Ljubljana, sreda, 3. julija 1957 LETO XXIII. Stev. 155 OUTNl W ODGOVORNI OKRONIK (Van Šinkovec o reja 0REDNISK3 ODBOB Uit izhaja vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev e$JjUjdL&k&* PROLETAECl VSEH DEŽEL, ZDRUŽITE SEI •LJUDIKi «* B A V 1 C A» USTANOVLJENA L OKTOBRA MM - MTO NARODNOOSVOBODILNO BORBO IX IZHAJALA KOT U-DNKVNIK IN TEDNIK — OD OSVOBODITVI OO L JULIJA 19S1 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK - OD L JUNIJA MU IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANOSTI E »BORBO« OTVORITEV 24. ZASEDANJA GOSPODARSKO-SOCIALNEGA SVETA OZN Vrsta važnih nalog Ce bodo opravljene, bo zasedanje pomemben prispevek k ureditvi najbolj perečih vprašanj in h krepitvi mednarodnega gospodarskega sodelovanja Titov intervju drevi ponovno v ameriški radioteleviziji Ne\v York, 2. jul. (Tanjug). — Zaradi velikega zanimanja v ZDA 2a intervju predsednika Tita, ki so ga v nedeljo prenašali po televiziji in radiu družbe ■»Columbia«, bodo oddajo jutri zvečer ponovili. Razen radijske in televi- ‘ leneva, 2. jul. (Tanjug). V Pa- sednik, pakistanski delegat Mo-postaje Columbia bo inter-1 lači narodov o Ženevi se je za- hamed Mir Kan. Podpredsednika v-u prenašala tudi televizijska čelo danes dopoldne 24. zaseda- sta Minerva Bernardino (Dommi-P2staja newyorškega časnika nje Ekonomsko-socialnega sveta kanska republika) in Jerszi Mi- ) OZN. Začel ga je letošnji pred- ( halowski (Poljska). Takoj po otvoritvi zasedanja je sovjetski predstavnik izjavil, da ni normalno in da ne koristi plodnemu delu ECOSOC in OZN sploh, da LR Kitajska še nima zastopnika v ustanovah OZN. To, da je ta dežela prezrta, je rekel sovjetski predstavnik, mora nuj *Daily News* Dogovor brez sadov Zahpdnonemški »atomski zakon na splošno presenečenje odstranjen z dnevnega reda Zveznega zbora Bonn, 2. jul. (Tanjug). Na da-asnjem glasovanju v zahodno-emškem Zveznem zboru ni bilo več krščanskodemokratskih po- _ _ . „ _ , _ _^T .- slancev vzdržalo, pa se je poka- ! no zadati udarec ugledu OZN m zalo, da dogovor med parlamen- mednarodnemu sodelovanju. Tudi doseči dvetretjinske večine i tarnimi frakcijami o izglasova- I ix>ljski predstavnik je obžaloval, za spremembo ustave, ki naj bi1 nju tega zakona ni rodil zažele- j ker LR Kitajska še nima pred-°®ogočila izglasovanje tako ime-j nih sadov. Poslanci so prepri-j stavnika v ECOSOC. Izrazil je n O V ation-r. i i i i"» _ ■ r : a -____T, ^ nnnmiA (1 a Krvfiln T>r>llfir*ni TPfl 1- ?°'anega »atomskega zakonac. P cm zakonu bi smela Nemčij Po čani, da je spremembo ustave ^Porabljati jedrsko energijo sa-° v mirnodobne 'fneia pa bi upanje, da bosta politični realizem in občutek pravičnosti prispevala k ureditvi tega vpraša- on&raogočila sama vlada. »Atomski zakone so odstranili z dnev- ---------- . _ - ... nega reda, kair je vzbudilo v 1 nja, V enakem smislu so govorili Bonnu velikansko presenečenje, i predstavniki Indonezije, Egipta ja orožja. Sprememba ustave'Tu so prepričani, da bo izid da- in Jugoslavije. Ameriški in for-J® bila potrebna zato, ker doslej našnjega glasovanja vplival tudi moški delegat sta nastopila proti na londonske razgovore o razoro- j temu, da bi sodeloval predstav-ž it v i, zlasti po ponovnem zago-; nik LR Kitajske. Na današnji tovilu zahodnonemške vlade, da j sep, ki je od ustanovitve bo podprla prizadevanje, da bi I ECOSOC 972. po vrsti, so nato namene, ne proizvajati atom-prememba ustave . — f-vutuua zato, ker doslej 1 P^dvidevala pristojnosti fede-^ako. Za uveliavljenie takšnega , V Bonnu so pričakovali, da ,—„-------------— - . . . r® »atomski zakon« danes spre-1 dosegli začetni sporazum o raz- j sprejeli dnevni red zasedanja, ki Jct. Med glasovanjem, ko se je I orožitvi. I obsega 20 točk. NASER JE PONUDIL ROKO v razgovoru po televiziji je predsednik egiptovske republike izrazil priprav ljenost za obnovitev prijateljstva med Veliko Britanijo in Egiptom Zasedanju prisostvujejo delegati 18 dežel, ki so članice Sveta, in veliko število strokovnjakov za gospodarska in socialna vprašanja. Netvzoči so tudi številni opazovalci iz skoraj vseh dežel, ki niso članice Sveta. Jugoslovansko delegacijo vodi stalni predstavnik Jugoslavije v OZN v New Yorku dr. Jože Brilej. Njegov namestnik je Gustav Vlahov, v delegaciji pa so še Janez Stanovnik, Jovan Vukmano-vič, Stjepan Han in Radoš Sta-men kovic. Na zasedanju, ki bo trajalo pet tednov, bodo obravnavali vrsto zelo važnih vprašanj, izmed katerih so najvažnejša finansiranje razvoja nerazvitih dežel, izkoriščanje energetskih virov za gospodarski razvoj, tehnična pomoč, blagovna menjava in vprašanje svetovnih zalog hrane. Delegati, zlasti delegati malih držav, izražajo upanje, da bo na zasedanju prevladalo delovno vzdušje. Če bodo ti upi izpol- j njeni, potem bo to zasedanje važen prispevek k ureditvi najbolj perečih vprašanj in h krepitvi mednarodnega gospodarskega sodelovanja. Na koncu današnje seje so sklenili, da se bo splošna razprava o svetovnem gospodarskem položaju začela v četrtek. London, 2. Jul. (AFP). V razgovoru po britanskem televizijskem omrežju I. O. A. je predsednik egiptovske repiif blike Naser izrazil pripravljenost egiptovskega naroda, da obnovi prijateljstvo med Veliko Britanijo in Egiptom. i ‘Obžalujemo, da je bilo obdob-B •* °.?° bili odnosi med Veliko ri tani j o in Egiptom slabi, in famoi da bosta obe deželi napo sled znova okrepili dobre prija- vega naroda miroljubni. Naser je nato rekel: »Mi bi radi uredili . vprašanje palestinskih beguncev oddajali po britanskem neodviS' prekopu, da pa egiptovski narod nikoli ne bo privolil v tujo nadvlado nad to vodno potjo. Davišnji britanski časniki na dolgo poročajo o razgovoru predsednika Naserja, ki so ga sinoči Dašijin Adilbiša prvi mongolski veleposlanik v Jugoslaviji Beograd, 2. jul. (Tanjug) Pred- Podpredsednik Komiteja vojnih veteranov Sovj. zveze Sidor Kov-pak v razgovoru s podpredsednikom Zveznega izvršnega sveta Aleksandrom Rankovičem. Delegacija sovjetskih vojnih veteranov je že nekaj dni gost Zveze borcev Jugoslavije Z ZASEDANJA BRITANSKE SKUPNOSTI NARODOV Svetovna konferenca o razorožitvi, ko bodo možnosti za sporazum London, 2. jul. (Tanjug) — me obveznost, da se bo ravnala Eno najvažnejših vprašanj, o po njem. V tem primeru bi bila katerem so ministrski pred- Kitajska v istem položaju kot sedniki dežel Britanske skup- Francija in še nekatere druge de-nosti govorili na včerajšnjih žele, ki niso proizvajala atomske-razgovorih, je bilo, da je treba ga orožja. LR Kitajsko povabiti, naj se Danes dopoldne sb imeli pred-pridruži razgovorom o razoro- sedniki vlad še eno sejo, na kateri so razpravljali o reviziji ustanovne listine OZN, medtem ko se je popoldne nadaljevala svobodna izmenjava mnenj o vprašanjih Mohamed Jasin odpotoval v domovino s Beograd, 2. jul. (Tanjug). Stalni podsekretar v sudanskem zu- pomnil je, da je Egipt vedno pripravljen razpravljati z zainteresiranimi deželami o plovbi po . odnose,« je izjavil pred-cunik Naser. Pripomnil je, da turi?° n^eSovem mnenju potrebno obnoviti diplomatske stike obema deželama. _ Potem ko je izjavil, da se bo siptovski narod odločno postavil od r°^u slehernemu vmešavanju k ^unaj v notranje zadeve Egip-’ 3e poudaril, da so cilji njego- 12 DEJAVNOSTI ODBOROV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE OSNUTEK ZAKONA o vojaških vojnih invalidih sprejet v načelu in v podrobnostih Beograd, 2. julija. — Zakonodajni odbor Zveznega *ocfa Zvezne ljudske skupščine je na današnji seji obravnaval osnutek zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vojaških vojnih invalidih. Odbor je brez večjih sprememb sprejel zakonski osnutek v načelu in v podrobnostih. 64 ®‘stveuo se je spremenil člen » V v katerem je govora o nalo-n.-,*i’.Pristojnosti in sedežu zdrav- žitvi. Kakor menijo zahodni opazovalci v Londonu, bi povzročilo povabilo Kitajski, naj pošlje svojega predstavnika na konferenco britanske obrambne politike, v Lancaster House, velike težave, 1 ker Kitajska ni članica OZN in j ker ZDA niso pripoznale njene _______ _ _________ _________ vlade. Na razgovorih o razorožitvi I sednik republike Josip Broz Tito Pa so se sporazumeli o tem, da je te dni privolil v imenovanje bodo sklicali svetovno konferen- _ .... ,, j prvega mongolskega veleposlani— co o razorozitvi, ko bodo nastale nanjem ministrstvu Monamed ka v Jugoslaviji Dašijina Adil- možnosti, da bi dosegli sporazum. Jasin je danes z letalom odpoto- kiša | Kakor poročajo, sta ministrski val v Sudan. Skupaj Z njim je _______________ o______ Veleposlanik Adilbiša je bil doslej predsednik Macmillan in zunanji odpotoval iz Beograda tudi prvi • 'nrit»a*vli en i sDreiett reso- i nem televizijskem omrežju. Ne- zunanji minister, od leta 1946 do 1950 minister Selwyn Lloyd na konfe- sudanski poslanik v Jugoslaviji lUciiToZN iz leta 1947, kar po- j kateri časniki objavljajo intervju renci poiasnila glediSče, da bi Bagir, ki ima svoj stalni sedež v meni da dobijo arabski narodi in v celoti, večina pa poudarja Na- nik mongolskega veleposlaništva v opustitev poskusov, ne da bi pre- Atenah. Izrael svoie ustrezne pravice.« | serjeve besede, da bi Egipt rad Moskvi, nato pa veleposlanik v sz. povedali tudi proizvodnjo atom- Podsekretar Jasin bi moral Na vprašanje v zvezi s Suezom obnovil normalne diplomatske od- ^ ^aSUi ™Ad°ilbišaZ%ZletaS CK skega orožja, lahko privedla do ostati pri nas še nekaj dni in obi- je Naser znova poudaril da zad- nose z Veliko Britanijo. Mongolske ljudsko - revolucionarne velikega kopičenja tega orožja v skati nekatere republike, vendar nja deklaracija vlade v Kairu Na današnjem sestanku z no- »at1PSSS! ^S3f‘nSSffl ohJk« TVdamf upošteva šest načel, sprejetih lani vinarji je predstavnik zunanjega veleposlanik v Madžarski. Njegov stal- treba povabiti Kitajsko, na.i se obiska v Sudanu pred časom v Varnostnem svetu OZN. Pri- ministrstva izjavil, da je britan- nt sedež bo v Budimpešti. pridruži sporazumu in tako sprej-I vrniti v Kartum. ska vlada z zanimanjem sprejela zakona o avtorskem pravu, imel pa bo tudi skupno sejo z zakono-nišW.'T"'jm>su ln M'utv'u zurav- dajnim odborom Zbora proizva-®ne • ki pošiljajo svoja j jalcev Zvezne ljudske skupščine, obr orS.anoin' pristojnim za na kateri bo obravnaval osnutek avnavanje invalidskih pravic zakona o vinu. Član ZIS Slavko v Drvi ___'ir 1 mnenja, ki jih je obrazložil predsednik Naser v svojem intervjuju po televiziji. Na vprašanje v zvezi z obno-vitvijo normalnih diplomatskih odnosov med obema deželama je uradni predstavnik dejal, da britanska vlada še ni prejela nobene uradne zahteve po obnovitvi diplomatskih odnosov, »v tem trenutku pa ne nameravamo napraviti nobenega koraka v tej smeri.« Skupni trg in Evro atom predmet razprave v francoski poslanski zbornici, ki bo pogodbi najbr?odobrila Pariz, 2. jul. (Tanjug) V francoski skupščini se je začela danes splošna debata o zahtevi vlade po ratifikaciji pogodbe o skupnem trgu in Evroatomu. da na političnem torišču pridobe javno mnenje za odpor proti vladnim načrtom. Francoska Narodna skupščina je sprejela danes drugi petletni Madžarski begunci odpotovali v Francijo plan razvoja jedrske energije. Po tem načrtu, za katerega je glasovalo 416 poslancev, vtem ko jih je glasovalo proti 149, bodo pora- P^istopnji. nu-Je kilo predvideno, da ime-*vet P .e zdravniške komisije °.krajnega ljudskega odbora, »fiii za P081^ socialne za- Področju, kjer je sedež določanje sedeža zdrav-Driva komisij pa je sodilo po svfrt m Podlogu v pristojnost socialno politiko ljudske ^Publtke. Odbor pa se je posta-na stališče, da mora svet za blill* ? P^ .^ko ljudske repu-hnf6 sedež komisije in ®enovati njene člane. je na da-osnutek V ii - - . cl«nu 64. zakonskega osnut- c“ovati njene člane. n.Zakonodajni odbor je ^lsnJi *eji obravnaval Komar bo na tej skupni seji brž' kone pojasnil vprašanje proizvodnje umetnih vin. Poročevalec komisije za zu-1 Ti krogi, predstavniki sred- nanje zadeve Alain Savary je pri- ! njih in malih industrijcev, kme- poročil poslancem, naj odobre ta ! tov in poslovnih krogov, opozar- dva sporazuma, ki so ju 25. mar- jajo na hude posledice, ki jih bo ca podpisali v Rimu predstavniki imela prosta tuja konkurenca za Francije, Italije, Nemčije in treh modernizirano in drago francosko hiiT 73"ra7vnTJedrske dežel Beneluxa. Predstavniki 17 proizvodnjo. ! Franciji od 1957. do 1961. leta 225 Osijek, 2. jul. (Tanjug). Iz Osi- drugih skupščinskih komisij so se p0 dosedanjih znakih sodeč milijard frankov. V tem času bo- jeka je davi z vlakorrf odpotovala tudi izrekli za ratifikacijo. Znat- kaže, da bo najbolj srdita debata do zgradili v Franciji štiri po- zadnja skupina 339 madžarskih ne pomisleke je imel samo poro-, 0 načrtu Evroatoma. Klavzule le- skusne baterije in dva poskusna beguncev, ki so izrazili željo, da čevalec komisije za narodno ob- ga mednarodnega telesa namreč reaktorja ter začeli pridobivati bi odšli v Francijo. Skupno je rambo glede pogodbe v Evroato- , olajšujejo nasprotnikom gospo- naravni uran, plutonij, torij in zdaj odšlo v Francijo 1493 begun- mu — mednarodni atomski orga- darske povezave Zahodne Evrope, i uran 233. Po zadnjih podatkih je odpotovalo iz Jugoslavije v zahodne dežele skupno 6950 madžarskih beguncev. V manjših znanstvenih ustanovah ne bi bilo treba upostaviti posebnih organov upravljanja Beograd, 2. jul. (Tanjug). Na današnji dopoldanski seji odbora za prosveto Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine so obravnavali osnutek zakona o organizaciji znanstvenega dela v podrobnostih. Ljudski poslanci so tudi na današnji seji obravnavali pristojnosti svetov za znanstveno delo in svetov znanstvenih ustanov. vremenska napoved za sredo, 3. Julija ««n?