Kopalnico ima
No, ni nujno. V zgodbah, ki jih piše življenje, predstavljamo enega izmed »nategov« potrošnice, ki je izvajalcu plačala za material, ostala pa z razbito kopalnico. Uspešnico Kopalnico ima je pred desetletji prepevala pop skupina Hazard, a zdi se, da je pravcati »hazard« danes poiskati zanesljivega izvajalca za popravilo doma.
Skupščina Voca kot kriminalka

Fičfiriči obletavajo radeško papirnico

Krčijo projekt Izbira poklica - izziv za prihodnost
Kekec, tri dni pred poroko - nagrajen študijski film
■ 10 M
Že 77 dni skomin za celjske nogometaše

NA KOLESIH
Zima preseneti le nepripravljene
VOJNIŠKA
CMAJHA. UŽITEK BiVAHIAl
. -«/ NIZ3A 13°/0 CENA
p. B	ZA	UBRANA	STANOVA^
ÄSTANOVANJA!
Foto: Grupa, svetovni splet Fotomontaža: MB
Za ogled pokličite
www
051365 287
.rnikstanovanjd.3'
2
ZGODBE, Ki JIH PUŠE ŽIVLJENJE
NOVI TEDNIK
UVODNIK
Razbil kopalnico in poniknil
Družina obnovo kopalnice in nakup opreme zaupala usposobljenemu podjetju - Delo po dveh mesecih ni opravljeno, denarja in opreme ni
Kaj storiti, kadar plačamo storitev, ki jo obrtnik izvede le napol ali sploh ne? Zgodb, kakršno izpostavljamo v nadaljevanju, je vse več. Nekatere so plod poslovnih goljufij, spet druge nepredvidljivih okoliščin, v katerih se znajde podjetje. Vse pa so nedopustne in »požrejo« ne le veliko živcev naročnika, temveč tudi veliko časa in denarja.
Družina iz Celja se je pred poletjem odločila, da bo celovito obnovila stranišče in kopalnico. Ker ni želela usklajevati številnih mojstrov z različnih področij, je vsa dela - od talnega ogrevanja, vodovoda in elektrike do polaganja ploščic in montaže opreme - zaupala enemu izvajalcu. Prav tako je želela imeti za opravljena dela račune, zato je iskala registrirano podje-
tje in ne delavcev na črno. Povpraševanje je poslala približno 30 podjetnikom. Med malo več kot desetimi odgovori s predračuni je po tehtnem premisleku izbrala podjetje za zaključna dela v gradbeništvu z mariborskega konca. »Ponudba je bila izredno natančno izdelana, vključevala je vse podrobnosti in natančen potek del s točnim izračunom stroškov. Preverili
smo tudi spletno stran s številnimi referencami, prav tako ali ima podjetje slučajno blokiran račun,« razlaga naša sogovornica. Ker je bilo vse, kot mora biti, se je družina odločila zanj in predstavnik jo je obiskal že čez nekaj dni. Dogovorili so se, da se bodo dela začela avgusta. A se je zapletlo.
ANJA DEUČMAN Foto: GrupA
Čakajoč na opremo in izvajalca
Mojstri »natega«
Verjetno se boste strinjali, da je ena najbolj stresnih prenov v stanovanju tista, ko vam razbijejo celo kopalnico, v kateri je po možnosti tudi stranišče, in potem nimate druge možnosti, kot da se za teden preselite k sorodnikom. V bloku vas namreč tudi najbolj prijazen sosed ne bi dolgo prenašal, če bi želeli pri njem nekako premostiti najhujše dni.
Ko berem zgodbo nesrečne družine, ki že dva meseca čaka z razbito kopalnico, da se je morda obrtnik usmili in dokonča delo, za katerega je že »pokasiral« lep znesek, se zavem, da sem pravzaprav imela veliko srečo. Ko sem sama izbirala mojstre za prenovo, sem jih našla z oglasom. Malo sem se pozanimala, če jih kdo pozna in če niso na slabem glasu, to pa je bilo tudi vse. V tednu dni so končali, tako kot smo se dogovorili. Morda kakšna malenkost ni bila vrhunsko izpeljana, ampak ko se človek prvič stušira v novi kopalnici, tega sploh ne opazi. Verjetno je pomemben podatek tudi ta, da se je to dogajalo pred več kot desetletjem, v časih, ko so še nekaj šteli poštena beseda, stisk roke in medsebojno zaupanje, čeprav človeka nisi videl še nikoli prej.
Ko sem se nekaterih posegov lotila pred časom, vse skupaj ni bilo več tako preprosto. Izučile so me tuje nesrečne zgodbe, postala sem bolj previdna in nezaupljiva. Kako se je izteklo? Tako, da sem morala uveljaviti reklamacijo, saj kljub vsem varnostnim ukrepom delo ni bilo opravljeno tako, kot sem pričakovala. Naključje? Mogoče. Me pa resno skrbi, kako se lotiti še kakšnega posega v stanovanju. Iskati obrtnike po zvezah in poznanstvih? Brez papirjev in garancij? Koga terjati, če gre v takem primeru kaj narobe, če niti uradno registrirano podjetje ni zagotovilo, da bodo stvari šle tako, kot je treba? Komu se le da hoditi na sodišče in izgubljati čas in denar! Ne upam si pomisliti, kakšno kalvarijo preživljajo tisti, ki se lotijo gradnje hiše in se pri tem ubadajo s celimi procesijami obrtnikov in podjetnikov... A ne mislim, da so vsi za v isti koši! Je pa res, da je pri nas vse manj takšnih, ki svoje delo opravljajo zavzeto, se trudijo za kakovost in za to, da obdržijo stranke, ter se zavedajo, da bodo čez leto še vedno potrebovali delo. Pred časom mi je frizerka razlagala, da si vzame kar precej časa, da izbere novo delovno moč. Izkazati se mora pri delu z ljudmi, pokazati veselje pri tem, kar počne, spretnost, pridnost in ujemanje z ostalimi zaposlenimi. Lepo vas prosim, saj gre samo za striženje in barvanje las, bi kdo rekel. A ni tako, zaveda se, da živi od svojega dela in da so zadovoljne stranke edino zagotovilo, da bo imela zaslužek tudi v prihodnje. Pri tem ni pomembno samo to, s kakšno frizuro odideš iz salona, temveč tudi, kako si se v njem počutil. Dober glas seže v deveto vas, prevarantstvo, »šlamparija« in pišmeuhovstvo pa se splačajo le na kratek rok. Vsaj tako so nas učili nekoč in mi »staromodni« še vedno verjamemo v ta načela.
Smo pa vse bolj zbegani, ko se oziramo okrog sebe. Ali se ne dogaja že v šolah, da so med sošolci najbolj občudovani tisti, ki se »znajdejo«, ki se ne učijo veliko, temveč pridejo do lepih ocen po bližnjicah? »Piflarji« niso bili nikoli med najbolj priljubljenimi, čeprav je za njihovimi lepimi ocenami stala ne samo pridnost, temveč tudi nadarjenost. Potem se stvari nadaljujejo v srednji šoli in na fakulteti. Ste že slišali, da lahko plačaš nekomu za to, da ti napiše diplomsko nalogo? Ali pa polovico magisterija prepišeš? Poslovni svet je prav tako poln zgodb o prevarah, ki se jim lepše reče legitimno ustvarjanje dobička. Prepričana sem, da bi nam to zgodbo »prodajali« tudi vsi tisti, ki so se nedavno potegovali za radeško papirnico. Po možnosti bi jo radi zastonj, a še to zato, da bi jo odstranili kot motečega konkurenta.
Zgodba o prevarani družini zato ni samo zgodba o prevarant-skih obrtnikih. Je ogledalo vseh naših nakopičenih napak in zablod, vseh izgubljenih in zapravljenih vrednot, ki z našim silnim napredkom izginjajo na smetišču zgodovine. Na trenutke se sicer pokaže, da še ni vse izgubljeno, kot na primer po zadnjih poplavah, ko so ljudje stopili skupaj in si pomagali, brez kalkulacij. Morda nas bo vendarle srečala pamet - če seveda že ni zapustila teh krajev...
Prvo nakazilo naj bi družina plačala po opravljeni približno polovici del, preostanek, ko bi bila obnova končana. Ploščice in kopalniško ter straniščno opremo so Celjani že imeli izbrano, obrtnik pa je dejal, da je najbolj smiselno, da jo prevzame sam, saj bo podjetje plačalo nižji davek, hkrati pa bodo tako upravičeni do sedemletne garancije.
»Če bomo nekaj privarčevali, še toliko bolje,« so si mislili in podjetju, ki so mu popolnoma zaupali, za nakup materiala nakazali skoraj pet tisoč evrov. Prvi zaplet je nastal zaradi naročila, ki ga obrtnik ni oddal pravočasno, zato je bilo treba
na kos opreme čakati do sredine septembra. Tako je z malce zamude podjetnik, ki materiala sicer še ni pripeljal, začel razbijati stranišče in kopalnico. Odstranil je tla in ploščice ter v skladu z dogovorom podrl zid, s čimer je kopalnico povečal. Zatem je »poniknil«. »Klicala sem ga in mu poslala nekaj elektronskih sporočil, a se ni javljal. Šele čez nekaj dni je poslal sporočilo, da je prišlo v podjetju zaradi navzkrižja interesov do zastoja del, a da bodo začeto nadaljevali že čez nekaj dni. Obljubil je celo, da bodo dela končali do 27. oktobra.« Z razbito in neuporabno kopalnico je družina čakala in
Do pravice po pravni
Z vprašanjem, kakšne sploh so možnosti, da družina vendarle dobi naročeno in plačano kopalniško in straniščno opremo ali pa povrnjenih skoraj pet tisoč evrov, smo se obrnili na celjskega odvetnika Primoža Feguša. Če družina s podjetnikom ne more skleniti dogovora, ji po njegovih besedah preostane, da pravico poišče na sodišču ter goljufijo prijavi policiji.
Feguš pravi, da je v tovrstnih primerih nujno treba ukrepati, saj se škoda sama od sebe ne bo povrnila. Pravi, da je najbolje izkoristiti vsa možna pravna sredstva. Tako svetuje, da oškodovanec zoper družbo oziroma
podjetje ali samostojnega podjetnika, ki ga je tako ali drugače ogoljufal, sproži civilno tožbo. V postopku se poskuša doseči
mu podjetju in v tožbi uveljavljati stroške. A v praksi se, tudi če je sodba tožniku v prid, na žalost velikokrat zgodi, da oškodovan-
Feguš pravi, da so se poslovne goljufije dogajale že tudi v preteklosti, pri svojem delu pa ugotavlja, da jih je v zadnjih letih vse več. Ob tem pravi, da so se pred gospodarsko in finančno krizo zapleti praviloma hitro rešili, saj so podjetja, ko so se znašla v sodnem postopku, želela zadevo čim prej končati in so bila pripravljena na dogovor z oškodovancem. V zadnjem času pa, ko podjetje, predvsem samostojni podjetniki, zabrede v težave, teh po Feguševih besedah ni pripravljeno reševati in le še čaka na potop cele barke.
sodbo, ki določi odškodnino. Kot pravi, je že začeto delo, v konkretnem primeru končanje obnove kopalnice in stranišča, medtem najbolje predati druge-
cu ostane le list papirja, denarja pa nikoli več ne vidi. »Takšne sodbe se pogosto izkažejo za neizterljive. Podjetnik podjetje namreč zapre in formalno ne
obstaja več, tako tudi premoženja, na katerega bi se v izvršbi lahko poseglo, ni več,« poudarja Feguš. Ob tem dodaja, da so postopki dolgotrajni in se lahko vlečejo več let, oškodovanec mora biti v postopku izjemno aktiven, prav tako pa Feguš priznava, da civilne tožbe niso poceni. V današnjih kriznih časih marsikdo ne zmore plačati odvetnika in vseh ostalih stroškov, ki jih zahteva civilna tožba, zato se ljudje v borbo za svoje premoženje marsikdaj sploh ne podajo.
S kazenskim postopkom nad konkretno osebo
Ob civilnem postopku je po Feguševih besedah smiselno
s plinom in toploto
ijeva 1, Celje
Energetika celje
javno podjetje; ö.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
VSAK ČETRTEK ob 12.15
tnevf
jggjl POGLEDI IUBJ)S
www.radiocelje.com 95.1 | 95.9 | 100.3 | 90.6 MHz
TATJANA CVIRN
NOVI TEDNIK
ZGODBE, Ki JIH PISE ŽIVLJENJE
<
*
Tako razbita kopalnica že dva meseca čaka delavce in opremo. Sama? še dodatno kopalnico s straniščem.
čakala. Večkrat ga je klicala, saj je želela, da jim vsaj preda kupljeno opremo, za končanje kopalnice pa bi najela novega izvajalca. A izkazalo se je, da podjetje vse opreme sploh ni plačalo, zato jim je v trgovinah tudi niso želeli predati. Dobili so le dva kosa v skupni vrednosti približno 600 evrov.
Vedno novi izgovori, prijava policiji
Sledili so številni izgovori, prošnje za malo potrpljenja in obljube o dodatnem popustu. Medtem je družina večkrat poskušala priklicati tudi direktorico podjetja, ki se je nekega dne le oglasila in povedala, da vse posle vodi njen partner, sama da je direktorica le na papirju. Vse bolj obupana družina se je odpravila kar na sedež podjetja in ga našla v stanovanjskem bloku. Obrtnik ji je postregel z zapleteno zgodbico o tem, da se z direktorico, hkrati tudi partnerko, prepirata in da je zanjo delal preko pogodbe, ki da jo je pred kratkim prekinila.
imaaružna-v-kletfljhjrostorih
Hkrati je zatrdil, da ima večino opreme v skladišču in da jo bo v prihodnjih dneh dostavil na dom. To se seveda ni zgodilo. Družina je tako brez stranišča in kopalnice že dva meseca, denarja za nakup nove opreme pa nima. »Na srečo imamo v kleti še dodatne sanitarije, drugače ne vem, kam bi hodili na stranišče in kje bi se umivali. Je pa težava tudi v tem, da mož zelo težko hodi, in pred kratkim je, ko je želel v spodnje nadstropje, padel in si zlomil kolk. Zdaj je na vozičku in v teh mrzlih dneh ga moram večkrat na dan okoli hiše voziti v pritličje,« razlaga gospodinja. Ker je družini čakanja dovolj, je podjetje pretekli teden prijavila policiji in ji predala kup dokumentacije, vključno z vsemi elektronskimi sporočili in s potrdilom o plačilu opreme. Še vedno upa, da ji bosta ali direktorica ali delavec čim prej predala opremo ali pa ji vrnila denar. Drugače bo, kot se zaveda naša sogovornica, pot do ureditve kopalnice še dolga in draga.
poti
Obnovo zaupati drugemu in iztožiti stroške
Če obrtnik zahteva plačilo avansa oz. predujma, mu plačajte največ do 10 odstotkov celotnega zneska. Uspešno podjetje mora biti namreč sposobno tudi za nakup materiala založiti nekaj tisoč evrov. Nadaljnje plačevanje naj bo sprotno, na osnovi narejenega dela. Prav tako je izredno pomembno, da pred začetkom del podpišete pogodbo, ki naj med drugim vključuje točen dogovor o poteku del, načinu plačila in terminski izvedbi del. Tako se zavarujeta tako naročnik kot izvajalec.
voditi tudi kazenski postopek, ki ga sprožimo s prijavo goljufije policiji, kar je storila tudi celjska družina. Medtem ko se civilni postopek vodi zoper pravno osebo, se kazenski postopek, kot razlaga odvetnik, namreč vodi zoper konkretno osebo, ki je nastopala v dolo-
čenem primeru. Po izkušnjah Feguša se namreč velikokrat zgodi, da posel izvede nekdo, za katerega se izkaže, da s podjetjem, ki je na primer izdalo račun in prejelo denar, sploh ni v formalnem razmerju. V takšnem primeru policija in tožilstvo najpogosteje vodi-
ta kazenski postopek poskusa poslovne goljufije zoper to osebo in Feguš pravi, da so ti postopki, čeprav so precej dolgotrajnejši kot civilni postopki, relativno uspešni in oškodovanec ima precej dobre možnosti, da dobi povrnjeno materialno škodo, ki jo je utrpel. Če sodišče takšno osebo namreč spozna za krivo, ponavadi poleg izreka določene kazni za storjeno kaznivo dejanje prisodi tudi to, da mora obsojenec vrniti vso škodo, ki je nastala s kaznivim dejanjem. Pri tovrstnih postopkih oškodovanec nima stroškov, zaradi dolgotrajnih postopkov pa opeharjenim Feguš svetuje,
PETEK
SOBOTA
NEDELJA PONEDELJEK
	%	12	I	fä	SO
	D		aBQB!		
Simona Šolinič, se je v petkovem intervjuju pogovarjala s Šentjurčanom, generalnim direktorjem slovenske policije. Stanislav Veniger govori tudi o treh največjih težavah slovenske policije ...
strani 16-17
Kako se izogniti goljufijam?
Zanesljivega odgovora na to vprašanje ni, saj določeno tveganje, tudi če storitev naročimo pri najuspešnejših in najbolj verodostojnih podjetjih, vedno obstaja. Vendar lahko izpostavimo nekaj napotkov, s katerimi je tveganja mogoče čim bolj zmanjšati.
Zakonodaja ne opredeljuje načina plačila za določeno storitev. Ali bo naročnik storitev plačal že pred izvedbo ali bo plačeval sproti ali šele na koncu, je torej odvisno od dogovora med njim in izvajalcem.
Celotnega zneska nikar vnaprej!
Odvetnik Primož Feguš naročnikom svetuje, naj storitev v celoti nikakor ne plačujejo vnaprej, temveč predlaga zmerno kombinacijo. »Nek začetni avans zahteva praktično vsak obrtnik in prav je, da ga plačamo, nadaljnje plačilo pa naj bo izvedeno sproti. Kolikor se torej naredi, toliko se plača,« pravi. Ob tem opozarja, da izvajalca del ni priporočljivo izbrati le na osnovi najnižje cene, temveč je treba preveriti predvsem njegove reference.
In nakup opreme? Ga lahko zaupamo podjetniku? Feguš pravi, da je najvarneje, da opremo kupimo kar sami, jo sami pripeljemo domov in jo sami nekje shranimo. Če se naročnik odloči, da nakup opreme prepusti podjetniku, ki jo lahko morda dobi po nekoliko nižji ceni, pa svetuje, da denarja ne
nakaže na račun podjetnika, temveč gre z njim v trgovino in opremo sam plača. Prav tako se je treba natančno pozanimati, kje bo podjetnik opremo shranil, dokler prostor ne bo pripravljen na njeno namestitev.
Feguš ob tem opozarja, da je treba biti med procesom obnove, gradnje ali kakšne druge storitve čim bolj aktiven. Čeprav predamo zadevo usposobljenim izvajalcem, je dobro spremljati opravljeno delo ter sproti opozarjati na morebitne nepravilnosti in pomanjkljivosti. Tako jih lahko izvajalec takoj odpravi in kasneje ne prihaja do nesoglasij.
Tveganje tudi za podjetje
Zavedati se je treba, da vsak posel pomeni določeno tveganje ne le za naročnika, temveč tudi za podjetje. Ta namreč, če vnaprej ne zahtevajo avansa, v celoti založijo svoj denar za nakup potrebnega materiala ter svoj čas za delo, če dela ne izvedejo sami, pa morajo plačati delavca. Vedno pogosteje se dogaja, da jim naročnik, bodisi fizična ali pravna oseba, po končanem delu opravljenega ne plača. V tem primeru tudi podjetniku ne preostane drugega kot pravna pot. Feguš pravi, da je od fizične osebe v veliki večini primerov mogoče izterjati plačilo, pri tožbah pravnih oseb pa so postopki zapleteni, dolgotrajni in velikokrat neuspešni.
»Če nekdo vnaprej plača določeno storitev ali celo nakaže denar za nakup opreme, se podjetnik nikakor ne more izgovarjati, da dela ne more končati ali kupiti materiala. Denar je bil namreč konkretno namenjen za določen projekt in v takšnem primeru obstaja sum namerne goljufije,« pravi Primož Feguš.
da so čim bolj seznanjeni s potekom preiskave in da pristojne organe - policijo, tožilstvo in sodišče - večkrat poprosijo za čim hitrejše reševanje zadeve.
Namesto šest tednov čakala šest mesecev
Slabo izkušnjo ima tudi bralka iz Šmarja pri Jelšah, ki je pri enem od mizarskih podjetij naročila nekaj kosov pohištva po meri in njegovo vgradnjo. Pohištvo danes sicer ima, a ne točno takšnega, kot je želela, prav tako je morala dodatno plačati vgradnjo.
Kot pravi, je izdelavo pohištva zaupala podjetju, za katerega se je odločila na podlagi priporočil več znancev. Tudi prvi vtis s predstavnico podjetja je bil odličen. Njen odnos je bil profesionalen, bila je polna idej. Izdelala je skice in izdala predračun v vrednosti dobrih dva tisoč evrov. Zahtevala je 80 odstotkov akontacije, a bralka ji je nakazala ves denar, zaradi česar ji je podjetnica priznala celo 10-odstotni popust. V pogodbo je med drugim zapisala natančen datum končanja del. Ko bi čez približno šest tednov moralo biti pohištvo narejeno in montirano, k hiši ni bilo nikogar. Tudi telefon je zvonil v prazno. Čez čas se je predstavnica podjetja le oglasila in sledili so številni izgovori in nove obljube datumov dostave
in montaže pohištva. Stvari naj bi se zapletle, ker naj bi ji mož, v podjetju zadolžen za izdelavo pohištva in za delavce, v postopku ločitve onemogočal dostop do že narejenega pohištva. Po več mesecih čakanja je imela Šmarčanka vsega dovolj in za montažo je na lastno pest najela enega od delavcev, sicer zaposlenega v podjetju. »Pripeljal je pohištvo in ga sestavil, za kar sem mu na roko plačala okoli 150 evrov, saj s podjetjem nisem več želela imeti opravka, čeprav je to pomenilo, da sem za postavitev pohištva praktično plačala dvakrat. Prav tako ni vse narejeno čisto tako, kot sem želela,« razlaga. V tožbo se, kot pravi, ne bo spuščala, saj da so postopki dragi in dolgotrajni. Ob tem je izvedela, da je podjetje dolžno precej denarja, zato dvomi, da bi bilo denar za neopravljeno delo in za zamudne obresti sploh mogoče izterjati. »Škoda živcev,« pove in dodaja, da je najbolj vesela, da je pohištvo po več kot šestih mesecih čakanja danes vendarle na svojem mestu.
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Skupščina kot kriminalka
Dogajanje na skupščini Voca opisuje stečajna upravitelj ica CMC Milena Sisinger
Po načrtu upraviteljice in ob upoštevanju predpisanih zakonskih rokov bi bila javna dražba za prodajo delnic lahko izvedena že konec decembra ali najkasneje januarja 2013.
Potem ko smo v torkovi številki Novega tednika skozi oči vodstva podjetja Vzdrževanje in obnova cest (Voc) zapisali zgodbo o dogajanju na skupščini Voca, kjer zaradi nasprotovanja stečajne upraviteljice matične družbe Ceste mostovi Celje Milene Sisinger ni bila izglasovana dokapita-lizacija, se je odzvala tudi omenjena.
»Ker smo v zakonskem roku podali nasprotni predlog na sklic skupščine, se je v prostore Voca več kot pol ure pred začetkom skupščine napotilo več mojih sodelavcev in pooblaščencev. V skladu z javno objavljenimi pravili za udeležbo na skupščini smo se točno pol ure pred začetkom zasedanja želeli prijaviti v sprejemni pisarni. Ta ni bila označena niti nam mimoidoči zaposleni niso znali povedati, kje naj bi sploh bila. Prav tako ni bilo označeno mesto oziroma sejna soba, kjer bi naj bila skupščina. Na hodniku smo stali in čakali več kot 15 minut. Tudi 15 minut pred skupščino se še ni bilo mogoče vpisati v seznam prisotnih delničarjev,« opisuje Sisingerjeva dogajanje na skupščini.
Ko so po dobrih 15 minutah našli odgovorno osebo v pisarni direktorja Petra Šepe-tavca, kjer so bili prisotni še prokurist Roman Moškotevc, odvetnik Stojan Zdolšek in pravnik družbe, in bi se morali vpisati na seznam navzočih udeležencev, ta obrazec oziroma seznam sploh še ni
bil pripravljen. »Navedena dejanja kažejo na sum, da je uprava želela onemogočiti prihod največjega delničarja na skupščino. Tak sum je možno podkrepiti tudi z obvestilom, da namerava vodstvo družbe narediti vse, da bi preprečilo udeležbo upraviteljice na skupščini,« trdi Sisingerjeva.
Manjši delež
Spomnimo, da je stečajni dolžnik CMC imetnik 74.3 60 oziroma 66,30 odstotka vseh Vocovih delnic, vrednost Voca pa je približno 468 tisoč evrov. V CMC-jevih dokumentih je naložba vrednotena bistveno višje, na več kot 840 tisoč evrov, in seveda predstavlja stečajno maso dolžnika. Kot ugotavlja
Sisingerjeva, lahko ločitveni upniki pričakujejo, da bi iz kupnine za te delnice le dobili nekaj poplačila. Preostalo premoženje je bilo predhodno tako obremenjeno, da tam poplačil ne morejo pričakovati.
na javni dražbi predstavlja transparenten način prodaje najboljšemu ponudniku. S takšnim načinom prodaje je možno doseči optimalno ceno in najboljše oblikovanje stečajne mase,« je poudarila Sisingerjeva.
Ljubljansko podjetje športne dejavnosti in storitve Kajt je v sredo objavilo, da namerava dati prostovoljno prevzemno ponudbo za odkup vseh 112.151 navadnih delnic celjske družbe Voc, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu. Kajt trenutno ni imetnik delnic Voca.
Kot je poudarila Sisin-gerjeva, je minuli teden predlagala sodišču javno dražbo za prodajo 74.360 Vocovih delnic po izklicni ceni 11,7 evra, sklep sodišča o prodaji pa doslej še ni bil izdan. »Prodaja delnic
Pogled na dokapitalizacijo
Po njenem bi predvidena dokapitalizacija v višini skoraj 759 tisoč evrov zmanjšala delež CMC s 66 na 25 odstotkov. »Ta delež bi prodajali pod bistveno slabšimi pogo-
ji,« poudarja Sisingerjeva, ki med slabšimi pogoji navaja manj zanimanja in nižji izkupiček za oblikovanje stečajne mase. »Zakon mi nalaga, da s premoženjem stečajnega dolžnika upravljam kot dober gospodar in ga unovčujem na transparenten način ter prodajam najboljšemu ponudniku. Pri predvideni dokapitalizaciji je bil tak način že s predlogom sklepa skupščine izključen. Po predlogu skupščine bi se namreč vse nove delnice ponudile v odkup družbi Ahac z Grobelnega. Zaradi favoriziranja navedenega ponudnika dokapitalizacije je možno sklepati, da gre za vnaprej dogovorjen posel.« Zaradi nekaterih postopkov Ahaca upraviteljica dvomi, da bi bil kasneje pripravljen kupiti tudi CMC-jeve delnice, vendar sodelovanja Ahaca na javni dražbi ni izključuje.
Voc z dobičkom
Sisingerjeva dodaja, da do-kapitalizacija Voca sploh ni nujna za nadaljnje poslovanje, saj naj bi v prvih devetih mesecih ustvarili približno 1,5 milijona evrov dobička. Pri tem upraviteljica opozarja še na nekaj: »Tik pred začetkom insolvenčnega postopka nad družbo CMC je bilo
na družbo Voc prenešeno za približno 1,6 milijona evrov osnovnih sredstev. Tudi tak način medsebojnih finančnih transakcij predstavlja poskus oškodovanja stečajne mase. Z vidika subjektivnega elementa izpodbojnosti ne smemo zanemariti tega, da so vodilne kadre obeh družb predstavljali isti vodilni delavci.«
Sisingerjeva ni zadovoljna niti z vodenjem skupščine, saj odvetnik Zdolšek kot predsedujoči ni dopustil nasprotnih predlogov stečajnega dolžnika. »Dejanja Voco-ve uprave in vseh ostalih, ki so bili zadolženi za izvedbo skupščine, kažejo na popolno neprofesionalnost in so žaljive za vse udeležence skupščine. Pričakovati je namreč mogoče, da bodo udeleženci skupščine poznali vsaj osnove zakona in da bodo znali prebrati javno objavo skupščine. Zato vsako poenostavljanje in zanemarjanje predpisanih pravil še bolj kaže na sum, da so poskušali zaobiti voljo največjega lastnika in s >pre-vzemom< večinskega deleža družbe namerno zmanjšati stečajno maso ter favorizirati vstop točno določenega novega lastnika,« zaključuje Sisingerjeva.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
Neuradno je mogoče slišati, da zaposleni prodajajo Vo-cove delnice Romanu Moškotevcu oziroma družbi Ahac. Ta naj bi imela v Vocu že 19-odstotni delež. V primeru, da odkupi četrtino Vocovih delnic, se bo verjetno zgodba o dokapitalizaciji oziroma prodaji še dolgo vrtela.
V teku je prevzemna ponudba za JUTEKS.
Postopek sprejema prevzemne ponudbe lahko uredite do 5.12.2012, v Atki Prima d.o.o.,
kije OBZ BPH Agronos d.o.o.
TRŽNO SPOROČILO
ATKA
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si
Z uojmloeLiMicuLostieLo starostu
Cinkarna slabše kot lani
Cinkarna Celje je v devetih mesecih ustvarila 137,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, kar je za sedem odstotkov manj kot v enakem obdobju lani in za šest odstotkov pod devetmesečnim načrtom.
Tudi čisti dobiček družbe, ki znaša 17,7 milijona evrov, je glede na primerljivo lansko obdobje upadel za sedem odstotkov, načrtovanega pa presega za 50 odstotkov. Skupna vrednost izvoza je v devetih mesecih znašala 118,7 milijona evrov, kar je za sedem odstotkov manj kot v lanskem primerjalnem obdobju. Čisti dobiček in prihodki družbe so v devetih mesecih na medletni primerjavi upadli za sedem odstotkov.
Hrastnik prevzel Unior
Nadzorniki Uniorja so za novega predsednika uprave imenovali Darka Hrastnika.
Novi prvi mož Uniorja naj bi svojo funkcijo opravljal do konca maja 2014, medtem ko ima nov član uprave Branko Bračko 5-letni mandat. Nadzorni svet se je seznanil s podatki o prodaji v prvih desetih mesecih. V tem obdobju je Unior prodal za več kot 119 milijonov evrov prodaje, kar je 3 odstotke več kot v enakem obdobju preteklega leta.
US
NOVI TEDNIK
GOSPODARSTVO
5
Radeška papirnica: namesto kupcev letajo fičfiriči
Stečajni upravitelj družbe Radeče papir Borut Soklič o okoliščinah, ki so privedle do neuspešne dražbe
Na javni dražbi za prodajo družbe Radeče papir v stečaju, ki je bila v sredo na celjskem okrožnem sodišču, se ni pojavil nihče od kupcev, ki so jih v zadnjem času omenjali kot najbolj verjetne. Po dražbi je stečajni upravitelj Borut So-klič obširneje razložil, zakaj se po njegovem mnenju predstavniki turškega in francoskega podjetja niso odločili za nakup radeške papirnice. Pri tem so po številnih zapletih v enem od tajskih podjetij napovedali, da naj bi opravili skrben pregled poslovanja radeške papirnice.
Stečajni upravitelj Soklič je najbolj stavil na turško podjetje, ki je prvotno za papirnico ponujalo 15 milijonov evrov. Na podlagi skrbnega pregleda je ponudbo znižalo na 6,1 milijona evrov. Ker država ni pristala, da bi subvencionirala prispevke za delavce v papirnici za triletno obdobje, so Turki ponudbo dodatno znižali na 1,2 milijona evrov, ki so jo še zdaj pripravljeni plačati. Vmes so od države še zahtevali, da se odreče davku na dohodek pravnih oseb, vendar je tudi ta predlog zavrnila. Potem so si Turki premislili in sporočili, da so pripravljeni plačati ta davek, če bodo poslovali z dobičkom.
Turki so se še v ponedeljek popoldne sestali z mnogimi vpletenimi, tudi z ministroma Radovanom Žerjavom in Andrejem Vizjakom, ki sta jim ponudila nekaj drugih ugodnosti, skupna ocena bonitet pa je ocenjena na 500 tisoč evrov. Ob tem so jim obljubili sofinanciranje morebitnih naložb, saj se vsi zavedajo, da so nujno potrebne za posodobitev tehnologije. Ocene se gibljejo okrog pet milijonov evrov. Zadnji tur-
Borut Soklič
»Raznih provokacij in raznih fičfiričev, ki jih je zanimal nakup papirnice, je bilo kar nekaj. Kaj bi bilo lepšega kot izločiti jo iz igre? To je preprosto - postopek zavlečeš tako dolgo, da vse skupaj propade.«
»Sam ne znam odgovoriti na nobeno tehnološko niti s preteklostjo povezano vprašanje, kar je del skrbnega pregleda, nekdo pa mora znati na ta vprašanja odgovoriti. Po funkciji in znanju sta najbolj primerna nekdanja vodilna Marjan Kocjančič in Janez Peljhan, njuna plača pa je več kot prepolovljena.«
napravo. Obstaja možnost, da bi jo zgradil Petrol, kar bi bilo ugodno za prevzemnika in kar so Francozi tudi razumeli. Kot drugi razlog, zakaj se dražbe ne bodo udeležili, so predstavniki francoske družbe navedli, da so tiskarji in da ne obvladujejo izdelave papirja. Ocenili so tudi, da je treba radeško papirnico nujno tehnološko posodobiti. »Problem je v tem, ker nihče ne ve, kakšni tehnološki ukrepi so potrebni in kdo jih
Za hčerinsko družbo radeške papirnice Muflon je Soklič dal izdelati oceno poslovnega deleža. Usoda tega podjetja naj bi bila znana še letos. Ob tem je opozoril, da ima Nova Ljubljanska banka v tej družbi šest milijonov evrov poroštev in če jih bo unovčila, bo Muflon propadel.
ški predlog se je nanašal na brezplačen triletni najem papirnice, česar po Sokličevem mnenju slovenska stečajna zakonodaja ne dovoljuje oziroma je možen samo enoletni najem. Zgodba se je končala tako, da turška družba Saray iz Ankare ni vplačala niti varščine v višini 618.400 evrov.
V torek so odpadli Francozi
Skrben pregled je opravila tudi francoska družba Obert-hur, ki se je najprej spotaknila ob ekologijo oziroma čistilno
je sposoben izvesti. Družba, ki je stroj izdelala, je z Radečami v sporu zaradi ugovorov o njegovi kakovosti. In če nekdo slabo izvede 20-mili-jonsko naložbo, je vprašanje, kako jo bo popravil,« je navedel Soklič. Zaradi tega so Francozi ugotovili preveliko tehnološko tveganost pri ra-deški papirnici in so v torek Sokliča obvestili, da se javne dražbe ne bodo udeležili.
Omenjeni družbi sta se edini izkazali kot resni, torej sta podpisali dogovor o zaupnosti informacij in opravili skrben pregled, je omenil So-
sicer obljubljeno že prej, ko so Sokliču predlagali, da bi ta sporazum podpisala njihova nizozemska podružnica, potem pa so sporočili, da naj bi sporazum podpisala njihova družba s Kajmanskih otokov. Vseeno Soklič napoveduje, da bo morebitno ponudbo Tajcev po opravljenem skrbnem pregledu papirnice, ki bo trajal najmanj mesec, resno obravnaval: »Če se bo karkoli zgodilo, so na potezi Tajci.«
Po Sokličevi oceni se ra-deška papirnica lahko proda samo kot celota in ne nižje kot za izklicno ceno v višini 6,18 milijona evrov. Za 1,2 milijona evrov - ta ponudba je po njegovem žaljiva in neresna - Soklič papirnice ni pripravljen prodati in najbrž druge javne dražbe ne bo razpisal. In tu se pojavi težava: »Trenutno očitno ni nekoga, za katerega bi lahko rekli, da je resen potencialni kupec. Vesel bi bil, če bi se ponudba Tajcev izkazala za resnično, vendar prodaje niti
Soklič je jasno zavrnil govorice, da naj bi v dogajanju svoje odtise pustil nekdanji lastnik Peter Tevž. »Sam sem slišal veliko tovrstnih špekulacij, vendar nisem zaznal niti najmanjšega indica,« je omenil Soklič, ki pa je potrdil, da iz papirnice vozijo »šleperji« - vendar zato, ker po veljavni zakonodaji prodajajo zaloge.
približno ni mogoče napovedati. Ne bom pa dopustil, da bi se papirnica prodajala pod realno vrednostjo. Del takšne zgodbe o neuspehu ne bom. Trenutna cena je namreč res ugodna za investitorja in še sprejemljiva za upnike.«
Ne samo kupnina
Vendar zapletene zgodbe še ni konec. Pri radeški papirnici ni težava samo kupnina, problem je v tem, da je treba ob kupnini zagotoviti še vsaj 10 milijonov evrov. Tri milijone za nabavo repro-materiala, o petih milijonih za posodobitev tehnologije smo že pisali, dva milijona pa bi šlo za stroške zaposlenih. Soklič še naprej podpira idejo radeške občine, da s
pomočjo občinskega podjetja nadaljuje proizvodnjo na papirnem stroju štiri, čeprav je treba za zagon proizvodnje zagotoviti tri milijone evrov obratnega kapitala.
Soklič je še poudaril, da v dolgoletni stečajni praksi še ni videl takšnega zanimanja in zavzetosti za rešitev problema. Sodelovali so vsi, od lokalne skupnosti in sindikata do države: »Ne morem reči drugega, kot da sem žalosten, ker ni prišlo do prodaje. Vse skupaj bo trajalo tako dolgo, dokler ne bo unovčeno vse ostalo premoženje, torej zaloge in stanovanja.« Če ne bo resnega ponudnika, bo Soklič predlagal prenos premoženja na upnike.
URŠKA SELIŠNIK
klič. »Zelo smo se trudili, da bi jim ustregli pri vsaki želji in pomisleku. Za nakup papirnice je bilo precej zanimanja, vendar na nižji ravni.«
Pojavijo se Tajci
Za konec je tu tajska mul-tinacionalka Double A, ki je v začetku zavrnila podpis sporazuma o varovanju podatkov pri skrbnem pregledu. »Potencialni kupci so iz papirniške industrije in Radeče na tem področju niso bile nepomemben igralec, sploh na Daljnem vzhodu. Zato je papirnica zanimiva tudi za marsikaterega špekulanta. Informacije so za konkurenco zelo zanimive, zato omejujemo njihovo uporabo zgolj na določitev o nakupu.« Tajci so med drugim še predlagali, da bi morebitne spore reševali na sodišču v Singapurju. »To je absolutno nesprejemljivo,« je omenil Soklič, ki je podobno zavrnil tudi predlog, da bi pri reševanju morebitnih sporov uporabili angleško pravo oziroma pravo združenega kraljestva.
Vendar se je sredine dražbe kot opazovalec udeležil komercialni predstavnik Tajcev v Sloveniji, saj naj bi se tajska družba le odločila, da bo podpisala sporazum o varstvu podatkov. To je bilo
NLB Krediti za odpravo posledic poplav
Zaradi nedavne vodne ujme smo v NLB pripravili posebno ponudbo osebnih in stanovanjskih kreditov za odpravo posledic poplav. Posebna ponudba po ugodnejših pogojih od redne ponudbe velja od 13. novembra 2012 do 31. marca 2013.
Vsem, ki ste v nedavnih poplavah utrpeli škodo, sta po ugodnejših pogojih od redne ponudbe na voljo:
•	NLB Osebni kredit (najvišji znesek kredita je 5.000 evrov, doba odplačevanja do pet let) in
•	NLB Stanovanjski kredit (najvišji znesek kredita je 30.000 evrov, doba odplačevanja do deset let).
Za dodatne informacije smo vam na voljo v vseh NLB Poslovalnicah in na telefonski številki 01 477 20 00.
nlbO
6
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Tuš pometa
Potem ko je v sredo zjutraj odjeknila vest, da je Mirko Tuš odstavil dosedanjega generalnega direktorja Matjaža Zadravca, so iz Tuša sporočili, da je mesto generalnega direktorja prevzel Ivo Švrljuga, dosedanji direktor Tušmobila.
Odstavitev je potrdil tudi nekdanji prvi mož skupine Tuš. Kot je povedal, razlogi razrešitve niso bili navedeni. Sam je ocenjeval, da je odločitev povezana s tem, da se v zadnjem času ni strinjal z ne-
katerimi potezami lastnikov, ki bi vplivale na možnost uspešnega izvajanja nalog in doseganja postavljenih ciljev v skupini. Z lastniki naj bi se menda pogovarjal o možnosti sodelovanja v prihodnje. Zadravec je vodenje skupine Tuš prevzel avgusta 2010.
Drugačna je zgodba iz Tuša, kjer pravijo, da so sodelovanje z Zadravcem prekinili zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri vodenju družbe in poslovanju z zunanjimi partnerji. Hkrati dodajajo, da
vstopajo v tretje leto izvajanja dolgoročne strategije razvoja, v prihodnje pa se bodo še bolj intenzivno usmerili v perspektivne dejavnosti, kjer bodo krepili tržne deleže. S to nalogo se bo ukvarjal novi direktor Švrljuga, ki se je na mesto prvega moža Tušmobila zavihtel v začetku leta. Kranjčan je v Celje prišel iz IBM, do leta 2007 pa je vodil prodajo v ljubljanskem podjetju Arrow ECS, ki se ukvarja z distribucijo informacijskih rešitev za velika podjetja.
Teden za odpravo posledic
Preboldska Skupina Bisol Group je po uničujočih poplavah šele v ponedeljek »zagnala« proizvodnjo.
Minuli teden je v Bisolu, edinem slovenskem proizvajalcu fotonapetostnih modulov in drugih solarnih rešitev, podivjana poplavna voda zalila skladišče s končnimi izdelki in surovino. Po prvih ocenah je materialne škode za 2 milijona evrov, v to oceno pa niso všteti škoda zaradi zastoja proizvodnje, izpad dohodka in druga poslovna škoda. Pri čiščenju skladišča, delavnice in ostalih prostorov so cel teden sodelovali vsi zaposleni. Konec tedna so izvedli solidarnostno delovno akcijo, da bi čim prej očistili skladišče in pripravili vse potrebno za ponovni zagon proizvodnje. Da bi nadoknadili izpad delovanja in čim hitreje izpolnili naročila kupcev, bodo zaposleni v proizvodnji predvidoma začeli ponovno delati v štirih izmenah.
Poleg čiščenja skladišča in odpravljanja posledic poplave v Bisolu izvajajo vse postopke popisa in povračila poplavnih škod.
Juteksu gre bolje
Skupina Juteks je v prvih devetih mesecih letos ustvarila skoraj 4 milijone evrov dobička, kar je bistveno bolje kot lani, ko je v enakem obdobju beležila več kot dva milijona evrov minusa.
V	Juteksu, kjer je večinski lastnik pred dnevi postal belgijski partner, so v devetih mescih zaslužili skoraj 53 milijonov evrov, kar je dobra tretjina več kot lani. V tem času so v žalskem podjetju, kjer je več kot 290 zaposlenih, prodali 16,5 milijona kvadratnih metrov talnih oblog. Juteks v bistvu sestavljata dve večji podjetji. Matična družba v Žalcu je sicer poslovala z izgubo, zato gre boljši poslovni izid predvsem na račun hčerinske družbe v Rusiji, kjer so beležili več kot 5 milijonov evrov dobička.
Sadike tudi letos v izvoz
Zaradi bližajoče se zime v Sadjarstvu Mirosan v Kasazah pri Petrovčah hitijo s spravilom sadnih sadik.
Leto sicer ni bilo najbolj naklonjeno kmetijski pridelavi, vendar se je to še najmanj odrazilo v drevesničarstvu. Kot je povedal tehnični direktor Vlado Korber, so letos vzgojili skoraj 300 tisoč sadik. Trenutno hitijo z izkopavanjem najpomembnejše sadne vrste, jablan, v minulih dneh pa so izkopali vse ostale sadne vrste, od jagodičja, hrušk, koščičarjev in leske, ki so namenjene predvsem ljubiteljskim sadjarjem. Da je ponudba še pestrejša, so se oskrbeli tudi z nekaterimi bolj eksotičnimi vrstami, kot so brusnice, borovnice, asimina, kostanj, kivi, kaki, skorš, fige ... Tudi letos bodo več kot 40 tisoč sadik izvozili v Francijo, na Nizozemsko, v Italijo in Avstrijo, kar potrjuje kakovost Mirosanovih sadik.
Za boljše mleko
V	okviru projekta Priprave izpiralnih vod za mlekovode, katerega nosilec je Kmetijska zadruga Mozirje, bodo tudi na določenih kmetijah vgradili filtracijske sisteme.
Partner projekta je HTZ Velenje, ki bo v sodelovanju z Las Zgornje Savinjske doline s programom AquaVallis poskrbel za nemoteno oskrbo kmetij z neoporečno pitno vodo. HTZ Velenje je že v preteklem letu v sodelovanju z Las Šaleške doline uspešno izvedel vgradnjo filtracijskih sistemov Aquavallis na območju zahodnega dela Šaleške doline, v krajevni skupnosti Zavodnje. Letos bodo v sodelovanju z Las Zgornje Savinjske doline filtracijske sisteme namestili tridesetim kmetijskim gospodarstvom. S tem bodo omogočili boljše mikrobiološke ustreznosti mleka in posledično doseganje višjih odkupnih cen, pridelovalci mleka pa bodo v mlekarnah imeli manj težav s prekomernim številom bakterij v odkupljenem mleku.
US
Z DOMAČIM ZNANJEM DO ČISTEJŠEGA BIVALNEGA OKOLJA
Cinkarna Celje je že vrsto let aktivna na področju zelenih tehnologij z ultra finim titanovim dioksidom (UF Ti02), ki ponuja mnogo priložnosti za razvoj novih produktov z visoko dodano vrednostjo. Eden od njih je UF anatas, ki je kristalna oblika Ti02, za katero je značilna visoka fotoka-talitska aktivnost. Fotokatalitična aktivnost UF TiOJe poznana že dalj časa, vendar se v zadnjem času število aplikacij, ki ta pojav izkoriščajo, povečuje. Omenjena lastnost se lahko uporablja za več aplikativnih procesov, kot so npr. čistilne površine, lažje čistilne površine (ang. Easy to clean surfaces), razgradnja dušikovih oksidov, razgradnja organskih nečistoč, čiščenje vode, uničevanje mikroorganizmov (ang. Bioclean), čiščenje zraka in druge.
Za proizvodnjo UF Ti02 smo že postavili industrijsko linijo, kar nam omogoča redno proizvodnjo za zadovoljevanje tržnih potreb. V podjetju smo se strateško usmerili na pridobivanje UF Ti02 izključno v obliki suspenzije, zato smo razvili sintezne postopke brez vmesne suhe faze. Odločitev temelji na skrbi za zdrave pogoje dela zaposlenih pri proizvodnji in uporabi ter preprečevanju kakršnih koli negativnih vplivov na okolje. Prav tako Cinkarna razvija nove tehnologije in naprave na osnovi UFTi02 npr. za čiščenje zraka in vode ter dezinfekcijo. S to svojo razvojno dejavnostjo Cinkarna dokazuje, da se je mogoče s pravilno strategijo in razvojno dejavnostjo usmeriti v najsodobnejše tehnologije za izbolj-
ševanje okoljskih vplivov in se pri njih tudi konkurenčno uveljaviti.
Veliko podjetij zatrjuje, da so ekološko usmerjena. Nekoliko manj pa je takšnih ki imajo v svoji paleti proizvodov resnično izdelke, ki pozitivno vplivajo na okolje v katerega so vgrajeni. Tako smo se v podjetjih Tlakovci Podlesnik, Strešniki Jezeršek in Cinkarna Celje odločili za skupen razvoj in naredili izdelke, ki zagotavlja ravno to. Tako je v paleti izdelkov podjetja Tlakovci Podlesnik nastal fotokatalitični samočistilni tlakovec, pri podjetju Strešniki Jezeršek pa fotoaktivni samočistilni strešnik. Proizvoda sta plod izključno domačega znanja in sta bila razvita v Sloveniji.
Povezava med podjetji seje ustvarila kot posledica želje narediti nekaj pozitivnega za urbano okolje in fotokatalitski izdelki izpolnjujejo EKO smernice za bolj zeleno in ljudem prijazno bivalno okolje. S svojo sposobnostjo čiščenja ti izdelki razgrajujejo organska onesnažila in NOx ter zmanjšujejo njihovo koncentracijo v zraku. S testiranji smo dokazali, da so izdelki bolj ali pa vsaj enako fotoaktivni kot primerjalni proizvodi konkurence. Zaradi tega lahko trdimo, da imajo fotoaktivni izdelki izdelani v podjetjih Tlakovci Podlesnik ter Strešniki Jezeršek poleg lepšega videza tudi pozitiven vpliv na okolje in zrak na območjih kjer so uporabljeni.
Ponazorimo, kako omenjeni izdelki vplivajo tudi na razgradnjo NOx v urbanih področjih. NOx spojine nastajajo ob izgorevanju fosilnih goriv, npr. pri prometu, v industriji in pri proizvodnji električne energije in je dokazano škodljiv za dihala. Raziskave in meritve aktivnosti fotoaktiv-nih betonskih izdelkov, ki vsebujejo UF Ti02 so pokazale, da že površina dovoza do hiše in površina njene strehe zadoščata, da se na fotoaktivni površini razgradi takšna količina NOx, ki je primerljiva z izpustom dveh osebnih avtomobilov z modernim motorjem ob povprečni uporabi.
t
cc
CINKARNA
Cinkarna Celje d.d., Kidričeva cesta 26,3000 Celje www.cinkarna.si
iZ NAŠIH KRAJEV
Mobilno aplikacijo Dežela Celjska lahko na istoimenski spletni strani namestite na svoj pametni telefon.
Janez Jazbec, direktor RA Savinjske regije: »Ko so direktorji termalnih zdravilišč pred leti videli, kako so občine pripravljene sofinancirati promocijo turizma, so pristopili tudi sami in projekt danes teče. Rezultati so in še bodo, saj tudi nova finančna perspektiva do leta 2020 postavlja turizem v sam vrh razvojnih možnosti.«
Milena Čeko Pungartnik, direktorica Zavoda Celeia Celje: »Cilji so, da bi postali vodilna desetinacija dobrega počutja v Sloveniji. Želimo večji obisk gostov, ki prihajajo v zdravilišča, in da bi ti ob tem raziskovali okoliške kraje, ki veliko ponujajo.«
Povezani v predstavljanju naših lepot
Dežela Celjska se predstavi
ŽALEC - Slovenski turizem ustvari približno dve milijardi evrov prihodkov in zaposluje 40 tisoč ljudi. Naravna zdravilišča so najhitreje rastoči del turizma, saj ustvarijo skoraj 40 odstotkov od omenjenih dveh milijard. Na Celjskem je polovica vseh zdravilišč. Tudi zato ima regija gospodarsko manj težav, saj pomenijo velika turistična središča razvoj in priložnosti tudi za okoliške kraje.
To je bilo med drugim mogoče slišati na novinarski konferenci, ki jo je pred dnevi pripravil Zavod Celeia Celje na Turistični kmetiji Podpečan. Zavod namreč vodi 800 tisoč evrov vreden projekt Regionalna turistič-
Dežela Celjska je uporabnikom dostopna tudi na brezplačni mobilni aplikaciji. Takšna oblika potovalnega vodnika v slovenskem in angleškem jeziku je ena prvih v Sloveniji.
na destinacija Dežela Celjska, ki ga je predstavil novinarjem. Zanj je lani pridobil nepovratna sredstva na razpisu ministrstva za gospodarstvo, k čemur je moralo enak znesek v višini dobrih 400 tisoč evrov, primakniti 21 občin regije ter turistično gospodarstvo na tem območju. Namen projekta je večja prepoznavnost de-stinacije oziroma večji obisk gostov. Če naj bi turizem še naprej ustvarjal vsaj tolikšne prihodke, če ne celo večje, so
nujne promocijske aktivnosti tako v sosednjih kot bolj oddaljenih deželah. Pri tem je pomembna skupna predstavitev celotnega območja Dežele Celjske.
Če so bile lani aktivnosti zavoda Celeia razvojne in operativne, so se letos usmerili v promocijo, in sicer so sodelovali na dvanajstih sejmih v različnih evropskih deželah, pripravili pet lastnih predstavitev v tujini in izdali katalog Dežele Celjske. Pripravili so tudi predstavitveni film o tem, kaj ponuja destinacija, zadnje dni pa je na voljo še predstavitev na spletu. Spletna stran je prevedena v sedem jezikov.
TATJANA CVIRN Foto: GrupA
Zdravko Počivalšek, direktor Term Olimia: »Vesel sem, da smo v regiji znali združiti moči občin in gospodarskih organizacij. Promocijsko in prodajno moramo skupaj delovati tako, da ponudbo pripeljemo na višjo raven. Tu mislim na večjo promocijo dosedanje Slovenske turistične organizacije, svoj del pa bo morala prevzeti tudi naša regijska destinacijska organizacija.«
W FESTIVAL NAPREJ/F0RWARD S S 22.-24.NOV 2012
društvo novinarjev
Slovenije!
m
Radi bi nov turistično informacijski center
PODČETRTEK - S stavbo turistično informacijskega centra že dolgo niso več zadovoljni, zato želijo zgraditi novo. V občini, kjer je največja turistična znamenitost stara pavlinska lekarna v Olimju, vidijo priložnost v tretjem javnem razpisu za sofinanciranje v okviru IPA Slovenija-Hrvaška.
S hrvaško občino Lepoglava, s katero Podčetrtek povezuje bogata dediščina menihov pavlincev, so se zato povezali v projekt Po poteh pavlincev. Projektna dokumentacija za gradnjo novega turistično informacijskega centra je pripravljena, prav tako so gradbeno dovoljenje že pridobili. Vrednost projekta v občini Podčetrtek znaša 186 tisoč evrov, poleg obeh občin sta projektna partnerja Razvojna agencija Sotla ter turistično informacijski center Lepoglava.
BJ
H	V	■	\/	g ■ ■	I	■
Zrečani se ne čutijo krive
ZREČE - »Poskrbeli smo za vse tisto, kar smo obljubili,« odgovarja po tožbi zaradi odpovedane univerzijade na Štajerskem zreški župan mag. Boris Podvršnik.
Mestna občina Maribor je pred dnevi prejela od Mednarodne univerzitetne zveze FISU tožbeni zahtevek v višini 4,8 milijona evrov, kotizacija za pripravo velikega športnega dogodka, ki bi bil prihodnje leto, je bila izplačana v višini 2,8 milijona evrov. Na Rogli naj bi bila za potrebe univerzijade tekmovanja v smučarskih tekih, pri čemer v občinski upravi odgovarjajo, da bi tam tekaški del univerzijade z obstoječimi objekti lahko izvedli. Slovenija je to veliko mednarodno športno prireditev zaradi stopnjevanja gospodarske krize v začetku marca odpovedala.
BJ

