PRIMORSKI DNEVNIK U'*W v Tutu '3. mala 1946. njegov Pohodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novem-»• 1943 v vasi Zakril P” Cerknim, razmnožen "• ciklostil. Od 6. do 17. ••Ptembra 1944 se |e tl-v tiskarni «Doberdob» k Govcu ^ Gorenji Trohu-od 18. aeptembra 1944 do 1. maja 1945 v . .ml ‘Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. »Na 1946 pa v oevoboje-3"1 Tntu. kjer je izšla za-JjJ Številka. Bil je edini ™™>l partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski M. dnevnik, Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XL št. 111 (11.834) Trst, petek, 11. maja 1984 Zaplet zaradi osnutka poročila o P2 Predsednik vlade zavrnil odstop socialdemokratskih ministrov Craxi izrazil vso podporo in solidarnost Longu in ostalim ministrom - Ogorčenje v levi opoziciji RIM — Predsednik vlade Oaxi je v~®raj zavrnil odstop socialdemokratskih ministrov Longa (proračun), Nica azzija (javna dela) in omite (de-?®Mi odnosi), ki so hoteli s tem protestirati zaradi časopisnih vesti o o-snutku sklepnega poroči« predsednice Parlamentarne preiskovalne komisije * lajni prostozidarski loži P2 Tine "palali. Še več, predsednik Craxi je Pokazal vse svoje razumevanje ob so-*ademokratski potezi, ministrom je zrazil solidarnost in jim obnovil svo-e Popolno zaupianje. Socialdemokratska gesta in Craxi-J0V odgovor sta takoj povzročila pra-X' yal protislovnih reakcij. Vladne ranke niso obsodile Craxijevega skle-O a liberalci, republikanci in demokristjani so obenem izrazili svojo podpredsedniki preiskovalne komisije i riti Anse Imi. Povsem drugače pa bile reakcije leve opozicije- Ta je Prav tako izrazila solidarnost Ansel-j vi, saj so včeraj že krožile govo-j*CC' da bodo zahtevali njen odstop, I® Pa predvsem obsodila Craxijevo ral ran^e' "evo aP^zicijo bi mo ai Craxi sprejeti odstop ministrov, aj zavrnitev sedaj pogojuje nadaljnje delo preiskovalne komisije. KPI, neodvisna levica in DP so obenem zahtevali naj minister Longo odstopi. Beg vesti o osnutku sklepnega poročila komisije P2 bo seveda v prihodnjih dneh do skrajnosti pogojeval italijansko politično življenje. V njem že res ni pravih obtožb proti poedincem, a kot je Longo v njem zasledil sebe, tako je lahko vsakomur jasno, da je prav socialdemokratski tajnik glavna tarča. V osnutku je med drugim zapisano, da so bili med člani tajne Ga’lijeye lože tudi tajniki strank, ministri in vidne politične o-sebnosti. Longo je v tem stavku takoj ugotovil, da ni predsednica preiskovalne komisije upoštevala njegovih dosedanjih demantijev, da ni bil član Cellijeve lože. Ob obisku pri SZDL Jugoslavije Zaščitni zakon za Slovence v pogovorih SSk v Beogradu ALEKSANDER SIRK BEOGRAD — Deželna delegacija SSk, ki sta jo vodila predsednik in tajnik Rafko Dolhar in Andrej Bratuž ter sestavljali Miro Gradnik, Zorko Harej, Simon Prešeren in Salvatore Venosi je včeraj dopotovala ne dvodnevni obisk v Beograd. Na srečanjih z visokimi predstavniki družbenopolitičnih oblasti jo spremlja predsednik komisije za manjšinska vprašanja pri RK SZDL Slovenije Štefan Cigoj. Obisk SSk v Beogra- Tudi NDR bo bojkotirala Los Angeles BERLIN — Tudi Vzhodna Nemčija je sledila sovjetskemu zgledu in je odpovedala svoje sodelovanje na ■letošnjih olimpijskih igrah v Los Angelesu. V urgdnem sporočilu, s katerim so v Berlinu napovedali ta korak, so opravičili svojo odločitev v glavnem z enakimi razlogi kot Sovjeti. V tem trenutku je težko reči, če bo ostalo vse pri tem ali pa bodo sledili še drugi odstopi vzhodnih držav. Iz tona člankov v časnikih ČSSR, Poljske, pa tudi Sev. Koreje in Vietnama bi lahko sklepali, da bo tu prišlo do prave verižne reakcije. Medtem se je izvedelo, da namerava predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Samaranch v krat kem odpotovati v Moskvo, kjer naj bi se srečal s sovjetskim voditeljem Černenkom. Temu naj bi izročil osebno poslanico ameriškega predsednika Reagana, s katero ta potrjuje ameriško odločenost, da bodo v Los Angelesu spoštovali olimpijsko listino Vse kaže, da je potencialnih posredovalcev v tem trenutku kar precej, saj so svoje posredovanje doslej ponudili že Japonci, Kanadčani, predsednik CONI Carraro je poslal predsedniku sovjetskega olimpijskega odbora Gramovu posebno brzojavko, osebno pa namerava oditi v Moskvo tudi losangeleški župan Tom Bradley. Toda vsa ta pripravljenost za posredovanje ne vzbuja posebnega optimizma. du sodi v poglobitev že tradicionalnih odnosov s SZDL Slovenije, to sodelovanje pa se je tokrat razvilo na raven federacije. Predstavnike SSk, ki so bili deležni toplega in prisrčnega sprejema, je namreč včeraj sprejel predsednik zvezne konference SZDL Jugoslavije Jovan Dejanovih, ki si je s svojimi sodelavci v iskrenem pogovoru izmenjal informacije o položaju slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in o naporih, ki jih vlaga stranka za dosego njene globalne zaščite. Slovenski predstavniki so gostitelje seznanili tudi o vlogi, ki jo SSk opravlja za uveljavitev pravic manjšine ob sodelovanju drugih strank, v katerih se prepoznavajo Slovenci. Med drugim so podčrtali, da cenijo trud, ki ga vlaga matična domovina v iskanju rešitev odprtih problemov manjšine in izrazili ponos nad vlogo, ki si jo je Jugoslavija z neuvrščeno politiko pridobila v svetu, kar daje tudi Slovencem v Italiji. veliko podporo. SSk je na srečanju s predstavniki ZK SZDLJ postavila vprašanje, da se mora Jugoslavija kot podpisnik osimskih sporazumov boriti za njihovo izvajanje. Priznala in podčrtala je, da je Jugoslavija rešila vprašanje jnanjšin, česar pa ni naredila NADALJEVANJE NA 2. STRANI Novi predsednik Confindustrie kritično ocenil državno vodenje 2a vladajočo demokracijo v pravičnejši družbi Danes v Veroni začetek socialističnega kongresa SANDOR TENČE ,i,ERONA — Za vladajočo demokratiV Pravičnejši družbi. Pod tem ge-dvn 80 k° danes popoldne v največji 41 'iara tukajšnjega velesejma pričel Pa L>n8res socialistične stranke, aiti / ' ^°t so ga prekrstili že nekateri stlrt*0^*’ kongres nove reformi-ni T*! Bettina Craxi ja. General-cev f j®tar, ki je približno 10 mese-tudi ministrski predsednik, bo stogo aa govom>ški oder ob 17. uri, nje-emu poročilu bo sledila razprava, ® bo zaključila v noči med nede-m ponede’jkom z izvolitvijo držav-že i^upsčine PSI, ki bo nadomestila Preživel centralni komite. no !Jng.res ne bo trajal kot napovedalo , torka, ampak samo tri dni. In da,jnara U, om°gočilo razumevanje Tržaš-P°krajine, ki za razstave PHOTO- IMAGU odstopa svoj razstavni prostor na Trgu V. Veneto. V Ljubljani pa je PHOTO-IMAGO gostoljubno sprejel pod streho osrednji slovenski kulturni center Dom Ivanka Cankarja in tako obogatil Ljubljano za mednarodno fotografsko galerijo, v kateri bo velik delež pripadal prav italijanskim fotografom, tako da bo odslej italijanska fotografska kultura v Ljubljani in tudi Jugoslaviji dobro zastopana, kajti Cankarjev dom bo ljubljanske razstave PHOTO-IMA GA lahko ponudil tudi drugim jugoslovanskim kulturnim središčem iij galerijam. V Ljubljani PHOTO-IMA GO z razstavami sodeluje še z galerijo ARS in galerijo Kluba znanstvenih in kulturnih delavcev. Pomembno pa je, da je tok izmenjav večsmeren, to je, da Ljubljana ne bo samo spoznavala italijanskih, avstrijskih, angleških, nemških, japonskih