££oWne Pretežno Jasno, v popol' ... ______ _______________ _______ , urah Povečana oblačnost s Pnnrinrili m mnpnlp da bi v »lD«ČVntml nevihtami, predvsem v 80 ,mne"Je- °a D1. v 14 rt svetu- Temperature ponoči od manjših znanstvenih ustanovah v *WL18; v Primorju do 22, najvisje glavnem v tistih, ki delajo pri MnJ Ceiz?jaPeratUre M St°' fakultetah, ne bilo treba upostavi- Stanje vremena 11 Posebnih organov upravljanja, 8k Področje visokega zračnega priti- kaju praksa je pokazala, da Sl 1'8*kraid Sredr>Jo Evropo se polagoma takšne ustanove čedalje bolj pri-2»oeju:'t; SO Se vedno v ob- zadevajo, da bi se ločile od usta- nov- ki iih ustanavljajo za lastne nevihte v popoldanskem času. potrebe. V razpravi so govorili nizaciji male Evrope. V skupščinskih kuloarjih so sinoči poudarjali, da bo večina poslancev ob koncu debate, h kateri se je priglasilo nad 30 govornikov, najbrž odobrila sedanjo vladno zahtevo. Zato predsednik ! vlade Bourges Maunoury ne namerava sprožiti vprašanja zaupnice, i Za zdaj je videti v skupščini tri struje v zvezi s pogodbama, ki naj ... t bi od sredine prihodnjega poletja, i Ameriškem Kongresu bodo danes v štirih etapah po tri do štiri leta, ! Prvikrat javno razpravljali o s tudi o tem, kdo bi lahko bil pred- privedli do carinske unije in j zirskem vprašanju. Demokratski stojnik znanstvene ustanove, in skupnega trga za nad 150 milijo- senator John Kennedy iz^Massa- sprejeli so gledišče, da ni da bi nov prebivalcev Zahodne Evrope chusettsa bo govoril o alžirskem morali biti na tem položaju samo in do enotnega organa za razvoj znanstveni delavci, marveč^ so jedrske energije. V celoti podpi-lahko tudi javni delavci, ki se 1 rajo te načrte predvsem socialisti ukvarjajo z znanstvenim delom, in katoličani (z zelo redkimi iz- Odbor si je pridržal nekaj določb, o katerih so bila na dopoldanski seji izražena različna mne- jemami). V drugi skupini so komunistični poslanci, ki so 98:3 glasovali 1 sinoči tudi uradno zaprli. S po-nja. Gre za določbe, v katerih je proti tema pogodbama zaradi slopja so odstranili napise. Diplo-govora o področju dela republiških, njune negativne vloge v nadalj- matski stiki med Jordanijo in svetov glede izbire sodelavcev nji cepitvi že tako razcepljene Egiptom pa še niso pretrgani, znanstvenih ustanov in nadzor- Evrope.. V tretji skupini pa so vse 1 Na zahtevo egiptovske vlade stva nad zakonitostjo delovanja ostale francoske stranke, katerih je jordanski veleposlanik nedav-ustanov. Različna mnenja so bila predstavniki so v presoji skupne- j no zapustil Kairo. Egiptovska izražena tudi o pristojnosti zvez- ga trga in Evroatoma še zmerom j vlada je to zahtevala v zvezi z nega sveta glede mnenja o usta- j močno razdeljene. Znaten del ra-j obtožbami proti egiptovskemu navijanju in opuščanju znanstve- j dikalov, del desnice in večina vojaškemu odposlancu in generalnih ustanov, ker so bili ljudski ( poujadistov bo nedvomno glaso- nemu konzulu v Jordaniji, da sta poslanci mnenja, da bi lahko to vala proti skupnemu trgu iz go-1 sodelovala v zaroti proti članom spravilo v nevarnost sodelovanje opravljali tudi republiški sveti. spodarskih razlogov. 1 jordanske kraljevske hiše. i med obema deželama, NOVI POGLEDI Senator Kennedy proti stališču vlade ZDA v alžirskem vprašanju — »Scotsman« predlaga pripoznanje neodvisnosti Washingtori, 2. jul. (AFP) V spopadu. Časniki na široko pišejo o tem govoru predsednika ožjega senatnega odbora za vprašanja OZN. Pričakujejo, da bo ameriškemu Kongresu ob tej priložnosti predložena tudi resolucija o alžirskem vprašanju. Ameriška vlada se je uradno postavila na stališče, da je alžirsko vprašanje izključno stvar Francije. Edinburgh, 2. Jul. (Reuter) — Davišnji »Scotsman« poudarja, da lahko samo pripoznanje neodvisnosti Alžira omogoči ureditev alžirskega vprašanja. Ta neodvisni časnik pravi, da lahko Francija samo na ta način obdrži svoj vpliv v tej deželi, brez tega pa ni moč uresničiti francoskega načrta o izkoriščanju petrolejskih polj v Sahari. »Scotsman« nadalje piše, da bi nadaljevanje vojne v Alžiru Jordansko veleposlaništvo v Kairu zaprto Kairo, 2. jul. (Reuter). Jordansko veleposlaništvo v Kairu so mmm Znatne carinske olajšave za naše državljane Razgovor beograjskega dopisnika »Ljudske pravice« z direktorjem uprave carin FLRJ Djurom Medenico V Mladinskem doma ob Bohinjskem jezeru posluša 65 mladincev iz vse Slovenije predavanja o raznih aktualnih vprašanjih. Njihov delovni dan se začne zgodaj zjutraj. Vse do dveh popoldne poslušajo različna predavanja, po 17. uri pa študirajo po skupinah. Med prvimi, ki je mlade seminariste obiskal, je bil tovariš Boris Ziherl. Udeleženci seminarja so študentje ln delavci, mladinski funkcionarji iz različnih komitejev in klubov mladih proizvajalcev. Toliko študija hkrati je seveda zelo naporno. Zato prirejajo sem in tja tudi izlete. Minulo soboto so bili na Komni in pri Triglavskih jezerih. Prvega tega meseca je obiskal slušatelje seminarja Veljko Vlahovič, ki jim je predaval o poteh sodobnega človeka v socializem. V zelo razgibani diskusiji, ki so se v njej slušatelji zanimali za najrazličnejša notranje- in zunanjepolitična vprašanja, je nato tovariš Vlahovič ustregel še z mnogimi pojasnili. — Na sliki tovariš Vlahovič v razgovoru s člani CK LMS. Novi uredbi o carinski tarifi za blago, ki ga prinašajo oziroma prejemajo državljani iz tujine, in o uvozu motornih vozil, ki ju je nedavno sprejel Zvezni izvršni svet, označujeta smernice za nadaljnji razvoj carinskega sistema — je izjavil direktor uprave carin FLRJ Djuro Medenica našemu beograjskemu dopisniku. na uredbi in katere novosti vsebujeta v primerjavi z dosedanjimi predpisi. | Z novima uredbama je natančneje določen carinski postopek v tudi večje količine istega blaga. Ce dodamo k temu še drage carinske olajšave, predvidene v uredbi o carinski tarifi, tedaj so možnosti za prinašanje oziroma prejemanje blaga iz tujine mnogo večje. Temu v prid so tudi so- Predvsem je važno, da vidimo, malni postopek v zvezi z zbira- j razmerno • nizke nove carinske kakšnih načelih slonita ti njem dokazov in proučevanjem: pristojbine in vrednotenje blaga. njihove resničnosti, na podlagi česar je odobrena carinska olajšava. Spričo zamotanega administrativnega postopka na podlagi prejšnjih predpisov je bil zvezi z blagom in motornimi vo- carinski aparat, ko je odločal o zili, ki jih uvažajo naši držav- carinskih olajšavah, toliko obre-Ijani. Tako je odpadlo mnogo ne- menjen s formalnim postopkom, jasnosti, ki so izvirale iz nepo- da je to oviralo njegovo uspešno j manj e naslednjega Blaga: ~ meso polnosti dosedanjih predpisov, delo v zvezi z mnogo važnejšimi j in mesni izdelki, mleko in mlečni spričo česar sta trpeli pravilnost nalogami s področja carinske kon-in učinkovitost v uveljavljanju KATERO BLAGO JE OPROŠČENO CARINE Tako na primer, je nadaljeval Medenica, po novi tarifi sploh ni časovno omejeno, pa tudi ne količinsko — oproščeno pa je carine — prinašanje oziroma preje carinskega postopka. DISKRECIJSKA OCENA UKINJENA Z novimi predpisi je carinski postopek ne samo natančneje določen, marveč je prav tako tudi zelo sproščen. Zdaj skoraj v celoti ni več potrebe, da bi carinska administracija uveljavljala kak for- Drag, toda koristen nauk Letos boljše priprave na turistično sezono — Mnoga gostišča upoštevajo, da so zmerne cene najboljša propaganda Kulturne VESTI-") Precejšnje nevšečnosti oziroma ja, še bolj pa v juniju, ko se v i ne avtobusne zveze med Avstrijo neuspela lanskoletna turistična obmorskih krajih začne že glavna j in Jugoslavijo ter med Italijo in sezona so povzročile precejšnjo sezona, ki prinese s seboj tudi i Jugoslavijo. Z Anglijo imamo kar zaskrbljenost, kako bo s turizmom višje cene, se je število turistov i enajst avtobusnih linij, pa tudi ujuru ineaeiui;* v naši republiki v letošnjem letu. skrčilo. Morda bi kazalo vskla- konzulat, zlasti v Celovcu, je na- Turistične in druge organizacije, diti »obmorsko« sezono, ki traja klonjen turistom pri izdaji izlet- trole Direktor Medenica je nato ki jim je zaupana skrb za napre- od 15. junija do 15. septembra s niških in skupinskih viz. pripomnil: dek turizma, so se v lanskem letu »celinsko« sezono, ki traja od Tujci prihajajo k nam v glav- ^ bistvenih novih darskem sistemu ipd., temveč kri- in prej končala, pa tično ugotavljajo, da so tudi same manjši izpad gostov, z nekaterimi napačnimi ukrepi (nesolidne cene!) in pa slabimi ter poznimi pripravami na turistično sezono povzročile, da je leto 1956 kritično leto v zgodovini našega turizma. gotovo ODPRAVILI NAJ BI »CELINSKO« IN »OBMORSKO« SEZONO Letos so cene na splošno za 10 do 15 % nižje od lanskih. Zlasti solidne cene so določila gostinska podjetja v letošnji predsezoni v Slovenski Istri. Slabše je bilo na Gorenjskem, kjer so precej vztrajali pri cenah na »visoki ravni«, zato pa je bil tudi dotok turistov, tako domačih kot tujih, dokaj slab. Bled se šele v teh dneh polni in tudi v Kranjski gori ter v Bohinju se položaj boljša. Ze ma- »\N\lk RAZSTAVA »NAS VRHOVNI KOMANDANT«, ki prikazuje življenjsko pot in delo maršala Tita od njegove zgodnje mladosti do današnjih dni, bo kot potujoča razstava, v petih kopijah, obiskala vsa mesta in del večjih naselij širom po Jugoslaviji. Prepotovala bo okrog 11.000 km in se ustavila v več kot 500 mestih in krajih Jugoslavije. Potovanje te razstave, ki so jb te dni dovršili v Domu JLA v Beogradu in katere otvoritev bo 4. julija, bo trajalo do konca februarja leta 1958. ALEKSANDER RANKOVIC JE PREJEL BRZOJAVKO delegacije norveških državljanov, ki se je mudila v naši državi kot gost Zveze borcev Jugoslavije in ki se mu zahvaljuje za prisrčni in topli sprejem ter izraža željo, da bi se prijateljstvo med narodi obeh dežel še poglobilo in ostalo trajno. SKUPINA TUJIH GOSTOV, ki je prisostvovala I. kongresu delavskih svetov, je včeraj obiskala predsednika Republiškega sveta Zveze sindikatov Hrvatske Josipa Cazija. Predsednik Cazi se je- z gosti, med katerimi so bili predstavniki sindikalnih organizacij Vietnama, Indonezije, Romunije. Francije in Bolgarije, nekaj časa razgovarjal. Tuji gostje so si ogledali v Zagrebu tovarno »Rade Končar« ter Muzej NOB, zvečer pa so bili na predstavi v gledališču PREDSTAVNIKI 'STA DŽAKARTA so priv: li v Beograd na petdnevni obisk. Včeraj so imeli razgovore v LO Beograda ter so obiskali beograjski velesejem in vojni »nuzej. PO ŽELEZNI IN NAVADNI CESTI GRE PREPOČASI. Letos se nadejamo precej turistov iz Zahodne Nemčije in Avstrije, pričakujemo pa izpad skupinskih turistov iz skandinavskih dežel, deloma pa tudi iz Holandije in Anglije. Veliko zanimanje za Jugoslavijo pa je v Franciji in Belgiji. Za dotok tujih turistov so pomembne mednarod- ..... stracije pri odločanju o carinskih se neredko raje odločijo za drugo olajžavah Sprifo dosedanjih državo. Pri nas ne le da manj pre(jpiSOv so imeli organi carin-® > letališč nimamo, J ske službe velike težave. Tu mi-bi lahko pristajala tudi tuja pot- glim m razne Qcene Q xemaoosa niška letala. . dokazov o darilu, nadalje na razne Na včerajšnji tiskovni konte- . . w Turi- 1Z]ave 0 prihranjenih sredstvih, renči, ki jo je organizirala Turi stična zveza Slovenije ob sodelo- s katerimi so bili nabavljeni pro- sncna zveza oioveiuje uu izvod- tujini in podobno. Izi0_ vanju Gostinske in Prometne iltev dlskreJciJgke ^ene carinske_ zbornice ter Avto-moto dr^tva, organa pri odobritvi olajšav so razpravljali tudi o moči dobre *aoog1ed nedvomno 7affotavlia propagande v turizmu, o pnpra vah na sezono v letu 1958 itd. M. R. S SEJE SEKRETARIATA GO ZB SLOVENIJE Komisijo za šolanje bivših borcev bodo ustanovili naposled nedvomno zagotavlja pravno varnost državljanov na tem področju. Za obe uredbi, ki sta med seboj organsko povezani, je značilno, da je z njima ukinjena obveznost glede plačila koeficientov za blago, ki ga prinašajo oziroma prejemajo državljani iz tujine, tako da morajo za to blago plačati samo carino. Nove carinske pristojbine kakor tudi vrednost blaga so določene na podlagi naših realnih razmer na trgu in dejanskih gospodarskih možnosti. izdelki, ribe v konservah in izdelki iz rib, žito, riž, moka vseh vrst, izdelki iz moke in žita, sadje in sadni izdelki, sadni sokovi, zelenjava in zelenjavni izdelki, mast in margarina, olivno olje in ostala rastlinska olja za jedi, otroške igrače, knjige in brošure kakor tudi zdravila z zdravniškim receptom. Takšnih možnosti na i podlagi prejšnjih predpisov ni bilo. V čl. 5 nove uredbe je nadalje določenih deset raznih osnov, ki omogočajo carinske olajšave, oproščene plačevanja carin. Razen tega slehernemu našemu državljanu, ki se vrača iz tujine, ni treba plačati carine za blago, ki ga prinaša s seboj, ne glede na to, za kakšno blago gre — seveda v količinah, potrebnih v povprečnem gospodinjstvu — ter v vrednosti do 50.000 d^n. Gospodinjstva lahko izkoristijo tudi olajšavo, ko jim ni treba plačati carine tudi za darilno pošiljko v vrednosti 20.000 din v enem koledarskem trimesečju, prav tako ne glede na vrsto in količino blaga. Carine so oproščene tudi obleke, ki jih prinašajo naši državljani iz tujine ali prejemajo v darilnih paketih, seveda če je to blago namenjeno njihovim -potrebam in potrebam družine. To olajšavo je moč izkoristiti enkrat mesečno. Nova uredba določa tudi olajšave za tuje državljane jugoslovanskega porekla in jugoslovanske državljane, ki bivajo v tujini, za £lago v vrednosti 150.000 din, ki ga prineso kot darilo rojakom. Nedvomno je torej, da so vse navedene olajšave, ki jih lahko izkoriščajo naši državljani, mnogo širše in obsežnejše od dosedanjih tako po vrsti blaga kakor tudi po količini. Nova uredba o blagu, ki ga prinašajo naši državljani iz tujine, s tarifo in seznamom vrednosti blaga ter skupaj z novo nih kvalifikacij bivših borcev d Sloveniji. Ljubljana, 2. julija — Na da-1 vsem, ki so doslej pomagali k našnji seji sekretariata Glav- j uspehom te šole, a tudi samim nega odbora Zveze borcev tečajnikom, bivšim borcem, kd to NOV Slovenije so med drugim šolo obiskujejo, javno priznanje. vlrr,TTi, Mn?ivrn«?TT 7a prtttit obravnavali problematiko šo- i Po daljši razpravi so slednjič m AN TE BLAG \ IZ TUTTNF lanja in pridobivanje strokov- ! člani sekreiariata ugotovili, da MANJE BLAGA IZ TUJINE - - ......... bo treba v bodoče učni program Ti uredbi razmejujeta in hkra- Dopisne srednje ekonomske šole ti vskla j ata carinsko gradivo v za bivše borce še bolj prilagoditi sklopu predpisov, ki urejajo naš stvarnim potrebam tečajnikov, devizni in zunanjetrgovinski si- Prav tako so sklenili, da je stem. Zato je upravičeno priča- treba pri Glavnem odboru Zveze kovati, da bo imela carinska ad- borcev NOV Slovenije postaviti ministracija pri svojem delu in posebno komisijo, ki bo v bodo- nalogah veliko manj težav, če na eni strani proučevala še Obseg olajšav, ki jih omogo- ................. " ’ " 1 "—* —J-'^i, je v bistvu liberalnejši od Po poročilu o delovanju Do- Eisne srednje ekonomske šole za ivše borce, ki ga je podal direktor te šole Franc Pokovec, je sekretariat razpravljal tudi o tej šoli. Čeprav obstaja za bivše borce komaj od 1. marca letos, so člani sekretariata ugotovili, da je dala ta doslej celo več, kakor se _ . od nje pričakovali. Sekretariat je | hkrati proučevala delovanje Do-tudi sklenil, da je treba dati1 pisne srednje ekonomske šole. ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH USTANOVLJEN Na včerajšnji seji Republiške" ga sveta LRS za šolstvo je bil® ena izmed poglavitnih točk razprava o prehodu osnovnih šol i* nižjih gimnazij na enotne osemletne šole. Ta prehod bo izvede* postopoma in bo že ta mesec P°~ sebna komisija izdelala enotni učne načrte za tri razrede osnovne oziroma osemletne šole. Učni načrt, ki ga bodo pripravili za četrti razred, bo veljal le kot poskus, na podlagi katerega bodo kasneje sestavili učni načrt za naslednje razrede osemletke. Zato bo ta učni načrt za četrti razred poslan le nekaterim šolam v PO’ sameznih okrajih, medtem ko bo* do učni načrt za prve tri razredi dobile vse šole že do 15. avgusta-Vse nižje gimnazije in osnovne šole se bodo, kakor je bilo določeno, združile v enotno osemletno šolo, medtem ko višjih gimnazij splošna šolska reforma prihodnji leto še ne bo zajela. V zvezi s šolsko reformo ie Svet za šolstvo razpravljal tudi o ustanovitvi eksperimentalne šole-Za sedaj bo ustanovljena samo ena takšna šola, in sicer v Ljub* Ijani, na podlagi njenih izkušen} in izsledkov pa bodo izpopolnjevali pouk na osemletkah. Ce bo šola s svojimi eksperimenti uspe' la, kar naj bi ugotovil Zavod za proučevanje šolstva, bo lahko po* stala hospitacijska šola za poskusni del programa. Mimo drugih vprašanj je Svet obravnaval tudi izobraževanji odraslih. Sklenil je ustanoviti Zavod za izobraževanje odraslih ki bo v celoti proučeval ta vprašanja. Posebna komisija pa bo pripravila vse potrebno gradivo o tem problemu in jeseni sklicala širše posvetovanje. Svet je prav tako imenoval komisijo za podeljevanje Žagarjevih nagrad, ki jih bodo najboljšim prosvetnim delavcem podelili le’ tos 29. novembra že za leto 1957-_________________________S. V._ Nadomestilo plače za čas prekinitve dela Beograd, 2. Jul. (Tanjug) * Na podlagi odredb« sekretarja za del« Zveznega izvršnega sveta Ima gospo* darska organizacija, ki razdeljuj® skupni dohodek z določanjem dobi®' ka, pravico, da odbije od skupnega dobodka kot izredne stroike lsidatk* za nadomestilo plače delavcem. Ta od* redba velja samo za prekinitve dela, ki nastanejo zaradi pomanjkanja eleK' trične energije ali elementarnih nezgod. . " '_________ gij#> je moč izdatke za nadomestilo plač« e Je prišlo do prekinitve dela za* radi pomanjkanja električne energij#* odbiti kot izreden izdatek za ves prekinitve dela. Za prekinitve dela. nastale zaradi elementarnih nezgodi je moč nadomestilo plače odbiti ko* izredni Izdatek samo za dan. ko J* moralo zaradi elementarnih nezgod delo prenehati. Nadomestilo plače za čas preld* uredbo O uvo/.u motornih vozil jo I «l‘ve dela Je odbltt od skupnega d®* zelo pomemben pravni instrument izredni izdatek največ * in izraz naših dejansko novih ekonomskih potreb in možnosti — je končal direktor Uprave carin FLRJ Djuro Medenica. N. K. 10 odstotkov v tarifnem pravilnik*1 določenih zneskov. Ta odredba začne veljati na da® objav« v -Uradnem Ustu FLRJ-velja za nazaj od L Januarja 1**" dalje. S POSVETOVANJA O ZADRUZNlSTVU IN RAZVOJU KMETIJSTVA V SRBIJI Kakovost kmetijskih del se ie letos zboljšala Z novo carinsko tarifo je opro-1 ščenih carine več vrst blaga, pa Beograd, 2. jul. (Tanjug). Tu se je danes začelo posvetovanje o problemih zadružništva in perspektivnih načrtih razvoja kmetijstva v okrajih LR Srbije. Posvetovanju pred- Skoraj nezmotl jive »diagnoze« V okrajni poklicni svetovalnici v Kranju so pomagali pri izbiri poklica več kot 1100 mladincem in mladinkam Na nekem predavanju o poklicih se o poklicu je svetovalnica lani izvedla tudi starejši delavec nikakor ni mogel ubraniti anketo po šolah, da je tako izvedela, ka-solz. Poslušal je, kako poskuša predava- teri pokjici mladino veselijo. Ce je v ne-telj mladini čimbolj osvetliti dobre in kem kraju več kot 15 mladih kandidatov, slabe strani raznih poklicev, kako jo bod- ki bi se radi posvetovali O svojem bodo-ri in tovariško ponuja roko v pomoč, da čem poklicu, jih osebje iz svetovalnice ob-bi prav izbrala. Govornik Je povedal veliko išče kar na terenu. To so psiholog, peda-zanimivega, in ko se je začela razprava, je gog, poklicni svetovalec, referent za usmer-delavec vzkliknil: »Ce bi meni kdo, pa ne janje mladine v poklice in seveda zdrav-tako-le podrobno, temveč vsaj malo sve- nik. — • • Kranjska svetovalnica je ugotovila, da brez skupnega dela omenjenih strokovnjakov, kakor tudi brez upoštevanja mnenja toval, mi ne bi bilo treba 35 let opravljati poklic, ki mi ni bil nikoli v veselje.. .*< .Pri Okrajni posvetovalnici za delo v Kranju so ustanovili poklicno posvetoval- jo na dan z besedo, da bi se drugače od- g ločili, če ne bi bilo prigovarjanja staršev. S Ce pa ni veselja do poklica, doseže učenec g le polovico toliko uspehov, kot bi jih sicer. 1 Zato svetovalnica ne spregleda, niti ne a zapostavlja prirojenih nagnjenj, ampak g mladini svetuje poklic, ki jo veseli in je || zanj sposobna, skratka želje in zmožnosti S skuša vskladiti z zahtevami poklica. UČENEC, KI GA NI NIC VESELILO | Poklicna svetovalnica pa ne pomaga 1 mladini samo pri prvem koraku v poklic. = temveč skuša spremljati tudi njeno na- §§ predovanje pri učenju. Prav vseh ne more = imeti v vidu, ugotavlja pa, da so mladin- g ci in mladinke, ki so upoštevali nasvet g svetovalnice, v glavnem zadovoljni in' da g lepo napredujejo. Doslej so bile -diagno- s ze« svetovalnice nedvomno dobre, saj je Praksa je pokazala, da ne more biti -vse Prav noben poklic ts.ran.iu so usianovm pomično pusvevuvar prosvetnih delavcev po šolah in staršev i^estoTz^avHal^da^ea ne^ves^h = nico februarja leta 1956, da bi bila staršem delo svetovalnice ne_ more biti uspešno. toje čestofejavijal, da ga ne veseli j in mladini, pa tudi odraslim v pomofi pri ~ izbiri poklica in pri zaposlovanju. ZELJE IN ZMOŽNOSTI JE TREBA VSKLADITI Z ZAHTEVAMI POKLICA Na poklicno posvetovalnico v Kranju se je lani obrnilo za pomoč pri izbiri po- trebe po kadru po posameznih strokah in klica ln zaposlitev ali za nadaljnje šolanje ki hkrati mladini s strokovne plati obraz- zveličavno«, če pozneje zdravnik ugotovi, da se je mladi kandidat hotel posvetiti poklicu, ki je prezahteven za njegove fizične sposobnosti. Svoje mnenje mora pove- Kranjska poklicna svetovalnica je mlada ustanova. V poldrugem letu je morala prebroditi vrsto težav. Ni bilo lahko dobiti ustreznih strokovnjakov in precej vrat so 1102 mladincev in mladink. Svetovalnica loži poklic itd. dati tudi poklicni svetovalec, ki pozna po- odprli, preden jim je uspelo nabaviti potrebna psihotehnična pomagala, instrumente za zdravnike itd. Spričo razume- vanja Okrajnega ljudskega odbora ima se- je mladim ljudem ne le svetovala, temveč Tudi po tri dni so se včasih posvetovali, daj poklicna svetovalnica v Kranju razne ob pomoči občinskih posredovalnic za delo preden so organi poklicne svetovalnice od-in referatov za delo našla ustrezna učna krili, da so izključno starši odločili, kate mesta v obrti in industrijskih šolah za Instrumente, vredne več milijonov. Začetne težave so že skoraj šle v pozabo, zlasti, ....................... ..... rega poklica se bo izučil sin ali hči. Šele ko vidijo, da napori niso bili zaman in da 713 mladincev in mladink, za 127 učencev po zaupnem razgovoru, po preizkusni upo- postaja poklicna svetovalnica vedno popa v Industriji ali obrti. Svetovalnico po- rabi psihotehničnih pomagal, ko vidijo na- membnejši člen v usmerjevanju mladine znajo po vsem okraju. Mimo predavanj loge, ki jih čakajo, mladi ljudje le pride- v ustrezne poklice. M. R. seduje predsednik LR SrbiJ* Jovan Vegelinov, prisostvujeta pa mu tudi predsednik Zvezn* ljudske skupščine Petar Stambolič in predsednik Izvršnega odbora Srbije Miloš Minič. V referatu o problemih zadružništva, ki ga je imel DjokO Pajkovič, je rečeno, da *e je ka* kovost kmetijskih del zboljšala in da Je bila jesenska in pomlad* na setev v tem letu najboljša P° vojni. »Dosedanje delo in dos«* ženi uspehi v kmetijstvu,« je na* daljeval Djoko Pajkovič potertfc ko je navedel nekaj številk, »ka* žejo, koliko je moč storiti za pospeševanje kmetijstva in povečanje kmetijske proizvodnje tudi zdaj, ko so možnosti še omejen«-Posebnega pomena je dejstvo, d* smo našli v dosedanjem deW ustrezne in sprejemljive oblike z* povezavo kmetijskih zadrug M individualnih proizvajalcev v procesu proizvodnje na podlagi družbenih porizvajalnih sredstev. Kooperacija postaja ekonomska potreba individualnega proizvajale* in družbe ter specifična oblik* družbenih odnosov v procesu proizvodnje.« Djoko Pajkovič je potem govoril o potrebi po stabilizaciji na trgu kmetijskih pridelkom ter o tem. da bi bilo treba urediti vprašanje cen kmetijskih pridelkov in določiti cene vsaj za najvažnejše pridelke. REKORDEN DONOS PŠENICE. 75 metrskih stotov n* hektar, so dosegli te dni na poskusni žetvi v kmetijskem rastlinjaku v Subotici. Strokovnjaki pravijo, da je to največji donos pšenice, ki smo I* dosegli v Jugoslaviji. V DELNI UMIK 'Severni Afrifcl uporabljajo stili med protektorate. Poleg tega pa Francozi trt metode. V Alžiru je to še tipična fevdalna država vladajo kot gospodarji, v Ma- arabskega tipa. Alžir je v mnogih roku branijo svoj prestiž, v oz.irah Franciji gotovo bližnji kot Tu-Tuniziji pa se obnašajo kot nekakšni iv zija, vendar ravnajo Francozi s to gosti. Skratka, ustvariti hočejo vt:s. deželo včasih slabše kot je to delala da dobrohotno gledajo na razvoj te carska Rusija s Kavkazom. Alžir je dežele. Nedavni sporazum o delnem bil včasih zlata jama za Francoze, umiku francoskih čet iz Tunizije je sedaj pa se utegne spremeniti v nji-nov dokaz za to. hov grob. Ta sporazum bi lahko v normal- Francozi se še do danes niso mo-n»h okoliščinah pomenil več kot pa čii sprijazniti s tem, da ima Alžir v teh usodnih trenutkih za razvoj določeno nacionalno fiziognomijo, da Severne Afrike. Ko so namreč v Pa- ima svoje tradicije, svojo zgodovino, rizu slovesno sporočili da se bo po- Se vedno se ne morejo otresti iluzije, ovica francoskih vojakov umaknila da Alžir ni projekcija Francije na k Tunizije, se je v Alžiru začela ena Juznl obah Sredozinlja. Skratka, Al-fajvečjih ofenziv zadnjega časa. Cilj žir 3e zan-'e druga Francija, te ofenzive je streti udarno moč ., Nax Tumzijo gledajo Francozi alžirskega osvobodilnega eibania in drugače. Prvič je to stara afriška ustvariti pogoje m postopno Dacifi” dežela- v rimskih časih je bila to kadjo ne le gverilskega ozemlja Dač Prokonzulama Afrika. Arabci, ki so Pa tudi prtm!J?keWa fasu prodrli v te kraje v začetku osmega D.17 ,1 x ! , „ stoletja, so v bistvu kar obdržali 1 - 4 k francoskih čet iz Tunizije Jtaro jme- Afriki y a bnrL „ le ne^,a? »Kiboličnega, saj jih ' Med Vsemi deželam: Ma ..veha žele ,, Jemes ‘ iz ene arabske de- (ma Tunizija največ republikanskega ročiaz enega vojaškega pod- duha. v Maroku je dinastija še moč-narnri^ drug°- Francozi obravnavajo n0 zakoreninjena, v Alžiru pa so Severno Afnko kot eno Francozi že ob svojem prihodu v Umit IeU,ko , operaoigsko področje, severno Afriko pomedli z vsemi bej;., Ak,„ francosfcih čet iz Tunizije v skratka starim plemstvom, in pre-oslaihli * zaledja na fronto, ne bo vzeli vso upravo v svoje roke, vendar fra?coskega vojaškega dispo- je prišlo prav v novejšem času do ©kroni*V Neverni A fr: k1:. Nasprotno, mo£ne' diferenciacije. Del prebival-kon čaj. Politično življenje v tej deželi men <£nosov, zapisan kot vogelni ka- ,e bUo ž&/ pred vojno precej razvito, vati in lrancosko-tun«kega sporazume- me(1tem ko je takrat Maroko še obu- PODATKI O SVETOVNEM GOSPODARSKEM IN SOCIALNEM POLOŽAJU Premajhen napredek v primerjavi z velikimi potrebami na svetu Volitve v Egiptu D’ Ženeva., 2. jul. (Tanjug). V splošnem gospodarskem in socialnem položaju na svetu je nastalo nadaljnje zboljšanje, toda spričo neenakomernosti o napredku, ki so ga dosegli v raznih deželah, je nevarnost, da se bo še bolj poglobil prepad med razvitimi in nerazvitimi deželami. anes bodo v Egiptu prve parla-mentarne volitve po revolucionarnih spremembah 1952. Prvotno 1 je bilo določeno da bodo volitve I se zboljšala, čeprav v nekaTerin lani v novembru. Mandat novega nerazvitih deželah niso dosegli parlamenta bo trajal 5 let, poslancev j • • i •-! 1 i pa bo v njem 350. Za volitve so imeli predvojne ravni, velik del sveta kakih 2500 kandidatur, komisija Napa teži stalni problem slabe pre- rodne unije pa je določila, da bo hrane. Hkrati se nekatere razvi- kandidatov 1189. ■ 1 'r j vi i 1 e Ker ne v 68 volilnih enotah samo _ , tejše^ dežele stalno srečujejo ^ s pQ en kandidat, je 68 poslancev tako To je splošni zaključek, do Povečanje proizvodnje v za-: p^lera0^-presežkov hrane, ki ^zvoUeAIh”£3“ prišli strokovnjaki TJ?1 '“Severni Ameriki; gg vzpenja;0 na desetine milijo- ki nimajo nasprotnika, je tudi 16 mi- n.nn l-riiroh ru\H?itL-Q to h 11 tt atu 1 U-in m mn t CP lf n IfAT * i,7ir7omči 7iinaniPOfl miniKtTfl katerega so OZN, ko so analizirali podatke je bilo v l<*u 1956 manjše kakor, “Vmetre&h ton penice', rTžaTn nlstrov,'izvzemši zunanjega ministra o gospodarskem m socialnem v prejšnjem letu. Skupna nacio- .r Favzuj položaju v več deset deželah na nama proizvodnja je zaznamo- 26 < ^ d.... j a to vrhovnega poveljnika voj-sladkorja. 1 slce generala Amerja, ki ne kandidira. Brezposelnost \ razvitih deže- V petih volilnih enotah je izvršna 0 1 »niliS^no V komieUa Narodne unije ra:.vei svetu. Te podatke vsebuje poro- vala najmanjše povečanje čilo o svetovnem gospodarskem na Danskem, v Švedski in Veli- položaju za leto 1956, ki^so ga ^ iniri.^ največje^pa, 7 “/o^ v j n -- Hkrati pa se je povečala določanje kandidatur že končano, 1“ i , Jt. ti « i i \t -.i. . i: n,--, loinrl idature ima 7anASe/ibo!