St AMERIŠKA AMERICAN IN ŠPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 152 CLEVELAND, 0. FRIDAY MORNING, JUNE 28, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Novi predsednik Zed. držav? Wendell L. Willkie, ki je bil še fcar dni nazaj skoro nepoznan v ameriški javnosti, ki ni imel za seboj nobene organizacije, si je osvojil konvencijo in pri 6. glasovanju dobil nominacijo za predsedniškega kandidata republikanske stranke. Na sliki zraven vidite pred- za Willkiea in je predlagal, da sedniškega kandidata republike Willkie nominira soglasno, kanske stranke, ki je bil nomi niran danes zjutraj (v petek) na konvenciji v Philadelphiji. Večino je dobil na šesti glasovnici. Na prvi glasovnici je dobil Willkie samo 105 glasov, a največ jih je dobil Dewey, za njim pa Taft. Potem je pa začel Dewey izgubavati Taft je pridobival po nekaj glasov, a Willkie je vidno rasel v moči. Pri šestem glasovanju, ki se je pričelo v četrtek ponoči ob 11, se je pa že takoj od začetka videlo, da bo Willkie zmagal. Delegacija države Ohio je do zadnjega stala za Taftom. Šele ko je imel Willkie zmago že v žepu, je naznanil governer Brick-er, da gredo vsi ohijski glasovi kar je bilo tudi sprejeto. Willkie je doma iz Elwood, Indiana in je po poklicu odvetnik. Leta 1929 je imel urad v Akronu, O., potem je pa odšel v New York, kjer je postal odvetnik za razne utilitetne kor-poracije. Willkie je prišel na konvencijo brez vsake politične organizacije in je bil nominiran samo radi svoje zmožnosti in popularnosti. Toda politično ni dolžan nikomur za usluge, torej bo šel v kampanjo popolnoma prostih rok. Willkie bo eden najmočnejših kandidatov, kar jih je imela republikanska stranka v zadnjih desetletjih in se že govori, da bo dobil mnogo demokratskih glasov. v nedeljo na semenj v euclid! Menda tudi ljubljanski vele-. Ob osmih zvečer se bo pa za-sejm ni bil tako velik, kot bo v j čelo deliti pravo ameriško valu-nedeljo pri fari sv. Kristine. Na to. Za $150 nagrad se bo razde-farnih prostorih pri cerkvi se bo i lilo. med one, ki bodo v to pokli-vršil namreč, v pedcljo popoldne J capi. Prva nagrada bo kar cel in zvečer ogromen bazar, kjer petdesetak, druga $25, tretja $15, se bo vse trlo naroda, ki bo obi- tri po $10 in šest po $5. Toda skaval štante z raznimi zanimi- vsak mora kupiti tozadevne "del-vimi predmeti, ter pridno "pod- nice" in kupone vrniti pred osmo Romunska se je udala pritisku Rusije Španija ne pusti iz Fran-, Izročila bo Rusom Besarabijo, obenem pa postavlja • • i * i* i i 1v 1 *JI * o JI cije lojalistov San Sebastian. — špansko vojaštvo je zasedlo vse prelaze v Pirenejih in ne pusti nobenemu Špancu, ki se je bojeval v lojalistični armadi in potem zbežal v Francijo, vrniti se domov. General Franco je izjavil, da se te begunce ne smatra več za Špance, torej tudi ne smejo stopiti na špansko zemljo. Lojalistični voditelji, ki se nahajajo v Londonu, bodo naprosili Zed. države, da pomagajo zajetim španskim lojali-stom v Franciji. Tam se nahajata tudi bivši komunistični premier Juan Negrin in Francisco Caballero. V Franciji se tudi nahaja kakih 6,000 članov mednarodne brigade, ki se je borila v lojalistični armadi. Med temi je mnogo Italijanov in Nemcev, katerih položaj tbo iako resen zdaj, ko sta gospodarja v Franciji Hitler in Mussolini. armado na madžarsko mejo, da brani Sedmo-graško. Bolgarija bo najbrže zahtevala Do-brudžo. Bucharest, 27. jun. — Ro- sta Nemčija in Italija privolili munska se je danes uklonila za- Rusiji, da pride na Balkan. WENDELL L. WILLKI& piral" tudi gostilno "Pri Figov-cu," kjer bodo točili najboljšo pijačo. Od štirih naprej bo tudi ples in sicer v šolski dvorani, kamor se bo