O4" Prim A i Poštnina plačana v gotovini ^ n.A ,. Abb. postale 1 gruppo CeHil 2d0 lil’ S Leto XXXV. Št. 155 (10.374) nevrnk TRST, nedelja, 8. julija 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, NOVEGA KANDIDATA ZA SESTAVO VLADE BO DOLOČIL NAJBRŽ ŽE JUTRI Pertini končal nova posvetovanja s strankami ki jih je začel takoj po Andreottijevem umiku Zastopstva PSI, PSDI, PRI in PLI so mu priporočila poveri-tev mandata laičnemu kandidatu - KPI potrdila znano stališče Nejasne perspektive Giuliu Andreottiju je tokrat spodletelo: potem ko je v četrtek popoldne socialistična stranka jasno ln odločno,povedala, da ne bo podprla njegovega poskusa, mu ni preostalo drugega kot da vrne mandat predsedniku republike. Pogajala za sestavo nove vlade so že po Prvem krogu zašla v slepo ulico, iz katere ne bo lahko najti izhoda. Stališča strank so namreč preveč narazen, da bi lahko našli tako kompromisno rešitev, ki bi bila •Prejemljiva za vse. Ni tu mesto, da bi obnavljali po-Slede in predloge vseh strank, o katerih smo sprotno poročali vsak dMi, vsaj na kratko pa velja omeniti stališča krščanske demokraci-j6 in socialistov, ker sta v sedanjem trenutku ti dve stranki os političnega življenja in ključni sili za oblikovanje vsakršne vladne koalicije. Vsedržavni svet KD je pred dobrim tednom izglasoval resolucijo, s katero je začrtal jasne meje kateremu koli mandatarju: oblikovati večino v političnem območju, ki gre od liberalcev do socialistov. *-e je stranka v glavnem enotna 8-ede političnega okvira in meja •nandata, se pa struje razhajajo Rlede vprašanja predsednika vlade. Zaccagnini in njegovi sodelavci me-*djo, da mora v palači Chigi sedeti predstavnik stranke relativne večine, Bisaglia in somišljeniki pa trdijo, da bi proti ustreznim programskim jamstvom Jabko prepustili Predsedstvo vlade laiku. Zaenkrat Je tajništvo prevladalo, vprašanje Pn je, ali bo lahko vztrajalo v svo-jem stališču, saj je stranka v predkongresni fazi in znaki notranjega “°ja za oblast so že jasno vidni, tako da se lahko zgodi, da se razmerje sil spremeni. Socialistična stranka je prav tako jasno povedala, kaj želi. Kot je včeraj zjutraj potrdilo vodstvo •Iranke, se PSI zavzema za vlado, ki bi uživala čim širšo podprt) družbenih sil in bi vzpostavi® pozitiven odnos z levico ob Uveljavljanju načela izmeničnosti •e krmilom države, kar pomeni, da naj bi bil predsednik ministrskega sveta laik. Vendar tudi socialisti si v tem pogledu niso e-dini; levo krilo se boji, da bi KD •ahtevala preveliko politično ceno *a palačo Chigi. Obenem si stranka prizadeva zato, da si vsa *evica, pa čeprav lahko zavzame d° bodoče vlade različna stališča, daprti breme vodljivosti države. Namen je dvojen: na tej podlagi Sladiti temelje za bolj enoten na-•top levice in ne povsem prepustiti ostalim strankam, še zlasti ne komunistični partiji, zastavo opo- **cije. Vmesne laične stranke se prav tako ogrevajo za laičnega pred-*ednika v upanju, da bi lahko vzpostavile enakopravni odnos s KD 1,1 da bi lahko bolje pritegnile v morebitno koalicijo socialistično , stranko. Končno velja omeniti tudi stališče komunistične partije, ki je poredila, da ne bo podprla vlade, v kateri ne bo zastopana. Zaradi JpSa je KPI trenutno izven igre, čeprav je očitno, da je usoda vsa-•e morebitne vlade odvisna od te-kakšna bo opozicija komunistov, Stranka je po porazu 3. juni-I® stopila na pot notranjega razčiščevanja, ki se ni končalo z zad-dJim zasedanjem CK, od katerega P?.je odvisno, kakšna bo vloga, 5* jo bo stranka v prihodnje igrala na Političnem odru. 3 je položaj, s katerim se so-?9a. predsednik republike Pertini, Jd.je včeraj popoldne z dinamično-,tJ°. ki mu je lastna, začel nov %.r°B posvetovanj s strankami, vprašanje pa je, ali mu bo uspe-najti zadovoljivo rešitev. Ali bo oblikovati trdno vladno Palici jo, ali pa se bo treba opre-eiiti za začasno in prehodno vlado? v ^Kovor zaenkrat še ni mogoč, rn ,3 v tej enačbi preveč ne-nank in spremenljivk. Naj nave-*mo le dve: ali bo Craxi vztrajal A svojem stališču, potem ko je Pdreotti pogorel? Ali bo krščan-' aa demokracija po vetu proti vsto-79 komunistov v vlado, imela prav togo stališče do PSI, ki je možna zaveznica? v vsej nejasnosti je pa jasno, da j^Pkarski interes ne sme prevlade11 nad državnim in da stranke ,Drajo napeti vse sile, da poiščejo upen jezik. Nedopustno bi bilo amreč, da bi le nekaj mesecev $ razPUstu parlamenta in pred-llŠčJiA volitvah morali zopet na vo- VOJMIR TAVČAR RIM — Potem ko je vzel ob 16. uri na znanje pričakovano An-dreottijevo odpoved mandatu za sestavo vlade, je predsednik republike Pertini z odločnostjo, ki je značilna za njegov značaj in z neutrudnostjo, ki jo po navadi prisojamo mnogo mlajšim, začel takoj novo vrsto posvetovanj v prizadevanju, da priskrbi državi vodilni izvršni organ oblasti z vso nujnostjo, ki jo terjajo skrajno resne razmere. Prvi ponovni posvet je sklical že ob 17. uri (z uradnim zastopstvom KD), potem pa so si v polurnih presledkih sledile, brez vsakega odmora niti za večerjo, do 23. ure delegacije KPI, PSI, MSI, PSDI, PRI, PR, PLI, senatne neodvisne levice, PDUP senatna mešana skupina, poslanske mešane skupine in SVP. Nedeljo bo izkoristil za premislek o predlogih, ki so izšli iz teh posvetov, novega kandidata, ki naj bi poskusil čimprej sestaviti novo vlado, bo pa po vsej verjetnosti določil jutri. Iz izjav, ki so jih dali voditelji strank, ko so se poslovili od predsednika republike, seveda ni mogoče napovedovati njegove izbire, ki je po ustavi pripuščena Perti-nijevi uvidevnosti. Možna so le ugibanja, ki pa imajo resno osnovo, če upoštevamo stališča, ki so mu jih izrazile posamezne stranke. Za nov poskus demokr-ščanskega kandidata so se izrekli (saj ni čudno) le zastopniki KD. Zaccagnini je dejal, da bi drugačne rešitve morala KD šele naknadno proučiti. Večina ostalih strank, pa čeprav z različnimi u-temeljevanji, je priporočila predsedniku republike, naj poveri novi mandat predstavniku laično -socialističnih sil. Po mnenju PSI, PSDI, PRI in PLI bi imel tak kandidat večje možnosti, da zbere okrog svoje vlade zadostno parlamentarno večino, obenem bi pa s tem dali družbeni skupnosti znamenje prenovitve. Radikalec Spadaccija bi nairajši videl za načelnika vlade Terracinija, kot poroka ustavnih svoboščin. Tajnik KPI Berlinguer je pa ob izhodu iz Pertinijeve sobe dejal novinariem odrezavo: ^Poznate naše stališče (sili v vlado ali v opozicijo), centralni komite ga je potrdil, ni kaj dodati*. Vsi njegovi sinočnji sogovorniki so pohvalili izredno zavzetost predsednika republike za nujno premostitev vladne krize, k*' že dolgo hromi učinkovito vodenje države. Ni dvomiti v Pertinijevo najboljšo voljo in razsodnost, ki ju bo vložil za rešitev krize. Vprašanje je le, ali bodo znale vlož;ti enako razsodnost in dobro voljo tudi stranke, zlasti KD, ki pa kaže ravno v zadnjih tednih zaskrbljujoča znamenja notranjih nesoglasij (lv) SREČANJA S SODELAVCI IN GUVERNERJI SE NADALJUJEJO Energetski problemi še skrbijo Carterja Morda prihodnji teden obljubljeni govor - Barre se pogovarja z iraško vlado - Kriza v svetu Po razgovoru z Andreottijem se je predsednik republike Pertini dalj časa razgovarjal s časnikarji (Telefoto ANSA) WASHINGTON — Carter bo nadaljeval v Čamp Davidu svoje pogovore o energetski krizi z raznimi ameriškimi osebnostmi tudi prihodnji teden. Včeraj je zaključil svoje pogovore s šestimi guvernerji nekaterih zveznih držav, toda namerava srečati še druge. Opustil pa je namere, da bi, kot je bilo sporočeno, govoril v Louis-villu vsem ameriškim guvernerjem. Potrjujejo pa, da bo javnosti spregovoril v kratkem. Na delu pa je sedaj posebna delovna skupina, ki preučuje razne predloge, da bi napravili konec dolgim vrstam Amerikancev pred bencinskimi črpalkami. Po izjavah nekega svetovalca pri Beli hiši, vprašanje energije ni edini problem o katerem razpravljajo. Sploh pretresajo baje vso ameriško notranjo politiko. Kar pa se tiče energije, je gotovo, da je že na delu posebna skupina, ki je že izdelala vrsto predlogov za proizvodnjo sintetičnih goriv. Po srečanju z guvernerji je ken-tuckyjski guverner Julian Carroll izjavil, da predsednik Carter dela na tem, «da bi izvlekel ZDA iz klešč organizacije OPEČ*. iiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimiMiMiiiHiiiiiiiiiiiiiii RAZPLET V PREISKAVI 0 UMORU PREDSEDNIKA KD Sodniki izpustili na prostost časnikarja Eiuseppa Nico tri ja Obtožba proti novinarju jc bila neosnovana - Polemična izjava Negri-jeve žene - V Milanu aretirali domnevna morilca sodnika Alessandrinija RIM — Nepričakovan razplet v preiskavi o domnevnem protizakonitem rovarjenju tako imenovane organizirane avtonomije in o ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Alda Mora: sodnik Achille Gallucci, ki skupno z nekaterimi kolegi vodi preiskavo, je včeraj izpustil na prostost časnikarja Giuseppa Ni-cotrija zaradi pomanjkanja indi-cij. Novinar, ki je bil aretiran 7. aprila letos v Padovi skupno z o-stalimi voditelji avtonomije, je bil osumljen sodelovanja pri u-grabitvi predsednika KD. Nicotri, ki je bil v službi pri padovanskem dnevniku «11 Matti-no» in je dopisoval za «Repubbii-co», je bil izpuščen na prostost včeraj zvečer. Sodnik je v 110 tipkanih strani dolgi odredbi priznal, da je bila obtožba proti časnikarju neosnovana, medtem ko je potrdil zaporne naloge za ostale a- nilimiMIIIIIIIIM MII llltllll lili IH Milimi.. PRED SPREMEMBO V NIK AR ASUI? • * * ’ Ob morebitnem odstopu zahteva Somoza jamstva i V vladi bodočega režima bi morala imeti tudi nacionalna garda svojo vlogo - Tajni manevri ZDA MANAGUA - Diktator Anasta-sio Somoza je pripravljen odstopiti, seveda pod nekaterimi pogoji. To naj bi izjavil ameriškemu časnikarju «Washington Post* general Somoza sam, ki tudi pravi, da se počuti «kot truden osel, ki se bori proti tigru*. Somoza postavlja sledeče pogoje: v bodočem režimu mora imeti tudi nacionalna garda svojo vlogo; njegova stranka, to je liberalna stranka, mora še nadalje izvrševati politično funkcijo: prehod o-blasti se mora izvršiti v najstrožjem redu. Nikaragujski predsednik je tudi izjavil, da bi pred svojim odhodom zagotovo ukazal prekinitev ognja, če bi se le u-resničili pogoji, da ne bi imeli marksisti v novi vladi glavne besede. Po pisanju vplivnega ameriškega dnevnika naj bi bila situacija v Nikaragui sledeča: Somoza se je z ZDA domenil, da nekoliko zavlačuje s svojim odstopom, medtem pa naj bi se \vashington-ski diplomati, v sodelovanju z latinskoameriškimi, pogajali s sandinisti za sestavo nove začas ne vlade, v kateri bi bila poleg petih že predvidenih članov še dva konservativna usmeritve. To bi Somozo prepričalo, da Nikara-gua ne bi «padla v marksistične roke* in bi takoj odstopil. Predstavnik začasne opozicijske sandinistične vlade, zunanji minister duhovnik Miguel Escoto, pa je odločno zavrnil poskuse ZDA, da bi razširili sedanji ustroj opozicijske vlade in jo naredili tako bolj «dostopno». «Nikaragua je naša domovina, je dejal katoliški duhovnik, in ZDA nam ne morejo govoriti, kako naj sestavimo svojo vlado. V preteklosti je War shington Nikaragui vsiljeval vlade in rešitve in prav to je bila tragedija naše zemlje. Tokrat ne bomo dovolili nobenega vmešavanja Raje bomo umrli, kot pa pristali na ponovne poskuse ZDA*. Včeraj je nacionalna garda nadaljevala z napadom proti mestu Masaya in je spet pridobila v svoje roke dobršen del Rivasa, medtem ko so sandinisti osvojili mesto Inotepe, ki je samo 45 km oddaljeno od Manague. Po podatkih radia sedanjega Somozovega režima, naj bi naoionalna garda nadzorovala tudi cesto, ki pelje iz juga v Managuo. (mč) retirane pripadnike avtonomije in zavrnil vse zahteve branilcev. «Imel sem srečo, ker je moj alibi železen. Tudi ostali zaprti tovariši so nedolžni in obtožbe proti njim so neosnovane, vendar njihovi alibiji niso bili takb trdni. Zato so še v zaporu.* S temi besedami je Nicotri takoj po osvoboditvi pozdravil kolege in ženo, ki so ga čakali pred kaznilnico v Rebibbii. Padovanski časnikar je bil v svojih izjavah zelo polemičen do sodnikov. («Sedaj ko sem prost, bom zahteval psihiatrični pregled za nekatere sodnike*), marsikatero krepko pa je izrekel tudi na račun kolegov. «Med italijanskimi časnikarji — je dejal — so nekateri, ki spodbujajo k državljanski vojni. Bil sem v zaporu, vendar pazite, ker bi tudi vi nekega dne lahko okusili ječo.* Ostra in polemična je bila tudi izjava uredniškega odbora «Matti-na». Zadovoljni smo — je poudaril odbor — da so sodniki spoznali, da je bil Nicotri nedolžen. Vprašujemo pa se, ali je bilo treba, da kolega odsedi tri mesece v zaporu, da sodniki preverijo njegov alibi? Ali ni bilo že od začetka jasno, da so obtožbe neosnovane?* Po oceni Negrijeve žene Paole pa je izpustitev Nicotrija dokaz, da se obtožnica proti voditeljem avtonomije začenja rušiti. «Vpra-šujem pa se — je pripomnila ženska — zakaj niso sodniki preverili tudi alibi mojega moža tako skrbno kot Nicotrijevega? Zakaj so uporabili dve različni merili?* V okviru preiskav o terorizmu gre omeniti tudi uspešno akcijo agentov milanskega Digosa, ki so v petek aretirali v lombardijski prestolnici domnevna morilca sodnika Alessandrinija. Oba domnevna terorista sedaj zaslišujejo sodniki, ki vodijo preiskavo o rovarjenju skupine «Prima linea*, ki si je prevzela odgovornost za zločin. Zaradi neprodime molčečnosti preiskovalcev zaenkrat ni znano, kako so prišli na sled domnevnima teroristoma. Izvedelo se je le, da so na domu Bruna Palombija Russa in Claudia VVaccherja — to sta imeni domnevnih teroristov — zaplenili kopico orožja in streliva ter originalno prometno knjižico avtomobila, s katerim so pobegnili Alessandrinijevi morilci. Fanta sta obtožena sodelovanja pri umoru milanskega sodnika, ki je odločilno prispeval k razkrivanju «črne mreže*, sodelovala pa naj bi tudi pri ropu na železniški postaji v Rogoredu pri Milanu. (vt) RIM — Kazensko sodišče je včeraj obsodilo na dve leti in šest mesecev zapora bivšega odgovornega urednika satirične revije «H male* Calogera Vone-zio in odredilo definitivno zaplembo 20 številk revije. Z razsodbo. ki bo najbrž vzbudila pre-cej prahu in polemike, saj je v nasprotju z načelom svobode obveščanja in kritike, so sodniki spoznali Venezio za krivega žalitve državne religije, objave o-polzkega in pornografskega gradiva. Alois Mock novi predsednik OVP DUNAJ — Joseph Taus, ki je bil štiri leta predsednik avstrijske ljudske stranke, se je včeraj uradno umakni) iz političnega življenja. Izredni kongres OVP je tudi že določil njegovega naslednika. Gre za 43-letnega dr. Aloisa Mocka. ki je že bil predsednik poslanske skupine stranke v parlamentu. Tausova stranka je na volitvah 6. maja doživela velik volilni neuspeh, saj so zgubili tako v odstotkih kot v sedežih v primerja vi s socialdemokrati, ki jim na-čeljuje Kreyski. V ZDA pa se še vedno nadaljujejo ugibanja in polemike zaradi odpovedanega Carterjevega govora. Glasnik Bele hiše je izjavil, da so zelo slabo obveščeni tisti, ki mislijo, da Carter ni bil zadovoljen z govorom, ki so mu ga pripravili njegovi sodelavci. Glede teh sodelavcev pa piše pariški «A1 Nahar Arabe et International*, ki ra tiska v arabščini. List trdi, da je bilo prav vprašanje Palestincev, ki je odsvetovalo Carterjev govor. Na srečanju v Tokiu je namreč francoski predsednik Giscard d’Estaing opozoril Carterja, da ne bo mogoče rešiti vprašanja energije, če se ne reši palestinsko vprašanje. Carterjev svetovalec Brzezinski in minister za energijo Schlesinger, ki sta pripravila govor, pa sta obravnavala zadevo samo kot odnos do držav proizvajalk petroleja in kot vojaško vprašanje (a-meriška vojaška navzočnost na Bližnjem vzhodu). Francoski ministrski predsednik Barre je včeraj odpotoval skupaj s političnimi svetovalci in strokovnjaki v Irak, kjer se bo pogovarjal s tamkajšnjimi državniki o petroleju, jedrski energiji in o-boroževanju (francoske dobave orožja Iraku). Razpravljal bo menda tudi o dveh jedrskih reaktorjih, ki jih ie Francija dobavila Iraku in ki sta eksplodirala dva tedna po izročitvi. Francija je največji odjemalec iraškega petroleja. Naj navedemo tu še nekaj važnejših vesti o energiji iz raznih dežel. V ZDA je v polnem teku polemika zaradi nameravane ustanovitve petrolejskega registra, ki tiaj bi nadzoroval odkupe gorivna prostem trgu. Mnogi trdijo, da pobuda, ki so jo sprožili v Tokiu, ne bo žela uspeha. Verjetno tiči za tem grmom zajec »sedmih velikih petrolejskih družb*. španske oblasti nameravajo znižati za 20 odst. dobave kurilnega olja ter zvišati električne tarife za 21,1 odst. Nadalje bodo morebiti uvedli racioniranje bencina. V krogih angleških strokovnjakov za energijo vlada prepričanje, da je kriza v določeni meri prizadela tudi Sovjetsko zvezo in države socialističnega bloka. Navado, da je ministrski predsednik Kosigin v nekem svojem govoru na Češkoslovaškem opozoril na potrebo po strogem varčevanju na energetskem področju. Moskovska «Pravda» pa je v teh dneh sporočila, da so pri nekih ležiščih naravnega plina v Sibiriji uspešno opravili poskuse za pridobivanje novega goriva za vozila iz tekočega kondenzata. ki nastaja nri pridobivanju plina. V teku so "oskusi, da bi popolnoma osamo-"vorili središča, ki se nahaiak) v r,;biriii, daleč od vseh prometnih zvez. Italijanski minister Di Giesi je rod risal zahtevo ustanove ENI ro prispevku EGS za izgradnjo plinovoda v južni Italiji, ki bo dovajal plin iz Alžirije. Združenje italijanskih lastnikov črpalk je protestiralo v zvezi z ukrepi proti 8 črpalkam v Bologni ter je zahtevalo naj finančna straža izvaja kontrolo tudi v skladiščih velikih petrolejskih družb. (vk) Sindikalni paket» za izhod iz krize V sredo dopoldne bodo vse gospodarske dejavnosti v tržaški pokrajini zamrle za štiri ure: v teku bo splošna stavka, ki jo je pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - U1L oklicalo z namenom, da opozori jamo mnenje po vsej državi na čedalje hujšo krizo v tržaškem gospodarstvu. Po šestih letih (zadnja splošna stavka na našem območju je bila februarja 1973. leta) se bo torej prebivalstvo naše pokrajine ponovno enotno dmgnilo v obrambo svoje pravice do dela in ustvarjanja, v obrambo svojih delovnih mest, v obrambo pravice do po stopnega razvoja obstoječih eko nomskih struktur. Izhodišče za novo splošno stavko bodo natanko iste zahteve, kakršne so botrovale splošni stavki izpred šestih let. Kljub stalnim opozorilom iz najrazličnejših forumov, kljub nedvoumnim zaključkom 2. konference o tržaškem gospodarstvu, kljub stalni borbi delavcev in sindikalnih organizacij za omejevanje posledic postopnega nazadovanja tržaške ekonomije, so vsa ta leta žal potekla zaman. Splošen družbenogospodarski položaj ne le da se ni izboljšal. Nasprotno, vsi pokazatelji pričajo, da se je še poslabšal: demografsko je Trst danes znatno na slabšem kakor pred šestimi leti, število zaposlenih je za nekaj tisoč manjše, blagovni promet stagnira, v nadrobni trgovini po se ob stalnem prilivu deviz iz ............umiti......mnimim............................mina Morda bo «skylab» čez tri dni padel na zemeljsko površino Vroč sindikalni teden pred dopusti RIM — Upoštevajoč, da se sredi meseca začnejo v večjih industrijskih podjetjih letni dopusti, je za okrog 5 milijonov delavcev, ki se že nekaj mesecev borijo za obnovitev delovnih pogodb, prihodnji teden bržkone odločilen. Prišel je trenutek, ko je treba odločiti: ali pozitivno zaključiti pogajanja, ki jih gospodarji že predolgo zavlačujejo, ali odložiti vse na jesen, s hudimi posledicami glede zaostritve družbenih odnosov. Ti so v zadnjih dneh dosegli nadvse zaskrbljujočo ostrino, zaradi česar '* so župani Turina, Milana in Genove, največjih industrijskih mest, zaprosili Pertinija za sprejem. V tem tednu se bodo nadaljevale sindikalne borbe vseh prizadetih strok, od uslužbencev podjetij za elektriko in plin, kemijskih delavcev do pristaniščnikov iri delavcev v papirnicah. Nadaljevala se bodo mrzlična pogajanja za gradbince in tekstilce. Odločilen bo pa bržkone, tudi za druge stroke izid prizadevanj za prebroditev čeri skrajšanega delovnika za kovinarje. Posredovanje ministra za delo je, kot se zdi, zbližalo nasprotne stranke. Sindikati pa ne morejo sprejeti trmastega pogoja delodajalcev, ki zahtevajo v zameno sprostitev nadurnega dela in nekakšne nesprejemljive garancije. Vse se zdi odvisno od možnosti odprave še te ovire. Ali bo uspelo? RIM — Danes popoldne bodo umestili posebno komisijo, ki bo v operativni dvorani Civilne zaščite notranjega ministrstva spremljala potek vrnitve na Zemljo a-meriškega vesoljskega laboratorija «skylab». Skupino sestavljajo znanstveni svetovalci, tehniki, funkcionarji in častniki ter bo direktno povezana z ameriško vesoljsko ustanovo. Včeraj zjutraj je bila na rimski prefekturi seja, ki so se je udeležili funkcionarji javne varnosti, častniki vojaškega poveljstva in poveljnik rimskih gasilcev. Na seji so pripravili načrt za ukrepe, ki bi jih sprejeli v nuji za zaščito glavnega mesta. Vse to, seveda, če bi «skylab» padel na Rim. V resnici pa se o tem ne ve nič točnega. Po nekaterih vesteh naj bi «skylab» pri letel v zemeljsko ozračje ponoči med pojutrišnjim dnem in sredo, po drugih pa v sredo popoldne ob 15. uri po ameriškem času, oziroma ob 21. po našem. Ob tisti uri naj bi se ladja nahajala nekje na zahodni meji med ZDA in Kana- do. Prvi kosi razbite ladje naj bi začeli padati na Zemljo šele po 7.000 ali 8.000 km, in sicer nekje na severovzhodu Latinske Amerike. ali Da v Atlantski ocean. Vse to so pa le domneve, ker se ne ve, kakšna bo hitrost ladje v tistem trenutku in s kakšnim naklonom bo prihajala v zemeljsko ozračje. Zanimiva pa je napoved ravnatelja nemškega observatorija v Bochumu Heinsa Kaminskega, ki trdi, da bo «skylab» priletel na Zemljo v enem kosu Sicer pa v Zahodni Nemčiji niso bogve kaj zaskrbljeni zaradi padca. Predvsem je treba poudariti, da sploh vsa mesta severno od Frankfurta ne pridejo v poštev. Kar se pa tiče ostalih, je neka anketa pokazala, da je mnogo Nemcev, ki sploh ne vedo, kaj je «skylab». Nekateri pa so dejali, da je morda neke vrste padalo ali pa žaba oziroma znamka kovčka iz sintetičnega materiala. Samo velika manjšina je izjavila, da se boji, kaj se bo zgodilo V Angliji niso pripravili nobe- nih posebnih ukrepov, tudi zato ker utegne biti prizadeto le omejeno ozemlje. Drugačen je položaj v Grčiji, posebno od tedaj, ko so ameriški strokovnjaki o-menili možnost 0,7 odst., da pade «skylab> prav na to državo. Ta mali odstotek pe je alarmiral Grke. Ministrstvo za javni red je že sprejelo določene ukrepe. Prefekture, policijske postaje in letališča so v pripravljenosti, da bi obveščali prebivalstvo, skrbeli za javni red ter nudili prvo pomoč. Švicarski minister za pravosodje in policijo, kot smo že poročali, je svetoval svojim rojakom, naj ostanejo doma ah pa naj se skrijejo v kleti, če se bojijo. Priporočil pa je, naj se ljudje izogibajo panike. Zvezne oblasti spremljajo dogajanje in bodo pravočasno obveščale kan-tonske oblasti, oziroma javnost preko radia in televizije. Ameriški pravosodni minister je že izjavil, da bodo ZDA poravnale morebitne škodo. sosedne Jugoslavije ustvarjajo le zasebni kapitali, ki v ničemer ne prispevajo k izboljšanju nosilnih struktur tukajšnjega gospodarstva. K vsemu temu lahko dodamo še vrsto anomalij, ki so značilne za sedanjo tržaško ekonomijo. Omenimo naj samo dva taka pojava, ki sta še posebno zgovorna glede neskladij v naših gospodarskih in drugih strukturah: šolana mladina se še vedno izseljuje iz Trsta, ker tukaj ne najde primerne zaposlitve, po drugi strani pa mladih kvalificiranih kadrov močno primanjkuje; Trst se po poprečnem letnem dohodku na prebivalca uvršča na prva mesta v Italiji, pač zaradi svojega izjemnega svojstva mesta brez zaledja, in je prav tako na prvih mestih po višini življenjskih stroškov, medtem ko v resnici njegovo gospodarstvo preživlja čedalje hujšo krizo. Kako zajeziti in zavreti to vztrajno nazadovanje in zagotoviti tukajšnjemu gospodarstvu prepotrebnega novega zagona? Na to zahtevno vprašanje odgovarja pokrajinska sindikalna zveza CGIL - CISL - Ul L s «paketom» ali *platformo» predlogov, ki naj omogočijo hkrati nov razvoj industrijskih dejavnosti in potrebno integracijo med industrijo, pristaniškimi in pomorskimi dejavnostmi ter raznimi storitvami. Da se to doseže — naglašajo sindikati — so neobhodno potrebni nekateri daljnosežni ukrepi na vladni, deželni in občinski ravni. Na vladni ravni je treba sestaviti nov gospodarski razvojni načrt, ki naj dosledno upošteva specifične potrebe Trsta tudi z uresničevanjem področnih načrtov za ladjedelstvo, železarstvo in strojno industrijo; na deželni ravni je nujno potrebna sestava poselffiega načrta za razvoj industrije, ki naj ima za cilj uravnovešen razvoj vse dežele in ki naj v tem okviru ovrednoti celoten gospodarski potencial tržaškega območja; na občinski ravni pa jo treba čimprej oddati dela za speljano prometnih infrastruktur, za katere so že bila dana na razpolago finančna sredstva z zakonom o izvajanju osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. Prav tako je treba dokončati in objaviti študije o uresničljivosti skupne industrijske cone na Krasu, na katero je treba gledati kot na dodatno priložnost za razvoj gospodarskega potenciala tržaške pokrajine. K vsemu temu se morajo pridružiti vzporedna prizadevanja zasebnih in javnih podjetnikov: zasebni podjetniki naj bi se odločili za nove naložbe na Tržaškem in zlasti v okviru žaveljske industrijske cone, kjer praktično že deset let ni zabeležiti priliva svežega kapitala; kategorija javnih podjetnikov pa se mora nujno spoprijeti z nalogo, da v čim večji meri ovrednoti, posodobi in okrepi obstoječe obrate z državno soudeležbo, predvsem pa Tržaški arzenal - Sv. Marko, Tovarno velikih motorjev pri Boljun-cu, obrat VM, bivšo Tovarno mostov in žerjavov CMI, škedenjsko železarno Italsider in obrat ANCl FAP. Te zahteve bo tržaško prebivalstvo podprlo z enotno udeležbo na splošni stavki prihodnjo sredo. Resnost današnjega stanja nalaga vsem kategorijam prebivalstva v naši pokrajini, trgovcem, obrtnikom, ženam, mladini, kmetom, upokojencem italijanske in slovenske narodnosti, dolžnost, da se aktivno pridružijo delavcem v boju za nadaljnji razvoj tržaškega gospodarstva. Sindikalni *paket» nudi p tem trenutku edino trezno perspektivo za izhod iz krize, edino možnost za uveljavitev naših gospodarskih zmogljivosti v okviru vsedržavne in krajevne stvarnosti. Hkrati * tem postavlja tržaški gospodarski problematiki tisto širino tudi v odnosu s sosedno državo, ki jo skušajo nekateri krogi v našem mestu s svojo kratkovidno in namenoma izkrivljeno gospodarsko politiko nadomestiti z raznimi utvarami loka-lističnega in nazadnjaškega kova. Sindikalne zahteve gredo v smer odprtosti in tvornega sodelovanja med sosedi, kar vztrajno zagovarja tudi naša narodnostna skupnost. Zaradi tega se bomo Slovenci i* mesta in podeželja tudi tokrat pridružili boju tržaških delavcev, da bo splošna stavka res enotna in masovna, kajti samo ob enotni in masovni podpori vsega prebivalstva bodo sindikalne zahteve lahko prodrle in postale izhodišče za nov zagon gospodarskih gibanj v naši pokrajini. ELIO FORNAZARIČ TRŽAŠKI DNEVNIK « 8. julija 1979 PRED SKORAJŠNJO SPLOSNO POKRAJINSKO STAVKO Le z enotnim nastopom vseh družbenih sil je možen izhod iz hude gospodarske krize Število delovnih mest je v zadnjih šestih letih padlo za skoraj 6.000 enot, dokončno pa so zaprli pet podjetij - Primer zavarovalnice Lloyd Adriatico SINOČI NA GRADU SV. JUSTA V sredo bo v Trstu splošna stavka. Zadnja tako množična manifestacija je bila 28. februarja 1973. Minilo je šest let, splošno gospodarsko stanje pa se je od tedaj še poslabšalo. V tem obdobju lahko zabeležimo več primerov, ki nam lahko pomagajo, da si nazorneje pregledamo počasno, a stalno padanje krajevnega gospodarstva : — število delovnih mest se je znižalo za 5.514 enot; — najbolj prizadeti sektor je industrija, stalno nazadujeta tudi trgovina in obrtništvo; nasprotno pa se viša število delovnih mest v javnih službah ter v bančnih in zavarovalnih zavodih; — število ur v dopolnilni blagajni se je skoraj podvojilo; od Melonarski odbor in preosnova občinskih služb V odgovor na komunike tovarniškega sveta Vm je tiskovni urad tržaške občine včeraj izdal poročilo, s katerim demantira vesti, po katerih naj bi občinska uprava nameravala u-kiniti službo medicine dela. V poročilu je tudi rečeno, da sploh ni imela nobenega razloga, da bi to storila; nasprotno, občinska uprava si bo prizadevala, da bo ta služba pravilno delovala in se obvezuje, da jo bo še okrepila. O tej nameri občinskega odbora, ki spada v okvir preosno-ve občinskih služb, smo že obširno poročali pred dobrimi desetimi dnevi, ko so te vesti prišle v javnost. Vzbudile so veliko zaskrbljenost med občinskimi uslužbenci zlasti v zdravstvenem sektorju. Na osnovi te vesti bi morala občinska uprava ukiniti službo za medicino dela skupaj z nekaterimi temeljnimi službami, kot so center za motorično vzgojo, oskrba spastikov, psihopedagoška služba na šolah ter družinske posvetovalnice. Poleg zaskrbljenosti so te vesti izzvale o-gorčen protest sindikalnih organizacij, predvsem pa protest zainteresiranih občinskih uslužbencev, ki so takoj pričeli stavkovno akcijo. Vse te repJjcjje na to odločitev pa so le Snele določen uspeh. Občinski odbor je namreč predložil občinskemu svetu osnutek načrta o preosno-vi občinskih služb, ki je predvideval tudi te postavke, takoj za tem pa je predložil še a-mandma, s katerim je bistveno spremenil duh in vsebino predloženega osnutka. Praktično je občinski odbor preklical svojo prvotno odločitev, kakšni pa so njegovi nameni o tej važni obveznosti (ki bi jo morala občinska skupščina že odobriti do 30. junija) bomo videli na torkovi seji občinskega sveta, ko je na dnevnem redu prav to vprašanje. Poleg zamude, s katero je občinski odbor predložil osnutek o preosnovi občinskih služb, pa ostajajo še druge pomanjkljivosti, ki nam zgovorno kažejo, kako deluje občinski odbor. Vprašanje je zelo važno za celo mesto, saj je od njega tudi odvisno smotrnejše delovanje občinske uprave, ki mora delovati v korist vsega prebivalstva. Vprašanje je tudi zelo obširno, zato se bomo k njemu povrnili v torkovi številki našega dnevnika. 591.015 v letu 1973 je poskočilo na 1.277.155; — v tem obdobju so za vedno zaprli nekatere tovarne, kot na primer predilnico San Giusto, Gaslini, Durissini, AFA in SAI FAC. Vsi ti podatki niso najbolj aktualni, vendar pa se proces nazadovanja krajevnega gospodarstva nadaljuje tudi v zadnjem času. Lahko bi našteli še več manjših primerov, ki nam bi pokazali res zaskrbljujočo sliko. Lahko še zabeležimo primer tržaškega arzenala San Marco, kjer je v zadnjih sedmih mesecih zapustilo delovno mesto približno sto delavcev, vodstvo pa jih še ni zamenjalo. Poleg tega še daje v zakup zasebnim podjetjem številna dela, ki so tipična za ladjedel-niško industrijo. V podjetju CMI so delavci v veliki negotovosti, saj nimajo zadostnih garancij za nameravano preosnovo podjetja. Tudi v livarni Italsider ni stanje nič boljše, ker bo treba v najkrajšem času premisliti in proučiti alternativne oblike proizvodnje; naročila namreč počasi padajo. skrbeti pa je treba za o-hranitev delovnih mest. Iz teh skopih podatkov je torej razvidno, da se problemi v industrijskem sektorju stalno večajo. Kljub videzu In proti pričakovanju pa je v zadnjih šestih letih padlo število delovnih mest tudi v trgovini in sektorju prevozov za skoraj 2.000 enot. Kot smo omenili, sta tako rekoč »pozitivna* le bančni in zavarovalni sektor. Prav v zadnjih dneh pa se je tudi tukaj nekaj zataknilo: vodstvo zavarovalnice Lloyd Adriati-co je namreč sporočilo, da bo pre- selilo svoj sedež v drugo italijansko mesto v primeru, da ne bi dobilo na razpolago zazidljive površine v mestu, na kateri bi zgradilo nov sedež. Mesto bi tako izgubilo približno 700 delovnih mest, kar pa je v sedanjih pogojih skoraj nedopustno. Zaskrbljenost je toliko večja, saj so tako sindikalne organizacije, kot sama občinska uprava zagotovili, da so v mestu na razpolago primerne zazidljive površine. Zares čudna odločitev vodstva ustanove, ki jo vodi »melonar* Irneri. ki mu je na zadnjih volitvah le za nekaj tisoč glasov spodletela izvolitev v senat v vrstah Liste za Trst, torej tiste grupacije, ki se le z demago-škimi besedami zavzema za ščitenje interesov Trsta. Tako je torej gospodarsko stanje v naši pokrajini. Za rešitev iz te krize je zato potrebna skupna zavzetost vseh družbenih in političnih sil, ki ne smejo dovoliti, da bi ta proces mimo tekel po svoji poti. Zato je tudi potrebno, da splošna pokrajinska stavka vsestransko uspe; sindikalne organizacije vseh kategorij pozivajo vse svoje člane naj se je polnoštevilno udeležijo in s tem pokažejo svojo odločnost v boju za ohranitev delovnih mest ter za razvoj krajevnega gospodarstva. Tudi občinska uprava je v tiskovnem poročilu podprla pobudo sindikalne zveze, svetovalska skupina KPI pa bo v torek vložila resolucijo v občinskem svetu, v kateri se zavzema za rešitev številnih krajevnih gospodarskih problemov in s katero bi se moral občinski odbor obvezati, da bo spreiel vse primerne pobude za izhod iz krize. Kitajski znanstveniki pri tržaškem županu Tržaški župan Cecovini je včeraj sprejel dve delegaciji znanstvenikov LR Kitajske, ki se v teh dneh mudijo v Trstu na študijskem seminarju, posvečenem Marcelu Gross-mannu. Delegaciji je vodil znanstvenik svetovnega slovesa in Einsteinov učenec prof. Chou Pei Yuan. Na srečanju je stekel pogovor o blagovnih izmenjavah med Trstom in LR Kitajsko, predvsem pa o tržaškem pristanišču in o vlogi, ki jo lahko ima v sklopu Evropske skupnosti. Sindikalna federacija o procesu zaradi posilstva Pokrajinska federacija CGIL, CI SL in UIL je objavila poročilo, v katerem izreka solidarnost in podporo Kolektivu za zdravje žensk zaradi njegove pobude, da se pred stavi kot zasebna stranka na nedavnem procesu proti dvema posiljevalcema. Sindikat poudarja, da je treba taka prizadevanja še posebno podpreti glede na nasprotna stališča, ki se pojavljajo v sodnih krogih. Sovjetski film «Pod ozvezdjem dvojčkov» uvod v festival znanstvene fantastike Do sobote bo na sporedu več kot 30 filmov .... m V L £ ^ Prizor iz sovjetskega filma, ki je bil na sporedu ob otvoritvi tržaškega festivala znanstvene fantastike •iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir>iiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV V SLOVENŠČINI ZAENKRAT NE BO Nevzdržno odlašanje s slovenskimi oddajami v okviru tretje mreže RAI Odgovornosti vlade in upravnega sveta RAI zaradi triletne zamude Slovenskih televizijskih oddaj v okviru tretje mreže RAI zaenkrat ne bo. Prav tako bodo prihodnji teden v Trstu opravili eksperimen tacijo zgolj za italijanske oddaje, ne pa za slovenske. To je sporočil časnikarjem in voditeljem tržaškega sedeža RAI ravnatelj «za deželno informacijo* Biagio Agnes, ki se je skliceval na sklepe upravnega sveta RAL Slednji se je namreč sestal te dni in soglasno (vzdržal se je predstavnik liberalne stranke) sprejel sklep, v katerem potrjuje obvezo o slovenskih televizijskih programih, vendar meni, da mora pri tem država (torej vlada) nuditi ustrezno finančno kritje. Upravni svet RAI je zato pozval vodstvo podjetja, naj sestavi osnutek ustrezne konvencije med vlado in RAI o programih za slovensko narodno manjšino in ladinsko skupnost. llllltllllllttlllHIIIIII iimiiiiiiiiiiiniiiiiniiii iiiiimiiiiiiimiiiimtiiiiiiiiiiiiiiMiMiutiiuiiiiiiiiiiMimiiiiiMiiiinii v’iT 3u - tlbiu. . .o »M « U |./ jj. T> ->' I t* M I V NABREŽINI ODPRLI 18. VINSKO RAZSTAVO Župan Albin Škerk pozdravlja goste in obiskovalce ob včerajšnjem odprtju vinske razstave v Nabrežini Včeraj je bila v Nabrežini otvoritev 18. vinske razstave, ki jo v sodelovanju z domačimi vinogradniki in Kraško gorsko skupnostjo prireja občinska uprava. Na otvoritvi je predstavnike oblasti, predstavnike raznih organizacij in seveda domače vinogradnike v imenu občinske uprave pozdravil župan Škerk, ki je v priložnostnem govoru poudaril pomembnost te pobude. Omenil je, da je bilo mogoče prirediti letos vinsko razstava le z velikimi napori. Da je razstava stekla, gre zasluga zlasti občinskih uslužbencem in domačim vinogradnikom. Nato je župan pozdravil delegacijo iz Buj, s katerimi bo devinsko-na-brežinska občinska uprava v kratkem podpisala listino o pobratenju. Praznik se bo nadaljeval še danes. V okviru kulturnega programa naj omenimo likovno razstavo domačih umetnikov in kon"ert n^bre žinske godbe. V večernih urah je na sporedu tombola, nato pa ples z ansamblom Taims. T 3 ženske ranjene v mestnem avtobusu Tri ženske so se lažje renile v avtobusu proge številka 5, ki je nenadoma zavrl, da bi se izognil trčenju z avtomobilom jugoslovanske registracije. Nekaj minut po 18. uri je po Ul. Mazzini v smeri proti Trgu Goldoni peljal avtobus št. 5, ki ga je upravljal šofer Pierpaolo Marincirh. Ko je prispel do križi šča z Ul. Dante, je iz te ulice kar naenkrat privozil avtomobil z beo grajsko evidenčno tablico. Marin cich je pritisnil na zavore, tako da mu je usnelo preprečiti trčenje Ju goslovanski avtomobil je avtobus 'e narahlo oplazil, vendar se ni za tem ustavil, temveč je kar zavozil dalje. Zaradi nepričakovanega za virania so tri pofntoe v avtobusu izetiHle ravnotežje in p»dle 53 letno Danielo Mocenni iz Ul Parohi no 4 so po prevozu v bolnišnico z rešilcem Rdečega križa sprejeli na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo zdravila 10 dni zaradi udarca po glavi in rane na obrazu, ostalima dvema ranjenima potnicama, 67-let-ni Giulii Dugliani por. Moretti iz Ul. P. Diacono 8 in 56-letni Marii Viezzoli por. Apollonio iz Ul. delle Docce 2, pa so nudili le prvo pomoč. Kaj to pomeni? Formalno je sklep upravnega sveta RAI neoporečen, saj se sklicuje na z zakonom določeno obvezo o slovenskih televizijskih oddajah. To namreč določa zakon o radiu in televiziji številka 103, ki je bil sprejet pred več kot tremi leti, dejansko pa so upravni svet RAI in politični predstavniki v njem zamudili vse roke, saj bi ta sklep morali sprejeti že pred tremi leti, če je zares komu šlo za to, da Slovenci dobimo svoje televizijske oddaje, o katerih je že leta 1970 govoril tedanji predsednik vlade Emilio Colombo na srečanju z enotnim odposlanstvom slovenske narodne manjšine. Tri zamujena leta, torej. In tri leta nečimrnosti, brezbrižnosti in zavlačevanja, katerim očitno botrujejo politični računi tistih sil, ki se še niso sprijaznile z dejstvom, da imamo Slovenci pravico do informacije, kot vsi državljani. Če je bila namreč,iRAI po. reformi.zamišljena kot »javna usluga* skupnosti, je povsem jasno, da morajo biti tudi naro^njhi maojšinam tiane možnosti, da razpolagajo z lastnimi občili. Zamuda je tem bolj nevzdržna, če pomislimo na dejstvo, da je bila RAI natančno seznanjena s to zahtevo. Že pred leti je koordinacijski odbor vseh italijanskih dežel v posebnem dokumentu celo zahteval, naj RAI poskrbi najprej za dežele, «kjer živijo narodne manjšine, ker je tod občutiti večjo potrebo po jezikovno pluralistični informaciji*. Podobno stališče je zavzel tudi deželni svet Furlanije - Julijske krajine, ki je odobril ustrezna stališča tedanjega odbornika Cociannija. Kljub temu pa se stvari v Rimu niso premaknile z mrtve točke. Iz krize v krizo je upravni svet RAI zavlačeval z rešitvijo tega vprašanja in ukrepal (pozno) šele tedaj, ko je bilo povsem jasno, da konvencije z vlado še ni. Pravzaprav sedaj ni niti vlade, kaj še konvencije. Vsekakor pa je zdaj vse odvisno od vlade, ki je dolžna spoštovati zakonska določila. Vsak mesec, vsako leto zamude pri sklenitvi konvencije, bi namreč pomenilo nevzdržno kršenje zakona, vlada pa bi slovenski manjšini prizadejala hudo krivico, (-n-č) Novi ceslni predpisi na Trgu Ponterosso Da bi omogočila smotrnejšo ure ditev prometa v nekaterih delih mestnega središča, je občinska u- NOČNE DOGODIVŠČINE TREH VINSKIH BRATCEV Na Trgu Oberdan se je v petek zvečer dekaj klavrno končal pohod treh domačih vinskih bratcev po tržaških barih in krčmah. Potem ko je obiskala že precepj vinskih hramov, se je trojica, vsa prežeta z alkoholom, primajala do omenjenega trga, kjer je njeno nesinhro-no gibanje naprej, nazaj in tudi počez vzbudilo pozornost izvidnice agentov javne varnosti. Agenti so se trem pajdašem približali z o-čitnim namenom, da bi jim pomagali iz stiske, vendar trojica n; ra zumela njihove dobronamernosti. Opogumljeni od zaužitega alkohn la so trije ljubitelji žlahtne kaplji ce nahrulili agente z nerazumljivimi besedami. To so počeli tako vneto, da so sploh preslišali >roš njo agentov po legitimaciji. Ko so jih nato možje postave zaprosili, naj sedejo v njihov avto, je tej prošnji ustregel le mladoletni B.B., ostala dva, 35-letni Giuseppe Pal ma iz Ul. delTAbro 11 in mlado letni E.B. pa sta se mu pndru žila šele, ko so policaji segli po lisicah. Predno so jih odpeljali na k ve sturo, so se agenti iz previdnosti zglasili še v glavni bolnišnici Tu so zdravniki ugotovili tisto, kar so agenti ugotov 1 že s prostim oče som in nosoi,.: vsi trije so bili i škodb. močno nažgani, izmed vseh pa se ga je najbolj natreskal mladi E.B., kateremu so zdravniki predvideli, da se bo dokončno iztreznil šele po treh dneh vinskega posta. Verjetno je bila njihova prognoza točna, saj je E.B. počel na prvi pomoči vsakovrstne norčije. Ko ga je hotel marešal Scozzai ukrotiti, se je nadenj zakadil še vedno oka jeni Palma, očitno z namenom, da bi branil mladega vinskega bratca. Njegov poseg je bil z boksarskega vidika pravcata mojstrovina, saj je marešaia zadel v samo ličnico. zaradi česar se je moral tudi on zateči k zdravniški “pomoči. Potem ko so se duhovi nekoliko pomirili, so agenti odpeljali trojico končno na kvesturo. Tu pa se je E.B., tisti, ki ga je od vseh treh imel še največ pod kapo, spet razdivjal. Začel je rjoveti, kriliti z rokami, obrekovati in groziti mo žem postave. Niegova z vinom o-barvana fantazija je poletela celo tako daleč, da je agentom zabrusil, da jih bo vse prijavil. No. oo koncu pa je le obveljalo, da so a genti prijavili njega in ostala dva zaradi pijančevanja in upiranja javnemu fumccionarju. Palmo pa tudi žaram povzročitve telesnih po- prava sklenila preklicati prepoved vožnje za tista vozila, ki prevažajo razne vrste blaga, na odseku Ul. Bellini med Ul. Cassa di Risparmio in Trgom Ponterosso ter na trgu samem, in sicer pred poslopjem, ki je označeno s hišno štev. 1, ter na odseku ulice med Ul. Bellini (ob morju) in Trgom Ponterusso Istočasno je tudi za promet zaprta Ul. Genova in sicer na odseku med Ul. Roma in Ul. Cassa di Risparmio. • Železniška ustanova sporoča, da bo od jutri dalje ukinila nekatere proge, da lahko zadosti povečanim potrebam turističnega in blagovnega prometa. Avtobus bo nadomestil vlak, ki vozi iz Trsta v Tržič in iz Portogruara v Trst. Ukinili bodo tudi vožnjo Trst - Firence (odhod ob 6.00) in Firence - Trst (prihod ob 18.40). Včeraj se je na Gradu sv. Justa začel festival znanstvenofantastičnega filma. Na sporedu sta bila dva italijanska kratkometražna in sovjetski celovečerni film. Najprej smo videli film »Čudna bitja na filmskem platnu* režiserja Lucč Verdonija. Gre za analizo junakov — pošasti in psihičnih vzrokov, ki so te junake porodili. Prikazuje vampirje, robote, prikazni, bitja s tujih planetov, ki jih je ustvarila človeška fantazija in jih je človek stalno ponazarjal v literarnih, potem pa tudi v filmskih delih. Drugi film, prav tako kratkome-tražec, je delo italijanskega režiserja Guida Manulija, enega sodelavcev Bruna Bozzetta. Leta ’77 je Manuli že tekmoval na festivalu znanstvene fantastike s kratko-metražcem «Fantabiblical» in prejel zanj «zlati pečat mesta Trst*, to je prvo nagrado za najboljši kratki film. Letos Manuli tekmuje s filmom «S.O.S.*. To je na pol animirani na pol igrani film, ki prikazuje ženske kot bitja z nekega tujega planeta. Ženske so tiste, ki so prinesle moškemu pestrost, zato ne sme dopustiti, da bodo odšle. Edini in glavni igralec filma je Maurizio Nichetti, ki smo ga spoznali v Ar-borjevi televizijski oddaji «Druga nedelja*. Tretji je bil na sporedu celovečerni film Borisa Ivčenka «Pod o-zvezdjem dvojčkov*. Junak filma je robot Sigom, sintetični človek, ki hoče spoznati naš svet, v katerem se je rodil, preden bo odšel raziskovat ozvezdje dvojčkov. Današnji večer je mednarodni večer otroka za UNICEF. Tako bomo lahko videli film «Water babies*. Lionela Jeffriesa, angleškega ka rakterista, ki že nekaj let režira filme za otroke. Poleg tega pa bodo zavrteli še kratki film kanadske produkcije «Božični capriccio*. Jutri bodo na sporedu poljski kratkometražec «Ufo» K. Kiwerske-ga in sovjetski kratki film »Kontakt* režiserja V. Tarassova ter celovečerni ameriški film «Planet dinozavrov* režiserja J. K. Shea. D. N. • V tednu od 8. do 1£. julija bo občinski urad za statistiko izvedel običajno trimesečno anketo, da u-gotovi značilnosti tržišča dela in vzroke brezposelnosti. Za vzorec bodo izbrali 348 družin, katerih i-mena bodo izžrebali. •miiiiiinnntiiiiiiiiimiiimiiittititiiiiiiiiiiiiiiiHtiiimaituumtiiitiitiiiiimmiiiiiiiiiiiiMiiiiimiiiMiiiiiiiiii VČERAJ NA ?RŽAŠKEM RAZSTAVIŠČU * 11 r jr R! pntr1 rrvvrri ftril. V m - v OTVORITEV FESTIVALA KOMUNISTIČNEGA TISKA Bogat kulturno-politični spored Včeraj se je na tržaškem razstavišču začel tradicionalni pokrajinski festival «l’Unita» in «Dela», ki bo trajal ves teden in se bo zaključil v nedeljo, 15. julija. Na razstavišč-nem prostoru se bo skozi ves teden odvijal bogat program, ki letos predvideva nastop pevke Anne Identici, ki bo predstavila svoj recital italijanskih narodnih pesmi, in koncert kantavtorja Rina Gaetana. Za njima bo v sredo, 11. t.m jazz koncert znanega »Archie Sheep Quarteta», v četrtek, 12. in v petek, 13. f.m., pa bosta nastopila Tržaški partizanski pevski zbor in Enostavno gledališče Claudia Vivianija s predstavo «E-lixir». V soboto bo na sporedu nastop folklorne skupine Rkud »Dc Udarnik* iz Splita, kj bo izvajala ljudske plese vseh jugoslovanskih narodov, v nedeljo pa se bo festival zaključil s političnim zborovanjem in koncertom godbe na pihala «G. Verdi*. Poleg tega bodo od jutri do sobote vsak večer organizirane okrogle mize in debate o ^.dualnih političnih in kulturnih vprašanjih. Sinoči se je občinstvu predstavil «Collettivo Paperrock* iz Trsta z rock opero liana Bompianija «Grdi raček*, danes pa se bo spored nadaljeval s simfoničnim recitalom «0-blak v hlačah* V. Majakovskega. Glasbo je napisal Carlo Moser, recitiral pa bo Aldo Pressel. Naj povemo še, da je na festivalu odprtih več kioskov, kjer je mogoče kupiti knjige in revije, deluje kiosk Italija - ZSSR, prav tako pa je poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo. Javni natečaj za prevod knjige za slovenske šole Prosvetno ministrstvo — deželni šolski urad za Furlanijo - Julijsko krajino — razpisuje natečaj za prevode šolskih knjig za potrebe slovenskih šol v Trstu in Gorici. Tokrat pride v poštev 650 strani ob segajoča knjiga »Chimica moderna*, za katere prevod bodo izplačali 7.500.000 lir bruto ter 950 tisoč lir bruto za korekture. Ponudbe morajo interesenti poslati do 12. ure 16.8.79 na deželni šolski urad, Trg sv. Antona Novega 6. Podrobnejša pojasnila lahko interesenti dobijo na tem uradu vsak delavnik od 11. do 12. ure. Frančiška na svoji vespi, iz Ul. del Ronco pa je privozila simca, ki jo je upravljala 27-letna Bruna Litiga-to por. Rupeno iz Ul. sv. Franči ška 16. V nesreči je Brizzi zadobil več udarcev po obeh nogah z domnevnimi kostnimi poškodbami. Zdravniki ortopedskega oddelka glavne bolnišnice so izdali prognozo okrevanja v 30 dneh. • Združenje Union obvešča, da so preložili na poznejši datum razstavo vin v Podlonjerju, ki je bila najavljena za danes. Za vedno nas je zapustil naš dragi oče in nono Jožko Vidau (Kovačev) Pogreb bo jutri, 9. julija, ob 11. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost na tržaško pokopališče. Žalujoča žena Valerija, hči Tatjana ter vnuka Nada in Aleksij Prosek, Trst, 8. julija 1979 Po kratki bolezni nas je za vedno zapustila naša draga mama Marija Chert vd. Burra Pogreb bo v torek, 10. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče v Ricmanje. Žalujoči: hčerka Santina in Antonija, brat Gigi, vnuki, nečaki in drugo sorodstvo Ricmanje, 8. julija 1979 Nesreča mladega vespista Mlad mehanik se je včeraj zjutraj ponesrečil pri trčenju vespe in avtomobila na križišču ulic sv. Frančiška in del Ronco. 17-letni Giorgio Brizzi iz Naselja sv. NazR j rija 36/1 se je peljal po Ul »v. ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Ivana Grilanca Posebna zahvala darovalcem cvetja, g. župniku ter vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoča žena Amalija In vsi sorodniki Šale*, 8. julH« 1979 Ravnateljica, profesorji in osebje znanstvenega liceja «F. Prešeren* izrekajo prof. Franki Velikonji -Fornazarič iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta. Učenci in starši 4. razreda osnov ne šole Oton Župančič izrekajo !■ skreno sožalje učiteljici Marici in njenemu možu ob izgubi dragega sinčka Matije. Za vedno nas je zapustila naša predraga MARJETA GRUDEN Pogreb bo jutri, 9. t.m., ob 14.15 izpred cerkve v Šempolaju. Žalujoči: sestra, brat, svak in nečaki z družinami Šempolaj, Reka, Zagreb, 8. julija 1979 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Vsem prijateljem, sorodnikom in znancem, ki so nam stali ob strani in nam pomagali ob izgubi ljubljenega sina PETRA ŠTOKE se iz srca zahvaljujemo. V mislih imamo prav vse, ki so nam pomagali, predvsem pa gorsko reševalno skupino s Predala, dr. Mašero, župn. T. Bedendiča, župn. Bogatca, župn. Po-hajača in skavte. Posebno se zahvaljujemo dr. Dragotu Štoki za njegovo nesebično in požrtvovalno pomoč. Hvaležni smo cerkvenemu in skavtskemu pevskemu zboru ter pevskemu zboru Vasilij Mirk. Družina Štoka Kontovel, 8. julija 1979 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega STANKA ZGONCA se prisrčno zahvaljujemo za izraze sožalja, župniku, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoči žena Vlasta in hči Mirela Opčine, 8. julija 1979 ZAHVALA Ob izgubi naše drage hčere in sestre PATRICIJE SM0TLAK se iskrenov žah‘Val ju jemo vsem, ki so kakorkoli počastili njen spomin. Še posebna zahvala mladinskemu pevskemu zboru, vaditeljici in župniku. SVOJCI Mačkolje, 8. julija 1979 ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi GIUSEPPEJA UNUSSICHA Trst, 8. julija 1979 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) SVOJCI 1«. 7. 1975 10. 7. 1979 Ob 4. obletnici smrti sta še vedno neutolažljiva žalost in praznina, ki si jo zapustil za seboj, ljubljeni EGIDIJ Neutolažljiva mati Evgenija, brat Gvido z ženo Marčeto obujajo spomin nate v srcih vseh onih, ki so te imeli radi. Križ, 10. julija 1979 'L ~ "1 Dragi, ljubljeni VIRGIL od tistega usodnega dne, ko si nas za vedno zapustil, se te vedno z veliko žalostjo spominjamo, mama in vsi tebi najdražji Prečnik, 8. julija 1979 1 9. 7. 1977 9. 7. 1979 Ob drugi obletnici smrti nepozabnega IV0TA PERT0TA se ga z ljubeznijo spominjajo mati, brata in sestra z družinami Nabrežina, 8. julija 1979 3 :i anev 8. julija 1979 V OKVIRU KULTURNO-PROSVETNEGA DELOVANJA PRAVICA DO STANOVANJA LE NEIZPOLNJENO GESLO V soboto na Proseku tradicionalno srečanje- Gradbena diskriminacija v Križu zborov iz zamejstva in iz matične domovine v Ze naslednji dan proslava 75.letnice ustanovitve domačega godbenega društva V soboto, 14. julija, bo v Kulturnem domu na Proseku tradicionalno srečanje pevskih zborov, ki se ga bedo udeležili moški pevski zbor iz Železne Kaple na Koroškem, zbor »Svoboda* * iz Stražišča pri Kranju, zbor «Svoboda - Bratov Milavec* iz Brežic in domači pevski zbor »Vasilij Mirk». Prvo takšno srečanje je bilo leta 1973 v Kranju, doslej pa so imeli omenjeni zbori že sedem srečanj. Prosek je že leta 1975 go-fchl te zbore. Srečanje je bilo na Prostem, v okviru proslav 30-letnice osvoboditve. Letošnje srečanje pa bo Dne 3. julija je diplomiral na medicinski fakulteti tržaške u-niverze ANDREJ DANEU h srca mu čestitajo mama, oče, brat Edi, tete, strici in bratranci. Na medicinski fakulteti v Trstu je diplomiral ANDREJ DANEU Čestitajo mu prijatelji z Opčin! Pred kratkim je diplomirala VLVLANA KRIŽMANČIČ Iskreno ji čestitajo dijaki 5.b razreda trgovskega tehničnega zavoda «žiga Zois». v prostorih Kulturnega doma, ki so ga vaščani dolgo let čakali in ga z lastnimi prispevki in trudom tudi pridobili. Srečanje pevskih zborov iz Železne Kaple, Stražišča, Brežic in s Proseka so vselej vzbudila veliko pozornost in zanimanje. S tem srečanjem hočejo prosvetni delavci s Proseka in Kontovela posredovati občinstvu lepo zborovsko petje. Poleg tega želijo na tem srečanju organizatorji utrditi že itak trdne prijateljske vezi med pevskimi zbori, ki prihajajo iz krajev, kjer živi slovensko govoreče ljudstvo. Pevski zbori bodo prispeli na Prosek okrog 17. ure, v Soščevi hiši bodo imeli zakusko, nato bodo ob 20. uri skupne vaje. Koncert se bo začel ob 20.30 v Kulturnem domu. Vsak zbor bo zapel tri pesmi, nato bedo zbori pod vodstvom domačega zborovodje Evgena Prinčiča združeno zapeli še nekaj pesmi. Po koncertu bo večerja na zemljišču zadruge za Kulturnim domom. Sobotnemu koncertu bo v nedeljo sledila proslava 75-letnice ustanovitve domačega godbenega društva. Prireditvi dokazujeta, da je prosvetno delovanje v vasi v polnem razmahu, z njima pa se tudi konča letošnja proseška prosvetna sezona. (il) Na fakulteti za književnost na tržaški univerzi je pred kratkim z uspehom diplomirala LUČKA BATISTA Alenka. Danica in Nevica z družinami ji iz srca čestitajo ter ji želijo v življenju še nadaljnjih uspehov in sreče. začela ustvarjati nova Jugoslavija, zato ima za Jugoslovane in tudi za nas Slovence velik pomen. Naslednji dan smo šli v Jajce, kjer smo obiskali še pomembnejši muzej drugega zasedanja AVNOJ. O teh dveh muzejih bi rada nekaj malega povedala: mize, stoli, kozarci in še drugo, kar so takrat uporabljali, vse je ostalo nedotaknjeno. Posneli so tudi govore raznih tovarišev, ki so se udeležili takratnih sestankov. Vendar nismo obiskali samo muzeja, ampak smo lahko občudovali tudi prekrasne reke in slapove. Nameravali smo prenočiti v Jablani-cah, vendar, smo to misel opustili, ker nismo našli primernega prostora. Zato smo izkoristili neki kam-ping v Mostarju. Iz Bosne in Hercegovine smo se tretji dan odpeljali v Dalmacijo, kjer smo taborili štiri dni. Določili smo umik vstajanja, zajtrka, kosite, večerje itd. Poleg tega smo še sklenili, da se vsak večer zberemo ob tabornem ognju. Kdor je že’el, je lahko noč prespel zunaj. To sem hotela tudi sama izkoristiti, toda kaj, ko se je tiste noči, ki sem si jo izbrala, razdivjala nevihta. Seveda je prišlo tudi do kakšnih manjših nevšečnosti, toda tudi brez teh ne gre, kljub temu pa ni bil izlet nič manj zabaven in prijeten. Svoje kratko poročilo zaključujem z upaniem, da bom še kdaj imela srečo, da bom šla na tak ali vsaj podoben izlet. Ana Zupancich Nepozabni izlet v Bosno in Hercegovino ter Dalmacijo Dijaški dom vsako leto organizira več izletov za osnovnošolce, srednješolce in višješolce posebej. Za nas, srednješolce, so organizirali izlet v Bosno in Hercegovino ter Dalmacijo. Na moje presenečenje so tudi mene sprejeli. Tako sem 26. junija odpotovala skupaj s petnajstimi fanti in dekleti ter tremi vzgojitelji. Vožnja je bila dolga, saj smo prevozili več kot 800 km, a kljub temu prijetna. Prvi dan smo obiskali mesto Bihač, v katerem smo si ogledali spominski muzej prvega zasedanja AVNOJ. V tem kraju se je ll,,,i»ln, ■iimiiil„iiitiiiiiiml „ln, „1,11,11 n ituiimimii MU ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimhiiiiihiiiiiiiimmiiiiiiiiiii Peter Krt - zdrav in čil je dočakal polnih sto let tejjfv y^ter,,^ft - Cherti, ki živi v Mijah v Ul. sv. Barbare. 9- julija 1879 v Groznjanu v številni zavedni kmečki družini, ki so ji domačini pravili «Taler». Ljudsko šolo, v kateri se je učil italijanščine in hrvaščine, je opravil kar v domači vasi. Takoj po končani šoli pa se je Peter zaposlil na domači kmetiji, kasneje se je bavil s trgovanjem z vinom, ki ga je kupoval pri istrskih kmetih in ga nato prodajal raznim gostilničarjem. Pri 30 letih se je oženil z domačinko Kristino Bilo-slav, ki mu je v zakonu povila sedem otrok. V prvi svetovni vojni je bil v Galiciji in na drugih frontah, ob koncu vojne se je srečno vrnil domov in se spet lotil dela na domačiji. Medtem so otroci zrasli, se oženili in se preselili v druge kraje, nekateri celo v Ameriko in v Avstralijo. Tako sta mati Kristina in oče Peter ostala sama na svoji domačiji. Kasneje, po Kristinini smrti, se je Peter preselil v Milje, kjer živita sinova Giulio in Emesto. Kljub tako visoki starosti in ne vedno lahkemu življenju je slavljenec še danes zdrav in čil, veselega značaja in tudi spomin ga še ni zapustil. Povemo lahko, da je tudi zvest čitatelj našega dnevnika, ki ga prebere vsak dan brez naočnikov. Zato se čestitkam otrok, sorodnikov, prijateljev in znancev pridružujemo tudi mi, da bi v zdravju preživel še mnogo let. ______________________________, M. M. __________________________________________ ________________________________________ . ..........iinuiii...............................................................■■■■ t n m ...................................................... Tudi pri visoki starosti je stoti rojstni dan redkost, še posebno ta-*rat, ko lahko govorimo o srečne-ki ga je dočakal še kolikor to-ik° zdrav in čil. In ta zares lepi lvljenjski praznik bo slavil danes krogu svojih sorodnikov in prija- Vsem prijateljem in organi- *acijam, ki so mi na katerikoli način čestitgli, se iskreno zahvaljujem DUŠAN KOŠUTA «Huna niso dobivali od pristojnih organov niti dovoljenja za najnujnejša popravila že itak starih hiš, tujci in premožnejši Tržačani pa so mirno do bivali gradbena dovoljenja. Logično je, da tako stanje najbolj občutijo mlade družine, katerim več krat ni dano, da lahko prebivajo v svoji vasi in se morajo tako s težkim srcem izseliti. Tisti pa. ki so vprašal; za gradbeno dovoljenje na zazadljivem zemljišču, morajo potrpežljivo čakati celo več let. da ga dobijo Problem zase pa predstavlja za Križ že kronično pomanjkanje ljudskih stanovanj in diskriminacija na račun vaščanov glede dodelitve teh stanovanj, ki jih je itak že tako malo. V teh dneh pa se je v vasi zgodilo nekaj nenavadnega in ne pričakovanega, ki bo morda le predramilo iz brezbrižnosti pristojne občinske oigane: mlada sloven ska družina je namreč pred dnevi zasedla prazno občinsko stanovanje v Križu. Mladi par z osemletnim otrokom, in sicer Alojz in Marijana Savi ter njun sinček Klavdij, že več ko’ dva tedna zaseda to stanovanje v prčakovanju, da občina in zavod IACP ugodita njegovi prošnji po stanovanju ali vsaj odgovorita na njegove zahteve. Mlada družina namreč že pet let išče primerno stanovanje in ga ni še debila, če- iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiimiiHiiiiiimiiiiiitiumfiiHiiiiitiuimiiiHiiiiiiiMiiimiimiimiiiiiiiiiii Petdesetletniki iz dolinske občine na izletu v Furlaniji Ob kopici kultumo-zabavnih manifestacij, ki so bile na sporedu v nedeljo, 24. junija, je bilo po svoji plati zanimivo praznovanje, ki so ga pripravili 50-letniki iz dolinske občine, ki so se podali na pot v Furlanijo;--kjer so srečanje z Abrahamom proslavili s skupnim kosilom. Voditeljica izleta Miranda je poskrbela ne samo za prijetno počutje in zabavo, pač pa tudi za vsebinsko polno doživetje, ki se je skladalo s slovesnostjo. Trije avtobusi s 150 izletniki, od katerih je bila tretjina rojenih leta 1929, so odpotovali izpred telovadnice v Dolini, a že nekaj metrov stran so se ustavili pri spomeninskem parku, kjer so slavljenci položili konča z noto optimizma, z upa ParRU, kjer so slavljenci položni njem, da le obstaja možnost pom’- vence pred plošče z imeni žrtev rjenja med hladno razumskostjo in domišljijo in igro. KLAVDIJI in DARIJU ŽIBERNI želijo mnogo sreče na novi življenjski poti PD Slavko Škamperle in prijatelji Domači čestitajo dr. med. univ. MIRKU SALVIJU specialistu splošne medicine za opravljeno specializacijo iz interne medicine na ljubljanski univerzi. fašističnega nasilja. Jutri praznuje svoj 60. rojstni dan PEPI UKMAR Še na mnoga leta v družbi svojih mu želijo žena Mari, sin Edi, hči Loredana in še prav posebno nona Johanca Dne 27. junija je z odliko diplomiral na tržaški fakulteti političnih ved VANJA LOKAR Čestitajo mu svojci in prijatelji, še posebno se tega veselita hčerki Veronika in Barbara. Danes, NEDELJA, 8. julija r, LIZA vzide ob 5.24 in zatone ob ^,56 Dolžina dneva 15.32 — Lu-110 vzide ob 19.26 in zatone ob 4.08. Jutri, PONEDELJEK, 9. julija VERONIKA ^me včeraj: najvišja temperatu-25.2 stopinje, najnižja 20,5, ob Uri O/l o Včeraj - danes knjigovodja Marjan Krpan m u-radnica Graziella Luin. Prava vožnja se je nato začela z vzponom na tržaški Kras in nato s spustom v tipično furlansko ravan v nam manj domače kraje. Prvi cilj je bil Gonars, kraj trpljenja'in smrti za premnoge naše rojake. Tam je v bližini kraja, kjer je stalo internacijsko taborišče, postavljeno trajno obeležje žrtvam v spomin, živečim v opomin. Kakor že prej v Dolini so se slavljenci poklonili preminulim s položitvijo venca. Dolžnost je skoraj narekovala o-gled vile Manin pri Passarianu, ki je bila zgrajena kot letna rezidenca zadnjega beneškega doža in kjer je Napoleon vsilil poražencem podpis miru. V tem kraju, kjer je bila priložnost za ogled zgodovinskih in u-metniških zanimivosti, je nastopila godba, ki je poskrbela za prijetno vzdušje. Godbeniki, vsi iz našega Brega, so se rade volje odzvali povabilu, da bi za ta dan kratkočasili abrahamovce. Spet smo se dvignili na pot in v kraju Orcenico šli na sladoled, kakor da bi šli na juriš. Pot nas je nato vodila h končnemu cilju, Sa-cile, kjer nas je v okusno urejeni restavraciji čakalo lahko rečemo kar slavnostno kosilo. Da bi lažje pospravili obilico jedi in pijače, je zopet poskrbela godba, ki je igrala kakor za stavo, tako da je spravila k plesu tudi tiste, ki so se ga že odvadili. Še pred nočjo se je povratek zaključil v Boljuncu na Gorici, kjer je bilo vaško praznovanje. Lepo je bilo: lepa priložnost za snidenje s prijatelji in še lepša za navezavo novih poznanj ter stikov s sosedi in somišljeniki. EST prav razpolaga z vsemi potrebnimi rekviziti. Položaj ie postal v zadnjih mesecih še bolj nevzdržen zaradi težkih družinskih razmer in edina rešitev je bila zasedba praznega občinskega stanovanja. Se daj se upa, da bo vendar posebna komisija, ki skrbi za dodelitev ob činskih stanovanj, čimprej obravnavala ta primer. O zadevi se zanima tudi sindikat SUNIA, solidarnost družini Savi pa so izrekli številni Križani, ki so v ta namen podpisali posebno peticijo, naslovljeno pristojnim občinskim organom, v kateri zahtevajo, da se pra zno občinsko stanovanje dodeli družini ki ga zaseda že več kot dva tedna, S.T. Kino Grad sv. Justa: XVII. mednarodni festival znanstvenofantastičnega filma. Mednarodni večer otroka za Sklad UNICEF: «Capriccio di Na-tale* (Kanada); «Bambini acquati-ci» (Velika Britanija - Poljska) L. Jeffrieseja. V primeru slabega vremena bodo predstave premeščene v kino Excelsior. Predprodaja vstopnic pri centralni blagajni. * * * Ariston 21.30 «Lo stesso giorno il prossimo anno*. Elin Burstyn, A-lan Alda. Barvni film. Ritz 16.00—22.15 »Unico indizio, un anello di fun . Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Eden 16.00 «La rivoluzione sessuale in America*. Prepovedan mladini pod 18. let'—'. Grattacielo 16.30 «Amo, non amo*. Jacqueline Bisset, M. Schell, T. Stamp. Prepovedan mladini pod 14. letom. Excelsior Zaprto čez poletje. Fenice 17.00 «Un dollaro di onore*. John Wayne. Barvni film. Mignon 15.00 «Castelli di ghiaccio*. Roby Benson. Barvni film. Filotlrammatico 15.30—22.00 «Le por-no voglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 16.30 «Pirana». Barbara Steel, B. Dillman. Prepovedan mladini pod 14. letom Moderno 16.00 «Le avventure di Peter Pan*. Walt Disney. Anrora 16.30 «Halloween, la notte delle streghe . P. Soles. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capifol 16.30 «Furto contro furto*. Tony Curtis. Barvni film. Vittoršo Veneto 15.45 «Per vivere meglio divertitevi con noi*. Monica Vitti, Renati Pozzetto, Johnnv Dorelli. Barvni film. Zadnji dan. DRŽAVNI CIRKUS NANDO ORFEI (Palazzetto tielloŠport). ► n* % * > - Do 15. julija si boste lahko o-gledali legendarne umetnike Kitajskega cirkusa. Rezervacije in prodaja listkov v Pasaži Protti 2, tel. 767-831 in 65-700. Dnevno dve predstavi, ob 17. in 21.45. Koncerti Razna obvestila Siovenska prosvetna zveza obve iča, da je pisarna v Trstu odprta vsak dan od 8.30 do 12.30, ob tor kih in petkih tudi popoldne od 17. 1o 19. ure. Svet krajevne skupnosti za Nabrežino Kamnolomi se bo sestal v torek, 10. julija 1979, ob 21. uri v prostorih občinskega sedeža. Slovenska kulturno gospodarska zveza sporoča, da bodo njeni uradi v juliju i ‘ av gustu poslovali vsak dan od 8. do 14. re, ol soboti'h od 8. do 12. ur< 14., 15. in 16. JULIJA ŠAGRA V RICMANJIH sto? r;,W° pada. vlaga 60-od-n tna, veter severozahodnik 13 km ^ Uro, nebo 5 desetink pooblačeno, jjj“rJe skoraj mirno, temperatura orJa 22 stopinj. Rojstva, smrti in oklici fod i'0 7' iu^a 1979 se i6 v Trstu 8 otrok, umrlo pa je 8 oseb- ^RODILI so SE: Daniel Zeriali, dn, 80 letna Chiara Cabras ' "ara in 66-letni Luigi Sergas. JAKLIČI: uradnik Giorgio Grisilla ohA-pomočnica Giovanna Riva, P ‘u^ki uradnik Antonio Cottone in v-^dinja Graziella Ferrara, za-Ura7alee Raimondo Vattovani in de ni ca Barbara Maraspin, štu-boi„. Stavros skilitsis in poklicna rier a'ka Patrizia Buzzai, zemlje-nica c Baelano Grimaldi in uraid-Stella Spierto. mesar Branke Back« ’n otroška vrtnarica Vlasta vodni inštalater Roberto uri 24,2 stopinje, zračni tlak Ferrante in frizerka Marina Bres-si, fotolitograf Fabiano Alvarado m trg. pomočnica Daniela Starri, tehnični uradnik Roberto Bassi in občinska uradnica Giuliana Sca labrin, pristaniški delavec Ottavio Tomadin in bolničarka Gabriella Zavarise, industrijski izvedenec Al-fredo Paskulir, in prof. telesne vzgoje Jadrana Gabrovec, vojaški podčastnik Francesco Ciccarelli in poklicna bolničarka Doris Glavina, uradnik Marcello Lanen in gospo dinja Ernesta Vescovo, zdravnik Claudio Veljak in učiteljica otroškega vrtca Maria Bogateč, občinski tajnik Carlo Ricci in farmacist-ka Antonella Conte, uradnik Paolo Vittor in trg. pomočnica Marina Cucaz, zemljemerec Fabio Lattan-zio in knjigovodkinja Daniela Garbo-ni, funkcionar EZIT Aldo Napolita-no in uradnica Cristina Paleoiogo, zavarovalec Giuseppe Fanfani in šolnica Cinzia Baldacci, finančni stražnik Pasquale Sciarretta in ple tilka Rosa Romanella, bolničar Ed vino Peršič in bolničarka Emanuela Veglia, trgovec Giovanni Zam-pieri in trg. pomočnica Giuliana Coccolo, biolog Enzo Bravi in biologinja Mariagrazia Cella, termo-tehničnj izvedenec Aldo Ferluga in knjigo vodkinja Graziella Ferluga, uradnik Roberto Postogna in uradnica Delia Boneta, uradnik Paolo Davia in uradnica Maria France-sca Dapporto, šofer Enrico Pa-gliari in gospodinja Gabriella Stefani, avtoelektrikar Francesco Stančič in delavka Morena Can-dias, uradnik Fabio Crosilla in visokošolska študentka Anna Maria Stopper, dninar Mauro Donato in trg. pomočnica Rossana Formentin, uradnik lx>renzo Pieri in visokošolska študentka Augusta Cicchese, kovinarsko-mehanični izvedenec Lu-čio Corsi in uradnica Serena Tom-ba, pristaniški delavec Giorgio Vit-tori in prodajalka Daniela Palčič, DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Oriani 2, UL F. Severo 112, UL Baiamonti 50. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) UL Roma 15. Ul Ginnastica 44 NOČNA SLUŽBA LEKARN Ul. Roma 15, UL Ginnastica 44 LEKARN17 V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica td 226 165; Opčine: tel. 211001. Prosek: tel 225 141 Božje polje: Zgonik: tel. 225-596: Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel 209-197, Žavlje' tel. 213 137; Milje: tel. 271124 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna službi za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7 ure: telef štev 732-627 V predprazničnih m prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 7. ure dneva Po prazni ku. To velja za zavarovance LNAM 1NADEL, ENHAS Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LOTERIJA BARI 55 81 12 51 79 CAGLIAR1 37 78 46 55 48 FIRENCE 72 8 17 38 55 GENOVA 18 74 3 16 35 MILAN 77 49 55 38 10 NEAPELJ 18 90 15 27 41 PALERMO 16 63 72 41 42 RIM 68 79 35 17 23 TURIN 66 23 6 38 57 BENETKE 67 23 68 56 78 Jutri ob 21. uri bo v štivanski cer kvi koncert pianistke Marie Rite Verardi, ki bo izvajala skladbe Prokofjeva, Mendelssohna, Schumanna in Busonija. Koncert organizira avtonomna letoviščarska in turistična ustanova devinsko - nabrežinske riviere. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 Gledališča ROSSETTI Danes ob 18. uri Leharjeva »Ve-sela vdova*. V Pasaži Protti se nadaljuje prodaja vstopnic. Izleti SPD! priredi v nedeljo, 22. julija, avtobusni izlet v Cerkno z vzponom na Porezen (1622 m - točka transverzale). Izlet je primeren za vse, vpisovanje na sedežu ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 od 11. do 12. ure. Sekcija Slovenske skupnosti v ob čini Dolina priredi v soboto, 14. julija, enodnevni izlet z avtobusom po Terski dolini v Beneški Sloveniji in čez mejni p ehoc Učje v S ko dolino (Bovec). Vpisovanje do zasedbe mest pri Marju Zaharju v Zabrežcu (telefon 228481 v večernih urah). Potrebno je imeti prepustnico ali potni list. POTOVALNI URAD « A U R O R A » vabi na naslednje izlete in potovanja: 1. Tedenska bivanja v Šport hotelu na Pokljuki. Cena 128 tisoč lir (vožnja vključena). 2. Tedenska bivanja na otoku Rodos. Cena 320.000 lir (vožnja vključena). 3. Tedenska bivanja na Malem Lošinju. Cena od 147 do 163 tisoč lir (brez vožnje). 4. Avtobusni izlet na Bled, v Maribor, Rogaško Slatino, Gradec in Slatino Radenci od 12. do 15. avgusta. Cena 87.000 lir. Informacije in prijave pri potovalnem uradu «AURORA» v Ul. Cicerone 4, telefon 60-261. URNIK AVTOBUSA ZA POLETNI CENTE” V DIJAŠKEM DOMU (vozi «La Gradese*) Odhod Prihod 7.40 Sv. Kr— - pri spomeniku padlih 17.20 7.50 Prosek - avtobusna postaja 17.10 7.55 Barkovlje - Str. del Friuli - Rdeča hiša 17.05 8. Rojan - Trg Petazzi 17. 8.10 za piestne otroke - " km 8.15 otroci od Sv. Ivana -Rotonda d. Boschetto 16.45 8.20 Katinara - postaja avtobusa št. 25 16.40 8.30 Slovenski dijaški dom 16.30 ŽENSKA z dveletnim otrokom nujno potrebuje sobo- s kuhinjo v okolici Trsta. Telefon 412311. IMAM na prodaj ploščice po nizfci ceni, pet stoliq, mizo od 2 m ter dajem v najem klet. Telefon 741670. VDOVEC 68 let, srednje postave, še mladosten, resnega, poštenega in razumnega značaja, nealkoholik, z avtom, želi spoznati žensko približno enakih lastnosti. Pisati: Fermo posta centrale Carta d’iden-tita n. 0.002.448. KUPIM kaseto ali gramofonsko ploščo Helidon, na kateri je pesem Polje, kdo bo tebe ljubil, ki jo poje Rafko Irgolič. Naslov sporočite na uredništvo PD v Gorici. PRODAM kokoši stare 6 mesecev, jajca po 1.200 lir kg ter kurnik. Ukmar Josip, Kontovel 234, tel. 225117. IŠČEM omaro za dnevno sobo. Telefonirati na št. 729828 po 19. uri ali na št. 729928. ■ ■ SOBO v strogem centru, primerno za poslovno dejavnost, oddam. Pisati na Primorski dnevnik pod šifro «strogi center*. PRODAM z-i košnjo 1 hektar dobre živinske žlahtne krme v Dolu I-van Vižintin (Jekopič), Dol - Pal-kišče 31. ŠTUDENTKA išče sobo ali enosobno stanovanje v najem, po možnosti v centru Trsta. Ponudbe na upravo Primorske,'a dnevnika pod šifro «študentka» ODLIČEN lak za vaša. okna in jahte prodam po ugodni ceni. Mizarska delavnica Boris Grilanc - Sa-lež - tel. 229 190 PRODAM novi čoln LORD 300 -krmni motor Johnson 10 Hp, pritikline ter prtljažnik za čoln, 1.550.000 lir. Telefon 422010, ob 13. uri. IŠČEMO v najem za odrasle trisobno stanovanje s pomožnimi prostori pod kakršnimi koli pogoji. Telefon 79743r od 19.30 do 20.39. 18-LETNO DEKLE išče celodnevno ali poldnevno zaposlitev pri družini za varstvo otrok. Telefonirati po 20. uri na tel. 414905. kCTTPOEN* — mehanična delavnica Cavalli tudi drugih avtomobilov UL Rittmeyer 4/a. IMMOBIL1ARE SOLARIO, Trg S. Giovanni 3, tel 040 . 61-061, 16, 19, išče za svoje kliente za prodajo ali najem: stanovanja, hiše, hišice tudi na Krasu. Zajamčena resnost. POTUJETE V RIM? V slovenskem hotelu Bled imate na razpolago hotelske usluge po različnih cenah, restavracijo z jedili po naročilu, zaprt parkirni prostor, ugodne menjave dinarjev. Vsaki vaši prošnji rade volje ustrežemo. Obrnite se na upravo hotela Bled. Via -S. Croce in Gerusalemme 40, 00185 Rim telefon 60/777102. pam železnina M STROJI _ TEHNIČNI ARTIKLI za industrijo, kmetijstvo In za dom TRST (Induitrl)ika cona) D O M J O, 132 - Tolr 32M72 ZAHVALA PD KOLONKOVEC se zahvaljuje piscema za res lepo uspelo ivansko kresovanje. Z vsemi se veselimo, da je praznik tako lepo uspel in upamo, da se v septembru zopet srečamo na prazniku «salate», ki naj poveže in ovrednoti delo naših poljedelcev. NADALJUJE SE: 18. VINSKA RAZSTAVA V NABREŽINI Spored: ob 10. uri ocenjevanje vin ob 11. uri odprtje kioskov ob 19. uri koncert godbe na pihala iz Nabrežine ob 21. uri tombola in razglasitev nagrajencev Po tomboli ples z ansamblom «TAIMS» Vabljeni! GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI priredi LJUDSKO ZABAVO S PLESOM DANES, 8. JULIJA, NA ZADRUŽNEM VRTU KIOSKI BODO ODPRTI OD 14. URE DALJE. PLES BO OD 19. URE Z ANSAMBLOM IZ DIVAČE RAZPIS NATEČAJA Z odlokom predsednika deželnega odbora, ki je bil objavljen v deželnem uradnem vestniku št. 68 z dne 29. junija 1979, razpisuje deželna uprava naslednji natečaj: D.P.G.R. 6. junij 1979 št. 145*Pers. Razpisuje se javni natečaj za 19 mest na osnovi izpitov in naslovov za deželnega gozdnega čuvaja, na poskušnji z gozdno specializacijo v enotnem staležu osebja dežele Furtanije - Julijske krajine. Uradni deželni vestnik je naprodaj v Trstu v knjigarni «1. Sve-vo», Korzo Italia 9*1 (Galleria Rossoni); v Vidmu v papirnici «Benedetti», Ul. Mercatovecchio 13;'v Gorici v knjigarni »Centrale«, Ul XXVI. maja 3*a; v Pordenonu v knjigarni »Minerva«, Trg XX. septembra. Za druga navodila se lahko obrnete: v Trstu na glavno tajništvo deželnega odbora — Ul. Carducci 6; v Vidmu na deželno gozdno ravnateljstvo. Ul. Belloni 3 in na deželno ravnateljstvo za poljedelstvo, Ul. Percoto 16; v Pordenonu in Tolmeču na oddelek gozdnega nadzorništva in sicer v Ul. Garibaldi 66 in v Ul. S Giovanni Bosco; v Gorici na okrožno gozdno nadzorni-štvo, Ul. Roma 20 I Trst, 3. julija 1979 MARINA VLACH ZA OTROKE GALLERIA TERGESTE0 TRST KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI VSEM NOVOPOROČENCEM ter DRUŽINAM ZA NJIHOVE POTREBE OB VESELIH IN 2ALOSTNIH PRILOŽNOSTIH, nudimo posojila po znižani obrestni meri Obiščite nas ali pa telefonirajte nam na št. 200-186 za nadaljnja pojasnila zi dnevni GORIŠKI DNEVNIK 8. Julija 197| TISKOVNA KONFERENCA FLM V TRIICU NOVE OBLIKE BOJA KOVINARJEV ZA SKLENITEV DELOVNE POGODBE 11. in 13. julija bodo v tovarnah preprečili izvoz in uvoz blaga ■ Pritisk na politične m družbene sile ■ Delodajalci bi radi potisnili sindikalno gibanje za 10 let nazaj Oblike boja kovinarjev za novo de lovno pogodbo so bile predmet tiskovne konference, ki jo je deželni kovinarski sindikat včeraj priredil v Tržiču ob navzočnosti deželnih tajnikov FLM Pasquala Graziana in Giannija Santina ter predstavnikov FLM iz Trsta (Rodolfo Gasivoda in Mario Zarli) ter Vidma (Paolo Ma-razzi). Kovinarji, prav gotovo najpomembnejša stroka v državi, ki je nosilec boja ne le za sindikalne pravice .ampak tudi za družbeni napredek, se že več kot pet mesecev borijo za novo delovno pogodbo. Nova pogodba naj bi ne bila takšna kot prejšnje, ampak naj bi predstavljala organsko celoto ter naj bi dovoljevala posege z mezdnega in normativnega področja tudi v sam srž družbenih in gospodarskih vprašanj. Prav zaradi tega se ji delodajalci tako upirajo. Razlogi, zakaj je nočejo sprejeti, pa so še druge narave, Najbolj nazadnjaškim krogom iz delodajalskih vrst se namreč zdi, da je prišel čas, ko bi lahko oslabili sindikalno gibanje, ga razbili, ločili uradnike od delavcev ter ga potisnili za deset let nazaj. Skratka, radi bi zmanjšali ali celo uničili, če bi se dalo, sindikalne in delavske pridobitve zadnjega desetletja. Te nevarnosti pa se zaveda tudi sindikalna federacija kovinarjev, ki je svojo dosedanjo vsedržavno akcijo, v okviru katere so doslej o-pravili 130 ur stavk, prenesla na deželno raven, da bi se bolje povezala s političnimi in družbenimi silami ter si zagotovila podporo javnosti. S tem namenom bo številčna delegacija v torek odšla v deželni svet ter predstavila svoje zahteve in izrekla svoje pričakovanje, da se dežela zavzame za pravično poravnavo spora. Svojo akcijo bodo okrepili tudi v tovarnah, kjer bodo 11. in 13. julija preprečili uvoz in izvoz vsakršnega blaga. V sredo, 11. julija, pa bodo v Trstu organizirali veliko deželno manifestacijo. Nedvomno predstavljajo dosedanje stavke hudo izgubo za delavce in tudi za samo proizvodnjo, zato sindikati želijo s pritiski, ki jih sedaj načrtujejo, doseči sklenitev pogod be pred {»letnimi počitnicami. S tem bi ugodno vplivali na sam razplet vladne krize, v okviru katere PSI in KPI stalno opozarjata na odprta vprašanja kovinarjev. Zavlačevanje pa bi jeseni utegnilo povzročiti hude družbene spore, ki ne bi nikomur koristili. Na tiskovni konferenci je prišla do izraza enotnost kovinarjev ter uradnikov in delavcev. Nanizani pa so bili primeri, kako imajo delodajalci različna stališča do pogodbe. Nekatera manjša in srednja podjetja so takoj pripravljena sprejeti njen mezdni in normativni del. Podjetja z državno udeležbo se sicer v sedanji fazi obnašajo drugače, kot so se pri prejšnjih pogodbah, vendar so po mnenju sindikalistov takoj pripravljena podpisati pogodbo, brž ko bi na ministrstvu rešili vprašanje delovnega časa. Nekatera velika podjetja pa si želijo bučen poraz sindikatov in delavcev. Zavzemajo se za skrajšanje delovnega časa tistim delavcem, ki niso bili nikoli bolni. Pojavljajo se tudi z drugimi podobnimi diskriminacijskimi predlogi. Kljub tem poskusom najbolj nazadnjaških industrij-cev, da bi podpisali za delavce čimbolj neugodno pogodbo, pa prevladuje v sindikalnih krogih v zvezi s pogodbo previden optimizem. V ORGANIZACIJI USTANOVE CISV Štirideset otrok na mednarodnem otroškem taboru v Medeji Prihajajo iz desetih držav, skupaj pa bodo preživeli mes ec dni 40 deklic in dečkov iz desetih držav gostuje te dni v nekakšnem mednarodnem poletnem taboru v Medeji, na pobudo goriške sekcije mednarodne ustanove CISV. Poleg otrok pa so tu tudi njihovi spremljevalci, po eden iz vsake dežele. Skupaj bodo preživeli mesec dni, se med seboj spoznali in spoprijateljili. Prav gojitev prijateljstva med pripadniki različnih narodov in ras je eden poglavitnih ciljev ustanove CISV, ki je nastala neposredno po drugi svetovni vojni in ki že vrsto let deluje pod o-kriljem UNESCO. Kako poteka življenje v taboru, ki se je začel 3. julija? Sprva je bilo nekaj težav v sporazumevanju, kar ni nobeno čudo spričo tako pisane množice. Toda otroci so se hitro znašli in ko odpove znanje angleščine, ki je uradni jezik, se POMEMBEN PRISPEVEK K RAZVOJU ŠPORTA NA GORIŠKEM Včeraj so v Štandrežu odprli novo občinsko telovadnico Navzoči so bili predstavniki oblasti in številnih štandreških društev Včeraj popoldne so v štandrežu odprli novo občinsko telovadnico. Svečanemu dogodku so prisostvovali številni domačini skupno s svojimi predstavniki. Občinsko u-pravo so zastopali župan De Simone z odbornikoma Zucallijem in Ciufarinom, pokrajino odbornik Lodi, vojsko pa njeni najvišji predstavniki. Domače zastopstvo so sestavljali predsednik rajonske skupščine Valter Reščič, predsednik odbora za gradnjo Doma «Andreja Budala* Danilo Nanut, predsednik prosvet nega društva štandrež Božidar Ta-baj, predsednica PD «Oton Župan čič* Nataša Paulin, predsednik »Juventine* Hiloš Tabaj, predsed- MllllllllllltnmillllllllllllllllllllltllllTIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIUIIIIIHIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIMIIIItllllllllitlllllllllll GABRCI PRIPRAVLJAJO POLETNI PRAZNIK V nedeljo popoldne tekmovanje najboljših koscev (in kosic) Prireditev se bo začela že v petek - Za dobro voljo bo poskrbel ansambel Briški slavček Prosvetno društvo Skala v Gabr-jah je lani, ob tradicionalnem poletnem prazniku, priredilo tekmovanje koscev. Pobuda je naletela na dober odziv, saj si je košnjo ogledalo lepo število domačinov, pa tudi ljudi iz bolj oddaljenih krajev. Letos bodo prireditev ponovili in to v nedeljo, 15. julija, ob 19. uri. Od petka do nedelje bo namreč v Gabrjah tradicionalna poletna prireditev, katere zaključni del predstavlja prav tekmovanje v košnji. Če je bilo lani nekaj začetnih težav, in je bilo samo dvanajst tekmovalcev, od katerih je najstarejši imel 75 let, bo udeležba v nedeljo najbrž večja. Menda pa bo ocenjevalna komi- sija, ki si je lani že pridobila nekaj dobrih izkušenj, letos strožja. Vsekakor to bomo ugotovili v nedeljo. Prijave za tekmovanje bodo načeli sprejemati v prihodnjih dneh, zamudniki pa se bodo lahko vpisali celo v zadnjem trenutku, neposredno pred samim tekmovanjem. Toliko pozornosti smo namenili koscem, da smo skoraj pozabili na druge prireditve v okviru tridnevnega praznovanja. V petek zvečer bo veliko tekmovanje v briškoli, potem pa bo za dobro voljo in razvedrilo igral znani ansambel Briški slavček. Fantje bodo igrali tudi v soboto in nedeljo. Sicer pa bomo o poletnem prazniku poročali še med tednom. nik športnega društva «Velox* Lucijan Krpan, predsednik Kmečkega društva Viljem Zavadlav in predsednik sekcije VZPI-ANPI Milan Pelicon. Navzoči so bili nadalje predstavniki vseh podjetij, ki so sodelovala pri gradnji, projektant arhitekt Anna Troggler in drugi. Župan De Simone je najprej opisal objekt ter seznanil občinstvo z obliko njegovega finansiranja. Poudaril je obveznost občinske upra ve, da bo. brž ko bo prejela denarna sredstva, popravila zgradbo otroškega vrtca, ki je zgorel, tako, da bo v tem kraju nastal funkcio nalni šolski center. Potem ko je domači župnik Jožef Žorž objekt blagoslovil ter v obeh jezikih poudaril njegov namen, je kotaikariea prosvetnega društva »Oton Župančič* Erika Tabaj prerezala simbolični trak pri vhodnih vratih, nakar so predstav niki oblasti in občinstvo posedli na tribune ter prisostvovali prijateljski tekmi med domačo odbojkarsko ekipo »Juventina* ter ekipo, ki so jo sestavljali vojaki divizije Fol-gore. Objekt je tako *4roČen namenu. Prav gotovo predstavlja pomemben prispevek k razvoja'?. telesne kulture in s tem tudi k dobri rasti mlade generacije. Na voljo bo štan-dreškim društvom, ekipam, ki delujejo na Rojcah in v drugih krajih, ki težijo k temu športnemu objektu. Pismo uredništvu Podpisani števerjanci bi radi povedali nekaj v zvezi s pisanjem Števerjanskega vestnika. Večkrat se v tem glasilu pojavijo članki s prvenstvenim namenom blatenja zlasti tistih vaščanov, ki so drugačnega političnega mišljenja kakor pisci. V zadnji številki so se znesli nad poštno raznašalko. Očitajo ji, da na Jazbine in v nekatere druge zaselke prinaša pošto le takrat, ko se ji to zljubi. Tako pisanje se nam zdi skrajno žaljivo do gospe Danice Dornik, poštne raznašalke v štever-janu, ki vestno opravlja svojo dolžnost v skladu z delovnimi predpisi. Tu opazimo lahko ves prezir do poštenega in vestnega delovnega človeka. Zato bi odgovornim pri Vestniku svetovali, da bi že enkrat nehali s pisanjem takih člankov, ki lahko povzročijo tudi neljube posledice. Navsezadnje bi pridobilo na ugledu tudi njihovo glasilo. kar lepo sporazumevajo s kretnjami. Tako pravijo vzgojitelji. Sicer pa so tu tudi spremljevalci iz raznih dežel, ki posredujejo, ko se res zatakne. Sicer pa poteka življenje v taboru na svojstven način. Otroci so razvrščeni v skupine po 10, vsaka skupina pa je zaposlena s svojo dejavnostjo, ki obsega igre, petje in podobne stvari. Morda pa še posebnost. Ti dvanajstletniki živijo čisto izolirani od otrok iz Medeje. Pravijo, da bi drugače ne dosegli vzgojnega cilja tabora. Tako hudo pa spet ni. Tako bo 14. julija v zavodu, kjer so otroci nastanjeni, krajša slovesnost ob uradnem odprtju tabora, 20. julija pa si bodo življenje v tej mednarodni skupnosti otrok lahko ogledali tudi mladi iz Medeje. Do konca meseca si bodo nadalje ogledali nekaj zanimivosti naše dežele. Odpeljati se bodo na izlet v Benetke. Trst in tudi v Postojnsko jamo. Pa še to. Poleg Italijanov so se v Medeji zbrali še otroci iz Japonske, Kostarike, ZDA, Portugalske, Španije. Francije, Zahodne Nemčije, Danske in Jugoslavije. Jugoslavijo "predstavlja skupina Zagrebčanov. Priprave na sejo občinskega sveta v Gorici Te dni se je sestal goriški občinski odbor ter razpravljal o nekaterih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu prihodnje seje občinskega sveta, ki jo bodo sklicali 13. t.m. Tako bodo na prihodnji seji po vsej verjetnosti razpravljali o vietnamskih beguncih, točneje o resoluciji, ki naj bi jo v tej zvezi sprejel občinski svet. V nadaljevanju seje pa je odbor razpravljal tudi o trgovskem centru v četrti Sv. Ane, za katerega se potegujejo štiri trgovske organizacije: poleg konzorcija Copego še delavske zadruge iz Tržiča ter delavske zadruge iz Trsta ter družba Godina, ki že razpolaga z vrsto samopostrežnih trgovin na Goriškem Sledijo podpisi ..........................................................Miiiimiimiimiin NEDALEČ OD KRAJA NESREČE PRI PEVMSKEM MOSTU Gasilci povlekli iz Soče truplo 35-letnega luigija Melisa V zadnjem času je živel skupaj z materjo in štaoiff v Doji Boscovi ulici v Gorici * Truplo je prepoznala nekdanja žena Goriški gasilci so včeraj v prvih popoldanskih urah le izsledili truplo moškega, ki je utonil v petek popoldne pri pevmskem mostu. Gre za 35-letnega Luigija Melisa, ki je stanoval skupaj z materjo in 12-let-nim sinom v Don Boscovi ulici v Gorici, potem ko se je pred kratkim moral izseliti iz stanovanja v Svetoivanski ulici. Truplo je menda že včeraj prepoznala Deanna Blundetto, nekdanja pokojnikova žena, od katere pa se je ločil. Melis je bil dolgo let zaposlen v znani Hausbrandtovi prodajalni kave pri tržnici v Gorici. V petek je zaprosil za krajši dopust, med katerim pa je na žalost kakor domnevajo, uresničil svoj naklep.. .m,,,,,,,,,,,.,,..................m..............».....................................mi SLOVENSKO POLETNO SREDIŠČE V GORICI ccJdz bi tu ostala cgIo pol6tj6»««)) Kako živi, kaj dela in kako se sedemdeset otrok iz slovenskih vrtcev in osnovnih šol počuti v poletni šoli _ _____________ __ r ju**- te -“XV ;** Obiskovalci slovenskega poletnega središča v Dijaškem domu v Gorici skupno z Od ponedeljka 2. julija je v Dija-:em domu zelo živo: po dvorišču, Silnicah in drugih prostorih se gne-i kar sedemdeset malčkov, ki obi-Lujejo slovenske otroške vrtce in ovenske osnovne šole goriške po-rajine. Igrajo se, skačejo, divja-i, hkrati pa delajo, ustvarjajo in ■ učijo pod vodstvom animatorjev, i so se za tako zahtevno delo uspo-ibili na lanskem enotedenskem in 'tošnjem tridnevnem seminarju. »Slovensko poletno središče se od-ja v Gorici že drugič zaporedo-ia,» nam je povedal tajnik odbora i vodenje Slovenskega poletnega •edišča David Sošol, »saj smo bili j lanskoletni pozitivni izkušnji otro-:, starši in animatorji zelo zado-aljni z uspehom tovrstne dejavno-,i. Pobudo za ustanovitev poletne-» središča je dal teritorialni odbor ri SKGZ, da bi zadostil mnogim pozebam predšolskih otrok in mladi-e prvih šolskih stopenj, ki so pred s«m v poletnih mesecih mnogokrat itpuftčeni samim sebi. Prosvetna društva združujejo slovensko mladino pri telovadbi ali pevskih vajah večinoma le v šolskem letu, zato skušamo nuditi mestnim otrokom in otrokom iz bližnjih vasi možnost, da preživijo tri tedne svojih počitnic v prijetni družbi in slovenskem okolju.* Poletno središče pa nima nič kaj opraviti s šolo in tradicionalnim delom ali s kolonijo: vsako delo poteka v igri in sproščeno. Animatorji sledijo otrokom od sedme zjutraj do osemnajstih, jih navajajo k u-stvarjalnemu delu v obliki vodenih dejavnosti, jih vključujejo v vse o-blike vodenega dela, športa in rekreacije, ki se odvijajo v središču, stalno pa jih spremljajo s slovensko besedo in s tem pripomorejo k njihovemu jezikovnemu razvoju. Vodene dejavnosti so zelo pestre in za nimive, tako da so se otroci o prvih dneh prilagajanja novemu okolju in načinu dela takoj vključili v skupine in z zanimanjem sodelujejo pri je zikovni vzgoji, tehničnem in likov nem udejstvovanju, športu in raz vedrilu ter pri spoznavanju narave in okolja. Vse delovanje je zgrajeno na rekreaciji in dejavnosti, ki zelo pritegnejo otrokovo fantazijo, zato le ti radi prihajajo in se zelo zabavajo. Prava novost za središče je radijska postaja «Poletno središče*, ki dnevno poroča o zadnjih novicah »iz sveta* in »iz središča*. Oddaje pripravljajo sami starejši gostje središča, ki vsak dan intervjuvajo animatorje in tehnično osebje ter svoje vrstnike, tako da vsakdo lahko izrazi svoje mnenje in želje in pripomore k izboljšanju ter uspehu delovanja. Kot lani ima tudi letos poletno središče svoj grb, na katerem je narisan simbol mednarodnega leta o-troka. Vedno v duhu mednarodnega leta otroka predstavlja vsaka skupina neko državo in vse njene otroke, tako se v Dijaškem domu v prenesenem pomenu zbirajo Jugoslovanke. Rusi, Španci, Nemci, Japonke in drugi. »Narodi* poročajo po radiu , ................. ... -..... » animatorji o svoji državi in s tem seznanjajo ostale z zemljepisnimi in gospodarskimi znamenitostmi izbranih držav, hkrati pa še poročajo o stanju o-trok v njih. Delovanje v središču pa je tako razvejano, da se ga ne da popisati na kratko. V prihodnjih dneh bodo animatorji izvedli še mnogo zanimivih načrtov, seveda če jim ne bo vreme ponagajalo kot v prvih dneh minulega tedna, istočasno pa bodo začeli z intenzivnejšim pripravljanjem zaključne prireditve. Časa na razpolago je malo, trije tedni potečejo bliskoma in otrokom je že sedaj žal, da ne traja poletno središče več časa. »Jaz bi ostala tu vsaj tri mesece, kar celo poletje,* nam je dejala 7-letna Erika. Dejavnosti v središču zelo pritegnejo o-troke, verjetno pa bi tudi vi dragi čitatelji želeli zvedeti kaj več o njem ali bi se radi pobliže seznanili z njegovim delovanjem. Obiščite, torej, naše malčke, veseli vas bodo! N. M. S kolesom, ki je last 12-letnega sina Maria, ki se te dni mudi pri sorodnikih v Kalabriji, se je pripeljal do gostilne pri mostu, od koder je telefoniral za zdaj neznani osebi, najbrž, da bi jo seznanil z usodno odločitvijo. Od gostilne do sredine mosta je le nekaj deset metrov. Kolo, kakor pravijo nekateri očividci, je Melis pustil prislonjeno ob zidu, odšel na most, se slekel ter skočil preko ograje v ledeno Sočo. Sprva je kazalo, da gre za enega od pogumnih skakalcev, sicer redkih, ki vsako leto znova opozarjajo nase, že po nekaj trenutkih pa je bilo jasno, za kaj gre. Možakar je res priplaval na površje ter skušal doseči desni breg. Menda je celo klical na pomoč, vendar mu v tistem trenutku nihče ni mogel pomagati. Zginil je v ledenih valovih Soče, njegovo truplo pa so našli šele včeraj. Je bila nesreča ali samomor? Kdo ve? Spet trčenje med motornim kolesom in avtom V Mihaelovi ulici v Štandrežu, kjer je iz dneva v dan gostejši promet, so včeraj, nekaj po 11. uri že spet zabeležili tokrat lažjo nesrečo, v katero sta vpleteni dve ženski, 53-letna Anna Nardin iz Mihaelove ulice 92 ter 39-letna Marija Prinčič s Peči št. 53. Prišlo je namreč do trčenja med fiatom 500, ki ga je upravljala Prinčičeva, ter motornim kolesom, s katerim se je proti središču mesta peljala Nardinova, ki je malo prej privozila iz domačega dvorišča. Nardinova je zadobila pretres možganov ter druge poškodbe in se bo morala zdraviti 15 dni. FIGURICA IZ RIMSKIH ČASOV te? ” ........... Bronasta figurica iz ruševin rimskodobne stavbe na Mostu na Soči (3. stol n.št.), kjer arheološka ekipa Goriškega muzeja te dni zaključuje prvi del zaščitnih izkopavanj in raziskovanj prazgodovinske in rimskodobne naselbine (Foto: Borut Križ) Kino Gorica CORSO 15.30—22.00 »Patrick*. Brur ce Barry in Julia Blake. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 15.00—22.00 »I tre delTo-perazione Drago*. Prepovedan mladini pod 14. letom. Tržič EXCELSIOR 16.00-22.00 »H re do-gli zingari*. PRINCIPE 16.00-22.00 »Geg« beli«, vita*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor-zo Italia 10, tel. 25-76. Razna obvestila Uradi SKGZ, SPZ, ZSŠDI in KZ poslujejo v juliju in avgustu po poletnem umiku, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 14. uro, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Nesreča na delu v štivanski papirnici V tržiško bolnišnico so včeraj pripeljali 29-letnega Giovannija Fac-chinettija iz Gradeža, Ul. Aquileia 13, zaradi opeklin, ki jih je zadobil na delovnem mestu v štivanski papirnici, kjer je zaposlen kot kuhar. Menda se je Facchinetti opekel, medtem ko je skušal pripraviti hrano za medveda, ki ga imajo zaprtega v jekleni kletki in ki je bil pred meseci v središču pozornosti tržaškega tiska. Iz plinske jeklenke naj bi v trenutku butnil plamen, ki je nesrečnega Facchinettija o-žgal po obrazu, rokah, prsih in nogah. Sprva je sicer kazalo, da so poškodbe lažjega značaja, kaj kmalu pa je bilo jasno ,da gre za hude opekline 2. in 3. stopnje, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg republike 26, tel. 72-341. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO V ŠTEVERJANU Danes zaključni del 0. festivala narodnozabavne glasbe V števerjanu bo danes sklepni del 9. zamejskega festivala narodno -zabavne glasbe, ki ga prirejata SKPD F.B. Sedej in ansambel Lojzeta Hledeta. Za nagrade se bo potegovalo enajst ansamblov, ki sta jih žiriji (za glasbo in besedilo) izbrali na sinočnjem nastopu. Drevi bodo podelili tudi denarne nagrade ter priznanja. Ker si bo prireditev, kakor že prejšnja leta, ogledalo veliko ljubiteljev narodno - zabavne glasbe, bo občinska uprava zaprla za promet del Oslavske u-lice, od trga pred cerkvijo do križišča proti Sovenci. Izleti Prosvetno društvo Briški grič priredi 29. in 30. julija dvodnevni avtobusni izlet na Koroško in Štajersko. Podrobnejša pojasnila dobite pri Silvanu Pittoliju, Klanec 22, v Števerjanu. Prosvetno društvo Vipava na Peči priredi v nedeljo, 15. julija, avtobusni izlet v Škofjo Loko, kamor bo odpotovala tudi skupina domačih kotalkarjev. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Prijave sprejemajo do srede, 11. t.m., na kotalkališču med 20. in 21.uro. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 15. julija, izlet na Begunjščico (2063 metrov) v Karavankah. Uro odhoda in zbirališče bomo javili v prihodnjih dneh. Izlet bo z lastnimi sredstvi. Včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada RODILI SI SE: Stefano Chierici, Sara Moro, Claudio Speranza, Gabriele Simeoni, Marco Devetti, Ales-sio Clama, Igor Calligaris, Elisa Zoff, Dario Driussi, Francesca Bres-san, Francesca Sepolcri, Fausto Ti-bald, Daniele Bregant, Eva Brach, Susan De Rocco, Lorenzo Nascim-ben, Eva Brigante in Giacomo Ia-cumin. UMRLI SO: 76-letna upokojenka Maria Picech vdova Demarchi, 72-letna Giovanna Decolle vdova Mon-ti, 70-letna Gemma Pian por. Loren-zon, 71-letna upokojenka Natalia Ma-russi, 77-letna gospodinja Giovanna Valent vdova širok, novorojenček Daniel Abate, 89-letni upokojenec Mihael Žnidarčič, 61-letni upokojenec Attilio Chersovani, 87-letna u-pokojenka Luigia Furlan, 58-letni podčastnik javne varnosti. Giuseppe Flego, 58-letni pleskar Giordano Sus-si, 78-letni upokojenec Domenico Braini, 58-letna Giuseppina Melon, 89-letna Marta Garbasso, 73-letni u-pokojenec Umberto Fortin. POROKE: orožnik Domenico Ca-pua in delavka Silvana Mersecchi, geometer Silvano Mazzolini in delavka Cristina Korosich, delavec Roberto Saina in gospodinja Loredana Guagni, skladiščnik Carlo Ottaviani in frizerka Maurizia Arru, gozdni stražnik Giovanni Marassi in učiteljica Elisabetta Uria Mulloni, učitelj Paolo Buzzulini in učiteljica Marina Blasi. OKLICI: trgovec Maurizib Bres-san in prodajalka Maddalena Lupin, uradnik Mauro Veronese in farma-cistka Mariangela Sabadini, delavec Giuseppe De Filippis in uradnica Gašperina Lento, študent Stefano Fornasir in študentka Anna Cecchi-ni, Giovanni De Carlo in Isabella Cavallo, Carlo Laurenti in Maria Grazia Iurich, uradnik Marjan Mau-ri in delavka Cinzia Sinopoli, Fulvio Campanello in Licia Portelli, Roberto Giordano in Carmela Sigillo, podoficir Alfonso Merola in uradnica Emilia Nicolo. Dobro znana KATOLIŠKA KNJIGARNA V GORICI, na Travniku št. 25 (Piazza Vittoria, 25) želi svojim zvestim odjemalcem prijetne počitnice tor jim obenem sporoča, da že sprejema naročila učbenikov za prihodnje šolsko leto, ki jih ima nekaj že na zalogi. Cenjenim kupcem nadalje sporoča, da ima na zalogi tudi tehnične predmete novejšega tipa svetovno znanih tvrdk, nalivna peresa, šestila, risarski papir in druge potrebščine. Dalje bogato izbiro šolskih predmetov, knjig in slovarjev v vseh svetovnih jezikih, zbirko slovenskih klasikov in zbirko znanih romanov ter turistične vodiče in zemljevide domačih in tujih založb. Priznano mednarodno avloprevozniško podjetje LA G O R IZIA N A GORICA — UL Dnca D’Aosta 180 — tel 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA i - ..-i GORICA, Korzo Italija 76 Lrv tel. 81-032 d EKNOMEC PISALNI STROJI — STROJI ZA FOTOKOPIRANJE - OFFSET POHIŠTVO ZA URADE PISARNIŠKO POHIŠTVO , ,w!I. razrešila vprašanje državnih •Pcja med Italijo in Jugoslavijo in dokončno tudi potrdila značaj na-rodnostnomanjšinske karakteristike za Slovence v Furlaniji - Julijski krajini. Vnaprej plačevanje na tako dolgoročne roke, kakršnim so bile priča v bližnji in daljši preteklosti številne generacije primorskega ljudstva in kakršni se obetajo danes na osnovi vseh izkušenj, pa lahko vodi v onemoglost in k izumiranju, pospešenemu od ostalnih pritiskov vseskozi dominantnih sil, ki znajo izkazovati svojo moč in učinkovitost samo v odnosu do Slovencev. Ob tem se upravičeno sprašujemo, kaj je ta narodnostnomanjšinska karakteristika in ali lahko še verjamemo že tolikokrat izrečenim obljubam, da bo demokratična Italija napravila konec tesnobni začasnosti, ki razžira slovenski živelj od Milj-skih hribov, preko Soče in Brd vse tja do Benečije, Rezije in najsevernejšega dela Kanalske doline. Take in podobne dileme so začele vznemirjati naše vodilne politike kmalu po uveljavitvi rapalske pogodbe, ki je z začrtanjem državnih meja med Italijo in Jugoslavijo globoko zarezala v primorsko zemljo. Pred tem je v navidezno nadnacionalni ureditvi av-stro-ogrske monarhije tod prevladoval sistem tistega prosvetljenega absolutizma, ki je nekako dopuščal možnost, da se ie skladno z ekonomskim razvojem lahko razvijala tudi kultura avtohtonega prebivalstva. Ob njenem velikem razcvetu, nazorno prikazanem z dograditvijo narodnega doma kulture v samem središču Trsta, se je začela uveljavljati osebnost Josipa Vilfana, rojenega v Trstu 30, avgusta 1878. Po doštudiranem pravu na Dunaju je v Trstu opravljal poklic odvetnika do leta 1928. Tu je od vsega začetka nastopil kot odličen zagovornik pravic Slovencev in si kmalu pridobil sloves uglednega intelektualca in angažiranega družbenopolitičnega delavca. Spada! je v vodilni kader političnega društva Edinost, bil njegov tajnik od 1906 do 1910, nato pa njegov predsednik do leta 1928, ko je bilo vsako delovanje društva s silo zatrto. Na upravnih volitvah 1909 in 1913 je bil pod -Avstrijo izvoljen v tržaški občinski svet in v deželni odbor. Tu se dujočo italijansko občinsko upravo, ki je leta 1910 med drugim skušala zmanipulirati rezultate ljudskega štetja. Po njegovi zaslugi je obveljal objektiven podatek, da je v Trstu bilo uradno naštetih 60.000 Slovencev. Tega niso mogli prezreti na mirovnih konferencah ne po prvi ne po drugi svetovni vojni. Kulturno, gospodarsko in politično življenje našega življa, zlasti v Trstu in Gorici, je v tistem času kljub vsemu vendarle bilo v polnem razmahu. Kot vodilna o-sebnost tržaškega društva Edinost si je Vilfan prizadeval ustvariti najširšo enotnost med ideološko, svetovnonazorsko in socialno sicer zelo zdiferenciranimi silami. Toda z izbruhom prve svetovne vojne je z vso močjo udaril prvi val vsestranskega pustošenja. Težka u-soda je zajela naše ljudi, že v prvih desetih dneh no izbruhu vojne so bila na Kobariškem izvedena krvava nasilja. Italijanska vojaška komanda je dala ustreliti 12 slovenskih kmetov. Še danes niso znani pravi vzroki tega pokola, Cele družine, zlasti na Goriškem. so morale zapustiti svojo zemljo in se podati na dolgo, prisiljeno romanje po Italiji, v večini primerov v Piemont. Josip Vilfan je tedaj izstavil jugoslovanskemu odboru v Londonu pooblastilo za njegovo delovanje. Takrat je postal tudi član Narodnega sveta v Ljubljani in Narodnega veča v Zagrebu. Neutrudno in odločno si je prizadeval, da se Slovenci o-predelijo za svoj narodno politični program jn da nastopijo enotno, kar je zlasti prišlo do izraza v pozivu, ki ga je objavil v Edinosti 1916. Z ozirom na težnje po zedinjenju vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojni in svobodni državi, osnovnega vodila majske deklaracije iz leta 1917, se je na proslavi njene prve obletnice brezkompromisno zavzel za pripadnost Trsta, Soške ravni io vse vzhodne obale Jadranskega morja k Jugoslaviji. Po italijanski vojaški okupaciji in še pred podpisom rapalske pogodbe je bilo kaj kmalu konec vsakršnih iluzij. Lepim besedam in svečanim obljubam Rima so sledila nasprotna dejanja. Na stotine FILIBERT BENEDETIČ # 1 m : M /'?r ; V -m- :h- "‘ - ■ /Lf!I« h4> r i : < / ■/ (Nadaljevanje c 6. strani) Na 2. festivalu mladinskih gledališč v Miljah nastopa tudi lutkarska skupina Teatro del Buratto iz Milana. Na sliki prizor iz predstave «Cipi» avtorja Maria Lodija Riu lini ii iiii iiii iiiiiiiiiiiiiii n iiiiii n in lin iii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinriii iii iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii>***iiiiiiiiiiiin im iiiiiiiiiiiiiiiiiiui iiiii n um iiiiiniiiiii OB DRUGEM FESTIVALU MG V MILJAH Pomembna vloga mladinskega gledališča ki nikakor ni «gledališče druge lige» Preseganje tradicionalnega razmerja oder-gledalec - V Miljah sodeluje letos 6 gledaliških skupin - Pogovor z županom Bordonom in animatorjem Bobbiom OB STOLETNICI SLIKARJEVEGA ROJSTVA Impresionistični utrip v delu Piera Marussiga Marussig, kise bil slovenskega porekla, se je moral h Trsta zateči v Al Han, da bi doživel osebni slikarski uspeh V Miljah se te dni odvija «2. festival mladinskega gledališča na trgu», ki so ga organizirale Avtonomna letoviščarska in turistična ustanova iz Trsta, občina Milje in Ljudsko gledališče La Contrada iz Trsta. Na festivalu sodeluje šest gledališč: H Cantiere iz Trsta, Teatro del Buratto iz Milana, Cen-tro teatrale bresciano, I nuovi te-atranti iz Reggio Emilie, Teatro delle bricciole prav tako iz Reggio Emilie in Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine iz Trsta. Napovedana je, bila tudi predstava skupine Assemblea Teatro jz, Milana, vendar je iz objektivnih razlogov odpadla. Mladinsko gledališče postaja danes v Italiji dejstvo, ki ga na vsak način moramo upoštevati. Potem, ko so izginile razne samorastniške skupine, ki so se rodile bolj zaradi mode gledališke animacije in gledališča za mladino, delujejo danes v Italiji profesionalne gledališke skupine, ki so si z delom ustvarile svojo osebno fiziognomijo in ki jo skušajo zdaj do potankosti opredeliti. Festival, kateremu smo priča, je priložnost za gledališke delavce, da se srečajo in da na podlagi rezultatov, pozitivnih kakor tudi negativnih, ki so jih dosegli v zadnji sezoni, i-ščejo nove načine in spodbude za nadaljnje delo. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z miljskim županom Wil-lerjem Bordonom in s članom gledališča La Contrada iz Trsta O-raziom Bobbiom. Povedala sta nam, da se je zamisel o festivalu rodila pred dvema letoma iz stikov med skupino La Contrada in občino Milje. Potrebno je bilo zapolniti vrzel, ki je v kulturnem življenju dežele Furlanije-Julijske krajine nastala zaradi pomanjkanja aktivnosti ha področju mladinskega gledališča. Doslej so namreč mladinsko gledališče vedno obravnavali kot neke vrste nižjo gledališko zvrst, tako rekoč kot «gledališče druge lige*, kot se je izrazil Bordon. Potrebno je bilo storiti nekaj, da bi dokazali, da je tako pojmovanje neustrezno. Ne obstaja «višje» in «nižje» gledališče, pač pa le gledališče. Zamisli o ustanovitvi festivala je seveda botrovala tudi potreba po popestritvi kulturnega življenja v miljski Občini v turistični sezoni, vendar pa je župan Willer Bordon poudaril tudi dva važna politična razloga za to zamisel. Občina ne sme biti le pasivni opazovalec ali Robert Rauschenberg je z grafiko, ki Jo vidimo na sliki, prejel na mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani veliko častno nagrado podpornik kulturnih maniestacij, marveč mora postati center, iz katerega prihajajo nove pobude in ki mora, seveda, prevzeti tudi del bremena organizacije in odgovornosti. Poleg tega, pravi Bordon, je treba dokazati, da investicije v kulturno življenje niso sekundarnega, pač pa primarnega pomena za razvoj občine. Z zadovoljstvom je še pristavil, da jim je letos u-spelo pritegniti k sodelovanju tudi Združenje Teatro Ragazzi, ki deluje v okviru AGIS, Tržaško pokrajino in Stalno gledališče Furlanije - Julijske krajine.az,.'Ersta. Naj ameniH»„šft, da soorganizatorji prizadevajo navezati stike z jugoslovanskimi gledališči in da je na lanskem srečanju sodelovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane. Na vprašanje ali obstajajo kake skupne točke, ki združujejo vse nastopajoče skupine, nam je Ora-zio Bobbio odgovoril, da je najmočnejša vez med njimi prepričanje, da je treba mladinsko gledališče profesionalizirati. Skoraj vse skupine, ki nastopajo na festivalu, se profesionalno ukvarjajo izključno z mladinskim gledališčem. Ni namreč dovolj, da kako gledališče za odrasle od časa do časa uprizori tudi otroško predstavo — mladinsko gledališče je ustanova, ki zaradi svojega značaja nujno zahteva poglobljeno in profesionalno delo. Tega se zavedajo v nekaterih drugih državah, n.pr. v Franciji in Jugoslaviji, v Italiji pa je bil teater za otroke do zdaj prepuščen naključju in dobri volji posameznikov. Sicer pa je položaj mladinskega gledališča še toliko težji, ker je v Italiji le malo dramatikov, ki bi pisali za otroke. Eden glavnih problemov, s katerimi se srečujejo mladinska gledališča, pa je odnos do publike; metoda gledališkega ustvarjalca je pri tem postranske važnosti. Na festivalu sodelujejo skupine, ki se glede načina postavitve zelo razlikujejo, vse pa se srečujejo z vprašanjem odnosa oder — občinstvo. Gre namreč za preseganje tradicionalnega razmerja oder — gledalec, v katerem gledališki ustvarjalec servira publiki predstavo, gledalec pa jo le pasivno sprejema. Potrebno je pritegniti otroka, ki spremlja predstavo, v predstavo samo. Potrebno je de-mistificirati gledališče, zato se večina skupin, ki nastopa v Miljah, ukvarja tudi z gledališko animacijo po šolah, v sodelovanju z učnim osebjem. Vendar pa, je poudaril Bobbio, ne gre za to, da bi organizirali nekajdnevne seminarje po šolah, marveč za kontinuirano delo z otroki. Pri tem poslu pa bi moral večji del bremena ležati na učiteljih samih, saj so ti, zaradi svojega stalnega stika z o-troki, lahko najboljši animatorji. Gledališka skupina lahko le stimulira, pomaga učnemu osebju, vendar je njena glavna naloga, da postavlja na oder predstave in jih prikazuje. V okviru festivala v Miljah bo v ponedeljek, 9. t.m., srečanje, na katerem bodo razpravljali o mladinskem gledališču, o postavitvi in režiji predstav za otroke. Organizatorji upajo, da bo to srečanje po eni strani bolje opredelilo razlike (če obstajajo) med mladinskim gledališčem in gledališčem za odrasle — v tem okviru bo verjetno treba poglobiti vprašanje odnosa oder — publika in pomen predstave kot razmerja med tema dvema stvarnostima. Po dru gi strani pa bo srečanje omogočilo razpravo o različnih načinih predstavitve dela, igralske interpretacije in tehn čnoizraznih pripomočkov, kot so lutke, maske itd. Ob koncu naj še omenimo, da je v Miljah razstava o mladin- skem gledališču v Italiji, na kateri so na ogled fotografije, plakati in drug material. Tudi s primerjanjem tega materiala si je mogoče ustvariti določen pojem o značilnostih mladinskega gledališča, o tehničnih sredstvih in o načinu dela. IGOR SANCIN Pesništvo Sredozemlja na otok Hvar V mestecu’Stari grad na Hvaru-bo od L do 8. septembra snidenje pesnikov iz osemnajstih sredozemskih držav. Sešli se bodo pod geslom starega hrvaškega pesnika Petra Hektoroviča «Bugari-te i pojte*. Na programu prireditve «Pesni-štvo Sredozemlja* bodo književni večeri, likovne razstave, vrsta koncertov in sestankov ob okroglih mizah. Razen domačih, jugoslovanskih pesnikov, ki jih bo tiste dni na Hvaru vsaj petdeset, jih bo še kakih dvajset iz ostale Evrope, precej več pa iz držav o-krog Sredozemskega morja. Pred sto leti, 16. maja 1879, se je rodil v Trstu v družim premožnega trgovca Piero Marussig, ki ga znani kritik Garibaldo Marussi v katalogu Marussigove razstave del iz tržaškega obdobja v palači Costanzi leta 1972, imenuje za največjega tržaškega slikarja. In to upravičeno, ker je Marussig kot prvi obogatil tržaški likovni prostor z impresionizmom. To pravi kritika o njem danes. Kdor pa je še pred nedavnim iskal podatke o tem slikarju, je bore malo našel. Temu soustanovitelju italijanske skupine »Novecento*, posveča najnovejši italijanski leksikon Treca-ni le štiri vrstice. Morda je bil tudi izbruh vojne kriv, da so ga po smrti, oktobra 1937 leta, kmalu dokončno pozabili, še dobro pomnim, ko sem bil v Ljubljani na prvi veliki povojni razstavi primorskih slikarjev, da je tja dospela iz Milana slikarjeva žena in ponujala Marussigova dela v odkup: dokaz splošnega nezanimanja doma, a tudi povezave s svetom o-četovih prednikov. Je pa takšnemu stanju stvari botroval tudi slikarjev odnos do sveta, kajti njegov prijatelj, znameniti umetnostni kritik Raffaele Carrieri se ga takole spominja: »Ljubeznive narave v vsaki kretnji, bil je indiferenten do dogajanj, čutil je odpor do trgovanja, udobnosti in navad. Nikdar ni govoril o sebi. Ni imel kupcev, ni i-mel ljubiteljev, ni pošiljal okoli fotografij svojih slik in nikoli ni ničesar objavil o sebi ali sestavil kak katalog. Jezik se mu je razvezal le ob kozarcu dobrega vina v družbi prijateljev.* Bil je torej resničen umetnik, ki je ustvarjal le zaradi slikanja samega, iz velike ljubezni do barvitosti vsega, kar ga je obdajalo, do lepote žive in mrtve narave, ki jo je umetniško pretvarjal v svojih slikah. Slikanje mu je polnilo delovni dan. Ni pa ustvarjal v zaletu «bo-žanske inspiracije*, kot temu pravimo. Delal je počasi in premišljeno, ker mu je bilo slikanje orodje pri reševanju problemov impresionistične barvnosti in ekspresivnosti obravnavanega motiva. Zato se je v svoji zgodnji dobi rad imenoval oziroma smatral za sintetičnega impresionista, s čimer je bolj hotel podčrtati svoj anti-akademizem, kot pa bistvo svojega stila. Marussig ni opravil običajnega slikarskega šolanja. Preden se je dvajsetfttčh' 'lfcta' A899 podal na Dunaj, je obiskoval znanega mojstra Scomparinija, v dobi torej, ko je tja zahajal tudi Franc Mirt, začetnik slovenskega slikarstva v Trstu. Na Dunaju se je sprva o-gledoval po novostih secesije, ki se je tam pričela uveljavljati. V naslednjih dveh letih, pa se v Miinchenu ni zgledoval toliko po njenem ustanovitelju Fritzu von Uhdeju, temveč bolj po načinu dela Lenbacha in Kaulbacha. Vendar pa so bili važnejši za njegov nadaljnji razvoj stiki z ekspresionisti. Med leti 1903 in 1905 je študiral v Rimu, ki mu ni mogel dati tega, kar je iskal. Po bežnem obi- HituiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiifiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiimiMiimiiiiiiiii NOVI ROMAN LEOPOLDA SUHODOLČANA LJUBEZENSKO SREČANJE DVEH ODRASLIH OSEB ^Trenutki in leta» pripoveduje o Pavlu in Katarini, ki iščeta novo pot in mogoče delček sreče Pred nami je nov roman Leopolda Suhodolčana z naslovom Trenutki in leta, ki ga je Cankarjeva založba v Ljubljani izdala v sklopu svoje pomladanske serije del domačih avtorjev. Težko je ob enem samem novem romanu kompleksno ocenjevati Suhodolčanovo prehojeno pisateljsko pot, niti ni za to potrebe. Na nov tekst priznanega pripovednika srednje pisateljske generacije gledamo kot na samostojno stvaritev. In pri tem nas kot prvo navda z zadovoljstvom dejstvo, da se je pisatelj ponovno lotil sodobne snovi in da v svoji pripovedi stoji tako-rekoč sredi življenja. V romanu Trenutki in leta, gre pisatelju predvsem za prikaz ljubezenskega srečanja dveh ljudi, ki imata vsak svojo preteklost, vsak svojo življenjsko zgodbo, pa se srečata in se zavestno odločita, da bosta v bodoče poskušala zaživeti skupaj. Ta dva človeka, Pavel in Katarina, sta pravzaprav edini osebi romana, čeprav v njem nastopa še vrsta drugih oseb. Toda te so e-pizodnega pomena in vsa zgodba se vplete okoli Pavla in Katarine, ki v času, ko se srečata, nista več mlada človeka in imata vsak nekaj svojega življenja za sabo, pa vendar tako ali drugače nista bila z njim zadovoljna, oz. nista dosegla tistega, kar sta od življenja pričakovala. Tako zdaj iščeta novo pot in morda košček sreče. Gre torej za ljubezenski roman o srečanju dveh odraslih oseb, ki pripovedujeta o svojem preteklem življenju in ki njuno sedanje srečanje pomeni bolj iskanje nekega izhoda, kot pa vsemogočno ljubezen dveh mladih ljudi, ki ne delata obračuna za nazaj temveč mislita le vnaprej. Katarina in Pavel se izpovedujeta, da bi olajšala svojo notranjost in našla za svoje življenje novo pot. Prav v tem, da ne gre za ljubezenski roman s prikazom ljubezenskega doživetja kot primarne postavke, temveč bolj za pripoved nekega moškega in neke ženske o njunem, dosedanjem življenju in življenjskih izkušnjah, pa je ena poglavitnih šibkosti romana. Sicer pa je pripoved sama poglobljena, malce privzdignjem od vsakdanjega dogajanja, polna metaforike in kot pravi knjigi na pot Kajetan Kovič ,neH£le1,?. BS, ideologe pregrade med raznimi tabori, v: tega osnovnega izhodišč, je izšla Zveza fnladihških društev, Zveza prosvetni!)' društev, goriška Adiia in revolucionarna organizacija TIGR (Trst, Istra, Gorica. Rijeka), v Trstu z nazivom Borba, ki je zajela vso slovensko in hrvaško mladino Primorske in Istre, teri torialno združene v Julijski krajini pod skupnim imenovalcem bo ja v obrambi jezika in narodnosti Mladina je visoko cenila Josipa Vilfana, ki je med drugim trdo vratno opravljal svojo Sisifovo nalogo v nemogočih razmerah v rimskem parlamentu, k;er je se del kot poslanec tudi v drugi mandatni dobi po volitvah leta 1924. V njem je mladina videla simbol velikih meščanskih intelektualcev, protagonistov slovenskega nabodnega gibanja ter kul turnega in gospodarskega razcveta prejšnjega obdobja. Tudi ko se je Vilfan podal na svojo novo Jernejevo pot in se po izteku 1 oslan skega mandata in prepovedi delo vanja Edinosti preselil kot pred sednik Kongresa evropskih narod nosti na Dunaj, je ščitil in podpiral novi rod, s katerim se je pi sala velika epopeja našega naro da. Odtrgan od svoje zemlje je Josip Vilfan roma po velikih sre diščih Evrope, oblikoval načela zaščite pravic manjšinskih narodnostnih skupnosti in odločno po stavljal tezo, da je za ohranitev miru nujno potrebno rešiti to vprašanje. Leta 1939, ko «Kongres» ni mogel več delovati, se je preselil v Beograd. Tu je dočakal nemško okupacijo in preživel zadnja leta svojega življenja. Umrl je 8. marca 1955. Nedelja, 8, julija 1979 TRST A 8.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 8.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Mali koncert; 10.35 Nediški zvon; 11.00 Mladinski oder; 11.45 Motivi z malih zaslonov; 12.15 Nabožna glasba; 13.00 Glasba po željah; 14.10 Poslušajmo spet; 15.30 Nedeljsko popoldne; 16.00 Koncert; 17.00 Festival domače glasbe v Števerjanu. KOPER (Italijanski program) 8.30, 11.30, 13.30, 14.30, 20.30 Po ročila; 8.00 Glasba za dobro ju tro; 8.45 Končno nedelja; 9.30 Lu-cianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.15 Dogodki in odmevi 10.30 Glasba; 10.40 Glasba in na sveti; 11.00 Kim, svet mladih 11.32 Orkester Ezio Leone; 11.45 V iskanju popolnosti; 12.00 Pogo vor s poslušalci; 12.10 Glasba po željah; 13.40 Pike na I; 14.00 Avto story; 14.30 Zbrani za vas: 14.45 Kim parade; 15.00 Stisk roke: posebna oddaja iz Furlanije: 15.35 Z nami je .. .; 16.00 Svet plošče; 16.30 Koncert na trgu; 17.00 Najpopularnejše pesmi tedna; 17.30 Crash; 18.00 Glasbena fantazija; 18.30 Disco hits; 19.15 Poje Ditka Haberl: 19.30 Koncert za godala. KOPER (Slovenski program) 8.30, 9.55, 14.30 Poročila; 8.00 Veselo v nedeljsko dopoldne; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.05 Nedeljski jutranji spored — zabavna glasba; 9.30 Jutoranja reportaža; 9.40 Zborovska glasba; 14.00 Sosednji kraji in ljudje; 14.20 Minute z Beneškimi fanti; 14.35 Glasbeni notes; 15.00 Glasba po željah; 16.00 Reportaža; 16.15 Klasiki v ritmu; 16.30 Sijaj mi sončece; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Reklame in '.abavna glasba; 17.25 Programi tedna; 17.30 Mal skladbe velikih mojstrov; 18.00 Poje Ivo Mojzer; 18.15 Primorska poje ’79. RADIO 1 ; 8.00, 10.00, 13.00, 16.30, 19.30 Po ročila; 6.00 Jutranje prebujanje; 8.40 Glasba za praznični dan; 9.30 Maša; 10.13 Kaj delamo v senci?; 12.00 Glasbeni program s Fredom Bongustom; 12.30 Rally; 13.15 II Calderone: 16.30 Paparaciann; 20.15 Lucrezia Borgia, radijska drama. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00, 14.00, 15.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.1" Danes je nedelja; 8.30 Zdravo, tovariši vojaki!; 9.07 Radijska igra za otroke; 9.51 Skladbe za mladino; 10.05 še pomnite, to-' variši!; 11.05 Panorama - .lahke glasbe; 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.10 Obvestila in zabavna glasba; 14.20 Za kmetijska proizvajalce; 14.50 Pihalne godbe; 15.05 Humoreska tega tedna; 15.25 S popevkami po Jugoslaviji; 16.10 Listi iz notesa...; 16.30 Nedeljska reportaža; 16.55 Pri nas doma; 17.20 Gremo v kino: 18.05 Popularne operne melodije; 18.50 Radijska igra; 19.26 Glasbeni intermezzo: 18.50 Minute za EP; 20.30 Obvestila in zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, o-troci!; 20.45 Glasbene razglednice; 21.00 V nedelio zvečer; 23.20 Skupni program JRT: 00.05 Lirični utrinki: 00.10 Mozaik melodij in plesnih ritmov. Ponedeljek, 9. julija 1979 TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem; 9.30 Pravljica v nadaljevanjih; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.35 Slovenski izvajalci lahke glasbe; 12.00 Ribe in morje; 13.15 Zborovska glasba: 13.45 Naši ansambli; 14.10 Za prijetno popoldne; 14.15 Roža mo-gota; 16.30 Rezervirano za . . .; 17.05 Skladatelji in izvajalci; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 Glasbeni drobiž. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je . .; 10.10 Na počitnice s ...; 10.40 Glasba in na- sveti; 11.00 Kim, svet mladih; 11.45 Z nami je. . .; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Po kosilu; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 šport; 15.10 Od melodije do melodije; 16.00 Klasična glasba; 16.55 Pismo iz ...; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Srečanje z našimi pevci; 18.32 0-pere v času; 19.32 Plošče; 20.00 Discoteca sound. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.00, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Od Matajurja, Rezije in Kanalske doline do Jadrana; 14.37 Izbrali smo za vas; 15.00 V podaljšku; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Prenos RL; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; 17.15 Reklame in zabavna glasba; 17.30 Aktualna tema; 17.35 Mladi izvajalci. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch’io; 11.00 Graffia che ti passa; 11.30 Glasbena oddaja z Mino; 12.03 in 13.15 Vi in jaz; 14.03 Glasba; 14.30 Veliki ljubitelji umetnosti; 15 03 Rally; 15.35 Errepi 1 — poletje; 17.00 Dnevna soba Else Maxwell; 17.30 Jazz; 18.35 Planet rock; 20.00 Radijski oder: 21.15 Koncert pianista Svja-toslav Richter. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.20 Rekreacija; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Z glasbo v dober dan; 9.25 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.40 Počitniški pozdravi; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 »Rezervirano za* ‘.'Ti 13.10 Veliki revijski orkestri; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pihalne godbe na koncertnem odru; 14.00 Danes do 14.; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam . . .; 15.05 Pojo amaterski zbori; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.55 Minute za EP; 16.30 Od melodije do melodije: 17.00 »Vrtiljak*; 18.00 Studio ob 18.; 19.00 Naša glasbena izročila; 19.25 Zvočni signali; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila in zabav na glasba; 20.35 Lahko noč. otroci!; 20.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča; 21.00 Iz naše diskoteke; 22.05 Glasba velikanov; 23.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev; 21.05 Lirični utrinki; 00.10 Za ljubitelje jazza. Nedelja, 8. julija 1979 Ponedeljek, 9. julija 1979 ITALIJANSKA TV Prvi kanal 11.00 Maša 11.55 Verska oddaja 12.45 Oddaja o poljedelstvu 13.30 Dnevnik 18.15 II palio, TV film 18.40 Pantera Rosa, risanka 19.50 Prijatelj noči, 2. del 20.00 Dnevnik 20.40 Puccini, 3. del 22.00 Oko, ki ubija: Majhne norčije z Martyjem Feldmanom 22.30 športna nedelja 23.15 Napoved programa za prihodnje dni Ob koncu Dnevnik in Vremenska slika Drugi kanal 12.45 Peter, risanka 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.15 Poletna nedelja 17.00 Dnevnik 2 — Neposredni športni prenos — Siena: Lahka atletika — Livorno: Jadranje 18.15 Jaz sem, William!, TV film 18.40 Napoved programa za prihodnje dni 18.55 Nakia: Zasledovanje, TV film 19.50 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.00 Dnevnik 2 — Nedelja sprint 20.40 Včeraj in danes, glasbena oddaja 21.55 Dnevnik 2 — Dossier 22.50 Dnevnik 2 — Zadnje vesti 23.05 In mi tukaj, glasbeno srečanje JUGOSLOVANSKA TV Lj'ubl]ana 10.10 Poročila 10.15 Za nedeljsko dobro jutro 10.45 625, oziroma napoved programa za prihodnji teden 11.05 Več kot igra 12.00 Priljubljene zgodbe, 3. del 12.30 Kmetijska oddaja 13.30 Poročila 15:25 Dobro jutro, Dar - dok. 4.45 Veseli tobogan: Vinica 16.45 Solit ’79, Festival zabavnih melodij 17.55 Poročila 18.00 Hvar 18.30 športna poročila 18.35 časovni stroj, film 20.15 Risanka 20.30 TV dnevnik 20.55 Propagandna oddaja 21.00 Med nebom in zemljo .nadaljevanka 21.40 Slovenci od naselitve do marčne revolucije 1848. dok. 22.25 TV dnevnik 22.40 Risanka 22.50 Zabavno - glasbena oddaja 23.05 športni pregled Koper 18.30 Atletika: Sarajevo 20.30 Otroški• kotičekl“ j ou Operacija voda, film 21.00 Pregled programa za prihod- X,.. _ «+.- mrnmmmm* - -■■■>■ kUMMMMi n ii teden 21.15 Nasilneži - film 22.45 Glasbena oddaja: Amando Lera, La Belle Epoque, Le Chocolates, Danyel Gerard Zagreb 11.00 Otroška oddaja 11.30 Skrivnost pletenega koša 12.00 Narodna glasba 12.30 Kmetijska oddaja 16.00 Poletno popoldne 19.0» Sneguljčica, mlad. film 22.50 Zabavno - glasbena oddaja ŠVICA 18.40 Pravkar si bil umorjen, TV film 20.20 Prijetna glasba 21.4f Sodnik in policist, 6. del ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 G. Puccini: Madame Butter- fiy 13.30 Dnevnik 13.45 Posebna oddaja iz parla menta 18.15 Pravljica dneva: Boris in dež 18.20 Ana, dan za dnem, 42. del 18.35 Velike reke: Ren 15.20 Tarzan Teror teče po reki, 1. del 19.45 Almanah in vremenska slika 20.00 Dnevnik 20.40 Kratko srečanje z Ninom Manfredijem: Divja leta. film Režija: Luigi Zampa Igrajo: Nino Manfredi, Gi no Cervi, Linda Sini, Ro salia Maggio, Angela Lu ce... 22.25 Sotto il divano: Glasbena oddaja Ob koncu Dnevnik — Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 Dnevnik 2 — Ob 13. uri 13.15 Violinist Carlo Chiarappa 18.15 Štirje otroci in 13.000 ovc, TV film 18.40 Iz parlamenta Dnevnik 2 — šport 19.00 Programi pristopanja 19.15 Noi superiori 19.45 Dnevnik 2 — Odprti studio 20.40 Mastro don Gesualdo, 5. del 21.55 Heinrich Boli, 2. del 22.55 Protestantizem Ob koncu Dnevnik 2 — Zad nje vesti JUGOSLOVANSKA TV Lj'ubljana 18.55 Poročila 19.00 Glasbena pravljica 19.15 Mrožki. dok. fiim V dokumentarnem sovjet skem filmu bomo videli že skoraj izumrlo, vendar zelo zanimivo živalsko vrsto: mrože. Njihove nenavadne življenjske navade v arktič nih vodah so redka prilož nost, da jih spoznamo pobliže 19.35 Obzornik 19 45 Mladi za mlade 20.15 Risanke 20.30 TV dnevnik 20.55 Propagandna oddaja 21.00 John Mortimer: Dve zvezdici za ugodje, TV drama 22.00 Propaganda oddaja 22.05 Oči kritike 22.50 TV dnevnik Koper 20.50 Stičišče 21.00 Otroški kotiček: Butalci in hišica, . v , prggljica 21.30 Šest žena Henrika Vlil.: KA TARINA PARR 23.00 baletni’ večer: Vrag na vasi, 1. del Zagreb 19.15 Iz pravljice v pravljico 19.30 Miti in legende 19.45 Mladi za mlade 21.00 M. Novakovič: Kamen za pod glavo, TV drama 22.25 Glasbeni trenutek 22.30 Kultura danes 23.30 G. Delerue: Trije mušketir ji, balet, L del ŠVICA 19.10 Bullerman e i trampoli, TV film 21.15 Igralec Georg, TV film 21.45 Gli uomini, che mascalzo ni, film JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 10. DO 14. JULIJA 1979 TOREK, 10. julija LJUBLJANA 19.05 Poročila; 19.10 Festival mladinskih pevskih zborov Celje '77; 19.35 Obzornik; 19.45 Izročila NOB so skrb za vse; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Propagandna oddaja; 21.00 TV tri vra; 21.55 A. Haley: Korenine; 22.40 Glasbeni magazin; KOPER 20.25 Odprta meja; 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnev nik; 21.30 Ironside, film; 22.20 Aktualna tema; 22.50 Narodna glasba. SREDA, 11. julija LJUBLJANA 19.00 Poročila: 19.05 Mlada če- belica; 19.20 Ne prezrite; 19.35 Obzornik; 19.45 Od vsakega jutra raste dan; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 20.55 Propagandna oddaja; 21.05 Igre brez meja; 22.35 Pravi obraz diktature; 23.25 TV dnevnik. KOPER 20.50 Stičišče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 20.30 Dvojna ljubezen; 22.10 Skrivnosti Jadra na; Amfore iz Perata. ČETRTEK, 12. julij. LJUBLJANA 18.40 Poročila; 18.45 Iskanje Bri tanika; 19.35 Obzornik; 19.45 Raz grete glave; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Krinka, film; 22.40 Rimske pinije; 23.10 TV dnevnik. KOPER 20.50 Stičišče; 20.00 Risanke; 20.15 TV dnevnik; 20.30 Pustolovski Hadji Baba; 22.55 Cinenotes, dok.; 23.25 Jazz na ekranu. PETEK, 13. julija LJUBLJANA 18.20 Poročila; 18.25 Skokov me morial; 18.50 Poročila; 18.55 Do življa ji mačka Toše; 19.10 Priljubljene zgodbe: 19.35 Obzornik; 19.45 Tri srca; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Jadranska srečanja; 22.20 Propagandna oddaja; 22.25 Močnejše od življenja, film; 23.15 TV dnevnik; 23.30 Vdovstvo Karoline Zašler, film. KOPER 20.25 Odprta meja; 20.50 Stiči šče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnev nik; 21.30 Jutri je nov dan, film; 23.20 Reklama; 23.35 Ohrid, dok. SOBOTA, 14. julija LJUBLJANA 18.20 Poročila; 18.25 človek iz Oza, film; 20.05 Naš kraj; 20.15 Risanka; 20.30 TV dnevnik; 21.00 Hišica v najem; 21.55 Ogenj na nebu, film; 00.15 TV dnevnik; 00.30 625. • KOPER 20.30 Otroški kotiček; 20.50 Sti čišče; 21.00 Risanke; 21.15 TV dnevnik; 21.30 Smrtonosni dolarji, film; 22.55 Avantura, film; 23.25 Pregled sporeda za naslednji teden. Branko Babič j LJUDJE IN BOJI NA KOZARI Pričevanje o vslaji in revoluciji 194-1 • 1912 Ko si na vrhu, ki je blage kopaste oblike s premerom okrog sto metrov in z vseh strani obkrožen z gostim drevjem, se pred teboj nepričakovano dvigne mogočna arhitektonsko oblikovana gmota iz kamna in cementa, ki simbolizira moč in veličino kozarske epopeje. Taka je bila verjetno zamisel arhitekta, ki je oblikoval spomenik. Ko se ti tako nenadoma in v vsej veličini prikaže spomenik, nehote obstojiš in se zamisliš v njegovo izročilo. Zazdi se ti, da slišiš njegovo govorico, ki ti pravi: »Pridi bliže in dobro si me oglej, kako sem velik in mogočen, čvrsto zlit v nepremagljivo silo, takšno, kot je bilo ljudstvo Kozare v času najhujših preizkušenj v svoji zgodovini. Takrat je po Kozari strahotno bobnelo, velikanske sovražnikove sile so navalile, krvavele so žrtve, vendar Kozara ni klonila. Borila se je na življenje in smrt in zaradi strnjenosti ter enotnosti njenega ljudstva končno tudi zmagala. Stopi sem zadaj in si oglej zagrajen prostor, kjer je sakralni del spomenika, Videl boš zapisanih čez deset tisoč imen padlih borcev na Kozari, ki so žrtvovali svoja življenja, da bi to ljudstvo v miru in svobodi živelo.* Res človeka globoko prevzame, ko začne prebirati na zidu vklesana imena padlih v narodnoosvobodilni vojni na Kozari. Imena vseh narodnosti in krajev Jugoslavije, med njimi tudi Slovenci in celo drugih narodnosti in držav, ki so se skupno z jugoslovanskimi narodi borili proti fašističnemu nasilniku. Na še neizpisan del zidu še vedno dodajo nova imena, ko odkrijejo do takrat še nepoznane borce, ki so žrtvovali svoja življenja Kozari. To svetišče junaštva in žrtev je vedno obiskovano. Poleg drugih, ki prihajajo na Kozaro, da bi obujali spomine na nekdanje dni junaških bojev, se stalno vračajo sem svojci žrtev, da bi počastili a Pogumni Kozurčani so se srečali tudi z vrhovnim komandantom Titom njihov spomin. Prostor je tako trajen pomnik junakom, prihajajočim generacijam živa priča na dni naše narodnoosvobodilne in ljudske revolucije. Danes je Kozara mirna, blaga, kakor je vedno bila po svoji naravi. Njena nadmorska višina je ravno pravšnja, da je v vseh letnih časih prijetna. Izredno čist zrak, ki ga listnat in smrekov gozd nenehno napaja s kisikom in blagodejnimi dišavami, pomeni za prebivalce iz komaj nekaj desetin kilometrov oddaljenih industrijskih središč Banjaluke, Prijedora in drugih, pravo bogastvo. Na Kozaro je mogoče priti tudi na popoldanski oddih, da se človek naužije svežega zraka, Tu vedno rahlo pihlja in gozdovi komaj slišno in prijetno šumljajo, kar na človeka blagodejno in pomirjajoče vpliva. Spomin pa mi sega v vojni čas, ko sem tudi v najbolj tesnobnih trenutkih sedel pod drevo in poslušal to prijetno «govorico» gozda, ki me je vedno pomirjala in za trenutek odvrnila od grozečih misli in skrbi. To so bili prijetni občutki, ki jih skušam doživljati tudi dandanes ob svojih vračanjih na Kozaro. Res je, vedno se rad vračam na svojo Kozaro. VIRI Za osvežitev spomina na opisane dogodke sem segel po sledečih virih: Dr. Dušan Lukač: BANJA LUKA I OKOLICA U RATU I REVOLUCIJI 1941 - 1945. BANJA LUKA U NOVOJ ISTORIJI (1878 - 1945). (Zbornik radova s naučnog skupa održanog u Banja Luci od 18, do 20. novembra 1976. godine)3 o n r N.GRADISKA COSTAJNICA St. Gradiška' 'BOS. DUBICA uo. \ ;radi9ka- Vrbaška, Jablanici BOS. NOVI BANJA LUKA 18KI MOST Del Kozare je spremenjen v nacionalni spomenik Rade Bašič: USTANAK I BORBE NA KOZARI 1941 - 1942. NAUČNI SKUP «KOZARA U NOB» — održano na Mra-kovici oktobra 1970. Osman Karabegovlč: KRAJINA NA PUTEVIMA REVOLUCIJE. Lj. Borojevič, D. Samardžija, R. Bašič: PETA KOZARSKA BRIGADA. Zgodovinski zapisi avtorjev: Joco Marjanovič, Boško Baškot, Branko Bokan. KONEC PrunorcSčnSnevnlk ŠPORT ŠPORT ŠPORT 8. julija 1979 OB PETKOVEM 5. OBČNEM ZBORU SK «DEVIN* OB PRAVILNO ZASNOVANEM DELU TUDI REZULTATI NE IZOSTAJAJO Uspešni nastopi skirolkarjev - Večji razvoj planinstva za ovrednotenje naših kraških klancev V prostorih prijetne mavhinjske gostilne je imel SK Devin v petek svoj 5. redni občni zbor. Ob lepem številu članov in simpatizerjev, podpornikov in športnikov so podali svoja poročila o celotnem delovanju te-8a društva dosedanji predsednik Janko Gruden, tajnik Franko Širca, Bruno Škrk, odgovoren za planinski odsek in blagajnik Lucijan Sosič. Kot J« bdlo razvidno iz vseh teh poročil, J® postalo to naše še relativno mlado Športno društvo v kratkem času prava športna sila, saj se lahko ponaša s kar dvema državnima prvakoma v ski rolkah, poleg tega pa je njegova dejavnost razvejana tudi v alpskem smučanju in v planinstvu, kjer ravno tako dosegajo dobre rezultate. Vse to pa v dokaz, da je delo pravilno zasnovano, v takih idealnih pogojih pa tudi rezultati ne izostajajo. Občni zbor je kot rečeno otvoril Janko Gruden, ki že od same ustanovitve sedi za krmilom tega športnega društva. V svojem izčrpnem govoru je najprej pozdravil vse prisotne, obenem pa izrazil željo, da bi na koncu vsi posegli v debato in s tem pripomogli, seveda s konstruktivno kritiko, k boljšemu uspehu tega 5. občnega zbora. «Kot pozitivno lahko ocenimo porast članov v našem klubu, kajti prav od števila teh zavisi v veliki meri naš nadaljnji obstoj in napredek. Poleg tega pa tudi izkoriščam priložnost, da izrazim željo, da bi se vsi ti člani bolj aktivno vključili v delovanje društva, kajti je zadobil tako velik obseg, da mu je bil dosedanji odbor le s težavo kos. Drugo zelo važno spoznanje, da je vedno več zanimanja med našimi ljudmi za zimski šport. Poleg tega pa tudi to, da je SK Devin pripomogel k skupni uveljavitvi zamejskega športa.* Janko Gruden se v svojem poročilu ni spuščal v naštevanje klubskih uspehov v podrobnosti, ki jih je prepustil odgovornim referentom za posamezne panoge. Dotaknil pa se je v širšem obrisu celotnega delovanja. Začel je tajniško poročilo franka Širce Z NOVIMI ČLANI VEČ TEKMOVALNIH USPEHOV Se ena sezona je za nami. Že od samega začetka naš klub beleži sta-(°n vzpon. Vsako leto je bogatejše ju. tudi letošnje je v primeri z lans-sjni napredovalo. Napredovalo je v e*anski knjigi s 34 novimi člani, napredovalo je v tekmovanjih, saj smo Jih v letošnji zimski sezoni izvedli sar 29. 17-krat so nastopili tekači, pa alpski smučarji. Med naj-'’ečje uspehe naših smučarjev naj uplenimo 1. ekipno mesto na 13. Omskih športnih igrah, 3. ekipno biesto na tekmovanju za 4. pokal Lepi vrh in na 2. ekipno mesto na 1, Pokalu Skdanc. V teh tekmova-jbih je bila naša ekipa vedno najboljša med zamejskimi ekipami, ^•rednega pomena je bilo tudi tekmovanje za Memorial Miče del Gotta v Kranjski gori v izvedbi SK Snežnika iz Ljubljane. Važno je bilo Predvsem zato, ker je bil to prvi nastop naših alpskih smučarjev v matični domovini. Tekači so letos nastopili 4-krat v Sloveniji‘l4n se Vedno dobro odrezali. Omeniti je treba tudi rekorden nastop.' telčačevna letošnjem Trnovskem maratonu. Ze- Glavni odbor SK Devin Ob zaključku občnega zbora so člani SK Devin izvolili glavni odbor, ki se bo sestal v Petek za izvolitev novega predsednika in razdelitev odbor-niških funkcij. V glavnem odboru so: Janko Gruden, Danilo Lupine, Mirko Antonini, Leonida Gruden, Branko Širca, Mirko Škabar, Bruno Škrk, Lucijan Sosič, *arko Fučka in Alojz Semolič. Občni zbor je nadalje izvolil v nadzorni odbor Silvija Križ-mančiča, Antona lorija in Aleksandra Pertota. važno je bilo tudi to, da so se r.si najmlajši udeležili mladinskih ^gcr, kjer so zabeležili odlične re-uitate, saj poleg osvojenega podvinskega naslova v tekih, so se rije uvrstili v deželno fazo, ki se e odvijala na Piancavallu. Zanimi-Ju. da so naši najmlajši bili dini slovenski predstavniki. turi'0*6® smu^anJa Pa ?°j' naš klub sta* Sk' ro*ke in vsem je znano, da a , n.aša dva predstavnika, Pavel ntonič in Gianni Legiša, osvojila ijg avna naslova. To sredi oktobra ( ; v poletnih mesecih pa smo še v ^m°vali v Kamniku, v Avstriji in re ,c'- Povsod smo dosegli odlične ^zultate. Letošnja ski roli sezona, u s\ /'S \ me turnirja za re- C\ I /S) \ kreativce in vete- - JStVr/Ss rane, ki so ga pri- redili v okviru 20-letnice Bora. Prireditev je brez dvoma uspela, še posebej, če pomislimo, da je bila to prva tovrstna prireditev v zamejski košarki: primerjali bi jo lahko samo z odbojkarskim re-vivalom. Na turnirju so nastopale štiri ekipe, ki so se različno izkazale. Trebenci so od vseh ekip nastopali v najbolj rekreacijskem duhu, .Ne smemo namreč pozabiti, da so ekipo sestavljali izključno nogometaši-'Primorca, ki so se tokrat preizkusili tudi v košarki. No, ta poskus je bil v celoti pozitiven, saj so kljub zadnjemu mestu na lestvici prikazali največ borbenosti ter duhovitosti v igri. Na tretje mesto se je uvrstila ekipa Under 86, ki je edina premagala Opence. Po slabem začetku se je postava nekoliko okrepila. Zatem pa je iz tekme v tekmo bolje in vedno bolj borbeno. O Bar-kovljanih in Opencih pa bi lahko trdili, da so prikazali najboljšo tehniko. Zato so se zasluženo uvrstili na prvi dve mesti lestvice. Ne smemo pa pozabiti, da so se z dvema zmagama nazadnje znašle kar tri ekipe, zaradi česar je o prvaku odločala le razlika v koših. To potrjuje izredno izenačenost ekip. Preidimo k petkovim tekmam. Under 80 — Trebče 79:57 (>5:31) UNDER 80: Perco 12 (2:3), Pa-rovel 4, Koren 5 (1:3), Jelinčič 2, Okretič 4, Bajc 21 (1:9), Pegan 7 (1:4), Brass 5 (1:3), Škrlj 19 (1:3). TREBČE: Kralj E. 6 (2:3), Kralj B. 10, Kralj Mauro 19 (1:3), Kralj D. 8, Malalan R. 12 (8:15), Malalan W. 2 (0:3), Kralj Marko, Milkovič. V prvi tekmi večera so se na igrišču spopadli Trebenci in Tržačani. Po ' pričakovanjih so zmagali meščani, vendar pa so se morali sila potruditi, da so strli odpor nasprotnika, ki jn zelo dobro zaigral predvsem v prvem polčasu in v začetnih minutah druge polovice. Takrat so celo izenačili. Potem pa so Trebenci nekoliko popustili in ekipa Under ni imela več nobenih problemov. Barkovlje-Rojan — Spumpani 42:83 (29:40) BARKOVLJE-ROJAN: Pertot 3 (1:3), Siega 10 (2:6), Rudes 14, Pahor 8 (2:6), Sestan 5 (3:6), Vodopivec 2. SPUMPANI: Tavčar L. 2, Tavčar S. 4, Tavčer R. 12 (2:4), Sancin j 10 (1:4), Fabjan 14 (4:8), Gantar 27 (3:5), Starc, Guštin 14. V tekmi med Spumpani in Barkovljani se je odločalo o prvem mestu. Tekma je zato bila že od začetka napeta in igralci, so se res srčno spopadali za vsato žogo. E-kipi sta se borili izenačeno do pete minute. Od tedaj pa so Openci prevzeli pobudo v svoje roke. Vodstva namreč niso več izgubili do končnega žvižga. Bolje so igrali v obrambi, bolj organizirano v napadu. Barkovljani pa so izgubili glavo. Metali so od daleč in seveda grešili, puščali so luknje v o-brambi, ki jih je nasorotnik izkoriščal. Po poškodbi Pertota pa se je stanje še poslabšalo in Barkovljani so morali z igrišča z visokim porazom na grbi. Po tekmah je bila majhna zakuska. Ob vinu in paštašuti, ki jo je skuhal prizadevni Dorči Okretič, se je razvilo prijetno vzdušje in razgovori. Nazadnje pa je bilo na vrsti še nagrajevanje, "tokal za prvo mesto so dobili Openci, pokal drugouvrščenih ekipa Barkovlje - Rojan, pokal za tretje mesto pa postava Under 80. Trebencem je šla plaketa. Z nagrajevanjem nastopajočih se je ta turnir tudi slovesno za ključil. NAMIZNI TENIS Sonja Milič trenira italijansko mladinsko državno reprezentanco Naraščajnica ŠK Kras Sonja Do-ljak se trenutno mudi v Latini na desetdnevnih pripravah z državno namiznoteniško reprezentanco, ki se bo čez 14 dni udeležila evropskega mladinskega prvenstva v Rimu. Ta uvrstitev mlade perspektivne slovenske igralke v ozek krog najboljših, predstavlja vsekakor laskavo priznanje. Naše zadovoljstvo pa je še večje spričo dejstva, da treninge reprezentance vodi državna prvakinja Sonja Milič. Slovenski zamejski namizn' tenis je več kot častno zastopan, (bs) MOTOCIKLIZEM Najslavnejši motociklist vseh časov Anglež Mike Hailvvood bo z današnjo dirko v Doningtonu končal svojo kariero. Hailvvood je star 39 let. u - .it,.. . V torek je diplomiral na medicinski fakulteti ANDREJ DANEU K uspehu mu iskreno čestita ŠD Primorec. Čelik — Napredak 2. KOLO (22. VH.) Budučnost — Napredak Rijeka — Čelik Sarajevo — Vardar Partizan — Radnički Osijek — Dinamo Sloboda — Hajduk Borac — Crvena zvezda Velež — Željezničar Olimpija — Vojvodina 3. KOLO (29. VH.) Vojvodina — Budučnost Željezničar — Olimpija Crvena zvezda — Velež Hajduk — Borac Dinamo — Sloboda Radnički — Osijek Vardar — Partizan Čelik — Sarajevo Napredak — Rijeka 4. kolo (l. vra.) Budučnost — Rijeka Sarajevo — Napredak Partizan — Čelik Osijek — Vardar Sloboda — Radnički Borac — Dinamo Velež — Hajduk Olimpija — Crvena zvezda Vojvodina — Željezničar 5. KOLO (5. VID.) Željezničar — Budučnost Crvena zvezda — Vojvodina Hajduk — Olimpija Dinamo — Velež Radnički — Borac Vardar — Sloboda Čelik — Osijek Napredak — Partizan Rijeka —■ Sarajevo 6. KOLO (12. VID.) Budučnost — Sarajevo Partizan — Rijeka Osijek — Napredak Sloboda — Čelik Borac — Vardar Velež — Radnički Olimpija — Dinamo Vojvodina — Hajduk Željezničar — Crvena zvezda 7. KOLO (19. VHI.) Crvena zvezda — Budučnost Hajduk — Željezničar Dinamo — Vojvodina Radnički — Olimpija Vardar — Velež Čelik — Borac Napredak — Sloboda Rijeka — Osijek Sarajevo — Partizan 8. KOLO (26. Vin.) Budučnost — Partizan Sloboda — Rijeka Borap. — Napredak do, Olimpija — Vardar Vojvodina — Radnički Željezničar — Dinamo Crvena zvezda — Hajduk 9. KOLO (2. IX.) Hajduk — Budučnost iiiiMiiiiiiiiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiMimmiHiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiilliMlilHlMllin ROKOMET NOVOST V PRAVILIH v Časovna omejitev koristna pridobitev Omejitev časa za napadalno akcijo so je na turnirju v Pulju zelo dobro obnesla Spumpani s Barkovlje - Rojan Under 80 Trebč« PULJ — Rokometna reprezentanca SZ je na 19. turnirju za «Lovo-riko Jugoslavije* tretjič zmagala, njeno premoč pa je morala priznati jugoslovanska ekipa, ki je tako o-stala pri 12 zmagah. Svetovni podprvaki so povsem zasluženo zmagali, njihovo prvo mesto je bilo tudi pričakovano, saj imajo v igranju s 45-sekundnim napadom že pet let izkušenj. Edini poraz na turnirju so jugoslovanski igralci doživeli s ta čas najboljšo ekipo na svetu, SZ, ki je prikazala res vrhunsko igro. Domačini so bili enakovredni samo v prvi polovici srečanja, v drugem polčasu pa je SZ zaigrala kot izredno utečen stroj, da ni bila njihova zmaga več v najmanjšem dvomu. Za letošnji turnir pa bi lahko rekli, da je potekal pod parolo »Ro-komet prihodnosti*. Igrali so s časovno omejitvijo 45 sekund, ki naj bi tudi rokometno igro popeljala po poti košarke, ki je s svojo dinamiko doživela izredno ekspanzijo. Pobuda za radikalno spremembo je prišla iz mednarodne rokometne zveze (IHF), ki je doslej veljala za zelo tradicionalno, togo in nepopustljivo organizacijo. Puljski eksperiment je povsem uspel, skoraj vsi so bili izredno zadovoljni z igro z omejenim napadom, še zlasti pa igralci, ki so bili na praktični predstavitvi na turnirju za »Lovoriko Jugoslavije* priča igri, ki bi jo lahko imenovali nova, dinamična, brez računanja in zavlačevanja. Tako kot v košarki, naj bi bil poslej tudi v rokometu semafor za 45 sekund. Devetmetrovke bodo igralci izvajali veliko hitreje, kajti s prekrškom 45-sekundni napad ni prekinjen. Le od vratarja odbita žoga ali kot ekipi, ki napada, omogoča nov napad s 45 sekundami. Drugih sprememb ni. Veliko hitrejši tempo pa zahteva od igralcev več angažiranosti, to. pa bi utegnilo imeti za rokomet velike posledice. Boljša pripravljenost igralcev in večja privlačnost za gledalce bosta zanesljivo prispevali k profesionalizaciji rokometa. S tem v zvezi imajo nekateri po- misleke, kajti rokomet je do včeraj veljal za izrazito »amatersko* panogo. Polarizacija »za* in »proti* ne bo potekala na relaciji »vzhod* - »zahod*, kajti akcija za 45-sekundno o-mejitev napada ima pristaše v obeh taborih. Nasprotniki novotarije bodo gotovo zahodni Nemci, ki so po starem sistemu osvojili zadnje svetovno prvenstvo, prav tako tudi vzhodni Nemci in Romuni, ki se v puljski preizkušnji z noviteto v igri niso proslavili. Omejitev pa gotovo pomeni največji udarec za doslej najuspešnejše rokometaše na svetu — Romune — ki so bili največji mojstri v taktiziranju s časom. In kakšne so možnosti, da bi se ta dinamična novost dokončno uveljavila, se pravi, da bi na 45 sekund igrali tudi na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih? O tom bo na olimpijskih igrah 1980 odločal kongres mednarodne rokometne zveze. Njen predsednik Šved Paul Hogberg je v puljskih dnevih vneto zagovarjal novost, prav tako ugledna moža IHF Romun Ioan Kunst in Jugoslovan Ivan Snoj. Izredno uspešen puljski poskus bo nedvomno izdatno pomagal tistim, ki so za 45 sekund. Predlog bo imel tako pomemben praktičen argument in se lahko nadejamo, da bodo rokomet v svetu po letu 1980 igrali tako, kot v Pulju leta 1979. (gf) Edi STARC - Danilo STOCCA VABITA V DISKOTEKO LA iBORAi Vsak dan DISCO MUSIČ Zaprto ob ponedeljkih RESTAVRACIJA PO NAROČI LU - BRIŠČK1 42/a, tel. 227311 Dinamo — Crvena zvezda Radnički — Željezničar Vardar — Vojvodina Čelik — Olimpija Napredak — Velež Rijeka — Borac Sarajevo — Sloboda Partizan — Osijek 10. KOLO (5. IX.) Budučnost — Osijek Sloboda — Partizan Borac — Sarajevo Velež — Rijeka Olimpija — Napredak Vojvodina — Čelik Željezničar — Vardar Crvena zvezda — Radnički Hajduk — Dinamo 11. KOLO (9. IX.) Dinamo — Budučnost Radnički — Hajduk Vardar — Crvena zvezda Čelik — Željezničar Napredak — Vojvodina Rijeka — Olimpija Sarajevo — Velež Partizan — Borac Osijek — Sloboda 12. KOLO (7. X.) Budučnost — Sloboda Borac — Osijek Velež — Partizan Olimpija — Sarajevo Vojvodina — Rijeka Željezničar — Napredak Crvena zvezda — Čelik Hajduk — Vardar Dinamo — Radnički 13. KOLO (14. X.) Radnički — Budučnost Vardar — Dinamo Čelik — Hajduk Napredak — Crvena zvezda Rijeka — Željezničar Sarajevo — Vojvodina Partizan — Olimpija Osijek — Velež Sloboda — Borac 14. KOLO (21. X.) Budučnost — Borac Velež — Sloboda Olimpija — Osijek Vojvodina — Partizan Željezničar — Sarajevo Crvena zvezda — Rijeka Hajduk — Napredak Dinamo — Čelik Radnički — Vardar 15. KOLO (4. XI.) Vardar — Budučnost Čelik — Radnički Napredak — Dinamo Rijeka — Hajduk Sarajevo — Crvena zvezda Partizan — željezničar Osijek — Vojvodina Sloboda — Olimpija Borac Velž 16. KOLO (18. XI.) Budučnost — Velež Olimpija — Borac Vojvodina — Sloboda Željezničar — Osijek Crvena zvezda — Partizan Hajduk — Sarajevo Dinamo — Rijeka Radnički — Napredak Vardar — Čelik 17. KOLO (25. XI.) Čelik — Budučnost Napredak — Vardar Rijeka — Radnički Sarajevo — Dinamo Partizan — Hajduk Osijek — Crvena zvezda Sloboda — Željezničar Borac — Vojvodina Velež — Olimpija ATLETIKA ALŽIR — V petek se je z atletiko zaključilo mednarodno vojaško prvenstvo, ki je videlo na prvem mestu prav italijansko reprezentanco. Italijani so na lestvici prehiteli ZDA in ZRN. V zadnjem dnevu so Italijani želi dve zmagi in sicer v metu diska ter v skoku s palico. Zelo dobro pa se je na 200 m odrezal tudi Caravani, ki je s časom 20”59 zasedel odlično drugo mesto. IZIDI 200 m: 1. Washington (ZDA) 20"58 2. Caravani (It.) 20"59 1500 m: 1. Aidet (Alž.) 3'48”14 2. Truschi (It.) 3'55”66 Štafeta 4x400 m: 1. ZDA 3’14”83 2. Italija 3'16”74 Disk: 1. Monforte (It.) 57.16 2. Selle (Fr.) 56.38 Palica: 1. D’Alisera (It.) 5.10 2. Narton (Fr.) 5.00 tem tednu prenašala več športnih prireditev. Danes bo drugi televizijski kanal v oddaji »Diretta šport* prenašal od 17.05 do 17.35 atletski miting v Sieni, do 17.45 iz Rima tekmo v hokeju na travi, od 17.45 do 18.05 pa jadralno regato »Admiral Cup*. Zvečer bosta redni športni oddaji ob 20. uri na TG 2 in ob 22.30 na TG 1. V sredo bodo na prvem kanalu od 22.10 dalje prenašali boksarski dvoboj za naslov evropskega prvaka težke kategorije Zanon - Righetti, v petek pa bodo na drugem kanalu oddajali od 13.30 dalje dvoboj za Davisov pokal med Italijo in Mar džarsko. LONDON — VN Velike Britanije v Silverstonu, ki bo v soboto, 14. t.m., bo neposredno prenašala italijanska televizija s pričetkom ob 15.45, Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul. Montecchf 6, PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir. Letno naročnino za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 8 8. julija 1979 Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. • • ■ - . : tzdaialJzTT | Odgovorni urednik Gorazd Vesel in -^r«t 2aiožnikov beg1 M ŠPORT ŠPORT ŠPORT TENIS V WIMBLEDONU PROTI TANNERJU ZGODOVINSKA ZMAGA ŠVEDA BORGA V dolgi dobi tega turnirja je prvi osvojil štiri zaporedne zmage med posamezniki - Izenačena igra LONDON — Šved Bjom Boi-g je postal legenda: kot prvi igralec v svetovni zgodovini tenisa je četrtič zaporedoma osvojil najprestižnejši teniški turnir, Wimbledon. V finalnem dvoboju je namreč po petih setih ostrega boja premagal Američana Roscoea*Tannerja, ki pa je bil popolnoma enakovreden odličnemu Švedu. Proti vsakemu predvidevanju je namreč Tanner s svojim izredno močnim servisom in odlični Igri ob mreži spravljal v težave Bor-ga, ki se proti taki igri očitno ni znašel. Tanner je igral zelo napadalno, saj se je zavedal, da bi dolge izmenjave ob osnovni črti koristile le nasprotniku, ki razpolaga z odličnimi udarci. Mnenje večine poznavalcev je bilo, da bo Borg zlahka, s predložki ob stranskih črtah premagal nasprotnika, tako kot je že napravil proti Connorsu v polfinalnem dvoboju. Visoki Tanner pa je ob mreži res presenetil z odličnimi voleji, proti katerim je bil Borg brez moči. Sploh pa je plavolasi šampion doživljal pogoste premore in lahko trdimo, da je bila sicer njegova najpomembnejša zmaga v Wimbledonu tudi najmanj prepričljiva izmed vseh dosedanjih. Prvi set je nepričakovano osvojil Tanner, po izredno izenačenem začetku. V «tie-breacku» je Tanner izkoristil svoj servis in usodno napako Borga. Šved se je nato razigral v drugem setu, ko je kar dvakrat odvzel nasprotniku servis. V ostalih dveh igrah sta oba igralca po enkrat odvzela nasprotniku servis (ki je na tem srečanju res odigral odločilno vlogo) in obdržala lastnega. Tudi zadnji set je bil izredno dramatičen. Borg je nasprotniku iztrgal servis že v drugi igri, v deseti, odločilni igri pa je vodil s 40:0. Tanner je tedaj nadoknadil zamujeno z nekaj izvrstnimi udarci in stanje izenačil, nato pa si je sam, z dvema zelo slabima odgovoroma zapravil še poslednjo možnost. Hladnokrvni Borg. «robot» tenisa, kot ga naziva jo časnikarji, ob nagrajevanju ni mogel zadržati solz. Včerajšnji izidi: Posamezniki Borg - Tanner 6:7, 6:1, 3:6, 6:3, 6:4 Ženske dvojice Navratilova in King - Stove in Tum-bull 5:7, (5:3, 6:2 Mešane dvojice Hevvitt in Stevens - McMillan in Stove 7:5, 7:6 ODBOJKA Ženska ekipa tržaškega CUS, o-jačena z nekaterimi igralkami OMA, bo nastopila na turnirju v, Benet- kah, ki bo 12. in 13. julija. Sodelovale bodo še ekipe CUS Benetke, CUS Padova in CUS Rima. Tržaško vseučilišče je med drugim izdalo periodično revijo «Pa-lestra* (telovadnica), ki vsebuje vrsto člankov o športni dejavnosti mestne univerze. SPARTAKIADA MOSKVA — Včeraj se je v Moskvi pričela spartakiada, ki bo moskovskim organizatorjem služila kot generalka za olimpijske igre. Prav zato, ker bo to generalka za OI, bodo na sporedu vse olimpijske discipline, poleg njih pa še tenis, šah, sambo in modema gimnastika. Vseh panog bo na sporedu 26, tujci pa se bodo lahko udeležili le 24. Na letošnji spartakiadi bo namreč nastopilo 2.400 tujih športnikov, sovjetskih pa bo več kot 10.000. Spartakiada je razdeljena letos na dva dela. V prvem delu lahko na- stopajo le sovjetski športniki, v drugem, tj. v finalnem delu, pa bodo tekmovali tudi tuji športniki, med katerimi bo vrsta najboljših tekmovalcev z vsega sveta, ki bedo tudi prihodnje leto nastopili na istih objektih ift v istem času na moskovskih OI. Prav zato, da bi vse naprave in tudi organizacij" temeljito preizkusili, so Sovjeti povabili na letošnjo spartakiado tudi 200 sodnikov raznih športov, iz 35 držav. Na letošnji spartakiadi bodo razdelili najboljšim 225 zlatih kolajn. KOŠARKA BENETKE — Poleg Della Fiori-ja, ki je v Canon prestopil že v sredo, je k beneški ekipi dospel še Luigi Serafini. Tako so se včeraj sporazumeli odborniki Xeroxa in Canona. KOLESARSTVO iiiiiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiimtMiiiiiiiiiiuiiniiiiiiiiiniii 10. ETAPA «T0URA» Najboljši priložnosti niso znali izkoristiti Prepričljiva etapna zmaga Maasa ■ Precej od* stopov - Danes spet vožnja na kronometer BRUSELJ — Nizozemec Jos Maas je osvojil prvo mesto v deseti etapi «Toura», ki se je zaključila v belgijski prestolnici. Zmagal je s skoraj devetminutno prednostjo pred najboljšimi kolesarji in si je tako krepko izboljšal svoj položaj na lestvici. Razen njegovega vstopa med prvo deseterico pa je lestvica najboljših ostala nespremenjena. Po naporni etapi Amiens - Rou-baix, ki je precej pretresla «Tour», so si najboljši kolesarji dovolili manjši »počitek*. To. pa zato, kgr je bila etapa dolga samo 122 km. Njihovo «turistjčno» vožnjo pa ,so, seveda, izkoristili slabši udeleženci te dirke in med njimi še posebej poznejši zmagovalec Maas, ki je pobegnil že po prvem kilometru vožnje. Za njim so krenili še nekateri drugi kolesarji in tako je nastala skupinica petih, ki je postopoma vedno bolj večala svojo prednost. Na sredini etape je glavnina sicer pospešila nekoliko ritem, vendar pa VČERAJ V TRSTU V METU DISKA IRENA TAVČAR (BOR) DEŽELNA PRVAKINJA Igor Bigaiton je bil v metu kladiva tretji Prvi dan deželnega atletskega prvenstva v Trstu je prinesel Boru dve kolajni. Na najvišjo stopnico je »topila Irena Tavčar, ki je zmagala v metu diska, tretji pa je bil v metu kladiva Igor Bigatton. Oba sta kljub dobrim tekmovalnim uspehom dosegla le poprečna rezultata. Temu je v veliki meri botrovala slaba konkurenca. Irena je na primer dosegla samo 39,02 m, Igor pa je v kladivu dosegel 45,80 m. Dejansko je bil veliko boljši veteran Emil Sedmak (45 let), ki se je z rezultatom 43,44 m približal dosežkom izpred 20 let in se je uvrstil na 4. mesto. , Prvenstvo je potekalo v zelo dobri organizaciji in je dalo nekaj odličnih dosežkov. Tržačan Pagliaro je bil prvi v teku na 110 m čez ovire, v času novega deželnega mladinskega rekorda 14”7. Buccino je osvojil razburljivi finale teka na 100 m, • časom 10’'9, Tržačan VVendler pa je bil prvi v teku na 400 m, z odličnim rezultatom 48”8. Izreden je bil tudi tek na 1500 m, kjer je bil prvi Videmčan Baldan (3’54”4), na 10.000 m pa je favorit Sorato odstopil po slabi polovici teka, potem ko je že vodil s skoraj 100 metri na skoka. Zmagovalec Baruffo je dosegel vseeno odličen čas 30’47”6. Goriška štafeta je za samo desetinko sekunde zgrešila deželni rekord. Med dekleti je bilo več odličnih časov. Mladinka Buffilini je 10Q m čez ovire pretekla v 14”9, Flavia Paoletti pa 100 m v 12”4. Borovka Antoni je bila na 100 m čez ovire 5. Danes bosta za Bor z dobrimi možnostmi za osvojitev naslova nastopili ponovno Irena Tavčar v krogli ter Sonja Antoni na 400 m čez ovire, Igor Korošec bo na 200 m naskakoval čas pod osebnim rekordom 23”6. Tekmovanje se bo začelo ob 9. un. kb BOKS BUENOS AIRES — Včeraj se je V avtomobilski nesreči ubil argen- tinski boksar Alfredo Cabral, ki bi se moral konec leta spopasti z Japoncem Masašijem Kudom za naslov svetovnega prvaka v supervel-terski kategoriji. ATLETIKA V METU KROGLE Nov rekord Miliča Na jugoslovanskem državnem a-tletskem prvenstvu v Beogradu je Milič sunil kroglo 20,49 m, kar je nov jugoslovanski rekord v tej disciplini. Na mednarodnem atletskem mitingu v Sieni so dosegli sinoči naslednje boljše izide: 100 m moški se je kaj kmalu spet umirila. Ubežniki so tako brez večjih skrbi začeli zadnjih 20 kilometrov, kjer je bila tudi manjša vzpetina. Prav slednja je tudi povzročila razlike med člani peterice. Včerajšnja etapa se je torej izkazala kot precej selektivna, le da je boljši kolesarji niso znali ali hoteli izkoristiti. Kljub temu pa je žela veliko žrtev. Poleg odpovedi celotnega moštva Magniflexa, ki je odstopila iz nadaljnjega tekmovanja pa Baronchellijevem odstopu, je med etapo samo moral opustiti vožnjo tudi Belgijec De Muynck. Danes bo na vrsti zelo važna etapa na kronometer. Potekala bo po ulicah Bruslja. Lestvica 10. etape: 1. Maas (Niz.) 2.44'42", poprečna hitrost 44,517 km na uro 2. Verschuere (Bel.) 3. Peeters (Bel.) 4. Bourreau (Fr.) 5. Vanoverschelde (Fr.) 6. Tesniere (Fr.) 7. Dillen (Bel.) 8. Verlinden (Bel.) 9. Vallet (Fr.) 10. Terlinck (Bel.) Skupna lestvica: 1. Zoetemelk (Niz.) 2. Hinault (Fr.) 3. Nilsson (Šved.) 4. Sutter (švi.) 5. Diericks (Bel.) 6. Kuiper (Niz.) 7. Verlinden (Bel.) 8. Maas (Niz.) 9. Bemaudeau (Fr.) 10. Villemiane (Fr.) po 54” 2’24” 8'09” 8'12” 8'38” 8'39” 38 27’49” po 2’08” 4’48” 4’49” 5'23” 6’38” 8T0” 819” 9’21” 11'43” Hart (ZDA) 10”55 100 m ovire ženske Komisova (SZ) 13” 18 Disk ženske Bano (It.) 54,16 m 400 m moški Rodgers (ZDA) 46”85 KOLESARSTVO Mazzantinijeva zmaga PIZA — Leonardo Mazzantini je zmagal na kolesarski dirki za «Po-kal Sabatinb. 198 km dolgo progo je prevozil v 4.53’40 s p.h. 40,408 km na uro. 2. Salvietti po 28” 3. Barone 39" 4. Casiraghi 2’05' 5. D’Arcangelo 6. Miozzo 3'24” 7. Torelli 3’50’ 8. Cervato 9. D'Alonzo 10. Cipollini itd. OBVESTILO V torek, 10. t.m. bo na stadionu «1. maj* v Trstu ob 20.15 seja odbora atletske sekcije ŠZ Bor. danes ob obali KINO KOPER: ob 18. in 20.30 ameriški: «Zadnji valček*. IZOLA: ob 18. in 20.30 italijanski: »Inšpektor v akciji*. PIRAN: ob 18. in 20.30 ameriški: »Brodolomci iz boeinga 747>. DEŽURNE TRGOVINE Izola: Jestvina v Dantejevi ulici, Jestvina v Ul. prekomorskih brigad, Mesnica Agraria v Ul. prekomorskih brigad in Živila na Ljubljanski cesti. Piran: V piranski občini so odprte vse trgovine z živili med sedmo in deseto uro. ZA NAGRADO ALBINA BUBNIČA V spomin staršev, sester, brata, dr. Stanka Oblaka, Alfreda Lauret-te, Elviro Turina in vseh padlih in preminulih partizanov daruje Dušan Košuta 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU V spomin staršev, sester, brata, dr. Stanka Oblaka, Alfreda Lauret-te, Elviro Turina in vseh padlih in preminulih partizanov daruje Dušan Košuta 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA PROSEKU V spomin na strica Vanka daruje Albert Milič 10.000 lir. V spomin staršev, sester, brata, dr. Stanka Oblaka, Alfreda Lauret-te, Elviro Turina in vseh padlih in preminulih partizanov daruje Dušan Košuta 20.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB NA OPČINAH V spomin na Ferdinanda Ronce-lja z Opčin daruje Alojz Purič (Gi-gi) 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB IZ SKEDNJA, S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin na Marijo Vecchiet daruje N. N. 15.000 lir. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V BARKOVLJAH PO F. S. FINŽGARJU V spomin na Ivano Vehar darujejo Marčela, Vera in Savi 30.000 lir. V isti namen darujejo Ana in Magda 10.000, Ani Martelanc - Ščepanovič 10.000, Clara Martelanc 10.000, Rudi in Vida Kovačič 10.000 lir. V spomin na Ivano Vehar daruje Mila Bole 5.000 Ur. V spomin na moža Edvarda daruje žena Tončka Trobec 5.000 Ur. V spomin na očeta Edvarda daruje hči Gabrijela Trobec Bole 10 tisoč Ur. V spomin staršev, sester, brata, dr. Stanka Oblaka, Alfreda Lauret-te, Elviro Turina in vseh padlih in preminulih partizanov daruje Dušan Košuta 20.000 Ur. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE PRI SV. JAKOBU PO JOSIPU RIBIČIČU Ob koncu šolskega leta darujejo učitelji in starši osnovne šole in otroškega vrtca 100.000 Ur. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V SKEDNJU PO IVANU GRBCU V spomin na dr. Stanka Oblaka darujejo družine Kodrič in šiško-vič 10.000 lir. V počastitev spomina dr. Stanislava Oblaka in Edvarda Martinuz-zija daruje Srečko Šuman 20.000 Ur. ZA POIMENOVANJE OSNOVNE ŠOLE V GABROVCU PO JOŽETU SREBRNIČU V spomin staršev, sester, brata, dr. Stanka Oblaka, Alfreda Lauret-te, Elviro Turina in vseh padUh in preminulih partizanov daruje Dušan Košuta 20.000 Ur. ZA KULTURNI DOM PROSEK -KONTOVEL Namesto cvetja na grob Stanota Furlana daruje Sonja Majovski 4 tisoč Ur. V spomin na Danila Brajkoviča darujeta Milan in Tinko Pertot 20 tisoč Ur. V spomin staršev, sester, brata, dr. Stanka Oblaka, Alfreda Lauret-te, Elviro Turina in vseh padlih in preminulih partizanov daruje Dušan Košuta 10.000 Ur. ZA SKUPNOST DRUŽINA OPČINE V spomin na strica Vanka daruje Albert MiUč 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob Bruna Velikonje darujeta Anica in Ivo Gorkič 10.000 lir. V počastitev spomina Antona Čoka darujeta Pjerina in Fabjo Pečar 5.000 Ur. V isti namen darujeta Majda in Eva 3.000 Ur. Namesto cvetja na grob Antona Čoka daruje družina Donati 20 tisoč Ur. V spomin na Antona Čoka darujeta Antonija in Alojz 10.000 Ur. V spomin staršev, sester, brata, dr. Stanka Oblaka, Alfreda Lauret-te, Elviro Turina in vseh padlih in preminulih partizanov daruje Dušan Košuta 20.000 Ur. Namesto cvetja na grob bratranca Antona čoka darujejo Stanko, Anica in Angela z družinami 15 tisoč Ur. Namesto cvetja na grob Antona Čoka daruje družina Darko Čok 10 tisoč Ur. Darovi in prispevki V spomin na Edvarda Martinuz-zija daruje sestra Franka 50.000 Ur za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob dragega prijatelja Antona Čoka daruje dru- laiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiii iiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiifMiiiiiiiiaimaiiiii,umit V spomin na strica Vanka daruje Albert MiUč 10.000 Ur za pevski zbor VasUij Mirk in 10.000 Ur za ŠD Kontovel. V počastitev spomina Ivota in Rudija daruje brat Pepi z družino 10.000 Ur za TPPZ. V spomin na Ivana Miliča daruje Marija Štoka 10.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na Antona Čoka daruje družina Malalan 5.000 Ur za PD Lo-njer - Katinara. V spomin na Antona Čoka darujeta Bruno in Vittoria Gerdovič 5.000 Ur za PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Antona Čoka darujeta Andrej in Marija Coretti 5.000 Ur za PD Lonjer - Katinara. Namesto cvetja na grob Antona Čoka darujeta Bjanka in Vilko Batič 5.000 Ur za PD Lonjer - Katinara. V spomin na dr. Stanka Oblaka darujejo družine Kodrič in šiškovič 10.000 Ur za ŠZ Bor. Pekama Ota (Boljunec) daruje 13.000 Ur za PD Fran Venturini. V počastitev spomina dr. Stanka Oblaka darujeta Judita in Adolf Močnik 30.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Petra Štoke darujeta Sonja in Kazimir Majovski 6.000 Ur za tržaške skavte. V spomin na dr. Stanislava Oblaka daruje prof. Vlado Berginc 10 tisoč Ur za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu. Namesto cvetja na grob Antona Čoka darujeta Nevenka in Radivoj Pečar 10.000 Ur za PD Lonjer - Katinara. V spomin na Antona Čoka darujeta družini Leban in Glavina 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Pepi Križmančič daruje 18.000 Ur za PD Lipa. Ob drugi obletnici smrti nepozabne mame in ob 20. obletnici smrti drage tete Pepke darujeta Sida in Vinko Sancin 20.000 Ur za Dijaško matico. V spomin na dr. Stanislava Oblaka darujeta Anica in Milan Udovič 5.000 Ur za Rod modrega vala. V spomin na Rudolfa Križmančiča daruje stara pevka 10.000 Ur za PD Lipa. Namesto cvetja na grob Antona Čoka darujejo Vida in Slavko Simčič 5.000, Ervino Gombač 5.000, Renato Gombač 5.000 ter Lidija in Rudi Gombač 3.000 Ur za PD Lonjer - Katinara. * * * ZA ŠD KONTOVEL V spomin na Petra Štoko daruje Ada Verša 15.000 Ur. V isti namen darujeta Ludvik in Irena Starc 10 tisoč Ur. Namesto cvetja na grob Petra Štoke daruje Aldo Colja 10.000 Ur. V spomin na Petra Štoko daruje Stojan Kafol 20.000 Ur. Ob 2. obletnici smrti Justa Regenta daruje brat Emil 5.000 Ur. ZA PEVSKI ZBOR VASILIJ MIRK Namesto cvetja na grob Petra Štoke daruje Vlasta Nabergoj 10.000 Ur. V isti namen darujeta Sonja in Marija Štoka 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob Petra Štoke darujeta Marija in Vasilij Danev 10.000 lir. V spomin na Petra Štoko darujeta Zdenka in Mira Starc 10.000 Ur. V isti namen darujeta Dragica in Peter Cherin 10.000 Ur. V spomin na Petra Štoko daruje družina Alojz Kapun 10.000 Ur. V spomin na Karlo Ban daruje družina Erneste Starc 10.000 Ur. ZA GODBENO DRUŠTVO PROSEK V spomin na strica Ivana MiUča daruje Albert Milič 10.000 Ur. Ob obletnici smrti drage mame daruje Andrej Nabergoj 10.000 Ur. Namesto cvetja na grob Petra Štoke darujeta družini Ukmar in Terčič 5.000 Ur. V isti namen daruje Marija Ukmar (Prosek 45) 10 tisoč Ur. Ob 35-letnici smrti dragega sina in v spomin na moža Ivana Ukmarja daruje Marija Ukmar (Prosek 45) 15.000 lir. V spomin na Danila Brajkoviča darujeta Milan in Tinko Pertot 20 tisoč Ur. žina Petkovšek 50.000 Ur za Središče za ,boj proti, ledvičnim obolenjem. V počastitev spomina dr. Stanka Oblaka, soustanovitelja in bivšega podpredsednika zavoda daruje Tržaška kreditna banka 100.000 Ur za zavod za strokovno izobraževanje. V počastitev spomina prijatelja dr. Stanka Oblaka daruje družina L. Polojac 50.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo in 50.000 Ur za SZ Bor. V isti namen darujeta Tatjana in Josip Panjek 25.000 Ur za ŠZ Bor in 25.000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina dr. Stanka Oblaka daruje družina Žarko Simonič 20.000 Ur za zavod za strokovno izobraževanje. V spomin staršev, sester, brata, dr. Stanka Oblaka, Alfreda Lauret-te, Elviro Turina in vseh padlih in preminulih partizanov daruje Dušan Košuta 20.000 Ur za VZPI -ANPI Križ, 20.000 za VZPI - ANPI Nabrežina .20.000 za VZPI - ANPI DoUna, 20.000 za VZPI - ANPI Zgonik, 20.000 za VZPI - ANPI Repen-tabor, 50.000 za VZPI - ANPI Trst, 50.000 za TPPZ, 10.000 za Dijaško matico, 10.000 za Glasbeno matico, 20.000 za PD Vesna, 10.000 za PD F. Prešeren, 10.000 za PD Igo Gruden, 50.000 za ŠZ Bor, 10.000 za ŠD Polet, 10.000 za ŠD Kras, 10.000 ŠD Sokol, 10.000 ŠD Jadran. 10.000 za ŠD Kontovel, 10.000 za SPDT, 10.000 za tabornike RMV, 10.000 za KD Adria, 10.000 za TPK Sirena in 10 tisoč Ur za TPK Čupa. Namesto cvetja na grob strica Guida Zidariča darujeta Olga in Vinko Ščurek 20.000 Ur za SPD Igo Gruden. Namesto cvetja na grob Antona Čoka darujeta Pavla in Danilo Pec-chiari 10.000 Ur za PD Lonjer - Katinara. V isti namen darujeta Milka Kjuder in Rudolf Čok 10.000 Ur za TPPZ. V spomin na svoje drage Marijo in Josipa Gerlanca darujejo hči Vida ter vnuka Rado in Sonja 5.000 Ur za godbeno društvo Prosek, 5.000 Ur za Mladinski krožek Prosek -Kontovel in 5.000 Ur za PD Slovenec iz Boršta. Ob priUki rojstnega dne drage žene daruje Rado Menucci 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu in 5.000 Ur za glasilo KPI «Delo». V spomin na Rudolfa Križmančiča daruje Karlo Kalc 5.000 Ur za ŠD Zarja. Petdesetletniki iz dolinske občine so ob priUki skupnega izleta darovali 15.000 lir za pomoč potresencem v Črni gori. , V spomin na Antona Čoka daruje družina Gašperšič 50.000 Ur za Ber-cetov sklad. Namesto cvetja na grob Petra Štoke s Kontovela darujeta Magda in Ivanka Zaharija 20.000 Ur za Center proti rakastim obolenjem. Namesto cvetja na grob Petra . 1 ... ... .... ... - •*—. ' Štoke darujeta Jolanda in. Slavko Škamperle 10:000 lir za Center proti ledvičnim obolenjem. ; V spomin na dr. Stanislava Oblaka daruje prof. Vlado Berginc 10 tisoč Ur za Sklad Sergija- Tončiča. Namesto cvetja na grob1 bratranca Antona Čoka darujejo Stanko, Anica in Angela z družinami 15,000 lir za Dijaško matico in 15.000 Ur za ŠD Adria. Ob 1. obletnici smrti dragega moža Franca Kapuna daruje žena Zofka 20.000 lir za ŠD‘Primorje. OPTIKA VIK J UL Buonarroti 6 TRST • NAOČNIKI • KONTAKTNE LEČE • OPTIČNI APARATI • FOTO • KINO MATERIAL in razvijanje filmov 30ietMALALAN ROLICH NABREŽINA Kamnolomi 35/c — Tel. 20-03-71 ZLATARNA URARNA tehnični servis za ure lastne prodaje Proseška ul. 6 KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE ZMRZ0VALNE SKRINJE IGNIS od 70 do 610 litrov ■ V VAŠI KUHINJI VEDNO NA RAZPOLAGO SVEŽA HRANA ■ PRIHRANEK NA ČASU IN DENARJU Za pojasnila ln cene obrnite se na tvrdko KOSMINA SERGIJ NABREŽINA center 156 - Tel. 200-123 VESTI Z ONSTRAN MEJE Izolska bolnišnica bo vseljiva v prvi polovici prihodnjega leta O gradnji nove bolnišnice v Izoli so razpravljali na seji medobčinskega sveta in kraško obalnega sveta Zveze sindikatov ter podprli vsa prizadevanja, da bi delo pospešili. V prejšnjih letih je bilo več zastojev zaradi projektiranja in drugih težav, zdaj pa poteka v glavnem vso po načrtih. Zato lahko pričakujemo, da bodo v prvi polovici prihodnjega leta že začeli z delom kirurški in še nekateri oddelki in polikUnika. Po končani izgradnji prve faze bo bolnikom na razpolago 180 postelj, po končani drugi fazi (leta 1983) pa skupaj 630 postelj. Na seji so ugotovili, da je do zastojev prišlo iz objektivnih vzrokov. Zlasti zahtevna so bila instalacijska dela, kjer so uporabiU 55 razUčnih sistemov. Izrekli so tudi priznanje izvajalcu del koprskemu Stavbeniku in Splošni banki Koper, ki se je zelo zavzela pri reševanju finančnih vprašanj. V KOPRU NASTOP MLADIH GLEDALIŠČNIKOV V Kopru je nastopila skupina gledališčnikov osnovne organizacije Zveze socialistične mladine Akademije za gledališče, film, radio in televizijo. Uprizorili so aktualizirane slike iz Herodotovih zgodb. Delo je režiral Branko Kraljevič, nastopali pa so Vladimir Novak, Aleš Valič, Stanislava Bonisegna, Miloš Batelino, Zvone Hribar, Draga Potočnjak in Željko Hrs. Predstave se bodo nadaljevale vsak večer do 14. juUja. NA OBALI IN NA KRASU ŠE PROSTA MESTA V HOTELIH V pričakovanju glavne turistične konice (okrog 15. julija) sporočajo turistični delavci, da je v hotelih na obali in na Krasu še nekaj prostih mest. To velja za Koper, Piran, Izolo, Postojno in Lipico. Največ prostora je v hotelih v koprski in izolski občini, medtem ko gre drugod le za posamezna prosta mesta in priporočajo telefonsko rezervacijo. Vsepovsod si tudi prizadevajo nuditi gostom kar največ kulturnega razvedrila in zabave. V portoroškem avditoriju se nadaljujejo operne predstave in nastopi raznih ansamb lov. Ste pravi ljubitelji kave ? ffije/ncoHa PRIMO KOVIS vam nudi: 1. široko izbiro najboljše kave 2. najbolj ugodne cene, ki se ujemajo s kakovostjo kave 3. dnevno sveže praženo kavo na vašem domu. CREMCAFF6 pomeni jamstvo za kakovost CREMCAFFč Vam nudi vedno najboljše Na razpolago je v vseh trgovinah, supermarketih in kavarnah M JUBILEJNO LETO ŠE TRAJA... •. , - . ’• • ‘ .. r. V jubilejnem letu je DARVVIL pripravil veliko serijo avtomatskih in elektronskih kvartz ur: ANALOGIC s kazalcema, CHRONOGRAF ALARM, ALARM PROGRAMATIC, CELLETRONIC itd Vse v znamenju DARVVILO-VEGA jubileja. Vrhunska tehnologija, visokokakovostni material, sodobni disajn, absolutna točnost. V obširni seriji kvarčnih ur, so tudi ure z elektronsko budilko, s štoparico, ki meri stotinke sekunde, beleži dneve, mesece, itd. Jubilejno darilo: za vikend, avtomobil, počitnice... prenosni radio tranzistor s 3 valovnimi dolžinami, na baterije in tok, z vso dodatno opremo. ZVESTOBA ZA ZVESTOBO DARWIL to) TRST Trg s. Antona 4 - I. II. nad. Tel.: 61932 - 61201 - 77724 Telex: 46228 DARVVIL