MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
OrMwtt»o m uprava: Maribor, Okupoaka ak II / fatotoa uractuittva SM40, aprava 24*6 tahaja razan n«ds!]a In praznikov vaak dan ab 18. ari / Valja	>w|mmh
v upravi al po poiti 10 Ola, doctavtjan na dom « Ota t Oglasi po aaalka / Ogla a« •prajcara M cgtami addalafc J«tn* v Ljubljani t MM iakovl rataa Sl. 1MN
99
JUTRA
99
Evropa v luči afere Stavisky
Žalostna slika ma icu-is žalostne sedanjosti — Po uraonem ooročiiu se je Sfavisky u$ ;e \. javnost oa trd;, da «a je ustrelila ooilciia — Dem si a kolonijaine«a ministra DaHmierja - Razburjenje in demonstracije v Parizu
Maribor, dne 9, januarja.
Povojna doba pozna celo vrsto sleparij velikega formata, afera francoskega bankirja Aleksandra Staviskega, Po rodu romunskega Zida, pa presega vse, tako po višini vsot za katere gre, kakor po političnem pomenu, ki je skrit za njo. Aleksander Stavisky je slepar po poklicu, saj je bil kaznovan zaradi sleparije že 1. 1908, Pa tudi po vojni je prišel v navzkrižje z zakonom, kar ga ie pred leti napotilo do tega, da si je Preskrbel uove dokumente pod imenom Sergej Alexander. Kot tak je brez Vseh lastnih sredstev osnoval banko »Creclit municipal« v francoskem mestu Bayonneu in celo vrsto drugih denarnih ter gospodarskih podjetij in postal finančnik velikega formata. Za njegovo prijateljstvo in naklonjenost so se trgali politiki, bančniki, industrijci, trgovci, umetniki itd. itd. Poklicni slepar Sergej Alexander je bil več let odi i-čna osebnost vseh francoskih salonov, barov, gledališč in sploh vsega družabnega življenja, skratka, bil je mogočnik prve vrste, prejemal je kredite in jih da-la*. vse na fingiranih in sleparskih temeljih. Samo bonov, ki niso imeli no-lenega kritja, je izdal za 400 milijonov francoskih frankov! Ko je sedaj dozorel polom, je Evropa izvedela, da je ta Žid ogoljufal Francijo in razne druge države za več ko milijardo francoskih frankov. Tako je postal največji goljuf menda vseh časov.
Kakor pa 'je ta nezaslišana afera Aleksandra Staviskega gorostasen škandal s finančnega in družabnega stališča, ker razgalja z grozotno brezobzirnostjo vso moralno gnilobo denarstva in družbe Sedanjosti, tako je še veliko večji škan-s političnega in mednarodnopolitičnega stališča. Primer Sfevisky nam govori jasno in glasno, tako in po kakšnih tipih se dela v sedanji Evropi ne samo notranja, marveč često tudi zunanja politika, od katere je potem odvisna usoda milijonov, da, celili narodov in držav. Stavisky namreč ni bil samo gospodarski, marveč tudi politični Špekulant, odnosno je uporabljal za svoje ogromne sleparske špekulacije tudi notranjo in mednarodno poetiko. Bil ie financier francoskih levi-carjev, katere je podprl pri volitvah, in med kompromitiranci so danes ne samo levičarski župani in poslanci, marveč tudi bivši in sedanji ministri! Mimo tega je pa bil tudi propa^ator madžarskih revizionističnih teženj in namer nemških narodnih socialistov. V tem Rojstvu je obiskoval madžarske in nemške ministre in oni So obiskovali ^Jega. V zaupnih zadevah se je sestajal 7- grofom Bet h le no m, grofom Ka-r o I y j e m, generalom pl. G o m b 6-s e m in drugimi.
Zlasti j« poučen stik Staviskega z Madžari! Madžarski nameni so našli, kakor smo prav te dni omenili, poslušna ušesa tudi na Angleškem in Francoskem. Na Angleškem je postal advokat madžarskih revizionistov lord Rother-
e e r e. špekulant na madžarski kraljevski prestol, na Francoskem pa Aleksander S t a v i s k y, romunski Žid, ki 'e izvlekel za to svojo uslugo iz B u-d i m p e š t e vsaj kolikor je doslej znano, 46 milijonov pengov. Večino tega
denarja je vtaknil v svoj lastni žep, z j je Staviskega umorila policija. Najostrej-
ostalim je pa podkupil dnevnik »L a
V	o 1 o n t e«, ki je postal glasilo propagande za interese Madžarov, Nemcev in Italijanov. Mimo tega je pridobil skupino levičarskih poslancev, ki so osnovali blok »prijateljev madžarskega naroda« ter odposlali posebno delegacijo celo v Budimpešto »proučevat Madžarom storjene krivice«! V mreže Staviskega so pa prišli tudi nemški narodni socialisti, ki so naklonili temu največjemu goljufu sveta okoli 60 milijonov frankov zato, da bo organiziral med levičarskimi poslanci pariškega parlamenta skupino, ki bo podpirala Nemcem prijazno ali vsaj popustljivo politiko. V ta namen je financiral Stavisky tudi agitacijo in propagando za ultrapaci-r i z e m. Če je bil ta veliki slepar, ki je po polomu svojega »podjetja« izginil in s« sedaj baje ustrelil, financiran morda tudi od italijanskih fašistov, zaenkrat še ni znano, vendar docela izključeno ni!
Tako se je torej delala in tako se dela politika za oslabitev Francije in njenih zaveznikov, za razbitje male antante, revizijo mej v prilog Madžarske, za enakopravnost Nemčije, hegemonijo Italije itd.! Tako se preko poklicnih sleparjev, po rojstvu predistiniranih zločincev in največjih moralnih propalic kuje usoda narodov Evrope, trguje za najsvetejše pravice milijonov poštenih, pridnih in delovnih ljudi! Stavr ky in njemu slični špekulanti, ki imajo morda samo to srečo, da jih za življenja ne razkrinkajo, so krmarji velikih mednarodnopolitičnih akcij! Potem se ne smemo čuditi, če Evropa ne najde izhoda iz sovraštva, ki raste med narodi kakoT donebesni zid, če se ne more odstraniti nezaupanje, ki ovira sodelovanje in je pravica zadnji, najmanj cenjeni in veljav, ni argument. Tako ni afera Stavisky samo škandal prve vrste, marveč tudi škandalozna slika škandaloznih časov in razmer, je dokaz, da je nekaj gnilega na celini Evrope!	—r.
PARIZ, 9. januarja. (Uradno.) Orožniki so izsledili včeraj popoldne pobeglega sleparja Staviskega v neki vili v Cha-monixu. V trenutku, ko so ga hoteli aretirati, je Staviskl potegnil samokres in se ustrelil v glavo. Prepeljan je bil nemudoma v bolnišnico, kjer je bil operiran, vendar nimajo zdravniki nobenega upanja, da bi okreval. Ta vest je povzročila v vsej Franciji silno senzacijo.
PARIZ, 9. januarja. Afera Staviskega se je razvila mimo nezaslišanega finančnega poloma še v monstruozen policijski škandal, kakor ga zgodovina policije zlepa ne pomni, že sama vest, da se Je Stavisky v nekem hotelu v Chamonixu ustrelil, je izzvala v Parlzti največjo senzacijo. Razburjenje množic Je nepopisno naraslo, ko je ves pariški tisk, Izvzemši 4 ali 5 izrazito vladnih listov, podčrtal domnevo, da je Staviskega ustrelila policija sama namenoma in da je vest o samomoru Izmišljena pravljica, s katero bi se rade zamazale javnosti oči. Po mnenju listov se je policija bala razkritij sleparja Staviskega In ga je zato rajše sama odstranila z ustrelitvijo. To trditev podpira In zagovarja tudi vseskozi resni list »L* Ordre«, ki pravi, da poročilu o samomoru Staviskega prav nihče ne verjame. Javno mnenje soglaša v tem. da
še napade proti vladi si je privoščila rojalistična »Action Franeaise« in pa komunistična »Humanitee«. V preiskavi se stoječi pariški policijski predsednik Chiappe je izjavil, da je Staviskega poznal sicer že 10 let, vendar pa ni imel ž njim nobenih stikov. Izjavil je tudi, da ga je kot mednarodnega zločinca že dolgo zasledoval, ni pa hotelo biti nobenega pravega naključja, da bi ga mogel spraviti na varno.
