Št. 287 (16.324) leto LIV.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v vobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka.
3 edini tiskani partizanski DNEVNIK v za-
..'A>
" * / čtb. *<r<
750w
. y r3i. 0407786300________
■A. 0481533382 ^2 731190
■ SNA PLAČANA V GOTOVtfl
PETEK, 4. DECEMBRA 1998
Desnica
med
starim
mnovim
Sandor Tence
p
rimi 8 sPl°šna ocena skih avdicij o zaščit-CeIU Zakonu je pozitivna, u.f?rav nas izkušnje ^1|0> da bo treba politic-bri.Vo|i° za njegovo odo-r . ey Presoditi po konk-bj./11*1 dejanjih. Prava ^ a za pravično zaščito . Verjetno komaj začenja Se bo odvijala v parla-Qentu, kjer se, kot dobro sika'°’	z8°di mar-
slhai- avdici)ah smo
■	*m marsikatere stare *iove stvari. Novost je
, ®dvomno tudi ta, da do-lloeii del desnice načel-vec ne naSprotuje
■	^iti manjšine in da eda nanjo z bolj nor-
aalnimi (ali realistični-) očmi, kot v preteklo-ll ' ^*re za pomembne po-^ j'ne premike, ki jih bo eba tudi v tem primeru ^soditi v vsakdanji ^aksi. Poslanec NZ Ro-rto Menia je spreten opagandist, ki se sko-
onl u.ža*i’ Ce 8a kdo lienja kot fašista, sam
sk ®^atere dane sloven-knt . ^e8acije označuje a » litovce. Taki in po-
doW izbruhi potrjujejo w J.:<irio nemoč, s katero . eoia in njemu podobni si v ^2 pa morda res , irtislijo kot on) ^ovijajo hitre spremem-^ v tukajšnjem prostora aa mednarodni sceni, sn'aŽe’ da določena de-1Ca brez stalnega skli-vanja na preteklost ni-a nobenih resnih argu-,entov za današnji in Za jutrišnji dan. To dni VCeraj zaviralo in n °ma še danes zavira s rinalno demokratično “^nje na Tržaškem; n ar* Pa se tudi na tem rocju premikajo, če-vir bdo treba zgodo-, 0 ločiti od politike, „ , tukaj pri nas ni ved-110 Jfhka zadeva, nr *	ki jih glede
v p.eklih dogajanj zlasti lccolu zagovarja taj-"lk. tržaških levih de-”okratov Stelio Spada-lUn “.tajajo različna enja in nasprotujoče z v®6- Glede zaščitnega Dr «na Pa se nam zdi res c . ano Spadarovo pre-^1 Pogosto sklicevanje 'p, razmere na Južnem Cj. ,l skem. kjer je situa-la Popolnoma različna 1 ®aSe’ kar je tukajšnja lca vedno dosledno a8ovarjala. Tajnik LD taV“rr 0 kvarni logiki Zdajšnjih »ločenih sp 1®*’ Pozablja pa, da Tiri?1® tudi na Južnem , niškem spreminjajo in Ra se »celo« SVP, ki je v mu podprla vlado ssima D’Aleme, pre-
Varii0 “dpira do ust-arjalne integracije.
PRED EVROM / USKLAJENO ZNI2ANJE V ITALIJI IN PO EVROPI
Uradna obrestna mera zdaj samo še 3,5-odstotna
RIM - Banka Italije je včeraj znižala uradno obrestno mero za pol točke, in sicer s 4 na 3, 5 odstotka. Podobno so ukrepale tudi druge osrednje banke držav, ki sodelujejo pri sistemu skupne evropske valute. Ko bo 1. januarja 1999 evro uradno zaživel, bo uradna obresta mera nove valute 3-odstotna, in to za dalj časa, kot napoveduje vplivni predsednik nemške Bundesbanke Tietmeyer. Italija, ki skupaj z Dansko še ni dosegla te meje, se bo lahko prilagodila v prihodnjih tednih do novega leta ali pa z vmesno etapo pri 3, 3 odstotka.
Vsekakor je včerajšnji sklep Banke Italije pomemben dosežek italijanske monetarne pohtike, ki je bil do pred nekaj leti nepojmljiv, kot si je bilo težko zamišljati nizko inflacijsko stopnjo. Obrestno mero 3, 5 odstotka je Italija poznala samo v 60-ih letih, za časa t.i. gospodarskega čudeža. V naslednjih desetletjih je uradna obresta mera dosegla skoraj 20 odstotkov.
Včerajšnji sklep je sad dogovora med guvernerji posameznih emisijskih zavodov skupaj z vrhom Centralne evropske banke na frankfurtskem srečanju in predstavlja pomemben korak pri gospodarskem in finančnem utrjevanju posameznih gospodarskih sistemov, pa tudi v procesu uveljavljanja skupne valute in združevanja Evrope.
Na 2. strani
RIM / KONČANE AVDICIJE V ZVEZI Z ZAŠČITO SLOVENSKE MANJŠINE
Maselli optimist glede odobritve zakona v tej mandatni dobi
Včeraj so se v Rimu zvrstili predstavniki desničarskih organizacij
RIM - Z zaslišanjem predstavnikov italijanskih desničarskih organizacij so se v poslanski zbornici končale avdicije o zakonu za zaščito slovenske manjšine v Italiji. Predstavniki organizacij, ki so se javili včeraj v Rimu, načelno niso nasprotovali odobritvi zakona, vztrajali pa so pri omejevanju Masellijevega osnutka ter poudarjali, da se mora Italija samo prilagoditi evropskim normativom.
Poročevalec Maselli pa je po koncu avdicij v kratkem pogovoru dejal, da je optimist glede zakona, ki ga bodo po njegovem mnenju zagotovo odobrili, zaradi zasičenosti parlamenta pa more napovedati, kdaj naj bi do tega prišlo. Na 3. strani
Pozivi k miru na Kosovu, kjer pa orožje ne molči
OSLO, PRIŠTINA, BEOGRAD - Zunanji ministri ali njihovi namestniki 54 držav članic Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi so včeraj v Oslu končali sedmo letno zasedanje s sprejemom sklepne izjavem v kateri so poudarili, da bo nadzorna misije na Kosovu največja in najtežja misija OVSE v zgodovini. Sprte strani na Kosovu so
pozvali k prekinitvi nasilja in sodelovanju pri iskanju mirne rešitve.
Medtem ko potekajo prizadevanja za miren razplet krize, pa orožje na Kosovu ne molči. V spopadu med jugoslovansko vojsko in oboroženimi kosovskimi Albanci je bilo včeraj na jugozahodu Kosova ubitih osem kosovskih Albancev.
Na 11. strani
MANILA / V STARI SIROTIŠNICI
V plamenih umrio 23 otrok
MANILA - V silovitem požaru v stari sirot-nišnici v Manili je življenje izgubilo najmanj 2B oseb, od tega kar 23 otrok, nekateri so imeli le nekaj mesecev. Požar je preživelo 24 otrok, dva še pogrešajo. Kaže, da so bila izhodna vrata zaklenjena, a tudi gasilci so prispeli z veliko zamudo, čeprav imajo svoj sedež prav v bližini. Plameni so izbruhnili v pritličju, verjetno zaradi kratkega stika, in so se hitro razširili. V poslopju so bili bodisi zapuščeni otroci kot otroci, ki so jih v dnevnem varstvu puščale matere.
Na 20. strani
Tržaški občinski svet | odobril proračun
TRST - Tržaški občinski svet je preteklo noč brez večjih težav in hujših polemik odobril bilanco za prihodnje leto. Finančni dokument so po pričakovanjih podprli svetovalci levosredinske koalicije Oljke in Illyjeve občanske liste, proti pa sta bili desna in leva opozicija.
Pri glasovanju sta se predstavnika LpT-Forza Italia Paolo Sardos Albertini in Giulio Staffieri dokaj nepričakovano vzdržala, kar priča o precejšnjih političnih težavah v Polu svoboščin.
Na S.strani
Sosvet: pritožba NSKS glede sestave
CELOVEC - Narodni svet koroških Slovencev se bo pritožil ustavnemu sodišču proti sestavi sosveta. Po mnenju NSKS bi morali biti v sosvetu zastopani tudi štajerski Slovenci, med predstavnike strank pa bi morala biti vključena tudi Enotna lista. Vendar bodo predstavniki NSKS do odločitve ustavnega sodišča pogojno sodelovali na sejah sosveta. Kot znano, je bil za predsednika sosveta pogojno izvoljen predsednik ZSO Marijan Sturm, predsednik NSKS Nanti Olip pa je prejel dva glasa manj.
Na 4. strani
Danes važen sestanek za SlT iP
TRST - Danes popoldne bo na tržaški prefekturi srečanje za rešitev tekstilne industrije SITIP, ni pa jasno, ali se ga bo udeležil eden izmed ključnih akterjev v tej zapleteni zgodbi, in sicer predstavnik lastništva Riccardo Coffetti. Na sestanku bi morali preveriti, ali obstajajo pogoji za prodajo obrata. Prizadeti delavci pa bodo ves dan stavkali.
Na 7. strani
Posvet Informesta za bančnike
GORICA - Goriškia Informest je v sredo in včeraj v Gorici pripravil posvet za bančne strokovnjake. Sedaj imajo italijanski bančniki bolj jasno sliko o bankah v Sloveniji in kako se te pripravljajo na sodelovanje s skorajšnjim enotno delujočim sistemom v finančno združeni Evropi, gostje iz Slovenije pa so slišali, kako so se Italijani pripravili na evro.
Na 15. strani
CENTER LANZA	BAZOVICA
Drž. cesta 202	Ul. S. Kosovel 19
Križišče pri Proseku	(za cerkvijo)
Tel. 040/2528005	Tel. 040/226913
BANKA ITALIJE / URADNA OBRESTNA MERA OD 4 NA 3,5 ODSTOTKA
Znižanje za pol točke
Dogovorjena prilagoditev emisijskih bank območja skupne valute evro - Obrestna mera kot v časih »booma« v 60-ih letih - Italijanska država bo prihranila 10 tisoč milijard lir obresti
Prodijeve sanje so se že uresničile
Ko je Italija spomladi dosegla pogoje za vstop v krog evrodržav, je takratni premier Romano Prodi dejal, da sanja o hipotekarnih posojilih za družinsko stanovanje s 5-odstotno obrestno mero. Ta izjava je takrat sprožila živahno razpravo, ki se je v bančnih krogih izrodila v odprto polemiko. Banke so se postavile na obrambne pozicije, kar je bil jasen znak slabe vesti, a tudi strahu pred pospešenim odpiranjem evropskega kreditnega trga in vzporednim izgubljanjem rentnih pozicij italijanskega bančnega sistema.
Danes se zdi tisti aprilski in majski Cas že oddaljena preteklost. Od takrat se je italijanska sk-licna obrestna mera spustila za poldrugi odstotek, do konca leta pa bo padla na okrogle tri, kolikor od včeraj že znaša v ostalih državah evro kroga.
Ce je Se kdo dvomil, se je včeraj in - po usklajeni akciji enajstih centralnih bank za znižanje cene denarja - hočeš noCeS prepričal, da evro že obstaja. Da je tukaj in zdaj, in predvsem, da je njegovo učinkovanje za zasopihano Evropo blagodejno poživilo, ki ji v teh časih grozeče globalizacije regionalnih finančnih kriz ponuja trden SCit in odpira nove možnosti. Kakšne bodo te možnosti in kje se skrivajo morebitne pasti, bomo videli v prihodnjih mesecih, kajti vseh učinkov največje modernodobne monetarne operacije ne morejo predvideti niti najveCji izvedenci.
Mi, državljani nove Evrope, pa vemo, da nam se je evro začel obrestovati že veliko pred svojim uradnim rojstnim dnem in da nam že vraCa tisto, kar smo vložili v njegovo uresničevanje. Prejšnji premier Prodi pa je lahko upravičeno zadovoljen, da so se njegove sanje uresničile veliko prej, kot si je sam drznil upati.
Vlasta Bernard
ITALIJA
Avstrijski kancler Klima v Rimu in v Vatikanu
RIM- Avstrijski kancler Viktor Klima in italijanski premier Massimo D‘Alema sta med srečanjem v Rimu včeraj dejala, da bo evropska politika o zaposlovanju glavna tema vrha Evropske unije na Dunaju. D‘Alema podpira vse pobude v boju proti brezposelnosti v Evropi in se zavzema zlasti za napredek pri harmonizaciji davčne politke v EU, je po pogovoru obeh premierov dejal tiskovni predstavnik Viktorja Klime. Dodal je, da je D‘Alema opozoril na posebni položaj Malte kot pridružitve-ne kandidatke, ki je enkrat že prosila za članstvo v uniji.
Klimo je po srečanju z D‘Alemo v zasebni avdienci v Vatikanu sprejel papež Janez Pavel EL Polurni pogovor je potekal v papeževi zasebni knjižnici. Vsebina pogovora za zdaj Se ni znana. Klima se je srečal tudi z državnim tajnikom, kardinalom Angelom Sodanom. Obisk pri papežu je bila prva zasebna avdienca kanclerja Klime pri poglavarju rimskokatoliške cerkve.
RIM - Včerajšnji dan bo zapisan kot dejanski začetek uveljavljanja evra: osrednje banke so prvič dogovorno znižale uradne obrestne mere. Emisijski zavodi držav, ki so že pristopile k sistemu skupne evropske valute, so vsklaje-no znižali ceno denarja, nekateri so že dosegli, drugi pa so se bistveno približali 3-odstotni meri, ki bo veljala za novo valuto, ki bo stopila v veljavo prihodnjega 1. januarja 1999.
Tudi Banka Italije je včeraj znižala italijansko uradno obrestno mero, in sicer od 4 na 3,50 odstotka, anticipacije na dogovorjeni rok pa od 5, 50 na 4, 50 odstotka. Zelo verjetno bo še pred koncem leta Bankita-lia Se enkrat posegla po uradni obrestni meri in jo prilagodila 3-odstotni meri evra.
V uradnem sporočilu emisijskega zavoda iz Ul. Nazionale v Rimu piše, da gre za dogovorjeno pobudo osrednjih bank območja evra, ki meri k uveljavljanju procesa, na podlagi katerega bo v kratkem sistem osrednjih bank skupno prevzel odgovornost za evropsko monetarno politiko.
Nekatere banke so se že včeraj popoldne prilagodile novim razmeram: cenejša so posojila, vloge pa manj donosne. Država bo z znižanjem uradne obrestne mere prihranila približno 10 tisoč milijard lir interesov na javnem dolgu, zaradi zmanjšanja obveznih rezerv pa se bo sprostilo na-daljnih 25 tisoč milijard lir. Ko je Bankitalia objavila znižanje uradne obrestne mere, je milanska borza v nekaj minutah pridobila 2, 15 odstotkov.
Samo daljnega leta 1958 je italijanska uradna obrestna mera bila na ravni sedanje in to po desetletnem počasnem upadanju od 5, 5-odstotne obrestne mere ob nastanku republike leta 1947. Naslednje desetletje, Cas italijanskega »gospodarskega čudeža«, je bilo obdobje monetarne stabilnosti, saj se je Sele poleti 1969 uradna obrestna mera zvišala od 3, 5 na 4 odstotke. Na začetku 70-ih let se je eskomptna mera začela nezadržno višati, predvsem zaradi naftne krize svetovnih razsežnosti. Jeseni leta 1976 je uradna obrestna mera poskočila na 15 odstotkov, nato se spet rahlo znižala, sicer nikoli pod mejo 10 odstotkov, spet
švignila navzgor do rekordnih 19 odstotkov, ki jih je Banka Italija določila marca 1981. Sele 12 let pozneje se je uradna obrestna mera povrnila pod mejo 10 odstotkov in po krajšem a zaskrbljujočem nihanju se je v zadnjih letih razpolovila.
3, 5-odstotna uradna obrestna mera je torej na nivoju obdobja italijanskega booma 60-ih let, 1, 1-odstotna inflacija je med najnižjimi inflacijskimi stopnjami vseh Časov, celo realna cena bencina je na nivoju pred prvo naftno krizo: konec 60-ih let je namreč liter bencina super stal 139 lir, kar odgovarja današnjim 1.845 liram, torej od 10 do 20 (sedanjih) lir veC kot danes.
Evforično po vseh evropskih borzah
RIM - Tudi drugod po Evropi se pripravljaj0 na skorajšnjo uveljavitev evra z vsklajevanj6111 svojih uradnih obrestnih mer z novo 3-odstotn° mero, ki bo veljalala za skupno valuto.
Tako so včeraj Francija, Belgija, NemCij3 111 Nizozemska znižale svojo uradno obrestno mer° od 3,30 na 3 odstotke, Portugalska od 3,75 na 1 Danska od 4 na 3,50, Španija od 3,5 na 3, IrS^a od 3,60 na 3, Avstrija pa od 3,2 na 3 odstotke.
Ker je na Finskem že veljala 3-odstotna urada obrestna mera, sta v rahli zamudi samo se Ital1) in Danska, ki bi morala znižati pred koncem l®*3 svojo uradno obrestno mero od 3,50 na 3 od stotke.
Borze so reagirale evforično na usklajeno op® racijo osrednjih bank in so povsod napredovat za vec točk.
OBRESTNA MERA V ITALIJI
Druga naftna kriza
Berlusconijeva
vlada
Padec prve republike
Prva
naftna kriza
___________OCENE / UGODNA, VENDAR DELJENA MNENJA_
Znižanje pogoj za gospodarski razvoj in za boj proti brezposelnosti
Tietmeyer: evro s 3 odstotno obrestno mero, za Italijo morda predprag S, 3%
Ocalan želi pred sodiščem pričati o turškem barbarstvu
MADRID, RIM - Kurdski voditelj Abdulah Ocalan je v pogovoru za Španski Časnik El Mundo izjavil, da je pripravljen nastopiti pred sodiščem, ki bi mu »zagotavljalo pravično sojenje in pravico do obrambe«, saj želi pričati o »turskem barbarstvu«.»Evropi želim povedati, kaj je to sistematični državni terorizem in kaj diskriminatoma politika države, ki je popolnoma neobčutljiva za spoštovanje svobode,« je pojasnil Ocalan. »Želim govoriti o Armencih, Asircih, Grkih in seveda o Kurdih. Turško barbarstvo je praktično povsem uničilo vse te manjšine in njihovo kulturno dediščino,« je Se dodal Ocalan. Hkrati je kurdski voditelj izrazil zaupanje v Italijo in evropsko družbo ter dodal, da upa, da bo kurdsko ljudstvo "preživelo barbarstvo«. Italijanska vlada meni, da je sodni proces proti kurdskemu voditelju Abdulahu Ocalanu v Italiji možen. Po premieru Massimu D‘Alemi je pred parlamentarno skupščino Zahodnoevropske unije v Parizu vCeraj to potrdil tudi zunanji minister Lamberto Dini. Dini je v Parizu dejal, da Ocalan "mora pred sodišče" in da si Italija želi proces, sodna obravnava pa bi laliko potekala bodisi v Italiji bodisi v Nemčiji.
RIM - »To je dobra vest,« je bil prvi komentar ministrskega predsednika Mas s ima D’Aleme na pol odstotno znižanje uradne obrestne mere. Vest je dobra, je pojasnil, iz veC razlogov: ker gre za poseg, za katerega so se dogovorili z drugimi evropskimi osrednjimi bankami, ker se Italija približuje finančnim določilom sistema skupne valute evro, pa tudi ker sklep Banke Italije dokazuje, da je lahko velika neodvisnost osrednjih bank v sozvočju z odločno gospodarsko politiko evropskih vlad:	»To je
neobhodno potrebno za gospodarski razvoj na italijanski in na evropski ravni, za nove investicije, za boj proti brezposelnosti.« Za predsednika D’Alemo je sklep Banke Italije ned-
vomno tudi sad politike stabilnosti in doslednosti italijanske vlade.
Gre za odločilni korak v smeri gospodarskega uveljavljanja in za izreden korak v smeri evropskega poenotenja, je mnenje generalnega tajnika sindikata UIL Pietra Larizze. Znižanje obrestne mere bo koristno, vendar ne bo zadostno za novo obdobje investicij: podtajnik sindikata CGIL Guglielmo Epifani je zelo previden glede posledic včerajšnjega sklepa Banke Italije, ki je nedvomno pozitivno, vendar je nezadostno za pravo gospodarsko rast, za katero je potrebna široko zasnovana gospodarska politika. Sklep Banke Italije nedvomno lahko prispeva k preseganju recesij-ske politike, meni tajnik
Stranke komunistične prenove Fausto Bertinotti, vendar je nerešeno vprašanje pomanjkanje prave politike za boj proti brezposelnosti. Gre za protislovje, ki je oCitrio po vsej Evropi, še zlasti pa v Italiji, meni Bertinotti.
Je dobra vest, vendar prihaja z zamudo: predsednik združenja indu-
strijcev mehaničnega sektorja Andrea Pininfarina ocenjuje, da bi znižanje obrestne mere pred časom bilo dosti bolj učinkovito in da je vsekakor Italija še za pol točke daleč od drugih razvitih držav.
Zelo ugodno ocenjuje sklepe italijanske in ostalih osrednjih bank nobelovec za ekonomijo Franco Modigliani. za katerega pocenitev denarja kaže na nov duh in učinkovitejše namene evropske finance in bo nedvomno omogočila ublažitev brezposelnosti. Drugačnega mnenja pa je ekonomist Renato Bru-netta, za katerega je pri obrestni meri značilno, da učinkuje hitro in seveda negativno, ko se viša, posledice pa se občutijo Sele na daljši rok, ko se niža. Odločilno na krajši rok bi
AVDICIJE O ZAŠČITNEM ZAKONU
Petek, 4. decembra 1998
3
OŽJI ODBOR KOMISIJE POSLANSKE ZBORNICE ZA USTAVNA VPRAŠANJA JE VČERAJ ZASLIŠAL »DRUGO STRAN«
Italijanske desničarske organizacije za okrnitev Masellijevega osnutka
Niso pa se načelno izrekle proti odobritvi zakona - Patetičen poseg učitelja iz Nadiških dolin
MaseIH optimist glede zakona
RIM - Poročevalcu Domenicu Maselliju se je •Budilo. Takoj ko Se ie včeraj končal Pogovor s pred-stavniki italijanskih organizacij iz Ržaške, goriške in videmske pokraji-ne/ je moral na Sei° komisije, ki Se ukvarja z zah-ievnim problemom ustavne reforme. Kljub iauiu pa si je od-trgal nekaj minut casa za pogovor z novinarji in za kratek obračun Štirih dni avdicij.
Kako torej ocenjujete poogovore teh dni?
Mislim, da je obračun teh dni pozitiven. Ce naj Povzamem, se mi zdi, da so vsi, ki so posegli, soglašali z ugotovitvijo, da je dozorel Cas za zakon, '-'lede vsebine zakona samega so mnenja različna, vendar pomembno je dejstvo, da tako predstavniki Usatnov kot združenj soglašajo o tem, da je trenu-lek za sprejetje zakona primeren.
Po vasem mnenju so bili pogovori teh dni prispevek k oblikovanju zakona ali so upočasnili vase delo?
Mislim, da so dali prispevek v smislu, da smo flišali ustanove in organizacije. Ko smo prisluhnili lavnemu mnenju lahko svobodneje nadaljujemo s svojim delom, ker imamo uradne podatke o tem, kaj vsakdo od zaslišanih misli.
Ali je mogoCe že določiti kak datum v zvezi s parlamentarno potjo zakona?
Ne, tega ni mogoče. V normalnih pogojih bi lahko rekel, da komisija lahko predebatira zakonski pred-Jog in ga preda zbornici v nadalnji postopek in to kljub napovedanemu ogromnemu številu popravkov Roberta Menie in Gualberta Niccolinija. Vendar v leni Času komisija debatira tudi o ustavnih reformah, o zakonu proti prekuciji in drugih zahtevnih temah.. Zato je težko predvideti kakršen koli rok.
Vaša previdnost naravnost sili k vprašanju: bo tokrat res šlo, potem ko je že tolikokrat spodletel Poskus oblikovanja zakona?
Mislim, da bo šlo, prepričan sem v to. Kot mora biti tokrat priložnost, da senat odobri okvirni zakon o zaseiti manjšin in zakon o Ladincih. (VT)
RIM - Ali je res, da se je mandatna doba predčasno končala, vsakič, ko je v parlamentu naredil nekaj korakov zakon za zaščito slovenske manjšine? Na pritrdilen odgovor je predsednik tržaške in goriške Lege na-zionale Paolo Sardos Albertini, nekoliko za šalo, precej pa tudi zares dahnil: »Upajmo, da bo tudi tokrat tako.« In obrnjen k tržaškemu poslancu NZ Robertu Menii je zadovoljno dodal, da bi ujeli kar tri dobre muhe na en mah: ustavili bi zakon o zaščiti slovenske manjšine, dosegli bi padec vlade Massima D’Aleme in se na novih volitvah pomerili z levo sredino.
Utrinek po svoje odraža vzdušje na včerajšnjem četrtem dnevu avdicij o zakonu za zaščito slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki jih je priredil ožji odbor poslanske komisije za ustavna vprašanja. Pred nekaj leti so se na podobne avdicije prijavile tudi nekatere italijanske organizacije, ki so bile naklonjene manjšini, tokrat pa so se odzvali samo predstavniki organizacij, ki imajo do manjšine veliko bolj zaprt odnos. Poleg poročevalca in koordinatorja Domenica Masellija in poslancev Antonia Di Bisceglieja, Fontaninija in Roberta Menie, ki so bili stalno prisotni (Gual-berto Niccolini je sodeloval na avdicijah samo prva dva dneva, južnega tirolca Zellerja in val-dostanca Caverija pa včeraj ni bilo) je včeraj izvajanju italijanskih organizacij prisluhnil tudi novoizvoljeni predsednik komisije za ustavna vprašanja Antonio Maccanico, ki je bil v odmerjanju časa diskutantom manj strog od tega, kar je bil v sredo Maselli s slovenskimi organizacijami. Zato je seja komisije začela skoraj pol ure bolj po predvidenem času.
Kot je povedal po seji poslanec Di Bisceglie (in kot pravi v intervjuju, ki ga objavljamo na
tej strani tudi poročevalec Maselli), se nobeden od diskutan-tov ni izrekel proti zakonu, vsi pa so si seveda prizadevali, da bi ga vsebinsko kar v največji meri okrnili. Skoraj patetičen je bil s tega vidika napor priletnega učitelja iz Nadiških dolin, ki je pripovedoval, kako revna in brez sredstev ter brez osebja je italijanska šola v tistih krajih v primerjavi s špeterskim dvojezičnim šolskim središčem. Sinteza dolgega in jokavega izvajanja pa je bila pragmatična: da ekonomskim spodbudam za gospodarstvo Nadiških dolin, jezikovnih pravic pa ni ravno treba.
Sicer pa je mimo dokaj soz-vočnih poudarkov v razpravi
treba omeniti skupno izjavo gen. Riccarda Basileja, predsednika federacije Grigioverde, posl. Renza De Vidovicha, predsednika Federacije begunskih organizacij in odv. Paola Sardos Albertinija, predsednika Lege nazionale iz Trsta in Gorice. V tej izjavi podpisniki poudarjajo, da zelo cenijo in v precejšnji meri soglašajo s pogledi predsednika deželne vlade Roberta Antonioneja, predsednika tržaške pokrajine Renza Codari-na, tržaškega in goriškega župana Riccarda Illyja in Gaetana Valentija in menijo, da je tudi zaradi dobrih medetniCnih odnosov danes mogoče pristopiti drugače kot v preteklosti do vprašanja zaščite Slovencev.
Kakšna pa naj bo ta zaščita? Skladna z okvirno konvencijo o zaščiti narodnih manjšin, ki je bila podpisana v Strasbourgu leta 1995, obenem pa naj bo zaščitni zakon za Slovence tesno povezan tudi s priznanjem »ustrezne in dokončne odškodnine« dalmatinskih in istrskim beguncev za dobrine, ki jim jih je zaplenila Jugoslavija.
Skratka italijanske organizacije so izkoristile priložnost, da so pristavile svoj pi-skerček, obenem pa se zavzele, da bi bila morebitna rezina pravic za Slovence čimtanjša. Prepričali pa so najbrž le malokoga, če ni bil že prej njihov somišljenik.
Vojmir Tavčar

f.. , tik" iž£\-	• ..'i-«
ČLANKI IN KOMENTARJI V ČASOPISJU
Časopisi o »zaslišanjih« v zbornici Za Piccolo je važnejši »Balkan«
TRST - Parlamentarne avdi-c'ie o zaščitnem zakonu za Slovence po pričakovanjih zanimajo Predvsem lokalne in obmejne ®edije, manj pozornosti pa doživljajo v občilih osrednje Slovenije. Ljubljansko Delo je sredinemu zaslišanju Slovencev vsekakor posvetilo članek izpod Peresa rimskega dopisnika Tonete Hočevarja. Pisec uvodoma Ugotavlja, da so se Slovenci v Ri-mu celo strinjali, da je zakon o zaščiti manjšine nujno potreben, ,r zadeva uresničitev usklajenih stališč pa soglasja v glavnem že ni bilo več.
Pri poslancu Domenicu Ma-felliju - piše nadalje Hočevar - se )e oglasilo devet predstavnikov Poenostavljeno rečeno »tradicionalnih« slovenskih organizacij •n ustanov, poleg njih pa še devet predstavnikov dveh skupin novejšega datuma, Gombačeve retje krovne organizacije in ahorjeve Edinosti. Kot je po av-d!ciji izjavil Martin Brecelj, ki je zastopal Slovensko skupnost, so
se Slovenci predstavili razpršeno, taka pa je tudi zamejska realnost. Brecelj je imel, podobno kot drugi, pripombe k tistemu delu osnutka, ki govori o ozemlju, na katerem naj bi zakon veljal. O tem so bili vsaj načelno enakega mnenja tudi drugi.
Dopisnik slovenskega Časopisa tudi informira bralce", da je Boris Gombač vse slovenske organizacije pred ustavno komisijo opisal kot Titov recept in posledico Titove Jugoslavije. Kot znano je Gombačev »protest« takoj izkoristil poslanec Nacionalnega zavezništva Roberto Menia, ki je glede tega celo napovedal parlamentarno vprašanje na notranje ministrstvo. Rosa Russo Jervolino se bo morala sedaj očitno, ker nima drugih skrbi, še ukvarjati s sestavo slovenskega predstavništva...
11 Piccolo posveča rimskim avdicijam zelo omejeno pozornost, saj ga zanimajo bolj krajevni učinki na razpravo o zaščitnem zakonu. Skupno izjavo županov iz tržaške, videmske in goriške pokrajine Ča-
sopis objavlja z istim (zelo majhnim) poudarkom, kot zgoraj omenjeni protest tržaškega skrajno desničarskega parlamentarca. Kaj so Maselhju in njegovim kolegom povedali Slovenci Časopisa očitno ne zanima, razen tega, da je bilo v delegaciji preveč titovcev.
Piccolo pa šestkolonski uvodni članek na notranjih straneh kronike z naslovom »Hotela Balkan ne gre vrniti« posveča stališčem levih demokratov n zaščiti Slovencev in zlasti o (sporni) vrnitvi bivšega Narodnega doma. Clankar ne skriva simpatij do predlogov podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina in pokrajinskega tajnika stranke Stelia Spadara, čigar stališča so v tržaškem dnevniku takorekoč doma. Pred kratkim je Piccolo s precejšnjim poudarkom npr. objavil Spadarovo odprto pismo, v katerem politik izraža bojazen, da bi se naša situacija ne nak naCin sprevrgla v realnost »ločenih družb« po južnotirol-skem modelu.
Samo dejstvo, da je ta teden prišlo do avdicij oz. "zasliševanj" pred posebnim odborom italijanske poslanske zbornice za ustavna vprašanja, še ne pomeni, da bodo Slovenci v Italiji po petih desetletjih čakanja tudi zares kmalu prišli do zakonsko zagotovljenih pravic, piše o tako imenovanem Maselijevem osnutku zaščitnega zakona Robert Skrij v koprskih Primorskih novicah.
Komentator v nadaljevanju opozarja, da italijanska država doslej ni imela dovolj politične volje, da bi rešila odprto vprašanje slovenske manjšine. Bala se je namreč nasilne reakcije iredentističnih in nacionalističnih organizacij ob vzhodni meji. Sedanja »zaslišanja« pa kažejo, da so se razmere nekoliko spremenile in da je slovenska manjšina tokrat, kljub odporu desnice, najbliže zaščitnemu zakonu. V prvi vrsti zato, ker je tokrat na oblasti levica in pa zaradi večje politične odprtosti v Furlaniji-Ju-lijski krajini, meni Skrij.
Politična ocena »Odbora za zgodovinsko resnico«
TRST - Slovensko-hrvatsko-itajijanski odbor za zgodovinsko resnico meni, da bo treba zaščitni predlog za slovensko manjšino popraviti v korist Slovencev in to predvsem kar zadeva spoštovanje splošnega in mednarodnega prava, kar ni odvisno od mnenj in pričakovanj organizacij in strank.Prvi rekvizit se nanaša na spoštovanje demokratičnih načel na področju varstva manjšin, drugi na spoštovanje Osimskega dogovora in tretji pa na najnovejšo razsodbo (24.11.) evropskega sodišča, ki zadeva uživanja pravic tudi za pripadnike iste narodne skupnosti, ki živi v drugi evropski državi. V pokrajinah Trst, Gorica in Videm bodo te pravice veljale tudi za državljane R Slovenije.
|®
PUBLIEST Sri
OBVEŠČA
podjetja, trgovce in obrtnike, da lahko naročijo po telefonu
BOŽIČNE
IN NOVOLETNE ČESTITKE V NAŠEM DNEVNIKU
na št. 040/7606529
do 15. decembra.