^^ 2’v rlli]'3ZDi’sč^ne problemi, povezani z naravo m- in prepovedane takoj po dogodkih v strijsko najbolj razvitih deželah pa so nastali resni zdravstveni dustrijskega okolja — promet, nečist zrak in radioaktivno izža^ revanje. Stanovanjska vprašanje postaja na vsem svetu čedalje bolj pereče. Na področju prosvete so bili doseženi pomembni u toda še vedno imamo v 56 deželah in področjih nad 80 °/o nepismenih. Na koncu pregleda je rečeno, da je kljub občutnemu napredku na socialnem področju -■p. tinske AmeriKe, je v rečeno, da so v teh dežejah na- stale velike težave v zvezi s pri-. , , , . , lagajanjem njihovega izvoza spre- stavnik Japonske vlade je danes menlbam v strukturi svetovnega izjavil, da bo Japonska kandidi-, povpraševanja. Te spremembe rala za nestalnega člana v Var- tud j neposredna odvisnost nostnem svetu OZN. Kandidaturo ^ejj (jegei ocj iZVoza so omejile bo predložila septembra, ko se njjjjOVO sposobnost, da finansi-bo sestala Generalna skupščina. • • - - -• ■ VSEKITAJSKI NARODNI KONGRES JE RAZPRAVLJAL O PLANU Največja pomanjkljivost Približno za dve milijardi več investicij, kakor je bilo stvarno potrebno Peking, 2. jul. (Tanjug). Na včerajšnji plenarni sejiose-kitajskega Narodnega kongresa je podpredsednik vlade in predsednik državne komisije Po l Po poročal o izpolnitvi gospodarskega plana za leto 1956 in osnutku plana za letošnje leto. Ko je govoril o uspehih lan-, ocenjeno kot, največja pomanj-®kega plana, je poudaril, da je kljivost, plana za lansko leto in z»ašala skupna vrednost indu- eden glavnih virov težaT, na ka-. fijske proizvodnje nad 58 mili- tere je zadevala dežela. Ki juanov ali za 31 °/o več ka- Plan za letošnje leto sloni na Drcdlnnotim im m Q *» 0 rajo svoje čedalje večje potrebe po uvozu. Številni činitelji opozarjajo na nevarnost še močnejšega poglabljanja razlik v življenjskem standardu med razvitimi in nerazvitimi deželami. Na to nevarnost opozarja tudi poročilo o svetovnem socialnem položaju. Tempo naraščanja na-| rodnega dohodka je mnogo sla-■ botnejši v nerazvitih kot pa ▼ I 4.600.000 bal. V letošnjem planu industrijskih deželah. Proizvodnja so znižali neproduktivne investi- ju povpraševanje na področju cije za 2.4%. prehrane na najširši podlagi sta majhen v primerjavi z velikimi potrebami in bedo v velikem delu sveta. litično organizacijo »Zbiranje osvoboditve«, upostavljeno januarja 1958, pa tudi ta organizacija ne sme določati svoi kandidatur, ker po mnenju obveščenih krogov ni znala zbrati okrog sebe množic predvsem nima jasnega programa, pa tudi ne izku-ehi, šenj v političnem delu. Samo egip1>-ska Zveza dela kot organizacija je sodelovala pri določanju delavskih kandidatur; predlagala jih je 28 in Narodna unija jih je sprejela 22. Pa tudi ti kandidati na volitvah ne bodo predstavljali federacije kot takšne. Vsak kandidat mora biti star najmanj 30 let, biti mora Egipčan ter pismen. Zanimanje za volitve je zelo veliko. Novi, egiptski parlament bo začel delati 23. julija, na dan petletnice državnega prevrata. Izrael odklanja zahtevo, naj bi likvidirali nekatere utrdbe v demilitarizirani coni med Sirijo in Izraelom Nem York, 2. jul. (Reuter). —, cem, da so prišli na demilitari-Načelnik štaba OZN za nadzor-1 zirano področje, kjer so samo stvo nad premirjem v Palestini preverjali polkovnik Le stvo nad premirjem v Palestini preverja n poročilu, ki ga je predložil OZN £°r predlanskim in za 9.5 °/« več objektivnem položaju iz lanskega fcakor je bilo določeno s planom leta. Investicije za kapitalno iz-** lansko leto. Vrednost kmetij- gradnjo so letos manjše za 21 */t, *** proizvodnje pa je zmašala, industrijska proizvodnja je pla-^di nekaj nad 58 mili jard jua- nirana za 4.5 °/o več kakor lani, °°v. ! kmetijska za 4,9"/», proizvodnja Ena izmed glavnih značilno-1 kapitalnih dobrin za 8 •/», blaga izpolnitve plana za lansko I za široko potrošnjo za 1.1 */o, eto je bilo na eni strani veliko j kupna moč prebivalstva pa se bo ječanje industrijske proizvod- povečala v primerjavi z lanskim na drugi pa velike investi- letom za 1.1 °/e. Premoga bodo v kapitalno izgradnjo. Inve- letos Ra kopali kitajski rudarji po r*c;i« so znašale kakih 14 mili-S planu 117 'milijonov ton, proiz- Juanov ali 62 % več kakor Polanskim in približ-no za dve ®^Ujardi več kakor je bilo stvar-Potrebno. To je v poročilu vodnja surovega železa bo znašala 5.5 milijona, jekla 4,978.000 ton, jeklenih izdelkov 4.5 milijona ton, surove nafte pa 1.5 milijona ton. Izmed važnejših proizvodov široke potrošnje je predvideno, da bo imela Kitajska letos na razpolago 4,500.000 bal bornbaž- , ] „ — »— ---------- ne preje, 5 milijard metrov bom- Ea j* ameriškega generalne- bažnih tkanin, 5 milijonov ton lor . general Maxwell Tay-: moke in kakih 900.000 ton slad-bi u 'z^av^> da so možnosti, da korja. Kitajska tekstilna indu-v . lz°ruhnila na svetu atomska stri ja obratuje zdaj s 7 milijoni je rt’ čedalje manjše. Rekel pa vreten in njena letna zmoglji-Var SVetu Se zmeraj §rozi ne_ vost znaša nad 5.5 milijona bal rn°st »omeienih kraievnih nr*>d,ivn V »lanu m ni-;Vi^.nTp Agresij«. Se zmeraj nevarnost krajevnih agresij 'p®tt>'sburg, 2. jul. (Reuter). '■GIDIk rtnnoril -p m ■ T&i identiteto na obmejni ,eary je v svojem ra je predložil O/IN, _ , med drugim navedel, da je Izrael Zarek upanja na spravo odklonil zahtevo, naj bi likvidi- Jeruzalem, 2. jul. (AP) Kakor rali nekatere utrdbe v demiilita- pravijo poučeni krogi, je Izrael rizirani coni med Sirijo in Izrae- pripravljen pridružiti se izpolnje-lom. Poročilo pa izraža zadovolj-1 vanju načrta o razdelitvi in re-stvo, ker je izraelska vlada pri-; gulaciji reke Jordan. Ta načrt sc volila v to, da bi v demilitarizi- j sestavili Američani že jeseni leta rani coni odstranili mine, ki so j 1955 in so o tem po svojem odpo-jih postavili po napadu na Egipt, j slancu Johnstonu obvestili Izrael Predsednik mešane komisije za | in sosednje arabske dežele. I: premirje in opazovalci OZN niso: istih virov prihajajo vesti, da je imeli dostopa na nekatera pod- Izrael tudi zdaj pripravljen ostati pri tem načrtu, prav tako pa tudi začeti pogajanja, na katerih bi sklenili nov sporazum o tem ročja v demilitarizirani coni. Poročilo nadalje poudarja, da mora biti predsedniku komisije _____________________ _r_________ _ ____ i in opazovalcem omogočeno, da i vprašanju. Kakor pripominjajo, ' se lahko ob vsakem času in brez j bi bil lahko takšen sporazum po-poprejšnje odobritve napotijo na j vezan z drugimi sporazumi med dem ili tari zirano področje. V po- 1 Izraelom in arabskimi deželami, ročilu je tudi rečeno, da so sirske ki bi se med drugim nanašali tud' oblasti vselej dovolile opazoval- na vprašanje beguncev. Z VSEH STRANI SVETA ZAHODNA NEMČIJA PRVA POD IVI O F MCA Klel, 2. jul. (Reuter). V Zahodni Nemčiji so včeraj splovili v morje prvo podmornico po vojni. Ta podmornica je bila v drugi svetovni vojni potopljena pri danskem otoku Anholt, nakar so jo dvignili iz morja in popravili. Uporabljali jo bodo za šolanje. EGIPT PLOVBA PO SUEZU JORDANIJA PETROV '-Ka POLJA Aman, 2. jul. (Reuter). Jordanska vlada je objavila, da se bodo ta teden začela vrtanja na prvih petrolejskih poljih v Jordaniji. Ta polja so na puščavskem področju vzhodno od Amana. Dela bosta opravljali dve ameriški družbi, ki sta dobili od jordanske vlade potrebne koncesije. JAPONSKA 32 ŽRTEV PRI DVIGANJU POTOPLJENE LADJE Tokio, 2. jul. (AFP). Na neki japonski ladji, ki je bila v minuli vojni potopljena luki Okinava in so jo zdaj dvigali iz I leto je i r planu za prihodnje ■edvidena proizvodnja Kairo, 2. jul. (Radio Kairo). Prejšnji mesec 1e plulo skozi Sueški prekop 1269 trgovskih in potniških ladij, t. j. 500 ladij več kakor v letošnjem maju, in sicer morja, je nastala danes eksplozija, pri če-. *66 britanskih ladij, 172 norveških. 140 ita- mer je bilo ubitih 32 ljudi. Vuhan ob reki Jangce, drugo naj večje železarsko središče na Ki- j “,h- SPET prosta pi ovra I mesec sKoz, Sue2 na* 1400 LO.J. BOŽIČNIH OTOKOV Tokio, 2. jul. (Reuter). Britanska vlada je obvestila japonske in ribiške družbe, da tajskem, ki bo dograjeno leta 1961 N Moskva, junija e<3elja. Naposled je posijalo toplo ju-j ,n‘.isko sonce. Po hladnih deževnih laht k° sploh že več ne verjameš, da , n*o izgine z nebesa ta dolgočasna siva sil a’ da se lahko spet vse zalesketa, za-,3 zažari sonce! Leninove gore se kop-Jej° v njem_ koliko radosti prinaša! hol- VSe^“ strani hite nasmejani ljudje, od sod se razlega harmonika, dekliški smeh, hr?.^ tekajo za žogami, dva zaljubljenca aita pod roko. Odpnem si srajco, sedem i *vt°bus. K*am so namenjeni vsi ti ljud-tri * .°skva ima lepo okolico, da človek e“e izbire ni v zadregi. , foda mi smo se namenili v Arhangel-av? " to ni daleč. Pol ure s tem vtobusom, potem pa s podzemeljsko že-®znico in znova z avtobusom. Vsega sku-PaJ kaki dve uri vožnje. Podzemeljska že-®znica obratuje brezhibno, vsaki dve mi-uti prispe nov vlak. Izstopimo na postaji sokol«. Gneča je tudi tu velika. Cimprej T avtobus! Pogovor med vožnjo Sedeži so že vsi zasedeni. Skozi ta del f^oskve se še nisem peljal. Promet je tudi zelo živahen; tramvaji, trolejbusi, kolo-*‘e tovornih in lahkih avtomobilov. Med ^nadstropnimi hišami stoje stare hišice, “*n°ge okrašene z rezbarijami, vse lesene. Moskva si prizadeva, da bi tudi njena ^aljna predmestja dobila podobo veleme-yjesta. Rada bi odstranila sledove minulo-To pa seve ne gre tako lahko. Od jj^sta smo že daleč. Hiše so čedalje red-*eiSe, bližamo se gozdovom. In vtem ko se V naročju narave O bivšem posestvu bogataša Jusupova, o muzeju in drugih rečeh pogovarjam’ s svojim beograjskim tovarišem v našem jeziku, me nekdo vpraša: -Oprostite, ali ste iz Albanije?!« »Ne, iz Jugoslavije.« Možu, ki me je ogovoril, bo že dobrih štirideset let, njegovim rokam se poznajo sledovi trdega dela. Oči mu prijazno žare. Videti je dobrodušen, prijazen. Nekoliko vznemirjen me vpraša: »To je torej Titova domovina?« ►►Da!« Tako sv$ se seznanila. Zanima se za naše partizane, za našo revolucijo. Odgovarja mi na vprašanja. »V težavnih dneh ste nam mnogo pomagali,« pravi. »Ne samo to, storili smo vse, kar je bilo v naših močeh in kar je bila naša dolžnost. Pobijali nismo samo okupatorjev, marveč smo se borili v svoji deželi tudi za socializem.« Pogovor se nadaljuje. Novi znanec me gleda s toplim, nežnim pogledom. Nova postaja. Izstopiti mora. Posloviva se prisrčno kot stara znanca, čeprav niti ne veva za ime drug drugega in čeprav se nikoli več ne bova videla. Z rokami veleposestniških sužnjev Gozdovi brez konca in kraja. Vse ze-lenb. Avtobus se ustavi in sprevodnik zakliče: -Arhangelskoje,- Vtem ko hodim po drevoredu v senci košatih dreves, se spomnim prebranih vrstic. Pomaga mi tudi beležnica. Ta kraj, eden najlepših v neposredni bližini Moskve, je prvikrat omenjen v arhivskih dokumentih 16. stoletja kot zibelka bojarov Upolockih in Rjazan-skih. V 17. stoletju so bili njegovi lastniki Šeremetjevi. V začetku 18. stoletja je prešlo veleposestvo, v last kneza D. M. Goli-cina. 2e takrat so začeli graditi. Vnuk pregnanega kneza je vse lepo dogradil, tudi dvorec. V začetku 19. stoletja je kupil to veleposestvo eden najbogatejših ruskih mogotcev N. B. Jusupov, ki je imel v 23 ruskih gubernijah ogromno zemlje. Leta 1812 so Arhangelskoje večidel razdejale francoske čete. Ze leta 1813 pa so ga znova zgradili. Leta 1820 je notranji del dvorca uničil požar, potem pa so ga popravili in dobil je dokončno podobo, kakršno ima še zdaj. Vsi ti mogotci so imeli na tisoče tlačanov. Njihove žuljave roke so cela desetletja spreminjale podobo narave. Po Oktobrski revoluciji so dvorec spremenili v muzej. Takrat je množica hotela videti njegove svečane dvorane, v katerih je zbranih tudi mnogo slovečih umetnin. Povsod vidiš pečat klasicizma — na dvorcu z njegovimi harmoničnimi stebriči, na parku z njegovimi simetričnimi, nekam strogimi stezami in terasami in na kipih, razporejenih tako rekoč geometrično po vsem dvorcu. Vse to napravi na človeka vtis nekakšnega malega Schdnbrunna. Drevored velikega pesnika Ko stopiš s terase, se ti odpre pogled na reko Moskvo, na to značilno srednjeveško pokrajino z zelenimi polji in gostimi gozdovi med njimi. Sele tu prav začutiš, da si v naročju narave. Stojim pri ograji, težko se ločim od nje, toda treba se je vrniti. Gremo po stezi, po kateri se je pred 130 leti sprehajal Puškin, po tako imenovanem Puškinovem drevoredu. Na koncu stoji pesnikov spomenik, postavljen leta 1899. Aleksander Sergejevič se je mudil tu večkrat. Tu so uživali lepoto narave tudi Mickiewicz in Karamzin, Vjazemski in Dimitrijev. Prihajali so tudi mnogi drugi, med njimi Hercen, ki je o tem kraju napisal tople vrstice: »Poglejte, kako prijeten je ta košček zemlje med reko Moskvo in cesto. Tu se je človek srečal z naravo v drugačnih pogojih kakor običajno. Od nje je zahteval samo zadovoljstvo in lepoto, na korist pa je pozabil.« ' In res. Vse kar vidiš tu, je lepo skladno, harmonično. Takšno je tudi gledališče, zgrajeno v začetku 19. stoletja, brez odvečnih okraskov, dostojanstveno preprosto. V njem hranijo dekoracije znamenitega beneškega umetnika P. Gonzaga (1751 do 1831). Od tod odnese človek mnogo nepozabnih vtisov. Restavracije ni nikjer. »Nič ne de, bomo pa lačni,« sem rekel naglas po rusko. Te moje besede je slišala dobrodušna, prijazna starka, ki nam je natanko povedala, kako pridemo do okrepčevalnice. Na koncu je rekla, da je do nje precej daleč in da je morda zaprta. Našli smo jo in se okrepčali, potem pa smo se prijetno utrujeni z bogatimi vtisi vrnili v Moskvo. Pavao Broz je razveljavila prepoved piovbs na področju Božičnih otokov, ki je veljala u časa britanskih atomskih poskusov. Britanska vlada je 7. januarja letos obvestila Japonsko, da bo nevarno področji zaradi atomskih poskusov obsegalo 100 kv. milj okrog Božičnih otokov v času od 1. marca do 1. avgusta. HONGKONG KAMIO' * \JSFO Hongkong, 2. jul. (Reuter). Prvih še»t kamionov britanske znamke »Austin« so poslali na Kitajsko, potem ko je bil ukinjen embargo la kamione. Kupila jih je državna trgovinska organizacija v Kantonu v okviru naročila 76 kamionov, ki naj bi ga izcinili do avgusta letos. OZN BURNS NK ODSTOPIL New York, 2. jul. (Reuter). V OZN so danes demantirali vesti izraelskih časnikov, da namerava vrhovni poveljnik varnostnih sil OZN v Egiptu general Burns odstopiti zaradi trenj med njim in generalnim sekre-. tarjem OZN Hammarskjoldom. ZDA ATOMSKA xSPLOZIJA Nevada, 2. jul. (Reuter). Tu je včeraj eksplodirala nova atomska bomba. Eksplozije ni bilo moč opaziti zunaj pasu, določenega za atomske eksplozije. Komisija za atomsko energijo ZDA je objavila, da so ob tej priložnosti preizkusili novo jedrsko napravo. Niso pa ničesar objavili o tem, kakšno vrsto razstreliva so uporabili. POSKUSNI PREPLAH VVashington, 2. jul. (AFP). V Bell hiši so objavili, da bodo ta mesec v nekaterih ameriških mestih uprizorili poskusni »atomski preplah«. Ti poskusi bodo trajali tri dni. Eskadrlla 14 helikopterjev bo tedfej evakuirala predsednika Eisenhower?a in njegovo glavne sodelavce v neznano smer kjer bo nova »Bela hiša«. Ta kraj bo bržkone blizu Washingtona. Med poskusom 15 julija bodo evakuirali tudi. 1500 funkcionarjev v 30 centrov, določenih za delo ameriške državne uprave v primeru atomskega napada. NEKAJ TURISTIČNIH SLICIC IZ SLOVENSKEGA PRIMORJA KRANJSKEGA JANEZA ga ni! KAJ JE NASE NAJBOLJŠE ALI NAJSLABSE PROPAGANDNO SREDSTVO — »2e potek letošnje predsezone priča, da so bili naši lanski turistični ukrepi dobri. Pri tem mislim prvič: zgodnjo objavo konkurenčnih predsezonskih cen, dirugič pa izboljšanje odnosov na mejah in zmanjšanje formalnosti pri potnih dovoljenjih. Vse to je treba obdržati in niti za las popustiti Obratno — nekatere velike potovalne agencije menijo, naj bi letos prišli na svetovni trg s cenami že takoj po končani glavni sezoni, torej konec avgusta.« bi bila 5 "/o podražitev skrajna meja, sicer bodo v svetu spet nastopili dvomi v našo turistično solidnost, še toliko bolj, ker bi jih napihovala brezobzirna tuja konkurenca. Razen tega — naša glavna sezona (od 15. junija do 15. septembra) je izrecno predolga in zato v primerjavi s sezono v Italiji in Avstriji nekonkurenčna. Zunaj se namreč začenja glavna sezona s 5.