JmAska. STprayica GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE Poštnina plačana ▼ gotovini. IZ DANAŠNJE STEVILKEi Maršal Tito na obisku v Kropi Z donavske konference v Beogradu Z občnega zbora republiškega odbora delavcev in nameščencev tekstilne in oblačilne industrije Rekonstrukcija madžarske vlade Fizkultura — XIV. olimpijske igre v Londonu Leto IX. - št. 188 Ljubljana, sobota, 7. avgusta 1948 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45.— Cena din MARŠAL TITO NA OBISKU V KROPI Kropa, 6. avgusta V sredo dopoldne je maršal Tito obiskal Kropo, ki je znana po svoji starodavnosti in po svoji kovinarski industriji. Ker ja prišel popolnoma nepričakovano, je bilo vse prebivalstvo pni svojem vsakdanjem delu. Na ulici ob potoku, ki teče skozi Kropo, je bilo samo nekaj žena in °irok. Ker niso takoj spoznali maršala, »o ga radovedno in mimo opazovali ter mu dajali pojasnila o starosti najbližjih •tavb in o življenju Krope. Nenadoma pa je nekdo vzkliknil: »Pa *aj to je tovariš TAtol« Ta vzklik se je Prenesel s klicanjem kmalu po vsem naselju. In medtem ko se je maršal počasi Napotil k vrhu vasi, so prihajali iz hiš Otroci, žene, starci in stark« in ga pričakovali ter sprejemali s cvetjem, veselimi pogledi in vzkliki. Obdan od otrok m vaščanov je maršal obiskal tudi zadajo vaško hišo, nato pa se je vračal na-iaj v središče vasi. Skupina mladincev in mladink, ki ga je srečala pri povratku, ga j« vzklikajoč spremljala do šole, kjer e* j« medtem zbralo večje število prebivalcev. Z vzklikanjem in cvetjem so zbrani izrazili maršalu svojo ljubezen, kakor tudi svoje veselje, da je utegnil obiskati njihovo naselje. Neka starka je dolgo stiskala maršalovo roko in ga pozdravljala v imenu zbranega ljudstva, 87-1 etui kovinarski delavec Valentin Šolar, eden izmed ustanoviteljev kovinarske zadruge »Plamen«, pa mu je izrekel dobrodošlico v imenu kroparskih kovinarjev. Maršal Tito je nato v spremstvu upravitelja kovinarske šole ing. Jožeta Ban-dela in učitelja v gimnazijskem tečaju hfof. Franca Kapusa ter direktorja bohinjske gimnazije Simona Lenarčiča in drugih pregledal šolske prostore ter se Zanimal za uspehe mladincev in mladink, ki čez poletje obiskujejo gimnazijski tečaj. Pred tovarno vijakov in žebljev »Plamen« je maršala sprejela skupina delavk, ki so ga v imenu svojih tovarišev in tovarišic zaprosile, naj obišče njihovo podrtje. Po zunanjem videzu majhna delavska, v katere posameznih oddelkih zelo *Pretno delajo tudi žene-kovinamke, so je ^djetje »Plamen« razvilo v majhno me-Ulurgično tovarno, katere naprava in delo je maršal Tito pregledal z največjo Pozornostjo. Direktor tovarne Jože Videtič j« v •menu delavec in delavk, ki so toplo pozdravili maršala, izročil maršalu v dar |ep kovinski izdelek in mu pri tem hkrati j^ekd prošnjo delavstva, zbranega na tovarniškem dvorišču, da jim spregovori P®kaj besed. Maršal Tito se je odzval želji delav-®*v ju delavk An jim med pogostim odobravanjem dejal: »Tovariši in tovarišice! , Nisem prišel sem, da bi govoril, pri-'d sem, da vidim to staro vas, toda, če ^ to želite, vam moram reči, da me je *«Io ugodno presenetilo dejstvo, da sem J vaši vasi našel tako važno in koristno 'ovarno za nai petletni plan, asa našo industrializacijo. Sicer ni velika, po *vo-em pomenu in izdelkih, ki jih daje, pa J* *elo važna. Zelo prijetno me je pre-**®etilo, ker sem tukaj našel mladino, ki J? marljivo uči, ki si prizadeva, da bo jdprej s svojim znanjem služila naši dr-n®**, služila izpolnitvi petletnega plana. Fj^vdušeno odobravanje in vzklikanje: *'o, Tito, Titol Živela Titova mladina-!), j, Tovariši in tovarišice, mladinci in mlajše, izraziti moram zahvalo vsem tem *sun starim učiteljem, ki so delavci-|**tanovitelji tega podjetja in ki vas da-®* učijo svojih izkušenj, da boste danes jj jutri postali dobri strokovni delavci, *e boste naprej razvijali In nato sami *2ajali nove otrokovo« kadre. Zelo važ-A ie to, kar sem tukaj videl, da ne •ate samo praktično, temveč da se tako tudi učite v šoli, obiskujete jjPmazijo. Učite se, tovariši in tovarf-učite se marljivo. To bo koristilo i vsemu bašemu ljudstvu, vsej naši jDstvarjamo veliko delo. Napraviti bo-iz Jugoslavije državo, boljšo in »tič ei®°< kakor je bila nekoč, sociali-j;.Cl}° državo, v kateri bo vsak človek „ življenje, dostojno človeka, popol-li0va drugače, kakor se je nekoč živelo. flA^mo torej ustvariti srečnejšo bodoč-isio i *a VB® * 18 P°kolenja, ki priha-To je, tovariši, težavno delo, ki za-H« °d vsakega posmeznega državljana UjA. države, od vsakega mladinca in lte '“®ke, od vsakega delavca in delavci J*d vsakega našega kmeta največjo sreg v?valnost. Reči moram, da smo naj-gei ne)ši prav zaradi tega, ker so naši aljj0Vni ljudje sploh, vsi, Id pošteno mi-razumeli to veliko idejo ustvarjanja Pol«? srečnejše bodočnosti Delovni navj’-ki se po vsej državi z ogromnim da LUSen)em vse bolj razvija, nam kaže, 'to K010 dejansko mogU ustvariti ti-L,*ur smo si postavili kot nalogo. lahi-®Var‘šl in tovarišice, nam še ni m 'i** to vem. je .kateri zahtevajo več kruha, kakor Že®« n* primer dejala tukaj neka stara ttovh ia drugi, kakor ta vaš stari usta- • itd, v te tovarne, zahteva več strojev je,'j^8e. to aam je potrebno. Razumljivo ljudi/ ,e na prvem mestu kruh, kajti M ■v_s.n,orai° da lahko delajo. No, l** da smo zadnja leta imeli veliko težav, vi veste, da smo morali pri delu za obnovo in izgraditev naše države vsako malenkost kupovati v tujini za zlato, a zlato so naše rude, naše kovine, naše žito itd., skratka, morali smo izvažati tudi kruh, ker so nam v inozemstvu dejali, da nam ne bodo dali strojev, če jim ne damo kruha, in mi smo ga morah dati. To pa se je občutilo v življenjski ravni naših ljudi, ki so se ponekod tudi jezili na nas in nam to zamerili. Toda obljubljam vam, da leto« ne bomo jedli samo koruznega kruha, temveč tudi pšenični. (Odobravanje.) Zemlja je rodila bolje kakor lani, a naši delovni ljudje, delavci, mladinci in vsi naši delovni državljani so izdelali v preteklem in letošnjem drugem mora prispevati k uresničenju naših velikih nalog, k ustvaritvi srečnejše socialistične države. Vsi smo govorili na kongresu in povedali smo skoraj vse, kar je bilo treba. Hotel bi reči še samo toliko, da ne glede na to, kar bo kdo pripovedoval v inozemstvu, nas to ne more in ne sme ovirati pri našem delu. Postavili smo trdne temelje, začrtali smo si ravno pot in zdaj gremo po tej poti, čeprav z raznimi ovirami, neomaHljivo k socializmu, gremo k temu, da bodo naši ljudje živeli srečnejše življenje, k temu, da bomo našemu človeku dali ne samo toliko, kolikor zasluži, temveč kolikor potrebuje. A uresničenje tega je vaše delo. Vodstvo ne more simo tega naplaviti. To je delo Maršal Tito med prebivalci Krope letu petletke že mnoge predmete, ki jih je morala doslej naša država uvažati. Danes že izdelujemo doma številne stroje, za katere smo prej morali dajati zlato in jih plačevati zelo drago. A še leto, dve dela in tedaj nam bo treba izvažati zelo malo tega, kar nam bo potrebno. Kruha sploh ne bomo izvažali, razen tedaj, kadar ga bomo imeli več, kakor ga bomo sami potrebovali Mislim, da bo do tega tudi kmalu prišlo. (Navdušeno dolgotrajno odobravanje.) Tovariši in tovarišice, delavci in delavke, mladinci in mladinke, v malem kraju Kropi, daleč od velikih središč, delate veliko in koristno delo. Mnenja sem, da mora biti to vaše podjetje kovačnica novih kadrov, sposobnih voditeljev po podjetjih in tovarnah, v katere se bodo zlivali novi deset- in desettisoči delavcev in kmetov. Zapomnite si, da ste pri zelo važnem delu, pri velikem delu, ki ljudstva samega, delo vas, delovnih ljudi v prvi vrsti delavskega razreda, delovnih kmetov, revnih in srednjih kmetov in ljudske inteligence, delo delovnih ljudi mesta in vasi. To je delo vseh nas in mi bomo dosegli te naše velike smotre. Zato vam, tovariši in tovarišice, želim mnogo uspeha pri vašem delu. Želim vam, da se vaše podjetje razširi, da bo v njega moglo priti še več mladih ljudi, ki se bodo, kakor tudi vi, obogatili z izkušnjami vaših starejših tovarišev, ki bodo, kakor sem prepričan, izročili vam vse, kar znajo, da boste mogli to znanje izkoristiti pri gradnji nove socialistične Jugoslavije.