TRST, Ul. Valdirivo 36
4
Petek, 4. decembra 1998
MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN
OD P R T A T R I B U N A
Kaj pogrešam za varnost narodnosti
(Pripombe k načrtu zaščitnega zakona za Slovence v Italiji)
Kjerkoli berem in kjerkoli poslušam razpravljanje ali celo polemike o potrebi zakonske zaščite narodnih manjšin, pogrešam dvoje:
a)	utemeljevanje in utemeljitev dolžnosti do narodnostne zvestobe in dokazovanje o moralno negativnih posledicah prisilne ali kakorkoli nenaravne asimilacije;
b)	zahtevo po lastnih, samostojnih materialnih strukturah za - recimo tako - religiozno in bogoCast-no izživljanje v kolektivu tako imenovane narodnostne manjšine.
Prvi problem mi roji po glavi nic manj kot triinšestdeset let, odkar mi je nemški duhovnik med Čolnarjenjem na Vrbskem jezeru izzval to vprašanje. Jaz sem bil takrat šele novomašnik in zagret iredentist ne le za svojo Primorsko, ampak enako tudi za romantično Koroško. Sad mojega razmišljanja, študija, opazovanja, razgovorov je tale: zvestoba narodnosti ni samo pravica, ampak prava, pristna moralna dolžnost, sankcionirana vidno v četrti božji zapovedi, manj vidno pa celo kar v prvi. Zanemarjanje te dolžnosti rodi pohabljene značaje. Sumarično sem o tem nekaj objavil svoj čas v Novem listu in več kot enkrat skušal zbuditi in spodbuditi k širšemu študiju in razpravljanju mlajši rod. Pomniti je treba, da o moralnosti narodne zavesti in narodnostne zvestobe orjemo ledino.
Z drugim problemom sem se prvič srečal nekje na koncu tridesetih let - ali tik pred vstopom Italije v vojno ali malce prej, ko sem v jutranjih j urah prišel iz svoje župnije na Banjški planoti v Gorico in sem v stolni cerkvi zaprosil, da bi zasebno maševal in sem po mašni liturgiji, ki je bila takrat kajpak še v latinščini - glasno - ne le zase, ampak za morebitne navzoče vernike, po takratnih predpisih odmolil molitve Pozdravljena Kraljica in Zdrava Marija in k sv. nadangelu Mihaelu itd. - vse to po slovensko. Odšel sem v zakristijo, odložil kelih in mašna oblačila-----in, in
pristopil je k meni takratni stolni župnik monsignor Geat ter me okregal, zakaj sem molil po slovensko, češ da je to možno samo pri javni slovenski maši, kj je za Slovence v urniku / menda je bila vsakdanja slovenska maša ob sedmih ali pol sedmih /, ni pa dopustno pri nobenih drugih mašah -bodisi javnih po urniku bodisi zasebnih izven urnika. Ko sem odhajal iz cerkve, me je dohitel kanonik msgr. Mirko Brumat. Očitno je iz kanoniške zakristije pri odprtih vratih slišal župnikov ukor ali pa mu je župnik Geat godrnjavo povedal moj prekršek. Brumat me je vprašal in žalostno zavzdihnil, seveda ne nad menoj, ampak nad svojim italijanskim sobratom, sokanonikom. Izrazil mi je tudi začudenje nad Geatom, ki ga dotlej ni imel za pretiranega nacionalista. Podrobneje sem odkrival in spoznaval ohromljenost - pastirske in liturgične postrežbe za slovenske - recimo manjšinske - vernike v mestih kot Gorica, Trst, Celovec, Čedad itd. Kaj imamo? Po eno sv. mašo v nekaterih, samo v nekaterih svetiščih Trsta, Gorice, Celovca, in to po takem urniku, kakršnega milostno dopušča program italijanskega bogoslužja. Med mojim tržaškim bivanjem me je srbelo, da bi kdaj javno kaj napisal, morda v takratni tednik Demokracijo ali pozneje v Novi list, in me je rajni dr. Besednjak priganjal k temu, a za tiste in takratne čase sem imel času primerne pomisleke, v skrbi in strahu pred kakim
Stanko Žerjal
pohujšanjem, ali pa tudi pred kakim ukorom višjega predstoj-ništva. Enako tenkovestnost mi je razodel prav imenovani gospod Brumat med vojno, ko so mu v ljubljanskem Slovencu po pomoti objavili neko njegovo pisanje o zapostavljenosti in premajhni liturgični postrežbi Slovencev v go-riškem mestu. Odkritosrčno sem se razveselil, ko je nekoC okrog koncilskih let menda v Katoliškem glasu mlajši, očitno pogumnejši sobrat objavil brez ovinkov krepko kritiko in pritožbo nad pomanjkljivostmi in omejitvami za Slovence na pastoralnem področju. To je bil gospod Dušan Jakomin. Kolikor poznam utripanje slovenske srenje v Italiji, je bil on prvi, ki je prebil led boječega ali celo strahopetnega molka. Po cerkvenem zboru sta se rodili v Trstu in Gorici dve pastoralni središči za Slovence. Obe imata v cerkvenih strukturah status personalne župnije. Lepo. Meni je čez vse dosedanje pobude, izboljšave in dosežke v pastoralnih strukturah za Slovence v Gorici in Trstu polagoma, polagoma, v zadnjih dvajsetih letih dozorela sledeča diagnoza, ki jo izrazim v vprašalni obliki: ali ima na primer pettisoč Slovencev v notranjosti goriškega mesta in desettisoč Slovencev v notranjosti, okrog središča tržaškega mesta, zbranih iz kolikor toliko v krščanstvu osveščenih industrijskih delavcev, akademsko izobraženih profesio-nistov, trgovcev, obrtnikov, uradnikov različnih stopenj, razne vrste nameščencev v javnem in zasebnem sektorju in različnih stopenj izobrazbe... (ali ima, naj ponovim) enako ali enakovredno postrežbo v pasterizaciji in liturgiji kakor osemsto za silo opismenih kmetov, pastirjev, gozdarjev v Gorjušah nad Bledom? Gorjuše so najvišja župnija v ljubljanski škofiji. V krogih dušnih pastirjev so od nekdaj veljale kot kraj Bogu za hrbtom, nič posebno zahteven v duhovnih zadevah, z ljudmi brez visokih ali globokih problemov v srcih, zadovoljnih, da imajo lastno cerkvico, zvon, mežnarja, organista, farovško kuharico in gospoda župnika iste katoliške vere, kakršno izpovedujejo oni - in pika. Uboge Gorjuše! Med kandidati za duhovniški stan, to je med študenti teologije, zbranih obvezno seveda v višjem semenišču, je bilo ime Gorjuše pripravno za zbijanje marsikatere šale. Torej: v Gorjušah ima osveščen kristjan lastno cerkev, ki mu je odprta in na voljo triindvajset ur in štiriinpetdeset minut vsak dan, to je toliko, kolikor traja astronomski dan. Po potrebi in ob uvidevnosti ali na željo faranov v Gorjušah župnik lahko za kako nedeljo ali za katerikoli dan spremeni urnik bogoslužja, po potrebi kdaj podaljša bogoslužje, po potrebi tudi ob delavnikih kdaj priredi posebno pobožnost, recimo za prve petke, za majniške šmarnice itd. Včasih župnik pokliče tujega pridigarja za kako tridnevno duhovno obnovo in bo spet potreben poseben urnik. Ce zaročenci niso točni za poroko, jih župnik in cerkev počakata, ker ni v cerkvi nobene drugojezične zasedbe. Nemalokrat dušni pastir popelje šolske otroke v cerkev ob uri, ki jo šele tistega dne določi. In tako dalje in tako naprej. Gorjuše imajo popolno oblast nad lastno cerkvijo in gorjuški župnik proste roke, da streže svojim ovčicam po svoji najboljši volji kot se spodobi.
Sodobno dušno pastirstvo terja za vsako župnijo še nekaj več kot božjo hišo za bogoslužje. Zahteva
še tako imenovano farno dvorano. Tudi igrišče za mladino je skoraj v vsaki župniji potrebno.
Bralci naj razmišljajo naprej in globlje in višje o pogojih in potrebah župnije za pravilno funkcioniranje. Koliko te normalne duš-nopastirske in bogoslužne postrežbe uživajo tisoči v mestu bivajočih in v pobožnosti tudi meščansko razvajenih Slovencev? Ker predobro poznam utripanje italijanskih kakor slovenskih vernikov in obratno, čutim potrebo, da se hitim zavarovati pred dvojnim farizejstvom. Prvo bo italijansko: “Saj imate, za božjo voljo, poglejte, (če govorim o Gorici), saj imate ob nedeljah in praznikih v stolni cerkvi ob pol osmih zjutraj slovensko mašo, ob delavnikih tudi nekje ob sedmih - potem nedaleč na Travniku podobno, potem ob nedeljah pri kapucinih večerno mašo ... in imate lastno cerkvico sv. Ivana na voljo 24 ur na dan. In v Trstu? Hoj! V Skednju lastnega slovenskega dušnega pastirja in eno nedeljsko mašo slovensko, pa pri svetem Vincencu tudi eno nedeljsko mašo, pri svetem Antonu menda vsak dan, pri svetem Ivanu prav tako in celo pri svetem Jakobu po eno mašo.”
Žal moje razpravljanje ne velja izjemnim nenormalnostim, ampak govorim o normalni, normalni postrežbi kakor jo imajo Gorjuše. Drugega farizejstva se pa bojim od slovenske strani. Naše farizejstvo bo reklo: “He, naj torej cerkvena oblast uredi kaj bolje! Tu so škofje, ki bi morali bolje poskrbeti”... Razume se, da je treba predvsem škofom predočiti problem s primerjavo z Gorjušami. In vendar je treba, da smo kdaj pošteni in bolj resni v odnosih do cerkvenih oblasti. In bolj realisti. Kaj zmorejo škofje v tem problemu? Potreboval bi pač ustrezen prostor v časopisu in ustrezen prostor v svojem času, da bi vsaj za silo razložil naivnežem in nevednežem in farizejskim kritikom realne možnosti in nemožnosti cerkvenih oblasti za reševanje tega problema.
Oba opisana problema bi morala najti prostor in rešitev v zaščitnem zakonu, ki se pripravlja v prid tako imenovane slovenske narodne manjšine v Italiji. A ne najdem v predlaganem besedilu niti besedice - kakor je ne najdem v nobenem tekstu, v nobenem mednarodnem simpoziju, v nobenem zakoniku. Torej orjem ledino, če načenjam ta dva problema pred zakonodajalci in če skušam dokazati, da bi moral vsak narodno zaščitni zakon slovesno proglasiti, 1) da je kakršnokoli pilotirana ali tudi samo favorizirana asimilacija nemoralna in škodljiva za državo, ker ustvarja pohabljene značaje in s tem slabe državljane, in 2) da mora država za pripadnike manjšine zgraditi ne samo šolska poslopja, marveč tudi posebne bogoslužne in druge za versko življenje potrebne objekte.
Ta moj predlog, ta moj apel je seveda povedan v skrajni sintezi. Menim, da si moramo izprašati vest, če nismo doslej, kakor res nismo nikoli vzeli v pretres teh dveh aspektov ali elementov narodnoobrambne akcije. V razpravljanje o vsem tem bi bilo potrebno zajeti čim širši krog. Več glav več ve. Celo v moji stari glavi je poleg povedanega še marsikaj gradiva v oporo obem mojim tu napisanim tezam. Zamujeno ni, upam, še nič, ker itak pojde zakonski osnutek v parlament in ta ga lahko popravlja in dopolnjuje.
KOROŠKA / PO PONEDELJKOVI SEJI
NSKS se bo pritožil proti sestavi sosveta
Med utemeljitvami priziva na ustavno sodišče neupoštevanje štajerskih Slovencev
CELOVEC - Po konstitutivni seji sosveta za koroške Slovence v ponedeljek na Dunaju, na kateri je bil vnovič izvoljen za predsednika Marijan Sturm (ZSO), je predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Nanti Olip potrdil, da bo NSKS -kot že pred sejo napovedano - pri ustavnem sodišču vložil pritožbo proti sestavi sosveta. Pritožba bo vložena v naslednjih dneh, do odločitve vrhovnega sodišča pa se bodo člani NSKS »s pridržkom« udeležili sej tega posvetovalnega organia avstrijske zvezne vlade.
Olip je v pogovoru za naš list pojasnil, da bo NSKS vložil pritožbo zaradi neupoštevanja
štajerskih Slovencev v novem sosvetu, zaradi neupoštevanja Enotne liste v seznamu strank ter zaradi neupoštevanja zakona o narodnih skupnostih. Glede slednje točke je NSKS mnenja, da je ministrski svet imenoval v sosvet osebo (zastopnico svobodnjakov -op. ured.), ki ne odgovarja pogojem, ki jih postavlja omenjeni zakon.
Olip je ob tem izrazil pričakovanje, da bo ustavno sodišče hitro odločalo o pritožbah, svojo neuspešno kandidaturo pa je komentiral s tem, da izid volitev -Sturm je bil izvoljen s pomočjo obeh svobodnjaških sosvetnikov -»pove vse«.
Dejstvo, da se je sosvet za Slovence z enoletno
zamudo le še konstitui' ral, je včeraj z zadovoljsT vom komentiral korošK deželni glavar Christo Zernatto. Na tiskovD1 konferenci po seji dežri' ne vlade je poudaril, da je pomembno, da obstap spet pogovorna platform3 med manjšino in zveza0 oz. deželno vlado. Izraz1* je tudi pričakovanje, oa bo ta gremij v prihodnoj sti konstruktivno delov3* in s svojimi sklepi sled1*
interesom slovenske manjšine na Koroškem-hkrati pa prispeval k u*1' ditvi sožitja med manj31' no in večino. Zanj da sta tako predsednik sosvet3 in ZSO Sturm kot tud1 predsednik NSKS Olip »zelo seriozna pogovorna partnerja«, je dodal Zernatto.
Ivan Lukan
PISMA UREDNIŠTVU
Šport v naši zavesti ... brez športnikov
G. J. Peterlinu bi želeli pojasniti, da smo že v oglasu, ki je najavljal večer ŠPORT V NASI ZAVESTI pojasnili, da bo časnikar S. Tavčar orisal športni utrip pri nas, v komunikeju (ned. 22.11.) pa natančneje obrazložili, o čem bo govora.
Večere, ki obravnavajo zamejstvo in tukajšnje pomembnejše ustanove, skuša SK vedno uokviriti problemsko, zato je vabilo k udeležbi odprto vsem, ki ga preberejo v PD ali slišijo po Radiu TS A, ob omenjeni priložnosti pa smo posebej poskrbeli še za lepake.
Odbor Slovenskega kluba
Ne, odborniki Slovenskega kluba si nismo domišljali, ”da bi večer pomenil neke vrste posveta o športu “( Ivan Peterlin; PD 2.12.1989), ampak smo želeli izkoristiti priložnost, ki nam jo ponuja izid dveh novih knjig in spregovoriti o našem, zamejskem športu tudi malo širše. Zato smo na večer, poleg avtorjev povabili tudi novinarja Sergija Tavčarja, dobrega poznavalca naše športne problematike, ki naj bi s svojim posegom uvedel drugi, diskusijski del večera... A kot vsakič, ko organizira SK večer, ki želi biti tudi diskusija o našem zamejstvu (beri: večer o Glasbeni matici, Slovenskem stalnem gledališču, Dijaškem domu...), se nikoli ne prikaže veliko ljudi, predvsem pa ne tistih, ki so direktno vključeni v to ali ono zamejsko ustanovo. Razlogov za neuspeh je verjetno več. Morda niso oglasi na Primorskem dnevniku in Radiu Trst A dovolj jasni, morda je treba ljudi povabiti osebno, z vabilom na dom. Morda pa nimamo volje in namena konstruktivno diskutirati o zamejskih težavah...
Pisec članka, ki je obenem tudi odbornik SK, ni hotel in niti ni mislil, da se lahko »tako vehementno spravi nad našo športno stvarnost in brez ovinkarjenja udari po njej v dokaj oma-lovaževalnem tonu« ( Ivan Peterlin, 2.12.1998)...Piscu članka se je zdelo, da glede na to, da vsi toliko govorijo o »časih, ki se spreminjajo«, pa tudi o mladih, ki so nosilci novih idej in novih, odprtejših gledanj, da je bil torkov večer v Slovenskem klubu priložnost, da se (mladi in manj mladi) pobliže seznanimo z enim glavnih aspektov tega našega manjšinskega mikrokozmosa: s športnim. Da slišimo o preteklosti, o sedanjosti in morda celo o prihodnosti našega športa. Piscu članka se je zato zdelo škoda, da niso med publiko sedeli ljudje, ki se na stroko razumejo, skratka ljudje, ki bi na poseg Sergija Tavčarja lahko odgo-
varjali in zakaj ne, tudi ugovarjali malce bolj kompetentno. Samo to.
Poljanka Dolhar, pisec članka
Srečanje o klasičnem liceju
Spoštovani!
Z velikim veseljem sem ugotovila, da ste posvetili skoraj celo stran današnje (torkove) številke vašega dnevnika srečanju o Klasičnem liceju in njegovemu pomenu, potem pa sem prav v poročilu o posegu, ki sem ga sama imela, opazila neljubo napako, za katero Vas prosim, da bi jo popravili. Ker sem, kot sami ugotavljate, zelo navezana na šolo, iz katere sem izšla, bi bilo nedopustno z moje strani, da ne bi bila informirana, da so na Klasični že nekaj let v teku reforme, za katere pravite, da sem jih predlagala jaz sama na tem srečanju. Zato sem tudi v svojem posegu izjavila: (citiram dobesedno) »Ze par razredov za mano so uvedli eksperimentacijo matematike in informatike« ... ter... »tuj jezik (angleščino ali nemščino) se sedaj učijo ne samo v bieniju, temveč tudi v trie-niju«. Res se mi ne zdi primemo, da bi širša javnost, ki morda o teh stvareh ni informirana, mislila, da so te posodobitve le moje pobožne zelje, ko so jih pa že deležni dijaki vsaj zadnjih štirih let.
V svojih pripombah sem bila pravzaprav nekoliko kritična do izbire matematike in informatike, to pa zaradi tega, ker ni več prave razlike med številom ur matematike na realni in na klasični. Sama bi raje videla, da bi se eksperimentacija razširila in poglobila na jezikovno - literarnem področju, ki se mi zdi bolj specifično za klasično smer; zame osebno je bilo npr. prav omejeno število ur matematike eden glavnih razlogov, zaradi katerega sem se odločila za klasično smer. Objektivno gledano pa je višje število ur matematike in informatike gotovo koristno za mlade, ki se morajo tudi prilagajati zahtevam časa, v katerem živijo.
Se enkrat naj torej poudarim, da se mi zdijo »očitki«, ki letijo na račun Klasične in domnevne »zaostalosti« njenih predmetov, neutemeljeni, ne samo kar se tudi na tej šoli dijaki danes poglobljeno učijo znanstvenih predmetov in tujega jezika, pač pa predvsem zato, ker je po mojem mnenju to šola, ki ti odpre najširša kulturna obzorja in te nauči misliti in delati. Zato ni razlogov za omalovaževanje; nasprotno, biti bi morali ponosni na to, da jo imamo in čuvati njen obstoj kot nekaj dragocenega za vso slovensko skupnost.
S spoštovanjem
Breda SusiC
POLITIKA / TRŽAŠKA OBČINSKA SKUPŠČINA
JUSARSKI ODBORI / STALIŠČE KOORDINACIJE
Proračun brez večjih polemik in prepirov
Razkol v Forza Italia - Potrjen povišek davka na smeti
Kraški park je treba zamizniti
Predhodno naj deželna in krajevne uprave izpolnijo kopico že sprejetih obvez
ip^ržaški občinski svet v Preteklo noč brez scjih pretresov in pole-, ’k odobril proračun za eto iggg Finančni °kument so po pričako-j.^jih podprli svetovalci ryjeve večine (Oljka in “banska lista), proti pa glasovali SKP, Stranka Oniunistov, Liga, indi-PeJidentisti in glavnina “la svoboščin. Dva sve-°valca Forza Italia (Pao-0 Sardos Albertini in
Giulio Staffieri) sta se namreč vzdržala, njun somišljenik Piero Camber pa se ni udeležil glasovanja.
In prav razkol v vrstah Berlusconijeve stranke oziroma Liste za Trst predstavlja edino politično novost v tem glasovanju. Staffieri in Sardos Albertini sta se formalno vzdržala, ker je odbor sprejel njun proračunski popravek, v resnici pa je
Pobuda SIK na PonCani
Stranka italijanskih komunistov, ki se na ,.Ižaskem in v deželi uradno imenuje Stranka ita-Panskih in slovenskih komunistov, vabi somišljenike v Ljudski dom na Pončano (Ul.Ponziana 14), K)er bo tekla beseda o razlogih, ki so privedli do
Ustanovitve nove KP.
Srečanje, ki bo danes ob 18.uri, bo uvedla deželna svetovalka Bruna Zorzini Spetič.
v svetovalski skupini Pola svoboščin prišlo do političnega razkola. Nekateri melonarji (v prvi vrsti nekdanji župan) že nekaj časa očitajo desnosredinski koaliciji, da vodi jalovo opozicijo občinskemu odboru in da je glede tega popolnoma pod vplivom Nacionalnega zavezništva. To v marsičem odgovarja resnici, saj ima človek včasih vtis, da je več nejevolje do Illyjeve uprave v vrstah Oljke (glej stalne in glasne kritike načelnika skupine Giorgia De Rose na delo odbora), kot v samem Polu svoboščin.
Proračunska razprava je bila, kot rečeno, na splošno dolgočasna. Skupščina je med drugim potrdila povišek (približno 17 odst.) davka na od-
VČERAJ / ODPRTJE NOVEGA SEDEŽA
V Trstu tudi perujski konzulat
Južnoameriška država bo sodelovala na prihodnjih tržaških sejmih
^ANES v PETERLINOVI DVORANI
Predstavitev knjige Cerkev in etnične manjšine
bla pobudo združenja ACLI in krožka Istria bodo da-es ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Ul. Donizetti 3 F “ustavili knjigo prof. Kurta Eggerja Cerkev in etnične 0 an)sine. Predstavitve se bo poleg avtorja, kapucinske-° Patra in profesorja socialnega jezikoslovja pri Inn-Bičkovi univerzi, udeležil tudi rektor Višjega inštitu-Verskih znanosti v Vidmu msgr. Marino Qualizza. ort	s* v svoji knjigi zastavlja vrsto vprašanj o
jD^sih Cerkve do jezikovnih in etničnih skupin v
Letos božična jelka s Tirolskega
hitri popoldne bodo obnovili tradicionalni običaj Postavitve velike božične jelke, s katero na pobudo ,.r;ine okrasijo enega od mestnih trgov. Jelko k nam 'Cajno pošiljajo v dar iz avstrijske Koroške ali Slo-Ulje. Tokrat so jo posekali na Tirolskem, v kraju sto Pusteria: visoka je 25 metrov, krasilo jo bo kar oc žarnic. Skupaj z združenjem »Vecchia Barriera« ° ^“do postavili na Stari mitnici, ulovenost ob postavljanju jelke se bo pričela ob 16. J’ln sicer na Trgu Unita, kjer bosta nastopili godba p^etoio« ter godba v tradicionalnih kostumih iz Šesta.
srečanju na Občini se bosta tukajšnji župan in žu-{j. 'z Šesta na čelu sprevoda podala preko Korza Ita-. TrSa Goldoni in Stare mitnice, kjer bodo po “dnih govorih drevo osvetlili. Pod njim bo letos tra-U^nalna tirolska koča (hiitte), pred katero bo zelo ovita turistična »vaba«, saj bodo v soboto (in rjetno tudi v nedeljo) poleg običajnega turističnega w '“riala delili značilne slaščice, toplo vino in slanino, ^^njse smreke bodo postavili tudi na drugih mestnih gin, zanje bo poskrbel gozdni konzorcij iz Karnije.
Od včeraja je Trst bogatejši za novo konzularno predstavništvo: v Ul. Sv. Frančiška 10 so odprli sedež konzulata južnoameriške republike Peru, ki bo pristojen za severovzhodno Italijo. Slovesnosti sta prisostvovala veleposlanica v Italiji Ana Maria Deu-stua in generalni konzul Luis Sandiga, Peru pa bo v Trstu zastopal častni konzul Alessio Semerani (na sliki prvi z leve).
Naglasilo so, da so izbrali Trst zaradi njegove geopolitične lege, ki se je spet uveljavila v zadnjih letih: perujska vlada je zainteresirana za nove trgovske in gospodarske odnose s srednjeevropskim območjem, za katerega predstavlja Trst naravna vstopna vrata, obenem pa je mesto lahko dostopno za živahno severovzhodno italijansko območje.
Veleposlanica Deustua je imela vrsto srečanj s krajevnimi predsdtavniki, med drugim je na Trgovinski zbornici napovedala, da bo njena država prisotna na prihodnjih tržaških sejmih s specializirano ponudbo kave. Predstavnica Peruja se je tudi sestala z zastopstvom podjetnikov iz Veneta.
laganje smeti, potem ko je odbor sprva zahteval povišek v višini kar 32 odst., kar je bilo res popolnoma neutemeljeno. Formalni popravek za znižanje prvotnega pretiranega poviška je v imenu svetovalcev večine predložil Igor Dolenc (LD), ki je med razpravo opozoril na velika neskladja med napovedanim poviškom in napovedanimi proračunskimi prihodki.
Da je povišek davka na smeti (povišali bodo tudi davek ICI od 4 na 4, 5 promil) neutemeljen je podčrtal tudi zastopnik Komunistične prenove Igor Canciani. V debati sta se oglasila tudi predstavnika Slovenske skupnosti Andrej Berdon in Peter Močnik, ki sta pozornost posvetila predvsem šolski problematiki in javnim delom v okolici. Izrazila sta upanje, da bo odbor te zahteve vključil v proračunske spremembe, s katerimi se bo skupščina ukvarjala prihodnjo pomlad.
Vsi ti poviški - je v tiskovnem sporočilu napisal pokrajinski tajnik SKP Sergio Facchini -bodo zelo negativno vplivali na življenje zlasti manj premožnih družbenih slojev. Proračun 11-lyjeve uprave ne odgovarja realnim potrebam ljudi v stiski, kot priča dejstvo, da bilanca popolnoma zanemarja npr. problematiko brezposelnosti. Družbeni in gospodarski položaj v mestu se iz dneva v dan slabša, a to - vsaj tako meni Facchini - očitno ne zanima župana in občinskih odbornikov.
Ta torek so se zbrali predstavniki odborov za ločeno upravljanje jusar-skih imovin iz Barkovelj, Lonjerja, Bazovice, s Pa-drič, od Banov, z Opčin in iz Medje vasi na sedežu svoje koordinacije na Opčinah ter obravnavali vrsto perečih vprašanj. Sestanek je vodil peredsednik koordinacije Fabio Krevatin.
Udeleženci sestanka so najprej zavzeli stališče do vabila, ki jim ga je posredoval deželni odbornik za parke Giorgio Pozzo, naj se kot opazovalci udeležijo srečanja z dne 14. decembra na sedežu deželne vlade v Trstu, na katerem naj bi predstavniki krajevnih uprav predvidoma podpisali programski sporazum za ustanovitev Kraškega parka. Predstavniki omenjenih jusarskih odborov so s tem v zvezi izrazili začudenje, da so na to pomembno zasedanje vabljeni le kot opazovalci, saj so konec koncev izvoljeni javni upravitelji tako kot občinski, pokrajinski in deželni svetovalci oziroma odborniki. Sicer pa jusarji vztrajajo na stališču, ki so ga izrazili že na posvetu o Kraškem parku v Tržiču, da naj ostale pristojne javne uprave celotno zadevo zamrznijo za dobo šestih mesecev in naj medtem izpolnijo obveze, ki so jih prevzele v raznih sporazumih. Gre konkretno za prireditev deželne konference o uporabi tržaškega teritorija, za ukinitev omejitev hidrogeoloskega zakona ter za spremembo pravilnika Kraške gorske skupnosti o izvajanju dežel-
POZNO PONOČI / V RESTAVRACIJI
Nespretni tat ni nič odnesel škoda pa je bila velika
Bila je trdna noč, ura je odbila 1.30, v restavraciji »L’Ambasciata d’ Abruzzo« v Ul. Furlani 6 (manjši cesti pri Ul. Cam-panelle) pa je bil nekdo še na delu, vendar to zanesljivo ni bil lastnik: v notranjosti je bilo slišati sumljivo žvenketanje stekla. Nekdo od mimoidočih ali sosedov je postal pozoren, razbijanje se mu je zdelo nekam čudno in je iz previdnosti poklical policijo. Sum je bil upravičen, kmalu zatem so prijeli 37-letne-ga Giuseppa Kupila, ki je sedaj v koronejskem zaporu.
Agenti so si najprej ogledali lokal in takoj ugotovili, da so bile nekatere šipe razbite ali poškodovane. Slo je za drage protivlomne sipe, ki se jih je nekdo očitno lotil s težkim predmetom. V restavraciji pa ni bilo nikogar, začeli so pregledovati okolico in opazili moškega. Ko jih
je zagledal, se je skušal skriti za drevo. Pognali so se za njim in kmalu so ga imeli v rokah, poznali so ga, bil je omenjeni Kupil, ki sicer živi v Trstu, vendar je brez stalnega bivališča, za sabo ima številna kazniva dejanja zaradi prevelike »ljubezni« do tuje lastnine. Izkazalo se je, da je bil pri »delu« sam. S sabo je imel žepno svetilko in kladivo, s katerim je razbil šipe, pri čemer ni bil posebno spreten, saj se je celo nekoliko porezal po rokah.
Policija je poklicala lastnika restavracije, Ciuha Di Rocca. Vse je pregledal in agentom izjavil, da je bilo vse na mestu, tat ni nič odnesel, očitno so ga pravočasno zasači-
li.	Skoda, ki jo je Kupil povzročil, pa je bila kljub temu precejšnja. Pod obtožbo poskusa kraje so ga odpeljali v ječo, kjer je na razpolago sodnim oblastem.
nega zakona št. 16 iz leta 1992.
Predstavniki jusarjev iz Barkovelj, Lonjerja, Bazovice, s Padrič, od Banov, z Opčin in iz Medje vasi so se na svojem torkovem zasedanju nadalje zavzeli za to, naj deželni svet Furlanije-Julijske krajine z ustreznim zakonskim ukrepom prizna pravno osebnost odborom za ločeno upravljanje jusarskih imovin ter njih pristojnost za redno in izredno upravljanje zaupanim jim imovin, poleg tega pa naj ponovno sproži postopek za likvidacijo jusarskih zemljišč v skladu z zakonom št. 1766 iz leta 1927.
Sicer pa so na torkovem zasedanju ocenili, da poleg tržaške tudi de-vinsko-nabrežinska občinska uprava uvaja omejitve na teritoriju ne da bi se posvetovala z ustanovami, ki so zadolžene, da zadevni teritorij upravljajo. Pri tem so se nanašali na sklep, ki ga je devinsko-na-brežinski občinski odbor sprejel 29. aprila letos in s katerim je uvedel vrsto novih naravovarstvenih
vinkulacij na porečju medvejskega jusa. Jusarji zahtevajo preklic omenjenega sklepa ter ponovni pretres celotne zadeve z njihovo soudeležbo.
Predstavniki omenjenih jusarskih odborov so na svojem srečanju nadalje pozvali krovne in druge organizacije, naj se zavzamejo za to, da bi v zakon za globalno zaščito Slovencev v Italiji vnesli tudi določilo o priznanju vaškim skupnostim pristojnosti za upravo lastnih zemljišč, kot je to razvidno iz prvega branja zemljiških knjig. To naj bi bila obveza, ki jo je Italija sprejela še z ratifikacijo Rapalske pogodbe. Sicer pa so nekaj podobnega že dosegle srenje v Venetu, in sicer prek deželnega zakona.
Predstavniki jusarjev iz Barkovelj, Lonjerja, Bazovice, s Padrič, od Banov, z Opčin in iz Medje vasi so zaključili svoje torkovo zasedanje s sklepom, da s svojimi stališči in zahtevami seznanijo krovni organizaciji slovenske manjšine v pričakovanju, da jih bosta pomagali uresničevati.