PARIZ, 9. januarja. Kolonijalni minister Dilimier, ki je zapleten v gigantsko afero Staviskega, je včeraj popoldne pod
uničujočim moralnim pritiskom podal ostavko. Ministrskemu predsedniku Chau tempsu je pisal v tej zadevi pismo, v katerem utemeljuje svoj Izstop iz vlade ter pravi, da se hoče kot svoboden človek braniti ter osvoboditi vlado vseh očitkov, naperjenih proti delovanju ministra za delo v letu 1933.
Danes popoldne se bo sestala zbornica, ki bi imela po stari tradiciji Izvoliti novo predsedstvo. Ministrski predsednik Chau temps bo pa že danes podal izjavo kot odgovor vlade na vse v zadevi Staviskega iznešene očitke. V Parizu se razburjenje prebivalstva tako veliko, da so včeraj popoldne ogromne množice oblegale palačo pravosodnega ministrstva, kjer so demonstrirali z napisnimi deskami: »Dol z gangsterji! Demisionirajte!« Action Franeaise poziva prebivalstvo k demonstracijskem zborovanju pred par-lamentom, da bo na ta način vlada videl« in slišala glas Francije.
Velike spremembe v Romuniji
VLADNA KRIZA ŠE VEDNO NEREŠENA. — REORGANIZACIJA POLI-CIJE IN POLITIČNE UPRAVE.
BUKAREŠTA, 9. januarja. Romunska vladna kriza še vedno ni rešena.
Zaenkrat Titulescu še ni pristal na vstop v vlado dr. Tataresca, s katerim je imel zadnje dni več zaporednih daljših razgovorov. Bil je tudi ponovno klican h kralju, kjer je vztrajal na raznih važnih spremembah v notranji upravi države, zlasti glede izmenjave vodilnih osebnosti v vojaški in policijski službi. Kralj Karol je že pristal na njegove glavne zahteve in je bi»r v zvezi s tem odstavljenih več vo d funkcionarjev v upravni službi l< Jrugiif so ods nili kraljev zaščiti tajnik mitrij mnitrescu, njegov oče ge;	mitrescu,	dosedanji poveljnik c	nega	romunskega orožništva,	še!	celokupne
varnostne policije	oral	Standaciu,
ki ga bo zamenjal major Cernatu i. d. Odstopil je tudi vojni minister general Ujca, čigar mesto je zasedel popularni mladi general Jonel Antonescu, dosedanji prvi pomočnik načelnika romunskega generalnega štaba. Na novo je bilo ustanovljeno dvorno ministrstvo in je bil imenovan za ministra Dimitrij Cčsianu, dosedanji ror munski poslanik v Parizu, ki ga bo za menjal na njegovem mestu dosedanji budimpeštanski poslanik Grigorcea. Kdo bo imenovan za novega poslanika v Budimpešti, še ni znano. Ker la prevzela vso preiskavo v zadevi Du« covega umora z ozirom na proglašeno obsedno stanje v svoje roke vojaška polieja, je nastal med njo in med civilno policijo silen spor.
Rp’
DL
socialne demokrat-.franke v Avstriji?
I, 9. januarja. V političnih krogih se je davi ra/širila vest, da bo zvezni kancelar dr. Dollfuss te dni razpustil socialno-demokratsko stranko, da bi tako omogočil depolitizacijo »Heimwehra«, kar bi bilo zelo važno z ozirom na pomlrjenje z narodnimi socialisti. Heimwehrovske organizacije so že prejela pismena zagotovila, da se bo socialno-demokratska stranka razpustila.
Simonov referat Macdonaldu
LONDON, 9. januarja. Ministrski predsednik Macdonald se je vrnil včeraj v London. Božične praznike Je prebil v Lossiemouthu na Škotskem. Zunanji minister sir John Simon, ki se je v soboto vrnil iz Rima, Je takoj dopoldne obiskal Macdonalda In se z njim zelo dolgo raztovarjal, zlasti o razorožltvenem vprašanju. Zunanji minister je obvestil predsednika vlade podrobno o svojih razgovorih z Mussolinijem v Rimu in 9 francoskimi ministri v Parizu. Sklicanje seje celotnega kabineta še ni določeno, znano pa Je, da se bo pododbor vlade za proučevanje razorožitvenega vprašanja sestal v sredo. Sir Simon Je pričakoval, da se bo sestal s Hendersonom In ga bo mogel obvestiti o svojih pariških In rjm-
zgodltl, ker leži Henderson v postelji za težkim prehlajenjem. Zato je bil ta sestanek odložen do Hendersoiiovega ozdravljenja. Listi še nadalje Izražajo prepričanje, da je prineslo Simonovo • iovanie ugodne rezultate v smislu ' 'iiiacije In razčiščevanja Idej. Več li izraža upanje, da bo podala angleška vlada v najkrajšem času razjasnitev sedanjega položaja.
VAN DER LUBBE POMILOŠČEN.
PARIZ, 9. januarja. Po zanesljivih informacijah iz Berlina glavni obtoženec in na smrt obsojeni van der Lubbe, ki je zažgal poslopje državnega zbora, ne bo justificiran. Odločitev glede njega je že padla: Obsojen bo na 20 let težke ječe. Kar se tiče Torglerja, bo poslan za leto dni v neko koncentracijsko taborišče.
PARAGVAJ SE NE VDA.
BUENOS AIRES, 9. januarja. Komisija Društva narodov za likvidacijo konflikta zaradi Gran Chaca je poslala svoje predloge bolivijski in paragvajski vladi ter zahtevala, da se sovražnosti takoj ustavijo, ker je sicer vsako posredovanje nemogoče. Paragvajska vlada je vse te ponudbe kategorično odklonila in izjavila, da noče premirja. Njene čete že prodirajo dalje v Gran Chaco. Zaradi neuspehov na bojnem polju poročajo iz Bolivije, da je tamkaj izbruhnila revolucija. Vse po-
sklh razgovorih, vendar se to ni moglo drobnosti o tem zaenkrat še manjkajo.
Dnevne vesti
Pred oltar. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Anton Budin in Roza Krežejeva, Rajmund Perko* in Marija Zdražilova; Ivan Rojko in Doroteja Piv-kOva; Arnold Sekler in Pavla Vogler-jeva, Jože Čelofiga in Štefka Žunkova, Franc Žunko in Anica Deutschmanova ter Ivan Bevc in Marija Primožičeva. Bilo srečno!
Smrtna kosa. V zadnjem času so v Mariboru umrli; Peter Žurtkovič, star 5 tednov; Milenko Jakovlevič, star 21 let; 1'omaž Robar, 42 let; Alojzij Vute, 42 let; Alfred Opušnik, 15 let; Atia Frelihova, 47 let; Ana Auerjeva, 51 let; Manja Kaučičeva, 73 let; Marija Venišber-gerjeva, 57 let in Anton Donko, 75 let. N. p. v m.!
V proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije jo bila davi ob 9. uri v tukajšnji stolnici pontifikalna maša z za-Hvalnico, ki jo je opravil knezoškof dr. Ivan Tomažič ob mnogoštevilni asistenci duhovščine. Mimo mnogoštevilnega občinstva so bili v cerkvi navzoči v zelo velikem številu zastopniki in predstavniki civilnih in vojaških oblasti, vsi ravnatelji in upravitelji srednjih in osnovnih šol, zastopniki uradov, korporacij in društev. Med njimi so bili podžupan g. Golouh, okrajna glavarja gg. Ma-kar in dr. Senekovič, predstojnik mestne policije g. de. Hacin, prvi državni tožilec g. dr. Jančič in drugi.