« Maršalove besede je spremljalo dolgotrajno vzklikanje novi Jugoslaviji, Komunistični partiji in Centralnemu komiteju s tovarišem Titom na čelu. Pri prisrčnem slovesu maršala Tita je sodelovalo vse prebivalstvo Krope. ODKUP UTA V lendavskem okraju poslujejo štiri zbiralnice žita Dol. Lendava, 6. avgusta. Doslej je v lendavskem okraju najboljša zbiralnica za žito v Črensovcrh. Tu so do danes zbrali že nad 10 ton belih žit. Prvi dan je bila po planu oddaje na vrsti vas Srednja Bistrica ki je 100% izpolnila plan odkupa. Slabše se je izkazala vas Odrasci, ki je oddajala naslednji dan. Od 50 kmetov, ki bi morali oddati, jih je pripeljalo v zbiralnico svoj pridelek doslej le 30. Zbiralnica v Cr en sovcih je lepo okrašena. Zaradi dobre razporeditve pri oddaji poteka v redu tudi transport, Kamioni podjetja »2r-to« so odpeljali že 140 vreč žita v okrajni mlin v Lendavo. Lendavska zbiralnica je v nekdanjem Švarcovem mlinu, V njej 60 doslej zbrali okrog 8 ton žita. Hkrati pa vozijo sem tudi žito iz ostalih zbiralnic, ker ga bodo tu mleli. Dnevni plan oddaje je presegla tudi zbiralnica v Dobrovniku, kar so omogočili predvsem mali kmetje, ki so pripeljali kontrahirane količine žita. Četrta poslovalnica, ki zaenkrat posluje, je v Kobiljah. Do četrtka še ni bilo urejeno skladišče, zato so začeli odkupovati žito šele daneo in ga odku- pili okrog 8 ton. V ponedeljek bosta odprti še dve zbiralnici, in sicer v Gaberju in Turnišču. B. Prvi rezultati iz murskosoboškega okraja Murska Sabata. 6. avgusta V murskosoboškem okraju fe zdaj odprtih 5 zbiralnic, kamor so začeli kmetje oddajali letošnji pridelek žita. Zbiralnica v Cankovi je začela poslovati v sredo in so ta dan oddajali kmetje iz Topolovcev. Doslej je ta zbiralnica dosegla 50% plana. Danes so oddajali kmetje iz Puževcev in dosegli li%, kmetje iz Korošcev pa 13% plana oddaje. Večina kmetov še ni zmlatila žita. Iz Cankove same je oddalo le še malo kmetov in tako je vsega 7% krajevnega plana doseženega. Tudi v Krašah im v Ropočah so se zamudili zaradi mlačve. Danes so začeli odkupovati v naslediti i zbiralnici, to je v Ragoševoih. Odkup potelka dobro. Tako so kmetje iz Serdice dosegli 50%. Zbiralnica v Beltincih bi marala začeti že včeraj, ker pa niso dobili razporeda oddaje, so jo odprli danes popoldne. Poleg teto treh zbiralnic delujeta še dve: v Gornjih Petrovcih in Teša-novcih, od koder prihajajo že tudi po-voljna poročila. V. Okrepitev Partije bo povečala možnost za usoeh borbe italijanskega delovnega ljudstva je rečen« v resoluciji Komunistične partije Italije Rim, 6, avg. (Tanjuig). V resoluciji Komunistične partije Italije o stanju v Italiji po atentatu na Palmira Togliattija, je rečeno: V tej veliki borbi, ki je prišla v fazo večje zaostren osti po atentatu na tov. Togliattija, v stanju, ki je nastalo po splošni stavki in po vladinih izzivanjih, je dolžnost in odgovornost avantgarde italijanskega delovnega ljudstva, naše Partije, njenih voditeljev in vsakega njenega člana, daleko večja in mnogo težja. Da bi izpolnili to dolžnost in odgo- vornost, je potrebno najprej organizacijsko in politično okrepiti Partijo, povečati požrtvovalnost vsakega člana Partije, izboljšati ideološko raven, globlje spoznavati politično linijo Partije ter neprestano in konstruktivno izvajati kritiko in samokritiko. Naše organizacije morajo povečati budnost proti agentom razrednega sovražnika. Okrepitev Partije bo povečala možnost za uspeh borbe italijanskega delovnega ljudstva. Ta borba bo hkrati mnogo prispevala k obvladovanju vseh neodločnosti ter bo dvignila politično in ideološko zavest vsakega komunista. Varnostni svet razpravlja o spomenici FLR Jugoslavije o vprašaniu Trsta Predstavnik Sovjetske zveze Malik in delegat Ukrajine SSR Manuilski sta podprla jugoslovanskega delegata dr. Vilfana v zahtevi, naj stori Varnostni svet ukrepe za zaščito neodvisnosti in integritete Tržaškega ozemlja New York, 6. avgusta. (Tanjug.) Na seji Varnostnega sveta 4. t. m. se je začela diskusija o jugoslovanski spomenici v zvezi z vprašanjem Svobodnega tržaškega ozemlja. temelji minimalna dolžnost zavezniške vojaške uprave na dejstvu, da obstaja Svobodno tržaško ozemlje kot mednarodna enota in da bi morali izhajajoč iz resničnega priznanja njenega obstanka: 1. opirati se na tiste sile, ki priznavajo Svobodno tržaško ozemlje kot mednarodno enoto in ki so pripravljene sodelovati za njeno popolno uveljavljenje; 2. angloaineriškn in jugoslovanska cona bi se morali tesno povezati, da bi se uresničila maksimalna enotnost vsega ozemlja; 3. maksimalno okrepiti neodvisno gospodarsko dejavnost; 4. neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja bi morala biti mednarodno potrjena in 5. v vseh vprašanjih, zlasti tistih, ki zadevajo zunanjo trgovino, naj se enako ravna z narodi FLRJ in Italije, ne oziraje se na to, kako dolgo bo trajala vojaška uprava na tem področju.« »Politika anglo-ameriške uprave,« je poudaril potem dr. Vilfan, »povsem nasprotuje tem zahtevam. Ta politika je v tem: 1. da podpira organizacije iredentističnih teženj in odklanja sodelovanje s skupinami, ki se zavzemajo za spoštovanje mirovne pogodbe; 2. da je povsem razdvojila dve coni in odklonila ustanovitev skupnih organov; 3. da omejuje gospodarsko dejavnost cone pod pretvezo, da preprečuje nalezljive bolezni in nemire, s čimer je potisnjeno Svobodno tržaško ozemlje v stanje popolnega parazitizma in popolne odvisnosti od ameriške pomoči; 4. da je sklenila sporazume, ki bi smeli biti po določbah mirovne pogodbo sklenjeni samo v imenu Svobodnega tržaškega ozemlja, ne pa samo za eno cono (na pr. priključitev Trsta Marshallovemu načrtu); 5. da se nenehoma delajo razlikovanja na škodo Jugoslavije.« »V luči te politike,« je nadaljeval dr. Vilfan, »bi morali proučiti odkritosrčnost vzrokov, naštetih neposredno ali v obliki insinuacij v dveh poročilih tinglo-ameriške vojaške uprave Svobodnega tržaškega ozemlja glede tega, da baje Svobodno tržaško ozemlje ne more neodvisno obstajati, nadalje glede imenovanja guvernerja, kakor tudi glede predloga o reviziji mirovne pogodbe, kar vse ima cilj, da samo prikrije »izvršeno dejstvo«, ki ga hočejo doseči. V luči te politike moramo proučiti sporazume, na katere se sklicuje jugoslovanska vlada v svoji zadnji spomenici, v kateri jih podrobno analizira.« Dr. Vilfan je opozoril na nekatere naj-ožiitnejše posledice omenjenih sporazumov ined anglo-ameriško vojaško upravo in Italijo in rekel, da se angio-ameriška cona Svobodnega tržaškega ozemlja v pogledu zunanje trgovine spreminja v sestavni del Italije ter se vse italijanske trgovinske pogodbe avtomatično aplicirajo na Svobodno tržaško ozemlje, medtem ko Svobodno ozemlje nima nobene možnosti, da bi sklenilo neodvisne sporazume s katero koli deželo, na primer z deželami svojega zaledja. Tako se lahko, konkretno, uvoz in izvoz Svobodnega tržaškega ozemlja razvijata samo v mejah kvot, ki jih določi italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino, iz česar sledi, da je anglo-ameriška cona Svobodnega tržaškega ozemlja začasno postala pokrajina italijanske republike. Hkrati je bil tudi denarni obtok mehanično povezan z italijanskim obtokom, s čimer je bila postavljena proračunska kontrola rimske vlade in Trstu odvzeti vsi dohodki od zunanje trgovine. Iz tega sledi, da je Svobodno tržaško ozemlje v finančnem pogledu stvarno postalo pokrajina italijanske republike. »Po sklenitvi teh sporazumov,« je poudaril dr. Vilfan, »je edina razlika med Svobodnim tržaškim ozemljem in Italijo v tem, da je Svobodno tržaško ozemlje pod odkrito okupacijo anglo-ameriškili čet.