A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 177 (10.089) TRST, petek, 28. julija 1978 PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v liskami «Doberdob» » Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji,'do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. fanfani ponovno potrdil, da ga ne bo zraven Polemično vzdušje pred današnjim zasedanjem vsedržavnega sveta KD Piccoli bo zanesljivo izvoljen za novega predsednika KD - Zaccagni-nijev položaj povsem trden - Notranja desnica se boji preštevanja do RIM — Po komunistih so sedaj na vrsti demokristjani. Od danes nedelje bo zasedal vsedržavni svet, ki je za kongresom najvišji rankip organ. Glavna točka na dnevnem redu je napraviti obračun k sestih mesecev letošnjega leta, se pravi obdobja, ki je bilo po-'cno izredno razburkano. Današnji «Popolo», glasilo KD, v uvod-,. u Poudarja važnost zasedanja prav glede na izrednost dogodkov, K| so *etiu: se pripetili v minulem pol-v. - najprej vstop komunistov v im • ve®>no — ki ga sicer list . enu.ie ((konvergenco vseh demoničnih sil okrog skupnega pro-.anut» r o tragični dogodki rog ugrabitve ' umora najvidnej-j ga demekrščanskega voditelja Al-Mora, dalje dvakratne delne u-avne volitve in dva referenduma 1 končno predčasen odstop Leo-Ja in izvolitev socialista Pertinija . Kvirinal. st.,st ob tem pripominja, da je • anka ob teh priložnostih pokaza-veliko življenjsko moč in previdnost ter nadaljuje z zavzetim govorom zadržanja strankine vo-"e garniture, zaključuje pa s po-s( ('m k še večji solidarnosti med ankinimi komponentami. V tem p VlJN Pa «Popoio» obžaluje, da se Vs-Si . ne *'° »deležil zasedanja a« i avnega sveta>' F" Pa Je nuj-. • kot pravi list, da KD spet naj-tp.,enotnost vseh komponent pred *Kinii izkušnjami, ki jo čakajo, napovedana odsotnost pred-kat*'55 senata .ie dernent, okrog . lerega se sedaj suče polemika v ‘tan.ki. Kot že predvčerajšnjim Zac-šafp1’’ tuc*i Picc0*' včeraj sku-d. , anfanija pregovoriti, naj ven-j. r*e opusti svoje odklonilno stali-n.e- Piccoli mu je izrazil spoštova-in solidarnost pred «neosnovani-vA naPadi», toda vse to ni zadosto-v °' Fanfani je trmasto in užaljeno k pajal, da ga ne bo na sejo. Ne-['n i Pozneje !s zunanji minister ji ria|ii, nekdanji Fanfanijev najbliž-U^Jdelavec, zaprosil za sprejem pri . “sedniku senata, da bi poskusil ic rtadni° karto. Toda Fanfani mu i, dal preko glasnika povedati, da A druge obveznosti in da ga ne ote sprejeti. J^Ffšanje je, 'Itako bo Fanfanije-. odsotnost vplivala na potek raz-s avg v vsedržavnem svetu. Ali bo r- ankina desnica brez svojega nagega navdihovalca omilila pole-Kkt’ do tajništva, ali pa ji bo prav viji. 1Pijeva spektakularna gesta Pari P0Ruma. da bo šla v čelni spo-* Zaceagninijem in njegovimi .Gotovo ‘avc ,je, da polemik na vsedr- svelu KD ne bo manjkalo, prj- v° Pa je tudi, da sp že vna-ki l.lešdi eno od glavnih vprašanj, (L?1, utegnilo razburiti duhove na f^okrščanskerr, zasedanju: nom- ^ ^Pfašanje izbire naslednika Al-Pie "*0ra na n16810 predsednika sa-biafA vsedržavnega sveta. .Kot je tiij. °- bo Piccoli, sedanj,, predsed-v0 .»oslanske skupine KD, zaneslji-^ izvoljen, saj si je zagotovil pod-Pjer Pajniočnejših struj. Sicer bo n0VpVa izvolitev odprla vprašanje skur Predsednika parlamentarne 'nei e' okrog katerega so se že n, 'e Polemike, toda to vprašanje na dnevnem redu vsedržavnega sveta, ampak ga bo morala rešiti sama poslanska skupina, ki si v tem primeru lasti pravico odločanja. Gotovo je tudi, da Zaccagninijevo tajniško mesto ni ogroženo. Prav Piccolijeva izvolitev za predsednika stranke bo še utrdila Zaccagninijev položaj, saj bo tudi formalno zapečatila zbližanje med strankino večino in dorotejsko strujo, ki se je še na zadnjem kongresu opredelila proti Zaccagniniju. Strankina desnica bo tako brez dorotejcev in ob odsotnosti Fanfani-ja prav gotovo osamljena, to pa še ne pomeni, da ne bo glasna. De Ca-rolis, milanski predstavnik skrajne desnice v stranki, na primer napoveduje oster boj, čeprav si ne dela utvar. Toda vsem mora biti jasno_ — je dejal De Carolis — da_ je čas splošnega soglasja dokončno zatonil. Milanski poslanec se je zavzel za alternativo Zaccagninijevi liniji, vendar ni pričakovati, da bo ta alternativna linija na vsedržavnem svetu jasno prišla do izraza. Desnica se namreč v tem trenutku stavnik strankine desnice, Rossi di Montelera, pa je obtožil vodilno garnituro, da se je oddaljila od načel liberal-demokratske zahodne družbe in da z linijo soočanja s KPI vodi državo «v socializem in etatizem*. Zasedanje vsedržavnega sveta bo moralo pokazati, koliko privržencev imajo v stranki tovrstna stališča, (tm) RIM — Enotna sindikalna zveza letalskih prevozov FULAT je oklicala splošno stavko sektorja, potem ko se je sestanek s predstavniki Intersinda glede ureditve delovnega urnika zaključil brez bistvenih rezultatov. Datum stavke niso še točno določili, verjetno pa bo 3. avgusta. RIM — Zunanji minister Forlani je včeraj sprejel ameriškega veleposlanika Gardnerja. Pozneje je o-pravil vljudnostni obisk pri ministru še kitajski veleposlanik Vang Kuo-čuan, ki je zaključil misijo v Italiji. SANTIAGO DE CHILE - General Gustavo Leigh, ki ga je v ponedeljek vojaška hunta odstavila zaradi njegovih kritik na račun Pinocheta, je včeraj izjavil, da se je premislil in da ne bo pravno nastopal proti režimu. DANES SE SESTANE MINISTRSKI SVET Kriza kemijske industrije v ospredju na seji vlade Druga glavna točka na dnevnem redu zaostritev boja proti davčnim utajam RIM — Kriza kemijske industrije, ko trajalo tudi nekaj let. Sedaj boj proti davčnim utajam in obračun državne uprave za finančno leto 1977 bodo glavne teme na dnevnem redu današnje redne seje ministrskega sveta. Ukrep za sanacijo nekaterih velikih kemijskih o-bratov bi morali ministri sprožiti že pred nekaj tedni, a je prišlo do odložitve zaradi sporov med ministrom za industrijo Donat Cattinom in izvedenci strank vladne večine. Glavna novost, ki jo ukrep uvaja, je posebna vrsta nadzorovanega u-pravljania nad podjetji, ki so na robu stečaja. V takih primerih bo sodstvo lahko imenovalo posebnega komisarja s triletnim najširšim mandatom. Njegova prvenstvena naloga bo omogočiti sanacijo podjetja in obnovitev proizvodnje, ne da bi bila prizadeta raven zanoslova-nja; v primeru, da bi se vsi poskusi izjalovili, pa bo moral komisar sprožiti postopek za stečaj. Kot je znano, bo prav gotovo kot prva podvržena komisarski upravi družba Liquigas - Liquichimica, katere pooblaščeni upravitelj Raffaele Ur-sini je bil pred nedavnim aretiran. Ukrep na področju boja proti davčnim utajam zadeva predvsem nekatere spremembe v dosedanji kazenski proceduri. Procesi proti krivcem davčnih utaj so bili doslej zelo zamudni, ker se postopek ni mogel začeti, dokler ni davčna uprava dokončno določila codavčilne o-snove prizadetega, kar pa je lah- noče prešteti, ker verjetno zanjo ni najbolj ugoden čas. Drugi pred- ..........iiiiiiiihh.milimi.m.iimmumi.i................. Z IZGONOM VOJAŠKE MISIJE IZ ALEKSANDRIJE SADAT JE NAČRTNO ZAOSTRIL ODNOSE Z IZRAELSKO DRŽAVO Dkrppu botrovali Beginova nepopustljivost, Athertonova navzočnost na Bližnjem vzhodu in pritisk egiptovskih «jastrebov» - Vmešavanje Izraela v libanonsko krizo pa bo sodstvo ukrepalo že pred do končnim sklepom davčne uprave. Ukrep predvideva tudi namestitev 300 novih sodnikov, ki nai bi se specifično ukvarjali z davčnimi u-tajami, tako da bi lahko bil pregon teh za družbo izredno škodljivih kaznivih dejanj čim hitrejši in kar najbolj učinkovit. Končno bo vlada, iioleg vrste manjših ukrepov, odobrila obračun državne uprave za lansko leto. ki ga bo morala predložiti zbornicama, kot predvideva zakon, najkasneje do 31. julija, (tm) Neuspešna pogajanja za pogodbo bolniških delavcev RIM — Na pobudo sindikalne zveze bolniških delavcev je bil včeraj v Rimu sestanek med predstavniki vlade, dežel, zveze zdravnikov in bolniških delavcev, ki so razpravljali o delovni pogodbi 350 tisoč bolniških uslužbencev. Kljub temu, da pogajanja za novo delovno pogodbo trajajo že več kot štiri mesece, tudi na včerajšnjem sestanku niso dosegli nobenega sporazuma. V zvezi s tem je enotna sindikalna zveza bolniških delavcev proglasila dve-umo stavko, katere datuma pa niso še določili. Pogajanja med sindikati in predstavniki vlade in dežel se bodo nadaljevala predvidoma v septembru. BORBA, KI TERJA ČIMVEČJO ENOTNOST NEUVRŠČENIH DRŽAV Nov gospodarski red v središču posegov ministrov neuvrščenih Ministrska konferenca neuvrščenih in poseg jugoslovanskega predsednika Tita še vedno v ospredju pozornosti svetovne javnosti RIM — V znak protesta proti izglasovanju zakona o pravičnih stanarinah je včeraj celotno vodstvo zveze lastnikov stanovanj podalo ostavko. KAIRO — Z boeingom 737 egipJ tovske državne letalske družbe se je včeraj vrnila iz Aleksandrije v Tel Aviv devetčlanska izraelska vojaška misija, ki je pomenila od januarja edino neposredno vez med Sadatom in Beginovo vlado. Odposlanstvo, ki ga je sestavljalo strokovno in tehniško osebje, je moralo zapustiti Egipt v smislu zadevne resolucije kairskega svet.- državne varnosti. Vojni minister Gamaši je v sporočilu izraelskemu obrambnemu ministru Weizmanu utemeljil u-krep z ugotovitvijo, da navzočnost vojaške delegacije na egiptovskih tleh ni več potrebna. Drastična poteza je izzvala v te-lavivskih političnih krogih pa tudi v velikem delu javnosti dokajšnjo zaskrbljenost glede njenih učinkov na nadaljnje izraelsko - egiptovsko """"minil.....Hlini..Milim...■■■■■■. Atentat pri Milanu > mm as _ splo^A — Včeraj ponoči je ek-šču i. , beklensk1 stroj na gradbi-v (v„ °če karabinjerske vojašnice s, n„Aore»-u pri Milanu. Neznanci fpflv [nrAcno podtaknili več kilogra-je »i. 'A^a, ki pa ni povzročil več Vrata • ’ saJ na stavbi manjkajo baletni'11 °^na' eksplozivni val pa ni t-. r1*5* na iuv-.il _ O.Sil In ln s° n vt?es*'ne : 'dove, oporniki pa ^od/H^^adovam, tako da znaša voia$n- dva lir- ttiicis A1!09 s? nahaja v Ul. De A-’ kJer gradbeno podjetje gradi tudi zasebna stanovanja v trinadstropnih hišah. Atentatorji pa so stanovanja pustili pri miru, zanimala jih je le vojašnica, ki bi jo morali izročiti karabinjerjem pred koncem tega leta. ^otem ko so prižgali vžigalno vrvico, so neznanci zbežali z avtom svetle barve, ki sta ga opazila dv- nočna čuvaja prav v trenutku eksplozije. Na sliki (lelefoto ANSA) delavci odstranjujejo ruševine • prizorišča atentata. dogovarjanje' za poravnavo spora o bodočnosti Cisjordanije in Gaze in za dokončen izhod iz bližnjevzhod-ne krize sploh. Zaprepadenosti, ki je sledila Gamasijevemu sporočilu, ni ublažila niti omalovaževalna reakcija predsednika vlade, ki je v televizijskem intervjuju zatrdil, da kairski ukrep še ne pomeni konca mi-i'ovnih pobud. «Seveda moramo biti odslej še budnejši kot v preteklosti, seči bo treba po najučinkovitejših varnostnih ukrepih, toda nikakor ne verjamem v možnost nove vojne,» je pripomnil Begin trdeč, da Sadat ni opustil misli o nadaljevanju pogajanj. Izraelski ministrski predsednik ne vidi v odslovitvi vojaške delegacije «kdove kako posebnega dogodka*, tembolj, ker ni misija že več mesecev izvrševala nobene diplomatske ali politične naloge. Prepričan je v obnovo pogajalnih sestankov pa tudi uverjen, da bodo ti privedli prej ali slej do sporazuma: če ne bo šlo za mirovno pogodbo v pravem smislu, bo šlo vsaj za «delne» ali «dvo-stranske* sporazume o vzpostavitvi miroljubnih odnosov po vzoru tistih, katere je navezala Zvezna republi ka Nemčija s sosednimi, državami brž po drugi svetovni vojni. Pogaja nja bodo nujno morala sloneti na načelu vzajemnosti: s to trditvijo se je Begin očitno obregnil ob zah teve laburistične opozicije ,naj bi bodoči sporazum z Egiptom temeljil na ozemeljskih koncesijah. Nepopustljivo stališče predsednika vlade in zunanjega ministra Dajana je z izdatno večino odobril, kot znano, parlament, ki je obenem zavrnil Sada-tovo zahtevo po takojšnji izročitvi sinajskega mesta El-Ariš egiptovski civilni upravi. Egiptovski predsednik je zaradi • tega v nedeljo odklonil Beginovo osebno poslanico, a izgon izraelske vojaške misije iz Aleksandrije je le nadaljevanje Sadatovega načrtnega zaostrovanja odnosov s tel-avivsko vlado. V resnici se je iz virov, ki so blizu kairskemu vojnemu ministrstvu, z /odelo, da se sklep državne varnosti usklaja z uradnim glediščem vlade o egiptovsko-izrael-skem sporu, po katerem ne bodo kairske oblasti pristale na noben neposreden stik s telavivskimi, dokler ne bodo te zavzele popustljivejšega stališča. Sadatovi odločitvi o Izgonu Izraelskega vojaškega predstavništva sta botrovali sicer še dve okoliščini. 7. ene strani je hotel izzvati nekakšno krizo v krizi v trenutku, ko se na Bližnjem vzhodu mudi ameriški «po-tujoči poslanik* Atherton in ko se washingtonska uprava pripravlja, da zadolži za proučitev zapletenega položaja na bližnje vzhodni šahovnici vrsto najvišjih funkcionarjev začenši s podpredsednikom Monda-lom, ki se je še nedavno sešel s Sadatom. Z druge strani pa je le-ta moral kloniti hudemu pritisku najožjih sodelavcev, k ise zavzemajo za tršo politiko do Begina, četudi bi ta utegnila dovesti k novi vojni. Nenazadnje bi rad egiptovski predsednik nekoliko zadovoljil tudi arabske države v sklopu «fronte zavračanja*, ki nasprotujejo vsakršnemu dialogu z Izraelom in političnim pogajanjem, češ tako daleč pa le ne gremo, da bi se izneverili arabski stvari. Vsekakor se ie Sadat znašel v kočljivem položaju: če mora na eni strani računati na sovražno razpoloženje «fronte zavračanja* in nevšečno pasivno vlogo «tihe fronte*, v kateri se je menda vnovič znašel tudi jordanski kralj Husein, ne more na drugi strani prezreti mnenja svojih sodelavcev. To pa je tudi eden od razlogov, da se je VČERAJ V RIMU Zanimiv sestanek o energetski politiki RIM — Vlada in sindikati nameravajo čimprej obnoviti srečanja za nečrtovanje vsedržavne energetske politike, ki so bila prekinjena pred šestimi meseci. To so sklenili včeraj na srečanju med strokovnjaki za energetske probleme pri ministrstvu za industrijo in delegacijo enotne sindikalne federacije, ki sta jo vodila Dido in Merli. Na sestanku je bil govor tudi o novem me-tanovodu, ki bo povezoval Alžirijo in Italijo. (Nadaljevanje na 6. strani) LA PAZ — Novi bolivijski pred sednik gen, Juan Pereda Asbun je odredil izpustitev političnih jetnikov Očitno je klonil pritisku rudarske zveze, ki je že dalj časa zahtevala, da se 125 političnim zapornikom dovoli na prostost in tja se vojska u-makne z rudarskih območij. Pereda je poleg tega obljubil, da bo spoštoval svobodo tiska in najavil, da namerava vojaška vlada vzpostaviti resnično demokracijo. Beograjske konference neuvrščenih se s statusom opazovalca udeležuje tudi švicarska delegacija (tel. ANSA) OB OBLETNICI ZMAGE KUBANSKE REVOLUCIJE Fidel Castro polemičen s predsednikom Carterjem Kubanski predsednik poudaril privrženost Kube načelom neuvrščenosti HAVANA — V svojem govoru ob obletnici revolucije je kubanski predsednik Fidel Castro ostro napadel Združene države Amerike, Mednarodni denarni sklad in še zlasti Kitajsko ter države, ki bi hotele oddaljiti Kubo od gibanja neuvrščenih. Fidel Castro je omenil številna krizna žarišča v svetu ter konflik te, ob katerih nihče ne more ostati nevtralen. Izrecno je omenil spor med Etiopijo in Somalijo, Rodezijo in Libanon, ni pa govorii o osvobodilni borbi eritrejskega ljudstva. Kubanski predsednik se je vpra šal s kakšno pravico zahteva Carter, naj Kuba umakne svoje čete iz Afrike, ko je še na tisoče ameriških vojakov v zahodni Eropi, na Bližnjem vzhodu in v Aziji. Ameriš' i vojaki se tudi v Panami in tudi v Guantana-mu, oporišču na kubanskem ozemlju. Kubanske oborožene sile so v Afriki in drugod na izrecno zahtevo suverenih vlad, medtem ko imajo ZDA na tisoče vojakov na kubanskem ozemlju proti volji našega ljudstva, je dejal Fidel Castro. O-porišče Guantanamo je v ameriških rokah od leta 1903, ko so Kuba in ZDA podpisale ustrezni sporazum in ga obnovile leta 1934. Sporazum je veljaven do leta 1999. Castro je nato še bolj ostro napadel Kitajsko, ki da je kritizirala Kubo zaradi vojaške pomoči Angoli in Etiopiji. «Kitajska nas je še bolj grobo napadla kot zahodne države*, je dejal Fidel Castro ob burnem ploskanju vseh prisotnih, med katerimi so bili tudi vodja Organiza-, cije za osvoboditev Palestine Jaser llllllllllllllll■llll■lll■lllllll■lllllllllllltll■llll!ll■l■ll|l,)"'*lll■llll■llll■llll■lll■lllll■"**IIIIIIMI■llllllllllll■lllllllt■tll■l•l■l>■lt■l■l■l"'■MI>'l,l>l,'',,ll,,ll,lllll,l>l,,ll,,l,,l,lln PADEC DRUGE ZAKONITE VLADE NA PORTUGALSKEM Državni poglavar odstavil predsednika vlade Soaresa Eancs začel posvetovanja s političnimi strankami za sestavo nove koalicije LIZBONA — Državni poglavar Ea-nes je sinoči odstavil predsednika vlade in voditelja socialistične stranke Maria Soaresa. S tem je bila tudi formalno odprta vladna kriza, ki jo je izzval «demokratski socialni, center*. Potem ko je na včerajšnjem nočnem sestanku med predsednikom vlade na eni ter socialističnim prvakom in vodjo CDS (krščansko-demokratska desnica) Freitasom do Amaralom na drugi strani postalo jasno, da so njuna stališča nezdružljiva, je konservativni predstavnik sklenil ovreči januarski sporazum s Soaresovo stranko, na katerem je slonela vlada. Predsednik ministrskega sveta je brž nato izjavil, da nikakor ne namerava odstopiti in odprle so se tri možnosti: ohranitev vladne formule zgolj na socialistični osnovi, poskus sestave nove vlade, predčasne volitve. Prevladala je opredelitev za drugo rešitev. Na zasedanju revolucionarnega sveta je Eanes sklenil odstaviti Soaresa, in to v smislu odstavka «A» člena št. 147 ustave, ki daje državnemu poglavarju možnost odstavitve oziroma imenovanja predsednika vlade. Podpredsednik De Almeida Santos je v nekem intervjuju sicer podvomil v ustavnost Soaresove odslovitve, zaradi česar se je Eanes o- brnil na strokovnjake v ustavnem pravu, ki so potrdili pravilnost ukrepa. Vest o odstavitvi in avtomatičnem padcu vlade je posredoval sam Soares po sestanku z državnim poglavarjem. Iz njegovih izvajanj je mogoče sklepati, da nikakor ne namerava stopiti na čelo tretji zakoniti vladi, sicer pa se dahes dopoldne vnovič sestane z Eenesom v okviru njegovih posvetovanj s političnimi predstavniki za izhod iz krize. Poleg socialističnega vodje je včeraj Eanes sprejel še socialdemokratskega zastopnika Sa’ Carneira in komunističnega voditelja Cunhala. KPP je novico o vladni krizi sprejela z neprikritim zadovoljstvom, češ da je bila tako preprečena uresničitev izsiljevalcih naklepov krščanskodemokratske de snice (CDS je, kot znano, zahte val zamenjavo kmetijskega ministra Saiasa, ki da je premehak do komunističnih kmetovalcev). V uradnem sporočilu predsedstva republike je rečeno, da Soaresova odstavitev ne sme izzveneti kot morebitna kritika na račun njegove politike, temveč gre za