Pojasnilo uredništva. Z ozirom na kriva tolmačenja, ki so nastala zaradi pretekli teden v »Večerniku« objavljene notice o sestanku železniških uradnikov, izjavljamo v interesu resnice, da se je napravila zamena v naslovu sklicateljev po krivdi našega uredništva pri prepisu telefonično prejetega obvestila. Naročniki obvestila so pravilno navedli ime sklicatelja sestanka: Udruženja železniških uradnikov kraljevine Jugoslavije, pododbor Maribor.
Priprave za slavnostni koncert, ki bo 12. t. m., se vršijo z največjo skrbnostjo. G. prof. Mitrovič biva že več dni v Mariboru, da uvežba orkester, ki sestoji iz vojaške godbe, orkestralnega odseka Glasbene Matice pod vodstvom njegovega predsednika g. inž. Deva m drugih mariborskih glasbenikov. Overturo bo igrala vojaška godba pod vodstvom g. kapelnika Svobode. Nato igra naš violinist g. Taras Poljanec s spremstvom g. Galatie iz Ljubljane. Go. Mitrovičevo spremlja celoten orkester pod vodstvom g. Mitroviča. Če pomislimo, da nastopijo umetniki brezplačno v korist mladinskega Počitniškega doma kraljice Marinič na Pohorju; jfrn gre za izredno požrtvovalnost vse priznanje in zahvala. Zlasti pa moramo biti hvaležni ge. Mitrovičevi in njenemu gospodu soprogu, ki vilic svojim velikim uspehom v domo-. vini in tujini nista pozabila Maribora, ter mu s to lepo gesto dokažeta svojo zvestobo in ljubezen.
Ljudska univerza v Mariboru. Zaradi koncerta, ki bo prihodnji petek, 12. januarja, v čast kraljice, se preloži predavanje prof. Koniga z Dunaja o temi ^Jugoslavija v očeh tujca* na ponedeljek 15. januarja.
Zanimivo predavanje o reji kokoši bo priredila mariborska podružnica Kmetijske družbe v nedeljo 14. t. m. po rani maši v dekliški šoli pri Sv. Petru. Predaval bo veterinarski nadsvetnik v p. g. Franc Pirnat.
Mogla umreti ni stara Šibila... Pretekli petek je pripeljal mariborski mestni avtobus v povečano mestno ubožnico v Strossmayerjevi ulici iz banovinskih hiralnic v Ptuju in Muretincih 20 starčkov in stark, pristojnih v Maribor, ki jih je morala mariborska mestna občina na svoje stroške vzdrževati tamkaj zaradi pomanjkanja prostora v lastni ubožnici.
V	nekaj dneh bo krenil avtobus tudi še po ostale mariborske ostarele siromake v hiralnici v Vojniku in Wildonu. Prav vseh siromakov pa le niso pripeljali, ker jih je nekaj tako nevarno bolnih, da ne bi prenesli transporta in bodo najbrže kar na dosedanjih bivališčih za vedno zaprli svoje oči. Za mesta, ki bi ostala na razpolaganje mimo že omenjenih »im-portiranih« ubožcev, se poteguje v Mariboru že večje število kompetentov obojega spola.
Nova strokovna organizacija. V krat kem se bo ustanovil v Mariboru .»Klub damskih frizerjev«, po vzoru že obstoječih sličnih klubov v drugih naših mestih. Za napredek te panoge lasničarske-ga obrta bo klub prirejal razne strokov ne tečaje.
Novinarski klub. Drevi ob 19. uri v kavarni »Bristol« kluibova seja.
500dinariev
nagrade
z lahkoto zasluži prodajalka, ki se hoče udeležiti reklamnega natečaja za film »NJENA VISOKOST PRODAJALKA«, ki se bo predvajal od 12. — 17. januarja 1934 v GRAJSKEM KINU. Vse jiadaline informacije dobite potom letakov, ki sc bodo raznašali in pa potom direktnih informacij pri vodstvu Grajskega kina, do 11. t. m.	77
Delavsko gibanje v decembru. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljub Ijani objavlja statistične podatke o zavarovanju delavcev v lanskem decembru. Povprečno je bilo zavarovanih 44 tisoč 447 moških in 29.758 žensk. Skupaj torej 64.205. Bolnikov je bilo 1967. Povprečna dnevna zavarovalna mezda je znašala. 22.84 Din. celokupna dnevna zavarovalna mezda pa 1 milijon 695.166 Din. Izredna zima ie zaposlenost delavstva precej zmanjšala. Prirast članstva napram prejšnjemu letu je radi tega popolnoma odpadel. Število zavarovanih delavcev je bilo isto, kakor v decembru leta 1932.. Nezaposlenost gre v prvi vrsti na račun sezijskih obratov, kjer so za posleni pretežno moški. Število žensk ua je kljub zimi napredovalo. Napram novembru je članstvo padlo za 3672. To je od 77.877 na 74.205. Odstotek bolnikov je bil znatno večji zlasti pa moških. Deloma je temu vzrok podaljšanje bolniške podporne dobe od 26 na 52 tednov, deloma pa izredna zima v prvi polovici meseca. Povprečna dnevna zavarovalna mezda, ki odgovarja približno fak tičnemu zaslužku povprečnega delavca je pri moških za 0.81 Din ali za približno tri odstotke manjša, pri ženskah pa priT bližno za en odstotek večja od decembra
v	letu 1932.
Dne I. februarja 1934 planinski ples. Ali je treba še kaj več povedati? Gotovo je, da bo ta tradicionalna prireditev naših planincev zbrala pri »Unionu«, kakor vsa leta doslej, tudi letos staro in mlado. Torej pomnite: 1. II. 1934 — planinski ples!
Društvo »Nanos« obvešča, da bo predavanje dr. V. v četrtek ob 20. uri v Narodnem domu. Društvo obvešča tem potom vsa društva, da priredi v soboto
3.	februarja v vseh prostorih Narodnega doma veliko dobrodelno prireditev.
Jadranska straža v Splitu je poslala sporazumno s tukajšnjim Oblastnim odborom vsem domačim tvrdkam Ln vidnim osebnostim v Mariboru in okolici na ogled revijo »Jadranska straža« z željo, da bi nadomestila marsikatero drugo tujo revijo, ki ne nudi svojim naročnikom onih ugodnosti, ki jih daje Jadranska straža svojim članom (15 do 30% popusta v hotelih in 25% popusta na paro-brodih). S tem je v veliki meri odtehtana članarina in mislimo, da ne bo nikogar, ki bi revije ne zadržal, posebno ker je v okras vsaki čakalnici, vezana pa v diko vsaki domači knjižnici. Naročila na revijo sprejema pisarna Jadranske straže v Gregorčičevi ulici št. 26.
Občni zbor krajevnega odbora »Jadranske straže«. Krajevni odbor »Jadranske straže« v Mariboru ima svoj letošnji redni občni zbor v ponedeljek 15. t. m. ob 20. uri v lovski sobi pri »Orlu« z običajnim dnevnim redom, člani in prijatelji »Jadranske straže« udeležite se občnega zbora v čim večjem številu.
»Samouprava«. Izšla je prva letošnja
številka »Samouprave«, glasilo Županske zveze v Ljubljani. Vsebina; dr. Henrik Steska; O krajevnih policijskih uredbah; Štefan Sušeč: Razvoj trošarine na vino: vesti iz Županske zveze; vprašanje in odgovori ter razne razsodbe upravnega sodišča.
V	likvidacijo ie prešla »Go:	i’	’
"druga v Omm?n \ r ?, i, o z.