« Ob koncu svojega govora je dr. Vilfan rekel: »Neovrgljivo je, da pomenijo podobni koraki in podobni ukrepi zanikanje neodvisnosti in integritete Svobodnega tržaškega ozemlja, ki sta bili svečano priznani z mirovnimi pogodbami po zavezniških in združenih silah — med katerimi sta tudi Združene države Amerike in Velika Britanija — in ki naj ju zagotovi Varnostni sVet. Garancija Organizacije Združenih narodov je po Varnostnem svetu izrecno zagotovljena s čl. 21. mirovne pogodbe z Italijo in s čl. 2. stalnega statuta. S svojo resolucijo z dne 10. januarja 1947 je Varnostni svet odobril te dokumente in prevzel iz tega izvirajoče odgovornosti. Zdaj je na Varnostnem svetu, da izpolni svojo dolžnost.« (Nadaljevanje n a 2. strani) Dr. Vilfan je poudaril, da spomenica z dne 28. julija, s kaitero je vlada FLRJ sprožila ta postopek pred Varnostnim svetom, ni prva nota te vrste, predložena Svatu o vprašanju neodvisnosti in inte gritete Svobodnega tržaškega ozemlja. Dr. Vilfan je omenil noti vlade FLRJ veleposlaništvoma ZDA in Velike Britanije z dne 1. in 5. novembra 1947., ki sta med dokumenti Varnostnega sveta, in tema notama priloženo pismo, poslano osebno predsedniku Varnostnega »veta, kakor tudi noto vlade FLRJ z dne 12, aprila 1948. V teh dokumentih je pojasnjeno stališče jugoslovanske vlade o problemu Svobodnega tržaškega ozemlja in opozorjeno na nevarnost, ki preti neodvisnosti in integriteti tega ozemlja. »Zadnja spomenica z dne 28. julija,« je rekel dr. Vilfan, »se nanaša neposredno na nedavno sklenjeni sporazum med upravo angloameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja in italijansko republiko, zlasti na sporazuma z dne 9. marca in 6. marca t. 1. V spomenici se postavlja načelno vprašanje resnega in stvarnega tolmačenja neodvisnosti in integritete Svobodnega tržaškega ozemlja.« Dr. Vilfan je poudaril, da jugoslovanska vlada nima podlage, da bi mislila, da je ureditev tržaškega vprašanja idealna. Kakor vemo, je podpisala mirovno pogodbo z Italijo samo zato. ker jugoslovanska narodi nočejo biti odgovorni za to, da niso prispevali k upostavitvi miru med državami. Jugoslovanska vlada je vedno izhajala iz dejstva, da je Trst sestavni del jugoslovanskega ozemlja in tega njenega načela ni nihče ovrgel. Dr. Vilfan je v zvezi s tem citiral izjavo predstavnika ameriškega zunanjega ministrstva Villarda Torpa z dne 24. marca 1948., ki jo je dal pred Kreditnim odborom senata, da je »normalno zaledje Trsta Jugoslavija« in da je »normalna trgovina tega mesta z Jugoslavijo«. Čeprav je bila na insistiranje ameriške delegacije na mirovni konfcfenci ta nepo-bitna resnica prezrta, je jugoslovanska vlada vendarle privolila, da sprejme ureditev tržaškega vprašanja, vsebovano v mirovni pogodbi, čeprav je ne more imeti za_ idealno. »Toda,« je poudaril dr. Vilfan, »ko je vlada FLRJ privolila, da sprejme v mirovni pogodbi vsebovano ureditev, je bila njena politika prežeta z željo, da bi se sprejete določbe o Svobodnem tržaškem ozemlju hitro in v celoti izpolnile. Enako stališče je zavzela tudi večina tržaškega prebivalštva, ki je najboljši sodnik o interesih svojega mesta. Po mnenju tržaškega prebivalstva terja osnovni interes Tržačanov in splošnega miru, da se zagotovi hitra in popolna izpolnitev mirovne pogodbe, ker lahko tako ohranimo osnovne pridobitve protifašistične borbe, ohranimo jugoslovansko-italijansko sodelovanje v širokih plasteh tržaškega prebivalstva, kar je najboljše jamstvo za splošno sodelovanje med obema državama. Toda politika angloameriške uprave, politika, ki je bila prvič v omalovaževanju, potem pa tudi v odstranitvi tistih sil, ki so se borile proti fašizmu, si je že od svojega začetka leta 1917. pa do uveljavljenja mirovne pogodbe prizadevala, da bi popačila njihove uspehe pod pretvezo Haaške konvencije, zdaj pa skuša uničiti tudi samo mirovno pogodbo, da bi se odstranila tista poglavja, ki so bila vnesena kot pridobitev borbe proti fašizmu in zmage osvobdilnih sil. Tudi v upostavitvi Svobodnega tržaškega ozemlja vidijo eno izmed koucesij, ki jo je treba preklicati.« Dr. Vilfan je pripomnil, da izkoriščala obe okupacijski sili sleherno priliko, da sejeta razdor med dve sosedni deželi in da podpirata reakcionarne sile v Italiji. Potem je prešel dr. Vilfan na obravnavanje obveznosti, ki jih imajo angloameriške oblasti v STO na temelju mirovne pogodbe. Drugi paragraf člena 21. te pogodbe predvideva, da preneha z uveljavljenjem mirovne pogodbe italijanska suverenost nad Svobodnim tržaškim ozemljem, tretji paragraf istega člena pa predvideva začasni režim, ki ga je sprejel Svet zunanjih ministrov in odobril Varnostni svet, dokler ne bo uveljavljen stalni statut v smislu tolmačenja, izraženega s sklepom Sveta zunanjih ministrov z dne 22. aprila 1947. Instrument o začasnem režimu je vsebovan v aneksu št. VII. mirovne pogodbe z Italijo. Ena izmed osnovnih nalog začasnega režima je spoštovanje gospodarske neodvisnosti Svobodnega tržaškega ozemlja v vprašanjih proračuna, plačilne bilance, carine, valute ter drugih gospodarskih in finančnih vprašanj, upoštevaje pri tem zlasti paragraf 4 čl. 24 stalnega statuta, s katerim se prepoveduje gospodarska unija ali kakršno koli združevanje izključnega značaja s katero koli državo, dokler traja začasni režim. »Jasno je,« je rekel dr. Vilfan, »da • Delo mednarodne donavske konference v beogiadu Britanski pred og konvencije omaule suverene travice podonavskih d rta v Britanski delegat zahteva, da o veljavnosti konvencije iz I. 1921 odloči mednarodno sodišče Beograd, 6. avg. (Tanjug) Mednarodna donavska konferenca v Beogradu je dane« nadaljevala delo pod predsedstvom šefa sovjetske delegacije A, Višinskega. V nadaljevanju debate o sovjetskem pr«dlogu konvencije na jutranji konferenci je govorila šei rumunske delegacije Ana Pauker, ki je izjavila, da »prejme sovjetski predlog konvencije. Na naši konferenci — ja dejala — sta se izkristalizirali dve različni razumevanji: prvič, d* mora uprava Donave pripasti izključno obrežnim državam, kar je popolnoma v skladu z mednarodnim pravom in kar v praksi izvajajo na vseh velikih plovnih rekah na svetu, drugo pa, da morajo pri upravi Donave sodelovati tudi nedonav-sk« države. Vsi argumenti, ki so jih po-daii delegati Anglije, Francije in ZDA, zastopajo in branijo to drugo koncepcijo. Razumljivo pa je, da načelo spoštovanja suverenosti podonavskih držav izključuje uresničenje takšne koncepcije. T*. konferenca — je zaključila Ana Panker — ima razen naloge, zajamčiti recipročne pravice podonavskih držav, tudi nalogo, da zagotovi svobodno plovbo po Donavi tudi drugim prizadetim državam. Načela, na katerih temelji sovjetski predlog konvencije, jamčijo, da bosta obe nalogi izpolnjeni. Za šefom rumunske delegacije Ano Pauker je govoril šef britanske delegat cijs veleposlanik Charles Peake, ki je podal »tališče britanske delegacij« o konvenciji, o režimu plovbe na Donavi. VeilepoGlanik g. Peake je prvi sprožil vpraianje o veljavnosti konvencije iz 1921. leta. Izjavil je, da britanska in francoska delegacija ne moreta soglašati z izjavami predstavnikov podonavskih držav, da konvencija iz leta 1921. ne velja več zato, ker so jo zapadne sile že večkrat prekršile. Britanska delegacija je mnenja, da je treba rešiti »spor« o veljavnosti konvencije pred mednarodnim sodiščem v Haagu. Veleposlanik Peake j« odrekel Svetu ministrov za zunanje zadeve