NOVICE
Občina Devin-Nabrežina: prošnje za prispevke
Občina Devin-Nabrežina obvešča, da 15. januarja 1999 zapade rok za predložitev prošenj za prispevke v letu 1998, ki se nanašajo na področje kulture in prostega časa (šport in rekreacija). Prispevek lahko prejmejo zasebne ustanove, združenja, krožki in druge inštitucije zasebnega značaja, ki imajo status pravne osebe in delujejo v korist krajevnega prebivalstva, ter nepriznana združenja in odbori, katerih pobude in dejavnosti so v korist tega prebivalstva. Prošnje je treba sestaviti po priloženem obrazcu »A in opremiti z izvodom proračuna 1998, podrobnim poročilom o lanski dejavnosti, izvodom statuta, izvodom obračuna o izdatkih v letu 1997 ter obrazcema »B« in »C«. Za pojasnila je na razpolago urad za šolstvo in kulturo (tel. 2017371), ki je začasno premeščen v prostore občinske knjižnice v Nabrežini.
Nesreče za domačimi zidovi: Italija prva v Evropi
Italiji pripada neslavno prvo mesto v Evropi glede števila nezgod, ki se pripetijo za domačimi zidovi: te nesreče terjajo okrog 3 milijone in pol zdravniških posegov ter 420 tisoč sprejemov v bolnišnico. Po mnenju deželnega odbornika za zdravstvo FJK Alda Ariisa, ki je včeraj posegel na zasedanju o varnosti na domu, katerega je priredila federacija »Federcasalin-glie«, je pojav tako razširjen, da se je bilo treba zateci k zakonskim inštrumentom za preventivo in zaščito. Ariis je poudaril, da so podatki o domačih nesrečah v FJK še skromni in ne omogočajo zanesljivih ter popolnih ocen. Gotovo pa je, da nesreče najbolj priza1 denejo zlasti priletne osebe. Pred dvema letoma, je spomnil Ariis, se je deželni urad za načrtovanje odločil, da se sistematično ukvarja z vprašanjem nesreč, pri čemer je zdravstvenim ustanovam naložil, da predložijo načrte in specifične pobude za preventivo. Prednost imajo prometne nesreče in nesreče pri delu, začela pa se je tudi akcija glede domačih nezgod.
Romunskega pomorščaka odpeljali v bolnišnico
Včeraj ponoči, okrog 3.40, so s tankerja »Splendour«, ki pluje pod malteško zastavo, poklicali na pomoč, ponesrečil se je 27-letni romunski pomorščak Huma lonel Mirel. Iz operativne centrale luškega poveljstva so do pomola Audace nemudoma poslali izvidniški Col, ki je vkrcal osebje službe 118 in ga popeljal do ladje, ki je pravkar zapustila pomol Siota v Miljskem zalivu. Mladenič se je udaril v obraz, sprejeli so ga v glavno bolnišnico, kjer bo ostal nekaj dni, dokler ne opravijo podrobnejših pregledov.
PRILJUBLJENI OBIČAJ / »OBISK« SPREMLJAJO KULTURNE PRIREDITVE
Miklavž začel deliti darove otrokom po šolah in društvih
Večina prireditev letos pred »uradnim« prihodom priljubljenega starčka Miklavžev sejem privablja na Drevored XX. septembra številne obiskovalce
Miklavž je v teh dneh začel svojo vsakoletno radostno popotovanje po šolah in društvih. Povsod ga najmlajši sprejemajo z velikim veseljem, saj prinaša darila, istočasno pa je njegov prihod tudi povod za prijetne prireditve. Včeraj so primeren sprejem Miklavžu pripravili tudi na svetoivanski osnovni šoli »Oton Zupančič«, kjer je Miklavžu pomagal deliti darilca ljubki angelček (na levi sliki) in na dolinski »Prežihov Vo-ranc, kjer so malčki ljubemu gostu prikazali igrico (na desni sliki, f. KROMA). V osnovni šoli Frana Milčinskega na Katinari bodo Miklavža pričakali danes popoldne. Malo prej se bo Miklavževanje pričelo v Finžgarje-
vem domu na Opčinah, prireditelja pa sta društvi Finžgarjev dom in Vesela pomlad. Tudi v soboto, se pravi na dan, ki napoveduje nočni prihod darežljivega starčka, bo vrsta prireditev. V kinodvorani v bazovici se bodo zbrali člani otroškega pevskega zbora Slomšek, ki bodo najprej (ob 17. uri) uprizorili spevoigro Oh ti darovi, nato pa pričakali Miklavža. V mavhinjskem otroškem vrtcu se bo Miklavž oglasil približno ob 17. uri, v goste pa so ga povabili člani SKD Cerovlje-Mavhinje in Občinski otroški vrtec. Ob isti uri se bo v Kulturnem domu na Proseku začelo radostno pričakovanje, saj bodo uprizorili igrico Lučke Susič Čudne želje, nato
pa se bo na vabilo SDD Jaka Stoka Prosek-Kontovel zglasil Miklavž. Ob 17.30 se bodo na Miklavževanju v nabrežinski župnijski dvorani zbrali skavti in skavtinje I. Stega, uro kasneje pa mladi Slovenskega kulturnega kluba v Ul. Donizetti 3 v Trstu. Istočasno se bo v prostorih osnovne šole v Sempolaju začelo Miklavževanje, ki ga prireja SKD Vigred. V nedeljo popoldne pa bo v Barko vi j ah prireditev organizira TPK Sirena. Miklavžu je namenjenih tudi več knjižnih sejmov, saj je knjiga med najbolj priljubljenimi darili. Na Drevoredu XX. septembra pa je odprt in množično obiskan Miklavžev sejem, na katerem prodajajo veliko vsega, knjig sicer ne.
DOLINA / 120-LETNICA DRUŽjM^
Celovečerni koncert MoPZ Valentin Vodnik
Ob tej priložnosti bodo podelili Gallusova priznanja pevcem
Praznovanje 120-letnice ustanovitve in delovanj® društva v Dolini se odvija v obliki mnogih prh6, s te v, posejanih skozi vse sončno leto: po svečanosti, katero so pretekli petek otvorili prenovljene prost , in posvetili pozornost častitljivemu jubileju, se bo že jutri zvečer v Dolini zbrali ob zborovskem a godku. Kot dekliška skupina pred približno dven mesecema tako bo tudi moški pevski zbor Valenu Vodnik podal svoj ustvarjalni delež k praznovanj tega pomembnega časovnega mejnika.	,
Celovečerni koncert MoPZ Valentin Vodnik obenem tudi prva prireditev, ki bo zaživela v Pre novljeni društveni dvorani: s tem se torej začen) »nova doba« dolinskega kulturnega življenja. Z13 rovski koncert, ki ima pokroviteljstvo ZSKD in . obenem priložnost za podelitev Gallusovih priznan) zaslužnim pevcem, nekako upodablja to, več kot st ^ letno pot pevske tradicije v tej breški vasi. Kot d ležijo kronike prejšnjega stoletja, je namreč zbor Dolini deloval še pred uradno ustanovitvijo bralneg in pevskega društva: odtod tudi zagnanost in p°se no navdušenje, s katerim v Dolini gojijo zborovsK dejavnost v več različnih sestavih. Koncertni spore > ki ga je kot običajno oblikoval zborovodja Ignafjd Ota, obsega skladbe, ki so jih še v prvih desetletji^ delovanja radi peli predhodniki današnjih pevcev, drugem delu pa se nam bo MoPZ Valentin Voditi predstavil z izborom iz novejšega repertoarja, ki 8a oblikujeta glasbena in »zemljepisna« raznolikost. P°^ sebno značilnost daje jutrišnji prireditvi uvrstitev spored kantate Moji zemlji, po kateri celovečern koncert tudi povzema naslov, ki jo je sredi ’60. 1® sam Ignacij Ota napisal za tenor, moški zbor in klavi na pesniško besedilo Filiberta Benedetiča. Pri kja vir ju bo zbor spremljala Tatjana Jercog, med sod lujočimi pa je tudi mladi kitarist Marko Ota. (dam)
PONUDBA VELJA OD 5. DO 19. DECEMBRA 1998

PANETON
celofanu ■ 800 g ....
2,980
PENEČE VINO
1,380
(OBČINA REPENTABOR)
CREMCAFFE
MINAS
V500g .....
5.980
lli—l.l 1,1,1 (ST“ MM
SREČK
V^v kosih - za kg
TRES
LANZA
8 kg..
13,800
12.900
NUTE11A
imur
v kozarcu - 200 g ....
mam
MEHCILO
ILDI
V21......
1.680
MLEKO
delno posneto
VJI...........
790
TOALETNI

10 rol
SITIP / SKLICAN JE ZA DANES OB 16. URI
POBUDA MLADIKE
NOVICE
Ni izključen bojkot sestanka na prefekturi
Vprašljiva je udeležba predstavnika lastništva Coffettija
Predstavili bodo dve novi knjigi
V ponedeljek v Peterlinovi dvorani
Srečanje med kosovskimi in tržaškimi otroki
V nedeljo, 6. decembra ob 15. uri bo v centru za priseljence v Naselju sv. Sergija srečanje med otroki različnih kultur, in sicer s Kosova ter iz našega mesta. Priredili bodo tudi fotografsko razstavo o izkoriščanju otroške delovne sile, za katero so se zavzeli pri Mani Teše. Ob koncu bo gledališka in glasbena animacija s harmonikarjem Fabiom Zorattijem. Srečanje je na pobudo Arci Nuova Associazione, Mani Teše in kulturnega združenja Brez meja, vključuje pa se v okvir slovesnosti ob 50-letnici Ustine o človekovih pravicah.
, Se bo predstavnik se-5aniega lastništva SITIP tccardo Coffetti ude-e2il sestanka, ki je skli-Can za danes ob 16. uri ?? tržaški prefekturi, da 1 skušali najti izhod iz U(te krize, v katero je zašla tekstilna industrija Pri Orehu? To je včeraj Postalo skorajda osrednje vPtašanje vseh tistih, ki so ukvarjajo s krizo tega oorata v Osapski dolini, Začenši 280 delavcev, ki onkretno tvegajo izgubo sv°jega delovnega mesta.
Coffetti je namreč pred Onevi že sprejel vabilo aa današnji sestanek. Le-tega naj bi se udeležili, Poleg samega prefekta, Zupanov Trsta Illyja in "jjlj Dipiazža, predsed-aika Pokrajine Codarina 111 deželnega odbornika Za industrijo Dressija tu-01 m predvsem zastopniki družb Parodi in Manconi, ki sta svoj Cas Predstavili ločeni in po-ejn skupno ponudbo za odkup tovarne, pa tudi drih bank upnic, pri ka-erih je grupa Pezzoli, sedanja lastnica SITIP, zadolžena. Po nekaterih ve-steh naj bi se sestanka ddeležil tudi predstavnik retje skupine, ki naj bi oila zainteresirana za odkup tovarne. Slo naj bi m navezo z družbo '''ooltech na Čelu, ki že Opravlja obrat v tržaški industrijski coni. Na se-atanku naj bi govorili prav o možnostih in pogojih za zamenjavo lastništva SITIP, brez katere L® tovarna pri Orehu dejansko obsojena na dokončno zaprtje, njeni delavci pa na izgubo službe.
Kot rečeno, pa je Zadnji hip Coffetti posta-
vil v dvom svojo udeležbo na sestanku. Zakaj? To lahko indirektno razberemo iz vsebine pisma, ki ga je Coffetti poslal 1. decembra županu Illyju. Predstavnik lastništva SITIP v pismu Illyju pravi, da je ponudba dražb Parodi in Manconi z ekonomskega vidika povsem nezadostna, zaradi Cesar naj bi bilo brezpredmetno vsako pogajanje z njima, razen če ne bi izboljšali svojo ponudbo. »Nesprejemljive predloge, kakršni so tisti, ki smo jih doslej prejeli, bom še naprej odločno zavračal. Ce se bodo pojavili dragi predlogi in bodo vredni pozornosti, se bom prvi aktiviral za njihovo obravnavo in, Ce bo primerno, za odprtje resnih pogajanj,« piše
med drugim v pismu.
Iz tega pisanja bi se dalo torej razumeti, da Coffettija mogoče ne bo na današnji sestanek, ker naj ne bi bili dani pogoji za resno pogajanje. Toda dragi menijo, da naj bi se Coffetti izmikal neposrednemu soočenju s ponudniki in predstavniki tržaških krajevnih uprav, ker naj bi gruppa Pezzoli v resnici ne bila zainteresirana za prodajo tovarne pri Orehu drugim podjetnikom, ki bi ji v bodoče lahko delali konkurenco. To je mogoče razbrati iz Illyjevega komentarja na Coffettijevo pismo, v katerem je med drugim reCeno, da bo današnji sestanek na prefekturi »preizkus resnične volje lastnišva SITIP«.
Videli bomo, kako se
bodo stvari danes razpletle. Pristavimo naj, da bodo delavci tovarne pri Orehu ves današnji dan stavkali in demonstrirali. Avtomobilski sprevod demonstrantov bo odpotoval danes ob 10. uri izpred tovarne, se potem pomikal po mestnih ulicah ter naposled pristal na Trg Zedinjenja Italije, kjer bo pred prefekturo osrednja protestna manifestacija. Tu bodo delavci demonstrirali tudi ves Cas sestanka na prefekturi tgr s tem udeležence sestanka opozarjali, da je od njihovih odločitev odvisna usoda 280 ljudi in skoraj toliko družin. Kot smo večkrat poudarili, gre za zadevo z izredno važnimi gospodarskimi in socialnimi aspekti.
MIRAMAR / 10. OBČNI ZBOR TWAS
Vrh znanstvenikov 3. sveta
Na zasedanju tudi trije nobelovci Rubbia, Huber in Arber
Kar trije Nobelovi nagrajenci se bodo udeležili 10. občnega zbora Akademije znanosti tretjega sveta (angl. kratica TWAS), ki se bo odvijal od srede, 9., do petka, 11. decembra, v miramar-skem Mednarodnem centru za teoretsko liziko. Na jubilejno zasedanje glavnega organa te ustanove, ki združuje kakih 500 znanstvenikov iz držav v razvoju, bodo namreč predvidoma prišli Nobelov nagrajenec za fiziko v letu 1984 Carlo Rubbia, Nobelov nagrajenec za kemijo v letu 1988 Robert Huber in Nobelov nagrajenec za medicino leta 1978 Wemer Arber.
Program predvideva, da bodo ugledni gostje govorili 9. decembra v zborni dvorani Centra za fiziko, in sicer Rubbia na temo »Ekološki energetski viri in države v razvoju«, Huber na temo: »Beljakovine - življenjske struk-
ture na meji med kemijo, fiziko in biologijo«, Arber pa na temo: »Osnove, strategije in perspektive molekularne genetike«.
Seveda pa bo to le vrhunec občnega zbora, ki se bo lotil tudi dragih tem, zlasti pa vprašanja, kako spodbujati razvoj vrhunske znanosti v državah Tretjega sveta, kar je pravzaprav glavni cilj TWAS. Pristavimo naj, da se je ta znanstvena ustanova rodila leta 1985 v Miramaru na pobudo tedanjega ravnatelja Mednarodnega centra za fiziko, pokojnega pakistanskega nobelovca Abdusa Salama. Ustanovitve se je udeležil tudi tedanji generalni tajnik OZN Perez de Cuellar. Poznejši občni zbori TVVAS so se odvijali v Pekingu, Caracasu, Kuvvaitu in Riu de Janeiru, medtem ko bo leta 1999 v glavnem mestu Senegala Dakarju.
Letos mineva sto let, kar je SvetoivanCanka Marica Nadlisek Bartol v Ljubljanskem zvonu objavljala v nadaljevanjih svoj ljubezenski roman »Fata morgana«.
Ob tej okrogli obletnici, ki se navezuje na zaCetek slovenskega romanopisja na Tržaškem, se je Mladika odločila za izdajo romana »Fata morgana« v knjižni obliki. Roman je jezikovno pregledala tržaška književ-nica Ivanka Hergold in mu tudi napisala spremno besedo.
Da bi pomembno obletnico še posebej zaznamovali, so se pri Mladiki odločili za širši projekt, ki je poleg izdaje romana Nadliškove predvideval še izdajo sodobnega romana Alojza Rebule »Cesta s cipreso in zvezdo« ter poglobljene zbirke esejev Ivanke Hergold o slovenskem tržaškem romanu v preteklih sto letih.
Pred nami sta zdaj prvi dve knjigi omenjenega načrta, in sicer roman Marice Nadlišek Bartol »Fata morgana« in roman Alojza Rebule »Cesta s cipreso in zvezdo«. V idealnem časovnem loku se zaključuje prva stoletnica tržaškega romana. Medtem ko je vsebina romana »Fata morgana« iz konca prejšnjega stoletja navadna ljubezenska zgodba z izrazitimi potezami nečesa prehodnega, secesijskega in se dogaja v meščansko -ma-loobmestnem okolju, je Rebulov roman sodoben, nabit s tragičnimi usodami tržaških ljudi med obema vojnama in v krvavih dneh druge svetovne vojne in revolucije na Slovenskem.
Oba romana bodo predstavili v ponedeljek, 7. decembra zvečer, v Peterlinovi dvorani v Trstu, ul. Doni-zetti 3.
Otvoritev Tiepolovih dvoran
V	muzeju Sartorio (Largo Papa Giovanni XXIII št. 1) bo jutri ob 11. uri otvoritev Tiepolovih dvoran, kjer bodo dokončno namestili risbe, ki jih je leta 1910 daroval Giuseppe Sartorio. Za ureditev dvoran se je teba zahva-liti širokosrCnosti Fulvie in Fulvia Costantinidesa, ki sta s tem hotela počastiti spomin na Giorgia Costantinidesa. Med slovesnostjo bodo orisah razne faze načrta, ki sega v leto 1996 in ki omogoča, da bo dragocena tržaška zbirka Tiepolovih risb stalno na razpolago izvedencem in obiskovalcem.
»Iz Trsta do Apulije in nazaj«
V	gledališču Cristallo bo 9. t.m. ob 20. uri manifestacija »Leteti - nad Italijo iz Trsta do Apulije in nazaj«, katere izkupiček bo namenjen fundaciji »Lucchetta -Ota - D'Angelo - Hrovatin«. Manifestacijo prireja kulturno združenje »Puglia Club«, ki je v Trstu nastalo pred osmimi leti z namenom, da ščiti in valorizira zgodovinsko bogastvo in tradicije Apulije. Odprto pa ni samo Apulijcem, ki jih je na tisoCe v našem mestu, temveč tudi dragim.
Vstop na prireditev v Cristallu je prost, pobirah pa bodo prostovoljne prispevke. Obiskovalcem bo na razpolago parkirišče znotraj rikreatorija Padovan v istoimenski ulici.
Izgubljeni predmeti
V	pristojnem uradu v občinski palaCi (Trg Unita 4, soba št. 37) so razni predmeti, ki so jih prejšnji mesec našli na cesti in ki jjh lastniki lahko dvignejo od ponedeljka do petka od 9.00 do 12.30. Gre za uro, zapestnico, oCala, torbice, uhan, gorsko kolo, denarnico, napravo za merjenje pritiska, razne ključe. Pri ACT v Ul. San Cilino 99 pa imajo predmete, ki so jih našli na mestnih avtobusih.
Žerjav zgrmel v morje
V	morje je skupaj z delom večjega starega žerjava za nalaganje zabojnikov izginil tudi avtožerjav, s katerim so odstranjevali dele žerjava: neobičajna nezgoda, pri kateri se na sreCo ni nihče poškodoval, se je pripetila včeraj popoldne prav na začetku VE pomola. Na kraj so odhiteti tudi gasilci, vendar so se zaradi teme odločiti, da delo nadaljujejo danes zjutraj. Žerjav, ki se je pomikal na traCnicah, je bil dotrajan, imel je okrog 30 let, tako da so se pri Pristaniški oblasti že pred dobrim letom odločiti, da ga razstavijo. Delo so poverili nekemu zasebnemu podjetju, vCeaj pa je nekaj očitno šlo narobe. Morda so se ušteli pri teži, ki bi jo moral avtožerjav prenesti, ati pa so narediti kakšno drago napako. Pri samem žerjavu ni nobene škode, saj ga itak morajo odstraniti, povsem drugače pa je z avtožerja-vom: tudi Ce ni utrpel kakšnega hujšega udarca, mu morska voda prav gotovo ne bo koristila.
^neizpolnjene obljube
SERI / MLADI IN P. ROVEREDO
MILJE / BOŽIC NA TRGU
Toponomastika v tržaški občini
Daljnega in »revolucionarnega« leta 1968, to se Pravi pred tremi desefletji ali skoraj pred tretjino sto-btja je takratna tržaška mestna uprava, ki jo je vodil Zupan Spaccini, poslala med slovenski živelj svojega odbornika, tedaj še demokristjana Luciana Ceschio. Njegova naloga je bila, da zbere po slovenskih vaseh v tržaški občini ter v raznih mestnih in predmestnih Predelih Trsta mnenja slovenskega prebivalstva, kako poimenovati ulice in trge. Po neštetih sestankih se je v njegovi aktovki nabralo za goro imen sloven-skih pesnikov, pisateljev, znanstvenikov, duhov-nikov, partizanskih borcev ter starih krajevnih toponimov z ustreznimi utemeljitvami. Cernu - se danes spet vprašujemo - vse tisto gradivo, ko pa so obcin-ski možje takrat upoštevali samo tri imena, in sicer Srečka Kosovela, Iga Grudna in Dragotina Ketteja, Po katerih so poimenovali tri ulice v Bazovici. To je odo tudi vse. Na Opčinah so medtem izčrpali vsemogoče italijanske botanične izraze ter budno pazi-0, da bi jih ne onesnažil kakšen slovenski izraz, pa četudi vsesplošno uveljavljen toponim. Na dodatne obljube, da bodo drobec svetjakobske ulice Industria m uHce Petronio poimenovali po Cankarju oz. drešernu, niso ne takratna ne naslednje uprave nikoli reagirale. V resnici smo tudi mi sami na vse to 2e Pozabili. Ne moremo pa se ne spomniti na njnožice neizpolnjenih obljub v trenutku, ko sedanja dlyjeva uprava na vrat na nos sprejme predlog tržaških desničarskih in nacionalističnih krogov ter kar p0 hitrem postopku poimenuje stopnišče med Dl. del Monte in Ul. Capitolina po žrtvah fojb. Dodžupan Damiani nas namreč v soboto, 12. t.m. ob
11.30	vabi na slovesno poimenovanje...
Gledališka pripoved boja proti zasvojenosti z mamili
Prikaz vsakodnevnega dogajanja v centru za zdravljenje mamilašev: to so doživeto prikazali mladi, ki se zdravijo v okviru službe Sert (na sliki), na torkovi predstavi v avditoriju Inštituta Goethe. Predstavo so pripravili sami v sodelovanju s Pinom Rove-redom, nastop pa je organizirala tržaška sekcije organizacije Lila ob mednarodnem dnevu boja proti aidsu.
Po oceni »mentorja« Pina Rovereda ne gre za predstavo v pravem pomenu besede, prej za doživeto pripoved, ki pa jo že odlikuje kakšna gledališka zakonitost. Besedilo, ki so na napisali izvajalci, ne zasleduje senzacij, kot se tudi ne prilizuje tistim, ki boj proti zasvojenosti z mamili doživljajo zelo od daleč. Pripoved skuša prikazati »zunanjemu svetu«, kako trd boj s samim sabo in proti osamelosti morajo vsakodnevno biti mladi, ki želijo iz zasvojenosti.
Mesec dni glasbe in sejmov
Pobudo priredili s pobratenim avstrijskim mestecem Oberveiiachom
Božic na trgu. S tem geslom bo od danes do 26. decembra v Miljah potekala pobuda, ki jo je miljska občinska uprava priredila v sodelovanju z avstrijskim mestecem Oberveiiachom, s katerim je pobratena. Po miljskih ulicah in trgih si bodo sledili glasbena srečanja z godbami na pihala, orkestri in zbori, trgovine bodo stalno odprte, ob nedeljah bodo razni sejmi, že danes pa bodo dijaki miljskih šol ob 10. uri na Marco-nijevem trgu okrasili božično drevo, ki so ga miljski Občini poklonili avstrijski sosedi (kot se to dogaja že deset let).
Prireditev so predstavili včeraj na tiskovni konferenci (foto KROMA) miljski župan Roberto Dipiazza, predsednik odbora za pobratenje Antonio Sor-go in odbornik Občine Obervellach Hans Simoner. Spomnili so, da so po veC letih sodelovanja junija lani končno sklenili pobratenje, tudi po zaslugi folkloristične skupine Ongia. Pobuda spada sicer v niz prireditev, ki jih namerava miljska uprava uresničiti v prihodnosti, župan pa je napovedal, da bo naslednji jadralni giro po Italiji Starta! iz Milj.
Sodelovanje z Avstrijci postaja vedno tesnejše, saj je 45 otrok prišlo z onstran Alp na Barcolano, konec februarja pa bo 60 miljskih otrok šlo v Obervellach, kjer se bodo tudi učili
nemščine. Pobratenje so razširili tudi na kulturno-turisticno področje, saj je pomembno ljudi zbliževati. V tem duhu je Simoner poudaril, da ne smejo tuji jeziki predstavljati meje, pobratenje pa je zanimivo, tudi kar zadeva odnos morje-hribi. Avstrijski odbornik je nato spregovoril o lepotah Obervel-lacha, kjer so na razpolago vsakovrstne turistične možnosti in storitve (od smučanja, kolesarjenja in bazenov do lova in raftinga), in opozoril na kandidaturo za olimpijske igre, ki bi jih organizirali na tromeji leta 2006 pod geslom »Senza confini« (Brez meja).
A. G.
KULTURNO GOSTOVANJE n
Denis Novato v Avstraliji
Danes je Denis Novato, ki je pred nedavnim zasluženo osvojil tudi naslov svetovnega prvaka v diatonični harmoniki, pristal na avstralskih tleh: včeraj se je že zgodaj zjutraj vkrcal na letalo na Brniku, že jutri pa bo zaigral na svojem prvem nastopu.
Za mesec dni bo nas trenutno najuspešnejši godec ljudske harmonike razveseljeval slovenske rojake po raznih mestih te ogromne celine. Potovanje verjetno ne bo od muh, saj so razdalje kar velike: vse do 3. januarja prihodnjega leta, ko bomo mladega godca lahko spet pozdravili v naši sredi, pa bo Denisovo gostovanje prav gotovo polno doživetij in prijetnih spominov. V Avstralijo se je podal v spremstvu svojevrstnega vokalno-in-strumentalnega ansambla, ki ga sestavljajo elani družine Galič iz Šempetra pri Celju. Skupaj bodo prenesli svežino in milozvoCnost naše ljudske glasbe v kraje, kjer živijo slovenski izseljenci v Avstraliji. Prvo srečanje z Čezoceanskim občinstvom bo na vrsti že jutri, ko bo Denis Novato nastopil v Slovenskem klubu Triglav v Sydneyju.
K vsemu temu gre dodati še svežo vest o izidu druge CD plošCe, na kateri je Denis Novato v spremstvu svojih zvestih prijateljev posnel obljubljeni izbor slovenskih ljudskih viž. CD plošča z naslovom »Od Trsta do Triglava« je že na razpolago v Tržaški knjigarni, prav gotovo pa jo ponujajo tudi pri založbi Pioneer records oz. v trgovini Record v ul. Diaz, kjer se je lastnik Livio Možina pravzaprav zavzel za njen izid. Tudi na tej CD plošči skupaj z Novatom igrajo Renzo Pockar, Jordan Kral, Igor Podpečan in Mitja Mastnak. Posneta je bila v studiu Zlatih zvokov, prinaša pa vrsto prijetnih in tudi raznolikih priredb 40 slovenskih pesmi, s katerimi se je Denis Novato po tržaških na prejšnjem CD-ju »oddolžil« še slovenskemu kulturnemu prostora.
V pričakovanju njegovega povratka z drage zemeljske poloble torej lahko Denisu No vatu prisluhnimo »le« na CD plošči! (dam)
BANI / SKD GRAD
Zanimiva božična razstava Les in svila
Sobotne otvoritve božične razstave pri Banih z naslovom Les in svila se.je udeležilo veliko število ljubiteljev ljudske umetnosti, ki cenijo to zvrst ustvarjalne dejavnosti.
Po uvodni glasbeni točki violinistke Sandre Stopar iz Ljubljane je David Vidali predstavil ustvarjalko gospo Avgusto Mikuž Malalan in nato še ostale, ki so oblikovali kulturni del programa otvoritvenega veCera. Sledile so si glasbene točke, ki so se prepletale s poezijo gospe Veronike Bizjak. Zelja, Tujec, Odhajam so nekatere od njenih pesmi, ki so sku-
paj z glasbo popestrile ta večer. Poleg teh poezij sta bili podani tudi dve, ki jih je napisala Avgusta Mikuž: Nanos in Stara domačija. Pavel Vidau pa je spregovoril o ustvarjalki, njenem delu in njeni poeziji.
Slovensko kulturno društvo Grad od Banov, je s to razstavo želelo ovrednotiti delo domačinke in ga predstaviti širši javnosti. Sodec po odzivu obiskovalcev je tovrstna ustvarjalnost vzbudila veliko zanimanja. Razstava bo odprta še v naslednjih dneh, kot je sporočeno v obvestilih.
P.V.
VCERAJ-DANES
Danes, PETEK,
4.	decembra 1998
BARBARA
Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.22 - Dolžina dneva 8.54 - Luna vzide ob 17.37 in zatone ob 7.55
Jutri, SOBOTA,
5.	decembra 1998
SAVA
VREME VČERAJ OB
12.	URI: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1022 mb ustaljen, veter 22 km na uro vzhodnik, vlaga 51-odstotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Rodili so se: Jacopo Duimovich, Angela Mai-sto, Andrea Braico, Ester Martelanc.
Umrli so: 85-letna Maria Martucci, 88-letni Gio-vanni Stepcich, 79-letni Riccardo Daris, 88-letna Giuseppina Cebulec, 74-letna Liliana Bertuzzi, 44-letni Euro Belletini, 87-letna Emilia Bensi, 87-let-na Rosa Maldini, 75-letna Maria Volpe, 77-letna Diodata Sinigoi, 83-letna Fernanda Riccobon, 78-letna Carmela Ussai, 68-letni Mattia Foschiatti.
□
LEKARNE
Od ponedeljka, 30. novembra do sobote, 5. decembra 1998
Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od
16.00	do 19.30 Lekarne odprte tudi od
13.00	do 16.00
Trg S. Giovanni 5 (tel.
040 631304), UL AjR Giulie 2 (tel. 040 82842»t Milje - Mazzinijev drev red 1 (tel. 040 271124).
Sesljan	(tel. ^
208334) - s predhodni" telefonskim pozivom i" nujnim receptom.	j
Lekarne odprte tudi o
19.30	do 20.30	„
Trg S. Giovanni 5, u '
Alpi Giulie 2, Largo S0"' nino 4, Milje - Mazzini)6 drevored 1.	n
Sesljan	(tel. 0
208334) - s predhodni" telefonskim pozivom i" nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA d Lekarna odprta 0
20.30	do 8.30	,
Largo Sonnino 4 (te ’
040 660438).
118: hitra pomoč
dežurna zdravstven
služba (od 20. do 8. predpraznična od 14. d 20. ure in praznična od do 20. ure)
Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 04 350505 - Televita.
Telefonska cential3 Zdravstvenega podjet) in bolnišnic: 040 39" 1111.
Urad za informacij6 Zdravstvenega podjet)3' 040 573012 od pon6' deljka do petka od 8. do
13.	ure.
Urad za informacij6 bolnišnic: 040 399272 od ponedeljka do petk® od 8. do 14. ure.
3 ŠOLSKE VEST!
URAD SINDIKATA
SLOVENSKE SOLE, UL Carducci 8, tel.-fa* 040/370301 posluje oo torkih in četrtkih, od 1^-do 17.30.
QjffQ deiid Qaizafura
Cesta Videm - Tricesimo REANA del ROIALE (UD)
PITTARELLO
KORZO ITALIA, 25 TRST ex Beltrame
Ob 120-letnici SKD Valentin Vodnik
Dolina
pod pokroviteljstvom ZSKD
“MOJI ZEMLJI...”
Celovečerni koncert
Moškega pevskega zbora Valentin Vodnik
zborovodja: Ignacij Ota klavirska spremljava: Tatjana Jercog
jutri, 5. decembra 1998 ob 20.30 v društveni dvorani
SLOVENEC Boršt-Zabrezec
priredi v sodelovanju s študijskimi krožki
BESEDA SLOVENSKE ISTRE
danes, 4. decembra 1998 ob 20.30
v Srenjski hiši v Borštu predstavitev knjige
brazde strmuna
SPored: priložnostni govor DANILA TULJAK, recitacije IVAN BUZECAN,
MePZ SKALA iz Kubeda, diapozitivi DOMINIK BIZJAK, stare istrske pesmi bosta na citre in harfo _ izvedla SAVO BATISTA in METKA ABDIČ
priredi
danes, 4. decembra ob 17.30 v Domu Alberta Sirka v Križu
pesniški večer z
Miroslavom Košuto
Sodeluje otroški pevski zbor Vesna ODPRT BO MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM
Vljudno vabljeni otroci in starši!
KINO
ARISTON - 15.30, t '45' 20 00, 22.20 »Gat-Pnv610 8atto bianco«, r.
^irKusturica. "aCELSIOR -16.30,
is.25
20.10, 22.15 »Ap-
p0!,ite Sex«.
6 eXCELSIOR AZZUR-
^ - IR nn 1 O oo
16JD0, 18.00, 20.00, caso o per az-
i2;°0 » Per
dp di Lelouch«.