naravno posledico razbitja zavežništva med CDS in socialisti: to zavezništvo pa je kljub vsemu pokazalo, da sta dialog in povezava med različnimi strankami brez nadaljnjega možni. Komunike celo označuje ravnanje Soaresa ih Freitasa do Amarala kot zgledno. Tajništvo socialistične stranke je z druge strani pozvalo vse svoje pristaše, naj se strnejo v obrambo republike in demokracije, (dg) Francoska levica za svobodo Eritreje PARIZ — Skupina kakih 60 ra zumnikov, sindikalistov in političnih osebnosti, ki pripadajo levici, se je zavzela za miroljubno spravo med Eritrejci in Etiopci; eritrejskemu ljudstvu naj se prizna samostojnost. V ta namen naj se začno politična pogajanja med osvobodilnim giba njem in adisabebško vlado. Mengisžu je, kot znano, sporočil, da so njegove čete ponovno zavzele Massauo in več manjših središč v Eritreji, a predsednik revolucionarnega sveta Fronte za osvoboditev Eritreje Ahmed Naser je dejal, da ne gre morda za zmago Etiopcev temveč za umik gverilcev v smislu strategije, po kateri nima smisla zaman izpostavljati nevarnosti bor čevskih življenj: porok za dokončno zmago nad etiopskimi silami je namreč čim večji človeški potencial. Sestanek arabskih zunanjih ministrov BEOGRAD — Ob robu beograjskega sest;* ,,ri ueuvrščenih držav gre zabele'-1'i sestanek zunanjih ministrov vseh arabskih držav prisotnih na konferenci. Politični opazovalci v Beogradu pripisujejo sestanku dokajšen pomen in menijo, da gre za prvi korak na poti k zbliževanju med Egiptom ter drugimi arabskimi državami. Kot kaže, so na včerajšnjem srečanju arrbskih zunanjih ministrov ponovno potrdili, da nobena arabska država ne bo sklepala ločenega mirovnega sporazuma z Izraelom, obenem pa naj bi spet potrdili, da se vseh pogovorov morajo udeležiti tudi predstavniki Organizacije za osvoboditev Palestine. Arafat, eden voditeljev osvobodilnega gibanja ljudstva Zimbabveja Jošua Nkomo ter vodja južnoafriških gverilcev Oliver Tambo. Neuvrščeno gibanje, ja nadaljeval Castro, mora ohraniti svoj proti-imperialistični značaj ter dodal, da .je Kuba neuvrščena država, ker ne pripada nobenemu vojaškemu bloku. Neuvrščene države predstavljajo močno napredno silo, ki mora pozitivno vplivati na svetovno politiko. Sovjetski voditelji so poslali Castru čestitke, v katerih izražajo Kubi priznanje zaradi njenega boia v prid pravici ljudstev do svobodnega in neodvisnega razvoja, v svoji oo-slanici poudarja sovjetski predsednik Brežnjev velik pomen kubanskih pobud za popuščanje napetosti in okrepitev neuvrščenega gibanja, (if) Pogajanja tRK-Vietnam HANOI — Kitajska in Vietnam sta sklenila odpreti pogajanju na ravni zunanjih ministrov za ureditev problema vietnamskih državljanov ki tajskega izvora. Pogajanja se ^rlč-no 8. avgusta v Hanoiu. (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Beograjska konferenca zunanjih ministrov neuvrščenih držav je včeraj nadaljevala delo v kongresnem centru Sava. Približno 800 delegatov konference je delalo na odprti plenarni seji in v dveli odborih - političnem in gospodarskem. Plenarnemu zasedanju je predsedoval ganski zunanji minister Feli. Prvi govornik je bil generalni sekretar UNCTAD Ganiani Kore a, ki je govoril o gospodarskem položaju v svetu in težavah pri graditvi novega mednarodnega gospodar-1 %kfe£a sistema. Izrazil je tudi priznanje Jugoslaviji in poudaril njeno l»membno vlogo v tej organizaciji Združenih narodov. Korca je tudi dejal, da so države v razvoju določile svoje cilje skozi UNCTAD ter da je gibanje neuvrščenih podprlo napore te organizacije v boju za nov gospodarski sistem. Zatem je govoril gvajanski zunanji minister Jackson. Poudaril je. da so se neuvrščeni uprli mnogim napadom, pritiskom in poskusom njihovega razbitja, vendar je kljub temu treba še naprej krepiti enotnost in solidarnost znotraj samega gibanja. Še posebej je opozoril na krizna žarišča v svetu ter govori! o pomenu podpore neuvrščenih palestinskemu ljudstvu, osvobodilnim gibanjem rva Jugu Afrike, naporom za združitev Korej in reševanju problema Cipra in Beliseja. Panamski zunanji minister Gonzales Revilla je pozval udeleženca beograjske konference, naj podpišejo nov panamsko - ameriški sporazum o trajni nevtralhosti Panamskega prekopa. Zatem pa sta govorila še zunanja ministra Tunizije in Malezije. Splošna razprava se je popoldne nadaljevala na odprti plenarni seji, ki ji je predsedoval panamski zunanji minister Nicolas Gonzales Re-villa. Pred začetkom splošne razprave je govoril še izvršni direktor Organizacije združenih narodov za mednarodni razvoj' — UNIDO Abdel Rahman Khane. Med drugim je izrazji zaskrbljenost v zvezi z uresničevanjem ciljev povega mednarodnega ekonomskega reda. Opozoril je. da samo strukturalne spremembe v mednarodnih odnosih lahko omogočijo prAvilno rešitev ekonomskih problemov v svetu. Drugi govorniki sp potrdili načela neuvrščenosti kot .temelj svoje politike in hkrati pozvali k spoštovanju teh načel. Zavzeli so se tudi za ohranitev enotnosti gibanja ter poudarili, da boj za nov ekonomski red zahteva enotnost neuvrščenih. Sicer pa sta ministrska konferenca neuvrščenih v Beogradu kot tudi govor predsednika Tita še naprej v središču pozornosti svetovne javnosti. Poročila o delu konference objavljajo vse svetovne tiskovne a-genci.je. Tisk Nemške demokratične republike posveča posebno pozornost solidarnosti delegatov z oarodi Namibije in poudarja, da so gibanju SWAF*0 izrazili vso podporo kot e-dinemu zakonitemu predstavniku te države. Predsednik Tito je povsem upravičeno ugotovil, da bi brez vloge, ki jo ima gibanje neuvrščenih, svet danes izgledal povsem drugače, poudarja Bangkok post v komentarju ob začetku konference v Beogradu. Časnik poudarja, da število delegatov kaže, da se gibanje krepi, vendar pa ugotavlja, da je soočeno z določenimi težavami, ki ogrožajo njegovo enotnost Podobno pa pišejo tudi druga sredstva javnega obveščanja. JOŽE MUSA NA GLASOVANJE PONOVNO BREZ JASNEGA DOGOVORA Bomo danes dobili novega župana ? Po dveh glasovanjih, za katera je potrebna absolutna večina glasov, naj bi sledila balo-taža med dvema najbolj voljenima kandidatoma - To sta Costa (KPI) in Stopper (KD) Pozornost tržaške javnosti bo danes ponovno usmerjena na dogajanje v dvorani tržaškega občinskega sveta. Ob pol sedmih bo začasni predsednik skupščine, eden od glavnih voditeljev «Liste per Trieste* Cecovini. odprl tretjo sejo novega občinskega sveta, na kateri bodo morali izvoliti novega žuoana. Seveda bo prav zaradi toiikšnega zanimanja, ki spremlja dejavnost občinske skupščine, v dvorani tudi tokrat kot v gledališču. Če ne drugače, že zaradi številne prisotnosti občiastva, za katero bodo tudi danes delili od 11. do 13. ure na glavnem tajništvu (soba št. 202) posebne dovolilnice, s katerimi naj bi disciplinirali dostop v sejno dvorano. Kaj se bo danes odločalo v občinski palači? Po brezštevilnih in brezkončnih sejah, sestankih in srečanjih je pravzaprav odgovor isti. kot je bil pred tednom dni. Govori •e, da bi se morala danes odločiti nadaljnja usoda občinskega sveta, nihče pa ne ve jasno odgovoriti, kako. Trst pretresajo hudi problemi in je njihovo reševanje prav gotovo odvisno od tega, kakšna bo mestna uprava, kar v prvi vrsti predpostavlja predvsem treznost in čut odgovornosti demokratičnih političnih strank. V trenutku torej, ko so problemi najbolj občuteni in ko so se s podpisom sporazuma med Italijo in Jugoslavijo perspektive za razvoj naših krajev znatno povečale, se .je v tržaško politično stvarnost vgnezdilo gibanje, ki je jasen in tipičen odraz preživelih, zakrknjenih ter proti sožitju in popuščanju napetosti usmerjenih pogledov. V to politično vzdušje se tako uokvirja današnja tretja seja občinskega sveta, ki bo posvečena ponovni volitvi župana. Kot smo že večkrat zapisali, naj bi po dveh glasovanjih, za katera je potrebna absolutna večina glasov, sledila ba-lotaža med dvema najbolj voljenima kandidatoma in v tem primeru bo dovolj navadna večina. Ob tem se odpira vrsta vprašanj, na katera ni bilo v teh dneh, po številnih dvostranskih srečanjih političnih strank ter brezkončnih sejah političnih vodstev, nobenega dokončnega uradnega dogovora, kar pomeni, da je današnje glasovanje še popolna neznanka. Odprto je celo vprašanje, če bo do glasovanja sploh prišlo, kajti po nekaterih govoricah naj bi predstavniki liste »per Trieste» zahtevali odložitev glasovanja, kar pa bi bilo v nasprotju z zakonskimi določili in to so jasno povedali komunisti, ki so imeli včeraj sestanek federalnega odbora. Do volitev župana torej mora priti, pravijo komunisti, ki bodo, kot znano, predložili kandidaturo prof. Coste. Današnje glasovanje naj bi torej v bistvu označeval dvoboj med krščanskode-mokratskim kandidatom Stopperjem, ki se je za župansko mesto v Trstu odrekel odbomiškemu mestu na deželi, ter urbanistom prof. Costo. Ti dve imeni sta' bili po napovedi liste «per Trieste*, da se umakne iz tekmovanja za župansko mesto, glavni predmet razgovorov strank. Vse te dni so se namreč, kot rečeno, sestajala predstavništva pokrajinskih vodstev strank in se bodo še danes, le včerajšnji dan je bi' nekako posvečen notranji proučitvi zaključkov teh posvetovanj. Tako se je "čeraj sestal federalni komite KPI in sestalo se je pokrajinsko vodstvo KD, da bi potegnilo vesla v čoln, kot se pravi, pred današnjimi odločitvami v javnosti. Stališča KD glede sestave občinske u-prave so znana: pristaja na sodelovanje okrog programov, a noče ničesar slišati glede morebitnega soupravljanja s komunistično parti-jj, kar je znak nepremoščene togosti v političnih odnosih, ki v sedanjem položaju prav gotovo ni koristna. Premalo so namreč le gole izjave o tem, d’ je treba preprečiti komisarsko upravo, istočasno pa ni dovolj jasen odnos do nove heterogene liste. Med levico je včeraj zavladala rahla zaskrbljenost, ko so se pokazali nekateri znaki zbliževanja med KD in listo »per Trieste*. Kaj pa menijo komunisti? Včerajšnji komite je potrdil znano stališče o demokratični enotnosti. V konkretnih terminih, ki bodo prišli že danes do izraza, to pomeni, da predstavlja kandidatura Coste kot človeka, ki naj bi mu bil poverjen poizvedovalni mandat, Jasen odgovor na nejasne manevre KD, predvsem pa potrditev, da KPI ne zapira vrat nikomur iz vrste demokratičnih strank (izvzeti so le misovci) — in to v fazi poizvedovalnega mandata pomeni precej — medtem ko krščanskodemo-kratska stranka kar naprej vztraja pri svojih diskriminacijskih predlogih (odbor široke enotnosti da, ven-dr brez komunistov je vztrajni leit motiv KD). Kaj pa o vsem tem menijo druge manjše stranke? Dokončnih opredelitev v tem pogledu ni, kaže pa. da odigrava tudi med manjšimi strankami precejšnjo vlogo ravno e-lement diskriminante ali nediskrimi nante v tisti fazj županovanja, ki ji pravimo raziskovalna. Iz tega elementa bodo najbrž izhajale tudi izbire med današnjim glasovanjem. Tudi danes bi, kot na prvi seji, morala steči razprava o problemu rabe slovenščine v občinskem svetu. Spetič (KPI), Benedetič (PSI) in Lokar (SSk) bodo na začetku seje ponovno predložili v razpravo svojo resolucijo o rabi slovenskega jezika. Tako bomo spet priča spopadu o krog enega tistih vprašanj, ki so prav gotovo sestavni del tiste tržaške problematike, okrog katere se bije scopad med starim in novim, med silami reakcije in nazadnjaštva ter PRIHODNJO SREDO V RIMU Sestala se bo komisija za izvajanje osimskih sporazumov Prihodnjo sredo, 2. avgusta, se bo v Rimu sestala medparlamentarna komisija za Uvajanje ratifikacijskega zakona o osimskih sporazumih. Komisija bi se bila morala sestati že preteklo sredo, a so jo iz tehničnih razlogov odložili. Dnevni red obsega proučitev treh zakonskih osnutkov. Prvi se nanaša na gradnjo jeza na Soči v Solkanski dolini, drugi zadeva finansiranje pobud in kulturnih dejavnosti za ohranjevanje italijanske narodnostne skupnosti v Istri, tretji pa zadeva finansiranje raznih del v zvezi z uresničevanjem industrijske proste cone, kot predvidevajo osimski sporazumi. Gre torej za izjemno pomembna vprašanja, o katerih se bo morala izreči tukajšnja krajevna skupnost. V tem pogledu je zato zelo pomembno, kdaj bodo novoizvoljeni sveti (predvsem na deželi in v tržaški občini) lahko spet izvolili iz svoje srede odbore, ki bodo resnični nosilci resničnega razvoja in stvarnih potreb tukajšnjega prebivalstva. S tem v zvezi je tržaški poslanec KD Giorgio Tombesi sporočil, da je izrazil željo, da bi komisija čimprej proučila pooblastilni zakon o posebnih normah za tržaško pristanišče, da je izrekel zadovoljstvo nad predlogom, da se jez na Soči zgradi na italijanski strani, glede industrijske cone na Krasu pa je ponovil znano zahtevo, da je treba pred začetkom njene izgradnje ugotoviti tehnično in ekonomsko uresničljivost pobude in da se je treba posvetovali o njej s tržaškimi družbenopolitičnimi -silami. ga bodo izvedli v postopnih fazah. Ukrep o preureditvi so sprejeli zato, da bi bolje ločili potniški prevoz od blagovnega. Po novem bodo izključeni iz osebne prtljage motorna kolesa z več kot 49 ccm in športni rekviziti daljši od 2 metrov 50. Blagovni promet bo po preureditvi razdeljen v ekspresno pošiljanje prtljage (colli espressi) in navadno. K ekspresnemu pošiljanju spadajo vse pošiljke, ki so bile v dosedanjem sitemu zaznamovanja s si-glo »colli celeri», razen »konfekcije*, vključena pa je ročna prtljaga, mere katere ne smejo presega ti 100x60x30 cm. Teža posameznega dela prtljage ne sme preseči 100 kg. • Konzorcij za prevoze obvešča, da od nedelje, 30. julija, ne bo več mo- goče na avtobusih prog 6, 9 in 17 dobiti vozovnic iz avtomatov. Potniki si bodo morali zato priskrbeti vozovnice že pred vstopom v avtobus v tobakamah in drugih prodajalnah. Vključitev v sezname za otroške vrtnarice najkasneje do 5. avgusta Prošnje za vključitev v sezname za vzgojitelje in suplente v otroških vrtcih morajo kandidati predložiti najkasneje do 5. avgusta. S tem sporočilom ministrstvo za šolstvo podaljšuje rok za predložitev prošenj tudi zato, da bi kandidatom zrelostnih izpitov na učiteljiščih dovolili, da bi se lahko vključili v sezname. PRVA REVIJA MLADINSKIH GLEDALIŠČ Prepletanje glasbe in barv v igri «Zgodba o vojaku» Nastopilo je gledališče «Buratto» iz Milana - Vse predstave so na miljskeni trgu Drevi nastop Mladinskega gledališča iz Ljubljane s pravljico «Pavliha in Mica» Sinoči je bil v Miljah otvoritveni večer 1. revije mladinskih gledališč, ki jo prirejajo miljska občina in le-toviščarska ustanova, ljudsko gledališče »La Contrada», sodeluje pa tudi tržaška pokrajina. To je nemara tudi prvi večji prikaz dela mladinskih gledališč v Italiji, kot je bilo rečeno sinoči tik pred prvo predsta vo ciklusa petih mladinskih iger, ki jih uprizarjajo na odru na miljskem tr,gu. Na otvoritvenem večeru je nastopilo mladinsko gledališče «Buratto» iz Milana z igro «Zgodba o vojaku* (Vhistoire du soldat). Gre za glasbeno pravljico, ki jo je sestavil znameniti skladatelj Igor Stravinski po tekstu ruskega mladinskega pisatelja Afanasjeva. Pravljica je nastala leta 1917 in pomeni prelomnico v ■ IIIIIIIMIIIIIIIIIllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllf IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHII,II,,11111,1,H,,,,I„l,ll|ta||||||t||l|||,||,m|,|||)|||||||||||f||||||||||||||||||| DANES POPOLDNE SE V B0UUNCU ZAČNE SEDMA IZVEDBA Pokrajinska razstava domačih vin postala kmečki in ljudski praznik 29 vinogradnikov z 32 primerki vin - Jutri nastop folklornih skupin in okrogla miza, v nedeljo slikarski ex tempore za otroke, vsak večer pa ples Preureditev železniškega blagovnega prometa Italijanske železnice so začele 16. julija s preurejevanjem blagovnega prometa za male kose prtljage, ki Na boljunškem trgu se popoldne začne tridnevni kmečki in v splošnem ljudski praznik, kar je v sicer še ne prav dolgi tradiciji postala pokrajinska razstava domačih vin. Če se bo le vreme spametovalo, je namreč pričakovati, da se bo v tej prijetni vasi ob Glinščici zbralo od vsepovsod, iz mesta, predmestij in s širšega podeželja vse polno pridelovalcev in ljubiteljev domače kapljice, pa tudi takih, ki se zanjo posebej ne ogrevajo, ki jih bodo pa pritegnili kulturni program, večerni ples ali razumljiva želja po oddihu v svežem zraku. Prireditev, ki je letos sedma po vrsti, se bo začela ob 18.30 s krat- KRATKA POLETNA PLOHA NI UBLAŽILA SOPARICE Dopust priletnih: počitek v senci košatih dreves Vse kaže, da trajnega sončnega kaže naša slika. Ni važno, če drvijo vremena to poletje ne bo. V preteklih dneh se je že upalo na neko ustalitev, včeraj okoli opoldneva pa so se spet pojavili oblaki, ki so grozili na dež, njihova sivkasto roza barva ponekod pa celo na točo. Na srečo pa do hudega ni prišlo: po nekaj kapljic tu pa tam, ponekod tudi močna ploha. V prvih popoldanskih urah je sonce že prodrlo skozi plast oblakov in dalo možnost kopal cem, da se zopet vrnejo na plažo. Muhasto vreme, kakršnega smo letos pač navajeni. Kljub vsemu se živosrebrni stolpec suče okrog poprečne sezonske temperature. Včeraj smo zabeležili nekaj nad 26 stopinj Celzija, morje pa je obdržalo svojih 24. Vroče je vsekakor, temu pa pripomore precejšnja vlaga in iz redno nizek pritisk. Soparica je neznosna za vsakogar, saj težko si je v takem vremenu dobiti hladen prostor tako na odprtem kot v stanovanju, če ni to opremljeno s klimatsko napravo. Seveda je najbolje v gozdiču ali v kakemu parku, kjer skoraj vedno pihlja lahna sapica, a ta dva kraja nista vedno dostopna. Upokojenci in starejši meščani, kj nimajo razpoložljivih prevoznih sredstev pa s radi v popoldanskih uricah, ko pripeka sonce najmočne je, odpočijejo najraje na klopeh ________ . _ _ na gibmi. ki so zazrte v svetlejšo pri- 1 pod redkimi košatimi drevesi, pa če bodnost. I prav so te ob prometni cesti, kot mimo avtomobili, avtobusi in bučni motorji, je prijetna senca pa sebi primerna družba za pokramljanje. Kaj pa predvidevajo vremenoslovci za prihodnje dni? Zračni tlak bi se moral v najkrajšem dvigniti, kar bo obdržalo vreme suho in primerno poletnj sezoni. Upajmo, da ni ta optimistična napoved le reklama za turiste. Ponočne dogodivščine dveh angleških avtomobilskih miši V bližini obmejnega prehoda pri Plavjah se je v noči od srede a četrtek zaključil beg dveh Angležev, Jacka Wyata in Micheala Tim-perleya, ki r a male prej z ukra denim fiatom c ' v Žavljah trčila v parkirani fiat 127, ki je la;:t 56-letnega Alda Buta iz Žaveljske ulice 93, ter nato zbežala. But je z okna svojega stanovanj' videl trčenje ter takoj telefonsko poklic;1 agente javne varnosti, kate^m je tudi podrobno opisal avtomobil Po soočenju z lastnikom t"°‘a 127, so agenti prepeljali Angleža na kvesturo. Wyat je imel pri r ' i le dokument o izkrcanju z angleške ladje Oriane, ki je bila dva dni zasidrana v našem pristanišču, Timperle; pa je imel v žepu le izkaznico občinskega podjetja Acega. kima nagovoroma župana