štirih velesil pristojnost, da bi smel razsojati v tem sporu. Svetu ministrov se je izognil zato, ker je v sklepu Sveta ministrov o sklicanju te konference izrecno rečeno, da bo ta konferenca izdala novo konvencijo o Donavi Veleposlanik Peake je pripomnil, da je britanska delegacija sinoči podala pismeni predlog resolucij«, v ka/terem zahteva, naj mednarodno pravno sodišče odloči o vprašanju veljavnosti konvencije iz 1921, leta. Dodal je, da je britanska delegacija zaradi izjave šefa sovjetske delegacij« Višinskega, čel da je v anglo-albanskem sporu v zvezi z incidentom v krfskem kanalu mednarodno pravno sodišč« sodilo pristransko, umaknila prvotni predlog 6voje resolucije in predložila drugi z neznatnimi spremembami, ki zahteva, da bo ta spor »Tešilo« mednarodno sodišče treh članov. Enega člana bi določila Sovjetska zveza, drugega bi imenovali Velika Britanija in Francija, tretjega pa bi določilo mednarodno pravno sodišče v Haagu. Veleposlanik Peake je predložil, naj za donavsko rečno mrežo ne velja samo plovni del Donave od Ulma do Črnega morja, temveč tudi vsi pritoki in plovni prekopi. Isti smisel so imeli tudi njegovi predlogi, naj bi tuje ladje nalagale in razkladale blago za potnike med vsemi pristanišči na Donavi Ta predlog omejuje suverene pravice podonavskih držav, ki «o jih priznale mirovne pogodbe in Svet ministrov za zunanje zadeve. Britanski predlog daje velika pooblastila komisiji, ki bi kontrolirala izvajanje od- redb konvencije in utesnjuje pristojnost rečnih uprav na spodnjem toku Donave in v Železnih vratih Naposled ta predlog zahteva, naj dobe trgovske ladje vseh držav v-pristaniški pravici, prometu in prevozu blaiga v sleherni podonavski državi pravice najbolj privilegirane nacije. 1o bi pomenilo, da bi podonavske države med seboj ne smele sklepati nobenih sporazumov ali olajšav, ki bi avtomatično ne veljale tudi za velike imperialistične sile. Ko je podal britanski predlog načela bodoče konvencij« o plovbi na Donavi, je veleposlanik Peake trdil, da sovjetski predlog ni sredstvo za mednarodno sodelovanje. 0 ameriškem predlogu konvencij« je veleposlanik Peake izjavil, da britanska delegacija v načelu soglaša s tem predlogom. Britanski in ameriški predlogi se v bistvu ne razlikujejo. Oboji hočejo na Donavi uvesti stari režim, ki bi jim omogočal gospodarsko in politično prodiranje imperialističnih sil v Podonavje in teptajo suverene in zakonite pravice podonavskih držav Jugoslovanska delegacija predlaga ustanovitev Generalnega komiteja konference Beograd, 6. avgusta (Tanjug). Jugoslovanska delegacija na mednarodni podonavski konferenci je včeraj pismeno predlagala, naj bi ustanovili generalni komite konference. Predlog določa ustanovitev .generalnega komiteja, ki naj bi razpravljal o načrtih konvencij za režim plovbe po Donavi, ki so bili dostavljeni sekretariatu. V generalnem komiteju so zastopan« de- legacije vseh držav, ki se udeležujejo konference. Sejam komiteja predsedujejo po vrsti predstavniki držav, ki sodelujejo na konferenci z odločilnim glasom, in sicer po ruski abecedi. Seje Generalnega komiteja so tajne, toda delegacije imajo pravico obveščati predstavnike tiska svojih držav o delu Generalnega komiteja po svoji uvidevnosti, • Rekonstrukcija madžarske vlade Budimpešta, 6. avgusta (Tanjug). Na predlog predsednika vlade je bila včeraj izvršena rekonstrukcija madžarske vla- Ker je minister zunanjih zadev Erik Molnar odstopil, j« bil ca novega ministra zunanjih zadev imenovan dosedanji minister notranjih zadev L as po Raik. Za novega ministra notranjih zadev je bil imenovan namestnik generalnega sekretarja Partije madžarskih delovnih ljudi Jan o 5 Kadar, za ministra industrije pa je bil imenovan dosedanji generalni sekretar madžarske konfederacije dela Istvan Koša. Novi ministri so včeraj prisegli. ; t it■■■!■■ -■ . Nadaljeoanjt i t. rtrenl. Diskusija o jugoslovanski spomenici Po govoru jugoslovanskega detefiata dr. Jožeta Vilfana je delegat ZDA Ge-aaip znova potrdil, da Je vlada ZDA prepričana — kakor go izjavile vlade ZDA. Velike Britanije in Francije -• da ni moči rešiti problema Trsta kakor predvideva mirovna pogodba z Italijo. Geaaip je zahteval odaodit&v diskusije za teden dni, da bi »priskrbel podrobne podatke«. Svet pa bi se morda v tem času »izrekel za Širše obravnavanje svojih odgovornosti glede Svobodnega tržaškega ozemlja, vštevši preiskavo o administraciji cone pod jugoslovansko vojaško upravo«. S tem v zveni je izjavil, da jugoslovanska vlada ni predložila poročila o upravi v svoji coni. Britanski delegat Cadogan je rekel, da so »določeni dvomi o neposredni pristojnosti Varnostnega sveta« v tej zadevi in je postavil vprašanje, ali kršitev v gospodarskem in finančnem pogledu, ki jo poudarja vlada FLRJ, zadeva vprašanja integritete in neodvisnosti STO. Vprašanje poročila jugoslovanske vojaške uprave je omenil tudi tranooski delegat Pairody, ki Je predlagal, nad bi diskusijo od godili ca nedoločen Sas, in je zahtevail od Jugoslovanske vlade, naj predloži Varnostnemu svetu poročilo o upravi v »vodi eomi. Nato je Jugoslovanski delegat dr. Vilfan poudaril, da ni nobenega viroka za odgoditev diskusije, ker so pred Varnostnim svetom dejstva o kršitvi mirovne pogodbe. Rekel je, da doslej od Jugoslavije nihče ni zahteval poročila, in da so poročilo predložili samo tisti, ki so videli v vojaški upravi permanentno stanje na STO. Jugoslavija pa je nenehno pričakovala imenovanje guvernerja, da bi njemu predložila dokončno poročilo o svoji administraciji. To diskusijo o proceduri je zaključil predsednik Varnostnega sveta Malik t izjavo; da jugoslovanska vlada po nobenem predpisu ni dolžna predložiti Svetu poročila in ni dolžna ravnati po izjavah angloameriških komandantov. Govor predstavnika Ukrajinske SSR Manuilskega Predstavnik Ukrajinske SSR Mamutski je podprl stališče jugoslovanskega predstavnika. V začetku govora ši ]e pridržal pravico, da bo pozneje podrobneje in z več argumenti govoril o bistvu vprašanja, ki ga ie sprožil jugoslovanski delegat, omejil pa se je na proceduro tega vprašanja. Manuilski je rekel, da je presenečen, da skušajo z rajnimi brezpredmetnimi in postranskimi oziri zavrniti pritožbe jugoslovanske vlade glede kršitve mirovne pogodbe. »Vladi Velike Britanije in ZDA«, je rekel Manuilski. »celo nista formulirali odgovora na trditve o kršitvi mirovne pogodbe. Tudi predstavnik Franclje se ni ukvarjal s temi obtožbami. Toda neizpodbitna je pravica jugoslovanske vlade, da apelira na ta visoki mednarodni forum .če meni. da jo prišlo do kršitve pogodbe, ki posega r njene lastne inte-rose. Razen tega nam nalaga Ustanovna listina OZN obveznost, da Varnostni svet prouči tak apel kadar koli Je vložen«. Manuilski je poudaril, da je jugoslovanski predstavnik z vso pravico predložil ta primer v proučevanje Varnostnemu svetu. Rekel je, da ie v po- skusu, da bi to izigrali, rečemo, kako potrebna so poročila jugoslovanske vlade. Poudarjajoč neutemeljenost take zah leve ie Manuilski opozoril, da bi se ta poročila ne nanašala na kršitev mirovne pogodbe, marveč na način, kako se upravlja jugoslovanska coma. Nadalje, v zvezi z obtožbami Jugoslovanske vlade, da pomenita sporazuma z dne 9. marca in 6. maja med angloam »riško cono Svobodnega tržaškega ozemlja in Italijo v bistvu priključitev angloaime-rlSke cone Svobodnega tržaškega ozemlja italijanski državi, se pripravljajo poskusi sklicevati se na 51. 11. aneksa mirovne pogodbe v katerem je rečeno, da bo v. pričakovanju vzpostavitve posebnega valutnega režima STO italijanska lira zakonito plačilno sredstvo za Svobodno ozemlje »Toda jugoslovanska vlada«, je poudaril a tem v zvezi Manuilski, trdi, da so ti sporaaumi, ki posegajo v denarna vprašanja, nezdružljivi z aneksom fl. pogodbe. ki pravi, da so prepovedane kakršne koli pogodbe o gospodarski uniji ali čem podobnem. In v kateri se sporoča, da je konec suverenosti Italije nad STO. Na te obtožbe ni mogel nihče odgovoriti.