mr
J 'U \
• V A
j
J
-1
C
o
DI
RAD
Predsednik države: 5 let. Predsednik vlade: 4 leta. Novinarstvo: vedno.
napreJ-forward.org
8
iz NAŠIH KRAJEV
NOVI TEDNIK
Več kot polovica za naložbe
VELENJE - Svetniki so sprejeli rebalans letošnjega in osnutek proračuna za prihodnje leto.
V rebalansu so prikazali približno 37 milijonov evrov prihodkov in odhodkov, v primerjavi z veljavnim proračunom pa je zmanjšan za 5,1 milijona evrov. Na odhodkovni strani je svoje naredil Zakon o uravnoteženju
javnih financ, na prihodkov-ni zmanjšana povprečnina, zaradi težav pri nekaterih investicijah pa so morali spremeniti njihovo dinamiko. V rebalansu tako niso zajeli naložbe v okviru EPK (1,2 milijona evrov), rekonstrukcije Šaleške ceste v višini 0,4 milijona evrov, zmanjšan je obseg predvidenih sredstev za stanovanja na Gorici (1,1
milijona evrov), naložbe po programu kohezije na področju vodooskrbe ter na področju odvajanja in čiščenja odpadnih voda (1,3 milijona evrov) in naložbe po programu najemnine za komunalno infrastrukturo v višini 0,5 milijona evrov.
Te naložbe so prenesli v prihodnje proračunsko obdobje, ko naj bi v velenjski
občini ob 48 milijonih evrov odhodkov imeli skoraj 46 milijonov evrov prihodkov. Tudi prihodnje leto bodo ohranili projekte, kot so mestna blagajna, Čisto moje Velenje (počitniško delo), Lokalc in brezplačno pravno svetovanje. Za naložbe je namenjena več kot polovica proračuna. Kot je omenil velenjski župan Bojan Kontič,
v občini vsako leto proračun zastavijo precej optimistično: »Običajno se zgodi, da vseh zadev ne izvedemo, in potem razmerje ni enako kot ob začetku leta. Vendar sem za prihodnje leto prepričan, da bomo vse načrtovane naložbe izvedli po zastavljenem načrtu.«
Največ denarja bodo prihodnje leto namenili za
prostorsko načrtovanje in stanovanjsko komunalno dejavnost (18,1 milijona evrov), izobraževanje (7,4 milijona evrov), promet, prometno infrastrukturo in komunikacije (4,7 milijona evrov), kulturo, šport in nevladne organizacije (4,4 milijona evrov) ter lokalno samoupravo (4,2 milijona evrov).
US
Z Dobrimi utripi v podporo bolnim mladostnikom
Dobri utripi po okriljem fundacije Utrip humanosti že tretje leto skrbijo za veliko smeha, zabave, dobre glasbe in sproščenega druženja. Še pomembneje pa je, da so s pomočjo dveh gledaliških predstav, velikega zaključnega koncerta, donacij in drugih aktivnosti v tem letu v ta namen skupno zbrali več kot 15 tisoč evrov.
Jesensko dobrodelno utripanje fundacije Utrip humanosti so pred dnevi sklenili z veličastnim koncertom Vlada Kreslina z Beltinško bando in Malimi bogovi v Golovcu. Del sredstev s koncerta v orga-
nizaciji Regionalne tiskovne agencije - nekaj manj kot 600 evrov - so namenili štipendijskemu skladu, ki je pred leti podprl tudi Stašo Amon. Tokrat je mladenka skupaj s Kreslinom zapela zimzeleno uspešnico Od višine se zvrti.
Ker je smeh pol zdravja, zdravje pa je naše največje bogastvo, je Fundacija Utrip humanosti letošnje Dobre utripe dodobra začinila tudi s smehom. Dobre utripe 2012 je v začetku oktobra odprl Janez Hočevar - Rifle v monokome-diji Star fotr. Dobrodelen smeh se je razlegal tudi dva tedna kasneje, ko so na oder stopili Jonas Žnidaršič, Jure Godler
in Jože Robežnik v komediji Moja dežela. Tako se je skozi smeh ob podpori izvrstnih slovenskih umetnikov v štipendijski sklad za mladostnike obolele za rakom zbralo dobrih osem tisočakov.
Poslanstvo fundacije Utrip humanosti je mladostnikom obolelim za rakom uresničiti njihove sanje. S svojim delom bodo tako nadaljevali tudi v prihodnje. Že v decembru bodo v Megi, v dvorcu poslovno družabnega dogajanja in naravnega življenjskega stila v Novem Celju, pripravili številne dogodke in izobraževalne aktivnosti.
StO
Precej so obnavljali, želja še dovolj
CELJE - Javni zavod zdravstveni dom Celje je v prvih devetih mesecih letošnjega leta kljub krčenju sredstev posloval pozitivno. Prav tako je uspel pod streho spraviti nekaj pomembnih naložb.
Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije (ZZZS) je tako kot ostalim zdravstvenim ustanovam tudi celjskemu zdravstvenemu domu, ki zagotavlja osnovno zdravstveno varstvo občanom občin Celje, Štore, Dobrna in Vojnik, zmanjšal prihodke, zato se je poslovanje precej zaostrilo. Vodstvo je kljub temu uspelo ohraniti vseh 380 zaposlenih, zato bolniki po zagotovilih direktorja prim. mag. Stanislava
Kajbe varčevanja zaenkrat ne občutijo. Še bolj se bo poslovanje zaostrilo prihodnje leto, ko ZZZS med drugim napoveduje novo 3-odstotno znižanje cen zdravstvenih storitev. Tako bodo že morali razmišljati o omejevanju kadra. V prvem koraku ne bodo nadomeščali upokojenih delavcev, odpuščanja pa, kot upa Kajba, ne bodo potrebna.
Kljub težkim časom je zdravstveni dom v letošnjem letu več kot milijon evrov in pol namenil rednemu investicijskemu vzdrževanju in nakupu nove medicinske opreme. Med drugim so po besedah Kaj-be celovito obnovili trakt A v centralni stavbi v Celju
in biokemični laboratorij, novo podobo je dobila ena od ambulant v zdravstveni postaji Vojnik, zdravstvena postaja Štore pa se ponaša z novimi okni. Ob tem so kupili dva nova reanimobi-la, nov digitalni rentgenski aparat za potrebe pljučnega dispanzerja ter nov ultrazvočni aparat za potrebe kardiologije. Želje so tudi za prihodnje leto, a bo njihova uresničitev seveda odvisna od razpoložljivega denarja. V zdravstvenem domu si želijo predvsem novih prostorov fiziotera-pije in razvojne ambulante ter ureditev parkirnih prostorov za potrebe reševalne in patronažne službe.
AD
V proračunu pol odstotka več
PODČETRTEK - V občini so začeli sprejemati občinski proračun za leto 2013, saj se občina želi izogniti postopku začasnega financiranja.
Pričakovani prihodki za prihodnje leto, ki jih načrtujejo v
višini približno petih milijonov evrov, naj bi bili od letošnjih
Jubilej hiše, ki nudi novo življenje
pol odstotka višji. Odhodki v letu 2013 naj bi znašali 4,6 milijona evrov. Zaradi novih naložb, med katerimi omenjajo med drugim gradnjo kolesarske steze in boljšo oskrbo s pitno vodo, se namerava občina zadolžiti v višini dvesto tisoč evrov (za petletno obdobje), kar je v okviru dovoljenega. Osnutek proračuna za leto 2013 so svetniki na zadnji seji že sprejeli, do 27. novembra sledi javna razprava. BJ
VELENJE - Z izjemnim kulturnim programom, ki je pokazal, da je Velenje upravičeno med mesti evropske prestolnice kulture, so v sredo proslavili 10-letnico varne hiše.
V teh letih je Varna hiša Velenje, kjer razpolagajo s štirimi sobami, nudila pomoč in zatočišče 142 ženskam in 104 otrokom. Večina uporabnikov prihaja iz Velenja in okolice, po načelu vzajemnosti pa v
hišo sprejemajo ženske iz cele Slovenije. V varni hiši organizirajo in nudijo 24-urno zatočišče, psihosocial-no pomoč, zagovorništvo in spremstvo ter pomoč pri urejanju pogojev za samostojno življenje. V njej sta zaposleni dve strokovni delavki.
Velenjska občina zagotavlja prostore za delovanje, za kar je namenila več kot 280 tisoč evrov. Varna hiša je upravičena tudi do brez-
plačnega najema prostorov, za kar bo velenjska občina v obdobju desetih let namenila več kot 67 tisoč evrov. Varna hiša Velenje je bila ustanovljena leta 2002, deluje pa v okviru Društva regionalna varna hiše Celje. Podrobnosti o delovanju in tudi pretresljivo zgodbo, ki jo je eni od uporabnic pisalo življenje, bomo objavili v decembrski številki Novega tednika.
US
S kolesom proti Virštanju
PODČETRTEK - V turistični občini Podčetrtek želijo prihodnje leto nadaljevati gradnjo kolesarskih stez.
Zaradi sofinanciranja gradnje kolesarske steze Golobi-njek-Sela v smeri proti Virštanju se je občina prijavila na šesti razpis Razvoj regij. Investicija v gradnjo kolesarske steze proti Virštanju, ki naj bi merila 3,1 kilometra, je oce-
njena na šeststo tisoč evrov. V občini Podčetrtek že imajo zgrajene kolesarske steze Pristava pri Mestinju-Vonarje, Podčetrtek-Olimje in Podčetrtek-Imeno, ki je del daljinske kolesarske steze. Za prihodnja leta načrtujejo še gradnjo kolesarskih stez Rogaška Slatina-Vonarje-Podčetrtek ter Imeno-Prelasko.	BJ
NOVI TEDNIK
IZ NAŠIH KRAJEV
9
V pričakovanju bele zime
Številne novosti na največjih smučiščih, na Rogli in Golteh
Cene smučarskih vozovnic so večinoma na lanski ravni. V predprodaji, ki bo trajala do konca meseca oziroma do začetka sezone, so vozovnice ugodnejše.
ZREČE. MOZIRJE - V zimskih središčih na Celjskem se pripravljajo na prihajajočo sezono. Seveda upajo, da bo kar največ snega in temu primerno veliko smučarskih navdušencev.
Na Rogli so uredili novo smučarsko progo Jasa II, ki je dolga 45 in široka 60 metrov. Speljana je vzporedno z obstoječo smučarsko progo Jasa I in je povezana z vlečnico Jasa. Posebnost nove smučarske proge je predvsem v poligonu za smučarski in deskarski kros. Tovrsten poligon je prvi v Sloveniji in bo tako omogočil slovenskim reprezentantom v disciplinah smučarskega in de-skarskega krosa treniranje na domačih tleh. Vlečnica Jasa trenutno ostaja nespremenjena, medtem ko se na Rogli trudijo, da bi pridobili soglasja in dovoljenja za postavitev nove dvojne vlečnice na istem mestu, s čimer bi se število prepeljanih smučarjev povečalo s 1.300 na 2.400 na uro.
Prav tako Rogla uvaja brezplačno smučanje na treh tujih smučiščih ter Golteh za imetnike klasične sezonske smučarske vozovnice, ki vključuje tudi nočno smuko na Rogli. Ob nakupu sezonske smučarske vozovnice Rogla-Krvavec bodo smučarji prejeli povabilo, s katerim bodo lahko tri dni zapo-
Če bo vreme dopuščalo, bodo smučišča začela obratovati v začetku decembra oziroma takoj, ko bo na voljo dovolj snega.
red kadar koli v sezoni smučali na smučišču La Clusaz v Franciji, na španskem smučišču Masella ter v BiH na smučišču Bjelašnica. Z omenjeno vozovnico bo možno tri dni brezplačno smučatu tudi na Golteh.
Aktivnosti ob smučanju
Zimsko-letni turistični center Golte bo prihajajočo zimsko sezono obogatil z deskarskim parkom, nočnim sankališčem, s poligonom za ledno plezanje in z nočnim spuščanjem po jekleni vrvi. Deskarski park na Golteh s šestimi elementi bo dobra dopolnitev ponudbe za vse ljubitelje deskanja in tudi smučanja, saj bodo elementi prilagojeni za obe vrsti športnih aktivnosti. Nočno sankanje pod žarometi bo prav tako ena od novosti, ki bo navdušila tako posameznike kot družine, navajajo na Golteh. Za adrenalinske navdušence bo tik ob hotelu na Golteh, kjer naj bi se smučarska sezona začela decembra, na voljo poligon za ledno plezanje, preizkusiti se bo možno tudi v nočnem spuščanju po jekleni vrvi, t. i. »zip linu«. V prihodnosti načrtujejo tudi širitev obstoječih smučarskih prog, ki naj bi center Golte postavilo ob bok največjim smučarskim središčem v Sloveniji.
US, foto: GrupA
Z novo
grafično
podobo
BRASLOVČE - Občina je pred kratkim dobila priročnik, v katerem je opredelila novo celostno grafično podobo. Braslovčani so namreč poenotili vse občinske simbole, s katerimi se bodo zdaj lahko bolj prepričljivo predstavljali tako turistom kot občanom.
Pri pripravi grafične podobe so sodelovali domači strokovnjaki, upoštevali pa so vse do zdaj znane vire. Med oblikovalci je najzaslužnejši braslovški grafik in zgodovinar Ivo Hanžič, ki je konec 80. let prejšnjega stoletja v sodelovanju z grboslovcem Božem Otorepcem izdelal prvi občinski grb, svoje zamisli pa je zdaj prispeval tudi pri prenovljeni grafični podobi, ki so jo opisali v priročniku. Slednji namreč predpisuje velikost, barve in oblike za grb ter zastavo, ki bosta v novi obliki upodobljena na poenotenih občinskih dokumentih, vizitkah, vabilih, ovojnicah, mapah in kasneje tudi na informativnih turističnih tablah.
Njihova barva rubinsko rdeča
Osnova pri izdelavi zastave in grba so bili Žovneški, ki so pustili pomemben pečat v zgodovini občine Braslovče. Občinski grb, ki izvira iz srednjega veka, do zdaj še ni bil ustrezno dodelan, zato ga niso mogli uporabljati kot prepoznaven znak občine. »Glavna sprememba grba je, da v njem ne bo več črne barve, ampak izključno rubinsko rdeča, ki je bila tudi barva Žovneških. V grb smo dodali še srednjeveške motive, ki izžarevajo pripadnost preteklosti in zavezo za prihodnost,« pojasnjuje predsednik komisije za celostno podobo Občine Braslovče Boštjan Kragl.
Kot je povedal župan Branimir Strojanšek, je imela občina z novo grafično podobo minimalne stroške. Nekaj tisoč evrov so lani namenili le za osnutek grafične podobe, nadgradnja pa po besedah župana ni stala praktično nič. V dobrobit domače lokalne skupnosti jo je namreč Hanžič izdelal brezplačno.
ŠO
Denar za krajevne skupnosti
VELENJE - Mestni svetniki so na seji sprejeli sklep, da se iz občinskega proračuna krajevnim skupnostim Paka pri Velenju, Škale-Hrastovec in Plešivec nameni po dodatnih 3 tisoč evrov za odpravo posledic poplav.
Prva ocena škode v občini presega 2,5 milijona evrov. V Velenju je doslej evidentiranih okoli 100 škodnih primerov, od tega največ v omenjenih krajevnih skupnost. V skladu z državno uredbo o
metodologiji za ocenjevanje škode in s sklepom o ocenjevanju škode na stvareh zaradi posledic poplav je z delom že začela komisija za ocenjevanje škode. Občina poziva vse kmetijske pridelovalce, ki so utrpeli škodo na kmetijskih površinah, da najkasneje do srede oddajo izpolnjen obrazec o oceni škode na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, povzročene po naravni nesreči, ki je objavljen na spletni strani občine.	US
Za čisto sosesko tudi na cesto
Poleti so v Šempetru v Savinjski dolini odprli prenovljeno Šolsko ulico, ki je tako še dodatno prispevala k urejeni podobi okolice. Kot kaže, si vaščani želijo, da bi soseska ostala urejena kar se da dolgo.
Še posebno dober zgled je ena izmed starejših domačink, ki ne skrbi le za čisto okolico hiše, temveč tudi bližnjo cesto. Slednjo je namreč umazal traktorist, ki je oral sosednjo njivo. Fotografijo je posnel in prinesel v uredništvo hvaležen sosed Anton Križovnik, ki je prepričan, da je lahko starejša soseda zgled marsikateremu mlajšemu sosedu, da ne govorimo o sprehajalcih psov. In v uredništvu smo presodili, da je ta dobra novica lahko zgled še komu.
ŠO
Glasbena pomlad narodov
ZGODBE IZ KAMRE