Družabno potovanje v Palestino. Jugoslovanski LIoyd priredi v času od 19. februarja do 16. marca t. 1. družabno potovanje v Palestino na parniku »Kraljica Marija«. S tem se nudi vsem in' teresentom najugodnejša prilika, da rO' majo s skromnimi sredstvi v obljubljeno deželo in, keir je predvideno lldnev-no bivanje v Palestini, možnost kratkega izleta v Egipt. Spored vsebuje obisk pomembnejših mest, Jordana, Mrtvega morja in vseh zgodovinsko znanih krajev verskega pomena. Razen tega bo vožnja na 17.500 tonskem luksuznem parniku »Kraljica Marija« izredno pri' jetna in udobna. Vse kabine so ventili-rane, velika večina ima izigled na morje. 40 kopalnic, jedilnice, družabni prostori, najelegantneje urejeni bari, zdravniška ambulanca, česalni salon, krojač, radio-teiegrafska postaja itd. jamčijo za naj-udobnejše bivanje na ladji. Športnikom je na razpolago velik plavalni bazen z vedno svežo morsko vodo, na palubi pa krajšajo čas različne igre (Deck-Tennis itd.). Informacije, prospekti in prijave pri »Putniiku«, Maribor, Aleksandrova 35, tel. int. 21-22.
Obrtno gibanje v preteklem letu. Huda gospodarska kriza je zajela tudi obrtniški stan. Lani je bilo na novo izdanih le 133 obrtnih dovoljenj, dočim je bilo izbrisanih 728 obrtnih pravic. Da je bilo število izbrisanih obrti tako veliko, je temu kriv § 456 obrtnega zakona, ki pravi, da morajo vsi obrtniki v 6 mesecih na novo prijaviti obrt. To pa je zvezano z raznimi stroški, ki jih mnogi obrtniki niso premogli in so radi tega rajši zaprli svoje lokale. Izdanih je bilo lani 30 obrtnih pravic ali koncesij, in sicer: 6 za industrijo, 38 za rokodelske obrti, 59 pa za trgovino in slične branže. Izbrisanih pa je bilo 21 obrtnih koncesij. 4 industrijske, 30 rokodelskih, 75 trgovinskih in sličnih branž. Pri gornjih podatkih pa niso upoštevane one izbrisane obrti, ki so bile ukinjene po novem obrtnem zakonu. Ce pogledamo statistiko' prejšnjih let, vidimo, da je bilo leta 1927. izdanih 233 dovoljenj, izbrisanih pa 125, leta 1928 izdanih 198, izbrisanih 96, leta 1929. izdanih 280, izbrisanih 195, eta 1930. izdanih 244, izbrisanih 195, leta 1931. izdanih 233, izbrisanih 332. leta 1932. izdanih 220. izbrisanih pa 276.
Uslužbenski davek. Vsi delodajalci, ki so po Členu 100. zakona o neposrednih davkih zavezani pobirati uslužbenski davek v davčnih znamkah, se pozivajo, da v smislu naredbe ministra financ z dne 11. septembra 1929, št. 83.390 pred-ožijo tekom meseca januarja 1934 knjižice za uslužbenski davek na pregled davčni upravi v Mariboru, soba št. 5, sicer se bo proti njim postopalo i>o čl. 139., odnosno ob zataibi davka, po čl. 142. tega zakona. Zaradi pregleda in ugotovitve, da je plačana tudi davščina za bednostni sklad k uslužbenskemii davku od 1. julija 1933 naprej, je treba ikrati predložiti tudi zadevna potrdila. Oni delodajalci pa. ki ne pobirajo usluž-benskega davka v znamkah, ampak so ga dolžni odvajati v denarju davčni upra-
vi	(to so oni, ki imajo povprečno preko 20 zaposlencev), se morajo prijaviti do dne 25. januarja 1934 istotam. da se vpišejo v knjigo delodajalcev. Ce tega ne store, bodo kaznovani z najvišio kaznijo po čl. 138. tega zakona.
Grajski kino predvaja do četrtka ve-lefilm »Cesarski lovci v ognju« s Hel-movo in Diehlom. Od petka 12.. t. m. predvaja veselo, zabavno opereto »Njena visokost prodajalka«. V glavnih vlogah L. Haid, W. Forst in P. Kemp. Prva veseloigra v genru »Dvoje src v V* taktu«. Forst poje, pleše, igra kakor še nikdar, Kemp je naravnost sijajen, Haidova je v vlogi tako srčkana, kakor še v nobenem filmu doslej.
Kino Union. Danes v torek zadnjič »V P'aninsketm raju«. Od jutri, srede, dalje »Sestra Angelika« (Za samostanskimi zidovi), velefilm, ki nam pokaže življenje in trpljenje za samostanskimi zidovi. Kritika pravi o tem filmu, da je na umetniški in tehnični višini.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroča kozarec naravne »Franz Jožefove« grenčice, če ga popijete vsak
dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa.
Na^oanosK
REPERTOAR.
Torek, 9. januarja. Zaprto.
Sreda, 10. januarja ob 20. uri:	»Mala
Floramye«. Red C.
Četrtek, 11, januarja ob 20. uri: »Scam-
polo«. Prvič.
»Mala Florauiye«, popularna opereta splitskega skladatelja Iva Tijardoviea ie v Mariboru našla izredno mnogo odziva ter je nedvomno letošnja najboljša operetna uprizoritev, kar dokazuje nenavadno velik obisk pri njenih predstavah. »Malo Floramye« ponove v sredo 10. t. m. za red C. — »Scampolo« je duhovito in zabavno pisana komedija, ki jo je napisal dramatik Dario Nicodemi-Mariborsko gledališče jo je uprizorilo pred leti s prav velikim uspehom. To komedijo uprizore zopet letos in bo premiera v četrtek, 11. t. m. Režira Vladi-rr-ir Skrbinšek, v naslovni ulogi debitira Branka Rasbergerjeva, na katero je bila mariborska javnost že opozorjena ob nedavnem nastopu v komediji »X. Y. Z.«, ki jo je uprizorila Zveza mladih intelektualcev.
»Okence« je češka veseloigra, ki jo napisala odlična igralka praškega »Narodnega divadla« Olga Schelnpflugova.
Veseloigra je zgrajena prav efektno, ua-stopajoči tipi so orisani markantno ter se sploh vsej igri pozna, da jo je napisal polnokrven gledališki človek. Mariborska premiera te igre bo v najkrajšem času. Režira gl. režiser J. Kovič, ki igra tudi glavno moško ulogo.
Pri boleznih žolča in Jeter, žolčnih kamenih, zlatici, uravna naravna »Franz Josefova« grenčica prebavo na naravnost popolen način. Izkušnje na klinikah potrjujejo, da učinkuje domače zdravljenje z »Franz Josefovo« vodo posebno dobro, če jo mešamo s toplo vodo, izpijemo zjutraj na tešč želodec. »Franz Jo« šefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Velika kavarna: Samo še nekaj dni .'!! Vilko!!!
Izgubljena je bila v petek ponoči na akademskem 'TTfeflf zlata ura s~pa?ffb-vom in zlato verižico. Pošteni najditelj ss naproša, da jo odda v upravi našega lista.
Brebrovniška morilca v rokah pravi*
ce. Poročali smo že, da je bil v noči na 22. decembra na svojem domu v Malem Brebrovniku pri Ormožu uiniorjen že priletni starček Anton Balažič. Po zločinu so orožniki uvedli temeljito preiskavo, ki je imela popoln uspeh. Drugi dar. po Novem letu je že orožniška patrulja iz Ivanjkovcev izsledila morilca Janeza Bohinjca in njegovega pomagača brata Antona. Izprva sta aretiranca tajila vsako krivdo, na kraju umora pa sta se vdala in priznala svoj zločin. Izročena sta bila v zapore mariborskega okrožnega sodišča.