« Govor predstavnika Sovjetske zveze Malika Potem je povzel besedo predsedujoči Varnostnega sveta predstavnik ZSSR Malik, ki je izjavil da Bi delegacija ZSSR pridržuje pravico da bo pozneje pojasnila stališče ZSSR o vprašanju bistva jugoslovanske pritožbe v zvezi z odkrito kršitvijo mirovno pogodbe z Italijo po angloameriški vojaški upravi in omejil se je na pripombe o bistvu obravnavanega vprašanja. »Delegacija ZSSR«, je izjavil, »mora opozoriti na dejstvo, da sta se predstavnika ZDA is Velike Britanije namesto da bi se ukvarjala z bistvom Varnostnemu svetu predloženih obtožb jugoslovansko vlade, namesto, da bi prodložila dodatna sporočila ali poročila, na podlagi katerih bi lahko predstavniki Sveta izčrpneje sodili o bistvu, držala druge metode, metode ki so je često poslužujeta ZDA in Velika Brltonljn na raznih mednarodnih konferencah In diskusijah. Zatekla sta se k metodi poskusov, da bi odvrnila pozornost Varnostnega sveta, od osnovnih vprašanj, v tem primeru od vprašanj, ki jih je sprožila ju- goslovanska vlada. Bistvo spomenice je jasno in nesporno. Spomenica obtožuje vladi Velike Britanije in ZDA, da sta kriili mirovno pogodbo I Italijo. Vsi navzoči se zavedajo, da je to bistvo vprašanja, ki ga obravnava Svet. Toda predstavnika Velike Britanije In ZDA poskušata, namesto da bi se neposredno ukvarjala s tem vprašanjem, obrniti pozornost Sveta na vprašanja, ki niso v neposredni zvezi z obtožbami, ki jih je sprožil predstavnik Jugoslavije. Predstavnika ZDA in Velike Britanije sta sl razdelila svoje delo v tem pogledu. Vsak je prevzel nalog, da sproži vprašanje, ki bo odvrnilo pozornost Varnostnega sveta tudi od bistva zadeve, sprožene pred njim. Predstavnik Velike Britanije je v pomanjkanju kakršne koli pravno podlage za odklonitev obravnavanja sproženega vprašanja delal namigavania in insinuacije ter 6c.ial dvome, da bi zbegal Svet. Ta namignvanja in insinuacije zadevajo vprašanje Varnostnega sveta glede obravnavanja jugoslovanske pritožbe znrndi kršitve mirovne pogodbe po vladah in vojaških oblasteh ZDA m Velike Britanije.^ Menim, in to je tudi stališče delegacije^ ZSSR, da predstavnik Velike Britanije ni mogel navesti nobenih pravnih ali drugih vzrokov, ki bi nudili osnovo za take insinuacije ali za sejanje takih dvomov.« Poudarjajoč, da je podana vrsta vzrokov, ki terjajo, da varnostni svet prouči vprašanja, ki so< v zvezi s položajem v Trstu, je Malik poudaril, da predvideva mirovna pogodba z Italijo, da bo Varnostni svet zagotovil integriteto in neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja, da je z uveljavljenjem mirovne pogodbe povsem prenehala italijanska suverenost v pogledu Svobodnega tržaškega ozemlja in da je bil od takrat sleherni poskus, do bi se suverenost znova vsilila, očitna in neposredna kršitev mirovne pogodbe z Italijo. To »o oziri, na katerih mora bazirati proučevamje tega vprašanja, že s tem je Varnostni svet ne samo pooblaščen, marveč tudi dolžan ukvarjati ee 6 teritorialno^ integriteto in neodvisnostjo Svob. tržaškega ozemlja in jugoslovanski predstavnik se mora prepričati, da bo Varnostni svet upošteval vsa vprašanja, sprožena v jugoslovanski spomenici. O.vprašanju sporočil, ki se zahtevajo v pogledu položaja v jugoslovanski coni Svobodnega tržaškega ozemlja, je Malik poudaril, da je to samo mamever, da bi odvrnili pozornost od jugoslovanske obtožbe in opozorili na položaj v coni pod jugoslovansko kontrolo. Ta pot bi saino zamotala jasno vprašanje, ki ga je postavil jugoslovanski predstavnik, in znto je sovjetska delegacija mnenja, da ni' vzrokov za odgoditev obravnavanja tega vprašanja. »To je moje mnenje,« je rekel, »s katerim se zn trdno strinjajo vsi tisti, ki iskreno žele, da bi Varnostni svet proučil bistvo tega vprašanja in da bi z brezpredmetnimi vprašanji ne odvračali pozornosti Sveta.« Izvršni odbor Osvobodilne fronte je podelil mesečim; nratafa« zastam«« Janžev vrh, Tatra, Rlhemberk, Jurij ob Ščavnici in Barje—črna vas Ob gradnji zadružnih domov je OF razgibala široke kmečke množice, Fron-tovci z uspehom gradijo zadružne domove, saj eo do V. kongresa KPJ zgradili 144 zadružnih domov, člani OF in drugih množičnih organizacij razumejo sedanji čas, kar tudi z gradnjo zadružnih domov dokazujejo. Razvijanje vseh oblik zadrug je osrednja naloga Osvobodilne fronte na vasi. Razvijanje zadrug je v zvezi z ideološko-politično prevzgojo. Razvijanje zadrug je večanje in rekonstrukcija kmetijske proizvodnje in s tem izboljšanje gmotnega položaja vseh ljudi na vasi, v prvi vrsti malih in srednjih kmetov. Razvijanje zadružništva je dviganje novih kadrov, Gradnja zadružnih domov je precejšen del izvrševanja teh nalog OF in drugih množičnih organizacij na vasi. Dogaja se, da kljub številnim konkretnim nalogam in akcijam na vasi vsi odbori OF še niso našli prave vsebine svojega dela. Osnovna stvar je — vprašanje diferenciacije na vasi Potrebno je omejiti vaške špekulantske velike kmete, da bi bogateli z izžemanjem drugih ljudi. Treba je onemogočiti vrivanje pnitiljud-skih elementov v zadružne in frontovske organizacije. OF na vasi mora spremljati in kontrolirati kadre v zadrugah, kamor se še vrivajo in kjer so še kapitalistični elementi. Na drugi strani pa mora OF pomagati malim in srednjim kmetom na poti v zadružništvo. Takšno vsebino naj dobi delo slehernega odbora OF na vasi. Osvobodilna fronta izraža takšno ustvarjalno delo in vsebino tudi pri gradnji zadružnih domov. Osvobodilna fronta, poglobljena v dnevno delo na vasi, mora voditi neprestano borbo za ideološko-politično jasnost na vasi. S pravilno organizacijo gradnje zadružnih domov pa OF na vasi ne mobilizira za politično borbo samo najširših kmečkih množic, ampak tudi vzgaja kmečke množice s socialističnimi prijemi dela. Semkaj sodi organiziranje tekmovanja, frontovskih brigad, požrtvovalna borba za izvedbo plana gradnje ob uvajanju dnevne statistike in evidence itd., kar je že uspelo OF organizirati na večini gradbišč zadružnih domov. Gradnja zadružnih domov, organizirana po novih oblikah dela, pobija tudi na strokovnem področju zaostalost in dosega rekordne uspehe. Gradnja zadružnih domov že na gradbiščih razvija kultumo-prosvetno delo. Graditelji zadružnih domov iniciativno iščejo nove' vire za pridobivanj« materiala iz lokalnih virov. Obnavljajo to organizirajo nova lokalna proizvajalna sredstva, zlasti opekarne,, žage; apnenice, kamnolome in podobno. Nekatera izmed t«h podjetij so trajnega značaja in zagotavljajo r&evoj lokalni industriji. Ob gradnji pridobiva OF dragocene izkušnje, kako se organizirajo uspešne množične akcije. Graditelji prenašajo izkušnje z gradbišča na gradbišče. Tekmovanje je bilo izredno poživljeno s tekmovanjem za V. kongres KPJ. V tem tekmovanju so bili doseženi tolikšni uspehi, kakor še nikoli doslej. Tekmovanje pa moramo gojiti še naprej in pričeti s sprejemanjem obveznosti za dograditev vseh zadružnih domov v prvih mesecih drugega polletja. Za rezultate dela v predkongresnem tekmovanju podeljuje IOOF Slovenije mesečne prehodne zastavice naslednjim najboljšim gradbi-ščemi 1. Graditelji zadružnega doma v Jan-ževem vrhu (okraj Radgona) so v 28 dneh zgradili zadružni dom. Sami so zbrali 35,000 kosov opeke. Tekmovanje je doseglo tolikšen polet, da šo zadružni dom gradili tudi 14 noči. Sestavili so 6 frontovskih brigad po 20 ljudi, Dnevno je delalo na gradbišču po 35 Hudi. V veliko pomoč je bila kmetom in viničarjem tamkajšnja vinogradniška zadruga. Sami so opravili 13.000 prostovoljnih ur in 1700 strokovnih ur. Čeprav so imeli za prevoz skoraj samo kravjo vprego, so prevozili nad 1200 km raznega materiala. Ob otvoritvi so poslali maršalu Titu naslednje sporočilo: »Izpolnili smo obljubo, ki »mo li jo dali. Sklenili smo, da tudi v bodoče v borbi za izgradnjo socializma ne bomo popustili, temveč se bomo s še večjim navdušenjem vrgli v borbo pod zmagoslavno zastavo naše Partije z* boljše življenje.