272. številka. Ljubljana, v ponedeljek 26. novembra. XXI. leto, 1888.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan «vc*er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za taden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnb ljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta I gld. 30 kr.,  za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Zh tuje dežele toliko več,  kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne prtit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jcderkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr.. Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravniStvojev Gospodskih ulicah Št. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari.
V L)ut»If mil 26 novembra. Najhuje moramo se Slovenci boriti za narodno jednakopravnost pri .sodiščih. Vzlic vsem naredbam pravosodnjega ministerstva, s katerimi se je zauka-zalo slovensko uradovanje, branijo se mnoga okrajna sodišča na Štajerskem in Koroškem slovanske uloge tudi slovenski reševati, češ, da je sod nji jezik v njih okrajib nemški. Sodniki mislijo, da neso dolžni izpolnjevati ministerskih naredeb, katere po njih mnenji neso postavne. Vlada jim ne more do živega, ker je v Avstriji nezavisnost sodnikov zajamčena. NadsodiŠća in najvišje sodišče, ki bi labko mnogo storili v tej stvari, pa tudi kaj različno tolmačijo vse določbe, ki se tičejo rabe jezika pri sodiščih. Mržnja do slovenščine na najvišjih sodnjih mestih daje okrajnim sodiščem poguma, da kolikor se da kratijo pravice njene.
Ko se je bila izdala ministerska naredba, da morajo vsprejemati sodišča slovenske uloge, so jo nekatera okrajna sodišča tako tolmačila, da so sloven ske uloge sicer vsprejemati dolžna, a jih ni treba reševati v slovenščini. Tako, da je pravosodnja uprava morala z novo določbo zaukazati njih slovensko reševanje. Vse drugače bi bilo s slovenskim uradovanjem, ko bi gospodje pri nadsodišči v Gradci in pri najvišjem sodišči na Dunaji bili toliko slovenščini naklonjeni, kakor jej neso. Vsak soduik, ki nam je vrgel kako poleno pod noge, se je nadejal, da se s tem prikupi gospodu Waserju in Schmerlingu.
Tako se pa ni godilo le pri nas, temveč tudi t Šleziji, kjer tudi vsi uradi slovanščino nazaj potiskajo. Slovanske uloge so se sicer vsprejemal a so se nemški reševale, češ, da tako imenovana šlezijska jezikovna naredba ne predpisuje, da bi se slovanske uloge morale tudi v slovauščini reševati. Sedaj bode pa to drugače, kajti najvišje sodišče je v nekem posebnem slučaji odločilo, da se imajo slovanske uloge tudi v slovanščini reševati.
Poljski rodoljub M. uložil je pri c. kr. okrajnem sodišči v Jablunkovu, v katerem okraji se govori poljski, tožbo v poljščini. Sodišče je poljsko ulogo sicer vsprejelo, a jo nemški rešilo, češ, da šlezijska
LISTEK.
Zarota v verzih.
Zgodovinska povest. Češki spisal Ladislav S t r o u p e ž n i c k y ; Poslovenil K o z i u s k y. (Dalje.
CarjeviČ Pavel pa je kmalu potem utihnil in sredi šumeče družbe premišljavati je začel o predlogu grofa Orlova, o predlogu, kojega je bil odobril brez premisleka, kajti zrl je v njegovem uresničenji rešitev iz svojega zapora in iz takih zares neznosnih razmer. Pravih nagibov, zakaj li mu grof Orlov ponuja svojo roko v pomoč, zares ni poznal, niti jih ni mogel poznati in ne slutiti. Pavel ni vedel, na kak način pahuen je bil oče njegov s preBtola, ni znal o nekdanjem razmerji grofa k materi njegovi. Ljudje, ki so skrbeli za uzgojo Pavlovo, bili so carici preveč udani, da bi carjeviču pojasnili take reči. Kar se je vršilo v prošlosti, o tem ni mogel Pavel niti slutiti. Znal pa je za sočasuo razmerje matere svoje k Potemkinu, česar se je spominjal pač le z nejevoljo In od celega srca začel je bil črtiti moža, ki je ob boku Katarine zavzemal mesto
jezikovna naredba ne predpisuje, da bi se slovanske uloge morale tudi v slovanščini reševati. Pritožba proti takemu tolmačenju ministerske naredbe odklonile je nadsodišče. Pritožba na najvišje sodišče je pa imelo ta uspeh, da se je naročilo z odlokom z dne 30. avgusta 1888 št. 10243 okrajnemu sodišču v Jablunkovu da mora slovanske uloge v slovanščini reševati, kajti omenjena jezikovna naredba ne prepoveduje poljskih in Čeških ulog reševati v jeziku, v katerem so uložene. Odlok sam, ki Be je te dni sporočil strankam, izdal se je v poljščini.
Nadejamo se, da sedaj ne bodo sodišča več tako nasprotovala slovanskemu uradovauju, da ne bodo več z raznimi solističnimi zvijačami odrekala veljave miuisterskim jezikovnim naredbam in teptala državnih osnovnih zakonov. Sedaj lahko vidijo, da so tudi pri najvišjem sodišči na Dunaji spoznali, da ne gre prezirati narodne jednakopravnosti. Sodniki sedaj lahko vidijo, da se z nasprotovanjem slovenščini ne bodo prikupili na višjih sodnjih mestih. Odločba najvišjega sodišča utegne več koristiti slovanskemu uradovauju nego ministerski ukazi, kajti ne moremo si misliti, da bi naša okrajna sodišča bila toli pristranska in bi tako malo spoštovala zakone, da bi še nadalje prezirala osnovne državne zakone, ko je najvišje sodišče tako jasno izrazilo pravno mnenje Bvoje.
Politični razgled.
lU 4» i r*t nj e <l eže I e.
V L j u b i j a u i 26. novembia.
Mesto Liberca na Češkem je znauo po svojem ultranemškem mišljenji. V mostnem zastopu je te dni se razpravljalo o tem, da bi se izreklo odobravanje, da sta se nemški in avstrijsko-nemški klub zjedinila. O tem se je mula huda debata. Naposled so pa sklenili mestni očetje, da tega ne odobravajo, ker sedaj prejšnji članovi nemškega kluba ne bodo več tako odločno in brezozirno zagovarjali nemštva. Veselje zaradi zjedinenja levičarjev torej ni splošno po vseh nemških krajih Avstrije.
V»«taje države.
Bivši ministerski predsednik t»rI»Nki, Piro-čanac. izrazil se je proti nekemu časnikarju, da ni mnogo pričakovati od revizije ustave.   Po mnenji
očeta njegovega. Pokoriti kdaj tega moža, — bile j ao najsrčnejše želje mladega princa in jeden izraej prvih nagibov, zakaj li je tako brez premišljevanja vsprejel ponudbe grofa Orlova. V mladeniški svoji vročekrvnosti in neizkušenosti veroval je trdno v dober uspeh prevažnega započetja, — vender pa je sklenil v srci svojem, da bode z materjo spoštljivo ravnal.
Nič manj se ni veselil grof Orlov, ker je veliki knez tako rado volj no vsprejel njegove ponudbe.
* *
Pretekla sta dva meseca.
Grofu Orlovu posrečile so se razne priprave k državnemu preobratu kaj izvrstno Potemkin je prenaglo napredoval v dostojanstvih, da bi ne imel zavistnikov in neprijateljev. Orlov jih je pa znal, bodisi sam, bodisi s pripomočjo svojega brata Alek-seja, pridobiti za svoje namene. In tako so mu izmej starega plemstva obljubili pripomoč : Zaharijo, Černišev , Voroncev , Dolgorukij, Razumovskij, Go-gorin in mnogo drugih, ponajveč generali ali vsaj višji častniki raznovrstnih polkov. Priproste vojščake nameraval je v poslednjem trenotji pridobiti z zlatom. Vsekako pa se je bilo tudi nadejati, da se k upor-
njegovem bilo bi treba  najprej  pregledati upravo, ustava 1869. leta bi pa že še zado tovalu potrebam Srbije, te bi se le prav izvajala. Razmere v Srbiji se ne bodo bistveno premenile, dokler se ne preu-Btroji uprava. Mejnaroden položaj Srbije in zaupanje v njo pa zavisi od dobre uprave dežele  V teh Pi-ročančevih besedah tiči gotovo OlllOgO resnice. Naj se ustava še tako predeluje,  vse  bode ostalo pri starem, dokler se ne naredi drugi red  v administraciji.   - Kako da jtf z   volilno svobodo v Srbiji kaže naredba ministerstva notranjih zadev, ki se je poslala brzojavnim uradom.   Prepovedalo se jim je odpravljati brzojavke, tikajoč** se volitve, dokler ne dobe odločitve v tej zadevi od okrožnega ali okrajnega načelnika.   Ta ukaz velja celo za one brzojavke, ki so adresovane na ministre.   Na ta način hoč-jo preprečiti, da bi pritožbe zaradi nepostav-nega postopanja pri volitvah ne prišle pravočasno v Beligrad. —   Duševno stanje srbskega prestolonaslednika je jako žalostno. Vedno molči in tuguje, ničesar ga ne razvedri.   Zvedel je,  kako poBtopa kralj proti materi  njegovi, će  tudi  je bil Milan ukazal, da ne smejo nič povedati prestolonasledniku o ločitvi zakoua. Boje se že,   da bode kraljevič zbolel.
Neka angleška finančna skupina ponudila je vladi I m» I jurski posojilo 25 milijonov frankov po nominalnej vrednosti, ki naj bi se obrestovvalo p 5°/0- Kot pogoj stavi, da se jej za 30 let odstopi koncesija in eksploatacija železuice Burgas-Jamboli. Ta pogoj pa nikakor ni po godu bolgarskej vladi, ki bi rada, da bi država na vseh železnicah sama zvrše.vaia obrat. — Po več bolgarskih mestih kujejo se nekda zarote proti Koburžanu. Njegovi nasprotniki se tajno shajajo. Vlada je to poizvedela po ogleduhih in je več zarotnikov dela v zapor, mej druzimi jednega muftija, kar je pa napravilo kaj neprijeten utis v Carigrajskih vladnih krogih in utegne še škodovati prijateljskim odnošajem mej Turčijo in Bolgarsko. Vojakov zaradi jednega muhamedanskoga svečenika ne bodo poslali v Bolgarijo, a v diplomatičnih ozirih je ne bodo podpirga-— V poslednjem zasedanji sebranja se je mnrsiali. prigodilo, kar ni bilo vladi po godu. Seveda o kaj cih stvareh ni poročal oficijalni telegraf. Tako ta-sodišče Ruhovsko zahtevalo, da mu izroče poslanca D. Angelova, ker je šuntal narod, da naj se spunta. Stambulov zagovarjal je zahtevanje sodišča. Poslanec Cačev je pa temu oporekal, češ, če bodo ustrezali takim zahtevam, kmalu ne bode poslancev, kajti skoro vse lahko obdolže kacega tacega prestopka. Sobranje potem ni pritrdilo zahtevi sodišča. Vlada je zahtevala 43,100 frankov za nakup soli: Poslanci so pa zahtevali podrobnega pismenega po-
nikom pridruži tudi ona vrsta drznih klatežev, ki neinajo nikoli ničesa izgubiti ter se pri vsaki priložnosti gonijo za srečo.
Ker so pa stvari dozorele že tako daleč, nameraval je zdaj grof Orlov opozoriti velikega kneza Pavla, da je že vse pripravljeno ter da treba le pomigniti, da poči ustaja. Nekoliko tednov poskušal je zaman, da bi mogel pri večernih zabavah cari-činih izpregovoriti s carjevičem, kajti v poslednjej dobi pazili so še ostreje na vsak korak velikega kneza, in to na povelje carice same, ker opozoril jo je bil Potemkin, da se je grot Orlov pred nedavnim Časom precej dolgo časa skrivoma razgovar-jal s carjevičem.
No grof ni obupal. Pisati carjeviču ni mogel. Naposled izmisli si pripomoček, kako bi bilo vender le možno, da bi carjeviču vse natanko sporočil. No tudi je bilo naj poprej treba, da carjevjč zna za ključ k tajnemu pripomočku.
V to svrho se je konečno vender le ponudila pripravna priložnost; mej večerno zabavo pošepetal je Pavlu: »Vaša visokost naj blagovoli sporočiti grofu Paninu, da sem Vam obljubil jeden tztis Vol-tairove pesni „Henriade". V tej pesni poznatneno-vane bodo z drobnimi, skoraj  nevidnimi točkami
ročila. Tlada pa to zmatra za razžaljen je in se-branje ni dovolilo potrebne vsote. Poslanec Čaoov je hotel vedeti, če res hoče Stambulov vse poslance in ministre, ki neso ž n]im jednih misli j, dati pre tepsti in pozapreti. To je Stambulova tako raz kačilo, da je poslance zasmehoval, jih imenoval so-ilrga in malopridneže. Čanovu je pretil, da ga bode zaprl tako dolgo, da bode segnil. V zbornici nastal je na to velik hrup, da drug druzega ni več mogel razumeti. Seja se je morala zaključiti
KiiMkliu konservativcem, katerih glavni organ so „Moško vskija Vjedomosti", ne ugaja sedanja provincijalna uprava. Radi bi odpravili vse liberalne reforme pokojnega carja A'eksandra II.   V njih vidijo uzrok za vse zlo, ki je 2adelo Rusijo. Posebno zemstva   (deželni zbori)   so  konservativcem trn v peti. Minister   Tolstoj je že izdelal načrt zakona, po kat> rem bi se imela delokrog zeinstvom jako omejiti. Njegov načrt je pa našel  mnogo protivnikov v ministerskem svetu   in  državnem svetoval-stvu. Minister jim je seveda, kolikor se da, črno risal sedanje razmere, toda visoki gospodje, ki so v državnih službah osiveli, se pa neso dali prepričati. Tako se je vsa stvar jako zavlekla. Konservativci so se nadejali, da bode car nazadnje vender le odločil po njih željah, kajti  koneČno  besedo   ima v Eusiji   le vladar,  komur ni  se treba ozirati na mnenja državnega svetovalstva.   Grof   Tolstoj ima velik upliv pri carji, in se je zatorej bilo nadejati, da se bode stvar rešila po njegovej volji.   Pri poslednjem potovanji po Rusiji se je pa c.ir preveril, da zemstva ne poslujejo tako slabo  in   da splob razmere neso tak«) Črne, kakor mu jih je slikal minister. Zaradi tega bode pa reforma zemske uprave še prišla pred državno svetovalstvo. Sedaj se bodo pa nasprotniki načrta ministra notranjih  bik lev še huje uprli in je mogoče, da res carja preverijo, da bi nasveti Tolstega ne bili v korist države. „Mo-skovskija Vjedomosti" se že zaradi tega jako jeze, liberalnim državnim svetnikom očitajo, da le zdražbe delajo, da nemajo nobenega domoljubja, da bi radi napravili zmešnjave, in Bog zna, kaj še vse. Drugi listi je pa zavračajo.  Iz jeze Moskovskega lista bi lahko sodili, da sedaj res za nazadnjaška prizadevanja ne stoje šanse najbolje.
Angleški listi kaj rezko pišejo o notranjem položaji v Nenicijl. Za sedanjega cesarja ne delajo baš laskavih primer mej sedanjim vladanjem in kratko dobo „99 doij*. Posebno ostro pišejo „DaiIy News", rekoč, da cesarica Viktorija, ki je bila po duhu ostala Angličanka, le pri neumnejšem delu nemškega naroda ni bila priljubljena, ker ni mogel razumeti njenih blagih prizadevanj in ni znal ceniti njenega uma. Bismarck ni ljubil nje in njenega soproga le zaradi tega, ker sta zmatrala nemški narod še za kaj druzega nego za materijal za vojaške novince in n--sta mislila, da je jedina dolžnost nemškega naroda, da glasuje za Bismarcka. Cesarica Viktorja se je z mladih let zanimala za vladne zadeve in je torej dobro poznala zvijače nemškega kancelarja ter mu je prekrižala marsi-kako nakano. Jasno je torej, da bi bil Bismarck rajše videl, da bi bila manj posveiena v tajnosti. — S Kitajem sklenila je Nemčija pogodbo, da bodo nemški misijonarji v tej državi imeli iste pravice kakor francoski. DoBedaj so skoro vsi misijonarji v Kitaji, tudi nemški, bili pod francoskim varstvom. Imeli so potne liste, katere so jim dala francoska oblastva, ker so zaradi tega uživali razne ugodnosti. To pa ni bilo prav Nemčiji, ki misli, da je mogočna dovolj, da varuje nemške misijonarje in je zatorej sklenila omenjeno pogodbo.
„Da.ilv Telegraph" odločno trdi, da je Belgija sklenila tajno pogodbo z Nemčijo, da jo bode podpirala, če pride do vojne s Fraucijo V bodočej vojni  se Nemčija in Francija ne bode ta mogli iz-
posamične pismenke; blagovolite jih, visokost, zložiti v besede in pomen njihov bode vam jasen." Več ni mogel povedati.
Pavel pa, da bi preslepil Panina, ki se je ravnokar približeval, dejal je naglas: „Zarea veselim se že, gospod grof, da me čim prej pošljete Vol-tairovo pesen „Henriado", o kateri ste mi ravnokar govorili tako pohvalno."
Orlov je odgovoril: „Tajnik moj dal je to knjigo ravno v knjigoveznico; kakor hitro bode v mojih rokah, poprosim tu gospoda grofa Panina, da jo odda vašej visokosti."
„Gospod grof bode gotovo toliko ljubezniv," dejal je Pavel obrnivši se k Paninu. Na ustnicah njegovih zaigral je trpek nasmev, — kajti črtil je moža, ki je bil njegov ječar.
Panin prikloni se globoko ter odvrne: „Zapo-vedi vaše visokosti so mi svete."
Beseda „zapovedi" zdela se je Pavlu golo zasmehovanje. V duhu pa seje veBelil z nado, da v kratkem v polnej meri izplača take roparje svobode zlate. Z le-to nado v srci zapustil je večerno zabavo. Grofa Grigorija Orlova, povračajočega se od večerne zabave v svojo palačo, Eremitage nazvano, pričakoval je tajnik Peter Petrovič Habarov. Pozdravivši   svojega  gospoda   pri uhodu,   stopal je
ogniti, da ne bi njijine čete prestopile mej neutral. nib držav Belgije in Švice.   To je nagibalo belgij skega kralja, da je sklenil omenjeno pogodbo. Švi carji pa bodo nekda   drugače  postopali. Postavili bodo vojakov na mejo in se bodo z jednako odloč nostjo uprli Nemcem  in Francozom, ko bi hoteli udreti  v Švico.  Da utegne angleški list le prav imeti, kaže tudi to, da je belgijska vlada naročila 56 velicih topov pri Kruppu,  ki  bodo služili za varstvo meje proti Franciji. Ve č manjših topov pa še misli naroČiti.
Vladar zaiizlbarttki dal je Italiji zadoščenje, kakeršno je hotela, ker se je bil branil vsprejeti kraljevsko poslanje. Vse sultanove ladije bile so razvile zastave in so pozdravile z 21 streli zastavo italijansko, ki se je zopet razobesila Kralju italijanskemu je pa sultan poslal pismo, v katerem izraža svoje goreče obžalovanje. S tem je razpor mej Italiio in Zanzibarom poravnan in v Rimu so jako veseli tega uspeha v politiki afriški.
Dopisi.
Iz JTJ uhlja hn kc okolice 24. novembra. [Izv. dop.] Žalostno, a resnično je, da je bilo stanje barjana pred več leti ugodneje in bolje, kakor sedaj. Še bolj žalostno in resnično je, da se je že pred več leti tolažilno prorokovanje barjanov spremenilo v žalostno usodo. Pred več leti nemški pisana knjiga g. Potočnika obetala nam je, da še mi pričakamo, ko se bode spremenilo Ljubljansko močvirje v „kranjski banat". — Koliko se je v to svrho storilo in koliko doseglo v zboljšanje barja - trebalo bi obširnega poročila, a danes ni to moj namen, dovolj da povem, da VBa pisarjenja, vsa zadnjih let tehnična dela, ki stanejo preko 30.000 gld., so neplodna dela, dela, ki koristijo le onim gospodom, ki umejo delati načrte. — Čutno škodljiva pa so ta dela barjanu davkoplačevalcu; kajti, pred leti, ne spominjamo se. da bi bilo tako pogosto barje preplavljeno, kakor sedaj I Delo učenih gospodov utrdilo je škodljivi Vodmatski jez tako, da stoji bolje, nego je stal pred teh gospodov delovanjem!! Vsak razumen in nepristransk opazovalec lahko vidi, da škoduje imenovani jez ter zadržuje vodo do jednega metra na visoko, in da bi zadnjega pre-plavljenja barja niti ne bilo, da je imenovani jez odstranjen! Ni čuda torej, da je v teh žalostnih razmerah jel misliti barjan na rešitev, kako bi si pomagal; kajti po 2- do 3krat sejati, saditi, pa nič ne žeti in ne kopati, — potem ne kaj jesti, niti imeti potrebnega kuriva, ker je voda za kurivo pripravljeno šoto odnesla, ali jo tako namočila, da ni za rabo, to jc vender preveč!
V tacih in iednacih premišljevanjih, kakor je bilo že v nSl. Narodu" kratko poročano, zbrala se je množica posestnikov z barja, da potoži neznosno stanje — deželnemu predsedniku g. bar. Winklerju.
Ker pa ni upanja za barjana, da se mu v kratkem pomore iz žalostne usode, prignala ga je sila na drugo premišljevanje, na to namreč, da popusti svoj dom na barji in se preseli v Ameriko!! V ta nameu odpotoval je v imenu več druzih dne 15. t. m. Blaž Padar hiš št. 17 iz Lfp v Ameriko, opazovat tamošnje razmere, bode li mogoče pošteno živeti, da ne bil bi trud žuljavih rok zaman.
Žalostno je, ako človek s treznim duhom premišlja, to stvar! — Studiti  mora se zdravomisle-
za njim v mali , toda bogato okinčani kabinet. Tukaj poda molče grofu majhen zapečaćen listek. Grof ga prejme ter čita naslov:
„Njegovej Svetlosti, knezu Grigoriju Aleksan-droviču Potemkinu."
„Od koga prihaja ta listek?" vprašal je ves iznenađen.
„Od Hedvike Branieke."
Tajnik nasmehne se ter pripoveduje : „Služ-kinja, ki je imela oddati ta listek, srečala se je v stebrnem hodniku zimskega dvorca s svojim Ijub-čkom, vojakom dvorne straže; šalila in ljubkala se je ž njim, no slučajno jej je mej tem padel listek na tla; jeden naših ogleduhov, ki jej je bil za petami, pobral ga je hipoma ter prinesel meni."
„Izvrstno!"  zaklical je grof Orlov; prelomil je pečat, odprl pismo ter čital: „ Svetlost!
Pričakujem Vas jutri ob desetih pred poludne na mestu, kjer se običajno sestajava. Vaša
Hedvika Brauicka."
Obraz grofu Orlovu žaril je od radosti. Govoril je:   „Slutnje moje bile  ro  torej vender le opravičene. Aj to ti je krasen sestanek! — O, ta listek je za me pravi zaklad!   Petdeset rubljev ti-I stemu, ki ga je prinesel!"
čemu in zavedajočerau se tako gospodarstvo. Preplava danes, preplava jutri, od nikoder pa pomoči. Se je li potem čuditi, da so se zavedni barjanr že pogovarjali, zakaj moramo prenašati krivico, da ima tovarnar morebiti dobička do 3000 gld., posestniki barjani pa do 200.000 gld. na leto škode!
I Dalje prih.)
Iz CJru<lc» 25. novembra. (O slovanskem vseučiliščnem koroersu.) Občo pozornost ter veliko zanimanje v slovanskih dijaških krogih vzbujal je pretekli teden poziv, pribit na črnej deski akad. liter, društva „Slavija". Poziv slove tako-le: akad. društvo „Slavija". Bratje, dijaki slovanski 1
Preko tri sto Slave sinov nas je na velikih šolah v Gradci!
„Bratje" nazivamo se, poznamo se pa ne!
Komu pa je treba spoznanja bolj nego nam, k? nas razdružene vse zatira?P
Mi hočemo spoznati se! —
Zato nameravamo prirediti komer s vseh slovanskih velikošolcev v Gradci. V to svrho pozivamo na petek, 23. t. m. zvečer, vse brate dijake studu-joče tukaj na dogovor o komer s u. Lokal: Jur. Hbrsaal Nr. IV.
Gorup m. p. Pajić m. p.
tč. poslovodja. te. predsjednik.
Splošno zanimanje za prvi slovanski vse-učiliščni komerB v Gradci pokazalo se je tudi v obisku občnega zbora. Bolgari, Ćehi, Hrvatje, Rusi, Slovenci, Srbi zastopani so bili ne samo po deputacjah, marveč vsi so prišli z malimi izjemami poluoštevilno! Pred vseučiliščem bilo je kar vse črno, vse se je trlo ter so mimogredoči ljudje kar obstajali čudeč se nenavadnemu življenju pred vseučiliščem o tej poznej uri. In ko je odbila ura, ob koje j se je imelo zborovanje otvoriti, napolnila se je prostorna dvorana do zadnjega prostorčka, menda že dolgo ni vsprejela takega ogromnega števila slušateljev : kakih 250 mladih za slovansko idejo naudušenih src radosti je utripalo nad vender jedenkratnim uresničenjem onih skrivnih želja, koje so izražene v besedah: Združeni Brno, Slovan gre na dan! —
Gospod Pajić, predsednik akad. društva „Slavija" otvori zborovanje najsrčneje pozdravljajoč zastopnika akad. senata veleučenega VBeučiliščuega profesorja dr. G. Kreka ter predlaga na to, naj se predsednikom zborovanja voli cand. med. g. Peter de Franceschi (Slovenec). Ker se ta predlog z občim odobravanjem vsprejme, nastopi voljeni predsednik svojo častno službo izrazujoč iznenađenje svoje — a tudi naitoplejšo zahvalo na izraženem mu zaupanji ter poudarjajoč, da je on zvest sin naroda svojega, udan mu z dušo in telom. Ravno radi tega mu je srce v tem trenotku polno veselja, videčemu, da so vsa slovanska plemena odzvala se častnemu pozivu, opustivši vse one mržnje, koje nas tako zelo onesrečujejo ter pokazavši s tem, da smo vsekdar vsak na svojem mestu, kadar gre za čast in slavo naroda našega! Na to proslavlja na-vzočnega profesorja, dr. G. Kreka, kot iskrenega prijatelja slovanske mladine kličoč mu krepak „živio" !
In propustil je tajnika.
Govoril pa je nadalje: „Le-to pismice je grozno orožje, katero jutri zavihram nad glavo tvojo, ošabni Potemkin !u
Po teh besedah posadi se grof k dragocenej pisalni mizi, vzame list papirja ter napiše koncept pisma; na to odpre krasno vezan iztis Voltairove pesni „Henriade", poreže z ojstrim nožičkom gosje pero ter začne z drobnimi točkami poznamenovati posamične pismenke v spevu po konceptu napisanega pisma.
Prvo točko napravil je na mestu, kjer pesnik opeva, kako prorokuje katolišk starec na otoku Jersev......BurbonBkemu, da postane kralj francoski, z le temi besedami:
Le tebe volil je nad vse mogočni Bog.
Po bitki, da sedeš na prestol francoski.
Delal je tako kaki dve uri z največjo previdnostjo in dokončal je svoje delo v petem spevu „Henriade", tam, kjer opeva pesnik, kako je po umorstvu Henrika III. Iz hiše Valois vojska pripo-znala Henrika Burbonskega, kralja Navarskega, za kralja francoskega in to s prilastkom Henrika IV.
Dokončal je torej zares premembo prorofiko.
(Dalje prih.)
Po imenovanji g. Pajića zapisnikarjem preide se na glavno točko dnevnega reda: pogovor o komersu, ker se različni govorniki jako naudušeno izražajo za prirejenje komersa, vsprejme se ta predlog mej splošnim odobravanjem z vsklikom. V odbor se na to voljeni gospodje: Kalčev, Grebenarov, Pančev (Bolgari); Horny, Čermak (Cehi); Bodlovič, Gre-gorič, Zvborski (Hrvatje); Hoffmann, Nolfozič (Rusi) ; Kartin, Kotnik, Šuklje (Slovenci); Lučić, Pajić, Trojanović(Srbi). Na Predlog g- Zvborskega voli se na to, ker se predsednik zboru radi različnih uzro-kov brani vsprejeti to čast, g. V. Kraut (Slovenec), komersa predsednikom, koji izjavlja, da se bo z vsemi svojimi močmi skušal pokazati vrednega tega izrednega zaupanja ter velike časti. Z naudušenostjo zagotavlja, da ga je današnji važni sklep do dna srca oveselil! Letos prvič hočemo pokazati, da Slovan ni gost na nemškej univerzi, ampak solastnik avstrijskega instituta. One pravice, koje imajo Nemci, imamo tudi mi; zagotovljene so Dam po Njega veličastvu presvetlem vladarji. Sklepajoč zahvaljuje se še vsem došlim za mnogobrojno udeležbo ter zaključi zborovanje z željo, da nas prvi korak, kojega smo danes storili, dovede do pravega spoznanja. (Živahno odobravanje.)
Ćutimo, da se sedaj začenja nova doba v Življenji Slovanov v Gradci. Prvič je sedaj po dolgem času, da smo se združili v jedno kolo, v kojem se hočemo spoznavati, v kojem se hočemo poučevati o razmerah posameznih slovanskih plemen. Vsprejeli smo sedaj gaslo ^združenimi močmi!" Z veseljem pozdravljamo to spravo ter z dna srca kliknemo: Slava slovanskim velikošolcem !
Domače stvari.
— (Naš cesar) pripelje se ta teden v grad Miramare, kjer bode s presvetlo cesarico, katera dospe tjakaj s Krfa, na tihem praznoval 40letnico. V 4. dan decembra t. 1. pa se povrne visoka dvojica na Dunaj.
— (Nepotrjena konfiskacija.) Konfiskacije našega lista zaradi uvodnega članka „Revizija ustave v Srbiji" tukajšnje c. kr. deželno sodišče ni potrdilo, kakor smo že omenili. C. kr. državno pravdništvo pritožilo se je radi tega na c. kr nadsodišče v Gradci, a poslednje odklonilo je pritožbo iz nagibov prve instance.
— (Trška občina Velenjska) se je v jedni zadnjih sej tudi oglasila proti ponoru čuvanj u šol in storila potrebne korake na deželni šolski gvet oziroma na učno ministerstvo.
— (Pred upravnim sodiščem) bode dne 1. decembra obravnava o pritožbi g. dr. Valentina Štempiharja o pristojbinski zadevi.
— (Imenovanje.)   Začasni finančni konci pist dr. Aleksander Kaaii imenovan  je davčnim nadzornikom v IX. dijetnem razredu na Štajerskem.
— (Narodni Dom.) V zmislu § 7. dr. pravil sklicuje upravni odbor društva „Narodni Dom" izredni občni zbor na ponedeljek dne 3. decembra ob 6. uri zvečer v čitalniško pevsko sobo. Jedini predmet je posvetovanje in sklepanje o odborovem nasvetu glede zgradbe „ Narodnega Doma". Posebna vabila deležnikom in članom se ne bodo razpošiljala. K mnogobrojni udeležbi vabi tem potom odbor.
— („Slovenski pravnik"). Naprošeni smo od uredništva tega lista objaviti, da bode prihodnja številka radi sestave kazala izšla okolu 15. decembra t. 1. in da bode s to številko ponehal list dalje izhajati.
— (Novo državno višjo gimnazijo) v Pančovi otvorili so 18. t. m.
— (Poročil) se je danes g. Pavel Skale, mestni živinozdravnik in jako marljivi odbornik raznih narodnih društev, z gospodično M. Dru-škovičevo iz znane narodne hiše m Dunajski cesti. Ćitalniški pevci napravili so gospodični nevesti v soboto zvečer serenado.
— (Slovensko gledališče.) Včeraj ponavljala be je Baluckega burka „Gosi in goske". Repriza nam je ugajala, kajti vse dejanje vršilo se je gladkeje in bolj opiljeno nego prvikrat. G. Borštnik kot Pantaleon Durnicki bil je izboren, gospodična Zvonarjeva je s posebno srečo in spretnostjo predstavljala „gospo, ki je bila v Parizu", bila je glede vnanjosti živa kopija znane dame, glede igre seveda mnogo boljši. Gospodična Gostičeva bila je v svoji mladostno-naivni ulogi prav dražestna, ugajala nam  je vseskozi vrlo dobro.   G. Kocelj
kot Klopotec, gospodični Ni gr i nova in Zora,gg. Danilo, Verovšek, Perdan in Slavko rešili so svoje uloge na splošnjo zadovoljnost. Glede gospodične Slav če v a in g. Lovšina pa treba par opazek. Gospodična Slavčeva ima prijetno vnanjost in simpatičen, dasi droben glas. Srednje uloge bode dobro predstavljala, ko se Še nekoliko bolj osvobodi začetniških nedostatkov, kar se jej bode izvestno posrečilo. Gosp. Lovšinu bi se pa priporočalo, da bi po odru stopal in se vedel naravneje. Njegovo kretanje je semtertja prisiljeno, rekli bi preveč — koketno. To hibo treba ugladiti, vrhu tega pa paziti na pravi efekt. Po prijetni vnanjosti in vidui nadarjenosti svoji bode potem g. Lovšin brez dvojbe vrla moč. — Gledališče bilo je slabo obiskano, a občinstvo s predstavo jako zadovoljno.
— („Jour-fix Sokola") bil je preteklo soboto jako dobro obiskan. Večer je v resnici za-dovolil vso navzočo gospodo. Reditelja sta oskrbela primeren program, kateri se je točno izvrševal. Veliko smeha napravila sta predstavljavca Janez Udriha in Bombissimi v dvogovoru „Sokol v Gorici". Posebno dopadalo pa je petje dveh gospo-dičin, katerih zvonka glasa sta kar elektrizovala poslušalce. „Kitica narodnih pesnij" bila je toli odlikovana točka, da se je na burno zahtevo morala ponoviti zopet in zopet. Tudi gospod Slavko je vrlo rešil svojo nalogo: „Prvikrat na Dunaji". Isto tako pa so pripomogli tudi gospodje pevci Ljubljanske čitalnice s svojim itak dobroznanim krasnim petjem do take živahnosti. — Po končanem programu poprijel je besedo gospod starosta ter voščil v imenu društva blagajniku „Sokola" delavnemu bratu Pavi Skale-tu k poroki z ljubeznivo nevesto njegovo. Nadejal se je, kar je tudi upati, da nam ostane še nadalje vedno vrli član. — Bilo je potem še več napitnic primernih večeru. „Sokola jour-fixi" postali bodo gotovo najveselejši zabavnj večeri v Ljubljani. Prihodnja reditelja sta brata dr. Marovt in E. Levstik. Natančneje naznanilo o zabavnem večeru, ki bode dne 22. decembra priobčimo kasneje.
— (V hrvatskem zboru) sta se preteklo soboto poslanca profesor Vrbanić in veliki župan Kovačević močno sprla. Profesor Vrbanić interpelo-val je vlado, ali jej je znano, da je veliki župan Kovačevid izdal naredbo, v katerej je Zagrebškega mestnega zbora peticijo zaradi točarine imenoval „neumnost" in okrajne načelnike pozival, naj jednake peticije preprečijo. Prof. Vrbanić je odločno pobijal to razžaljenje in Kovačevića pobijal z njegovimi lastnimi izrazi. Kovačević zmatral je to za osobno razžaljenje in je po pričah pozval prof. Vrba-nida na dvoboj. Se li bodeta poslanca res z orožjem v roci poskusila, še ni gotovo, ker obravnave nekda neso še končane. Prof. Vrbanić si je za priči izbral poslanca Amruša in Brlida.
— (Popravek.) Gospode čitatelje uljudno prosimo, da blagovole v sobotni številki v dopisu iz Celovca na drugi strani, druga kolona, 37 vrsta popraviti tako: Truda in požrtvovalnosti njihove povrniti jim nikakor ne moremo, a zagotovljeni naj bodo naše neomejene hvaležnosti, kajti preprijetne (mesto neprijetne) ure, ki so nam jih napravili, ostale bodo vsem onim koroškim Slovencem, katerim je bilo mogoče udeleževati se naših slavnostij, vedno v najboljšem spominu.
— (Gosp. Zupan,) znani antispiritist prišel je te dni v Ljubljano, kjer daje zasobne predstave. Stanuje pri „Maliči".
— (Nova skladba.) Za moški zbor zložil je g. Ig. Hladnik „Venček slovenskih pesem" (Op. 11.), ki se v tiskarni Blaznikovi in pri g. skladatelju dobiva po 40 kr. Venček obseza nastopno pesmi: „Za dom mi srce gori. — Domu. — Pozdrav I. in II. — Deklici I. in II. — Lahko noč."
— (Pasji kontumac) proglašen je za tri mesece v Celjski okolici, na Teharjih, v Šent Juriji, v Jurkloštru, v Loki in v sv. Krištofa občini, ker je v teh krajih sumen pes več ljudij in psov popadel.
Telegrami „Slovenskomu Narodu'1:
Dunaj 25. novembra. Prvi ustanovnik podpornega društva za slovenske velikošolce na Đunaji je gospa Puklova, posestnica na Dunaji. Bog daj, da najde mnogo posnemovalcev!
Bruselj 25. novembra. Skupina bank plača Rusiji dne 1. decembra na račun posojila 75 milijonov frankov v zlatu.
Peterburg 25. novembra. Ruska vlada dovolila je ruski parobrodni družbi, ki jo je na Črnem morji ustanovil knez Gagarin za 1889. 1. podporo, 2 rublja za morsko miljo s tem pogojem, da se imajo družbine ladije ustavljati v vseh srbskih pristaniščih ob Dunavu.
Praga 26. novembra. Bivši minister Jireček včeraj umrl. (Josip Jireček bil je porojen dne 9. oktobra 1825. v Visoki Muti na Oeškem, bil 1871 1. za Hohemvartovega mini-sterstva naučni minister. L. 1875. 1. bil je imenovan predsednikom češke akademije zna-nostij, od 1878. 1. bil deželni, od 1879. 1. tudi državni poslanec. Jireček bil je jako plo-dovit češk pisatelj na zgodovinskem in leposlovnem polji ter učenjak prve vrste. Razen raznih slovnic, slovarjev in kronik, poznat je posebno kot zagovornik pristnosti ,,Ivraljevodvor-Bkega rokopisa4' in spis ,,Die Echtheit der Ko-nigshofer Ilandschrift" je izvestno najboljši, kar se je v tem ozira pisalo. Jireček izdal je tudi dela svojega tasta slavnega Safafika. Uredn.)
Pariz 26. novembra. Govori se, da se je mini sterski sovet bavil z razpuščenjem lige patrijotov in da bode o tem  sklepal v torek.
— Shod patrijotske lige vršil se je brez posebnega dogodka. Boulangera ni bilo, Derou-lede govoril v boulangističnem zmislu, rekoč, da liga nece vojne, ampak le narodno obrambo.
— Govori se, da je iuadame Boulanger uložila tožbo za razločitev zakona. — Na banketu boulangistov protestoval Boulanger proti očitanju, da ima agresivne misli ter poudarjal iskreno željo, da bi se ohranil mir. Proti HVa- uri ostavil dvorano. Ko se je domov vozil, spremljali so ga člani lige v vozeh in mu živahno klicali. — Tekom večera so kacih 40 osob zaprli. Razen neznatnih demonstracij pred banketno dvorano, ni bilo nemirov.
Razne vesti.
* (O pokojnem P r z e v a 1 s k e m) je v poslednji seji geografskega društva v Parizu predaval prijatelj njegov, general Benkov. Jako srčnemu nekrologu posuamemo: Przevalski prehodil in prejahal je na svojih potovanjih — vozil se ni nikoli marveč hodil le peš ali pa jahal — 31.360 kilometrov iu sicer: 1870—73: 12.000 kilometrov, 187G —77: 4000 kilometrov, 1879—80: 75G0 kilometrov, 1883 — 85: 7800 kilometrov. Njegove zbirke obsezujo 30.000 številk in že več let posebna komisija učenjakov ureja in popisuje ogromno gradivo. Przevalski si je satu določil grob. Pokopan je na obali Isikulskega jezera, skoro v Azije matematični srediui.
* (Velik požar) uničil je popolnem 21.t.m. v Galiciji mestece Buraztvn. 111 obitelij je brez kruha in strehe, ker jim je do tal pogorelo 7G hiš.
* (P o ne v e r j e n j e) jednega in pol milijona prišli so na sled 23. t. m. na rotovži v Bruselji.
* (Aus dem R e i c h e d e r Gottesfurcht und frommen Sitte.") Toli hvalisano nemško omiko najbolje osvetljuje nastopni dogodek: Bero-limski trgovec, Paul Knoch, 25 let star, šel je nekega večera s svojimi prijatelji iz gostilne. Blizu kavarne „Cafe Nationale" sreča trgovca Reisslera, vodečega svojo mater pod pazduho. Razposajena družba začela je sina in mater smešiti in psovati iu Knoch je celo zaklical: „S tako staro škatljo pač ne hodi pošten človek po Friderikovi ulici!" — Ko je Reissler obstal, da suroveža pozove k redu, udari ga Knoch s palico po obrazu, da so Reisslerju ustui otekli in se mu je kri udrla iz nosa. — Surovi ta napad prišel je pred sodišče in državni pravdnik je predlagal, da se Knoch obsodi na 9 mesecev. Za-čuvši ta predlog, pal je Knoch na kolena in s po-vzdignenima rokama prosil milosti. Sodišče obsodilo ga je na 50 mark. „Beri ine r Tagblatt" piše tem povodom: Žal, tužna resnica je, da se v nobenem mestu no postopa tako grdo in neviteški proti gospe m, kakor v Bero-1 i n u. Sram nas je to javno priznati, a žalostna resnica je, da ne samo neomikani ljudje, ampak tudi taki, ki se ponašajo s svojo omiko, najodurneje (em-porendste Weise) napadajo gospe in jih psujejo na ulicah.
* (Smrtna obsodba.) Iz Kasla javlja se 22. t. m. Pri porotnem sodišči v Arnsbergu bil je včeraj na smrt obsojen 321etni kmetski fant Ivan Prior, ker je letošnje poletje dve deklici in sicer 6. junija lGletno Terezijo Fust in 15. junija 30 letno Margareto Schroder brez povoda, kar zaradi lepšega in iz pohotnosti na nečuveno grozen način z jeden meter dolgimi škarjami usmrtil Jako strašen in mučen prizor pokazal se je mnogoštevilnemu občinstvu, ko je zločinec na povelje predsednikovo s škarjami kazal, kako je nesrečni žrtvi klal. Zlo-dejec priznal je tudi, da je pri zdravi pameti in da ne je mej preiskavo nalašč delal blaznega.
..LJUBLJANSKI
»toj i (331—27a)
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld 1.15.
i
Zahvala.
Slavnemu odboru „Slovenske Matice" in „Narodno šoli'' m darovane razne Bfafl pripomočku in knjige za krajno šolsko buk varno — Isrekata podpisana V imenu Šolske uilai'ine najsrčnejo zakvalo.
Cerknica, dnć 24. novembra 1 88. Iv.ti "i  i»« i im h- Franjo s. i u...
nadućitelj in vodja, predsednik kr. šol. sveta.
T ii J o i
25 novembra:
Tri Naliči: Kur/thalei iz DolD&al —Sns, Bacbuian, Liebroan, Berner. Aeliman z Dunaja. — Aust iz Kipela. — Baumgartner iz Beljaka. — Ben*-s iz Olumuca.
Pri Nlonu :'HotTuiHu z Dunaja. — Ladstiitter iz Te-mešvara. — Guttou iz I.yona. — (.'andia iz Ponikve. — Stukel iz Trbovlj. — Vaško iz CJradca — Gmismaver iz Alttvanvje.
1'ri Južnem k»l6<lvoru: Nilerki- in Arko iz Zagreba. — Vranerie iz Metlike. — Merk ./. Kranja. — De^o iz Zuriha. — Korisek iz Modlinga. — 'E-tl iz Dalmacije. — Korber z Dunaja. — Železni k iz Starega trga. — Goreč iz Istri je.
M el eorologi eno po ro5i lo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v min. t	Temperatura	Ve-trovi	Mo-Nebo   krina v ram.	
24. nov.	7. zjutraj 2. popol. d, zvečer ___	745*5 mm. 742" 1 mm. 740 9 mm. • '   -L - "'	— 4-6"C 8-6*0 o-o° c	brezv. hI. svz. sl. SV/..	megla (as. obl.	0*00 mm.
> o a 04	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	789*6 mm. 789 8 mm. 74Uti mm.	— 10" c 2-8« C — 1-8UC	al. /ah. Sl. vzh. sl. jz.	cbl. '.bi. jaa.	OOOtnni.
<-,-d»,ja temperatura — 0'30 iu O0'\ za 32° in 2ti° pod noruualom.
dne" 26. novembra t. L (Izvirno telegrafićno porofiilo.)
včeraj — danes
Papirna renta.....gld.  81*85 — gld. 81-80
Srebrna renta.....,     82*75 — „ 8-2 55
Zlata renta......,   109-80 — , 10980
6 , marčna renta ....     ,     97-45 — „ 97-45
Akcije narodne banke.    .   .     „   877-— — a 878-—
Kreditne akcije.....„   307 10 — „ 3O5-20
London........,   121*85 — „ 12190
Srebro........„     —'— — „ —•—
Napol.........,      9-«4l/. — ■ 9-6C
C. kr. cekini   ....              „      5-77 — „ 5'77
NemAke marke  ....         ,     59-77»/, — . 59-80
4°/0 državna sreike it. 1. 1854     250 gld. 133 gld. 90 kr.
Državne srečke iz 1. 1064           100   „ 175 „ — „
Ogerska zlata renta 4°,,   .   .       ... 101 „ 05 „
'.'gerska papirna renta 5*/,   .       .   .   . 92 „ 20 .,
b*ft Štajerske zemljififi. odvez, oblig. 104 75 ,,
Dunava reg. srečke 5°,0    .   .     100 gld. 122 „ 25 „
Zemlj. obč. avstr. 4Vi**/( zlati zast. listi . 123 „ 40 ,,
Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ — „
Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 „ 80 ,,
Kreditne srečke.....100 gld. 182 „ 75 „
Hudolfove srečke.....                            10 „ 20 „ — ,,
\kcije anglo-avstr. banke   .   .    120 ,, 113 ,, 50
Tt-ammway-drnšt. velj. 170 gld. a v. — „ — ,,
Razpis ustanov.
Deželni zbor kranjski, trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko, zastop glavnega mesta Ljubljane in kranjska hranilnica razpisujejo več ustanov v letn m znesku po
54» gld*, <><> gld., NO gld.,
za učence in učenke obrtnih strokovnih šol v Ljubljani. V posebnih slučajih moreta se jed-nemu prosilcu podeliti tudi dve ustanovi po 50 gld.
Tisti, kateri se hočejo potegovati za tc ustanove, morajo se s prošnjami in s prideja-nim ubožnim listom obrniti do c. kr. vodstva strokovnih šol ter jih tam osobno izročiti do 15. decembra t. I. (807-2
V Ljubljani, dne 24. novembra 1888. C. kr. vodstvo strokovnih šol.
Hiša na prodaj.
Hiša z jednim nadstropjem, pripravna za gostilno ali prodajalnieo, poleg nove vojašnice v Kravji dolini v Ljubljani, je pod ugodnimi' • ogoji na prodaj. — Natančneje pOVfl up:avništvo „Slov. Naroda"1. (812—1)
Št 18.974.
Razglas
809—1)
mladeničem,  kateri stopajo v vojaško dobo.
Zaradi prihodnjega vojaškega nabora, ki bode 1889. leta, mestni magistrat javno naznanja:
1. Vsi tu prebivajoči mladeniči, kateri so se porodili v letih 1869, 1868, 1867 in 1866. se morajo zglasiti tekom
meseca decembra letošnjega leta
pri podpisanem uradu, ako ne, vsakega zadene kazen po §. 42. vojinskega zakona.
2. Kar je mladeničev, ki nemajo v Ljubljani domovinstva, ti naj soboj prineso dokazila o starosti in pristojnosti.
3. Začasno odsotne ali pa bolne mladeniče smejo zglasiti stariši, varuhi ali pooblaščenci.
4. Oni, kateri si mislijo izprositi začasno osvoboditev od vojaščine ali pa druge zakonito dopuščene olajšave pri spolnjevanji vojinske dolžnosti, morajo tekom meseca januvarja 1889. I. izročiti podpisanemu uradu rodbinske listine in druge potrebne svedočbe.
5. Dolžnosti oglasa ne more izogniti se nihče z izgovorom, da za to dolžnost ni vedel.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 16. dan novembra 1888.
Naznanilo.
Dnć \H. decembra t. 1. ob 3. uri popoludne se bode na kolodvoru c. kr. državne železnice v I4ul>-Ijani v tovornem magacinu po jjaviicj dražbi prodalo
t škoBoffeziiiiie
;si4—i)
Kdor želi kupiti, se vabi. Predsednik
c. kr. železniškega obratnega urada. • I o*-*. D-et^tola..
Javljam, da sem odprl svojo
4
notarsko pisarno
v Zatičini
dne 11. novembra t« 1«
in da poslujem v vseb nepiepirnih in prepirnih zadevati, kakor tudi v kazenskih zadevali kot branitelj.
(813-1)
c. kr. notar v Zatičini.
oooocooooooooaoooooooooooog LEOPOLD SLOVŠA po dom. SELAN p
mesarski mojster v Šolskem drevoredu št. 12       IJ
prodaja od danes naprej
meso od pitanih volov
. . . . i*"* kr. Sišlo. :*,<•.       in lo kr. kilo.
zadnje po . . , sprednje po . .
Za-zotovljaje najtoćnejšo   postrežbo,  pripravljen sem, ako se želi, tlo-
pOHlati metM tUdI V stanovanje.
Za mnogobrojna naročila se pripoioča *Q s spoštovanjem
Leopold Slovša, &
mesarski mojster.
S
(779—4)
8
000000000O00C000030C00000GO
Izdajatelj in odgovorni urednik: D rago t in Hribar
eurjil "-Mi
V.sled znižanja voznih tarifov južne železnice za sveže sadje, pogajam se z večjo firmo radi kupčije več vagonov po plemenih odbranih
zimskih namiznih jabolk
in Vas uljudno vabim, da mi pouudbe z uzorci blagovoljno v kratkem do-pošljete.
(804_2) V. H. Rohrmann, Ljubljana.
■ ■.cju4~TZ.
POVERAJ, civilni in vojaški krojač.
' \ .
želi kupiti <lol>ro oltleko, bodisi katerega V koli stanu, duhovNUc-^a, civilt*ke-{a aH ^ iislKun. naj se obrne do podpisanea, ki ima bogato ogo vsultov-i-Miiio-jr-i >iti1n:i   iz najprvib tovarn in veliko zalogo
narejene obleke.
Davorin Poveraj v Gorici,
na, "Trst-var-i^-Ta., nasproti -v-ojašnici.
Naročbc se hitro in li&no izm-šujejo po najnovejšem kroji za vsak stan in po pošteni <eni. Uzorci se pošiljajo na zahtevanje na ogled
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".