AMBASCIATORI
is.30
»Mul
18.20, 20.15, 22.15 Produkcija VValt
an«
1sney.
DNAZlONALE 1-16.15,
n •?5: 20.10, 22.15 »Al di ? ?°8ni<<, r. Vincent C„kd’Robin Williams,
haGooding,
Ir o ZI0NALE 2 - 16.30, Av20' 20.15, 22.15 »The li«etl8ers - Agenti specia-n’’ Ralph Fiennes, a Thurman in Sean ^°nnery.
iq^Zl0NALE 3 -17.00, tnr 22.00 »H negozia-Kevin Spacey.
lR^nZl0NALE 4 - 16.00,
Sn1',Q’ 21.45 »Salvate il
SpielbergyrT r'
M=h n.erg’ L Tom Hanks,
Ji Damon.
» MIGNDN - 16.00, 22.00
alpesiazi°ni private fino rv.i^TSasmo«, prepovedan mladmi pod 18 letom.
S
ČESTITKE
- NABRtiSt^ *'
pod
pokroviteljstvom
ZADRUŽNE
KRAŠKE
BANKE
v sodelovanju s
KRAŠKO GORSKO SKUPNOSTJO in OBČINO DEVIN NABREŽINA
KAMEN...
VIL RAZSTAVA KAMNITIH IZDELKOV
danes, 4. do nedelje, 13. decembra 1998 URNIK: delavniki 17-20, prazniki 10-12/15-20 Kamnarska hiša IGO GRUDEN v Nabrežini Nabrežina center 158-
V sodelovanju z ZSKD
Šumom
Matjan Tomšič
BUŽEC ON, BUŠCA JAZ
V interpretaciji SAŠE PavCek Režija Boris Cavazza
Danes, 4. decembra, ob 20.30 v Kulturnem domu
na PROSEKU
CAPITOL -	16.30,
18.20, 20.10, 22.10 »The Truman Shovv«.
ALCIONE - 18.00,. 21.00 »La leggenda del pianista sulVOceano«, r. Giuseppe Tornatore, i. Tim Roth.
IZLETI
60-LETNIKI iz Bazovice, Gropade in PadriC gredo v nedeljo, 6. decembra na izlet v Tricesi-mo in okolico. Odhod z avtobusom ob 9. uri iz Bazovice prek PadriC in Trebe.
V teh mrzlih zimskih dneh je topel zarek ogrel družino Bandi. Prihoda malega MATEJA se vsi veselimo in izrekamo bratcu Eriku, mami Patriciji in očku Davorinu iskrene čestitke, SKD Jože Rapotec.
J PRIREDITVE
OSNOVNA SOLA FRANA MILČINSKEGA
na Katinari vabi na MIKLAVŽE V ANJE, ki bo da-
nes, 4. decembra ob 17. uri v šolskih prostorih.
DRUŠTVI FINŽGARJEV DOM in VESELA POMLAD prirejata danes, 4. decembra v Finžgarjevem domu na Opčinah MIKLAVZE-VANJE s petjem OPZ Vesela pomlad in igrico LuCke SusiC Pobeg igrač, ki jo bodo izvajali elani otroške dramske skupine Tamara Petaros (režija Lučka SusiC in Nataša Zubalic). Začetek ob 16. uri.
KD VESNA s Kriza priredi danes, 4. decembra ob 17.30 v Domu Alberta Sirka pesniški večer z Miroslavom Košuto. Obenem bomo otvorili Miklavžev knjižni sejem, ki bo odprt tudi jutri, 5. novembra od 10. do 13. in od 16. do 19. ure. Sodeloval bo otroški pevski zbor Vesna. Vljudno vabljeni otroci in starsi!
SKD VIGRED prireja jutri, 5. decembra ob 18.30 v prostorih osnovne Sole v Sempolaju MIK-LAVZEVANJE. Angelčki bodo sprejemali darila v društvenih prostorih v Sempolaju, danes, 4. decembra od 16. do 19. ure in jutri, 5. decembra od 16. do 18. ure.
UPRAVA OBČINE DOLINA vabi na otvoritev Občinskega muzeja v Kulturnem centru v Boljuncu, ki bo jutri, 5. decembra 1998 ob 18. uri.
OTROŠKI PEVSKI ZBOR SLOMSEK iz Bazovice vabi jutri, 5. decembra ob 17. uri v kinodvorano na spevoigro Oh ti darovi, v pričakovanju sv. Miklavža. Vabljeni!
SKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja v sodelovanju z Občinskim vrtcem MIKLAVZE-VANJE, jutri, 5. decembra
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, UOKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE in na splošno vsa obvestila
na uredništvu Primorskega dnevnika, v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu na št. 040-7786333
BURNIKOM:
od ponedeljka do petka od 10. do 15. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure
ob 17. uri v prostorih mavhinjskega vrtca. Angelčki bodo zbirali darila danes, 4. decembra od 20. do 21.30 v društvenem sedežu v Mavhinjah. Vljudno vabljeni malčki in odrasli!
SKAVTI IN SKAVTINJE L Stega bodo letos za sv. Miklavža pripravili veselico. MIKLAVŽE-VANJE bo jutri, 5. decembra ob 17.30 v župnijski dvorani v Nabrežini. Angelčki bodo zbirali darila od 15. ure dalje. Vljudno vabljeni otroci, starši... in vsi angelčki in hudički!
SDD JAKA STOKA Prosek-Kontovel vabi otroke na Miklavzevanje, ki bo jutri, 5. decembra ob 17. uri v Kulturnem domu na Proseku. Na sporedu bo tudi priložnostna igrica Lučke SusiC Čudne zelje, v izvedbi Otroške dramske skupine.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB (Ul. Donizetti 3) vabi jutri, 5. decembra na VESELO MIKLAVZEVANJE na katerem se bodo mladi obdarovali z zabavnimi darili, opremljenimi s smešnimi posvetili. Sledi družabno srečanje. Začetek ob 18.30.
KD ROVTE-KO-LONKOVEC vabi jutri, 5. decembra ob 20. uri in v nedeljo, 6. decembra ob 18. uri v društvene prostore, Ul. Monte Sernio 27, na nastop društvene amaterske dramske skupine z igrico MI SMO Z ROVT DOMA. Rezija Drago Gorup. Vljudno vabljeni vsi elani in prijatelji društva!
TPK SIRENA vabi na MIKLAVZEVANJE v nedeljo, 6. decembra ob 18. uri. Častni gost večera bo Vlenia Zobec. Za dobro voljo bo poskrbel dno Briskola. Obvezna rezervacija, tel. St. 040-422696 v ponedeljek, in petek, od 18. do 20. ure.
ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV vabi na zborovsko revijo v nedeljo, 6. decembra 1998 ob 16. uri v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Med prireditvijo bomo podelili priznanja organistom in zborovodjem, ki se najdlje posvečajo slovenski glasbi na Tržaškem.
SKD TABOR, Opčine -Prosvetni dom - GLEDALIŠKI DNEVI TREH DEŽEL, v torek, 8. decembra 1998 ob 17. uri gostuje tržaška dramska skupina II Gabbiano z narečno komedijo v treh dejanjih FIN CHE GORO NON ME CIAPE. Priredba in režija Osvaldo Mariut-to. Privoščite si dve uri nepretrganega smeha!
NEW SVVING QUAR-
TET - slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja bo pri nas v nedeljo, 20. decembra t. 1. ob 18.30 v Sportno-kulturnem centru v Zgoniku. Za predprodajo vstopnic se lahko obrnete do odbornikov KD Rdeča zvezda. Pridite, enkratna priložnost za Čudovito praznično doživetje!
Hj OBVESTILA
KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI
vabi na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM danes, 4. in jutri, 5. decembra od 16. do 19. ure v Prosvetni dom na Opčinah.
SKD VIGRED vabi na MIKLAVŽEV SEJEM knjig in ročnih izdelkov, primernih za darilo, v društvene prostore v Sempolaju, danes, 4. decembra od 16. do 19. ure ter jutri, 5. decembra od 16. do 18. ure.
SKD IGO GRUDEN pod pokroviteljstvom Zadružne kraske banke in v sodelovanju s Kraško gorsko skupnostjo, Občino Devin-Nabrežina in ZSKD vabi na ogled VII. razstave kamnitih izdelkov KAMEN... Razstava bo odprta od danes, 4. do nedelje, 13. decembra v Kamnarski hiši v Nabrežini center St. 158. Urnik: ob delovnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure.
ZDRUŽENJE ACLI FJK, KOŽEK ISTRIA in DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabijo danes, 4. decembra 1998, ob 17. uri v Peterlinovo dvorano, Ul. Donizetti 3, na predstavitev knjige Cerkev in etnične manjšine. Govorili bodo avtor knjige prof. Kurt Egger, poslanec prof. Domenico Maselli in mons. Marino Qualizza.
SKD GRAD - Bani obvešča, da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: jutri, 5. 12. od 18. do 20. ure, 6. 12. od 16. do 20. ure, 7. 12. od 18. do 20. ure, 8. 12. od 16. do 20. ure, 12. 12. od 18. do 20. ure, 13. 12. od 16. do 20. ure. Toplo vabljeni!
OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU in KD RDEČA ZVEZDA vabita na MIKLAVŽEV KNJIŽNI SEJEM. Sejem bo potekal do nedelje, 6. 12. 1998 od 16. do 19. ure v prostorih knjižnice. Vabljeni!
ZDRUŽENJE ALPE ADRIA CINEMA vabi v nedeljo, 6. decembra v gledališče Miela. Ob 18. in 21.45 Risani in reklamni film v Sloveniji (velika dvorana), od 18. do 24. ure (mala dvorana) selekcija filmov dosedanjih izvedb Alpe Adria Cinema.
SVECENISKO BRATSTVO SV. PIA X., ki ga je ustanovil msgr. Lefebvre, v Ul. S. Nicolo 27/A, obvešča, da bo v nedeljo, 6. decembra ob 18. uri tradicionalna sv. masa v latinščini. Rožni venec in spoved, tudi v slovenskem jeziku, pol ure pred maso.
ZSKD obvešča, da bo v ponedeljek, 7. decembra 1998 urad zaprt.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZBORAZENCEV vabi v ponedeljek, 7. decembra na izreden kulturni večer ob predstavitvi založniške pobude Mladike STO LET SLOVENSKEGA TRŽAŠKEGA ROMANA. Na večeru bodo predstavili prvi knjižni natis romana Pata Morgana, tržaške pisateljice Marice Nad-lisek Bartol in najno-vejsi roman Alojza Rebule Cesta s cipreso in zvezdo. Obe deli je izdala Mladika v počastitev okrogle obletnice, ki se
navezuje na začetek slovenskega romanopisja na Tržaškem. Večer bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3, s pričetkom ob 20.30.
SLOVENSKA PROSVETA v Trstu vabi v Peterlinovo dvorano v Donizettijevi ulici St. 3 na ogled slikarske razstave MIHAELE VELIKONJA. Razstava bo odprta vsak dan od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro do srede, 9. decembra.
TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20, obvešča obiskovalce da je v teku v decembru PROMOCIJA SLOVENSKE KNJIGE.
ZIMOVANJE V KRANJSKI GORI od 26.
decembra 1998 do 2. januarja 1999 za otroke od 6. do 18. leta prireja Slovenski dijaški dom Srečko Kosovel Trst v domu Centra za Šolske in obšolske dejavnosti. Vpisovanje in informacije vsak dan od 9.00 do 18.30 v Ul. Ginnastica 72, tel. St. 040-573141 ali 040-573142.
KRUT nudi elanom individualne in/ali skupinske vaje proti bolečinam v vratu in hrbtenici. Informacije na sedežu krožka, Tel. St. 040-360072.
KRUT-ova ambulanta • deluje za elane od ponedeljka do petka po dogovoru. Informacije na tel. St. 040-360072.
MALI OGLASI
tel. 040 7786333
PODJETJE iSCe osebje za razširitev svoje upravno finančne strukture oz. za ojacenje trgovske dejavnosti. Od kandidatov se zahteva univezitetna izobrazba iz trgovskih in sorodnih ved in vsaj enoletno delovno prakso oz. diploma višje srednje Sole z vsaj štiriletno delovno prakso. Prošnje, s priloženo fotokopijo diplome in kratkim življenjepisom, lahko pošljete na uredništvo Primorkske-ga dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod Šifro »Diplomiran«, najkasneje do 21. 12. 1998.
TRGOVINA JESTVIN
iSCe delavca, starega največ 40 let. Tel. na St. 040-2176832 od 8. do 9. ure zjutraj.
ISCEM varuško za majhnega otroka, v večernih urah v Tržiču. Tel. St. 0481-480545.
PRODAM stanovanje v Ul. Cologna, v dobrem stanju, 60 kv. m., z balkonom, v 3. nadstropju, z dvigalom. Tel. od 11. do 13. ure na St. 040-228752.
HLADILNIK, letnik ’56, v dobrem stanju darujem Tel. St. 040-943388.
PRODAM Fiat Uno 60S, letnik 1989, prevoženih 58.000 km. Tel. St. 040-569357.
PRODAM nove smučarske pancerje, model Nordica Next 87, St. 50, po zelo ugodni ceni. Tel. 0348-2643994.
SAMOSTOJNO DELO -gostilno-bar na Krasu oddam mladim. Tel. St. 040-213627.
PRODAM Golf 3. serija, GTI 16V 2000. Tel. po 19. uri na St. 03356-567009
NUDIMO priložnost honorarnega zaslužka. Za dogovor pokličite 040-299012.
PRODAM dvostanovanjsko hišo z vrtom. Poklicati v večernih urah na tel. St. 040-231255.
NEGUJEM starejše osebe, imam ze izkušnje, 24 ur na 24 s 15-dnevno menjavo. Tel. na St. 0038667-31229 od 18. do 20. ure.
DRUŠTVENA PRODJALNA na Opčinah
iSCe uslužbenca. Tel. st. 040-213274.
KMETIJA Tomšič Srečko Sovodnje prodaja kokosi in božična drevesca po ugodni ceni. Tel. št. 0481-882064.
DIJAK IV. razreda znanstvenega liceja išče inštruktorja za latinščino. Tel. v popoldanskih urah na St. 040-53421.
PRODAM VVolksvagen Passat 1600, letnik '96 v odličnem stanju. Tel. St. 0481-534004 v večernih urah.
PRODAMO domaC krompir. Tel. v večernih urah na St. 040-200878.
KMEČKI TURIZEM Škerlj Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. St. 040-229253
KMEČKI TURIZEM sta
odprla Slavko in Elvira Švara, Trnovca 14. Zaprto ob torkih in sredah. Tel. 040-200898.
OSMICO je odprla Mavrica v Medje vasi St. 10.
OSMICA v Borštu, David.
OSMICO sta odprla Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15A. Vabljeni!
OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32.
BERTO TONKIC ima v Doberdobu odprto osmi-co. Ponuja vino in domaC prigrizek.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob Četrtkih, petkih in sobotah. Tel. St. 220722.
OSMICO ima Jožko Colja, Samatorca 21.
PRISPEVKI
Ob 2. obletnici mamine smrti darujejo Boris, Magda in Dina 100.000 lir za Sklad Mitja Cuk in
200.000	lir za slovenske sestre v Aleksandriji.
Ob 2. obletnici smrti Edvarda Grgiča darujeta Marija in Nardi Bandi
50.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici.
Nosilci krste pokojne Marije BriSCik vd. Škamperle darujejo 100.000 lir za FC Primorje, 100.000 za Kulturni dom Prosek-Kontovel in 100.000 za cerkev na Proseku.
V	spomin na pokojnega Bruna Capponija daruje družina Rapotec (Grocana 53) 50.000 lir za cerkev na Pesku.
Namesto cvetja na grob Danila Škabarja in Marije Milic vd. Majevski darujeta Sonja in Kazimir Majevski 120.000 lir za UNICEF.
V	spomin na Danjo Daneu in Sonjo Spanger daruje Sonja Majovski 40.000
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 040 7786300) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 040 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure.
lir za laCne po svetu.
Namesto cvetja na grob Marije BriSCik vd. Škamperle darujeta Sonja in Kazimir Majovski 40.000 lir za lačne po svetu.
Ob drugi obletnici smrti dragega Alojza Pauline daruje zena Dragica z družino 50.000 lir za SKD Vigred, 25.000 lir za SK Devin in 25.000 lir za SD Mladina.
Ob rojstvu Erikinega bratca Gabrijela daruje družina 50.000 lir za Občinski otroški vrtec Sempolaj.
Ob izgubi dragega očeta izreka Rudiju Su-berju iskreno sožalje
sekcija DSL Zorko Kralj iz Trebe
KULTURA
Petek, 4. decembra 1998
TRST / SREČANJA S SODOBNO GLASBO
Za zaključek Pierpaolo Leviin Corrado Rojac
Harmonikar Rojac izrazil vrhunsko tehniko in globok občutek
V torek so se v tržaški cerkvici sv.Silvestra zaključila Mednarodna srečanja s sodobno glasbo, znana pod imenom Trieste Prima. Letošnje prireditve so bile posebej posvečene dialogu z umetnostjo srednjevzhodne Evrope in so nam nudile primere madžarske, bolgarske, ruske in slovenske sodobne ustvarjalnosti poleg avtorjev, ki so med sodobniki najbolj popularni in so si zato zaslužili poseben prostor (Karlheinz Stockhausen, Yannis Xenakis, Giacin-to Scelsi, Alfred Sch-nittke).
Kadar poslušamo sodobno glasbo, in še posebej neznane skladbe, mora naša radovednost premagovati nezaupljivost, ki je človeški naravi kar prirojena, pri tem pa nam mora pomagati izvajalec. Na žalost kon-certisti mnogokrat nimajo dovolj Časa, da bi skladbo dodobra spoznali in osvojili: Ce se sami Se niso sprijaznili z novostjo, nam bodo le težko posredovali sporočilnost, ki jo glasba vsebuje. Pianist Pierpaolo Levi ter slovenski skladatelj in harmonikar Corrado Rojac (f. KROMA), ki sta nastopila na zaključnem koncertu, pa sta nam pokazala svoje globoko prepričanje in zaverovanost v avtorja in svoj instrument, da smo lahko nove skladbe poslušali v najlepši luči.
Pierpaolo Levi je nastop posvetil argentinskemu skladatelju Mau-
riciu Kaglu (r. 1931). »KlavieRhaipsodie« z imenom »Passe compo-se« je nastala med leti 1992/93 in sodi že v obdobje, ko je večina avantgardnih skladateljev storila korak nazaj na svoji raziskovalni poti: skušali so spet navezati stik z občinstvom, ki jim je le s težavo sledilo na področjih takoimeno-vane konkretne in elektronske glasbe. Kagel je sestavil nekak »collage«, lepljenko, ki jo stilistično s težavo obeležimo, saj v njej zasledimo drobce vsemogočih avtorjev (Stravinski, Ravel, Bartok, itd.). Tudi sintaktični procesi so precej
razumljivi in glasba nam zveni zdaj skrivnostno, zdaj bolj sveže in naivno, za zaključek pa skladatelj predpise slab magnetofonski posnetek, ki zazveni kot daljni odmev (citat citatov?).
»MM 51 Ein Stuck Filmmusik fur Klavier (Kos filmske glasbe za klavir)« si je Kagel zamislil leta 1976: to je simpatičen primer paradoksalnega odnosa do metronoma: le kateri glasbenik se v svojih mladih letih ni boril z malo leseno piramido, ki mu je neusmiljeno zapovedovala »tempo«? Tu pa se pianist najprej izmakne metronomovi diktatu-
ri, potem pa z nalašč zgrajeno napravo, spravi aparat ob ravnotežje, da se metronom samemu sebi izneveri, solist pa vendar igra v »svojem« strogem tempu in se ob tej potegavščini na koncu sardoniCno smeje. Vse to je Pierpaolo Levi zelo pogumno opravil, pred obema skladbama pa je zaigral medigro »Metapiece (Mimetics)«, ki jo je Kagel spisal leta 1961 za »preparirani« klavir, v katerega izvajalec vtakne kovinske in gumijaste pripomočke, ki spremenijo ali deformirajo pristni klavirski zvok. Skladbo sestavljajo elementi, ki jih pianist lahko poljubno kombinira in uporablja.
Corrado Rojac nam je v drugem delu koncerta predstavil skladbo, ki mu jo je letos napisal in posvetil milanski skladatelj Giorgio Colombo Taccani (r. 1961), ko sta se srečala v milanskem centru za fonologijo in elektronsko glasbo. Taccani je svoje delo imenoval kar »Recitativ za kar-moniko«, kar pomeni zelo prosto strukturo. Skladatelj išče in raziskuje izrazne možnosti instrumenta, ki mu sicer ni domač, zato se obe roki gibljeta precej paralelno, ne da bi posamezne funkcije dovolj izrazito izstopale. Rojac pa pozna svoj instrument mnogo bolje in je s svojo interpretacijo v skladbo ponesel nekaj smisla, ko je poudarjal fragmentira-ne melodije, ki so se rojevale med nerazločni-
mi akordi.
Mnogo jasneje se je izluščila struktura »Partite St. 1«, ki jo je ruski skladatelj Vladislav Zolo-tarjev (1942-1975) komponiral leta 1968. Naslov »Partita« sicer ne odgovarja značaju skladbe, ki se odvija v stavkih, ki so bolj sorodni sonatni obliki: Allegro, Grave, Andantino, Presto. Harmonika v tem delu zazveni prav mogočno, včasih kot bachovske orgle -in v tem je morda daljna zveza z imenom »Partita« - v skladbi pa si sledijo heterogeni stilistični prijemi in Cisto svobodne epizode, ki razodevajo nove zvočne kulise. Zolotarjev ne zanemarja imitativne tehnike in se tudi poskusi s krajšo fugo oz. invencijo. V zadnjem stavku pa izkoristi virtuozisticno spretnost harmonikarja, ki pripelje napetost do viška v parosisticnem crescendu, nato pa se skladba zaključi z mogočnim, a Se kar konvencionalnim koralom.
Corrado Rojac je pokazal, kam lahko pripelje vrhunska tehnika, kadar je povezana z globokim občutkom. Kar naravno se nam zdi, da ga je ljubezen do svojega instrumenta pripeljala do komponiranja, zato pa tudi do poglobljenega in spoštljivega odnosa do drugih avtorjev, ki so mu lahko kar hvaležni. Občinstvo je to razumelo in koncertista pozdravilo z dolgim in prepričanim aplavzom.
Katja Kralj
Poljudna knjiga o gradiščih na našem Krasu
Pripravil jo je Giovanni Toplikar z osnovnošolci
Na gradišča v Istri je v prejšnjem stoletju prV* opozoril tržaški zgodovinar Pietro Kandler, ki je na Krasu in v Istri naštel 300 gradišč iz prazgodo' vinske dobe.
Za njim je Richard Burton (ne gre za zelo znanega filmskega igralca, njegov soimenjak je bil v prejšnjem stoletju angleški konzul v Trstu) P°' drobneje raziskal nekatera teh gradišč v Istri in svoje izsledke objavil v glasilu Anthroropological Society v Londonu. Konec stoletja se je s tem P°j drobneje ukvarjal Tržačan Carlo Marchesetti, prl nas znan tudi zato, ker je imel veliko opravka z arheološkim najdiščem pri Sv.Luciji - Mostu na SoCi. Leta 1903 je objavil knjigo o gradiščih na Krasu in v Istri.
V naslednjih letih je izšlo kar veliko spisov o teh starih naselbinah. Tudi Slovenci smo dobil' pred nekaj letih zanimivo knjigo o gradiščih na tržaškem Krasu, napisala sta jo S. Flego in L. Rupel, izšla pa je v slovenskem in italijanskem jeziku-
Tega vprašanja se je lotil tudi Giovanni Toplikar, Slovenec, ki živi v Gradišču ob SoCi. poučuje pa na italijanski osnovni Soli L argo Ison-zo v Tržiču. Pred nekaj dnevi so v Tržiču predstavili knjigo z naslovom I castellieri del Carso. Izdal jo je Večnamenski kulturni center za tržiško območje, finančno pa jo je podprla tudi Kraška gorska skupnosti.
Toplikarjeva knjiga je zanimiva, ker je rezultat enoletnega skupnega dela z učenci nekaterih razredov že omenjene Sole. Kaj so gradišča, kje se ta nahajajo, kako pridemo do njih, kaj moramo vedeti o njih, kako so živeli ljudje pred veC tisočletji, ta in podobna vprašanja so postavljena v knjigi, v kateri so navedeni tudi odgovori. Avtor in njegovi mladi sodelavci so poskrbeli tudi za slikovno gradivo.
Knjiga ne sodi med številne publikaciji, ki najdejo mesto predvsem na policah znanstvenikov. Knjiga je poučnega značaja, kričeče vabi tudi Ijud-skošolskega učenca k spoznavanju narave. V knjigi je Toplikar obdelal nekatera gradišča na tržaškem Krasu. Lahko bi o njej rekli, da je izjemen šolski priročnik. Najbrž bi si zaželeli, da bi dobili v roke tudi slovensko inačico, kajti poznavanje tistega razdobja na našem Krasu bi bilo dobrodošlo tudi za slovenske šolarje. Dobrodošlo bi bilo, da bi kak slovenski šolnik prišel v stik s To-plikarjem, ki seveda zna odlično slovensko, in da bi se našla kakšna založba, ki bi knjigo natisnila, tokrat s še bolj upravičeno podporo Kraške gorske skupnosti.
Marko VValtritsch
NOVICE
Umetniška dela na 14. sejmu antikvariata v Vidmu
Do 8. decembra bodo na videmskem sejmišču na ogled številne dragocenosti, ki jih sodelujoči razstavljajo in prodajajo na tradicionalnem sejmu antikvariata Alpe Jadrana. Sejem je za Or-ga.Fi.R. pripravil Ruggero Calonego, ob delavnikih je odprt pd 15. do 20. ure, na predpraznične dni in ob praznikih pa od 10.30 do 20. ure. Se najveC pozornosti je ob prejšnjem koncu tedna pritegnila Tintorettova Sveta družina, na sejmu pa so Se dela Giandomenica Tiepola in številnih beneških umetnikov 18. stoletja. Ob umetniških dl e ih pa pozornost obiskovalcev pritegnejo še dragoceno pohištvo iz starih beneških palač, nakit zanmenite hiše Bulgari, porcelan in številni okrasni predmeti.
Aritas '98 v Ljubljani
Najboljša likovna satirična dela s bienala Aritas, ki je junija potekal v Šmarjah pri Jelšah, bodo od danes do 24. decembra na ogled v sprejemni dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma. Trienale natečajna dela nagrajuje. Letošnji izbor je opravila sbokovna žirija v sestavi dr. Stane Bernik, Jože Hudeček, dr. Peter KreCiC, dr. MilCek Komelj in dr. Lev Menaše. Od 42 prijavljenih likovnikov jih je bilo 32 uvrščeno na razstavo. Jože Ciuha in Stane Jagodic imata status vabljenih gostov. Glavna nagrada bienala, zlati Aritas, je pripadel znanemu karikaturistu Binetu Roglju, srebrnega je prejel Alojz Zorman-Fojž, bronastega pa Dušan Pirih Hup. Nagrado za najbolj angažirano delo, ki jo podeljuje občina Šmarje pri Jelšah, je dobilo delo List iz zgodovine Vladimirja Makuca, nagrado časnika Večer za karikaturo Anton Repnik, nagrado zlata sbela, ki jo podeljuje Nedeljski dnevnik, pa Klavdij Tuba. (STA)
v svetu
FOKUS
Ko nas bi kdo vprašal, naj izberemo najbolj pomenljivo in poslušalcem priljubljeno osebnost iz sveta rock glasbe zadnjih dvajsetih let, bi se naša težavna izbira zaustavila pri ameriškem kantav-torju, ki odgovarja na ime Bruce Springsteen. To je najveCji živeči mit ameriške lahke glasbe, pravi »prototip« rockerja. Toliko kot se je pisalo in govorilo o »Bossu« v zadnjih dveh desetletjih, se ni o nobenem drugem rock izvajalcu. Rekordne prodaje njegovih albumov prepričljivo pričajo o njegovem vzponu na sam vrh najbolj priljubljenih pevcev sodobne lahke glasbe, kljub dejstvu, da se Springsteen ni nikoli preveč spo-
Novo iz starega Springsteena
gledoval s težnjami in zahtevami diskografskega bga.
Čeprav v svoj tradicionalni rock, ki je hdno vezan na korenine rock’nTolla, ni Springsteen nikakor uvajal revolucionarnih novosti, sloni velik poudarek na njegovih besedilih. V sedemdesetih letih je zapisoval grafite odraščanja mlade ameriške primestne generacije, njeno Čudenje nad nedosegljivimi velemestnimi lučmi, ljubezen in prve grenke izkušnje (od prvega albuma »Greetings Prom Asbury Park, N.J.«, 1973 do »The River«, 1980). Tedaj je Springsteen poglabljal mladinsko soočanje s kruto resničnostjo vsakdanjega življenja. V osemdesetih letih je ovekovečil prizore iz življenja ameriške pokrajine (»Nebraska«, 1982; »Born In The USA«, 1984). V tekočem desetletju pa je svoje realistične poglede omilil in nas presenetil z zrelimi, vendar med seboj estetično različno zasnovanimi deli (»Human Toucb« in »Lucky Town«, 1992; »The Gho-stOfTomJoad«, 1995).
Svojo 25-letno glasbeno kariero praznuje Springsteen z objavo obširnega boxa s štirimi zgoščenkami z naslovom »Tracks«, ki bodo z veC kot 4-urnim glasbenim sporedom osrečile milijone pevčevih privržencev. Na ploščah je zbranih 66 pesmi iz različnih obdobij. To so predvsem poskusna snemanja (t.i. de-'
mo tape), alternativne verzije znanih’skladb, posnetki v živo. Pri tej antologiji (kot tudi pri bojnemu albumu v živo »Live 1975-85« iz leta 1986) gre za zbirko doslej neobjavljenega glasbenega gradiva, ki ga je Springsteen posnel v stidiu ali v živo. Ameriški kantavtor spada namreč med tiste glasbenike, s katerimi je ilegalna diskografija zaslužila najveC denarja. Njegove t.i. bootlegs imajo pri zbiralcih veliko vrednost. Ravno z namenom, da bi vsaj delno preprečili razmnoževanje Springsteenovih ilegalnih plošč in da bi utešili radovednost ljubiteljev, so pri založništvu Columbia pomislili na to zvrst glasbenih antologij. Ne smemo pa prezreti dejstva, da predstavljajo posnetki uradne diskografije le del Spring-steenovega obsežnega repertoarja.
NOVE PLOŠČE
America, »Human Nature«, Nuova Carisch
Claudio Baglioni, »A-Live«, Columbia
Sal Da Vinci, »Solo«, EMI
Francesco De Gregori, »Curve della memoria«, Sony
Manu Dibango, »Mami Stafari«, VVagram
Ice Gube, »War & Peace«, EMI
Lost Tribe, »Many Lightimes«, Arabesque
No Mercy, »More«, BMG
The Offspring, »Američana«, Sony
Edith Piaf, »35s Anniversaire®1
EMI
The Sugarhill Gang, »The BeS Of The Sugarhill Gang«, Rhyno
KONCERT1
Danes, Gianni Rijavec in Vlad' mir Čadež z Big Ben Quarteton1* Gorica, Kulturni dom
Danes, Super B., Zoppola (Por' denon), Rototom
Danes, Edoardo Bennato, Basja no del Grappa (Vicenza), gle°a lisce Asba
6.12.,	»Folk Fest«, Ronke, šotor
6.12., Raf, Zoppola (Pordeno"! Rototom
6.12.,	Kyuss, Aviano (Forda non), Velvet Rock Club
7.12.,	Avtorski veCer skladatelj3 Stefana Maurija, Nova Gorica, K"1' turni dom
7.12.,	Apollo 440, Zoppola (P°r' denon), Rototom
7.12.,	Steve Lacy Trio, »I Pe' member Thelonius«, Ferrara-občinsko gledališče, »Jazz«
9.12.,	Orkester in zbor gleda' hšCa Verdi iz Trsta, dir. D. Calle8a ri, »II corsaro« (G. Verdi, pren"6-ra), Trst, gledališče Verdi, open*3 in baletna sezona
9.12.,	Filharmonični orkester 'z Vidma, dir. A. Nanut, solista Am3 rilli Nizza in Giorgio Merighi, dem, gledališče Giovanni da Ud'-ne	_ ,
9.12.,	Agnostic Front, Dropki* Murphys, Sbaight Faced, Rone3' de (Treviso), New Age	,
SVET
Petek, 4. decembra 1998
KRIZA NA KOSOVU / MEDMINISTRSKO ZASEDANJE OVSE
Poziv Srbom in Albancem k prekinitvi nasilja v pokrajini
Medtem po orožje na Kosovu ne molči - Padlo osem Albancev
OSLO, PRIŠTINA, bEOGRAD - Zunanji mi-ftistri ali njihovi namest-54 držav Članic Orga-ttizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), med njimi tudi slovenski zunanji minister Boris Frlec z delegacijo, so včeraj v Oslu končali sed-1110 letno zasedanje s sprejemom sklepne izjave.