vvvvvv.ivaiim a.ai
Razvoj slovenskega glasbenega šolstva v Celju
Prvo letno poročilo Glasbene matice Ljubljana
KULTURA
A^amra
Vl—J www.kamra.si
v Celju
Na pravi prvenec še čaka
Jaka Šuligoj dobitnik vesne za najboljši študijski film
Študent režije Jaka Šuligoj (desno) med ustvarjanjem TV-drame Kekec, tri dni pred poroko.
V splošni evropski pomladi narodov sredi 19. stoletja je vzbrstela tudi slovenska narodna zavest. V 60. letih se je začela doba čitalnic, ki so z različnimi prireditvami (glasba je predstavljala eno njihovih najmočnejših programskih in mobilizacijskih jeder) pomembno oblikovale slovensko narodno zavest. Tako je na pobudo in s prostovoljnimi prispevki mariborskih rodoljubov leta 1864 nastala Slovenska matica z ambicioznim založniškim programom, leta 1872 pa je bila za glasbeno področje ustanovljena slovenska Glasbena matica Ljubljana.
Glasbeno življenje v Celju je z ustanovitvijo slovenske glasbene matice veliko pridobilo, vendar ne smemo prezreti razgibane starejše glasbene tradicije v mestu ob Savinji. Zgodovinar Andreas Gubo v svoji Zgodovini mesta Celja (Geschichte der Stadt Cilli, 1909) navaja, da je bilo glasbeno društvo v Celju prvič ustanovljeno že leta 1801. Iz iste knjige je podatek, da je bilo v letu 1836 (drugi podatki govorijo o letu 1832) na pobudo direktorja okrožne glavne šole glasbeno društvo ustanovljeno že drugič. Očitno okoliščine niso bile dovolj naklonjene, zato niti »Lavanter Musikverein«, tako se je društvo imenovalo, niti zasebna glasbena šola Josepha Leitermayerja nista ustvarila neprekinjene tradicije glasbenega izobraževanja v mestu ob Savinji. Kot uradni ustanovni datum prve glasbene šole v Celju velja 14. januar 1888; takrat je namreč cesarsko-kraljevo namestništvo v Gradcu ob-
stoječi glasbeni šoli formalno podelilo koncesijo. Šlo je seveda za nemško usmerjeno izobraževalno ustanovo, saj so se politična nasprotja med celjskimi Nemci in Slovenci v tistem času že močno zaostrila.
Med prvimi glasbeno izobraževalnimi ustanovami v Celju je treba omeniti tudi zasebno orglarsko šolo, ki jo je z dovoljenjem lavantin-skega škofijskega ordinari-ata in deželnega šolskega
sveta za Štajersko leta 1899 ustanovil Karel Bervar. Šola je v Celju delovala vse do leta 1937, nato se je preselila v Maribor in opravljala svoje kulturno poslanstvo vse do nemške okupacije leta 1941. Poročila omenjajo, da je šola že do leta 1918 vzgojila več kot sto organistov in številni med njimi so se pomembno zapisali v zgodovino slovenske cerkvene in posvetne glasbe.
JANKO GERMADNIK
V	Kinu Velenje je bila prejšnji petek premiera filma Kekec, tri dni pred poroko. 46-minutni film je diplomsko delo absolventa režije na AGRFT Velenjčana Jake Šuligoja, ki je na 15. festivalu slovenskega filma prejel vesno za najboljši študijski film.
V	Sloveniji je le peščica študentov režije. Ste že kot osnovnošolec in dijak reži-rali predstave oziroma igrali v kakšnem filmu oziroma gledališki predstavi? Od kdaj ljubezen do tovrstne umetnosti?
Ne. Do vpisa na akademijo nisem imel nobene posebne želje, da bi postal igralec oziroma režiser. Še najbolj sta me zanimala poklica snemalca in fotografa. Konec srednje šole so se stvari spremenile, saj mi je postal poklic režiserja zelo všeč. Zanimivo je, da televizije sploh ne gledam rad, neizmerno pa uživam pri ustvarjanju njene vsebine.
In vaš režiserski prvenec?
O svojem pravem prvencu težko govorim, ker še ni prišel na vrsto. Vsi projekti, ki sem jih do zdaj delal, so prej učne vaje kot resna ustvarjanja. Na svoj prvenec še torej čakam.
Pred časom ste prejeli vesno za najboljši študijski film Kekec, tri dni pred poroko. Ste nagrado pričakovali?
Ne. Presenečenje je bila že samo novica, da sem se s filmom Kekec, tri dni pred poroko, narejenim na televizijski način, uvrstil v tekmovalni program med ostale študijske filme. Ob koncu festivala je tako sledilo še večje presenečenje, ko sem nagrado tudi prejel.
Zakaj ravno nadaljevanje kultnega slovenskega filma Kekec?
TV-drama je posneta po literarni predlogi Kekec, tri dni pred poroko avtorja Marka Kurata. Pritegnila me je predvsem zaradi svoje aktualnosti in ker je precej družbeno kritična.
Kaj je po vašem mnenju žirijo najbolj prepričalo oziroma na kaj ste v filmu najbolj ponosni?
Mislim, da sta jo prepričali komičnost in iskrenost Kekca. Piko na i je postavila igralska zasedba. Vesel sem, da mi je uspelo napraviti izdelek tudi v malo daljši obliki, kar pomeni malenkost več od kratkega filma, ki mu na akademiji posvečamo največ pozornosti.
V	filmu igra znana igralska zasedba. Kako vam jo je uspelo ujeti?
Matjaž Javšnik, Vito Košir, Aleksandar Rajakovic, Damir Laventic in Miha Brajnik so že vrsto let ekipa, ki veliko dela skupaj na odru in televiziji. To so sami zabavljači, ki zelo dobro poznajo in razumejo komedijo in komičnost. Seveda smo potrebovali še lepo Mojco in vsi smo se strinjali,
da je Katarina Čas kot nalašč za to vlogo. Kar pa se tiče lovljenja, je z malo sreče in malo vztrajnosti vse mogoče.
Kdo je film financiral?
Projekt je nastal kot zaključno delo pri predmetu televizijska režija na AGRFT, kjer akademijske projekte financirajo v filmskem centru in RTV Slovenija oziroma z javnim denarjem.
Pri katerih projektih ste že sodelovali oziroma režirali?
V okviru študija sem reži-ral kratek dokumentaren film Vasi pod vodo, kratke igrane filme Klinci, Gamad in Zmaj ter televizijski drami Obletnica in Kekec, tri dni pred poroko. Kot asistent režije sem pomagal Barbari Zemljič, Žigi Vircu, Nejcu Gazvodi in Mini Bergant pri nastajanju njihovih akademijskih filmov. Izven akademije večino časa porabim za ustvarjanje v okviru »nacionalke«.
Kako gledate na slovenski film? Se vam zdijo slovenski filmi kvalitetni?
Slovenski filmi so bili in bodo dobri. Domači ustvarjalci delajo vedno boljše, kar na žalost težko rečem za razmere, v katerih morajo ustvarjati. Če je kvaliteta filmov po mojem mnenju vedno boljša, so
razmere vedno slabše. Upam, da se bo to čim prej obrnilo v drugo smer.
Kako je s področjem režije v Sloveniji? Se mlad režiser lahko prebije do odmevnej-ših projektov?
Ker se šele podajam na režisersko pot, še ne vem točno, kakšne so skrite čeri pri prebijanju do večjih projektov in kako dolgo traja, da mlad režiser sploh dobi odmev-nejšega. Veseli me, da je tudi med mladimi režiserji nekaj svetlih izjem, kot so Marko Naberšnik, Klemen Dvornik, Mitja Okorn, Nejc Gazvoda, Žiga Virc. Vsi našteti dokazujejo, da se tudi v slovenskem filmu dajo stvari premakniti na bolje in da se da ustvarjati dobre projekte.
Kaj načrtujete? V katero področje se boste usmerili?
Moje misli so usmerjene v diplomo, s katero bom najbolj razveselil mamo. Najverjetneje se bom nato nekaj časa kalil v krajših in cenejših okvirjih, med drugim tudi na televiziji. Tako kot vsak režiser se tudi jaz želim nekdaj lotiti režije daljših, dražjih in boljših filmov. Moj moto pri ustvarjanju je počasi gor in čim manj dol.
ŠPELA OŽIR Foto: osebni arhiv
Karel Bervar, glasbeni pedagog in ravnatelj orglar-ske šole v Celju
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Fran Gerbič, prvi ravnatelj Glasbene matice Ljubljana
Povzeto po: Janko Germadnik: 100 let slovenskega glasbenega šolstva v Celju, Celje, 2008.
Filmska zgodba je zasnovana na časovnem preskoku, ko liki iz Vandotovih povesti o Kekcu odrastejo. Rožle postane vaški župnik, Mojca se odpravi na delo v mesto, Bedanec postane vaški krčmar, Kosobrin rahlo modernejši zeliščar, Kekec pa ostane pastir, le da malenkost zraste. Skozi vso pripoved si Kekec želi in je silno odločen, da se bo poročil z Mojco, a ta je že zaročena z drugim. Par vsake toliko časa prikolesari v vas h Kosobrinu po kapljice za Mojčine bolne oči. Bedanec se še vedno želi polastiti Kosobrinovih skrivnostnih receptov in Kekec ga še vedno varuje, vendar z vedno večjimi preglavicami. Kekčevo odločnost, hrabrost in moč je skrhala njegova neuslišana ljubezen do Mojce.
KULTURA
Mladi mojstri fotografije
Pod budnim očesom Svita fotografski natečaj kot izziv
m^f
i
Celjanka Saša Šuštar se predstavlja s prostorsko inštalacijo, ki po besedah Maje Hodošček poleg učinka intimnosti izpostavlja problematiko, povezano s procesom spreminjanja.
Pisan kolaž umetniških del
Društvo fotografov Svit je pod okriljem Fotografske zveze Slovenije tudi letos izvedlo osnovnošolski in srednješolski fotografski natečaj. Z odprtjem razstav najboljših fotografij v prostorih celjske Osnovne šole Lava in I. gimnazije v Celju pa so zdaj dela mladih avtorjev na ogled tudi vrstnikom in širši javnosti.
Za osnovnošolce so natečaj pod naslovom »Bistvo očem skrito, srcu odkrito« v društvu Svit pripravili že šesto leto, srednješolski »Fotografiram, torej sem« pa je leto mlajši. Kot pravi predsednik društva Svit Marko Rebov, je odziv osnovnošolcev zadnji dve leti izjemen. Tako se je na prvi razpis - ki prav zaradi tega, da mladih fotografov ne omejuje preveč pri izbiri motiva ostaja splošen in dopušča tako barvne kot črnobele fotografije - odzvalo okrog sto šolarjev, letos že 270 iz 53 osnovnih šol iz vse Slovenije. Vsak je sodeloval s po tremi fotografijami, posebna komisija, ki so jo sestavljali Žiga Gričnik, Domen Kolšek in Urška Majer, pa je izbrala najboljše fotografije.
Avtorji najboljših so prejeli zlato, srebrno in bronasto nagrado ter diplome, med šestimi nagrajenimi šolami, ki so jih izbrali tako, da so upoštevali ocene desetih najboljših fotografij, pa je s Celjskega tudi Osnovna šola Mozirje, ki prejme diplomo. »Kakovost fotografij je nekako vsa leta stalna, za osnov-
nošolce na zelo primerni ravni, saj vrhunske fotografije nenazadnje od njih še ne moremo pričakovati,« pravi Rebov in dodaja, da so zato letos v društvu najboljšemu mlademu fotografu in najboljši šoli podelili tudi posebni nagradi.
Mojster fotografije David Brusnjak je prevzel osebno mentorstvo nad najboljšimi osnovnošolci, v najboljši šoli pa bo izvedel predavanje in fotografsko delavnico. Sicer pa v društvu Svit še ocenjujejo, da je delo fotografskih krožkov v osnovnih šolah spet zaživelo in da med mladimi fotografi, ki se odzivajo na natečaj, ni t.i. >padalcev<, ki se s fotografijo ukvarjajo zgolj sami. »Dobro mentorsko delo se pozna na kakovosti fotografije in to je po krizi, ko so ob prehodu s klasične na digitalno fotografijo po šolah zapirali temnice in so se zamenjali tudi mentorji krožkov, dokaz, da ostaja fotografska vzgoja še kako prisotna v naših šolah.«
Izjemna kakovost
srednješolskih
fotografij
Na srednješolski fotografski natečaj se je odzvalo 91 dijakov iz 17 srednjih šol, za razliko od osnovnošolcev zelo veliko iz celjskih srednjih šol. Kot pravi Marko Rebov, delo fotografskih krožkov na srednjih šolah nikakor ni primerljivo z osnovnimi, saj jih praktično ni. Zato tudi mladi fotogra-
fi zvečine ustvarjajo brez mentorske pomoči, na natečaj pa se razen svetle izjeme krožka z Gimnazije Ravne na Koroškem, ki na natečaju sodeluje še vseh pet let, prijavljajo posamično. »Je pa zato kakovost fotografij, ki so nam jih poslali dijaki, izjemna. Veliko se jih lahko meri z mojstri fotografije.«
Žirija, ki so jo sestavljali Jure Kravanja, Andreja Rav-nak in Lara Rojc, je imela zato pri izbiri najboljših težko delo. Podelili so zlato, srebrno in bronasto nagrado ter štiri diplome, med nagrajenimi pa izstopa z zlatom ovenčana fotografija Mala bela čaplja Jureta Novaka iz Srednje ekonomske šole Celje. S Celjskega sta diplomi prejela še Matic Trepelj za fotografijo Jutranja in Kristjan Vreže za fotografijo Rojstvo, oba dijaka Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje. Po številu doseženih točk izbora najboljših desetih fotografij je zlato nagrado prejela Srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje, ki je za las prehitela Gimnazijo Ravne na Koroškem, bronasto nagrado pa Srednja ekonomska šola Celje. Tudi kar dve od treh podeljenih diplom sta ostali v Celju, in sicer sta ju prejeli I. gimnazija v Celju, kjer je od včeraj tudi na ogled razstava najboljših dijaških fotografij, ter Gimnazija Lava.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: JURE NOVAK
V Galeriji sodobne umetnosti Celje so pred kratkim odprli razstavo Premiera, na kateri se predstavlja šestnajst mladih umetnikov iz vse Slovenije. Center sodobnih umetnosti Celje na ta način želi mladim ustvarjalcem omogočiti prve javne predstavitve.
»Center sodobnih umetnosti je najprej v galeriji Hodnik pripravljal študentske Premiere, ki so bile osredotočene na samostojne predstavitve mladih avtorjev. Ker je bil odziv velik, smo se odločili, da bomo Premiero razširili v skupinsko razstavo,« je same začetke projekta pojasnila kustosinja Maja Hodošček. Projekt Premiera je zasnovan kot trienale. Prva Premiera je bila tako že leta 2009, ko so v Galeriji sodobne umetnosti prav tako kot letos izbirali dela na odprtem razpisu. Poleg predstavitve mladih umetnikov je glavni namen projekta zaznati dogajanje, ki narekuje sveže pristope in metode dela, ter nove vsebinske usmeritve, ki vodijo do premikov na področju sodobne vizualne umetnosti.
Od klasične do sodobne umetnosti
ekonomskega in socialnega razlikovanja ter položaja posameznika v sodobni družbi. Tretja dela opozarjajo na iluzijo prevladujoče neoliberal-ne ideologije. Nekateri mladi umetniki so se med drugim lotili tudi vprašanja družbenih identitet in notranjih občutij posameznikov.
Trije avtorji s Celjskega
Med šestnajstimi mladimi ustvarjalci so tudi trije s Celjskega. Celjanka Saša Šuštar se predstavlja s prostorsko inštalacijo Tommorov is not what is used to be, v kateri se gledalec znajde v arhivu spominov. Obkrožajo ga namreč pohištvo in podobe, vzete iz družinskih albumov. Sooči se s tujimi spomini, starimi fotografijami, posnetimi na do-
pustu in praznovanjih, ki mu niso znane, a se kljub temu lahko poistoveti z njimi. Slika Nedokončano Stojana Kne-ževiča združuje abstraktne in realne podobe, ki se vsebinsko nanašajo na slikarje-ve osebne izkušnje. Zaradi procesa plastenja barvnih nanosov in posebne svetlobe, kot pravi Hodoščkova, dajejo občutek breztežnosti in lebdenja. Klemen Zupanc pa se predstavlja s kolažem Crash. Povod za nastanek je bila avtorjeva osebna izkušnja, ko je doživel prometno nesrečo. Na sliki, sestavljeni iz dveh platen, je podoba stisnjenega avtomobila. S prekrivanjem platen avtor poustvarja trenutek preobrazbe kot posledico prometne nesreče.
ŠPELA OŽIR
Foto: GrupA
V Celju je oktober letos minil brez zadnja leta tradicionalnega niza prireditev, ki jih je društvo Svit naslovilo Mesec fotografije. Kot pojasnjuje predsednik društva Marko Rebov, je glavni razlog v tem, da se društvo kadrovsko rekonstruira. »Ustanovitvena generacija je malo nasičena, mlada pa sicer zelo delavna, a premalo ambiciozna. Malo nam je vzelo polet tudi dejstvo, da je bila že lani precej slabša udeležba drugih klubov, pa tudi podpora v domačem okolju je bila vse bolj šibka, zato se človek utrudi,« pravi Rebov in dodaja, da je bil Mesec fotografije zagotovo največji fotografski dogodek v Sloveniji v organizaciji društva. A letošnji premor še ne pomeni dokončnega slovesa: »V društvu smo si vzeli leto ali dve za počitek, potem pa bomo videli, kako naprej.«