in drugih fotografov, ampak da se tudi slovenska in celotna jugoslovanska fotografija uveljavi na tujem, kjer je že vsa povojna leta zaradi pomanjkanja sistematičnega informiranja več ai manj prezrta. Zasledujoč ta cilj je PHOTO-IMAGO že pripravil razstavo fotografa iz Ljub ljane Gorazda Vilharja v milanski galeriji Sotart/Arti visive, oktobra se bo v Circolo Filologico Mfanese predstavil znani slovenski fotograf Miško Kranjec z motivi iz Prekmurja (ob tej priložnosti bo predstavljeno tudi literarno delo njegovega pokoj- nega očeta, pisatelja Miška Kranj ca, ki je svojo ustvarjalnost posveti rodnemu Prekmurju), v istem čc'sv bo v milanski galeriji San Fedele razstava originalnih fotografij »očeta« so dobne hrvaške fotografije Toše Dabca. V isti galeriji bo naslednjo pomlad razstava mlade jugoslovanske fotografije. Vezi sodelovanja se pletejo tudi v Avstriji, v načrtu so stiki tudi v dru gih evropskih državah, saj namen ljudi, ki delajo v okviru tega fotografskega centra ni le prebujanje kulturne samozavesti srednjeevrop skih fotografov in ljubiteljev fotografije, ampak tudi predstavitev foto-grafske dejavnosti našega kulturnega prostora v deželah izven tega področja ter usmeritev pozornosti na dejstvo, da je mnogo izvrstnih in pomembnih fotografov, predvsem ameriških, izšlo prav iz tega kulturnega kroga in tradicije. Njihovo delo in vpliv na zahodno fotografsko kulturo tudi predstavlja eno od zanimanj delavcev in sodelavcev tržaškega PHOTO-IMAGA. Dela in volje je dovolj, potreben je le še čas, ki bo pokazal rezultate teh prizadevanj. Za konec le še informacija: 17. maja bo v Ljubljani v Cankarjevem domu otvoritev razstave znanega italijanskega fotografa Vir-gilia Camisia z naslovom »Stara četrt Garibaldi«. Ta razstava označuje začetek sodelovanja med PHOTO-IMAGOM in Cankarjevim domom. MILAN STEPANOVIČ Poziv Moderne galerije iz Ljubljane Moderna galerija v Ljubljani pripravlja za prihodnje leto celovit prikaz umetnosti ekspresionizma in nove stvarnosti med letoma 1918 in 1930 na Slovenskem. Med glavne predstavnike teh dveh slogov sodijo: Fran Tratnik, France in Tone Kralj, Božidar Jakac, Veno Pilon, Nande in Drago Vidmar, Olaf Globočnik, Stane Cuderman, Ivan Čargo, Miha Maleš, Ivan Kos, Franjo Stiplovšek, Tine Kos in drugi. Za številnimi kipi, risbami, grafikami in oljnimi podobami, ki so nastajale v dvajsetih letih se je izgubila sled, kar predstavlja za celotno slovensko likovno tvornost nenadomestljivo vrzel. Zato vabi Moderati galerija k sodelovanju vse lastnike del slovenskih umetnikov, ki so nastala v tem času. Prosi jih, da o njih sporočijo kakršnekoli podatke na naslov Moderna galerija, Ljubljana, Tomšičeva 14, tel. 214-106. (Na sliki portret skladatelja Marija Kogoja izpod čopiča Vena Pilona 1923) novosti knjižnega trga Novosti zbirke Stik p> ,0ro^ali smo že o romanu Charlesa ki Ženske in o novi zbir 7hi»i ' v kateri je ta roman izšel, živ a Stik, j0 je zasnovaia Dr-s «na ,.za)°žba Slovenije je in še bo nn/v°J,mi knjigami gotovo vzbudila nuko: ali gre izdajati taka dela, z'i a’7' za literaturo in umetnost, ali lahv a dvomljive kvalitete, ki bi jim čajK° °^'tali tudi pornografski zna- Henry Miller: Seksus o .Seksus je obširna pripoved nio 'V juniu umetnika - pisatelja, o Itju .vih ljubezenskih srečanjih, sti-z .ženskami, o seksualnih srečanj.’ Je Pa tudi podoba ameriškega m Jt'nja v času med obema vojna-Mji. Ktior pozna življenje Henryja ber erja zadošča že, da bralec prona 6i, teme*jne življenjepisu« podatke vil *oncu knjige — bo lahko ugoto-Dlvit?<>Re Podobnosti med podatki o kar ovem življenju in med tem RomSam Pripoveduje v tem romanu ski rl/ln nai bi bil torej avtobiograf avtohiLP8,1? že strogo ni, pa je' vsaj Pritu„°jrafsko pobarvan. Sicer pa ni re 'vrednega dela moderne literatu-ba’r„i a6, bi bilo osebno vsaj malo o nlišlif00 ln ki bi bilo v celoti plod do avtoif' Vsekakor je roman Seksus jih -, - a Pripoved o svojih doživet več zenskami, pri čemer pa ni od da avtorjeve lastne besede jo ** te ra tu ri težko napraviti me tnjsi: d resnimi doživetji in sanjskimi dl n;ja ln željami, kar poudarja tu-gre C0 spremne besede. Sicer pa ne /-a to ali je roman docela resnic na pripoved o pisateljevih doživetjih ali pa gre aa pisateljevo dodatno do mišljijo ob določenih dejstvih. Dejstvo je, da je pripoved o pisanju, pa o srečanjih z ženskami, osrednja nit, ki se vleče skozi oba dela obsežnega pripovednega teksta. Vsekakor je zanimiva že tematika romana sama, ki se le obrobno in posredno dotika družbenih razmer A-merike. Pri tem je pisatelj odkrit, nadroben in kot sam pravi, skuša, u-spešno ali ne, celovitega človeka. Pisateljev slog je izklesan, pripoved iz-brušena. Emmanuelle Arsan: Emmanuelle Ko založba predstavlja to knjigo poudarja, da je predstavljal ta roman osnovo za erotični film o Emmanuelli, ki smo ga videli tudi pri nas. Gre za mojstrsko napisan tekst, vznemirljiv v svoji polni erotičnosti (pri čemer pojma erotičnosti ne moremo zamenjati s pojmom pornografskosti). Prevajalec in pisec spremne besede Brane Kovič je seveda bolj kritičen, ko poudarja razliko med prepovedanimi pornografskimi slikami in povsod dovoljenimi revijami, ki objavljajo prefinjene slike tudi golih deklet skrajno estetizirano. Pri tem je film o Emmanuelli statične slike samo spravil v gibanje. In enaka je razlika med pornografskim tekstom in erotično literaturo, ki jo lahko štejemo kot značilen proizvod današnjega časa. Roman o Emmanuelli in njenih ljubezenskih doživetjili na poti v Azijo in v Aziji sami, ob možu in prijateljih, predstavlja tak erotičen sodoben tekst, ki pa je daleč od pornografije. Sl. Ru. Spevoigra »Kovačev študent« v Doberdobu ■V Študent ali kovač, le da je veselo Pod tipično frasko so osmičarji kar prešerno pr epe vali. Suha grla so zalimli z rdečim in belim vinom, kot se na vsaki taki obredni prireditvi spodobi, zraven so še zavriskali in se sploh dostojansko vedli v svojih črnih telovnikih. Drugače niti ni moglo biti, saj je bila cosmica« pevcev zbora Jezero čisto posebne sorte in postavljena v doberdobsko telovadnico, tik pod oder, na katerem se je imela odvijati spevoigra »Kovačev študent«, ki jo je napisal zaslužni Vinko Vodopivec, za sobotno premiero v Doberdobu (kajti prav o tej bo tekla beseda) pa priredili Karlo Černič, Viljem Gergolet in Karlo Ferletič. Razpoloženje je takoj zajelo tudi obiskovalce (še sam sem izkoristil dopustniški dan za ogled predstave), ki so postopoma napolnili prireditveni prostor do zadnjega kotička. Brbljanje v dvorani pa je utihnilo tisti trenutek, ko je na oder v žaru reflektorja stopil pred sednik v narodni obleki in se v narodnjaškem govoru obrnil na slovenske rojake in vehementno izrekel spoštovanje do presvitlega cesarja Franca Jožefa in presvi-tle Avstrije. Pomislite na »epopejo« čitalnic pred sto leti in takoj bo jasno, da je šlo za parodiranje kakega Blei-weisa ali koga izmed staroslovencev, ki otvarjajo »na rodno veselico«. In v Doberdobu je prejšnjo soboto šlo za pravo veselico, a ne naivno, temveč hoteno. To se je pokazalo že po prvih akordih glasbenikov (Viljem Gergolet, Boris Gergolet in Marino Černič), ki so nato spremljali trud pevcev igralcev vse do konca »Kovačevega študenta«. Nastopajoči so v duhoviti predstavitvi