Iz obupa v smrt. Niso še izbrisani madeži krvave ljubezenske tragedije, ki se je pred dnevi odigrala na Robindvo-ru. že je prebivalce Dravograda in okolice ponovno vznemiril nov žalosten dogodek. V noči na praznik Treh kraljev so našli namreč na Otlškem vrhu obešenega mesarja Franca Pridgerja. Nesrečnež je bil pred leti mesar na Prevaljah. Radi družinskih razmer pa mu je obrt začela pešati in je moral zapreti svojo mesnico. Razmere, v katerih je živel, so ga popolnoma strle in pognale v smrt. Zapušča dva nepreskrbljena otroka in ženo.
Nezgoda pri sankanju. Na Vrtičah se je na Kraljevo pri sankanju hudo ponesrečil 71etni sin orožniškega narednika Peter Zebok. Pri padcu si je deček poškodoval levo nogo pod kolenom in je moral iskati pomoči v bolnišnici.
Sejem za prašiče. Na sejem 5. t. m. so pripeljali 126 prašičev. Kupčija je bila slaba in je bilo prodanih komaj 48. Cene mladim prašičem so bile naslednje; 5 do 6 tednov stari 100 do llC-Dim, 7 do
9	tednov stari 110 do 120 D* 3 dQ 4 mesece stari 200 do 250 Din, 5 d(T*
K
mo-
secev stari 350 do 380 Din, 8 do 10 mesecev stari 450 do 550 Din in leto stari 560 do 680 Din; kilogram žive teže 6 l do 7 Din, mrtve teže 'pa 8.50 do 9 Din,
'*‘v
Danes ...i a«, vei. kraljica Marija in ž njo vsa Jugoslavija dan, Lo jo bila rojena in že z rojstvom posvečena za velike vladarske posle. Hči velike matere in modrega cceta, rojena in vzgojena v duhu prijateljskega in zavezniškega romunskega naroda, blizkega nam po zgodovini in razvoju, je pokazala že zgodaj, da se zaveda svoje dragocene dediščine. Zlasti pa je pokazala kot kraljica Jugoslavije vse svoje velike vrline kot mati prestolonaslednika Ni. Vis. princa Petra in Nj. Vis. princev Tomislava in Andreja ter kot zvesta družica svojega visokega zakonskega druga, N j. Vel. kralja Aleksandra. In kdo ne pozna njene neizčrp-ne Srčne dobrote, ki jo pokaže ob vsaki priložnosti, ko je treba pomagati, lajšati bedo in gorje in dajati lep ter vzpodbuden zgled! Bolj modre, skrbne in blage kraljice mlada Jugoslavija ne bi bila mogla dobiti. Zato ji Izrekamo v imenu vsega prebivalstva Maribora in severnega slovenskega obmejnega ozemlja svojo najglobljo udanost! Naj živi Nj. Vel. kraljica Marija! Naj živi ves prevzvišeni kraljevski dom Karadjordjevičev!
ko občudovati pokojnikovo še vedno zelo živahno zanimanje za aktualne gospodarske zadeve, posebno za pomoč domačemu rokodelstvu.
Ni vasi v naši banovini, pa večjega kraja v državi, kjer ne bi bili poznali Rebkove orjaške postave s tistim tipičnim nasmehom na licih, ki je izražal njegovo neustrašenost, borbenost in optimizem. Delo za blagostanje obrtništva in njegovo nacionalno osamosvojitev je bilo vodilno geslo za vse Rebkovo javno udejstvovanje od leta 1893., ko je v dunajskem parlamentu v slovenskem je-
ivan Rebek
Dolgo časa ga je mučila težka bolezen.
S. t. je podlegel. V nedeljo so položili njegove zemeljske ostanke na celjskem okoliškem pokopališču k večnemu počitku ob ogromni udeležbi prebivalstva vseh krogov in slojev iz Celja in večjih krajev banovine. Nedavr.o — 18. oktobra 1933 — ga je povodom njegove 70letnice pozdravila obrtniška Reputacija iz Maribora, ki je imela prili-
Janko Furlan:
Hace Zenmita
(Po ustnem izročilu.)
(Dalje.)
Ni dolg0 čepel, ko so se mu oprezno približali koraki orjaške postave, ki se je za njo lomna cj0jga senca.
»Za pravdo!« je rekel velikan in prisedel.
»Na, Štefan,« je rekej ^acC) mu pomolil steklenico in ga radovedno opazoval, ko je pil.	.
»Kaj mi poveš?« je silil vanj.
»Da si dobro omehčal fligarja,« je odgovoril Štefan in ga pomenljivo pogledal.
»če bi ne bil Nace Zemlja, bi ga bil razčetveril.«
»Škoda, da ga nisi, ker nam jih je že dovolj naprtil. Tudi te bosta z mladim graščakom napadla. Mladi mi je že namignil, da naj se pripravim. V par dneh te bomo obiskali. Glej, da nam ne padeš v roke!«
»Ne boj se zame! Sicer pa ne bom sam, vsa vas je za menoj. Koliko pa jih pripelješ?«
»Najmanj štirideset.«
Nace je molčal in srepo zrl v ogenj.
»He,« je dejal čez nekoliko časa in se zagonetno nasmehnil.
»Premalo vas bo, tako sodim.«
»Kako? Najbrže si razvozljal kak načrt?«
»Pa boš šele videl. Zaenkrat se morava pogovoriti, kako naj se bitka razvije. Poslušaj me! Jaz in Fanika 1 va v hiši. Grajski in fligar bosta udrla vanjo. Ti bodi z njima in jima pomagaj, dokler se bodo vrata udala, nato izgini!«
»In ostali?«
»Ali nimaš nikogar za seboj?«
»Nad polovico je mojih.«
»čas bi torej bil, da se preskusimo, sicer nas bodo spet natezali in nam one-čaščali hiše. Glej Toimince, pred nami so! čas je, Štefan, ti pravim!«
»Saj me poznaš! Moram biti tam, kjer me nič ni. Zato govori in mi smo s teboj! Pusti torej nezveste v sredi, ostale pa razpostavi v velikem loku na levo in desno!«
Štefan je prikimal.
»Kaj naj ti še rečem?« je pomislil Nace. »Ho, ali ni vaš mladi razen babjaka tudi babjeveren?«
»Ta slina je babjeverna od šiške do puhlih možganov.«
»Natvezati mu torej moraš po fligar-ju, kakor da bi znala Fanika čarati. A to stori šele pred mojo hišo!«
»Zakaj to?«
»Da bo lažje nasedel.«
»Dobro! Bodi torej pripravljen, pridemo pojutršnjim pred polnočjo. Tako sem odločil, ker v teh rečeh imam jaz proste roke in prvo besedo.«
Štefan se jc pripravil na odhod.
»Za pravdo!« je dvakrat zadonelo med vlažnimi stenami, ko sta si tovariša seg-
zjku razvijal svoje nazore k načrtu nove obrtne novele, preko njegovega orga-nizatoričnega in narodnega dela v Celju in nastopov v obmejnih štajerskih krajih (Št. lij, Marenberg, Trbovlje) vse do tlej, ko so pred petimi leti bridka razočaranja realnega življenja zadajala hud udarec pokojnikovim idealnim stremljenjem in ga je končno krula bolezen priklenila v sobo.
Tipičen dogodek iz leta 1917.: Nemška obrtna zveza v Celju je sklicala v Re-beškovem hotelu zborovanje, na katerem je poročal znani državni poslanec Marckhl. Rebek je vedel, da bo Marckhl skušal smešiti slovensko majniško deklaracijo, pa mu ni dalo miru. Čeprav je njegova delavnica razen malega kotička že bila rekvirirana za avstrijsko vojsko, se je izpostavil, šel na shod, si izsilil besedo, pa v navdušenem govoru osup-lienim nemškim tovarišem utemeljeval potrebo jugoslovanske države.
O Rebku in njegovi dobi se bo še pisalo. Obrtništvo je ž njim izgubilo prijatelja in vodnika, kakršni se ne rodijo vsako desetletje. — Slava pokojnikovemu spominu!