>
Z zlatom nagrajena fotografija Mala bela čaplja Jureta Novaka, ki si je prislužil tudi osebno mentorstvo mojstra fotografije Davida Brusnjaka do konca šolskega leta.
Kulturni slovarček
Umetniške instalacije so multimedijska, večdimenzionalna, multiformna likovna dela, ki so ustvarjena in prilagojena nekemu določenemu zunanjemu ali notranjemu prostoru. Preprosto lahko rečemo, da so to neke vrste kipi, narejeni iz več različnih materialov. Pomembno je, da instalacija v prostoru ne zavzema le objekte, temveč tudi prostor med njimi.
umetnost (slikarstvo, risba in kiparstvo) kot sodobna (video, fotografija, inštalacija in performans). »V prvem delu razstave smo postavili dela s politično in z družbeno tematiko, zato je mogoče zaznati pridih agresivnosti. V nadaljevanju se razstava nekoliko sprosti v avtopo-etike, kjer avtorji izhajajo iz osebnih izkušenj,« pravi Hodoščkova. Stična točka vseh del je odzivnost na prostor in čas. Nekatera posegajo na polje političnega ozračja in prikazujejo odziv na nedavne vladne odločitve. Spet druga se dotikajo družbene neenakopravnosti,
Priporočamo
Hiša kulture Celje in Rotary klub Celje bosta že šestič zapored pripravila največji dobrodelni koncert v knežjem mestu, imenovan po Barbari Celjski, ki je včasih osupljala Evropo z naprednimi idejami. Letošnji koncert bo danes (v petek) ob 19.30 v veliki dvorani Celjskega doma.
Ob spremljavi Orkestra Hiše kulture Celje bosta nastopila violinista Tanja Sonc in Matej Haas. Program koncerta bo vključeval glasbene upodobitve letnih časov mojstrov Antonia Vivaldija in Astorja Piazzolle Organizatorja letošnji koncert posvečata spominu na nedavno preminulega celjskega rotarijca in kulturnika Branka Goropevška. S koncertom zbrana sredstva bodo namenjena socialno ogroženi družini iz okolice Celja in štipendijskemu skladu Barbare Celjske istoimenskega rotary kluba, ki podpira mlade talente s področja umetnosti, znanosti in športa. Tako kot lani se bodo na sklepnem banketu v mali dvorani Celjskega doma s prodajno razstavo grafik predstavili tudi dijaki likovne smeri Gimnazije Celje - Center.
V Celju Nemci, v Chamberyju Velenjčani
Slovenska članska nogometna reprezentanca je odigrala prijateljsko tekmo v Skopju (3:2), regijsko tekmovanje pa je začela naša selekcija do 20 let proti hrvaškim vrstnikom (2:1).
Obe sta izgubili, toda vtis ni bil tako slab. V Rovinju je naša izbrana vrsta celo pove-dla. Celotno tekmo je odigral organizator celjske igre Blaž Vrhovec, v 2. polčasu sta na zelenico stopila člana velenjskega Rudarja Denis Klinar in Elvis Bratanovič.
19. krog prve slovenske lige se bo jutri začel s tekmo med Celjem in Triglavom. V Areni Petrol so nazadnje vse tri točke ostale 1. septembra, ko je z 2:1 padel
Aluminij. Od tedaj bo jutri minilo 77 dni in čas je, da varovanci trenerja Marijana Pušnika spet požanjejo popoln izkupiček. Med tem časom so doma zmagali proti Dravinji, toda šlo je za pokalni obračun. Povra-
tni bo v sredo v Slovenskih Konjicah. Tudi tedaj in do konca leta bo manjkal ka-petan Sebastjan Gobec, za katerim je uspešen operativni poseg po zlomu čeljusti.
DEAN ŠUSTER
V vnaprej odigranih tekmah 11. kroga 1. slovenske lige so prepričljivo v svojih dvoranah zmagali celjski in velenjski rokometaši.
Celjani so popolnoma nadi-grali Izolo. Ob polčasu so vodili z 20:7 in zmagali z 32:18. Osem golov je svojemu matičnemu klubu nasul Borut Mačkovšek. Jutri bo imel lepo priložnost, da proti izrazitemu favoritu pokaže, kaj zna. V dvorani Zlatorog bo namreč gostoval evropski prvak Kiel. Na sobotni tekmi v Mariboru se je poškodoval Luka Žvižej, ko mu je v eni izmed akcij na nogo padel nasprotni igralec. V celjski bolnišnici je opravil
Odbojkarice šempetrske Alianse so v prvi tekmi 2. kroga pokala Challenge v Hamburgu izgubile proti domačemu Aurubisu s 3:0.
Na sever Nemčije so se odpravile z dvema kom-bijema, 12-urna vožnja pa je povzročila utrujenost. V prvih dveh nizih so osvojile po 14 točk, v tretjem 19 in sodeč po videnem se bodo kmalu poslovile od Evrope. Še najbolj razpoložena v ekipi trenerja Bena Božiča je bila Maruša Pungartnik. Povratni obračun bo v sredo v Šempetru. Jutri pa bo Aliansa, ki vodi na lestvici 1. državne lige, pričakala ekipo Formisa.
DŠ
Foto: GrupA
preiskave, nategnjene ima stranske kolenske vezi in ga čaka nekaj tednov mirovanja. To pomeni, da bo izpustil obe preizkušnji proti Kielu ter bržkone tudi proti Ormožu, Kopru in Veszpremu.
Gorenje je bilo v sredo od Ribnice boljše s 37:29, potem ko je bila prva polovica prvega dela precej
izenačena. Pred nedeljsko tekmo v Chamberyju ima trener Branko Tamše obilo preglavic zaradi virusa, ki je zajel njegovo ekipo. Težave z zdravjem imajo tako Peter Pucelj, Luka Dobelšek, Niko Medved, Marko Bezjak in Dino Bajram.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
[
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Najmlajša olimpijka na nova kaljenja
Selektor slovenskih plavalnih reprezentanc Roni Pikec je oblikoval spiska reprezen-tantov za evropsko plavalno prvenstvo v 25-metrskih bazenih, ki bo prihodnji teden v Franciji, in za decembrsko svetovno prvenstvo v Carigradu.
Na obeh je najmlajša slovenska olimpijka, članica velenjskega kluba Nastja Govejšek. 15-letna plavalka iz Griž je predvidena tudi za nastop v novi disciplini, mešani štafeti. V Londonu je na 100 prosto pristala na 28. mestu, nase pa je najbolj opozorila na mladinskem evropskem prvenstvu. V Antwerpnu je namreč osvojila bronasto medaljo na 50 m prosto. Njena želja je, da bi v nekaj letih dosežke iz mladinske kategorije ponovila tudi v članski konkurenci. Pravi, da ji je zdaj lažje, ko je srednješolka, saj se iz Griž v Velenje vozi le enkrat na dan.
DŠ
Šempetranke so si nastop v evropskem pokalu prislužile s tretjim mestom v državnem prvenstvu v prejšnji sezoni.
Na rovaš svoje požrtvovalnosti je kapetan Celja in rekorder po številu nastopov v 1. SNL Sebastjan Gobec prestal obilo poškodb. Ena hujših na glavi se mu je pripetila pred štirimi leti v Velenju, ko mu je po trku s tekmecem počila ličnica.
77 dni skomin
Borut Mačkovšek bo imel lepo priložnost, da znova opozori nase.
Zahtevne vožnja in tekmice
Prezgodaj za napovedi razpleta
Domen Ambrož (v rumeni športni opremi) na tekmi proti Nazarjam, ko je bil opazen soliden obisk ljubiteljev košarke.
Zakrčeni ali sproščeni?
Konec tedna v 1. slovenski ligi za košarkarje prinaša obračun Zlatoroga in Rogaške Crystal, ki imata po uvodnih štirih krogih po tri zmage in en poraz. Tajfun bo pričakal Maribor, Elektra gostuje v Domžalah, Hopsi pa v Škofji Loki.
Jutri bo zanimivo v Treh lilijah, kjer si bosta nasproti stala trenerja ekip, ki merita v ligo za prvaka, domači Miloš Šporar in gostujoči Dragan Višnjevac. Slatinčani so zelo dobro začeli novo sezono in bodo naredili vse, da znova presenetijo. Po tri zmage imata še Elektra in Maribor. »Rogaška je presenečenje letošnjega začetka sezone. Mi moramo nadaljevati po začrtani poti. Trenutno smo v nekakšnem krču, ko se nikakor ne moremo sprostiti. Upam, da nam bo to uspelo že na tej tekmi in da bo v nadaljevanju lažje,« pred jutrišnjim obračunom meni trener »pivovarjev« Šporar.
All-Stars v Rogaški Slatini
Košarkarska zveza Slovenije je sporočila, da bo 21. AllStars v Rogaški Slatini. Kot je v navadi, se bo na All-Starsu predstavila celotna slovenska moška košarka, vse od najmlajših igralcev do izbranih članskih košarkarjev. Tudi letos bodo igralce z glasovanjem izbirali košarkarski navdušenci. All-Stars bo 30. decembra. Predsednik KK Rogaška Kristijan Novak je ob izboru prizorišča dejal: »V klubu smo z veseljem sprejeli pobudo za soorganizatorja All-Stars dogodka. Pri organizaciji se bomo maksimalno potrudili in verjamemo, da bo dogodek vsem ostal v lepem spominu.«
MITJA KNEZ
Po treh krogih 3. slovenske lige vzhod za košarkarje so tri moštva še nepo-ražena, med njimi je tudi celjski Luxuris. V dvorani Gimnazije Celje - Center se je dolgo mučil z Medvodami, ob koncu pa le zmagal s 55:50.
Sebastjan Germek je dosegel 14 točk, organizator igre Iztok Kočevar 13, s svojimi izkušnjami pa je precej k zmagi prispeval tudi Domen Ambrož. Športni pedagog na 1. OŠ v Celju je včeraj dopolnil 29 let.
Zakaj ste se po polletni prekinitvi vrnili v košarko?
S koncem leta 2011 sem po treh sezonah in pol pri Rogaški zaključil kariero. Toda na prigovarjanje Igorja Pučka sem se odločil, da pomagam celjski ekipi. 13 let se ukvarjam s košarko in med pavzo mi je resnično nekaj manjkalo.
Na prvih dveh tekmah, ki ste jih dobili z razliko 16 točk, ste bili prepričljivi, proti Medvodam pa ste nenadejano trepetali do zadnje minute!
Še sam dobro ne vem, kaj se je dogajalo. Proti conski obrambi nam met z razdalje ni stekel, ko pa smo prihajali pod obroč, smo zapravljali >zicerje<. Toda garali smo v obrambi proti nekaterim iz-
Košarkarice Athletea so na tekmi 6. kroga državnega prvenstva prepričljivo, z 92:51, zmagale v Mariboru pri zasedbi AJM. Točke so dosegle vse, ki so stopile na parket.
Znova so manjkale že dlje časa poškodovane igralke in priložnost za dokazovanje so izkoristile mlajše košarkari-ce. Po izenačeni prvi četrtini (17:17) so drugo dobile s 26:6 in stvari postavile na svoje
kušenim gostom in prejeli le 50 točk, kar nas je rešilo. Če ne gre v napadu, se je toliko bolj treba potruditi v obrambi. Tokrat se je izšlo, upam, da se bo tudi v prihodnje.
So razmerja moči v boju za vrh že znana?
Zaenkrat še ne. Zame sta nepričakovana poraza Konjic.
V Slovenskih Konjicah so presenetili Vrani, pri
mesto. Najbolj razpoložena je bila Rebeka Abramovič, ki
je vpisala 25 točk. Kar 21 jih je prispevala 15-letna Larisa Ocvirk, ki je igrala 22 minut in v statistiko dodala še 6 sko-
katerih boste gostovali jutri.
Vsako tekmo začnemo trdno odločeni, da bomo zmagali. Tako bo tudi jutri na Vranskem. Nekaj izkušenih igralcev imajo. Mislim, da se nam ne more več ponoviti tako slab met iz ugodnih položajev, kot smo ga imeli proti Medvodam.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
in
kov. Priložnost je dobila tudi Zala Pučko, ki se je izkazala in dosegla 7 točk. Po šestih krogih ima Athlete šest zmag in prost vikend, v sredo bo gostil Ježico. Čez teden dni bo odpotoval v Beograd na tekmo 10. kroga Jadranske lige z Voždovcem.
MITJA KNEZ
PANORAMA
KOŠARKA
1. SL (ž), 6. krog, Maribor: AJM - Athlete Celje 51:92; Vu-jačič 14, Kure 10; Abramovič 25, Ocvirk 21, Bošnjak 13, Lisec 11, Orozovič 9, Pučko 7, Dimec 4, Gabrovšek 2.
Pokal KZS, povratna tekma 3. kroga: Nazarje -Elektra 59:107; Blatnik 21, Ermenc 10, Bitenc 8, Vo-dončnik 7, Repše 4, Paulič 3, Polčnik, Flere 2; Rizman 30, Hasič, Podvršnik 17, Pajevič 15, G. Bukovič 9, Lekič 8, Šlutej 5, Brčina 4, U. Bukovič 2.
ROKOMET
1. SL, 11. krog: Celje Pivovarna Laško - Izola 32:18 (20:7); Mačkovšek 8, Marguč 5, Žabič, Zele-novič 4, Lekai, Janc 3, Ra-nevski, Skube 2, Razgor 1; Smolnik, Fidel 4, Gorenje - Ribnica 37:29 (19:15); Dolenec 7, Melič, Gaber 6, Gams 5, Bezjak 4, Cehte, Bajram, Nosan 2, Golčar, Cingesar, Pucelj 1; Kora-žija, Jamnik 6.
ODBOJKA
Evropski pokal, 2. krog, prva tekma: Hamburg - Ali-ansa 3:0. (MiK)
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek, 16. 11.
MALI NOGOMET
1. SL, 9. krog: Slovenske Gorice - Nazarje (20.30), Ljubljana: Vuko - Dobovec (21).
Sobota, 17. 11.
NOGOMET
1.	SL, 19. krog: Celje - Triglav (14)
2.	SL, 13. krog: Šmartno 1928 - Krško, Šenčur - Šam-pion (14).
3.	SL - vzhod, 13. krog: Zreče - Martjanci, Šmarje - Kovinar Štore (14).
MALI NOGOMET
2. SL, 9. krog: Veplas Velenje - Velike Lašče (17).
KOŠARKA
1. SL, 5. krog, Laško: Zlatorog - Rogaška, Domžale:
Helios - Elektra (19), Šentjur: Tajfun - Maribor Messer (19.30), Škofja Loka: Merca-tor - Hopsi (20).
2.	SL, 7. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Šenčur (19).
3.	SL - vzhod, 4. krog, Vransko: Vrani - Luxuris Celje (19).
ROKOMET
Liga prvakov, 6. krog: Celje Pivovarna Laško - Kiel (16.30).
1. SL (ž), 9. krog: Celje Celjske mesnine - Ptuj (19).
ODBOJKA
1. DL, 7. krog: Šoštanj To-polšica - Krka (19).
1. DL (ž), 7. krog, Šempeter: Aliansa - Formis (19).
Nedelja, 18. 11.
NOGOMET
1. SL, 19. krog, Murska Sobota: Mura - Rudar (14).
ROKOMET
Liga prvakov, 6. krog: Chambery - Gorenje (19).
1. SL (ž), 9. krog: Velenje - Zelene doline Žalec (19).
CINKARNA
Še Ocvirkova Pučkova
India Karlatec in Luka Kotnik
Tavčarjeva navdušila in zmagala
V	madžarskem Pecsu se je na svetovnem pokalu v disco danceu in svetovnem prvenstvu v street dance showu zbralo okoli 900 plesalcev, med katerimi so Slovenijo zastopali tudi plesalci Plesne šole Urška Celje.
V	kategoriji disco dance solo mladinke je Tamara Tavčar z odličnim nastopom osvojila 1. mesto in postala zmagovalka svetovnega pokala. Sedmo mesto si je priplesala Siria Karlatec. V mladinski kategoriji disco dance pari sta na odru za zmagovalce stala tudi India Karlatec in Luka Kotnik, osvojila sta 3. mesto. Enaka uvrstitev jima je uspela na svetovnem prvenstvu v street dance showu.
DŠ
Tamara Tavčar
Klic na pomoč
Narasle vode na Celjskem za seboj pustile 30 milijonov evrov škode - Najhuje v Šoštanju in na Ljubnem
Vseh 26 občin, v katerih je podivjana voda prvi novembrski ponedeljek povzročala škodo, je zvečine že prejšnji petek objavilo posebne obrazce za prijavo škode, saj mora ta biti v celoti popisana še pred koncem meseca. Prve ocene opustošenja na infrastrukturi, vodotokih, objektih in kmetijskih zemljiščih so v občinah že zbrali, seveda pa velja opozoriti, da se bodo te številke še spreminjale. In po izkušnjah iz prejšnjih naravnih katastrof bo priznana škoda glede na veljavne predpise za popis škode na koncu nižja, kot zdaj nakazujejo podatki iz občin.
A glede na to, da so števil- okolje ter gospodarski razvoj
ke ogromne, se je Razvojna agencija Savinjske regije teden po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele večino občin v regiji, s posebnim pozivom po pomoči obrnila na Upravo RS za zaščito in reševanje ter na resorni ministrstvi za kmetijstvo in
in tehnologijo. Kot pojasnjuje direktor razvojne agencije Janez Jazbec, so se za dodaten poziv po pomoči odločili zato, ker jo občine resnično potrebujejo in odpravljanja posledic podivjanih voda ne bodo zmogle z lastnim denarjem. Letni seštevek vseh
občinskih proračunov 31 občin Savinjske regije namreč znaša okrog 250 milijonov evrov, narasle vode pa so po prvih ocenah v 26 občinah za seboj pustile za nekaj več kot 30 milijonov evrov škode.
V razvojni agenciji so pristojne znova opozorili tudi na nujnost preventivnega vzdrževanja vodotokov. To vzdrževanje namreč lahko v bodoče znatno zmanjša možnost poplav in omili njihove škodne posledice. Odgovornim v državi predlagajo v razmislek možnost, da se tudi za urejanje vodotokov vzpostavi sistemsko vzdrževanje na način kot velja za
ceste, kjer je vzdrževanje lokalnih in krajevnih cest in poti v pristojnosti lokalnih skupnosti. Ob tem so pozdravili odločitev države, da se vendarle pospeši izvajanje ukrepov za protipoplavno varnost v povodju Savinje. Enako velja za tudi za povod-je Dravinje in Sotle. Nujnih ukrepov za odpravo posledic poplav so se v občinah na Celjskem lotili takoj, kot ugotavljajo v razvojni agenciji, pa bo za večja investicijska dela potrebno več časa in seveda tudi denarja. Zato brez pomoči ne bo šlo.
IVANA STAMEJČIČ Foto:SHERPA
Prvi v gospodarstvu
Ministrstvo za gospodarstvo mora po sklepu vlade za prvi interventni ukrep za odpravo posledic poplav za najnujnejše posege na področju prizadetega gospodarstva zagotoviti 4,4 milijona evrov.
Ministrstvo bo javni poziv oškodovancem po pravilu
»de minimis« objavilo danes, v petek. Pomoč v obliki nepovratnih sredstev se odobri le upravičencem, ki so utrpeli stroške v poplavi, maksimalna višina pomoči pa je največ 200 tisoč evrov oziroma sorazmerno zmanjšanje pri vseh upravičencih glede na razpoložlji-
va proračunska sredstva. S Celjskega lahko za pomoč do 26. novembra kandidirajo oškodovanci iz gospodarstva na območju občin Braslovče, Celje, Dobrna, Gornji Grad, Kozje, Laško, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Prebold, Radeče, Rečica ob
Savinji, Slovenske Konjice, Solčava, Šmartno ob Paki, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Tabor, Velenje, Vitanje, Voj-nik, Vransko, Zreče in Žalec. Z interventnim ukrepom želijo omogočiti podjetjem čim prejšnjo pomoč ob odpravi posledic naravne nesreče US, IS
Pri sanaciji po nedavnih poplavah so sodelovali tudi pripadniki ; venske vojske.
Pomagali bodo tudi poslanci
Na naravno nesrečo se bodo odzvali tudi poslanci državnega zbora. Do današnjega dne do 14. ure imajo čas, da se odločijo, ali in kolikšen delež svoje plače želijo kot prostovoljni prispevek nameniti prizadetim v nedavnih poplavah. Generalna sekretarka državnega zbora Mojca Pre-lesnik je namreč v skladu z dogovorom na ponedeljkovi seji kolegija predsednika državnega zbora že v torek vsem poslanskim skupinam poslala obrazce za morebiten odtegljaj pri plači.
Z izpolnitvijo pripravljenega obrazca so se lahko poslanci odločili, kolikšen neto znesek bodo prispevali in komu ga bodo namenili. Kot poudarjajo v državnem zboru, odločitev ni dolžnost ali obveznost poslancev, pač pa je odvisna od njihove pripravljenosti pomagati. Prav tako na kolegiju niso določali zneska, koliko denarja naj posamezni poslanec podari v te namene, pač pa je to prepuščeno odločitvi posameznega poslanca. Pri poslancih s Celjskega smo preverili, kako se bodo odzvali na to pobudo kolega Jožefa Horvata (NSi), ki je predlagal, naj se odrečejo vsaj petim odstotkom svoje neto plače.
Eni tako, drugi drugače
Vsem enajstim smo zastavili enako vprašanje, dobili pa smo različne odgovore. Tako edina od tistih, ki so nam odgovorili, o pomoč ne razmišlja Marija Plevčak (Desus). Zakaj? »Sicer bi zelo rada pomagala, a tokrat sem bila tudi sama zelo poplavljena. Savinja v Latkovi vasi, pri Grobeljskem mostu nam ni prizanašala. Zato upam, da razumete moj položaj.« Jakob Presečnik (SLS) bo svoj prispevek namenil župnijskima karitas na Rečici ob Savinji in v Mozirju, pri ljudeh v domačih krajih bo ostala tudi pomoč Celjanke Sonje Ram-šak (SDS). »V torek sem se obrnila na Center za socialno delo Celje, da mi posredujejo
podatke o družini z območja občin Dobrna, Vojnik, Štore ali Celje, ki je bila v poplavi najbolj prizadeta. Dogovorjeni smo, da mi posredujejo podatke in tej družini bom namenila 5 odstotkov svoje plače.« Za pomoč eni družini - niso je še izbrali - se bodo po besedah Stanka Stepišnika odločili v poslanski skupini Pozitivne Slovenije. »Radi bi zbrali čim več, saj mislimo, da je tako najbolje in se bo potem naša pomoč vsaj eni družini res poznala,« je povedal in dodal, da mu kot lionistu pomoč soljudem ni tuja in ga spremlja že dolga leta.
Brez demagogije
Jože Kavtičnik (PS) je povedal, da vselej pomaga lju-
dem, ki pomoč potrebujejo, in tako bo ravnal tudi tokrat. Svoj prispevek bo namenil družini v Savinjski dolini, ki ji je voda zalila zorilnico savinjskega želodca in je čez noč ostala brez vsega pridelka. O imenu družine ne želi govoriti, prav tako se mu ne zdi prav, da bi se s takšnim ravnanjem poslanci hvalili v javnosti. »Prav poslanci lahko veliko naredimo v državnem zboru, da sprejmemo sistemske rešitve, ki bodo trajno reševale in zmanjšale možnost takih katastrof. Pred kratkim smo na primer imeli priložnost sprejeti Zakon o osebni asistenci, ki bi težkim invalidom omogočil nekoliko lažje življenje, pa ga večina tistih, ki se danes
hočejo v javnosti prikazati kot dobrotniki, ni potrdila. Veliko ljudi v Sloveniji pomaga soljudem v težkih situacijah, eni z delom, drugi z denarjem in tretji z materialnimi dobrinami, pa želijo ostati anonimni. In tako je tudi prav.« Z njim se je skoraj v celoti strinjal Matjaž Han (SD), ki je prav tako povedal, da mu pomoč soljudem ni tuja in da tokratna poslanska akcija ne bi smela izzveneti v demagogijo in tekmovalno hvalisanje poslancev. Že kot župan Občine Radeče je imel precej izkušenj z organizacijo dobrodelnih akcij za občane, ki so se znašli v težavah. »Za tokrat smo se v poslanski skupini dogovorili, da bomo poslanci SD prispevali vsak po sto evrov in jih skupaj nakazali Rdečemu križu, ta pa naj denarno pomoč nameni tistim, ki jo najbolj potrebujejo. Sam se bom obrnil še na Območno združenje Rdečega križa Laško in verjamem, da mi bodo predlagali koga, ki mu bo zlasti pomoč v tehničnih izdelkih prav prišla.«
Ko ostaneš brez doma
Mateja Pučnik (SDS) je menila, da je s solidarnostjo, pa tudi s konkretno finančno pomočjo treba ljudem, ki so bili najbolj prizadeti, pokazati, da ostalim ni vseeno. »Sama sem se skupaj z nekaterimi poslanskimi kolegi odločila, da bom denar
prispevala točno določeni osebi, ki ji je plaz odnesel hišo. O višini pomoči in tem, komu bo namenjena, pa ne želim javno govoriti.« Iz najbolj s poplavami prizadetih krajev je tudi Mozirjanka Janja Napast (SDS), ki je povedala, da so težave, s katerimi so ljudje soočeni v tokratni povodnji, še posebej velikih razsežnosti. »Savinja je močno prizadela območje Zgornje Savinjske doline, mnogi posamezniki in družine so bili soočeni s poplavami stanovanjskih hiš, mnogim podjetnikom in obrtnikom je voda zalila proizvodne obrate, pod vodo so bila mnoga otroška igrišča, delno ali popolnoma uničena je prometna infrastruktura, mnogi kraji so ostali brez pitne vode, pa tudi odrezani od širše okolice. Stanovanjski hiši v občini Rečica ob Savinji še vedno grozi plaz, zato je morala družina svoj dom zapustiti,« je naštevala in dodala, da je vlada namenila 1,5 milijona evrov za najnujnejšo pomoč prizadetim v poplavah. Denar bo namenjen predvsem za hrano, kurjavo, oblačila ..., sama pa bo skladno z dogovorom znotraj poslanske skupine prizadetim v poplavah prispevala okrog sto evrov. »Morda se ne zdi veliko, a upam, da bom s tem prispevkom vsaj nekoliko pomagala najbolj ogroženim.«
IS
TO PA JE
DOBRA
AKCIJA NOVEGA TEDNIKA
Do konca leta 2012 vas vabimo k sodelovanju v akciji To pa je dobra novica!
Z največ tisoč maki nam opišite novico iz svojega kraja z naslovom To pa je dobra novica. Kaj, zakaj, kje, kdaj, kako - to je le nekaj vprašanj, na katera je treba odgovoriti in dodati svoj argument, zakaj mislile, da je ta novica dobra za vaš kraj in zanimiva za bralce naše regije. Najboljše bomo po presoji uredništva objaviti, kakšno morda tudi sami preverili.
Pišite nam na Novi tednik, Prešernova ulica 19, J50L10 Celje, s pripisu in Tu pai je dobra novica
Prve ocene škode na Celjskem
Šele spomladi se bo pokazalo, ali si bodo mlada upognjena drevesa opomogla. (Foto: ROBERT HEDL, ZG)
Moker sneg, ki je zapadel na zadnjo oktobrsko nedeljo, je povzročil veliko škodo v gozdovih na Celjskem. Terenske ocene gozdarjev kažejo, da količina lesa podrtih ali poškodovanih dreves presega 60 tisoč kubičnih metrov, kar je slaba četrtina od 250 tisoč kubičnih metrov poškodovanih dreves v državi.
Po oceni vršilca dolžnosti vodje celjske območne enote zavoda za gozdove Roberta Hostnika, gre za največji snegolom v gozdovih na Celjskem v zadnjem dese-
tletju ali dveh. Največja škoda je nastala v gozdovih na nadmorskih višinah do 600 metrov na širših območjih Laškega, Rogaške Slatine, Celja in Šentjurja. Najbolj
Občina	Ocena škode (v evrih)
Celje	236.000
Velenje	2.665.000
Braslovče	750.000
Dobje	150.000
Dobrna	250.000
Gornji Grad	3.200.000
Kozje	940.000
Laško	2.000.000
Ljubno ob Savinji	4.000.000
Luče	1.000.000
Mozirje	2.410.000
Nazarje	1.000.000
Podčetrtek	390.000
Polzela	369.000
Prebold	2.750.000
Rečica ob Savinji	1.700.000
Rogaška Slatina	37.000
Slovenske Konjice	10.000
Solčava	400.000
Šmartno ob Paki	300.000
Šoštanj	4.000.000
Vitanje	110.000
Vojnik	500.000
Vransko	310.000
Zreče	700.000
Žalec	100.000
Skupaj 30.277.000
V občinah Rogatec, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Štore in Tabor narasle vode 5. novembra niso povzročile škode.
Zadnje močno deževje in deroče vode so v že tako poškodovanih gozdovih povzročili še nekaj dodatne škode. Poškodovanih oziroma uničenih je precej gozdnih cest, na posameznih strmih in razmočenih pobočjih so zdrsnili zemeljski usadi, potegnilo je nekaj plazov. Najhuje je bilo v gozdovih po Savinjski dolini.
v
^ ■ V V	■	I	v
Čiščenja gozdov za vec mesecev
so poškodovani gozdovi južnega dela regije, saj je razmejitvena meja potekala v smeri Polzela-Žalec-Ce-lje-Šentjur-Boč. Gostota poškodovanih dreves je največja na območjih Jurkloštra in Planine pri Sevnici. Posek in spravilo polomljenih in podrtih dreves predstavljata zaradi napetosti v deblih zelo nevarno opravilo, zato zasebnim lastnikom gozdov gozdarji priporočajo, da za izvedbo najamejo usposobljene gozdne delavce.
Odpravljanje posledic sne-goloma in čiščenje gozdov bosta trajala več mesecev. Najprej je treba odstraniti
poškodovana drevesa predvsem ob cestah, stanovanjskih hišah, daljnovodih, sprehajalnih poteh in drugi infrastrukturi. Močno poškodovana in prevrnjena drevesa listavcev je priporočljivo posekati in spraviti les iz gozda, medtem ko je sanitarna sečnja poškodovanih iglavcev obvezna. Poseke so dolžni opraviti lastniki gozdov, ki naj se o tem dogovorijo z revir-nimi gozdarji v krajevnih enotah zavoda za gozdove v Laškem, Šentjurju, Rogaški Slatini, Žalcu, Celju in Slovenskih Konjicah.
IS
PETKOV INTERVJU
»Tudi policisti delimo fmm^ usodo gospodarstva!« sf*
Generalni direktor slovenske policije Stanislav Veniger tudi o tem, da je slaba odločitev boljša kot nikakršna
Ko je Stanislav Veniger, sicer Šentjurčan, 18. oktobra prevzel funkcijo direktorja Generalne policijske uprave, je bil morda marsikdo presenečen, a le redki iz vrst policije. Tam ga poznajo kot strokovnjaka v vodenju, kot premišljenega človeka, ki redkokdaj kaj pove, ne da bi prej premislil.
Vožnja v Ljubljano mu dnevno vzame kar nekaj časa, vendar pravi, da ima svoje delo rad in zato to vzame v zakup. Na intervju v naše uredništvo se je pripeljal, ko se je vračal iz službe. Ni bil prvič pri nas in nikoli ni odklonil izjave ali pogovora za naš medij, saj se zaveda pomena lokalne skupnosti za delo policije. Javnost na Celjskem ga zelo dobro pozna še iz časov, ko je za Radio Celje vsakodnevno prebiral jutranja policijska poročila. Že več let, kot naš zvesti naročnik, prebira tudi Novi tednik. Tudi na ta način kaže, da ga lokalno okolje zanima in mu veliko pomeni. Pred mikrofonom in kamerami se šarmantno znajde. Ali se bo znašel na generalnem direktorskem stolčku? To bo pokazal čas.
Vaš predhodnik Janko Goršek je rekel, da odhaja zaradi razhajanja z ministrom Vinkom Gorenakom pri načinu delovanja in vodenja policije. Pri katerih stvareh ste vi bolj usklajeni z ministrom od predhodnika?
Zaradi česa natančno sta se razhajala, ne vem. Menim, da si mora vsak vodja, vsak direktor in tudi minister izbrati okoli sebe ljudi, ki jim zaupa. Zaupa tako, da bodo ti opravili in izvedli naloge, za katere se dogovorijo, torej da ni treba za vsako nalogo preverjati, kako napreduje. Tudi če bo prišel nov minister, je vprašanje, ali bo želel mene v ekipi. Tudi v zahodnih državah je tako. Ko pride nova oblast, se strukture zamenjajo - tudi na regijski ravni. Enako se je zgodilo v sosednji Hrvaški. Mi tega še nismo navajeni. Nenazadnje obstaja koalicijska pogodba, v kateri so zapisane prednosti dela, med drugim tudi učinkovit boj proti gospodarskemu in finančnemu kriminalu. Vlada vendarle postavlja neke temeljne usmeritve ne le pri delu policije, ampak tudi pri drugih državnih organih. Morda tu minister in moj predhodnik nista našla nekega skupnega jezika, ne vem. Na te zamenjave ne gledam kot na vmešavanje politike v stroko.
»Vodenje je umetnost. Predstavlja izziv. Moraš iskati rešitve, sprejemati odločitve. In najslabša odločitev je, da odločitve sploh ni. Ljudi moraš znati motivirati, graditi vzdušje v ekipi. Saj to, da si strog šef, ne pomeni, da ni dobrega vzdušja. Moraš biti pravičen do vseh, brez maščevanja, brez nizkih udarcev. Ljudje si zaslužijo, da jim v primeru, če je kaj narobe, to poveš.«
Katere so tri največje težave slovenske policije?
Prva je zagotovo pomanjkanje denarja. Druga težava je premajhna učinkovitost pri preiskovanju gospodarskih in finančnih kaznivih dejanj, kjer se po mojem mnenju ne glede na Nacionalni preiskovalni urad ne dela dovolj hitro. Ta del preiskovanja v policiji želim narediti še bolj učinkovit. Tretja težava je tista, ki jo najbolj čutijo policisti. Sorazmerno nizke plače. Temu primerno je vzdušje v enotah. V času razcveta so mnogi najemali posojila, ko pa je prišla kriza, verjamem, da je težko preživeti družino z nizko plačo. Vse to posledično dviguje možnost korupcije med policisti, za katero velja ničelna toleranca. Kljub temu je sporočilo jasno: vsak mesec je plača, čeprav ni najboljša, ampak tudi policisti delimo usodo gospodarstva, ki doživlja še hujše stvari.
Toda v masi za plače v policiji naj bi primanjkovalo od 6 do 7 milijonov evrov. Policija je javni sektor in ima dve možnosti za varčevanje: odpuščanje ljudi ali zniževanje plač. Katera od obeh je ob upoštevanju razmer v policiji sploh izvedljiva?
Prvič smo v takšni krizi, kjer morajo tudi policijski šefi znati voditi policijo kot vodje v gospodarstvu. Tam je treba znati zelo dobro upravljati s stroški dela in tudi pri nas se bo zdaj izkazalo, kdo je krizni menedžer. Iščemo rezerve, kje bi lahko še kaj prihranili. Eno takšnih rezerv predstavljata nadurno delo ali dodatek za pripravljenost. Vsem policistom, ki opravljajo delo, kjer so nadure neizogibne, je te ure treba nujno izplačati. Sem pa že posegel v dodatke za pripravljenost. Ne bom dovolil, da si policijski šefi na koncu meseca izplačajo skoraj dve mesečni plači policista kot dodatek za pripravljenost le zato, da si na ta način dvigujejo plačo! Na to ne bom pristajal in to sem že presekal. Dodatek za pripravljenost delavcem da, ampak to niso šefi, to so policisti in kriminalisti, ki delajo v operativi, na terenu.
Je vodstvo policije res dalo komandirjem navodila, naj predstojniki razporejajo delo policistov po šest dni na teden, čeprav imajo 40-urni delavnik na teden? To je kršitev njihove pravice do dopusta in tudi policisti sami takšno navodilo razumejo kot hud poseg v njihove pravice.
Dopis o tem so mi poslali iz enega od sindikatov. Razumeli so narobe, informacija o tem je prišla z enega naših kolegijev ...
Imate vendarle vohune v ekipi?
Ne ne. Kolegij je bil širši. Na njem sem govoril o tem, da delo ne more biti organizirano tako, da so nadure že vnaprej vračunane v delo. Še enkrat povem, če je nek policist na kraju nesreče in ogleda ne dokonča do konca delovnega časa, je normalno, da bo ostal tako dolgo v službi, da bo delo dokončal. In te nadure morajo biti obvezno plačane. Ne more biti pa že to vnaprej dorečeno, češ da bo ta mesec nekdo imel deset nadur. Marsikdo si to razlaga po svoje in to ni nobena organizacija dela. Vsak šef, ki je odgovoren za ljudi, mora delo organizirati tako, da je to v mejah zakona. Nadura je izjema, ne pravilo.
Boste odpuščali? Koliko?
Na eni strani sem tehtal smiselnost odpuščanja mladih policistov, ki imajo družine, in potem ostati brez policistov. V zadnjih dneh se govori predvsem o nadzornikih meje, ki bi jih naslednje leto prekvalificirali, da bi dobili popolno policijsko izobrazbo in bi jih potem lahko prerazporedili v policijske enote v notranjosti države. Razmišljamo tudi o delu od doma na področjih, kjer je to mogoče. Na drugi strani so tisti, ki imajo pogoje za upokojitev. Njim smo že poslali predlog za sporazumno prenehanje sodelovanja. Tu še čakamo, kakšne bodo odločitve in kakšni bodo prihranki. Iščemo rezerve, kje bi lahko kaj prihranili.
Ali nimajo največ pogojev za upokojitev ravno tisti, ki so v vodstvu policije, torej na boljših delovnih mestih? Tudi vi.
Da. Imam pogoje za upokojitev. Ko sem se avgusta prijavil na razpis za generalnega direktorja, sem rekel, da se bom upokojil, če ne bom izbran. Takšnih delavcev je v policiji 225, več kot 100 jih je že šlo v pokoj. Na ravni države jih je v vodstvu kriminalistične policije približno šest, potem so trije direktorji policijskih uprav, največ pa jih je med policisti, ki delajo na terenu.
Na drugi strani bo policija te dni dobila nekaj službenih vozil. So to nova vozila? Je ta naložba znak, da se bo v opremo policistov vendarle vlagalo ali gre za razsipništvo, ki bi se mu lahko odrekli?
Policija bo te dni dobila 20 intervencijskih vozil: l0 vozil znamke Renault Clio, 7 vozil za nadzor prometa - provido. Treba je pomladiti vozni park, saj imamo, odkar pomnim, resnično težave z vozili. V naslednjih mesecih bomo dobili še 80 vozil za nadzor šengenske meje 70 odstotkov denarja zanje je namenila Evropska unija in ta vozila se morajo pet let uporabljati izključno za varovanje meje. Ta nakup je bil res nujen. In vsa ta vozila bodo namenjena za delo na terenu.
Sindikati so vam ponudili tudi nekaj možnosti, kje bi se dalo še kaj privarčevati. Predlagajo zaračunavanje ogledov manjših prometnih nesreč. Bi to res prineslo kaj več denarja?
Te predloge poznamo in pripravljamo odgovore nanje. Zaračunavanje ogledov manjših prometnih nesreč bi za seboj potegnilo tudi spremembo zakonodaje. Čeprav bi prineslo prihranke. O tem se pogovarjamo že 20 let. Ogledi manjših trčenj ali le oplazenj so za policiste dodatno breme. Pri manjših prometnih nesrečah oškodovanci kličejo policijo na kraj nesreče zaradi zapisnikov in podatkov, ki jih potrebuje zavarovalnica. Morda bi bilo dobro, da bi na kraj nesreče poklicali zavarovalnega agenta. Ampak policija - če je bila povzročena nesreča zaradi prekrška - mora na teren, ker je bil storjen prekršek, in ukrepati. Mislim na manjše nesreče, pri večjih pa je prihod na kraj nujen, saj gre vendar za kazniva dejanja v prometu.
Bi se lahko kaj privarčevalo tudi pri organizaciji dela, na primer pri sodelovanju in pošiljanju dokumentov med policijo in tožilstvom? Birokracija »požre« kar nekaj papirja in časa policistov, obstajajo pa elektronske poti, ki so hitrejše.
Elektronsko poslovanje je prihodnost, elektronske linije in poti pa morajo biti primerno zaščitene in tudi oprema mora biti sodobnejša. Ravno te dni imamo sestanek z Vrhovnim državnim tožilstvom RS, da bi o elektronski izmenjavi informacij podpisali tudi sporazum oziroma dogovor. Torej stvari gredo naprej, a je vse povezano s stroški. S pisanjem poročil policisti izgubljamo čas, to je res. V policiji želimo ustvariti tako imenovanega e-polici-sta, kar je tehnično možno, toda drago. Če bi policiste opremili z iPadi, bi lahko že ob prihodu na kraj dogodka vnesli vse potrebne podatke v program in tako prihranili ogromno papirja in ure pisanja poročil. Obstajajo torej že preizkušene rešitve, toda denarja zanje, žal, kot veste, ni. Za tak prehod bomo potrebovali kar nekaj časa.
Ko smo se spomladi pogovarjali z ministrom Gorenakom, je dejal, da je v vrhu policije veliko delovnih mest, ki so umetno ustvarjena. »Tam je direktor neke službe, ki ima svoje pomočnike, svetovalce ... in enako plačo kot nekoč. Treba jih je spraviti na teren, med ljudi,« je rekel. So ti ljudje, o katerih je govoril, že na terenu ali še vedno v pisarnah?
Veste, da se je izvajal projekt »Kaskada«, katerega cilj je bil prav povečanje števila delavcev