« Tudi novo obljubo iz-polnjujejo: Po dograditvi svojega zadružnega doma so opravili na sosednjih gradbiščih v Kapeli 520 in Slatini Radencih 318 prostovoljnih ur. 2. Na gradbišču hribovske vasi Tatre (okraj Ilirska Bistrica) je od 135 volivnih upravičencev gradilo zadružni dom 112. Opravili so 5960 prostovoljnih delovnih ur. Na pomoč so jim prišli iz sosednjih vasi, kjer je 171 ljudi opravilo 3348 prostovoljnih ur. Iz lokalnih virov so preskrbeli ves gradbeni material: kamna 430 m*, peska 54 m*, opeke 11.000 kosov, apna 10.000 kg, tesanega lesa 12 m* to rezanega lesa 12 m*. Iz planske proizvodni« so prejeli le cement, betonsko železo in žeblje. Ob gradnji zadružnih domov so razvili veliko politično borbo proti vsem, ki so na kakršen koli način poizkušali ljudi odvrniti od gradnje, 3. Graditelji zadružnega doma v Ri-hemberku (okraj Gorica) so poslednji mesec razvili izredno delavnost. Prebivalci požgane vasi so od 1. do 21. julija oprar vili 13.566 delovnih ur. Do danes so ob- »n ovili čez 80 hiš, zgradili šolo, postajo in še nekatera druga poslopja. Za grad' njo zadružnega doma so ustanovili frontovske brigade po 30 ljudi. Pri gradnji zadružnega doma je delovna tudi Kme-tijska obdelovalna zadruga. Krajevna gradbena uprava si je razdelila delo tako, da je vsak dan po en član uprav* na gradbišču. Uspelo jim je, da točno vodijo statistiko nad opravljenim delom to ra*' poredom delovne sile, kakor tudi kontrolo porabljenega materiala to izvršite* plana gradnje. 4. Graditelji zadružnega doma pri Juriju ob Ščavnici (okraj Radgona) so v 34 dneh zgradili zadružni dom. Dom zgradili kar v rekordnem času, čeprav prej še niso imeli nikakršnih izkušenj, kako organizirati prostovoljno delovno silo. Dom so zgradili skoraj izključno * zbiranjem materiala na terenu. Gradnja je potekala tako, da jo je okrajna gradbena uprava lahko prepustila krajevni gradbeni upravi v samostojno vodstvo. Kakor so graditelji zadružnega doma na Janževem vrhu sprejeli na množičnem sestanku obveznost, da bodo dom opr®' mili do 31. avgusta, tako 60 tudi gradi' telji zadružnega doma pri Juriju spre* jeli isto obveznost. Pričeli so že z detf za notranjo ureditev, 5. Pri gradnji zadružnega doma Barje' Črna vas (Ljubljana-mesto) je 1907 pro* stovoljcev opravilo 18.230 delovnih ur-Tu se morajo boriti z izrednimi težko* čami: barjanska tla so močvirna. Doslej so zabili že 475 pilotov v zemljo. Ta le» so sami posekali, oklestili, stesali in t* pripeljali na gradbišče s kraja, ki i® 16 km oddaljen. Stesali so tudi ostrešje (40 tramov) in zabetonirali 75 m3 temeljev. Z betoniranjem so pričeli v preteklem mesecu. Prostovoljno delovno silo sta V glavnem organizirali terenski organizacij* Barie in Črna vas. Podelitev prehodnih zastavic naj h® vzpodbuda vsem gradbiščem zadružnih domov, da bodo sprejeli nove obveznost* in napovedali nova tekmovanja, Gradnja zadružnih domov naj manifestira zakorej ninjenost in trdnost OF na vaei, ki ni odigrala velike vloge samo med vojn0' ampak ki opravlja tudi danes velikansk® naloge v borbi za izvedbo socializma v naši državi. IOOF Slovenije Velike slovesnosti slovaške manišine v Bačkem Petrovcu v dneh nd 7. do 9. avgusta Novi Sad. 6. avgusta- (Tanjug). Od 7. do 9. avgusta bodo v Račkem Petrovcu tradicionalne vsakoletne slovaške ljudske slovesnosti. Na teh slovesnostih se bodo sestala slovaška kulturna društva te vse Jugoslavije i>n množice slovaške manjšine, ki je v Jugoslaviji, prav tako pa tucfr veliko število gostov iz bratske Slovaške- Na te slovesnosti so povabi feni tudi delegati vseh narodnih manjšin, ki fciVe v Vojvodini. in mnogi kulturni delavci. Najvažnejša točka programa je posvetovanje kulturno-prosvetnih delavcev iz vseh slovaških vasi Jugoslavije. Na tej slovesnosti bodo odprli v Bačkem Petrovcu razstavo slovaškega ljudskega življenja, na kateri bodo pokazali slovaško narodno nošo, posodo, vezenine in podobno. Sodelovale hodo folklorne skupine iz vseh slovaških vasi v Jugoslaviji, rusjinska folklorna skupina iz Ruskega Krstur« in folklorna skupina kulturno-umetniškega društva »Svetozar Markovič« "V. Novega Sada. V času slovesnosti v Bačkem Petrovcu bodo uprizorili' prvič novo opereto »Lepa nova pisana zibelka«-, delo Vladimira Kurbnna iz Petrovea. Glasbo za to opereto je napisal Jovan Podkratskj iz Petrovea- ZARADI LAŽNEGA PISANJA DOPISNIKU AFP NI BIL PODALJŠAN VIZUM ZA BIVANJE V FLRJ lteogrod. 0. avgustu. Direkcija za iiiformaci|e pri vl,adi FLRJ je izdala sledeče poročilo: Dopisniku agencije France Presse v Beogradu Vincentu Laptefu ni bil podaljšan vizum za nadaljnje bivanje v FLR JugoslHvlji zaradi njcgoveiza tendencioznega lažnega pisanja o Jugoslaviji. Priprave za mladinski festival v Beogradu Po vsej Sloveniji so v teku priprav® za mladinski festival v Beogradu. Okra)" ni odbori LMS sc za ta festival že p^* pravljajo. Okraji Kranj, Maribor okolic®' Maribor mesto, Novo mesto, Murska So* bota, Ptuj in Dravoigrad so že imeli k***' turne revije, dočim jih bodo ostali okf®” ji izvedli v mesecu avgustu in v začeik** septembra. Poleg tega bodo pokrajinsk® kulturne revije v Kranju, Novem mcfltUi Celju, Murski Soboti v Gorici in Brc*1' cah ter Guštanju. Skupine iz Maribor* in Ljubljane bodo sodelovale na festival*1 v Brežicah in Guštanju. Širok ramah je zavzelo ustan*^ ljamje kulturnoumetniških društev. V* okraji imajo v svojih načrtih predviden^ da ustanove naimanj eno kufturnouin® , niško društvo. V Novem mestu, Stlč® in Trbovljah ao jih že ustanovili. Prav tako je ustanovljenih že v®" filmskih krožkov, ki so imeli že 1®? uspehe. V Celju že samostojno snem®)®' V pripravah za festival je okraj ribor okolica napovedal tekmovanj vsem okrajnim odborom LMS v Sl°v®’ nijl. Maribor mesto so je tekmovanju odzvalo. BIVŠEMU VELEPOSLANIKU FL*J V RUMUNIJI GOLUBOVIČU ODVZETO DRŽAVLJANSTVO Beograd,, 6 avgusta (Tanjug). K®r j? Radon ia Golubovič, bivši veleposl*111' FLRJ v Rumuniji, odklonil vrnit®* v FLRJ, |e s »klepom ministrstva z® n°_ .tranje zadeve FLRJ izgubil drŽ#vU*® stvo FLRJ. Ta aJdep ie izdan na * _ l|u 81. 1 in 6 zakona o odvzemu drž#* ljonstva tistim osebam, ki so zbežal inozemstvo po osvoboditvi. Na občnem zboru republiškega odbora delavcev In nameščencev tekstilne in oblačilne industrije LRS so sklenili tekmovati za znižanje polne lastne cene * tekstilni industriji so bili doseženi ce- . re&ullati v znižanju polne lastne iovVU *° t)J'e^vsem tam, kjer so sledili oletni poslanici maršala Tita in kjer takoj ob izdaji uredbe o znižanju Ses(j5 ]aatne cene ustanovili komisije, dik t 86 “ uprave podjetja in sin-nbri • 80 pokazali veliko za- j®)aiaje delaivcev in nameščencev za iz-šfM • Je tehnološkega procesa deda, materiala, goriva, itd. V mnogih "W9tjiih so uvideli, da ie potrebno po-hpari ^e^ln^'no norme tudi na delovnih ©slih. kjer do sedaj delo sploh še ni 10 normirano. To jim ie uspelo pred-g®® v tovarnah, kjer so delavci že dalj p®8 delali po pravili delovnih normah. , taiko so v nekaterih podjetjih uvi-veliko korist normiranja delovne Plan znižanja polno lastne cene so J* etiesli na množične sestanke. Vsled Sa so delavci predlagali mnogo ma.ih-in velikih izboljšav. Povsod se je P”Kaza!o zelo koristno za znižanje polne jjstiio cene razdelitev plana na pasata delovna rnesta in faze. Toda v vseh tovarnah ni sodelovanja j^tnih delovnih kolektivov. Nekateri ravniki podjetij in tudi celotni sin-?ubliškega tajništva Zveze kmetij-delavcev je bil 1. t. m. v Mariboru N redni' občni zbor republiškega od-Občni zboT je pregledal doseda-s/°jdclo iij uspehe v podružnicah ter j;.f^el vrsto sklepov za okrepitev sin-Mnega dela. i Jz poročila predsednika tov- Duha je r ° razvidno, da šteje republiški' od-*.r v Sloveniji 94 podružnic s 7205 čla-'[> od katerih plaču je redno članarino rrOg 5000 članov. Med osnovnimi na-.?9inii podružnic je njihova organiza-Jska učvrstitev. V mnogih podružnf-j ® člani sploh niso seznan jeni s pla-Sindikalni funkcionarji' bodo mo-izvajati živo agitacijo v pojasnje-nove uredbe o plačah kmetij-. 