, V sklepni izjavi so mi-‘tistri poudarili, da bo nad-z°rna misije na Kosovu ttajveeja in najtežja misija OVSE v zgodovini. Sprte strani na Kosovu so poz-vali k prekinitvi nasilja in sodelovanju pri iskanju rnirne rešitve. V posebni izjavi o Kosovu so poudarili, da bo nadzorna misija Pomagala pri uresničevanju mirne rešitve - do katere pa morata strani priti sami - preko nadzora
volitev, pomoči pri razvoju demokratičnih institucij in oblikovanju policijskih sil. Srbe in Albance na Kosovu so pozvali k spoštovanju premirja in k »polnem sodelovanju« z opazovalci misije.
V sklepni izjavi so ministri izrazili tudi zadovoljstvo z uspešnim nadzorom volitev v BiH. Dodati so, da bo misija OVSE v BiH delovala tudi v prihodnje pri prenosu odgovornosti za razvoj demokracije na oblasti v državi.
Ministri so izpostavili potrebo po nadaljevanju intenzivnega dela na predlogu evropske varnostne listine, da bi bila pripravljena za sprejem na vrhu OVSE prihodnjo jesen. Pozdravili so skorajšnji zaCetek pogajanj o
EU / ŠIRITVENI PROCES n
Nova pogajalska izhodišča kandidatk do konca januarja
Sestanek šestih držav v Budimpešti
LJUBLJANA - Sest naprednejših držav kandidatk za polnopravno članstvo v Evropski uniji (EU), med njimi je tudi Slovenija, bo do konca januarja oddalo pogajalska izhodišča za naslednjih osem področij, tako da bo v Času nemškega predsedovanja EU na pogajalski mizi približno polovica vseh poglavij pregleda zakonodaje. To so se na Četrtem dvodnevnem srečanju v Budimpešti dogovorili vodje ožjih Pogajalskih skupin šestih naprednejših držav.
Naslednja pogajalska izhodišča naj bi države kandidatke oddajale v dveh delih, decembra in januarja. Posamezne države so nekatera °d teh poglavij že oddale, večina pa mora pripraviti izhodišča za vseh osem področij. Slovenija jih je na ravni vlade že sprejela šest (pravo gospodarskih družb, varstvo potrošnikov in zdravja, ribištvo, statistika, zunanji odnosi in carinska unija), do janaurja pa bo sprejela še izhodišča za dvoje poglavij, prost pretok blaga in politiko konkurence. Do izhodišč se morajo še pred oddajo opredliti pristojna parlamentarna delovna telesa. Evropska komisija državam (poleg Slovenije še Poljska, Češka, Madžarska, Estonija in Ciper) roka ni Postavila, pričakuje pa oddajo izhodišč v doglednem Času, predvidoma v prvi polovici decembra oziroma do konca januarja.
Notranja struktura oddaje izhodišč do konca januarja je prepuščena državam samim. Podrobneje o vsebini izhodišč in prehodnih obdobjih za drugi sklop izhodišč v Budimpešti ni bilo govora, vsebinsko gledano pa bodo izhodišča drugega sklopa nekoliko obsežnejša, vendar večjih vsebinskih odstopanj od prvega paketa predvidoma ne bo. Za ta področja naj bi se vsebinska Pogajanja zaCela v Času nemškega predsedstva EU, pričakujejo pa tudi, da bodo za Slovenijo v tem obdobju dokončana pogajanja za tista poglavja iz prve skupine, ki so ostala odprta (štiri °d sedmih področij).
Pogajalci so se v Budimpešti še dogovorili, da se ponovno dobijo marca ali aprila na Cipru. Takrat naj bi posebno pozornost posvetili nekaterim sprecificnim vprašanjem, saj so se dogovorili za precejšnje število ekspertnih srečanj. V Budimpešti je že bilo predstavljeno ekspertno poročilo za okolje, v prihodnjih mesecih pa naj m se ekspertne skupine pogovarjale še o socialni politiki in zaposlovanju, o zahtevi po 90-dnevni zaloge nafte ter prostem pretoku blaga, interes za srečanja na ekspertni ravni je velik in Slovenija je tako predlagala, da se v začetku januarja v Ljubljani sestane ekspertna skupina na temo zunanjih odnosov, kjer naj bi govorili o sporazumih o prostocarinskem sodelovanju in ekonomskih conah. (STA)
regionalnem nadzom oborožitve, ki so predvidena v Daytonskih mirovnih sporazumih.
Medtem ko potekajo prizadevanja za miren razplet krize, pa orožje na Kosovu ne molči. V spopadu med jugoslovansko vojsko in oboroženimi kosovskimi Albanci je bilo včeraj na jugozahodu Kosova ubitih osem albanskih »teroristov«, poroča srbski informacijski center v Prištini, ki se sklicuje na vojaške vire.
V skupini naj bi bilo sicer devet »teroristov«, ki naj bi napadli enoto jugoslovanske vojske v Go-rožupu blizu meje z Albanijo. Kot je za AFP povedal nek predstavnik Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), je bila o incidentu obveščena tudi OVSE.
Medtem je vlada kosovskih Albancev v izgnanstvu dobila novega »obrambnega ministra«, saj je bil prejšnji »minister« Ahmet Krasniqi ubit septembra letos v Tirani. Novi obrambni minister je postal polkovnik Haiti Bičaj, je zapisano v sporočilu za javnost, ki so ga vCeraj objavili vsi najpomembnejši kosovski Časopisi. Bičaj je ob nastopu položaja napovedal, da se bo še naprej boril za »neodvisnost Kosova«.
Ameriški posrednik na Kosovu Christopher Hill pa je včeraj v Beogradu predstavil nov predlog za rešitev krize. V naCrt so vključeni tudi ugovori srbske in albanske strani, je poročal beograjski radio B 92.
Hill je dejal, da s številnimi ugovori srbske strani ni zadovoljen, o nekaterih

X,«-—v"'	.
pa celo meni, da pomenijo »zavrnitev mirovnega načrta«. Ameriški diplomat naj bi svoj najnovejši predlog predvidoma predložil tudi voditelju kosovskih Albancev Ibrahimu Rugovi.
Jutri se bo Hill na Dunaju srečal še s predstavniki srbske opozicije. V delegaciji bosta tudi politika pred nedavnim ustanovljene Zveze za spremembe, nekdanji jugoslovanski premier Milan Panič in bivši guverner emisijske banke Dragoslav AvramoviC. Srbska delegacija, v kateri so tudi Vesna PešiC iz Državljanske zveze, Zoran DjindjiC iz Demokratske stranke in Ne-bojša Čovič, vodja Demokratične alternative, naj bi se udeležila tudi pogovorov v avstrijskem parla-
mentu in v zunanjem ministrstvu.
Jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič pa je vCeraj »uradno pristal« na oblikovanje enot zveze NATO za hitro posredovanje na Kosovu, ki bodo varovale opazovalcev nadzorne misije OVSE v pokrajini.
Miloševič je na projekt pristal oktobra, ko je z OVSE in zvezo NATO sklenil sporazum o preverjanju uresničevanja obveznosti Beograda glede umika srbskih enot s Kosova, je dejal neimenovani predstavnik zveze NATO. Poudaril je še, da so v skladu s sporazumom v prvi vrsti jugoslovanske oblasti tiste, ki bodo zagotavljale varnost 2000 opazovalcev nadzorne misije OVSE na Kosovu.
NOVICE
Granič v Oslu tudi o Piranskem zalivu
OSLO - Na plenarnem zasedanju zunanjih ministrov OVSE v Oslu je spregovoril tudi zunanji minister Hrvaške Mate GraniC. Vodja hrvaške diplomacije je med drugim dejal, da njegova država pripisuje velik pomen vsem sporazumom, ki prispevajo k izgradnji zaupanja in varnosti ter vzpodbujajo dobrososedske odnose, npr. sporazum z BiH o luki PloCe in Neumu ter sporazum o posebnih odnosih s Federacijo BiH. Ti sporazumi po njegovem mnenju predstavljajo odločen korak k ureditvi odnosov med dvema suverenima državama in k povečanju stabilnosti na območju. Hrvaška pa nadaljuje tudi prizadevanja za rešitev ostalih odprtih vprašanj s sosedami, npr. s Slovenijo o Piranskem zalivu in z ZRJ o Prevlaki, je še dejal Granič.
Soglasje o bodoči vladi na Severnem Irskem
BELFAST - Severnoirske stranke so se po nenadnem obisku britanskega premiera Tonyja Blaira v Belfastu v veliki meri sporazumele o strukturah bodoče vlade na Severnem Irskem, je vCeraj povedal bodoči premier te britanske pokrajine David Trim-ble. O zadnjih podrobnostih še razpravljajo, je dejal Trimble v Belfastu.
Trimble je ob tem poudaril, da glavna ovira pri oblikovanju vlade v Belfastu - odprava tajnih skladišč z orožjem Irske republikanske armade - še ni odstranjena.
V	pogovorih z Blairom, ki so se zaceli v sredo zvečer in trajali vse do zgodnjih jutranjih ur, so dosegli načelno soglasje o oblikovanju desetih resorjev v bodoči severnoirski vladi. Dogovoriti so se tudi o ustanovitvi ustanov s čezmejnimi pooblastiti za nekatera področja med Irsko in Severno Irsko, je še dejal Trimble.
V	Alžiriji v eksploziji bombe nahžnici 14 mrtvih
AT.ZTR - V eksploziji bombe na tržnici v mestu Khe-mis Miliana na zahodu Alžirije je po prvih podatkih bilo vCeraj ubitih 14 ljudi, 24 pa ranjenih. Od začetka decembra se je nasilje islamskih skrajnežev v tem delu Alžirije okrepilo. Tako so v noči na sredo poročali o pokolu 12 ljudi in ugrabitvi neke ženske blizu Tipaza, kraju, ki leži 70 kilometrov zahodno od prestolnice Alžir.
Izstrelitev Endeavourja preložili na danes
CAPE CANAVERAL - V Kennedyjevem vesoljskem središču (KSC) v ameriški zvezni državi Florida so včeraj kake pol minute pred nameravano izstrelitvijo med izstrelitvenim oknom od 9.54 do 10.04 po srednjeevropskem Času prekiniti odštevanje in preložili izstrelitev ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour.
V	raketoplanu je bila šestčlanska ameriško-ruska posadka in drugi modul (Unity Node 1) za Mednarodno vesoljsko postajo (MVP). Endeavour bo moral počakati na ponovno možnost za izstrelitev najmanj 24 ur, ker je včerajšnje okno za izstrelitev že zamudil. V zadnji minuti pred izstrelitvijo se je oglasil glavni signal za preplah zaradi okvare opreme. Zato raketoplana niso izstreliti.
PRIMER PINOCHET / SE NEPOJASNJENA VLOGA ZDA V UDARU LETA 1973
ZDA privolile v delno objavo skrivnih dokumentov v zvezi s Pinochetom
NEW YORK - Tiskovni predstavnik State Departementa James Rubin je na kratko objavil novico, da bodo ZDA Španiji predale nekatere dokumente, ki bi pomagale osvetliti dogajanje v času režima Augusta Pinocheta v Čilu. ZDA so se s tem vmešale v dogajanje, ki so se mu doslej skušale izogniti, saj njihova vloga pri vojaškem udam Pinocheta proti vladi demokratično izvoljenega predsednika Salvadorja Allendeja, še ni razjasnjena.
Špansko sodišče je ZDA zaprosilo, da sprostijo doslej tajne dokumente na osnovi meddržavnega sporazuma o sodelovanju na pravnem področju. Sporazum je sicer dovolj nezavezujoC, da bi se ZDA objavi dokumentov zlahka izognile, vendar je mednarodni pritisk v zadnjem Času vse bolj naraščal. Ameriško tišino glede primera Pinocheti si je namreč veliko ljudi razlagalo kot tiho podporo nekaznovanju diktatorja, ki so mu nekoč pomagati na oblast. Salvador Al-lende je bil izvoljen leta 1970, istega leta pa je ameriška administra-
cija pod vodstvom tedanjega predsednika Richarda Nixona in njegovega državnega sekretarja Henryja Kissingerja pomagala pri neuspešnem državnem udam proti novi levičarski vladi. Državni udar je uspel šele tri leta pozneje, ko je oblast prevzela vojaška hunta pod vodstvom Pinocheta, ameriška vloga pri tem pa je do danes nepojasnjena. Mnogi so prepričani, da je bila CIA vpletena v vojaški udar, oziroma, da je vsaj imela vse informacije o pripravi in izvedbi udara, ter o zločinih Pinochetovega režima pri obračunavanju s političnimi nasprotniki.
Vsa resnica verjetno nikoli ne bo prišla na dan. Dokumenti bodo objavljeni postopoma, iz njih pa bodo najprej izbrisali občutljive podatke, kot so imena vohunov, ter verjetno tudi dokaze o neposredni vmešanosti ameriške politike v državni udar. Ameriško zavračanje pristopa k novoustanovljenemu Mednarodnemu kazenskemu sodišču, katerega statut je bil odprt za podpis poleti v Rimu, naj bi imelo
korenine prav v strahu, da bi lahko sodišče kdaj poklicalo na odgovornost državljane ZDA, ki so si umazali roke med hladno vojno, ko so aktivno podpirali diktatorske režime in si zatiskati oCi pred zločini, vse v imenu obrambe pred komunizmom. Zaradi tega je zavladalo razumljivo nelagodje v ameriških obveščevalnih krogih, kajti objava
tajnih arhivov o Pinochetu lahko pomeni preseden za odprtje pando-rine skrinjice, v kateri so potlačeni dokazi, ki bodo morebiti vrgli debelo senco dvoma na uveljavljeno mnenje o ameriški politiki kot »dobrem fantu« hladne vojne. (STA) Na stiki AP: vila, v kateri nekdanji Čilski diktator Čaka na britansko odločitev o izročitvi Španiji.

Petek, 4. decembra 1998
GORICA
12
NOVICE
SOVODNJE / OBČINSKI SVET O NAČRTU ZA ODPADKE
KONCERT / NOCOJ
Pokrajinska konferenca o mladinski problematiki
Pokrajina prireja danes in jutri Pokrajinsko konferenco o mladinski problematiki. Začela se bo ob 9. uri v deželnem avditoriju. Uvedli bodo predsednik Pokrajine G. Brandolin, šolski skrbnik V. Čampo in odbornik za mladinska vprašanja S. Buttignon, nakar bo govor o povezovanju mladih, možnostih zaposlovanja in nelagodju med mladimi. Poročila na te teme bodo podali Gabriele Blasutig iz zavoda KES, Fran-cesco Purpura iz milansklega centra »Leoncavallo« in Alessandro Santoro iz socialnega centra »II muret-to« v Firencah. Popoldne in jutri se bo posvet nadaljeval po delovnih skupinah na specifične teme, jutri ob 11.15 pa bo zaključna razprava.
Od jutri Andrejev sejem in ojačene avtobusne proge
Center Gorice je bil včeraj in bo še danes podoben velikemu gradbišču, kjer zabaviščarji hitijo s postavljanjem vrtiljakov Andrejevega sejma. Danes se jim bodo pridružili še kramarji, tako da bo jutri zjutraj sejem zaživel. Letos bo trajal dan več, saj bodo zaradi praznika stojnice delovale vse do torka, 8. decembra, zabavišča pa do vključno prihodnje nedelje. Mestno podjetje bo ojačilo avtobusne vožnje. Od jutri bodo uvedli avtobus od Rdeče hiše do Travnika in glavne pošte (v popoldanskih urah z 10-minutnimi presledki), od 5. do 8. t.m. pa bo popoldne tudi brezplačen avtobus (vsakih 15 minut) med glavno pošto in sejmiščem Espomego (za sejem Ruraha).
Pogovor o zgodovinopisju
V	knjigami »Editrice Goriziana« (Korzo Verdi 67) bo danes ob 17.30 razprava na temo Novi prispevki k sodobnemu goriškemu zgodovinopisju. Sodelujejo Silvino Poletto, Fulvio Sahmbeni in Roberto Spazzah.
V	Tržiču prijeli žeparja
Policija je na opozorilo ženske, ki je opazila sumljivo osebo, na tržnici v Tržiču prijela domnevnega žeparja. Gre za državljana nekdanje Jugoslavije, ki je v oskrbi socialnih služb v Tržiču. Pri sebi je imel napravo, ki naj bi služila za izmikanje denarnic iz torbic. Drug žepar pa je v sredo ob 17.30 pri San Polu izmaknil torbico 59-letni A.C. iz Ronk. Ženska se je peljala s kolesom in je torbico položila v košarico, prav tako na kolesu pa se je peljal tudi tat.
Trčenje na krožnem vozlišču
Zaradi izsiljevanja prednosti je včeraj ob 9.30 na krožnem vozlišču na Tržaški cesti prišlo do trčenja med volksvvagnom polo 26-letnega Daria Boscha iz Romansa in fordom fiesto 71-letnega Rudolfa Ote iz Sežane. Ranjen je bil Bosch, ki bo okreval v 10 dneh.
V vsakem primeru zapreti upepeljevalnik
Sprejeli nekaj sklepov glede javnih del - Različni pogledi v zvezi z reorganizacijo šolske mreže
Problemi reorganizacije sistema uničevanja odpadkov na Goriškem, nekatera javna dela v občini in različni pogledi na nekatera vprašanja v okviru reorganizacije šolske mreže v pokrajini so bile najpomembnejše teme razprave na zadnji seji občinskega sveta v So-vodnjah, ki je zasedal v prejšnjih dneh.
Občinski svetovalci so bili poklicani, da izrazijo mnenje o deželnem načrtu za reorganizacijo uničevanja odpadkov, ki predvideva odvoz odpadkov z Goriške v Trst, odkoder bi v zameno vozili k nam v odlagališče pepel. Občinski svet je osvojil odklonilno stališče, za katero so se na skupnem zasedanju že soglasno opredelili pokrajinska uprava in vsi župani na Goriškem, dodal pa je še dva pogoja v zvezi z upepeljevalnikom goriške občine, ki deluje tik ob meji s sovodenjsko: v načrtu naj se v vsakem primeru predvidi zaprtje tega upepeljevalnika in naj se prepreči, da bi objekt preuredili v druge namene, na primer za uničevanje posebnih odpadkov ali podobnega.
Občinski svet je odobril uvedbo razlastitvenega postopka za zemljišča, ki jih bo zajela razširitev ceste Gabrje -Vrh in za obnovo vodovoda v Ul. Bergamas v Sovodnjah. Oba posega naj bi začeli izvajati v kratkem. Za širitev ceste je namenjenih 430 milijonov lir, za vodovod (ta sklop del bo zajel vse ulice levo od Prvomajske ulice v smeri proti centru vasi)
pa bodo potrosili 202 milijona. Svetovalci so sprejeli tudi okvirni načrt v vrednosti 78 milijonov lir za prenovo električne napeljave in računalniških priključkov v poslopju županstva.
V sklepnem delu seje je razvnel razpravo poseg svetovalca SSk Benjamina Černiča v zvezi z reorganizacijo šolske mreže. Kot znano razpravlja o tem pokrajinska konferenca, v kateri so prisotni tudi župani. Černič in drugi svetovalci opozicije so hoteli vedeti, kakšno stališče zastopa sovodenjska občina zlasti glede slovenskega obveznega šolstva. Izrazili so nasprotovanje ti. vertikalizaciji, to je povezavi osnovnih z nižjo srednjo šolo z dvema ravnateljstvoma za goriško in sovodenjsko-dober-dobsko območje. V nasprotju s tem so zahtevali, naj se ohrani “status quo” s tremi ravnateljstvi, dvema didaktičnima za osnovne in samostojnim nza nižjo srednjo šolo. Župan Igor Petejan in odbornik za šolstvo Leopold Devetak sta obrazložila, da so se za vertikalizacijo opredelili v dogovoru z manjšinskimi šolskimi in drugimi komponentami in da so za to rešitev vse tri slovenske občine. Uvedba šolske avtonomije bo vsekakor terjala nekatere spremembe. Vertikalizacija se zdi najustreznejša, da za slovenske šole ohranimo čim več, ker bi v nasprotnem primem tvegali, da bodo namesto nas odločali na deželi in nam namesto dveh pustili eno samo ravnateljstvo.
Prestamburcjo posegel v Rimu za sanacijo na Malnišču
Sovodenjski župan Igor Petejan je v prejšnjih dneh na neformalnem srečanju opozoril poslanca Maria Prestamburga na problem odpadkov, ki jih je firma v stečaju Ecological Service uskladiščila v in ob hali papirnice na Malnišču. Za odstranitev sta menda potrebni skoraj 2 milijardi lir in ker ni možnosti, da bi za to posrbeli krivci, gre poseg v breme občini. Slednja nima toliko denarja in se je pred časom skupaj s pokrajino že obrnila do deželne uprave. Prestamburgo je sedaj nakazal možnost, da bi za rešitev problema poseglo ministrstvo za okolje. Poslanec Oljke je po srečanju z županom stopil v stik s sodelavci ministra Ron-chija, ki so nemudoma zaprosili občino za dodatne informacije o zadevi. V kratkem naj bi sporočili, ali bo zadevo mogoče rešiti z izrednim finančnim posegom države.
Popevke pa tudi jazz in gospel Giannija Rijavca in prijate jev
V Kulturnem domu v nizu »Across the border«
Novogoriška pevca lahke, jazz in gospel glasbe Gianni Rijavec in Vladimir Čadež (na sliki), pa še Big ben quartet, Mara Rijavec in najbrž kdo drug bodo nastopili nocoj ob 20.30 na koncertu v sklopu sezone »Across the border« v go-riškem Kulturnem domu. Gianni Rijavec bo skupaj s prijatelji predstavil svojo novo zgoščenko »Sentimenti«, v duetu z drugimi nastopajočimi oz. v sestavu, kvarteta Big ben (katerega je član) pa še izbor drugih popevk in različnih glasbenih zvrsti, s katerimi uspešno nastopajo povsod po Sloveniji. Kdor si želi rezervirati vstopnico (cena je 10 tisoč lir), naj se oglasi v pisarni Kulturnega doma (ul. Brass 20 - tel. 33288).
©
MARTELLANI
GORICA, Korzo Verdi 91
mmM mevo
ZARADI ZAPRTJA TRGOVINE
PRODAMO VSE BLAGO
S POPUSTI
od ©© do ®®^6>
j metrsko blago za oblačila, poročne obleke in stanovanjsko opremo
iTf
L|
It


MATERIALI IN NADOMESTNI DELI ZA OGREVANJE IN VODOVODNE NAPRAVE
VEUSCECH L
radiatorji, črpalke, grelci, peci, ventili, plo/ticne cevi, pipe, bakrene /pojnice armature
OORICA
uUca Montesanto 121
TeLeFon: 0481/555285
UNIVERZA / REKTOR STRASSOLDO PRI ZUPANU
PROSTA CONA / BENCIN
Študentski dom je nujno potreben
Število študentov naglo raste, stanovanja in sobe v verskih zavodih pa postajajo predragi
Takoj 40 litrov nato še dodatek po 15. decembru
Za 1999 po 2101 na bimester
Rektor Videmske uni-yerze Marzio Strassoldo jf včeraj obiskal goriškega .Pena Gaetana Valentija ^ odbornika za kulturo fmtonia Devetaga, da bi *u opozoril na potrebo po rešitvi bivalnih proble-mov, s katerimi se ^ečujejo univerzitetni tudentje v Gorici. Z od-Pnanjem novih tečajev število študentov naglo Vrašča: letos jih je skupno že 1.300, od tega pri-nžno 380 na tečajih Vi-Oemske univerze, ki je rn°čno okrepila svojo prisotnost z odprtjem nove akultetne smeri za izvedence v stikih z javnostjo.
0 previdnih ocenah je Jdogoče predvidevati, da
bo
v treh letih število štu-
dentov samo tega tečaja naraslo na več kot tisoč.
Če je za predavalnice dobro poskrbela pokrajina s Prenovo palače Alvarez v Čl. Diaz, je še povsem nerešeno vprašanje biva-dSč za študente. Povpraševanje je veliko, saj je diočan priliv študentov iz dtngih dežel. Studentske-§a doma še ni, zato imajo 6 dvoje možnosti: ali si Poiščejo stanovanje v najem (navadno po več tudentov skupaj, da si fazdelijo visok strošek), ali se zatečejo k verskim tedorn, ki dajejo v najem sobe v nekaterih struktu-rab v lasti škofije. Ker pa
povpraševanje presega ponudbo, prihaja do zlorab, saj najemnine presegajo tržne cene. Strassoldo je zato pozval občino, naj poseže.
Zupan Valenti je omenil prenovo palaže De Bassa v Mazzinijevi/Cri-spijevi ulici (dela izvaja Trgovinska zbornica po naročilu univerzitetnega konzorcija), ki s 130 ležišči ne bo rešila poble-ma, prispevala pa naj bi k brzdanju cen. Druga nakazana rešitev je v pridobitvi nekaj sob za študente v kompleksu Irfop v Ul. Pola na Rojcah. Občina namerava tam urediti sobe, ki naj bi bile na razpolago
gostujočim športnim in kulturnim skupinam, nekaj prostora pa naj bi se našlo tudi za študente.
Po srečanju je Devetag pospremil Strassolda (ki je tudi predsednik Konzorcija za gradove v FJk) na grad, kjer mu je predstavil načrta uza ureditev srednjeveškega muzeja in gradnjo enoteke na grajskem stolpu. Glede slednje, ki je še vedno predmet polemik, je bila Strassoldova ocena zmerno pozitivna, vendar pod pogojem, da se videz stavbe bolje prilagodi okolju, na porimer s tem, da bi objekt pokrili s strešniki in ne z drugimi materiali.
Sejem Ruralia
Danes ob 11. uri bo deželni odbornik za kmetijstvo Giorgio Venier Romano na goriškem sejmišču odprli nov sejem Ruralia namenjen predstavitvi jestvin in kmetijskih proizvodov z zaščitnim poreklom. Za občinstvo bo zanimiva možnost pokušnje specialitet iz vseh italijanskih dežel, Slovenije in Koroške. Sejem bo odprt vse dni do torka, 8. t.m., od 10. do 20. ure. Vsak dan od 17. ure dalje bodo tematska gastronomska srečanja: danes je na vrsti Slovenija, jutri Koroška, potem Karnija, Toskana in Umbrija.
Za obiskovalce sejma bo od jutri dalje med 15. in 20. uro na voljo brezplačen avtobus od glavne pošte s postanki na Korzu do sejmišča. Potnikibo-do na avtobusu dobili tudi kupon, s katerim dobijo še 50-odstotni popust na vstopnici za sejem.
Z današnjim dnem bodo dobili avtomobilisti na Goriškem še 40 litrov neobdavčenega goriva proste cone. Tako so sklenili na seji razširjenega odbora Trgovinske zbornice, kjer so tudi pojasnili, da ta dodelitev še ne bo izčrpala vsega mesečnega kontingenta za december. 15. decembra bodo namreč na osnovi podatkov o porabi določili še dodatno dodelitev na osnovi še razpoložljivega bencina proste cone. Za tako dvojno dodelitev so se odločili z namenom, da omogočijo kar se da popolno izrabo vsega letnega kontingenta. Na razliko od prejšnjih mesecev, ko so ob dodatnih dodelitvah izničili ostanke na magnetnih karticah, bo z današnjim dnem dodeljenih 40 litrov mogoče izkoristiti do 31. decembra. Isto velja tudi za dodatne litre, ki jih bodo dodelili po 15. decembru.
Na Trgovinski zbornici ocenjujejo, da se je letošnji sistem razdeljevanja dobro obnesel, saj so avtomobilisti, ki so do kraja izrabili dodeljeni kontingent, imeli na razpolago 1.485 litrov. To seveda zaradi tega, ker drugi vozniki niso porabili vsega goriva in so tako neizrabljene količi-
PREDSTAVITEV / MAURO CORONA V NABITO POLNEM KULTURNEM DOMU
Nenavaden, svoboden pogled na svet
Gosta predstavil S. Dalla Porta Xidias - Člani C Al so večer posvetili spominu Ivana Sirka
Čeravno je sam priznal, ni »v najboljši formi«, ,auro Corona predsinoči al razočaral več kot 300 Poslušalcev, ki so napol-nili Kulturni dom ob Predstavitvi njegove naj-U°vejše knjige »Le voci del bosco«. Organizatorji lekcija CAI) so večer po-®vetili spominu prijatelja Ivana Sirka..
Corono je predstavil drug velik alpinist, Spira Dalla Porta Xidias. Oz-načil ga je kot vrhunskega alpinista, lesnega kiparja .'dred največjimi v Evropi) in Prodornega pisca, redvsem pa je Corona >>svoboden človek«, ki
gleda na bistvo življenja. Svojo svobodo izraža že v nekonformističnem načinu oblačenja, zelo zanimivi pa so pogledi, ki jih je izrazil v knjigi in v po-
govoru z občinstvom: izhajajoč iz poznavanja dreves je izluščil vrsto preprostih in hrati globokih življenjskih resnic. Včasih so ti pogledi pra-
vi izzivi, težko pa je ob njih ostati ravnodušni, saj je v njih nemalo modrosti.
Na slikah (f. Bumbaca) M. Corona in občiiistvo
ne spet »spravljali v obtok«.
Za prihodnje leto naj bi vsekakor skušali zmanjšati nihanja v mesečnem razdeljevanju. S 1. januarjem 1999 nameravajo razdeliti 210 litrov za dvomesečje januar-fe-bruar. Podobna naj bi bila količina tudi za naslednja dvomesečja, za november in december pa bodo po preverjanju dejanske porabe določili mesečni kontingent (najmanj 50 litrov), tako da se zagotovi popolna izraba.
Z današnjim dnem so sklenili tudi dodelitev 100 litrov plinskega olja izključno za diesel avtomobile za prevoz oseb.
STANDREŽ
Butalci
prihajajo
Res je, da Butalci Frana Milčinskega radi potujejo, saj se peljejo na Hrvaško po vino za poroko županove hčerke, odpravijo pa se tudi na dolgo potovanje v mesto Solimuri, kjer je tudi voda slana in tej vodi je ime morje.
Prav tako v gledališki priredbi in režiji Jaše Jamnika se Butalci Slovenskega stalnega gledališča, ki jih odlično igrajo Vojko Belšak, Stojan Colja, Aleš Kolar in Danijel Malalan, potepajo po kulturnih društvih tržaške in go-riške pokrajine. Velik uspeh so doživeli tudi v Ljubljani na mednarodnem festivalu otroških predstav, v decembru pa bodo nastopali na deskah Slovenskega ljudskega gledališča v Celju in v mariborski drami.
V nedeljo, 6. decembra, se bodo Butalci in njihove zabavne dogodivščine gotovo utisnili v spomin vsem, ki si bodo predstavo ogledali v Kulturnem domu Andreja Budala v Standrežu. Mladinska komedija za odrasle, ki jo prireja SSG skupaj s KD Oton Zupančič iz Stan-dreža bo ob 17. uri. Starejši naj povabijo mlajše, mlajši pa naj prepričajo starejše.
lOjOTOHNI	Kulturna Zadruga MAJA cHu	ACROSS THE BORDER		Galerija Ars - Katoliška knjigarna, Travnik 25, Gorica Danes, 4. decembra 1998, ob 18. uri Vljudno Vis vabimo na predstavitev monografije
Večer slovenske popevke danes, 4. decembra, ob 20.30		BENEŠKA SLOVENIJA Spregovorili bodo avtor fotografij Milan Grego, avtorica besedila Živa Gruden in urednik založbe Družina dr. Janez Gril
v Kulturnem domu		
v Gorici (ul. I. Brass 20)		§[L©W[§[*© SUMM® ®(L[§®M[l§©a
Nastopajo		FRAN MILČINSKI
GIANNI RIJAVEC	VLADIMIR ČADEŽ MARA RIJAVEC	BIG BEN QUARTET Vabljeni!		H UT A! CJ Priredba in režija JASA JAMNIK
Predprodaja vstopnic v uradu Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288)		V nedeljo, 6. decembra, ob 17. uri v KT) A. Budala v STANDREŽU
		
KINO
GORICA
VITTORIA 1 17.00-
18.45-	20.30-22.15 »The avengers«. I. Uma Thur-man in Sean Cormery.
VITTORIA 3 17.30-
20.00-	22.30 »Gatto nero, gatto bianco«. Rež. Emir Kusturica.
CORSO Rdeča dvorana:
17.45-	20.00-22.15 »Al di la dei sogni«. I. Robin Wil-liams.
Modra dvorana: 18.00-
20.00-	22.00 »Matrimoni«. I. Diego Abatantuono in Francesca Neri.
Rumena dvorana:
18.45-	21.45 »II negoziato-re«.
TRŽIČ
EXCELSIOR 17.45-
20.00-	22.15 »Radiofrec-cia«. Ligabue.
COMUNALE 18.00-
20.00-	22.00 »Gatto nero, gatto bianco«. Rež. Emir Kusturica.
Si PRIREDITVE
GALERIJA ARS vabi na predstavitev monografije Beneška Slovenija, danes ob 18. uri v Katoliški knjigarni. Spregovorili bodo avtor fotografij Milan Grego, avtorica besedila Živa Gruden in urednik založbe Družina dr. Janez Gril.
KS SOLKAN IN ZGODOVINSKO DRUŠTVO za Sev. Primorsko vabita danes ob 16. uri na pogovor o solkanskem rojaku dr. Klementu Jugu. Srečanje bo v prostorih KS na Trgu J. Srebrniča v Solkanu.