Stanislav Veniger je svojo policijsko karie Na Fakulteti za organizacijske vede je diploi delo policista, komandirja policijske postaje, centra. Med letoma 1995 in 1997 je bil dir nadaljeval kot direktor Uprave policije MN policije. Med letoma 2000 in 2004 je bil še c neralni policijski upravi, naslednje leto je pr vodil do septembra 2008. Tisto leto je odšel demokratični nadzor oboroženih sil.
v operativi. Projekt, v katerega je bilo vključenih približno 135 zaposlenih, je končan. Nekaj od teh se jih je že upokojilo. Morda je za ostale šok, da bodo premeščeni, morda jim to ni všeč, vendar je treba spomniti, koliko ljudi gre iz podjetij na cesto, koliko jih je že ostalo brez služb in plač. Pri nas se še ni zgodilo, da 5. v mesecu ne bi bilo plače. Treba je razumeti, da moramo postati bolj vitki in da smo z manj ljudmi še vedno lahko učinkoviti.
Kam bo »premeščen« Goršek?
Goršek je trenutno na usposabljanju na ministrstvu za zunanje zadeve. Nekje v začetku decembra bo odšel za policijskega atašeja v Sarajevo.
Ko sva ravno pri premeščanju. Sindikati vam še vedno predlagajo premestitev nekaterih delavcev, ki se vozijo v oddaljene kraje v bližje policijske postaje. Ali se ni glede tega v zadnjih mesecih nič naredilo?
Seveda se je. Tudi to smo upoštevali pri projektu »Kaskada«. Pregledal sem stroške in v primerjavi z lanskim avgustom ugotovil, da je samo potnih stroškov manj za 500 tisoč evrov. Torej se je nekaj naredilo. Vodje policijskih uprav in postaj morajo zdaj še enkrat preučiti, kakšne so možnosti, da bi še nekatere policiste premestili z ene policijske postaje na drugo, kjer bi bili bližje domu. Je pa treba vedeti, da bi ob takšnem prerazporejanju delavcev v Kopru ali Novi Gorici potem na tistem območju ostali brez policistov.
NOVI TEDNIK
PETKOV INTERVJU
17
ro začel na Policijski upravi Celje leta 1980. miral leta 1995. V vmesnem času je opravljal vodje celjskega operativnokomunikacijskega ektor celjske policijske uprave. Nato je delo Z in kot namestnik generalnega direktorja irektor Uprave uniformirane policije na Ge-išel nazaj v Celje in celjsko policijsko upravo na novo delovno mesto v Ženevski center za
Zakaj na Primorskem ni zanimanja za to delo?
Ne vem. Ampak to je značilnost tega območja že vrsto let. Spomnim se še iz obdobja svojega izobraževanja za policista, da je bilo tako. Enostavno ni zanimanja.
Iz Celja ste vsi ušli v Ljubljano ...
(Nasmeh). S tem je pa tako: če greš po neki karierni poti in prideš do vrha na regionalni ravni, je potem samo še generalna uprava ...
Še vedno se govori, da je policistov na terenu premalo. Ste se kaj sprehajali po Celju ali po svojem Šentjurju? Ste opazili kje kakšnega policista v mestu? Ne z avtomobilom v središču, kot se zgodi v Celju, ampak peš .
Vedno so razprave o tem, ali je policistov na terenu premalo, preveč ali dovolj. Nekateri rečejo, da medtem ko jih v tujini ne vidijo, jih je v Sloveniji ogromno .
... ljudje imajo tak občutek, ker naj bi jih policisti preveč kaznovali. Pogrešajo policista le za nasvet ali pogovor.
En del policijskega dela je represiven. Na področju varnosti prometa morajo biti policisti tako vidni. Drug so kriminalisti, ki preiskujejo kazniva dajanja in so očem javnosti bolj skriti. Tretji del je pomemben za lokalno skupnost in to so vodje policijskih okolišev, pri katerih gre za v lokalno skupnost usmerjeno policijsko delo. Radi bi ga tudi prenovili, spremenili v policijo v skupnosti. In ko govoriva o želeni
večji vidnosti policistov, verjetno misliva na ta tretji segment dela. Policijske postaje in uprave bodo dobile več svobode, bolj bodo morale pri svojem delu upoštevati posebnosti določenega območja, bolj se bodo morale prilagoditi pričakovanjem ljudem. Občine imajo varnostne sosvete, vodje policijskih okolišev pa morajo biti v mestih ter na podeželju prisotni tudi peš na ulicah. Ravno njihova naloga je, da svetujejo ljudem, se pogovarjajo z njimi. Je pa spet vprašanje, ali je tega dovolj ali premalo in ali imajo vsi ti policisti tudi občutek za delo z lokalno skupnostjo in ali lokalna skupnost sploh čuti potrebo po tem.
Razpisov za nove zaposlitve v policiji verjetno lep čas še ne bo. Poznam kar nekaj diplomiranih kriminalistov, ki bi z veseljem delali. Kaj jim kot direktor policije sporočate, ker so kljub izobrazbi brez dela v svoji stroki?
V tem trenutku žal nič dobrega. Glede na to, da nam manjka sredstev za plače, zaposlovanja ni. V policiji je več kot 500 zaposlenih, ki imajo magisterij ali celo doktorat, delajo pa na delovnih mestih, ki so predvidena za srednješolsko izobrazbo. Dokler bo trajala kriza, težko vidim nove zaposlitve, razen če bi bil velik odliv, torej da bi ljudje šli iz policije, potem bo treba iskati delavce na trgu, toda vse v okviru določene mase plač. Torej če bo število zaposlenih upadlo, plače pa bi imeli zagotovljene, bomo lahko zaposlovali, drugače žal ne.
Ko sva se pogovarjala o vašem imenovanju za direktorja, ste rekli, da policija ne more delovati na način, kot deluje že 30 let. Ali slovenska policija ne gre v korak s časom?
Tu sem mislil, da se morajo vodstva policijskih postaj in uprav tudi na lokalni ravni prilagoditi problematiki v svojem okolju. Ko sem bil leta 1999 komandir na policijski postaji v Žalcu, smo gradili tisto, čemur danes rečemo lokalni kriminalisti. Šli smo na teren, delali v civilu, a nikjer ni pisalo, da se to lahko počne. Poglejte, danes imamo še vedno dežurne policiste na vsaki policijski postaji. Že 30 let se nič ne spremeni, ves ta čas razmišljamo, da bi dežurne policiste ukinili, a se nič ne zgodi, tudi razvoj znotraj policije ni dovolj hiter. Problem je tudi, da je med Žalcem in Rogaško Slatino na postajah več dežurnih, med Žalcem in Domžalami pa nobenega, ker vmes ni policijskih postaj. Zakonodaja bo dala in tudi sam želim dati policijskim postajam in upravam večjo samostojnost pri iskanju notranjih rezerv v organizaciji dela. Zato pričakujem od šefov, da bi kdaj tudi sami poiskali kakšne nove rešitve, ki bi postale primeri dobre prakse in bi jih povzeli še drugje.
Imajo šefi premalo idej in predlogov ter so preveč v pisarnah?
Če se malo pošalim, lahko rečem, da je včasih problem, ko človek dela ves čas v pisarni, na koncu pa se vpraša, kaj je sploh naredil. Zdaj pa resno: kot cela organizacija smo preveč birokratski, ni dovolj razmišljanja, kako bi neko stvar lahko naredili drugače, bolj poenostavljeno. Ne govorim, da bi bilo treba spremeniti veliko, tudi malenkosti se lahko pokažejo za zelo dobre. Morda so vodje policijskih enot do zdaj menili, da ni dovoljeno razmišljati drugače ali da ne smejo posegati v nekaj in česarkoli spremeniti. A spremembe so dobrodošle, še posebej, če bi pomenile, da bi bilo policistov na terenu še več.
So to značilnosti tujih policij? Poznate sistem policijskega dela v tujini. Katere lastnosti bi vnesli k nam?
Sicer menim, da naša policija deluje dobro in da bi se morda celo nekatere tuje policije lahko zgledovale po naši. Zakaj? Ker imamo eno policijo. Avstrija je pred časom združila nekdanjo žandarmerijo in policijo, Italija ima celo vrsto policij in vidite, da sistem tam ne deluje. Nekje imajo celo mejne policije izven sistema policije. Zdaj vedno bolj ugotavljajo, da je najbolj učinkovito, če je v državi ena policija, zato je dobro, da smo ob vstopu v Šengen pri tem, da mejna policija ostane znotraj policijskega sistema, vztrajali. Ker v tujini so na primer naloge bolj specializirane, nekateri se ukvarjajo le z ilegalnimi prebežniki, drugi delajo le v prometu, slovenski policist pa pozna vse naloge in pri tem je lahko vzor tujim policistom.
Sta vas primer Balkanski bojevnik in izločitev dokazov, pridobljenih v Srbiji, v sojenju zaradi prekupčevanja z mamili pred
dnevi presenetila? To je klofuta tudi preiskovalcem. Bo prinesla kakšne spremembe v načinu preiskav?
Šokirani so tudi kriminalisti, ki so delali pri tej zadevi. Prepričan sem, da sta policija in tožilstvo delovala zakonito. Nenazadnje so bili vsi ti ukrepi večkrat preverjeni, tako v kriminalistični preiskavi, v delu pisanja obtožnice in sodni preiskavi. Ne moremo pa prilagajati slovenske zakonodaje zakonodaji zahodnega Balkana. Naše sodelovanje v preiskavah temelji na naših zakonih in sporazumih med državami. Čeprav ta primer na ljubljanskem sodišču še ni končan, menim, da bi tak ukrep lahko pomenil težavo z vidika nacionalne varnosti. Ali to pomeni, da dokazi, pridobljeni v takšni državi na zahodnem Balkanu, pri nas nikoli ne bodo veljali? Torej, bo nekdo, ki bo v mednarodni združbi, ki je organizirana na Balkanu, preprodajal ali tihotapil mamila oziroma ljudi, v Sloveniji zaščiten? Če bi to obveljalo, potem tudi druge države ne bi mogle sodelovati pri preiskavah s takšnimi državami. To so dileme, ki se morajo razčistiti prej, ne pa da se zadeva tako dolgo vleče in potem pride do takšnega ukrepa. Vse to stane veliko. V zadnjem obdobju so samo varovanje obtožencev in njihovi prevozi na sodišča stali okoli 150 tisoč evrov!
Morda so bili kakšni pritiski na sodnika .
O tem kot direktor policije ne morem govoriti ali domnevati. Vendar resnično upam, da jih ni bilo. Ker če bi bili, menim, da se bo stvar prijavila in bo policija opravila svoj del.
Tudi preiskav gospodarskega kriminala se boste lotili, kot pravite, z izboljšavo načina dela. Toda ko se preiskave končajo na ravni policije, se zadeve ne premaknejo na sodišču. V Celju so na primer odpadla vsa sojenja Hildi Tovšak zaradi oškodovanja blagajne vzajemne pomoči Vegrada, ki so bila razpisana oktobra in novembra. Mar sodišče ne jemlje dovolj resno teh stvari? Kakšno sporočilo je to ljudem?
Daljši kot je sodni postopek, več je stroška z njim, to je znano. Samo to bom povedal: ko sem se pogovarjal s kolegi iz tujine o času nekega sojenja za gospodarski kriminal, so mi dejali, da je pač Slovenija očitno zelo bogata država, da si lahko to privošči.
V Sloveniji si zdaj storilci kaznivih dejanj prislužijo nižjo kazen, če krivdo priznajo, kot če je ne bi. Žrtve kaznivih dejanj pri tem nimajo besede. Ste direktor tistih, ki preiskujejo neko kaznivo dejanje več mesecev, preden obtoženi pride na sodišče, kjer se zadeva s priznanjem krivde kaj hitro konča, in sicer zanj ugodneje. Je to želja po zmanjševanju stroškov in ustvarjanju pozitivne statistike za sodišča?
Tak način reševanja sodnih zadev je znan ponekod tudi v tujini. Kolikor vem, so te predlagane kazni sorazmerne s storitvijo nekega kaznivega dejanja in so res nižje, kot bi bile, če bi speljali na sodišču ves postopek. Stvari se bodo resda hitreje odvijale. Zadeva se mi zdi dobra, ker lahko sodišča dajo prednost primerom, ki so hujši. Upam le, da imajo merila, kdaj sporazum za priznanje krivde sprejeti in kdaj se tožilci sploh pogajajo za nižje kazni.
Kmalu po prevzemu dolžnosti ste zamenjali vodstvo Nacionalnega preiskovalnega urada. Trenutno ga po vašem pooblastilu vodi Bruno Blažina. Odstavljeni Robert Čre-pinko je zdaj njegov pomočnik. Česa Čre-pinko ni delal tako dobro, kot bo Blažina? Zakaj je bil sploh zamenjan?
Ko sem prišel na delovno mesto generalnega direktorja policije in pogledal rezultate Nacionalnega preiskovalnega urada, nisem bil zadovoljen. Zaposleni namreč tam začnejo v plačnem razredu direktorja policijskih uprav. To je zelo visoka raven, kar se plače tiče. Po drugi strani vidim, da na policijskih upravah rešujejo enake ali še težje zadeve za nižje plače. Toda to ni bil razlog za menjavo. Črepinku nestrokovnosti ni mogoče očitati, saj je zelo priznan strokovnjak, vpet tudi v mednarodno policijsko sodelovanje. NPU sem samo okrepil. To je začasna rešitev, saj ko bo zakonodaja na področju organiziranosti policije sprejeta, bomo objavili razpis za direktorja NPU.
Objavljen je tudi razpis za nove preiskovalce na NPU. A zanje pa je denar?
Razpis je objavljen, a je interni, torej notranji razpis v policiji. Gre za razpis za 15 oseb, za enega vodjo preiskave in 14 preiskovalcev.
»Vedno sem želel raziskovati umore. Ko sem delal še v Žalcu, sem se vključil v ekipo za krvne delikte, potem me je pot vodila po karierni lestvici navzgor. Z veseljem bi še delal na terenu, še posebej tisto delo, kjer moraš policijsko razmišljati. Si raziskovalec. Pred seboj imaš nič, temo, potem na podlagi dokazov in različnih možnosti gradiš zgodbo in prihajaš na sled storilcu kaznivega dejanja. Večina policistov in kriminalistov čuti svoje delo kot poslanstvo. To pomeni, da so rojeni za to.«
Ker naj bi bil to cvet kriminalistične policije, pričakujem, da bodo učinkovito prevzeli preiskave najhujših primerov in jih hitro preiskali. Kar nekaj zadev od lani in predlani je še neraziskanih. To je treba pospešiti.
Se morda obetajo kakšne spremembe tudi na Policijski upravi Celje?
Zaenkrat ne. Kar se tiče sprememb na policijskih postajah, odločitve prepuščam direktorjem uprav.
Kolikšno plačo ima sedanji direktor celjske policijske uprave Jože Senica in kakšno komandir neke lokalne policijske postaje v primerjavi s policistom kriminalistom?
Policist, če ima pet let delovne dobe, dobi z dodatki okoli tisoč evrov, morda 1200 evrov. Plača direktorja policijske uprave je nekje med 1800 do 2700 evrov. Komandirji imajo okoli 1500 evrov plače.
Policija vedno razpolaga s podatki, da je zaupanje vanjo visoko. Ko pa gledamo raziskave medijev, te nikoli ne pokažejo tega. Zakaj?
Mislim, da je to odvisno od vzorca vprašanih. Tudi od zastavljenega vprašanja v anketi.
Bom tudi jaz vprašala drugače. V kateri del dela policije javnost ne zaupa najbolj?
Mislim, da zagotovo v primerih, kot je bil Balkanski bojevnik, upade zaupanje ljudi v kriminalistično policijo. Prav tako zaupanja ni veliko na območjih, kjer se ljudje počutijo ogroženo. Pomemben je namreč občutek varnosti. Vem pa, da je bila po zadnji raziskavi politbarometra policija deležna visoke stopnje zaupanja.
Kje vidite policijo čez pet let in kakšno sled v njej boste zapustili po svojem mandatu?
Upam, da bo policija čez pet let - in tudi vsa država - že izšla iz krize. Da bomo lahko delali v normalnih tokovih kot pred leti in da bomo ostali visoko profesionalni, predvsem pa, da bo policija še naprej servis za ljudi. Vsi policisti se morajo zavedati, da so tukaj za ljudi in ne obratno. Kakšno sled bom pustil, je težko vprašanje. Sled, ki jo bom pustil, zagotovo ne bo le moja, pustil jo bom skupaj s sodelavci. Kakšna bo ta, ne vem, ker tako težkih časov, kot so zdaj, še nikoli ni bilo. Ta kriza postavlja pred nas velike izzive, upam, da bom sprejemal prave odločitve glede na svoje izkušnje. Cilj je samo eden, in sicer da ohranimo visoko raven varnosti, zato hkrati upam, da bodo policisti izvajali svoje delo kot svoje poslanstvo. Stavke in protesti . vse to ne pomaga, lahko pa le poslabša položaj nas vseh. Toda veste, če smo leta 1991 ustvarili svojo državo, bomo premagali tudi to krizo.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Ključna je prevzgoja staršev
V zadnjih treh letih več vpisanih v poklicne in strokovne šole - Včasih so bili mojstri »gospe in gospodje«
Zadnja desetletja smo vse preveč zanemarjali poklicno strokovno izobraževanje in posledica tega je izumiranje nekaterih poklicev, so ugotavljali tudi v Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje. Zato so se pred petimi leti skupaj s partnerji lotili projekta Izbira poklica - izziv za prihodnost in zdaj se rezultati načrtnega poklicnega usmerjanja in promocije obrtno-podje-tniških poklicev med mladimi že kažejo. V zadnjih treh letih je vpis v srednje poklicne in strokovne tehniške šole v porastu in v programe, ki po zaključeni srednji šoli mladim dajejo poklic, se vpisuje od 15 do 20 odstotkov več osnovnošolcev. A nekateri poklici še vedno ostajajo odrinjeni in kljub zaposlitvenim možnostim na trgu ni izšolanih kadrov.
Razlogov je seveda več, kot ugotavljajo partnerji v projektu, pa so ključni trije. Največja ovira je dolga leta prevladujoče razmišljanje v družbi, da delo z rokami ni častno in zato prepričanje staršev, naj se »otroci učijo, da jim ne bo treba delati«. Tretji razlog, ki pri šolar-
Irena Posavec, ravnateljica Srednje šole za gradbeništvo in varstvo okolja Celje: »Projekt zagotovo pripomore k večjemu vpisu dijakov v poklicne in strokovne šole in skrajni čas je že bil, da so se ga v zbornici lotili. Prej smo se namreč samo v srednjih šolah trudili, da bi privabili mlade. Izgledalo je, kot da smo zainteresirani zgolj zato, da napolnimo učilnice. Zadnjih pet let je vendarle v ospredju vloga gospodarstva, kar je prav. Ko sem se pogovarjala s kolegi iz Avstrije, so se čudili, zakaj se s poklicnim usmerjanjem ukvarjamo v srednjih šolah, saj je to vendar naloga gospodarstva in šolstva že od vstopa v osnovno šolo naprej. Sicer pa kljub propadu velikih gradbincev naši dijaki z opravljanjem delovne prakse nimajo težav, saj je na Celjskem še vedno ogromno manjših gradbenih podjetij in ta so še kako zainteresirana za dobro izšolan kader. Malo pa se bojim, da bo z reorganizacijo obrtne zbornice zmanjkalo denarja za promocijo poklicev, kar bi bilo slabo.«
Ob zaključku letošnjega, že 5. leta projekta Izbira poklica - izziv za prihodnost so se v Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje zahvalili vsem sodelujočim.
jih in starših prva dva le še utrjuje, pa so najpogosteje nizke plače za praviloma naporno in zahtevno delo, ki čaka izšolane mlade ljudi na začetku njihove poklicne poti. Na izziv, da nekateri obrtniki in podjetniki kljub intenzivnemu iskanju delavcev ostajajo brez ljudi, ki bi jih lahko zaposlili, so se
pred petimi leti v Območni obrtno-podjetniški zbornici Celje odzvali s projektom Izbira poklica - izziv za prihodnost. Vanj so se vključili člani zbornice, ki so pripravljeni mladim predstavljati svoje poklice ter jih povabiti v svoje delavnice, ob podpori Mestne občine Celje ter občin Štore, Vojnik in Dobr-
na pa sčasoma tudi vseh 13 osnovnih šol ter osnovna šola s prilagojenim programom Glazija.
Cilj projekta, ki ga vse bolj dosegajo, je osnovnošolcem in njihovim staršem približati pomembnost pridobivanja tistih informacij, ki so pomembne pri odločitvah o tem, kaj bi mladi v
življenju zares radi delali. S predstavljanjem poklicev, vseh prednosti in seveda tudi različnih slabosti oziroma pasti, ki jih imajo posamezni, namreč obojim lahko vsaj malo olajšajo odločitev o izbiri šolanja.
Miran Gracer, predsednik OOZ Celje, Grafika Gracer: »Dokler ne bo nove delovne zakonodaje, bodo z zaposlovanjem pri nas večni problemi. Ob plačilni nedisciplini je prav vprašanje kadrov naš največji problem. V zbornici smo se zato odločili za vzpodbujanje poklicnega usmerjanja in ker sem prepričan, da bi morali začeti še bolj zgodaj kot v zadnjih dveh razredih osnovne šole, so za to odlična priložnost UPI krožki, v katerih ustvarjalnost, poklice in podjetništvo ter inovativnost približujemo tudi mlajšim. Odziv naših obrtnikov je zelo dober, saj z veseljem predstavljajo svoje poklice po šolah ali v svojih delavnicah. Tudi sam imam letno od šest do osem mladih v obratovalnici in z njimi imamo dobre izkušnje.«
Irena Kalšek, svetovalna delavka OŠ Vojnik: »Zelo sem vesela, da lahko naša šola sodeluje v projektu, ker nam je zdaj zbornica na nek način edina opora v karierni orientaciji, ki jo izvajamo za naše učence. V poklicnem usmerjanju smo sicer dobro sodelovali z zavodom za zaposlovanje, vendar je ta kasneje dobil druge prednostne naloge in v šolah smo potem ostali sami. Že tri leta se veliko več učencev odloča za vpis v srednje strokovne šole, tudi poklicne, nekoliko pa je upadel vpis v gimnazije. Primerjava predlanskih in lanskih podatkov o vpisu v srednje šole kaže, da je porast vpisa v 4-letne strokovne šole 8-odstotni, v 3-letne poklicne pa se je vpisalo pet odstotkov več naših učencev.«
Alojz Škorjanec, Avto-hiša Škorjanec, član OOZ Celje in predstavnik sekcije avtoservisnih dejavnosti OZS: »Sodelovanje našega podjetja v projektu pozitivno ocenjujem. Vsekakor ta projekt že daje rezultate v obliki povečanega vpisa v strokovne šole in povpraševanja po vajeništvu. Naše podjetje je lani podelilo tudi kadrovsko štipendijo za avtoserviserja, sicer pa na delovno prakso letno sprejmemo do pet avtoser-viserjev in avtokaroseristov. Med mladimi se najdejo fantje, ki kažejo talent, smisel in resnično voljo za poklic, ki so si ga izbrali, so pa tudi takšni, ki so se odločili bolj na pamet in niso vedeli, kaj izbirajo. Naš cilj je, da se vsi čimbolj izobrazijo, saj tehnika in tehnologija v naši stroki izjemno napredujeta.«
Mag. Tatjana Štinek,
vodja projekta: »Prvi v nizu letošnjih 26 dogodkov projekta Izbira poklica - izziv za prihodnost je bil januarski
3.	festival izobraževanja in zaposlovanja. Na njem je sodelovalo več kot 4.500 udeležencev, a žal za 17. januar 2013 na razstaviščih Celjskega sejma napovedanega
4.	festivala ne bo. Razlog je pomanjkanje denarja v zbornici in pri njenih članih, ki so na svojih plečih nosili izvedbo dogodka. V sosednji Avstriji je drugače. Tam ima izobraževalno-zaposlitveni sejem podobnega obsega določen proračun 150 tisoč evrov, tretjino prispevajo zaposlitvene agencije, preostali dve pa resorna ministrstva. S poklicnim usmerjanjem v šolah začnejo že pri 7-le-tnikih, zelo intenzivno se temu posvečajo v zadnjih treh razredih osnovne šole in prehod iz šole v poklic je v sosednji državi del šolskega sistema.«
Izjemnega pomena so starši
Izbira poklica je sicer individualna odločitev vsakega posameznika, vendar stanje na trgu dela vpliva na celotno družbo. Glede na to, da se že vrsto let soočamo s pomanjkanjem poklicnih profilov prav v obrtnih poklicih, v tehničnem spektru ter na področju zdravstva in informatike, so si v projektu zadali nalogo predstavljati prav karierne poti v teh poklicih ter spodbujati inovativnost, podjetnost in ustvarjalnost že pri šolarjih. V letošnjem letu je v projektu sodelovalo 16 obrtnikov in podjetnikov, pripravili so 26 različnih dogodkov za 557 šolarjev in njihovih staršev. Različne predstavitve, predavanja z delavnicami in zelo obiskane okrogle mize, na katerih so obrtniki in podjetniki tudi odgovarjali na vprašanja glede možnosti štipendiranja, potrebnih znanj, veščin, sposobnosti ter drugih lastnosti za opravljanje posameznih del, pa zdaj že dajejo rezultate. Kot so ob zaključku letošnjega projekta ugotavljajo partnerji, so rezultati najbrž tudi na račun današnjega časa, razmer na trgu dela in zaposlitvenih možnosti v deficitarnih poklicih vendarle obetavni. Porast vpisa v poklicne in strokovne šole pa dober obet za prihodnja leta. Kot je bilo tudi slišati v razpravi, morata namreč pri izbiri poklica sodelovati glava in srce. Ob spoznavanju obrtnih poklicev so zaenkrat veliko bolj odprti in dovzetni šolarji, starši pa si zanje kot »fijakerski konji«, kot je bilo tudi slišati, želijo le diplome, pa čeprav jim ta ne prinaša tudi tako želene zaposlitve.
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
Emil Bučar, Krovstvo in kleparstvo Bučar: »Našo dejavnost sem z veseljem predstavil mladim, saj je zadnja leta prav za poklic krovca izredno malo zanimanja in vpisa v ta program praktično ni. Posledično bo vse manj ljudi, ki bodo znali to delo opravljati, in to seveda ni dobro. Zato sem v naši delavnici vesel dijakov, ki prihajajo na praktično izobraževanje. Pri nas imamo zaenkrat še dovolj kadra in trenutno ne iščem novih delavcev, saj tudi razmere na trgu ne narekujejo širitve dejavnosti.«
Lažni policist, koliko denarja si nabral?
Kljukec pobiral denar v Celju tudi kot redar in inšpektor
Zatem ko je lažni policist v zelje skakal pomurskim policistom, so celjski možje v modrem ugotovili, da je na našem območju podoben kljukec. Le da je slednji bil še bolj pogumen od »Pomurčana«. Ta v Celju se je namreč predstavljal še za redarja in inšpektorja. Celo za evropskega nadzornika prometa, čeprav nam ni povsem jasno, kaj to sploh pomeni ...
64-letnika so dobili med opravljanjem dela na kraju dejanja na parkirišču Ipav-čeve ulice v knežjem mestu, kjer si je dal duška pri izrekanju kazni. Prijavila ga je 51-letna ženska iz okolice Loč, ki jo je ustavil in poučil o prekršku, ki naj bi ga storila, ko se je pripeljala po enosmerni ulici. Ko ji je zažugal s kaznijo za 240 evrov, je ženska ni želela plačati, saj se ji je zdel sumljiv. Po njeni prijavi so se na kraj pripeljali policisti (pravi). Zalotili so ga, ko si je izbral že drugo žrtev, tokrat 43-letno voznico iz Vojnika, ki naj bi po njegovem naredila cestnopro-
metno kršitev. »250 evrov bo to pomenilo,« ji je dejal, takrat pa naj bi ga prijeli in mu odvzeli prostost. Moški ima sicer bivališče v Mariboru, začasno pa biva na našem območju. To pa še ni vse, saj naj bi kot redar, inšpektor ali evropski nadzornik prometa v zadnjem letu »pokasiral« od občanov na tak način kar nekaj denarja. Policija (prava) zato išče vse morebitne oškodovance, da to prijavijo. Upajmo, da se ne bodo na policijo zdaj vsuli številni, ki so bili v resnici kaznovani, ker bi imela policija (prava) s tem kar veliko dela ... 64-letnika bodo zaradi lažnega izdajanja za uradno ali vojaško osebo. Grozi mu denarna kazen ali pa zapor do enega leta. Če bi mu izrekli pogojno kazen, bi lahko zaprosil za opravljanje dela v javno dobro. Predlagamo: opravljanje družbeno koristnega dela v policiji ali naj se javi v naše uredništvo, ker je stvar zrela za dobro časopisno reportažo ...
SŠol
Na pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v Celju je bila v sredo obravnava v primeru prometne tragedije na avtocesti pri Arji vasi leta 2009, ki jo je povzročil Branko Maček. Tokrat se je začel postopek o odškodninskih zahtevkih, ki so jih vložili svojci treh mladih Celjanov, ki so v nesreči umrli. Devet svojcev zahteva od Mačka - vsak posebej - 28 tisoč evrov, kar v skupnem znesku znaša 252 tisoč evrov. Solze in še enkrat solze. Tako bi lahko opisali sredino dogajanje v sodni dvorani.
»Družine so okrnjene, ostali smo brez otrok ... Tega ne more razumeti nihče, ki tega ni doživel, in tega ne želimo nikomur,« so bile besede Alojza Kračuna, očeta Petra Kračuna, ki je v nesreči umrl kot voznik. V njegovem vozilu sta umrli še Nataša Godec in Tjaša Koštomaj, eno dekle je bilo v nesreči še hudo poškodovano. Maček je, kot je znano, vozil pijan in v nasprotni smeri po avtocesti. V vozilo mladih Celjanov je trčil čelno. »Naše življenje nima več smisla. Takšne bolečine ne zmoreš nikoli več potisniti v ozadje,« so bile besede staršev Nataše Godec. Pred njihovimi očmi je še vedno slika pokojne hčerke v celjski bolnišnici. Niti brata Nataše in Tjaše nista zmogla skriti svojega trpljenja in žalosti. Maček je na sodišče tokrat prišel brez svojega sogovornika, je bil pa na sodišču predstavnik zavarovalnice. Ta predlaga zaslišanje medicinskega in prometnega izvedenca, ki naj bi izdelala mnenji o tem, kako je na poškodbe dveh deklet, ki sta sedeli na zadnjih sedežih, vplivalo to, da nista bili pripeti z varnostnim pasom. Svoje naj bi povedal tudi psihiatrični izvedenec, in sicer v delu, kako je izguba svojcev uničila življenje treh družin. Nadaljevanje postopka je preloženo za nedoločen čas, saj mora sodišče pridobiti še kazenski spis iz sojenja Branku Mačku ter vključiti vse izvedence, kar bo trajalo kar nekaj časa.
SŠol, foto: SHERPA (arhiv NT)
Poskušal pobegniti s travo
Policisti so zaradi proizvodnje droge ovadili 27-letnega Velenjčana. Doma in v najetih prostorih v v hiši 51-letnika prav tako doma z območja Velenja je v posebej prirejenih prostorih gojil in prideloval konopljo. V hišni preiskavi so mu zasegli več kilogramov posušene konoplje, oba pa so pridržali. 27-letnik je poskušal policistom tudi pobegniti. Ker se je med prijetjem upiral, so med aretacijo kriminalisti uporabili tudi prisilna sredstva.
Tudi pri alarmih za ogljikov monoksid je treba preveriti kvaliteto.
Tihi ubijalec tokrat v Radečah
Zastrupitev s plinom se je končala kot sreča v nesreči
»Naše življenje nima več smisla!«
Začetek pravdnega postopka v primeru tragedije v Arji vasi
Mačka so letos junija zaradi tragedije obsodili na 10 let zapora. Desetletna zaporna kazen je tudi najvišja v zgodovini Slovenije za takšno kaznivo dejanje. Na izrečeno sodbo se se pritožili tudi Mačkovi odvetniki in tudi tožilstvo, slednje želi doseči, da bi Mačku kazen zvišali celo na 12 let. Kakšna bo odločitev višjega sodišča, še ni znano. O tem naj bi odločali januarja.
V noči na sredo bi se lahko na Celjskem zgodila tragedija, podobna tisti, ki se je letos zgodaj pozimi zgodila v turističnem naselju Hudinja pod Roglo, v kateri so umrli trije mladi ljudje. Prav tako trije so bili tokrat poškodovani v primeru, ki se je zgodil v Radečah, kjer je prišlo do zastrupitve z ogljikovim monoksidom.
Nesreča se je zgodila, ko je lastnik stanovanjske hiše v torek zvečer s pomočjo agregata, nameščenega v garaži, ki deluje na bencin, vklopil črpalko za centralno peč. Ko ga je sredi noči izklopil, je bila v stanovanjskem delu že močno povečana koncentracija ogljikovega monoksida. Zaradi nevarnega plina, ki mu rečejo tudi tihi ubijalec, so se zastrupili lastnik, njegova žena in hči. Vsi trije naj bi bili hudo poškodovani, nihče pa ni bil v smrtni nevarnosti. Ravno v kurilni sezoni se vsako leto poviša število takšnih zastrupitev, ki lahko vodijo tudi v smrt. Policija zato svetuje vsem, ki za ogrevanje uporabljajo plinske peči, da poskrbijo za redno servisiranje in za redno zračenje prostorov. Največ takšnih zastrupitev je običajno, kadar je plinska peč v kopalniških prostorih, kjer je zračenje slabše. »Prav tako občanom predlagamo, da si v stanovanjske prostore namestijo javljalnike oziroma alarme, ki zaznajo povečane koncentracije ogljikovega monoksida. Ti z zvočnimi signali ali z zausta-
Ogljikov monoksid nastaja pri nepopolnem gorenju drv, premoga, nafte, kurilnega olja ... Raven ogljikovega monoksida v stanovanju naraste zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja in vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov in plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode. Nevarnost je tudi pri nepravilno zgrajenem ali pokvarjenem dimniku oziroma ventilacijskemu sistemu. Plin lahko prodre v stanovanje tudi iz kleti s pečjo ali iz garaže s prižganim avtomobilskim motorjem ter iz sosednjega stanovanja skozi ventilacijski sistem.
vitvijo sistema preprečujejo zastrupitve,« pravijo na celjski policiji.
Previdno!
Kvalitetni alarmi, ki imajo tudi ustrezne dokumente, stanejo okoli 70 evrov. Tudi ti potrebujejo reden pregled oziroma menjavo baterij. Vsako sprožitev morajo stanovalci vzeti resno. Ob alarmu za povišano raven ogljikovega monoksida morajo takoj zapustiti stanovanje in vrata pustiti odprta, da se stanovanje prezrači, ter poklicati pomoč. O dogodku je treba čimprej obvestiti tudi serviserja peči, saj je bivanje v takšnem prostoru nemogoče, dokler izvor ogljikovega monoksida ni odpravljen. Pred nevarnostjo uhajanja
tega plina opozarjajo tudi dimnikarji. Ti namreč vsako leto izvajajo meritve dimnih izpust. V kolikor zaznajo majhen presežek ogljikovega monoksida, izdajo obvestilo o neustrezni kurilni napravi, če so presežki visoki, pa obvestijo tudi inšpekcijo. V Celju se je pred časom v središču mesta, kjer naj bi bilo zaradi neustrezne dimniške napeljave teh primerov daleč največ, zastrupila cela družina. Med primeri je tudi ta, ko so morali zdravniki neko Celjanko dlje časa zdraviti zaradi glavobolov, nato pa ugotovili, da so bolečine povezane s povišano stopnjo ogljikovega monoksida v stanovanju, kjer se je ogrevala s plinsko pečjo.
SŠol
Blage zastrupitve lahko trajajo tudi daljši čas in se kažejo s poslabšanjem učnega uspeha otrok in s težavami v službi pri odraslih, lahko pa tudi z različnimi duševnimi težavami. Znaki blagih zastrupitev niso značilni in so zelo podobni virozam, na primer gripi. Pri zastrupitvi z ogljikovim monoksidom se zdravstvene težave izboljšajo izven stanovanja in povrnejo ob vrnitvi v stanovanje, pri virozi pa se težave ne spreminjajo.
Dan spomina na žrtve prometnih nesreč
Vsako tretjo nedeljo v novembru številne evropske države obeležujejo Evropski dan spomina na žrtve prometnih nesreč. Slovenija se je tej akciji pridružila na pobudo Zavoda Varna pot letos že šestič, tokrat pod sloganom Zdaj je čas, da se začnemo učiti iz preteklosti. Ponekod že ves teden potekajo prireditve in opozarjanja na pomen prometne varnosti, na Celjskem naj bi Evropski dan spomina na žrtve prometnih nesreč obeležili tudi v občinah Velenje, Slovenske Konjice, Gornji Grad, Vitanje, Radeče in Laško. Najpogosteje bodo v spomin na žrtve nesreč prižigali sveče na določenih lokacijah.
20
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
OB TORKIH -
OB PETKIH-ZGODBE
S CEI
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
	