-7. julijem, ko je konec pouka, in je zaključuje s 25. avgustom.« — »Kot ni možno uvesti rednega osemurnega delavnika v Rahlo pljuska bibavica v kamniti zaklon, nekje ob obali Slovenske Istre... Brez pristanka se ziblje čolnič, na obeh krajeh privezan... Samo malo naj se še dvigne sonce — pristanek bodo napolnili veseli klici, mladina pa si bo prilastila čolnič in z njim široko morsko plan Zanimivo: Koper kot središče i Direktor »Centrala« v Porto- kmetijstvu, tajco ni tega mogoče l-ii. i - doseči tudi v gostinstvu, zlasti ' f P°5trezen i še v sezonskem gostinstvu. Zato tuji ah domač, gost je nase naj- je treba tudj v feg<)stinstvu uve_ sti premije na vsa delovna mesta. učinkovitejše propagandno sredstvo«, celo učinkovitejše od prospektov in člankov v tujih časopisih, ki so tudi zelo učinkoviti. a smo doslej oboje zanemarjali... ____ brez odlašanja lotimo dela tudi v tej smeri!« »S cenami ža prihodnjo tu- V tem pogledu lahko pre pavšala. Irko pomeni ve-reokretnico tudi uvedba v svoio škodo1 P?dietjem na pavšalu s\ojo skflo« paC nic ne jemlje pravice, da ne . ?reJ. s,e. bi vpeljala nagrajevanje po odstotku na promet, ki ga je član kolektiva dosegel po redno izplačanem osemurnem delavniku. Pri M£_D 5 6 B Najbol/ša nagrada Študent, ki je mesece in >Prao, pa naj se stisnejo osi mesece iskal sobo, je d ilanku trije o sobo, kako pa naj sicer >Clovek je človeku volka med študirajol Pomagati moramo drugim napisal: drug drugemu.« >V hiši blizu Opere je go- Za nekaj stotakov na mesee sp a oddajala sobo za 7000 din so ostali pri njej ves čas svo-mesečno.« jih študij. In v teh letih se Ta stavek je oživel zgodbo, )e primerilo marsikaj, ki mi jo je pripovedoval neki v >Moji fantje,« je g drugi študent, ko je, blodeč žena, ki jim ni' le oddajala . ___________ ( ________ ____________ . . ^to m6ramo nastopiti v nas smo na nekaterih delovnih Slovenskega Primorja nima želez- rožu Julij Guštin pravi: >Promet, tujini že v avgustu. Kljub vsem mestih to že uvedli in človeku _,*i----------------------------™ ------k;. .i__ izplačamo njegov odstotek še isti večer — kar zelo stimulativno vpliva.« B. F. niške postaje. Torej nas je »Slav- predvsem avtobusni, se je v Slo- težavam pa bi te cene na nika-nikov« avtobus, pošteno nabit, venskem Primorju močno izbolj- 5 iD smele biti višje peljal po preurejeni, lepi cesti šal. Še bolj se bo, če bodo gra- 0(1 letošnjih. Ce bi jih korigirali, Ljubljana—Koper k našemu mor- ditelji pohiteli še z zadnjim ko- ju. Ta cesta je pravzaprav edina ščkom ceste. Možnosti kraiših Sl< ■ - • - zares dobra zveza Slovenskega Primorja z zaledno Slovenijo in preko nje s srednjo in zahodno Evropo. »Za nas je ta cesta kot najkrajša zveza z zaledjem prestižnega pomena< slišiš v Kopru. Hkrati s preurejanjem ceste mislijo tudi na bencinske črpalke in avtoservise, vendar bodo letošnjo sezono voznikom žad na uslugo še vedno le provizorične črpa ’ obiskov morja, združenih s kopanjem, bodo še ugodnejše...« Naj nihče ne zameri, če bodo naslednje vrstice malce neresnob-ne, zlasti še, ker jim bodo sledile zelo »seriozne« reči. Gre kratko malo za »kranjske Janeze« — kadar se ti pripeljejo k našemu morju, tedaj je gostincem toplo boljših gostov svet pri srcu, saj ne premore. >Naši pensioni so konkureni- p«i nekaterih‘tr^nah! ni- to .m,en.da. ^ste, dohodek mo-5 ramo iskati izven njih. t Celinski c Slovenci pa veliko pojedo, še več Zabeleženo Prevelike razlike VpraSanje razlik y ceni, ki se pojavlja v trgovini s kmetijskimi pridelki, In sicer gre za odkupno proizyajalčevo ceno do prodajne, ki jo plača potrošnik, Je bUo ie večkrat obravnavano. Vse dosedanja obravnave pa, sodeč po sedanjem stanju, niso rodile nikakih pozitivnih ■•Dahov. Dokaz so ogromni razponi med odkupno ceno, po kateri dobijo plačane svoje proizvode kmetijski proizvajalci na koprskem področju, ln ceno, po kateri plačajo te proizvode potrošniki v mestih nekai značilnih proizvodov v času okrog In drugfl) središčih. Za primer navajam 15. junija t. 1. odkupna prodajna cena cena (za potrošnika) krompir 18 dinarjev 44 dinarjev češnje 23 dinarjev 70 dinarjev čebula 15 dinarjev 50 dinarjev. Iz navedenih podatkov je razvidno, da •o med odkupno proizvajalčevo ceno in prodajno potrošniško ceno občutne razlike (pri češnjah 180®/», čebuli celo 233*/*). Proizvajalci In potrošniki se upravičeno sprašujejo, kdo spravlja tako ogromno razliko v ceni ln ali res ni moč to razliko zmanjšati v korist proizvajalcev, pa tudi v korist potrošnikov. Trgovina z zelenjavo Ima specifične pogoje, n. pr. naglo pokvarljivost blaga, visok odstotek osuška, visoki prevozni stroški, visoki stroški embalaže ln podobno in Je zato ni moč primerjati z ostalo trgovino. Vzllc tem specifičnim pogojem pa take ogromne razlike niso upravlčljive. Te razlike dokazujejo, da je sedanja organizacija trgovine s kmetijskimi pridelki slaba, oziroma neprimerna ln podobno, verjetno' pas tudi monopolistična. Kmetijske organizacije na Koprskem fn drugod so prva gospodarska organizacija, ki nastopajo v menjalnem procesu. Lahko trdimo, da je odkup v kmetijskih zadrugah na področiu Koora zelo dobro organiziran. Kmetijske zadruge pa so odkupljene kmetijske pridelke obvezne oddajati zadružnemu podjetju oziroma obratu »Fructus«, ki krije za ostvarjeno razliko v ceni tudi stroške za vzdrževanje Gospodarske poslovne zveze. S tem si je ostvaril »Fructus« na koprskem področju položaj, ki onemogoča, da bi prišli kmetijski proizvodi na trg v večji meri vsaj brez dveh posrednikov grosistov. Zdaj je v Ljubljani več manjših trgovskih podjetij s sadjem in zelenjavo. Ta podjetja nabavljajo večino zelenjave In drugih kmetijskih pridelkov preko gro sističnih podjetij. Poizkusi neposredne nabave teh trgovskih podjetij na drobno pri kmetijskih zadrugah so postali brezuspešni prav zaradi monopolizma, ki je sedaj v polni meri uveljavljen. S tem seveda ne zanikujem potrebe po obstoju grosističnih podjetij, vendar pa zanikujem potrebo, da gre prek grosistov večina kmetijskih pridelkov in Se to v primerih, ko je možna neposredna povezanost med kmetijskimi zadrugami in podjetji, ki se ukvarjajo z nadrobno prodajo kmetijskih pridelkov. Pri razpravljanju o teh problemih Je treba upoštevati še razne druge momente, ki se pojavljajo, n. pr. plačevanje kmetijskih strokovnjakov, zaposlenih pri zadružnih poslovnih zvezah, odstop dela morebitnega dobička kmetijskim zadrugam po podjetjih, ki bi od teh prejemale kmetijske pridelke, omejitev prodajne razlike v ceni, odkup viškov kmetijskih proizvodov, ko je domače tržišče zasičeno itd. Vsi ti problemi so na primeren način rešljivi, le da bi bili oškodovani za to v taki meri kot dosedaj prodajalci in potrošniki. Mislim, da bi napravile razne organizacije, ki so povezane s proizvodnjo, odkupom in prodajo kmetijskih proizvodov veliko uslugo našemu gospodarstvu, če bi nakazane -probleme reševali ne samo i vidika najožjih koristi. Pri tem naj bi aodalovali tudi naši odgovorni politični organi, ki lahko ocenjujejo vse take probleme s stališča splošne družbene ko-rlsti. F. J. popijejo pa veselo zapojejo, zato na jih vedno x veseljem priča-kujemolt pravijo primorski go- stinci. Kaj pravijo k temu žene Ja- Ko bi le bilo življenje kakor mreža, da bi se v njenih okencib lo- nezov, menda ne sodi več k tu- j vill dnevi, da bi se ne mogli ujeti v pentlje, tako naglo in veno-nzmu- mer skupaj s soncem potapljati v nič... Kako bi šele teda# FOTOGRAFIJA — SOVRAŽNIK krpaU svoje mreže! Toda ribič bržčas ne misli na to, kvečjemu na NAŠEGA TURIZMA »Am — Evropa« je med največjimi in zelo zanesljivimi potovalnimi agencijami v Zahodni Nemčiji. Največje hotelsko podjetje ob jugoslovanskem Jadranu' »Palače hotel« v Portorožu ima roparsko ribo, ki mu je s požrešnim gobcem raztrgala pravo, resnično konopljeno mrežo. po Ljubljani, iskal stano- sobe, temveč skupaj z njimi vanje. trepetala v dneh p^ed izpiti, »V vegasti podstrešni izbi, se veselila uspehov, bodrila, z lino v steni in brez pod- kadar je neučakana mladost nic na tleh, v izbi brez peči klonila. so stale tri majave železne %e precej časa je minilo, postelje. odkar so vsi trije zapustili — Za tri študente bi bilo rijen dom in šli za poklicem, prostora v tej opremljeni sobi na katerega so se pripravljali. in vsak naj bi mi dajal po Sedaj se sem in tja pri ženi dva tisoč din — Tako je de- W ima na stanovanju spet jala lastnica stanovanja, med- *ri mlade študente, oglasi p istem ko sem se sam spraševal, rnonoša. če je vsa bajta v addaljeni Pismo iz daljne Makedonije. »•.. Pozdravljam Vas in želim vse dobro. Prilagam tisoč din, da malo povrnem za ničkolikokrat, ko ste nas, čeprav sami niste veliko imeli, povabili k svoji mizi...« In iz velike tovarne strojev: ».._. Dobil sem nagrado za izpopolnitev proizvodnje, majhen delček pošiljam. Vam, saj se moram tudi Vam zahvaliti za to, kar^ sem. Še veste, ko sem živčno izčrpan pred zadnjimi izpiti sklenil, da prekinem študij, in grem v službo. Pa niste pustili. Zvlekli ste me k zdravniku in vse je bilo dobro.* T ret ji pa si je že ustvaril periferiji mesta vredna te najemnine. Zraven sem premišljeval, kakšno suho zlato si lahko kujejo ljudje z revno, odvišno podstrešnico, »opremljeno sobo«, v času stanovanjske stiske ko je od vprašanja, dobiti sobo ali je ne dobiti, včasih odvisen za mladega človeka ves študij.« Skoda, da se takrat nisem spomnila na ženo o naši soseščini. Če bi se, bi bila z mirno vestjo lahko dejala: Ne, saj niso vsi ljudje taki. Morda jih res ni veliko, ki ne iščejo v stiski sočloveka samo korist, vendar so med nami tudi taki, ki radi pomagajo. Ovdovela je kmalu po osvo- družino, "tu v bližini, 'in si' 's boditvi in ostala, že vsa osi- pomočjo podjetja in posojila vela in stara, sama v skrom- zgradil hišico. Včasih ob ne-nem, vendar zdravem in lepo deljah povabijo na dom staro opremljenem stanovanju. Ni ženo. imela otrok, ob zatonu življe- * * * nja pa je njen miren kot Le malokdaj slišimo o ta-oživel. ^ kih primerih, da človek člo- Z osmošolcem z dežele, ki veku velikodušno ponudi roko »e je odločil za inženirski po- v pomoč in žanje kasneje za klic, sta se dogovorila: stano- to tudi toplo hvaležnost. Bolj val bo pri njej in ker je re- pogosto beremo v malih ogla-ven, naj bi več kot skromna sih hladno preračunane be-odškodnina za sobo zadoščala, sede: Fant pa je imel prijatelja, »Proti nagradi 50.000 din študenta kemije in študenta oddam sobo o fiajem* prava, ki sta bila prav tako, Morda pa tudi one lepše kot on sam še pred nekaj strani življenja med ljudmi ni-dnevi, brez stanovanja, le po so tako maloštevilne. Morda prvih prošnjah je zena po- so le bolj skrite in ne vemo pustila: zanje. M. N. s, to agencijo dobre poslovne sti- ( ke. Toda pred nedavnim j ti ja pisala pismo, iz katerega ( povzemamo: »Neprestano se ponavljajo težave pri izstavljanju viz. Nekateri vaši konzulati poslujejo v tem pogledu zelo počasi, tako da se včasih pripeti, da naši odjemalci še nekaj ur pred odhodom avtobusa ne vedo, ali so vizo dobili ali ne. To zelo moreče vpliva in tudi mi smo zato prisiljeni poslovati z dokajšnjo negotovostjo. Letos smo potovanje v Jugoslavijo propagirali z veliko iniciativo, toda če se bodo podobni primeri nadaljevali, jih bomo prisiljeni ustaviti. Jugoslavija je razen Špani-( je edina evropska dežela, ki, še ima vize. Zato bi morali' na tekoče poslovanje z vizami i ■VC SREERC # Veselo uraznuje Idrija # dan rudarjev IN PRAZNIČNA PIHALA Na predsedniku sindikata Idrijskega rudnika tovarišu ln podvzeli mnoge varnostne ukrepe. Strnadu je bilo očitno videti, da je bilo med pripravami na Predvsem sedaj sistematično zame-Dan rudarjev treba veliko organizacijskega dela in napre- '~zJ??0Elene na °!£U' zanja. Toda danes popoldne, na večer pred svojim praznikom Pine menjajo nVšest dni" na^oi? ogrc£ so se »knapi« iz vseh Štirih obratov, to je iz jaška »Delo«, ženih deloviščih pa na 3’do 4 dni. Tod jaška »Borbe«, Topilnice in Zunanjih obratov pomerili med n?°datu™ ™,l0.vni ^as ,slcr™ na ® u£ seboj ln še z mladinsko ekipo v vlečenju vrvi, v balincanju, J^ očiten, v zadnjem času fe’ pokHe- tem poglavitnem rudarskem športu v Idriji, in naposled tudi nega obolevanja skoraj za polovico v šahu. manJ kot prej. Med pisanim sporedom, ki bo na sam Dan rudarjev v platfredsedni.k Je Prisei na temnejšo Idriji, omenimo predvsem sprejem zastopnikov sindikata, * »Preden povem, da naš Kolektiv uprave in »Svobode« jeseniške Železarne, ki bodo jutri sku- kJJub svoji obsežnosti, težkim deiov-paj s svojo godbo na pihala Idrijskim rudarjem vrnili tova- m^1nazSera'? in destv“- da smo blizu riški nhieU SiS?8’ Se vedno nima lastnega počlt- OD1SK. doma, moram poudariti, da ' ~ -----------------------------------— smo doslej vsa prosta sredstva v pod- —-------- . . , Kakor so, upamo, svoj rudarski , dosti bolj paziti, kajti včasih) dan tudi ostali slovenski rudarji po- *®e !* nride do vtisa kot ds vam ni(stav111 na naibolJ trdne temelje, tako n:* lahko označi za na- pride do -vtisa, kot da vam Q tQ y IdrJji zagotovo storiu _ pred ravno. do tujskega prometa.« ( praznovanjem so si razdelili del do- . .No’ £eP \.v počasi umirajo, Dii-plrti-ir tPnlarn« Adn Pvirn bička. Tak dan je pač treba počastiti, zagotovljen zaslužek v živosre- U! rek tor »Falaca« Ado Lvirn | tQ je enkrat ^ e£prav ne pQ VZQnj brnem rudniku usmerja tudi večino pravu »Res smo letos pri vizah t ranjkega knapa 2ep’ka, ki jih je imel današnjega mladega rodu v rudarski marsikaj izboljšali. Toda ne gre) menda sam več za ušesi kot ves se- n! z a. c en n ni/ nmrrnk 7a nostnnek ( danji rudarski mladi rod. Ko je 2ep’k, p »i za ceno Diz ampaK za postopek, \ ta ldrtjska rudarska korenina, umiral, za š®1?,« razlagajo stari Idrijčani po- ki je sodobnemu tujcu Želo od- (so v njegovem grlu našli .Irakelj’ in jemanje šaljiTOsti med rudarji. Toda več in ga marsikdo tudi ne ra- ) P^viJo da je zarad, nJega umrl. Zep^k pkr(]^at"b,fae ^%‘^r Te JednoTj?-zume, saj se lahko po ostalem \ ^ruSa« (erenkei«^n Teočesa rudar- bova bistvena lastnost in da so resno V senci košatih kostanjev sta se hladila dva stara Idrijčana... svetu giblje samo s potnim listom. ( skeaa zdravila!), ki ga idrijski rudarji pripravljeni svoj praznik čimbolj ve- selo preživeti. Šaljivo moževanje ob čaši vinca ali zdravilnega »geruša« je rudarjem v krvi... Zakaj pa je idrijska dramatska skupina vzlic lepemu odru tako nedelavna, je druga reč DESET LET, KI TRAJAJO 2E SKORAJ STO LET V senci košatih kostanjev sta se hladila dva stara Idrijčana. Pozdravili smo Ju in pobarali po poklicu njunih očetov. Spogledala sta se. »E, kaj naj bi bila? Moj stari Je bil knap, jaz sem delal v Jami in mojim potomcem bo rudnik dajal kruh. Tu ni kaj spraševati!