preselil-ves semenj, če bi bil vremenski prerok ravno slabe volje. Kuharice že zadnje dni cvrejo in pečejo, da1 bodo kar najboljše postregle sejmarjem. uro nazaj. Ne kaže drugače, da bo treba odriniti v nedeljo k sv. Kristini, da jim pospravimo kar bodo pripravili in jih oberemo za tistih 150 copakov. (Nekdo na Rožniku si je baje na ta račun že naročil novo obleko pri Gorniku). nova zastava bo razvita v nedeljo Podružnica št. 6, ki spada k Slovenski moški zvezi, bo v nedeljo popoldne blagoslovila in razvila novo krasno zastavo. Ob tej priliki se bo izvršil pester in zanimiv program, ki ga v kratkem navedemo. Zbirališče društev bo ob eni popoldne pred Twilight dvorano. Razvije se povorka do cerkve sv. Vida, kjer bo od dveh blagoslovitev zastave. Zatem se nadaljuje program v Twilight dvorani, kjer bo najprej mladinska godba fare sv. Vida zaigrala ameriško himno. Predsednik programa bo Jože Grdina, govorniki pa: John Go-rišek, predsednik te podružnice, udeležbo. -o gl. predsednik SMZ, g. Fred Udovich iz Barber ton a, dr. James W. Mally, jugoslovanski konzul, gl. tajnik SMZ, g. Vincent Lauter in drugi. Versaljska pogodba je kriva te vojne Vatikan. — Father Soccorsi, direktor vatikanske radio poštarje, je govoril po radiu ter obsodil versajsko pogodbo iz leta 1919 kot nečloveško, brezsrčno in ki je kriva sedanje evropske vojne. Mesto da bi bila prinesla versajska mirovna pogodba stalen mir, je prinesla še večjo vojno. Versajska pogodba ni te-jmeljila na božjem miru, kakor sta to priporočala papeža Benedikt XV, in Pij XI. Father Soccorsi je potom radia povedal vsemu katoliškemu svetu, da se bodo vsako nedeljo brale v vatikanskih grotah sv. maše in se potom radia raznašale po vsem1 svetu, z namenom, da se z molitvijo pripomore po tej vojni do novega miru, ki bi temeljil na resnici, pravici in usmiljenju. PROST PREHOD V KANADO Zed. države najbrže ne bodo priznale vlado premierja Petaina Washington, D. C. — Državni tajnik Hull je ukazal ameriške- rv4, T. . „ . j mu poslaniku Biddle-u, da odide Ottawa, Kanada. — Premieri. ' , . . _ , ■ rr- ■ . , , !iz Bordeauxa in se nastavi v Lon Mackenzie King je vcera.i podal i , „ ... ., ; • . iHfmn 1/iiiv Krt Tionrol izjavo, da ameriški obiskovalci Boter zastavi bo g. Anton Gr dina, botra Mrs. Johanna Mally, župan zastavi Mr. James Slap-nik Sr'., županja Mrs. Zadnik, oče zastavi Mr. Tom Kraich, mati Mrs. KraiČ. Zvečer ob 7:30 se prične velika plesna veselica, za katero bo igral Peconov orkester. Za postrežbo gostom je vse najboljše preskrbljeno. Podružnica prijazno vabi narod na Počitnice narodni gardi Clevelandska Trgovska zbornica je apelirala na vso lokalno industrijo, da da vsem uslužbencem, ki so člani ohijske narodne garde, tri tedne počitnic, da se lahko udeleže manevrov od 11. do 31. avgusta. Vaje se vrše v severnem Wisconsinu, kjer se pričakuje 100,000 mož narodne garde. Pozdravi s počitnic Mr. in Mrs. Ernest Luzar, 18706 Kildeer Ave. pozdravljata vse znance in prijatelje iz izleta v Yellowstone narodnem parku, kamor sta se podala na dvotedenske počitnice. V Euclidu se zida! Zadnji teden je bilo izdanih v Euclidu 20 gradbenih dovoljenj za nove hiše. Euclid rase! NEKAJ ZA LOVCE Lincoln, Neb. — Na deželni cesti št. 30 je državni policist oni dan ustavil celo vrsto avtov in trukov. Kmalu so vozniki videli vzrok, čez cesto je namreč prav ponosno peljala mati fazanka svojih deset fazančkov. Ko so bili srečno čez cesto, je policist dovolil vrsti avtov naprej. -o- v ruski armadi bo več discipline Moskva, r— "Rdeča zvezda," glasilo ruske armade sedaj zahteva, da se vpelje v armadi pozdravljanje častnikov. Vojakom dp zdaj ni bilo treba pozdravljati častnikov, ker so smatrali, da v demokratski državi kot je Rusija, so vsi enaki. Maršal Timo-šenko j s pa zdaj odredil, da ne bo več take domačnosti med vojaki in častniki in da mora vsak vojak salutirati svojim višjim. Od častnikov se pa zahteva, da to novo postavo strogo izvajajo. Kanade ne potrebujejo potnih listov in da so vsak čas dobrodošli. Vendar je kanadska vlada postavila na več krajih ob meji straže, kjer jih prej ni bilo. -o- Poljska armada je zdaj v Angliji London. — Poljska armada, ki je zbežala pred Nemci iz Poljske v Francijo, ki se je zdaj borila v Franciji proti Nemcem, je zdaj srečno prispela v Anglijo, tako poroča poljski ministrski predsednik Vladislav Sikor-ski. "Naša armada je srečno dospela na angleško obrežje," je naznanil Sikorski po radiu, "in se bo zdaj borila ramo ob rami z angleško armado, da končno osvobodi Poljsko nemškega jarma." Poročilo ne pove, kako močna je ta armada. -o- donu, kjer bo naprej zastopal ameriško vlado pri poljski vladi. Ta odlok državnega tajnika je dal povod govoricam, da Zed. države ne bodo priznale vlado premierja Petaina, ki je sklenila premirje s Hitlerjem, ampak da bodo priznale novo francosko vlado, ki se je formirala V Londonu. Ameriški poslanik za Francijo, Bullitt, je še vedno v Parizu, toda ne more občevati z Washin'gtonom, ker imajo Pariz Nemci v rokah. Poroča se, da hiti rusko bro-dovje v romunsko pristanišče Constanta, katerega bo imela Rusija za bojno pristanišče v črnem morju, da bo obvladovala ustje Donave. Rusija je izročila Romunski ultimat, ki je potekel ob desetih zvečer v četrtek. Kmalu po osmih je pa romunska vlada naznanila, da se uda ruskim zahtevam. Ankara, Turčija, 27. jun. — Del turške bojne mornarice je plul danes skozi Bospor v črno morje, da se postavi pred Dar-danele in jih brani, če bo potreba. Tudi obrežne baterije v tej morski ožini so pripravljene. Turčija se boji, da se bo Rusija obrnila zdaj proti Dardanelam, do katerih goji že starodavno htevi Rusije, da ji izroči Besarabijo in severovzhodno Buko-vino, obenem je pa postavila 2,-000,000 močno armado ob madžarsko mejo, da brani Sedmo-graško, katero bo gotovo zahtevala Ogrska. čeprav se je prej poročalo, da korakajo ruske čete čez romunsko mejo, pa trdijo zadnja poročila, da bo Rusija zadržala svoje čete toliko časa, da se obe vladi dogovorita o vseh podrobnostih. V petek bodo pa ruske čete prekoračile mejo v Besarabijo in severovzhodno Bukovino. Noben romunski časopis ne sme poi-očati, da je Rusija poslala ultimat radi izročitve Besa-rabije in da se je kralj Karol udal ruskim zahtevam. Kakor sodijo v diplomatskih krogih, bo Romunska razkosana željo. in sicer bo Rusija vzela Besara-J Vse kaže, da je z mirom na bi jo, Ogrska Sedmograško in Balkanu pri kraju in da bo v Bolgarija Dobrudžo. Očividno kratkem tudi tukaj zagrmelo. newburžanlvabijo na piknik! V nedeljo popldne priredi newburska fara sv. Lovrenca piknik na prijaznih Rybakovih prostorih, 6249 Turney Rd. Cele truke najboljših telesnih dobrih del bodo navozili tje, da bodo lahko postregli narodu, ki bo prihitel od vseh strani na zabavo k našim prijaznim Newbur-žanom. To se že peče, cvre, po-ha in kuha za nedeljo. Kar pa najbolj vsakega zanima je to, kdo bo odpeljal nov Plymouth De Luxe avto s piknika domov. Najmanj en tisoč "pričakujočih" je že počistilo garažo za nov avto. Kdo ga bo dobil? No, pridite na piknik, pa boste vidteli. Pomnite pa, da morajo biti vse "delnice," ki imajo pravico do tega avta, vrnjene najkasneje do šestih zvečer. kanadčani grozijo, da bodo vzeli fordu vse njegove tovarne Francoski general prizna, da so bili izdani Bordeaux. — General Maurice Duval, ki je vojaški strokovnjak za časopis Le Journal, trdi, da je bil vzrok poraza Francije izdajstvo. Duval pravi, da ni še nikdar nobena armada dobila takega zabodljaja v hrbet kot francoska. "Borili smo se hrabro," pravi general. "Celo sovražnik to prizna. Toda bili smo napadeni od zadej. Nemčija ne bi bila nikdar Ottawa, Kanada. — V poslanski zbornici je stavil nek poslanec predlog, da se zaseže vse 'ordove tovarne v Kanadi. V senatni zbornici je pa stavil se- Mr. šubelj na radiu Na slovenskem radio programu, ki se oddaja vsako nedeljo', od 1 do 1:30 popoldne na posta--Pomagala Francije samo z vo-jiWGAR, bo v nedlejo pel g.1a,,n t„di lahko reče- Anton šubelj. Prvo pesem "Vi-grecl se povrne," bo zapel v spomin prijatelju Lojzetu Pircu v spomin prve obletnice njegove smrti. Ravnatelj programa, g. Martin Antončič, je iz prijaznosti odstopil čas na programu v ta namen. žrtev paralize bo morala ostati vse življenje v "železnih pljučih" Poškodbe Joseph Bolasevich iz 3807 E. 78th St., je bil včeraj odpeljan v St. Alexis bolnišnico z veliko rano na glavo, katero je dobil z žago. Policija je prijela nekega moškega, ki je baje Bolasevicha večkrat udaril z ostro stranjo žage večkrat po glavi. Pretep se je vršil na 8006 Marble Ave. Chicago, 111. — Frederick Snite, ki je zbolel pred štirimi leti za otroško paralizo, ko je bil na Kitajskem, in ki je od tega časa neprestano v "železnih pjlučih," kjer dobi umetno dihanje, bo moral ^ preživeti vse ostalo življenje zaprt v teh "pljučih." Vsak dan sme le za kako uro iz te "kletke." Tako pravijo zdravniki in bolnik tt> tudi dobro ve. Star je šele 30 let, drugače poginoma zdravi Lansko leto se je poročil in v septembru bo, kakor mu je povedala soproga, postal oče. Zdravniki pravijo, da je Snite sicer popolnoma normalen in da očetova bolezen ne bo prav nič vplivala na otrokovo zdravje. Ima normalen tek do jedi in pomočjo opore celo nekoliko hodi po sobi. Zdravniki tudi pravijo, da kar se tiče paralize, bo Snite lahko učakal visoko starost, toda delno ali pa ves bo moral biti v teh "železnih pljučih." jaško silo. Zato tudi lahko rečemo, da nas niso'premagali Nemci, ampak tisti njih agenti, ki jih je Nemčija poslala v našo deželo." -o- Jutri pa na vinarice! Marie Prisland kadetke bodo jutri večer pekle na Pmtarjevi farmi okusne vinarice, začenši ob sedmih zvečer. Dekleta prav prijazno vabijo fante in dekleta, pa tudi njih starše, da pridejo jutri večer vasovat in se za-Davat na Pintarjevo farmo. mer veliko tovarno v Windsor-ju, na drugi strani Detroita. Da so Kanadčani tako razsrje-ni na Forda je vzrok ta, ker se je Ford uprl, da ne bo izdeloval motorjev za letala, ki so name-nator Black predlog, da kanadska | njena za Anglijo. Minister vlada prekliče vsa naročila, kij Howe je pa na to odgovoril, da jih je dala Fordovi družbi, dalje kanadska družba Ford Motor prepove vso prodajo Fordovih j Go. nad vsako kritiko, kar se ti-produktov v Kanadi in da mobi- če kooperacije z vlado, da pa izira v vladno delo vsa Fordova smatra Forda kot zelo neprija-posestva v Kanadi, kot na pri- znega napram Angliji. •o-- SKRBNA KOKOŠ Hartford City, Ind. — Mačka farmarja Prudena je imela pet mladih. Nekega dne se spomni ena izmed farmarjevih kokoši, da so mačice potrebne boljšega varstva. Pa je šla in prepodila mater ter mačice lepo pokrila s svojimi krili. Odslej mačka niti blizu ni smela več. Edino Pruden je lahko prišel, ki je moral nositi muckam mleka, ki ga, seveda, kok-lja ni mogla dati. Kleindienstov pogreb Pogreb za pokojnim John Kleindienstom se bo vršil v soboto zjutraj ob 10:15 iz hiše žalosti, 6614 Schaefer Ave. v cerkev sv. Vida in nato na pokopališče Kalvarijo. Poroka V soboto ob devetih se bosta poročila v cerkvi sv, Kristine Louis Moda in Miss Mary Fte- V bolnišnico Svetkova ambulanca je odpeljala včeraj v Mestno bolnišnico Mrs. Frances Jerič iz 730 E. 157th St. Nahaja se v oddelku 5 A. želimo ji skorajšnjega okrevanja. White dobila naročilo White Motor Co. v Clevelandu je dobila včeraj od federalne vladfe naročilo za 1054 trukov za armado, ki bodo veljali $5,350,-000. V osmih mesecih morajo V Berlinu ženske ne smejo nositi hlače Berlin. — Pri vhodu neke apartment hiše v boljšem delu mesta, so stanovalci nekega dne zagledali pribit letak sledeče vsebine: "Opozarja se ženske, ki celo v teh resnih časih letajo okrog v moških hlačah, da bodo te, ki se spakujejo v tej degenerirani modi, prve poklicane .kadar bo vlada klicala ženske na delo." -o- mec. Obilo sreče v novem stanu, j biti dogotovljeni. Poroka V soboto ob devetih se bosta poročila v katoliški cerkvi na St. Clair Ave. in 82. cesta Miss Alice Kanapaske iz 11605 Hazel-dell Rd. in Mr. William Wenzel, sin poznane Wenclove družine iz 1017 E. 62nd St. Sorodniki, prijatelji in znanci so vabljeni k poročni maši. Bilo srečno! 2 AMERIŠKA DOMOVINA, JUNE 28, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER •117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.03 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 152 Fri., June 28, 1940 Napaka ameriške industrije Svetovno znano podjetje Bata, ki ima tvornice za izdelovanje čevljev po vsem svetu, je postavilo tako tvornico tudi v Ameriki. Oni dan je bilo dvignjenega mnogo prahu, ker ima Bata vpeljan sistem, da sprejema na delo vajence, z 16 leti starosti. Ti vajenci se morajo učiti tri leta, imajo stanovanje in hrano v kompanijski hiši in morajo v času učenja obrti, pohajati tudi v šolo gotovo število ur na teden. Amerikanci so rekli, da je to neke vrste suženjstvo. Toda kdor dobro premisli, ni to nič drugega kot da podjetje skrbi, da ima vedno naraščaj, izučen naraščaj za delo. Da je to pa metna ideja smo videli te dni, ko so dobile nekatere ameriške tvornice naročila od vlade za izdelovanje raznih vojnih potrebščin, pa so zagnale krik, da jim primanjkuje strokovnih delavcev. Ena sama firma je rekla, da bi takoj vzela na delo 100 delavcev, ki bi bili zmožni njih vrste dela. To je pa tisto! Ko bi ameriška industrija gledala in bi morala gledati, da vzame na delo vedno po nekaj mladih fantov, da se bodo priučili dela, da bodo nadomestili ostarele, pa bi ne bilo nikdar pomanjkanje strokovno izučenih delavcev in danes ne bi imeli na cesti do 4,000,000 mladih fantov, ki bi radi delali in ki bi delo tudi dobili, če bi znali prijeti za te in one vrste delo. Tako je pa ndustrija spala in zdaj, ko bi lahko dobila naročila, pa nima sposobnih delavcev. To je en problem in zdi se? nam, da je zelo važen problem, ki bi se ga morala lotiti vlada. bleme naše dežele! Ko bi že vendar enkrat vzeli vodstvo naše dežele iz rok politikarjev in profesorjev, ki prakticirajo razne formule na račun naroda in bi postavili na vlado moža, ki ima sam pogled v potrebe dežele, ki sam ve, kakšnega zdravila dežela potrebuje. Dežela potrebuje moža, ki verjame v delo, ne pa v relif, ki bo zavrtel kolesa v industriji in dal delavcu zaslužka. 1 Učeni profesroji so za v šolo, ne pa za gospodarstvo. Politikarji, ki se obdajo z raznimi braintrustarji, ki nimajo pojma o industriji ne o trgovini in sede v Beli hiši samo zato, da si postavljajo spomenike, ne bodo odpravili brezposelnosti, niti balancirali proračuna. Zato je pa čas in nujen čas, da pozabimo v tej kampanji na evropsko politiko in začnemo reševati najprej svoje probleme, ki so zelo nujni. Sedem let relifa bo skoro dovolj in je že čas, da se preskrbi enkrat delavcem pošteno delo in pošten zaslužek. Gotovo,, ob istem času moramo pa gledati, da bomo pripravljeni za obisk, ki bi ga nam posvetil kak nepoklican gost. Če bomo dobro pripravljeni, bo obisk izostal. BESEDA IZ M80M Glasbena matica v Clevelandu Stara pesem Melodija, ki jo pojo republikanski politikarji na konvenciji v Philadelphiji, je že tako stara, da jo znamo vsi na pamet. Nič drugega ni slišati kot udrihanje po sedanji administraciji v Washingtonu in očitanje ter pogrevanje starih grehov in napak, ki jih sicer ni bilo malo, toda so bili in ostanejo neizbrisni. Toda očitanje napak in kozlov, ki jih je delala sedanja administracija ne bo rešilo dežele in krize, ne bo odpravilo brezposelnosti in ne bo zavrtelo koles v industriji. Pričakovali smo, da bomo slišali predloge in resolucije, kaj je treba storiti, da se zavoženi položaj v deželi izboljša. Kakor se človeku zdi, ki opazuje to politično mešanico, so vsi politikarji zdaj v histeriji, če bo in kdaj bo prišel Hitler sem. Zdi se, kot bi vodil Hitler politiko ne samo v Evropi, ampak že tudi v tej deželi. Zato velja zdaj geslo med politikarji: proti vojni bomo, pa bomo potegnili narod za seboj! Torej tisti kandidat, ki bo najbolj sveto obljubil, da ne bo peljal Amerike v vojno, bo izvoljen za predsednika! To se nam zdi samo navadna politična fraza in kampanjska va-da za one, ki ne mislijo s svojimi možgani. Naj bo izvoljen' za bodočega predsednika kdor hoče, pa je pribito dejstvo, da nas v vojsko ne bo peljal, vsaj ne v vojsko, da bi šli pomagat temu ali onemu. Kvečjem bi šli v vojno, če bi bili ogrožani direktno naši interesi, naša posest in še tedaj bi si dobro premislili, če bi šli,, razen če bi nas sovražnik napadel doma, ker enostavno nimamo ne orožja ne vojakov. Novi obrambeni program, ki bo veljal nad štiri miljarde dolarjev in ki bo zgradil bojno mornarico, kot je nima nobena druga država na svetu, bo vzel sedem let, predno bo iz-gotovljen. Torej ne moremo niti misliti, da bi šli v vojno v kake druge dežele, dokler nismo z vsem pripravljeni. Kolikor imamo danes stalne armade, je ni dovolj niti za dobro patruljo, ne pa za kako večjo armado. Nimamo bojnih tankov, nimamo letal, nimamo drugih potrebnih stvari. Seveda, armado lahko dobimo, saj imamo dovolj čvrstih fantov, toda koliko časa vzame, da to novo armado treniramo, da jo oblečemo, da jo oborožimo! Morda bi kdo ugovarjal, da lahko v nekaj tednih mobiliziramo armado in jo pošljemo na pomoč, recimo Angliji, ki bo dala naši armadi orožje. To ne drži! Anglija nima dovolj orožja niti za svojo armado in v Angliji imajo še dovolj fantov in mladih mož pri tridesetih letih, ki še niso bili vpoklicani. Torej naj primemo kjer hočemo, nikjer ne moremo dobiti vzroka za strah, da bomo šli v vojno. Saj smo in bomo lahko veseli, če nas ne bo napadel kdo na naši lastni zemlji. Takrat bi bilo pač treba v vojno, pa naj bo predsednik ta ali oni, pa če smo za vojno ali nismo. Poleg vsega tega pa prosimo Boga, da bi nas pustili pri miru vsi tisti, ki se jim hoče naše zemlje, vsaj še nekaj let, da se bomo lahko pripravili za dostojen sprejem. Če bi torej ti naši politikarji nehali strašiti narod z vojno in bi začeli študirati medicino, s katero bi ozdravili pro- Pri pevski vaji v četrtek, 20. junija, 1940, so pevci in pevke "Samostojne Zarje" sklenili, da se ime spremeni. Omenjeno pevsko društvo se imenuje sedaj in v naprej "Glasbena Matica" v Clevelandu. Tako smo dobili Slovenci v Ameriki pre-potrebno glasbeno organizacijo. Nato so se nekateri člani Glasbene Matice zbrali v pon-deljek, dne 24. junija v čitalnici Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. in začrtali smernice glede pevskega in glasbenega delovanja te organizacije. Skoraj vsakemu ^lovencu v Ameriki je znano ime ljubljanske Glasbene Matice. Da se je slovenska glasba tako razvila, da smo dobili Slovenci konser-vatorij, da so se razvili iz vrst našega naroda pevski in glasbeni umetniki, je pravzaprav zasluga Glasbene Matice v Ljubljani, katera je ponesla lepoto naše narodne, ;in ; umetne pesmi tudi k raznim narodom evropskih držav. Glasbena Matica v Clevelandu ima tudi namen gojiti in povzdigniti slovensko pesem, umetno in narodno, ne samo med svojimi rojaki, temveč jo hoče predstaviti tudi ameriški javnosti. Seveda to se ne bo doseglo takoj, toda po enem ali dveh letih dobrega treniranja se lahko zgodi, da bomo nastopili pri koncertu kake večje ameriške glasbene organizacije. Treba je le dobrega vodstva in dobro izbranih pevskih točk. Slovenci kot skupina se, z našimi pesmimi in z zborovim petjem res lahko postavimo pri ameriški publiki in delali bomo čast našemu narodu. To bo naše stremljenje. Novi župan Nadalje bo v doglednem času Glasbena Matica v Clevelandu Ustanovila tudi šolo za instrumentalno in vokalno glasbo. Kakor so izšli iz ljubljanske Glasbene Matice razni slovenski umetniki, tako bo tudi v teku časa iz tukajšnje šole dozorel marsikateri- slovensko-ame-riški umetnik na glasbenem polju. V Clevelandu živi danes več Slovencev, kakor pa jih je bilo v Ljubljani leta 1872, ko se je tam Glasbena Matica ustanovila. Torej v Clevelandu se lahko računa na mnogo hitrejši razvoj. Glasbena Matica v Clevelandu je vedno pripravljena sodelovati s pevskimi zbori po raznih naselbinah širom Združenih držav in Canade. Kadar potrebujete nasvet pri sestavi programa ali kadar vam je treba novih pesmi, pišite nam in po slali vam bomo notni materij al ali kar bo- potrebno. Da se vse to uresniči, potrebujemo pomoč celokupnega slovenskega naroda v Ameriki. Glasbena Matica v Clevelandu je organizacija, ki je namertje na samo kulturnemu delovanju. Njeno delo bo posvečeno vsem onim, ki ljubijo petje in lepo pesem. Zato se obračamo tudi do vseh, da nam pomagajo pri ustvarjanju in vzdrževanju te glasbene organizacije, kateri moramo napraviti tudi trdno materijalno podlago. Za trajni razvoj je to neobhodno potrebno. Prosimo in vabimo vas, da pristopate k Glasbeni Matici Clevelandu kot podporni ali ustanovni člani. Članarina za podpornega čla na znaša dva dolarja na leto Za to bodo dobili podporni člani vsako leto muzikalije Glasbene Matice v Clevelandu, v obsegu ene ali dveh knjig. Muzikalije bodo prirejene za samospev ali dvospev, s spremljeva-njem klavirja, ter razne pesmi za mešan in moški zbor. Članarina za ustanovne člane pa znaša $10 na enkrat. Imajo iste privilegije kot podporni člani. Istočasno vabimo vse tiste, ki imajo veselje do petja, da pristopijo kot aktivni člani k Glasbeni Matici. Vaje se vrše vsak četrtek ob osmih zvečer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., soba št. 2, novo poslopje. Pevci in pevke so prosti članarine. Le na podlagi skupnega delovanja za slovensko pesem in petje nam je mogoče ustvariti veliko glasbeno institucijo, ki bo nam in naši mladini v ponos in praktično uveljavljanje. Apeliramo tudi na naše podporne organizacije, da bodo gmotno podprle umetniško stremljenje Glasbene Matice, kakor tudi naše Jednote in Zveze, na kulturna društva in na posameznike. Za jesenski program pripravljamo dve prireditvi. Prvn bo 8. septembra zvečer, druga Predstavljamo novega župana naše bele Ljubljane, Mr. Franka Segulina, ki zasede svoje mesto 1. januarja 1941. Di-rektorij Slovenskega društvenega doma se mu še enkrat prav prisrčno zahvaljuje za njegov trud in 'požrtvovalnost in za čako lepo vsoto, katero je podaril