j PODATKI O PREJEMNIKU	NAROČNIKU j
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
KONTAKTNI TELEFON/GSM:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Plačano obdobje: od
do
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
RADIO, Ki GA RERETE
21
■
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 17. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PREDSTAVLJAMO TRŽNO SLUŽBO NOVEGA TEDNIKA iN RADIA CELJE
NEDELJA, 18. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Barbara Plemenitaš, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 19. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom - Barbara Plemenitaš, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 20. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Steto-skop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 21. november
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
ČETRTEK, 22. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PETEK, 23. november
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
Čas za konjičke in drugačne izzive
Odnos med poslušalci in radijskimi ustvarjalci se zdi kot dvosmerna cesta prijateljskega razmerja. A brez dobre službe marketinga ne gre. Viki Klenovšek v naši medijski hiši ta trikotnik pomaga držati pokonci že dobrih deset let.
V svoji karieri se je preizkusil tudi pri uredniškem delu. V takratnem celjskem gigantu Emu je namreč urejal interni časopis, ki je imel na višku delovanja kar osem tisoč izvodov naklade. Seveda je moralo glasilo najprej obveščati o vsem aktualnem, ne pa vedno tudi zanimivem dogajanju. Viki se je domislil, da bi svoje bralce
razvedril z malo humorja. Po svetu leteče »štose« je priredil za domač zelnik z izstopajočimi vodstvenimi imeni. Očitno je znal biti dovolj takten, da mu ni bilo treba prepogosto na zagovor. Tudi po menjavi delovnih mest ostaja v stiku z ljudmi in je ponosen na prijateljstva, ki so se spletla skozi čas.
Ob koncu koledarskega leta pa ga čaka še ena velika prelomnica. Vedno aktiven in leteč Viki namreč odhaja v pokoj. A to še zdaleč ne pomeni, da bo miroval. Morda bo zdaj čas za vse tiste konjičke, ki so mu ljubi že iz mladosti, a zanje nikoli ni bilo dovolj časa. Rad
je namreč modelaril, ustvarjal grafike, obdeloval les in nanj žgal različne podobe. V posebno veselje pa so mu tudi avtomobili. Svojčas je bil celo lastnik 30 let stare zastave 101. Odreči se ji je moral, ker ni imel dovolj prostora. Avtomobili so sicer lepa reč, ampak za zbiranje nekoliko nerodni. Bo pa gotovo več časa za druženje z bližnjimi in tudi obisk kakšnega koncerta. Še vedno je pod vtisom Vlada Kreslina iz prejšnjega tedna, sicer pa je stari roker po duši, pri čemer rad prisluhne tudi narodnoza-bavni glasbi.
StO
Foto: SHERPA
Ob tisočem vrtiljaku polk in valčkov
V ponedeljek, 3. decembra, se bo na Radiu Celje zavrtel jubilejni tisoči Vrtiljak polk in valčkov. Oddaja, pod katero je že polnih 19 let z dušo in s srcem podpisan Tone Vrabl, v vsem tem času niti enkrat samkrat ni izostala, kar dokazuje, koliko ljubezni in truda do narodnozabavne glasbe in radijskega dela je bilo vloženega vanjo.
Častitljiv jubilej Vrtiljaka bomo proslavili z velikim koncertom. Ta je bil predviden za petek, 30. novembra, vendar je načrte prekrižala bolezen voditelja Toneta Vrabla. Koncert je tako prestavljen, o novem datumu pa vas bomo pravočasno obvestili. Tonetu, ki ga v ponedeljkovih Vrtiljakih polk in valčkov na Radiu Celje trenutno nadomešča voditeljica Tonka Kovač, seveda želimo čimprejšnje okrevanje.
BA
Foto: Grupa (arhiv NT)
(5)
(4)
(5)
(1)
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	LOCKED OUT OF HEAVEN -BRUNO MARS
2.	DIAMONDS - RIHANNA
3.	SKYFALL - ADELE
4.	BENEATH YOUR BEAUT - LA-BIRINTH FT. EMELI EMELI SANDE
5.	GET UP (A COWBOYS ANTHEM) - KELLY CLARKSON (4)
6.	SWEET NOTHING - CALVIN HARRIS FEAT. FLORENCE WELCH (2)
7.	MOUNTAIN SOUND - OF MONSTERS AND MEN	(3)
8.	DON'T YOU WORRY CHILD
- SWEDISH HOUSE MAFIA & JOHN MARTIN	(1)
9.	TROUBLE - LEONA LEWIS FEAT. CHILDISH GAMBINO	(3)
10.	TIGHTROPE - WALK THE MOON (2) DOMAČA LESTVICA
1.	SUPERFAJN - MANOUCHE (4)
2.	ZALJUBI SE V ŽIVLJENJE -NANA MILČINSKI	(1)
3.	JS ZATE TI ZAME - GOGS (5)
4.	SAMA V MESTU - ALMA MERKLIN	(2)
5.	KDO MIŽI - TMS CREW (4)
6.	SKRIVNOST - NIKKA	(5)
7.	NOVA REVOLUCIJA - RED
FIVE POINT STAR	(7)
8.	POPOLNO - FLIRRT	(2)
9.	KO TVOJA SEM ŠE BLA - BILBI (3)
10.	KAR TI PRIPADA - MAST (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO TROUBLEMAKER - OLLY MURS FEAT. FLO RIDA
DIE YOUNG - KE $HA PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
HEY HEY - LOMBARDO PRELEPO JE ŽIVLJENJE - THE USERS
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	TEBI - ZREŠKA POMLAD
2.	NA SLIVNIŠKEM JEZERU -UNIKAT
3.	URNIH NOG - VIKEND
4.	DENAR VLADAR - ANS. MARJANA DROFENIKA
5.	KRUŠNA MAMA - NAVIHANI MUZIKANTI
PREDLOG ZA LESTVICO
ČEDNA MALA TRMASTA - STIL
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	PERICE NI VEČ - AZALEA
2.	SVETI MARTIN - ANS. FRANČIČ
3.	ODPRI MI LJUBICA -BOŠTJAN KONEČNIK
4.	NOCOJ SE ZADNJIČ BOM PRIŠEL - ANS. PETRA FINKA
5.	PRINCESA CVIČKA - POTEP PREDLOG ZA LESTVICO PRINCESA CVIČKA - POTEP
(6)
(2) (4)
(1)
(3)
(6)
(5)
(3)
(2) (1)
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
INFORMACIJE
Vzdrževanje nepremičnin je nujno potrebno, da bo naše bivanje v njih varno in brezskrbno.
Pomembno je, da smo v času kurilne sezone še posebno pozorni na morebitne okvare, bodisi na centralnem sistemu ogrevanja, ali na okvare, ki se nenačrtovano pojavljajo na nepremičnini.
Če načrtujemo izgradnjo nove nepremičnine, je zdaj pravi čas, da si pripravimo načrt in počasi izberemo izvajalce, s pomočjo katerih bomo zgradili in oblikovali novogradnjo po naših zamislih.
Da bomo lažje ponudili pomoč našim bralcem, vas vljudno vabimo, da nam svojo storitev in dejavnost predstavite tudi na naših posebnih straneh. Potrudili se bomo, da bomo skupaj oblikovali ponudbo, s pomočjo katere boste še bolj prepoznavni v svojem okolju in širši okolici, saj Novi tednik berejo na širšem celjskem območju.
Za oglaševanje na straneh VSI NAŠI MOJSTRI pokličite 031 692-860.
/4, 4J f* m •	r '



ziAmmo r&jNSEK
Romana TajnOek - Kofvše.e
Mjitk ftji/7. 3QQ0 Cc$v OJ M4 17 13 i}*! 634 Stf-f
AVTOMEHANIKA JAGER
Jager Franci s.o., Vrbno 17, Šentjur tel./fax: 03/574 02-78, GSM: 041/632-147
-	POPRAVILA IN SERVISI VSEH VRST VOZIL
-	POLNJENJE IN SERVISI KLIMATSKIH NAPRAV
-	DIAGNOSTIKA MOTORNIH VOZIL IN MNOGO VEČ
V._________________
DVA LITRA TEKOČINE ZA STEKLO ZASTONJ,
ob koriščenju njihovih storitev nad 100 evrov, vam 2 litra tekočine podarijo!
fl^ V oglasni rubrik!
692 860
PRI NAKUPU U VREDNOSTI nad 50 eurou, UAM PODARIMO ČIŠČENJE NAKITA
SALON KERAMIKE V CELJU
rlou »Hilil»
Kidričeva cesta 6. Celje
Tel . 03 491 22 11.041 659 547
www. t apro-g ros i st. si
Veliko izbira
KOPALNIŠKE in ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE • Sanitarne ARMATURE - KOPALNIÄKO pohištva
PRAŠNO BARVANJE VSEH VRST KOVIN:
Mario Kukovičs.p.
HITRO, KVALITETNO IN UGODNO!
Cesta Kozjanskega odreda 8,3230 Šentjur
♦„I„f„„. rn Zi, m f,„. m z-,, m i i <Tcplter Fe-fosfatiranjem), glede na
Vi. M. Gmvnirvuh 1?,
CVETLICARNA IN DARILNI BUTIK
mMß
Nataša Hribernilc s.p.
Poslovne enote: Kalobje-Šentjur-Celje
Kontakt: 031-363-506 in 031-302-666 Spletna stran: www.cvetlicarna-natasa.com
ali www.najdislovenslco.si/company/lirstpage.jsp?companyid=54
telefon: 03 574 03 10, fax: 03 574 0311 gsm: 041 741094 e-mail: mario.kukovic@siol.net splet: http://www.strojeplastika.si
na vrcto materiala, po vseh razvitih efektih po RAL-lestvid (možne so tudi posebne zahteve z namensko razvitimi praškastimi barvami: antibakterijske, samosvetleče, anti-grafiti, termo-stabilne...). Možnost izdelave v istem dnevu!
mmiKO
gšmTTMl 314531,gsm:0 Tel.: 03/57 71495,faks: 03/5771499 I: brigtta.bucai@aniis.net
BRiGiTA bučar s.p. 1/seza streho!
Proizvodnja in montaža kravsko-ldeparskih izdelkov , --
in štrene kritine; Prožinska vas 57,3220 ŠTORE
www.streha-metaiko.si
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.
i a^
Tel:. 0? 1 m 011
-	E&PRHNA POPRAVILA
-	kM/ANje, MENJAVA (
-	o|£Nje flRjENje tudi UJnJÄ
- izdelava in PRODAJA USNJENIH oeiAČIL
ßEtpVNI ČAJ: fon. - pct.: I tbrlZurilnUlb.Air 11. ure; sob.: l.io-M. ure
KRAJŠANJE HlAČod S EUR dalje; 3+1 GRATIS MENJAVA ZADRG u HLAČAH že za 6 EUROU
10% popust za naročila strehe Metalko in nadstreške do konca leta!
molbJ
AVTOPRALNlfi
HITRI SERVIS in OPTIKA 3D
03/7491710
MULEJ DEJAN s.p. Ul. Točke Čečeve 17 3230 ŠENTJUR mulej.dejan@siol.net
NOVI TEDNIK
INFORMACIJE
23
I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I
Prenova kuhinje za vsakogar
S preprostimi mojstrskimi opravili do novega in svežega videza vaše kuhinje
Stenske obloge namesto ploščic
Namesto keramičnih ploščic lahko nad kuhinjski pult namestite stensko oblogo v enakem dekorju, kot je pult. Tako boste ustvarili moderen in homogen videz. Stenske obloge so enostavne za vzdrževanje in odporne proti toploti in umazaniji.
Če si v svojem domu zaželite spremembe, vam zato še ni treba zamenjati pohištva. Zakaj si ne bi z nekaj preprostimi posegi preuredili kuhinje in tako vnesli svežino v svoj dom? S pomočjo trgovin s t.i. hobi programom je izdelava in predelava pohištva postala preprosta in dostopna vsakomur.
Zamenjajte ročaje
Že s preprosto menjavo ročajev lahko svoji kuhinji pričarate svež in moderen videz. Izbira ročajev je danes velika, pozorni morate biti le na obstoječe izvrtine v vrat-cih. Za pravo velikost vzemite s seboj v trgovino svoj stari ročaj, sicer se lahko zgodi, da se luknje v omari ter med ročaji ne bodo prilegale.
Z menjavo front do nove kuhinje
Še bolj temeljito spremembo lahko ustvarite z menjavo kuhinjskih front, saj bo
vaša kuhinja tako dobila povsem drugačen in nov videz. Z merami obstoječih front se oglasite v trgovini s hobi programom in tam vam bodo izdelali nove. Izbor dekorjev je izredno pester; izberete lahko živahno, svežo barvo ali pa morda bolj umirjene lesne dekorje. V fronte vam bodo izdelali tudi izvrtine za spone in ročaje ter vam tako prihranili dodatno vrtanje. Priporočamo, da hkrati zamenjate tudi spone in morda izberete takšne s posebnim blažilnikom za mehko zapiranje ali pa morda celo odpiranje na dotik, brez ročajev.
Zamenjajte pult
Dotrajan kuhinjski pult zamenjajte z novim. Sodobni pulti z zaobljenimi robovi so bolj vzdržljivi in odporni proti udarcem in poškodbam. V trgovini s hobi delavnico vam bodo v pult naredili tudi izrez za kuhinjsko korito in kuhalno ploščo.
Dodatne police za več prostora
Če vam v kuhinjskih omarah primanjkuje prostora, si omislite dodatne police. Namestite jih lahko v obstoječe omare ali pa prosto na steno. V hobi delavnici vam bodo police odrezali natančno na želene mere, za zaščito robov pa vam jih bodo tudi zarobili z robnim trakom. Če boste police nameščali na rob kuhinjskih elementov, priporočamo, da vam v delavnici robove zaoblijo.
Kam po materiale?
Vse potrebno za izdelavo ali obnovo kuhinje in drugega pohištva dobite v trgovinah s specializirano ponudbo za profesionalne in ljubiteljske mizarje. Slovenijales Trgovina, ki že več desetletij deluje na našem trgu, ima v svoji ponudbi poleg lesnih materialov, pohištvenega okovja, dodatkov, orodja in drugih izdelkov tudi mizarske storitve. V profesionalno opremljenih mizarskih delavnicah opravljajo vse vrste mizarskih storitev: razrez po meri, roblje-nje, izdelava izvrtin, okroglin, izrezi za korito itn. Storitve so hitre in kakovostne, tako da je treba dan ali dva počakati le ob večjih naročilih, če potrebujete le nekaj polic ali pult, pa jih boste lahko odnesli domov takoj.
Več na www.slovenijales-trgovina.si
Bodi sam svoj mojster!
H$BBY
Poslovalnice:
Celje, Medlog 18, tel.: 03 425 68 70 Hoče, Miklavška cesta 55, tel.: 02 618 13 31 Murska Sobota, Markišavska 9, tel.: 02 530 88 40 Ljubljana Vižmarje, Plemljeva 86, tel.: 01 513 32 50 Ljubljana Črnuče, Brnčičeva 45, tel.: 0156135 66
www.slovenijales-trgovina.si
•	pestra izbira dekorjev iveralov in pultov
•	razrez lesnih plošč, robljenje in ostale mizarske storitve
•	pohištveno okovje, dodatki, orodje
UMbUjLllI oSBani JESJU H
.nHIIMIIIMlBiffl=giHSnilU)IIMBIlilffl''^ I
c i ^ j irryn ^ a-rTTTT^O '"'""-i' r_ g lij' -liKMMiHPsaaaiM
KOB TERMOINSTALACIJEI tel.:03/74925 90,gm: 041/i30 7(4,fu: 03 749 25 91 I Kolodvonkg 8, 3230 Šentjur | nwili inloQkoHozclj.ti • WWW.kob-kozalj.»!
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH lanrri NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC
INSTILIGIIE VERHOVŠEI d.o.o. Pioiinska vat 34/d, Sloie, gsm: 041 682 907
d o m o f i n a 1 -tesarstvo	
DOMO FINAL Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11 a 3212 Vojnik GSM: 041 756668 telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-1 .si	-	krovstvo -	stavbno kleparstvo -	montažo Velux oken -	izdelava nadstreškov -	izdelava ravnih in zelenih streh Pooblaščeni krovec za kritine: GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,...
<pTIKK
MARJAN TERŽAN sp
Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CELJE Tel.: 03/491 -38-00, Fax: 03/491 -38-01
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
- LASTEN mRKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
DELOVNI CAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
INFORMACIJE
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA i™^«™*^*«
KUHAMO VSAK DAN
Tako velja pri Damjanu Vrečka, načelniku UE Celje, ki v šali pravi, da je zato žena rekla, da so zahtevni jedci. Ni ravno praksa, da se dnevno kuha topel obrok, vsaj ko tempo in različni urniki narekujejo, kdaj je čas za hrano. A pri Vrečkovih je tako in za piko na i žena še vedno speče kaj sladkega. Le kako potem ne bi bila deležna samih pohval, kako odlična kuharica je in da družino vedno znova razvaja s hrano. Damjan Vrečko dan začne s tekom, nato si privošči lahek zajtrk s sadjem in žeje pripravljen na delovne obveznosti. Ob priložnostih, ko je Ige zunaj, najraje izbere kaj preprostega, domačega in ne preizkuša eksotičnih okusov in kombinacij. Bograč po njegovem mnenju najbolj tekne v Prekmurju in Primorci odlično pripravijo polento na popečenem pršutu v kombinaciji s teranom. In tudi če ga povabite na dobro sezonsko solato, ne boste zgrešili. Za ljubitelje sladkega je po posvetovanju z ženo poskrbel za recepta, M mogoče zahtevata malo več postopnega dela, a je končni izdelek odličen. Dober tek!
MASCARPONE PECIVO
SKUTINO PECIVO
Sestavine:
1.masa:	30 dag Albert keksov, 20-25 dag margarine
2.	masa:
50 dag skute, 10 dag sladkorja v prahu, 5 jajc
3.	masa:
3 kisle smetane, 10 dag sladkorja, 1 vanilijev sladkor Priprava:
Sestavine za prvo maso zmešamo z multipraktikom, zlijemo v pekač, obložen s peki papirjem, in pečemo 20 minut pri 150 stopinjah Celzija. Vmes pripravimo zmes iz skute, sladkorja v prahu in jajc in to polijemo po pečeni prvi masi. Vrnemo v ogreto pečico in pečemo 35 minut pri 150 stopinjah Celzija. Med peko zmešamo še sestavine za tretjo zmes in polijemo po vrhu, ko je konec peke druge zmesi. Spet vrnemo nazaj v pečico in še 20 minut pečemo pri 150 stopinjah Celzija. Pecivo ohladimo in ga razrežemo na manjše kocke.
Sestavine:
Biskvit: 5 jajc, 5 žlic sladkorja, 1-2 žlici kakava, po želji noževa konica pecilnega praška
Čokoladna polivka: 2 dl sladke smetane, 200 g jedilne čokolade, 1 žlica mletega sladkorja ali nutele, 500 g mascarponeja, 10 žlic mleka (po želji lahko dodamo čokoladni ali nugatov liker)
Priprava:
Penasto umešamo jajca in sladkor ter dodamo moko in kakav. Zlijemo v velik pekač, obložen s peki papirjem, in pečemo približno 10 minut pri 180 stopinjah Celzija. Ohlajen biskvit prerežemo na polovico tako, da dobimo dva manjša. Sestavine za čokoladno polivko raztopimo nad soparo in ohladimo. Polovico biskvita navlažimo z mlekom, premažemo s polovico mascarponeja ter polijemo s čokoladno polivko. Na to položimo drugo polovico biskvita in postopek ponovimo. Pecivo pustimo, da malo počiva in se okusi prepojijo, nato ga poljubno narežemo.
NL

Qecemhcski zakliucki in acaznovani^ i * ■ v
7- / t t ft	^ VIMMII^BA
Živa glasba oh petkih	1: Ti; 1 l ■ ' JSJ* AS R
in s&hotah zvečec.	: > ' ■■
Menufi že od 20,00 Eue dalje.
Qatilni honi in datilni ptistni ^^ÄrJ^^*
Hegustacije in pogostitve v vinski kleti že od. 4,00 Eue dalje.
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
Propolis - čudežno zdravilo, naravni antibiotik
Ne čudežno, pač pa naravno zdravilo, ki lahko prihrani veliko antibiotikov. Propolis je naravni proizvod čebel. Je zmes smol, balzamov in eteričnih olj, kijih čebele nabirajo Jia rastlinah in jim dodajo izločke svojih žlez. Deluje:
•	proti bakterijam
•	virusom
•	glivicam
Priporoča se pri infekcijah v ustih, dihalnih poti in grla, herpesu, zobobolu, dezinfekcijo manjših površinskih ran, raztopljen v vodi pa pomaga tudi pri težavah z želodcem in čirih.
Torej 10 do 15 kapljic propolisa na žlici medu trikrat na dan lahko reši marsikatero težavo z zdravjem.
Ali ste vedeli, da so v starem Egiptu uporabljali propolis za balzamiranje mumij?
Ali ste vedeli, da propolis povečuje učinkovitost nekaterih antibiotikov tudi do 100-krat? Daje dokazano, da neugodno deluje na rast nekaterih ra-
Stopce 31,3231 Grobelnojel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
J