poskakljali na oder, se pogledali v svoj portret (fotografije je oskrbel Marino Černič) in se pripravili na spevoigro. Začelo se je, dvorana je pozorno in tu pa tam z nezadržnimi izbruhi navdušenja sledila potem in stranpotem kovačevega študenta. . Študentovo pustolovščino pa bi lahko takole opisali (in s tem vsebino Vodopivčeve spevoigre): delavni ko vač in njegova zaslužna soproga pošljeta sina v mestne šole. Sin se jima oglaša s pismi, ki jih prinaša pismonoša Žan in v njih venomer terja denar in tarna, da je študentov poklic poln znoja. Kako tudi ne bi bil, ko pa Ja nez ves denar v veseli druščini zapije in namesto, da bi se zakopal v knjige, se kratkočasi s čari ženskih oblin v revijah za samske moške. Oče kovač nekaj zavoha in se sam odpravi v mesto. Tu zaloti pijanega Janeza in ga prisili domov v kovačnico, kjer bo do konca dni tolkel po železu. A niti to ni nič travmatičnega, saj je na svetu vince in vse se dobro izteče. Doberdobski kulturni delavci (povedali so mi, da so se pri postavitvi spevoigre angažirali domala vsi odseki KD Jezero, pomagala pa sta tudi Vladimir Klanjšček in Sergej Verč) so imeli pri izbiri teksta srečno roko, še bolj pa pri njegovi predelavi. Kovačev študent je tako učinkoval zelo sproščeno in veselo, iz vseh nastopajočih je kar žarela volja do igre in petja, saj ne smemo pozabiti, da so bili vsi dialogi in celotno dogajanje v pevsko glasbenem ključu, kar je zahtevalo dodaten napor. Kot je bila zahtevna tudi režija (delo Karla Černiča, ki je bil obenem tudi scenograf), ki je poskrbela za nekaj prav učinkovitih in tehnično natančno izjedenih domislic, kot je na primer tista z »razbito ploščo«. Pa tudi »narodni srečolov«, ki je naklonil dobitnikom suho in manj suho robo ter nastop čarovnika Puhen-trukova (v prid ekonomizacije predstave bi kazalo njegov nastop nekoliko skrajšati) sta veliko prispevala k uspehu in svežini »Kovačevega študenta«. Za konec smo pustili še besedo o pevcih - igralcih, a to nikakor ne iz malomarnosti, saj so bili prav oni med glavnimi nosilci predstave. Vilko Frandolič, Karlo Ferletič, Marino Lakovič, Jože Jarc, Evgen Gergolet in Magda Prinčič (ob sodelovanju šepetalke Elvije M aru šič) so dokazali veliko pevsko zbranost in moč, ob njej pa še dokajšnjo mero igralske kreativnosti, kar velja še posebej za Frandoliča in Ferletiča. Skratka, šlo je za lepo prireditev, katere bi bil vesel tudi Vinko Vodopivec, ko bi vedel, da je šel njegov libretto v prave roke. Kovačev študent pa pomeni tudi dokaj reprezentativen dosežek v delovanju KD Jezero, zaradi česar bi bilo škoda, ko bi ostal samo za domačimi vrati. A skoraj ne gre dvomiti, da ne bi doberdobski entuziasti gostovali še kje, saj je predstava zelo primerna tudi za postavitve na prostem. MARIJ ČUK TONE SVETINA Med nebom in peK/om 138. leke|lS°k°’ tik pod grebenom Vremščice, ki se je 3 ti' yzP°redno s hribom, kjer so Italijani požigali, 'razn a ^arlova skupina. Taborišče čete so našli lrt0 .°' Sledovi — razvaljeno kamenje ognjišča, po-0pa eseno ogrodje, kjer so bile razpete plahte, in raz-ZemRa — so jim povedali, da je vojska našla n §n1Sce’ seveda prepozno. Greif je bil s svojo četo Wacapanovimi borci že daleč. Umikal se je v var-«logcčnega gozda. akn °bni okrog hribovja je bilo vse polno vojaštva, p a so bili kot na otoku... abini u<^ali so, kaj je v zaplenjenih torbah. Oba k a hi se)er)a s^a imela precej listin in zapiskov. Pred nji-;ov J? odgrinjala zapletenost in povezanost dogodili dru . mesecev, ko so jim bili karabinjerji tako lo __ru®aòo — včasih z večjo, drugič z manjšo zamu-la jih*16116*1110 za Petami- Iz zapiskov je bilo razvidno, ;ali s ,e P°r.°ònik iskal kot nevaren sledni pes. Sku-tatere °dkriti vzr°k in posledico toka dogodkov, v la r ®a So bili zapleteni, da bi se potem laže reševali lekata°bstoja. Zanni je nosil s seboj tudi spisek Jh oseb v vaseh, kjer so bili izdani ali takoj opaženi. Imel je tudi potrdila s podpisi za večje vsote denarja brez obrazložitve storjenih uslug. Spet se je izkazala »genialnost« državne administracije, ki je reševala, hkrati pa pogubljala svoje hlapce. Karlo je bil presenečen, ko so našli tudi potrdila s podpisi njegovih sovaščanov Bizanta in Hlevarja. Davkar le ni lagal in zdaj bodo lahko ukrepali! Morali bi bili poslušati Osojnika, ki je večkrat poudarjal misli Matevža Haceta in drugih revolucionarjev iz Loške doline, da se revolucija in osvobodilni boj ne dasta voditi v rokavicah. »Vse te, za katere nam je povedal davkar in kar smo jih odkrili v poročnikovi torbi, bo treba pobiti ali pa vsaj pregnati iz naselij, koder se gibljejo. Drugače na tem področju ne bomo mogli obstati,« je menil Frane. Karlo je pritrdil: »Napravili bomo vse, da nas ne bodo izdajali!« Karlo je z daljnogledom opazoval del ceste, ki se je spuščala k reki. Tod so se ves dopoldan valile kolone italijanske vojske, ki je spešila v hribe, popoldne pa je gonila navzdol aretirane hribovce ter odvažala njihovo zaplenjeno premoženje in živino. Človeka najbolj potre nemoč. Fantje se niso dosti menili med sabo. Obsojeni na čakanje, so bili plen mešanih čustev. Ko je pokanje na nasprotnem hribu ponehalo, so zagledali dim in kmalu zatem plamene. Nebo in zemlja sta se spojila z ognjem. »Naša hiša gori, Karlo!« je dejal Frane z zamolklo žalostjo in pomolil bratu daljnogled. Karlo se je zazrl tja in potrdil: »Res je! Naša hiša gori! O svinje preklete faši- stične! Kdo ve, kaj so napravili z materjo... Jim je ušla? So jo našli?« Telo mu je oblival leden srh in v želodcu je začutil slabost. Zvila ga je bolečina, kot bi mu položil žerjavico na dlani. Krotovičil ga je občutek krivde. Če ne bi bila z bratom ubila dveh Italijanov, morda ne bi gorelo... Oba sta mislila isto, beseda pa ni šla nobenemu z jezika. Karlo se je spomnil na dekle, ki ju je videla in gotovo izdala. Sicer ne bi vedeli, nad kom naj se maščujejo... »Naj jih napademo spodaj ob reki, Karlo?« je vprašal Frane. »Ne bomo jih napadali! Mater ženejo s seboj in o-četa imajo v rokah... pa morda še koga od naših...« S hriba Kozomarja na zahodni strani so gledali ognjene zublje še trije Maslovi: Lojze, Edvin in Marija. Tudi njim se je paralo srce ob misli, kako se seseda v pepel njihova domačija in kaj se je lahko zgodilo z materjo. Po skritih stezah so se vrnili s hriba, kjer so iskali Karlovo skupino, pa jo niso našli. Skoraj bi bili trčili na Italijane. Ti pa so bili v gozdu na srečo takp glasni, da so se jim lahko ognili. Še pred tem so bili pri Osojniku, ki je zaradi telesne poškodbe še vedno poležaval. Solze so mu privrele na lica, ko so mu povedali, da so Italijani odgnali očeta in da se je družina razkropila. Toliko pa je bil že pri moči, da jim je iz skrivališča prinesel dve puški in za Marijo pištolo. Orožja so bili veseli, čeprav so dobili samo po petnajst nabojev. stran 10 □ šport PRIMORSKI DNEVNIK — 11. maja 1984 -------------------------------- Namizni tenis: drevi v Repnu (19.30) Kras - Olimpija Namiznoteniški delavci ŠK Kras so za drevi ob 19.30 organizirali prvovrstno športno predstavo v ženskem namiznem tenisu. V občinski telovadnici v Repnu se bodo namreč v okviru praznovanja osvojitve državnega ekipnega naslova novopečene prvakinje Marina Cer-gol, Sonja Doljak in Damjana Sedmak pomerile s