našemu Domu, s katero je prekosil vse dosedanje župane "Miss Ljubljana >> Tu pa vidite novo "Miss Ljubljano," Miss Elsie M. Desmond, kije zavzela svoje mesto 2. junija 1940 na proslavi bele Ljubljane. . Podarila je lepo /šoto našemu Domu, za katero se ji direktorij Slovenskega društvenega doma najlepše zahvaljuje. Direktorij. -o- Prva obletnica Radi tega smo ostali, ki smo šli za tem, da se je vrt uresničil, dolžni, da nekaj storimo v njegov spomin. V ta namen bo odbor kulturnega vrta sklical posvetovanje več razsodnih mož kaj in kako naj bi se v tem naredilo. Kulturni vrtovi so dani narodom v namenu, da narod v teh vrtovih počasti tiste, ki so za narod sodelovali za izobrazbo in kulturo. Mr. Pire je toliko let deloval za dobro naroda kot urednik in končno sodeloval tudi za uresničenje vrta samega. Nekaj malenkostnega smo vsaj dolžni, da bi storili v njegov spomin kar bo končno veljalo tudi jugoslovanskemu narodu v priznanje. O tem naj spregovore še drugi besedo. Njemu pa, ki je iskreno deloval za dobro naroda, pa naj ostane med nami nezabni spomin. Naj duša njegova v miru počiva. Anton Grdina, predsednik J. K. Vrta. -o- V nedeljo pa k slavnosti Ker bo v nedeljo 30. junija podružnica št. 6 SMZ praznovala svojo obletnico s tem, da bo razvila in dala blagosloviti svojo društveno zastavo, .je naše društvo sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ na svoji zadnji redni seji sklenilo, da se te slavnosti korporativno udeleži. Torej so prošene članice, da se udeleže v obilnem številu. Zbirališče bo pred staro šolo sv. Vida med 1 in 1:30 uro v nedeljo popoldne, ter potem skupaj s zastavo korakamo pred Grdi-novo dvorano, kjer se bo zbira la povorka. Prinesite s seboj tudi svoje društvene regalije in si jih pripnite na prsa, da se pokažete kot članice društva sv. Marije Magdalene. Pozdrav, Marija Hochevar. .—i-o- Skupni sestanek demokratov V soboto 29. junija bo eno leto, ko je zatisnil nenadoma oči za vselej blagopokojni Louis J. Pire, urednik Ameriške Domovine in sotrudnik slovenske naselbine, za katero je deloval dolgo let z najboljšo voljo koristiti svojemu narodu. Ob njegoyi smrti je narod za-htel rekoč: "Prerano je od-iel; kdo ga bo nadomestil; ve-iiko je storil za nas!" Njegov pogreb je pokazal kako* je bil priljubljen. Dolgo se ni poleglo v naselbini žalovanje za njjim. šei vedno se. oglašajo spomini za njim, še vedno ga mnogi pogrešajo. Mnogi bi radi, da bi se nekaj storilo v nje-jov spomin. Bil sem že opozorjen na to, kako da bi lahko narod pokaral in izrazil svoje simpatije za možem, ki je delal za narod. Zdi se mi, da je moja dolžnost, pa 3. novembra popoldne. Pri da to narodu hl posebno ge prvi prireditvi se bodo izvajale narodne in umetne pesmi, ter nekaj zborov iz oper v koncertni obliki, pri drugi prireditvi pa bo Glasbena Matica podala Sattnerjev oratorij. Ta orato-rij se bo prvič izvajal v Ameriki. Torej na delo za napredek slovenske pesmi in slovenskega petja! Za Glasbeno Matico v Clevelandu : Anton Šubelj, pevski vodja, 6411 St. Clair Ave. Poziv in vabilo članstvu podr. št. 6 SMZ Kakor vam je že vsem znano, bo v nedeljo (30. junija na| -'A'......... * ^''j&toTt*'1 * center of Ohio's Lake Erie Vacationiand. Free | ^ parking for6,000cars. Garage facilities. Con- I ; ^ •»t*** ¥ venient rail or bus connections to Sandusky. | . % 1 ' < ^ Steamers from Cleveland and Detroit. ' ^-^-SaO*- i OPEN JUNE 8 to SEPTEMBER 2 • ASK FOR POLDER j CHMW MHW-M-UKE ERIE • SANDUSKY, OHIO 1 Zvečer ob 7:30 se vrši velika plesna veselica isto-tam, v Twilight dvorani, kjer bo igral Pecon orkester.. Glede jedi in pijače bo preskrbljeno v vseh ozirih. K obilni udeležbi vabi PODRUŽNICA ŠT. 6 SMZ,