AHACU
• Pestra kulinarična ponudba • Sezonska kuhinja * Prostori in ponudbe za skupine
GosViš^nprenoč,-^
M®," Bohorč "
DOMAČA KUHINJA, MAUCE. PIZ.ZE, «OSIIA, ALA CARD CETEKlNGi Sprejemamo naročila ta večje zaključene družbi Bohorč Marjan s.p., DuSana Kvedra 44, 3230 Šentjur pri Celju Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile.- ++386 (0)41 666 726
RESTAVRACIJA ETRk
H HA d.O.«., Sutflwlak. 3004 Cilje
Delovni čas:
P0N-PET: od 5:30 do 22:30 SOB: od 8:DQ do 23:00 MED: od 8:110 do 22:00
T! 037,828 02 81
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte Posebna ponudba Pizzerija, slaščice in bar Prostor za zaključene družbe Veliko parkirišče
ejnall^resta c l j a® e tra-sl
KOSILO ZASTONJ
Ob nakupu 3 kosil, eno kosilo zastoj.
03 oqffirjrfQ),
* *>
M
THERMANA
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠIN1N ortoped revmatolog
FITEX D.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana m.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.Fmx.si; e-poSta: mEX@T-2.ner
TRGOVINA
Gosposka 3,3000 Celje
A -Delovniäs-	.« - . „ .
Pon.-pet. od 8.00 do 15.00 Moznost naročanJa prodajnih Sreda od 8.00 do 12.00 artiklov po telefonu, faxu ali
Ah in od 15.00 do 18.00	e-pošti. TeUfaks: 03/544 17 23;
Sobota od 8.00 do 12.00	mail: trgovina.cebelca@amis.net
PONUJAMO VAM.
-	med, matični mleček, propolis, - darilni program in kozmetiko cvetni prah slovenskega porekla bazi čebeljih pridelkov
-	ostale čebelje pridelke	- opremo za čebelarje
kon^l
Pri nakupu nad 15 evrov
vam PODARIMO kozarček medu f120nV
MALI OGLASI / INFORMACIJE
MOTORNA
VOZILA
POSEST
PRODAM
KUPIM
PRODAM
FIAT uno, letnik 1993, rezervna kolesa z zimskimi gumami, diesel, 5 vrat, servisiran, registriran, prodam. Telefon 031 415-589.	4284
AUDI 1,9 A4 tdi, 130 KS, letnik 2001, opel corso, 1,2, letnik 2008, prodam. Telefon 041 741-719. 4287 PEUGEOT 304, letnik 1973, registriran do 21. 8. 2013, možna menjava, prodam. Telefon 041 277-618. 4322
NA Dobrni prodamo večjo hišo z objektom (delavnico) na lepi, sončni lokaciji. Telefon 031 561-147.	4113 NA relaciji Mestinje - Podčetrtek, ob glavni cesti, prodamo stanovanjsko hišo. Možnost bivanja dveh družin. Informacije po telefonu 051 619-093. 4231
NA lepi, sončni legi prodam hišo. V račun vzamem stanovanje, možno tudi najem hiše ali stanovanja. Naprodaj tudi gradbena parcela. Telefon 051 601-210.
4257
CELJE, Slance, Teharje. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12 in gospodarsko poslopje, približno 14.000 m2 kmetijskega zemljišča, približno 300 m2 dvorišča oz. stavbnega zemljišča, za 92.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
FRANKOLOVO, Črešnjice. Prodamo objekt (bivša osnovna šola), možna gospodarska dejavnost ali rekonstrukcija objekta za stanovanja, 330 m2, dvorišče 388 m2, zgrajen 1902, prizidek 1968, za 79.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 18.000 do 29.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
Z GOTOVINO kupim osebna vozila od letnika 1990 do 2012; cela, poškodovana, slabše ohranjena. Odvoz, prepis in gotovina takoj. Telefon 031 783-047, Boris.4073 T RABLJENO osebno vozilo, od letnika 2000, kupim. Telefon 041 708-497. 4259
STROJI
PRODAM
TRAKTORSKO planirno desko (snežni plug), traktorsko prikolico, do 2 t, in sadno stiskalnico, prodam. Telefon 051 601-210.	4257
PLUG, 10 col, obračalni, za lažji traktor Vinkovič 30 ali podobno, prodam. Telefon 051 624-250. 4286
Razveselite svoje najdražje ob
rojstnem dnevu, obletnici, poroki ali kar tako. Presenetite jih s čestitko na Radiu Celje!
Ob plačilu treh radijskih čestitk vam četrto podarimo.
Predvajamo jih vsako nedeljo po 13. uri.
Akcija ne velja ob uveljavitvi kuponov za brezplačne čestitke.
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, po skupni ceni 126.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Ljubečna. Prodam stanovanjsko hišo 162,50 m2 neto tlorisne površine, gospodarski objekt 180 m2 neto tlorisne površine, klet in družabni prostor uporabne površine približno 40 m2, skupaj s 1.320 m2 stavbnega zemljišča, 1.228 m2 kmetijskega zemljišča, za 198.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
ODDAM
POPRAVILO IN VZDRZEVANJE IVICA GUBERAC, s. p.
adaptacge kopalnic, vodovodne storitve
041/646 755
I. Guberac, Ljubljanska c. 27, Celje
STANOVANJE
PRODAM
HIŠO dam v najem. Telefon 041 277-618.
4322
ZRAVEN bolnišnice, Oblakova ulica, oddam 140 m2 poslovnega prostora z urejenimi parkirnimi mesti. Telefon 041 725-092.	4336
LUCIJA. Garsonjero, 22,69 m2, obnovljena in opremljena leta 2009, prodam za 70.000 EUR. Telefon 041 771-412.
4150
NA Hudinji ugodno prodam, dvosobno stanovanje. Telefon 070 396-321. 4297 STANOVANJE, 56,49 m2, Škapinova 3, Celje, prodam ali dam v najem. Telefon 051 210-515, 5442-099. 4306 NOVI Grad, center. Prodam dvosobno stanovanje, 30 m od morja, 35 m2 + garaža 16 m2, vpisano v zemljiško knjigo. Telefon 041 350-250. 4336 CELJE, center. Prodamo dvosobno stanovanje v Prešernovi ulici v Celju, 45,50 m2, opremljeno, v I. nadstropju večsta-novanjske stavbe, z drvarnico 6,00 m2 in zaprtim zunanjim predprostorom, prenovljeno 2006 in 2010, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, parkirišče varovano z zapornico, skupna kolesarnica. Priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, plin, internet, cena 57.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n
wmwiwjii!
živite ceneje!
!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
pMVZ&tia/
^Veaana/
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
SKINAUT
SMUČARSKAŠCLS
iinfonnitijt (U16164M

<Ptikk
MARJAN TERŽAN.sp.
Gobcrsck Milan«.
7
rit
ZDRAVILIŠČE LASKC

lesnina
[xxxB
ZLATARSTVO GAJŠEK
—rrpfr—
?MLjM TERVK
FLMA
--
Cel|5ka Mohorjeva družba

mu
Ijica
WELLNESS PARK LAŠKC
—iTpfr—
LESO TEKA
avt C|)hiša škorjanec (jcTX) KIA MOTORS
golte
Slovenija
svsäka
—iTpfr—
skusnjmt
iHTpfr
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu IOO žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O.. Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINA D.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.0.0.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P.. Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.0.0. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	Lai Thai. Tajska masaža Kenika Sripanha. s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	Lesoteka (bivši Lesni center Štajerles). Leveč 18, 3301 Petrov-če, 8% popust na letve, deske, trame in plohe ob predložitvi kartice.
-	FLIKCA MAGDALENA ZUPAN s.p.. - Zg. Rečica 7, 3270 Laško. Telefon 031 843-029. - 10% popusta na storitve.
-	Avtohiša ŠKORJANEC: Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. - 20% popust za vse upokojence na njihove storitve.
MALI OGLASI / INFORMACIJE
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
TTT7T

ODDAM
V ŠTORAH na Lipi oddamo enoinpolsobno stanovanje. Telefon 041 227-955, 041 574-653 .	42 8 0
STANOVANJE v Celju, na Lavi, enosobno, opremljeno, 40 m2, 8.nadstropje, Pu-cova, oddam za daljši čas. Najemnina 250 EUR in varščina - 3 najemnine oziroma po dogovoru. Telefon 040 320-607.	p
ŠKOFJA vas. Oddam dvosobno stanovanje. Telefon 041 725-092. 4336
GARAŽA
PRODAM
GARAŽO v garažni hiši v Novi vasi prodam ali oddam. Telefon 041 370-615.
4339
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 70 kg, za zakol ali nadaljnjo rejo ter izločene svinje, prodam. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 524-147. 4347 TELIČKO, staro 11 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 774-773. 4 3 6 6 PRAŠIČA, težkega približno 160 kg, celega ali polovice, prodamo. Telefon 070 714-569.	4253
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
KOBILO, staro 4 leta, A-rodovnik, vajeno otrok, prodam. Telefon 031 719-461. p KRAVO sivko, s teličko, staro dva meseca, navajena paše, dobra molznico, prodam. Telefon 031 342-862, Janez. 4265 DESET mladih ovac, za nadaljnjo rejo ali zakol in kravo, brejo 9 mesecev, prodam. Telefon (03) 5716-489. 4269 TELIČKO, 130 kg, simentalko in prašiča, 200 kg, krmljenega z domačo krmo, prodam. Telefon (03) 573-9391.
4296
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 130 kg in nekaj prašičev nad 200 kg, prodam. Domača hrana, možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbina, telefon 031 509-061.	n
DVE breji telici in 320-kilogramske, vse simentalke, pašne, prodam. Telefon 031 840-282.	4270
WELŠKEGA ponija, razred A, poni je sta 5 let in navajen jahanja, prodam. Telefon 041 568-661.	4275 PUJSKE, težke od 25 do 50 kg, domače reje, prodamo. Telefon 041 262-763.
Š 290
PRAŠIČE, 90 do 100 kg ter 200 do 250 kg, prodamo. Zgornje Roje 22, Šempeter, telefon 031 617-892. 4301 TELIČKO simentalko, staro 6 mesecev, za nadaljnjo rejo, meri 132 m, prodam za 520 EUR. Telefon 040 241-355, okolica Šentjurja.	4303
JARKICE, na začetku nesnosti, rjave, gra-haste, bele, lahke ter enoletne kokoši (po naročilu tudi očiščene) prodamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in 6-tedenske piščance. Telefon (03) 700-1446.
4300
TELIČKO simentalko, težko 160 kg, prodam. Telefon (03 ) 5792-174, 031 422-606.	4307
PRAŠIČA, 150 kg, polovice ali celega in kravo za zakol, 900 EUR, prodam. Telefon 070 667-374. Š 289
TELIČKO simentalko ls, staro 5 tednov, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5791-104, 041 768-934. 4312 DVA bika, 750 kg, prodam. Telefon 070 718-623.	4319
PRAŠIČA za zakol, težka približno 200 in 170 kg, krmljena z domačo kuhano hrano, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 633-137. 4325 TELICO, staro 15 mesecev, za zakol prodam mesarju. Telefon 070 400-536. 4334
PRODAM
SPALNICO, staro 2 leti, posteljo, jogi, omaro, komodi ugodno prodam. Telefon 041 837-130.	4255
AKUSTIKA
PRODAM
HARMONIKO Rutar, B, Es, As, odlično ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 070 433-792, 031 858-278. 4309
flraana
1 astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto ja 1,99 EUR oz. po caniku vašega operaterja
VEČER SLAKÖVffi IN AV&ENKOVIH VIŽ
Fantje s Praprotim L M.J.A.V. ^ Savinjskih 7 in Braco Koren
KULTURNI CENTER LAŠKO
Prodaja vstopnic: TIC Laško in oglasni oddelek Novega tednika in Radia Celje
«□tednik
celje
četrtek, 29. november, ob 19. uri

NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
IZ VAŠEGA KRAJA
OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
NAROČILNICA I NAROČILNICA
IME IN PRIIMEK: ULICA:
KRAJ:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
DATUM ROJSTVA:
Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
✓
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
PODPIS:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
PRAŠIČE, stare 2 meseca, prodamo. Telefon 5488-158.	4333 PRAŠIČE, težke 120 do 180 kg, krmljene z domačo hrano, možen zakol, prodam. Telefon 041 928-010. 4346 BIKCA simentalca, težkega od 190 do 200 kg, prodam. Telefon (03) 5728-526.
4345
PRAŠIČA, težkega približno 170 kg, hranjenega z domačo hrano, mesnate pasme, prodam. Telefon 041 282-805. 4344 PUJSKE, težke 25 do 35 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 537-774. p PRAŠIČE, od 30 do 250 kg, izločene svinje ter kastriranega merjasca, domača krma, možna rezervacija za koline in dostava, prodamo. Telefon 031 311-476. p
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BUKOVO hlodovino za drva, cena s prevozom je 60 EUR/m2, prodam. Telefon 031 346-299.	4141
Do36meseceviaosnovi OD,pokojnine \
UE, III. XIV. dhifedje 14» 03/4257000
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 83
VSE vrste krav in telic za zakol kupim.
Plačilo takoj. Telefon 041 544-270. p DVA bika, za nadaljnjo rejo, od 300 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720. l 265
PRODAM
BALE sena, okrogle, otava, slama in pšenica, za krmljenje, prodam. Telefon 041 763-478, okolica Celja. 4343
02/2341000
Staneta Roimana 10,02/521-3000
B0NAFINPLUSd.O.O.
Slovenska 27,1000 ljubljena
LES za kompletni nadstrešek, 5 * 3 m ter 5 * 4,5 m, prodam. Telefon 031 507-519.	4263
OPREMO za kozmetični salon prodam.
Telefon 031 766-590. 4263 SUHA bukova drva prodam. Telefon 041 763-860.	4235
ARNICO, novo, iz smrekovega lesa in nove »trage« iz jesenovega lesa, možnost dostave, prodam. Telefon 040 253-931. 4268 DOBRO ohranjeno arnico, »šragn« in »trage« prodam za primerno ceno. Telefon (03) 5414-185, 031 838-499, 031 890-183, do 21. ure. 4274 TRIFAZNI hidrofor ugodno prodam ali menjam za vino. Telefon 041 763-137.
4329
MALI OGLASI INFORMACIJE
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
PŠENICO, žitarico, neškropljeno in hrastove »fosne«, debelina 25, 32 in 50 mm, ugodno prodam. Telefon 031 555-335.
4314 4315
OTROŠKI voziček Peg perego gt 3 in »jajč-ko« z izofiksom, zelo lepo ohranjeno, prodam. Telefon 041 767-863.4320
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, priključke, motokul-tivator, tovorno - dostavno vozilo ter drugo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	3780
HLODOVINE smreke na panju ali za kami-onsko cesto kupim. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 649-201. 4230
ZMENKI
MLAD podjetnik z otrokom hrepeni po trajni, iskreni ljubezni. Telefon 041 229-649.	4337
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, s.p., p.p. 40, Prebold
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIM natakarico z izkušnjami. Telefon 041 708-196. Darko Turnšek, s. p., Opekarniška 15 a, Celje. 4295
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n PREMOG (tudi v vrečah) in peleti zelo ugodno, z dostavo. Modam mobilni tehtalni sistem. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.	n
POLAGANJE, brušenje, lakiranje, oljenje parketa, polaganje keramike, laminatov ter sobo-slikarska dela. Bojan Ribar, s. p., Migojnice 73 a, Griže, telefon 041 522-035. 4224 ADAPTACIJE kopalnic, stanovanj, hiš, sanacije po poplavah, zidarska dela, keramika, vodovod, beljenje sten, fasad; 10 % popust v letu 2012. Telefon 031 879-739; www.komplet-plus.si. n GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976. 4318 POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
mmm
astrologinja jasnovidnost BIOTERAPQE
_ž
csna pogovora za minuto je 1,99 EUR 02. po ceniku vašega operaterja
GSM 041404 935