'n delavcev, ki' temelji na načelu — ^ffra jevanje po delovnem^ učinku — . ^Ova zaslužka pa je višja kot pri „ nem delu- Osrednje vprašanje so v rnie, katerim tako uprave državnih y*$estev kot podružnice ne posvečajo . Vr>lj pozornosti. Zato ni' čuda, da se-fli delavci v Jareninskem dvoru , klanjajo uvedbo norm ter pravijo, je to »priiganjaštvo« ,sama uprava o °dvrača uvajanje norm z izgovori, j.0 nii zg to sposobnih ljudi«. V Dr-žrebčarni in posestvu Ponovnee m’ Litij,; uprava in sindikalna podruz-o fi,a odklan jata uvedbo norm in bni-n° desetin skega sistema z izgovo-da so dela v pretežni večini ža-»j/Ofojiskega značaja ter da_ zato ul v ^Znosti«. Ponekod pristopajo malčic ;tt>o in neresno k uvajanju norm, ki tt Previsoke ali' pa prenizke, tako da j,: kvantiteta in kvaliteta dela. Tako L^ed državnim posestvom Maribor in v !l?-alem razlika 10 urne norme v ''inogradov za celih ”500 do 400 tr-e,.' Ciimprej bo treba postaviti' normir-H4‘ Najuspešnejše je bilo tekmovanje 8(> .državnih posestvih in kmeti iških e-0fnih ^ostajali v Jeruzalemu. Raki'-»n Marembergu- Uprava in si'ndi; podružnice ne posvečajo skoraj Ul5vetie sknbi uvajanjui norm ter pro-^jSevanju udarnikov, zato ni čudno, v zadn jem času na vseh državnih ii(]aftstyih Slovenije proglasili vsega 3 <^ke .clooi'rn so strojno traktorske Pfo l . kjer imajo uvedene norme, tH^^asile 33 udarnikov. Prav tako je tftr.°n>aren odnos tudi do racionaiiza-v i'n novatorjev. ^ ^nan je le en primer tovairiiiša je .^ktorske brigade v Marenbergu, ki t^v T^ontin-ainjem kosilnico na ameriški Prihranil veliko denarja in Dozi' ^družnice |>osvečaj« premalo t^^o.ti tudi vzgoji' novega kadTa, koV| a nikjer nima jo načrtov za stro-fii p tečaje in predavanja- Po priim e-»rk(’"s'troia bodo podružnice morale UnM^ti k organizaciji' tečajev v n sezonah. de)n'a, okrepitev kulturno-prosvetnega riavi ■ ^ treba čim prej pristopiti kusta-T8nju knjiižniv in rdeč'h kotičkov. je delo komisij za zaščito «tan’ t*ko da so ponekod nevzdržne ti o m Van jske razmere, kakor na držav-krR-. Posestvu Pekre—Limbuš. V več pomočniki nimajo ttajwxyajij, tako da na dirž. posestvu Prestranek in v Semenarni Slovenije v Selu prj Stični spita gospodarska pomočnika v hlevu pri konjih. Z ustanovitvijo magacinov se bo preskrba poljedelskih delavcev znatno izboljšala, vendar bo treba odslej posvečati še več pažnje preskrbi. V Kočevju slabo razvrščajo delavce tako, da jim dajejo enkrat LD potem pa TD nakaznice- Delavci morajo po več ur hoditi v mesto po meso, dostikrat pa ga zmanjka. V menzah je prehrana slaba. V diskusi ji so tovariši ugotovili razne pomankljivosti. med katerim.; so posebno razpravljali o slabi preskrbi. Tovariš iz drž- posestva Ormož je poročal. da so po uvedbi norm prihranili pri okopavanju pese okrog 1500 ur. Po delu so uvedli kontrolo: prvi dan so normo presegli, kvaliteta pa je biila slabša, drugi dan pa je bil učinek že boljši. Delegat iz Jeruzalema pa je poročal, kaiko uspešno rešujejo delavci stanovanjski problem. Obvezali so se, da IhmIo prostovoljno izdelali 100.000 komadov opeke ter si poipolnoima sami sezidali stanovan jske Hiše. Sklepi: 1. redni občni zbor Republiškega od-bora Zveze kmetijskih delavcev in nameščencev ugotavlja, da so imele podružnice v tekočem letu velike uspehe. n istočasno so se pokazale velike pomanjkljivosti i'n napake v delu- Napake so se pokaizale v organizacijskem, tarifnem delu v tekmovamju in v kultu rno-p ms vetnem delu. Zato obfinii zbor prinaša naslednje zaklručke: 1. Organizacijska učvrstitev sindikalnih podružnic. 2- Vzpostavitev komisij po vseh sektorjih dela. 5. Tam kjer še niso osnovane sindikalne grupe po proizvodnih panogah, jih jo tireba takoj postaviti. 4. Okrepiti kontrolo in delo finančnih nadzornih odborov. 5. Uvesti statistično evidenco dn kontrolo nad delom upravnih odborov podružnic- 6. Uvesti brigadno-deisetinski sistem dela, tam, kjer ga še ni. kjer že obstoja pa ga učvrstiti’ iin izbol jšati. 7. Proučiti vse vrste dela kjer se lahko uvedejo norme in jih izboljšati-Izboljšati delo obratno-tairifnih komi-siji 8. Na vseh posestvih uvesti proizvodne konference. 9. Postaviti notranje pitane po proizvodnih panogah na osnovi sindikalnih grup. 10. Uvesti grafikone, iz katerih bo razvidno dnevno izpolnjevanje plana- U. Po sindikalnih grupah bodo uvedli čitalne krožke, kot tudi študijske krožke, kjer se bodo člani ideološko izgrajevali. 12. V času mrtvih sezon bodo organizirali strokovne tečaje, kjer se bodo strokovno usposabljali delav°i n« svojih delavnih mestih- B. H. stvarno preseglo predvideni leto 1948 znesek? 2. Katero tekstilno podjetje bo pravočasno doseglo in odvedlo planirani znesek znižanja polne lastne cene v predvidenem terminu? 3. Katera sindikalna podružnica bo s sodelovanjem podjetja razvila boljšo notranjo organizacijo znižanja polne lastne cene in pri tem seznanila z individualnim planom vsakega posameznika? 4. Katero tekstilno podjetje bo zajemalo izvrševanje individualnega plana znižanja polne lastne cene in isto v določenih terminih naj točneje prikazalo? Globalni pregled znižanja in ugotovitve rezultatov doseženih tekmovalnih uspehov se bo vršil mesečno, točen obračun vsakega posameznega podjetja pa četrtletno. Tekmovanje se vrši do 31. decembra t. 1. v sklopu tekmovanja za podelitev prehodne zastave najzaslužnejšemu kolektivu tekstilne stroke v letu 1948. Poročila sindikalnih podružnic bo prejemal republiški odbor zveze (dosedanje tajništvo), ki bo vodilo tekmovanje in ocenjevanje. Prepričani smo, da bodo tudi to tekmovanje sindikalne podružnice tekstilne industrije izvedle tako častno, krnkor šesttedensko predkongresno in kongresno tekmovanje v čast KP.T prav sedaj, ko se bodo poglobile v študij referatov voditeljev naše Partije. Rezultati naj bodo znak predanosti naši Partiji in tovarišu maršalu Tilu, ki nas vodi po sigurni poti izgradnje socializma. V nekaterih podjetjih kopičijo surovine in zadržujejo odvisne str o, e, ki jih drugod primanjkuje Pri preobrazbi našega gospodarstva in njegovem planskem razvoju je temeljne važnosti poznavanje sredstev, g katerimi pri tem razvoju razpolagamo. Smotrno izkoriščanje in popolna izraba strojev, surovin in vsega potrebnega materiala je osnovno načelo, ki omogoča uresničevanje plana, pa tudi mnogo pripomore pri zniževanju proizvodnih stroškov. Dogaja pa se še vse prepogosto, da imajo posamezni obrati neizkoriščene razne stroje, katerih sami ne potrebujejo, drugod pa prav teh manjka; imajo prevelike zaloge surovin, medtem ko drug obrat zaradi pomanjkanja teh surovin ne more redno obratovati; razpolagajo z različnim materialom, ki njim samim ne služi in je zato brez pomena, da ga hranijo. Vzrokov za tako stanje je več, vsi pa izražajo neodgovornost do izvrševanja plana. Včaeih je vzrok pomanjkljiva evidenca, da v podjetju niti ne vedo, 6 čim razpolagajo, in jim po raznih skritih kotih leže neizkoriščene zaloge. Dalje shranjujejo razne stroje, ki so jih sicer svojčas rabili, pa zaradi preusmeritve proizvodnje ne pridejo več v poštev, ali so jih zaradi delnih okvar zavrgli. Ponekod celo namerno