tovarišem Janezom Vipotnikom pred sednikom republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV SRS, in tovarišem Rudolfom Hribernikom -Svarunom, generalpolkovnikom in narodnim herojem. Ugledna gosta bosta na tem večeru sama spregovorila o svojih najnovejših knjigah in sicer tovariš Vipotnik o svoji knjigi »Ledina*, tovariš Hribernik pa o knjigi «Opredelitev». Obe knjigi sta imeli med čitatelji v matični domovini velik odmev, zato opozarjamo vse aktiviste, borce, invalide, mladino in vso napredno slovensko javnost na to izredno priložnost, ko bodo lahko slišali predstavitev obeh knjig iz ust dveh od najbolj uglednih protagonistov narodnoosvobodilnega boja in še sedaj angažiranih književnikov in družbenih delavcev.
Knjiga cLedina» Janeza Vipotnika pripoveduje o tovarištvu in sovraštvu, o vztrajnosti in trenutkih omaganja, o hrabrosti in paniki, o ljubezni in smrti, o presenečenjih in o značajih, ki jih ne zmede niti zahrbtna zaseda. Knjiga govori o čustvih in vezah, ki so vezale posamezne borce, govori o njihovem boju v tistih težkih trenutkih, ko je šlo za to, da slovenski narod ostane, ali da ga sovražnik pokosi in uniči, govori o tistih letih, ko se je ljudstvo uprlo izkoriščanju in neenakopravnosti in je z njegovo borbo za-dobilt revolucija svojo vsebino in prihodnost. Knjigo so z velikim zanimanjem prebrali vsi, ki so vse te dogodke sami doživljali, s prav takšnim zanimanjem pa segajo po njej tudi mladi, ki se iz nje uče, da bi bili v odporu proti zlu in v obrambi miru še močnejši in udarnejši. Knjiga, ki je v bistvu zbirka novel, je bila nagrajena s Kajuhovo nagrado za leto 1980.
Knjiga Rudolfa Hribernika - Svarilna «Opredelitev» predstavlja skupni naslov za kroniko o boju slovenskega naroda v letih 1941 45, ki si jo je avtor zamislil v štirih de lih. Tokrat gre za prvi del, ki govori o državi v državi, v katerem se pisatelj kot poklicni vojak, revolucionar in udeleženec NOR pomudi pri osvetlitvi takratnih vojaško -političnih razmer. Vendar je knjiga pisana tako, da pritegne vsakega bralca, saj se v njej razkriva naša najnovejša zgodovina ter usoda človeka v vojni. Živo je prikazan potek bojev z okupatorjem ter ustanavlja nje prvih partizanskih čet in bataljonov. Avtor analizira vzrok razsula stare Jugoslavija, in frjene vojske ter opredelitev večine prebivalstva za boj proti sovražniku, za novi, boljši svet.
Opozarjamo vse. ki se bodo tega pomembnega srečanja udeležili, da si bodo lahko obe knjigi ob tej priložnosti tudi nabavili, gosta pa bosta rade volje knjigi tud: podpisala.
Srečanje s tovarišema Vipotnikom
in Hribernikom bo v soboto, 17. t.m., ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma.
Solidarnost s prizadetimi lastniki s Kolonkovca
Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju -e pridružuje številnim protestom slovenskih organizacij in ustanov proti nasilnim razlastitvam zemlje na Kolonkovcu ter izraža vso svojo solidarnost s prizadetim prebivalstvom. Združenje izraža s tem stališče vseh svojih članov, to je ljudi, ki so odločno stopili v boj proti nacifašizmu, ki so se borili proti fašizmu in njegovi raznarodovalni politiki, ki so zaradi tega morali v zapore, konfinacije in v koncentracijska taborišča in ki so s svojim odločnim stališčem branih tudi slovensko zemljo. Zato dobro razumejo, kaj pomeni slovenska zemlja našemu človeku. Na njej bo naš človek lahko še živel in se razvijal, brez nje je obsojen na asimilacijo in propad. Zato poziva Združenje vse prizadete prebivalce Kolonkov-
ca, da vztrajajo v borbi za svoje pravice, obrača pa se tudi na vse napredne sile na Tržaškem, da to pravično borbo po svojih močeh podpro.
• Zdravstveni konzorcij tržaške pokrajine sporoča, da se danes po daljšem premoru spet pričnejo lekcije tečaja o zasvojenosti z mamili.
Palčic bo razstavljal v galeriji «Torbandena»
Jutri ob 18.30 bo t> tržaški središčni galeriji *Torbandena* v Ul. Torbandena 1 odprl razstavo tržaški slovenski slikar Klavdij Palčič, ki se je zadnjič predstavil svojemu zamejskemu občinstu v «Kra ški galeriji» v Repnu pred petimi leti, njegova zadnja tržaška razstava pa je bila leto prej v ga leriji ^Stadion*. Sicer je Klavdij Palčič razstavljal v galeriji cTor bandena* že 1968. in 1972. leta. medtem pa je priredil vrsto razstav v raznih krajih izven svojega rojstnega mesta, kot na vrimer v Padovi, v Ljubljani, v Benetkah, v Celovcu in drugod.
SINOČI V KULTURNEM DOMU ZA ABONMA GM
Mojstrsko muziciranje «Trobilnega kvinteta»
Gostje iz Slovenije so se predstavili kot vrhunski inštrumen-taini ansambel - Prva tržaška izvedba Merkujeve skladbe
V dobro zasedeni dvorani Kulturnega doma se je sinoči prvič predstavil tržaškemu r.bčinstvu (veliko je bilo med njimi italijanskih someščanov) Slovenski trobilni kvintete iz Ljubljane, ki ga sestavljajo solisti orkesira Slovenske filharmonije. Tako smo imeli • vriloznošt spoznati instrumentalni komorni an samhel razmeroma redke sestave, obenem pa tudi ansambel, ki si je v kratkem času svojega obstoja pridobil evropski sloves in mnogo prispeval k velikemu ugledu slovenske instrumentalne glasbe v svetu.
Vseh pet njegovih članov so vsak zase vrhunski mojster svojega glasbila, skupno pa tvorijo ubrano izvajalsko telo, ki ga odlikuje čistost in plemenitost tona, izredna vre ciznost in lahkotnost v izvajanju ter poudarjena muzikaličnost, kar vse mu omogoča, da se z enako učinkovitostjo loteva skladb na širokem časovnem m stilnem razpo nu od baroka in renesanse do sodobnih. nekaterih tudi napisanih na lašč zanj. Dve taki smo lahko sli šali tudi sinoči in sicer Merkujev «Divertimento št. 3 za kvintet tro-
bil* in pa «Quintet* sodobnega an-
ZARADI EKSPLOZIJE PLINA PROPANA
V tovarni Lema 3 delavci ranjeni
V tovarni ^EMA, v industrijski coni, je včeraj silovito eksplodirala zmes piina in zraka. Trije de-lave. so bui lažje ranjeni, škode na poslopju je za več milijonov lir. Kot so nam povedali nekateri delavci tovarne, ki izdeluje kovinsko iu lesno opremo za potrebe gradbeništva, je do eksplozije prišlo nekaj čez poldne v manjšem prostoru, kjer je bila nameščena plinska peč za centralno ogrevanje razsežne mizarske hale. Plinske peči, ki razvije do 2700 kalorij, niso zaradi pomanjkanja plina propana že dalj časa vžgah. Prav včeraj sta se 43-letni Gildo Giolo iz Terza D’Aqui-leie in 33-letni Franco Viezzoli iz Ul. Tiepolo 8 po nalogu lastnika tovarne Ennia Riccesija začela u-kvarjati s pečjo, ki naj bi jo vključili popoldne.
Do eksplozije je prišlo, ko sta čistila peč in razne cevi. Iz še neznanih razlogov je prostor, ki je širok pribhžno 15 kv. metrov, zasi-i 1 plin, kratek stik pa je nevarno zmes vžgal. Plameni so oplazili delavca po obrazu in rokah ter jima povzročili opekline prve in druge stopnje, zaradi česar se bosta morala zdraviti na dermatološkem oddelku 20 dni. V zmedi, ki jo je povzročil silovit pritisk, se je ranil tu-'i 39-letni Franco Giacomini.
Po eksploziji je zavladal v mizarski delavnici pravi kaos. Več vmesnih pregrad iz zidakov je bilo porušenih, razneslo je vsa steklena okna, pod pritiskom so tudi popustila plastični stropna okna. Trdna železna vrata pri vhodu je zvilo, oprema je bila raztresena v velikem neredu, med delavci pa je vladal razumljiv preplah, saj je bilo, kot da bi »švignil mimo hudič*.
Na kraj so takoj prihite'1 gasilci in policijski agenti iz Milj, ki so zapečatili prostor, k.ier je prišlo do eksplozije. O zadevi so obvestili inšpektorat za varstvo na delu ter sodne organe, ki bodo morah u-gotoviti, zakaj je do nesreče prišlo.
Ji
gleškega komponista Malcolma Arnolda.
Poleg teh dveh skladb (prisoten skladatelj Merku je za svojo mikavno kompozicijo, ritmično in tonalno razgibano, na trenutke spev no, požel aplavz občinstva) smo lahko voslušali še rSuito elizabetinskih plesov» A. Halboma, Bachovi *Contrapunctus h iv tPrelude in Fugo*, Eivaldovo «Simfonijo za trobila* in Scheidtovo »Bojno suito» v značilni baročni pompoznosti toda tudi zvočni polnosti ob vodilnem dialogiranju obeh trobent.
Na koncu ie ansambel izven programa dodal še Josepha Knlorvitza «Ples» v ritmu stepa v značilni iazz izvedbi.
Res imeniten koncertni večer in zasluženi aplavzi m^jstrslcvm inštru' mentalistom. (jk)
Jutri začetek Festivala festivalov»
Jutri bodo v kinodvorani Ariston predvajali prvi film v sklopu prireditve tFestival festivalov*, m kateri bodo predstavili tržaškemu občinstvu filme, ki so bili nagrajeni na raznih mednarodnih filmskih festivalih. Na otvoritvenem večeru bodo vrteli film Martina Bresta »Vi-vere alla grande».
MtllMMIMIMMIIlmillimillllllMMIIIIIIIIMIIIIIIIIIMIIIIIHIIIIIIHItlilllHHIMIIIIIIIIMIMHllliiliiiiMiiiMiiiiiiiiiiu
Neznani vzroki smrti petdesetletne ženske
Črna kronika je včeraj spet beležila smrt »v neraziskanih okoliščinah*. Tokrat je umrla 50-Ietna Diva Luciana Ugolini, ki je bivala v hišici »Z* v okviru bivše psihiatrične bolnice. Agente je o ženskem truplu, ki je ležalo v grmičevju nasproti zadnje postaje avtobusne proge št. 17, obvestila včeraj okrog poldne neznana ženska. Na kraj so se podali agenti letečega oddelka z dr. Petrosinom na čelu ter osebje znanstvenega oddelka policije. Ženska je ležala pod železniškim mostom, na sebi je imela le spodnje perilo, preostali kosi obleke pa so ležali v bližini. Na truplu je bilo veliko odrgnin in prask, ki pa jih je skoraj gotovo povzročilo bodičasto grmičevje.
Na podlagi pričevanja bolničarke Marie Cocevar, ki je žensko spoznala, preiskovalci sklepajo, da se je Ugolinijeva v noči med torkom in sredo splazila po strmem bregu do mostu, kjer se je slekla in verjetno od mraza umrla. Dokončno mnenje o vzrokih smrti bo vsekakor izrekel zdravnik, ki bo danes izvedel obdukcijo trupla.
Zdravniki preklicali
pridržani prognozi
Za 23-letnega Maura VoUija, ki ga je mati v torek ponoči prepe-
ljala v glavno bolnico v nezavestnem stanju zaradi prekomerne doze užitega mamila, je hospitalizacija trajala zelo malo. Zdravniki oddelka za oživljanje, ki so ga sprejeli malo pred eno uro, so mla deniča spravili k zavesti čez uro in pol. Njegovo zdravstveno stanje se je zelo hitro izboljševalo in Volli je sredi noči, na lastno odgovornost, zapustil bolnico.
Iz oddelka za oživljanje so odpustili tudi 52-letnega Tullia Zorzeno-nija, ki so ga ravnotako sprejeli v noči med torkom in sredo. Kot smo že včeraj poročali, se je Zorzenoni skupaj z ženo Marijo zastrupil z ogljikovim monoksidom. Zdravstveno stanje ženske se je bistveno izboljšalo že nekaj ur po sprejemu, včeraj pa se je rešil iz objema smrti tudi Zorzenoni,
Vsa dejavnost v tržaškem pristanišču je bila včeraj za tri ure prekinjena, ker so se pristaniški delavci zbrali na zborovanju, na katerem je tekla razprava o novih tarifah. Zaradi tega je delo teklo samo na štirih ladjah.
Včerajšnja prekinitev dela bo i-imela posledice tudi danes, saj bodo morale štiri ladje, ki čakajo na raztovorjenje, počakati še nekaj časa.
Delegacija SKGZ bo obiskala Sežano
V okviru stikov in sodelovanja ob meji sta se včeraj mudila na delovnem obisKU pri SKGZ predsednik občinske skupščme Sežane Boris Bemetič in predsed.nl. SZDL Sežane Jože Stegne. S predstavniki SKGZ sta se dogovarjala o programu delovnega obiska predstavnikov SKGZ pri sežanskih družbenopolitičnih in gospodarskih organizacijah, ki bo konec tega meso’H
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev v Italiji poziva svoje člane, da se u-deležijo srečanja, ki ga prirejata Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem in Odbor zveze vojnih invalidov 17. januarja ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Kmetijska zadruga v Trstu obvešča pridelovalce oljk, da bo torkla v Boljuncu delovala do jutri, 16. t.m. Obenem vabi zainteresirane pridelovalce, da se oglasijo v upravi zadruge — III. Traversale est — industrijska cona, telefon 817-325, da dvignejo obrazec (modulo) F za prispevek.
Mladinski dom Boljunec priredi v nedeljo, 18. t.m., ob 18. uri v občinskem gledahšču F. Prešeren v Boljuncu »Koncert božičnih pesmi* v izvedbi Zveze cerkvenih pevskih zborov iz Trsta. Med koncertom bo nagrajevanje najboljših izdelkov na petem božičnem ex tempore.
KD Slovenec Boršt - Zabrežec prireja ob priliki praznika vaškega pa trona sv. Antona v soboto, 17, t.m., ob 20.30 v prosvetni dvorani v Borštu »Kulturni večer*. Nastopajo o-troški, moški in mešani pevski zbor ter dramska skupina z veseloigro v narečju »Dve družini*. Pono vitev bo v soboto, 24. t.m., ob 20.30.
Nastopi TPPZ: 17. L 81 ob 19. uri nastop v Pridvoru; 1. 2. 81 ob 10.30 koncert v ridotu teatra Verdi; 6. februarja 81 ob 18. uri nastop v tovarni Piama v Podgradu: 23. 2. 81 ob 20.30 občni zbor.
f Čestitke
Danes slavita v Borštu srebrno poroko inž. JORDAN in VESNA ZAHAR. Mnogo sreče in zdravja še naprej jima želita Zorka in Robi Po-tocco.
JORDAN in VESNA ZAHAR slavita 25. obletnico poroke. Vso srečo na skupni življenjski poti jima želijo družine Rapotec, Križmančič in Hrvatič (Boršt 27).
Včeraj je praznovala ALENKA SPETIČ 6. rojstni dan. Da bi bila zdrava, pridna in vesela ji želita no-na in nono.
Danes praznuje rojstni dan JERUZALEMA ALFEO iz Skednja. Še na mnoga zdrava leta ji kličeta Vida in Pavel.
Prosveta
KD Rdeča zvezda prireja v nedeljo, 18. t.m., ob 18. uri v osnovni šoli Lojze Kokorovec - Gorazd v Saležu veseloigro «Venderig'le na plači* v režiji Tatjane Turko. Nastopajo člani dramske skupine KD F. Prešeren iz Boljunca.
■
KMaUJ » »b6
V	spomin na Ano Pečar vd. Moro daruje Marjan Sedevčič lO.DOO lir za KD Lonjer - Katinara in ŠD Adria.
V	zahvalo za prisotnost pevskega zbora na pogrebu Viktorja Furlana darujejo Neva in Walter 50 tisoč ter Milena Starc 20.000 hr za moški pevski zbor Tabor.
V	novoletni nabiralni akciji darujejo za ŠK Kras: Janez Knez (Ko-ludrovca 2) 10.000, Just Vodopivec (4) 5000, Janko Emili (7) 2000, Ana Biasi 500, Sergio Eimili (8) 5000, Lucio Berce (11) 10.000, Boris Živec (13/a) 5000, Janko Budin (5) 5000, Mirko Skupek (12) 10.000, Stojan Fabjan (10) 10.000, Jože Milič (Repnic - Zagredec 2) 10.000, Teodoro Ostrouška (1) 5.GC0, Franco Dilema (Repnic 47) 6000, Aleksij Bri-ščik (47) 5000, Franc Husu (47) 5000, Pepi Milič (4S) 3000, Milko Milič (46) 5CC0, Boris Ravbar (44) 5030, Boris Zidarič (41) 15.000, Mario Milič (41) 10.000, Viktor Cesar (43) 5000, Mario Milič (8) 10.000, Milko Milič (4) 1C00, Milan Stu-belj (11) 5000, Bruno Milič 10.000, Danilo Milič (21) 2.500, Ivan Kante (29/a) 5030, Zora Luin 5000, Peter Milič. (32) 10.000, Angel Kante (34 ) 5000. Julka Petrinčič (35) 5000, Mi'an Husel (28) 2C00, Slavko Milič (24) 2000, Stanko Blazina (19) 5000, Nini Blazina (19) 50C0, Mario Milič (39) 15.000, Vladimir Rebula (2) 10.000, Gianni Romagna (Samatorca 51) 30.000, Marcelo Do-Ijak (22) 20.000, Cvetko Colja 25 tisoč, Renato Pieri 25.000, Maks Pipan 10.000, Jožko Sardoč 10.000, Ivan Kokoravec 3000, Pepi Gruden
10.000,	Janko Gruden 10.000, Stanko Gruden 7000, Viktor Gruden 5 tisoč, Angela Colja 2000, Ladi Colja 5C00, Angel Gruden 5000, Milan Kante 10.000. Jožko Rebula 10.000. Igqt; Milič 10.000, Zora Kocman 10 tisoč, Margherita Bizjak 4000, Žela Gruden 3000, Ladi Gabrielli 10 tisoč, Vida Doljak 2500, Alojz Dol-liani 5030, Franc Colja 10.000, Milka Perčič (Salež 43) 5000, Giordano Pernarčič (42) 5000, Marjo Pirc (36) 10.000. Herman Skrij (35) 10 tisoč, Angela Marušič (20) 10.000, Dušan Grilan (24) 10.000, Miloš Peric (27) 10.000, Jožko Gruden (25)
13.000,	Nardo Gerlani (23) 5000. Pepko Kocman (17) 15.000, Pepi Pavlina (16) 2000, Jožko Obad (14)
15.000,	Marica Obad (K) 10.000, Lidija Bastjančič 10.000, Janko Gruden (72) 10.000, Boris Grilanc
20.000,	Stano Škrk (58/a) 20.000, Sandro Auber (58) 3000, Marija Ve-snavpr (55) 15.000, Josip Milič (70)
20.000,	Emil Rebula (67) 15.000, Edi Škrk (33) 10.000, Danilo Grilanc (15) 10.000, Josip Pegan (7) 10.000, Moreno Businelli (8) 15.000, Žarko Budin (5) 10.000, Žitomir Rodel-la (95) 10.0C0, Egidij Milič (91) 10.0C0, Dragica Predonzani (92) 5 tisoč, Franc Budin (92) 5000, Igor Milič (68) 10.000, Ladi Milič (68) 10.COO, Zvcnko Rebula (81) 10.000, Janko Rebula (81) 10.000, Božič Grilanc (80) 10.000, Emil Pirc (73)
10.000,	Stanko Jercog (88) 10.000, Marjo Purič (64 ) 5000, Ivan Do-ljak (64) 2000, Bruno Rebula (64)
10.000,	Bogdan Obad (64) 5000, Lev Bitežnik (64) 10.000, Silvio Cappelli
(64)	5000, Jordan Rebula (69) 20 tisoč, Ludvik Pirc (87) 10.000, Boris Milič (85) 10.000, Drago Grilanc (65/a) 30.000, Srečko Budin
(65)	10.000, Vladimir in Liljana Budin (65) 50.000, Janko Auber (62)
10.000,	Danilo Rebula (60) 30.000, Mario Budin (47) 10.000, Josip Perčič (43/a) 10.030, Justo Škerli (44) 5000, Angel Milič (48) 10.000. A-lojz Pirc (48 ) 5000, Janko Škrk (100) 10.000, Franjo Furlan (50) 13 tisoč, Stojan Stubelj (49) 25.000, Zdravko Obad (94) 15.000, Pepi Kocman (19) 20.000, Stanka Svetlič 10.000 Sergej Milič (Trst)
10.000	in Ivan Colja 25.000 lir.
V	spomin na pok. Ivana Sedmaka daruje Drago Sedmak z družino
10.000	lir za ŠD Mladina.
Ob izgubi drage mame Jožefe Ravbar izrekaj1) člani balinarske sekcije Kraški dom z Rcpentabra iskreno sožalje Franckotu ter sorodnikom.
Sporočamo žalostno vest, da nas je 13. t.m. zapustil naš dragi oče in nono
JOŽE SANCIN
Pogreb bo danes, 15. januarja, ob 13.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalujoči: hčere Mira, Ljuba, ln Dragica ter sinovi Mario, Drugo in Milan z družinami ter drugo sorodstvo.
Boljunec, Ricmanje, Dolina, 15. januarja 1981.
Kino
Ariston Danes zaprto
Eden 16.00 «Shimng». Prepovedan mladini pod 14. letom.
Rit z 16.30—22.15 «11 bisbetico do-mato». A. Celentano, O. Muti. Barvni film.
Excelsior 16.00 «Io e Caterinas>. A. Sordi. Barvni film za vsakogar.
Grattacielo 16.00—22.00 »Biancane ve e i sette nani*. Risani film.
Fenice 16.00 «Fantozzi contro tutti*. Paolo Villaggio. Barvni film.
Aurora 15.30 «Superman II.»
Cristallo 16.00 «Goccie di sangue bagnate di sesso*. Prepovedan mladim pod 18. letom.
Vittorio Vencto 16.00 «Intrepid». David Niven, Michel York. Barvni film.
Capitol 15.30 »Iriaereo pili pazzo del mondo».
Moderno 16.00—22.00 « Ver so il sud». Jack Nicholson. Barvni film.
Lnmiere 16.30 «Controrapina». Lee Wancneff. Barvni film.
Gledališča
Združenfe aktivistov osvobodilnega gibanja na Tržaškem ozemlju
skupno z
odborom Zveze vojnih invalidov NOV
prireja dne 17. januarja 1981 ob 18. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4
srečanje s tovarišem Janezom Vipotnikom, predsednikom republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV SRS in s tovarišem Rudolfom Hribernikom - Svarunom, generalpolkovnikom in narodnim herojem, ki bosta predstavila svoji najnovejši knjigi iz literature NOB.
Nastopil bo tudi pevski zbor »F. Venturini* od Domja pri Trstu.
Pokrajinski odbor VZPI - ANPI se pridružuje iniciativi obeh organizacij in vabi svoje člane, da se večera polnoštevilno udeležijo.
Vljudno vabljeni
S S G
Slovensko stalno gledališče iz Trsta bo jutri, 16. januarja, ob 19. uri gostovalo v Ilirski Bistrici s Ki shonovim delom «Bil je škrjanec*.
ROSSETTI
Danes ob 20.30 (red prost) bo na sporedu Gogoljev »Revizor* v uprizoritvi Ljudskega gledališča iz Ri ma. V abonmaju odrezek št. 4.
* * #
Na pobudo gledališča Verdi bo
od prihodnje srede dalje v kinu Cristallo v Ul. Ghirlandaio nov ciklus baletnih predstav, namenjenih osnovnim in srednjim šolam tržaške pokrajine. Predstave bodo brez plačne, šole pa se lahko prijavijo pri tiskovnem uradu Verdijevega gledališča. Nastopil bo balet Verdi jevega gledališča pod vodstvom ko reografa Flavia Bennatija, kot so lista pa bosta nastopila Vesna Bu tor a c iz zagrebškeee Opere in Tuc cio Rigano iz rimskega Teatro del 1’Opera.
^WK0
GLEDALIŠČE V TRSTU
Kulturni dom ZORA TAVČAR
AJ, KAJ RIBIČ JR UJEL
MLADINSKA IGRA režija SERGEJ VERČ
Ponovitve:
danes, 15. t.m., ob 10. uri in jutri, 16. t.m., ob 10. uri.
NAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1981
Celoletna
Polletna
Mesečna
49.000	lir
35.000	lir 7.000 lir
Celoletna naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 49.00(1 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 30: aprila Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 84 000 lir.
Vsem naročnikom borno še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE m ČESTITKE,
Vsi, ki bodo poravnali naročnino do 28. lebruarja 1981, bodo udeleženi pri tradicionalnem nagradnem žrebanju.
NAROČNINE SPREJEMAJO:
Uprava: 1'rst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 794672 Uprava: Gorica, Drev XXIV maja 1 - Tel 83382 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: Tek. račun št 192
BOBATNO BREME V DRUŽINSKEM PRORAČUNU
Po novem tudi davek za kanalizacijo in čiščenje odplak iz gospodinjstev
Poleg cene vode bo treba plačati še 16 oziroma 32 lir za kubični meter vode kot davek za priključek na javno kanalizacijo oziroma za čiščenje odplak
Novo breme v družinskem proračunu se obeta na osnovi najnovejših zakonskih določil. Poleg dosedanje cene vede (ponekod bodo «prilagodili» tudi to), bedo porabniki plačevali tudi dodatno takso za priključek na javno kanalizacijo, v krajih, kjer že delujejo čistilne cairave za ooplake. pa -e dodatno takso za to vrsto storitve. Vse v smislu zakona št. 319 z dne 10. maja 1976 o varstvu veda, ki se doslej ni izvajal, katerega veljavnost pa znova potrjuje zakonski dekret št. 901 z dne 30. decembra lani, glede priprave in usklajevanja proračunov krajevnih ustanov v letu 1981.
Omenjeni dekret namreč določa, da morajo občine, ki imajo urejeno
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA ODSEK ZA ZGODOVINO
obvešča, da je razstava
UTRINKI IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA ŠOLSTVA
na Tržaškem 1846-1945
odprta do 31. januarja 1981 v Kulturnem domu v Trstu vsak dan: od 8.30 do 12.30.
KD IGO GRUDEN
i.	prireja .
v soboto, 17. januarja,'ob 20.30 , v prosvetni dvorani v Nabrežfrii
KONCERT
DEKLIŠKEGA OKTETA GIMNAZIJE KOPER
Vljudno vabljeni!
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V TRSTU
DAČI A MARAINJ
ŽENSKI
NA PODEŽELJU
(enodejanka)
Jutri, 16. januarja, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opči nah in
v nedeljo, 18. januarja, ob 17.
5 ufVAi 'KIMlrfiettrdomu v Trstu.
Danes praznuje 70. rojstni dan
JOSIP ŠTORMAN - SLAVKO na mnoga zdrava in
	uspešna leta mu kličejo
MLADINSKI krožek	Elko in Ervina z dnjžino
trst	,
Glasbeni večeri mladinskega krožka 2. srečanje posvečeno	4 Ob 25. obletnici poroke predsednika ing. JORDANA ZAHARJA
ANGLEŠKI ROCK GLASBI V 70. LETIH (glasba-plošče, spremna beseda) Danes, 15. januarja, ob 20. uri v Gregorčičevi dvorani, Ul. sv. Frančiška 20/11.	in soproge VESNE jima želi obilo zdravja in mnogo uspeha v nadaljnjem skupnem življenju KD Slovenec
	4
Moški pevski zbor »VALENTIN VODNIK* DOLINA
vabi
vse svoje člane na vsakoletni
REDNI OBČNI ZBOR,
ki bo danes, 15. januarja 1981, ob 21. uri v društvenih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1 Predsedniško poročilo
2.	Dirigentovo poročilo
3.	Blagajniško poročilo
4.	Diskusija o opravljenem delu
5.	Razno
Odbor
SPD Tabor — Opčine sklicuje za petek, 23. t.m., ob 20. uri redni občni zbor.
..........III,......I....IIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIII...... N,,II MII MIH IIIIUHMIIIII 111,11 IIIMIIMI 11,1111
Koncerti
Sezona »Nedeljskih koncertov*, ki se je začela novembra lani v imenu Antonia Vivaldija, se bo nadaljevala v nedeljo v Avditoriju z nastopom trobilnega ansambla gledališča Verdi, ki ga sestavljajo: Elia Savino, Doriano Busechian, Luigi Cancelli, Sergio Hrovatin (troben te), Livio Zocchelli, Maurizio Bar-dini, Stelio Ritossa (tromboni) in Pasquale De Giorgi (tuba).
V sodelovanju z dnevnikom «11 Piccolo* in Teatrom Stabile bodo izvajali «Sedem antičnih plesov* Tri dela Gabričlija;- «Trumpet Volunta ry» Purcella,1 «Turmmusik»'Schmidta, «Tre- Equali»-Beethovna, »Miniaturno suito* Dale Millerja in «Two processional fanfares* Horwatha.
Pri blagajni v Pasaži Protti se danes začenja prodaja vstopnic po 1000 lir.
Izleti
Sekcija KPI Josip Verginella v Križu organizira od 27 junija do 5. julija 9-dnevno potovanje v Baku, Tbilisi in Moskvo. Za vpis in informacije se lahko zglasite ob nedeljah 'od 11. do 12. ure na sedežu sekcije v Ljudskem domu ali telefonsko na štev. 220 213 vsak dan od 13. do 14 .ure.
Danes slavita srebrno poroko naša draga
VESNA in JORDAN ZAHAR
Prisrčno jima čestitajo in želijo, da bi zdrava in zadovoljna preživela še mnrgo let v miru in ljubezni med nami sin David, hči Alenka z družino in vsi sorodniki ter družine: Rojc, Zahar, Dilli, Gabrovec in Boneta.
Prosveta
Včeraj-danes
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
AFGANISTANSKEGA hrta z rodovnikom, starega pet mesecev, prodam. Ponudbe na naslov Sara Kržišnik, Kovačičeva 18, Koper. Telefonirati na štev. (003866) 21437 v popoldanskih urah.
-MLADINSKI glasbeni ansambel i-šče akustične naprave (ojačeva-, lep, Tiixer, zvočnike, harmoni-jum). Telefon 417-689.
BRIVSKI salon v centru Nabrežine oddamo v najem, 2a informacije telefonirati na št, 200-780.
IZKUŠENA koresponderttka angleščine, nemščine, hrvaščine in slovenščine išče poldnevno zaposlitev. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, pod šifro »Korespon-dentka*.
ODDAM mirni osebi sobo v stavbi blizu prehoda Rdeča hiša v Gorici. Vprašajte na telefon 33-090.
FRANC GEC - Podlonjer 168 - toči belo in črno vino.
ŠESTNAJSTLETNI fant išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon 722-035.
MODE VALENTINA pri Domju ima veliko razprodajo vseh vrst blaga s popustom od 20 do 50 pro-
i centov.
Danes, ČETRTEK, 15. januarja PAVEL
Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.47. — Dolžina dneva 9.05. — Lu-•ht Vzide ob 12.56 in zatone ob 2.17.
Jutri, PETEK, 16. januarja
TOMISLAV
Vreme včeraj: najvišja temperatu-ra 4,9 stopinje, najnižja 3,5, ob 18. Uri 3,5 stopinje, zračni tlak 1009,6 tob ustaljen, veter vzhodnik 7 km uro, vlaga 28 odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatu-ra morja 7,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE:	Deborah Bo
schin, Paola Muha, Stefano Star-kel.
, UMRLI SO: 53 letni Vittorio Furlan, 81-letna Maria Mersnich vd. Pippan, 71-letni Carlo Alberti, 70-letni Giuseppe Skerlavaj, 50-letni Giuseppe Novel, 87 letni Angelo Sartoretto, 85-letni Napoleone So vrano, 921etna Giuseppina Slokar vd. Semec, 75-letna Giuseppina Bra-tacevich vd. Bensa, 88 letna Giulia Tenze, R2 letna Carolina Zarich vd. Salvi, 77-l»tni Angelo Santomauro,
55- letni Carlo Maurel, 79-letna Paola Franza vd. Serri, 74-letna Rosa-lia Crasnich vd. Lapagna, 39-letni Graziano Sorgo, 75-letni Luigi Tra-canella.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20.00 do 8. ure tel. 73-267, predpraznična Oti' M.- do 21. ure in praznična od 8. do '20. ure, tel. 68-441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik; tel. 225 596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6, Erta S. Anna 10, Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Corso Italia 14. Ul. Giulia 14. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Corso Italia 14, Ul. Giulia 14.
BAfiCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S.P/A.
tRSr ui ica r. FiLZito :	3**
14. 1. 1981	
Ameriški dolar	931.—
Funt šterling	2230.—
Irski funt šterling	1.760,—
Švicarski frank	521 —
Francoski frank	203.-
Belgijski frank	28,75
Nemška marka	473,-
Avstrijski šiling	66,25
Kanadski dola-	780.—
Holandski f.orin*	434,—
Danska krona	152.—
Švedska krona	210.»-
Norveška krona	179.-
Drahma	15.-
Mali dinar	26,50
Veliki dinar	27,25
Od danes na razpolago bencinski boni
Danes bodo v pooblaščenih u-radih na Goriškem pričeli z razdeljevanjem rakaznic za gorivo po znižani ceni v okviru goriške proste cone. Nobenih zamud torej, tako so nam včeraj potrdili nr trgovinski zbornici, zaradi najnovejših ukrepov glede prilagoditve cen goriv. Nobenih težav pa ne bi smelo biti niti v uradih goriškega avtomobilskega kluba in v drugih poobiar ščenih uradih, kjer bodo upravičencem razdeljevali nakaznice. Znano je, da mora upravičenec pred dvigom dokazati, da je že plačal avtomobilsko takso. Rok za poravnavo te obveznosti pa je bil, zaradi nejasnosti glede načina plačila 50-odstotnega poviška. podaljšan do 20. januarja Pri avtomobilskem klubu so nam na naše izrecno vprašanje odgovorili, da tega pogoja tokrat izjemoma ne bede upoštevali, ampak bodo nakaznice izročili vsem upravičencem, ki so v redu poravnali avtomobilsko takso za leto 1980. Tako se bodo po vsej verjetnosti rav naii tudi v drugih uradih ki so pristojni za razdeljevanje nakaznic v Ronkah, Tržiču. Gradi šču ter Krminu in Gradežu.
Če bo razdeljevanje bonov potekalo povsem običajno, pa še ni dokončno potrjeno, koliko T'bb treba1'' pravzaprav plačati , ' H8'1 bčbtiflški ‘ črpalki za liter goriva prtjsfe cone. Zaradi zad njih ukrepov v zvezi s cenami goriv, bi se morala cena bencina — do zdaj je liter bencina proste cone veljal 473 lir — povišati za okrog 23 do 25 lir.
Avtomobiliste na Goriškem pa čaka tokrat še drugo presenečenje. Razdelili jim bodo namreč samo pet mesečnih kvot, namesto šestih.
kanalizacijo, izterjati od porabnikov vode, ne glede če se ti oskrbujejo iz javnega vodovoda ali drugih virov, posebno takso za priključek na kanalizacijo, v kolikor pa je v kraju tudi prečiščevalna naprava, tudi dodatno takso.
Zakon določa višino takse: 20 lir za vsak kubični meter vode za priključek na kalanizacijo in dodatnih 20 lir, če je kanalizacija priključena na prečiščevalno postajo.
Davek se obračunava na 80 odstotkov porabljene vode, izkupiček pa gre v korist občinske blagajne.
Računi za vodo bodo torej v prihodnjih mesecih kar precej višji tudi na področju Gorice. Posebno velja to za kakih pet tisoč porabnikov, ki imajo priključke na javno kanalizacijo, ki se izteka v čistilno napravo pri Sovodnjah. Doplačati bodo morali, poleg cene vode; še 32 lir po kubiku za kanalizacijo, oziroma čiščenje vede. To pa pomeni okrog 50 odstotkov več kakor doslej.
Minimalna cena vode za potrebe gospodinjstva v Gorici znaša namreč 60 lir za vsak kubični meter. To velja za porabo do 16 kubičnih metrov v dvomesečju. Za večjo porabo je voda kajpak dražja, saj je treba za nadaljnjih 24 kubičnih me-
trov plačati 90 lir, za porabe preko 40 kubičnih metrov pa kar 130 lir. Poprečna dvomesečna poraba v gospodinjstvu v Gorici se giblje okrog 25 kubičnih metrov.
Če bodo porabniki prejeli na dom dva ločena računa, enega za vodo, drugega za odplake, ni znano, kajti na občini, oziroma pri občinskem podjetju se o tehnični rešitvi šele pogovarjajo, najbrž se bodo odločili za en sam račun. Vsekakor bodo morali zadevo rešiti v razmeroma kratkem času.
Prav tako se te dni pogovarjajo o povišku cene električne energije v tekočem letu. Občine imajo namreč možnost, da uvedejo 10 lir poviška na kilovatno uro za porabe preko 75 kilovatov mesečno. To samo za gospodinjstva.
Na območju goriške občine bi ta povišek navrgel okrog ISO milijonov lir. Razmeroma omejen znesek, ki pa občinski upravi, v kolikor bi se odločila za povišek cene elektrike, prinaša nekatere druge ugodnosti, predvsem pa možnost najetja posojil pri bančnih zavodih.
Menda bodo Goričani deležni tudi tega dodatnega finančnega bremena. Vsekakor bo končno odločitev glede tega moral sprejeti, do 31. t.m., občinski svet.
DIJAKI NA OGLEDU FEIGLOVE RAZSTAVE
V knjižnici v Ulici della Croce je v teh dneh odprta razstava o življenju in delu goriškega pisatelja Damira Feigla, po katerem je knjižnica poimenovana. Zanimivo razstavo, na kateri je več kot sto eksponatov ‘ in ki je prva razstava o Damiru Feiglu in njegovem delu, si je v teh dneh ogledalo precej
ČUDNO SE 5U5if DA JE TEMPERATURA PRENIZKA
Včeraj so dijaki trgovskega zavoda zapustili šolo zaradi prehudega mraza
V torek so v tej šoli zabeležili samo 9 stopinj ■ Podobne težave tudi v drugih šolah na področju občine
S kurjavo v goriškib šolah je letos križ. V začetku letošnjega šolskega leta je skrb za vzdrževanje kurilnih naprav v vseh občinskih stavbah v Gorici prevzelo neko tržaško podjetje, ki skrbi tudi za dobavo kurilnega olja vsem tem stavbam. Ker je mraz pritisnil prav v začetku šolskega leta in so bile že takrat pomanjkljivosti, so o tem že govorili svoj čas v gori-škem občinskem svetu in odborniki so povedali, da ni bilo moč V'Gorici najti podjetja, ki bi skrbelo za vzdrževanje. splSkiniso baje po novih pravilih pristojni, da skrbijo za ogrevanje in za vzdrževanje naprav.
Po začetnih težavah so bile stvari urejene nekaj časa, sedaj pa smo se spet znašli v težavah. Pred ne kaj dnevi so profesorji poslali do mov dijake novega poslopja nižje srednje šole v Ločniku. Mrzlo je bilo tudi. v osnovnošolskih poslopjih v ulicah Leopardi in Cappella. Včeraj pa ni bilo pouka v sloven-
HiiiiiiiiiiiiiiuHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiititiiiitiiiiiiiiiiHttauniuitMiiiiMiiiiiiiiiHtiitimiimiiiiiiiiiiiiMtiitiiiiiit
GORIŠKO SREČANJE MALIH ODROV
V
Četrti dan festivala je bil namenjen poeziji
Gledali smo igre ^Nebotičniki, sediteb,
€ Ogenj v ustih > in « Pisma Josipini»
MENJALNICA
vseh tujih valut
Četrti dan Goriškega srečanja malih odrov je bil posvečen predvsem poeziji, oziroma mprizoritvcCm* pesniških tekstov. Na sporedu so bile predstave «Nebotičniki, sedite!» t; izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane, rOgenj v ustih» v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane in c Pisma Josipinh v izvedbi Male drame SNG v. Ljubljani.
Igra «Nebotičniki. sediteh je sestavljena iz otroških pesmi Nika Grafenauerja. Predstava, v izvedb> Slovenskega mladinskega gledališče. iz Ljubljane, je torej namenjena najmlajšim gledalcem,, vendar so Grafenauerjeve otroške pesmi tako kvalitetne, da zahtevajo tudi od odraslega poslušalca zbranost in po zornost, kot vse pesihi pač, ki so dobre in to neglede na to, komu so namenjene.
Igralci Jože Mraz, Pavle Ravnohrib, Olga Grad, Vladimir Jurc in Marinka Štern so živahno animirali posamezne pesmi in jim odprli svojevrstno pot do gledalca. Poslušali smo namreč verze, hkrati pa gledali prizorčke in sličice, ki so na svojstven način dopolnjevali govorjene besede, način je bil svojstven vendar ne ilustrativen, kar bi le pomenilo poplitvitev samih pesmi. Za živahno režijo je poskrbel Janez Pipan, scena in kostumi pa so delo Mete Sever. Predstava «Nebotični ki, sedite!» je bila vsekakor dovolj domiselna in razgibana, hkrati pa narejena brez velikih scenskih in podobnih pripomočkov.
Predstava «Ogenj v ustih» v izvedbi Drame SNG iz Ljubljane je pomenila srečanje s poezijo Daneta Zajca. Delo je režiral Ivo Pri jatelj, dramaturg je bil Boris A. Novak, nastopila pa sta igralca Iva Zupančič in Rudi Kosmač.
V tej igri pa je postalo razmerje med poezijo kot tako, to je besedo, in gledališko animacijo, to je igro, bolj problematično. Oba igralca sta nastopila z zelo dobro igro in ustva rila zanimivo predstavo, ki je bila nabita s stisko in bolečino; in vendar smo marsikdaj pogrešali prav poezijo Daneta Zajca. Problem, ki ga načenjamo, je zapleten, če pa
ga moramo razložiti z nekaj besedami, moramo ugotoviti, da je bil vzrok za določeno prikritost Zajčeve poezije morda prav v tem, da je dokaj markantna režijska in tudi igralska interpretacija na svoj način «dušila» tekst. Zajc je pesnik stiske, njegovo poezijo je režiser vstavil v skrajno oster in zatohel prostor, igralca sta igrala krče in bolečino, gledalcu je torej ostajalo malo prostora, da bi v sebi aktiviral pesem, saj so bili osnovni toni in poteze na odru jasni in predvidljivi. V jasnosti in predvid Ijivosti pa se skrivnostna odprtost poezije skrije.
Monodrama »Pisma Josipinh v izvedbi člana Drame SNG Branka Grubarja je mozaik ljubezenskih pisem Slavka Gruma, vanj pa so vključeni odlomki iz pisateljevih predavanj «Seksualna vzgoja mladine», «Osnovne misli o umetnosti» ter iz predavanja o halucinogenih sredstvih in narkomaniji. Igro je režiral Janez Pipan, sceno in kostume je izdelala E j ti Štih. Delo prikazuje na učinkovit način Gru movo ljubezen, njegovo bivanjsko stisko, padanje v halucinacije in iskanje upanja. Interpret pisem Branko Grubar je po nekoliko hladnem začetku kmalu našel pravo intenziteto in učinkovito podajal tekst. S preoblekami, «psihološkimi» transformacijami in tenkočutno igro je igralcu uspelo učinkovito izluščiti najbolj markantne točke iz Grumove koresponaence.
V	Novi Gorici koncert orkestra Slovenske filharmonije
V	Kulturnem domu v Novi Gorici je danes zvečer ob 20. uri koncert orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane, ki ga vodi Anton Nanut. Na sporedu imajo dela Haydna, Blocha in Kozine. Solist Ciril Škerjanc.
skem trgovskem zavodu »Ivan Cankar* v Ulici Vittorio Veneto. Že nekaj dni, od prejšnjega petka, je bilo v stavbi precej mrzlo. Ravnateljstvo je že konec prejšnjega tedna sporočilo nevšečnost občinski u-pravi, obvestilo so ponovili v ponedeljek, a rezultatov ni bilo, kajti tržaško podjetje zvrača krivdo na občino, ta pa na podjetje. V torek zjutraj, ko so prišli v šolo, je bilo v učilnicah koraki, ,9 sftpjpj-Kljub temu so, profesorji in d^ki vzdržali v šoli. Včeraj pa so dijaki in profesorjj zapustili šolo,' v,.njej' je temperatura dosegla'13 stopinj; premalo za normalni pouk. Včeraj zjutraj je delegacija dijakov, profesorjev in staršev šla na županstvo. Župana niso dobili, kasneje je ta obljubil, da jih bo sprejel danes zjutraj.
Dr. France Avčin gost SPD Gorica
V okviru tradicionalnih planinskih večerov je Slovensko planinsko društvo tokrat povabilo v goste dr. Franceta Avčina, priznanega strokovnjaka s področja elektrotehnike in planinca, lovca in vztrajnega zagovornika nujnosti ohranitve prvobitne narave, avtorja knjige Kjer tišina šepeta, ki je oktobra lani doživela že četrto izdajo. To knjigo, zbirko čudovitih krajših zapisov o doživetjih v gorah, o lovu, razmišljanj o človeku in gorah, bo društvo predstavilo na planinskem večeru v sredo, 21. t.m., ob 20.30 v predavalnici v Ulici Della Croce 3.
Iz omenjene knjige bo nekaj najbolj značilnih odlomkov prebral i-gralec Stane Raztresen, nakar bo sledil prijateljski pogovor z avtorjem.
Množična manifestacija proti terorizmu
V Tržiču bo jutri ob 18. uri javna manifestacija proti terorizmu, ki jo pripravlja enotni antifašistični odbor v tem kraju. V tej
zvezi je pokrajinska tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL - CI SL - UIL objavilo daljše tiskovno poročilo, v katerem prinaša zaključke vsedržavnega vodstva na zadnjem zasedanju, glede težkega političnega položaja, ki je nastal po ugrabitvi sodnika D’Ursa.
Sindikati pozivajo nadalje na množično udeležbo na omenjeni manifestaciji, ki bo ob i8. uri na Trgu
ljudi. Med temi tudi številni dijaki slovenskih srednjih šol, ki so izkoristili nekaj šolskih ur tudi za ogled razstave keramike v palači Attems. Na naši sliki so dijaki klasičnega liceja «Primož Trubar* med včerajšnjim ogledom razstave v slovenski knjižnici. Razstava bo odprta tudi danes in jutri, od 10.30 do 13. ure in od 16. do 19. ure ter ob istih urah tudi prihodnji teden, ob isti uri ko je odprta knjižnica. Ogledali pa si jo bodo lahko tudi tisti, ki pridejo v soboto na predstavitev knjige o Primožu Trubarju in prihodnjo sredo tisti, ki pridejo na planinsko predavanje dr. Franceta Avčina.
Kino
iiri.
Gledališča
V okviru Srečanja malih odrov v Novi Gorici bo danes, ob lt. uri v dvorani v Solkanu, na sporedu Raymonda Coussa »Strategija za dve gnjati* v izvedbi Lucemaire forum iz Pariza, ob 19.30 v hotelu Park pa Vjerana Zppe «Ako tamo nije tamo, kamo čemo onda kamo», v izvedbi Akademskega teatra »Akter* iz Zagreba.
G uri ra
VERDI 20.30 Italijanska gledališka predstava.
CORSO 17.30-22.00 «11 bisbetico domato*. A. Celentaro in O. Muti. Barvni film.
VITTORIA 17X0-22.00 «Le porno killers*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
PRINCIPE 17.30-22.00 «La caduta degli dei*.
EXCELSIOR 16.30-22.00 «Fico d'In-dia*.
Aoro Gorica in okolica
SOČA .18.00—20,00 «Roj morilk*. A-
• meriški: film. t ■
SVOBODA 18.00-20.00 «Moč nava-rouaSj-iAngleški film.
DESKLE 19.30 «Leto groze*. Ameriški film.
Izleti
Slovensko planinsko društvo priredi 25. januarja smučarski avtobusni izlet v Cimo Sappado. Vpisovanje osebno na sedežu društva najkasneje do torka, 20. t.m., ali do oddaje razpoložljivih mest.
V PRIREDBI ZSKD
Nocoj v Avditoriju razstava Silvestra Komela
Predstavil ga bo kritik Stane Bernik
Umetnostni kritik Stane Bernik bo danes zvečer spregovoril na otvoritvi razstave novogoriškega akademskega slikarja Silvestra Komela, ki bo ob 18. uri v galeriji goriškega avditorija v Ul. Roma. Razstavo je pripravila Zveza slovenskih kulturnih društev, ki je ob tej priliki izdala lep katalog, v katerem so najbolj izrazita dela tega priznanega novogoriškega slikarja. Razstava bo odprta do konca meseca.
Silvester Komel se vrača z razstavo v našo Gorico po petnajstih letih. Pravkar je zaključil dve uspešni razstavi v Kiilnu in v Ziirichu, zelo se je uveljavil tudi v domačem slovenskem okolju. Goriška razstava
llltllllMltllllMlllllllllllllllllllllllltllllllllllll||IMMMIIMMIIIMMMMIItlMlllllltMlllllllMIIIIIIIII|tlllllllMlllimiH
Tatvina za 70 milijonov lir
Orožniki v Gradežu se ukvarjajo z nekoliko neobičajnim primerom tatvine. Iz stanovanja Anne Dettori iz Gradeža, Ul. Dei Provedittori 6 (stanovanje je v stavbi hotela «Ma-rea*, ki je last 36-letne Laure Dettori), je v torek med 20. uro in 22.30 izginila vrečka z zlatnino vredna okrog 70 milijonov lir. V stanovanju živita Anna Dettori ter njena mati. Hotel je v zimski sezoni zaprt. Tako je bilo tudi v torek zvečer, ko so se v stanovanju, poleg Anne in njene matere, zadrževale še štiri druge osebe. V dnevni sobi so ves večer igrali karte. Okrog 22.30 je Anna stopila v spalnico ter zaprepadena ugotovila, da je nekdo iz skrinje izmaknil vrečko z zlatnino. Tat pa je prav tako neopazno odnesel tudi 200 tisoč lir iz ženske torbice. V teku je preiskava. Menda se tat Skriva med žensko druščino, ki je v torek zvečer strastno kvartala.
Naznanci vlomili v zaprto gostilno Pri Tinkotu v Gabrjah
Že drugič, v razdobju nekaj mesecev, so neznanci vlomili v prostore nekdanje gostilne Pri Tinkotu v Gabrjah.
Tokrat so v notranjost vdrli skozi dvoriščna stranska vrata. Po vsej verjetnosti re je to zgodilo v ponedeljek zvečer, še pred sneženjem, nam je včeraj opoldne povedal 91-letni lastnik Danilo Pavletič, ki je vlom odkril šele včeraj zjutraj ter o zadevi obvestil tudi orožnike v Gabrjah. Gostilna je namreč že dalj časa zaprta, Danilo pa živi z ženo Meri v nekaj desetin metrov oddaljeni hiši. Zato sta pač za obisk nepovabljenih gostov, ki menda niso odnesli ničesar, izvedela šele včeraj.
Kaj so pravzaprav iskali v gostilni, ki že dolgo ne obratuje več? Ob zadnjem vlomu so odnesli nekaj pohištva, tokrat pa so se men-Ha orMpliili praznih rok
Prireditve
bo počastila njegovo potdesetletnico, ki jo Silvester Komel praznuje letos. Še vedno živi in ustvarja v Rožni dolini, kjer je tudi doma. Na akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani je študiral v letih 1953-58 kjer je tudi diplomiral leta 1968. Poučeval je likovno vzgojo na novogoriških šolah, zraven je vztrajno, zagrizeno, samosvoje slikal in je sedaj vodilni slikar m Goriškem.
Silvestra Komela zelo cenijo v slovenskem prostoru. Pred približno letom dni smo v nekaterih slovenskih revijah brali pogovore novinarjev z njim in takrat je umetnik povedal, kako in zakaj išče nova pota, a v teh ima vedno pred očmi motive iz domačega kraja. Kai več o njem bomo izvedeli, če pridemo danes zvečer na otvoritev razstave.
PD »Briški grič* vabi danes ob 20.00 na vzgojno predavanje »Otrokovi vzori in ideali*. Predavala bo dipl. psih. Elizabeta Čehovin. Prireditev bo v društvenih prostorih na Bukovju.
Mladinski odsek PD Jezero vabi danes ob 20. uri na predvajanje filma «11 delitto Matteotti*. Predvajanje bo na sedežu društva.
Niso bili tatovi
Včeraj popoldne je policijska ob-hcdr.ica v bbžini samopostrežne tr-govirrc Superccop v Podturnu v Gorici našla dostavno vozilo fiat 127, ki so ga neznanci v torek, okrog polneči, odpriia'i 35-le‘nemu trgovcu Robert" Belhniju iz kraja Con-corrba sid Secchia v medenski po-kraiini. Možakar je v Gorico pripeljal prečeišpio količino oblek za trgovino Al MercaCno. Dostavno vozilo je ustavil v Kraški ulici ter stopd do bližnje gostilne. Kajpak je v avtu pustil tudi ključe. To so izkoristili neznanci ter avto s tovorom, vrednim okrog dva milijona lir odpeljali. Na srečo tokrat niso bili na delu tatovi, kajti vozilo s tovorom so, kakor smo uvodoma zapisali, našli že včeraj popoldne.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute. Ul. C. Cosulich. tel. 72 480.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go. rici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italija 10/ tel. 25-76.
ODLOMKI IZ NAJNOVEJSE KNJIGE JOŽKA HUMARJA
Na svojem propagandnem potovanju je Primož Trubar bil tudi v Gorici
Ker mu goriški duhovniki niso dali na voljo svojih cerkva in prižnic, je spremenil v prižnico balkon hiše prijatelja Hanibala pl. Ecka
V našem listu smo že poročali, da sta založba Lipa v Kopru in Založništvo tržaškega tiska izdali knjigo novogoriškega avtorja Jožka Humarja z naslovom cPrimož Trubar, rodoljub ilirski». Avtor bo o tem svojem delu spregovoril v soboto, 17. januarja, ob 20. uri, v predavalnici knjižnice Damira Feigla v Gorici, predstavil ga bo ravnatelj novogoriške knjižnice Franceta Bevka Zoltan Jan. To bo prva predstavitev te knjige v zamejstvu. Avtor bo knjigo, ki bo ta večer na razpolago, tudi podpisoval. Iz knjige povzemamo nekaj odlomkov iz poglavja «Propagandno potovanje po Goriškemu.
«To leto sem mnogo potoval po , deželi,* je zapisal Trubar septembra 1563 v pismu Ungnadu. Po datki o tem, v katere kraje in po kakšnih opravkih je potoval, niso ohranjeni. Znano je le, da je bil za veliko noč v Kamniku. Precej poročil pa govori o njegovem agitacijskem potovanju po Goriški, kamor se je napotil novembra. To potovanje je zanimivo in pomembno, ker je edino, ki ga je Trubar kot superinten-dent slovenske cerkve opravil izven kranjske dežele, in kaže, da ni mislil le na organizacijo kranjske cerkve, temveč tudi na oblikovanje vseslovenske cerkve. Začel pa je tam. kjer je bila njegova pomoč najbolj potrebna.
Goriška grofija je bila majhna dežela na jugozahodni meji nemškega cesarstva, ki .je po smrti zadnjega goriškega grofa po dedni pogodbi pripadla Habsburža-ncm. To deželico so goriški grofje v prejšnjih stolet uh iztrgali iz posvetne oblasti oglejskih patriarhov. Ostala ozemlja, ki so dolga stoletja spadala pod posvetno oblast patriarhov, pa si je prisvojila beneška republika. Benečani, ki so se šteli za politične dediče oglejske državice, se' niso nikdar spri aznili z dejstvom, da je del tega ozemlja pripadel Habsburžanom. Cesar Maksimiljan I. je moral voditi dolgotrajno vojno (1508 1518), da je lahko utrdi) svojo oblast v tej deželi in Trstu. Goriška, kakor tudi večina slovenskih krajev južno od Drave, pa je še vedno o-stala pod cerkveno upravo oglejskih patriarhov.
T * *
Vse kaže. da so se že v začetku sedemdesetih let tudi v goriški grofiji razmere toliko spremenile. da je deželna oblast pre šla v reke več a'i manj odkritih protestantov in da so ti začeli misliti na organizacijo svoje cerkve. O tem so se goriški stanovi gotovo dogovarjali s kranjskimi in jih prosili pri tem za pomoč.
Le tako lahko razumemo, da je novembra 1563 goriški) deželni glavar grof Jurij Tl>nrn..iiamhil 1 iubljanskega superintendenta v Gorico. Trubar pa sc na večdnev no potovanje gotovo ni odpravil brez vednosti in privolitve kranjskih deželnih odbornikov.
Sredi novembra se je Trubar jahaje na osličku pojavil v Gorici. •
Gorica je bila v tistem času mestece, ki po številu prebivalstva ni bilo dosti manjše od Ljubljane, imelo okoli 4000 prebivalcev, in se je vse bolj razvijalo v pomembno trgovsko središče. Njeno prebivalstvo pa je bilo po narodnosti močno raznoliko: poleg Slovencev in Nemcev so tu živeli tudi Italijani, ki so se kot obrtniki in delavci sem priselili večinoma v času avstrijsko-be-neške vojne.
Ho vsej verjetnosti se je Trubar nastanil pri svojem znancu in prijatelju Hanibalu pl. Eriku, sorodniku kranjskih gospodov iz grada Brdo. Prosil je go-riške duhovnike, da bi mu dovo lili pridigati v cerkvi. Ti ga pa v cerkev niso pustili. Zato je svojo prižnico pcstavil kar na balkon hiše Hanibala Ecka na koncu Raštela, kakor pravi ustno izročilo, ki se je ohranilo do današnjih dni, Z balkona Ecko-
ve hiše je Trubarjev gromki glas odmeval po Raštelu in trgu, kjer stoji danes stolna cerkev. Poslušali so ga Slovenci, Nemci in Italijani. «Tu sem pridigal štirinajst dni zapovrstjo nemško, slovensko in laško,* sporoča Trubar kmalu za tem Ungnadu, «de-lil sem obhajilo ob pridigi v vseh t-eh jezikih in krstil sina gospodu Hanibalu Ecku, zaradi česar so duhovniki in menihi kar noreli.* Pridigal pa je tudi v gradu grofov Thurnov v Rubijah, blizu izliva yipave v Sočo. Vse kaže, da so ga goriški deželni stanovi imenovali za svojega pridigarja, kajti sicer se Trubar ne bi pozneje v svojih spisih podpisoval z naslovom ^pridigar grofije Goriške v Rubijah*.
O Trubarjevem prihodu in o njegovih pridigah se je kmalu razvedelo ne samo po mestu, temveč tudi po bližnji in daljni okolici. Dejstvo, da je pridigal javno celih štirinajst dni, kaže, da so njegove pridige prihajali poslušat Slovenci in Italijani tudi iz drugih goriških krajev. Zato je razumljivo, da je Trubarjev nastop povzročil pravi preplah med soriško katoliško duhovščino. Duhovniki in menihi so kmalu uvideli. da uživa Trubar podporo deželnih oblasti in da so zaradi tega v deželi brez moči. Zato so o dogodkih takoj poročali cerkveni in posvetni oblasti izven dežele. Župnik iz Bil-ane v Brdih je poslal poročilo generalnemu - . kar ju oglejskega patriarha v Videm, goriško-solkanski župnik Matija Mercina pa cesarju Ferdinandu. Toda oglejski patriarh v avstrijski deželi ni imel moči u-krepati. Dunaj pa je bil daleč. In tako je Trubar v miru opravili svoje poslanstvo v Gorici in Rubijah celih štirinajst dni.