« sta odvrnila oba v en mah. Res ni kaj spraševati. Peto sto- letje že teče, od kar se v Idriji iz roda v rod podeduje rudarski poklic. Pa vendar nismo odnehali: »To nam povejte, ali Je ruda res že izčrpana In je Idrijski rudnik zapisan neizbežnemu koncu?« Spet sta se oba bivša rudarja spogledala . »Veste, to so že za časa ranjke , Avstrije govorili, da bo rudnika naj- odbor, v katerih Je več mladih ljudi jetju vlagali v najbolj pereča ln ne- 0oz ne j e čez deset let konec. Tudi pod kot prej, sta pokazala tudi dokaj več odložljiva modernizacij ska in obno- t talij o so to govorili ln menda se še razumevanja za delovnega iloveka. Za vltvena dela ter je tako za sindikS danes najdejo nekatere brihtne glave, primer vzemimo naše najhujše zlo: primanjkovalo denarja ki to pogrevajo. Sami pa ste videli, okuženje z tivosrebrnimi hlapi. Za- Sf,dnn„ ....... . . „ 'da rudnik še nikdar ni posloval bolj radi te poklicne bolezni so mnogi stari ,kl ^ . e Z na široko kot prav sedaj..ln tudi nekateri mlajši rudarji izgubili 'J® al ^omo uredlU lasten po- p J zobe ali pa vsaj zelo resno oboleli v ™iSkl,dom- Vendar so nam novl 8°: SVETLA IN TEMNA STRAN SKRBI ustih. Se vedno nam ta bolezen iztrga „p?d?,:':k' instrumenti zelo zaostrijl ZA ČLOVEKA v RUDNIKU Od dela tega ali onega rudarja za naj- P°I a-'’ zlastl negativni faktor na M- _. . . , .. - mani tri tedne z 21ve8a srebra. Ce skupnost letos Zdaj dela v rudniku nad tisoč naših obveznosti ne bo omilila, nam rudarjev. Predsednik njihovega sindi- Vendar danes že lahko ugotovimo, bo celo za plače po tarifnem pravilni-kata nam Je dejal: da se je začela higiensko-tehnlčna za- ku zmanjkalo 80 milijonov dinarjev.« »Letos je glede skrbi za delov- ščita po obratih res uveljavljati. Na- to in še marsikaj zanimivega nam nega človeka pri nas bolje kot je bilo posled je bil potrjen ustrezen pravil- je pred Dnevom rudarlev povedal pred-prej. Novi delavski svet ln upravni hik, nastavili smo varnostnega tehnika sednik sindikata idrijskih rudarjev »Ballncanje« je med idrijskimi rudarji najbolj priljubljeno razvedrilo N.OMLC& letna konferenca ORGANIZACIJE ZB KRANJSKEGA OKRAJA Minulo nedeljo je bila na Jesenicah letna konferenca organizacije ZB okrajnega odboira rranj, ki se je je udeležilo več ** 120 delegatov. V svojem poročilu na njei je predsednik Ivan f>ertoncelj-Jonan med drugim dejal, da mnogi nekdanji borci 'eekrat pozabljajo na grozodejstva, ki jih je delal pri nas oku-P,a‘°r. Nadalje je govoril omožno-’ jih nudimo članom ZB za njihovo strokovno izpopolnitev na raznih šolah. SLOVO OD ČUFARJEVE MAME 1 ^ .ponedeljek popoldne so se Jeseničani poslovili od pokojne '-ularjeve mame. Življenjska pot Pokojne je bila kaj trpka, saj je L v5>jno trpela pomanjkanje . ponižanje, med vojno pa jo Je okupator zaprl v taborišča, Je vse svoje življenje posveta otrokom, ki so živeli in umrli »tva l°^nos* našega ljud- v Mokronogu so praznovali OBČINSKI PRAZNIK Minulo nedeljo so v Mokro-na Dolenjskem praznovali °J občinski praznik, na kate- O PROBLEMATIKI GRADNJE STANOVANJ NA KOPRSKEM OBALNEM PASU Tri tisoč nerešenih prošenj Kje je izhod iz stanovanjske stiske? — Pomanjkljiva kanalizacija in neustrezne sanitarne naprave so velika ovira — Letos so se gradnje v Kopru in Izoli zakasnile za skoraj dva meseca Na koprskem, obalnem področju je stanovanjsko vprašanje iz dneva o dan bolj pereče. Samo o Kopru, Izoli in Piranu je na stanovanjskih uradih okrog 3000 nerešenih prošenj. Toda vrste prosilcev se še množe, ker se to področje naglo gospodarsko razvija. Vzlic skrajnim prizadevanjem organov ljudske oblasti se je položaj v zadnjih letih le malo popravil in tudi letos ne moremo pričakovati kakih večjih rezultatov, ker pač primanjkuje sredstev, Vzlic vsemu pa menimo, da še nismo izčrpali vseh možnosti, da bi se položaj popravil. Pogled na Mokronog so sodelovali mladi kultur-Pa. ttidi sprevod občanov so J Sanizirali. Dopoldne je bila postna seja obč. ljudskega v« ves popoldne Pa so predajah domači film »Dolina Dirrut, primorske prireditve "Odo slovesno odprli V petek, 5. julija bodo v Ko-*■ Ji slavnostno odprli letošnje vp? Primorske prireditve. Na eceru opernih arij bodo nasto-PtU operni solisti Vilma Bukov-Miro Brajnik in Lado Ko-.ter 60-članski orkester Ra-tJL Jttbljana. V načrtu imajo ta ®raec še 12 umetniških priredi-Qj>J Kopru, Izoli in Piranu, nil f:a *e prireditve je skle-j. >, da bodo prihodnje leto orga-i umetniške nastope razen ~ obalnem pasu tudi v Postojni ni in Ilirski Bistrici. DIJAŠKI dom v RUŠAH BODO UKINILI Spričo zmerom manjšega šte-q,* dijakov so na zadnji seji n i i. ■ v Rtišah sprejeli sklep Ham dijaškega doma. V ta k ?ien so imenovali posebno li-‘aacijsko komisijo, sklenili pa bor ■ bodo otroke padlih sil; ev *n žrtev fašističnega na-j*? °ddali v oskrbo v, dijaški 01 v Slovenski Bistrici. °ASILSKE VAJE V KRANJU ■y ^nulo nedeljo ponoči so bile branju velike gasilske vaje, ki san? ^°^ro uspele, saj so po- dolc De gasilske organizacije [Me svoje ■ sposobnosti in dru izvedbi vaj. Dvanajst n0 ie najprej izvedlo veriž- teh na,t0 Pa še mokro vajo. Pri til« Za“tevnih vajah s«; ni pripe-nobena nesreča. MLADI zadružniki SO SE POSVETOVALI RenIe^ ■ nekai dnevi sta bili v tnlaVl 'n dostojni posvetovanji uja, 'n zadružnikov, ki se ju je krmit'2 i- blizu 80 zastopnikov knr,e /s ih zadrug i-z vseh občin dru> ,C!?a okraja. Mladim zaril i111*0™ je med drugimi govo- ili sekretar OK 2K v Ko- pru Albert Jakopič. planinsko kočo bodo odprli R] .Jtodn jo nedeljo bodo na 0KV"lkt> odprli planinsko kočo. sk« j j Priložnosti bodo plaiiin-Jj. društva iz Kopra, Sežane in izlM v organ|zirala množične tiiirv- zgradili z gmot- Lpl1 sredstvi Planinske zveze dfl, iter,s Prispevki športnih in društev ter gospodarskih Sanizacij koprskega okraja. delovni program ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA k^K.0.raisiia 78 Pospeševanje s^e*ijstva pri OLO Maribor je ^ s,avila delovni program, tako Dftrii6 Vs.e delo porazdelila na več ^komisij. Le-te bodo začele v \rati statistične podatke o raz-jJn kmetijstva v zadnjih petih Cl*1. Na osnovi teh podatkov kT*0, sestavili program za razvoj ii^etijstva jn zadružništva ter llske industrije do leta 1961. V KOPRU JESENI 216 NOVIH STANOVANJ Dobri poznavalci razmer trdijo, da je stanovanjski fond na koprskem obalnem pasu tako izrabljen kakor malokje v državi. Te trditve v glavnem drže, čeprav po osvoboditvi nismo dosti manj gradili kakor na drugih področjih Slovenije. Toda nobeno drugo področje Slovenije ni podedovalo tako siromašnih in zanemarjenih stanovanjskih stavb in malokje so zabeležili tako nagel gospodarski razvoj in s tem tudi tako naglo povečanje prebivalstva. Morda bi bilo danes na ; koprskem obalnem področju več j stanovanj, če bi bila UTejena kanalizacija in razne sanitarne naprave, toda občine so morale vzporedno s stanovanjsko stisko reševati tudi to vprašanje, ki ni nič manj pereče. Iz načrtov vseh treh občin je razvidno, da bodo letos v Kopru, Izoli in Piranu z lastnimi sredstvi in s sredstvi republiškega sklada krili okrog 10 °/o vseh potreb. V Kopru bo jeseni pod streho več Novi slovenski grobovi na tujem V Clevelandu so umrli: Anton Bo-kavšek, star 78 let, doma % Brezovice, od koder je prišel v Ameriko pred 50 leti; Andrej Gombač, star 71 let, doma iz Male Lože; Marija Kenik, roj. Urbančič, stara 54 let; Anton Jagodnik, star 67 let, doma iz Podgrada; Martin Bolden, star 73 let, doma iz Gradenca pri Žužemberku; Frančiška Kren, roj. Mulh, stara 49 let in Terezija Kapudja, stara 76 let, doma iz Ljubljane. Razen naštetih so umrli: v Transferu Albert Grmodnik, star 77 let, v Flycreeku Franc Finkst, star 59 let, doma iz Rečice ob Savinji, v La Salle Ludvik Kastigar, 6tar 76 let, doma iz Preske, od koder je prišel v Ameriko pred 52 leti, v Chicagu Janez Steblaj, star 73 let, v Walsenburgu Antonija Spendov, stara 71 let, doma iz Kolovrata na Gorenjskem, v Johnstownu Alojz Maina st„ star 73 let, v Albli Janez Kosmač, star 71 let, doma od nekod na Gorenjskem, v Bon Airu Anton Zorc, star 75 let, doma iz Trebelnega pri Mokronogu, v Arml pa Cecilija Jordan, roj. Apnar, stara 49 let, rojena v Ameriki. novih stanovanjskih blokov z 216 stanovanji, v Izoli bodo zgradili 20 stanovanj in samski dom s 70 ležišči, v Piranu pa bodo zgradili oziroma preuredili okrog tri sto stanovanj. Razen tega je treba računati še na nekaj zgradb, ki jih bodo zgradili zasebniki, vključeni v stanovanjske zadruge. PROBLEME REŠEVATI BOLJ ŽIVLJENJSKO Večino problemov okrog gradnje stanovanj na Koprskem rešuje okrajni Zavod za stanovanjsko izgradnjo v Kopru. Namen te ustanove je pomagati investitorjem in interesentom, da bi zgradili čim cenejša, sodobna in udobna stanovanja. V zvezi s tem je začel zavod uspešno reševati razna vprašanja, ki zadevajo zazidalne načrte, odkupe zemljišč in druga pripravljalna dela. Toda pri svojin prizadevanjih je večkrat naletel na težave. Na koprskem področju namreč še vedno trajajo razprave o tem, katero staro hišo • bi podrli in katero pustili, tudi po več mesecev. Res je potrebno zaščititi najpomembnejše kulturne spomenike in upoštevati turistične in razije druge činitelje, toda če bi se problemov lotevali nekoliko bolj življenjsko, ne bi prav nič škodovalo. Zaradi raznih zadržkov se je na primer letos gradnja novih stanovanjskih objektov v Kopru in Izoli zakasnila za skoraj dva meseca. Če ob zaključku na kratko odgovorimo na vprašanje, ki smo si ga zastavili v naslovu, potem moramo poudariti predvsem naslednje: vsekakor nismo izkoristili še vseh možnosti za omilitev stanovanjske stiske in še vedno nismo dosegli, da bi se vsi — od podjetij, ustanov in organizacij do zasebnikov — čutili enako odgovorne za rešitev tega vprašanja. Hkrati bo treba zainteresirati čim več interesentov, ki se žele naseliti na obalnem področju ali imajo tu kakršne koli interese, da vlagajo sredstva ne samo v nove gradnje, ampak vzporedno s- tem tudi v stanovanja. L. O. Mariborska £ Mala kronika A SKUPINA 208 MALČKOV IZ MESTA IN OKOLICE JE SREČNO PRISPELA V KOLONIJO V PUNATU NA OTOKU KRKU. To je letos že druga izmena Zdravstveno ogroženih deklic in dečkov, ki bodo predvsem po zaslugi Okrajnega odbora Rdečega križa in Okrajnega odbora Rdečega križa in Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Mariboru prebili po 21 dni ob Jadranu. Z mariborske glavne železniške postaje so pretežno veselih obrazov odpotovali proti koncu minulega tedna in so se po približno 20 urah vožnje po železni cesti in morju z daljšim postankom na Reki vred naselili v Punatu tako v prostorih glavne stavbe mariborske zdravstvene počitniške postojanke kot tudi v pravkar dograjenih in urejenih dveh sodobnih paviljonih. Malčki so bili med dolgo potjo dobro razpoloženi, saj so mnogokaj novega in zanimivega videli Nezaposlenost rešujejo V Babnem polju na Notranjskem je precej ljudi nezaposlenih. Zato je mizarsko podjetje v Starem trgu pri Ložu ustanovilo v Babnem polju maihen obrat za izdelavo kitar, ki jih bodo s pomočjo Tovarne glasbenih instrumentov »Melodije« v Mengšu izvažali. Razen tega bodo izdelovali razne drobne lesene predmete iz odpadkov. Tega dela se bo najprej lotilo blizu 20, ko pa bo steklo, še 10 ljudi. Eden izmed novih stanovanjskih blokov v Kopru že do Reke. Vendar posebno doživetje je bilo za večino med njimi prvo srečanje z morjem. Zdaj se v njem že pridno in veselo kopajo in se bodo v drugi polovici tega meseca vrnili domov nedvomno prav tako porjaveli in navdušeni kot njih 98 vrstnikov iz prve izmene. • DELOMA DOKAJ TEMELJITO OBNOVLJENI PROSTORI PRIVABLJAJO V HOTEL -ZAMOREC« ČEDALJE VEC DOMAČIH IN TUJIH GOSTOV. Tako je na primer junija v primerjavi z majem porasel celotni promet podjetja za 10 odstotkov, vtem ko so nočnine vrgle celo za 20 odstotkov več. Seveda sta oba pokazatelja v nemajhni meri rezultat sezonskega priliva turistov, po drugi strani je res, da zlasti inozemci pred obnovitvijo prostorov niso v tolikšnem številu zahajali v ta mariborski hotel. Sicer pa so bila preureditvena dela nujna že zaradi tega, ker Maribor razpolaga z razmeroma zelo skromnimi bolj ali manj sodobno urejenimi tuj-skoprometnimdl zmogljivostmi. Zato je bil pravzaprav že skrajni čas, da so vodstvu hotela »Zamorec« omogočili najetje dolgoročnega posojila predvsem za obnovo desetih sob s skupaj . dvajsetimi ležišči. Teh prostorov namreč doslej niso centralno ogrevali ln vanje vrh tega ni bila napeljana niti topla voda. Spričo tega so bili vzlic hotelski stiski v Mariboru marsikdaj nezasedeni. Mnogo več gostov pa bo odslej želelo prenočevati tudi v prvem nadstropju, kjer so IS sob s skupaj 30 ležišči opremili z novim pohištvom. Razen tega so v zadnjih desetih mesecih vse sobe in hotelske hodnike dodobra očistili ln prepleskali, na novo prekrili streho, obnovili fasade, nabavili novo točilno mizo, uredili vrt in montirali nova parna kotla. Tako bodo prihodnjo pozno jesen mogli naposled prvikrat centralno ogrevali vseh 39 sob s skupaj 70 ležišči. Naj k vsemu temu dodamo še kritično pripombo: če je vodstvo podjetja »Zamorec« ob dokaj Izdatni pomoči ljudskega odbora mestne občine Center poskrbelo za sodobnejšo ureditev hotelskih prostorov ln naprav, potem naj bi natakarji ob ustreznem sodelovanju kuhinjskega osebja nekoliko »obnovili« tudi postrežbo na vrtu, kjer gostje kdaj pa kdaj negodujejo zlasti zaradi čezmerno ohlajene hrane. Vj. K, KAM NA DOPUST, KAM NA IZLET? V šmarske »atomske toplice« na zdravljenje Z zdravilnim vrelcem se bo okrepil šmarski turizem Od Šmarja proti Harinzlakam lahko človek vsak dan sreča svojevrstne »romarje«. Prihajajo z vseh strani, peš, na kolesih, v avtomobilih. Mnogi med njimi se opirajo na palice, berglje in svoje spremljevalci. Tožijo o revmatizmu, išiasu, slabosti in boleznih vseh vrst. Že od rane pomladi prihajajo, vsak dan jih je več. Privlačujejo jih Harinzlake, samoten kraj blizu Šmarja. Občinski praznik v Lendavi so zaključili z velikim zborovanjem, na katerem sta nastopili tudi slovenska in madžarska folklorna skupina. Na sliki: Folklorna skupina madžarske narodne manj-ilne v Lendavi »GEOSONDA« PODJETJE ZA RAZISKOVALNA DELA BEOGRAD - ULICA VOJVODE DOBRNJCA 50 poziva vse delavce in uslužbence, ki so bili v delovnem odnosu s podjetjem leta 1956 in imajo pravico do deleža pri končni razdelitvi plač iz dobička po členu 62 uredbe.o plačah delavcev in uslužbencev, naj se javijo podjetju zaradi uveljavljenja svojih pravic. — Kolikor se te osebe ne bi javile v roku treh mesecev od dneva objave tega oglasa, izgube pravico na prejem plače iz dobička. 