Občni zbor godbenega društva »Lira**
Mariborsko godbeno društvo »Lira« je imelo preteklo nedeljo dopoldne v restav raciji g. Senice v Tattenbachovi ulici svoj letošnji redni občni zbor. Kako ma-
lo	zanimanja je bilo zanj, je pokazala udeležba. Poleg nekaterih godbenikov sta se občnega zbora udeležila tudi predsednik mariborske gasilske čete, prvi državni pravdnik g. dr. Jančič in pevovodja mariborskega »Jadrana« g. Ivan Lah.
Občni zbor je otvoril in vodil predsednik šolski upravitelj g. Fran Cvetko. Podal je daljše poročilo, iz katerega je razvidno, da se je društvo vsa leta od ustanovitve borilo z raznimi težkočami. Lani je priredilo nekaj lepo uspelih koncertov, sodelovalo pa je tudi pri raznih nacionalnih prireditvah in na Mariborskem tednu. V pretekli poslovni dobi je imelo sedem sej. Velike neprilike je društvu povzročil tajnik Ivan Kmetec, tako, da je moralo zadevo obravnavati mariborsko okrožno sodišče in ga obsoditi na povračilo škode društvu v znesku 1560 Din. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Ortan. Društvena imo-vina je precenjena na okroglo 10.000 dinarjev. V imenu nadzornega odbora je predlagal odboru razrešnico preglednik računov g. Senica in je bil njegov predlog soglasno sprejet.
Pri četrti točki dnevnega reda o likvidaciji društva,, se je razvila Živahna debata, v katero je tudi posegel prvi dr-
žavni pravunik g dr. Jančič, Odbor je upošteval njegove nasvete in je bil soglasno sprejet sklep, da se izv !i nov odbor, ker je dosedanji predsednik odloži! svoje mesto. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Stanko Hiti, za namestnika pa Jakob Toplak; za odbornike so bili izvoljeni: Stanko Derenčin, Hu gen Perduvič, lekarnar Maver, Anton Megla, France Novačan in Alojzij Polič; v nadzorni odbor pa sta bila izvoljena restavrater Senica in Ferdo Kralj. Novi odbor bo pripravil vse potrebno za sklicanje izrednega občnega zbora, kateremu bo predložena poleg drugih važnih društvenih zadev tudi spremen1'> društvenih pravil.
Skrivnosten nočni obisk
V	nedeljo zjutraj okrog 1. ure je prebudilo iz spanja uglednega posestnika g. Josipa Kuhna v Razvanju besno, nepretrgano lajanje psov, ki stražijo ponoči njegove gospodarske objekte pod graščino ob gozdu. Ker je bil g. Kuhn lansko pomlad, kakor je javnosti že znano, napaden in pobit od dveh tamkajšnjih domačinov tako, da je ležal dalje časa v bolnišnici in so mu poškodbe na glavi zapustile trajne bolezenske posledice, je vzel s seboj nabito dvocevko ter se podal na prosto, kjer je opazil v bližini svinjakov, v katerih goji več krasnih eksemplarjev rejenih prašičev, tri moške postave. Pozval jih je, naj se ustavijo, čemur pa se neznanci niso hoteli odzvati, temveč so hoteli izginiti v gozd. G. Kuhn je oddal za njimi dva strela in je z drugim zadel zadnjega med neznanci tako, da se je na mestu zgrudil v sneg. Nato se je vrnil v hišo, da je ponovno nabil puško, okrog 4. ure zjutraj pa je odšel v spremstvu na kraj dogodka, kjer pa zadetega neznanca ni več našel, pač pa je bil tamkaj močno razteptan in raz-greben sneg ter so bile vidne v njem velike mlake krvi. Eden izmed neznancev je bil očividno nevarno ranjen in je krvavel najbrže iz prestreljene žile odvodnice, kar bi se dalo sklepati iz velike množine prelite krvi. Iz sledov, ki so vodili s kraja dogodka, je bilo sklepati, da sta ostala neznanca odnesla ranjenega tovariša v smeri proti Hočam. Nedvomno neznane trojice niso vodili čisti nameni na nočni obisk pri gospodarskih poslopjih g. Kuhna, ki je znan kot eden najvzornejših rejcev perutnine in prašičev v vsej mariborski okolici. Ta sum se potrjuje tudi s tem, da ni prišel v mariborsko bolnišnico ali h kakemu zdravniku doslej po potrebno pomoč še noben obstreljenec. Prebivalstvo na deželi se naproša, da prijavi vsakega neznanca, ki bi iskal kjerkoli zdravniško pomoč, najbližji orožniški postaji.
la v roko.
Vrnivši se domov je vzel Nace kos na vadnega papirja in začel črtati neke čr kam podobne kljuke. Okorna roka se je temu zavijanju upirala in izražala še vse slabše kot je bila Nacetova želja. In ta ni bila posebno obsežna.
»Vrag še kracanje! Saj bi že še šlo, a kaj ko se s to rečjo tako malo žlahtam.«
A iz njegovih oči je žarela močna volja. »Če si za kramp, bodi tudi za to, če mi ie treba!« je mrmral in kljukal dalje.
Končno se je zvito nasmehnil in zvil papir, priložil mu nekaj petelinjih peres različne barve, par zelenih listov in ši-bic ter napravil omot.
»Ne mi, sami se boste bili med seboj, ker naše moči morajo počakati poznejših časov,« se je zadovoljno smejal.
»Kaj namerujete, oče?« ga je Fanika vprašala v polusnu.
»Le potrpi, otrok, vse bo bolje!«
Naslednje jutro je Nace poiskal Toneta Božiča.
»Devinski in Štanjelski se sovražijo, požrli bi se samo za klobuk zemlje. Le mojega kosa se branijo. Če pa Štanjelski doženejo, da si ga hočejo polastiti Devinski, bodo njih hlapci takoj tukaj. Pojdi jutri torej tja in jim vse povej! Nekemu Marku pa izročiš to-le.«
Pomolil mu je omot.
»Vrni se z njimi! Na ,Glogu’ nad vasjo se ustavite. Tam te bo zamenjal nekdo drugi, nakar prideš k meni.«
Odtod je stopil Nace še k nekemu dru-
gemu vaščanu, mu nekaj naročil in se vrnil domov.
»Praviš, da se nočeš skrivati pred ni-kom. Ne silim te. Le obljubiti mi moraš, da boš storila kar ti bom naročil,« je dejal hčeri.
»Kaj mi bo treba?«
»Za onimi velikimi kameni nad votlo steno je rov, ki vodi v ono votlino v »Bregu’. Ko bosta graščak in fligar udrla v hišo, boš skočila skozi okno in naravnost v rov. Kamne ti bom tako prislonil, da jih boš z lahkoto prevrnila in smuknila v rov, ki ga bo nato zastražil Tone Božič.«
Ko je oče omenil Božiča jo je oblila lahna rdečica.
»He,« je dejal oče, ki je to opazil.
»Storila bom po vaši želji,« je dejala.
Jasna pomladna noč. Niti najmanjša sapa ne moti mesečine, ko dirja četa hlap cev devinske graščine proti Nacetov! vasi. Spredaj jahata mladi graščak in fligar, za njima pa Štefan. Čim bliže so vasi, tem hitreje jezdijo.
»Ne ubeži nam, praviš?« se okrene graščak proti fligarju.
»Nocoj že ne, pa če je stokrat čarovnica.«
Graščak je nestrpen in obraz ima nenavadne poteze. 1
Pred vasjo se razidejo in jo obkolijo, nato se v vedno ožjem krogu bližajo Na-cetovi hiši. Kakih' dvesto korakov od njo pa se poženejo proti njej.
(Konec jutrij
Denis Diderot:
Skrivnosti samostana
Roman.