* * *
Trubarjevo agitacijsko potovanje po goriški grofiji je bilo ne samo verski, temveč tudi politični dogodek, ki je vznemiril tako dunajski dvor kot oglejsko cerkveno oblast! "-v	'i'
Cesar Ferdinand je dobro v«i del. da j«' Benečanom širjenje novih verskih idej med italijanskim prebivalstvom v obmejnih avstrijskih pokrajinah skrajno neljubo. Benečani so se bali. da bi zaradi tesnih stikov italijanskega prebivalstva na obeh straneh meje utegnile nove ideje pronicati tudi na ozemlje njihove republike. Cesar pa je tudi vedel, da Benečani prežijo na vsak poved, da bi razširili svojo oblast na Trst in Goriško. Trubarjev nastop v Gorici mu je zato bil močno neprijeten. Dunajski dvor je vse bolj spoznaval, da mu je Trubar nevaren nasprotnik in da je treba temu nevarnemu agitatorju čimprej onemogočiti delovanje. Zato je cesar hitro ukrepal. O tem nam poroča sam Trubar v pismu, ki ga je 1. decembra pisal Juriju Thurnu v Gorico:
«Jožef Thurn, ki se je pred tremi dnevi vrnil z Dunaja, mi je povedal, da so nekatere brezbožne osebe iz Gorice vas in mene ovadile pri cesarju zaradi pridig, ki sem jih pred kratkim i-mel pri vas. in da se je cesar na vas in name zelo razjezil in izdal ukaz, naj mp zapro . . . Včeraj so neke osebe pisale iz Gorice v Ljubljano, da se duhovniki in menihi javno hvalijo, češ
da imajo cesarjev ukaz, naj me takoj zapro, če še kdaj pridem v grofijo Goriško.*
Trubar pa ne misli, da bi bilo treba zaradi takih cesarjevih u-krepov vreči puško v koruzo. Zato v istem pismu spodbuja goriškega deželnega glavarja, naj se dobro zastavljeno delo za organiziranje evangelijske stranke na Goriškem nadaljuje, in mu daje koristne napotke: «Dobro bi bilo, da bi se z gospodom Hanibalom pl. Eckom, gospodom Lan-thierijem (Lanthieri je bil imetnik vipavskega posestva in grada Rihenberka, današnjega Branika
—	op. p.) in drugimi pobožnimi plemiči in meščani posvetovali, kaj naj se dela.»
* ■* #
Trubarjevo sicer kratkotrajno delovanje na Goriškem ni ostalo brez uspeha. Protestantizem je tudi v tej deželi pridobival vedno več privržencev. Mnogi Goričani so celo od katoliških duhovnikov zahtevali, da jih obhajajo pod o-bema podobama. Obhajilo s kruhom in vinom pa je takrat veljalo za viden znak pripadnosti novemu nauku. Ker se je čedalje bolj kazala potreba po protestantskem duhovniku, so v 1. 1564 deželni stanovi poklicali v Gorico pridigarja Tomaža Ostrmana. Ostrmanove pridige so Goričanom ugajale in sprejeli so ga za svojega pridigarja z letno plačo 150 goldinarjev.
Goriški duhovniki in 'menihi so zopet zagnali vik in krik. O O.-strmanovem delovanju so poročali v Videm generalnemu vikarju Jakobu Maraccu ter pri tem navedli — po vsej verjetnosti izmišljeno — da je «pri obhajilu napil nekaterim navzočim ženskam z vinom, ki je ostalo v kelihu,* kar je pomerilo pravo bogoskrun-stvo.
# * #
Patriarh je o Trubarjevem delovanju v goriški grofiji obvestil tudi Delfina, papeževega nuncija pri dunajskem dvoru, ter mu poročal. da je Trubar pridigal tudi v italijanskem .jeziku. Ta je takoj uvidel, kako nevarna utegne postati «krivoverska* propaganda, ki se na Goriškem širi v italijanskem jeziku, tudi za pripadnike beneške republike. Zato v pismu, ki ga je 20. novembra 1564 pisal beneškemu kardinalu Borromeu,
je vTan'
era ostala neobčutljiva za krivoverstvo, dokler so ga širili v tu-' jčm “jeziku, medtem ko se je z Ifjlrtr Okužila. "ItžntOr hitro se je krivoverska propaganda začela širiti iz Ženeve v francoskem jeziku. «Glede na tako pomemben vzgled — končuje Delfina svoje pismo— moramo z vsakim možnim in častnim zdravilom preprečiti. da se povsem ne okužijo ti kraji — med njimi Trst in Gorica — v katerih se govori italijanski jezik, zakaj od tega lahko pričakujemo le veliko zlo ... In če bi, kar Bog ne daj, padlo goriško ozemlje v razvaline (če bi postalo protestantsko — op. p.)
—	in cd tega prav gotovo ni daleč — bi bila vsa Furlanija v o-čitni nevarnosti, zakaj na tako okuženje močno vplivata medsebojno trgovanje in enakost jezika.*
Papežev nuncij s svojim pozivom, da je treba nevoversko propagando preprečiti «z vsakim možnim in častnim sredstvom*, o-čitno namiguje na cerkveno inkvizicijo, ki naj bi razširila svoje delovanje tudi na avstrijski del oglejske patriarhije.
Tudi videmski generalni vikar Jakob Maracco je bil enakih misli. Treba .je prepričati avstrijskega vladarja Karla o nujnosti inkvizicije tudi v njegovih deže lah. Tako piše maja 1565 patriar-
V soboto zvečer so se v Borštu spomnili žrtev, ki so jih KI. januarja 1945 nacifašisti pobili ob napadu na bunker. V kulturnem sporedu sta sodelovala tudi mešani zbor KD «Slovenec» in zbor domače osnovne šole
hu: «Ne vidim, kaj bi mogli mi storiti, da se zatre krivoverstvo na Nemškem, ako nas ne podpira posvetna oblast. Vaša Pre-vzvišenost ve, kako je nadvojvoda Karel vnet za čast božjo, in vendar v njegovih deželah niti na Goriškem niti na Kranjskem ne moremo napraviti vizitacije niti storiti kaj uspešnega.*
Uspešna bi bila le inkvizicija. Nadvojvoda Karel pa na inkvizicijo ni mogel niti pomisliti, ker za take posege ni imel dovolj ne politične ne vojaške moči.
Naj so se na oglejskem in dunajskem dvoru zaradi Trubarjevih pridig po Goriškem še tako vznemirili in jezili, širjenja novega nauka še niso mogli zavreti in Trubarjeva beseda je še dolgo odmevala v srcih goriških ljudi: Slovencev, Italijanov in Nemcev, meščanov, kmetov in plemičev.
ZDRAVNIKOVO MNENJE
Kakšna igrača bo otroku najboljša prijateljica ?
Marsikateri oče, marsikatera mati ne zna otroku dati primerne igrače - Otrok v raznih dobah potrebuje drugačne igrače
Sicer je res, da starši radi obdarujejo otrcke z igračkami ob praznikih, na primer ob Novem letu, torej ob praznikih, ki so že za nami. Toda v naši tako imenovani bogati ali bolje potrošniški družbi se posebno dedki kaj radi spomnejo vnučkov tudi sicer, ob najrazličnejših priložnostih in zato je tema, o kateri nameravamo spregovoriti, aktualna vse leto.
Igrača ne služi otroku le za razvedrilo, s pomočjo igrač se otrok uči spoznavati svet okrog sebe in uri svoje sposobnosti. Prav zato mora biti igrača smotrno izbrana, ker bo sicer otroka dolgočasila in mu celo jemala voljo do igranja.
Igrača je vedno spremljala otroka v- njegovih ' najnežnejšili letih. Že v najstarejših časih so imeli otroci igrače. Sprva so jih naredili starši sami. Bile so to preproste, vendar otroku nadvse drage, saj so jih dajali otrokom celo v grobove, o čemer pričajo izkopanine. Ko se je pričelo razvijati obrtništvo, so imele igrače pogosto pravo umetniško vrednost, vendar so bile, zaradi visoke cene, dostopne le peščici otrok. Z razvojem industrije in s serijsko proizvodnjo je postala igrača dostopna tudi o-trokom revnejših slojev prebivalstva. V novejšem času pa se pri proizvodnji igrač vedno bolj opaža, da se proizvajalci opirajo pri svojem delu na meje psihologov, pedagogov in zdravnikov. Danes se namreč vsi zavedamo, da je igrača pomemben faktor v otrokovem razvoju. Otrok preko igrač spoznava predmete iz okolice. Nauči se ločiti trdo od mehkega, razpoznava barve in zvoke, krepi svoj mišični sistem in telesne zmogljivosti.
Punčka in različne živali so zelo priljubljene igrače med otroki. Proti njim se obnašajo kot proti ljudem. Zato imajo te igrače še poseben pomen za razvoj otrokovega čustvenega doživljanja.
Igrače, s katerimi lahko otrok po mili volji gradi, pa spet podira in na novo sestavlja, burijo njegovo domišljijo, podpirajo njegovo
aillMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIlMMlIlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIItllllllllMIIIIIflllllllllllllllllllllllllllllMIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIMlIllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Patronat KZ - INAC svetuje
Po konvenciji da vsaka država svoj razmerni del pokojnine
VPR,: rčeprav še nimam 60 let, bi se rad upokojil, saj sem garat vse življenje in sedaj bi rad začel čimprej uživati sadove tega dela. Vendar imam pri tem nekatere pomisleke, oziroma nekatere stvari mi niso povsem jasne. zato sem se odločil, da preko rubrike vprašam za vaše mnenje. Razen italijanske dobe pri INPS (vsega skupaj bi moralo z voja štino vred biti približno 29 let) imam tudi nad 9 let dobe tudi v Jugoslaviji. Delal sem namreč v Bosni, nato pa sem se vrnil v domači kraj. Jugoslavija mi jr z odbtčbo priznala 9 let. ko pa sem pred nekaj dnevi pogledal mojo pozicijo na INPS. sem ugotovil, da ta doba ni vključena. Kako to? Ali ni dogovora med Italijo in Jugoslavijo, da mi prenesejo tisto dobo v Italijo? Na INPS so mi nekaj razlaguli, vendar nisem popolnem, razumel, kako to funkcionira. Mi lahko, prosim, razložite. če imam pogoje za upokojitev in koliko pokojnine bom- pri bliino prejel? Upam. da bo Vaš odgovor ugoden, saj sem v živ Ijenju doživel že toliko krivic, saj mi niso kot bivšemu borcu priznati tistih sedem let. ker sem v p uldržavni namesto o državni službi, in še marsikaj. Na vsak način hvala za pozornost!», J.C.
Vaša zagrenjenost je povsem u-pravičena, saj so v Ital.ji povsem krivično priznali dokajšnje privilegije le nekaterih bivšim borcem (državnim uslužbencem), vse ostale kategorije pa ne morejo izkoristiti ugodnosti zakona 336 in so dejansko diskriminirane. Kot bivšemu borcu pa so Vam prav gotovo priznali partizanščino na vojaškem listu kot simbolične prispevke, ki pridejo v poštev ob upokojitvi.
Ker pa uveljavljate del svoje delovne dobe v Jugoslaviji, je treba Vaš zavarovalni položaj reševati po italijansko-jugoslovun-ski konvenciji. Ta mednarodni dogovor predvideva, da se pri ugotavljanju skupne pokojninske dobe seštejeta pokojninski dobi iz obeh držav in to skupno število let mora zadoščati italijanskim u-pokojitvenim predpisom. Konkretno v vašem primeru prištejemo italijanski pokojninski dobi 29 let še 9 let delovne dobe v Jugosla vi ji, kar pomeni, da danes uveljavljate nad 38 let pokojninske dobe in se torej lahko v katerem koli trenutku odločite, da vložite na INPS prošnjo za predčasno starostno upokojitev (anzianita), ki bo sprejeta seveda pod pogojem, da niste več v rednem delovnem razmerju. Vendar pa jugo-
slovanske delovne dobe ne vključijo že predhodno v italijansko dobo, temveč jo prištejejo ob reševanju prošnje za pokojnino. S tega vidika ni torej nobenih težav.
Drugačno pa je vprašanje pokojninskih zneskov in odstotkov, ki bremenijo oba nosilca zavarovanja. Vsaka izmed dveh držav si namreč prevzame sorazmerni del pokojnine, ki pač odgovarja pokojninski dobi v tisti državi, pri tem pa se upoštevajo predpisi in koeficienti, ki veljajo V tisti državi. INPS bi Vam torej danes likvidiral 58 odstotkov poprečne plače v zadnjih treh letih (za 9 let pokojninske dobe), jugoslovanski del pokojnine za o-menjeno 9-letno obdobje pa Vam bodo pričeli nakazovati ob dopolnitvi 60. leta starosti. Po jugoslovanski zakonodaji se namreč lahko upokojijo pred 60. letom starosti bivši borci iz NOB pred 9.9.1943 oziroma zavarovanci, ki so že dosegli 40 let skupne pokojninske dobe. V vašem primeru sicer ne vemo, od katerega dne dalje so vas priznali kot borca. Možne so 3 variante: 1. če ste borec izpred 9.9.1943, vam bo tudi Jugoslavija likvidirala takoj svoj del pokajnine: 2, v nasprotnem primeru bi lahko pričel
uživati jugoslovanski sorazmerni del čez dve leti, ko bo vaša skupna pokojninska doba znašala 40 let; 3. z dopolnitvijo 60. leta pa boste v vsakem primeru pričeli prejemati jugoslovanski sorazmerni del, seveda pod pogojem, da ne boste več zaposleni.
• • »
KMEČKI
ZAVAROVALNI
PRISPEVKI
VRP.: «V kmečko zavarovanje sem se vpisala lani spom’adi in so mi tudi odgovorili, da so prošnjo sprejeli. Sedaj pa sem v skrbeh, da ni morda kaj narobe, ker so vsi prejeli davčne kartele, jaz pa nisem dobila ničesar. Da se niso morda premislili?»
I.	S.
Bedite brez skrbi, ker je prav gotovo vse v redu. Kmečka zavarovalne prispevke terjajo z davčnimi kartelami, ki jih izstavijo vsako jesen. Vendar pa pri tem upoštevajo stanje, kakršno je bilo konec meseca januarja. Vse poznejše vpise ali izbrise upoštevajo komaj leto dni pozneje. To pomeni, da boste letos jeseni morali poravnati zavarovalne prispevke za lansko in letošnje leto skupaj. kar je glede na inflacijo celo ugodnejše za vas.
ustvarjalnost, pa tudi vestnost, natančnost in vztrajnost.
Razne družabne igre pomagajo otroku pri razvoju socialnega čuta.
Strokovne igrače (kompleti za eksperimente, zbiralni albumi, mikroskopi in podobno) so zanimivi predvsem za večje otroke in dora-ščajočo mladino. Sem prištevamo tudi poljudno znanstvene knjige za otroke.
Tudi športni pripomočki sedijo med igrače. Pri izbiri moramo, poleg otrokove starosti, upoštevati tudi njegovo individualno nagnjenje.
Poleg funkcionalnosti moramo pri izbiri igrač pomisliti tudi na to, da igrača ne bi predstavljala za otroka potencialneahtvsttV0štir Prav tako pomembfen -ji tudi material iz katerega jecnttejentt.'' Za dojenčka naj bo iz mehkejšega'* materiala, ki se lahko umiva Posebno privlačnost dajejo igrači barve, ki pa morajo biti obstojne in neškodljive, kar velja še posebno za majhne otroke, ki nosijo vse v usta.
Tudi oblika igrač je pomembna. Igrače za majhne otroke naj imajo zaobljene rebove in nobenih konic, pa tudi ne majhnih gumbov ali koleščk, ki jih otrok lahko odtrga in si jih zatlači v usta, v nos ali uho.
Igrače tudi ne smejo biti prevelike in pretežke. Medveda, ki je večji kot on sam, se bo malček prej ustrašil kot pa razveselil. Igrača pa naj bo tudi na pogled lepa, naj predstavlja tudi sredstvo za vzgojo otrokovega čuta za lepoto
Ni pa dovolj, da vemo, Katera igrača je dobra, treba je tudi vedeti, v kateri življenjski dobi je otroku potrebna. Neka igrača je za 4-letnega otroka povsem primerna. pa pretežka za dvoletnega in povsem nezanimiva za 7-letnega. Otrok namreč preraste tudi igrače, tako kot preraste obleko in čevlje, zato se vam prav lahko zgodi, da se pri polni omari igrač, ne bo imel s čim igrati.
Ni potrebno, da je igrač veliko, vendar morajo biti tako izbrane, da zadovoljijo vse otrokove potrebe Zato igrače stalno dopolnjujemo in to v skladu z otrokovim razvojem. Brez igrač je otrokovo življenje nepopolno, še posebno pa je igrača otroku potrebna ob različnih izrednih prilikah in kritičnih situacijah kot so potovanja, daljša ločitev od staršev in še posebno med boleznijo, zlasti, če je potreben sprejem v bolnišnico. Vsaka bolezen vsili otroku režim, ki ga še doma težko prenaša, v bolnišnici pa se težave'še stop-/ njujejo. Otrok je zbegan, prepla-šen, obkrožajo ga sam' tuji obrazi, tu pa so še grenka zdravila in boleče injekcije. In prav igrača mu lahko pomaga prebroditi te kritične trenutke. Igrača mu prežene žalost in dolgčas po- materi, pomaga mu prenašati bolečine in grenak okus po zdravilih, z igračo bo otrok lažje in mirnejše zaspal. Igrača pa soada k otroku in ne na polico. Na polici je mrtva, v otrokovih rokah pa lahko dela čudeže.
In kakšne igrače bi priporočali za posamezna starostna obdobja?
Najmanjši so najmanj zahtevni. Zadošča io jim ropotu' iice. lutke in živali iz mehkega in pralnega blaga, pisane žoge in obročki, kocke z zaobljenimi robovi, ki na ne smeio biti prevelike, da jih bo otrok s svojo nerodno ročico lahko pri*el, pa tudi ne premajhne, da si jih ne bo stlači' v usta.
V drugem letu je otrok že zah tevneiši, pa tudi vedno bolj domiseln in snreten. Živobarvne ohroč ke bo rad nabiral na debeleišo nit ali na nalico, ze'n vesel bo raznobarvnih kock. ki iih ie mogoče sestaviti pa snet podreti ali na preprosto metati no tleh in s tem nre (zlmšaM materino potrpežljivost. Zelo mu bodo ugajale razne poso-
dice in valjčki, ki jih je mogoče sestaviti v visok stolp ah pa preprosto zložiti drugo v drugo. -Zanimajo ga tudi igrače na kolesih, ki jih lahko potiska pred seboj ali pa vleče za seboj na vrvici.' Slikanice naj bodo na trdem papirju, da ne bedo že prvi dan končale v košu zh smeti.
Tri do štirileten otrok zelo. rad posnema odrasle ljudi, zato mu zlasti ugajajo igrače, ki ponazarjajo hišne predmete, različne stroje in prometna sredstva. V tem času se prične po navadi voziti s triciklom.
Predšolski otrok skuša biti v svojih igrah vedno bolj aktiven, zelo rad riše, barva, izrezuje in lepi predmete iz papirja, gnete glino ali plastelin, zanimajo ga •družabne igre.
Zmotno je prepričanje, da je 'šolski otrok že odrasel' igračam. Kljub vsakodnevnim šolskim obveznostim mu mora vedno ostati dovolj časa tudi za igro. Lego kocke so žejo primerna igrača za to bodo, saj je z njimi mogoče marsikaj sestaviti, lahko pa iih tudi stalno dokupujemo, v skladu z razvojem otrokovih sposobnosti in spretnosti. Seveda pa bo šolski otrok vedno več časa posvečal knjigi, ki bo, primerno iz brana, lahko postala njegova resnična prijateljica.
,	" • dr. R.R.
Na Koroškem jubilejni «SIovenski ples»
CELOVEC — Minulo soboto so se v prostorih celovške delavske zbornice koroški, Slovenci tridesetič zbrali na «Slovenskem plesu*. To izredno uspelo osrednji družabno prireditev Slovenčev na Koroškem že od leta 1952 prireja Slovenska prosvetna zveza.
Jubileju primeren je bil tudi spored. Poleg velikega plesnega orkestra RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška in celjskega instrumentalnega kvinteta ki sta igrala za ples do zgodnjih jutranjih ur, so organizatorji uspeli angažirati še smetano slovenskih popevkarjev, ki so se svojimi nastopi oblikovali pravo revijo zabavne glasbe, od Majde Sepe in Ditke Haberl preko Nece Falk in Ota Pestnerja do kvarteta Silva Stingla in New swing kvarteta so bili zastopani domala vsi, ki so si v Sloveniji na področju zabavne glasbe ustvarili ime. številni med njimi so že prej sodelovali na «Slovenskem plesu*.
Prav paša za oko pa je bil nastop baletne skupine celovškega mestnega gledališča s plesi, ki so segali od klasičnega baleta do Kan-kana.
Nič manj pestro ni bilo občinstvo. Pot na ples so našli kot častni gostje Mitja Ribičič, predsednik RK SZDL Andrej Verbič, predsednik gospodarske zbornice, Jernej Jan, član izvršnega sveta SRS, jugoslovanski veleposlanik v Avstriji Novak Pribičevič in jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Milan Samec, avstrjsk1 konzul v Ljubljani Ciril Stem, predsednika osrednjih slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter in dr. Matevž Grilc in številni drugi. S kratkim obiskom sta počastila ples tudi koroški deželni glavar Leopold VVagner in celovški župan Leopold Guggenberg.
CSindok)
POJASNILO
Ko smo pred dnevi objavili slike s silvestrovanja v slovenskih PD, smo pod sliko skupine članov PD Venturini zapisali, da je društvo priredilo silvestrovanje v gostišču Sonja pri Domju Naknadno pa smo zvedeli, da društvo ni priredilo silvestrovanja, pač pa so se P-i Sonji zbrali dan prej pevci, ki so se udeležili zadnje vale v le tu in so s tem tudi nekako za ključih leto.
Mai-
ITAL1JANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgojna oddaja
13.00	Dan za dnem
13.25	'Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
14.00	Carski sel — 10. nadalj.
14.30	Danes v parlamentu
14.40	Ruščina
15.10	Albert in črni mož,
TV priredba
16.15 Braccio di ferro
16.30	REMI
17.00	Dnevnik 1 — Flash
17.05	3, 2, 1. . . Stik!
Družina Mezil — risanka LESSIE — film
18.00	Življenje Živah
18.30	Glasba, glasba
19.00	Ital. kronike
19.20	Ljubezen kontrabasa,
6. epizoda
19.45	Almanah in
Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Flash
Nagradno tekmovanje ki ga vodi Mike Bongiorno 21.55 Dolly
22.10	Posebnosti Dnevnika 1 Ob koncu
DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Šolska vzgojna oddaja
14.00	Popoldan
14.10	Preiskave komisarja greta:
. MAIGRET V POKOJU
15.25	Francoščina
17.00	Dnevnik 2 — Flash
17.05	Popoldan
17.30	Program za otroke: Čebelica Maja
18.00	Šolska vzgojna oddaja:
, Kako živeti v Alžiriji
18.30	Iz parlamenta
Dnevnik 2 — Športne vesti
18.50	Planet Toto
19.45	DNEVNIK 2 - VESTI
20.40	STARSKY IN HUTCII,
TV film
■ Starsky in Hutch povsem naključno odkrijeta, da spreje-. ma znani ^nepodkupljivi* častnik Ferguson — podkupnino. Daje mu jo neki vodja podzemskega življenja in kriminala. Toda Dobey ne le da noče verjeti v to, pač pa podredi policaja «nepodkup-ljivemu* Fergusonu. Seveda je prišlo pri sodelovanju med policajema in Fergusonom do epizod, ki so potrdile to,
. kar sta že prej vedela. Žal pa je potrditev prišla pre-; pozno.
21.35	Banke in bankirji:
■ PANK OF AMERICA.
2.	in zadnji del Zaključuje se program, ki sta- ga pripravila A. Branca
tu; V svojem prikazu« *ta začela s samo ustanovitvijo banke, ki .je do leta 1930 nosila ime <Bank of Italy». Nato sta prikazala njen nagel razvoj in tudi to, kako je s tem denarnim zavodom dnevno vezanih na milijone Američanov.
22.35	Knjižna informatika Ob koncu
DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI
Tretji kanal
17.30	Ortisei:
HOKEJ
19.30	TV 3 — pokrajine
20.00	Arago X-001 — risanka
20.40	Koncert
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
10.00	Zimski otroški spored
17.30	Poročila
17.35	TOVARIŠIJA.
mladinska nadaljevanka
18.05	Mozaik kratkega filma: POPOTNI DNEVNIK Novozelandski film Popotni dnevnik sodi delno v žarn turističnega filma, saj nam razkriva deželo, hkrati pa nam pove veliko več, odkriva nam deželo takrat, ko zanjo skorajda nihče še ni vedel. Je to film » pogumnih možeh, ki so se iz najrazličnejših vzrokov podajah v globoke soteske, na visoke vrhove, v temne in neprehodne pragozdove. Filmskim avtorjem je z odlično kamero uspelo pričarati izjemno lepo deželo. Delež snemalca je bil nagrajen na lanskoletnem festivalu športnega in turističnega filma v Kranju, kjer je Popotni dnevnik u-spe.šno zastopal svojo deželo.
18.30	OBZORNIK
18.40	Po sledeh napredka
V prvi oddaji tega leta bo kot prvi na vrsti prispevek o podnebnih razmerah v kotlinah. S posnetki in drugi mi sredstvi bodo skušali razložiti, zakaj in kako nastaja megla in 1 aj se dogaja v zračnih plasteh nad nami. Vključili bodo tudi raziskave teh pojavov, ki so se jih lotili meteorologi ljubljanske uni verze in meteorološkega za voda SRS. Pri pripravi filma in teksta je pomagal prof. Zdravko Petkovšek. Skupi-skega zavoda SRS se ukvarja z različnimi metodami obdelave aeroposnetkov. to se pravi posnetkov površine zemlje z zraka in satelitskih posnetkov.
19.10	Risanka, ,,
19 22 TV nocoj
19.24 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Ko , zaboli -zob
22.10	V znamenju
Koper
film
17.30	ŠEPET V TEMI (ponovitev)
19.00	Odprta meja
19.30	Jugoslovanski pevci:
Maja Odjaklijeva
20.00	Risanke
29.15 TV D — Stičišče
20.30	ZADNJI LOV - film Igrata: Robert Taylor in Lloyd Nolan
22.10	TV D — Danes
22.20	SIRENA — film
,,AT glavni vlogi Angela Von Fadfoff in Ingo Thouret
v Zagreb
17.45	Jelenko
18 45 Muppet showw
19.30	TV DNEVNIK
20.50	Kvizkoteka
22.05	Glasbena oddaja
ŠVICA
18.00	Program za najmlajše
18.05	Program za mladino
18.50	Charlie piede bianco,
TV film
19.20	Tandem
20.40	L'America delle grandi spe-rpnze
21.55 Drugi večer z Willyjem Brandom
* TRST A
7.00, '8.00, 10.00, 13.00, 14.00, 19 00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah : Slovenska društva v Trstu in okolici; 9.00 Glasbena matineja: 10.10 Radijski koncert simfonične glasbe: 11.30 Folklorni odmevi; 12.00 Iz sveta umetnosti; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladi pred mikrofonom; 14.45 Problemi slovenskega jezika; 15.00 Glasbeni revival; 16.00 Vinko Beličič: «Nova pesem in njeni odmevi*; 16.15 Glasbene diagonale- 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Četrtkova srečanja; 18.30 Kulturne rubrike naših tednikov.
KOPER
(Italijanski program)
7.30, 8.30. 9.30. 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 Poročila; Od 7.00 do 8.30 Dobro jutro v gla sbi; 9.15 Knjiga po radiu; 9 32 Pisma Lucianu; 10.00 Z nami je; 10.10 in 15.00 Zmaj — otroška oddaja; 10JS2 Mozaik: 11.00 Kirn;
Srednji val 277,8 metra ali 108(1 kilohertzav in 255,4 metra ali 1170	kilohertzov
UKVV -	Beli križ	97,7	Miz
UKW —	Koper	89,3	MHz
UKVV —	Nanos 101,0	MHz
12.00	Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Prijetno popoldne; 14.33 Izbrani za vas; 15.45 Vrstijo se pesmi; 16.32 Crash; 17.00 Poslušajmo jih; 17.32 Klavir- 18.00 Jugoslovanska pop glasba; 18 32 Na koncertu; 19.15 Poje Viola Va lentino.
KOPER
(Slovenski program)
6.30. 7.25, 13.30. 14.30 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro; 6.05 Jutranji koledar; 6.15 Obvestila in reklame; 6.37 Kinospored, obr jave; 7.15 Najava sporeda; 8.00 -
13.00	Val 202; 13.00 Pregled dogodkov: 13.05 Popevke; 13 40 Mladi izvajalci; 14.00 Mali koncert lahkih not; 14.37 Glasbeni no tes; 15.00 Dogodki in odmevi:
15.30	Glasba po željah: 16.00 Mladinska oddaja; '6.10 Vaš telefon, naš mikrofon in zabavna mclodiia na vaš telefonski klic — 25 888:
16.30	Primorski dnevnik: 16.45 Zabavna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15 00. 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Štiri četrtine; 12.03 Vi in jaz; 13.25 Poštna kočija;
14.30	Nezgode nekega potovanja; 15.03 Rally; 15.30 Errepiuno; 17.03 Patchwork; 18.35 Glasbena odda ja; 19.30 Radijska priredba; 20.45 Glasbeni interval; 21.03 Evropa v glasbi; 22.35 Včerajšnja in ju trijšnja glasba.
RADIO 2
7.30. 8 30, 9.30,	11.30, 12.30
13.30. 16.30. 17,30, 18.30, 19.30 Po točila; Od 6.00 do 8.45 Dnevi
9.05	«La camera rossa*, radij priredba; 9.32. 10.12, 15.32 Ra diodue 3131; 11.32 Tisoč popevk 13.41 SoundTrack;' 16 32 Diso club; 17.32 Skupina MIM; 18.32 Or New Orleansa do Broad\vaya 20.10 Prostor X; 22.50 Večern program.
LJUBLJANA
7.00, 8.00, 9.00. 10.00. 11.00, 12.00 14.00, 19.00 Poročila; 5.30 Jutranji kronika; 6 10 Prometne ipfdrma cije; 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobiš jutrp, otroci!; 7.30 Iz naših spere dov; 8.08 Z glasbo v dobe-- dan
8.30	Mladina poje; 9.05 Z radiprr na poti; 9.40 Turistični napotk za naše goste iz tujine; 10.05 Re zervirano za. . .; 11.35 Znano ii priljubljeno; 12.10 Znane melodije
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Or vasi do vasi; ’3 00 Danes do 13 ure; 13 20 Obvestila in zabavni glasba; 13.30 Priporočalo vam. .,
14.05	Enajsta šola; 14 20 Končen za mlade: 14.40 Jezikovni pogovo ri; 14.55 Mlinute za EP- 15.00 Do godki in odmevi: 15.30 Zabavni glasba; 15.50 Radio danes, radii jutri!; 16.00 VrtfPak; 17(V Stu dio ob 17. uri; 18 (M) Vsa zemlji bo z nami zapela. . .; 18.15 Ix> ka’ni radi iške nostaje se vklni čujeio: 18.35 Glasba na pihala: 18 55 Minule za EP: 19.25 Obve stila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Milana Ferleža: 20.00 Četrtkov '-ečer domačih pes mi in narevov; 2105 Literarni večer: 21.45 Lep- melodije; 22.15 Informativna oddala v nemščini in angleščini; ‘>2 25 Iz naših spo redov; 22 30 Plesna glasba iz jugoslovanskih studiov; 23.05 Li rični utrinki; 23 10 Paleta popevk: 00.05 - 4.30 Nočni program.
KOŠARKA
V EVROPSKIH POKALIH
Jugoslovani s spremenljivo srečo Italijani so se dobro odrezali
V Koračevem pokalu zmagal le Zadar - V pokalu pokalov Cibona uspešna v gosteh - Iurisanda in Carrera zmagali na domačem igrišču
Včerajšnje kolo v raznih evropskih košarkarskih pokalih je bilo dokaj uspešno za italijanske peterke, saj so razen predvidenega poraza v pokalu prvakinj, kjer je Ac-corsi zgubil proti sovjetskemu moštvu Daugawa, za katero igra znana Lariona Semjonova, dosegla kar tri zmage. Beneška Carrera je v Koračevem lokalu zabeležila svoj tretji zaporedni uspeh in dokazala, da ji uvrstitev v polfinale ,ne bi smela uiti. Benečani so bili vseskozi v vodstvu, v prvem polčasu pa se je zlasti odlikoval Haywood (20 točk), medtem ko se je poškodovani Dalipagič izkazal le v nadaljevanju, ko je dosegel 18 točk.
V	tem pokalu je nastopil tudi Fer-rarelle, ki je proti belgijskemu Ro-yalu iz Anderlechta nasul kar 105 košev, kot smo že včeraj poročali, pa je sila pomembno zmago v pokalu pokalov osvojil tudi Squibb iz Can-tuja, ki je kar v gosteh v Sovjetski zvezi premagal Zhalgerisa, za katerega nastopa tudi reprezentant Jovniša.
V	tem pokalu je bila uspešna tudi Turisanda, ki je doma premagala Barcelono. Najučinkovitejši v njenih vrstah je bil Američan Morse, ki je dosegel kar 37 točk, Meneghin pa 10 manj.
Jugoslovani so tokrat nastopili s spremenljivo srečo.. V Koračevem pokalu je tokrat slavil le Zadar, vendar le s točko razlike, kar mu za povratno srečanje v Orthezu ne
SNEŽNE
RAZMERE
Trbiž
Višarje
Nevejsko sedlo Gilberti
Forni di Sopra Varmost Ravascletto Zoncolan Sauris Matajur Chianzutan Piancavallo Cimolais Črni vrh ’ Kalič Lokve Livek Kanin Kobla Zatrnik Jezersko Kranjska gora Krvavec Pokljuka Velika planina
60 cm 150 cm 70 cm 165 cm 40 cm 40 cm 30 cm 70 cm 50 cm 40 cm 50 cm 110 cm 30 cm
;:Hftcm
25 cm daiCbStn 53 on 170 cm 130 cm 40 cm 80 cm, 70 cm 90 cm 90 cm 50 cm
nudi nikakršnih jamstev. Tesen poraz v gosteh v Izraelu pa je doživela Crvena zvezda. Prav tako je zgubil beograjski Partizan, ki pa je nastopil brez poškodovanega Kiča-noviča. Praznih rok se iz Grčije vrača tudi Jugoplastika. Spličani nimajo v tem pokalu nikakršnih ambicij in so tako na klopci pustili šolmana v pričakovanju važne jutrišnje tekme v domačem prvenstvu proti Rabotničkemu.
Za «plave» je še eno tesno zmago izbojeva'a zagrebška Cibona proti francoskemu Le Mansu.
POKAL POKALOV
Turisanda (It.) —
Barcelona (Šp.)	102:88
Le Mans (Fr.) —
Cibona (Jug.)	81:82
Zhalgiris (SZ) — Squibb (It.) 75:82 KORAČEV POKAL Ilapoel (Izr.) —
Crvena zvezda (Jug.)	96:92
Ferrarelle (It.) —
Anderlecht (Bel.)	105:80
Juventud Badalona (Šp.) —
Sunaair (Bel.)	96:68
Villeurbanne (Fr.) — Partizan (Jug.)
Aris (Gr.) — Jugoplastika (Jug.)
Carrera (It.) —
Zbrojovka (ČSSR)
Zadar (Jug.) — Orthez (Fr.)
Dinamo (SZ) —
Standard (Belg.)
POKAL PRVAKINJ
Aceorsi (It.) —
Daugavva (SZ)
Pokal Ronchetti
Spartacus (Belg.) -Mon-ting (Jug.)
Slavia (ČSSR) - Voždo-vac (Jug.)
Clermont (Fr.) - Študent
(Jug.)
96:81
87:83
90:77
104:103
100:85
53:83
66:85
88:68
85:83
NEW YORK —- Na mednarodnem teniškem turnirju »Masters* v New Vorku je Šved Bjom Borg v prvem srečanju brez težav odpravil Argentinca Luisa Clerca v dveh setih z izidom 6:3, 6:4.
ODBOJKA
V 1. MOŠKI DIVIZIJI
Letos tudi ekipa Krasa
Društvo je sklenilo dati možnost igranja mlajši generaciji svojih odbojkarjev
24. t.m. se bo pričelo še zadnje odbojkarsko prvenstvo, to je prvenstvo prve moške divizije. V eni izmed dveh skupin bo, poleg tržaškega Bora, letos prvič nastopil tudi zgoniški Kras. V Krasovem taboru so do tega sklepa prišli takoj po končanem lanskem prvenstvu C lige. Odločili so se, da bi bilo nastopanje v tretji ligi praktično nemogoče, saj so nekateri ključni i-gralci prenehali z igranjem. Prišlo je do sklepa, da bo društvo dalo prednost mlajši generaciji in sklenili so, da odbojka pri Krasu ne sme zamreti, saj je bila to prva panoga, ki so jo gojili že od samega obstoja društva. Zato so vpisali e-kipo v prvenstvo prve divizije.
Kot rečeno sestavljajo ekipo pretežno mladi igralci, ki trenirajo že več kot tri mesece pod veščo roko Lucijana Miliča. Treningi potekajo v nabrežinski telovadnici dvakrat tedensko in sicer ob ponedeljkih in četrtkih. Ogrodje ekipe sestavljajo nekateri izkušeni igralci, ki so še do lanske sezone uspešno nastopali v C ligi. K društvu pa so pristopili še nekateri obetajoči igralci okoliških vasi, ki bodo brez dvoma v veliki meri pripomogli k uspešnemu nastopanju. Skupno sestavlja ekipo približno dvanajst i-
gralcev, ki bolj ali manj redno prihajajo na treninge. Upajmo, da bo ta izbor igralcev zapustil čim boljši vtis v prvenstvu prve divizije.
Krstni nastop bodo imeli «rdeče-beli» v sredo, 27. t.m., v Dolini, ko se bodo ob 21. uri spoprijeli z GM. Prepričani smo. da bodo Kraševci na vseh tekmah imeli veliko oporo v zvestih navijačih, ki jim bodo brez dvoma pripomogli k u-spešnemu nastopanju. Seveda, na takih srečanjih bodo prišli na svoj račun tudi ostali ljubitelji odbojke, katerim bodo skušali igralci Krasa prikazati kakovostno igro.
OBVESTILA
Slovenski pomorski klub Čupa
iz Sesljana sporoča, da bo jutri, 16. januarja 1981 v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20
IZREDNI OBČNI ZBOR ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju ter 9. REDNI OBČNI ZBOR ob 20.30 v prvem sklicanju ter ob 21. uri v drugem 'klicanju.
SMUČANJE
V SOBOTO
Srečanje smučarjev borcev NOB v Cerknem
Prirejajo ga vsako leto v spomin na partizanske tekme leta 1945
CERKNO — V soboto, 17. januarja. bodo pri Kacinu na Cerkljan skem vrhu spominske smučarske tekme «Srečanje smučarjev - borcev NOB.*, ki jih prirejajo vsako leto v spomin na prve partizanske smučarske tekme 20. in 21. januarja 1945 v Cerknem.
Tekmovali bodo v veleslalomu in smučarskih tekih na 5 in 15 km, sodelovali pa bodo nekdanji partizani - smučarji, pionirji in smuča rji, ki služijo vojaški rok v Sloveniji.
Prve partizanske smučarske tekme v osvobojenem Cerknem niso odmevale samo po vsej JugoslaVv ji. temveč tudi po zasužnjeni Evropi, saj so bile zgovoren dokaz neuničljivosti za svobodo borečega se ljudstva Slovenskega Primorja.
Naše bralce, zlasti mlajše, bo gotovo zanimalo, kako .je glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko in Go renjsko. Partizanski dnevnik, pisal o teh znanih smučarskih tekmah. Partizanski dnevnik je 26. januarja 1945 na drugi strani objavil članek vojnega dopisnika Milana Medveška pod naslovom «Prve parti-
‘■iiiitijiiiHiMiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiimiiiiiitimiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiHiitiifmiiiitifiMtiiiiiMmiiiitiiminiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiijiiiHiiiiiiiiu
ATLETIKA
POKRAJINSKE LESTVICE DEKLIC
DOSLEJ NAJUSPEŠNEJŠA SEZONA
Bor in Adria sta zbrala letos rekordno število točk • Dobri obeti za prihodnje sezone - Vrsta odličnih posameznic
Pred kratkim so na naših stadionih odjeknili zadnji streli starter-jev, ki so skozi vso sezono spremljali razna tekmovanja propagandnega sektorja atletske zveze. Tekmovanja, katerih je bilo v celotni sezoni okoli 14, so bila veljavna za trofejo »Pomlad 80» in namenjena dečkom in deklicam kategorij A, B, C-l in C-2. Za koordinacijo vseh teh tekmovanj skrbi propagandni sektor atletske zveze, ki ob koncu vsake sezone sestavi razne posamezniške ter d-uštvpne lestvice pokrajinskega, deželnega ter končno še državnega značaja. V tej številki našega dnevnika bomo najprej opravili pregled pokrajinskih lestvic kategorij deklic, predvsem paj,bojmo ,v^eli uv poštev rezultate tekmovalk naših dveh društev, ki gojita atletiko in sicer Adrie in Bora. .......
Letošnja sezona je bila za naši društvi gotovo doslej najuspešnejša, saj nista ne Adria ne Bor nikoli doslej uspela zbrati toliko točk, čeprav gre podčrtati, da je za A-drio to razumljivo, saj obstaja pri tem društvu ženska sekcija le dve leti. Seveda je bil pri ženskah tudi letos Bor naše najboljše društvo, ki bo z doseženim številom
Prizor z nedavnega krosa, ki ga je organizirala lonjerska Adria
..........................................................................m.....................
NOGOMET
V PRVEM DELU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
KRIŽANI SO IGRALI NAJBOLJE
Osvojili so naslov zimskega prvaka - Zarja najboljša v obrambi - Šibek napad Krasa - Brežani slabši kot lani
Z nedeljskimi zaostalimi tekmami ^ je na Tržaškem zaključil prvi del nogometnega prvenstva 2. amaterske lige, ki se je začelo 21. septembra lani. V 17 .nedeljah so cdi-Keali 15 kol, dve rrcdelji pa so poškili za deset zaostalih tekem.
Skupno so odigrali 120 tekem, od katerih se je 45 končalo z delitvijo t°čk. Padlo je kar 270 golov (lani samo 218). Največ golov smo zabe-tefcili v 12. kolu (27), najmanj pa 'J U. kolu (10). Omenili bi morda, so ekipe imele na razpolago 23 U-metrovk vendar so jih kar 10 posamezni nogometaši zastreljali. V tem delu prvenstva smo tudi zabe-jfžili 20 izključitev, kar dokazuje, da imajo nogometaši precej zrahlja-ne živce.
Naslov zimskega prvaka si je zagotovila kriška Vesna, ki je skupno s Costalungo imela s 25 zadetki tudi najprodornejši napad. Najmanj go-*°v (12) pa sta dala Kras in Op. bcpercaffč. Najsolidnejšo obrambo •N imela Zarja, ki je prejela le 9 Solov, s 25 prejetimi goli pa je bila obramba Domia najbolj ranljiva. Največ zmag (9) si je priborila kriš ka Vesna, najmanj (2) pa Čampi E-*®i, Baxter, Op. Supercaffe in Do-m*o. Najmanj porazov (2) sta do Se<Jaj doživeli Vesna in Rosandra, največkrat (8) pa je klonila ekipa Domia, ki je prav zato tudi na re-Pu lestvice. Naslov «kralja remijev* nna trenutno z 9 neodločenimi izidi Kras.
^e podatek o strelcih. Lestvico najboljših strelcev vodi napadalec Rosandi e Cicchese s 13 zadetki, sle-0l Lenarduzzi (Zarja) z 11 goli.
Breg
Brežani so na 11. mestu lestvice ? *2 točkami (lani na sedmem s točkami). »Plavi* so igrali sedemkrat pred domačim občinstvom^ osemkrat pa so šli v goste. Breg je doma premagal le Čampi Elisi, remiziral proti Liberlasu, Krasu in S. "*arcu, podlegel pa Domiu, Campa-nelam in Costalungi. Brežani so to-ej pred domačim občinstvom zbra-le pet točk, dali šest, prejeli pa ka<; 12 golov.
v gosteh je Breg premagal CGS,
Rosandro in Baxter, remiziral proti Staranzanu, podlegel pa Op. Su-percaffte, Giarizzolam, Vesni in Zarji. «Plavi» so na tujem osvojili sedem točk, dali 11, dobili pa 10 golov. Skupno je torej Breg štirikrat zmagal, prav tako štirikrat remiziral, sedemkrat pa so »plavi* zapustili igrišče poraženi, dali so 17 gelov (en avtogol je zakrivil Raker -Libertas), prejeli pa 22 golov.
Brežani so zakrivili en avtogol (Klun) proti Libertasu, kar štirikrat pa so se zaradi izključitve znaš-šli v desetih na igrišču: Pinzin (proti Domiu). Perosa (Čampi Elisi), Samec (CGS) in Azzolin (Verna).
Trener Softič je do sedaj poslal na igrišče 21 nogometašev, od katerih sta bila le dva vedno prisotna (v oklepaju doseženi goli).
15 odigranih tekem Dazzara (4) in Strnad (4), 14 Dagri, 13 Tritta (1), Klun (1) in Azzolin, 12 Pinzin, Peresa, Jež (1) in Micor, 11 Cigui (1), 10 Samec (3), 9 Albertini, 7 Lovriha, 4 Ghersinich, 3 Morgan, 2 Grizonic in Zonta, 1 Kalin, Sovič in Žerjal.
Kras
Kras si je s 15 točkami zagotovil osmo meslo (lani je ekipa igrala v
3.	AL). Na domačih tleh je Kras igral osemkrat in premagal Campa-nelle ter Op. Supercaffe, proti Čampi Elisi, S. Marcu, Vesni, Costalungi in Libertasu se je moral zadovoljiti s polovičnim izkupičkom, praznih rok pa je zapustil igrišče proti Giarizzolam. Doma je torej Kras osvojil 9 točk, dal 6, prejel pa pat golov.
V gosteh je ekipa Krasa premagala le Baxter, neodločeno je i-grala proti Zarji, Staranzanu, Bregu in Domiu, podlegla pa Rosandri in CGS. V gosteh je Kras osvojil šest točk, dal šest, prejel pa sedem golov. Skupno je torej Kras trikrat zmagal, kar devetkrat remiziral, doživel tri poraze, dal 12, prejel pa prav tako 12 golov
Ekipa Krasa je do sedaj imela na razpolago le eno 11-metrovko, katero je uspešno izvedel Lanza proti Staranzanu. Vratar Paulin je ubranil 11-metrovko proti Op. Su-percaffč.
Trener Manzutto je do sedaj poslal na igrišče 17 nogometašev, od katerih je bilo kar sedem stalno prisotnih.
15 odigranih tekem Paulin, D. Škabar, Terčon (2). L. Milič (2), M. Milič, Lanza (3) in Ferfoglia
(1)	, 14 Dihč in Blasina, 12 Guglia
(2)	, 11 Villalta (2). Puntar, 7 Sejnina, 3 Germani, Colja in A. Škabar, 1 R. Purič.
Vesna
Vesna si je z 22 točkami zagotovila naslov zimskega prvaka (z e-nakim številom točk je lani končala prvi del prvenstva Sovrana, ki je nato prestopila v višjo ligo in Opi cina pred dvema letoma,' ko je prav tako šla v višjo ligo). Lani je Vesna končala "prvi del prvenstva na šestem mestu s 16 točkami. V Križu je igrala osemkrat in premagala Op. Supercaffe, Rosandro, Giarizzole, Costalungo, Cam-nane’le in Breg, točko je prepustila S Marcu, nepričakovano pa je podlegla Baxterju. Doma je torej Vesna osvojila 13 točk, dala 15, prejela pa le sedem golov.
V gosteh so Križani premagali Domio, CGS in Zarjo, remizirali proti Krasu, Staranzanu in Čampi E'isi, pcd'egli pa Liberlasu. Na tujem je Vesna zbrala 9 točk, da la 10, prejela pa 6 golov Skupno je torej Vesna izbojevala 9 zmag 4 remije, dvakrat pa so «plavi» poraženi zapustili igrišče. V 15 odigranih tekmah je Vesna dala 25. prejela pa 13 golov.
Križani so le enkrat (zaradi izključitve Puriča proti Libertasu) ostali v desetih na igrišču. Na raz polaga so imeli dve 11-metrovki, vendar sta nbe z.astreliala Starc Dreti Giarizzolam in Candotti proti Costahmfd. Vratar Bubnich pa je ub>v>ni| 11-metrovko v tekmi proti res.
Trener Mandanicci je do sedaj poslal na igrišče 16 nogometašev, od katerih so bili trije vedno prisotni.
15 odigranih tekem Acouavita. Priba z in Bnrtolotti (2), 14 Purič (1), Perissutti, Venehio (1), Starc (7), Bubnich in Candotti (4), 13
Pipan (2), 10 Zucca (2) in Doglia (4), 6 Russignan in B. Tence (2), 2 Querci (1), 1 Košuta
Zarj*a
Bazovci si z 20 točkami delijo drugo mesto s Costalungo. Lani je Zarja končala ta del prvenstva na 14. mestu lestvice z 10 točkami. Zarjani so do sedaj igrali osemkrat pred domačo publiko, kjer so slavili štiri zmage (CGS, Libertas, Staranzano in Breg), točko so prepustili Krasu in Baxterju, celotni izkupiček pa Rosandri in Vesni. Zarja je doma dala 7, prejela pa 5 golov.
V gosteh so zarjani igrali sedemkrat. Premagali Domio, Op. Supercaffe, S. Marco in Čampi Elisi, i-grali neodločeno proti Giarizzolam in Campanellam, brez točk pa so ostali le proti Costalungi. Na tujem je Zarja dosegla 10, dobila pa samo 4 gole. Skupno je torej Zarja osvojila osem zmag, štiri remije, trikrat pa je poražena zapustila i-grišče. Bazovci so v tem delu prvenstva dosegli 17, prejeli pa samo 9 golov.
Tudi Zarja se je le enkrat zaradi izključitve znašla v 10 na i-grišču in sicer v derbiju z Bre gom, ko je bil izključen F. Ražem. Zarjani so do sedaj imeli na razpolago kar pet 11-metrovk, vendar sta dve zastreljala Puzzer proti S. Marcu in Lenarduzzi proti Rosandri; prav slednja pa sta bila tudi uspešna in sicer Puzzer proti S. Marcu in I.enarduzzi proti Čampi Elisi. Zadnjo, peto 11-metrovko je uspešno izvedel Samese v derbiju z Bregom. Omenili bi morda, da je proti Zarja napadalec Staranzana Ca-savrande zastreljal 11-metrovko.
Trener - nogometaš Vojko Križ-mančič je do sedaj poslal na igrišče 17 nogometašev, od katerih so bili štirje vedno prisotni.
15 odigranih tekem Puzzer (1), I. Grgič, Križmančič in Lenardiči (11), 14 Macor, F. Ražem (1), Dana (1) in Fonda (1), 13 Žagar, V. Ražem in Samese (1), 10 Mosetti, h Franco, 4 Cecchi, 3 Crociatti, 1 D. Grgič in Lupidi.
Bruno Rupel
točk verjetno pridobil kako mesto na državnih lestvicah. Več kot zbrane točke pa pomenijo za to društvo zadoščenje res dobri rezultati nekaterih atletinj, ki bodo lahko že prihodnje leto v kategoriji naraščajmo uspešno branile društvene barve. Kot najboljšo bi med njimi omenili Tiziano Natura!, ki je (poleg nastopa na državnem finalu v metu diska) bila v naši deželi najuspešnejša tudi v sicer komaj uvedeni disciplini četverobo.ju.
Velik korak naprej 'je opravila tudi lonjerska Adria, ki je kljub svoji «miadosti» uspela takoj pokazati nekaj velikih talentov, ki bodo v teku let verjetno prineslo še marsikatero zadoščenje. Med vsemi bi omenili predvsem Kristino Slim-beraz, ki je v’ metih dokazala že letos, da se lahko' 'kosa' ' š starej-simi atletinjami.
Preidimo sedaj v pregledu in kratki analizi rezultatov:
Kategorija A (66/67)
80 m:
1.	E. Carlovich (Edera) 10”7. 6. T. Natural 11”1, 8. J. Veljak 11”3,
S.	Umari 11”6, L. Strajn (Bor) 11”8, K. Sumberaz (Adria) M"9, L. Počkaj 12”3, I. Pefaros 12"6,
H.	Sedmak 12"7, K. Turk 12"8,
J.	Tavčar 13”0, T. škerlavaj 13”4,
T.	Martellani (Bor) 13”5.
Kljub temu, da je bila naša najboljša predstavnica v tej disciplini Tiziana Natural, bi vsekakor podčrtali dobre čase Umarijeve, Strajno-ve ter Sumberazove, ki bodo v tej kategoriji nastopale še v prihodnji sezoni.
80 m ovire:
1.	P. Rozzini (CSI) 13”1, 2. T. Natural 13”4. 3. I. Gerdol 14"3, 4. J. Veljak 14”5, 10. S. Umari 15”4, L. Strajn 16”6, T. škerlavaj (Bor) 18”0.
Na drugem mestu ter s pokrajinskim naslovom in zmago na mladinskih igrah je tu Tiziana Natural, ki bi v drugem delu sezone verjetno lahko svoj čas še izboljšala, če ne bi bila primorana zaradi bolezni dalj časa opustiti treninge.
300 m:
1. M. Casaretto (SGT) 46”5, R. An«imi (CSI) 46"5.
1000 m:
1. L. Bessi (Edera) 3T2”5.
Višina <
1. L. Bessi (Edera) 1,53 m. 4. S. Umari 1,40 m, J. Veljak 1,20 m, L. Strajn 1,20 m, k. Turk 1.15 m,
J.	Tavčar 1,15 m. Tatjana škerlavaj 1.15 m. L. Počkaj 1,15 m, I. Petaros (Bor) 1,00 m.
Daljina:
1. L. Matic (CSI) 4.63 m, 5. S. Umari 4,44 m, 7. J. Veljak 4,34 m, 8. T. Natural 4, 33 m, L. Strajn (Bor) 4,05 m, K. Sumberaz (Adria) 3,86 m, L. Počkaj 3.6S m, K. Turk 3,52 m, I. Petaros 3.35 m.A. Tauzzi 3.33 m. T. škerlavai 3,24 m, J. Tavčer 3 14 m, T. MarteTani 2,80 m. S. Filipovič (Bor) 2,72 m.
Tako v višini, kot v daljini je naša najboljša skakalka borovka Sara Umari, ki bo še prihodnje leto nastopala v tej kategoriji in ima zato še velike možnosti za izboljšanje ter predvsem, da svojemu društvu prinese še marsikatero za-do“čen'e v tej konkurenci.
Krogla:
- 1. H. Sedmak 9,32 m, 3. T. Natural (Bor) 8.79 m, 9. K. Sumberaz (Adria) 7,80 m, 11. I. Petaros 7,73 m, 15. S. Umari 7,57 m. L. Strajn 7.01 m. J. Veljak (Bor) 6.74 m. T. škerlavaj 6,48 m. L. Počkaj 5,84 m, S. Filipovič (Bor) 4.32 m.
Z edino tekmo v tej disciplini je uspelo borovki Sedmakovi zasesti prvo mesto na pokrajinski lestvici. Tudi ta atletinia ima pred sabo še leto dni nastopov v tej kategoriji in bo verjetno prav ta disciplina tista, ki ji bo prihodnje leto prinesla največ zadoščenj.
Kroglica:
1. K. Sumberaz (Adria) 41,38 m,
2.	H. Sedmak 40.64 m, 7, M. Fon-tanot 30,94 m, S. Umari 28,00 m, T. škerlavaj 25.50 m. S. Filipovič 24,78 m, I. Petaros 24.62 m, T, Natural 24,32 m, J. Veljak 23,46 m.
A. Tauzzi 20,00 m, L. Strajn (Bor) 15,82 m.
Ta disciplina bo verjetno tista, ki nam bo prinesla v prihodnji sezoni najkakovostnejše rezultate, saj sta naši dve atletinji, adrievka Sumberaz ter borovka Sedmak že letos dosegli razdalje državne vrednosti. Posebno presenetljiv je rezultat Sumberazove, saj zaradi i-grarija košarke sploh ni trenirala atletiko, že teden po končani sezoni pa je v prvem treningu vrgla orodje do 45 m.
(Jutri konec)
Sovjetska zveza je osvojila prvo in drugo mesto v moški štafeti 4x10 km na mednarodnem smučarske m tekaškem tekmovanju v Ka-stelrauthu. 3. ie.bila, Švedska...4. Norveška, 5. Francija in 6. Italija.
Kanadskega smučarja Reada so včeraj v Vancouvru operirali na levem kolenu, katero si je močno poškodoval med nedavnim smukom za svetovni pokal v Garmischu. Smučati bo lahko začel zopet šele čez osem mesecev. Operirali so mu tudi nos. ki si ga je zlomil, ko se je zaletel v kol vrat.
zanske smučarske tekme». ki ga v celoti objavljamo:
«Dne 20. in 21. januarja letos so se v Cerknem vršile ob prisotno sti bivšega komandanta IX. korpusa polkovnika tov. Staneta Potočarja in komandanta XXXI. divizije kapetana Evgena Matejke - Pemca prve partizanske smučarske tekme. Tekmovalci so prihiteli v mnogih primerih s položajev in celo iz borbe. Šli so na start utrujeni ter neprespani in vendar je tekmovanje odlično uspelo ter so bili doseženi zelo dobri rezultati. V soboto. 21. januarja, je bil izveden natrolni tek s streljanjem, v nedeljo na slalom in skakalne tekme. Priznanja vredni so, poleg drugih, posebno uspehi skakalcev, ki so na Drimi-tivno zgrajeni skakalnici izvedli lepe in nepričakovano dolge skoke. Rezultati so naslednji:
Patrolni tek: 1. Patrola Prešer nove brigade v postavi: tovariši Šubic Ivan, Sebek Karel, Jereb Ivan s časom 1.23’: 2. Patrola Vojkove brigade v postavi: tovariši Gaber Roman. Urh Martin in Pernuš Vinko s časom 1.24’; tretja je bila patrola Gradnikove brigade: četrta je bila patrola Smuške delavnice IX. korpusa; peta pa je bila patrola zaščitnega bataljona IX. korpusa.
Najboljši čas dneva je dosegla nepopolna patrola Zveznega bataljona XXXI. divizije in sicer 1.2(1’ v postavi tov. Grohan Stanko ir. tov. Rupnik Janez. Ker je bila patrola nepopolna, je izpadla iz ocenjevanja.
V streljanju .je dosegla prvo me sto patrolna trojka Gradnikove brigade v postavi: tovariši Šranc Tine, Lihtenikar Jakob in Dovžan Stane, ki si je priborila 60 točk; druga je bila patrola Smuške delavnice IX. korpusa s 40 točkami: tretja pa patrola IX. korpusa z 20 točkami.
Slalom: 1. Štefe. čas 1’27" (od Pokrajinskega odbora OF za Gorenjsko); 2. Finžgar Rudi, i’32” (smuška delavnica IX. korpusa);
3.	Masterle Marjan, 1’42" (Obveščevalni center IX. korpusa!.
Skakalne tekme: 1. Rudi Finžgar 22,62 točke; 2. Potočnik Alojz. 21,12. skok 23.5 metrov (Obveščevalni center XXXT. divizije)- 3. Štefe 13,7.
Poleg skokov v konkurenci je bilo izvedenih tudi nekaj skokov izven konkurence, v katerih je tov. Rudi, ,Fin^ar skočil dvakrat do 31 metrov in s tem postavil najdaljši skok dneva.
Prve"partizahskd"smučarske tek-tnč*' šd' 'štja.jnfo"1 uspdle' Pokazale so znova iniciativo in borbenost naših borcev, ki kljub težkim Drilikam in takorekoč sredi liorb najdejo čas, da se v plemeniti tekmi pomerijo med seboj.*
Iz delavnice zs izdelovanje smuči IX. korpusa v Cerknem oa se je kasneje razvila /.nana tovarna šnort-ne opreme ELAN v Begumah na Gorenjskem.	Jože Oblak
NA SEJI OTK PRI SKGZ
Vrsta pomembnih vprašanj naše telesne kulture
Na sinočnji seji odbora za telesno kulturo pri SKGZ se je po pregledu delovanja, pri čemer je prišlo v ospred.je vprašanje sestajanja samega odbora in ljudi, ki se sej ne morejo udeleževati, diskusija osredotočila na pripravo tematske razprave z društvi na temo vključevanja italijanskih igralcev v slovenska društva. Sklenjeno je bilo, da bodo do konca meseca posameznim društvom naslovili določene teze, ki naj bi z raznih vidikov načela to vprašanje in tako sprožila razpravo v samih društvih, nakar bi sledil posvet s predstavniki društev.
Odbor je nato napravil analizo o športnih objektih in ugotovil, da je večina narejenih z lastnimi sredstvi in pri tem poudaril, da bi bilo zato potrebno za to vprašanje bolj sensibilizirati javne uprave. Poleg raznih drugih vprašanj so obravnavali tudi zaključni razčlenjeni dokument obiska predstavnikov telesne kulturne skupnosti Slovenije, ki vsebuje dogovorjene obveze o med sebojnem, sodelovanju.
IZ PLANINSKEGA SVETA
Smučarski tečaj SPDT
To nedeljo se je na smučiščih nad Ravasclettom redno odvijal smučarski tečaj SPDT, h pa se počasi bliža koncu Tokrat je bilo vreme kar idealno za smuko, saj je stalno sijai-j sut -e, ki je v Ra-i a'dettu sne p skoraj m., sem stalilo, tako da so se praktično vsi smučarji z žičnico podrli na Zon-colan. Tam so tile urj.v pri vlečna ah skoraj predolge, saj se ob nedeljah itak vedno nabere mnogo smučarjev od vseh vetrov. Vse je toie-j potekalo v redu, tudi avtobusi so se vrnili v Trst ob tečno določim uri, škoda le za predolge vite pri vlečnicah in pri žičnici.
Prihodnjo nedeljo, 18. januarja, se smučarski izleti JPLT s tečajem zaključijo, na sporedu pa bo tudi končni test za določitev pridobljenega znan-a in oddajanje srebrnih in zlatih zvezdic. Vsi tečaji se bodo torej v glavnem iztekli v dopoldanskih urah, ob 16.30 pa bo na sedežu avtonomne letoviščarske u-stanove Ravascletto (stavba pri spodnji postaji žičnice za Zoncolan) podeljevanje odličij znanja (od najnižjega ena srebrna zvezdica) do najvišjega (treh zlatih) ter kratko zaključno slavje. Povratek v Trst bo torej malo kasneje kot ponavadi in sicer ob 20.30, vedno ■pred tržaško sodno palačo, odhod pa bo tudi tokrat točno ob 6.30, zbirališče pa četrt ure prej.
■ j. *	•; •	c..- ai
ALPINIZEM
,. -u,	.
Neki član japonske himalajske odprave, ki skuša v teh dneh opraviti v Nepalu zimski vzpon na Mont Everest, je padel v globoko ledeniško razpoko in se ubil med povratkom proti taborišču št. 3, potem ko se je odprava zaradi slabega vremena odpovedala zaključnemu naskoku na ta 8.848 m viso-I ki vrh.

SMUČARSKI SKOKI
V SVETOVNEM POKALU
TEŽEK BOJ ZA TOČKE
Zanje se potegujejo predvsem Avstrijci in Skandinavci
Svetovni pokal v smučarskih skokih je s tradicionalno novoletno In-ter-sport turnejo, s štirimi spektakularnimi prireditvami v Oberst-dorfu, Garmisch - Partenkirchnu, Innsbrucku in Bischofshofnu, ko so Hubert Neuper (Avstrija), Armin Kogler (Avstrija), Roger Ruud (Norveška), Jari Puikkonen (Finska), Per Bergerud (Norveška) in Hans Wallner (Avstrija) pokazali svoje izjemne sposobnosti v težkih pogojih, saj so bile tekme pogosto prekinjene zaradi močnega vetra, že potrdil predvidevanja, da bo boj za lovoriko «Elesse» tokrat še zanimivejši kot je bil v letu 1986. Takšna predvidevanja pa sta potrdili tudi dramatični tekmi za sve tovni pokal v Harrchovu in Libere-cu, po katerih sta Armin Kogler in Hubert Neuper ostala na' vodil nih pozicijah, toda že je postalo očitno, da bodo Skandinavci tokrat nevarni tekmeci za zlato in srebrno kolajno. Če je Tone Vogrinec dokazal svoje velike trenerske sposobnosti v alpskem smučanju, pn-tem je svetovni pokal v smučarskih skokih v sezoni 1980 • 1981 zagoto vil svetovno afirmacijo Ludviku Zajcu, ki je gotovo med najzasluž nejšimi za pravi «preporod» reprezentance Norveške, v kateri je Roger Ruud dokazal, da bo nevaren tekmec avstrijskima favoritima celo za svetovno trofejo. Roger Ruud in Johan Saetre pa sta za sedaj med najboljšo deseterico v konkurenci za svetovni pokal v smučarskih skokih.
Bogdan Norčič ni ponovil svojih uspehov iz prejšnje sezone, ko je osvojil na novoletni turneji 11 točk v svetovnem pokalu v smučarskih skokili, potem pa zablestel še v Sapporu, Zakopanih in Planici, pa je bil dvajseti v končni '•azvrstitvi svetovnega pokala v smučarskih skokih (61 točk), medtem ko je bil Primož Ulaga dvaintrideseti (31 točk), toda kranjski veteran je v svoji poslovilni sezoni v Bisehofs hofnu vendarle dokazal, tja je spo soben tudi za velike dosežke, s svojim šestnajstim mestom pa je ponovno zastavil kandidaturo za naj uspešnejšega jugoslovanskega reprezentanta. Olimpijski polom v Lake Placidu je sicer očitno zapustil sledove, pa je B. Norčič v Inns-
brucku spet doživljal globoko psi hično krizo, ko je le malo manjkalo, da se ni odločil za dokončno slovo od belih aren, potem pa je vendarle spremenil svojo odločitev, ko je tudi sam uvidel, da bo s svojimi dolgoletnimi izkušnjami lah ko še kako koristil mladi generaciji, med katero je Primož Ulaga s sedemindvajsetim mestom na novoletni turneji potrdil, da je največji up v reprezentanci Jugoslavije v smučarskih skokih za olimpijske i-gre v Sarajevu 1984.
Primož Ulaga je že v Planici 1980, kjer je v prvi tekmi za svetovni pokal zaostal le 8,3 točke za zmagovalcem Hansom Millonigom (Avstrija) in 5,7 točke za Arminom Koglerjem (Avstrija), s tretjim mestom opozoril na svoje izjemne sposobnosti, med novoletno turnejo pa se je uvrstil med najboljšo dvajseterico, kar je nedvomen uspeh, v Garmisch - Partenkirchnu, človek pa je imel občutek, da je v tej zahodn meniški zimski metropoli plačal tudi davek svoje »anonimnosti* Planica bo 21. in 22. marca 1981 prizorišče zaključnega tekmovanja v svetovnem pokalu v smu čarskih skokih, v katerem je po Li-berecu prevzel vodstvo Armin Ko eler, vendar le s tačko prednosti pred Herbertom Neuper jem.
Liberec je potrdil, da je repre zentanca Norveške v smučarskih skokih v izredni formi, saj je Roger Ruud spet slavil v tekmi za svetovni pokal, potem ko .je že v Harrachovu zbral največ točk. tra gični junak tekme v Harrachovu pa je bil njegov rojak Per Bergerud, ki je v prvi seriji skočil kar 123.5 metra in padel, na so serijo Dre kinih' in ponovili. Roger Ruud se je prebil po Liberecu na tretje mesto v svetovnem pokalu v smučarskih skokih, v katerem ie v sezo ni 1980-1981 na programu kar devetindvajset tekem, medtem ko bo štele za končno razvrstitev deset najboljših rezultatov vsakega tekmovalca. Roger Ruud je tako zs sedaj pravzaprav v majhni Dredno sti. saj je edini skakalec z dvema zmagama v tekmah za svetovni pokal.
Svetovni pokal v smučarskih skokih v sezoni 1980-1981 — razvrstitev po šestih tekmah: 1. Armin Ko-
gler (Avstrija) 98. 2. Herbert Neuper (Avstrija) 97, 3. Roger Ruud (Norveška) 87. 4. Per Bergerud (Norveška) 70, 5. Jari Puikkonen (Finska) in Hans Wallner (Avstrija) 56. 7. Horst Bulau (Kanada) 44, 8. Pentti Kokkonen (Finska) 41, 9 flohan Saetre (Norveška) 30. 10. Pjotr Sunin (Sovjetska zveza) 25.
Nadaljnji program v svetovnem pokalu v smučarskih skokih: 21. januarja: St. Moritz, 23. januarja: Gstaad, 25. januarja: Engelberg, 13.' do 15. februarja: Iroruvood. 14. do 15. februarja: Sapporo, 18 februarja: Iron Mountain. 21. do 22. februarja- Thunder Bav. 26. februarja: Chamcnix, 28. februarja* St. Nizier. 6. do 8 marca: Lahti, 10. marca: Falun. 15. marca: Oslo, 17. marca. Baerum, 21 do 22. marca: Planica.
Zanimivo je vsekakor, da so bile doslej odpovedane tri tekme v svetovnem pokalu v smučarskih skokih, svojstveni paradoks pa je vsekakor, da bo tekmovanje zato še zanimivejše, saj bo manj možnosti za «popravne izpite*. Program v svetovnem pokalu v smučarskih skokih je vsekakor prenatrpan, kar je vzbudilo upravičene kritike, saj je tekem le malo n.ani kot v sve tovnem pokalu v alpskem smučanju. kier na šteje v končni razvrstitvi osemnajst na'boljših rezultatov, če nastopa alpski smučar v vseh štirih konkurencah (smuk. sIr-lom, veleslalom in alpska kombinacija). Težave s sistemom tekmo vania pa so razumljive, če vemo, da doživFa svetovni pokal v smučarskih skokih tokrat šele svojo drugo sezono.
Aco Pasternjak
OBVESTILA Odbojkarska sekcija ŠZ Bor
sporoča, da bo seja sekcije danes, 15. t.m., ob 20. uri.
# « *
Športno združenje Bor
obvešča
da bo seja celotnega trenerskega aktiva društva v četrtek, 22. januarja, ob 20.30 v prostorih stadiona <1. maj* v Trstu.
Uredništvo, upravo, oglasni oddelek,
TRoT. Ul Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnico Gorico, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečno 7.000 lir — vnaprej plačana celoletna 49.000 lir.
V SFRJ številka 5,50 din, ob nedeljah 6,00 din. za zasebnike mesečno 80,00, letno 800.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 100,00, letno 1000,00.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
15. januarja 1981
Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «AD!T» DZS 61000 Ljubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob deiavnikih: trgovski 1 modul f§ir. 1 st., viš. 43 mrn|
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Itaiiji pri SPI.
, , . i _ ifin italijanske!
■z »L J ZTT zveze časopisnih |
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tiskaj ^irst založnikov fieg'
PO IZGLASOVANJU VLADNEGA ODLOKA O KOMPROMISNI ARBITRAŽI
Iranski parlament ne nasprotuje osvoboditvi ameriških diplomatov
Islamski integralisti zatrjujejo, da so Ameriko že dovolj ponižali - Carterjeva administraeija že vedno skrajno previdna
TEHERAN, WASHINGTON - V Iranu priprti ameriški diplomati so danes bližji svobodi kot kdajkoli prej v 14 mesecih jetništva. Včeraj dopoldne je iranski riariarr.ent brez večjih zapletov in po m.jnostnem postopku odobril vladni odlok o arbitraži »tretje strani* pr' reševanju »ameriško iranskega finančnega spora*. Bolje rečeno: «medžlis» je pooblastil vlado, da sprejme alžirsko kompromisno rešitev za osvoboditev ameriških diplomatov. Razpravo o drugem vladnem odloku glede nacionalizacije šahovega premoženja so odložili na nedeljo, saj ni bistvene važnosti pri reševanju ameriško iranske krize.
Napovedanega bojkota in ostrega nasprotovanja desnega krila islamskih mtegrt listov v islamski republikanski stranki ni bilo. še več. poslanec Hasan Ajat, ki je napovedoval zagrizen boj vladnima odlokoma in pred razpravo trdil, da Carterjevi administraciji ne bo u-speio osvoboditi talcev, je včeraj izjavil, da lahko talce osvobodijo še pred odobritvijo drugega vladnega odloka (nacionalizacija šahovega premoženja).
V zadnjih urah je torej prišlo v Lanu do bistvenih premikov. O tem zgovorno priča tudi poseg šefa posredovalne misije, ministra Beh-zada Nabavija, ki je pred parlamentom dejal, da se mora Iran rešiti talcev v roku dveh, treh dni*. Po Nabavijevih besedah je Iran dosegel kar je načrtoval. »Popolno zmago, Ameriko pa stisnil k tlom*. Podobne misli je izrazil tudi teheranski radio, ki je v rokah islam-
skih integralistov. »Iran je dokazal, da Amerika ni nepremagljiva, je dejal radijski napovedovalec, če pa bo parlament, ki odraža voljo ljudstva, sklenil izpustitev talcev, bo to lahko samo pomenilo, da je sklep v korist vse države*.
Tudi voditelj večinske stranke, islamske republikanske, ajatulah Behešti je podprl in sprejel zad-n:e pcnudbe Bele hiše s trditvijo, da «Iran ni pristal na kompromis*. Za Beheštija je bila zahteva o 24 milijardah dolarjev jamstva izpolnjena, saj so ZDA zamrznile le 10 milijard dolarjev iranskega premoženja, ki ga tudi vračajo, ostali znesek pa je bilo le jamstvo, ki so ga sedaj zamenjali z zanesljivejšim mednarodnim jamstvom, ki ga je predlagala Alžirija. Ob vsem tem postaja popolnoma jasno, kakšno pomembno vlogo so imeli alžirski posredniki, in zakaj je namestnik ameriškega državnega tajnika War-ren Christopher ostal v Alžiru, kljub navidezno bornim rezultatom v preteklih dneh.
Vesti iz Teherana so torej skrajno obetavne, kljub, temu pa v Wa-shingtonu vztrajajo v svoji običajni previdnosti. Včerajšnji sklep «me-džlisa* je Carterjeva administracija ocenila «kot korak naprej* in zavrnila vesti, da so dosegli sporazum za osvoboditev 52 talcev. Glasnik ameriškega državnega tajništva John Trattner je tudi zanikal časopisne in agencijske vesti, da so ZDA pripravljene takoj vrniti 70 odstotkov vlog, ki so jih zamrznili Iranu. Potrdil pa je, da bo Christopher ostal v Alžiru. Kljub
Pri Susangerdu iraški častniki /, zanimanjem pregledujejo uničeni iranski tank. Slika bi dokazovala neresničnost iranskih trditev o zmagah
Iraška armada razkazuje iranske tanke britanske proizvodnje, ki so jih zajeli med protiofenzivo pri Susangerdu	(Telefoto AP)
previdnosti pa washingtonski opazovalci ugotavljajo, da je bil bistveni premik storjen in 'ahko že v prihodnjih dneh pričakujemo osvoboditev talcev. V podporo takim trditvam navajajo izjave raznih ameriških funkcionarjev, ki ne skoparijo s hvalnicami alžirski posredniški vlogi, kar bi dokazovalo pozitiven razplet v ameriško - iranskih odnosih.
Previdnost Carterjeve administracije pa je vseeno razumljiva. Vse preveč je bilo razočaranj, da bi si ga lahko privoščila sedaj, ko je pred ciljem. Osvoboditev talcev z upanjem pričakuje ves svet, saj se vsi bojijo nevarnega zapleta, če bi ameriški diplomati ostali v jetni-štvu, ko bi krmilo Bele hiše vzel j v svoje roke Rcnald Reagan, cem preostaja le malo časa. Jutri poteče tehnični rok za privolitev v zadnje ameriške protipredloge. Z včerajšnjim izglasovanjem kom promisnega alžirskega predloga, ki ga podpira tudi vlada ZDA. so odpadle glavne zapreke. Vseeno pa ne moremo izključiti običajnih zapletov v zadnjem trenutku. Ob vsem tem pa bo odigrala pomembno vlogo tudi vest, da je osrednji iranski banki uspelo zapleniti šaho-vo vilo v Saint Moritzu (Švica). Uspeh je spodbuden in vliva upanje, da bo Iranu uspelo pridobiti tudi ostalo premoženje bivšega šaha.
Včeraj so vzeli v pretres zakon Cossiga o javnem redu. zakon o pravici do mnenja in združevanja, zakon o splavu ter zakon o lovu. Danes bedo pregledali še ostale.
Župani iz južne Italije na obisku v Furlaniji
VIDEM — Iz potresnega področja v Kampaniji in v Bazilikati so včeraj prispeli v našo deželo župani nekaterih občin, da bi se ni lastne oči prepričali, kaj se je od maja 1976 naredilo v smislu rekonstrukcije opustošenega področja. vit. Župani bodo ostali v naši deželi Ivan- dva dni in si bodo ogledali predvsem kraje Buia. Oscppo, Trasa-ghis, Cavazzo in Humin.
Val slabega vremena v Evropi
Zaradi močne burje včeraj zaprli jadransko magistralo
BEOGRAD — Evropa je pod vplivom ciklonske aktivnosti, ki iz severnih predelov pritiska hladne zračne mase proti južnim območjem celine. Zato je vreme skoraj po vsej Evropi oblačno, večje količine padavin so zabeležili na britanskih otokih, Skandinaviji ter na Balkanskem in Apeninskem polotoku.
Včeraj zjutraj je srednjo Dalmacijo zajela močna burja, ki je občasno dosegla moč 120 kilometrov na uro. Zaradi silovitosti vetra so zaprli za promet jadransko magistralo med Senjom in Karlobagom, popoldne pa še predel od Senja do Novega Vinodolskega. Močna burja je tudi znižala temperaturo in bližnje zaledje Dalmacije je pokrila 15-centimetrska snežna odeja.
Sneg je ohromil tudi promet v Bosni, kjer so zaprli več pomembnejših cest. Težave pa imajo tudi v preskrbi z električno energijo.
Snežna nevihta, ki je prizadela jugozahodno Francijo je za več ur odrezala večje število naselij. Veter je podrl približno tisoč električnih drogov, kar je povzročilo, da je skoraj pol milijona ljudi estalo brez električnega toka.
Ledena stihija v Ameriki
\	:	>V.
% .
/Si,:-:- »I:;
~ e
P:- :p ,
f
<4 *
* 's
■ 'i
Vlačilec ameriške obalne straže rešuje ladjo Uncatena, ki jo je led blokiral ob obuli Massachusettsa severno od New Yorka	(Telefoto AP)
Informativna dejavnost Jugoslavije v tujini
LJUBLJANA — Komisija za med narodne odnose pri skupščini Slovenije je obravnavala informativno propagandno dejavnost Jugoslavijo v tujini. Ugotovili so, da bo v prihodnje treba uveljaviti večjo organiziranost in medsebojno koordiniranost vseh dejavnikov pri informiranju tujine, da bi tako lahko hitreje in u-strezneje reagirali na posamezne pojave in dogajanja v Jugoslaviji ŠVčtti.” V 'TBiphšvi so poudarili, da obveščanje tujine ne more biti samo naloga pristojnih državnih organov, pač pa bi se za to nalogo morali bolj kot doslej usposobiti vsi družbeni dejavniki, ki sodelujejo v mednarodnih stikih. Pri tem imajo še posebno vlogo, in možnosti kulturne in znanstvene dejavnosti, ki doslej niso bile dovolj smotrno vključene v tovrstno informativno propagandno dejavnost, (jp)
PARMA — Na avtocesti v bližini Parme je prišlo včeraj do verižnega trčenja, med katerim je izgubila življenje ena oseba. Promet je bil ustavljen več ur.

GLAVNI KANDIDAT JE SEDANJI FINANČNI MINISTER ANDROSCH
POLITIČNA BORBA ZA IMENOVANJE DIREKTORJA NAJVEČJE AVSTRIJSKE PODRŽAVLJENE BANKE
Trd poseg kanclerja Kreiskega prisilil predstavnike ljudske stranke, da so opustili grožnje z bojkotom
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
Ustavno sodišče ugotavlja ustavnost 12 referendumov
RIM — Včeraj se je sestalo u-stavno sodišče, da bi se izreklo o ustavnosti 12 i "erendumov, ki so jih predstavili radikalci in organizacija »Movimento per la vita*. Zasedanje bodo nadaljevali še danes in šele proti večeru bo znano, če so referendumi ustavni.
HiiliiiiiiiiiiliiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintinAiiiiiiiimiliMinimliiiitiiiiimiiMitiitiiMiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiMiiiiiiiitimmniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiimiiiiiiiiiiiiliiin
PO NIČ KAJ RAZVESELJIVIH PODATKIH ZNANSTVENIH USTANOV
ITALIJI TUDI LANI PRVENSTVO VSK0K0 VITEM NARAŠČANJU CEN
Inflacijska stopnja presegla 21 odstotkov - Od februarja verjetno novih 12 točk draginjske doklade
PARIZ, RIM — Dokončni podatki, ki so jih izdelale mednarodne in državne znanstveno-statistične ustanove o gospodarskih gibanjih v komaj preteklem letu, so vse prej kot razveseljivi v splošnem, glede kočljivega vprašanja inflacije pa še posebej zaskrbljujoči. Tako objavlja organizacija OCSE, da se je dirka potrošnih cen v 24 razvitih državah zahodnega »veta. ki so njene članice. «ustalila» na povprečju 12.4 odstotka letnega vzpona, pri čemer so razlike v inflacijski stopnji, ki prizadeva posamezne drža ve, kar precejšnje.