Švaba in pokrajinskega odbornika Volka, ki bosta vinsko razstavo uradno odprla, nakar si bodo obiskovalci lahko privoščili ob velikem kiosku primerjavo med 32 primerki vina z vseh področij naše pokrajine, ki jih razstavlja 29 vinogradnikov. Belega vina je 17 primerkov, ki so jih prispevali Boris Škrk in Alojz Lupine iz Praprota, Ivan Terčon iz Mav-hinj, Stojan Stubelj in Alojz Škrk iz Saleža, Miroslav Žigon iz Zgonika, Rudolf Košuta, Viktor Sedmak in Emil Sedmak iz Križa, Alessan-dro Zudich iz Milj, Sergij Starc s Furlanske ceste, Stojan Sancin iz Lonjerja, Silvestra Rosin in Viktor Kerševan s Kolonkovca, Josip Pan-ger in Ignacij Ota iz Doline in Bruno Zahar iz Boršta. Devet primerkov črnih vin razstavljajo Stanislav Prašelj, Josip Panger in Josip Vodopivec iz Doline, Mario Gracogna in Gioietta Seppilli iz Milj, Ivan Terčon iz Mavhinj, Danilo Lupine iz Praprota ter Mirko Radovič in Herman Pertot iz Nabrežine. Š teršfibih' tekmuje 6 vinogradnikov, iri sicer Stojan Stubelj in Karlo Štolfa iz Saleža,—Miroslav -Žigon iz Zgonika-^ Alojz Milič, Silvester Škabar in E-mil Purič iz Repna. Pri taki izbiri bodo prav gotovo teknili čevapčiči, piščanci in druga pristna hrana, ki bo obiskovalcem na razpolago, razveselila jih bo tudi godba na pihala iz Brega, po 20.30 pa se bodo lahko zavrteli ob zvokih plesnega orkestra. Jutri bo spored najbolj gost. Pokušnja se bo začela že ob 10. uri, ob 16.30 se bodo vinogradniki in strokovnjaki pomenili v gledališču «Prešeren» o izkušnjah in predlogih do prvem poskusu neposredne strokovne službe, ki jo je pokrajina uvedla lani in pa o napredovanju pobude za priznanje nazivov z zaščitenim poreklom na domača vina. Ob 19.30 bo bržkone nastop slovenske folklorne skupine «Stu ledi* in italijanske iz istrskega Vodnjana privabil na trg v Boljuncu običajno zelo številno publiko, nakar bo sledilo nagrajevanje vinogradnikov in ples z ansamblom »Supergroup*. Prireditev se bo zaključila v nedeljo. Zjutraj se bodo otroci iz osnovnih in srednjih šol zbrali v gledališču »Prešeren* ob 9. uri, da prevzamejo risalne pole za slikarski ex tempore na temo «Delo človeka — kmeta ohranja naravo*, ki jih bodo morali oddati do 13. ure, da jih razstavijo in da jih strokovna komisija oceni. Popoldne in zvečer bo še dovolj časa za vse za pokušnjo, prigrizek, prijeten pomenek in še zadnji ples, za katerega bodo poskrbele viže ansambla Lojze Furlan. Posl. Tombesi zapušča predsedniško mesto leloviščarskc ustanove Poslanec Giorgio Tombesi zapušča danes predsedniško mesto avtonomne letoviščarske in turistične ustanove. Ni še znano, kdo ga bo po treh letih delovanja nadomestil. Pred kratkim je namreč dežela izdala zakon, ki onemogoča združevanje funkcije predsednika kake javne lanove z deželnimi pristojnostmi. Vsekakor pa (»sl, Tombesi o-staja še v našem mestu, saj bo še dalje izvajal funkcijo predsednika Krožka za kulturo in umetnost. Včeraj se je na Gradu sv. Justa javno zahvalil tržaškim časnikarskim krogom, ki so pripomogli za uspeh in rast te ustanove. Spomnil je na obnovitev samega grada, kjer si poleti predstave redno sledijo, med letom pa razstave raznih tržaških ali tujih umetnikov; podčrtal je tudi važnost številnih brezplačnih gledaliških predstav na odprtem, ki so pripomogle h kulturni rasti mesta samega, turistom pa vzbudile vtis, da je Trst še vedno mesto o-mike. Zaprisega gojencev šole javne varnosti V vojašnici Duca d’Aosta v Ul. Damiano Chiesa ” bodo jutri prisegli gojenci šole javne varnosti, ki so obiskovali 54. učni tečaj. Zaprisegi bo med drugimi predstavniki oblasti prisostvoval tudi prefekt dr. Marrosu. glasbenem ustvarjanju Stravinske ga, kot tudi v glasbi sploh, saj je skladatelj uvedel v svoje genialno snovanje tudi elemente jazza, kar so nekateri izkoristili za primerjavo z velikimi mojstri kubizma Braguom in Picassom, saj pomeni «Zgodba o vojaku», govorimo o glasbi, nov element in bogatenja svetovne glasbene zakladnice. Člani gledališča «Buratto* so s svojim podajanjem glasbo Stravinskega še povrh izrazito izpostavili, tako da je bila sinočnja predstava pravi gledališki u-žitek. Užitek tudi zaradi tega, ker je bila «Zgodba o vojaku» neizčrpen preplet barv, luči in fantazije. Poleg lega je dala predstavi režiserka Velia Menegatti še univerzalno o-bliko, pognala jo je v brezčasje, bistveno sporočilo pa je obsodba vojne in zatiralcev, gospodarjev, ki izkoriščajo naivnega proletarca. Režiserka je igrici dodala tudi prolog, ki prikazuje boj dveh monarhov, ki sta si med seboj kradla prašiče, nastrada pa jasno — ljudstvo. Predstava je sicer zgrajena na močnih kontrastih, prepletajo se rdeča, be la in črna barva, prikazan je spor med dobrim in zlim, gledališki rekviziti, ki vse to prikazujejo, pa so lutke in mim. Skratka, bila je to predstava, ob kateri je številno občinstvo, med katerim je bil tudi miljski župan in vidni predstavniki tržaškega kulturnega in političnega življenja, močno uživalo ter se še enkrat soočalo s tolikokrat izpovedano resnico — obsodbo vojne. Predstava je bila zares kakovostna in ni naključje, da jo je v svoj spored za šole v sezoni 1975-76 vključila tudi milanska Scala. Drevi pa čaka ljubitelje mladinskega gledališča in gledališča nasploh spet zanimiva predstava. Občinstvu se bo namreč predstavilo Mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki je edino gledališče v Sloveniji, ki se poklicno ukvarja z mladinskimi igrami. Krije področje vse Slovenije, ima približno 200 predstav letno ter od 6 do 7 premier na sezono. Gostovalo je po Jugoslaviji in v tujini, dobilo razna priznanja, Borštnikovo nagrado, nagrado v Sarajevu, Novem Sadu, Nanciju, itd. Igra KPavliha in Mica», ki jo bo- do člani gledališča drevi igrali, je komedija za otroke v stilu comme-die delVarle. Pavliha je svobodnjak, ki ne spoštuje postave, prelisiči vse, ženo, zdravnika, policaja, profesorja in celo smrt. Nastopajo Vladimir Jurc (Pavli ha), Olga Grad (Mica), Niko Gor šič, Pavle Rakovec, Alja Thačev, Marinka Štern in Silvo Božič. Režiral je Zvone šedelbauer, dramaturg Bojan Martinec, lektor Dominik Smole. Začetek predstave ob 21. uri. Odbor zadruge za Kulturni dom Prosek - Koutovel vabi člane in vaščane na prostovoljno delo za očiščenje notranjih prostorov in dvorišča bodočega Kulturnega doma, ki bo v nedeljo,. 30. julija, ob 8. uri. Uradi SKGZ bodo vse do 2.9. 1978 poslovali od 8. do 14. ure. Razstave DREVI NA GRADU SV. JUSTA Kozmična glasba skupine «Rockets» «.Rockets» na Gradu sv. Justa! Mladi ljubitelji pop glasbe bodo lahko drevi končno prisostvovali koncertu te izredno zanimive in v neki meri tudi pretresljive francoske rock skupine. «Rockets» — rakete izvajajo zelo . Sordi, R. Pozzetto, M. Melato. Pfe" povedan mladini pod 14, letom- Radio 16.00 «Orizzonte perduto*. Ba* vni film. Ideale 16.00 »Gattor*. B. Rainolds. Volta Poletna zapora. Včeraj-danes Danes, PETEK, 28. julija ZMAGO Sonce vzide ob 5.43 in zatone 20.39 — Dolžina dneva 14.56 — B® na vzide ob 1.00 in zatone ob J5-1*' Jutri, SOBOTA, 29. julija MARTA Vreme včeraj: Najvišja dnevna te>®‘ peratura 26,7 stopinje, najnižja 20.' ob 13. uri 26,6 stopinje, zračni tl®* 1017,3 mb ustaljen, vlaga 70-odstot®3' nebo malo oblačno, veter vzhodi'11' severovzhodnik 18 km na uro, 1110 rje malo razgibano, temperatura o1* rja 23,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 27. julija 1978 se je Trstu dilo 8 otrok, umrlo pa je 14 o®8®' RODILI SO SE: Elisa Giugov«8' Lucia Feoli, Francesco Magrini, K* ne Candelieri, Stefano GhergheH®' Andrea Pasqualato, Klena Pang®f0, Fabrizio Steiner. ,. UMRLI SO: 79-letna Roza P®*?, por. Petronio, 72-letni Salvatore B1 mitropulo, 41-letni Celestino FoUa’ 91-letna Lucia Germani vd. GropP** zi, 67-letna Anna Teresa Brollo P08' Tentor, 63-letni Silvano Franceschi®/ 83-letna Albina Laurencich vd. F®? zar, 43-letni Costantino Grillo, J? letni Eugenio Covi, 72-letna Zorn vd. Santi, 69-letni Emesto r*1. toni, 77-letna Anna Vascotto, 68-lel Giordano Cozzi, 85-letna Maria B>lC reiner vd. Ebner de Ebenthal. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Cavana 1, Trg Giott (Sv. Pra čiška) 1, Largo Osoppo 1, UL ™ rutti 19 (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.3») Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLU Nočna služba za zavarovance IN*' in ENPAS od 22. do 7. ure: tel« št. 732-627. LEKARNE V OKOLICI . Boijunec: tel. 228-124; Bazovica! t« 226-165: Opčine: tel. 211001; PrO»«*.' tel 225141; Božje polje Zgonik: 2*■ 24. tel' ----... 225-596: Nabrežina: tel. 200-121: sljan: tel. 209197 ž.avlie: tel, 213‘IJ VJiliP’ M 271124 Na mesto cvetja na grob Renata ^ j žine darujeta teti Kata in Roža tisoč lir za poimenovanje osnov® šole v Trebčah po Pinku Tomaži«_ V počastitev spomina Roze nio darujeta Gracjela Gregorič in Milena Sila 3000 lir za Dij»slw matico. GORIŠKI DNEVNIK ■■ssrv STALIŠČA IZVRŠNEGA ODBORA DEŽELNE ZVEZE ZADRUG V POKRAJINSKI DVORANI V GORICI SAMO IZBIRATI JE TREBA Konstruktivna vloga zadružništva za prebroditev krize in nov razvoj Poziv k čimprejšnji sestavi demokratičnih izvršnih organov krajevnih uprav, ki naj bodo kos težavnim nalogam ■ Program s predlogi za vsa področja gospodarske in družbene stvarnosti ske^no gibanje Furlanije - Julijini *rapne se zavzema za čimprej-„a'° sestavo novega izvršnega or-.jkželne uprave, ki naj bo ant f i' er>oten izraz demokratičnih stičnih sjl in naj se s poloti n° nosijo in učinkovitostjo S(l Pf^ih problemov, ki tarejo, v . arsko in družbeno stvarnost vezu'- tem se zadružniki obstati J° P^PinnM demokratične u-tero°'Ve' zavračajoč prevratništvo in . ™!zem jn prispevajoč w Aamn. k demo- politiki gospodarskega na j. van.ia za izhod iz krize. V tem atnViena stališča, ki jih je za-2V na zadnji seji izvršni odbor kr!**: zadrug Furlanije - Julijske dela6' ao 'e Prever’l predloge, iz-wne °* *J nedavnem kongresu, v bp'..banjih gospodarskih in druž yh razmer v deželi. (j,. onSimem sporočilu za tisk za Ijenl1 na-iPrei izražajo novoizvc-jn Predstavnikom v deželnem svetih krajevnih uprav želje za plodno delo, v lovpncanju, da je možno tako de-nie izvoljenih ustanov, ki bo njJ®28'0 pričakovanjem in temelj-y zahtevam zadružnega gibanja, loža namen bo Zveza zadrug pred-skj‘a deželnemu odboru, svetoval-vam a°misiiam in drugim ustanovi Podroben program z izdelani-ristjP^dlogi, ki bo mogel tudi ko-k0n3 za pripravo druge deželne y erer>ce o zadružništvu. siavl^°^Urnent'u zadružna zveza po-van Ja kot glavni smoter prizadejo''?' se pospešijo |»stopki za je ianje načrta za obnovo Furlani-hori pri čemer je treba primerno n0 p,rati zadružne pobude. Potreb-(jjje začeti dejansko izvajati kme-^Prehranski načrt, s sodelova-uj|.n’ Sorskih skupnosti in krajev-,0vnpbrav, podpirati mladinske de-b^j? ,z.admge, racionalizirati distri-(j^ JSai sistem, okrepiti vlogo za-k0 k in konzorcijev avtoprevozniki^111 obrtnikov ter malih podjet- za^s°bn° pozornost posveča Zveza tg r0g izvajanju desetletnega načr-tje družbene in zadružne grad-va ’. ki se prepleta z obnovo stano-V J’ ki jih je poškodoval potres. 14 namen je zato treba podpirati FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA - 28., 29., 30. JULIJA Danes, 28. julija uri okrogla miza na temo »Trst po volitvah 25. qi junija* ”• uri ples z ansamblom »The Lords* ^ Jutri, 29. julija Oh •/*' ur’ tekmovanje v briškoli uri nastop moškega pev-ql skega zbora Vesna uri ples z ansamblom »The Lords* n. Nedelja, 30. julija od m , . Ojj un ex tempore *• uri nastop mladinske god- 18. be iz Križa uri nastop folklorne skupine Castellani (Emilia Oh ,0 . Roniagna) u- uri govora predstavnikov Oh 2i tržaške federacije KPI *■ Uri Ples z ansamblom »The Lords* prisotnost gradbenih zadrug, ne samo s formalnim, ampak z dejan skim ovrednotenjem njihove vloge. Čimprej je treba uresničiti reformo zakonodaje o zadružništvu, ki v sedanji obliki zavira razvoj zadružništva na področjih kulture, javnega obveščanja, storitev in zavarovalnic. Program Zveze se zavzema tudi za povrnitev Delavskih zadrug članstvu in ponovno ureditev kmetijskih konzorcijev v samoupravne zadruge, kar naj deželna uprava stori v novi mandatni dobi s tem, da ustrezno popravi statute. Deželna uprava naj tudi poskrbi, da bo imenovala na vodilna mesta ustanov, za katere je pristojna, ljudi ki jih bo izbrala le po kriteriju sposobnosti in funkcionalnosti, upoštevajoč napore, ki jih bo morala deželna oblast usmerjati v načrtovanje javnih pobud. Zadružne organizacije, poudarja sporočilo deželne zveze, si bodo prizadevale ustvarjati trdne vezi sode- lovanja z javnimi upiavami. da konstruktivno prispevajo k uresničevanju načrtov za kmetijstvo, gradbeništvo, obnovo potresnega področja, za ureditev trgovske mreže, družbenih storitev in pri izbiri področij namenjenih servisom in proizvajalnim dejavnostim. Izleti ; r ■ SPI) 'i prireja jutri, 29., in v nedeljo, 30. julija, dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili na špik. Zbirališče je na Foro Ulpiano (izpred sodnije) jutri ob 14. uri. Vpisovanje na sedežu ZSŠDI danes od 11. do 12. ure. Kdor lahko da na razpolago lastno prevozno sredstvo, naj to takoj javi. S P D T prireja v nedeljo, 27. avgusta, avtobusni izJet v Ribčev laz ob Bohinjskem jezeru na osrednjo proslavo 200-letnice prvega pristopa na Triglav. Vpisovanje, na sedežu ZSŠDI vsak dan od 11. do 12. ure. miiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiHiiiHiiiiimiiimiiiiiiiMfiiiiiiiiiMiiiiimiiMHiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiHii POGLABLJANJE STIKOV OB ODPRTI MEJ OBISK DEŽELNE DELEGACIJE ZVEZE ZADRUG V SLOVENIJI Gostje so si ogledali največje kmetijske kombinate na Vipavskem - Pogovori za razširitev sodelovanja Pred dnevi se .je mudila na delovnem obisku v Sloveniji delegacija Zveze zadrug iz naše dežele. Delegacijo so sestavljali člani deželnega odbora Ceschia, Goldoni in Feruglio. Že na meji sta jih sprejela člana republiškega odbora Zadružne zveze Franc Magajna in Franc Bizjak. Gostje so si ogledali Miren, Bilje in Renče. Tu jih je sprejel inž. Kosovel iz kmetijskega kombinata Vipava, ki jim je orisal programske načrte za razvoj kmetijstva na Vipavskem. Pospremil jih je tudi v sodobno opremljene kmetijske objekte, ki so jih zgradili v zadnjem času na tem področju. V Dornbergu so italijanske kooperante sprejeli predsednik kmetijske zadruge David Šinigoj, predsednik krajevne skupnosti Franc Berce in direktor temeljile organizacije združenega dela iz Vipave Angel Slokar. V Ajdovščini si je delegacija ogledala nekaj kmetij članov zadruge, kjer so se pozanimali za sodelovanje med kmeti in kmetijskim kombinatom. V Ajdovščini so si tudi ogledali novo športno hato. kjer so jih gostitelji seznanili z načrti za razvoj športa na tem področju. Prikazali so .jim tudi povezanost mladine in šoie s krajevno skupnostjo. Pogovorom je prisostvoval zvezni delegat Stojan Makovec. Obisk so zaključili v zadružni kleti v Vipavi, kjer jih je sprejel predsednik Socialistične zveze delovnega ljudstva Benjamin Valič in izkušen enolog Rudolf Uršič. Goste so seznanili s strukturo kmetijskega kombinata Vipava in prikazali načrte za razvoj kmetijstva na tem področju, ki je v veliki meri odvisen od ljudi, ki so zaposleni v drugih, dejavnostih. Nato je prišlo do izmenjave izkušenj, obenem so pregledali možnosti za povečala je sodelovanja med obema gospodarskima organizacija- JE MAKEDONEC Z GRŠKIM DRŽAVLJANSTVOM . Umrl je bivši aktivist ,ri tovariš Michael Thoma ! H t.m. je preminil v 83. letu t°v° imi°V' Michael Thoma. Nje-• °8u nimnoKo znano v širšem Povn- ’ bivših aktivistov, ker ?riern člna 'e*-a preživljal v skro-sebnem življenju, vendar 8l>v' sm>le nost’ ba se ga ob nje- *a zavej) sp8mnimo na stare- t T*o r, ,n'eKa antifašista. skir*j .ičv11 je bil Makedonec z grli baše /'av'iar>Stvom. Preselil se je Pai'h ,nTe,sto- ko so v njegovih ria aCj 1 Preganjati komuniste, k *°Vani.t|e^l>n človek je sprejel so- l L našim osvobodilnim gi-v°Vebi ri *el"a 1941, ko je na nje !n ačic0tTIU pr' Sv- Alojziju Oskar stilno . , °bganiziral ilegalno ciklo-hvo • k°- V tej tehniki so pi->že',r'ce in na ciklostilu raz-« °cpsr)m ,:.rosilne letake že pred p 1 uika Tomažiča in tovari-a* belovaVi zato se Ka aktivisti, ki ^hi ,a ' v našem mestu v tisti Prgtj .r° spominjajo. °biskali . prim letom, ko smo ga P) povabili v Boršt na sre- čanje nekdanjih aktivistov - tiskarjev, je bil ves srečen, da se je spet znašel med nami in se je z veseljem spominjal na leta, ko je sodeloval z našimi prvimi aktivisti NOB v Trstu. Ugotovili smo, da je ostal vedno zaveden in odločen antifašist in kot takemu se klanjamo njegovemu spominu. • Tržaški pokrajinski zdravnik je razpisal izpitni rok za prejem dovoljenja za delovanje s strupenimi plini. Kandidati morajo predstaviti prošnje z ustrezajočo dokumentacijo v uradih pokrajinskega zdravnika najkasneje do 31. avgusta. Prekop grobov Tržaška občina sporoča, da bodo v kratkem prekopali na občinskem pokopališču pri Sv. Ani grobove kripte XXI na polju št. 4, kjer počivajo posmrtni ostanki u-mrlih od 18. julija do 20. avgusta 1968. Kdor bi it'. da bi posmrtne ostanke svojih dragih pokopali na drugem kraju, se lahko zglasi od 28. avgusta do 1. septembra letos pri čuvaju pokopališča ali pa na sedežu za pokopališča, odsek 2 pri XII. oddelku — javna dela — palača Costanzi 2, 4. nastropje, soba št. 427. Grobove bodo prekopali samo ob delavnikih (sobotj izključene) od 8. do 10. ure. Po zapadu roka za vložitev prošenj, b-do posmrtne o-stanke prenesli v skupno kostnico in jih ne bo mogoče več istovetiti, medtem ko bodo ostala nagrobna obeležja in nagrobni napisi na razpolago občine. ma. To sodelovanje naj bi slonelo v uresničevanju osimskih sporazumov in v povečevanju gospodarskih izmenjav med Slovenijo in Furlanijo - Julijsko krajino. Zmenili so se tudi za povečanje stikov med obema organizacijama, v katere naj bi vključili tud-1 zadru ge iz Emilije Romagne ter ostale1 Italije. Požigalni pohod po našem mestu Trije mladi piromani so se v noči med sredo in četrtkom »proslavili* z vrsto požigov v našemu mestu. 23-letni Gino Sbaiz iz Savone, 28 letna Laura De Angeli iz Ul. Gatteri 42 in '3()5e|lia Patrizia Cho-dorowsky, ki je ona z De Angelije-vo trenutno gost psihiatrične bolnišnice, so začeli svoj požigalni pohod na Trgu sv. Antona, kjer so zažgali nekaj sončnikov kavarne »Stella polare*, nato pa so zanetili ogenj v Ul. S. Caterina, zažgali eno telefonsko govorilnico v Ulica Cassa di Risparmio, poškodovali telefonske aparate v drugi, zažgali dva senčnika na Trgu Unita pred kovarno «Caffe degli specchb, zanetili ogenj v posodi za smeti na Nabrežju ter sežgali platno tovornjaka. ki je bil ustavljen pred glavno ribarnico. Tu so jih končno zasledila dva zaprisežena stražnika, katera so mimoidoči obvestili o požigih ter jih predala agentom tržaške kvesture. Blizu mesta, kjer so jih aretirali, so agenti našli nekaj plastičnih vrečk, v katerih je bilo več dokumentov in raznih predmetov, ki so jih baje piromani u-kradli med svojim pohodom. BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA K.REDITKA BANKA S. P. A. TRST - ULICA F. FltZMOi- 1 '3? B4-44G TEČAJI VALUT V MILANU DNE 27. 7. 1978 Ameriški dolar 846.— Funt šterling 1621,50 švicarski frank 470,- Francoski frank 191.— Belgijski frank 25,30 Nemška marka 408,— Avstrijski šiling 56,75 Kanadski dolar 710.— Holandski florint 376,— Danska krona 146.- švedska krona 180.— Norveška krona 150.— Drahma 26,50 Mali dinar 43,- Veliki dinar 43,- MENJALNICA vseh tujih valut Mali oglasi Rr.aiAvKAct.iA NA iViuK.J c - i tiskana, zaposli osebo lepe zunanjosti. Dobra plača. Družinsko vzdušje, možna letna delovna doba. Telefon 0565/71584. ŠVAB KOItADo — zavarovalni agent — sporoča vsem svojim prijateljem in klientom iz Trsta, da je odprl nov urad v Trstu, Ul. Genova 14. tel. 61034/5. GOSTILNA PRI STUDENCU - Dolina, obvešča, da bo zaprta zaradi letnega dopusta d0 16. avgusta 1978. V OKOLICI GORICE se je izgubila psica Simba, bel setter, telefon 0481/44538. SLOVENSKA DRUŽINA nujno išče hišo z vrtom ali zazidljivo parcelo na območju Grete, Barkovelj, Kon-tovela. Tel. 748556 ali 748456. RIBIŠKO BARKO, 7 m, motor lister. 13 KS, letnik 1971 v odličnem stanju prodam. Tel. 225304. NUJNO iščemo voziček za dvojčke tudi na posodo. Tel. 228382. Danes prva seja sedmega po vojni izvoljenega pokrajinskega sveta Obilo rekreacije za vse na poletnih prireditvah Prazniki v Pevmi, Dolu, Štandrežu, Gorici, Koprivnem in Ronkah Ni znano, ali so sredinske stranke dosegle sporazum o sestavi večine ■ Na seji občinskega sveta v Gorici podražitve storitev in ustanovitev davčnih svetov Drevi bo prva seja sedmega po vojni demokratično izvoljenega pokrajinskega sveta v Gorici. V letu 1975 izvoljeni pokrajinski svet so lani poleti razpustili, ker ni bilo v njem večine, ki bi bila izglasovala proračun in sta si bili sredinska ter levičarska kaolicija strogo ena nasproti drugi. Prvič v zgodovini go-riškega pokrajinskega sveta je prišlo do razpusta. Eno leto je pokrajino upravljal komisar prefekture dr. Noe Lavader, ki bo danes otvoril sejo in po poročilu o enoletnem delovanju umestil predsednika prve seje (to bo misin odv. Eno Pascoli kot najstarejši svetovalec), zatem bodo ugotovili izvoljivost svetovalcev. Današnja sestava pokrajinskega sveta ne bo dokončna, kajti v nekaterih strankah utegne priti do sprememb. Sredinske stranke KD, PSDI in PRI imajo s sodelovanjem SSk večino, vendarle ni še znano ali bodo predsednika in odbornike izvolili že danes. Pozno sinoči so imeli socialdemokrati sestanek svojega vodstva, kjer so sklepali o stališču, ki ga mora stranka zavzeti. Prejšnji večer pa so se sestali zastopniki KD, PSDI, PRI in SSk, niso pa dosegli soglasja, ker povezuje SSk svoje sodelovanje v sredinskem odboru z nekaterimi spremembami v regulacijskem načrtu goriške občine, o katerem bo govor v občinskem svetu prihodnji mesec. Drevi se sestane tudi občinski svet v Gorici. Na dnevnem redu sta odobritvi obračunov dveh mestnih podjetij. Mestna lekarna v štandrežu je imela lani nad 125 milijonov lir prometa in 5.842.048 lir izgube. Predvideli so 8 milijonov lir izgube, predlanskim je izguba znašala nekaj nad B milijonov lir. Poročilo o tem obračunu bo podal predsednik upravnega sveta Mario Seracino. Predsednik u-pravnega sveta |»djetja za avtobuse, elektriko, metan in vodo dr. Marin pa bo povedal, da so imeli lani 527.478.093 lir izgube, kar je 54 milijonov lir več kot v prejšnjem le tu. Podjetje za razdeljevanje elektrike je zabeležilo 92 milijonov lir izgube (19 več kot v prejšnjem letu), podjetje za razdeljevanje metana 4.155.506 lir izgube (leto prej so imeli skoro dva milijona lir prebitka), podjetje za razdeljevanje vode pa 95.333.727 lir izgube (30 milijonov več kot v prejšnjem letu). Največjo izgubo beležijo v mestnem avtobusnem podjetju in sicer 335.846.285 lir (podobno kot v prejšnjem letu, to le ker so povečali od 50 na 100 lir ceno listka). Stroški so se povsod povečali, dohodki pa ostajajo več ali manj na isti, ravni, Svetovalci pa bodo govorili danes tudi o podražitvah. Zviša se cena metana, od 1. januarja prihodnjega leta bomo plačevali višjo tarifo za odnašanje smeti. Poleg tega pa bodo svetovalci dokončno sprejeli tudi pravilnik sestave in delovanja davčnih svetov. Na sindikate so očitno pozabili Nekaj je narobe v odnosih med pokrajinsko sindikalno zvezo in u-pravnim svetom goriškega zdravstvenega konzorcija. Pokrajinska sindikalna federacija CGIL - CISL-UIL je včeraj izdala tiskovno poročilo, v katerem opozarja na dokaj čudno ravnanje v eoriškem zdravstvenem konzorciju, kjer so pred kratkim, brez kakršnegakoli posvetovanja s sindikalnimi predstavniki, odobrili pravilnik za osebje. Prav o tem vprašanju so razpravljali na zadnji seji pokrajinske- Mednarodni institut za sociologijo iz Gorice je nadavno tega, po nalogu deželnega odbora za preučevanje stanja jezikov v naši deželi, izvedel zanimivo anketo o razširjenosti rabe narečij, oziroma jezikov. Anketa je zajemala prebivalce v starosti med 65. in 18. letom, torej nekako dobo dveh rodov in to na območjih, kjer zdaj ni nikakršnih ukrepov za zaščiti) jezikovnih in narodnostnih manjšin. Podatki ankete, čeprav so zlasti za slo/en ščino in furlanščino naravnost porazni, ne presenečajo, kajti so odraz raznarodovalnih teženj vse dosedanje italijanske politike. Na območju v videmski pokrajini, kjer strnjeno prebivajo Slovenci, je slovenščino uporabljalo pred šestdesetimi - sedemdesetimi leti še 78 odstotkov prebivalstva. Zdaj je zdrknila na 31 odstotkov. Furlaušči-no .je na pretežno furlanskem območju govorilo 73 odstotkov prebivalstva, zdaj samo 51 odstotkov. Najbolj drastično pa je nazadovanje nemščine: s 27 na 11 odstotkov. Področje dežele je bilo za izvedbo ankete razdeljeno na štiri širša jezikovna območja: furlansko, beneško, slovensko, nemško. Za furlansko območje se prišteva velik del videmske in pordenonske pokrajine in del goriške. V beneško jezikovno' podreč.ie spada Tržič z okolico, Trst, Milje, Gradež, Mara-no Lagunare in nekateri predeli pordenonske pokrajine. Nemško ob močje obsega Kanalsko dolino in nekatere naselbine (Sauris, Timau), ga sindikalnega vodstva, ki so se je udeležili tudi sindikalni predstavniki uslužbencev krajevnih ustanov, bolnišnic in poldržavnih |>odjetij. Čeprav je upravni svet konzorcija opravičil ukrep z nujnostjo, ker bi drugače 16 uslužbencev, ki so bili v začasnem delovnem razmerju, še nadalje živelo v precejšnji negotovosti, se z njim ni mogoče strinjati. Tiskovno poročilo sindikalne federacije poudarja, da je bilo v zvezi s konzorcijem že nekaj takih hitrih odločitev, pri katerih so bili sindikalni predstavniki skoraj zmeraj izključeni. Tako se je zgodilo, ko je konzorcij, kmalu po ustanovitvi, sprejel v službo 16 oseb, tako je bilo ob odobritvi zaključnega računa. Sindikati zahtevajo takojšen sestanek, da bi pregledali in dali svoje mnenje o pravilniku za osebje. čeprav je bil že uradno odo bren. Tiskovno poročilo se zaključuje z ugotovitvijo, da bi morala dežela poskrbeti za izdelavo enotnih smernic na področju zdravstva, tako Trenutno je v goriški občini v teku nekaj velikih javnih del. Novi most pri Ločniku, gradnja vodovodnega zbiralnika na Kalvariji, prečiščeval-na naprava za odplake. Najpomembnejša je prav gotovo gradnja pre-čiščevalne naprave na soškem bregu, i.a meji med goriško in sovo-denjsko občino, saj bo v mnogočem pripomogla k ohranjevanju čistega okolja in predvsem virov pitne vode. Pravzaprav bi lahko napisali, da so glavna gradbena dela na objektu že dokončana in da bodo prečiščevalno postajo predah' namenu, tako vsaj trdijo na občini, že do konca leta. slovensko pa celotno področje ob državni meji. Anketa je zajela 1496 oseb in sicer 386 s furlanskega območja, 384 z beneškega, 378 s slovenskega in 348 z nemškega jezikovnega območja. Anketna pola je poleg vrste vprašanj glede osebnih podatkov anketiranca, obsegala vprašanja glede uporabe jezika v družinskem krogu, glede jezikovnih navad v starejših družinah, rabe jezika na vasi in ob različnih priložnostih (doma, v javnih lokalih, cerkvi, na občini). Podatki ankete kažejo, da se je najbolj znižala raba tistih jezikov, ki so najbolj različni od jezika večinskega naroda (slovenščina, nemščina, furlanščina). Nasprotno pa je opaziti, da se je povečala raba dveh narečij, ki sicer spadata v skupino beneških narečij. Tržaško narečje naj bi pred šestdesetimi do sedemdesetimi leti govorilo le 27 odstotkov prebivalstva, medtem ko se ga zdaj poslužuje 31 odstotkov prebivalcev. Povečala se je tudi uboraba biz.jaškega narečja (na tržaškem področju) s prejšnjih 5 odstotkov na sedanjih 9 odstotkov. Nekoliko počasnejše je nazadovanje drugih beneških narečij. Na pretežno beneškem področju pordenonske pokrajine se je raba l>ene-škega narečja znižala v razdobju dveh generacij z 20 na 15 Odstot kov. Drugačen je potek na pretež no furlanskem področju, kjer bene ško narečje govori le š 5 odstotkov prebivalcev od prejšnjih 11 odstot kov. glede zdravstvenih storitev, kakor tudi glede nameščanja osebja. Prav zato bodo napori sindikatov v prihodnjih mesecih usmerjeni v vim-širše sodelovanje in povezovanje s sorodnimi medkrajevnimi ustanovami v deželi. Obvestilo INPS podjetnikom Zavod za socialno skrbstvo sporoča, da morajo vsa podjetja, ki zaposlujejo uslužbence, od 12. julija dalje v roku 30 dni sporočiti, j po možnosti s priporočenim pismom, trgovinskim zbornicam in zavarovalnim ustanovam vse spremembe, ki zadevajo uslužbence. V primeru, da imajo podjetja trenutno prekinjeno dejavnost, morajo to sporočiti v času 30 dni od 12. julija dalje. Kdor ne bo omenjenim ustanovam pravočasno javil sprememb, bo moral plačati denarno kazen. V prihodnjih mesecih naj bi zgradili še hišico za čuvaja in poskrbeli za namestitev raznih avtomatskih naprav. Celoten proces prečiščevanja bo namreč popolnoma avtomatiziran in bosta na postaji stalno zaposleni le dve osebi. Znano je, da kanalizacijska mreža na področju goriške občine še ni v celoti zgrajena in da trenutno pokriva le kakih 70 odstotkov področja. 30 odstotkov stanovanj (in tudi nekaj manjših industrijskih objektov) ima greznice, ali pa voda prosto odteka v podzemlje. Vsekakor je zmogljivost prečiščevalne naprave dovolj velika, da bo zadostovala za potrebe mestnih in industrijskih odplak s celotnega področja na levem bregu Soče, Za odplake z desnega brega, predvsem velja tu omeniti Podgoro, Ločnik in Majnice, namerava občina zgraditi manjšo napravo pri Moc-chetti. V poštev pa prihaja tudi povezava z medobčinskim kanalizacijskim omrežjem, ki naj bi se stekalo v večjo prečiščevalno postajo pri Gradišču. Novi objekt na Soči naj bi služil tudi za čiščenje industrijskih odplak, ki pa bi morale pritekati že delno očiščene, kajti novi zakonski predpisi nalagajo podjetjem točne obveznosti. Ko bodo objekt izročili namenu se bo pojavilo vprašanje, kam s precejšnjo količino suhe snovi, ki se bo nabirala vsak dan. Zaenkrat menijo, da bi se dala ta koristno izrabiti v kmetijstvu kot gnojilo. Nevarnosti za morebitne okužbe naj ne bi bilo, kajti odplake bodo v prečiščevalnem postopku segrevali do 70 ali 80 stopinj, kar naj bi uničilo dobršen del (ne pa vseh) klic. Najbrž pa bo treba glede tega poiskati kako drugo rešitev, kajti v nekaterih mestih, kjer že delujejo tovrstne naprave, so iz higienskih razlogov prepovedali, da bi to snov uporabljali za gnojenje kmetijskih površin. Celotna investicija za prečiščeval no postajo bo na osnovi predračuna veljala poldrugo milijardo lir, vendar se bodo stroški do popolne dograditve najbrž še nekoliko povečali. Predvčerajšnjim je gradbišče obiskal naš reporter in napravil gornji posnetek iz katerega je razvidno, da se dela res bližajo koncu. V Gradišču razprava o lovski sezoni 1978/79 Pokrajinski lovski odbor priredi v orek, 1. avgusta, v občinskem gledališču v Gradišču, s pričetkom ob 20.30, razpravo na temo «Lovska sezona 1978-79 s posebnim ozirom na zaščito divjadi in na disciplino lova, ki jo predvideva okvirni za- Tudi konec tega tedna bomo imeli naši ljudje obilo izbire v poletnih pri reditvah, ki jih je na našem podeželju v Gorici in v drugih italijanskih krajih na pretek. Povsod imajo na sporedu plese, tekmovanja v briškoli, zabavne in rekreacijske prireditve. V Pevmi bo «praznik petja in vi na» od danes zvečer do ponedeljka. Drevi bo tekmovanje v briškoli, jutri zvečer bo za plesalce igral ansambel »Dobri prijatelji* iz Brežic, ki je na števerjanskem festivalu bil nagrajen. Isti ansambel bo igral za plesalce v nedeljo zvečer, še prej, Ob 18. uri, pa bo koncert pevskih zborov in instrumentalnih skupin. V ponedeljek zvečer pa bo igral šte-verjanski ansambel «Briški slavček*. V Dolu prireja od danes do nedelje poletni praznik prosvetno društvo «Kras» v sodelovanju s krajevno borčevsko sekcijo. Ta bo na običajnem prireditvenem prostoru pri Devetakih. Drevi bo tekmovanje v briškoli, sledil bo ples, jutri bodo imeli enak program, v nedeljo popoldne bodo imeli vlečenje vrvi, tek v vrečah, zvečer pa ples ob zvoku orkestra «Pomlad». Na nogometnem igrišču v štandrežu pa ima svoj praznik športno dru- kon št. 968 z dne 27. 12. 1977». S to pobudo namerava lovski odbor pojasniti dvome in negotovosti, ki jih je med lovci povzročil omenjeni zakon in seznaniti vse zainteresirane s pravilno interpretacijo zakona, ki spreminja dosedanja deželna pravila o lovu. To predvsem zato, da bi lovci ne zapadli dokaj težkim kaznim, ki so letos predvidene za kršilce državnih in deželnih lovskih pravil. Zaradi važnosti o-bravnavane teme, vabi lovski odbor vse lovce in ostale zainteresirane osebe, naj se polnoštevilno udeležijo torkovega srečanja. • Ravnateljstvo goriške državne knjižnice sporoča, da bosta državna in mestna knjižnica zaprti od L do 16. avgusta zaradi čiščenja prostorov. V omenjenem času bo knjižnica odprta vsak dan od 10. ure do 11.30, izključno za vračanje izposojenih knjig. Smrt na delovnem mestu 52-letni šofer Xavier Bader iz Kemptena v Zahodni Nemčiji je najbrž umrl zaradi srčne kapi. V sredo zvečer so ga našli mrtvega na ležišču v kabini tovornjaka, ki je bil parkiran nedaleč od gostilne Al-la Nella v Tržiču. Bader, ki je bil zaposlen pri nekem špediterskem in prevozniškem podjetju v Miinchnu, je pogosto prihajal v Tržič. Za nekatere tukajšnje tovarne, predvsem za Sam - Detroit in za Bulloneria Europea je dovažal različno blago, odvažal pa končane izdelke. V sredo bi se moral s tovornjakom predstaviti v Bulloneria Europea, vendar ga cel dan ni bilo. Ker je bil Bader po navadi zelo točen, so v tovarni takoj pomislili na nesrečo ter začeli poizvedovati, kaj neki se mu je pripetilo. Ni bilo treba iskrati daleč, kajti tovornjak so našli v Tržiču, blizu zgoraj omenjenega gostišča. Po opravljenih sodnijskih formalnostih bodo truplo, ki je zdaj v mrtvašnici prepeljali v Nemčijo. Razna obvestila Uprava slovenskega dijaškega doma v Gorici obvešča, da bo dom zaprt do vključno 21. avgusta. Redno vpisovanje gojencev za šolsko leto 1978/ 79 se bo začelo 28. avgusta. Vpisovali bodo vsak delavnik od 9. do 13. ure. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiMitiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii RAZISKAVA 0 STANJU JEZIKOVNIH MANJŠIN FURLANŠČINO GOVORI 51 ODST. PREBIVALSTVA V pretežno slovenskih naseljih videmske pokrajine, naj bi bila slovenščina v rabi pri 31 odstotkih prebivalstva - Nemščina skoraj izginila .................... SOČA V PRIHODNJE BOLJ CISTA Še letos dograditev prečiščevalne postaje med Sovodnjami in Gorico Napravo bodo izročili namenu ob koncu leta ■ Popolna avtomatizacija štvo »Juventina*. Tudi tu je drevi na sporedu briškola, jutri zvečer pa nastopa skupina umetniških plesalcev iz Turjaka. Nastop te skupine predstavlja za naše kraje novost. V nedeljo zvečer pa imajo na sporedu tombolo in upajo v veliko udeležbo, posebno odkar so v Gorici tombolo odpravili. Vse večere imajo ples. Sekcija KPI za severno mestno četrt priredi na Largu Catterini štiridnevni praznik. Vse večere ples in kioski, jutri zvečer imajo na sporedu nastop ženskega gledališča, v nedeljo zvečer bosta spregovorila deželna svetovalca Iskra in Battello, v ponedeljek zvečer pa bo koncert rock glasbe in debata o tukajšnjih zasebnih radijskih postajah. Knjige bo prodajala knjižna zadruga »Srečanje Incontro*. Kotalkar ji prosvetnega društva »O-ton Župančič* pa gredo jutri zvečer v Koprivno, kjer je na novem kotalkališču revija več kot deset kotal-karskih skupin iz vse dežele. To v okviru tamkajšnjega praznika Pro Loco. Na programu je tudi nastop kotalkarjev prosvetnega društva »Vipava* s Peči in »Poleta* z Opčin. Drugi prazniki so v Naselju sv. Ane in v Stražicah, v drugih furlanskih vaseh pa imajo skoro povsod praznik. V Ronkah si prične jutri tako imenovani «ronški avgust* s številnimi pii .ditvami in razstavami. 9T Se vedno o šoli Čeprav smo sredi šolskih počitnic, so vprašanja, ki zadevajo šolo kar naprej v ospredju. Tako je pokrajinsko tajništvo sindikata S1NASCEL - CISL te dni razpravljalo o zaključkih in predlogih, ki jih je glede ocenjevanja v obvezni šoli izrazil državni svet za šolstvo, ki je novi način ocenjevanja zelo ugodno sprejel. Kljub temu pa bo treba v prihodnje uvesti nekaj izboljšav h v ta namen naj bi ministrstvo za javno vzgojo že v prihodnjem šolskem letu v državnem merilu izvedlo med učitelji nekakšen poskus, preden bi se odločili za dokončno obliko n vsebino ocenjevalne pole. Državni svet za šolstvo je posredoval tudi nekaj konkretnih predlogov. Tako naj bi se predvsem zmanjšala velikost ocenjevalne pole. Ana-grafske podatke ter doseženi uspeh v prejšnjih stopnjah izobraževanja naj bi vpisovala tajništva, ocene naj bi ne veljale za posamezna trimesečja, ampak za celotno obdobje šolskega leta, odpravili naj bi informacije o učnem uspehu dijakov iz prejšnjih let, medtem ko bi t> iz-kazilo vpisali le informacijo o vzgojnih okoliščinah posameznika. To so v glavnem predlogi, ki jih je dal državni svet za šolstvo in ki se v mnogočem ujemajo s stališči sindikalne organizacije. Zdaj bo treta počakati, kaj bo v zvezi s tem reklo še ministrstvo za šolstvo. Avgusta bo v Gorici srečanje esperantistov Pred dnevi smo poročali o 12. mednarodni konferenci učiteljev -esperantistov, ki bo meseca avgusta v Gorici. Prvotno je mednarodna zveza esperantistov nameravala prirediti kongres na Poljskem, ko pa je ta izbira iz tehničnih razlogov odpadla, so med vsemi italijanskimi mesti izbrali prav Gorico. Na izbiro našega mesta je nedvomno ugodno vplival uspeh lanskega srečanja esperantistov iz Jugoslavije, Avstrije in Italije. Doslej so konference učiteljev • esperantistov priredila sledeča mesta: Beograd, Gradec, Helsipki, Maribor (dvakrat), London, Budimpešta. Sonnenberg (ZRN), Humlebek (Danska), San Marino, Luksemburg. Letos bo srečanje v Gorici, prihodnje leto pa bi moralo biti v Lo-carnu. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici vabi jutri, 29., in v nedeljo, 30. t.m., na Triglav, Odhod s Travnika z lastnimi sredstvi v soboto ob 14. uri. Zaradi organizacije društvo prosi morebitne udeležence, naj se javijo na sedežu. Kino Gorica CORSO 17.30-22.00 «4 mosche di vel-luto grigio*. film Daria Argenta. Prepovedan mladini pod 14. letom. MODERNISSIMO Zaprto. VITTORIA 17.00-22.00 »Spermula*. D. Haddon in U. Kier. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. VERDI Zaprto. Tržič PRINCIPE 18.00-22.00 »EmanueUe in America*. EXCELSIOR 18.00 — 22.00 »Larancia meccanica*. Nova Gorica in okolica SOČA »Globina*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Pogumno Delfina*, jug. film ob 18. in 20. uri. DESKLE »Podvig detektiva Newma-na», ameriški film ob 19.30. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 25 76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. 72341. TRADICIONALNA DEŽELNA RAZSTAVA GRAFIKE Deželni avtonomni sindikat slikarjev, kiparjev in grafikov najavlja 11. deželno razstavo »Trafike, ki bo od začetka do 20. septembra v razstavni dvorani palače Costanzi. Na razstavi lahko sodeluje vsak umetnik iz naše dežele, vendar bo posebna komisija, ki jo bodo izvolili sami udeleženci razstave, izbrala dela, ki bodo razstavi jen ja. Tajnik razstave bo Ennio Steidler, koordinator pa Lu-ciano Trojanis Za razstavo pridejo v poštev izključno grafična dela t.j.. litografije, ksilografije, serigrafije itd., toda njihova velikost je omejena na 80 cm osnove. Umetniki smejo predložiti za razstavo le po dve deli, ki naj jih dostavijo 9.. 10. in 11. avgusta od 10. do 13. ter od 16. do 18. ure, in 12. avgusta od 10. do 13. ure v uradih občinskega odbomištva za kulturne ustanove v Ul. Teatro štev. 5. II. nadstropje. Sindikat umetnikov tv- sicer poskrbel za nadzorstvo nad razstavo in za varnost razstavljenih del, vendar si ne more prevzeti odgovornosti za morebitne kraje ali poškodbe. VČERAJ, NA PRAZNIK VSTAJE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE BOSNE IN HERCEGOVINE Pri Zvoniku v Bosni v poskusno obntovunje tovarno glinice z zmogljivostjo 600.000 ton Tovarna je sicer do skrajnosti avtomatizirana, a bo dala kruha tisočem ljudi Včeraj, na dan vstaje SR Bosne in Hercegovine, So imeli v bližini Zvornika v severovzhodni Bosni — praznik. Začelo se je namreč poskusno obratovanje velike tovarne glinice «Birač», tovarne, ki je največja v Jugoslaviji in druga v Evropi, saj ima enako zmogljivost kot podobna tovarna glinice na Siciliji, namreč 600 tisoč ton glinice na leto. Zamisel o tovarni glinice v bližini Zvornika je dokaj stara, vendar so bile priprave dolge, kajti načrti so bili skoraj neizvedljivi. Danes ni gospodarno lotevati se majhnih obratov, ko pa postaja a-luminij ena najbolj rabljenih kovin na svetu, hkrati pa je to razmeroma cenena kovina. Velike tovarn pa zahtevajo velike naložbe. Od tod odlašanje načrtov, dokler niso v januarju 1972 v Moskvi podpisali pogodbe o sodelovanju med sarajevskipi podjetjem «Energoin-vest» in moskovsko družbo «Cvet-metpromeksport*. Kmalu zatem so bili izdelani podrobni načrti in za- čela se je tudi gradnja, v dobrih treh letih je na levi obali Drine zrastel gigant, ki bo letno predelal 1 milijon 800 tisoč ton boksita, v 600.000 ton glinice. Če bi si hoteli kolikor toliko o-gledati veliko podjetje, bi ga v e-nem dnevu ne obšli. Okoli podjetja je speljana cesta in ta asfaltni trak je dolg 12 km, prav toliko ga je v tovarni sami. V zadnjih dveh letih in pol je bila gradnja podjetja pospešena in v kraju Karakaj, kjer so še pred štirimi, petimi leti pasli ovce in govedo je na površini 100 ha nastala «tovarna tovarn*, kot so veliki kombinat tudi imenovali. Nekdo, ki je bil pri gradnji neposredno angažiran, je strokovno rekel, da tovarna glinice, o kateri je govor, predstavlja «deset proizvodnih enot, lahko bi rekli, deset tovarn*. Ne gre za deset obratov, ki bi delovali vzporedno, pač pa gre za deset različnih oddelkov, ki so stali doslej skoraj 7 milijard dinarjev, o-ziroma 260 do 270 milijard lir. Zvorniški velikan ima lastno e-nergetsko bazo s štirimi kotli in z zmogljivostjo 160 ton pare na uro. Gre za objekt, ki bi bil enakovre den termični centrali z zmogljivostjo 200 megavatov. Toda še tako velik energetski vir bo kril le 10 odstotkov potreb po električni energiji tega velikana. Gradilo ga je sarajevsko podjetje »Energoinvest*, kjer so izdelali tudi načrte za oddelek, ki bo skrbel za drobljenje in homogenizacijo boksita in ki je že, začel obratovati v začetku junjja. V podjetjih sarajevskega «Ener-goinvesta» so izdelali tudi vso avtomatiko za veliko tovarno, nadalje del jeklenih konstrukcij in druge o-preme. Čeprav je bil med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo, oziroma med «Epergoinvestom» in «Cvetmet-promeksportom* sklenjen sporazum o tem, da bo Sovjetska zveza dobavila opremo, je jugoslovanski partner poskrbel za 35 odstotkov o-preme, to se pravi, da so jugoslovanska podjetja dala 35 odstotkov naprav, ostalih 65 odstotkov pa je dala Sovjetska zveza. Ko se človek približa tovarni glinice «Birač» v bližini Zvornika, že od daleč opazi velikanske dimnike in druge visoke objekte, ter mogočno mrežo tisočev debelejših in tanjših cevi, ki povezujejo posamezne oddelke «tovarne tovarn* v enotno tehnološko celoto. Gre za moderno tovarno, kjer je ves delovni proces do skrajnosti avtomatiziran, kohtrpla nad celotnim delovnim procesom pa se bo vršila iz kakih 10 centrov, ki so bolj podobni kaki kozmonavtski postaji, kot pa delovni dvorani. In 'vendar bo tovarna glinice «Birap» pri vsej avtomatizaciji zaposlovala precejšnje število delovne sile. Samo v proizvodnji bo zaposlenih 1.200 delavcev, sedaj jih je na delovnem mestu že 1.130. K tem je treba dodati še kakih ’3 tisoč delovnih moči, ki bodo zaposlene posredno, to se pravi v transportu, trgovini, v komunalijah, v servisno remontnih Z ZDRUŽENIMI MOČMI BODO SKUŠALI POSLEDICE ZLA ZMANJŠATI Nevihta s točo v Brdih in na Vipavskem povzročila za 7 milijard dinarjev škode Samo v Brdih ho za 400 vagonov manj grozdja - Velikanska škoda na sadju - Celo na senožetih in travnikih so imeli veliko škodo - Kako bodo prizadetim pomagali Nevihta in toča sta prejšnji tečen neusmiljeno klestili Brda in Vipavsko dolino, škoda ni še dokončno izračunana, po prvih ocenah pa se približuje 7 milijardam starih din. Najhuje je bilo prizadeto vinogradništvo in sadjarstvo. Kot nam je povedal predsednik komisije, ki je bila sestavljena po tej naravni katastrofi, je izvršni svet občinske skupščine Nove Gorici že sprejel prve ukrepe, k' naj bi omejili posledice neurja. Po podatkih, ki nam jih je no-sredoval Franc Mrmolja iz občinske skupščine, je vinogradništvo, družbenega in zasebnega ■sekto'- ja, utrpelo nad dve milijardi in 800 milijonov starih dinarjev škode, skoraj milijardo ir. pol je škode v sadjarstvu, hudo pa so bile prizadete tudi vse poljščine, kjer je škoda presegla vrednost ene milijarde 201) milijonov dinarjev. Toča in nevihta sta pobrali približno za pol milijarde vseh vrst žitaric in za 400 milijonov krme. Hudo poškodavane so bili tudi razne naprave. Naliv je odnesel veliko gramoza z vseh makadamskih cest v občini, ki jih je nad 260 kilometrov, med Osekom in Vitovljami pa je prišlo tudi do zemeljskega usada, ki je zaprl cesto Prizadeto je bilo telefonsko m električno omrežje, veliko drogov je (»pustilo. Da bi dobili jasnejšo sliko, smo se obrnili na Franca Magajno iz temeljne organizacije združenega dela Vipava, ki je tudi sodeloval v komisiji, ki jo .je imenoval izvršni svet, občinske skupščine Nove Gorice. Komisija je ugotovila, da je toča prizadela celotno gorsko področje goriške občine. Po njegovem mnenju je škoda zelo različna na raznih področjih. Povedal je, da je škoda velika tudi zato, ker so vse poljščine letos v občutnem zaostanku. Hudo so bile prizadete tudi travniške površine, predvsem na gorskem področju. Franc Mermolja kjer kmetje še niso utegnili pokositi trave ali pospraviti sena. Na Banjški planoti izven Krvavca. na gornjih predelih Levpe, v Kalu in v Čepovanski dolini so pokosili le polovico trave, ostalo pa sta toča in naliv zbila. Po mnenju komisije so bili najhuje prizadeti Srednji in Spodnji Lokovec, Banjška planota ter naselji Podlaka in Sveto. Tu so hile vse poljščine uničene, predvsem krompir, ki ga-je prizadelo, ko je cvetel. Trava je tako močno zbita k tlom, da je ne bo mogoče kositi s kosilnicami ročna košnja pa je občutno težavnejša in zamudnejša, zato bodo kmetje prisiljeni precejšnje površine opustiti. Skoraj 80 odst. poljščin je bilo uničenih na Banjški planoti, v Čepovanski dolini ter na robu Trnovske planote. Na tem področju je bila hudo prizadeta koruza, ki je bila v velikem zaostanku in je sploh vprašanje, koliko je bo dozorelo. Toča je tako sklestila sadje, da sedaj odbirajo, kar se rešiti da, a tako sadje ne gre v promet Franc Magajna je menil, da bodo najresnejši problemi nastali predvsem pri tistih kmetih, ki živijo samo od kmetije. Teh sicer ni veliko, saj je večina ljudi, ki se na tem področju ukvarja s kmetijstvom, zaposlena še v drugih dejavnostih. Večje težave bodo imeli predvsem ostareli kmetje. Se hujšo materialno škodo so zabeležili v Brdih, kjer sta bili najbolj prizadeti vinogradništvo in sadjarstvo. Po mnenju inženirja Milana Sirka, ki je zaposlen v kmetijskem kombinatu Dobrovo, so zadnje tri toče. ki so prizadele Brda v enem tednu, med temi je bila zadnja najhujša, sklestile približno 35 odst. vsega pridelka. To se-ptavi^da-ho letošnja letina zg približno 400 vagonov manjša od normalna. «Na srečo so skoraj vsi naši vinogradniki zavarovani*, nam je povedal Sirk, «zato ni prav tragično, ker bodo dobili škodo povrnjeno. Huje bo z ostalimi, ki ne gojijo trte. Ti tudi niso zavarovani. Kooperant dobi namreč plačano grozdje po ist,i ceni če je ali če ni zavarovan, zato so se skoraj vsi zavarovali. Sedaj upamo, da bosta zavarovalni organizaciji Sava in Triglav pravično ocenili nastalo škodo.* Po njegovem mnenju je stan.je precej hujše med sadjarji. Ti v veliki večini niso zavarovani in tudi tisti, ki so se zavarovali, so to napravili proti slani, ki sicer velja tudi proti toči. Tu pa je toča povzročila še hujšo škodo. Vse breskve, ki jih je potolkla toča, so začele gniti in zato niso veliko zgubile le na kvaliteti, ampak sploh ne gredo v prodajo. Govori se o približno 150 vagonih breskev. Povedali so nam, da je zelo težko oceniti škodo v sadjarstvu, ker nihče nima pregleda nad proizvedeno količino. Kmetje navadno sami vozijo na trg svoje sadje. V teh dneh so podvzeli le najnujnejše ukrepe. Kmetje so takoj začeli škropiti, ko se je malo posušilo, da se je dalo voziti s traktorji po vinogradih. Kmetom so odsvetovali, da bi odrezali prizadete glave in začeli vzgajati nove za prihodnje leto. Po mnenju inženirja Sirka to samo povečuje škodo, ki jo je povzročila toča. Treba je pustiti vsak list, vsako vejico, predvsem ko so bile trte prizadete sredi poletja in vemo, da ne bodo več poganjale. Menil je tudi, da prihodnje leto ne bo velikih posledic, predvsem tam ne, kjer je toča sklestila pod 60 odst. pridelka. Tu bodo namreč težave le pri obvezovanju, ko bo treba paziti, da se ne bodo vejice lomile. Hujše pa bo, kjer so bile trte okleščene za nad 60 odst., in ne bo dovolj mladik. Večje težave nastajajo pri breskvah, ki jih bo treba čimprej pobrati in tudi prodati. Dogovarjajo se s Fructalom, da bi odkupil načete breskve, ki bi jih uporabil za sokove, toda Fructal želi zaradi določenega proizvodnega procesa odkupiti le nekatere vrste breskev. Občinska in republiška skupščina že pripravljata tudi ukrepe .širšega značaja, ki naj bi vsaj delno ublažili posledice neurja, ki je prizadelo Brda. Goriško ter ostale predele Slovenije. Kmetom naj bi nudili ugodnejše kreditne pogoje pri nabavi umetnih gnojil škropil in odložili odplačevanja že najetih kreditov. Kmetom, ki jim je neurje pobralo nad 40 odst. pridelka, bodo odpisali plačilo davkov in prispevkov za zdravstveno varstvo. Natančnejše oklepe bodo sprejeli, ko bodo komisije dokončno pregledale in popisale nastalo škodo. KARLO DEVETAK V vinogradih je toča pobrala do 40 in tudi več odstotkov grozdja. S trtami bo treba pravilno ravnati za prihodnjo letino iiiimiMiiiimiiiiiimiiiiitHiiiiiiniiiiiiMiiiimmittiimiiiiiiiiiiiiitiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiatmiiiifiiiiiii Nove, moderne poteze v bančnem poslovanju Bančni zavodi si čedalje bolj prizadevajo, da bi si razširili krog klientov in v ta namen uvajajo vedno nove oblike poslovanja, s katerimi se skušajo čimbolj približati potrebam ljudstva. Tako skoraj vse banke sprejemajo plačevanje stanovanjske najemnine, prispevkov za obvezno zavarovanje (INAM IN Ali, INPS) itd. Nekatere banke sprejemajo tudi univerzitetne takse ter se ukvarjajo z nakupom, hranjenjem in prodajo obveznic in drugih vrednostnih papirjev. Mnoge banke so uvedle tudi varnostne skrinjice in možnost nakazovanja plače na tekoči račun. Glede valutnega poslovanja in bančnih odnosov s tujino je prišlo v zadnjih časih do določenih zastojev, ker so zakoni ki urejajo tako poslovanje, zelo strogi in neelastični glede novih oblik delovanja te službe Nekatčrl bančni zavodi (na primer Hranilnica v Mode ni) so u-vedli posebno službo, namenjeno avtomobilistom, ki zavozijo v posebno galerijo in opravijo bančno operacijo kar pri okencu, no ,da bi stopili iz avtomobila. Nekatere kmečke hranilnice (na primer na Opčinah) poslujejo tudi popoldne in celo ob nedeljah zjutraj in si tako močno širijo mrežo klientov. Skoraj vse boljše banke so u-vedle tudi »sistem neprekinjene blagajne* Gre predvsem za usluge trgovcem, ki lahko polagajo na tak način tudi denar, ki ga pridobijo s prodajo ob sobotah in nedeljah. Banka jim izroči pose- ben ključ, s katerim lahko ob vsaki uri odprejf r,ken»_, v Katerem najdejo manjšo skrinjico. Vanjo položi jo denar- in listek z imenom ter številko tekočega računa. Nato spustijo skrinjico v posebno špranjo in nihče ne more prevzeti več tega denarja, razen bančnih uslužbencev. ■■ Glede poslovanja s podjetji so nekatere banke uvedle žc nove oblike poslovanja in sicer gre /a angleške izraze, ki so jih prevzeli v glavnem po ameriških bankah. Tako razumemo pod iz-' razom «factoring» v glavnem spre-menitev odloženega odplačevanja v takojšnje izplačan je s sti mi banke. Pojem poslovanja po sistemu «leasing;> pa pomeni v bi stvu pogodbo, po kateri se dajo trenutno v najem kake premičnine ali nepremičnine (stroji avtomobili, uradi, tovarniške menze, avtomati in podobno), Zadnje čaše sfc, zlasti v Ameriki, vse bul) uveljavlja tudi poslovanje po sistemu »frankising*. ki daje no robniku usluge kot trgovsko razpečevanje, upravljanje podružnic, oskrba s konsulenco in obramba registriranih etiket. S. to zadnjo obliko poslovanja se italijanske banke ne marajo pečati, ampak prepuščajo to nalogo raje finančnim družbam. 1‘rinfH‘rujlo su DIJAŠKO MATICO ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Koncert ob 13. uri 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 18.15 «Cannon», TV film 19.05 «Čarobne zgodbe mačka Teodora*. risanka 19.20 ZORRO (TV film); «Za rep ujeti tiger* 19.-15 Almanah. Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Ping Pong 21.35 «Pluto» Režija Lino Procacci. V glavnih vlogah nastopajo Giuseppe Pambieri, Caric Giuffre, Paolo Falace, Lia Tanzi itd. Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 - OB 13. URI 13.15 Kako so živeli primitivni ljudje 17.00 V evroviziji iz Firenc: PLAVANJE, mladinsko evropsko prvenstvo 18.15 Program za mladino: II trucco c’e 18.50 Iz parlamenta in Dnevnik 2 - ŠPORT 19.10 «Batman*. risanke Vremenska slika 19.45 Dnevnik - ODPRTI STUDIO 20.40 «Poldark», 5. 1 nadalj. 22.25 Iz «Teatra Sdstinav Rim: CHICO BUAR.QUE DE HOL-LANDA Drugi koncert, posvečen brazilski glasbi Oh koncu Dnevnik 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 19.10 OBZORNIK 19.20 »Viking Viki*, risanka mW 19.50 Slovenski rock Izvir in Jutro 20.20 Risanka 20.30 DNEVNIK 21.00 Jadranska srečania . 22.15 -»Kontrapunkt Yehudija nuhina* 22.30 DNEVNIK in Kronika s Wn' ference zunanjih ministf°v " neuvrščenih 23.00 «Detektiv Shaft*. TV fH"1 0.10 Šahovski komentar 0.40 POROČILA Koper 21.00 Otroški kotiček 21.15 DNEVNIK 21.35 «Dakota: Drzni jezdec*, f«1” Film je režiral Joseph K« ne. Nastopajo John Wav|>*' Vera Hruba Balstcn in ter Brennan. ■ . 22.40 Locandana, reklamna odd-0 22.55 Jadranska srečanja: Umag - Piran Zagreb 19.00 POROČILA 19.15 «Bistrooki», otroška odda) 19.45 Zabavna glasba 20.30 DNEVNIK 21.00 Jadranska srečanja: Umag - Piran . 22.15 «Nočj in dnevi*, nadalj- 23.10 DNEVNIK 23.25 Kronika s konference njih ministrov neuvrščen11 23.50 Nočne premiere: Klara L ust , ŠVICA 19.15 Program za mladino 20.25 Indijski aspekti: Javpur in Varanasi 21.45 Najlažji med tremi 23.25 Macortdo u. Latinska Amerika med torn in resničnostjo najmlajše ^ TRST A 7 00 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13,00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro: 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Vam ugaja jazz?; 9.30 službah, pa tudi v menzah in v gostinstvu nasploh. Nadalje bodo v rudniku boksita «Vlasenica» dobili delo še novi rudarji, še najmanj tisoč ljudi. Danes daje rudnik 850 ti soč ten boksita, saj smo šele v začetku poskusnega obratovanja, ko pa bo tovarna dokončno stekla, bodo morali dobaviti na leto iz «Vlasenice» milijon 500.000 ton «rdeče zemlje*. Čeprav smo že navedli nekaj podatkov, ki govore o obsegu tovarne, bomo dodali še nekaj številk: pri gradnji obrata so v gradbene strukture vgradili 200 tisoč kubičnih metrov betona, v jeklene konstrukcije 15 tisoč ton jekla, osnovna tehnološka oprema tehta 47 tisoč ton. raznih cevi so vgradili za 9 tisoč 500 ton. Kot smo rekli, prekriva tovarna 100 ha površine, okoli tovarne je speljanih 12 km asfalta, in prav toliko po tovarni, skozi katero teče tudi 7 km železniške proge, v ra,zne naprave je vgrajenih 2.800 raznih motorjev, kablov pa je v tovarni napeljanih za 1.150 km. Vzporedno z gradnjo objekta so morali graditi tudi stranske objekte. Sem spada nov železniški most čez Drino ter 7 km proge od Kai a-kaja, torej od same tovarne do Ma-lega Zvornika, to se pravi do železniške proge, ki povezuje Zvornik z Rumo, t.j. s progo, ki povezuje Beograd z Zagrebom. Vzporedno s tem so morali poskrbeti tudi za stanovanja tehnikom in delavcem. Seveda smo še daleč od tega, da bi moglo podjetje povsem ustreči zahtevam, toda doslej so izročili ključe 155 lastnikom sta novanj, dokončujejo nadaljnjih 70 stanovanj, 50 nameščencem pa so dali kredite, da si sami gradijo sta novanja. Že pred časom so zgradili veliko menzo, ki more postreči 2 tisoč 500 ljudem. Tovarna glinice bo proizvajala artikel. ki gre danes dobro v promet, hkrati pa bo služila tudi temu, da bodo našli v njej in ob njej zaposlitev tisoči ljudi iz tega predela Bosne, pa tudi iz severozahodnih ; predelov sosedne Srbije, saj že u-gotavljajo, da v tem predelu Bosne ne bi imeli dovolj delovnih moči za kritje potreb nove tovarne in objektov ter služb, ki bodo ob tovarni nastali. Omenili smo na primer rudnik boksita v Vlasenici. V času, ko bo tovarna obratovala s polno paro, bodo iz 60 km oddaljenega rudnika morali dovažati velik tovornjak boksita vsake tri minute. To se pravi, da bo "že tu dela za stotine šoferjev, mehanikov in drugih ljudii zaposlenih na transportnem področju., jžodflbruk;(bi mogli govoriti za nova gradbena djela v zvezi z nastajanjem novega naselja, pa tudi z gradnjo odlagališča tako imenovanega -»rdečega blata*, torej odpadkov, ki bi jih morali sicer odvajati v Drino, kar pa bi, pomenilo že nekakšen zločin, saj je Drina, kot mnogi trdijo, najlep.