MIKLAVŽE V AN JE SKRD JADRO bo danes ob
18.00	v župnijski dvorani cerkve sv. Miklavža (San Nicolo) v Tržiču. Miklavža bodo pričakali v družbi otroške dramske skupine PD Jaka Stoka s Proseka z igrico Čudne želje (avtor Lučka S., režija Sonja Lazar).
KD DANICA vabi na miklavževanje z “domačo igrico” danes ob 18.30 v centru Danica na Vrhu.
MO KD SOVODNJE vabi v soboto, 5. t.m., ob 18. uri na miklavževanje v Kulturnem domu v So-vodnjah.
SKD HRAST vabi jutri, 5. decembra, ob 19. uri na miklavževanje v župnijski dvorani v Doberdobu. Prijaznega starčka bodo pričakali z igrico Na prvi zvezdi se pripelje sv. Miklavž.
KD BRIŠKI GRIČ sporoča, da bo Miklavž obi-
Dragi otroci, mali in veliki, na predvečer svojega godu vas vabim, da z menoj praznujete!
Jutri,
5, decembra, ob 17. uri.
Kulturni center Lojze Bratuž Gorica
Srčno vas imam rad,
zato bom vesel vašega obiska!
Moška oblačila ODPRTO TUDI OB S NEDELJAH
skal in obdaril otroke in odrasle jutri, 5.12., v kulturnem domu na Bukovju. Mladi člani KD Briški grič se bodo predstavili zvese-loigro Pesem o zimi.
MIKLAVŽEVANJE bo v soboto, 5. t.m., ob 19. uri v prostorih nekdanje OS na Palkišču. Pred prihodom Miklavža si bodo otroci in starši ogledali risanko. Na prireditev vabi KSD Kras.
PD RUPA/PEC vabi jutri, 5. decembra, ob 20. uri na veselo miklavževanje. Miklavža bodo pričakali z igrico Pepelka malo po domače v izvedbi članov društva.
KD SKALA GABRJE
vabi v nedeljo, 6. decembra, ob 18.30 na miklavževanje na sedežu društva.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV priredi vsakoletno silvestrovanje v ponedeljek, 28. decembra v gostišču Al fogo-lar v Gaglianu. Zagotovljen avtobusni prevoz, Silvestrova večerja z vključeno pijačo, vesele viže godbenika Silva, nagrajevanje jubilantov in nastop skupine »Old Babe Girls«. Vpisovanje pri poverjenikih in na sedežu do 9. decembra.
SKUPINA MLADIH DRUŽIN prireja družinsko silvestrovanje v telovadnici KG L. Bratuža. Na programu so ob preprosti pa-stašuti igre za male in velike ter ples in zabava ob zvokih domače glasbe. Družine, ki želijo v prijateljskem vzdušju pričakati prihod novega leta, naj se prijavijo do 12. decembra na tel. 0481-536313 in 0481-530063.
□ OBVESTILA
STRANKA SLOVENSKE SKUPNOSTI vabi vse člane in somišljenike na pokrajinski kongres, ki bo nocoj ob 20. uri v komorni dvorani Kulturnega centra Lojzeta Bratuža v Gorici.
SPDG - SMUČARSKI ODSEK bo 10., 17., 24. in 31. januarja priredil tečaj smučanja in deskanja (začetni in nadaljevalni), 7. februarja pa bo društvena tekma. Tečaj bo tudi letos na Koroškem. Prijave za tečaj in avtobus na sedežu društva.
SINDIKAT UPOKOJENCEV SPI-CGEL, sekcija Doberdob sklicuje srečanje v petek, 11. decembra, ob 16. uri v občinski telovadnici v Doberdobu. Informaciji o novostih na sin-dikalnem področju bo sledila družabnost ob koncu leta. Vabljeni so vsi upokojenci.
I j LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
D’UDINE, Trg S. Fran-cesco 4, tel. 530124.
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
S. ANTONIO, Ul. Romana 147, tel. 40497.
POGREBI
DANES - Iz Gorice: 10.30 Lorenzo Di Biaggio iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 13.15, Marina Ambrosi por. Brai-da iz splošne bolnišnice v Krmin.
Iz Tržiča: 9.40, Anna Seifert vd. Figaro iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče; 10.30, Guido Bearzot iz splošne bolnišnice v Beglian; 10.40, Ago-stino Morato iz splošne bolnišnice v Starancan.
NOVICE
DRŽAVNI ZBOR / ZARADI PREVISOKE OBDAVČITVE PROIZVODOV INVALIDSKIH PODJETIJ
Za tesnejše sodelovanje s Slovenci v Bethlehemu
LJUBLJANA - Predstavniki komisije državnega zbora (DZ) za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu - predsednik Marjan ScJiiffrer in elana Samo Bevk in Davorin Terčon - ter podpredsednik DZ Andrej Gerenčer so sprejeli predstavnika slovenske skupnosti v BetMehemu v ZDA, ki je Jikrati tudi predsednik združenja prijateljstva med Bethlehe-mom in Mursko Soboto, Stephena C. Antalicsa, so sporočili iz DZ Stephen C. Antalicsa je v pogovora zaprosil predstavnike DZ, naj mu posredujejo predloge za njegovo nadaljne delo v prid Slovenije. Kot je dejal, bi z veseljem posredoval pri morebitni izmenjavi umetnikov, še bolj pa se je zavzel za izmenjavo študentov. S predlogom so se strinjali tudi njegovi slovenski gostitelji. Sogovorniki so med drugim še poudarili, da bi morale slovenske organizacije v ZDA tesneje sodelovati, saj bi tako lahko učinkoviteje delovale v dobro Slovenije. (STA)
Doslej opravljeno delo v Posočju
BOVEC - Državna tehnična pisarna Bovec-Kobarid je do 27. novembra izdelala 1351 elaboratov za priglasitev del, pridobila 640 odločb o priglasitvi del, pripravila 274 pogodb s projektantskimi organizacijami in podpisala 275 tripartitnih gradbenih pogodb. Podpisanih je tudi 473 vlog za dodelitev sredstev državne pomoti, zaključena so izvedbena dela na 141 objektih, medtem ko pa so pri 72 objektih potresni oškodovanci odstopih od sanacije. V okvira akcije pospeševanja obnove dimnikov in streh je bilo pregledanih 1017 objektov. Med objekti, ki jih je pregledala strokovna ekipa državne tehnične pisarne, je bilo 657 objektov potrebnih in določenih za predčasno popravilo strehe ah dimnika. Pri tem je podpisanih 477 pogodb za opravljanje obnove dimnikov in streh, v sklopu akcije pospeševanja obnove dimnikov in streh pa so bili doslej sanirani 104 objekti. Od sanacije pa odstopa 136 lastnikov poškodovanih objektov, ki so bili s strani strokovne ekipe tehnične pisarne določeni za predčasno sanacijo strehe in dimnika. (STA)
OMO podpri več sporazumov
LJUBLJANA - Odbor Državnega zbora za mednarodne odnose (OMO), ki mu predseduje Jelko Kacin (LDS), je podprl vrsto predlogov za sprejem zakonov in pobud na področju sklenitve mednarodnih sporazumov in memorandumov. OMO je tudi sprejel sklep, da naj bi odbor ob prisotnosti predstavnikov ministrstva za zunanje zadeve na zaprti seji v najkrajšem Času razpravljal o razvoju odnosov ter poteku pogajanj o določitvi meje med Slovenijo in Hrvaško. Na vojaškem področju je OMO podprl zakon o ratifikaciji sporazuma med Slovenijo, Italijo in Madžarsko o ustanovitvi večnacionalnih sil kopenske vojske, ki naj bi bile v obliki lahke pehotne enote na osnovi divizije. Ta naj bi sodelovala pri izvajanju vseh vrst mirovnih operacij na območju in izven Evrope v sklopu operacij, ki jih odobrijo Varnostni svet Združenih narodov, zveza NATO, WEU ah OVSE. Boljši nadzor nad pomorskim prometom v Jadranskem morju, uvedba skupnega plovnega sistema in sheme locne plovbe v severnem delu Jadrana ter sistem obveznega javljanja ladij v Jadranskem morju, slednje zlasti za ladje z okolju nevarnim tovorom, naj bi Slovenija dosegla s sklenitvijo in podpisom treh memorandomov s Hrvaško oziroma Italijo, omenjene pobude pa je sedaj prav tako podprl OMO. (STA)
Odložilni veto na zakon o davku na dodano vrednost
Minister Gaspari: zakon ni v nasprotju z evropskimi določili
Zavrnjena zahteva po razrešitvi Jelka Kacina z mesta predsednika OMO
LJUBLJANA - Socialdemokratska stranka je včeraj umaknila zahtevo za razrešitev predsednika državnega zbora Janeza Podobnika, vztrajala pa je pri predlogo za razrešitev Jelka Kacina z mesta predsednika Odbora za mednarodne odnose. Ponovljen oziroma dopolnjen predlog SDS za Kacinovo razrešitev, ki ga je sprožil fizični napad poslanca liberalne demokracije na opozicijskega poslanca Iva Hvalico (SDS), je komisija zavrnila z 11 glasovi proti štirim. Med krajšo razpravo pred
odločanjem je predsednik SDS Janez Janša pojasnil, da so se po zavrnitvi prvega predloga za Kacinovo razrešitev prvotnim razlogom "moralne narave" zaradi fizičnega obračunavanja sedaj pridružile tudi kršitve poslovnika in zakona o zunanjih zadevah.
S šestimi glasovi proti petim pa je padel predlog, da bi komisija predlagala odboru za mednarodne odnose, naj se ponovno opredeli do predloga za spremembe v sestavi parlamentarne delegacije v Severnoatlantski skupščini, kjer naj bi po odstopu Janeza
Janše (SDS) predsedniško mesto prevzel Jože Lenič (LDS) in ne Ivo Hvalica (SDS). Do
ponovne obravnave spornega predloga, ki mu SDS nasprotuje s sklicevanjem na dogovor parlamentarnih strank o razdelitvi vodilnih mest po zadnjih parlamentarnih volitvah, je prišlo po preložitvi odločanja na seji DZ v minulem mesecu. Priporočilo komisiji, naj z vidika pripomb SDS ponovno prouči svojo odločitev o podpori predlaganim zamenjavam, pa je posredoval tudi kolegij predsednika DZ Janeza Podobnika.
LJUBLJANA - Državni svet (DS) je na 22. redni seji izglasoval odložilni veto na zakon o davku na dodano vrednost (DDV), saj meni, da bi morala biti v nižjo davčno stopnjo DDV vključena tudi invalidska podjetja kot specifične institucije javnega pomena. Državni zbor bo tako moral o zakonu ponovno odločati na prvi naslednji seji.
Invalidska podjetja po mnenju DS izpolnjujejo poglavitne kriterije za dodelitev ekonomske olajšave pri DDV, saj je njihova dejavnost v javnem interesu. Veto je predlagala skupina osmih državnih svetnikov s prvopodpisanim Borisom Šuštaršičem, DS pa ga je kljub zagotovilom ministra za finance Mitje Gasparija, da uvedba DDV invalidskih podjetij ne bo prizadela, izglasoval s 16 glasovi proti 15 (trije državni svetniki so se vzdržali).
Po mnenju DS je poslovanje invalidskih podjetjih po standardni klasifikaciji dejavnosti razvrščeno v skupino dejavnosti socialnega varstva in v razred izvajanja socialnovarstvenih programov in storitev. Po zakonu o gospodarskih družbah pa ima vlada diskrecijsko pravico, da podeli gospodarski družbi status invalidskega podjetja izključno v funkciji usposabljanja in zaposlovanja invalidov pod posebnimi pogoji, poudarja DS. Najbolj prepričljiv primerjalni argument za uvrstitev invalidskih podjetij v nižjo davčno
stopnjo je po mnenju DS v tem, da ima Nemčija prav tako dve stopnji DDV in da imajo institucije, ki so po statusu enake našim invalidskim podjetjem, nižjo stopnjo tega davka. Drug primerjalni argument pa je na Hrvaškem, kjer so januarja letos uvedli DDV z eno samo stopnjo in ukinili olajšave za invalidska podjetja, ki so tako že od pomladi v ekonomskem razsulu.
V obrazložitvi veta DS tudi opozarja, da je oktobra letos v Sloveniji po podatkih ministrstva za delo, družino in socialne zadeve 130 invalidskih podjetij zaposlovalo okrog 4.000 invalidov, ki se zaradi zdravstvenega stanja oziroma invalidnosti ne morejo zaposliti v običajnem delovnem okolju. Če pride do ekonomskega sesutja invalidskih podjetij, se bo brezposelnost invalidov, ki je v tem desetletju večja kot pri neinvalidnih državljanih, še povečala.
Minister za finance Mitja Gaspari je razloge DS za veto označil kot neutemeljene, obenem pa opozoril, da ni razumno zavirati uveljavitev sistemskih rešitev, ki jih prinaša zakon o DDV. Zakon z invalidskimi podjetji po njegovih besedah nima tesne zveze in jim ne povzroča težav. DDV ne pomeni obdavčitev podjetja, ampak potrošnika, to ni davek na dobiček in se ne nanaša na zaposlene v podjetjih, pač pa na končnega potrošnika, je poudaril minister. Z vidika sistema DDV je predlog za veto ne-
sprejemljiv, saj se nanaša na subjekt, ne pa na vrsto blaga in storitev. Invalidskim podjetjem ustrezen status zagotavljajo drugi zakoni, je poudaril Gaspari ter kot netočne zavrnil trditve o slabem odnosu države do teh podjetij. Status invalidskih pojetij je prioritetno urejen v zakonu o davku od dobička pravnih oseb (določa olajšave za podjetja, ki zaposlujejo invalidne osebe), v carinskem zakonu (določa oprostitev plačila pri uvozu za določene vrste blaga) ter v zakonu o prispevkih za socialno varnost, pa tudi
v oprostitvah plačila davka na izplačane plače in posebnega davka na določene prejemke.
Po besedah ministra Gasparija bi sprejem predloga za uvrstitev invalidskih podjetij v nižjo davčno stopnjo pomenil ureditev, ki je v nasprotju s pravnim redom Evropske unije, saj sklicevanje predlagateljev na evropske direktive ni točno. Sprejem veta bi pomenil tudi neenakopraven položaj gospodarskih subjektov na trgu ter sporno ureditev z vidika nedovoljenih oblik državne pomoti, ki so prepovedane v pri-
družitvenem sporazumu, je opozoril minister Gaspari.
Sicer pa so v razprav) državni svetniki izraziti različne pomisleke tako glede uvedbe DDV kot tudi glede predloga za odložilni veto. Med zagovorniki veta je Albert Vodovnik dejal, da ga bo podprl iz načelnih razlogov, ker delavci oz. sindikati niso dobili odgovora na vprašanje, v kolikšni meri jih bo DDV prizadel. Branko Grims pa je ocenil, da bo DD' povzročil padec življenjske ravni ter težave mn0'
gim	gospodarskim
subjektom. (STA)
OBJAVLJENO LETNO POROČILO O STANJU TISKANIH IN RADIODIFUZNIH MEDIJEV V SLOVENIJI
V Sloveniji 840 medijev
Polovica vseh medijev je začela delovati v zadnjem desetletju - Največ časopisov podjetij, združenj in strank
LJUBLJANA - V Sloveniji je trenutno delujočih 840 tiskanih in radiodifuznih medijev, od tega 485 javnih. Med delujočimi mediji prevladujejo tiskani (727), 67 je radijskih programov in 46 televizijskih. Te podatke je na tiskovni konferenci predstavil Institut za raziskovanje medijev (IRM), zbral pa jih je v okviru projekta Mediana STM+RTV, to je vsako leto obnovljenega pregleda vseh živih tiskanih in radiodifuznih medijev. Letos bo ta pregled, ki je tretji po vrsti, izšel na CD-romu.
Polovica vseh medijev je začela delovati v zadnjem desetletju (največ v letih od 1992 do 1994), kar sedem desetin jih ima sedež v Ljubljani. V večini so na vodstvenih položajih moški, na izvajalskih pa Zenske.
Med tiskanimi mediji, ki jih je največ, prevladujejo Časopisi podjetij, združenj, društev, strank (166), sledijo jim strokovni Časo-
pisi (109), publikacije za Slovence v zamejstvu in po svetu (70), lokalni in regionalni časopisi (67), gospodarstvo in finance ter podjetništvo (51), izbraževanje (39), razvedrilo (37), aktualni dogodki (36), religija (35), kultura (33), šport (27), otroci in mladina (26) pa vse do dnevnikov, ki jih je pet, ter rednih prilog, ki so tri. Najpogostejša je naklada od 100 do 1000, večina je mesečnikov, največji izdajatelji prihajajo iz Delove stolpnice.
Med 67 radijskimi mediji je sedem javnih, 35 komercialnih in 25 lokalnih. Med televizijami je 17 komercialnih, 24 kabelskih, tri javne in dve nekomercialni (VTV, TV Loka). Oboji letos oddajajo več kot lani: radijskega programa je 71.460 minut oziroma 1191 ur ali 17 ur na program, televizijskega pa 21600 minut ali 360 ur oziroma osem ur dnevno na TV program.
Zadnji podatki inštituta tudi kažejo, da se je v letu dni zelo povečala prisotnost medijev na internetu, in sicer s 23% na 35%. Nekateri mediji se na spletnih straneh le predstavljajo, drugi tudi objavljajo.
Vsi zbrani podatki, ki so jih mediji posredovali sami, inštitut pa jih ni preverjal, bodo na voljo medijem, oglaševalcem, PR-ov-cem, oglaševalskim agencijam, študentom, dijakom, vladnim institucijam, tujim predstavništvom in vsem, ki so radi na tekočem." Na svoji domači strani na internetu bo Mediana odprla tudi naslov, na katerega bodo mediji lahko pošiljali spremenjene podatke.
Direktorica inštituta Janja Božic Marolt je še napovedala, da bo IRM kot drugi v Sloveniji z novim letom zaCel izvajati elektronsko merjenje gledanosti televizije, t.i. telemetrijo. (STA)
Pomanjkanje pluralizma glavna razlika medijev med Nemčijo in Slovenijo
LJUBLJANA- Predsednik Nemškega društva novinarjev (DJV) Hermann Meyn je ob koncu dvodnevnega obiska v Ljubljani poudaril, da v Sloveniji po njegovi oceni ni pomembnih dnevnikov ali tednikov, ki bi bili kritični do vlade. Prav pomanjkanje medijskega pluralizma je glavna razlika med Slovenijo in Nemčijo, je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo danes povedal Meyn.
Meyn je pojasnil, da ni dobil vtisa, da bi bili mediji v Sloveniji cenzurirani, vendar pa so po njegovi oceni slovenski novinarji prepričani, da je vladna politika "tista prava". Tudi v Nemčiji so sicer dnevniki in tedniki, ki so prepričani v pravilnost vladne politike, vendar obenem vedno obstajajo tudi mediji, ki to politiko kritizirajo. Tega pa v Sloveniji ni, je menil Meyn.
Glede položaja na področju slovenskih televizijskih medijev je Meyn menil, da ima tuji gost na televiziji precej svobode pri izražanju lastnega mnenja; njegovih kritičnih izjav o razmerah v slovenskih medijih, ki jih je izrekel v torkovem pogovoru za slovensko televizijo,
niso cenzurirali, je poudaril. Biti kritičen ne pomeni užaliti politika, temveč to, da zavzameš staliSCe do politike in jo razumno presojaš, je še poudaril Meyn.
Na vprašanje o financiranju medijev v Nemčiji je Meyn povedal, da v skladu z ustavo nemški neodvisni časniki, radijske postaje in televizija ne smejo prejemati sredstev od države. Seveda obstajajo časniki, ki jih financirajo velika podjetja, vendar pa ti niso več neodvisni. Ce medije financira nek vir, potem obstaja dvom v njihovo neodvisno poročanje, je dodal.
Meyn je spregovoril tudi o položaju neodvisnih novinarjev v Nemčiji. Ti so po njegovih besedah "najmanj neodvisni", saj se soočajo s težavami, kje naj dobijo naročnika, kakšen honorar naj zahtevajo, kako naj si uredijo zavarovanje in kako naj si plačajo dopust. Za ta vprašanja skrbi prav Nemško društvo novinarjev - to ima 32.000 članov, od tega 10.000 neodvisnih novinarjev -, ki pri naročnikih ureja predvsem vprašanja prenizkih honorarjev, je še povedal Meyn. (STA)
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo lUdruoimi državami.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev.
12
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
GORICA / POSVET INFORMESTA ZA SLOVENSKE IN ITALIJANSKE BANČNIKE
PREVOZI / ZAPLETI NA MEJI ZRJ
Slovenija se v finančnem oziru hitro približuje evropski ravni
Za tuje banke najprej podružnice, kasneje prosto delovanje
GORica - Po zaslugi Soriškega Informesta, ki )e v dveh zadnjih dneh v Presto ob Soči privabil tevilne bančne funkcio-narje in izvedence, imajo fodaj italijanski bančniki 0d jasno sliko o bankah v Sloveniji in kako se te Pripravljajo na sodelo-Vanje s skorajšnjim enot-o° delujočim sistemom v rnančno združeni Evro-Pb gostje iz Slovenije pa ?.° slišali, kako so se Ita-Pjani pripravili na evro.
2e prvi dan srečanja Sfflo podrobno slišali, kaj Se dogaja in kaj se novega Pripravlja v tem oziru na slovenski strani. Sporego-v°rili so namreč številni Predstavniki slovenskih Pank, problematiko sta ^Ceraj razširila Matej Krumberger od Banke Slovenije in Barbara Grenko od SKB Banke.
Krumberger je podrob-no obrazlošil sedanjo po-
litiko centralne slovenske banke in slovenske finančne politike nasploh. Prav zahvaljujoč tudi velikokrat kritiziranim ukrepom centralne banke se inflacija naglo približuje evropski ravni. Zadnji podatki kažejo, da bo letošnja inflacija v Sloveniji nižja od sedmih odstotkov. Ni znano, kaj se bo zgodilo prihodnje leto, ko bodo tudi v Sloveniji uvedli davek na dodatno vrednost (ital. IVA), zaradi katerega inflacija vsaj nekoliko naraste.
Slovenija se v finančnem oziru zelo hitro približuje evropskim standardom tudi z uvajanjem zakonov. V prvi fazi bodo tuje banke lahko odpirale svoja predstavništva oz. podružnice, v naslednji, potem ko bo Slovenija dejansko postala članica Evropske unije, pa bodo lahko tuje banke prosto
delovale na Slovenskem. Predavatelj je sicer povedal, da so tuje banke že sedaj prisotne v Sloveniji in da imajo 12 odstotkov delnic slovenskega bančnega sistema. 34 odstotkov je še vedno državnih, 54 odstotkov pa je v lasti slovenskih pravnih oseb ali zasebnikov.
S takšnimi podatki je popoldne postregla tudi Barbara Grenko, ki je sicer podrobneje orisala SKB banko, t.j. po velikosti drugo slovensko banko. Ta ima 60 podružnic v vsej Sloveniji, veliko pa posluje tudi s tujino. Kar se Italije tiče, je 9 odstotkov njenega poslovanja usmerjenega v to državo. Z uvedbo evra bo kar 77 odstotkov poslovanja SKB Banke v tej skupni evropski valuti. SKB Banka je sicer tista slovenska banka, v kateri so tujci lastniki kar 48, 99
odstotkov delnic. The Bank of New York jih ima skoraj 30 odstotkov, vendar so te porazdeljene med stranke te banke, ERBD iz Londona je soudeležena s 15 odstotki.
Na posvetu sta govorila tudi Gabriele Ugolini iz Modene, ki je povedal, kako so se italijanske banke pripravile na poslovanje z evropskim denarjem. Prof. Mario Fines, ki smo ga poslušali že v sredo, pa je podrobno pokazal, kako poteka v zadnjem času združevanje bank v Italiji. Posvet je sklenil Ugo Poli od Informesta. -
Orisal je delovanje tega informacijskega centra in napovedal zaključek tega simpozija februarja prihodnjega leta, ko bodo slovenski bančniki povedali še kaj več o svojem poslovanju.
Marko VValtritsch
Jugoslovanske oblasti so uvedle nepovratno takso za tranzit slovenskega blaga
Taksa za tovornjak znaša 10 tisoč mark
BEOGRAD - Vlada ZR Jugo- Tudi na mejnem prehodu
slavije je za tranzit slovenskega blaga čez jugoslovansko ozemlje uvedla nepovratno takso in ne depozit, trdi predstavnik beograjske špediterske hiše. Da gre za takso in ne depozit, so za STA potrdili tudi cariniki na mejnem prehodu Batrovci.
STA je od predstavnika beograjske špediterske hiše, ki je zaprosil za lastno in anonimnost svoje firme, zatrdil, da je jugoslovanska vlada za tovornjake s slovenskim blagom uvedla nepovratno takso. Speditersko podjetje je to izvedelo od carinskih organov na nekaj mejnih prehodih, kjer so njenemu predstavniku izjavili, da znaša tranzitna taksa za tovornjak 60 tisoč dinarjev (10 tisoč nemških mark po uradnem tečaju), to takso pa je treba vplačati na žiro račun, na katerega so svoj čas slovenski prevozniki polagali depozit. Taksa za kombi znaša 40 tisoč dinarjev.
Batrovci so cariniki za STA potrdili, da gre za nepovratno takso, vendar več podrobnosti ni bilo mogoče zvedeti.
Na Gospodarski zbornici Jugoslavije je STA dopoldne neuradno izvedela, da ne gre za takso, marveč za depozit, ki ga je treba položiti za »spremstvo« oziroma »nadzor« slovenskega blaga med tranzitom čez ozemlje ZRJ. Pretežni del depozita v višini 10 tisoč mark oziroma 60 tisoč dinarjev naj bi se prevozniku vrnil, ko s tovorom zapusti ozemlje ZRJ. Na jugoslovanskem sekretariatu za informiranje so obljubili, da bo več podrobnosti o tej zadevi mogoče izvedeti jutri od ministrstva za finance.
V zvezi z uvedbo teh dajatev so včeraj precej odločno pšrotestirali tudi iz Makedonije, saj so v veliki meri prizadeti tudi gospodarski interesi te države.
NOVICE
EZIT odobril proračun 2o naslednje leto
TRST - Na zadnji seji vodstva Ustanove za tržaško jndustrijsko cono EZIT so sprejeli proračun za leto i999. Osnova za izdelavo proračunskega doku-^Tenta so bila realna pričakovanja. Tako računajo, Fa °°do s prodajo industrijskih objektov dobih več , t 2 mihjardi lir, medtem ko bo za odkup opušče-industrijskih objektov, ki bodo nato namenjeni ^a prodajo EZIT uporabil 3,6 milijarde lir.
Skupna proračunska vsota znaša 22.198 milijard Poslovno leto pa se bo začelo s predvidenim pre-sežkom (iz 1998) v višini 1,4 milijarde.
Boeing napovedal ukinitev 20.000 delovnih mest
YORK - Ameriški proizvajalec letal Boeing je Zadnje v vrsti ameriških podjetij, ki napovedujejo jjkinitve delovnih mest. Boeing naj bi zaradi azijske nnančne krize ter zmanjšanja povpraševanja odpu-sjn 20.000 zaposlenih. Podoben trend je moč opa-^ti v drugih gospodarskih vejah, ki se zaradi pa-nnnja industrijskih cen ter vpliva svetovne gospo-jTar. e krize soočajo s težavami. ukmjanje delovnih mest je naraslo tudi zaradi uruževanja velikih podjetij. Tako bo zaradi prev-?ertla Mobila s strani večjega rivala Exxona ostalo rez dela okrog 15.000 zaposlenih v naftni indu-sWji. Gospodarstveniki napovedujejo, da bo majh-113 gospodarska rast (v letu 1999 pričakujejo le od-stotek) vphvala na povečano stopnjo nezaposleno-stl’ ki zdaj znaša okrog 4, 6 odstotka.
m
EVROPSKA UNIJA / NOV PORAZ ZAGOVORNIKOV ODLOGA ZAPRTJA
Prostocarinsko prodajo bodo ukinili 1.julija 1999
Zagovornici odloga sta bili predvsem Francijo in Nemčija, podprle pa so ju Velika Britanija, Irska, Grčija in Španija
BRUSELJ - Različna zavzemanja v Evropski uniji za morebiten odlog roka za dokončno zaprtje pro-stocarinskih prodajaln v petnajsterici - ta poteče 1. julija prihodnje leto - so vnovič doživela poraz. Na francosko pobudo se je ta tema spet znašla na dnevnem redu nedavnega zasedanja ministrov EU za gospodarstvo in finance, vendar je svet na koncu prišel do zaključka, da možnost vnovičnega odpiranja vprašanja ne pride v poštev.
To bi bilo, kot je zapisano v sklepih z zasedanja, v popolnem nasprotju z leta 1991 soglasno sprejeto odločitvijo EU o ukinitvi prosto-carinske prodaje do 1. julija 1999. Odločitev je bila prav tako sprejeta na ravni sveta za gospodarstvo in finance. Zagovornice odloga - v prvi vrsti Francija in Nemčija, pa tudi Velika Britanija, Irska, Grčija in Španija - so se zavzele, da bi izvedbo odločitve o ukinitvi prostocarin-ske prodaje preložili za pet let. Vendar pa bi šesterica za uspeh v svojih prizadevanjih potrebovala
soglasje ostalih članic petnajsterice, kar se ni zgodilo. Podobno je letos spomladi propadel tudi irski poskus za zaviranje izvedbe ukrepa.
Članice Evropske unije bodo tako očitno morale do 1. julija prihodnje leto zapreti vse prostoca-riijske prodajalne, ki so zaenkrat še dovoljene. Gre za tovrstne prodajalne na letališčih in v pristaniščih, medtem ko so morale »duty-freeje« na kopenskih mejnih prehodih na podlagi priporočila sveta za carinsko sodelovanje iz leta 1960 zapreti že prej. Slednje so posamezne članice ukinjale postopoma, zadnje pa so jih zapirale proti koncu 80-ih let. Medtem ko na Evropski komisiji uradno ne govorijo, da tudi danes v petnajsterici prihaja do kršenja te odločitve, ni nobena skrivnost, da je moč na prostocarinsko prodajo še danes naleteti v Grčiji.
Čeprav je leta 1991 petnajsterica soglasno sprejela odločitev o dokončni ukinitvi tovrstne prodaje in sicer z razlago, da gre pri tej
dejavnosti za kršenje pravil notranjega trga, saj je zaradi neob-davčitve v bistvu subvencionirana in kot takšna ruši konkurenčno ravnotežje, so se nekatere države začele za odlog zavzemati pod močnim pritiskom prizadetih industrij. Med industrijami, ki jih bo ukrep najbolj prizadel, so na primer francoski proizvajalci konjaka in parfumov, irski izdelovalci alkoholnih pijač, pa tudi izrazito turistična območja. Pritiske so skratka okrepili tisti, ki so v precejšnji meri odvisni od prostocarin-ske prodaje.
Neomajna ob teh pritiskih ostaja Evropska komisija. Na uradu komisarja za notranji trg Maria Mon-tija so znova poudarili, da je odločitev dokončna, hkrati pa opozorili, da je imela industrija sedem let časa za priprave. Komisija tudi nikoli ni izdelovala podrobnih študij o posledicah ukrepa, saj so zavzemanja za opravljanje analiz na ravni unije na gluha ušesa naletela tudi na svetu povezave. Komisija je
sicer pred kratkim izdala poročilo, v katerem je države opozorila na možna sredstva za preprečevanje negativnih učinkov ukinjanja te prodaje. V poročilu je zgolj navedla že obstoječe mehanizme (strukturno pomoč in državno pomoč ob strogo določenih pogojih), na uradu Maria Montija pa so spet zagotovili, da zaenkrat ne nameravajo izdelovati nobenih dodatnih predlogov, pobud ali analiz.