23
Že naslednjega dne sem dobila tako srajco, kakršno sem nosila v ječi. Obleči sem jo morala v navzočnosti predstojnice. Zvečer ko sem ostala sama v celici, sem čula zunaj na hodniku korake in prepevanje litanij. Več redovnic je prišlo k meni, zvezale so me z vrvjo, mi dale v eno roko baklje, v drugo pa bič. Tako so ine v popolni tišini odvlekle do kapelice Matere Božje. Tu so mi ukaza-
li	naj molim k Bogu radi škandala, ki sem ga napravila samostanu. Mehanično sem ponavljala ono, kar je izgovarjala ne ka redovnica. Odvzeli so mi vrvi, me do pasu slekli do kože, dali mi v desno roko bič in potem se je pričel mizerere. Vedela sem, kaj pričakujejo od mene, zato sem se bičala. Po bičanju je predstojnica govorila meni in zbranim. Potem so pogasili sveče in se razšli, jaz pa sem se morala oblačiti v temi.
Ko sem se vrnila v celico, sem čutila na nogah bolečine. Bile so ranjene od drobcev razbitega stekla, kt so ga bile redovnice posule na mojo pot. Tako sem se pokorila tri dni in šele četrtega dne so me oblekli v redovniško obleko z vsemi tistimi ceremonijami, kakor ob priliki prvega vstopa v samostan; naslednjega dne sem morala zopet ponoviti
zaobljubo. Po enomesečnem kesanju sem smela zopet hoditi na kor in v jedilnico. Zopet sem videla tudi svojo prijateljico, ki se je toliko brigala zame, toda kako naj opišem svoje začudenje! Bila se ie popolnoma spremenila, tako zelo, kakor jaz sama. Njen trpeči obraz je bil pokrit z mrtvaško bledico, ustnice so bile brez krvi in oči brez življenja.
»Sestra Uršula,« sem jo vprašala, »kaj vam je?«
»Kaj mi je? Vi me še vprašate. Ljubim vas tako, da ne morem več prenašati vašega trpljenja.«
Za časa izvrševanja moje kazni me je podpirala z vsemi silami. Ko sem se morala postiti, mi je skrivaj prinašala v celico svojo hrano, dasi ji je predstojnica javno zapretila, da jo bo kaznovala kakor mene. Na svojo srečo je bila iz bogate rodbine in je prejemala veliko rento, katero je dajala v korist samostana; tako se ji je posrečilo za nekaj sladkorja in kave pridobiti zase redovnico, ki je bila prisotna, ko so me mučili, da je sama prevzela njeno mesto. Ne vem, če je bila to božja kazen, da je ona redovnica takoj nato znorela, do-čim je predstojnica še sedaj na svojem mestu in vodi samostan.
Ptuj
Poslovanje ptujske bolnišnice in hiralnice v letu 1933. V letu 1933. je bilo sprejetih v ptujsko bolnišnico 1517 bolnikov, to je za okroglo 70 več, kakor v letu 1932. in je bil v tem dosežen največji dohod, odkar obstoja bolnišnica. Posebno velik je bil porast porodnic, ker je bila zanje v preteklem letu pripravljena posebna soba. Porodov je bilo 48, do-čim jih je bilo v prejšnjih letih po največ 29. Uspeh zdravljenja je bil naslednji; od 1517 bolnikov je bilo 985 ozdravljenih, 467 izboljšanih, 61 pa je bilo smrtnih primerov, to je 4 odst. Porast bolnikov v zadnjem desetletju je razvidem v tem, da je bilo v letu 1923. sprejetih 775 bolnikov, torej je bilo v preteklem letu za okroglo 100 odst. več sprejemov, kot v letu 1923. Bolnišnica je zgradila nov vod njak in s tem odpravila veliko pomanjkanje vode; ima tudi v načrtu v tekočem tetu zgraditi nove kopalnice. S tem bo znatno pridobljeno na udobnosti ter ho vsled tega dohod bolnikov nedvomno še mnogo večji. Nujna potreba je bolnišnico razširiti odnosno zgraditi novo in večjo, ker je že dosedaj vedno prenapolnjena.
V	hiralnico je bilo sprejetih v lanskem letu 32 hiralcev. umrlo pa 38. Stalež znaša 167 in je stalno zaseden. Hiralci so iz raznih krajev dravske banovine.
Ptujski gasilci so priredili v petek 5. t. m. v Društvenem domu tombolo zvezano s prosto zabavo. Udeležba je bila nenavadno velika, tako, da ima gasilska četa čez 8000 Din čistega dobička, ki je namenjen za rešilni avto.
Iz poštne službe. Za pogodbeno poštarko pri Sv. Andražu v Halozah je bila imenovana poštna odpravnica gdč. Amalija Novakova iz Ptuja.
So&rt
Mariborska zimskošportna podzveza
opozarja vse tekmovalce, da je včeraj prispel v Maribor nemški trener g. Marx, ki bo ve-žbal tekmovalce v tekih. Treningi so se pričeli danes v okolici Maribora. Tekmovalci, ki se doslej še niso prijavili, naj se zglasijo nemudoma v trgovini »Šport« na Trgu svobode. Prihodnji teden bo g. Marx vežbal tekmovalce na Pohorju, in sicer pri Seniorjevem domu.
Smučarski odsek Podružnice SPD v Prevaljah priredi dne 14. t. m. propagandno skakalno tekmo na novi skakalnici v Prevaljah. Skakalnica je odlična, zgrajena po najnovejših predpisih za skoke do 15 metrov. Za najlepše skoke gosta in domačina sta razpisani nagradi. Prijave za tekmo je poslati najkasneje do 12. t. m. odseku s prijavnino 10 Din. Tekmovanje prične ob 14. uri. Za prireditev je veliko zanimanje.
Prva hockey tekma na ledu bo v Mariboru v nedeljo 14. t. m. pri Treh ribnikih. Srečala se bosta ljubljanska Ilirija in Kastner & Ohlar iz Gradca.
Slovanskih smučarskih prvenstev, ki bodo v začetku februarja t. 1. v Zakopanih (Poljska), se bodo udeležili tudi ruski smučarji, ako bo v to privolila FIS-a. Kakor znano, se udeleže teh prvenstev Jugoslovani, Bolgari, Poljaki in Čehoslovaki.
Tekmovanje za drsalno prvenstvo Jugoslavije priredi JZSS v dneh 1. in 2. februarja t. 1. Jugoslovanska zimskošportna zveza je razpisala tekmovanje seniorjev, dam in jimiorjev za prvenstvo Jugoslavije 1934. Tekme bodo na drsališču SSK Celja v Celju ali na drsališču Ilirije v Ljubljani. Prijave potom klubov sprejema JZSS, Ljubljana do 31. januarja. Odločitev glede mesta tekmovanja ho objavljena do 20. t. m.
Moje zdravje je bilo zaradi prevelikih muk zelo podkopano. Zbolela sem zelo resno. Sestra Uršula mi je zopet deloma sama stregla, sicer pa poskrbela za to, da nisem bila zapuščena, ker ji predstojnica radi slabega zdravja ni dovolila bedeti poleg moje postelje. Kljub temu se je bolezen poslabšala. Prejela sem zadnja tolažila. Na poslednjo željo mi je bilo dovoljeno videti še enkrat vso družino redovnic zbrano v svoji sobi. Se stre so se zbrale okoli moje postelje, med njimi je bila tudi predstojnica, a moja prijateljica je sedela pri meni ter mi poljubljala roke in jih s solzami močila. Pod ledja so mi dali dve blazini, tako, da sem se mogla nekoliko vzravnati In govoriti. Prosila sem predstojnico, naj mi odpusti vse moje grebe. Tudi sestre sem prosila, naj mi odpuste škandal in me blagoslovijo. Na lastno željo mi je bilo dovoljeno razdeliti neke ■ malenkosti, a najbolj sem obdarovala ono redovnico, ki se je obnašala napram meni najslabše; njo sem objela, njo, ki me je na vrv privezano vlekla v ječo,, ter ji poklonila svetinjo, rekoč:
»Sestra! Spominjajte se me v molitvi, kakor se bom tudi jaz vas spominjala pred božjim prestolom!«
Zakaj me Bog takrat ni vzel k sebi? Zakaj me je znova poslal v življenje, katerega bi se bila tako rada iznebila?