člansko postavo ljubljanske Olimpije, barve katere bodo po vsej verjetnosti branile Ča-deževa, Ferlakova in Kersnikova. Ljubljančanke sodijo v krog najboljših jugoslovanskih namiznoteniških e-kip, zato se našim ljubiteljem namiznega tenisa obeta lep športni dogodek, ki ga ne gre zamuditi. (B.S.) Italijanska košarka SIMAC - JOLLYCOLOMBANI 91:85 (44:38). V sinočnji prvi polfinalni tekmi končnice italijanskega košarkarskega prvenstva je v Milanu domači Simac premagal moštvo Jollycolom-banija iz Cantuja. Najboljši strelci : za Simac: Meneghin (26 točk), Carr (19) in Premier (17); za Jolly: Riva (34), Brewer (13). Gledalcev: 12.000. • INCIDENTI V BRUSLJU. Po pokalni nogometni tekmi v Bruslju med Anderlechtom in londonskim moštvom Tottenham je prišlo do hudih incidentov, ki so jih povzročili angleški navijači. Skoraj 50 je ranjenih, od le-teh nekateri tudi težje. In ranjeni so tudi številni belgijski policaji. • AGOSTINHO UMRL. Včeraj je v Lizboni umrl portugalski kolesar Joaquim Agostinho, ki je bil v komi vse od 30. aprila. • DIRKA PO TRIDENTINSKEM. I talijan Pierangelo Bincoletto je usvojil včerajšnjo, tretjo etapo mednarodne kolesarske dirke po Tridentinskem. Franco Chioccioli pa je končni zmagovalec te dirke. Pred enotno manifestacijo 20. maja v Gorici Sonja Milič: »Prepričana sem, da se bomo športniki množično udeležili manifestacije« Končno je prišlo do dogovora o skupni množični manifestaciji, za dosego tistih pravic, ki jih zasledujemo že vse povojno, obdobje in ki bi morale biti enake za vse Slovence, ki živijo v Italiji. V štiridesetih letih ni bila država sposobna urediti tega vprašanja, ki je eno izmed bistvenih osnov demokracije same. Dovolj je obljub in obotavljanja, potrebna so dejanja. Prav športniki smo navadno tisti, ki ne ljubimo besedičenja. Izkažemo se raje z dejanji, rezultati in uspehi. Prav s telesnim naporom, gibanjem, spoznavanjem drugih športnikov in vzpostavljanjem stikov z raznimi športnimi društvi, dokazujemo svoj obstoj. Športniki smo ponesli slovensko besedo širom po Italiji in zakaj ne v določenih primerih tudi po svetu. S svojim obnašanjem, s svojo organiziranostjo ter kulturo smo Slovenci lahko za vzgled športnikom večinskega naroda. Osnovna naloga nas trenerjev *n. športnih delavcev je zato vzgajati mlade v pravem slovenskem duhu, da se zavedajo svojega položaja v družbi in dajejo svoj doprinos z° dosego naših narodnostnih pravic. & smo v društvih pravilno delali, P°' tem sem prepričana, da se borno športniki množično udeležili manifestacije v Gorici in tako pokazal* našo odločnost, našo moč in enotnost-V priprave za čimbolj uspešno manifestacijo je pristopil tudi ŠK Kras, ki bo skupno z ostalimi družbenopolitičnimi komponentami iz zgoniške občine organiziral in koordiniral prisotnost naših ljudi v Gorici. Vse naše športnike bomo pozvali, da sg udeležijo manifestacije v dresih. Sonja Milič Pogovor z enim od vodij kolesarske dirke Alpe Adria R. Pečar: »Prireditev povsem uspela« Pred nedeljskim gostovanjem v Pistoii Jadranovci v formi Radi Pečar ni samo priznan delavec v našem športu, cenjen pa je tudi izven naših krogov, predvsem v kolesarstvu. Pečar je bil namreč tudi letos eden od treh vodij mednarodne etapne kolesarske dirke Alpe Adria, na kateri so nastopili nekateri kolesarji evropskega slovesa. Med le-temi popolna jugoslovanska postava s končnim zmagovalcem Primožem Čerinom na čelu. »Rodi, nedvomno je to lepo priznanje, da so te zopet izbrali kot enega od vodij te zelo popularne dirke. .« »Nedvomno je, sicer pa to ni prvič in sem se tega ,dela’ že privadil. Sem eden od vodij dirke, in sicer kot predstavnik Italije, tu pa sta še predstavnik iz Slovenije in Koroške « »Tvoje mnenje o letošnji dirki?« »Nedvomno je zelo dobro uspela. Konkurenca je bila zelo ostra, kole- Akademija vrtcev v zadnjih dneh maja Kot vsako leto doslej bo tudi letos, poleg osnovnošolske olimpiade, na sporedu akademija vrtcev, ki jo tudi organizira Športna šola Trst. Organizatorji so nameravali to ljubko prireditev izpeljati to soboto, vendar pa so jo zaradi objektivnih težav ob dnevu alpincev v našem mestu, prestavili za dva tedna, na 26. maj. Zaradi za promet zaprtih cest v središču mesta bi bil prevoz otrok na stadion »1. maj« namreč zelo otežkočen. Prireditev bo tako dva tedna kasneje, kot je bilo prvotno določeno, totip L — prvi 1 X drugi X 2 2. — prvi 2 1 drugi X 2 3. — prvi X 1 2 drugi 1X2 4. — prvi XI drugi 2 X 5. — prvi X 1 2 drugi 1X2 6. — prvi 2 1 drugi X 1 sarji pa so vozili z izrednim tempom, tako da so bile povprečne hitrosti na skoraj vseh etapah kar presenetljive. Žal, pa je bila kakovost italijanskih kolesarjev letos nekoliko slabša.« »Primož Čerin je dokazal, da je odličen kolesar...« »Čerin je gotovo povsem zasluženo zmagal. Svojo končno zmago pa je osvojil že v prvi etapi, ko si je nabral zanesljivo prednost, ki jo je nato tudi obdržal. Vzhodni Nemci so skozi vso dirko skušali presenetiti Čerina, toda to jim ni uspelo, kar tudi kaže, da je Čerin zares odličen kolesar. To pa je tudi dokazal na pred kratkim končanim Girom dežel v Italiji. Sicer pa je vsa jugoslovanska reprezentanca odlično vozila in vsem članom gre pohvala, da je Čerinu uspelo obdržati prvo mesto do Ljubljane.« V ponedeljek in torek se je na občinskem stadionu Grezar odvijal pokrajinski del letošnjega študentskega prvenstva za višješolce, ki je letos po večletni uvedbi mladinskih i-ger ponovno stopil v veljavo za te kategorije. Kljub ne prav vabljivim vremenskim pogojem se je tekmovanj udeležilo precejšnje število tekmovalcev, med katerimi je bilo tudi zastopstvo slovenskih šot Slomška, Prešerna, Zoisa ter Stefana. Čeprav so naše šole tekmovale le v ženski konkurenci, je končna ocena gotovo pozitivna, najuspešnejši pa sta bili vsekakor Tiziana Natura! med mladinkami ter Mirjam Gregori med nara-ščajnicami (obe Ž. Zois), sicer pa članici Bora oziroma Adrie. Sicer pa so dosegli tudi nekaj odličnih rezultatov v okviru tekmovanj, kot je dosežek 2,05 m v višini mladega Brigantija ter čas 11”0 na 100 m komaj 17-let-nega Gillija. NARAŠČAJNICE 80 m ovire: 9. Neva Albi (Stefan) 16"4 (16”2 v predtekih); 100 m: 12. Irene Radetič (Slomšek) 15”4 (15”1 »Kaj pa odziv občinstva?« »Povsod so pričakali kolesarje številni ljubitelji tega športa. Največ ljudi pa je bilo v Celju.« »Kaj pa na naših cestah?« »Na naših cestah ni bilo veliko ljudi. Moram pa reči, da je bilo vreme slabo, pa tudi ura ni bila najprimernejša, da bi se lahko ob robovih ceste zbralo veliko število ljubiteljev kolesarstva.« (B. Lakovič) • DIRKA PO FURLANIJI - JULIJSKI KRAJINI. Luciano Mastellotto (UC Trevigiani) je osvojil prvo etapo (Humin - Villanova di Prata, 139 km) amaterske kolesarske dirke po Furlaniji - Julijski krajini. • DIRKA PO TOSKANI. 151 kolesarjev se bo udeležilo jutrišnje mednarodne kolesarske dirke po Toskani. v predtekih) ; A. Maria Škabar (Slomšek) 16”1; Tamara Grdina (Stefan) 18”8; Ivana Verginella (Stefan) 19”8. Krogla: 6. Jasna Taučer (Nordio) 9,51 m; 19. Eva Žerjul (Stefan) 5,iti m. Višina: 3. Veronika Gerdol (Prešeren) 1,40 m; 7. Lidia Glavina (Prešeren) 1,40 m; 16. Nevenka Racman (Slomšek) 1,20 m; 16. Elena Micah (Slomšek) 1,20 m. 1.000 m: 15. Marina Sancin (Slomšek) 4T3”1. Daljina: 6. Tanja Kakovič (Slomšek) 4,06 m. Disk: 2. Mirjam Gregori (Zois) 24,42 m; 6. Sandra Stopper (Slomšek) 21,52 m; 8. Jasna Taučer (Nordio) 20,16 m. Štafeta 4x100 m: 9. J. Stefan (Albi, Žerjul, Grdina, Verginella) 1’07”8; 10. Slomšek (Škabar, Carli, Unušič, Kakovič) 1’09”6. MLADINKE Krogla: 2. Tiziana Naturai (Zois) 9,90 m. 1.000 m: 4. Anna Corbatto (Stefan) 3'42”7. Daljina: 1. Tiziana Naturai (Zois) 5,08 m. Na vrsti bo sedaj še pokrajinski del mladinskih iger za srednješolce, in sicer 14. ter 15. t.m., prav tako na Grezarju. (R. F.) Bic — Jadran 93:123 JADRAN: Žerjal 6, Ban 22 (4:7), Vitez 37 (3:3), Raubar 8, Gulič 9 (1:3), Daneu 4, Vremec 4, Ivo Starc 21 (1:3), Kojanec, Sosič 6, Klavdij Starc 6 (2:2). Jadranovi košarkarji, ki se pripravljajo na nedeljsko prvo »play-off« srečanje v Pistoii proti Maltintiju, so včeraj za zaprtimi vrati igrah trening tekmo proti tržaški ekipi Bic. Desistijevo moštvo je nastopilo v zelo okrnjeni postavi (od standardnih košarkarjev pa so igrah tudi Tonut, Zarotti in Goti) iti zato tako visoka zmaga naših ne sme ustvarjati »pretiranega navdušenja«. Na dlani pa je, da so naši fantje včeraj povsem zadovoljili. Igrah so namreč izredno zbrano, odločno in občasno tudi duhovito. Skratka, spodbudna trening tekma za jadranovce, ki pa se zavedajo, da jih bo v Pistoii čakala nedvomno težja naloga. Naj omenimo, da je v vrstah Bica igral (in to tudi uspešno) bivši jadranovec Mauro Čuk. V Jadranovih vrstah so včeraj vsi dobro igrah, še posebno uspešni pa so bili Boris Vitez, Marko Ban in Ivo Starc, (bi) Maltinti j evo prvo mesto ni naključno Mnogi so se čudih, da je ob koncu regularnega dela prvenstva C-l lige na prvem mestu pristal Maltinti. Izvedencem pa prav gotovo ni ušlo, da razpolaga Jadranov nasprotnik v končnici prvenstva s številnimi košarkarji, ki so že nastopali v višjih ligah. Teh je v ekipi iz Pistoie kar sedem: Di Grazia, De Stradis, Daviddi, Giunti, Sarti, Carli in Sesoldi. Od sedmih ima prav gotovo najbolj briljantno kariero De Stradis, 31-let-ni režiser, visok 178 cm, ki je že pred desetimi leti, natanko v prvenstvu 1973/74 igral v B ligi v Brindisiju. Naslednje leto je prestopil k Laziu v A-2 ligo, leta 1975/76 pa se ponovno vrnil v Brindisi, kjer je medtem ekipa prestopila v A-2 hgo. Naslednjih pet sezon je De Stradis ponovno igral v B ligi, najprej eno leto v Roseto, nato pa štiri leta v Firencah pri ekipi Olimpia. Svojo najboljšo sezono pa je imel prav leta 1980/81, ko je v pr- Dijaško atletsko pokrajinsko prvenstvo Le v ženski konkurenci Drevi ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu Mesečni šahovski brzoturnir Drevi bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nad.) s pričetkom ob 19. uri redni mesečni šahovski brzoturnir, ki ga prireja šahovska komisija ZSŠDI. To bo že 12. zaporedni mesečni šahovski brzoturnir, od lanskega marca pa so se ti turnirji redno odvijali vsak prvi petek v mesecu (razen v poletnem času, ko se »uradna« zamejska šahovska dejavnost ustavi). Tokrat bo naključno turnir drugi petek v mesecu, ker je bila pred tednom dni Gregorčičeva dvorana zasedena, v bodoče pa se bo petkova »tradicija« nadaljevala. Zadnji mesečni turnir pred poletnim premorom, ki bo junija meseca, pa bo veljal za zamejsko šahovsko brzopotezno prvenstvo. Značilnost teh turnirjev je letos prav gotovo množičnost, saj se jih redno udeležuje od 15 do 22 šahi-stov, zmago pa sta doslej redno o-svajala le dva šahista : mojster Božidar Filipovič in državni prvokategornik Egon Pertot. Prvi je osvojil štiri turnirje, drugi pa šest. Zadnji, aprilski brzoturnir je osvojil Egon Pertot, drugo mesto pa sta si presenetljivo delila Drago Antončič in Cveto Prašelj, vendar pa moramo dodati, da je takrat manjkal mojster Filipovič, (dj) • UMRL ŠPANSKI PILOT. Včeraj je v Madridu umrl španski phot Francisco Ardila Roman, ki se je hudo poškodoval med rallyjem Sierre Morene. • LANCIA V SILVERSTONU. Dva avtomobila lancia se bosta udeležba nedeljske dirke 1.000 km v Silver-stonu. danes igra za vas Guido Neubauer totocalcio Ascoli - Sampdoria X Avellino - Fiorentina 1 X Genoa - Juventus X 2 Inter - Catania 1 Pisa - Lazio X 2 Roma - Verona 1X2 Torino - Verona X 2 Udinese - Milan 1X2 Como - Cremonese X Lecce - Catanzaro X Pescara - Cagliari 1 Ancona - Vicenza X Ravenna - Monopoli 1 Guido Neubauer je dolgoletni odbojkar in trener naših odbojkarskih ekip. S športom se je začel ukvarjati pred 25 leti, ko je pri tržaškem Liberasi! sitakal s palico. Tam je ostal štiri leta, potem pa je prestopil k Boru, kjer se je začela njegova dolga odbojkarska pot. Z Borovo ekipo je doživljal mnoge lepe trenutke v B ligi, manjkalo pa ni tudi razočaranj, ki pa so bila ob uspehih hitro pozabljena. V tem obdobju pa ni bil le igralec ampak tudi trener in letos uspešno vodi ekipo Bora JIK Banke, ki sc bori za prestop v C-2 ligo. Prejšnji teden je V. Prinčič pravilno napovedal 9 izidov. Sporočilo navijačem Vodstvo ŠZ Jadran sporoča, da bo v nedeljo blagajna v Pistoii odprt® že ob 16.30 (to je dve uri pred pričetkom tekme Maltinti - Jadran)-Kdor bo tam, lahko kupi vstopnice po 5.000 ali 10.000 lir. Vodstvo tudi naproša vse navijače, da naj bodo pred dvorano ob 16.30, da bi kompaktno zasedli mesta na tribunah. vi fazi dosegel 96, v drugi pa kar 241 točk. Precej mlajši je Daviddi (letos bo dopolnil 25 let), a za seboj ima že dve prvenstvi v A-l in eno prvenstvo V B ligi. Daviddi je prvič nastopil v prvi ligi leta 1979/80, ko je odigral 20 tekem, bil na igrišču 48 minut, petkrat metal v raketi in štirikrat zadel (8® odst.), štirikrat metal izven rakete in trikrat zadel (75 odst.), metal dva prosta meta in jih oba zadel (10® odst.), ulovil tri odbite žoge v napadu in pet v obrambi, izgubil tri žoge, štiri pa prestregel. V naslednjem prvenstvu 1980/81 pa je Daviddi odigral 25 tekem, bil na igrišču za skupne 1®" minuti, napravil 14 osebnih napak, metal 18 in zadel le štiri mete v raketi 22,2 odst.), metal petnajstkrat m zadel šestkrat izven rakete (40 odst.), metal šest prostih metov in jih zadel pet (83,3 odst.), ujel štiri odbite žoge v napadu in šest v obrambi, izgubi* dve žogi, prestregel pa nobene ter da* eno asistenco. Rarzmeroma slabo statistiko Daviddija v tem prvenstvu gfC verjetno pripisati tudi slabi igri vse ekipe, ki je tisto leto nazadovala, ta 1981/82 je Daviddi prestopil k Olimpi i iz Firenc. Tu je bil med boijšimj strelci in v 28 tekmah dosegel 345 točk. Daviddi je, kot znano, krilo m je visok 195 cm. Tretji igralec, ki je še igral v Pjjfj ligi, je prav tako 25-letni Giunti, 20* cm visok center. Ta je že leta 1981/"" nastoph za ekipo Kennedy iz Firenc, ki je tisto leto napredovala, in dosegel skupno 99 točk v 29 tekmah, naslednje leto je igral v A-2 ligi z l'iyj ekipo 24 tekem (154 minut), zagres. 