Nezavidljivo prvenstvo nosi seve da pri tem Italija, kjer so se cene lani povišale za okrog 22 odstotkov. kar je naravno najbolj prizadelo življenjsko raven manj premožnih slojev, saj nekateri ekonomisti imenuje.io inflacijo »davek na reveže*. Nu drugem mestu je Velika Britanija, kjer .je lani dosegla inflacijska stopnja 15,3 odstotka. Za več kot 10 odstotkov so se v lanskem letu povišale cene še v Franciji (13,5), Združenih državah Ame rike (12,6) in v Kanadi (11,2), med tem ko je inflacijska stopnja dose gla manj zaskrbljujoče razsežnosti na Japonskem (8.4) in v Nemčiji (le 5,3 odstotka). Najbolj zadovolj-
ni so pa bili Švicarji, ki se jim je v lanskem letu blago široke po trošnje podražilo samo za 4.2 odstotka.
Čeprav se je decembra inflacija nekoliko umirila v primerjavi s prejšnjimi meseci in je dosegla »samo* 1,3 odstotka, je po končnih podatkih državnega statističnega zavoda ISTAT presegla v Italiji v ee lem letu raven 21 odstotkov. Naraščanje življenjskih stroškov se pa po italijanski zakonodaji, pa čeprav le delno in z določeno zamudo, pre naša na draginjske doklade, ki jih prejemajo zaposleni in upokojenci, Na osnovi znanih podatkov zato strokovnjaki napovedujejo (manjka še podatek za januar), da bodo pla čam in pokojninam od februarja do aprila dodali nadaljnjih 12 točk draginjske doklade. Kosmati doda tek v kuvertah naj bi torej znašal 28.668 lir. oziroma 20.000 čistih, kar naj bi pomenilo novo breme 7.200 milijard lir na leto za italijanski gospodarski ustroj. Toda družine bodo prejele dejansko le okrog 5 tisoč milijard saj bo davčna upra va pospravila kar 2.200 milijard kar nri izvoru, z davčnimi odbitki, ki jih podjetja odtegujejo od mesečnih plač.
cLotta eontinua» začasno preneha izhajali
RIM — Italijanski dnevnik «Lot-ta continua* preneha začasno izhajati. V včerajšnjem uvodniku je direktor časopisa obrazložil, da so jih finančne stiske prisilile, da začasno prenehajo z izdajo. V tem času nameravajo popolnoma prenoviti tiskarno ter uvesti sistem novih tehnologij (fotokompozicijo), ki bo zaradi vsesplošne uporabe tudi za tiskanje lepakov ali drugih publikacij — prinesla v blagajno uprave znatne dohodke, s katerimi si bo časopis finančno opomogel. Nameravajo tudi prekvalificirati uslužbence ter preurediti prostore
PALERMO — Italijanski dnevnik dl diario* iz Palerma je včeraj pri-e> 1 ponovno izhajati. Zaradi tehnično - upravnih težav je bilo vodstvo časopisa prisiljeno, da začasno preneha z izdajo. V včerajšnji številki dnevnika ki se sedaj imenuje «11 diario di Sicilia* so včeraj objavili oba jokumenta, ki so jih sestavili zaporniki v Traniju in Pal-miju.	1
DUNAJ — Avstrijska prestolnica se koplje v čudoviti dolgo pogrešani sončni svetlobi, nobenega oblačka ni na nebu in ljudje izklapljajo radiatorje po stanovanjih. Politično ozračje pa je bolj temačno. Politične stfantof? šl"‘tned seboj potikajo grde namene in časopisi bo polni žaljivk. Avstrijska tragikomedija »Androsch iri posledice* tnesece in mesece trajajoča in v novo leto podaljšana uspešnica političnega prizorišča, je še vedno v ospredju pozornosti in nosilec naslovne vloge, kaže pa čedalje bolj žalostno in naveličano obličje.
Ali bo Hans Androsch postal generalni direktor na j več je podržavljene banke Kreditanstalt - Bankverein ali ne? To je zdaj osrednje vprašanje in v četrtek naj bi se odločilo. Iz vlade odhajajoči podkancler in finančni minister je v stiski. Bančni nadzorni odbor, ki je edino telo, ki Andrcscha lahko najprej sprejme v svojo sredo, čez nekaj mesecev (junija) pa ga izvoli za generalnega direktorja, je namreč po groteskni, samo Avstrijcem razumljivi logiki, sestavljen tako, da vladajoča socialistična stranka v njem nima večine — 13 glasov nadzornega odbora «u-boga* opozicijsko ljudsko stranko, 13 je socialistov, 27. odločilni član odbora pa je član majhne opozicijske svobodnajške stranke FPO. Kakšna priložnost za izsiljevanje! Če »svobodnjak* tako hoče, ostane Andrcsch na cedilu in da bi bila zadeva še bolj zabavna, je predsednik nazornega odbora, pripadnik ljudske stranke nekdanji konservativni finančni minister (kakšno naključje!) dr. Bock. Če v četrtek s svojo trinajsterico zapusti sejo nadzornega odbora, Androsch ne more biti izvoljen in s to pote o je predstavnik ČVP Bock čisto odkrito grozil, medtem ko zdaj ne grozi več.
Kancler Bruno Kreisky je tokrat namreč ponovno dokazal, da so mu zapletene situacije najljubše in da se v njih najbolje znajde. Dokazal je tudi odločnost, ki jo je pri njem marsikdo doslej pogrešal. Najprej je opravil s prvim izsiljevalcem predsednikom FPO Steigerjem. Na kosilu, ki mu ga je priredil med novoletnimi prazniki v gorskem letovišču Hofgastein, sta se dogovorila, da bo njegov predstavnik v nadzornem odboru glasoval z Andro-schem, ko ga bodo pojutrišnjem sprejemali za člana tega telesa in ga imenovali za namestnika generalnega direktorja. »Usodna* junijska odločitev, ko bo Androsch kandidiral za najvišje mesto, pa bo prepuščena rezultatom preiskave o-krog koi-upeijske afere v zvezi z dunajsko bolnišnico. Če se bo izkazalo, da si je Androsch v tej a-feri «umazal roke*, potem bo »svobodnjak* glasoval proti. Ker je že javna skrivnost, da oprijemljivih dokazov za neposredno Androsche-vo udeležbo pri bolnišnični korupciji prazaprav ni, je torej stvar o-pravljena. Kaj je Steiger »iztržil* seveda še ni znano, bo se pa prej ali slej pokazalo.
Potem je Kreisky pospravil še z ljudsko stranko: če bo ČVP nastopala s »triki*, je včeraj dejal, potem bo socialistična stranka pokazala, kdo ima oblast v državi in storila »kar bi ČVP storila že zdavnaj, če >i bila na vladi* — sklicala namreč generalno skupščino banke in nadzorni odbor zamenjala. Država je večinska lastnica bar.ke in ker so »država* trenutno socialisti laliko brez vsakršnih težav spreme-
nijo sestavo nadzornega odbora tako, da bedo socialisti v večini in bo Androschu pot navzgor odprta ...
Vse kaže, in bilo bi v skladu z vsemi dosedanjimi izkušnjami in z zgodovino strankarskih konfliktov v Avstriji, da bo konservativce »spet srečala pamet*. Ta zadeva le ne prinaša tolikšnih političnih koristi kot so pričakovali, razen tega pa se precej neenotnemu in razdrobljenemu opozicijskemu taboru preprosto ne splača spuščati*'^ vojno z vladno stranko, kajti zdaj so za kulisami še vedno možni obetavni personalni pogovori in ljudski stranki ni do tega, da bi izgubila še kakšno vplivno pozicijo v gospodarskem območju, ki so ji ostale iz obdobja velike koalicije.
Dr. Bock je že izjavil, da se njegova stranka ne bo pregrešila zoper «umazance* .. . Androsch torej, po vsej verjetnosti generalni direktor bo in tako je zadeva v bistvu že opravljena. Danes je zasedalo vodstvo socialistične stranke in sklepalo o reorganizaciji vlade po Andtoschevem odhodu. Novi podkancler bo dosedanji prosvetni minister dr. Pretsinowatz potomec gradiščanskih Hrvatov, ki je med Avstrijci zelo priljubljen. Ni izključeno, da je s tem padla odločitev tudi glede nasledstva Bruna Kreiskega, ko se bo ta čez dve leti in pol (menda) poslovil cd političnega življenja, čeprav je tu še vse odprto in se v naslednjih dveh letih lahko pojavi ka'.: drug kandidat za kanclerja. Novi finančni minister bo dosedanji minister za zdravstvo dr. Herbert Salzcher, Tirolec, ki ga obdaja sloves treznega, praktičnega poštenjaka, sposobnega za vsakršna delo — pred leti so mu
ponudili mesto generalnega direktorja velikega zahodnonemškega avtomobilskega koncerna Man. Dobil bo tudi pomembnega sodelavca. Za državnega sekretarja za finance bodo imenovali predsednika inštituta za gospodarska raziskovanja dr. Seidla. Zdravstveno ministrstvo prevzema tokrat zdravnik dr. Kurt Stei-rer, doslej malo znan dunajski socialistični poslanec. Formalna sprememba vlade bo 20. januarja — istega dne ko bo zaprisegel-novi ameriški predsednik, toda prelomnosti teh dveh dogodkov ne gre primerjati...	SLAVKO FRAS
Srečanje turističnih časnikarjev v Piancavallu
PLANCAVALLO - Sodelovanje turističnih novinarjev dežele Furlanije - Julijske krajine in reške regije je privedlo do odločitve, da se prične s tiskanjem skupnega biltena turističnih informacij. Sklep so sprejeli na včerajšnjem sestanku v zimskem turističnem središču Piancavallu. Prva številka, ki bo poskusnega značaja, bo izšla že v mesecu februarju letos.
Včerajšnjega drugega srečanja (prvo je bilo aprila lani v Opatiji) so se udeležili — poleg številnih turističnih novinarjev z Reke in iz naše dežele — tudi deželni odbornik Bomben, direktor odborništva Trin-gale. funkcionar odborništva Romano, šef deželnega tiskovnega ura da Sossi in predsednik italijanskih turističnih novinarjev Piazza, z jugoslovanske strani pa Veljko Sardoč, član izvršnega sveta medobčinske skupščine skupnosti občin Reka
in predsednik komiteja za turizem Aldo Simper, generalni tajnik medobčinske gospodarske zbornice na Reki, Djuro Tomaševič, predsednik združenja turističnih časnikarjev reške regije in Vlado Plečaš, konzul SFRJ v Trstu.
Na včerajšnjem plenarnem zasedanju so si časnikarji in turistični delavci izmenjali informacije o lanski turistični sezoni in o načrtih za bodoče delo.
številna skupina riirvmških taristič* nih časnikarjev ie bila tri dni
gost deželnega tiskovnega urada in si je v tem času ogledala zimske uristične centre, (gv)
BENEŠKI DNEVNIK
Zaprli razstavo Giaunija Balusa
ČEDAD — V špetru Slovenov so v soboto, 11. januarja zaprli razstavo slikarja Giannija Balusa. Ob tej priložnosti je združenje beneških umetnikov pripravilo srečanje s člani in prijatelji, ki so se obenem seznanili z Balusovim delom.
Gianni Balus je začel po zadnjih študijah predvsem poudarjati ekspresionistično podajanje, kjer ima glavno vlogo barva, ki jo uporablja zelo svobodno, čeprav ne zanemarja kromatičnih razmerij. Pri tem predvsem uporablja kontraste osnovane na komplementarnih barvah.
Na slovesnosti so bili prisotni člani špetrske občinske skupnosti. Spregovoril je občinski svetovalec Pino Blasetig, ki je še enkrat poudaril, da si bo občina prizadevala za razvoj vseh krajevnih kulturnih društev.
ZSO proti pritiskom na ob« osrednji slovenski organizaciji
CELOVEC — Obe slovenski osrednji organizaciji sta tako v Avstriji kot v tujini priznani kot legitimno zastopstvo slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Zato vsak ponoven poskus osporavanja tega zastopstva odvrača od dejanskih narodnostnih problemov na Koroškem in ne koristi odnosom med večinskim in manjšinskim narodom, je dejal danes tajnik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, dipl. inž. Feliks Wieser za slovensko oddajo celovškega radia. Wieser je s tem odgovoril deželnemu glavarju Wa-gnerju, ki je v pogovoru za celovški radio ponovil svoje stališče, da se morata organizaciji legalizirati z vstopom v manišinske sosvete.
Take izjave dežetoih politikov so neodgovorne, je dejal Wieser. saj na eni strani zavračajo željo po plodnem dialogu na deželni ravni irj na drugi strani škodujejo nadaljnjemu pozitivnemu razvoju dobrososedskih pejnosov. «Koroške stranke se morajo po več kot 30 let dolgem neuspešnem osporavaniu slovenskih osrednjih organizacij končno zavedati, da si ne morejo izbira'i predstavnikov slovenske narodne skupnosti po svoji mili volji*, je rekel Wieser.
Kolegij koroške deželne vlade pa je medtem sklenil pripraviti razgovor med predsedniki treh koroških deželnozborskih strank in slovenskima osrednjima organizacijama. Ker je po mnenju deželne vlade za izpolnitev državne cogodbe pristojna zvezna v’ada, bo razgovor samo neformalen. Datuma razgovora še niso sporočili. (Sindok)
CELOVEC — Slovenski šolski in mladinski list »Mladi rod* praznuje letos 30-letnico svojega izhajanja. Ob tej priliki je že ob koncu lanskega leta na 160 straneh izdal posebno izdajo z izborom prispevkov koroških avtorjev iz vseh 30 let izhajanja.
Danes pa «Mladi rod* ob 5, url popoldne v dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu prireja srečanje učiteljev in sodelavcev.
(Sindok)
•iiiiiiiiikiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiifiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiinniiiiiii
•iiiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiitiiimiiiiiiiiiiiHiiiMiA
Belgija napoveduje ostro akcijo za omejitev uvoza japonskih avtov
BRUSELJ — Tik pred koncem ostre debate v evropskem parlamentu o ukrepih, s katerimi bi ustavili ofenzivo japonskih avtomobilov v zahodno Evropo in tako omilili krizo v industriji, ki direktno ali posredno zaposluje kar šest milijonov delavcev, je belgijski gospodarski minister Willy Claes nepričakovano udaril po mizi. Ugotavljajoč, da dosedanja pogajanja med evropsko skupnostjo in japonsko vlado niso dala rezultatov, je minister napovedal, da se bo Belgija lotila enostranske akcije in izdelala plan omejevanja uvoza japonskih avtomobilov.
Nenadni zasuk v industrijski strategiji bruseljske vlade, ki je še pred štirinajstimi dnevi izjavila, da se bo podredla skupnim ukrepom na ravni EGS, je Willy Claes utemeljil s pravcato povodnijo japonskih avtomobilov, ki so lani zasedli kar četrtino belgijskega avtomobilskega trga, leto poprej pa je bil njihov delež le 17,9 odstotka. Flamski socialist Claes je temu dodal še socialne, razloge. V montažnih obratih zahodnoevropskih (in ameriških) avtomobilskih gigantov, ki so raztreseni po vsej Belgiji, dela kakšnih 60.000 ljudi, če pa jih prištejemo še «posredno zaposlenec, je mogoče trditi, da vsak deseti zaposleni Belgijec dela za avto.
Toda dejanski razlogi za tako ostro potezo belgijske vlade tičijo drugje. Pred nekaj tedni je montažni obrat francoskega Citroena v bruselskem predmestju Foret sklenil zapreti vrata tzaradi japonske konkurence», dejansko pa zavoljo nerentabilne proizvixlnje in pomanjkanja denarja za investicije. Citroenov ukrep je na seznam brezposelnih poslal dobrih devet sto delavcev in — kar je pomembneje — sprožil alarmne zvonce tudi pri drugih avtomobilskih tovarnah, ki jim je recesija zmanjšala prodajo. Najbolj učinkovit je bil bržčas «na-mige Renaulta, da bo »razmislil» o nameravani investiciji v svojo montažno tovarno v bruseljskem predmestju Haren - Vilvoorde (približno milijardo belgijskih frankov), če Martensova vlada ne bo stopila na prste japonski avtomobilski industriji.
Če bo bruseljska vlada dejansko ukrepala, ima na voljo dve možnosti, da se ne pregreši proti vpeljanemu pravilu, da se je pred uvedbo restriktivnih ukrepov potrebno posvetovati s sočlanicami. Belgijski gospodarski minister lahko prične z japonskim kolego pogajanja o tsamoomejitvi izvoza» avtomobilov, kar je storila Velika Britanija, kjer delež japonskih vozil ne sme preseči 10 odstotkov celotnega avtomobilskega trga, ali pa se lahko odloči za količinsko omejevanje. kar je enostranski ukrep. Najostrejša pravila te vrste ima Italija, kjer prodajo japonskih vozil omejujejo na 2 000 avtomobilov letno, vtem ko je Francija nekoliko bolj «elastična* in dovoljuje približno tri odstotke trga avtomobilov.
Da bi se izognili političnim zapletom z Japonsko v primeru enostranskega ukrepanja, bo gospodarski minister Claes že v kratkem navezal stike z nizozemskim kolego Van Aardennejem in skušal doseči poenotenje ukrepov na ravni Beneluksa. Toda iz Haaga je slišati, da se Van Aagtova vlada ne ogreva za omejevanje uvoza japonskih avtomobilov. četudi je rpovodenj» tamkaj še večja — delež vozil iz Japonske ocenjujejo na 26 odstotkov - - kajti Nizozemci so : ačeloma proti protekcionističnim ukrepom v trgovini, sploh pa je položaj drugačen kot v Belgiji, saj le pet odstotkov kupljenih avtomobilov naredijo v domačih tovarnah. Nizozemska ravnodušnost torej pomeni, da nameravani bruseljski omejevalni ukrepi lahko ostanejo osamljen udarec.
Ta možnost je še večja po savtomobilski» debati v strasbourškem parlamentu. Četudi so se «eirrokrath zavzemali za «začasno» zaviranji japonskega avtomobilskega izvoza, dokler se zahodnoevropska avtomobilska industrija ne bi prilagodila in odgovorila na azijski izziv, se ji debata zaključila z dvema resolucijama, od katerih prva narekuje pogajanja bruseljske komisije z japonskimi proizvajalci in šele v primeru neuspeha govori v prid zaščitnih ukrepov, druga pa se zavzema za izdelavo globlje strategije evropske skupnosti v avtomobilski industriji, kar bi omogočilo večjo prodajo zahodnoevropskih avtomobilov v svetu. Avtomobilska industrija mora dobiti prednostno mesto t> o-kvirni industrijski strategiji, so v resoluciji poudarili evropski parlamentarec, ki so sicer z dokajšnjim negodovanjem sprejeli podatke o povečanju deleža laponskih avtomobilov, katerih število se je o državah EGS povečalo od blizu 600.000, kolikor so jih prodali leta 1979 na 770.000, kar je ocena za prvih enajst mesecev lanskega leta.
Zagovornik rekonstrukcije avtomobilske industrije v EGS je predvsem Belgijec Etienne Davignon, ki je pred dnevi v intervjuju izjavil, da z omejevanjem uvoza japonskih vozil ni mogoče rešiti problemov zahodnoevropskih proizvajalcev, lahko pa pride do razmaha protekcionizma, ki bi se razširil tudi v druge industrijske sfere. Po mnenjti koordinatorja industrijske politike v evropski deseterici je zahodna Evropa že skorajda zasičena z avtomobili in prihodnost je predvsem o o-svajanju esivih lis», kot so Latinska Amerika, Afrika in vzhodnoevropske socialistične dežele, pravi Davignon.
Pogajanja med Brusljem in Tokiom o celotnem sklopu trgovinskih odnosov se bodo nadaljevala konec meseca, ko bo na japonsko odpotoval glavni trgovinski pogajalec sir Rop Denman. Izid teh stikov pa bo — pravijo v komisiji — odločilnega pomena za kovanje nove trgovinske strategije, ki je na dnevnem redu februarskega srečanja ministrskega sveta,
BOŽO MAŠANOVM