Po maziljenju sem zapadla v globoko spanje, podobno smrti, ki je trajalo vso noč. Od časa do časa sem čutila, da mi nekdo tiplje žilo in boža lice,, potem sem
slišala glasove, od katerih sem razumeta nekatere besede. Kakor: »Je že hladna!-»Ne bo preživela noči!« dočim so drugč jezno odgovarjale:
»Odidite proč, kaj je ne morete pustiti, da v miru umre? Mar je niste že v življenju dovelj mučile?«
Bil je ginljiv trenutek, ko sem se prebudila iz prestane krize na rokah svoje prijateljice, ki me ni bi!a zapustila in -je prebedela vso noč v molitvi poleg moie postelje. S hvaležnim pogledom sem ji prožila roko. Tedaj ie vstopil v sobo samostanski zdravnik, vesten človek, toda brutalen in brez srca. Sirovo je od-sunii mojo prijateljico m dejal predstojnici, ki ga je spremljala, ko je preštel biJ tje mojega srca:
»Zaenkrat se bo še izvlekla!«
Zdelo se mi je, da ta vest predstojnice ni posebno razveselila, dočim je moja prijateljica od veselja skoraj znorela, jaz pa sem dejala:
»Ne želim živeti.«
»Tem slabše za vas,« je odgovor.' zdravnik, nato je še nekaj predpisal in odšel. Njegove besede so se uresničile Mrzlica je popustila in moje telo je postalo mokro od potu. Ni bilo dvoma, ds sem na poti ozdravljenja, vendar je trajalo še mnogo časa, preden sem si popolnoma opomogla. Sestra Uršula se docela izčrpala, negujoč me. ter jenapo-sled še sama zbolela. Njena bolezen se jev kazala v dolgih napadih nezavesti.
(HaHe
Smučarska tekma pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Smučarski klub Sv. Lovrenc je priredil preteklo nedeljo smučarsko tekmo na 10 km za klubsko prvenstvo. Rezultati so bili naslednji: 1. Groman v času 52:25, 2. Dolinšek, 3. Kramberger,
4.	Jovan.
Novi okrožni odbor LNP v Mariboru.
Kakor smo zvedeli, bo tekom tega tedna imenovan novi okrožni odbor LNP v Mariboru, ki bo sestavljen po želji večine klubov.
SokolistH-o
Iz Sokola Maribor-matica. Božične in novoletne počitnice so pri kraju in se je redna telovadba v vseh oddelkih zopet pričela. Članstvo in naraščaj se poziva, da prične redno posečati telovadne ure, ker se bodo predelovale podrobno in naglo proste vaje za letošnji župni zlet, kakor tudi proste vaje za pokrajinski zlet v Sarajevu in zlet v Zagrebu. V pojasnilo samo, da se v poslednjih mesecih pred zleti društvo s posameznimi »zamudniki« ne bo bavilo in kdor ne bo pravočasno obvladal obveznih prostih vaj, se — brezpogojno — ne bo smel udeležiti zletov kot telovadec. Zdravo! Načelništvo.
Sokolsko društvo Maribor I. bo imelo svoj redni letni občni zbor v soboto 13. t. m. ob 20. uri v telovadnici vojašnice kralja Petra I. Polnoštevilna in točna udeležba vsega članstva je obvezna.
Sovjetski svetovni atlant.
Po vesteh iz Moskve je osrednji izvršilni odbor Sovjetske unije sklenil izdati »Veliki sovjetski svetovni atlant«, čigar popolna izdaja je določena v roku treh let. Posamezne mape bodo izdane
v ogromnem številu izvodov.
Grof Laudon v norišnici
Grof Josip Laudon. najstarejši član ; rodbine tega zgodovinskega imena. ;e znorel na svojem posestvu Bistrici na Češkoslovaškem, kjer ie stalno prebival s svojo družino. Laudona so morali ta- j koj prepeljati v norišnico. Njegova ne- .; ozdravljiva bolezen je posledica cele , vrste hudih nesreč, ki so zadele njegovo ■ rodbino v zadnjih letih. Rodbina grofov Laudonov je bila nekoč lastnica velikan- j skih zemljišč, industrijskih podjetij,-ogromnih gozdov in znatnega premoženja v gotovini. Agrarne reforme in popoln zastoj na lesnem tržišču so zade1’ Laudona zelo občutno. Rodbina se znašla takorekoč pred popolnim financ, nim polomom. Pozneje sr« nevarno zboleli še grofovi otroci m so vsi ti udare* usode porazno vplivali na Laudonovo duševno življenje. Zdravniki, ki so w preiskali, so prepričani, da je grofova bo lezen neozdravljiva.
MOŠKE BABICE V FRANCIJI.
Na Francoskem je dovoljeno izvrševanje babiškega poklica samo ženskam dočim je moškim prepovedano, izvzem-ši izredno težke primere, v katerih je' zdravniška pomoč nujno potrebna. Seds.i pa so zašle francoske sodne oblasti v skrajno kočljiv položaj, v katerega jih je spravil neki absolvirani medicinec v Lilleu, ki je po pravkar dokončanih naukih prosil za dovoljenje, da sme javno izvrševati babiško prakso. Za dosego svojega cilja sl je mladi zdravnik najel odvetnika, ki je pred sodiščem dokazal, da paragraf, ki moškim po zakonu prepoveduje izvrševanje babiške prakse, datira iz leta 1882. in je bila to le začasna vladna naredba in ne zakon. Zaenkrat še ni znano, kako bo sodile izvi-
lo	iz škripoev in kako bo rešilo zdravnikovo prošnjo.
Mali oglasi
Razno
BLOKI ZA KOLEDARJE
v treh velikostih (v latinici in cirilici), beležni, žepni in koledarji za denarnicc po vseh cenah, družinska pratika, kmečki koledar priporoča Feliks Novak, Gosposka ulica 9-74
10"/o POPUSTA
dobite v zalogi pri Kroisu, Maribor, Koroška cesta 18. 38
SEDAJ KO PRIHAJA ZIMA
In vaših koles ne boste več rabili, se vam nudi prilika, da jih pustite temeljito osnažit! emajlirati, noniklati. vse krog llične ležaje zbrusiti, tako,_ da bodo do prihodnje spomladi zopet popravljena, kakor nova. Shramba koles in motorjev cez zimo. Hitra postrežba Zajamčeno in solidno delo Brezkonkurenčne cene. Pri poroča se mehanična deta v nica Justin Gustičič, Maribor. Tattenbachova ul. 14. Zadostuje dopisnica, da pridem uu dom po kolo.	47,36
Kupim
KUPIM
proti takojšnjemu plačilu vložno knjižico Mestne hranilnice do 15.000. Ponudbe na upravo pod Šifro »Plačam takoj«	72
Sobo odda
GOSPODA
.sprejmem na hrauo in stanovanje. Mese&o 450 Din. Dravska ul. 15.	55
OPREMLJENO SOBO
^ pusebnim vhodom električno lučjo, oddam. Magdalen ska ulica 50.	60
SOBO
za eno ali dve osebi, s prostim vhodom, zelo poceni takoj oddam. Aleksandrova c. 49/1, pri Veberju.	70
SOBO
zelo prijetno, solnčno in par-ketirano, z uporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu. Dr-Verstovškova ul. 6/11, vrata 19 7012
_ Stanovanje______________
STANOVANJE
oddani s 1. februarjem. Stu-denci. Frankopanova ul. 4. 7.1
~ “oddam SOBO
s kuhinjo takoj ali s 1. februarjem. Spesovo selo 21.	76
Sukno za
afarske
kraie
raznih modnih barvah
Fraois MfliET
Hac.flor klavni (ra 9
•dgja konzorcij >Jutra« v Ljubljani; predstavnik
irdamtelja m urednik; RADI V 0.1 RI.HAR v STANKO npTFl A v Ma.iboru
Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik