Štev. 193, V Ljubljani, v sredo, 26. avgusta 194L2-10L. Leto VII. Izključna pooblaščen k s ca oglaSevaoJe Italijanskega (o tujega | Urednlitvo In npravai Kopitarjeva b, Ljubljana. 1 Concesstonaria escltulra pe* la pnbElicHi dl proTenlenia italiana izvora: Uniona PnbblicitA Italiana S. A-, Milana = ttedazione. Amrniniatrazione: Kopitarjeva 6, Lnbiana. § ed esterai Uniona fubblicitd Italiana S. A. Milano. Prezzo - Cena Lir 0.5F SpeOlzlone In abbZaradi Stalinove zapovedi bo odpor tam zagrizen, toda trda preskušnja bo tudi to pot kronana s slavno zmago« Berlin, 26. avgusta, s. Na pristojnem vojaškem mestu še enkrat pripominjajo, da je nemško vrhovno poveljstvo stopilo iz rezerve s tem, ko je sporočilo novico o važnem uspehu, ki so ga planinske čete dosegle v srcu Kavkaza. Ne le, da so Nemci dosegli nove prelaze, temveč so osvojili tudi največji vrh te gorske verige, Elbrus. Vedelo se je, da nemške čete v gornji dolini Kubanja dalje napredujejo, toda nihče ni mogel domnevati, da bi se jim bilo posrečilo doseči tako težavne cilje. Na Elbrus so priplezali 21. avgusta, to je v štirih dneh. Na istem mestu poudarjajo pomen zasedbe Te-meljuka ob izlivu Kubanja. Jasno je, pravijo, da so zdaj vse preostale nasprotnikove skupine severno od polotoka Tarnanja docela odrezane. Nazadnje poudarjajo hrabrost italijanskih čet, ki so tudi včeraj odbile številne nasprotnikove napade. Berlinski tisk z zanimanjem beleži razburjene razlage angleških in ameriških listov glede razvoja vojaškega položaja med Donom in Volgo ter na Kavkazu. Crnogledje na oni strani Rokavskega preliva je ojačila še nova zapoved, ki jo je dal Stalin ruskim četam, naj drže za vsako ceno, in Pa nenavadno odkritosrčno govorjenje moskovske-ga radia, ki prav nič ne skuša zakriti resnice. »Nočemo podcenjevati resnosti bojev pred Stalingradom in na Kavkazu. Upoštevamo srditost sovjetskih napadov na srednjem in iužnera delu bojišča. Prav dobro vemo, da bo Sovjetska Zveza še naprej metala v boj nove ljudi in novo orožje. Treba je še enkrat pripomniti, da Sovjeti 25 let niso delali drugega, kakor da so se pripravljali za napad na Nemčijo. Prepričani smo, da bo zaradi Stalinove zapovedi, da je Stalingrad treba držati za vsako ceno, odpor tam izredno zagrizen. Toda V Severni Afriki so nemška lahka bojna letala v poslednjih dveh nočeh bombardirala angleško letališče severozahodno od Kaire. Poškodovane so bile naprave in stroji na tleh. Pri dnevnih napadih na zasedena ozemlja na zahodu sta bila v letalskih bojih sestreljena dva angleška stroja. Skupine angleških letal so v pretekli noči napadle pokrajino oli Renu in Mainu z rušilnimi in zažigalnimi bombami. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V mnogih krajih, zlasti pa v stanovanjskih predelih mesta Frankfurta ob Mainu ter v Mainzu je bila povzročena tvarna škoda in škoda na poslopjih. Nočni lovci ter protiletalski topovi so sestrelili 16 izmed napadajočih bombnikov. Nemška letala so podnevi napadla vojaško važne naprave v južni Angliji. 24. avgusta so nemški pobiralci min v Ro-knvskem prelivu srečali večje število angleških motornih čolnov. Iz prav kratke razdalje sta bili potopljeni ena torpedovka in neka velika lad.ia. ki pa je ni bilo mogoče prepoznati; druga torpedovka se je ustavila v plamenih. Nemške sile so se brez poškodb vrnile v izhodna pristanišča. Poleg tega sta bili v noči na 25. avgust po nemških oglednih ladjicah potopljeni dve angleški torpedovki. Rim, 26. avg. s. Dopisnik angleškega lista »Daily Telegraph« na vzhodnem bojišču je včeraj zvečer sporočil, da je bitka za Stalingrad v polnem razvoju. Nemci v množicah drve čez Don. Pred mestom divjajo silni spopadi. Nemci razširjajo svoj klin, ki so ga na tem odseku zabili v sovjetske črte, medtem ko istočasno zabijajo kline v umikajoče se sovjetske armade severno-vzhodno od Kotelnikova. Premoč Nemcev v moštvu in orožju je vsak dan očitnejša. Nemško letalstvo siplje grozo in strah med sovjetsko vojsko. Nemci so povsod vrgli v boj velike skupine oklepnih oddelkov, prav tako pa tudi v goratih predelih južno od Kuhana in pri Pjatigorsku. Ta čas ni nobenega upanja, da bi nemško napredovanje uplahnilo ali pa da bi mogli Rusi storiti protinapade. Vesti 26. avgusta V Helsinku je bil sinoči najdaljši letalski alarm v tej vojni. Trajal je od 23 do 2.15 in je topništvo ves čas hudo streljalo. Vojni stroški Anglije so znašali v prvih štirih mesecih finačnega leta 1942-43, ki se je začelo 1. aprila, 1628 milijonov funtov sterlin-gov nasproti 1.374 milijonov funtov v enakem času lani. Ker pa stroški še vedno naraščajo, je verjetno, da 1k> proračun v znesku 4944.18 milijona funtov za to leto znatno prekoračen. Število francoskih brezposelnih je do junija lela 1942 padlo na 110.000. Izmed teh brezposelnih je 66 odstotkov žensk, velik del pa odpada tudi na delavce, stare čez 65 let. Južna Afrika je postala novo podrofjo za Jude, kamor sedaj prihajajo iz vseh delov sveta, celo iz Palestine. Pred vojno je bilo v Južnoafriški zvezi kakih 200.000 Judov. Ta številka pa se je zdaj zelo dvignila. Brazilija je postala »zaveznik št. 2!k. Korist, ki jo imajo nasprotniki, ni toliko, da bi lahko vznemirjala velesile Osi, piše italijanski list »Stampa Sera«. Brazilija ima vojsko, ki šteje kakih 110.000 mož in rezerv kakih 250.000 mož. Brazilijanci imajo dve stari oklepnici, 1 križarko, 17 rušilcev in 4 podmornico. Njeno letalstvo je še v povojih. Kakovost brazilskega vojnega stroja je zelo dvomljive vrednosti, brazilske oborožene sile pa vojaških izročil sploh nimajo. Letalska smrtna nesreča vojvode Kentskega, brata angleškega kralja Rim, 26. avgusta, s. Angleška uradna agencija sporoča, da je pri neki letalski nesreči naiel smrt vojvoda Kentski, brat angleškega kralja. Vračanje hiš bivšim lastnikom na Estonskem Berlin, 26. avgusta, s. Iz estonskega središča Revala poročajo, da vračanje hiš bivšim lastnikom Boteka po načrtu in to po zaslugi nemških oblasti, ozdaj je nemški mestni komisar v Revalu izročil lastnikom že 900 hiš. Vsak teden je vrnjenih po 100 do 200 hiš. Angleške skrbi zaradi položaja v Indiji Bangkok, 26. avg. s. Iz New Delhija poročajo, da je bila indijska skupščina, ki bi se morala suiti 25. oktobra nujno sklicana za 14. september. Malo za tem se bo sešel tudi državni svet. Ta ukrep, čigar pomen ne more uiti nikomur, je izdal podkralj po razgibani seji svojega zasebnega sveta, kjer so se posvetovali z ozirom na novice, prihajajoče iz različnih indijskih pokrajin. Iz istega uradnega sporočila je razviden tudi težavni položaj, v katerega so resni dogodki postavili podkraljevo vlado. Poročilo pravi: »Podkralj je s svojini zasebnim svetom razpravljal o tem, ali bi zaradi položaja, ki se je razvil v Indiji, r.e bilo umestno sklicati sejo osrednje zakonodajne skupščine pred določenim časom, da bi se na njej posvetovali o položajih.< med novimi boji se je sila nemških vojska pokazala tako, da smo vsi trdno prepričani, da bo trda preskušnja tudi to pot kronana s slavno zmago,« pravijo nemški listi, Nekaj za vzgojo vaših otrok Ljubljana, avgusta. \eliko mater poznam, ki mi vedno tožijo, kakšne križe in težave imajo s svojimi trmoglavimi otroki, da jim nobena beseda ne zaleže in da ne ubogajo. Jaz pa jitn pravim, da so same krive, če imajo take nagajivee v hiši. Otroke je treba že v zgodnji mladosti naučiti prave ubogljivosti. To je pač mnogo lažje kot pa pozneje pri svojeglavem in slabo vzgojenem trmoglavcu popravljati, kar smo pri mladostni vzgoji zagrešili. Ni prav in obsojam, če so starši svojim otrokom tirani, še bolj napak pa je, če otroci tiranizirajo svoje starše. Z vzgojo je treba začeti že v prvih mesecih, ko otrok pride na svet. 2e dojenčka je treba naučiti, da ne bo kričal cele noči, da ne bo s svojim jokom dramil v nočeh cele soseske. Že v prvih mesecih mu je treba izbiti iz glave, da bi ga mati, ki je utrujena od dnevnega dela, hranila tudi ponoči ali ga pozibavala, da bi naspal. lo mislim za zdravega otroka. Seveda, če je otrok bolan, no, potem ga je že treba zibati in mu posvetiti več pažnje tudi v nočnih urah. Za matere pa velja, da je za otroke tem bolj koristno m prav, čim manj jih prenašajo in zibajo. Do sedmega leta mora otrok svoje starše brezpogojno ubogati. Tedaj začne otrok hoditi v šolo. Um se mu začne bistriti in tedaj mu že lahko dopoveste, zakaj je potrebno, da uboga. V vaših ukazih, drage matere in očetje, naj otrok ne vidi želje po oblasti, ampak naj čuti, da je tudi za njega samega potrebno, da vas uboga. In prav zaradi tega morajo biti vaši ukazi dobro premišljeni in obenem taki, da so primerni starosti vaših otrok. Ne nalagajte otrokom raznih nalog, ki so zanje pretežke. Tudi ni dobro in pametno, da daste otroku več naročil naenkrat. Morda bo enega izvršil, ostale pa nehote pozabil. Pa ga boste zaradi pozabljivosti kaznovali. Ne. To bi bilo napak. Prav tako bi bilo napak, če mu daste kakšno delo, pa se pozneje ne prepričate,, če ga je otrok res tudi izvršil. Otroci kaj hitro doumejo neresnost ukazov in vas tudi v resnih ukazih pozneje ne bodo več ubogali. Otroku zapovedujte vedno s prijaznimi besedami. Kričanja naj pri tem ne bo. Če sprva ne uboga, potem ga še drugič mirno opomnite, če pa še tokrat noče ubogati, potem ne vzemite palice v roke, kot se to navadno dogaja, ampak ga kaznujte na mirnejši način. Dobro je, če s kaznijo počakate do drugega dne. V prvem navalu jeze bi utegnili prehudo kaznovati otrokovo neubogljivost, kar bi bilo tudi napak. Otrok namreč tudi pri kaznovanju ne sme čutiti vaše nadvlade nad njim, ampak le vašo skrb in pravičnost ter žalost nad njegovo neubogljivostjo. Dovzetnemu in občutljivemu otroku je že dovolj, če se nekaj ur ne zmenite zanj in ste medtem z ostalimi otroki bolj prijazni. Če pa ima otrok bolj trdo kožo. in se neubogljivost pri njem večkrat ponavlja, tedaj mu odtegnite kakšen priboljšek pri jedi. Stradati pa zaradi kazni nikakor ne sme. Dovolj Socialna statistika Ljubljanska pokrajine za julij IS42 :i1 Povprečno število zavarovanih delavcev in nameščencev je znašalo v mesecu juliju 1942 pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine 21 105; pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu 4564; prj »Merkurju« 39; pri vseh treh zavodih 25.758. Razlika zavarovancev napram juniju 15M2 znaša 2295 oseb ali 8.18%. — Stalež delazmožnih bolnikov je znaša! v juliju 1942 pri vseh treh zavodih povprečno 803, to je 28 manj kot v predhodnem mesecu. Odstotek bolnikov je pa zaradi padca članstva narastel za +0.16%. to je na 3.12 odstotka v juliju 1942. Iz tega sledi, da so se zdravstvene prilike zavarovancev nekoliko poslabšale. Povprečna dnevna zavarovana mezda, katera približno ustreza faktičnemu dnevnemu zaslužku povprečnega delavca, je znašala v juliju 1942 pri Zavodu za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine L 22.21, pri Trgovskem bolniškem in podpornem društvu L 31.38, pri »Merkurju« L. 38.73; skupai pri vseh treh zavodih L 23.88. Povprečna zavarovana mezda <• narasla proti predhodnemu mesecu za + L 0.15, to je od L 23.73 na L 23.88. Povrečna zavarovana mezda je znašala v juliju 1942 pri moških L 29.32, pri ženskah pa L 16.55. Celokupna mesečna zavarovana mezda je zaradi zgoraj omenienega pad-a zavarovancev nazadovala z L 1,315.000.—. — Od vseh industrij so naiholj nazadovale gradnje leznic, cest in vodnih zgradb, in sicer za —505 zavarovancev. Sledi gozdno-žagarska industrija s padcem — 368 delavcev, gradnje nad zemljo s padcem —312 delavcev, kovinska industrija s padcem —132 delavcev, predelovanje kože, predelovanje lesa in trgovina s padcem —116 zavarovancev itd. itd. bo že morda, če mu ne namažete kruha z mezgo, če mora piti grenko kavo, če mu ne daste močnate jedi, ali če dobi manjši kos kot drugi. Še bolj učinkovito kaznovanje pa je, če mora otrok ostati doma, ko se je veselil iti na kakšno prireditev ali ko se je hotel s tovariši igrati. Tudi to, da ne sme z vami na sprehod, otroka zelo zadene. Vse polno je podobnih kazni, ki pri otrocih mnogo zaležejo, ki otroka bolj zadenejo, kot pa bi ga šiba. V hišah, kjer otroke pretepajo in nad njimi kriče, je navadno, da so otroci tam bolj trmasti in neubogljivi. Vedeti morate, da se otroci na kričanje počasi tako navadijo, da ga končno že ne slišijo več. S pretepavanjem pa postane otrok trmoglav in zakrknjen ter obenem maščevalen. Pri vzgoji svojih otrok pa nikari ne pozabite otroka kaznovati, če je neubogljiv. Otrok mora imeti vedno v spominu, da mora za vsako neposlušnost slediti primerna kazen, ki pride prej ali slej. Kazen mora občutiti na lastni koži. Karitativni delavec - Majdič Fortnnat žrtev komunistične morije Ljubljana, 26. avgusta. Ko je največji mislec in pisec F. M. Dostojevski v preroškem videnju napovedal komunistično revolucijo in je videl desetletja naprej vso laž, zlobo in krivico ter nedolžno prelito kri, je nosilce te revolucije prikazal kakor svetopisemske svinje, v katere so se nasedli besi, nečisti duhovi, ki jih je Kristus izgnal iz ljudi. Današnji čas nam je tudi prikazal te revolucionarje in ustvarjalce raja na zemlji v prav tako grozni resničnosti, pokazal nam je ljudi, res obsedene, polne sovraštva in groze. Oznanjajo pravico, svobodo in bratstvo kot temelje novega socialnega reda in narodove bodočnosti, to svoje »poslanstvo« pa izvršujejo z umori rodnih bratov in z uničevanjem lastnega ljudstva, katerega so že pahnili v toliko nesreč, da ni dovolj izrazov, da bi te morilce in uniče- \r • , l • l *i | Uti 111 uUVUl I Itd V■ 'tu Ul sa vzgoja v tem pravcu pa bi bila mnogo | vajce |ahk0 prav imenovali. 1 I V pon n a hi nnvobi 1 n n nn rtminaiCO 1 n _ * . . manj vredna, če bi pozabili na najvažnejše in to je vaš zgled. Otrok se takoj vpraša, zakaj naj uboga, kar vi sami ne storite. Zakaj ga kaznujete za napako, ki jo pri vas vidi dan za dnem. od ure do ure. Zelo dobro in koristno je zaradi tega, da nadzirate z vzgojo otrok tudi samega sebe in da ukažete otroku izvršiti le to. kar tudi sami vestno izvršite. Od otroka vendar na primer ne boste zahtevali in ga morda celo kaznovali zaradi tega, ker ne gre v nedeljo k maši. ko pa pri vas vidi, da že nekaj let niste videli cerkve od znotraj. Kako ga morete na primer kaznovati zaradi laži, ko jo pa pri vas sliši vedno na ustih. Kako ga hočete imeti poštenega, ko pa vidi, da sami niste pošteni. _ Ko je otroku petnajst let, naj strogost popušča. V teh letih išče že mladenič prijateljev in kdo drugi naj mu bo boljši prijatelj kot oče in mati. Onadva mu naj bosta prijatelja in vodnika, v njih naj ima otrok polno zaupanje. Njima naj potoži, kadar ga bo srce težilo. Iz strogega zapovednika otroških let naj mu postaneta življenjska vodnika. Če boste tako vzgajali svoje otroke, boste srečni tako vi, kakor tudi otroci. S Hrvaškega Poveljstvo Starčevičcve mladinske organizacije bo priredilo za svoje mlade člane in članice v bližnjih dneh zanimivi izlet na Dunaj. Okrog 100 članov bo šlo na ta izlet. Hrvaško mladino bodo na Dunaju sprejeli hrvaški delavci in delavke, ki delajo po dunajskih tovarnah. Preteklo sredo so sc vrnili na Slovaško člani Hlinkove garde, ki so preživeli nekaj lepih dni na Hrvaškem v družbi z ustaško mladino. Na Hrvaškem bodo v kratkem osnovali Hrvaško delavsko zvezo, ki bo delovala v okvirju hrvaškega ustaškega osvobodilnega pokreta. - Svrha hrvaške delavske zveze bo ta, da bo zasigurala Nezavisni hrvaški državi zveste delavce za dosego in ostvarjenje vseh državnih nalog v skladu z načeli Hrvaškega ustaškega osvobodilnega pokreta. 24 univerzitetnih slušateljic bo v Karlovcu nadomestovalo bolniško strežniško osebje po bolnišnicah in zamenjalo nekatere delavke po tovarnah, da bodo te mogle na zasluženi odmor. Jutri bo v Varaždinu velika ustaška skupščina. na katero bodo prišli ljudje od blizu in daleč. Na skupščino bodo prišli tudi nekateri odposlanci hrvaške vlade. 50.000 kun je poslal hrvaški športni vodja sarajevski nogometni podzvezi, ki bo denar porabila za podpore revnim nogometnim klubom. Za 25.000 kun pa je državni športni vodja poslal raznih športnih potrebščin, prav tako v omenjeno podzvezo. V Vinkovcili bodo osnovali mestni muzej. V ta namen je prišel že tja kustos hrvaškega muzeja za umetnost in obrt iz Zagreba. Z otvoritvi jo tega muzeja bo mesto dobilo lepo kulturno ustanovo s katero se bo lahko mesto ponašalo. Vsi zagorski premogokopi delajo s polno paro in dajejo na površino velike količine premoga. Najbolj znani od teh rudnikov so: Krapina, Golu-bovec, Ivanec, Konjščica in Beletinec. nrvaško ministrstvo za obrt, vcleobrt in trgovino je te dni izdalo zakonsko odredbo, po kateri je odzdaj prepovedano vsakršno gradbeno delo v zasebne namene. Partizanske tolpe, ki so prelivale toliko krvi, kot je še ni teklo pri nas nikoli v zgodovini, so na deželi razpršene. Le tu pa tam se še potikajo morilske tolpe, ki so v najhujši uri zapustile številne zapeljance in jih prepustile usodi. Z dežele prihajajo pretresljive vesti o komunističnih grozodejstvih, zadnje dni že tudi o koncu mnogih Sonce je naklonjeno ljudem in letini Ljubljana, 26. avgusta. Dnevi se že nagibljejo k jeseni in človek bi pričakoval, da bo vreme bolj deževno kot je. Nasprotno pa so zdaj dnevi zelo lepi. Tako toplo je že v dopoldanskih urah, da se mnogi odločijo, da bodo šli v popoldanskih urah na kopanje ali sončenje. Čeprav pravijo priložnostni kopalci, da je prav za prav kopalna sezona že pri kraju, vendar je vsak dan ob bregovih Ljubljanice zelo živo. Posebno prijetno je na ljudskem kopališču od prul-skega mostu do Špice, Kaže, da se bo to kopališče na splošno priljubilo in številni so že takšni, ki so dan za dnem na njem. Pohvalijo se, kako prijetno je ob teh bregovih, saj je na razpolago lepa voda za plavanje, potem prhe, prostora je pa tudi dovolj za igre. Že v zgodnjih opoldanskih urah prihajajo sem kopalci, ki hočejo izrabiti še zadnje res lepe sončne dneve. Tudi takšnih je dosti, ki od kosila pri-lete na to riviero, da za uro ali dve izpostavijo telo soncu, potem pa morajo spet v službo. Najbolj srečni pa so pač tisti, ki imajo službo le v dopoldanskih urah. Pa ne samo kopalcem je vreme naklonjeno, ampak tudi za polje so zdajšnji sončni dnevi kot nalašč. Zdaj sadje in poljski pridelki krasno zore. Letošnja letina je odlična Vsega je bilo ob pravem času zadosti: i moče i sonca. Posebno dobro je obrodilo sadje. Drevje se šibi pod težo sadov, tako da morajo biti veje podprte. Sadje je lepo, posebno tam, kjer so se lastniki potrudili in so sadje škropili, da ga ni napadla bolezen. Tem se je skrb bogato poplačala. Pa tudi z drugimi pridelki so kmetovalci zelo zadovoljni. V prav posebno veselje pa je ljudem, da je krompir dobro obrodil. Pravilna in praktična kunčnica Če hočemo negovati domače živali, ne zadošča le naša volja, kajti za uspešno malo gospodarstvo je potrebno brez dvoma tudi mnogo znanja in prakse. Zato bo vsa javnost, zlasti pa kuncerejci, z veseljem sprejeli v roke poučno knjigo, ki jo je pred dnevi izdala Zveza društev »Mali gospodar« za svoje članstvo, pa tudi za vse prijatelje kuncereje. Knjižica je nedvomno zgovoren znak napredka v tej panogi malega gospodarstva. Njen namen je pokazati pot k enaki gradnji, obliki in opremi kunčnice. V gospodarskem pogledu ima enotna gradnja kunčnic za kuncerejce isti pomen, kot ga ima za čebelarstvo enoten Žnidaršičev panj. Najprej prinaša knjiga splošno razpravo, oziroma opis zložljive kunčnice, dalje zelo pregledne izvedbe kunčnic brez odtoka, slikane z vseh strani, in še nekaj zelo poučnih slik o kunčnicah. Cena brošuri je 14 lir, dobite pa jo lahko v vseh knjigarnah, pa tudi pri Zvezi društev »Mali gospodar«, kakor tudi pri 2e-gozi. Stane le 14 lir in jo priporočamo vsem malim gospodarjem. literatura 15 namtov bo zastopana v drugem letniku Slovenfeve kujiJn ce. — Napete povesti iz vseh plasti ljudskega življenja. Izidejo vsak mesec tri knjige, za naročnike še dve za nagiado. Drugi leinik se začne s 1. oktobrom. — Vsaka knjiga za naročnike le 6 lir -ak naročnik Slovenčeve knjižnice bo dobil tudi ^Slovencev koledar" za ugoanostno ceno. partizanskih propagatorjev, ki so si po številnih umorih nad lastnimi brati in nesrečah sami končali življenje. „ To je bes podivjancev, to je obup po strašnih njihovih morijah. Vso nesrečo vidijo, pa še niso spregledali. Včeraj nekaj minut pred pol 1. popoldne je zločinski partizan prišel, oborožen s samokresom, v spremstvu neznane ženske pred gostilno v Rokodelskem domu. Načrt je bil določen. Po starem zahrbtnem »«činu je morilec povprašal prihajajočega upravitelja Rokodelskega doma g. Majdiča Fortunata po njegovi osebi. Ni še mogel odgovoriti, je že padel, zadet s kroglami iz morilčevega samokresa v desno sence in v trebuh. Morilec je potem zbežal. Hudo ranjenega Majdiča so takoj odpeljali v Leonišče, kjer pa je po hudem trpljenju umrl že ob tričetrt na pet popoldne. Pokojni Majdič Fortunat je po rodu iz Moravč. Gimnazijske študije je dovršil na zavodu Sv. Stanislava. Bil je vzoren dijak, ki so ga tovariši imeli zelo radi in spoštovali. Že v mladosti ie sodeloval pri mladinskih katoliških organizacija*1* posebno marljivo pa se je posvetil karitativnem'1 delu. Več kot deset let je bil med prvimi karitativnimi delavci pri Dobrodelnosti in pri Družbi varstvo vajencev. Med vajenci in pomočniki je bil zelo priljubljen. Vse svoje življenje je delal, bil skromen ta karitativen delavec, zato pa ga je Bog poplačal z mučeništvom. Komunisti pa naj vedo, da bo Bog in tudi narod njihovo morijo kaznoval v pravem času. Ta čas pa je blizu! Svojcem‘pokojne žrtve, izrekamo ob bridki izgubi naše iskreno sožalje I Razdeljevanje mleka Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča: V svrho nove organizacije zbiranja in razdeljevanja mleka se izdajajajo nadaljna navodila: Stranke, ki imajo že knjižice za mleko, pa jih še niso kljub pozivu predložile v popravo za tretje četrtletje, naj jih predlože takoj. Do mleka so upravičeni po sedanjih predpisi^ 1) že po starosti (torej brez zdravniškega spr1' čevala): a) otroci do 1 leta na 1 liter, b) otroci od 1 do 7 leta na K litra, c) otroci od 7 do 10 leta na K litra, d) osebe nad 60 let na Vi litra; 2) ženske od začetka 5 meseca nosečnosti naprej (potrebno le potrdilo zdravnika o nosečnosti) na 'A litra. Vse one stranke, ki so prejemale mleko do sedaj od proizvajalcev onstran žične ovire, kakor tudi one, ki ga prejemajo sedaj še od proizvajalcev tostran žične ovire pa še nimajo knjižic za mleko, jih dobe v Uradu za razdeljevanje mleka, Maistrova ulica 10.. če imajo v svoji družini uPra' vičence po gornjih predpisih, in sicer v dneh od 26. do 29. t. m. Knjižice so že napisane in je na njih že označeno, v kateri mlekarni bodo dobivale stranke v bodoče mleko. Knjižica stane 1 liro in naj stranke pripravijo drobiž. Stranke morajo priti p° knjižice osebno in zaradi morebitne dopoln«e edina in nujna pot, da ugotoviš pri človeku, ali je kriv ali ne. Vsi drugi načini postopanja so samo golo sklepanje in ugibanje, in prav zato nezanesljivi in ne-»ami.« Z neko skromnostjo, skoraj malo- marno je Vanče razložil, kako o^ takšnih stvareh misli. Vendar pa sta že sama resnost in prepričevalnost na njegovem obrazu dajali besedam, ki jih je spregovoril neko posebno veliavo Markham ga je z zanimanjem poslušal, čeprav je očitno kazal, da Van-cejevih razlag ne jemlje preveč resno. »Zdi se mi, da način postopanja, kakršnega ti zacovuriaš, prav nič ne ii|X>-šleva vzročnih zvez — je ugovarjal. »Čisto naravno,« mu je odvrnil Vanče, »kajti v večini primerov je vzročna zveza zelo malo pomembna stvar. Vsak izmed nas, dragi moj, ima nešteto drugačnih razlogov, da pomori kopico sebi enakih, kakor pa jih ima v devet in devetdeset odstotkih primerov morilec. In kadar se zgodi kak uinor, je na desetine nedolžnih ljudi, ki bi imeli vzrok, storiti tistt zločin, kakor ga je zagrešil pravi, resnični krivec. Sumiti, da je kdo storil zločin iz gotovih razlogov, bi se reklo prav toliko, kot reči o kom, da je zato lahko pobegnil z ženo kakega drugega, ker je imel dve nogi. Vzrok, zakaj eden ubija, drugi pa ne, je stvar značaja in duševnosti vsakega posameznika..« Ko sem se holel spričo takšnega tvojega naziranja iznebiti misli na korist in dobiček, ki naj bi ga imel mo- rilec na nekatere težave,« je pripomnil Markham. »Ta misel na korist in dobiček je tako neumna, .joj, da se skoraj res ni mogoče sprijazniti z njo. Kakor, da smrt kogar koli ne bi vedno prinesla koristi številnim drugim. Ce umorite kakega slovitega avtorja, bi spričo takšnega naziranja morali zapreti vse člane Din* štva avtorjev.« »Toda lepa priložnost, Ee nič drugega, to boš priznal,« se je še dalje upiral Markham, »je pač nekaj, o čemer ni treba še posebej razpravljati. In z hesedo prilike hočem označiti vse tiste okoliščine in pogoje, zaradi katerih je možen kak nenavaden zločin in bi se zdele prikladne in ugodne svojevrstnemu človeku.« I »Ne, tudi tega ne priznam. Pomisli, koliko priložnosti je vsak dan za ubijanje ljudi, do katerih gojimo sovraštvo! Ta ali oni si lahko ustvari priliko za utnor, po zdravem preudarku in načrtu, skuša pa dokazati, da takšnega načrta ni imel; in to z lažnimi alibiji in | raznimi drugimi izmišljenimi pretveza-! mi. Le spomni se na tistega morilca, ki je poklical policijo in jo prosil, naj I pride v hišo njegove žrtve še preden ! jo je umoril, ter izpovedal, da sluti ne-I ko nesrečo. Šel je pred policisti tja, zabodel svojo žrtev, medtem ko so policisti šli za njim. Kaj je možno sklepati iz tega, če je kakšna določena oseba navzocna ali blizu kraja, kjer se je zločin odigral? Na nešteto načinov lahko ustvariš prepričanje, da je bil ta ali oni navzoč pri zločinu, čeprav v resnici ni bil, ali pa obratno... Nikdar pa ni mogoče zatajiti človekove svojevrstne osebnosti in narave.« »Kar meša se mi že v glavi,« je odgovoril Markham. »Malo preveč smo še neumni, da bi verjeli, da hudodelstvo izhaja iz kakšne napake v možganih.« »Tako je tudi v resnici,« je hitro pograbil za besedo Vanče. »Toda na žalost imajo vsi ljudje na svetu takšne napake. Samo da virtuozom, če tako rečemo, manjka poguma, da bi lastne napake priznali... Lombroso je bil tisti, ki je trdil, da je hudodelstvo nekaj prirojenega, da se zločinska narava podeduje. Poznejši učenjaki so njegovo razlago ovrgli.« »Povej mi, Vanče,« ga je vprašal Markham po dolgem molku, »ali še vedno trdiš, da je St. Clairova nedolžna? Ker ni nobenega drugega sumljivega -znamenja, res ne morem drugače, kot iti naprej po dosedanji poti. To boš pač priznal tudi ti.« »Ne priznam ničesar. Zagotavljam ti, da imamo na razpolago dokazilna znamenja čisto drugačne vrste, znamenja, ki se jih vam ni posrečilo videti. No, in to je vse.« Markhana je spričo teh odločilnih Vancejivih besedi minila potrpežljivost. Odgovoril je s tresočim glasom: »Si o tem tako trdno prepričan? Toliko bolje. Kar se mene tiče, pa ti povem, da odklanjam vse tvoje lepe razlago in te prosim, da mi zaupaš vsaj eno tistih svojih slovitih sumljivih znamenj.« Naredil je gib, kakor bi hotel poudaril, da je zanj stvar dokazana. Tudi Vanceja je zadelo v živo. Nekaj trenutkov je naprej kadil, potem pa se je, na moje veliko začudenje, mirno obrnil k Markhamu ter spregovoril kot po svoji stari navadi z zategnjenim glasom: »Uslišal bom tvojo prošnjo. Stvari niso kar nič po mojem okusu. Toda vprašanje se mi je zdelo zanimivo: Predstavlja prav iste težave kot spori glede Coiicert Champelreja, to se pravi spori, komu je to slovito sliko treba pripisovati.«* Markham si je vzel cigaro iz ust in je bil kar v neki negotovosti. Niti malo namreč ni mislil, da bo njegov prijatelj tako resno vzel njegov poziv, niti ni tedaj mislil, da bo to dejstvo popolnoma spremenilo zgodbo o newyorški policiji. »Kako nameravaš nadaljevati?« jo vprašal. Vanče je naredil malomarno kretnjo in dejal: »Kot Napoleon, je m’engage, et puis je vois. Moraš pa mu dati besedo, da mi boš po svojih močeh pomagal, in da se boš' zdržal vsakega pretiranega ugovarjanja pri mojem potovanju.« Markham je stisni ustnice. Bilo je videti, da koleba. Brž nato pa se je dobrodušno nasmehnil, kot da stvar pri vsem tem ne bi smela imeti resnih posledic. * Po mnogih letih so o sloviti sliki Concert Champetre, ki jo imajo spravljeno v Louvreju, uradno priznali, da jo je naredil Tizian. Vanče pa je prepričal ravnatelja Lepelletiera. da je t° Georgionejeva slika in posledica tega je bila, da zdaj sliko na splošno pripisujejo temu slikarju, Polhi imajo letos raj 0 I! prlsno che pas-ta penta... Prvi mimoldcči misli.... che anche per te, il miglior affare 6 que//o di rischiare 12 Lire per vincere qualche mili-one. Compera un bigli-etto oggi stesso. da je tudi za tebe najboljši posel tvegati 12 Ur, da dobiš kak mili-ion. Se danes si kupi srečko. REGALA MILIONI a c h i acquista u n biglietto per L. 12’— DARUJE MILIJONE t i s t e m u,- k i kupi srečko za Lir 12'— Ljubljana, 25. avgusta. ^ Na&i dolenjski, ribniški in kočevski gozdovi sozeOd nekdaj povezam /. nekakšno ionnn;mo i-e poglejmo samo v našo literaturo, v Jurčičeve spi- ; se, pa najdemo -v njih polno romantičnih dogod- I kov, ki jih opisuje naš slovenski romantik .Letos je bukev, to blagoslovljeno polšje drevo spet obrodilo žir. Saj žir jx>zna danes vsakdo, e o mescan, ki se nikoli ni zanimal za polšjo mantiko, za polšji lov, četudi je prihajalo na i ocevsko zadnja leta vedno več polharjev, katere so zvabili v medvedove gozdove nagajivi Ribničani, ki so uživali, kako so se razni mestni polharji vnemali 7r lov. t„„. • • • >- ku pa prestali mnogo strahu — zaradi medveda, katerega je Ribničan ob takih prilikah »gotovo srečal«. ■ Žir so v naših krajih že od nekdaj uporabljali za prešičjo pičo. Bukev dobro obrodi vsako četrto leto, boljši sad pa daje bukev pravzaprav sele po osmih letih, najboljšega pa vsakih 16 in celo 32 let. Tako mi je vsaj dejal star gorenje-vaski polhar, ki da je dal iz kože že na tisoče polhov. Najboljši bukovi gozdovi, oziroma najboljši gozdovi za polharje so okrog Logatca, Vrhnike, Cerknice, Loža. v Strugah, v Mali in Veliki gori ter na Kočevskem. Lov na polhe je pravzaprav nekakšna slovenska specialiteta. Love jih sicer tudi v drugih deželah, toda ne v takšni meri kot pri nas. Starejši Ribničani, pa tudi mladina iz Ribniške doline ti pove polšjih zgodb, da ne moreš niti vsega verjeti, V vsem je zares mnogo, mnogo romantike. Najbolj primeren čas za lov na polhe je pri nas prva polovica oktobra, !ove na jih tudi že prej. Meseca septembra vlovite skoro same mladiče, ki niso tako »sku&eni« kot starine, in kar lezejo v sklopke, kakor imenujejo majhne pasti, ki jih pritrjene na dolge, ozke drogove, obešajo polharji med bukove veje, ker jih vabi v past vabljivi žir. namazan večkrat celo z oljem. Prave pasti so večje. Te nastavljajo polharji pred drevesne dupline, kjer polharji slutijo polšje gnezdo. V šklop se ujame en poln, v pa:--! pa "opo.sto dva ali celo več. Za vabo so najboljše gnile hruške, noškropliene s kani jo brinovetra ona Zadnja leta je bilo v naših gozdovih malo polhov, zato tudi polharji niso imeli mnogo dela. Stari polbarii. pa tudi za la 'ov navcr.>»i- -dina je sicer v za polhe neblagoslovljenih letih morala uloviti vsaj nekaj polhov, vsaj za »mu-šterc, da se tradicija ne prelomi, vendar večjih množin jih zadnja leta niso ulovili, ker tudi žir ni obrodil. Precej poihov je preti leti umčna neka polšja bolezen. Lotos pa ie bukev snet obrodila, žira je dovolj, prav tako bogato so obloženi tudi drugi gozdni sadeži, kakor lešniki, dre-nulje, medvedje hruške, sploh vse, s čimer se polhi radi sladkajo. Lov na polhe je naiboli romantičpn zaradi tega, ker jih love ponoči. Stari polharji ti pripovedujejo o romantičnih iioč"'h, k > o sli na « da bi jih poslušal cele noči, kot so oni prebili cele noči na lovu za to živalco. Polšje meso je okusno Od polha ima polhar troje: krzno, mast in meso. Krzno je bilo nekdaj že v izredni ceni, sedanje modne revije pa so polne jesenskih in zimskih modnih plaščev s krzni, zato bodo sedaj gotovo še dražje. Po naši deželi in tudi drugod že poznajo značilne, lepe in zelo tople čepice, ki so znane slovensko pokrivalo. V današnjih časih bi vsem prav prišlo tudi polšje meso, ki je, dobro pripravljeno, prav okusno. Vsak seveda polha ne prenese, tako so vsaj nekoč menili. Polšjo mast so kmetje do sedaj uporabljali bolj kot zdravilo, sedaj pa bi morda služila tudi kot zabela. Primerno pripravljena z raznimi dišavami izgubi polšja mast tudi svoj okus in vonj po gozdu in divjačini. Zato bodo tudi letos polharji, saj zna mladina tudi pridno lovili. Tudi tak lov se bo izplačal. Struški polhar pripoveduje Po poslušajmo še struškega študenta, kaj nam pripoveduje o polšjem lovu v Strugah. Danes pravih polharjev sploh ni več, ker je velika polšja kuga pred desetletji neusmiljeno razredčila polšji zarod po naših dolenjskih gozdovih. Od takrat si niso več opomogli in si najbrž, žal, tudi nikoli več ne bodo, zlasti še. ker so zadnje čase močno izsekavali gozdove. Polhu pa to ne prija, hoče imeti gozd nedotaknjen, kjer se sprehaja kot neomejen gospod, ne pa pritepenec. Ali še pred dobrimi dvajsetimi leti jih je bilo na stotisoče. Ponekod »o se tako razmnožili, da so se zaklatili prav do vaških naselj in jeseni zdrobili cele sadovnjake še nezrelega sadja. Seveda jih je kmet zato uničeval in preganjal, hkrati si pa zaslužil prav čedne denarce. Lov na polhe se začenja septembra meseca in traja prav do zime, tudi še po snegu jih včasih love. Ali ko zapade sneg si upajo iz polšnje le še stari mandeljci, ki jih boš pa le težko premotil, da bi ugriznili v nastavljen želod, hruško ali lešnik, čeprav še tako vabljivo namažeš sad s prijetno dišečimi klinčki ali čebulo, če nimaš drugega na razpolago. (Pri čebuli moraš biti previden, če jo natreš preveč, se začne polhu kihati in beži vstran). Če ti je pa sreča mila, se boš čudil, ko boš jemal iz luknjice sivorjavega spaka, nič več ni namreč podoben oni krasni elegantni živalici, ki se je pred dvema mesecema tako lahkotno podila po bukovju, zlasti stari polhi se tako zdebelijo, da postanejo bolj široki kot dolgi in imajo pod kožo po dva prsta debelo plast rumene masti, iz katere delajo znano pol-hovico, ki je še danes zelo cenjena med domačimi zdravili. Moraš pa imeti tudi za ta lov mnogo izkušenj — ti kot začetnik dvomim, da se boš vračal zjutraj domov s 50 do 60 živalicami v nahrbtniku, kot so se polharji v dobrih starih časih. Pa tudi ni čudno, saj šo imeli nekateri polharji stalno nastavljenih v gozdu tudi do dve sto polhovih škatelj, iz katerih so samo pobirali ujete živalice. Stari polhar takoj vidi, na katero vejo mora postaviti š kalijo, da jo nočni gost ne bo zgrešil na svojih sprehodih. Polharji pripovedujejo, da so bile na kakšni stoletni bukvi take stave, da so celo polšjo sezono pustili na enem drevesu tudi po več škatelj in nobeno jutro niso našli praznih. Danes se to sliši le še kot pravljica. Polharji so si lovišča že vnaprej razdelili. Ako je koga slučajno zanesla pot v področje drugega lovca, še na misel mu ni prišlo, da bi pobral polhe in pasti drugemu. V tem oziru so bili naši polharji možaki. Da, kmečko življenje ni ravno zabavno, ima pa idilične čase, ki odtehtajo marsikako mestno zabavo in ena teh je ravno lov na polhe. Spominjam se, da mi je bilo jeseni začetkom septembra vedno težko vračati se v šole prav zato, ker se nisem mogel udeleževati teh nočnih lovov. Si moreš sploh predstavljati še kaj lepšega, !?«!'«IT™ „ iiubmit Ki rešili® “ Dve kniigi po 5 lir. — Koman jc poln napetih dožiljajev in vroče Ijubesem! Naročajte II. letnik ^Slovenčeve knjižn>ce“ dokler ie še ča*l Propagandni pomen mladinskega plavalnega tekmovanja Nedvomno je, da ni mogoče imeti dobrih športnikov, če se mladina ne navadi na borbe in če se v njej ne vzbuja tekmovalni duh kakor tudi, če se ji ne da priložnost za uveljavitev njenih sil. Ni treba pričakovati, da bodo nastopi na tekmovanju, ki bo 29. avgusta na kopališču »Ilirije« senzacionalni. K tekmam so povabljeni mladeniči, ki prvič nastopajo in ki doslej še niso imeli možnosti za trening. Na tekme je treba gledati kot na važno propagandno sredstvo, v kolikor bodo nedvomno pokazale plavalce, ki bodo nekega dne lahko postali še prvaki. Obnoviti je treba športno vzgojo, če se hoče ohraniti tradicija šole in odpraviti ovire, ki ji groze zaradi nedelavnosti. Zato je treba z velikimi upi pričakovati uspeh te dobre pobude športnega odbora. Gotovo je, da bodo vse ljubljanske športne organizacije z veseljem sprejele vabilo in da se bodo mladeniči v velikem številu pojavili na startu. V našem kopališču in ob rekah kar mrgoli mladih plavalcev in zato bo zanimivo videti jih na tekmovanju v osmih točkah, ki so na programu. Ne smemo pozabiti, da posveča prireditev tudi veliko pozornost nastopu mladenk. Dekleta bodo nastopila v prav toliko točkah kakor dečki, kakor so delali že prej v Ljubljani, da so dali potrebnega nagona razvojO ženskega plavalnega športa. Na razne prošnje je športni odbor sklenil skrajšati tekmovalno progo za dekleta kategorije B (17 in 18 let) od 100 metrov na 50 metrov, da bi tako prišlo na nastop še več plavalk. Razdelitev tekmovalcev na posamezne kategorije bo omogočila, da bodo tekmovalci približno enako močni. Omeniti je tudi treba, da noben tekmovalec ne bo smel tekmovati več kakor na eni progi, da se ne bi tratile s tem mladeniške sile ali pa terjali preveliki telesni napori. Prijave se sprejemajo vse dni na kopališču Ilirije od 10 do 12 in od 16 do 19. Prijavljanje se zaključi v petek ob 17. Prijavljeni tekmovalci se morajo zbrati v soboto ob 16, da se pregledajo prijavnice in prekontrolirajo vsi potrebni podatki. * Pri damskem teniškem dvoboju Madžarska: Italija je tudi igra v dvoje prinesla Italiji nepričakovani točki. Madžarki Florijanova—Jusits sta bili poraženi v treh setih z rezultati 0:6, 6:2 in 7:5. Kot kaže malo pred koncem tekmovanja so Italijanke odločile dvoboj v svojo korist. Pri nedeljskem danskem državnem lahkoatletskem prvenstvu se je posebno izkazal atlet So-rensen, ki je postavil nov danski državni rekord na progi 800 m. Za to progo je rabil 1:53,3 min. Borbe je gledala tudi danska vladarska dvojica. Pri 24 teniških nastopili med Švicarji in Francozi, ki so jih odigrali v Curihu so zmagali Francozi, ki so odnesli 15 točk, medtem ko so jih domačini spravili le 9. kot da v tihi, svetli oktobrski noči sredi gozda ob ognju ležiš vznak in strmiš’ v vejevje košatih bukev ter opazuješ, kako se poigravajo te gibčne male živalice in si še sam poželiš, da bi mogel z njimi. Zraven so oglašajo pritajeni glasovi kitare, brača ali harmonike. Še mali sivček postane pozoren in ti pride, porednež, prav do spodnjih vej bukve nad ognjem in ti izzivalno spusti izluščen žir prav na obraz, saj te mora spraviti v dobro voljo. Polšje kašlanje In potem pa kašljanje!... Veste sploh, da tudi polhi kašljajo? Ne morda, ker bi imeli naduho, marveč zato, ker so — polhi. Kašljanje je način njihovega govora. Mi ljudje govorimo in prepevamo, ptički prepevajo, polhi pa kašljajo. Je to nekaj tako čudovito lepega, da nehote zadržiš dih in prisluhneš tej edinstveni govorici, simfoniji spokojne jesenske noči v gozdu. Predstavljati si tega skoro ne moreš, da se le doživeli. Še o žirovem olju Ko že tako na splošno razpravljamo o polhih, njihovem letu in o žiru, ki je po poročilih še precej dobro obrodil, pripominjamo, da so žir že nekdaj nekateri uporabljali za druge namene — za olje. Žirovo olje je baje zelo dobro, po okusu celo boljše od olivnega. Zato bi bilo prav, da bi v krajih, kjer je le mogoče nabiranje žira, ljudje nabraii kar največ tega sadeža in ga zmleli. Prav bi tudi bilo, če bi žir zbirali v večje množine in nato pripravili iz njega večjo količino olja, ki bo v današnjih časih gotovo dobro služilo. Ljubljana Obi^stiln Danes, sreda, 26. avgusta: Ceferin, p. Četrtek, 27. avgusta: Jožef Kalas. Koledar Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10 Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Na šoli Glasbene Matice se poučujejo pole" petja, klavirja in violine, vsi orkestralni instru menti in teoretični predmeti. Pouk je razdeljen na 10 razredov in 4 stopnje. Prva stopnja pripravnica obsega 1. in 2. razred, nižja šola 3., 4 . 5. in 6. razred, srednja šola 7. in 8. razred te; višja šola 9. in 10. razred. Te stopnje veljajo za klavir in violino, medtem ko ima pouk čela le i. razredov in pouk ostalih instrumentov po 6 razr. Ves pouk je urejen tako, kakor na Državni sred nji glasbeni šoli, kamor je mogoč vstop po končan' nižji šoli Glasbene Matice. Na zavodu so vpeljani kontrolni in prestopni izpiti in za prestop iz nižje v višjo stopnjo, odnosno razred je potreben vedno komisionelen izpit. Vpisovanje v šolo Glasben' Matice za novo šolsko leto se bo vršilo od 1. dr 4. septembra dnevno od 9. do 12. in od 15. do IV v pisarni Glasbene Matice, Vegova ulica 7. Vs»' ostale podrobnosti so na razglasni deski v vež1 zavoda. V poeaščenje spomina pokojne gospe Zem ljanove Jerice, je darovala gospa Štular Nežik: 100 lir za Vincencijevo konferenco »Bežigrad^ Bog plačaj! Ljubljansko gledališče Drama: Sreda. 26. avg., oh <*• »Kovarstvo in ljubezen«. Izven. Znižane cene ©u »t Jir navzdol Sobota, 29. avgusta ob 17.30: »Vdova Rošlin-ka«. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Nedelja, 30. avgusta ob 14: »Poročno darilo*’ Izven. Znižane cene od 12 lir navzdol. — Ob 17.R' »Kralj na Betajnovi«. Izven. Znižane cene od 1’ lir navzdol. Cenik za zelenjavo sadje in št. 21 veljaven od 26. avgusta 1942-XX. < Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi svoje naredbe št. 17 z dne 19. maja 1941-X1X naslednje cene v prodaji pri proizvajalcu ter pri trgovcu na debelo in drobno. Cene, ki so maksimalne, določajo v kategorični obliki mejo, za katero se morajc cene dejansko gibati pri kmetu oziroma pri trgovcih. Iz tega sledi, da je pač mogoče prodajati ceneje, nikakor pa ne dražje kakor po odrejeni ceni. (Prve številke pomenijo cene v kilogramih na debelo, druge pa cene na drobno.) Česen 7.05, 8.05 lir; rdeča pesa 2.85, 5.45; rdeči korenček očiščen 3.50, 4.30; zelje (glave) 3.15, 3.75; kumare 2.45, 3.25; čebula 1.60, 2.—; fižol stročji 4.20, 5; solata glavnata 3.30, 3.70: paprika zelena 4.10, 5.30; paradižnik 1.80, 2.30: špinača 3.30, 4.30: zelena 4.10, 5.10; bučke 2.85, 3.56; marelice 5.35, 6.15; pomaranče 7.50, 9.—; fige sveže 5.60, 6.60; limone la. (15 cm obsega) 3.80, 4.85, komad 0.50; jabolka la. (Zlata par-mena) 5.40, 6.20; hruške la. 4.85, 5.70; hruške Ila. 4.—, 4.60; breskve la. 5.40, 6.40; breskve Ha. 5.—, 5.70; slive in češplje la. 4.30, 5.—. Opombe: 1. Prva vrsta: zelenjava in sadje mora biti zdravo, sposobno za prevoz. Izločajo se pridelki, ki so izobličeni, poškodovani, nagniti ali nezadostno sočnati. 2. Pri označbi cen je pristaviti tudi vrsto blaga po kakovosti. Trgovci na debelo morajo izročiti kupcem račun z označbo blajja, vrsle in enotne cene ter morajo tudi kupci na zahtevo izdati tak račun. 3. Ta cenik mora biti izvešen v prodajnih prostorih na dobro vidnem mestu in velja le za uvoženo blago. Razume se brez tare. 4. Za domačo zelenjavo in sadje v Ljubljani v trgovini na drobno pa veljajo najvišje cene tedenskega mestnega tržnega cenika. 5. Okrajna načelstva lahko določijo še nižje cene od zgoraj navedenih, vsako zvišanje pa mora biti predhodno odobreno od Visokega Komisariata. 6. Kršitelji tega cenika se kaznujejo po uredbi št. 8, Služb, list št. 8 od 28. januarja 1942-XX in ostalih zakonitih predpisih. V. HEISER 79 Zdravnik m ft križem svet Potniki, ki prihajajo z azijskih obal, so že često opazili, da se rastlinske in živalske vrste čedalje bolj, redčijo, kadar so na potu proti Vzhodu. Jasno je, da so bila južnomorska otočja — podobno kakor Avstralija — ločena od celine, še preden so se sesalci razvili. Pirašič, ki ga danes najdemo domala .povsod, je prišel sem po zaslugi kapitana Cooka. Na Fidžijih ^ ne najdeš stenic, termitov, pijavk, kač in krokodilov. Pač pa naletiš na nekaj vrst giodalcev. Med temi je neki podganji rod, ki je z glodanjem sladkornega trsa delal tolikšno škodo po nasadih »Colonial Sugar Refining Com-Pany«, družbe za čiščenje sladkorja, da so morali iz Indije pdne'ljati posebne podlasice, ki so 6e lotile dela. ^a živalica pa. ki je v svoji domovini tako vneta pregan i alka kač in giodalcev, se je na novih tleli razplodila Preko vseh pametnih meja; najhuj.se Pa je bilo, da se je sprijaznila s^pod-"anami in z njimi vred jela goreče lo viti ptiče. Potem pa so pripeljali semkaj »myno<. bratranca kosa, da se je spravil nad škodljivce po nasadih sladkornega trsa in danes njegovo ®rupno in stalno pivkanje čuješ na Vsakem konou dežele. Otočje Fidži je v zadnjih letih iz-usilo mnogo gospodarskih nesreč. Navzlic temu pa je vlada še naprej potrošila kakih dvanajst odstotkov svojih celotnih dohodkov za zdravljenje in zaščito pred boleznimi. Gojenje sladkornega trsa zahteva stalno in enolično delo, za katero so bili Fidžijanci, ki bežijo pred trajno zaposlitvijo, kaj malo pripravni. Lastniki nasadov so se prepričali, da bodo morali najeti delavce plemena T amila, čeprav je njihova delovna sposobnost mnogo slabša kakor fidžijanska, če naj bi jim pridelovanje vrglo izdatnejše dobičke. Prvi uspeh na novo naseljenih Tamilov je bil ta, da je zdravstveno vprašanje prišlo do polne veljave. Lastniki nasadov pa niso mogli ugovarjati proti zdravstvenim ukrepom, ker je bila vlada močnejša in ker so se bali, da bodo ob delavce, s katerimi so sklenili pogodbe. Le malo Tamilov, ki so prišli na delo v nasade, se danes vrača v Indijo. Na fidžijanskem otočju so dobro živeli. vrh tega pa je bila pot domov tako dolga! Potem ko jim je najemniška doba potekla, jim je družba podeljevala majhna zemljišča, kjer so si lahko sadili in gojili sladkorni trs. Danes je polovica prebivalstva na Fidžijih ta-Imilskega rodu. | Ko sem te Tndijce na Fidžijih prvič videl 1. 1916., so živeli v bednih kočah in zamazanih vaseh. Zdelo se je, da si niso želeli izboljšanja v življenjskih prilikah. L. 1934. me je močno zanimalo, do kolikšnih sprememb je prišlo v enem pokolenju. Vse se je neskončno razlikovalo od življenjskih pogojev, ki še danes vladajo v Indiji. Tamilci so opustili marsikake veirske predsodke in velik del njihovih šeg, ki so jih narekovale razredne razlike, so kratko-malo odpravili. Nedavno se je med starimi Indijci in pobožnjakarji zbudilo! gibanje, po katerem so hoteli mladino! spet spraviti na pota prednikov, a niso, imeli s tem nobenega uspeha. Bili so1 sirečni, kjer in kakor so živeli. Iz pobitega, zavrženega, vdanega in mrtvega ljudstva, ki je izgubilo vsako zanimanje celo za igre, so se spremenili v zdrav, živahen rod. ki se je vnel za šport in bil umsko toliko bister ter prebujen, da si je priboril šole in svobodne volitve. Redili so tudi krasno živino in obdelovali bogata polja ter si gradili p° lastni pobudi ime-nitnejše stanovanjske hiše, od katerih je vsaka imela odlično in znažno urejeno stranišče. O njih se je kmalu raznesel glas, da so štedljivi in delavni, ki jim je šel po vsej pravici. Do tega preroda je prišlo po skupnem boju proti živim nitkam. Kaj podobnega se v vsej zgodovini gotovo še ni bilo pripetilo. Končno so se Tamilci nasmehnili! Z nauki o zaščiti proti živim nitkam smo poučevali vsa ljudstva Južnega Imorja, da si lahko vsi ohranijo krepka in zdrava telesa. — A ker je bila framboezija tista bolezen, ki so jo vei otočani cenili kot neogibno, so vbrizgi z neo-salvarsanom imeli čudežen vpliv na njih srca, čeprav so se zdravljenja spočetka bali, češ da bi morda »nalezli kakega zla«. Mnogim otrokom je bila vsaka zdrava otroška in kipeča razposajenost popolnoma tuja, čeprav je to že temeljna pravica detinskih let. Nekateri otroci so ob palici skakali okrog po petah zaradi ran, ki so jih imeli na prstih; ali pa so morali hoditi po prstih, ker so imeli ognojene pete. Drugi spet sploh niso mogli hoditi, marveč so se sede vlekli po tleh. Tedaj sem občutil ves ponos in vse veselje, da sem zdravnik, ko sem videl ozdravljenja med otroki Južnega morja, ki jim je naša umetnost vrnila zopet mladost ter jih ponovno spravila na noge, da so znova živeli, tekali ter se igrali. Druga velika šiba, ki je mučila Crebivaice po avstralskih morjih, je ila tako imenovana .>elefantiasis<. — Patrick Manson, škotski zdravnik iz Ainoya, je 1. 1879. na sijajen način odkril črvička povzročitelja te bolezni, ki ga neki komar prenaša z enega človeka na drugega. Ko sem z dr. Lambertom hodil po fidžijansikih in samoanskih vaseh, sva večkrat spala po domačinskih kočah. Čeprav sva imela s seboj mreže, so me besni komarji, ki so vršali okr6g v gostih rojih, pogosto pikali. Ker je polovica ljudi okrog mene trpela za to »elefantiasis«, sem imel prav nerodne občutke, saj se je kateri od komarjev, ki so me pikali, pred kratkim še lahko napasel na katerem bolniku. Dr. Lam-j beri, ki je moral imeti že čisto utrjeno ; kožo, je imel na sebi le nočno obleko, pa se ga niso lotili, medtem ko sem se jaz samo pritoževal ter praskal do krvi. j Po M a nsonovem opazovanju pa so pozneje odkrili, da je povzročitelj te nolezni tenek, drobni nitki podoben ( črviček, ki se obeša na komarja. Ta ga | prenese na človeka. Črviček si potem utira pot prav do bezgavk in jih zagati. Zaradi tega tkiva lahko strahotno nabreknejo. Noga na primer lahko nabrekne do debeline slonove noge, od tod tudi ime: elefantiasis. Elefantiasis na srečo ne povzroča velikih bolečin in potrebuje leta za razvoj. Čeprav se dajo drobceni zaplodki s preiskavo krvi odkriti že dokaj zgodaj, doslej še ne poznamo pravega in učinkovitega zdravila. Če ni mogoče žrtev takoj po okužibi spraviti v kraj z zmernim podnebjem, ne ostane nobeno drugo sredstvo, s katerim bi še mogli zavirati razvoj bolezni. Operacijski poseg prinese samo mehanično lajšanje. Če pa bi kirurg mogel odstraniti kakih štirideset kil tkiva, bi ga otočani gotovo i veseljem pozdravili; in napravili so že mnogo takih operacij. Če je mogoče odkriti skrivališče odraslega črvička, je tudi mogoče bolnika ozdraviti, toda ta se večinoma spravl ja tako na varno, da j?a po bolnikovi smrti niso mogli najti niti po popolnem raztelesenju, ki se je vleklo dneve in dneve in pri katerem so vsak organ podrobno pregledali, Štev. 192. Nova pota v bojih proti kužnim boleznim Klicam kužnih bolezni že zdaj ni bilo lahko, poslej pa jim bo še težje vitamine še potrebujejo za svoj dober razcvet. Našli so kar 26 kemičnih snovi, med temi več tako imenovanih Amino-kislin ter celo vrsto vitaminov, brez katerih bacili ne morejo živeti. Pred osmimi leti se je profesorju Domagku v Elberfeldu posrečilo, da je odkril novo vrsto zdravil, ki jih imenujemo s skupnim imenom »sulfonamide«. To so kemične spojine, iz katerih so dobili vedno nove in zboljšane zvrsti sredstev, z doslej nesluteno uspešno zdravilno močjo pri pljučnici, kužni otrplosti tilnika, gonoreji in proti drugim nalezljivim boleznim, ki so jih zakrivili tako imenovani skoki«. S temi sredstvi se je znanstvenikom posrečilo, da so umrljivost pri nekaterih boleznih znatno skrčili, pri drugih pa omejili dobo zdravljenja na prav kratek čas. Zlasti v vojni so že tisočim rešili življenje, drugim tisočem pa naglo vrnili zdravje. Od kod tem barvilom podobnim zdravilom tolikšna moč, je bilo doslej še nepojasnjeno. Obširne raziskave so prinesle novo luč Zdaj pa so čisto nepričakovano odkrili vso skrivnost. V Kaiser Wilhelm Institutu v Heidelbergu so se v poslednjih letih bavili z obširnimi raziskavanji, ki so podala ne samo pravo sodbo o sulfonamidih. marveč bodo sploh odločilno preokrenili boj proti kužnim boleznim. Tudi bakterijam so potrebni vitamini Profesor dr. Richard Kuhn je o vsej stvari dal nekaj pojasnil za javnost: Vsak kmet in vsaka mlekarna ve, da se mleko nekaterih krav ne da rabiti za izdelovanje trdega sira. Ta uganka ni seveda zanimala samo kmetijstva, temveč tudi organsko kemijo, ki pri sedanjem znanju o vitaminih ter kvasnicah lahko vedno domneva, da gre za kake izredne pojave. Da bi torej pojasnili vprašanje, so napravili dva obsežna poskusa, enega na kmetijski visoki šoli v VVeihenstepha-nu, drugega pa na heidelberškem Kaiser Wil-helm Institutu za medicinske raziskave. Pri teh so skušali dognati, če morda v takem mleku ne manjka kakih tvornih snovi za izdelovanje trdega sira. Raziskave so res prinesle na dan nov vitamin, ki so ga krstili za vitamin H in ki je za sirove bakterije življenjsko važen. Ta vitamin pa je za kemijo vendarle star znanec, ki so mu poprej dali zapleteno ime: Para-Ami-nobenzoe-kislina. Torej tudi bakterije ne morejo živeti in se razmnožiti brez vitaminov! Da bi prišli stvari čisto do dna, so potem še raziskovali, kateri bakteriji bi bili tisti, ki jim je vitamin H življenjsko potreben in katere Torej jim bo treba odtegniti življenjsko važne vitamine Drugo presenečenje teh preiskav, ki pa njene velike veljave danes še ne utegnemo preceniti, pa je bilo ozko kemično sorodstvo med sulfonamidi in vitaminom H. Razni »koki«, kakor streptokoki, pnevmokoki, meningokoki itd. (razni povzročitelji kužnih bolezni) imajo za svojo rast prav tako potrebo po vitaminu H. Če torej bolnik paužije večje količine sulfo-namida v obliki tablet, se porazdeli po telesu ter izpodriva vitamin H ter se vgnezdi pri bakterijah na njegovo mesto. Kemična sorodnost pa še ne pomeni enakost v učinku. To kaj kmalu izkusijo bakteriji sami. Kmalu jim namreč za življenje primanjkuje vitaminov, ne morejo več rasti ter se razploditi, v svojem udejstvovanju so močno oslabljeni, tako da jih telo zdaj zlahka premaga. S tem je bila skrivnost novih kemičnih zdravil po marljivih kemičnih raziskavah pojasnjena. Odprla se je pot, po kateri bo medicinska znanost zdaj načrtno stopala S tem se p^. odkrivajo — tako zaključuje prof. Kuhn — nova pota za bodoče pobijanje kužnih bolezni. Pred nekaj leti je bila najdba kakega specifičnega zdravila, to se pravi sredstva za pobijanje prav določene bolezni, povečini kar slučajna; zdaj se pa je končno odprla pot, po kateri bo medicinska znanost stopala čisto načrtno in z varnim ter zavestnim korakom. Ker je možno bakterije gojiti s kemično čistimi snovmi brez posebnih hranilnih tekočin, se da ugotoviti, kateri vitamini so za rajne povzročitelje kužnih bolezni življenjsko važni, s tem, da jim pri opazovanju dovajajo ali odtegujejo določene kemične snovi. Potem pa se dajo prav lahko poiskati kemično sorodne snovi, ki ta vitamin lahko nadomestijo, a na bakterije pospeševalno ne vplivajo. Tako bo v nekaj letih možno tudi proti tem bakterijam najti naglo učinkujoče specifično zdravilo, ki jih je zdaj težko dobiti. Napočila je torej nova doba v pobijanju kužnih bolezni, ki obeta, da bo trpinčenemu človeštvu vendarle prinesla prava lajšila. Kova Gvineja in njene zanimivosti Drugi največji otok na svetu« ki meri toliko ko švedska in Norveška skupaj Nova Gvineja je drugi največji otok na ' svetu. V mirnem času je imel okoli milijon domačinov in nad 5000 l>elcev. Površina tega otoka je enak skupni površini švedske in Norveške. Otokova notran jost še vedno ni preiskana1, kljub temu, da je tamkajšnje zlato privabilo mnogo pustolovcev. Nova Gvineja se raztega proti severu vse do ravnika, proti severovzhodu pa je dolga 2500 km in je na Torreeo-vem potu oddaljena le 150 km od Avstralije. Na severnem delu otoka se vlečejo bogati kordiljeri. kuterih vrhovi se vzpenjajo tudi do 1500 m visoko Severno obrežje je zaradi tega zelo strmo, medtem ko je južno po večini saima ravnina, pokrita z naplavljeno zemljo in pragozdovi. Posebno krasoto dajejo Novi Gvineji številni naravni svetilniki ognjeniških otokov, ki ležijo pred severnim obrežjem. Njihov rdeči sijaj se sveti čez morje na kilometre daleč. Da te sile v notranjosti še danes delujejo, je najboljši dokaz strahovit potres, ki je leta 1937. popolnoma uničil mesto Rabaul, kakor tudi še sedaj delujoči ognjeniki, vroči izviri in večkratni morski potresi. Ognjeniki, pragozdovi in — ljudožrci Ognjeniški otoki in koralni grebeni oklepajo Novo Gvinejo tako gosto, da je velikim ladjam težiko priti do samega obrežja. Nova Gvineja ima zelo malo dobrih pristanišč, od katerih je izvzeta luka Rabaul, ki je eno najboljših in najlepših mest za sidrišče na vsem otočju. Ognjeniška tla in bogate padavine so dale otoku goste pragozdove, ki se razširjajo od obrežja pa do na j višjih vrhuncev. V teh pragozdovih raste divji sladkorni trs, bambus, različne palme in dragocen tropski les. V gozdarstvu pa CCURJEV S so bile najvažnejše kokosove in sagove palme. Med domačini moramo razlikovati predvsem prvotne domačine Papuance (ki sedaj izumirajo) od pozneje naseljenih Melanezijcev. Ime Papua izhaja iz malajskega in pomeni »kodrček«. Višji in vitkejši so Melanezijci, ki so svet-ločrni. Na licih imajo značilne grde vriše. Na licih se jim izraža pretkanost in nezaupljivost. Vse do tega stoletja je bilo Ijudožrstvo na Novi Gvineji običajno, pa tudi danes se še dogajajo taki primeri. Obleka domačinov je samo pregrinjalo, ki ga nosijo preko pleč in okoli pasu. Nosijo različne vrste nakitov kaor zobe morskih psov in školjke. Veliko vlogo igrajo pri njih tudi plesne krinke. Hiše na otokih kakor tudi njihovo orožje je ipolno umetniške zamisli. Posebno orožje ter ročaje lepo izrezljavajo. Zemlja cesarja Viljema je postala prvega aprila 1899 nemška kolonija. Colo Britanci, ki so si prisvojili to kolonijo, so pohvalili nemško delo, zlasti številne gradnje na otoku. Avstralci so zemljo spet zapustili in jo iz&rpali. Prekletstvo bogastva, ki gre iz rok v roko Že leta 1902. so odkrili nemški raziskovalci večja najdišča zlata. Nemški guverner je odredil, da se vse to ne objavi, ker se je bal, da bi vest lahko privabila semkaj pustolovce vsega sveta, ki bi motili njihovo delo. Ko so leta 1919. Avstralci prevzeli mandat in našli najdišča zlata, se vsega tega niso bali, če "* pa se je bala nemška uprava. Zlato je bila vodilna misel avstralske delavnosti na tem otoku. Skozi neprehodne in z malarijo okužene kraje ter skozi pragozdove, kjer so po duplinah v zasedi čakali domačini s trupenimi sulicami, so iskalci zlata čl- ^ POGORSKA PRAVUlCA SPISAL JOŽE TOMAŽIČ RISAL JOŽE BERANEK 53. Medvešček zgrabi meč. V tem trenutku pa se prebudi troglavi zmaj in že se vali proti njima. Strašne so bile zmajeve glave; v gobcih kot nož ostri zobje, skozi nozdrvi so puhali goreči plameni skozi ognjen dim, a iz oči so žareli bliski, da je bilo svetleje kot na soncu. Medvešček pa se vsega tega ni ustrašil; zamahnil je z mečem ter zmaju pri priči odsekal vse tri glave. kljub temu prodrli globoko v notranjost pragozda. Kimalu za njimi pa so prispeli na otok Ame-rikanci s stroji iz različnih krajev Združenih držav. Sedaj štejejo zlata polja Morobe med najbogatejša polja na svetu. Zadnja leta je znašala vrednost izvoženega zlata okoli 2 milijona funtov šterlingov letno. Dobljeno zlato pa je tehtalo letno 12.000 kg. Posledica te zlate mrzlice je bila ta, d-a je Avstralija popolnoma zanemarjala upravo in izgradnjo mandatskega področja. Posebno pomembne pa so zadnje številke o trgovini na Novi Gvineji, iz katerih se vidi, da je bil uvoz leta 1938. mnogo večji kakor pa izvoz. V glavnem so iz Nove Gvineje izvozili zlato, baker, les in bisere. To je zemlja, na kateri se sedaj bije boj med Japonsko in zavezniki. Človeški las nosi težo 180 gramov Lasje na naših glavah niso samo prešteti, temveč kakor je znanost nedavno odkrila, tuni presneto trdni. Meritve pa so še dokazale, da je trdnost in raztegljivost človeškega lasu prav različna. V splošnem so temni lasje odpornejši od svetlih. Najmanj trdni so zlatorumem lasje, 54. Kraljeva hčerka ga je vsa srečna objela. »Mene si že rešil, a v tej drugi sobi je ujeta moja sestra! Njo straži zmaj s peterimi glavami. In strašnejši je!« Prinesla mu je prelepo kupo vina, rekoč: »Tole zdravilno vino popij, da mu boš kosi Če jo rešiš, te moj kraljevi oče bogato obdari!« . -18 plavkasti lasje so že krepkejši, kostanjevi že trajnejši, črn las pa se utrga šele, če ga obtežimo za 150—180 gramov. Nitke ali vrvi iz človeških las so torej silno trdne. Po vsem tem imajo črnolasci najbolj trdni, plavolasci pa naj-krhkejši glavni okras. Seveda se je znanost vrh tega lotila še sitnega posla, da nam je preštela lase. Pri tem je dognala kot povprečno število las pri odraslem človeku 80.000. Zanimivo pa je pri tem, da je tudi ugotovila, da je barva las v nekem razmerju z njihovim številom. Podatki o gostoti lasišča pa omahujejo. Nekateri trdijo, da ima človek na enem kvadratnem centimetru 170 las, drugi pa so se odločili za nižje število. Drži pa, da imajo plavolasci največ las, za njimi pridejo kostanjevi, nazadnje šele črnolasci. Najmanjše število las imajo rdečelasci. Malo je znano, da lasje hitro rastejo in da tudi novi poganjki razmeroma hitro poženejo, saj bi sicer človek že po običajnem izpadanju las moral biti v kratkem času plešast. Mladi ljudje izgubljajo dnevno približno 30 do 100 las, v srednji starosti povprečno 90, v pravi starosti na čez 100. Las ima kratko življenje, saj izpade že po prvem do četrtega leta. Torej jih morajo stalno nadomeščati novi. Medtem ko živali menjajo lase ob določenih dobah, se pri človeku stalno izmenjavajo. SELMA LAGERL0EF« AO. 81 NA RAZPOTJIH SRCA ROMAN Čemu naj bi se potem vozaril okrog in ljudi zavajal v skušnjave? Zakaj ne bi razdal posestev? Nezaslišana sreča ga je za- sledovala, odkar je prevzel dediščino. Njegovo bogastvo se je skoro podvojilo. In prav to je bil novi razlog, zaradi katerega je hotel vreči raz sebe to breme. In potem še eno! Na ta način bi morebiti tudi ušel novi poroki. Gospodična Karlina Loewenskoeld bi prav gotovo ne hotela stopiti v zakon z revnim moškim. Taval je po temi dalje, večkrat padel na tla, obstal za trenutek tih in prav tako mu je bilo težko prebiti se v prostranem gozdu skozi grmovje in vejevje, kakor najti v svoji notranjščini izhod iz stiske. oj.« Slednjič je dospel na široko, s peskom posuto cesto. Sedaj je končno spet vedel, kje je. Bila je velika deželna cesta proti Stockholmu, ki je vodila po vzhodni strani Gammala. Po tej cesti je stopal naprej. Ali ni bil to migljaj iz neba? Mar ni bil poseben smisel v tem, da je v prav istem trenutku dosegel cesto proti Stockholmu, ko se je bil odločil, da bo razdal svoje imetje. , , Stopal je vedno hitreje. Ni se hotel vrniti na Gammal, ker se ni hotel spustiti v nove razlage. Pri sebi .je imel zadosti denarja, da bi si v najbližji gostilni lahko najel konje in voz. Medtem ko se je vzpenjal na strmi griček, je zaslišal za sebo drdranje voza. Ozrl se je in razpoznal velik voz, ki so ga vlekli trii© konji. Stockholmska poštna kočija! To jo bil drugi migljaj. S pošto bo najhitreje dosegel Stockholm. Preden bo kdo v teh krajih le najmanj slutil, bo spet sklical pred šestimi leti prekinjeno sejo in dal izgotoviti darilne listine. Obstal je in počakal na poštno kočijo. Ko pa je bila tik zraven njega, je zaklical; »Stoj, stoj! Je v vozu še kaj prostora?« »Seveda, prostora je zadosti!« je odgovoril postiljon na ves i. »Toda ne za potepuhe 1 Poštna kočija je mirno drdrala naprej, šele gon na hribčku se je ustavila. Ko pa je tudi Schagerstroem dospel tja gori, je posti-ljon snel čepico in rekel: »Kočijaž trdi, da je po glasu spoznal gospoda industrijca Scha-gerstroema. »Zares, jaz sem!« »Prosim vstopite in vzemite si prostor. Le dve dami sta v vozu.«- Kako neprijetno je za posta me ljudi, ki se radi sklicujejo na svojo čast in dostojanstvo, če morajo priznati, da so prisluškovali v jedilnici in brskati po peči za zvrženimi pismi, to bo lahko presodil pač vsakdo, ki ima v sebi le iskro razuma. Zavoljo tega se tudi ne sme začuditi, da prošt in njegova žena nista o svojem odkritju Karlini črhnila niti besede. Po drugi strani, čeravno nista hotela z ničemer namigniti na svoje vohunjenje, pa nista hotela dopustiti misli, da bi mladenko še vnaprej pustila sedeti pri delu, ki je bilo zanjo tako težavno. Komaj se je voz gospe polkovnikove Ekenstedt odmaknil z dvorišča, že je gospa Regina jx>molila glavo h Karlini. »Veš kaj, moja ljuba,« je rekla in pri tem ji je ves obraz sijal od dobrodušnosti. »Ko sem videla gospo polkovnikovo, ko se je odpeljala od tukaj, mi je šinila v glavo dobra misel. Ali ne bi bil užitek, če bi midve ob lepem vremenu naredili kratko potovanje? Moja sestra v Oerebro je zelo stara in je že več kot leto dni nisem videla. Zelo bi me bila vesela, če bi jo spet obiskala.« Karlina je bila videti prvi hip malo presenečena. Toda malo poprej so jo mehke roke njene tašče ljubeznivo božale po licih in na njeno uho so udarjale njene nagle šepetajoče besede. Spričo tega je ves svet, kar je lahko razumljivo, dobil za Karlino čisto drugačno podobo. In potovanje, pa naj bi šla kamorkoli, je bilo zanjo ravno tisto, kar ji je bilo najbolj dobrodošlo. In da je pri proštovih spet zadobila milost, to tudi ni bilo kar tako! Vse popoldne je bila nenavadno razigrana. Klepetala je in brundala predse. Kazalo je, da ni mislila niti na zasmehovano ljubezen, niti na kruta obrekovanja. Z vso naglico so bile izvedene priprave za jiotovanja in zvečer točno ob desetih sta stali na vogalu vrta in pričakovali stockholmski voz, ki je vozil tam mimo. Ko se je težki rumeni voz, ki so ga vlekli trije sveži konji, prikazal izza cerkve in ko sta zaslišali veselo drdranje koles, škripanje konjskih komatov, pokanje biča in vesele doneče glasove iz postiljonovega roga, se je veselje do potovanja moralo vzbuditi v slehernem človeku. Karlina je bila od veselja vsa iz sebe. »Potovati! Le potovatil Jaz bi noč in dan potovala okrog vsega sveta!« . »Oh, saj bi ti kmalu začelo presedati, moj otrok!« je odvrnila proštova gospa. »Toda ,kdo ve! Ta želja se ti utegne izpolniti poprej, kakor si pa človek misli.« .... . Prostora sta bila že vnaprej naročena v gostilni in poštni voz se je ustavil, da bi mogli potnici vstopiti. Postiljon, ki se ni upal spustiti vajeti, je obsedel na kozlu in zaklical obema damama 1® prijazen pozdrav. . ... »Dober večer, gospa proštova in gospodična Loewenskoeld! Prosim vstopita! Dovolj prostora jel Saj nimam notri niti enega potnika!« T . »A tako!« je odgovorila vedro stara gospa. »In s tem naj ni bili midve zadovoljni? O ne, raj&i bi imeli par lepih mladih kavalirjev v vozu, da bi se z njima lahko vsaj kratkočasili.«