gjrr-TQl www.radiocelje.com
n®
Celje
Umrli so: Ljudmila STRO-ŽER iz Rakovelj, 89 let, Ivan DVORJAK iz Velenja, 63 let, Jožef ŠTOR s Polzele, 66 let, Dušan ZAPUŠEK iz Velenja, 60 let, Franc BRAČKO iz Rifengozda, 48 let, Emilija ŠMID iz Šentjurja, 86 let, Ivanka LAMUT iz Žalca, 91 let, Antonija JANŽOVNIK iz Celja, 98 let, Alojzij PODGORŠEK z Brezove, 77 let, Rozalija OGOREVC iz Celja, 85 let, Karl KRAMPERŠEK iz Štor, 84 let, Irena MAUER iz Celja, 77 let, Pavel OGRAJ-ŠEK z Brezove, 50 let, Angela PRELOŽNIK iz Celja,
89	let, Franc KAČIČ iz Celja,
90	let.
Laško:
Umrli so: Lia LIPAR iz Kranja, 71 let, Jožef OBREZ iz Šmarjete pri Rimskih Toplicah, 73 let, Marija PREVORŠEK iz Laškega, 92 let, Frančiška DERMASTIJA, iz Kresnic, 90 let, Jožef JANČIČ iz Tenetiš, 85 let, Jožefa JAKLIČ iz Zagorja ob Savi, 84 let, Terezija URANKAR iz Laškega, 90 let, Janez VOVK iz Celja, 89 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Maks KOVAČIČ iz Trebč, 67 let, Marija BRI-LEJ iz Vrenske Gorce, 54 let, Slava REBERŠAK iz Verač, 87 let, Ervin TRUPEJ iz Slak, 51 let, Jožef KIDRIČ iz Spodnjega Sečovega, 66 let, Stanislava STRAŠEK iz Mestinja, 78 let, Marija GAJŠEK iz Turna, 87 let, Boris VRDELJA iz Žibernika, 62 let, Jožefa OMERZU iz Trebč, 69 let, Nives UŽMAN iz Rakovca, 21 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Neža JEVŠNIK iz Visoč, 85 let, Marjan TR-ŽAN iz Kostrivnice, 50 let, Vladimir GRAČNER iz Brda, 75 let, Frančiška KODRIN iz Loke pri Žusmu, 87 let.
t POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ
24 UR OBISK IMA DOMU
PEVOJNIK PE CELJE
Žalec
Umrli so: Neža POVŠE iz Založ, 75 let, Edvard KOŠEC iz Dobriše vasi, 81 let, Heinz Peter VOLOVŠEK iz Celja, 70 let, Bogoslava BALDASSINI iz Dolenje vasi, 91 let, Štefanija SENOVRŠNIK iz Galicije, 87 let, Terezija ŽAGAR iz Griž, 88 let, Marija FELICIJAN iz Vranskega, 88 let, Franc NAGODE iz Zaklanca, 79 let, Filip SLAKAN iz Gomilskega, 80 let, Miroslav PETROVEC iz Zabukovice, 81 let.
Mozirje
Umrla sta: Frančiška DET-MAR iz Primoža pri Ljubnem, 91 let, Jože STRMČNIK iz Luč, 62 let.
Velenje
Umrli so: Jožefa ŠTIFTAR iz Črne na Koroškem, 82 let, Dragan OBRADOVIC iz Velenja, 43 let, Matilda DERMOL iz Šoštanja, 76 let, Frančišek SKARLOVNIK iz Velenja, 83 let.
Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe, Ines, več med nami ni.
ZAHVALA
V 22. letu nas je v cvetu mladosti nenadoma zapustila predraga hči, sestra, bo-trca, nečakinja, sestiična in vnukinja
INES UŽMAH
iz Rakovca pri Grobelnem
Ob tem tragičnem slovesu se zahvaljujemo vsem, ki ste se skupaj z nami poslovili od naše ljube hčerke, jo boste s toplimi besedami ohranili v lepem spominu ter jo pospremili v večno življenje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vso izkazano pomoč, tako denarno kot moralno. Posebna zahvala podjetju IET Tovornik-Jurhar in vsem sodelavcem, podjetju Tegome-tall in sodelavcem ter podjetju tiskarna Kotis. Iskreno se zahvaljujemo stricu Mitji Kladniku in njegovi Brigiti za pomoč pri reševanju in pri vseh potrebnih pripravah, Tanji Šeligo za lep govor, Katji Kropec za molitev, pevkam mladinskega pevskega zbora Šentvid in župniku Janezu Neradu za lepo opravljen obred. Hvala sošolcem in razredničarki Srednje zdravstvene šole Celje ter sošolcem Osnovne šole Šentvid in Šmarje pri Jelšah. Iskrena hvala vsem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in topel stisk rok - s tem ste pokazali, da je tudi vam hudo.
Žalujoči: mami Milena, ati Zdenko ter brata Rok in Sergej z Nino, ki se od svoje najdražje takole poslavljamo: »Predraga naša Ines, hvala, ker smo te imeli in ker smo lahko toliko lepega delili s teboj.«
Dober, plemenit človek,
ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v naših srcih je zapustil svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata
VLADA GRAČNERJA
iz Brda, Planina pri Sevnici (4. 6. 1937 - 3. 11. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Iskrena hvala gospe Bobek, osebju ZD Planina, govorniku gospodu Gračnerju, duhovnikoma, vsem sodelavcem in pogrebnemu podjetju Žalujka. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam pomagali.
Žalujoči: sinova Janko in Vlado ter hčerka Alenka z družinami
Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
ZAHVALA
Ob smrti očeta, dedija in pra-dedija
KARLA KRAMPERŠKA
iz Prožinske vasi 51, Štore (8. 10. 1928 - 2. 11. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene besede, darovano cvetje in sveče, župnikoma g. Vladu Zupančiču in g. Francu Brglezu za lepo opravljen cerkveni obred ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: hčerka Ida z družino, sin Drago z družino ter vnuki in pravnuki
Dober, plemenit človek,
ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet,
kajti v našem srcu je zapustil
svetlo sled svoje dobrote in plemenitosti. (Thomas Carlyle)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame
ROZIKE OGOREVC
(1927 - 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani.
Žalujoči vsi njeni
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
V SPOMIN
Mineva 10 let žalosti, kar si nas zapustila, draga žena, mama in babica
ANICA JEVŠINEK
(24. 7. 1940 - 17. 11. 2002)
Za vedno ostajaš v naših srcih. Tvoji najdražji
Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, sina, brata in strica
ANTONA URANKARJA
iz Sp. Rečice 144 pri Laškem (29. 4. 1959 - 27. 10. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku Roku Metličarju, govorniku g. Matjažu Piklu, trobentaču za odigrano Tišino, pevcem, pogrebni službi Komunale Laško, nosilcema križa in lučke ter častnima stražama - PGD Rečica,
rudarjem in praporščakom. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani.
Žalujoči vsi njegovi	4313
Zima preseneti le nepripravljene voznike
Zastoji in nesreče največkrat zaradi nestrpnosti in neopremljenosti vozil
Pretekli petek smo pisali o predpisani zimski opremi vozil in kaj vse sodi v to opremo ter nanizali nekaj dobrodošlih nasvetov, da bo vožnja pozimi čim bolj varna. Ravno v sneženju se najbolj pokaže (ne)strpnost voznikov. Pogosto pravimo, da je sneg presenetil, čeprav je jasno, da sneg preseneti le nepripravljene voznike in tiste, ki za zimsko opremo ne poskrbijo pravočasno. Težko se namreč zgodi, da bo sneženje presenetilo prebivalce višjeležečih krajev, bolj razvajeni so ljudje v mestih, kjer mnogi pričakujejo idealno stanje, ko stopijo iz stanovanj, medtem ko jim je težko očistiti že svoje vozilo, kaj šele parkirišče.
Mokka je sveža in
Z novo mokko je Opel prvi nemški izdelovalec avtomobilov v rastočem SLIV- podrazredu. Kljub temu, da meri vozilo v dolžino le 4,2 8 metra, ponuja udobno namestitev petim potnikom. Sočasno uresničuje Op I ovo strategijo združevanja privlačnega obl i kovanja z i n ovativnim i tehnologijami in s fu nkrio-nalnostjo višjih razredov.
S tem se strinja tudi Matjaž Kapitler, ki je bil v preteklih letih prvi mož celjske zimske dežurne službe. Danes dela v novoustanovljenem obratu za ceste pri Javnem podjetju Vodovod-kanaliza-
JS
Na voljo je tudi s tehnologijo štirikolesnega pogona, ki samodejno, hipno preusmerja navor prati zadnji m kolesom, s čimer sta zagotovljena učinkovitejši prenos pogona in natančnejše vodenje. Trije učinkoviti motorji zagotavljajo prepričljive zmogfjivosti.Vse razliäte z ročnim menjalnikom so opremljene s sistemom zmanjševanja porabe goriva start/stop. Bencinsko ponudbo sestavljata 1,6-litrski atmosferski bencinski motor z največjo močjo 85 kW (115 KM) ter motor 1,4 tu riio z največjo močjo 103 kW (140 KM) in največjim navorom 200 Nm. Ponudbo dopolnjuje turbo dizelski motor lp7 CDU z največjo močjo 93 kW (130 KM) in največjim navorom 300 Nm. Obema motorjema, 1,4
l
turbo in 1,7 CDTI, sta namenjena šeststopenjski ročni in samodejni menjalnik.
Opel mokka se postavlja z odločno oblikovanimi elegantnimi poteza m i Športno atletske zgradbe. Podobi daje posebno energijo značilna Oplova stranska zareza, ki se dviga proti zadnjemu delu. Športni značaj mokke je dodatno poudarjen z večjim odmikom od podlage, kar jo naredi primemo u vožnjo po m akadamskih cesta h ter s širokim, 1540-milimetrski m kolotekom. Robustna podoba je dodatno o kre pljena z 18-pa Ični m i kolesi, s plati šči iz Iahte liti ne, del serijske opreme stopenj opremljenosti Enjoy in Cosmo.
V notranjosti uveljavlja mokka prepoznavne Optove vrednote, kot so vsestranskost, prijaznost do uporabnika in funkcionalnost. Prtljažnik mokke je mogoče povečati do 13 62 litrov. Na dvse upora bnih je tu di 19 posebni h prostorov za shranjevanje in odlaganje najrazličnejših predmetov v notranjosti, Notranja prostornost je dopolnjena še i nosilcem koles Hex Fix nove generacije, ki je posebej skladen s potrebami uporabnikov aktivnega življenjskega sloga.
Avto je na voljo s sprednjim pogonom in s pogonom na vsa štiri kolesa. Serijski elementi,
Mokka uvaja najnovejše tehnologij, med katere sodijo tudi sistemi pomoči wzniku, ki delujejo na osno-"'"stema kamer spredaj in «daj. Poleg tega se mokka postavlja z ergonomioiimj sede?i s certifikatom nem-skegazdruienja strokovnjakov za 2dravje hrbtenice.
ki zagotavfjajo izjemne vozne lastnosti vsem različicam, so sistem elektronskega nadzora stabilnosti (ESC), sistem nadzora pogona (TC), sistem pomoči pri speljevanju navkreber (HSA) in sistem pomoči vožnje po klancu navzdol (HOC). Slednja večata udobje vožnje in varnost ob vožnji navkreber in navzdol.
Matjaž Kapitler: »Na vožnjo po snegu se je treba pripraviti pravočasno.«
cija Celje. Pri svojem delu je opažal ravno to, da so ljudje velikokrat nestrpni, ko zapade sneg. To je vodilo v zastoje in tudi nesreče na cestah. Pogosto pa so nato kritike letele na »cestarje«, torej enote vzdrževalcev, ki so plužili ali posipavali vozišča. »Treba se je zavedati, da če voznik zaradi neustrezne opremljenosti vozila v zimskih razmerah povzroči zastoj - pogosto so to vozniki težkih tovornih vozil, ki obstanejo na klancih - v takšnih zastojih obstanejo tudi plužne enote. Do tega ne bi prihajalo, če bi se vozniki držali pravil,« pravi Kapitler. O zimskih razmerah na cesti je treba razmišljati in reagirati pravočasno. »To pomeni, da voznik namesti verige na vozila prej in ne zadnji trenutek - v snegu. Voziti je treba upočasnjeno in strpno, potem vse stvari >stečejo< in problemov ni. Zimska služba do neke mere omogoči prevoznost
»Snežna brozga se lahko zelo hitro spremeni v ledeno ploščo, kar prav tako velja tudi za težak moker sneg. Suh in nov sneg - cel ali zvožen - pa ima spet drugačne lastnosti in zahteva drugačno vožnjo. Na oprijem vpliva tudi dimenzija pnevmatik, ozke pnevmatike se v snegu obnašajo bolje kot široke. Med vožnjo po gorskih cestah v zimskih razmerah moramo upoštevati, da se vozilo, ki vozi navzdol, veliko lažje umakne vozilu, ki vozi navkreber, saj bo slednje ob morebitni zaustavitvi veliko težje ponovno speljalo,« svetujejo pri AMZS.
cest, največ pa je še vedno odvisno od voznika,« dodaja Kapitler.
15 centimetrov
Prevoznost cest je po predpisih zagotovljena, če višina snega na cestah I. prednostnega razreda (avtoceste, hitre ceste) in in II. prednostnega razreda (glavne ceste, glavne mestne in regionalne ceste) ne presega 10 centimetrov snega, na drugih cestah pa 15 centimetrov, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Vzdrževalne ekipe gredo na teren takoj, omenja naš sogovornik. »Na teren se odpravijo takoj, ko nastane prva poledica in zapade prvi sneg. Zadeva pa je lahko problematična, ko v eni uri zapade 20 centimetrov snega, takrat je treba razumeti, da ni možno takoj zagotoviti normalnih voznih razmer. Obhodni čas ene plužne enote je na nekaterih cestah od 3 do 5 ur, drugje je še daljši,« pojasnjuje Kapitler.
SŠol
Foto: SHERPA
Pri Avto moto zvezi Slovenije opozarjajo voznike, da ob zimskih razmerah nikar ne prehitevajo vozila zimskih služb. »Ob pluženju običajno tudi posipavajo vozišče, zato z zadostno varnostno razdaljo lahko poskrbite, da sol ali pesek ne bosta padala tudi na vaše vozilo. Bodite pozorni na morebitne ostanke robov spluženega snega ali večjih snežnih kep. To so običajno zaledenele kepe snega, ki lahko poškodujejo vozilo. Tudi na sveže spluženem vozišču pa nas lahko pričaka nevarna nevidna plast mokrega snega.«
4 ÜL
m <22
Nova MOKKA
EDINA
ZA EDINSTVENE!
Pnvprrčna poraba goriva: 4,7 do 6,5 1/100 Icm, E mi vije CO-: t ?4 do 15? g/V m Slika Je symbol rta. Vs< naflptyi|e informacije a ipeciridni porabi gariva In jpe^itiinlh emisijah CD j i? novih osebnih varil na j dere v priročniku o varčni pota bi goriva in «mhijob CO,, ki ga hfika tir jpkično pridobile pri pooblaiienem Opel partnerju in na spletni tlrarw www.öpetiL Podane inrförmatije w bile ločne v £a*u pripne«1 na Irek. Opel 5outheoii Europe LLC. 2040 !kjdaoisr Srabadidg u. 117. Madfmika.
AVTO CENTER CELEIA, d. o. o., Mariborska 107, 3000 CELJE, 03 425 46 00, PE JAKOPEC, Kosovelova 16, VELENJE, 03 89 71 460, www.ac-celeia.si - Št. 91-16. november 2012 -
I Zadnji rok
Boštjanom ^ Dermoloi
vsak torek ob 19:30 na Radiu Celje
95.1 I 95.9 I 100.3 | 90.6
■ONO
Spored od 16. - 19. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Asterix in Obelix v Britaniji - komedija
petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 21.25
Asterix in Obelix v Britaniji - komedija, 3D
petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 18.05
Hotel Transilvania - druž. animirana komedija, sinh.
petek in ponedeljek: 15.05, 17.05
sobota in nedelja: 13.05, 15.05, 17.05
Hotel Transilvania - druž. animirana
komedija, 3D
petek in ponedeljek: 16.05
sobota in nedelja: 12.05, 14.05, 16.05
Paranormalno 4 - grozljivka
petek in sobota: 19.30, 21.30, 23.25
nedelja in ponedeljek: 19.30, 21.30
Poročni video - romanca, ljubezenski
petek: 17.00, 21.25, 23.30
sobota: 15.00, 17.00, 21.25, 23.30
nedelja: 15.00, 17.00, 21.25
ponedeljek: 17.00, 19.00, 21.25
Prava nota - glasbeni film, komedija
petek, sobota, nedelja, ponedeljek: 19.05
Šanghaj - drama
petek: 17.00, 20.25, 22.55
sobota: 14.20, 17.00, 20.25, 22.55
nedelja:14.20, 17.00, 20.25
ponedeljek: 17.00, 20.25
Skyfall - akcijski, triler
petek: 15.10, 17.10, 18.00, 20.00, 21.00,
22.50
sobota: 12.10, 14.10, 15.10, 17.10, 18.00, 20.00, 21.00, 22.50
nedelja: 12.10, 14.10, 15.10, 17.10, 18.00, 20.00, 21.00
ponedeljek: 15.10, 17.10, 18.00, 20. 00. 21.00
Somrak saga: Jutranja zarja 2. del. - akcijski, drama
petek: 15.40, 16.30, 18.05, 19.00, 20.35, 21.25, 23.00
sobota: 13.10, 14.00, 15.40, 16.30, 18.05, 19.00, 20.35, 21.25, 23.00 nedelja: 13.10, 14.00, 15.40, 16.30, 18.05, 19.00, 20.35, 21.25
ponedeljek: 15.40, 16.30, 18.05, 19.00, 20.35, 21.25
il'M-lHIUHI-UI'
SOBOTA
17.00 Madagaskar 3 - animirana družinska pustolovščina 19.00 Nevidno zlo: Maščevanje - akcijska ZF grozljivka NEDELJA
17.00 Madagaskar 3 - animirana družinska pustolovščina PONEDELJEK
19.00 Viharni vrh - drama, 2. predstava filmskega abonmaja in izven
PETEK
18.00 in 20.00 Histerija - drama
PETEK
18.00 Ugrabljena 2 - akcijska krimi-nalka
19.00 40 let Kino kluba v Velenju -1 del (prvih 20 let delovanja) - retrospektiva
klubskih filmov
20.00 Asterix in Obelix v Britaniji
-	družinska pustolovščina
21.00 Kako začiniti zakon - komedija SOBOTA
18.00 Asterix in Obelix v Britaniji
-	družinska pustolovščina
19.00 40 let Kino kluba v Velenju -2 del (drugih 20 let delovanja) - retrospektiva klubskih filmov
20.15 Kako začiniti zakon - komedija 21.00 Ugrabljena 2 - akcijska krimi-nalka NEDELJA
16.00 Asterix in Obelix v Britaniji
-	družinska pustolovščina
18.15 Kako začiniti zakon - komedija 19.00 Ženska iz petega okrožja - tri-ler
20.15 Ugrabljena 2 - akcijska krimi-nalka
PONEDELJEK
20.00 Oslo, 31. avgusta - drama
PRIREDITVE
20.00 Max Club Velenje
PETEK, 16. 11.
Skupina Tabu
koncert
19.00 Dom kulture Svoboda Griže
Frančiška Geršak
odprtje razstave likovnih del
19.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Rumi, violina in kozarec vina ...
kulturno-umetniški večer
19.19 Knjižnica Velenje Ex-libris Poloniae
odprtje razstave
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Ray Cooney: Spustite me pod odejo
Novačanova gledališka srečanja
19.30 SLG Celje_
A. Schnitzler: Rajanje
gostovanje Gledališča Virovitica; izven abonmaja
19.30 Plesni forum Celje Prikrito-razkrito
avtorski projekt plesalke Aje Zupanec
19.30 Dom kulture Velenje
Ta presneta ljubezen
spevoigra ob 35-letnici delovanja MPZ Gorenje
20.00 eMCe plac Velenje_
Slika
odprtje razstave Mateja Tomažina 20.00 Rdeča dvorana Velenje Ansambel Spev, koncert
21.00 eMCe plac Velenje
Jam session
klubski večer
21.00 Mestni kino Metropol Dan D: Tiho
akustični koncert v sklopu turneje
SOBOTA, 17. 11.
10.00 Kulturni dom Zarja Trnovlje Odrska luč in zvok
enodnevna gledališka delavnica v okviru Novačanovih gledaliških srečanj
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
12.00 Stil M Cafe Žalec_
Irski dan v Žalcu
irske jedi in pijače ob irski glasbi; ob 18.00 odprtje razstave fotografij Irsko-slovenski biseri
19.00 Celjski dom_
Najstfest
predstavitev neuveljavljenih glasbenikov starih od 13 do 19 let
19.00 Zadružni dom na Ponikvi Nezvesti mož
komedija, KD iz Andraža
19.00 Dom Svobode Zidani Most
Kulturni večer s pesmijo in besedo
19.30 Kulturni dom Šentjur
Ipavci in 35 let ženskega zbora
jubilejni koncert ŽPZ skladateljev Ipavcev Šentjur z gosti, Godalnim kvartetom Velenje
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Slovenska muska od A do Ž
komedija Špas teatra z Ladom Bizovičarjem
20.00 Dom kulture Velenje Ženski kupe
ponovitev plesne predstave Plesnega teatra Velenje
21.00 Celjski mladinski center
Elemental (r'n'b, hip hop, funk, HRV)
koncert
21.00 Plesni forum Celje Ibrica Jusič
koncert dubrovniškega trubadurja
21.00 eMCe plac Velenje_
Soul, funk & r'n'b
klubski večer
NEDELJA, 18. 11.
10.00 Velenjski grad_
Mladi muzealci
nedeljska muzejska ustvarjalnica za otroke
16.00 Kulturni dom Šmartno v Rožni dolini
Cvetje hvaležno odklanjamo
komedija v izvedbi gledališke skupine KUD Šmartno v Rožni dolini
16.00 Kulturni dom Ponikva
Učilnica pod orehi, ponovitev igre 17.00 Grad Komenda na Polzeli Johannes Rohrer
koncert za citrarski abonma in izven
17.00 Župnijska cerkev na Frankolovem Prireditev v počastitev Slomškovega leta
17.00 Avla Osnovne šole Rečica
Pota prostovoljcev: Madagaskar 2012
odpravo bosta predstavila Ana Skončnik in Marjeta Štorgel
17.00 Dom kulture Velenje Obiski
drama, gostuje klub Teater Dunaj
PONEDELJEK, 19. 11.
16.00 Mladinski center Velenje
Mladi v popoldanskem centru Inkubus
17.00 Slovensko društvo Hospic Celje S kilometri prehojenih poti in prehojenimi ovirami, živeti do konca
predava Ernest Večko 17.30 Osrednja knjižnica Celje
Turku in Tallinn - kulturni prestolnici Evrope
potopisno predavanje Igorja Fabjana
18.00 Teozofska knjižnica Alme M. Karlin Celje
Prostozidarstvo: Biti ali ne biti
predava Aristid Havliček
18.00 Knjižnica Rogaška Slatina
Kostrivniško šolstvo in kultura v objemu preteklosti
predstavitev knjige Martina Druškoviča
18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Franci Fidler - Frenk in Ernest Klančnik - Akažu
odprtje razstave fotografij in poezije, dveh letos preminulih članov ART Grupe KunstHaus
19.30 Kulturni center Laško Sljehrnik
komedija v izvedbi Gledališča Koper in SNG Nova Gorica
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Grofje Celjski; Alma M. Karlin: Poti; Celeia mesto pod mestom, Kelti na Celjskem; Keltskih konj topot; Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava; Utrip svetlobe, do 13. 12.;
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje: Obrazi operete/mednarodni projekt Jumum, do 23. 11.
Likovni salon Celje: Nika Špan - Selfti-mer, do 30. 11.
Celjski mladinski center: razstava Zale Verdnik, do 1. 12.
Galerija Volk: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke, do 30. 11.
Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava likovnih del Konrad Topolovec: Prepletanja, do 10. 12.
Razstavišče Kulturnega centra Laško: razstava Zorana Ogrinca, do 31. 12.
Center starejših, Hiša generacij Laško: razstava Likovnega društva Laško: Ko odpadki oživijo in kamni spregovorijo, do 19. 11.
Muzej Laško: razstava 150 let laške pihalne godbe, do 30. 11.
Galerija Zgornji trg Šentjur: razstava likovnih del iz slikarske kolonije Slom, Slomšek, do 26. 11.
Ekomuzej Žalec: fotografije dr. Borisa Skalina, do 31. 12.
Muzej premogovništva Slovenije Velenje: Laibach Kunst - Glück auf, do 18. 11.
Dvorec Strmol Rogatec: razstava starega stekla iz zasebne zbirke Jožeta Tomažiča - Joca, do 30. 11.
Anina galerija Rogaška Slatina: slikarska razstava Sosledja II, avtoric Nene Bedek in Petre Pižmoht, do 18. 11.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapi-darij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovar-stvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana:
stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
DRUŠTVA VABIJO
PETEK, 16. 11.
8.00 Središče mesta Velenje
Kramarski sejem
SOBOTA, 17. 11.
8.00 Atrij Centra Nova Velenje
Kmečka tržnica 8.00 Središče mesta Velenje
Kramarski sejem 9.00 do 12.00 Prenovljena tržnica Žalec Podeželska tržnica
NEDELJA, 18. 11.
11.00 Ploščad pred Kulturnim domom Šmarje pri Jelšah
Pozdrav vinu
org. Turistično društvo Šmarje pri Jelšah
20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Ustvarjalni festival BIT-je
društvo MUC, Žalec
DOBRODELNE PRIREDITVE
PETEK, 16. 11.
19.30 Celjski dom_
Letni časi - Vivaldi & Piazzolla
slavnostni dobrodelni koncert Barbare Celjske z orkestrom Hiše kulture Celje in violinistko Tanjo Sonc
SOBOTA, 17. 11.
19.00 Kulturni center Laško
Podari upanje s Prifarskimi muzikanti, dobrodelni koncert
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane,
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si
KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123 TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejcic, Ivana Stamejcic, Simona Šolinič, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
ANEKDOTE
Nemški fizik in matematik Albert Einstein je potoval z vlakom. V oddelek pride sprevodnik in zahteva vozne listke. Einstein išče po vseh žepih, po prtljagi, na klopi in pod njo, toda listka nikjer. »Bom pa malo kasneje prišel!« reče ljubeznivi sprevodnik, ki je prepoznal učenjaka. »S tem mi ne boste dosti pomagali,« povsem resno odgovori tvorec relativnostne teorije. »Če ne najdem voznega listka, ne bom vedel, kam potujem.«
Čakamo ...
Za direktorja Srečka Šrota so bili minuli dnevi zelo naporni, saj so se poleg službenih obveznosti vrstila še družinska slavja. V uredništvu zato še vedno čakamo, da bo dal za pijačo ...
Gluha?
Tajnica uredništva Tea Podpečan je pred kratkim dobila nova očala. »Človek bi mislil, da bolj potrebuješ slušni aparat,« so menili kolegi, ko so se iz njene pisarne nekajkrat zaslišala začudena vprašanja: »Kdo? Kdaj? Kje?«
MODROSTI
Če bi se vam zahotelo človeka zdrobiti, ga popolnoma uničiti, mu naložiti najgrozovitejšo kazen, zaradi katere bi se zlomil najokrutnejši morilec, ga je treba le zaposliti s popolnoma nerazumnim in nesmiselnim delom. (Fjodor Mihajlovič Dostojevski)
Razumen človek se prilagodi svetu, nerazumen vztrajno poskuša svet prilagoditi sebi. Zatorej je celoten napredek odvisen od nerazumnega človeka. (George Bernard Shaw)
Veliko vprašanje, na katero ni odgovoril še nihče in na katerega - kljub svojemu tridesetletnemu proučevanju ženske duše - do sedaj tudi sam še nisem našel odgovora, je: »Kaj ženska hoče?« (Sigmund Freud)
Spraševali smo vas: »Ob poplavah so pogosti tudi plazovi. Kako močno je po geoloških ocenah ogroženo območje Celjskega?«
Pravilni odgovor se glasi: Območje Celjskega je zelo ogroženo.
Knjigo Celjske Mohorjeve družbe bo za pravilni odgovor prejela Silva Kenda, Na gmajni 2, Celje.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Iz katerega kraja na Celjskem izvira novi generalni direktor slovenske policije Stanislav Veniger?
Ime in priimek Naslov
Kontaktna telefonska številka Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 21. novembra, na naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
2	6	3						
				4		6	5	7
			8		1		9	
					6	9	8	
	4	1			7			
	5					4		
								4
			1	8	5			
6	8	7						3
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
7 razlogov, zakaj se ni dobro prepirati z otroki
Deklica se z učiteljem pogovarja o kitih. Učitelj ji razlaga, kako je nemogoče, da bi kit pogoltnil človeka, saj ima glede na svojo velikost zelo majhno grlo.
Deklica ponavlja, da je kit pogoltnil Jona, učitelj pa, da je to nemogoče. »Ko bom prišla v nebesa, bom vprašala Jona,« pravi. »Kaj pa, če je Jona končal v peklu?« vpraša učitelj. »Potem ga pa ti vprašaj!« izstreli dekletce.
Otroci v vrtcu rišejo, vzgojiteljica hodi med njimi in jih opazuje pri delu. Ustavi se pri deklici, ki se zelo trudi in jo vpraša, kaj riše. »Narisala bom boga,« odgovori.
Vzgojiteljica postane in reče: »Saj nihče ne ve, kako bog izgleda.«
»No, zdaj bodo vedeli,« reče mala.
Pri verouku katehet govori o 10 božjih zapovedih. Ko otrokom razloži, kaj pomeni zapoved spoštuj očeta in mater, vpraša: »Ali obstaja zapoved, ki nam govori, kako naj se obnašamo do bratov in sester?« Neki deček iz skupine - najstarejši med otroki v družini - odgovori kot iz topa: »Ne ubijaj!«
Deklica opazuje mamo pri pomivanju posode in zagleda v njenih laseh nekaj sivih. Vpraša jo: »Zakaj imaš sive lase?«
Mama odgovori: »Kadar narediš kaj narobe, se ne počutim dobro, žalostna sem in dobim siv las.« Deklica se zamisli, nakar vpraša: »Zakaj ima pa babica čisto sive lase?«
V razredu so se slikali in učiteljica prepričuje otroke, da kupijo fotografijo. »Pomislite, kako bo zanimivo, ko jih boste čez leta gledali in govorili: »Poglej, Maja, ona je odvetnica. Ali: To je Denis, on je zdravnik.«
Takrat se zasliši glas iz razreda: »To je učiteljica, ona je mrtva.«
Učiteljica razlaga, kako kroži kri po telesu in vpraša učence: »Če stojim na glavi, se kri zlije vanjo in postanem rdeča. Zakaj se to ne zgodi, kadar stojim na nogah?« Eden od učencev odgovori: »Ker niso prazne.«
Otroci v škofijskem vrtcu imajo malico. Poleg košare z jabolki je napis: »Vzemi samo eno. Bog te gleda.« Eden od otrok pokliče druge h košari s čokoladicami: »Vzemite, kolikor hočete. Bog gleda jabolka.«
Zelena
Mož blondinke stopi po tuširanju iz kopalnice in nato vanjo stopi žena. Ko je ni pol ure ven, jo mož vpraša, kaj dela, ker nič ne sliši tuša. Ona pravi: »Čakam, da se na bojlerju prižge zelena luč.«
Šalo nam je poslal Jože Jurc iz Slovenskih Konjic.
Se zgodi, da smo novinarji v neprijetnem položaju: predlagaš in se dogovarjaš za intervju, potem pa se zgodi »višja sila«. No, v našem zadnjem primeru ima višja sila ime in priimek: Mirko Tuš.
Na dan, ko bi se morali dokončno dogovoriti za intervju s sedaj že bivšim generalnim direktorjem Matjažem Za-dravcem, je nesojenega sogovornika Tuš razrešil z mesta direktorja skupine. Preventivno za prihodnja dva tedna nimamo dogovorjenih intervjujev v gospodarstvu.
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV ,
Kateremu milijonarju naj zavidam?
»Ne, te položnice ne mislim plačati, nikakor ne!« je bilo mogoče slišati na zadnji seji občinskega sveta Slovenskih Konjic iz ust enega najbogatejših Slovencev, tamkajšnjega občinskega svetnika. Milijonar Anton Ofentavšek, ki je redno na lestvici najbogatejših Slovencev, je namreč v središču Slovenskih Konjic napačno parkiral ter prejel položnico. »Oglasil sem se na občino, na županovo željo, potreboval me je, zato povem pred vsemi, da tega ne mislim plačati!« je še pojasnjeval.
Nerazumevanje situacije, trmoglavost, prepričanje v svojo izjemnost ali kaj? Tako sem spraševal sam sebe, ko sem na lastna ušesa poslušal milijonarja, za katerega po Konjiškem ugotavljajo, da je med redkimi slovenskimi milijonarji, ki so prišli do bogastva na pošten način. Ofentavšek, starejši sivolas gospod, bi položnico seveda lahko zlahka plačal. Ni je hotel. Tudi kazen, če njegovo ogorčenje pred občinskimi svetniki ne bo zaleglo, bo zlahka plačal.
Ko je bila nato pred nekaj dnevi objavljena letošnja Managerjeva lestvica 100 najbogatejših Slovencev, sem seveda na njej takoj poiskal, kje je letos Ofentavšek. Ofen-tavšek me potem ni več zanimal, veliko bolj so me zanimali vsi drugi evrsko krepki iz celotne Slovenije ter izven, ki so obogateli med drugim na čudne načine. Na račun drugih seveda, tebe, ki to be-reš, in mene. Tisti, ki imajo premoženje skrito v davčnih oazah in se to zanje zelo dobro ve, ki živijo na račun dru-
gih davkoplačevalcev, izkoriščajo dobre zveze in politiko, neposredno bližino korita ali svoje delavce. Takšni, ki bi jim privoščil novo državno nacionalizacijo premoženja, brez poznejše denacionalizacije! Vsaj za enega od prvih petih vem, da živi v pravi utrdbi, najbrž tudi iz strahu pred morebitnimi neljubimi dogodki. Bi si jaz želel, da bi moral živeti v takšni utrdbi? Nikakor!
Požrešnost posameznikov z lestvice vsekakor prinaša množico cekinov, a ne prinaša osebne sreče. Kaj čuti takšen človek, ko se pojavi v javnosti ter si večina o njem misli, da je v bistvu navaden tat? So to ljudje brez vesti? Očitno. In je tem ljudem z lestvice 100 najbogatejših Slovencev res mogoče tako zelo zavidati? Nekateri so »zapu-fani« do grla, trepetajo, kaj bo prinesel jutrišnji dan, njihovo premoženje v nekaterih primerih kopni. Zanimivo je, da se veliko vprašanih milijonarjev izgovarja, da v resnici niso tako zelo bogati.
Je tem ljudem sploh mogoče zavidati? Ali tisti pregovor hitro pridobljeno, hitro izgubljeno res ne velja? Ali pa naj zavidam tistemu milijonarju garaču z lestvice, ki je gotovo že v zasluženem pokoju ter kot podjetnik še vedno tako hudo gara, da si je lahko letos privoščil komaj štiridnevni dopust? Tako kot vsako leto seveda. Je temu Savinjčanu mogoče kaj zavidati? Lastništvo stvari prinaša veliko odgovornosti in skrbi, nujni so dobro upravljanje, velika vlaganja in še kaj. Nepoštenemu milijonarju ne zavidam, poštenemu milijonarju garaču prav tako sploh ne.
Komu naj potem zavidam? Zavidam članom preproste družine iz našega lepega bloka, ki ima varne službe, kjer se ravno ne nagarajo ter so razmeroma dobro plačani, imajo kot vse kaže nekaj prihrankov v banki, privoščijo si veliko izletov ter še lepše dopuste. Pa še razumejo se dobro in zdravi ostajajo! Da, tem pa res zavidam!
NEMILIJONAR
RAZVEDRILO
Nagradna križanka
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju
2.	nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju
3.	nagrada: bon za gostišče Bohorč v Šentjurju
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 22. novembra.
Rešitev nagradne križanke iz št. 89
Vodoravno: OPLETAVOST, PRIVOLITEV, ROVAR, SOJA, AG, RIM, ČER, SATANIZEM, KRASOTA, MO, STOLPNIČAR, TON, REGIJA, ORA, ANORAK, RP, HVAR, TE, NEMCI, LOT, IDI, AMPULA, COL, LAUFAR, PIA, JAKOST, RAZKOL, PEKO,
HALS, IDEAL, GA, ITD, ROP, TALJIVOST, ENA, ME, MP, CIN, PISALNIK, ITI, IZIS, ZT, KELT, KEGLJAČICA, MASKE, AROMA, IRAK, VRSAR.
Geslo: Jesenske poplave in plazovi
1.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Slavko Kamenik, Ljubljanska 33, Celje.
2.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Tilka Jožič, Dušana Kvedra 24, Šentjur.
3.	nagrado, bon za gostišče Bohorč v Šentjurju, prejme: Miran Čepin, Glinje 11, Braslovče.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade vam bomo poslali po pošti.
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19					
Ona: Ne pričakujte prevelikih sprememb, saj imate stvari kar v redu urejene, še posebej na ljubezenskem področju. Spremembe si bo sicer želel vaš partner, vi pa poskrbite, da tega ne bo uspel tudi realizirati.
On: Nekdo vas bo poskušal zbezati iz vaše otopelosti, vi pa boste pokazali zobe in naredili popolnoma nasprotno od pričakovanega. Le zakaj se delate, da ste tako nedostopni in hladni, ko pa je resnica vendar povsem drugačna?
Ona: V veseli družbi boste ponovno preveč popili in povedali stvari, ki jih ne bi bilo treba. to se vam bo vsekakor kaj hitro maščevalo in to na najbolj neprijeten način. Poskusite se vsaj deloma zavarovati.
On: Vaša pretirana samozavest vam lahko še precej škoduje, saj nimate za takšno obnašanje prav nobenega vzroka. Ozrite se malce okoli sebe in videli boste, da ste si nakopali precej težav. Oprimite se dela!
DVOJČKA ffl
Ona: Teden bo minil kot trenutek, saj se boste zabavali kot že dolgo ne. Mogoče pa se vam obeta tudi kaj trajnejšega, ne pa samo nova kratka avantura, ki jih imate že skoraj čez glavo. Potrudite se!
On: Bilo bi dobro, če bi stvar razjasnili z vseh strani. Šele potem boste sposobni sprejeti odločitev, ki lahko bistveno vpliva na vaše nadaljnje življenje. Prejeli boste vabljivo povabilo, ki vam lahko prinese obilo lepih trenutkov.

Ona: Partner vam pripravlja prijetno presenečenje, ki bo ponovno prineslo občutek čarobnosti v razmerje. Pomislite in videli boste, da se splača potruditi. Za posel bo čas kdaj kasneje.
On: Teden boste izkoristili za opravke, s katerimi že nekoliko zamujate. Postorite nekaj tudi zase in za svojo dušo, saj je to prvi pogoj za vašo srečo. Nekdo se vam bo prijetno dobrikal...
Ona: Naj vam ne bo žal, da ste pogosto osamljeni, saj je to odlična priprava za novo, popolnejšo ljubezen. Toda vseeno se vam ni treba zapirati vase, kajti za srečo se bo treba tudi malce potruditi, predvsem pa oditi v družbo.
On: Presenečenje prijateljev bo zadetek v črno, saj kaj takšnega enostavno ne boste pričakovali. Teden se bo razvijal v izredno prijetnem razpoloženju, kar si po vseh naporih tudi pošteno zaslužite.
DEVICA
Ona: Zašli boste v velike težave, ki jih sami ne boste uspeli razrešiti. Obrnite se na starega prijatelja, prav rad vam bo pomagal, saj še vedno ni pozabil obdobja, ko je tudi on potreboval vašo pomoč.
On: Pokažite partnerki, da cenite njeno pomoč, in bogato vam bo poplačala. S tem boste utrdili medsebojni odnos, ki se je zadnje čase začel že pošteno majati. Obeta se vam nepozaben konec tedna v dvoje.
TEHTNICA fl
Ona: Ob prijetnem pomenku boste spoznali tudi drugo stran osebe, s katero ste imeli do zdaj le poslovno razmerje, kar vam bo ne le všeč, ampak boste od sreče kar plavali v oblakih. Streznitev bo prišla dosti kasneje .
On: Partnerka vam bo pripravila nepozaben romantičen konec tedna v dvoje, saj bo imela za vas pripravljeno pomembno vprašanje, ki bo terjalo kar hiter odgovor, tako da pravega časa za razmislek enostavno ne boste imeli.
msm
Ona: Zaupajte tistemu, čigar zaupanje bi si radi pridobili. Sicer se vam obeta še kar prijeten teden, vendar se v situacijah, ko so potrebna čustva, obnašate vse preveč preračunljivo. To vas lahko še pokoplje. On: Ne razmišljajte preveč o tem, zakaj se vam je posrečilo, ampak raje izkoristite nastalo situacijo. Partnerka vas bo povabila na prijeten izlet, ki se bo končal povsem nepričakovano. Čaka vas presenečenje na delovnem mestu.
STRELEC ^
Ona: Prijeten neznanec vas vse bolj vznemirja, tako da ste tik pred tem, da se odločite za konkretno potezo. Nikar se preveč ne obotavljajte, saj so vaše trenutne možnosti več kot odlične.
On: Če boste uredili svoje odnose s partnerko, bo to zagotovo vplivalo na vaše psihično ravnovesje, ki je zadnje čase precej labilno. Ne odlašajte, ampak si čim prej uredite tudi čustveno življenje, precej bolje se boste počutili!
KOZOROG Sk
Ona: Ostal vam je bridek spomin na preteklost, ki vam še vedno od časa do časa zagreni kakšno urico. Poskušajte pozabiti pretekle dogodke in se raje posvetite sedanjosti, kjer vaš čaka še veliko prijetnih doživetij.
On: Nepremišljen korak vam bo nakopal obilico neprijetnih govoric, ki se bodo začele širiti v vaši okolici. Še žal vam bo, da ste se pred kratkim odločili za nekaj tako tveganega. Boste pa drugič ravnali pametneje!
VODNAR
Ona: V objemu starega prijatelja boste našli tako tolažbo kot tudi začetek ljubezni, zato izkoristite priložnost, ki se zlepa ne bo ponovila. Tudi vam se obetajo boljši časi, tako v ljubezni kot tudi v poslovnih rečeh.
On: Sicer se boste poskusili umiriti, a vam to ne bo ravno najbolje uspelo. Novo prijateljstvo vam bo prineslo prijetno presenečenje, vezano na poslovno življenje. Presenečeni ne boste samo vi, ampak tudi druga stran .
Ona: Prijeten dogodek vam bo popestril »vroče« dneve, ki so pred vami. Potrebno bo kar precej spretnosti in znanja, da vam bo uspelo pripeljati stvari na svoje mesto. In nikar se ne zanašajte na nekoga drugega .
On: Končno vam bo uspelo, da boste združili svoje želje in možnosti. Če bi tako živeli ves čas, bi vam svet deloval dosti lepše. Tako pa se stalno sprehajate med polomijami in uspešnostjo. Morda pa vam je to celo všeč?
95.1 | 95-9 | 100.3 | 90.6
MHi

HnmZEBOBIÖ

Pomagal pri selitvi
Ob nedavni grožnji, da bo narasla Savinja zalila knjižnico v Celju, je bilo treba preseliti na tisoče knjig iz kletnih prostorov v višje nadstropje. V živi verigi pa niso bili le zaposleni, pač pa tudi ljubitelji knjig, kot je umetnostni zgodovinar Matija Plevnik (levo), ki je šel v akcijo ob boku Marijanu Pušavcu iz knjižnice. Verjetno je bilo sestavni del akcije tudi druženje zabavnega značaj, če ne prej, pa po koncu selitve.
NC, foto: GrupA
Volivca
Umetnost in vino
Vili Šuster (desno) je ljubitelj fotografije in različnih kulturnih dogodkov v Celju, ki jih redno obiskuje. Nazadnje smo ga ujeli na otvoritvi razstave mladih slikarjev v Galeriji sodobne umetnosti. Z Valentinom Steblovnikom, ki je prav tako navdušen fotograf, sta gotovo rekla kakšno o umetnosti, pa tudi o vinu, ki vedno sodi zraven.
NC, foto: GrupA
Peter Schmidt (levo), v prostem času član rokovske zasedbe Stranci, in Borut Kramer, vodja Mestnega kina Metropol, imata očitno isto volišče, saj sta se v nedeljo našla v prostorih III. OŠ Celje. Ali sta tudi glasovala za istega kandidata, pa se seveda ne spodobi spraševati.
NC, foto: GrupA
Deset ustvarjalnih let
Alya iz Mozirja letos slavi 10-letnico ustvarjanja in enega od koncertov je pripravila na Martinovo soboto v Šempetru v Savinjski dolini. Ob kostanju in mladem vinu so za zabavo poskrbeli poleg slavljenke še gostje Earth Shock, Rok Trkaj in Ansambel Golte. Energična in vedno zanimiva pevka, ki je v prostem času rada v naravi z živalmi, pravi, da se je v teh letih zgodilo veliko lepega. Skupaj z ekipo se je marsikdaj nasmejala, ponočevala, zabavala občinstvo ... In v vsem tem še vedno neizmerno uživa.
NC, foto: Luka Dakskobler (Dax Foto)
Poklicna deformacija
Ni kaj, če kdo, potem prvi mož celjskih poklicnih gasilcev Janko Po-žežnik ne more iz svoje kože. Ali bolje, iz uniforme ... Tudi ko se je v vlogi županovega pooblaščenca udeležil odprtja novega 21-stanovanjskega bloka na Teharjah, ki je v celoti namenjen mladim in mladim družinam, se ni veselil skupaj z najemniki in skupaj z drugimi radovedneži kukal v stanovanja, temveč je najprej skrbno preveril, ali so pravilno nameščeni vsi gasilni aparati.
IS, foto: SHERPA
Dobrodelna zumba
Nedavni dobrodelni zumba dogodek v prostorih dvorane Zlatorog je pritegnil množico obiskovalcev, ki so s tem pomagali društvu diabetikov iz Velenja. Izvedeli so več o nevarnostih sladkorne bolezni ter se zabavali ob nastopih Matjaža Javšnika, Alye, skupine Skater in akrobata Tomyja Mihičinca. Na odru je plesalo 14 inštruktorjev zumbe iz Slovenije, Avstrija, Hrvaške in celo s Kube.
NC, foto: GrupA
Organizatorica in znana inštruktorica zumbe Mateja Jančič (desno) s pisateljico Marjanco Scheicher ter z akrobatom Tomyjem Mihičincem