ša reka v Jugoslaviji. Rekli smo, da stane gradnja velikana skoraj 7 milijard dinarjev, oziroma 260-270 milijard lir. Ker to področje nima sredstev, da bi se spuščalo v tolikšne naložbe, je pretežni del gradnje tovarne glinice kreditirala Sovjetska zveza, ki se je hkrati obvezala, da bo odkupovala za dobo 15 let vso proizvodnjo tovarne, to pa bo tudi način odplačevanja kredita. Tri knjige nove filmske zbirke parlamentu; 8.50 Jutranja gla®**®’ 9.00 Radio anch'io; 11.30 Ka brija; 12.05, 13.30 Vi in ja*'.'J: 14.05 Jazz; 14.30 Kako govoOS" z, ».u,* vam uga- 15.0(1 E...state con noi; Ritmična glasba; obratov: 17-05 Komedija- 18.45 s 10.05 Koncert sredi jutra; 10.45 .Čanje: z..Amando Lear;'19.10 černi program; 19.15 Jazz; N--Na tribunalu; 21.05 Simfoni Gugalnica; 11.00 Misterij žene; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Iz naših festivalov; 13.15 Primorska poje; 13.30 Od melodije do melodije: 14.10 Mladi pisci; 14.20 Resno, a ne preresno; 15.35 Izbor norih plošč; 16.30 Na počitnicah; 17.05 300-letnic a Vivaldijevega rojstva; 17.25 Glasbena panorama; 18.05 koncert; 23.15 Lahko noč. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 12.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30 ^ ročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi d88' 8.45 Oddaja z O. Orlandom; »■.» Radijska igra: I Beati Paoli: Po?led:?d,wTSlke“t„ Sala F: 11.32'Carta d’identitali»; nosti; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.05, 8.00 Glasba za dobro jutro; 7.15 Jutranji servis; 9.00 Par korakov; 10.00 Z nami je...; 10.32 Glasbeni odmorr"10.40 "Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Z nami je...; 11.45 Festivalbar; 12.05 Glasba po-,željah;,, 14,00 Kultura in družba; 14.10 Plošče; 14.33 Mala diskoteka; 14.45 Orkestri lahke glasbe; 15.00 Zbori; 15.15 Čast. komur čast; 15.32 Orkestri; 15.45 La vera Romagna; 16.00 Los Machu-cambos; 16.40 Glasbeni flashi; 16.45 Plošče; 17.00 Ekskursionist; 17.05 Poslušajmo; 17.40 Glasbeni notes; 18.00 Ob petih popoldne; 18.45 Zabavna glasba; 19.00 Melo dije na tekočem traku; 19.35 Naši zbori Rojo; 21.00 Vedri zvoki; 21.32 Oddaja z Gisello Pagano; 22.17 Bossa nova; 22.30 Simfonični koncert; 23.45 Orkestri za lahko noč. RADIO 1 7.00 8.00, 10.00, 12.00. 13.00, 14.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00, 7.20 Ponoči in davi; 8.40 Včeraj v 12.45 Petkova pripoved; 13.00 P scosfida; 13.40 Oddaja z O. ,. nellom; 15.00 DiscOsfida (2. 88 ■ 16.40 Srečanje v Lourdesu; 'F. Program resne glasbe; 17.55 SP zio X. SLOVENIJA 6.00 , 7.00, 8.00, 9.00. 10.00, l1^ 42,00, .13.00, 14.00, 15.00, 19.00. 2»£ Poročila; 9.08 Glasbena matinCj 10.05 Počitniško popotovanje; rK, Orkester Andy Novello; 10.35 ‘ glasbene tradicije jugoslovans* narodov; 11.40 Turistični-papaj*j 12.03 Znano in priljubljeno; Z orkestri in solisti; 13.30 Krn®“’J. ski nasveti; 13.40 Pihalne g°d“ ' 14.30 Priporočajo vam...; 14.50 C* vek in zdravje; 15.05 Glasbe11 pravljica; 15.18 Naši umetni*' 15.30 Glasba po željah; 16.30 /V potki za turiste; 16.35 Glasbeni U termezzo; 16.45 Naš gost; , Vrtiljak; 19.05 Z opernih odro ' 20.35 Lahko noč, otroci!; 20.45 Ceb ski instrumentalni kvintet; 21-Stop pops 20; 22.15 Oddaja o a10, ju in pomorščakih; 23.20 Besede P zvoki; 00.05 Literarni nokturn 00.015 Jazz pred polnočjo; 1-05 4.30 Nočni program. Knjige o filmu se v Italiji množijo iz dneva v dan. Uveljavljajo se tudi zbirke knjig o filmu, ki do pred nedavnim niso imele tolikšnega uspeha. Škoda le, da revije pri tem zaostajajo. Tudi založba Vallecchi iz Firenc se je letos odločila za zbirko knjig o filmu, ki ji je dala naslov «11 pel-licano cinema». Ureja jo Marcello Pacini. Vsaka knjigr tokrat ni po svečena posameznemu avtorju ali filmu, kar je bilo doslej najbolj v navadi, pač pa filmskemu momentu (s poudarkom doslej na sodobnem filmu), problematiki, celo izkušnji posameznega kritika. Taka je n.pr. knjiga, ki združuje filmske eseje Enza Ungarija, z naslovom, «Schermo delle mie bra-me» (292 str., 6.500 lir). Knjiga pa se razlikuje od raznih izborov recenzij, ki so jih zadnje čase priredili dnevniški in tedniški filmski kritiki. Najprej zato, ker je kritik doslej sodeloval pri filmskih revijah («Cinema & Film». «Co-hiers du Cinemm ter publikacije rimskega kluba Filmstudio 70) in pri mladinskem dnevniku «Gong», torej pri vrsti publikacij, ki omogočajo širši, bolj esejski pristop. Razlika pa je tudi v lem, da je Ungari zelo zanimivo skušal rekonstruirati razvoj svoje ljubezni do filma. Prispevke je zato združil v tri poglavja, ki predstavljajo tudi tri etape njegovega pristopa /c filmu: «prve ljubezniv, «blaz-ne ljubezniv, datek. «/l Centofilm. Un anno j dnema 1977-1978» (143 str. »«. J slik, 4.000 lir) združuje sto eselra\ ki so včasih malo daljši. To*' , je Kezich upošteval ne le svoje:hllj delovanje pri omenjenem tednOfJ ri dnevniku «La 8 u Jbjl pa je ampak tudi pri dnevniku «La • » pubblica» ter nekaj neobjavlja1; j stvari, vse skupaj ™ ie skOs -homogeno predelati. . S. G- ,10 l.llll"*' Horoskop OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Prijateljstvo že, vendar ne tako, da bi vse šlo samo v vaše breme. Več gibanja v naravi in manj ponočevanja. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Ne opravičujte se pred seboj. Niste storili, kar bi bili morali. Ljubljena o-seba vam bo ob strani. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Pred vami je izreden uspeh. Razočarani boste nad poniglavostjo nekoga. ki ga cenite. Zdravje ugodno. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Do de narja vam ne bo težko priti. S hvaležnostjo boste odklonili uslugo, ki vam ni več potrebna. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Gospodarsko boste napredovali. V ljubez ni ne bo kaj prida novega. Utrdili boste svoje zdravje. DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) Sicer Jobro zamišljen načrt vam ne bo uspel. Lep večer / ljubljeno o-sebo. Pazite na svoje srce. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. Prelahkomiselni ste glede svoj dolgov. Izprašajte si dobro vC| glede neke ljubezni. Počivate P1 malo. ŠKORPIJON (od 24. 10. do * 11.) Ne razočarajte nekega P18-' tel ja, ki vas bo prosil pomoči. ” sluhnite glasu srca. l9 STRELEC (od 23. 11. do 20. 18' Ne boste še dosegli tega, kar ., si postavili za cilj. Ne pogreval tega, kar je že za vami. , KOZOROG (od 21. 12. do 20. 8 Umirjen nastop v nekem P°. a nem sporu vam bo zelo korif Ne zapravite dragocenega P1^ teljstva. ,, VODNAR (od 21. 1. do 19- t Preveč si domišljate glede sv0-1 sposobnosti, bodite bolj škrob11 Presenečeme v ljubezni. , RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Nazadovanje na delu vam je zag8“°. ljer.o. Umirjeno družinsko vzduSJ ŠPORT ŠPORT ŠPORT DVOBOJ ZA SP V BAGUIU Peta partija prekinjena V dokaj borbeni partiji je Korčnoj v boljši poziciji - Partija se bo nadaljevala danes, na potezi pa bo svetovni prvak Slov Včerajšnjo, peto partijo, za na- svetovnega šahovskega prvaka ^ Karpovom in Korčnojem, sta asProtnika prekinila v 41. potezi, malo boljši poziciji za Korčnoja. ,° Je prva prekinjena partija v vsem v°boju, bila pa je izredno ostra n borbena. Bele figure je imel iz->valec Korčnoj, za začetek pa je f® dve polji povlekel daminega kme-Kot že v tretji partiji, se je tudi j?krat svetovni prvak branil s pri-Jmajeno Nimcoindijsko obrambo, anes bosta šahista igrala nadalje-anje prekinjene partije, na potezi pa Ko Karpov. Na področju psihološke borbe pa a tokrat ni na srečo nič spremenilo, jtarpov je ob točno določeni uri do-I ,Svoj borovničin jogurt, Korčnoj . .J® kot- vedno na mizo prinesel ?j * medom, nasprotnika pa nista ‘okoristila za ta izvenšahovski dejstva, da je po 23. potezi manjkala luč v dvorani in da so Taj vsi ostali v temi. Medtem pa je sovjetski tisk ostro f8Padel Korčnoja, češ da ta upo-ablja vse nedovoljene metode, le a bi dosegel zmago. Tu so mislili p advsem na afero jogurta v drugi Partiji, Nadaljujejo se tudi razprave o Pornj tretji partiji, ker je po mne-Ju mnogih šahovskih komentatorjev 0rčnoj izpustil zrelo možnost za javojitev svoje prv : cele točke. Ba-ja je celo zagrebški mojster Ceba-0 našel pravilno poteze, ki bi Korč-PJa pripeljala k zmagi. Ob tem pa ja moramo spomr' ' tega, da je i-al Korčnoj, ko je vlekel odločilne apadalne poteze, zelo malo časa Z8 Razmišljanje, saj je moral odi-rj.ati deset njtez v zadnjih petih ‘nutah in je torej razumljivo, da no$el poti do zmage. Tavanje' NA MLADINSKEM EP Italijanski rekord na 200 m mešano KlRENCE — Prvi dan mladinske-? eyropskega prvenstva v plavanj,11 je po predvidevanjih potekal 1 ez presenečenj. Na sporedu so bi-2(v.‘e izločilne skupine na razdalji m mešano Tkurenci. Ital „ in Jake je v svoji skupini zmagala i dosegla nov absolutni državni re-‘0fd s časom 2'23"6. Moški pa so skakali z deske in opravili prvih pet skokov: 1. Gildemeister točk 170,94 (NDR) 2. Semigin (SZ) 167,67 3. Italiani (It.) 163,86 4. Linthuis (Niz.) 162,84 5. Killat (ZRN) 161,46 VATERPOLO BUDIMPEŠTA — Na evropskem mladinskem prvenstvu v vaterpolu je Italija po gladki zmagi nad Švico z 8:1 v vodstvu v A skupini. Rezultati: A SKUPINA Italija - Švica 8:1 Nizozemska - Anglija 12:3 LESTVICA: Italija 4, Nizozemska in Anglija 2, Švica 0. B SKUPINA Poljska - Švedska 9:2 Francija - Avstrija 6:6 LESTVICA: Poljska 4, Avstrija 3, Francija 1, Švedska 0. AVTOMOBILIZEM HOCKENHEIM — V nedeljo bo 41. avtomobilska VN ZRN, na kateri bodo sodelovali vsi trenutno najboljši piloti kategorija Fl. Po prvotnih programih bi morala biti VN ZRN letos na avtodromu Nurburg-ring, a piloti so se temu uprli, češ da je prenevaren, ter bodo tako tekmovali v Hockenheimu. &»L. ,...... Udeleženci sobotnega krosa v okviru vaškega praznika Ob smrti T.Weiss Ko ti umre prijatelj, vselej občutiš globoko praznino, kakor da bi za vedno odšel tudi del lastnega jaza, ko pa umre človek, do katerega si poleg prijateljskih vezi čutil tudi veliko mero spoštovanja in človečnosti, je praznina še lo';ko globlja, saj si tudi sam moralno obubožal, še hujše pa je, ko prav dobro veš, da je oseba, ki je umrla, čutila veliko željo do življenja, še več. skušala je od vsakega trenutka svojega obstoja čim več izvleči, čim več pridobiti, čim prej doseči tisto popolnost, do katere se skuša člc-vek v vsej svoji majhnosti z vsemi svojimi napakami, s svojimi protislovji in s svojimi vsakdanjimi majhnimi hi-navščinami, s težavo dokopati. Tako je bilo s Tiziano Weiss. Ne spominjam se več, kaj sem mislil ob novici, da se je Tiziana ponesrečila v gorah in da ni zanjo več pomo či. Verjetno sem se spomnil njenega trdnega in nepopustljivega značaja, njene želje po lastnem izpopolnjevanju, pa naj bo cena zanj še tako velika, naj bo trpljenje še tako močno, doseči je treba zadani si cilj. Morda pa sem se spomnil le njene pri- ......................umili,minili......................•■••miiiimiiiiiiiiiiiiii......iiiiiiiiiiiiiiii.......■mini ..................................................................................................................................................................................................................... ŽE NOVA AFERA V ITALIJANSKEM NOGOMETU KAM Z BREZPOSELNIMI IGRALCI? Še lani slavni nogometaši (kot Juliano, Gori, Žigoni, Prati, Clerici...) bodo odslej dobivali le minimalno plačo BOKS PO JACOPUCCIJEVI SMRTI ATLETIKA Ea u - m mešano v moški in ženski ,°nkurenci. Italijanka Manuela Del ki s,-ačela so se tudi tekmovanja v so 'K v vodo: v ženski konkurenci L ''Pravili prve 4 skoke s stolpa, stvica pa je naslednja: J- Franke (NDR) ;• Dudine (SZ) “• Stahn (NDR) :• Baljakova (SZ) Kopp (ZRN) točk 150,33 147,12 145,41 143,28 142,38 Ul""' Lcgiša (SK Devin) je na kovanju na ski-rolkah v Kamni ku osvojil prvo mesto Večina italijanskih prvoligaških moštev je že na delu za bližnje prvenstvo A lige. Včeraj so tudi s pomočjo računalnika objavili celoten spored prve lige. Afer glede nogometne borze v hotelu »Leonardo da Vinci* je že za nami. Skratka, kazalo naj bi, da je v italijanskem nogometu vse v najboljšem redu. Pa le ni tako.. . Ostalo je še vedno odprto veliko vprašanje tistih nogometašev, ki so že ob začetku sezone ostali brezposelni, In teh je letos ogromno, tako da se verjetno odpira nova in še hujša polemika kot pred nekaj tedni, ko je policija vdrla v milanski hotel, sedež sramotnega prekupčevanja z igralci. Zgodilo se je namreč, da več slavnih nogometašev, med katerimi bi omenili le Juliana, Clericija, Zigo-nija, Merla, Corija, Pratija, je o-stalo »brez dela*. Razni klubi, katerim pripadajo tile, sedaj brezposelni nogometaši, so sedaj ugotovili, da ne računrjo več na doprinos teh igralcev in to iz več razlogov. Nekateri so prestari (Juliano je star 35 let, Žigoni 34, Clerici celo 37 itd.), nekateri ne sodijo zaradi svojih igralskih značilnosti v ekipo, nekateri pa enostavno niso po godu trenerju ali vodstvu kluba. Skratka, ti nogometaši niso odpotovali na priprave in bodo tako dobili najmanjšo možno plačo za profesionalnega nogometaša A lige, to je 6.960.000 lir letno. Seveda tudi ta dena- niso «mačje solze*. Kaj -a potem, ko tudi tega denarja ne bo več? Seveda pri tem se odpir novo in globlje vprašanje vsega sistema italijanskega nogometa, tega ogromnega »cirkusa*, ki privlačuje mla de zaradf lepote igre in tudi zaradi ogromnih ter lahkih zaslužkov, ki pa istočasno izločuje vse, kar je zastarelo in neučinkovito. In tako ni čudno, da mladenič pri 30 letih starosti, ko bi moral dati družbi svoj največji doprinos, ostane (v nogometaševem primeru) osamljen ter brez dela in, kar je najhuje, brez vsake motivacije. Znano je tudi namreč, da je velika večina teh nogometašev brez šolske in strokovne izobrazbe. Kot vidimo, v nogomU.u niso samo Rossi, Bettega, 1'ivera . . . LONDON — Tehnični direktor i--talijanske nogometne reprezentan ce Enzo Bearzot je v teh dneh na dopustu v Angliji, kjer se bo prihod nji teden podvrgel tudi vrsti zdravniških pregledov na nosu pri zna nem specialistu Lesleyu Salmonu. MILAN — Nogometna ekipa In terja je včeraj snoročila seznam pri- jateljskih tekem, ki jih bo odigrala pred pričetkom prvenstva A lige. Najvažnejša srečanja bo Inter opravil z L. Vicenzo (30. avgusta), A-scolijem (3. septembra), C. zvezdo (7. septembra) in kitajsko reprezentanco (10. septembra). mednarodni lestvici trenutno na mestu. RIM —• Včeraj je bil v tem mestu sestanek med predsedniki športnih zvez, ki so včlanjene v CONI. V glavnem so razpravljali o izvolitvi novega predsednika in dveh podpredsednikov CONI, ki bo 4. avgusta. Za predsedniško mesto bodo predlagali Franca Carrara, za eno od podpredsedniških mest pa Prima Nebiola. Dvobojev še In še... Kljub smrti Jacopuccija iti aferi, ki divja v svetu boksa, se vseeno boksarska srečanja nadaljujejo. Drevi bo v Riminiju srečanje za italijanski naslov v super lahki kategoriji med Martinesejem in Pinno. 12. avgusta pa boe 'a sporedu kar dva dvoboja za e. v Bibbionu med Itali. sarom in Špancem Pe ki kategoriji, v Bilba Italijan Vezzoli pomeril i naslov: i Traver-v poltež-..a se bo s Špancem BOKS 8. SEPTEMBRA Holmes-Righetll Larry Holmes, novi svetovni prvak v težki kategoriji (WBC), bo prvič branil naslov 8. septembra v East Rutherfordu proti Italijanu Al fiu Righettiju,,(,ki je na svetovni Cabezzo v suner peresni kategoriji. KOLESARSTVO Knetemann prvi CHAAM (Nizozemska) — Nizozemec Gerrie Knetemann je osvojil prvo mesto na mednarodni dirki ACHT Van Chaam. Drugi je na cilj prispel z 2 min. zamude Jan Raas. Svetovni prvak Francesco Moser pa se je uvrstil le na 11. mesto. Zaslišali so Sergia Carlesija BOLOGNA — Načelnik preiskovalnega urada bolonjske sodnije je včeraj zaslišal še tretjo pričo v zvezi s sodno preiskavo o Jacopuccijevi smrti. Sergio Carlesi, glavnr urednik dnevnika «Tirreno», je še enkrat potrdil, da je bil pred srečanjem globoko prepričan, da bi nesrečni Jacopucci proti Minterju tvegal mnogo. Carlesi je tudi napisal članek, ki je bil objavljen na dan dvoboja, t.j. 19. julija, z naslovom: »Jacopucci proti Minterju: veliko tveganje,* v katerem je poudarjal nevarnost tega srečanja, ker bi Jacopucci ne mogel dolgo vzdržati pod strahovitimi udarci Angleža, ki bi lahko povzročili težke posledice. Kot vemo, se je to, žal, tudi zgodilo, čeprav je mnogo oseb imelo nesrečnega boksarja iz Tarquinie celo za favorita. Carlesi je nadalje razložil, da je to spoznal 6. maja, ko je bil prisoten na srečanju za italijanski naslov med Facciocchijem in Jacopucci jem. ko je jasno videl slednjega v velikih težavah ter iz tega sklepal, da ne bi bil zmožen da se bori proti močnejšim nasprotnikom. Po državnem prvenstvu Velik uspeh Tavčarjeve Botovka bo z italijansko mladinsko državno reprezentanco tekmovala proti Kanadi, Kubi in ZDA Na olimpijskem rimskem stadionu, ki četrto mesto. V tekmi sami pa je so se tudi letos odvijala tekmova-1 Tavčarjevi metala manj učinkovito nja za državno atletsko prvenstvo. O tem prvenstvu smo že poročali, imena zmagovalcev so torej že vsem znana. Mislimo pa, da je potrebno, da napišemo še nekaj vrstic o nastopu naše predstavnice Irene Tavčar. Borova atletinja je v dveh dneh tekmovanja nastopila v dveh disciplinah, to je v metu diska in krogle. Takoj moramo omeniti, da je bila Tavčarjeva ra letošnjih lestvicah na petem mestu v metu krogle, odločno šibkejša pa v metu diska. In prav v tej disciplini je naša predstavnica res presenetila, saj je v drugem metu izboljšala svoj osebni rekord z : :~ ;tatom 43,72 m. V nadaljevanju tekm" pa se atletinja ni izboljšala, tudi ker se je lažje poškodovala. Končno šesto mesto pa je gotovo veliko zadoščenje za mlado atletinjo iz Devina. V drugem dnevu tekmovanja pa je Irena nastopila v metu krogle. Uvrstitev prvega dne se je ponovila, vendar bi z malo več sreče lahko bilo bol'še. Med ogrevanjem na stadionu smo sicer opazili, da je v vsaj enem metu krogla zletela približno do 13 m, kar bi zagotovilo naši tektpftval- MILAN — V nedeljo bo mednarodna ekipna kolesarska dirka na kronometer. Med prijavljenimi repre- , jJgAUOcami. je tudi. J.ugoslajoia,,. ■lll■lll■■llllllllllllllll|||l||||l||||||ll■l■■lll■■l■tllll■•■■l■■nlllllllllll■■l■ll■l■lll■llll■lll■ll■lll■lll■■lllll■l■ll*llllllla■llllll|lllllll•ll■■lll|llllM■■llllllllllll■lllllllllllllll■llll■lllllll■■llllllllllllll■l■l■lllllllllll■l■■|l■|ll|||||||||ll■|||||l■ll■l■• SPORED PRVE ITALIJANSKE NOGOMETNE LIGE 1. kolo (1.10.78 in 28.1.79) Bologna — Inter Catanzaro — Alalanta Lazio — Juventus Milan — Avellino Napoli — Ascoli Perugia — Lanerossi Vicenza Torino — FHorentina Verona — Roma 2. kolo (8.10.78 in 4.2.79) Ascoli — Boogna Atalanla — Torino Avellino — Lazio Fiorenlina — Napoli Inter — Perugia Juventus — Verona L anerossi Vicenza — Catanzaro Roma — Milan 3. kolo (15.10.78 in 11.2.79) Bologna — Lanerossi Vicenza Catanzaro — Juventus Lazio — Atalanla Milan — Ascoli Napoli — Roma Perugia — Fiorentina Torino — Avellino Verona — Inter 4. kolo (22.10.78 in 18.279) Ascoli — Torino Atalanla — Milan Avellino — Verona Fiorentina — Lazio Inter — Catanzaro Juventus — Perugia Lanerossi Vicenza — Napoli Roma — Bologna 5. kolo (29.10.78 in 4.3.79) Bologna — Juventus Catanzaro — Roma Lazio — Lanerossi Vicenza Milan — Fiorentina Napoli — Atalanta Perugia — Avellino Torino — Inter Verona — Ascoli 6. kolo (5.11.78 in 11.3.79) Ascoli — Lazio Atalanta — Perugia Avellino — Catazaro Fiorentina — Bologna Inter — Napoli Juventus — Milan Lanerossi, Vicenza — Verona oRma — Torino 7. kolo (12.11.78 in 18.3.79) Bologna — Avellino Catanzaro — Fiorentina Lazio — Roma Mian — Inter Napoli — Juventus Perugia — Ascoli Torino — Lanerossi Vicenza Verona — Atalanta 8. kolo (19.11.78 in 25.3.79) Ascoli — Catanzaro Atalanta — Bologna Avellino — Napoli Fiorentina — Verona Inter — Lazio Juventus — Torino Lanerossi Vicenza — Milan Roma — Perugia 3. kolo (26.11.78 in 1.4.79) Avellino — Fiorentina Bologna — Catanzaro Inter — Atalanta Juventus — Ascoli Lanerossi Vicenza — Roma Napoli — M'lan Perugia — Torino 10. kolo (3.12.78 in 8.4.79) Ascoli — Inter Ataanta — Juventus Catanzaro — Lazio Fiorenlina — Lanerossi Vicenza Milan — Perugia Roma —■ Avellino Torino — Napoli Verona — Bologna 11. kolo (10.12. in v soboto 14.4.) Ascoli — Atalanta Catanzaro — Verona Fiorenlina — Roma Juventus — Inter Lazio — Bologna Lanerossi Vicenza — Avellino Milan — Torino Napoli — Perugia 12. kolo (17.12.78 in 22.4.79) Atalanla — Fiorentina Avellino — Ascoli Bologna — Napoli Inter — Lanerossi Vicenza Perugia — Catanzaro Roma — Juventus Torino — Lazio Verona — Milan 13. kolo (7.1.79 in 29.4.) Avellino — Atalanta Fiorentina — Juventus Lanerossi Vicenza — Ascoli Milan — Catanzaro Napoli — Lazio Perugia — Verona Roma — Inter Torino — Bologna 14. kolo (11.4. in 6.5.) Ascoli — Fiorentina Atalanta — Roma Bologna — Milan Catanzaro — Napoli Inter — Avellino Juventus — Lanerossi Vicenza Lazio — Perugia Verona — \T orino 15. kolo (21.1. in 13.5.) Avellino — Juventus Fiorentina — Inter Lanerossi Vicenza — Atalanta Milan — Lazio Napoli — Verona Perugia — Bologna Roma — Ascoli Torino — Catanzaro tudi njeni obrati niso bili teh nično najuspešnejši, tako da se je morala zadovoljiti z najboljšim metom 11,92 m, kar pa je skoraj meter pod osebnim rekordom. Tavčarjeva je vsekakor dokazala svojo vrednost v državnem merilu in je potrdila, di je med mladinkami druga v metu diska in najboljša v metu krogle, kar ji daje možnost, da nastopa v državni mladinski reprezentanci, ki se bo kmalu srečala s Kanado, s Kubo in z ZDA. A. B. ZA EP V PRAGI Objavljen seznam «azzurrov» RIM — Italijanska atletska zveza je objavila prvi i \ še nepopolni seznam atletov, ki bodo sodelovali na evropskem prvenstvu, ki bo v Pragi 29. avgusta: kandidati so naslednji: MOŠKI Sprinterji: Mennea, Čurini, Grazioli in Caravani 5000 in 10.000 m: Ortis in Zarcone Maraton: Fava, Magnani, Accaputo Hoja 20 km: Buccione, Damilano, Pezzatini Hoja 50 km: &ellnc(i, Grecucci, Višini 110 m hs: Buttari Višina: Bergamo Disk: Simeon in' De Vicentis Kladivo: Urlando ŽENSKE 800 in 1500 m: Dorio Višina: Simeoni Kopje: Arniči CASTELBUČNO (Palermo) - Ve-nanzio Ortis je včeraj zmagal na krožnem teku občine Castelbuono, ki velja kot najstarejše italijansko tekmovanje. Tik pred ciljem je Ortis pmtvVl I,niid.ia Zarcone.ia NOGOMET DISCIPLINSKI POKAL Vicenza najboljša LR Vicenza v prvenstvu A lige ter Pistoiese in Ternana v prvenstvu B lige so zmagovalci »disciplinskega pokala* za nogometno sezono 1977/78. Na skupni lestvici je Vicenza prva pred Juventusom in Interjem, korektno so igrali in se obnašali pa še po vrsti Roma, Bologna in Genoa. «Najhudobn°jši» pa so bili nogometaši Atalante. V drugi ligi so se odlikovali še nogometaši Palerma, Modene in Sampdorie, najslabši pa so bili igralci Sambenedetteseja. Zmagovalca pokala C in D lige sta Reggiana oziroma Legnano. srčnosti, redkobesednosti ali pa skromnosti. Tiziana je plezala že šest let, v alpinizmu pa je videla idealno simbiozo med duhom in telesom, med človekom in naravo ter sredstvo lastne duhovne rasti. Ni mini.o dneva, da ne bi Tiziana po kosilu ali pa zvečer po dolgem dnevu študija vadila na skalah ob začetku Napoleonske ceste. Vre in ure je vadila prečkanje, spust, čisto plezanje v skali. Niti ni toliko važno, da je bila vedno najboljša, da so jo imeli kol verjetno najboljšo evropsko alpinistko, važno je le, kako je to dosegla. Takrat, ko so na pečinah pri Prosetu vsi že trudno odnehali, je ona, če ni bila zadovoljna z vajo, še in še vadila. Če si je tistega dne zadala, da bo preplezala točno določen raztežaj, ni odnehala, preden ni dosegla namena. V tem je bila trdnost njene duhovne moči, njenega značaja, predvsem pa njene volje po življenju, ki je le imperativ po izpopolnjevanju. Ta želja je pred časom terjala tudi hujši padec prav na skalah Napoleonske ceste, kjer s j je poškodovala nižji del hrbtenice, vendar pa je to le nujni davek tiste nevarnosti, kateri gre naproti tisti, ki stremi po kateremkoli napredku. Skoraj z nežnostjo se sedaj spominjam, kako je Tiziana celo pozimi hodila na lekcije na univerzo z majčko s kratkimi rokavi, da bi si tako utrdila telo proti mrazu, ali pa kako jt Tiziana pripravljala svojo tezo iz naravoslovnih ved na univerzi a-ko rekoč na lastni koži, saj je napisala razpravo o vplivu višinske razlike na reakcijo človeka, te vplive pa je kar sama preizkusila pri plezanju. Svojo drugo in najhujšo smrt pa bo doživela Tiziana sedaj, ko se bodo po časopisih, v barih, v vsakdanjih pogovorih oglasili moralisti in lažni filozofi, ki bodo s svojim glasom, navajenim na gotovost lastnega jaza, trdili, da je pač Tiziana našla, le kar je iskala, da so tisti, ki rinejo na stene čisto enostavni norci, sociologi in psihologi bodo v njeni preteklosti iskali razleg za njeno «neu-ravnovešenost», najbolj prizanesljivi pa bodo rekli le, da je škoda njene mladosti. Ti moralisti, ki govorijo v varnosti srnjega domačega zatočišča, kjer je vse postavljeno v točno določen red, niso nikdar občutili, kar je ona O gorah občutila, predvsem pa ni-red, niso nikdar občutili, kar je ona v gorah iskala. Ti lažni poeti človekovega dostojanstva naj vedo, da brez drznosti ni napredka, da so se za druge žrtvovali le srčni ljudje, da bi tudi ostale povzdignili iz moralne revščine. Mnogi so svoje tveganje plačali z nerazumevanjem, s trpljenjem ali pa celo s smrtjo, fci je bila njihov zadnji in najvišji dar ljudem. Za slabiče, ki bodo njeno smrt komentirali kot logično posledico nelogičnega življenja, mi ni žal, žal pa mi je za tiste, ki njene žrtve ne bodo razumeli. Predvsem pa se bodo lažni filozofi oprli na dejstvo, da je umrla *po neumnosti» in s tako tezo podkrepili svoje trditve. Res je bila njena smrt nepotrebna, v svoji dinamiki skoraj neverjetna, saj je Tiziana omahnila v globino na zadnjem. raztežaju, ko je bil cilj že na dlani, :::verjeten pa je predvsem način kako je omahnila. Ko se je Tiziana namreč spuščala po dvojni vrvi, se je verjetno odpel vozel na vrvici, ki je bila privezana na skalo in na katero so nato ovili nosilno vrv, po kateri se je plezalka spuščala. Fatalnost? Naključje? Trud-nost? Trenutna nepazljivost soplezalca? Veselje pred zmago? To sedaj ni niti več važno, o smrti »po neumnosti* pa res nimajo pravice moralizirati tisti, ki niti ne živijo, temveč vlečejo svojo eksistenco iz dneva v dan po načelu najmanjšega napora, saj je smrt le sklepni akt življenja, Tiziana pa je svoje, sicer kratko življenje, res živela. Tega ji ne bo mogel oporekati nihče. Nekateri bodo spet pravili, da je škoda njene mladosti, njenih 26 let. Res jih je škoda, še bi lahko plezala, živela, se veselila, zakaj ne, tudi trpela, iskala svojo resnico. Umrla je prezgodaj, vendar pa je v svojem življenju dosegla to, kar ne bi marsikdo v devetih življenjih dosegel: neomejeno spoštovanje s strani tistih, ki so jo poznali, zaradi njene osebnosti, njene doslednosti in neupogljivega značaja. Kdo se lahko s temi vrlinami danes pohvali? Njena pot žrtev in iskanja 'je bila pravilna, prav zaradi tena pa je res ne bomp mogli pozabiti. ■ ] ■ DUŠAN JELINČIČ Emil Frelih ČAR INDIJSKEGA JUGA (potopis) ________J Ij .^tvimo mimo palmovih gajev po lepi rodovitni po-ltraiini; vrste se hišice, nasadi, ljudje in živali, cerkve, ^unistične zastave in zvezde, ista očarljiva podoba, ki ^ vsepovsod spremlja v Kerali. Tropskega bilja nagosto Jiv'Kta P°kra.iina se razteza ob mnogih jezerih in za-p !h' ki segajo prav do naselij in nasadov 'kokosovih ri.ltn in banan. Vmes se svetlikajo zelene ploskve mladih ŽerV‘h po]i in odsevajo v zlatem rumenilu strnišča po-lk riževih in pšeničnih polj. Napisana tabla ob cesti opozori, da se bližamo indu-1^‘lskemu središču Kottayamu, kjer predelujejo kavču-v s°k, iz katerega proizvajajo gumijaste izdelke, kr povsod doslej, se tudi tukaj vrste ob cesti s slamo hi lesene kočice in zidane hišice, vile in bungalovi, hiih *n visoka gospodarska in trgovska poslopja in ob tki številne lepo zgrajene katoliške cerkve, šole in baški 6- z navzgor zavihnjenimi opečno rdečimi kitaj-^ 111' strehami, da kar težko dojameš ali se nahajaš v esta ali v vaseh. po mestnih ulicah Kottayama je živahno. Kot je na- vada v tropih, se manjša trgovska in obrtniška dejavnost odvija kar na ulicah. Zlasti vzbujajo našo pozornost krojači, ki na velikih šivalnih strojih šivajo obleke kar na pločnikih. Nasploh je Kottayam dinamično mesto presvetljenega gospodarstva, poljedeljstva in trgovine in seve živahnega delovanja katoliških misionarjev. Na vsakem koraku priča o tem vrsta starih in novejših cerkva, med njimi tudi častitljiva sirijska cerkev. Najzanimivejša krščanska sekta, ki jo je najti v 'rnč tukajšnjih krajih, je brez dvoma sirijska. Tu obstaja že od leta 190 po našem štetju, ko je neki odposlanec iz Aleksandrije odkril, da imajo kopijo evangelija svetega Mateja v hebrejščini. Sirijski katoliki so bili veliko presenečenje za portugalske misionarje, ki so spremljali Vasca da Gamo v te kraje. Svojevrstni verniki so jim pripovedovali, da še nikoli niso slišali o papežu, kar jim je oteževalo življenje pod Portugalci. Njihovi zapleti so bili v prid Hindujcem in po Portugalcih priznavajočim katoličanom, kot tudi Židom, ki v Kerali tekom dva tisoč let niso utrpeli nikakršnih sprememb. V Kerali je na dlani progresivnost komunistične oblasti, ki je uvedla velike spremembe v strukturo družbenega in gospodarskega življenja, ne da bi pri tem zanemarila svoboščine religioznega življenja. Med drugim je izvedla reformo razdelitve zemlje tistim, ki jo obdelujejo, pripravila in uveljavila moderen šolski zakon, ki zavezuje k pouku in izobraževanju vse šoloobvezne otroke. Nadalje so oblasti podvzele ukrepe v korist revni n ribičem in poljedelcem, in kar je najvažnejše za tako velik industrijski kraj, prepovedali so odpust delavcev iz tovarn in podjetij. Vsi ti socialni ukrepi so doprinesli občutek sproščenosti marljivih in dobro oblečenih ljudi. Med njimi ni opaziti sestradanih in suhljatih otrok, starcev in stark, ne tiste grozljive večinske podobe prenaseljene Indije, ki žalostno slika revščino in zaostalost, ki jo je srečati v nekaterih drugih lokalnih državah. In kar je še najbolj presenetljivo za naše pojmovanje, nihče tod ne prikriva, da je ta humana progresivnost plod družnega prizadevanja strpnosti cerkvenih oblasti in komunistične vlade. Z zgodovinskega stališča Indije je za vsakogar pravo presenečenje ko ga privede do spoznanja, da Kerala kot takšna, kljub razburljivi zgodovini in cvetoči kulturi, sploh nima državniške preteklosti. Na tem bogatem področju je vzniknilo in propadlo nešteto malih državic vse tja do 18. stoletja. Brezizgledna bi bila naloga razvozljati nizanja naseljevanja tujcev, ki so si prisvajali to bogato deželo in jo skušali spojiti v nekakšno državniško celoto. Po porazu kolonialistov je bila vse do leta 1956, ko je Kerala postala najmlajša država Indije, le ozek predel mala-barske obale države Madras. In vendar je njen ljudski kaleidoskop neverjetno kozmopolitski v svojem več tisočletnem izvoru kot ostanek sveta med Vzhodom in Zahodom, ki so ga tujci osvajali z morja in po kopnem čez gorske prelaze zahodnih obronkov Ghatov. Gorati predel Kerale Čarobni malabarski obali, ki nam je nekaj dni nudila nepozabno gostoljubje in prijetno doživljanje, smo morali obrniti hrbet. Pokrajina se je lahko spreminjala ko se je avtobus vzpenjal v strmino proti vzhodu. Odpirala se nam je nova stran knjige o Kerali: ena najbolj romantičnih poti v notranjem predelu džungelskega sveta z lovišči divjadi in razsežnimi farmami dragocenih poljedelskih tropskih kultur. Skozi krošnje srebrno-sivih debel kavčukovih dreves so se poigravali sončni žarki. S svetlorumenimi prameni so tipali po zarezah drevesne skorje kjer se je v pričvrščene posodice odcejalo belo kavčukovo mleko. Ogromni gozdovi kavčukovih nasadov se dvigajo po lahnih gričevnatih vzpetinah. Presenečajo s smotrnostjo posejanih dreves, ki se kot v ravnih drevoredih zgubljajo v daljavi. Kokosove palme, lepe in vitke spremljevalke naših nižinskih popotovanj, se vse bolj odmikajo drugim tropskim in subtropskim palmam. Biologi bi jih našteli okoli tisoč vrst. Med njimi je domačinom najbolj poznana Areca catechu, katere semena so betelovi orehi. Oviti v zelene liste bilke Piper betle in z dodatkom apna in drugih primesi, so priljubljeno sredstvo za žvečenje v vseh krajih Azije. Tu se tudi palmyra palme; z dvovrstnimi razperjenimi listi v obliki pahljač, znanke iz Bombaya in severnih krajev Indije, vse bolj pojavljajo na teh pobočjih. Ko dosežemo določeno vzpetino, se očem odpre neizmerno morje gozdov, ki se raztezajo na tisoč petsto metrov visokih valovitih planotah vse do nad dvatisoč-metrskih grebenov. Kar verjeti ne morem, da smo v gorskem svetu. Čeprav se po flori razlikuje od naših gora, me vendarle navda ia veselje, da se po tolikih dneh potovanja v obmorskem nižinskem svetu nahajam med hribi. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl 6. PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica. Ul. 24 Magglo 1 — Tel. 83 3 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnoprel plačana celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revi|a «DAN». V SFRJ številka 3,00 din, ob nedeljah 3,50 din. za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 55.00. letno 550,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» DZS • blUUU L|uol|un0. Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (Sir 1 st., vlš 43 nun) 18.800 lir Finančni 700, legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi Iz dežele Furlanije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dez« v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 28. julija 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in liska :H Član italijanske zveze časopisnih |H ZTT Trst založnikov FIEG TISKOVNA KONFERENCA V PALAČI RAGGI Rezultati preiskave parlamentarne komisije o katastrofi v Sevesu Komisija je podala zaskrbljujoče podatke o posledicah, ki jih je povzročil strupeni oblak RIM — Bruno Orsini, predsednik parlamentarne komisije, ki preiskuje vzroke katastrofe v Sevesu, kjer je 10. julija 1976 ušel iz tovarne ICMESA oblak izredno strupenega dioksina, je imel tiskovno konferenco v palači Raggi, kjer je podal zaključke, do katerih je prišla komisija po enoletni preiskavi. Med prisotne so razdelili obsežen dokument s prilogo, v katerem je obnovljeno celotno delovanje komisije v iskanju krivcev katastrofe. Dokument obravnava tudi pereče probleme varnosti na delovnem mestu in nevarnost, ki jo predstavlja industrijska proizvodnja strupenih snovi. Nadalje so v listinah podrobno opisane tehnične okoliščine, zaradi katerih je prišlo do sprostitve oblaka strupene kemične snovi, govor pa je tudi o posledicah dioksina na zdravstveno stanje prebivalstva ter o zastrupitvi ceiotnega področja Sevesa. Komisija je potrdila odgovornost tovarne ICMESA in izrazila nekatere pomisleke glede delovanja javne uprave. Tovarna je poleg dioksina proizvajala vsaj 32 kemičnih snovi, ki bi jih lahko označili kot nevarne. Vodstvo tovarne je prav dobro vedelo za nevarne posledice take proizvodnje, medtem, ko drugi o tem niso bili obveščeni. Med drugim so bili izraženi pomisleki na milansko pokrajinsko upravo, pokrajinski inšpektorat za delo in poveljstvo gasilcev, ki niso ukrepali tako, kot so zahtevale okoliščine. Komisija je ugotovila, da so odgovorni tovarne šele po 27 urah obvestili javnost o nesreči, potem ko je strupeni oblak ušel iz tovarne. Niti potem, ko so bili organi javne varnosti o tem obveščeni, ni vodstvo tovarne javilo, da je strupeni plin, ki je ušel iz tovarne, dioksin, čeprav je med vsemi poznanimi najbolj strupena kemična sestavina. Že pred 10. julijem 1976, ko je prišlo do nesreče so zabeležili 800 primerov zastrupitve v 14 tovarnah v raznih krajih Italije in lahko resnost teh nesreč primerjamo s tisto v Sevesu. Ugotovljeno je bilo, da obsega zastrupljena površina 1.807 hektarjev. Na tej površini je šest občin, ki so: Barlassina, Meda, Se-veso, Česano, Desio in Bovisio. Rezultati preiskave so pokazali, da zemlja ne bo smela biti obdelovana vse dotlej, dokler ne bodo izginili vsi znaki zastrupitve. Kako je bilo prizadeto tamkajšnje kmetijstvo, dokazuje podatek, da so kmetje izgubili 95 odstotkov živine za zakol. Najhuje je bil seveda prizadet človek sam, saj so posledice dioksina po dveh letih še hude. Število splavov se je od 33 prifnerov v letu 1976 zmanjšalo na 12 v letu 1977, število telesnih hib se je do leta 1977 povečalo na 38 primerov. Ni bilo pa opaženo povečanje števila primerov raka. Komisija je na tiskovni konferenci izjavila, da znaša škoda, ki jo je povzročil strupeni oblak, 27 milijard Prhpovujtp zn DinSK« MATKO lir, vendar se bodo stroški za nadaljnjo bonifikacijo seveškega okraja povečali na več kot 121 milijard lir. (ic) Teroristični napad na sedež občine COMO — Oboroženi komandos treh pripadnikov «squadre armate proletark* je včeraj zjutraj vdrl na sedež občinske uprave v kraju Montano Lucino blizu Coma. Zavezali' so tri občinske uslužbence, na zidovih napisali »proletarska« gesla, pobrali številne dokumente in občinske žige ter ukradli 300 tisoč lir, niso se pa dotaknili plač uslužbencev. Preden so zapustili poslopje, so v neko sobo zagnali zažigalno steklenico, ki pa je povzročila minimalno škodo: nekaj saj in razbito šipo. Policijske cestne zapore niso obrodile nobenega uspeha, preiskovalci niso niti še odkrili avta simca 1000, s katerim naj bi po pričevanju očividcev teroristi zbežali. Zaključena pogajanja za izpustitev Gianluea Loecija CAGLIARI — Pogajanja za izpustitev 7-letnega Gianluea Loecija so prešla v zaključno, najbolj dramatično fazo. Njegov oče je v tisku dal znak ugrabiteljem, da pristane na plačilo. Vsekakor je do odločitve prišlo bržkone, ker so ugrabitelji zagrozili staršem, da bodo otroka ubili, ali pa, ker je zdravstveno stanje malega, ki je že 33 dni v rokah kriminalcev, zaskrbljujoče. Medtem se je oglasilo tudi sardinsko in sicilsko podzemlje, ki grozi ugrabiteljem, da se bo maščevalo, če otroka takoj ne izpustijo. V primitivni pastirski družbi je ugrabitev odraslega sprejemljiva, žensk in o-trok pa se kriminalec ne sme dotakniti, saj s tem krši nenapisane norme in si nakoplje sovraštvo vseh »častitljivih* kriminalcev. Po rojstvu «otroka iz epruvete PO ŠTEVILNIH UBOJIH ARABSKIH OSEBNOSTI Britanske oblasti izgnale enajst iraških državljanov i'Y T ( - .; j . . , ' , Aretirali pa so dve osebi, ki sta obtoženi umora bivšega predsednika iraške vlade MiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiuiiiHitiiniiiiim OD PRIHODNJEGA TEDNA PARLAMENT NA POČITNICAH Včeruj v poslanski zbornici zučetek ruzpruve o amnestiji Nobenih bistvenih sprememb pri porazdelitvi predsedstev stalnih parlamentarnih komisij RIM V sredo, 2. avgusta se bodo tudi v poslanski zbornici začele počitnice. Tako so sklenili včeraj na seji predsednikov poslanskih skupin, ki so se sestali pri Ingrau. Določili so tudi dnevni red zasedanja poslanske zbornice v prihodnjih dneh. Včeraj je poslanska zbornica začela z razpravo o zakonskem osnutku o amnestiji. Govorili so fašist Alrhirante, radikalec Pannella, liberalec Costa, socialdemokrat Reggiani ter pripadnik Lotta Continua Pinto'. Zbornica je pred tem zavrnila zahtevo liberalcev. da bi začasno prekinili razpravo o tem ukrepu. Z obravnavo tega vprašanja bodo nadaljevali danes popoldne. Zjutraj je poslanska zbornica obnovila predsedstva 14 stalnih parlamentarnih komisij. Edini spremembi zadevata izvolitev socialista Vittorellija za predsednika obrambne komisije namesto socialista Ac-cameja ter izvolitev demokristjana Urša za predsednika komisije za zdravstvo namesto Marie Elette Martini, prav tako demokristjanke. ki je bila izvoljena za podpredsednico poslanske zbornice. Predsedstva vseh drugih komisij so ostala nespremenjena. Tako ostane Nilde Jotti (KPI), predsednica komisije za ustavne zadeve, Mammi (PRI) notranjepolitične komisije, Misasi (KD) pravosodne komisije. La Log-gia (KD) komisije za proračun, Da-lema (KPI) za finance in zaklad, Di Giesi (PSDI) za javno šolstvo, Peggio (KPI) za javna dela, Liber-tini (KPI) za prevoze, Bortolani (KD) za kmetijstvo, Fortuna (PSI) za industrijo in Balardini (PSI) za delo. ObMvffi šo tiltli predsedstva senatnih komisij, pri čemer ni zabeležiti nobene spremembe. KD ima Senat je včeraj odobril vladni zakonski osnutek, ki zadeva podelitev 210 milijard, lir za nujne in neodložljive posege na letališčih. (if) • Sadat zaostril SNatiiUemnie s J. Strani). , * V odločil ustanoviti lastno stranko. Kot vodja določenega političnega gi- pet predsednikov: Muimura (ustav-1 ^anjs **■) *?* se 'z0?n'- nadzorne zadeve), Segnana (finance in s _u osebnosti, kakor sta npr. jred-zaklad), Tanga (javna dela), De Cocci (industrija) ter Cengarle (de- sednik vlade Salem in predsednik ljudske skupščine (parlamenta) Malo). KPI ima dve predsedstvi in re.i. ki la|)ko računata na trdno sicer komisije za proračun (Cola- zaslombo javnosti, če ji postrožeta ianni) in komisije za poljedeljstvo \ natančnim političnim programom. (Macaluso). Predsednik komisije za Kadat si lahko zagotovi oporo l.jud-zdravst.vo je levi neodvisnež Ossi-1 s^va v svojih prizadevanjih za po-cini. PSI ima predsedstvo komisije miritev z Izraelom le preko referen za pravosodje (Viviani) in za zunanje zadele (Viglianesi). PSDI in PRI imata po eno predsedstvo in sicer socialdemokrati v komisiji za obrambo, kjer je predsednik Schie-troma, republikanci pa v komisiji za javno šolstvo, kjer je predsednik Spadolini. V porazdelitvi predsedstev ni prišlo do sprememb, ker so bile stranke mnenja, da ne kaže rušiti ravnovesja, ki so ga dosegli pred dvema letoma. ••IMtIlinilllllMIinilllllllllllfIMMIIIIIIItllllllMIIIIUIIIItllMIIIIIIIIlUlMIIIIIIMIIIIIIIIIIIMIIIHIIUIIIMIIMIIIIIIIIiniMHmnffllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIHItHIIIIflltlllfl Množica čaka na «airbus» mmmmmmnMM ■ m t— Hf #*** - - — % vJmmm * BP duma; ker pa ga, iz psiholoških razlogov noče oklicati, sc je opredelil za novo stranko. V kairskih, vladnih krogih so medtem nepovoljno komentirali «Begi-novo vmešavanje v notranje zadeve Libanona*. Izraelski državnik je namreč v gori omenjenem televizijskem intervjuju apeliral »na države svobodnega sveta* in zlasti na Francijo kot «večstoletno varuhinjo krščanskega sveta*, naj priskočijo na pomoč libanonskim kristjanom, ki da jih hočejo Sirci uničiti. Mislil je seveda na sirske «zelene čelade* v Bejrutu, ki so te dni obstreljevale krščanskokonservativne falang\stič-ne in liberalne postojanke v vzhodnem predmestju. Beginova poteza je naletela na ogorčen odmev v libanonskem levičarskem in neodvisnem tisku, ki dolži Izrael, da hoče še stopnjevati napetost v tej nesrečni deželi. Sicer pa ne gre- pozabiti, cla je nekaj dni' po začetku sirskih topniških napadov na desničarske položaje preletelo mesto več izraelskih reaktivcev: očitno je bilo to svarilo Damasku. Včeraj je bilo sicer delno zatišje, vendar bo izhod iz hude krize mogoč šele, ko bo vlada sposobna zagotoviti takšne varnostne ukrepe, ki bi zadovoljili tako krščansko desnico kot muslimansko levico. Dejstvo je, da prihajajo provokacije iz, vrst falangistov in nacionalne liberalne stranke, ki streljajo na slehernega sirskega vojaka ter tako povzročajo reakcijo »zelenih čelad*. Gre za premetno strategijo, katere rezultat naj bi bil ne le politični, marveč tudi ozemeljski razkol države, seveda po neizogibni državljanski vojni, (dg) OLDHAM (Velika Britanija) — Le petnajst ur po rojstvu prvega otroka, ki je bil spočet v laboratoriju, izven materinega telesa, je dvesto časnikarjev oblegalo z vsiljivimi vprašanji oba znanstvenika, ki sta uresničila to revolucionarno metodo. Znanstvenika, britanski ginekolog Patrick Steptoe in fiziolog Robert Edwards zatrjujeta, da sta le pomagala ženski, da je zanosila, nasprotujeta pa »genetičnemu inženirstvu*. 30-letna Lesley Brown ni mogla zanositi zaradi zamašenih jajcevodov, zato so jajčece v laboratoriju oplodili s semenčicami njenega moža, 38-letnega Johna Browna, bristol-skega železničarja. Po nekaj dneh so v najprimernejšem obdobju meseca zarodek vsadili v maternico in po normalni nosečnosti se je v noči na sredo s pomočjo cesarskega reza rodila zdrava deklica, ki je ob rojstvu tehtala 2,6 kilograma. Primer je v Veliki Britaniji in tudi v tujini povzročil precej prahu, saj je sprožil celo vrsto verskili, političnih in zdravstvenih vprašanj, vlil pa je novega upanja tisočim žensk, ki ne morejo zanositi zaradi zamašenih jajcevodov. Uresničitelja Zatrjujeta, da nista ustvarila življenja, naravi sta le pomagala, osrečila sta par, kj kar devet let ni mogel imeti otrok. Nasprotujeta pa možnosti, da bi uporabila «nadomestno mater* za vse tiste, ki si želijo otroka, a se bojijo nosečnosti. Medtem pa se tudi druge britanske bolnišnice pripravljajo na novo metodo. Včeraj je na primer ginekološka ekipa londonske bolnišnice sv. Tomaža odvzela jajčece trid» setletni ženski, da bi ponovila uspeli iz Oldhama. V splošnem lahko re: čemo, da so zdravstveni krogi pozitivno ocenili uspeh, saj bo omogočil vsaj 40 odstotkom vseh žensk, ki ne morejo zanositi, srečo lastnega otroka. Drugačno pa je stališče cerkvenih krogov, ki se niso še popolnoma razjasnili, a vse kaže. da bodo metodo obsodili kot nekaj, kar ruši Zakonitosti spočetja. Prvi »otrok iz epruvete* je rezultat dolgoletnih študij in poizkusov. Vsaj petstokrat se je tehnika ponesrečila, organizem ni namreč sprejel zarodka, ki ga je smatral, kot tujek. Vse kaže, da sta znanstvenika prebrodila to težavo, nista pa hotela potrditi ali zanikati, ali lahko v kratkem pričakujemo rojstvo novih «o-trok iz epruvete*, (voc) Na sliki (telefoto ANSA - UPI) naslovna stran dnevnika Daily Mail s sliko zakoncev Brown. LONDON — Britanska policija je uradno potrdila, da so aretirali dva iraška državljana, ki sta obtožena umora bivšega predsednika iraške vlade Abdela Razaka al Nayefa, zunanje ministrstvo pa je ukazalo izgon 11 iraških državljanov v zvezi z ojačeno teroristično dejavnostjo na britanskih tleh proti arabskim osebnostim in ustanovam. Aretiranca sta Sr.adi Abdul Rahman al Shukri, ki so ga prijeli na letališču ,v Heathrowu, ko je poskušal po umoru zapustiti Veliko Britanijo, in Salem Ahmed Hasan, ki je pred hotelom Intercontinental streljal na bivšega predsednika i-raške vlade, ki ga je sedanji bagdadski režim obsodil v odsotnosti na smrt zaradi protiiraškega delovanja. Dnevnik libanonske levice «As Safir*, ki izhaja v Bejrutu, je na prvi strani včerajšnje številke s poudarkom navedel vest o londonskih aretacijah, za Shukrija pa je navedel drugo ime, in sicer: Sadoun Shaker, načelnik iraške tajne poli- NA AVTOCESTI PRI FR0S1N0NU OSEM LJUDTMRTVIH V PROMETNI NESREČI Tovornjak zavozil s cestišča in trčil v avtomobile, ki so vozili v nasprotno smer FROSINONE — Na avtocesti sonca Rim-Neapelj v bližini odcepa za Frosinone se je včeraj popoldne prijetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubilo življenje osem ljudi. Nesrečo je povzročil tovornjak s prikolico z evidenčno tablico iz Siene, ki je iz še nepojasnjenih vzrokov zavozil s cestišča in čelno trčil v štiri avtomobile, ki so vozili v nasprotno smer. Trčenje je bilo tdltb" .strahovito, saj je težki tovornjak dobesedno zmečkal avtomobile, tako da so se morali rimski gasilci' s pomočjo žerjava in varilnega aparata več ur truditi, da so iz razbitin avtomobilov potegnili trupla nesrečnih potnikov. Šest ljudi ie bilo v nesreči na mestu mrtvih, dva pa sta podlegla poškodbam v bolnišnici v Colaferru. šofer tovornjaka pa je utrpel le manjše poškodbe, tako da ga niso sploh sprejeli v bolnišnico. tst) MILAN — Že drugič v teku dveh mesecev so neznanci zanetili požar v restavraciji, znani po svojem sladoledu in ekzotičnem sadju. Restavracija je last Lucia Viela. Prejšnjo noč so neznanci polili notranjost z bencinom in prižgali, tako, da je ogenj, predeh so lahko posegli gasilci, popolnoma uničil restavracijo. Zelo verjetno je, da je dejanje maščevanje mafije Lastnik Lucio Viel je izjavil, da znaša škoda približno 15 milijonov lir. Južnotirolski strelci grozijo BOČEN — «Proti naši volji so nas zmagoslavne velesile vključile v državo, ki ni še zrela za Evropo!* To je le eno lzitifed tolikih gesel, ki so jih južnotirolski «ščhutzen» izrekli na račun Italije ob slavnostni ustanovitvi novega oddelka strelčev v neki vasi pri Meranu. Najbolj priljubljena tema številnih govornikov pa je bila «rdeča nevarnost*, ki prodira z juga in okop južnotirolskih strelcev, ki se ji morajo zoperstaviti. Še več, namestnik poveljnika južnotirolskih strelcev Georg Pircher Hof-mann je po pisanju dnevnika Dolomiten izjavil, da če bo potrebno, bodo strelci šli do Salornskih vrat (soteska med bocensko in tridentinsko pokrajino), da preprečijo »rdečim oblakom z juga vstop na tirolska tla.* cije, k; je eden izmed stebrov h?S' dadskega režima, član deželneg '. P°" veljstva stranke Baas in član revolucionarnega sveta. Glasnik Scotland Yarda ni vesti potrdil, pripomnil pa je, da policij* ( natančno oreverja možnost, da o' bila Shukri in Shaker ena in ista o-seba. Izgon iraških državljanov je, rečeno, posledica številnih atentatu'' proti arabskim osebnostim. Pol®» že omenjenega umora generala Naio" fa 9. julija, je januarja neznanec ubil predstavnika PLO v Veliki Bd' taniji Saida Hammanija. Decembr® lani pa sta bila ubita v eksplozh1 plekenskega stroja dva uslužben®* sirskega veleposlaništva. Julija B”! je bil umorjen egiptovski poslov"1 človek in Sadatov prijatelj Ali SM' fik Safuat, tri mesece prej pa neznanci ubili bivšega predsednic® severnojemenske vlade Alija ja, njegovo ženo in uslužbenca se-vernojemenskega veleposlan ištva-Tudi nenadna sprememba kraja lZ' raelsko-egiptovsko-ameriške konte renče, ki je bila v utrjenem gra’ du Leeds, naj bi bila le posledic* bojazni pred terorističnimi atent*11 v Londonu, še več, britanska tajn* služba je imela celo dokaze, da načrtuje atentat /.bou Nidal; tragično znani arabski terorist, ki ima svo) generalni štab nedaleč od Bagdad*- Iraška vlada je v odgovor na britanski ukrep izgnala 10 uslužbence* britanskega veleposlaništva v B*l' dadu, iraška uradna tiskovna ag**' cija pa je medtem navedla funkcije izgnanih Iračanov, ki naj bi bili kof' z.ul v Londonu, vojaški, trgovski 10 kulturni ataše, funkcionar velepo" slaništva, dve osebi, ki sta trenutno v tujini in štirje, ki niso dip*0-mati. Britansko zunanje ministrstvo pa je samo sporočilo, da jih je Pv diplomatov, ostali pa so uslužbenk raznih iraških družb v Veliki Bi-1' taniji. Glede «nedolžnosti» in neosnov*" nih obtožb je v svoji noti «foreig" Office* samo izjavil, da je bil ukrep o izgonu nujno potreben- ne s*1”® zaradi ojačene teroristične dejavn*' sti, temveč tudi zaradi navzočnosa številnih, znanih častnikov iraške obveščevalne službe v Londonu, ri Britance ni bi1 - druge izbire, 110 da se te osebe lepo vrnejo v doi"0-vino. (voc) OTTAWA — Britanska kraljica Elizabeta je prispela v spremstvu nekaterih članov svoje družine v Novo Fundlindijo. V Kanadi bo o-stala dvanajst dni in bo med drugim otvorila igre Commonwea!tha v Edmontonu. Dominikanska skupščina potrdila izvolitev Guzmana za predsednika SANTO DOMINGO - Ljudsk* skupščina Dominikanske republik® je uradno proglasila Antonia GuZ' mana za predsednika republike, J®' coba Maljuto pa za podpredsednik*-Njun mandat bo trajal štiri lta*' Guzman je star 69 let in je z®10 bogat veleposestnik. Zagotovil J®’ da ne bo preganjal svojih polit,c' nih nasprotnikov in da v dominika*' skih zaporih ne bo političnih Jet' nikov. Novemu predsedniku1 so oborožene sile zagotovile podporo. General Palombi novi podpoveljnik karabinjerjev RIM — Včeraj zjutraj je bila v Rimu slovesnost, na kateri so u !• radno umestili novega podpoveljni-1 ka karabinjerjev. Edoardo Palom-, bi, ki se je rodil v Vidmu leta j 1916, bo nadomestil dosedanjega podpoveljnika generala Ferraro, ki o-stane na razpolago poveljstvu za posebne naloge. Slovesnosti so se udeležili mnogi generali in višji častniki, med katerimi je bil tudi poveljnik karabinjerjev general Cor-sini, ki je na kratko orisal vojašKo kariero dosedanjega podpoveljnika Ferrare. LONDON — Množica Angležev, med katerimi je največ mladih, se v zadnjem času vse več navdušuje za letalske polete čez ocean. La-i stnik neke letalske družbe, Freddie j Laker, namreč redno prireja poseb-j ne čarterske polete London - Nevv1 York imenovane »airbus* po zelo nizki ceni. Možu, ki je očitno zadel v črno, uspe na dan napolniti kar dve letali. Na sliki (telefoto ANSA-UPI) množica ljudi čaka na vozovnice. Osem sindikalistov obsojenih v Tuniziji rUNIS — Tunizijsko sodišče je sodilo pet sindikalistov na dve i zapora, druge tri na pogojno porno kazen, štiri pa je oprostilo, -e za posledice neredov, do kate-i je prišlo v Tuniziji konec letoš-:ga januarja. ...........iiii,iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMittiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiumiiiiMiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiuiuiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiHiiiiin Kdo je v resnici naročil umor Luthra Kinga ? Bivši trgovec trdi, da mu je skupina bogatih podjetnikov ponudila za izvršitev umora visoko vsoto denarja NEW YORK — Ali je res James Earl Ray, domnčvni morilec črnskega voditelja ' rtina Luthra Kinga, sam organiziral umor ali pa ga je izvršil po naročilu skupine bogatih podjetnikov iz Missourija? S tem vprašanjem se že nekaj dni ukvarja posebna komisija ameriškega kongresa, ki ima nalogo osvetliti vse okoliščine o umoru v Memphisu leta 1968 in ki je ponovno pričela z delom po zanimive i intervjuju, ki ga je dal neki ! vši trgovec dnevniku «New York Times*. 46-letni bivši trgovec z avtomobili, Russel Byers, je namreč v in-tervjuju izjavil, da mu je leta 1967 skupina petičnih podjetnikov iz Missourija ponudila 50 tisoč dolarjev za izvršitev umora Kinga. Byers je to ponudbo zavrnil kljub ostremu pritisku podjetnikov, katerih imen pa noče povedati. Zanimiv,- okoliščina pa je, da je policija kmalu nato aretirala Byersovega svaka Johna Špico zaradi navadnega zločina; slonjega je nato sodišče spoznalo za krivega in ga obsodilo na visoko zaporno kazen. V ječi naj bi se nato Špica družil z domnevnim morilcem Martina Luthra Kinga, Rayem, ki jet akrat s-1:1 v zaporu zaradi manjšega prekrška. To je tudi le naključna okoliščina, kljub temu pa bo komisija v prihodnjih dneh ponovno zaslišala Špico, James Earl Ray, ki ga je sodišče spoznalo za morilca črnskega voditelja, je bi) obsojen na 99 let zapora, saj si je prevzel izključno sam odgovornost za zločin, čeprav je malo verjetno, da ga je sam tudi organiziral. Mnogi so namreč takoj po umoru bili mnenja, da je Ray le plačanec, ki je ubil črnskega voditelja po naročilu. Byersove izjave pa vsekakor dokazujejo, da so tudi petični podjetniki nameravali ubiti Kinga, nekateri časopisi pa so pred časom dokazali, -da je bila pri zlo- činu vpletena tudi ameriška mafija. Predsednik kongresne komisije, ki ima nalogo razčistiti ozadje umora, je takoj po intervjuju, ki ga je objavil «New York Times*, izjavil, da bo ponovno zaslišal Raya in policiste, ki so vodili preiskavo o u-moru črnskega voditelja. Zanimivo je, da ista komisija že več let preiskuje ozadje' umora predsednika Kennedyja in predvsem, vprašanje, ali je domnevni morilec Lee Osvald streljal po naročilu ali pa ne. Ob tem vprašanju se je takrat razvnelo mnogo polemik in hipotez, prave resnice o umoru pa niso po 16 letih še ugotovili, (st) BANCO Dl ROMA POSLOVALNICA V TRSTL sporoča, da njena AGENCIJA B Si posluje v obnovljenih prostorih na Trgu Stare mitnice 6 - Tel. 790639 sUfc BANCO Dl ROMA Od 1880 v službi gospodarstva države