2138 Pod skalo, malo stran od ceste, ki drži v Podčetrtek, izvira topla voda, ki ji prisojajo izredno stopnjo radioaktivnosti. Prav to in še druge snovi, ki jih bruha čudodelni vrelec, vzbuja upe in hrepenenje bolnikov. In res je med njimi mnogo takih, ki so prišli sključeni in oprti na palico, po nekaj kopelih pa odšli vedri in poživljeni. Novica o »atomskih toplicah« se je tako sama od sebe razširila in privabila v šmarski kot nove turiste. Zanimanje za zdravilni vrelec, ki daje izredno toplo vodo, je z vsakim dnem večje. Pri samem izviru pod skalo je postal tol-munček premajhen, kopalcev je toliko, da težko pridejo na vrsto. Zato te dni kopljejo nov bazen, ki ga bodo v kratkem zabetonirali in spustili vanj zdravilno vodo. Domnevajo pa, da je izvirek vode tudi na tej strani Sotle, nasproti Harinzlakam, kjer je košček travnika ob glavni cesti zamočvirjen s toplo vodo. Občinski ljudski odbor v Šmarjah bo po-j skrbel, da. to zemljišče preiščejo in s primernim odkopom omogočijo vodi, da prodre v večji količini na svetlo. Kolikor bo to uspelo, nameravajo tod zgraditi sodobno kopališče. Termalni vrelec so šele pred nedavnim odkrili in spoznali njegovo učinkovitost. Zato ob samem izvirku ni nobenih prenočišč za številne obiskovalce, ki bi radi po več dni ostali na kopanju. Nekaj kmečkih hiš v bližini ne premore toliko prostora, kot bi ga potrebovali, razen tega sobe niso primerne za turizem. V Šmarjah so te dni prenovili svoje gostišče in ga primemo opremili. Novi hotel, ki so mu dali ime »Jelše« bo lahko sprejel na penzionsko oskrbo tudi turiste, zlasti take, ki si želijo kopanja v termalnem kopališču. Do kopališča bodo uvedli redno prometno zvezo. Cena penziona je ugodna, saj bo znašala le okrog 450 do 500 dinarjev na osebo. Z novim termalnim kopališčem se bo Šmarje spremenilo v turistični kraj. Zaradi lepe okolice, zlasti obsoteljskih gradov in vinskih g6ric si ta naziv tudi popolnoma zasluži. Morda bo tako dobil svoj pomen in vlogo tudi lepi Jelšin-I grad, markantna stavba sredi ze- lene šmarske doline, ki bi jo lahko takoj preuredili v letovišče. Kaže, da je zanimanje kopalcev v »atomskih« toplicah šlo mimo dejanskih možnosti, ki jih je imel šmarski turizem. Zato se Šmarčani trudijo, da bi zamudo nadoknadili, da bi razširili upravičen sloves svojega zdravilnega vrelca. Mnogi, ki bodo prišli v Šmarske toplice, bodo lahko že letos našli penzionsko oskrbo in vse, kar jim lahko lepo in živahno Šmarje nudi. -vd , Lep zaslužek nudimo podjetnim osebam s prodajo časopisov v Ljubljani Interesenti naj se zglasijo osebno v Upravi LJUDSKE PRAVICE - LJUBLJANA - Kopitarjeva 2/1 J Zaželeni interesenti z lastnim stanovanjem DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA IN KLAVNICE IZ DOLA PRI HRASTNIKU ČESTITA ZA OBČINSKI PRAZNIK - DAN RUDARJEV - IN ZA DAN BORCA - VSEM PREBIVALCEM OBČINE HRASTNIK KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA TOLMIN razpisuje na podlagi 95. člena statuta občine Tolmin naslednja delovna mesta v upravnih organih občinskega ljudskega odbora: pomožni uslužbenec v registraturi nižja strokovna izobrazba z aajmanj 2 leti prakse v registraturi ali arhivu referent zet gradbene in komunalne zadeve srednja strokovna izobrazba z najmanj 5 *et upravne oz. strokovne prakse , referent za delo priznana srednja strokovna izobrazba z najmanj 4 leta upravne prakse referent za plan srednja ekonomska ali njej podobna šola ln najmanj 4 leta upravne prakse Za vsa delovna mesta plača po uredbi, za zadnja tri delovna mesta pa tudi dopolnilna plača do *000 din. Interesenti naj dostavijo pismeno prošnjo, življenjepis, opis dosedanje službe in dokaz o strokovni izobrazbi na občinski LO Tolmin najkasneje do 31. julija 1957. Prošnji je treba priložiti za 180 din državnih taksnih znamkic in 90 din v gotovini za občinsko takso. 2202 ^AAAATwAAAA/W\r>AAAAA/NAAr7VWW\^AVVWVAAAAAAAAA^yNAAAAAAAA/^ Na veliko vrtno zabavo 4. JULIJA OD 15. URE DALJE na vrtu gostilne »Šiška« v ulici Milana Majcna 24 VAS VABI KO ZVVI SPODNJA SlSKA Ples • srečolov • bar • Igra priznani sekstet »Veseli tekstilci« TELESNA KULTURA J PRED DRUGO OTMNAESTRADO Vsa Evropa v Zagrebu pa tudi opazovalci iz Afrike in Azije Zagreb, 2. julija. - Glavno mesto Hrvatske se pripravlja na sprejem telovadcev iz 15 držav, ki bodo sodeloval^ na II. gymnaestradi od 10. do 14. julija. Na tej veliki mednarodni telovadni manifestaciji bo nastopilo okrog 7000 udeležencev. Razen tega se bodo gymnae-strade udeležili tudi fcot opazovalci predstavniki telovadnih zvez Južne Afrike, Bolgarije, Kitajske, Egipta, Francije, Japonske, Lu-xemburga, Norveške in Nizozemske. mimo metode telesne vzgoje pokazale tudi svoje najbolj kvalitetne dosežke. Vsekakor bodo gledalci imeli priložnost videti zelo lepe in zanimive vaje udeležencev iz raznih dežel. • SVEČANA OTVORITEV 10. JULIJA Igrišča so že pripravljena. Zadnja dela dokončujejo le še na stadionu na Salati, ki bodo končana do 7. julija. Ta znani teniški objekt bo popolnoma prenovljen in prilagojen potrebam telovadcev. Posamezne točke programa bodo na stadionu v Maksimiru, na teniškem stadionu na Salati, v letnem gledališču v Tuškancu, kakor tudi v dveh velikih halah v starem delu zagrebškega velesejma. Prvi udeleženci bodo prišli v Zagreb 7. julija. Svečana otvoritev gim- , naestrade bo 10. julija v dveh delih. ! Dopoldne bo na Trgu republike prvi j del otvoritve in sicer bodo ob igranju državnih himen udeležencev razvili i na drogovih njihove zastave. Popoldne bo na stadionu v Maksimiru dru- ! gi del svečane otvoritve, kjer bodo j v prvi točki programa te petdnevne manifestacije nastopili zagreški mladinci in mladinke, okrog 1800 po številu. PESTER PROGRAM Čeprav na gymnaestradi ni tekmovanj v klasičnem slogu, ni rezultatov, niti zmagovalcev, ker vsaka skupina prikazuje metodo dela fizične vzgoje v svoji državi, pa bo imela ta prireditev nadvse zanimive točke. Nordijske države bodo nastopile z znanim Longovim sistemom, s srednjeevropsko metodo telesne vzgoje bodo najbolje predstavili zahodni Nemci, Cehi in Avstrijci, medtem ko bodo romanski sistem demonstrirali Italijani. Vzhodnoevropsko metodo bodo prikazali telovadci iz raznih držav, izmed katerih bomo značilne metode videli pri udeležencih iz Sovjetske zveze. Zelo zanimiv bo nastop ruskih telovadcev, med katerimi bo tudi nekaj olimpijskih in svetovnih prvakov. Za njimi ne bodo mnogo zaostajali Švedi, ki so v talni telovadbi neprekosljivi mojstri. Madžari so najavili prihod svojih najboljših telovadcev, zveze iz ostalih držav pa se bodo potrudile, da bodo j -Brzojavke- MEDDRŽAVNA TEKMA V HOKEJU NA TRAVI TESEN PORAZ CSR : Jugoslavija 1:0 (0:0) Ljubljana, 2. julija. Danes je bilo na stadiona ob Titovi cesti srečanje jugoslovanske in češkoslovaške reprezentance v hokeju na travi. Zmagali so gostje z rezultatom 1:0 (0:0). Edini gol tekme je dosegel desno krilo Kustka v 50. minuti. Jugoslavija: Bogovič (Jedin- stvo), M. Sandalj, Karlovič (oba Elektrostroj), Miletič (BASK), Jedjud, Rukavina (oba Jedinstvo), Stanojevič (BASK), Divjak, Hani-j čar (oba Elektrostroj), Petnovič (Mladost), D. Sandalj (Elektrostroj). CSR: Ondraček, Kučera, Pru-cha, Chvojka, Niki, Kadlec, Kust- Kranj, S. julija. Včeraj so se v ka, Špringer (Sklenar), Cerny,; Kranju začele skupne priprave vseh Rantnrrl RnvSVi članov državne kegljaške reprezentan- a V.J. TTl ,, ... _ ce, ki bo sodelovala na svetovnem sodila sta Cen vanjek In Ra- prvenstvu. Na pripravah sodelujejo: doslav (Jugoslavija) zelo dobro. Nekaj nad sto gledalcev je videlo tehnično dobro igro, ki pa, žal, ni bila učinkovita. Prvi polčas sta bili reprezentanci izenačeni, v drugem polčasu pa je začetek pripadel nam, konec pa Čehom. V 34. minuti prvega polčasa (igra traja dvakrat 35 minut) so naši igralci dosegli gol, ki pa sta ga sodnika zaradi offsidea razveljavila. • MONTEVIDEO, 1. Jul. (Reuter). V kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo je v Montevideu Urugvaj premagal Kolumbijo z 1:0 (0:0). • HELSINKI, 2. julija. (Reuter). Na mednarodnem atletskem mitingu v Helsinkih Je Amerikanee Franck Bou-vin pretekel 400 m v času 47,7 sekund, Finec Salsola pa 1500 m v času 3:44,0 minut. • MEXICO CITV, 1 Julija (AP). -Nogometna reprezentanca Mehike je premagala reprezentanco Kamade s 3:0 (1:0). To je bila predzadnja tekma kvalifikacijskega tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo v II. severnoameriški skupini, ki v njej tekmujejo Mehika, Kanada in ZDA. 0 KRAKOV, 1. julija (Reuter). — Poljska atletska reprezentanca je premagala CSR s 121:91 pri moških in s 56;49 točkami pri ženskih reorezen-tancah. Boljši rezultati: 1500 m: Jung-wirth (C) 3:40,9, daljina za ženske: Krzceszinska (P) 612 cm, kopje za ženske: Figver (P) 53,28, 10.000 m: Zato-pek (C) 30:00,0. • ATENE, 1. Julija (Tanjug). -Na mednarodnem atletskem mitingu V Atenah je svetovni rekorder v metu kladiva Krivonosov (SZ) dosegel rezultat 66,70 m, kar je le za 62 cm slabše od njegovega najboljšega rezultata. Evropski rekorder v skoku s palico, Grk Rubanis, je že drugič v zadnjem tednu preskočil 440 cm, vendar ni uspel izboljšati evropskega rekorda, ker je trikrat podrl lestvico na višini 456 centimetrov. 0 PARIZ, 2. jul. (Tanjug) V šesti etapi mednarodne kolesarske dirke »Tour de France« je zmagal Francoz Trochut, ki je 248 km od Charleroia do Metza prevozil v času 6:29,54. Z njim so prispeli na cilj še Francozi Grousard, Berthold in Lauredi. V generalnem plasmaju še vedno vodi Francoz Anquetil pred Belgijcem Jan-sensom in Francozom Forrestierjem. ZADNJE PRIPRAVE CARINARNICA V BEOGRADU bo prek ustne licitacije dne IS. julija 1957 ob S. tiri v skladišču carinskega oddelka na Savi javno prodala tale rabljena motorna vozila po spodaj navedenih začetnih cenah, ln sicer: OSEBNI AVTOMOBILI, znamke: -Buick« »Borgward« »Ford Taunus« »Ford« »Hanomag« 400.000 din 400.000 din 1.200.000 din 1.200.000 din »Fiat 1500« »Packard« »Dodge« »Buick* 300.000 din 100.000 din 1.000.000 din 2.000.000 din 300.000 din »Opel Kapitan« 2,000.000 din poltovorni avtomobil »Lancia Augusta« motorno kolo znamke »Salira« 500.000 din 60.000 din Vozila si lahko ogledate 9. julija 1957 v garaži Gradskog Auto-taksi preduzeča, Majke Jevrosime 30. Pravico do sodelovanja pri licitaciji imajo državne ustanove, gospodarske, zadružne in družbene organizacije. Pred začetkom licitacije morajo udeleženci predložiti pismeno pooblastilo in kavcijo v znesku 200.000 dinarjev v bariranem čeku. Ib Carinarnice Beograd — itev. 20981/57 2137 [ moški - Martelanc, Starc, Likovnik, Stržaj, Grom (vsi iz Slovenije), Pogel-I šek in Smoljanovič (oba iz Hrvatske); ženske - Erjavec, Novak. Smrajc, Čadež (vse iz Slovenije), Bulič, pipinič ln Asič (vse iz Hrvatske). priprave bodo trajale do sobote, ko bo reprezentanca odpotovala na Dunaj, kjer se bo v torek 9. Julija začelo svetovno prvenstvo. Na tem prvenstvu bodo sodelovale reprezentance lz 10 držav, in sicer: Avstrije, Vzhodne in Zahodne Nemčije, Švice, Francije, Posarja, Madžarske, CSR, Romunije ln Jugoslavije. Po končanem svetovnem prvenstvu, ki bo trajalo 5 dni, bo naša reprezentanca 'odpotovala z Dunaja v Prago, kjer bo povratni meddržavni dvoboj moških in ženskih reprezentanc Jugoslavije ln CSR. KOLESARSKA DIRKA OKROG AVSTRIJE Bajc čedalje boljši W a t e n s , 2. Julija. (APA). - v tretji etapi kolesarske dirke »Okrog Avstrije« je zmagal Avstrijec Franz Deutsch, ki je 245 km od Walscha do (Vatensa prevozil v 6 urah in 45,4« min. Jugoslovanski dirkači so se v tej etapi uvrstili: na 8. mesto Bajc 6:51,40, na 11. mesto Šebenik 6:56,42 in na 31. mesto Flajs 7:30,0. V generalnem plasmaju vodi Sved Geranson s 16:12,37 pred Poljakom Ko-walsklm 16:15,58. Izmed Jugoslovanov Je najboljši Bajc na 13. mestu 16:27,46, Šebenik je 36., Flajs pa 40. Prvenstvo Gorenjske v atletiki Kropa, 2. julija. V Kropi je bilo zaključeno letošnje okrajno prvenstvo »Part 1 -zana« Gorenjske, na katerem je sodelovalo prek 200 atletov in atletinj. Prehodni pokal Okrajne zveze »Partizana« Kranj sta osvojili ekipi škofje Loke in StražiSče KRIM :BORAC Danes ob 17.30 bo na igrišču Krima na Rakovniku finalna pokalna tekma med domačim Krimom in Borcem. Tekma obeta, da bo zelo zanimiva, ker se odloča o prvaku Ljubljanske podzveze. Leopardova ROLAND BERRY »Vanstone se trenutno zanima za gliste,« je Froggeta popadal smeh. »Svarim vas, šef, nikar ga ne sprašujte o temi Razgovoril se bo in razpravljal, da vas bo zadela kap.« »Deževniki!« Crana ie kar streslo. »Nenavaden konjiček za stražnika! Sicer pa mu bom že »Kdo pa pravi, da je prav ta? Če hrani muzej takšno trofejo, je podobna prav lahko tudi v zasebni lasti.« »Aha!« se je zdelo višjemu inšpektorju Cra-nu zelo zanimivo. »Kaj takega bi lahko hranili povsem določeni ljudje. V spodnjih plasteh londonskega prebivalstva prav gotovo ne gre iskati takih redkosti.« James Frogget je naglo prikimal. »To bi se tudi prav lepo skladalo. Znano nam je, da je bil Otroški obraz izsiljevalec, zaradi izsiljevanja so ga že trikrat obsodili. Prav tako iz izkušenj vemo, da ti mazači iz podzemlja vsaj po navadi ostanejo pri svojem poklicu. Izsiljevanje je lahko uspešno samo tam, kjer imajo denar. Med preprostimi ljudmi se torej ne obnese.« Crane je pritisnil na zvonec, ki ga je imel na pisalni mizi, in naročil stražniku, naj gre po Jiodčastnika Vanstona. »To bo za našega teme-jitega Thomasa najpripravnejša naloga,« je dejal Froggetu. »Najprej ga bom poslal v Britanski muzej, da si bo ogledal tisto leopardovo šapo,« »Deževniki bi mu bili najbrž mnogo ljubši,« j« zamrmral Frogget. se čez razgledal po Sohu. V nekaterih beznicah je bil Otroški obraz dobro znan. Morda mi bo kdo izmed tamkajšnjih gospodov lahko kaj povedal.« »Ne bi verjel, Frogget! Ta bratovščina drži skupaj, da ničesar ne izveš.« i Frogget se ie glasno zasmejal. »Imam posebno metodo, šef!« Spet se mu je razlezel obraz. »Tudi jaz sem dober izsiljevalec, kadar je treba. Pošteno jih znam prijeti, da se razgovorijo kot klepetulje.« Izognil se je Vanstonu, ki je pravkar vstopil, potem pa je zaloputnil vrata za seboj. Vanstone je sprejel naročilo višjega inšpektorja. Ničemur se ni čudil ta mož. Ni imel kdo ve koliko fantazije, pa tudi okreten ni bil kaj posebno. Njegova odlika je bila vztrajnost, kot lovski pes je vselej vztrajal na sledi, ki so mu jo pokazali. — Sestavil si je nekaj zapiskov in že je hotel oditi, ko se je vrnil inšpektor Frogget. »Zdaj sem se spomnil, šef,« je povedal, »da bi morda lahko vpregli direktorja Ryesa. Ta ima zveze z zunanjim ministrstvom in bi najhitreje izvedel, kateri lovci na veliko divjad bi prišli v poštev za ta naš primer.« »Kaj pa mislite, Frogget! Lovci na veliko divjad sodijo v najvišje družbene plasti!« Krajevni odbor ZB šmarjeta pri Novem mestu bo na Dan borca, 4. julija 1957 ob 10. uri dopoldne odkril spominsko ploščo na »Beretičevi« zidanici v Gorenji vasi nad Smarjeto, kjer je bila leta 1942 partizanska bolnica. Vabim-' vse bivše b -parti 'ene i" ostalo prebivalstvo, da ta dan pohite na mesto odkritja spominske plošče in obude spomine na čase pred 15 leti. Po odkritju spominske plošče bo na istem kraju velik partizanski miting. Pridite 4. julija na Dolenjsko. Ne . bo vam žal. — Krajevni odbor ZB Šmarjeta. Letovanje na morju za 470 din, otroci 230 din - za j ulij-avgust. Sprejemamo rezervacije: Turistično letovišče kamp Omišall. otok Krk. Gube na obrazu preprečite in odstranite s pomlajevalno masko »EVELINE«. Dobite jo v drogerijah v Ljubljani, Mariboru, Kranju, Celju in Novem mestu. Dober nasvet! Če želiš odlično, mastno kremo, potem zahtevaj samo »ULTRAGIN« — šport kremo. Nobiš jo v vseh parfumerijah. »FLEX« slovi za čiščenje mastnih madežev in ga lahko kupiš v vseh trgovinah, ki prodajajo milo. Pazi na znamko »FLEX«! Zadnji krik francoske mode — tri svetle barve šminke so dobile drogerije v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Novem mestu. FESTIVAL Sreda, 3. julija ob 20.30: Petruška, Artisti in Koncertni balet zagrebške opere. Križanke. V primeru slabega vremena v Operi. Poslovilna predstava zagrebške Opere. Vstopnine: 250, 200 in 100, stojišča 50 dinarjev. Četrtek, 4. julija ob 20.30: Koncert Slovenske filharmonije. Dirigira Lovro Matačič. Križanke (preddverje). V primeru slabega vremena v Slovenski filharmoniji. Vstopnine: 150, 100 in 80 dinarjev, Stojišče 40. Predprodaja vstopnic za en dan naprej v festivalni blagajni v Križankah od 10-13 in 17-20.30. m m EsgjSjl GUEDAUSCA SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Sreda, 3. julija ob 20: Nash: »Moj- ster za dež.« Abonma H. Četrtek, 4 Julija ob ao: Nash: .Mojster za dež«. Abonma E Petek, 5. julija ob 14.30: Nash: »Moj- ster za dež«. Abonma Petek I popoldanski. Ob 20: Potrč: »Krefli«. Abonm? T Sobota, 6. julija ob 20.30: MolKre: »Sola »može«. Izsiljena ženitev. Gostovanje ljubljanske Drame r Polju. - Zaključek dramske sezone. OPERA Sobota, 8. julija ob 20.30 v Letnem gledališču Križanke, v okviru V. L1ubi1ans^ege festivala Čajkovski: »Labodje jezero«. (V primeru ila- bega vremena v Operi). Nedelja, 7. julija ob 20.30 Letno gledaliiče v Križankah, v okviru V. Ljubljanskega festivala: Hristič: »Ohridska legenda«. (V primeru slabega vremena v Operi). Šentjakobsko gledališče Ljubljana, Mestni dom Sobota, 6. julija ob 20: J. Nistrov: »Ni{ ni tako skrito, da ne bi postalo očito« veseloigra z godbo in petjem. Red A Zaključek sezone. Vstopnice so tudi v prodaji. Prodaja vstopnic v Mestnem domu r«-serviranje telefon 32-860. Protiperonospoma služba Poročilo t dne J. julij« 1*57 Srednje dnevne temperature so se včeraj gibale v mejah med 23 in 25 stopinj. Maksimalne temperature so povsod presegle 3 stopinj C. V vinorodnih predelih Slovenije padavin ni bilo, razen Šmarja pri Sežani, kjer je bila močna ploha in je pa*lo 16 mm dežja. Napoved: Visoke zračne temperature v zadnjih dneh lahko povzročijo, da se začne pojavljati po vinogradih oidlj (pepelasta plesen). Zato svetujemo vinogradnikom, naj po svojih vinogradih zasledujejo omenjeno bolezen in naj vinograde žveplajo. Vinogradniki okolice Sežane, kjer je včeraj padlo več dežja in slaba toča. pa naj izvršijo dopolnilno »kropljenje svojih vinogradov. V ostalih krajih Slovenije i« ni potrebno škropiti vinograde. KMETIJSKI INŠTITUT SLOVENIJE in HIDROMETEOROLOŠKI ZAVOD LRS VESTI IZ KRANJA KINO »STORŽIČ« : japonski film »Atomska bomba nad Hirošimo«. Predstavi ob 17.30 in 20. LETNI KINO »PARTIZAN«: ameriški barvni film »Vzhodna — zahodna stran«. Predstava ob 20.30. V glavni vlog Ava Gardner, James Mason, Barbara Stanwick in Van Heflin. Vesti z Jesenic in okolice Zdravniško dežurno službo Ima od 29. jun. do S. jul. dr. Avgust Tancar. Gosposvetska cesta. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sreda, 3. julija ob 30: A. Marodlč: “Operacija Altmark«, v počastitev praznika Dneva borca. KINO ■ ! »RADIO«: premiera ameriškega barv- nega filma »Pot v Hollywood«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Doris Day. »PLAVŽ«: zaprto! ŽIROVNICA: nemški barvni Ulm »Ka-menito srce«. Predstava ob 20.30. Samo danes! DOVJE - MOJSTRANA: italij. barvni film »Dekle z reke«. Predstavi ob 18 in 20. V glavni vlogi Sophia Loren, Samo danes! CELJSKA VESTI KINO »UNION«: angleški fihn »Velika ura«. V glavni vbgi Ch.irl t, r--u ;. t or, »METROPOL«: nemški fikn »Stotnik in j njegov junak«. MARIBORSKE VEST! Dežurna lekarna Sreda, 3. Julija. lekarna »StudeH* cl-. Gorkega ul. 18. SLOV. NARODNO GLEDALIŠČI Sreda, 3, julija ob 19: »Dnevnik Frank. Zaključena predstava " okrajni odbor Zveze borcev. IZ MURSKE SOBOTE KIN0 »PARK«: jugoslovanski film »Ni zaman«. Predstava ob 20. KADI0 LJUBLJANA Spored za sredo, dne 3. julija 1957 5.00 — 7.00 Dobro jutro, dragi posluj (pisan glasbeni spored) — vmes od — do 6.40 Reklame — 6.40 — 6.45 Naš jedila® "" 7.10 — 8.00 Zabavni zvoki — vmes ob * 7.30 — 7.40 Mladim poslušalcem o počitnic** — 8.05 Pisana paleta — 9.00 Zabavni H1®* zaik (pisana oddaja v besedi in glasbi) 9.30 »Pred mojo kajžo« . . - 10.10 Prijateljem zabavne glasbe - 11.00 PopularC* melodije iz orkestralne glasbe - 11.45 Ml»' dinska povest v nadaljevanjih — Anto® Staničič: Mali morski ropar — VIII. 12.00 Od popevke do popevke — 12.3® Kmetijski nasveti - ing. Marijan Mund«: Sodobna reja piščancev za klanje — M' , Odlomki iz baletov - 13.15 Pesmi in pl«* bratskih narodov Jugoslavije - 14.00 V* sele note - 14.20 Turistična oddaja -14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdr**' ijajo — 15.15 Zabavna glasba, vmes reW** me ~ 15.40 Humoreska tega tedna — Br*n' ko čopič: Jovec v bandi — 16.00 Konctft po željah — 17.10 Zabavna in plesna gUs^ na tekočem traku - 18.00 Sestanek ob *«' stih — 18.20 F. Schubert-Dohnanyi: Valsc* nobles J. Strauss-Godowsky: Netopir — P8* rafraza — 18.40 Poje Učiteljski pevski zb0* »Emil Adamiča - 19.00 Zabavna glasb8' vmes reklame - 19.30 Radijski dnevnik ' 20.00 V veselem ritmu - 20.20 Doffl»{8 aktualnosti - 20.30 Boris papandopulo-»Sunčanica«, opera v 1 dejanju - 22, l5 Igramo za ples in razvedrilo - 23.00 23.15 in 23.30 — 24.00 Oddaja za tujino (Pref nos lz Zagreba). DROBNI OGLASI SPREJMEMO V SLU2BO Šoferje C I* D kategorije za servis in proiD**» visokokvalificirane mehanike ' mojstre, delavce za Čiščenje za ser“ vis. - Električna cestna železni«' L1ubl1ana }190 1 FRANC BLATNIK, Ljubljana. Stari trg ^ preklicujem, kar sem neresničnega Sr vonl o Franji in Francetu Purič, Ljubljana, stari trg it. 3 in se jima »h*«' ijujem, da sta odstopila od tožbe. Okrajni ljudski odbor Novo mesto sporoča žalostno vest, da je po hudi in mučni bolezni umrl član Zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Novo mesto MARTIN BRODARIČ nhrfln??tV7a!nega vestneSa ČIana odbora bomo ohranili v trajnem spominu. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR NOVO MESTO . frodnikom »n prijateljem naznanjamo žalostno vest da < i naš ljubi in dobri mož, oče, stari oče, stric in tast ’ nam je Umrl dr. JOSIP VOLAVŠEK zdravnik-lnternist mrliške0vgelLdniglgaiaE°k0inika 50 V Č6trtek’ 4‘ 3ulija 1957> «* 8. Prosimo tihega sožalja. Ljubljana, Zg. Kungota, 2. julija 1957. uri iz Nikolajeve Žalujoči: soproga DRAGICA, sin RRAvirn . a duša , •to«-. »Umor je umor,c je suhoparno odvrnil Frogget. »Prepričan sem, da bi morilca prijeli, pa čeprav bi se skrival pod krono. Kaj?« »Seveda Frogget! Toda kako naj bi Otroški obraz prišel med te ljudi?« »Nihče ne more vedeti. Kaj vse se govori o tem ali onem škandalčku, preden izve zanj izsiljevalec in se spravi na delo. Mislim, da bo najbolje, če se načelno pred ničemer ne ustavimo in pograbimo vsako sled ter gremo po njej, dokler se ne izgubi v pesku. To orožje je tako nenavadno, da bo najbrž tudi morilčevo ime presenetljivo. Nočem vplivati na vaše odločitve, šef, toda...« »2e prav, že prav,« se je Crane malce živčno branil. »Takoj bom stopil k direktorju Rvesu, tako- ali tako ga moram poučiti o tej zadevi.« In se je obrnil k podčastniku Vanstonu. »Kakor rečeno, najprej si v Britanskem muzeju natanko oglejte leopardovo šapo, da boste vedeli, kaj morate iskati, potem pa ...« »... bom oblezel vse prodajalne redkosti,« je odgovoril Vanstone. »Prav gotovo bom izvedel, ali so v bližnji preteklosti prodali tako leopardovo šapo.« Segel je po pokrivalu in odšel iz sobe. Frogget se je za trenutek obotavljal. »Se nekaj, šef,« je rekel. »Zaradi tiska imam skrbi. Po eni strani bi bilo kar prav, če bi pozvali javnost k sodelovanju, hkrati pa ne bi za zdaj prav nič škodovalo, če bi morilec verjel, da nas je potegnil za nos.« »Mislim, da bo najbolje, če kak dan ali dva počakamo z resnico,« je odločil višji inšpektor po kratkem premisleku. »Časopisnim poročeval- ***** ........................... dambSdo°kar MtV -vr£li drobtin. Mislim, vedali še tist' nk/J- dmAmn- Se^da bomo P0' nekakšne da Je Policija že našla ,Upajmo,. ;e odgovoril Frogget in Sel. * beziDicPvkSohnameS Fr°g?et ie oblezel «lo vrsto zaicu« le Pa i« v »Hromem mi zaiec.Te bil \hr ‘L* is^aL Be™ica >Hro-ni ulici Pr-H l„V - nlh P,rostorih ob Jabolk pod modrimi šknf i- Je- orkester, deklet# d it e bliže “rod. .r* kl°bu?ki s° Pela >Pri' je, d^Habl ji vo” pe?iehnp h™ P7 SeR ,Vede' uspeha. »Otroci« bli'žnl \ ' -° Pose£ne*® bhze raie «n lznJ okolice niso prihajali mize raje so mimo orkestra zavijali v gostilno. čilne mize3 adoletn!kov je postopala okoli to« je bU?n umn J !ainj0 s,tal toeai' Ves skuštran že mesec dni č a da se ni počesal in umil obrvi ie msvojimi vodenimi očmi brez drenil z nm«-? 0 Predal inšpektorja, po« Žlni mizi D0.C,U,n. °P° kovinski Pl°»i na to- inšpekter?« Zafrklf™ vprašal: »Kaj bo pil Vse glave v lokalu so se ozrle po Froc^etu, razgovori so zastali. Očitno nadelani možakar, kot,, il Jiajlh cYniah sedel Pri vratih v in bJniF'^US! do P°lovice izpraznjen kozarec in izginil skozi vrata. SREDA, 3. JULIJA 1957 »LJUDSKA PRAVICA« 7 Upravni odbor podjetja »AGROSERVIS« Kranj razpisuje mesto računovodje Pogoji: potrebna izobrazba in najmanj petletna praksa. Plača po tarifnem pravilniku. 2242 SINDIKAT RUDARSKIH IN METALURŠKIH DELAVCEV JUGOSLAVIJE PODRUŽNICA — RUDNIK TRBOVLJE ČESTITA VSEM RUDARJEM IN RUDARSKIM KOLEKTIVOM ZA NJIHOV PRAZNIK IN DELOVNE USPEHE RUDNIK RJAVEGA PREMOGA K TRBOVLJE-HRASM kinematografi predvajajo KINO »KOMUNA« Jugoslovanski film milijoni na otoku JjMnlk: F. n. St. 26. Predstave ob hruVillS1- v Slavni vlogi Metka Ga-, " Danes zadnjič. Prodaja stopnic od 9.SO—11 ln od 14 dalje. KINO »§ l 0 G A« AmerlSkl barvni film »Sin Ali Babe« Tednik: F. N. St. 26. Predstave ob 17, 19 ln 21. v glavni vlogi Tony Curtis m Piper Laurle. - Prodaja vstopnic od 9.30-11 ter od 14 dalje. LETNI KINO BEŽIGRAD: amer. barvni film »Sin Ali Babe«. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic gamo uro pred začetkom predstave. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova 8 predvaja švicarski film »Kralj kegljačev«. Predstavi vsak dan ob 10 in 15. \1N0 »LITOSTROJ«: .nemiki barvni film »Kruh in sol«. Tednik »F. N. itev. 24«. Predstava ob 20. Prodaja vstopnic uro pred začetkom predstave. Danes zadnjikrat! 0NCe si umrl, mi takoi sDoročU pri tem pa je tako silovito vle- njo. Indijančeva slava se je »To ni dobro,« je rekel Joe Joeja, kako je veslal po jezeru? g da se bom spet poročila dokler- kel, da je bila vrv napeta kot raznesla po vsej celini, športni in mračno pogledal milijonarja. Nihče ga ni? Jaz sem ga gledal s sem še mlada struna. Spremljevalci so stali ribiči so v množicah drli k je- »To ni športno! S tem ne boste in nisem mogel razumeti, kako H na bregu. Od razburjenja so zeru, vpili v najbolj dramatič- lovili rib!« Naslednje jutro je da je kar naprej veslal in ni E poskakovali in dajali srečniku nih trenutkih na vse grlo in Dent spet prišel k Indijancu, odnehal niti takrat, ko je riba g strokovne napotke. odhajali praznih rok. Vračali »Tisoč dolarjev ti dam, če me prijela in se je napenjala vr- g »Pripravi mrežo, Joe!« je so. se v New York,- Clicago in še enkrat pelješ na jezero.« vica jn je počila ribiška palica. = ukazal milijonar. »Brž daj Boston, z njimi pa je šla zgod- »Ali boste poskusili z žico?« Saj je po navadi tako, da ve- j§ mrežo, zdajle ga imam!« Indi- ba o največji postrvi na svetu, je vprašal Joe, Dent pa ga je slač v odločilnem trenutku po- s jancu pa se ni zdelo vredno Seveda so poprej vsi lepo po prekinil: »Pet tisočakov ti pusti vesla in pripravi mrežo, g pripravljati, nekam obotavljal vrsti izpraznili svoje listnice v dam.« — »Z žico?« — »Da!« — J00 pa je ni nikoli! Jutri zju- j§ se je, potem pa tudi ni bilo več Joejevo dlan. »Ne!« S tem je bil razgovor traj boste že videli...« treba, zakaj palica se je na- Pravljico,o velikanski ribi v končan, Joe pa je prav ne- Tako je tudi bilo. Na jezer- 1 pela, milijonar se je z levico Washyjskem jezeru je slišal tu- vljudno zaigral na orglice še ski gladini so plavale križem 1 oklenil hloda, tisti trenutek pa di Dent, lastnik tovarne raz- preden se je milijonar obrnil, razmetane deske, nanje pa so I je počilo: vrvica je spet v vi- streliva. Postarani municijski Pet dni ni bilo municijskega bile pritrjene spiralaste postelj- § jugah zaplavala po gladini. milijonar je zbiral lovske tro- milijonarja, vsaj Joe ga ni vi- ne vzmeti. »Sredi jezera je § Jo« je bil poosebljeno so- feje. V njegovi zbirki so bili del. Vendar pa je _ ta od daleč ostra podvodna čer,« je pove- g led, kaj dal municijski milijonar. »Na- f§ 'otem se njo je Joe pritrdil deske z ri- g . . -... . — - gorskem bami, za te vzmeti so se lovili 1 nba.« ln takoj zatem: »Poglej »Pelji me s splavom na jezero,« pobočju in naročil nekaj tele- naši trnki. Joe je veslal, vrvica i tole palico in vrvico na njej! je rekel Dent in stisnil Joeju v fonskih pogovorov. Cez dva, tri se je napela, pjalica je počila i Dve sto dolarjev sem plačal za iztegnjeno dlan stodolarski dni je pristalo ob jezerski obali Zato si je tudi izmislil tiste 1 bankovec. športno letalo. Stari milijonar težke trnke s svinčenimi obe- s Indijanec je veslal šest ur, je dobil nekaj skrivnostnih za- ski.« In je stari mož pokazal g navsezadnje pa je velika riha vojčkov. Naslednji večer ga je eno takih desk z vzmetjo, ki se = le prijela, stari Dent, ki je med- Joe prevažal po mirni jezerski je zanjo zataknil trnek. to reč, zdaj pa se je palica razklala kot trska. Prokleto, Joe! Tale riba gotovo tehta petin-dvajaet kilogramov...« »Očka, sožolec mi je ekel, da sem prav takšen kot ti!« »In kaj si mu odgovoril?« »Nič... Premočan je zame.*