25 osebnih napak (enkrat zapustil grišče zaradi petih osebnih napa»)’ imel točno 50-odstotno realizacijo raketi (12:24) in 20-odstotno realizac jo od zunaj (1:5), zanesljivo m6*", proste mete (6:7 oz. 66,7 odst.), 6 odbitih žog v napadu in 12 v obrambi, izgubil 13 žog, prestregel pa 5- Točno dva metra visok center Sf soldi, letnik 1959, je dve sezoni z pored igral v B ligi z ekipo Kennew. iz Firenc. V prvi sezoni je doseg 79 točk v prvi fazi in 107 v drugi, drugi sezoni pa 164 točk v 29 toktum j Prav tako je dve sezoni na. j/v pri Olimpii iz Firertc v B ligi Dj-Sarti, ki je visok 185 cm in bo letos ar polnil 30 let. Leta 1980/81 je dosegaj 134 točk v prvi in 174 točk v drug fazi. Leta 1981/82 pa je v 29 tekma dosegel 302 točki. „ V sezoni 1980/81 je nastopal v ligi tudi 27-letni bek Carli, ki J® ,0 sok 193 cm. V prvi fazi je za ObmP j iz Firenc, za katero je igral, doseg 61, v drugi pa 92 točk. V sezoni 1981/82 pa je v B ligi n® stopil še en sedanji košarkar Ma‘ tija: Di Grazia, ki je z ekipo Sit - j iz Creinone odigral 29 tekem m . 47 točk. Di Grazia je 191 cm visok oe -star pa je 23 let. Ti podatki torej pričajo, da laga Maltinti z izkušeno ekipo. P1"1^. kujemo torej lahko prav ogorčene je z Jadranom v končnici prvens (Marko) Slab obračun naših ekip v košarkarskem promocijskem prvenstvu Brez dolgoročnega načrtnega dela ne bo rezultatov Obračun je tudi letos vse prej kot zadovoljiv. Med sezono smo o promo-ClJskem prvenstvu mnogo poročali, večkrat smo objavili izjave in mne-nJa trenerjev naših članskih vrst. Po zadnjem kolu pa nam ni ostalo niče-0 čemer bi razpravljali, katera-K™1 trenerjeva izjava bi se bržkone sprevrgla v ponavljanje že izrečenih esed. Don Bosco je napredoval v D •go, Polet je izpadel. To so dejanski letošnje lige. Lahko bi še pricvili, da se pri košarkarski zvezi ogovarjajo, da bi v naslednji se-om ne nastopala tista moštva, ki imajo mladinskih ekip. V tem pri-,erV bi iz lige izločili obe miljski Kipi — Radiograf in Casa del fri-®0, mhko pa celo tudi univerzitetno ostvo Cus. Eno moštvo naj bi se eio prostovoljno odpovedalo nastopu h- promocijskem prvenstvu, tako da 1 mdi izpadle ekipe dobile nove mož-15*®“ za ponovno vrnitev v ligo. Vse ,.,Pa je za enkrat zgolj teorija. Na-.. P moštev ne bomo obravnavali pod obnogledom, ker smo to letos že večna borili. Raje bi se tokrat omejili a razčlenitev skupnih rib, ki so v glavnem krive za povprečne dosežke. Bor Radenska se je uvrstil na končno 7. mesto (zlata sredina), Kontovel se je z boljšo igro v drugem delu izognil izpadu, Polet je v povratnem delu izbojeval samo eno zmago in sam obtičal na dnu lestvice. Pri vseh naših moštvih (razen Jadrana) je končna uvrstitev pokazatelj doslednosti pri izpolnjevanju obvez in zrcalo pristopa do dela in delovnih navad naših igralcev. To je konstanta, ki se znova ponavlja in pojavlja vsako sezono. Dober začetek lige, ker ima moštvo za sabo fazo priprav in ker je nivo motivacije na začetku, ko je vsak cilj vsaj teoretično dosegljiv znatno višji. Že v sredini prvega dela pa se začenja sprememba situacije, porazi, nezadovoljstvo nekaterih igralcev, ki manj igrajo, prvi spori znotraj moštva, splošno nezadovoljstvo, prenasi-čenost, neutemeljeno (ali utemeljeno) kritiziranje trenerjevega dela, ki se v večini primerov sprevrže v skupnega grešnega kozla. To so na žalost dejstva, ki jih v specifiki posamezne ekipe lahko obravnavamo kot skupne značilnosti in dejavnike neuspeha pri članskih moštvih. Verjetno to sploh ni tako čudno ob upoštevanju dejstva, da so igralci že vrsto sezon isti, da v moštva premalo vključujemo mlajše košarkarje, da se vsa naša društva raje opredelijo za kratkoročne plane, za uspeh v teku ene sezone. Zato raje zaupajo starejšim demotiviranim košarkarjem, kot da bi svoje zaupanje usmerili v mlajše, ki imajo večjo mero volje in so dosledni pri izpolnjevanju sprejetih obvez ter imajo ustaljene delovne navade. Sedaj bodo naša društva prav kmalu začela programiranje nove sezone. Cilji pa bodo verjetno znova visoko-zveneči in ambiciozni, moštva pa i-sta. Letos je bilo tudi razvidno, da imamo številčno preslab igralski kader, da bi lahko sestavili tri članske postave, ki bi uspešno nastopale v promocijskem prvenstvu. In vendar smo prepričani, da bomo tudi naslednjo sezono nastopali s tremi ekipami, samo če nam bo košarkarska zveza to dopustila. Ob koncu sezone pa bo stanje podobno sedanjemu če ne slabše. Cui hoc prodest? Cancia X ■n - g l < (P fl M 1ÉÉ. » EJL-«,, 1 i D mE. Tv I f ( Bot Posnetek z derbija med Poletom in Borom Radensko Finale mladinskih iger v odbojki »Kosovel« in »Gregorčič« v boju za pokrajinski naslov StP311®8 (Petek) bo v telovadnici šole n uparich v Rocolu finalno tekmovale za naslov pokrajinskega prvaka ]■ ??n'SW odbojki v okviru mladinskih jp r za nižjo srednjo šolo. Potem ko I, - * ,v - tekmovanju za višješolke ekipi se , ,JlSča Stomššk spodletel »podvig« tokrat priložnost spet ponuja dve-5 našima šolama in sicer openski T'-Osovel« in dolinski šoli »Gre- ta CI danes, v Bazovici ° na nogometnem ‘Kri org^j ?ev'n " planinski odšel na Wr(2,VedxCli,>- 13‘ ™i kitice ta 4-445 Kl opremljene ] Seslian„ r^ze' ccPin itd.). Odhod Škerk ,l>!) Informacije: Br - tel. 200-2.1« 'loga ga lai karski*1^ \ mcdvaški mešani vasi ig ™'r- Udeležijo se ga °bipami budnega Krasa z eno_______ ■D vnio ’ .c, Podrobne informai bani AiJ?,n odbornikih društva al bna (PaHr- .(Baz°vica), v gostilni t adrice), v baru v Trebčah v baru Kan arin (Opčine). Vpisovanje še danes, 11. maja. SK Devin obvešča, da se nadaljuje telovadba za odrasle vsak ponedeljek ob 20. uri v telovadnici v Sesljanu, ob sredah pa aerobika v dvorani I. Gruden prav tako ob 20. uri. Šahovska komisija ZSŠDI prireja danes, 11. maja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.), ob 19. uri redni mesečni šahovski brzoturnir. SPDT prireja danes, 11. t.m., ocenjevalni planinski pohod za osnovnošolsko mladino v okviru otroške olimpiade Športne šole Trst. Zbirališče ob 14. uri na stadionu 1. maj, odhod ob 14.30. naše ekipe v odbojkarskih prvenstvih NA TRŽAŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A Sloga Bar Alex — Vis 3:0 (15:4, 15:5, 18:16) SLOGA: Drasič.Bras, Kerpan,Kralj, Hrovatin, Bitežnik, A. Comari, Milič. Sloga Bar Alex je tudi zadnjo tekmo v prvenstvu zmagala brez večjih težav in se.bo tako danes ob 20.30 pri Banih srečala z ekipo Ferroviario v prvo tekmo play-offa (I. Č.) KONČNA VESTVICA Inter 1904 10 9 1 27:6 18 Sloga Bar Alex 10 8 .2 26:8 16 Volley 80 Duke 10 6 4 23:13 12 VIS 10 4 6 12:21 8 Rozzol 10 2 8 8:24 2 Nuova Pallavolo TS 10 1 9 3:27 2 Skupina B KONČNA LESTVICA N. Palla v. Gretta 12 12 0 36:9 24 S. Sergio 12 9 3 29:14 18 Ferroviario Opicina 12 9 3 JI: 15 18 Bor 12 4 8 21:26 8 Pallavolo Sistiana 12 4 8 17:29 8 VM 12 4 8 19:29 6 Radio Telex 12 0 12 5:36 0 Na končni vrstni red za vsa štiri mesta pod vrhom lestvice je odločal količnik v setih. Tako bodo od igrali še dodatni dve tekmi za napredovanje v D ligo naslednje 4 ekipe: Sloga, Bar Alex, VIS, Nuova Pallavolo Gretta in Ferroviario Opdcina. 1. ŽENSKA DIVIZIJA V tej konkurenci žel še ne moremo objaviti končne lestvice, ker še vedno nista bili odigrani 2 zaostali tekmi. Prav ti dve lahko precej spremenita vrstni red pod vrhom, ker se potegujejo za 2 mesto štiri tekmeci : CUS, Kontovel Electronic Shop, Cortina Sport A in Club Altura. Prvo mesto pa je že oddano šesterki S. Sergio Gold Fassl. UNDER 15 - MOŠKI Inter 1904 — Sloga 1:2 (11:15, 15:10, 4:15) SLOGA: Kerpan, Hrovatin, Gulič, čač, Tognetti, Komar, Paulina, Ota, Tavčer, Kralj, Sain. Kalc,- Slogaši so slavili tudi na svojem zadnjem prvenstvenem srečanju, vendar so se morali tokrat res pošteno potruditi preden so strli odpor žilavih Tržačanov. Ti so namreč tokrat zaigrali v velikem slogu, skrajno motivirano in zagrizeno. Tekma sama je bila zelo lepa, posebno v prvih dveh nizih, ko smo lahko gledali resnično dinamično in s tehničnega vidika zrelo odbojko. V zadnjem setu pa je Inter 1904 močno popustil in slogaši so imeli tako lahko pot do končne zmage. Sloga je tako letošnji pokrajinski prvak. Premagala je doma in na tujem vse svoje nasprotnike in jim pri tem prepustila le tri nize. (Inka) Z zmago proti Interju 1904 je Sloga brez poraza osvojila pokrajinski naslov. S tem imajo mladi slovenski odbojkarji odprto pot do deželnega finala, ki je bilo zaupano Slogi in bo 20. t.m.. Ne glede na uspeh na tem turnirju pa je Sloga že z o-svojitvijo pokrajinskega naslova dosegla velik uspeh. Neizkušeni borovci so se morali zadovoljiti s 5. mestom. Niti v tej konkurenci ne moremo objaviti končne lestvice, ker Nuova Pallavolo TS in Prevenire nista igrala. Izid tega srečanja pa ne more vplivati na končni vrstni red. IZIDA 10. KOLA Inter 1904 - Sloga 1:2, VIS - Bor 2:0. LESTVICA Sloga 20, VIS 16, Inter 1904 12, prevenire 4, Bor in Nuova Pallavolo Trst 2 (Prevenire in Nuova Pallavolo Trst sta igrala tekmo manj). UNDER 15 - ŽENSKE Skupina A Zadnje kolo ni prineslo prav nobenih sprememb. Mlade zastopnice Brega s slabim Ricreatoriom Nordio niso imele niti najmanjših težav. Drugouvrščeni Inter 1904 A pa je premagal Bor in tako obdržal 2. mesto na končni lestvici. Naš tretji zastopnik Sloga B je izgubila s Centro Olimpia in je tako osvojila 5. mesto na končni lestvici. IZIDI 10. KOLA Sloga B - Centro Olimpia 0:2, Ricreatorio Nordio - Breg 0:2, Bor - Inter A 0:2. KONČNA LESTVICA Breg Inter 1904 A Bor Centro Olimpia Sloga B Ricreatorio Nordio 10 10 0 20:1 20 10 10 10 10 10 8 2 16:5 16 6 4 14:10 12 4 6 9:13 8 2 8 4:16 4 0 10 2:20 0 Skupina B V tej skupini je premočno zmagala Sloga, kar pomeni, da slovenske mlade odbojkarice v tej konkurenci v pokrajini nimajo enakovrednih nasprotnic. Slovenski finale, ki bo v soboto v Dolini ob 19.30 in potem povratno srečanje v torek pri Banih ob 20.30 bo izredno zanimiv. Tokrat bo šlo zares, saj bo zmagovalec tega dvoboja osvojil pokrajinski naslov in se uvrstil na deželni finale. Težko je dati prednost eni ali drugi šesterki, ker lahko pride tudi do presenečenj, najbolj važno pa je dejstvo, da bo pokrajinski prvak eno od slovenskih društev. To bo drugi ženski naslov v letošnjem prvenstvu, ker je pri deklicah zmagal Friulexport in potem osvojil v deželnem prvenstvu 2. mesto. Izida 10. kola Sloga A - OMA Olimpie 2:0, Sokol -Inter B 2:0. Končna lestvica Sloga A OMA Olimpie Sokol Inter B CUS Trst 8 8 0 16:0 16 8 6 2 12:4 12 8 4 4 8:8 4 8 1 7 3:15 2 8 1 7 3:15 2 G. F. NA GORIŠKEM 1. MOŠKA DIVIZIJA Naš prapor Sošol je startal v finalnem delu z zmago v slovenskem derbiju s Sočo. V prvem nastopu je briška šesterka potrdila dejstvo, da sodi med kandidate aa prestop v višjo ligo. Drugo srečanje kola je bilo 'preloženo. IZIDA 1. KOLA Naš prapor Sošol - Soča 3:1; Val - Italcantieri n.o. LESTVICA Naš prapor Sošol 2, Val, Italcantieri in Soča 0. PRIHODNJE KOLO Italeantieri - Naš prapor Sošol (jutri ob 20.30 v Tržiču); Soča -Val (jutri ob 20. uri v Štandrežu). 1. ŽENSKA DIVIZIJA Sovodenjke so zmagale že četrtič zapored in prepričljivo vodijo na skupni lestvici. Do konca marajo o-digrati še dve koli. Edini nevaren: tekmec za šesterko Sovodenj ostaja le Corindoni, s katerim se bo ponovno pomerila v zadnjem kolu. IZIDI 3. IN 4. KOLA Sovodnje - Corridoni 3:1; Tomana - Intrepida Mariano 2:3; Sovodnje -Tomana 3:1. LESTVICA Sovodnje 8, Corridoni 4, Intrepida Mariano 2, Tomana 0. (Corridoni in Intrepida Miariano imata tekmo manj). PRIHODNJE KOLO Tomana - Corridoni; Sovodnje -Intrepida Mariano (v ponedeljek, 9. t.m., ob 20.15 v goriškem Kulturnem domu). UNDER 15 MOŠKI Grall Torriana — Olympia 0:2 (6:15, 9:15) OLYMPIA: Maraž, Devetak, Kovic, Batistič, Koršič, Špacapan, Bregant, Brešan, Cotič. Mladi odbojkarji goriške Olympie so izbojevali v Gradišču dve pomembni točki v boju za najvišja mesta na skupni lestvici prvenstva under 15. Plavi so proti Grall Tomana zasluženo zmagali, saj so v obeh setih nadigrali nasprotnika in s tem dokazali, da sodijo med boljše ekipe te lige. IZIDI 9. KOLA Italcantieri - Libertas Krmin 2:0; Grall Tomana - Olympia 0:2; Libertas Gorica - Acri Ronke 0:2. LESTVICA Libertas Gorica in Olympia 14, A-cli Ronke 12, Grall Torriana Gradisca 6, Libertas Krmin 4, Italcantieri Tržič 2. (Libertas Gorica in Italcantieri imata tekmo manj.) PRIHODNJE KOLO Adi Ronke - Torriana; Libertas Krmin - Libertas Gorica; Olympia -Italcantieri (15. t.m., ob 19.30 v Gorici). UNDER 15 ŽENSKE Torriana — Sovodnje Butkovič 0:2 (11:15, 11:15) SOVODNJE BUTKOVIČ: Cotič, Černič, Devetak, Florerrin, Klančič, Katrin in Barbara Luvisutti, Tomšič, Vižintin. Naše najmlajše odbojkarice so se zopet izkazale. Odigrale so drugo in predzadnjo tekmo z ekipo iz Gradiške in gladko zmagale. Sedaj je že jasno, da bodo prav one igrale v finalu za deželni naslov, ki bo v Vidmu, 20. t.m., proti ekipam iz Trsta, Vidma in Pordenona. (M.K.) IZIDI Adi Ronke - Mossa 2:0; Lucirrico - Torriana 0:2; Mariano - Sovodnje Butkovič 1:2; Italcantieri - Canon 2:0; Mossa - Lucinico 2:0; Canon -Ludnico 1:2; Adii Ronke - Mariano 2:0, Mossa - Italcantieri 2:0. LESTVICA Sovodnje Butkovič 26, Mossa 22, Torriana 20, Lucinico in Italcantieri Tržič 14, Adi Ronke 10, Olympia in Intrepida Mariano 8, Canon Tržič 4. PRIHODNJE KOLO Canon - Mossa; Mariano - Tomana; Sovodnje Butkovič - Canon (16. t.m. ob 18.45 v Goriri) ; Lucinico -Italcantieri. Naročnina: Mesečna 10 000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številka 15.00 din. naročnina za zaseb nike mesečno 180.00, letno 1800.00 din. za organizacije in pod|et|0 mesečno 250.00. letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101-603 45361 ' ADIT - DZS 61000 Ljubljano Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda Ob praznikih: povišek 20% IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst. Ul. Montecchi 6 tel. 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M dnevnik TRST Ul Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja L À ZTT IfcWjl član itelijsnske m tiska f>$f zveze časopi«n|h r y založnikov FlEG 11. maj'a 1984 Ministrstvo za šolstvo je izdalo odlok Šolski koledar za prihodnje triletje RIM — Minister za šolstvo Franca Falcucci je 21. aprila podpisala odlok, ki določuje šolski koledar za triletje 1984-85, 1985-86 in 1986-87. Dve sta najpomembnejši novosti : šolska leta se bodo končala nekoliko prej kot doslej in podobno se bodo nekoliko prej začeli maturitetni izpiti, ki se bodo morali zaključiti najpozneje do 20. julija. Šolska leta pa bodo vsekakor še naprej imela 215 dni, kot predvideva zakon, ki vsklajuje s tega vidika italijanski šolski sistem s šolstvom v drugih državah Evropske gospodarske skupnosti. Toda oglejmo si šolski koledar za vsako leto posebej. Šolsko leto 1984-85: začelo se bo 13.9.84 in končalo 15.6.85. Božične počitnice bodo od 24.12.84 do 6.1.85, velikonočne pa od 4.4.85 do 10.4.85. Drugi prazniki: 1. november, 8. december, 25. april, 1. maj. Zrelostni izpiti se bodo pričeli 17. junija. Šolsko leto 1985-86: začelo se bo 12.9.85 in končalo 14.6.86. Božične počitnice bodo od 23.12.85 do 6.1.86, velikonočne pa od 27.3.86 do 2.4.86. Drugi prazniki : 1. november, 25. april in 1. maj (8. december je na nedeljo;. Zrelostni izpiti se bodo pričeli 16. junija. Šolsko leto 1986-87: začelo se bo 11.9.86 in končalo 15.6.87. Božične počitnice bodo od 23.12.86 do 6.1.87, velikonočne pa od 16.4.87 do 22.4.87. Drugi prazniki: 1. november, 8. december, 25. april in 1. maj. Zrelostni izpiti se bodo pričeli 17. junija. Ministrski dekret nadalje določa, da bodo sklepna ocenjevanja zadnji teden pred koncem šolskega leta. Zaključni izpiti (razen zrelostnih) na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah se bodo pričeli na prvi delovni dan po koncu šolskega leta, medtem ko ni še določen datum drugega roka habilitacijskih izpitov za vrtnarice. Glede delitve šolskega leta na trimesečja, ministrski dekret določa, da prvo trimesečje gre od začetka šolskega leta do 15. decembra, drugo od 16. decembra do 10. marca, tretje pa od 11. marca do zaključka šol skega leta. Na višjih srednjih šolah pa profesorski zbor lahko sprejme tudi delitev šolskega leta na polletja: v tem primeru se bo prvo polletje končalo 31. januarja, drugo polletje pa se bo pričelo 1. februarja. Pozitiven RIM — Ob letošnjih velikonočnih praznikih so italijanski hoteli zabeležili znaten porast pritoka tujih turistov, zaradi česar je hotelirska bilanca bila nadvse pozitivna. Vsega skupaj pa je bilo v hotelih od 14. do 23. aprila kar 2 milijona 69 tisoč doma čih in tujih turistov, kar pomeni 18 odstotkov več od lani. Ti podatki so na osnovi ankete ISTAT, ki tudi ugotavlja, da je bilo tujih turistov 980 tisoč (35 odstotkov več od lani). Vzroke za tako množičen prihod gre iskati predvsem v lepem vremenu in tudi v ostalih praz- „ . . . , . v , nikih (25. april in 1. maj), ki so orno Zadnje case imajo težave s slabim vremenom tudi v Braziliji, kjer je reka gočili daljše bivanje in boljše načrto podrla most in avtomobilist se je čudežno rešil (Teefoto AP) vanje dopustov obračun italijanskih hotelov Sreča pa taka! Svojevrstna skulptura V Chicagu je te dni mednarodna umetniška razstava, na kateri je na ogled tudi »skulptura«, ki jo sestavlja kar 125 vozičkov, takih kakršne rabimo za nakupe v marketih (Telefoto AP) Govoreče drevo NAIROBI — Romarji iz najbolj oddaljenih in naj različnejših krajev Kenije prihajajo te dni v zaselek Kitui, da bi videli »govoreče drevo«. Tudi uradniki in delavci iz velikih središč so zahtevali od delodajalcev izredne dopuste, kajti »govorečega čudeža« ni moč zamuditi. »Čudež« pa predstavlja velikansko drevo iz »mu-guma«, ki je raslo na področju, za katerega tradicija pravi, da je sveto in nedotakljivo. No, drevo so skupaj z drugimi posekali. Po izjavah krajevnega prebivalstva, se je drevo samo »posvetilo« preko svojih korenin, ki so bile v sveti zemlji. Sedaj je upravičeno užaljeno in se ne namerava umakniti, še več, drevo se skrivnostno pojavlja, vzrav nano kot sveča in govori. Na kraj dogodka je prišla tudi skupina modrecev, ki skuša z glasbo in plesom umiriti razjarjene duhove prednikov in preprečiti njiho vo maščevanje, ker so oblasti posekale drevo. Prejšnjo noč pri Cagliariju Z nožem ubil ženo in sina CAGLIARI — Prejšnjo noč je 43-letni kmetovalec Giuseppe Lampis iz Villasore pri Cagliariju v trenutku nerazsodnosti ubil svojo 34 letno ženo Mario Eriu in štiriletnega sina Pierluigi ja. Pravemu pokolu pa se je izognil brat Eriu ve Salvatore, ki je spal v neki drugi sobi stanovanja. Ta je skušal zaustaviti možakarja, a mu ni uspelo, zato je stekel h karabinjerjem, ki so Giuseppeja takoj aretirali, ne da bi se ta branil. Poznejše rekonstrukcije so ugotovile, da je do dvojnega uboja prišlo okrog 4.30, ko je Giuseppe Lampis nenadoma vstal in šel v kuhinjo po velik in oster nož. Vrnil se je v sobo in z enim zamahom najprej ubil sinka, nakar se je spravil nad ženo. Ta se je skušala braniti in je kričala, Lampis pa jo je večkrat zabodel na različnih delih telesa. Kriki so prebudili ženinega brata, ki je skušal zaman zaustaviti kmetovalca. Ta je dajal v zadnjih časih znamenja hude depresije, predvsem po operaciji na nogi, ki mu je onemogočala naravno gibanje. Cerkev pomagala Rauffu ? NEW YORK — Center »Simon Wiesenthal«, ki zasleduje nekaznovane nacistične zločince po vsem svetu, je pred kratkim prišel do pomembnih dokumentov, 1Z katerih izhaja, da so po vsej verjetnosti visoki dostojanstveniki italijanske katoliške Cerkve pomagali nacističnemu polkovniku Walterju Rauffu pri pobegu v čile- Walter Rauff je zloglasni izumitelj premičnih skih celic, v katerih je umrlo okrog 250.000 Judov. Leta 1946 je bil zaprt v Riminiju in tedaj so ga zaslišali agenti ameriške obveščevalne službe, katerim je priznal, da je med leti 1943 in 1945 imel stalne stike z milanski*11 škofom Ildefonsom Schusterjem in še zlasti z njegov*”1 osebnim tajnikom Giuseppom Bichieraijem. Zapisnik tega zaslišanja se je ohranil v ameriškem državnem ari”' vu, zdaj pa je prišel v roke organizaciji Simona Wie-senthala. Ta je že ugotovila, da se je Rauff po svoje”1 pobegu iz Riminija 29. decembra 1946 napotil v Ri”1 . da je v Čilu našel zatočišče pri neki cerkveni ustanov” m/ki muster L Čudežni otok (5.) Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika u R5É Gneča na Zemlji postaja vse večja WASHINGTON - Zasebna ameriška ustanova Population Reference Bureau je sporočila, da je trenutrfo na Zemlji 4.762.000.000 prebivalcev ali 85 milijonov več kot leto dni prej. Če pa primerjamo to številko s številom prebivalstva ob koncu 2. svetovne vojne, potem nas je danes toč no dvakrat več kot tedaj. Če se bo pa število prebivalstva na našem planetu še naprej večalo z enakim tempom kot doslej, namreč z letno stopnjo 1,7 odstotka, potem nas bo leta 1987 že pet milijard, ob koncu tega stoletja pa že kar šest milijard. V razvitih državah žive ljudje poprečno 73 let, najdlje pa tlačijo zemljo na Islandiji. V deželah v razvoju znaša življenjska doba v poprečju slabih 60 let, najbolj žalostno pa je vprašanje dolžine življenja v Etiopiji, Čadu in Afganistanu, kjer statistično ni mogoče preživeti 40. leta starosti (tudi če ne upoštevamo vojnih r”z mer). Naraščanje prebivalstva zaskrblj” je skoraj vse države sveta, venda; iz dveh različnih vzrokov: v neraz*” tih državah zaradi demografske »c* splozije«, kjer število lačnih ust ” rašča hitreje kot proizvodnja hra” ^ v razvitih državah (zlasti na D”” skem, Madžarskem in v ZRN) pa z to, ker je rojstev premalo in te®* žave »izumirajo«. To pa ni čud” > saj v nerazvitih deželah rodijo z” ske poprečno po pet otrok, v raz vi”; pa komaj po dva ali pa še *n*®j‘ Kot posledica tega postaja Pr.cblV,40 stvo nerazvitih držav vse mlajše <■ . odstotkov tega prebivalstva nima *” 15 let), v bogatih, razvitih pa v starejše. Demografija torej pesti vsakega svoj način. Toda pri tem ne ^ *a-manj nas, glede na to, da se ,aci. mo s temi skrbmi — s polnimi želo” Li BRUSELJ — Princesa Astrid, hčerka Alberta, brata kralja Baldovina Paole Ruffo iz Kalabrije, se je zaročila s plemenitašem Lorenzom sfcim E ste. Vest je sporočila belgijska kraljeva hiša. ^e. Astrid, ki je stara 22 let, se je pravkar vrnila iz ZDA, kjer je Pe* .-s( secev delala kot bolničarka, 28-letni Lorenz pa je diplomiran ekono”* in je zaposlen v neki zasebni banki v Baslu.