Po podatkih samega sektorja bo ukinitev prostocarinske prodaje znotraj EU pomenila izgubo v višini 5,1 milijarde dolarjev na leto ter ogrozila delovna mesta
140.000	ljudi, kolikor jih je v tej panogi posredno in neposredno zaposlenih. Sektor se zapiranju upira tudi z argumentom, češ da bo postal edini resnično usklajen s pravili notranjega trga, saj je odprava brezcarinske prodaje le del sklopa ukrepov za krepitev skupnega trga povezave, od katerih jih ogromno ni uresničenih. (Mihela Zupančič/STA)
	3. DECEMBER 1998	v URAH	
*	valuta	nakupni	prodajni
	ameriški dolar	1635,00	1661,00
08 ^	nemška marka	982,00	998,00
*	funt šterling	2.724,00	2.779,00
3 0	švicarski frank	1197,00	1222,00
<0 N H	belgijski frank	46,97	48,97
rS AS CA	francoski frank	290,00	300,00
S O) c	danska krona	255,00	265,00
	norveška krona	220,00	230,00
Z*-	švedska krona	199,00	209,00
■o	' kanadski dolar	1.054,00	1.094,00
* CQ	portugalski eskudo	9,13	10,03
5 N	nizozemski gulden	862,00	887,00
**■ G'	avstrjski šiling	138,60	142,95
«	španska pezeta	11,13	12,23
N	grška drahma	5,60	6,40
/n px	irski šterling	2416,00	2496,00
Sl ihL.	japonski jen	13,35	14,25
m f	avstralski dolar	982,00	1052,00
	madžarski florint	6,50	8,00
T9F	hrvaška kuna	240,00	265,00
- v y .	slovenski tolar	10,05	10,35
		
3. DECEMBER 1998	v URAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1635,00	1665,00
nemška marka	982,00	997,00
francoski frank	290,00	300,00
nizozemski gulden	863,00	888,00
belgijski frank	47,10	48,90
funt šterling	2703,00	2793,00
irski šterling	2415,00	2510,00
danska krona	256,00	266,00
grška drahma	5,70	6,16
kanadski dolar	1058,00	1093,00
švicarski frank	1198,00	1223,00
avstrijski šiling	138,60	143,10
slovenski tolar	10,15	10,40
hrvaška kuna	252,00	272,00
MILANSKI BORZNI TRG
3. DECEMBER 1998_____________INDEKS MIB 30: -0,50_____________
delnica	cena var. % delnica	cena var. %
	
3. DECEMBER 1998	v URAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1660,980
EKU	1943,510
nemška marka	990,150
francoski frank	295,270
funt šterling	2765,530
nizozemski gulden	878,590
belgijski frank	48,000
španska pezeta	11,630
danska krona	260,410
irski šterling	2459,410
grška drahma	5,880
portugalski eskudo	9,650
kanadski dolar	1.080,960
japonski jen	13,710
švicarski frank	1208,760
avstrijski šiling	140,730
non/eška krona	223,180
švedska krona	205,270
finska marka	325.640
Alleanza Ass.	22.091	+0,72
Bca di Roma	2.788	-0,81
Bca Fideuram	9.663	+0,47
Bca Intesa	9.206	-0,70
Compart	1.243	-3,19
Comit	10.705	-1,18
Benetton	2.898	-2,12
Edison	16.735	. +2,48
Eni	9.956	-0,11
Fiat	5.061	-0,72
Generali	61.755	+0,75
H.d.P.	1.222	-3,32
Ina	4.325	-0,36
Italgas	8,167+2,02	
Mediolanum	9.580	-0,79.
Mediaset	11.614	-1,07
Mediobanca	18.805	-3,11
Montedison	1.913	+0,20
Olivetti	4.331	+0,41
Parmalat	2.970	-1,72
Pirelli Spa	5.175	+2,11
Ras	20.725	-2,50
Rolo	38.740	+0,26
San Paolo IMI	27.444	+3,38
TIM	10.505	+0,09
Telecom Ita	12.778	-1,41
O
ljubljanska banka
Podružnica Milano
NOVICE
Roma in Lazio bosta odgovarjala za rasistične napise njihovih navijačev
RIM - Roma in Lazio se bosta morala zagovarjati pred Športno pravico zaradi rasističnih napisov, ki jih njihovi navijati razstavljajo na tekmah. Športnemu sodniku je oba kluba prijavila disciplinska komisija nogometne zveze. Predsednik Lazia Cra-gnotti in direktor kluba Velasco sta se že pred dnevi distancirala od početja navijaških skupin,
Roma pa je izdala bolj medlo sporočilo, v katerem sicer obsoja dejanja posameznikov, a v bistvu predvsem poudarja športnost svojih navijačev.
Sklep disciplinske komisije je mogoCe tudi posledica ostrega staliSCa, ki ga je do vse pogostejših pojavov ščuvanja k rasni diskriminaciji na nogometnih stadionih, zavzel Luciano Violante. Predsednik poslanske zbornice je predlagal, naj bi v teh primerih preprosto prekinili tekmo. »Naši stadioni so polni rasističnih napisov. Na rimskem Olimpicu celo poveličujejo Auschvvitz. Zakonske prepovedi ne pomagajo. Kaj Ce bi tekmo preprosto prekinili«, seje vprašal Violante.
Poslanev Nacionalnega zavezništva Francesco Storace je povlekel bolj politično potezo. Sklicujoč se na protisemitske transparente, je pozval Romo naj njeni igralci na jutrišnji anticipirani tekmi A lige proti Perugii oblečejo majico z napisom: »Voliti je dolžnost!« Znano je, da Pol svoboščin pripisuje svoje zadnje volilne poraze visokemu odstotku neoddanih glasov. S tem, da je rasizem pomešal z volilnimi raCunicami pa je Storace vnovič zamudil lepo priložnost, da bi resno obračunal s svojo politično preteklostjo.
Vrhunski dogodki morajo biti vidni za vse
RIM - Ministrica za kulturo in šport Giovarma Melandi je italijanskim odbojkarskim svetov- | nim prvakom, ki jih je premier Massimo Dilema sprejel včeraj v vladni palači Chigi, obljubila, da bo naredila red na področju televizijskega prenašanja vrhunskih športnih dogodkov. »Vaša zmaga je bila zaradi ”TV zatemnitve" ? delno pokvarjena. Cas je, da vlada določi, katere športne manifestacije morajo biti zaradi svojega pomena vidni za vse televizijske gledalce,« je dejala Melandrijeve. Člani odbojkarske zveze FIPAV so pojasnili svojim gostiteljem, zakaj so bili italijanski ljubitleji športa prikrajšanji za neposredno spremljanje njihovega velikega uspeha. Televizijske pravice je delila Mednarodna odbojkarska zveza, za Italijo pa jih je odkupila kodirana postaja Rai, potem ko jih je Rai zavrnila. Državna televizijska mreža je kasneje odkupila pravice za posredni prenos, pri FIPAV pa so še posbeej jezni, da Rai tekem -Ce prav z zamudo - niti ni predvajala v celoti.
Svetovni rekord Thompsonove; van Aimsickova poškodovana
COLLEGE STATION - Ameriška plavalka Jenny Thompson je na svetovnem pokalu v College Sta-tionu v Texasu z novim svetovnim rekordom potrdila vrhunsko formo. Dan po fantastičnem svetovnem rekordu na 100 metrov delfin (56, 90), je rekordno odplavala še 50 metrsko razdaljo v istem slogu. Nova najboljša znamka na svetu zdaj znaša 26, 05 sekunde, kar je 43 stotink hitreje od starega rekorda, ki ga je pred skoraj natančno letom dni prav tako postavila 25-letna Thompsonova.
Iz nemškega tabora pa prihaja novica, da se je na istem tekmovanju teden dni pred evropskim prvenstvom v kratkih bazenih poškodovala Franzi-ska van Almsick. Pri prihodu v cilj se je močno udarila v roko, katero je imela poškodovano več mesecev že lani, po padcu z motorjem.
Tudi Maroko kandidat za nogometno SP
ZURICH - Maroko je že šesta država, ki se poteguje za organizacijo nogometnega svetovnega prvenstva leta 2006. Se pred Marokom so kandidaturo vložili Anglija, Egipt, Brazilija, Gana in Nemčija, pri FIFA pa pričakujejo tudi prijavo Južnoafriške republike. Maročani so se že potegovali za SP 1994 in 1998. Tokrat so Maročani prepričani, da jim bo uspelo, dodaten optimizem pa so jim vlile nekatere izjave predsednika FIFA Seppa Blatterja, ki je v nekaterih izjavah nakazal, da bi prvenstvo lahko gostila katera od afriških držav.
Znani že skoraj vsi udeleženci EP
LJUBLJANA - Po osmih krogih kvalifikacij za evropsko košarkarsko prvenstvo v Franciji je že znana večina udeležencev zaključnega turnirja. Poleg Slovenije, ki si je v skupini A dva kroga pred koncem zagotovila prvo mesto, in branilcev naslova Jugoslovanov ter gostiteljev prvenstva so zanesljivi potniki za Francijo še Nemčija, Rusija, Madžarska, Makedonija, Španija, Izrael, BiH, Litva, Hrvaška, Turčija in Italija. Ostajata torej prosti še dve mesti, za kateri imata največ možnosti Grčija ter Češka v zadnji skupini. Kot je znano, se na EP uvrstijo po dve najboljši moštvi iz vsake skupine in še štiri tretjeuvršCene ekipe iz petih skupin.
SMUČANJE / SVETOVNI ZENSKI POKAL
Velik podvig Švedinje Paerson
S 15, na 1. mesto - Urška Hrovat v drugi važni pokvarila visoko uvrstitev
MAMOTM MOUNTAIN -Svedinja Anja Paerson je na drugem letošnjem slalomu poskrbela za eno večjih senzacij v zgodovini svetovnega pokala. Komaj 17-letna smučarka, sicer mladinska svetovna prvakinja v veleslalomu, ki med smučarsko elito še nikoli ni stala na stopničkah za zmagovalke, saj za to niti ni imela veliko priložnosti, je namreč premagala vse tekmice. Z odlično drugo vožnjo se je s 15. mesta prebila na prvo.*
Drugo mesto je z zaostankom stotinke sekunde zasedla Avstralka Zalli Steggall, tretja pa je bila Avstrijka Ingrid Salvenmoser. Nove točke so osvojile tudi vse štiri Slovenke. Urška Hrovat (na sliki) je po slabem drugem nastopu osvojila sedmo mesto, Alenka Dovžan je bila 13., Nataša Bokal 15., Spela Pretnar pa je tekmo končala na 17. mestu. Čast Italije pa je s 14. mestom za silo rešila Lara Magoni. Deborah Compagnoni se je zaradi bolečin v hrbtu že vrnila domov.
Po prvi vožnji je za slovenske smučarke kazalo bolje, Čeprav se jim z izjemo Bokalove vožnje niso ravno posrečile. Hrovatova je bila z zaostankom 58 stotink sekunde tretja, Bokalova deseta - bila je edina, ki se je v težkih pogojih (megla, veter, mehak sneg) z dokaj visoko štartno številko (23) uvrstila med deseterico, Dovžanova je dosegla 16.,
Pretnarjeva pa 17. Cas. Vodila je Avstrijka Sabine Egger pred Avstralko Zalli Stegall.
Ker se vreme tudi pred drugo vožnjo ni izboljšalo, so se na Mednarodni smučarski zvezi odločili, da drugi nastop odpre 15. po prvi vožnji in ne 30. tekmovalka, kot je to običajno . In 15. po prvi vožnji, na katero se je prebila s štartno številko 36, je bila obetavna Paersonova, ki je šele letos začela z rednimi tekmovanji med najbolšimi alpskimi smučarkami. Svedinja je izkoristila odlične pogoje, tako da jo do konca ni prehitela niti ena nasprotnica. Se najbližje ji je prišla Avstralka Stegallova, ki je za novo zmago zaostala le za stotinko sekunde. Hrovatova je imela pred Paersonovo več kot sekundo prednosti, ki pa jo je
zapravila že v zgornjem delu, ker pa tudi na spodnjem ravninskem delu ni vozila najbolje, se je morala na koncu zadovoljiti s sedmim mestom. Se bolj nezadovoljna kot najboljša slovenska smučarka je bila na koncu veteranka Bokalova. Obetala se ji je namreč odlična uvrstitev, toda že v zgornjem delu je naredila veliko napako, se povsem ustavila, tako da je lahko na uvrstitev med deseterico na hitro pozabila. Preostali Slovenki zaradi razmer na progi nista mogli pričakovati Čudeža
Prireditelji tekem v Mam-moth Mountainu so se zaradi "muhastega vremena" odločili, da spremenijo koledar svojih prireditev. Tako so najprej pripravili drugi letošnji slalom, superveleslalom pa prestavili na danes.
Vrstni red: 1. Paerson (Sve) 1:40, 84; 2. Steggall (Avs) -0, 01; 3. Salvenmoser (Avt) +0, 45; 4. Egger (Avt) +0, 65; 5. VViberg (Sve) +1, 05; 6. Bakke (Nor) +1, 05; 7. Hrovat (Slo) +1, 07; 8. Ertl (Nem) +1, 25; 9. Nef (Svi) +1, 32; 10. Rotten (Svi) +1, 32; 13. Dovžan (Slo) +2, 31; 14,. Magoni (Ita) +2, 35; 15. Bokal (Slo) +2, 61; 17. Pretnar (Slo) +3,05.
Martina želi čimprej pridobiti vozniško dovoljenje
ZURICH - Druga teniška igralka na svetu Svicarak Martina Hingis ne bo igrala in trenirala, dokler ne bo opravila vozniškega dovoljenja. V Švici je izpit zelo zahteven, Hingisova pa noče ničesar tvegati. Švicarska igralka je 18 let dopolnila 30. septembra, vozniško dovoljenje pa potrebuje za vožno z dvema voziloma znamke porsche, ki jih že ima, a ju je morala doslej pustiti v garaži.
TENIS / DAVISOV FINALE_
Velika priložnost »malih« moštev Italije in Švedske
Prvič noben igralec med tridesetimi najboljšimi ATP
MILAN - PrviC v 99-letni zgodovini Davisovega pokala se bodo v finalu pomerili igralci, ki na lestvici ATP niso med prvimi tridesetimi. Naj višje uvrščeni igralec v Milanu med Italijo in Švedsko bo namreč Magnus Gustafsson (31.), ki se bo v drugem dvoboju današnjega prvega dne pomeril s 47. igralcem na svetu, Davidom Senguinettijem. Otvoritveni partijo finala bosta v dvorani Assa-go Forum v predmestju lombardijske prestolnice, ki sprejme 13.000 gledalcev, odigrala An-drea Gaudenzi (44.) ter Magnus Norman (52.).
Švedski kapetan Carl Axel Hageskog je moral v zadnjem trenutku s seznama umakniti Thomasa Johannsona, najvišje uvrščenega švedskega igralca na lestvici ATP (17.), ker, kot je sam rekel, ni najbolje pripravljen, dvomljiva pa je tudi njegova igra na počasnejših podlagah, kar je Italijanom še povečalo možnosti za drugi naslov v Davisovem pokalu. Njihov kapetan Paolo Bertolucci, elan zmagovalne ita-lijanske ekipe z 1976, je vse bolj prepričan v zmago Italije. »Takšna priložnost se ti ponudi enkrat na dvajset let in škoda bi jo bilo izpustiti iz rok. Gaudenzi in San-guinetti sta zadnje tedne treninge posvetila samo nastopu v finalu in Ce njimi dobri pripravljenosti dodam še bučno podporo s tribun, mislim, da nam bo uspelo,« je povedal Bertolucci.
Za Švede, branilce naslova, je velika neznanka zlasti forma Gaudenzija, ki od polfinalnega nastopu v Davisovem pokalu ni nastopil na nobenem turnirju. Bojazen je upravičena, saj naj bi bil prav Gaudenzi ključni faktor v finalu. Prijavljen je za oba posamezna dvoboja in še z Diegom Nargisom v dvojicah, kar je podobno kot v polfinalu proti ZDA, ko je praktično sam premagal "rezervno" ameriško ekipo-Magnus Gustafsson, ki se bo z njim pomeril v nedeljo, meni, da ga publika ne bo motila, vprašanje pa je, kako bodo italijanski navijači vplivali na Gaudenzija. »Možnosti so 50-50 - mi imamo prednost v izkušnjah, saj smo že igrali finale, oni pa imajo domače občinstvo in prednost podlage, ki je zelo neobičajna,« je dejal Gustafsson.
V igri parov, ki so bili v izenačenih partijah že velikokrat odločilni, se bodo pomerili Nargiso in Gaudenzi s Jonasom Bjorkmanom in Nickla-som Kultijem, v nedeljo pa najprej Gaudenzi ter Gustaffson in nato še Sanguinetti z Normanom.
Spored
Danes (ob 14.30): Gaudenzi - Nargiso, Sanguinetti - Gustafsson. Jutri (ob 15.30): Gaudenzi/Nargiso -Bjokrman/Kulti. V nedeljo (ob 14.309: Gaun-dezi - Gustaffson, Sanguinetti - Norman
NOGOMET / ČETRTFINALE ITALIJANSKEGA POKALA
DOPING _
Lazio tesno premagal Infer Eriksson »rešil svojo klop«
Lazio - Mer 2:1 (1:1)
Strelci: Salas (11-m) v 12., Djorkaeff v 32. p.p. in Salas v 1. minuti d.p.
LAZIO (4-4-2): Marchegiani 5.5, Pancaro 6, Negro 6, Couto 6 (od 1. d.p. Nesta 7), Favalli 6, Gottardi 6, Stankovič 6.5, Venturin 6.5, Nedved 7 (od 42 d.p. Lombardi sv), Mancini 6.5 (od 32. d.p. De la Pena sv), Salas 7. Trener: Eriksson 6.5.
INTER (3-5-2): Pagliuca 6.5, Colon-nese 6, Bergomi 6,- Galante 6 (od 41 d.p. Pirlo), Zanetti 7, VVinter 6, Sousa 6 (od 47. d.p. Ze Elias), Simeone 6.5, West 6 (od 14. d.p. Cauet 6), Zamora-no 6, Djorkaeff 7.
Sodnik: Ceccarini iz Livorna 6.5. Koti 8:2 za Inter. Rumeni kartoni: We-st, Galante, Nedved, Couto in Stankovič. Gledalcev: 35.000.
RIM - Lazio je zmagal po izenačeni igri, trener Eriksson se je pobotal z rimskimi navijači in rešil svojo klop, o čemer priča zadovoljni obraz predsednika kluba Cragnottija po tekmi, nori Interjev trener Lucescu pa nima čarobne palice, zato tudi ni pričakovati, da bo Inter igral boljše kot pod taktirko Simoneja.
Lazio je povedel po strelu salasa z
bele točke, enajstmetrovko pa si je z lepim slalom priboril Nedved. Djorkaeff je izenačil po prostrem strelu, odločilni zadetek pa je Sala dosegel po podaji Nedveda in Mancinijevi potezi, ki je ukanila vso obrambo.
Kanu ostaja pri Interju
MILAN - Premislil se je v zadnjem hipu. Vse je kazalo, da se bo nigerijski nogometaš Interja Nwankwo "Kanu preselil k Arsenalu, vendar je tik pred podpisom pogodbe zahteval baje več denarja. Funkcionarja angleškega kluba, ki sta prispela v Milan, Interju pa sta bila pripravljena odšteti 13 milijard lir odškodnine, sta se tako vrnila v London praznih rok, Kanu pa bo do konca sezone ostal v Milanu.
Capello bo trener Barcelone
MADIRD - Po pisanju španskega športnega dnevika Marca je Italijan Fabio Capello podpisal predpogodbo z Barcelono, pri kateri bo funkcijo trenerja za tri leta prevzel od julija prihodnjega leta. Capello pred tem datumom na klopi katalonskem kluba v nobenem primeru ne bo zamenjal Nizozemca Louis Van Gaal, ker se je s svojim prejšnjim klubom Real Madridom obvezal, da v Španiji ne bo treniral do omnjenega datuma.
Lucescu začel s porazom
Virenquea obtožuje tudi maser
PARIZ - Nekdanji maser kolesarskega moštva Festi-na, Willy Voet je podkrepn obtožbe na račun Richarda Virenqua o jemanju nedovoljenih poživil. »Na leto je dobil do 100 injekcij EPO,« je v pogovoru za časnik France-Soir povedal Voet in dodal, da Virenque in njegov klubski kolega Pascal Herve lažeta, Ce to zanikata.
Voet je tudi zatrdil, da je vodstvo moštva vedelo za jemanje nedovoljenih poživil. Belgijec pa je šel se dlje in trdil, da je za doping vedelo tudi vodstvo dirke Tour de France. P° njegovem mnenju se je svoj Cas tudi sedanji direktor dirke Jean Marie Le; blanc dopingiral kot vsi ostali kolesarji. Virenque še vedno zanika jemanj® nedovoljenih snovi. ^ svojim prepričanjem je tre; nutno precej osamljen, sa) vsi testi in analize govorijo proti njemu.

ŠPORT
Petek, 4. decembra 1998
17
			
TRST / TRŽAŠKI CONI V SGT NAGRADIL MLADE ŠPORTNIKE	r—	TRST / PRIZNANJE REPREZENTANTOM	—1
Športni praznik popestrili gojenci Glasbene matice
, Med dobitniki priznanj tudi Biserka Česan Martina Milič lr> Tanja Romano - Občinsh/o toplo sprejelo naše glasbenike
Nagrajevanje perspek-'aiih tržaških športnikov b glasbeni spremljavi pjencev Glasbene matice,
!e *epa (za nas Se posebej) otnbinacija, ki jo je pok-jttrski odbor Italijanskega . ttipijskega komiteja CO-. Ponudil občinstvu v vorani Rovis mestnega Portnega velikana Unione ^mnastica Triestina. CONI 6 nagrado za mlade do 15.
6 a starosti, ki so se v le-°snjem letu izkazali na Področju individualnih Panog, v sodelovanju z bo-°njsko hranilnico Carisbo,
Podeljeval prvič. Kot je po-adal predsednik pokrajin-? rv odbora Stelio Borri 61 biti nagrada spodbuda j® nadaljnjo rast na Sport-enr področju, denarni pri-Pevek, ki ga je poklonila pa naj bi mladi tek-^ovalci, ki kajpak se niso Profesionalci in v večini Ptirnerov bremenijo starse-e žepe, predvsem upora-j 2a nakup opreme. Na °der, polnim gostov, med stemni je bil tudi ravna-,61 Glasbene matice Bog-sn Kralj (pri podeljevanju ^@nd pa je sodeloval tudi obornik za šport pri zgo-občini Lucijan Mitič), je zvrstilo 15 mladih Portnikov (najmlajši je el devet let), med kateri-1 so bile tudi tri našim falcem že dobro poznane 0venske tekmovalke in lcer evropska kotalkarska Prvakinja poletovka Tanja ornano, Krasova namiz-oteniska igralka in večk-
Od leve proti desni: Martina Milič, Tanja Romano in Biserka Cesar
ratna dobitnica medalj na državnih mladinskih prvenstvih Martina Milič in obetajoča atletinja društva ACT Biserka Cesar. Poleg njih so bili nagrajeni se Massimiliano Barovina (FIN), Michela Bassa (FILPJK), Martina Berro (FIC), Aliče Bravin (FGDI), Eugenia Gotti (FIS), Ma-nuel Guštini (FU), Erič Lorenzi (FICK), Mattia Presi-ch (FTV), Aliče Sancin (FI-SE), Alessio Scheri (UiTS), Giulia Sgubin (FIPM) in Matteo Starri (FISI). Predsednik	deželnega
združenja športnih časnikarjev Augusto Re David je predstavil vsakega nagrajence posebej, med drugim pa smo na primer tudi izvedeti, da je skrita
Nastop Emanueleja Panteona ob klavirski spremljavi Tamare Ražem
želja naše Martine Milič, da bi kot kozmonavt poletela v vesolje.
Kot rečeno so prireditev z glasbenimi točkami popestrili gojenci Glasbene
Skupn
0 so nagradili petnajst mladih športnikov in športnic
matice. Na odru so se zvrstili sestri Jana in Sara Zupančič (klavir), Emanuele Panizon (viola), Susanna Culterer (klavir) in kvartet Meta Starc, Irina Perosa, Iris Risegari in Zinajda Kodrič (prečna flavta). Kot nam je povedal ravnatelj Kralj je povabilo CONI-ja sledilo pogovoru med samim Kraljem s predsednikom Borrijem ob otvoritvi prostorov stadiona 1. maja v Trstu. Čeprav tržaška SGT, podobno kot njen goriski dvojnik UGG, že dolgo časa ni več nepopustljivi branitelj itatijanst-va mesta, na kar nas še opozarjajo napisi v najsta-rejšem delu stavbe, je poteza CONI-ja Se en dokaz več, da se zidovi med tu živečima skupnostima počasi, a vztrajno podirajo.
(ak)
Med »azzurri« več naših športnikov
Podelitev priznanj bo jutri zvečer v tržaški športni palači ob 20.30
Tržaška sekcija združenja »Azzurri dTtalia«, ki pod svojim okriljem združuje nekdanje in sedanje, državne reprezentante bo jutri v okviru spektakla Magicojolly, ki bo v tržaški športni palači, s pričetkom ob 20.30, podelila priznanja vsem športnikom iz tržaške pokrajine, ki so v letošnji sezoni oblekli dres državne reprezentance.
Ne gre, kot v tiskovnem poročilu poudarja predsednica združenja Marcella Škabar Bartoli, za podelitev priznanj samo tistim, ki so osvajali medalje, ampak prav vseh, saj se za vsakim nastopom za reprezentanco skrivajo napori in so rezultat požrtvovalnosti ter znak kakovosti.
Izredno dolg seznam nagrajencev (dobra tretjina jih sicer jutri ne bo na prireditvi) priča o tem, da je Trst še vedno kovalnica športnih talentov.
Med nagrajenimi bo tuidi več šporntikov naših društev in sicer Sirenina jadralka Arianna Bogateč (nastop na SP, državna prvakinja), Cupina jadralca Jaro Furlani (nastop na EP optimistov) in Johana Križnič (nastop na mladinskem EP europa), Mladinina rolkarica Mateja Bogateč (evropska prvakinja v Sprintu) in Boletova kotalkarica Tanja Romano (evropska prvakinja v kombinaicji med jeunesse).
Poleg teh bodo priznanja deležne tudi plavalka Maja Fichfach (ekipna evropska prvakinja v plavanju na dolgih razdaljah) in atle-
tinji Claudia Coslovich (6. na EP v Budimpešti v metu kopja) in Mar-gareth Macchiut (7. na evropskem pokalu v Sankt Petersburgu v 100 m zapreke)
Modri dres os oblekli še Ales-sandro Kuriš (specialni Športnik), Gabrielin Sciolti, Sueli Petronio in Luva Giustolisi (vsi vaterpolo), Daniele Bearzotti, Luca Visintin, Paola Žago (vsi reševalno plavanje), Sigrid De Riz in Alessia Bremini (obe skoki v vodo), Martina Bremini (gimnastika), Alessandro, Fusi-na, Ivan Mestrine, Michele Guer-razzi in Alessandro Tarafino (rokomet), Alessandro De Pol, Gianmar-co Pozzecco in Renata Zocco (vsi košarka), Giulia Sergas (golf), Mita Crepaz (orientacijsko smučanje), Cristina Mauri (smučanje na travi), Giulia Stacul (smučanje), Michele Gamba, Francesca Bradamante, Elisabetta Marin, Arianna Zivez, Valentina Tauceri, Matteo Mallar-di (vsi atletika), Furio Lagonigro, Manuel Coretti (oba športno plezanje), Lorenzo Bressani, Vasco Vascotto, Marco in Lorenzo Bodi-ni, Emanuela Sossi, Mattia Pressi-ch, Larissa Nevierov, Giulia Pigno-lo, Francesca Pagan, Camilla To-gnacchini (vsi jadranje), Marco Li-pizer, Maria Teresa Bordon, Aky Redivo (vsi kajak), Riccardo Dei Rossi, Luva Cascotot in Valentina Mariola (veslanje), Fabio Tuiach (boks), Margherita Granbassi (sabljanje), Giorgia Baroncini (tihi športniki), Cristiana Merlo (kotalkanje).
Kontovel drevi proti Gradeseju
Ker bo jutri dvorana Ervatti zasedena zaradi Jadranovega nastopa, bodo Konto-velovi košarkarji tekmo 1. povratnega kola moške D lige proti moštvu Gradese odigrali že drevi, s pričetkom ob 21. uri. Nasprotnik ima na lestvici točki manj. Kontovel bo predvidoma nastopil v popolni postavi, trener Starc je optimist, a pričakuje hud boj.
ŠD Breg vabi drevi na predstavitev »Velike knjige« o Športnih igrah
Športno društvo Breg vabi drevi na predstavitev Velike knjige slovenskih športnih iger. Predstavitev bo v mali dvorani gledališča F. Prešeren v Boljuncu, s pričetkom ob 20.30.
Prisotni bodo vsi trije avtorji dela in sicer Branko Lakovič, Mario Magajna in Bojan Pavletič.
Bregovo pot skozi Slovenske športne igre pa bo orisal Silvan Klabjan. Prisoten bo tudi Dušan Jelinčič, avtor knjige Tisti vonj po Krasu.
Vabljeni so seveda vsi Bregovi udeleženci iger, pa tudi mlajši člani in simpatizerji društva, saj bo to obenem tudi priložnost za kramljanje med prijatelji.
ODBOJKA / KRSTNI NASTOP V 1. ŽENSKI DIVIZIJI NA TRŽAŠKEM
Slogašice bi zaslužile vsaj točko
Sodniški zaplet v četrtem setu povzročil precejšnjo zmedo - Deklice: Brežankam derbi
Sloga Pizzeria Veto - Nuova Pallavi dN0:15,13:15,15:8,14:16)
»LOGA PIZZERIA VETO: Cauter 7 antar 2+4, Ferluga 5+0, Hrovatin 0 ic 4+2, Obad 4+10, Mara Sossi 4-^la Sossi o+l, Tina Sossi 0+0.
Vo)0 prvo tekmo v prvenstvu so s ^ lsa odigrale v sredo in žal izgubile, rav bi si po prikazani igri in po razpl Apdkov zaslužile vsaj točko. I ^ alku so bile nase igralke sicer pa ®e in se niso mogle sprostiti, zan le Lil tudi sprejem velikokrat i : en' P™ set so osvojile gostje, drugi trot!35' izmuznil le v končnici ®7ern Pa so igralke Sloge Pizzeria V ve^*co bolj sproščeno in vpil n ^rez težav- V četrtem je takoj ] oal Pallavolo, vendar ga je Sloga Piz
tA .eto 2 odločno reakcijo ujela na ■ Pri izidu 14:14 je sodnica dosoc
žogo (in s tem petnajsto točko) slogaSi-cam, a se je nato premislila in določila ponovitev akcije. V sploSnem kaosu, ki je zavladal na igrišču, so gostje ohranile mirnejšo kri in tako tudi osvojtie prve tri prvenstvene točke. (INKA)
DEKLICE
Breg - Bor 3:0 (15:5,15:7,15:12)
BREG: Capponi, Koren, Plettersech, Spetič, Zerjul, Ferluga, Blasevich, Žerjal, Apollonio, Crevatin, Križmančič, Perak.
BOR: Ciacchi, Husu, Furlani, Zompic-chiatti, Desco, Legovich, Kuret, Savarin.
Posticipirani derbi prvega kola je dokaj gladko pripadel Brežankam. Tekma je bila precej enosmerna, nekoliko bolj razburljiv je bil samo tretji set, v katerem je Bor nadoknadil visok zaostanek 4:13 in prišel do 12:13. Tekmo so označevale Številne napake borovk, pri ka-
terih se je poznala neuigranost, ker izhajao igralke iz dveh različnih skupin, trener Brežank Maver pa je nastop svojih varovank označil za zadovoljivega.
MINIBASKET
Libertas - Bor - 77:37
Bor: Malalan 5, Gaggi, Batič 3, Indeli-cato 14, Trevisan, Kralj, Pisani, Marconi 4, Cossetto, De Dominicis, Corbatti, Ber-netti 1, Norio, Nadtisek, Ukmar 4.
V nedeljo zjutraj so naši mi-nikoSarkarji doživeti res hud, a nezaslužen poraz. Mlada sodnica je borovcem dosodila kar 63 (!!!) osebnih napak, česar trener Corbatti Se ni doživel. Igrišče so zapustili kar štirje igralci, ostati pa so bili dobesedno prestrašeni, saj niso vedeti, kako igrati v obrambi. Upajmo, da bo to za naše dobra lekcija, da se ne sme nikdar popustiti.
Danes igra za vas Totocalcio
Cagliari-Venezia	1
Juventus - Lazio	1
Milan-Udinese	1 X
Piacenza - Empoli	X 2
Salernitana - Bari	2
Vicenza - Inter	2
Brescia - Genoa 1 X 2 Cremonese - Atalanta	2
Lecce - Monza	1 X
Lucchese - Ternana	2
Ravenna - Pescara I X 2 Acireale - Palermo	X
Crotone - Avellino	X 1
Vanessa Mezgec (letnik 1974) je začela z ritmično gimnastiko pri petih leti pri Boru in tekmovala za to društvo polnih 10 let na deželni ravni. Pri 11 letih se je lotila smučanja, leto kasneje pa še odbojke. Vanessa se je ukvarjala še z atletiko, aerobiko in košarko. Bila je tudi štiri leta uspešna vaditeljica ritmične gimnastike. Sedaj vadi minikošarkarje pri Sokolu in otroško telvadbo pri Kontovelu.
Prejšnji teden je Poljanka Dolhar pravilno napovedala 9 rezultatov.
Vanessa
Mezgec
Obvestila
SMUČARSKA KOMISIJA PRI ZSSDI obvešča, da zaradi neugodnih snežnih razmer bo predsezonski seminar za smučarske učitelje v Podkloštru (Arnoldstein) in ne na Nevejskem sedlu. Prijaveljeni naj se javijo na parkirišču smučišča v Podkloštru, jutri, 5. t.m. ob 8.30.
SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja smučarske tečaje 17., 24. in 31. januarja 1999 in 7. februarja 1999 v Podkloštru (Arnoldstein). Prijave v uradu ZSSDI, Ul. Cicerone 8 (3. nadstropje), tel. St. 040-635627.
GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA - GLEDALIŠČA
FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Rossetti
Od 10. do 20. decembra bo Stalno gledališče FJK predstavilo W. Shakespearov »Hamlet«. Predprodaja vstopnic pri gledališki blagajni od 8.30 do
13.00	in od 15.30 do 19.00 in v Pasaži Protti od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.00 vedno ob delavnikih.
Stalno gledališče iz Trsta - La Contrada
Gledališče Cristallo
Predstave »Sorelle Materassi« v režiji Patricka Rossija Gastaldija bodo s sledečim urnikom: v petek, 11. in v soboto, 12. decembra ob 20.30, v nedeljo, 13. in v sredo, 15. decembra ob 16.30, 16.,
17.,	18. in 19. decembra ob 20.30 , v nedeljo, 20. decembra pa ob 16.30.
Avditorij muzej Revoltella
9. festival - Film in gore
V	sredo, 9. decembra ob 20.30, »Legende des tro-piques e L’envers du dec or« (Francija).
V	sredo, 16. decembra ob 20.30, »Alpi Giulie ci-nema«.
Gledališče Miela
V	nedeljo, 6. decembra ob 18.00 in 21.30, prikaz slovenskega animiranega filma »Na liniji«.
Gledališče Silvio Pellico (Ul. Ananian)
Danes, 4. in jutri, 5. decembra ob 20.30 in v nedeljo, 6. decembra, ob 16.30 predvaja skupina »Fariteatro« komedijo v tržaškem narečju »Le ge-losie de mio m ari«.
TREBČE
Ljudski dom
Danes, 4. decembra, ob 14.30 (za Sole in vrtce) -gostuje SSG s predstavo Palček. Režija Marko Sosič.
PROSEK Kulturni dom
Danes, 4. decembra, ob 20.30 gostuje Saša Pavček z monokomedijo Marjana Tomšiča Bužec on, buš-ca jaz. Režija Boris Cavazza.
KRIŽ
Prosvetna dvorana »A. Sirk«
V	ponedeljek, 7. decembra, ob 17. uri gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega Butalci. Režija Jaša Jamnik.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž
Danes, 4. decembra ob 9. uri in 10.45, predstava »Pepelka« v izvedbi Moje gledališče - Ljubljana.
ŽTANDREŽ
V	nedeljo, 6. decembra, ob 17. uri gostuje SSG s predstavo F. Milčinskega Butalci. Režija Jaša Jamnik.
TRŽIČ
Občinsko gledališče
V	torek, 8. in v sredo, 9. decembra ob 20.30, nastopa stalno gledališče La contrada iz Trsta z delom »Sorelle Materassi«. Režija Patrick Rossi Ga-staldi.
VIDEM
Palamostre
Do 6. decembra Marco Paolini, »Bestiario venelo - parole mate«.Predstava bo vsak dan ob 20.45, v nedeljo pa ob 15.45 in ob 20.45 (dvojna predstava).
Gledališče »Giovanni da Udine«
V	soboto, 5. dec. ob 20.30, v nedeljo, 6. dec. ob
16.00,	v ponedeljek, 7. dec. ob 20.30 in v torek, 8. dec. ob 20.30 »La geometrie des miracles« - R. Le-page.
______________SLOVENIJA________________
KOPER
Gledališče
Danes, 4. decembra ob 20.00 nastopa gledališka skupina Fo-Colombaioni z delom »Patapumfe-tek. Tekst in režija Dario Fo.
SEŽANA
Kulturni center »S. Kosovel«
V	ponedeljek, 7. decembra ob 20. uri, gostovanje PG Kranj. A. P. Cehov »Striček Vanja«. Režija Mile Korun.
PORTOROŽ
V nedeljo, 6. in v ponedeljek, 7. decembra « 20.30, romantična komedija »DaleC od °C1 'Režija: Števen Sorderberg.
NOVA GORICA
- Go-
Primorsko dramsko gledališče
Jutri, 5. decembra ob 10.00, 11.30 in 15.00 riški vrtiljak - Gostovanje Gledališča Tone Cu iz Jesenic: »Marjetica in zmaj«.
Jutri, 5. decembra ob 20.00 - Gostovanje SSG Trsta - Režija B. Kobal »Afrika ali na sv°J zemlji«.	. _
V	torek, 8. decembra ob 11.30, Amaterski mlad111 s ki oder PDG: »Le po kom se je vrgel ta otrok«'
V	soboto, 12. decembra ob 20.00 E. lonesc0’ »Plešasta pevka«.
V	soboto, 12. decembra ob 10.00, 11.30 in 16.0° okviru Goriškega vrtiljaka, gostovanje Prešernov® ga gledališča iz Kranja, »O tem se ne govori«'
LJUBLJANA
Mestno Gledališče
8.,	9., 10. in 11. decembra ob 19.30 bo na spored® delo Ivana Cankarja »Pohujšanje v dolini Sentn rijanski«.
V soboto, 12. decembra ob 19.30 Curth Flato > »Mož, ki si ne upa«.
Avditorij
Gledališka predstava »Minister v škripcih«, napovedana za jutri, 5. decembra 1998, žal odpade zaradi bolezni v ansamblu.
V nedeljo, 6. decembra ob 18.00, Miklavževa lutkovna predstava - Lutkovno gledališče Jože Pengov iz Ljubljane, »Cesarjeva nova oblačila«.
______________AVSTRIJA
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec
Dne, 11. in 18. decembra ob 10.30 in 14.30 bo predstava »Aliče v Čudežni deželi« (pravljica glasbo).
GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA - GLASBA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Gledališče Verdi
Abonmaji
Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
Operna sezona
V	sredo, 9. decembra, ob 20.30 bo premiera opere G. Verdija »II corsaro«. Režija Franco Pero, izvaja orkester, zbor in plesna skupina gledališča G. Verdi pod vodstvom Daniela Callegarija. Ponovitve 11. decembra ob 20.30, 13. decembra ob 16.00, 15. in 17. ob 20.30, 19 ob 17.00, 20. ob
16.00	in 22. decembra ob 20.30.
Gledališče Rossetti
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 7. decembra ob 20.30, Kvartet Fone.
V	ponedeljek, 14. decembra ob 20.30, Joaquin Achucarro.
DOLINA
Dvorana SKD Valentin Vodnik
MoPZ Valentin Vodnik vabi na celovečerni kon-
cert, ki ga pod pokroviteljstvom ZSKD prireja v okviru praznovanja 120-letnice SKD Valentin Vodnik v soboto, 5. decembra 1998 ob 20.30.
ZGONIK
Športno-kulturni center
V nedeljo, 20. decembra ob 18.30, bo imel New swing quartet slavnostni koncert ob 30-letnici delovanja. Predprodaja vstopnic pri odbornikih KD RdeCa zvezda.
GORICA Kulturni dom
Danes, 4. decembra ob 20.30 bo večer slovenske popevke pevca »Gianni Rijavec in Vladimir Čadež z Big Ben quartetom«.
Kulturni center Lojze Bratuž
V torek, 8. decembra ob 16.00 bo v priredbi Zveze cerkvenih pevskih zborov Mala Cecilijanka, revija otroških in mladinskih pevskih zborov.
_______________SLOVENIJA____________________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	petek, 11. decembra ob 20. uri, koncert Ensem-ble Claviere iz Villario Veneta. Umetniški vodja Ilario Gregoletto.
NOVA GORICA Kulturni dom
V	veliki dvorani Kulturnega doma bo na sporedu 7. decembra, ob 20.15 avtorski večer skladatelja Stefana Maurija. Nastopa zbor Ipavska.
V	ponedeljek, 14. decembra bo na sporedu »Car-mina Slovenica«. Dirigentka Karmina Silec.
V	ponedeljek, 4. januarja 1999 bo na sporedu Novoletni koncert orkestra »Young Musicians International Symphonic Orchestra«.
VIDEM
DOBROVO
Gledališče »Giovanni da Udine«
12. decembra bo gledališče Verdi iz Trsta podalo VVagnerjevo delo »Die VValkure«. Dirigent Anton Reck.
Grad Dobrovo
V sklopu cikla Hitove muze bo danes, 4. decembra na sporedu koncert »Tria Čajkovski«.
LJUBLJANA
SNG Opera in Balet Ljubljana
Danes, 4. decembra ob 16.30, Marjan Kozina: »Ekvinokcij«.
Jutri, 5. in v sredo, 9. decembra ob 19.30, Johan® Strauss: »Cigan baron«.
V	torek, 8. decembra ob 19.30, Sergej ProkofjeV' »Romeo in Julija«.
V	Četrtek, 10. decembra ob 19.30, »Druga slovenska baletna simfonija«.
Dvorana Slovenske filharmonije
V	sredo, 16. decembra bo na sporedu tretji koncert cikla: »Večeri komorne glasbe«. Nastopil o Godalni kvartet Tartini, Lovro Pogorelic- klavir-Na sporedu skladbe Mozarta, Malipiera in Francka.
_____________AVSTRIJA
CELOVEC
Mestno gledališče Celovec
5. in 11. decembra ob 19.30, bo opera »Hoffman nove pripovedke«, Jaquesa Offenbacha - v fran cošCini.
RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Rižarna: do 3. januarja 1999, razstava »Laž o rasi«. Dokumenti in podobe o fašističnem rasizmu in antisemitizmu. Urnik: ob delavnikih in praznikih od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja.
Bivše konjušnice miramarskega gradu: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Poti sveta - Berlin, Dunaj, Praga, Budimpešta, Trst. Zidovski intelektualci in evropska kultura od 1880 do 1930. Umik: vsak dan od 9.00 do 16.45.
Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od
9.	do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
Muzej Itala Sveva (Trg Hortis 4): do 10. januarja 1999 je odprta razstava o odnosu Sveva do židov-stva. Razstava je odprta vsak dan od 10. do 12. ure. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 zaprta.
Naravoslovni muzej (Trg Hortis 4): vse do 10. januarja 1999 bo na ogled razstava Kraški premogovniki židovskih družin. Razstava je odprta vsak dan, razen ob ponedeljkih, in sicer od 8.30 do 13.30. 8., 25. in 26. decembra 1998 ter 1. in 6. januarja 1999 bo muzej zaprt.
Center il Giulia: do 31. decembra bo na ogled zgodovinska razstava ob 90-letnici jame pri BrišCkih.
Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je poštni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure.
Postna palača: do 18. decembra je na ogled razstava o 20-letnici Skupine 78.
Muzej Sartorio: do 10. januarja 1999 je na ogled razstava Zidovske družine v Trstu 1814 - 1914. Urniki: od 9. do 13. ure (zaprto ob ponedeljkih, 25. decembra in 1. januarja).
Muzej tržaške židovske skupnosti: do 6. januarja 1999 bo na ogled dokumentarna razstava o židovskem izseljevanju v Izrael v obdobju 1921 - 1940 Trst - Sionska vrata. Razstava bo odprta ob torkih in sredah od 16. do 20., ob Četrtkih in petkih od
10.	do 13., ob nedeljah pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ob sobotah in ponedeljkih zaprto. Gostilna »Stalletta«, Ulica Giuliani, 36: do 19. decembra, tretja razstava »Srečanje umetnikov.« Deželna palača (Trg Unita, vhod z nabrežja Man-
dracchio): do 5. decembra je na ogled razstava sodobne madžarske umetnosti. Urnik: ob delavnikih od 11. do 13. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah in praznikih od 11. do 13. ure.
Muzej Revoltella: do 6. decembra je na ogled razstava modelov Renata Bal estra. Poklon Renatu Balestri si je mogoCe ogledati vsak dan od 10. do 19. ure. Zaprto ob torkih.
Galerija Torbandena: na ogled je likovna razstava »Mojstri 20. stoletja«.
Gledališče Miela (Trg Duca degli Abruzzi, 3): razstavlja svoja dela Daniele Frausin.
Studio d’Arte (Trg Giotti 8): razstava znamenitih ilustratorjev. Odprta bo do 31. decembra, ogled pa je možen od torka do petka od 17. do 20. ure. Slovenska prosveta (Ul. Donizetti 3): do 9. decembra razstavlja Mihaela Velikonja. Urnik: od ponedeljka do petka med 9. in 17. uro.
OPČINE
Župnijski dom Andrej Zink: do 8. decembra, skupinska razstava pod naslovom »Na krilih umetnosti«.
BANI
SKD GRAD - BANI: obvešča da bo Božična razstava Avguste Mikuž Malalan odprta po sledečem urniku: 6., 8. in 13. decembra od 16. do 20. ure,
5.,	7. in 12. decembra od 18. do 20. ure.
NABREŽINA
Kamnarska hiša, Nabrežina center 158: Kamen... VII. razstava kamnitih izdelkov, od danes, 4. do nedelje, 13. decembra. Urnik: ob delavnikih od 17. do 20. ure, ob praznikih od 10. do 12. in od 15. do 20. ure.
GORICA
Kulturni center Lojze Bratuž: do 11. decembra, se bo odvijala v priredbi Deželne zveze fotografskih društev / klubov goriške pokrajine, »Skupinska razstava fotografskih klubov«.
Kulturni dom: do 14. decembra razstavlja pod naslovom »Umetnost obrt« Gabrijela Osbich. Urnik: ob delavnikih od 9. do 13. in od 16. do 18. ure.
Goriški pokrajinski muzeji, Borgo Castello 13:
Razstava »1918 leto zmage«, bo odprta do 28. februarja 1999 in sicer vsak dan razen ob ponedeljkih od 10. do 18. ure.
V Galeriji ARS (Katoliška knjigarna), do 19. decembra razstavljata svoja dela Taljena Lužnik in Matevž Škufca.
VENETO
BENETKE
Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev.
Muzej Correr, Napoleonska hala: do 7. marca 1999 bo odprta razstava »Benetke 48«. Razstava bo odprta od 9. do 17. ure.
Galerija A + A (Gale Malipiero 3073): razstava slik akademskega slikarja Emerika Bernarda. Možnost ogleda od torka do sobote od 11. do 13. in od 14. do 18. ure.
______________SLOVENIJA_________________
NOVA GORICA
Paviljon Poslovnega centra HIT: do 6. decembra je na ogled razstava slik Irene Polanec. Urnik: vsak dan od 10. do 19. ure.
SEŽANA
Kulturni Center Srečka Kosovela: do 5. decembra bo odprta razstava fotografiji »Tretja moc« slovenskega mojstra fotografije Rafaela Podobnika.
V	galeriji KC »S. Kosovela« bo v Četrtek, 10. decembra ob 18. uri, otvoritev razstave slik »Slovenija odprta za umetnost«.
V	Mali galeriji v Sežani, bo v Četrtek, 10. decembra ob 19. uri otvoritev razstave slik in risb In me-moriam Jožeta Tisnikarja.
ŠTANJEL
Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure.
AJDOVŠČINA
Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00.
IZOLA
Galerija Insula: razstavlja Tjaša Demšar. Razstava je odprta od torka do petka od 9.00 do 14.00 in od
17.00	do 19.00.
PORTOROŽ
Avditorij
Do 17. decembra razstava del akademskega slikarja Jureta Cihlarja iz Portoroža. Urnik: o
9.00	do 12.00, ob delavnikih ter v Času veCernin prireditev.
LIPICA
Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galerij' Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda ko bi larne.
KROMBERK
Grad Kromberk: na ogled so lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddele in galerija primorskih likovnih umetnikov.
Do aprila 1999 je na ogled etnološka razstava »Spomini naše mladosti« ali »Življenje p° zvezdami«. Urnik: ob delavnikih 8.-14., ob nedeljah in praznikih 13.-17., ob sobotah zaprto.
SOLKAN
Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13 ®
- 17.00.
SVETA GORA
Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogle je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: o sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure.
DOBROVO
Grad Dobrovo
V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafic®6 zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Gra)' ska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije8. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto.
KOBARID
Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure.
LJUBLJANA
Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka M° derne galerije.
Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna raz stava Slovenci v XX. stojetju. Muzej je odprt o 10. do 18. ure.

RAI 3
slovenski
program
i RAI 2
§2 RETE 4
ITALIA 1
fr* Slovenija 1 fr Slovenija 2
	Euronevvs	
	Pregled tiska	
	Jutranja razvedrilna od-	
	daja Unomattina (vodita	
	Antonella Clerici in Luca	
	Giurato), vmes (7.00,	
	7,30,8.00, 8.30, 9.00,	
	9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo	'.ST
	Aktualno: Deset minut z	
	Film: Non c’6 pošto per i cigliacchi (vojni, ZDA	
	’97, r. Christian Nyby, i. Chad Everett)	
	Dnevnik	
	Jutranja oddaja: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella)	i
	Vreme in^dnevnik	
	Varieta: Centoventitre	
	Dnevnik, 13.55 Gospodarstvo	
	Nan.: Komisar Rex -	
	Božično darilo (i. Tho-	
	bias Moretti)	
	Variete za najmlajše: Sol-letico (vodita Elisabetta Ferracini in Mauro Se-	
	rio), vmes risanke Prin-	
	česa Sissi in nan. Zorro	
	Danes v parlamentu	
	Aktualna odd.: Prima -	
	Predvsem kronika	
	Dnevnik	
	Variete: In bocca al lupo!	
	(vodi Carlo Conti)	
	Vremenska napoved	
	Dnevnik	
	Šport	
	Kviz: La Zingara	
	Dokumenti: SuperKvark (vodi Piero Angela)	
	Dnevnik	
	Film: Passaggio per il pa-radiso (kom., It.-Fr.-VB	
	’96, i. Juhe Harris)	
	Dnevnik, zapisnik, horo-	
	skop, vreme	
	Aktualno: Il grillo	
Variete za najmlajse: Jutranji Go-cart, vmes risanke in nanizanke Nan.: Lassie
Nad.: Quando si ama, 10.10 Santa Barbara Tg2 - Medicina 33 Vreme in dnevnik Variete: I fatti vostri -Vaše zadeve (vodi Massi-mo Giletti)
Dnevnik
Tg2 Navade in družba, 13.45 Tg2 Zdravje Aktualno: Ljubim Živali Variete: Ci vediamo in TV (vodi P. Limiti) Kronika v živo: Vita in diretta, vmes (16.30, 17.15) kratka poročila Vreme, poročila, šport Tenis - Pokal Davis: Italija - Švedska Loto ob 8-ih Večerni dnevnik Tg2 Variete: Serenate Aktualno: Tg2 Dosje Dnevnik, danes v parlamentu, vreme, šport Film: L’ armata degli eroi (dram., Fr. ’69, i. Lino Ventura, P. Meurisse) Brezdelje utruja?
RAI 3
Dnevnik, vreme Aktualne oddaje: Sola v živo 10.30 Podobe, 11.00 Tempo
Dnevnik, 12.15 Šport Aktualno: Telesogni,
13.00	Neko C je bila TV, 13.25 Media/Mente, 13.40 Tisoč in ena Italija Deželne vesti, dnevnik Tenis - Pokal Davis: Italija - Švedska Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole (i. Samuela Sardo)
Dnevnik, deželne vesti Tenis: Italija - Švedska (finale)
Dnevnik, deželne vesti Aktualno: Italia Maastricht
Dnevnik, pregled tiska, kultura
Fuori orario/RAI šport Aktualno: Od besed k dejanju
Nan.: Spazio 1999, 3.15 Miami Vice
Film: La rosa purpurea del Cairo (kom., ’85)
Nad.: Piccolo amore, 6.50
Guadalupe
Pregled tiska
Nad.: Amanti, 9.45 Alen,
10.45 Febbre d’ amore
Peste e corna
Dnevnik
Aktualno: Forum Dnevnik Tg 4 Kviz: Kolo sreče Nad.: Sentieri - Steze Film: II mammasantissi-ma (dram., It. ’79)
Kviz: OK, il prezzo e giu-sto
Dnevnik
Risanke
Nan.: La dottoressa Gio (i. Barbara D’ Uršo, Fabio Testi)
Film: Quelle stranevv oc-casioni (kom., It. ’76, i. Nino Manfredi, S. Dan-drelli, Alberto Sordi) Pregled tiska Film: Calibro 38 (It. ’67)
CANALE 5
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd.: Vivere bene benessere Variete: Maurizio Costanzo Show
Nan.: Detektiv na razpotju, 12.30 Due per tre (i. Johnny Dorelli)
Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani
Nad.: Beautiful (i. Ronn Moss, Hunter Tylo) Aktualna odd.: Uomini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) TV film: Album di fami-glia (dram., ZDA '94, i. Jaclyn Smith, 2. del) Kronika v živo: Verissi-mo
Variete: Superboll (vodi Fiorello)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Ezio Greggio in Enzo lacchetti)
Variete: Paperissima (vodita Lorella Cuccarini in Marco Clumbro)
Variete: Titolo (vodi Enzo lacchetti)
Variete: Maurizio Costanzo Show Dnevnik
Striscia la notizia
Otroški variete Ciao ciao mattina in risanke Nan.: Mac Gyver (i. R. Dean Anderson)
Fihn: Perfect (kom., ZDA ’85, r. James Bridges, i. John Travolta)
Šport studio, 12.25 Odprti studio
Kviz: Caccia alla frase Risanke
Risanke: Simpsonovi Varieteja: Colpo di fulmi-ne, 15.00 Fuego!
Nan.: Beverly Hills Variete za najmlajse,
# TELE 4
jgl	Vremenska panorama	
Mg	Napovedniki	
Trni	TV prodaja	
	Tedenski izbor: Jasno in glasno, 10.25 Parada plesa, 10.45 Huma-	
	nistika, 11.10 Oddaja TV Koper: Pomagajmo si	
	Oddaja TV Maribor: Na vrtu	
	Poljudnoznanstvena oddaja: Radost pujskov	
	Poročila, vreme, šport	
[mm	Vremenska panorama	
	Ljudje v Prekmurju	
Hg	Predstava eksperimental-	
1	vmes risanke Nan.: Baywatch	
■	Odprti studio	
B	SP v smučanju: Zenski	
	slalom, 1. tek	
*	Variete: Sarabanda (vodi	
	Enrico Papi)	
	Film: Specchio della me-	
	moria - Unforgettable (th-	
	riller, ZDA ’96, i. ray	
	Liotta, Linda Fiorenlino,	
	P. Coyote) SP v smučanju: ženski	1
	slalom, 2. tek Odprti studio	
	Fatti e misfatti	
	Šport studio	
	Film: Le castagne sono	
	buone (kom., It. ’70)	
19.30, 23.00 Dogodki in odmevi
Kviz: Cooperando Gledališče v Gorici LBJ
Zoom umetnost Glasba: Musichiamo Zoom umetnost | Film: L’ amore proibito
® MONTECARLO
		
M	19.30, 22.45, 0.30 Dnev-	
	nik, 13.30,19.50 Šport	
m	Specialmente Tu	
n	Nan.: Quincy	
VMM	Film: Il fondo della botti-	
	glia (dram., ZDA ’56)	
	Variete: Tappeto volante	
	Variete: Zap Zap	
	Film: Terremoto nel	
	Bronx (pust., ’95)	
	Aktualno: Dottor Spot	
	Film: Hallovveen 6 (srh.,	
	ZDA ’95)	
nega gledališča Glej: Srebrne nitke (Pavle Luzan, r. Božo Sprajc, i. Maks Furijan, Brane Ivanc) Mostovi, 16.50 Obvestila Obzornik, vreme, šport Po Sloveniji Oglasi
Sprehodi v naravo Risana nan.: Cofko Cof Dok. serija: Izzivi prihodnosti (ZDA, 15. del) Razpoke v času: Slovenski miti in legende - Čarobni napoj (Limbarska gora)
Risanka
TV Dnevnik, vreme, šport Zrcalo tedna Športni kviz Odmevi, kultura, vreme Šport, oglasi Polnočni klub Oddaja TV Koper: TV Poper
Dok. serija: Izzivi prihodnosti
Razpoke v Času: Slovenski miti in legende - Čarobni napoj Napovedniki
TV PRIMORKA
17.00	Videostrani Videospot dneva Kviz: črkarija Nad.: Sosedje (101. del) Kako biti zdravTIn zmagovati (Rudi Klarič) Videostrani Dnevnik, vreme Reportaža tedna Hitov trenutek Brez šminke
Združ. lokalnih TV: Loka TV, Škofja loka Glasb, odd.: Naj spot Dnevnik TV Primorka
Vremenska panorama Nan.:	Vsi županovi
možje (ZDA, 6. ep.) Matineja. Nanizanka: Trdno v sedlu (N. Zelandija, 57. epizoda)
Nan.: Pacific Drive (Avstralija, 112. ep.) Tedenski izbor. Nanizanka: Lukas (Nem., 2.) Nanizanka: Lahko noč, ljubica (VB, 10. del, i. Ni-cholas Lyndhurst, Mi-chelle Homes)
Film: Hanussen (Madž.) Euronevvs TV prodaja
Film: Sergej Mihajlovič Eisenstein (Rusija)
Nan.: Indaba (Fr., 21. ep.) Nan.: Davis, ravnatelj (ZDA, 2. epizoda)
TV igrica: Kolo sreče SP v smučanju: ženski slalom, 1. tek Film: Murphyjeva romanca (ZDA 1983, r. Martin Ritt, i. Sally Field, James Garner)
SP v smučanju: ženski slalom, 2. tek Dok. serija: Velike romance 20. stoletja (7. del) Film: Drugič (It. 1996, r. Mimmo Calopresti, i. Nanni Moretti, V. Bruni-Tedeschi, V. Milillo) Nan.: Sodišče (ZDA, i. P. Wettig, Brad Johnson, 3.) Nan.:	Vsi županovi
možje (ZDA, 7. ep.), 1.50 Maloney (ZDA, 9.)
Koper
Euronevvs
Otroška oddaja: Gugalnica Četrtkova športna oddaja Film: Najokrutnejše srce (ZDA 1961, i. S. Whit-man, Juliet provvse) Program v slovenskem jeziku: Več ljudi več ve Primorska kronika Dnevnik, šport Otroška oddaja: Gugalnica Vsedanes aktualnost Potopis (vodita R. Giuri-cin, S. De Franceschi) Potovanje po Nemčiji: Paderborn
Vsedanes - TV dnevnik Folkest ’98 Pogovorimo se o...
Tenis: SP v ATP Vsedanes - TV dnevnik
Radio Trst A
8.00,14.00,17.00 Poročila; 7.00,13.00,19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Evergreen; 9.15 Odprta knjiga: Na vetrovni postojanki (V. Beličič, 10. del); 9.30 Glasba za vse oku-s©; 10.10 Koncert simfonične glasbe; 11.00 Od Milj do Devina; 12.40 MePZ Jacobus Oalllus; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kro-nika; 14.10 Otroški kotiček; 14.25 Veselo po domače; 15.05 Glasbeni predah; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 KZ Ave; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slov. lohka gasba; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slovenščini.;
8.30.12.30.18.30	Poročila v ital.; 10.30 Mati-n©ja; 16.00 Juke Box Time lestvica tedna;
19.00	Morski val (vsakih 14 dni).
Radio Koper
(slovenski program)
8 30, 9.30,10.30, 13.30, 14.30, Poročila;
12.30.17.30.19.30	Dnevnik; 6.05 Primorska Poje; 6.30 Poročila, osmrtnice; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 8.50 Kulturni koledar; 9.10 Prečilo AZMS; 10.00 Intervju; 11.00 Za in proti; 12.30 Dnevnik, osmrtnice; 13.00 Daj, povej; 15.30 DIO; 16.00 Glasba po željah ; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice;
18.00	Glasba, informacije, kulturni koledar, planinski vodnik, kino; 19.00 RD RASLO;
20.00	Konec tedna; 22.00 Zrcalo dneva.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30,	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.40 Izbrali ste; 9.15 Govorimo o; 9.33 Pred našimi mikrofoni; 10.00 Pregled tiska;
10.05	Sigla single; 11.00 Iz parlamenta; 12.55 Pesem tedna; 13.00 L' una blu. Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 13.55 Moj dom; 14.10 Živeti danes; 14.33 Sigla single; 14.35 Euro notes; 14.45 Govorimo o..;
16.00	Ob 16-ih; 18.00 London calling; 19.25 Sigla single; 19.30 Šport; 20.00 RMI.
Slovenija 1
5.00.	6.00.6.30, 7.30,8.00,9.00,10.00,11.00,
12.00.	13.00.14.00, 18.00,19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Radio Ga-Ga; 9.45 Rin-garaja; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 15.00 Radio danes;
15.30	DIO; 17.05 Ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Odd. o morju in pomorščakih; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva, vreme; 22.30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.45 Naš
kraj; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila.
Slovenija 2
6.30,	7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik;
7.00	Kronika; 8.10 Poslovne zanimivosti; 8.15 Rekreacija; 8.40 Kulturne prireditve, gorniške novice; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilistične minute; 12.05 Country glasba;
13.45	Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice;
15,30	DIO, šport; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Petkova centrifuga; 17.00 Glasovanje za novi popevki tedna; 18.00 Vroče hladno;
18.45	Črna kronika; 19.30 Stop pops 20, novosti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov.
Slovenija 3
7.00.	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica;
10.05	Vodomet melodij; 11.05 Repriza;
12.05	Igramo in pojemo; 13.00 Nedrja Zemlje; 13.30 Ljudsko izročilo; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DiO, šport; 16.15 Opera: Bela dama; 19.30 Koncert orkestra Slov. filharmonije; 21.30 Nokturno; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila.
Radio Koroška
18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora:
10.00-	14.00/18.00-2.00; Radio Korotan:
2.00-	10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d .o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7796699. fax 040 773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H. tel. 0463 318510, fax 0463 318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (Širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20%
Cena: 1.500 LIT - 80 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Postni t.r. PRAH DZP St. 11943347
Letna naročnina za Slovenijo 20.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodiSCu v Trstu St. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG ■Ul
JASNO e	ZMERNO OBLAČNO Lš	OBLAČNO	RAHEL A	ZMEREN č>6	MOČAN	RAHEL	ZMEREN	MOČAN gng SuS	NEVIHTE #	VETER	MEGLA	TOPLA FRONTA	HLADNA FRONTA X	OKLUZUA \	SREDIŠČE CIKLONA C	SREDIŠČE ANTI- CIKLONA A
r	\ i												 o	_	1						
PLIMOVANJE
Danes: ob 3.14 najnižje -23 cm, ob 9.09 najvišje 56 cm, ob 15.59 najnižje -68 cm, ob 22.32 najvišje 37 cm.
Jutri: ob 3.53 najnižje -18 cm, ob 9.42 najvišje 51 cm, ob 16.34 najnižje -66 cm, ob 23.15 najvišje 35 cm.
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m.............-1
1000 m.............-2
1500 m.............-3
°C
2000 m.............-6
2500 m ............-7
2864 m............-8
FILIPINI / ZAPRTA IZHODNA VRATA IN POZEN PRIHOD GASILCEV
Med 28 žrtvami požara v stari sirotnišnici je bilo tudi 23 otrok
MANILA - Najmanj 28 oseb, od tega 23 otrok, je umrlo v silovitem požaru, ki je izbruhnil v noCi na Četrtek v stari sirotnišnici Association de Damas Philipinas v delavski Četrti Paco v Manili. Od 23 malih žrtev jih je bilo pet starih le nekaj mesecev. Požar je preživelo 24 otrok, dva pa še pogrešajo. Uslužbenci si-rotnišnice so povedali, da je število žrtev tako visoko zato, ker so bila izhodna vrata zaklenjena. Poleg tega so tudi gasilci, ki imajo sicer svoj sedež v bližini sirotnišnice, prispeli z veliko zamudo, tako da je manilski župan takoj ukazal
preiskavo tudi v zvezi s tem.
Požar je izbruhnil v pritličju v kapeli ali v knjižnici, po vsej verjetnosti pa je treba vzrok za požar iskati v kratkem stiku. Nato se je ogenj hitro razširil, slučaj pa je hotel, da je do tragedije prišlo prav na predvečer božične zabave, ki jo je vodstvo zavoda pripravilo za otroke. Sirotnišnica je bila zgrajena leta 1913, v njej pa so našli zatočišče tako zapuščeni otroci kot tudi otroci, ki so jih v dnevnem varstvu puščale matere, ko so odhajale na delo.
Kot je povedal načelnik ga-
silcev, so se otroci, ko so se zbudili zaradi požara, pred ognjem zatekli v višje nadstropje, kjer pa so našli strahovito smrt, ko se je porušil strop. Uslužbenci sirotnišnice pa so povedali, da niso mogli pomagati otrokom, ki so iz plamenov klicali na pomoč.
Sinočnji požar je eden najbolj tragičnih, ki je doslej prizadel Filipine. Najhujšo tragedijo so zabeležili marca 1966, ko je v plamenih v neki diskoteki v Manili umrlo 160 ljudi, lani pa je v požaru v nekem hotelu na otoku Mindanao na jugu Filipinov umrlo 24 oseb.
Lova
vZDA
ogrožala
vrsta
VVASHINGTON - Začetek lovske sezone na severovzhodu Združenih držav se je precej bolj klavrno začel za lovce kot za divjad. Glavni lovec Mark Sanders je namreč povedal, da se je kar za osem lovcev , iz Marylanda lov končal v bolnišnici. Eden je celo preminil za posledicami srčnega napada. Neki lovec si je v žaru pregona jelenov prestrelil stopalo, šest pa jih je končalo z zlomi in odrgninami, ki so jih »pridelali« med padci z različnih opazovalnih mest 'divjadi. Neki lovec naj bi po Sanderso-vih navedbah zaspal medtem, ko je visel na deblu, za preostale pa ni znano, od kod so padli.