zadržujejo material in se izgovarjajo na morebitne poznejše potrebe, toda s takim nepremišljenim in škodljivim ravnanjem zavirajo produkcijo drugod Večkrat pa posamezna podjetja sporočajo direkcijam o presežkih, ki jim 6toje nerabni v skladiščih, direkcija pa se premalo zanima, da bi javljene količine drugače porazdelila. DVIG KADROV NA 2ELEZNICI Služba na naših železnicah je zelo obsežna in dinamična. Vse panoge so tesno povezane med seboj. Prav zaradi pro- Vsak oni, ki želi postati železniški tehnik mora biti državljan FLRJ ter fizično kot umsko zdrav. Dovršiti mora učevanja transporta pritekajo dan za ! nižjo srednjo ali njej enako šolo in ne dnem na naše železnice novi ljudje, ki sme biti pri sprejemu mlajši kot 14 let jih je treba vzgajati na solidni strokovni osnovi, da bi tako po končanem šolanju čim več koristili našemu vsesplošnemu napredku. Naša nova ljudska država posveča vso pozornost dobremu izpopolnjevanju in ne starejši kot 20 let. Ža vse usluge, ki jih železnica daje obiskovalcu tehni-kuma je učenec dolžan ostati po končani šoli v železniški službi najmanj 6 let. V praksi se je pokazalo, da je letošnje leto z uspehom dovršilo večje število Dijaki železniškega tehnikuma pri ogledu železniških naprav naših kadrov. Pred dobrim letom so bili ustanovljeni železniški tehnikumi (z rangom srednje tehnične šole), ki pripravljajo srednje strokovne kadre za vse službe na naših železnicah kot so: pro-metno-transportna, gradbena, strojna in elektrotehnična. V teh šolah so razen strokovnih predmetov uvedeni tudi predmeti splošne izobrazbe. Jugoslovanske državne železnice, ki vzgajajo tak kader nudijo ob enem kandidatom vse pogoje za uspešno dovršitev šole. šola je internatskega tipa in oskrbuje učence z vsem potrebnim — vključno z obleko in perilom tako, da je tudi najbolj siromašnemu omogočen študij. učencev železniških tehnikumov. Omeniti moramo, da je tesno sodelovanje mla' dinske organizacije z upravo šole in predavateljskim kadrom rodilo dobre uspeha tako, da zdaj z mnogimi izkušnjami stopamo v novo šolsko leto. Tudi letos je generalna direkcija železnic razpisala konkurz za sprejem v nove letnike železniških tehnikumov. Do zdaj prispele prijave kažejo veselje in željo naše mladine za te poklice. Prošnje za sprejem v železniški teh1 nikum se sprejemajo še do 10. t. m. zato naj interesenti pohitijo z dostavo prošenj. VEČ KONTROLE V POSLOVANJU KMEČKIH ZADRUG Novo mesto 6. avgusta Kaiko potrebna ie stalna kontrola poslovanja kmečkih zadrug in njihovih trgovskih odsekov, so pred kraitskim po-kazale ugotovljene nepravilnosti v KZ Uršna sela. Upravni odbor, ki se zaveda svojih dolžnosti, ie ob zadnji inventuri ugotovil denarni primanjkljaj. Ob točnem pregledu pa so našli na eni izmed polic v ovitku 6.000 dinarjev, za katere nihče od uslužbencev mi hotel nič vedeti. Čez nekaj dni so na tak način našli v trgovini še 1.000 dinarjev. Trgovinska inšpekcija je nato odkrila v zadrugi vrslo pomanjkljivosti. V trgovini je 'kljub 5 uslužbencem polno nesnage. Blago skrivajo pod prodajne mize: tako je bil naiiden 1 karton moških klobukov, ki so deloma že pričeli plesniti. V trgovini ni reda. ki bi ca pa nameščenke lahko v&drževale — V blacajni je manjkalo 4.580 dinarjev. Iz malomarnosti sicer niso obračunane potnim e uslužbencev. ki pa gotovo niso tako visoke. Zadruga je kupovala po vezanih cenah suhe gobe. nima pa nobenih odrezkov od potrdil malih kmečkih gospodarstev, ki so edipa upravičena prodajali vse pridelke po veganih cenah. Ra»ne nepravilnosti so bile odkrite tudi v KZ Ruhna vas. Poslovodja zadruge drži v predalu večino potrošniških nakaznic oskrbovancev garantirane preskrbe. Celo živilske nakaznice iz drugih KLO ima »shranjene«, kot ie bilo to ugotovljeno za Alojza Makovca iz Osaeč- ja, KLO Škocjan. Trgovinskemu inšpektorju je izjavil, da ima karte shranjene zato, da jih ljudje doma ne bi izgubili. Na dan pregleda je imel odrezkov za 92 kg koruzne moke in 11 kg enotne moke. »V kolikor potrošniki do konca meseca blaga ne vzamejo, jim nakaanice vrnem ali se pa uničijo«, pravi mimo-duSno poslovodja. Tsti dan je poslal vajenko z nekaterimi nakaznicami v Novo mesto po siir. nekaj nakaznic pa je imel doma. Moko, emajlirano posodo in nekaj žičniikov ima shranjenih kar v veži, iz katere je vhod v privatno stanovanje in v mailo stisnjeno trgovinico. Zadruga iz Ruhne vasi bi se morala skoraj že pred 3 meseci preseliti v bivšo Jordanovo trgovino v Dragi. Pa se ni: poslovodji zadruge, ki je obenem lastnik stavbe in bivši trgovec, boli u ga/ja v domači hiši. KZ iz Bele cerkve pa se je znašla im ee hitrft vselila v izpraznjeni lokal v Dragi. Upravni odbori zadrug marsikje =ipi-jo, v njihovih trgovinah pa se godijo stvari, ki samo zavirajo razvoj nove trgovine. Nekateri odbori trmasto nasprotujejo pravilnemu nagrajevanju osebja. Tako ie n. primer do nred kratkim imelo 7 nameščencev KZ v Žužemberku plače približno 9.300 dinar jev. 3 nameščenci. ki še vedno likvidirajo bivšo naorozo in bi to delo lahko že dokončali pred mesecem dni. pa so dobivali 12WI0 dinarjev. Upravni in nadzorni odbori zadrug Pregledi v nekaterih naših industrijskih podjetjih 60 potrdili tako stanjt. Skoraj ni med pregledanimi podjetji obrata, ki ne bi imel nepotrebnih zalog. Tovarna tiskanega blaga v Kranju ima na primer 71 raznih elektromotorjev, ki ne obratujejo, in samo vodstvo priznava, da zanje niso potrebni kot nujna rezerva. Neizrabljene elektromotorje imajo še marsikje na zalogi: tovarna Juteks v Žalcu jih ima 5, tekstilna tovarna št. Pavel pri Preboldu 34, tovarna volnenih izdelkov v Mariboru 13, tovarna trakov in sukanca v Mariboru ima 34 neizrabljenih elektromotorjev itd. Hkrati pa je v novomeški tekstilni tovarni 12 raznih strojev, ki so vsi brez elektromotorja in tako ne morejo obratovati. Še večja nepravilnost je bila v mariborski Predilnici in tkalnici, kjer leži v skladišču še6t raznih čevljarskih strojev, ki jih tu prav gotovo ne bodo nikdar rabili. V is>ti tovarni imajo tudi 106 statev raznih širin in 28 drugih tekstilnih strojev, ki so vsi v dobrem stanju, pa jih 6ploh ne uporabljajo. V tovarni tiskanega blaga v Kranju leži neizrabljenih sedem predilniških strojev, šest tiskar-6kih strojev, 41 tkalskih strojev. Vsi ti stroji 60 dobro ohranjeni. Zgovoren je tudi tale primer: tovarna nogavic v Polzeli ne obratuje v taki meri, kakor bi lahko, ako ji ne bi manjkalo igel za stroje; tovarna nogavic v Savljah pa ima 10.000 igel odveč Tudi tovarna perila v Murski Soboti ima na zalogi 3590 igel, ki za njihove šivalne stroje niso primerne. Z zamenjavo teh odvisnih igel bi tudi tovarna v Polzeli dobila zase primerne dimenzije, kar bi ji omogočilo redno obratovanje. Podobno je tudi 6 surovinami in drugim materialom. Tovarna volnenih izdelkov v Mariboru ima večje količine 6uro-vdn (volno, sukanec, tekstilne barve itd.), ki jih v redni proizvodnji ne trošijo. Prav tako ima tovarna volnenih izdelkov v Majšperku na zalogi razna barvila, ki jih ne uporablja. Z materialom, ki ga 6ami ne potrebujejo, razpolaga tudi tekstilna tovarna Št. Pavel pri Preboldu. Uprava tovarne nogavic v Savljah je že januarja opozorila Glavno direkcijo, da ima presežke raznih barv, tovarna Štora je javila presežek bombaža in vigogna; tudi tovarna tiskanega blaga v Kranju je sporočila direkciji, katere surovine ima odveč, toda direkcija v nobenem teh primerov ni ukrenila ničesar in pustila zaloge ležati neizkoriščene. V6a navedena dejstva opozarjajo, da bodo morala v bodoče podjetja in direkcije drugače upravljati z zalogami in neizrabljenimi stroji. V večji meri bo do morala izpolnjevati plansko disciplino, ki določa normative za porabo posameznih surovin in materiala in je prekomerno kopičenje nedopustno KRATKE GOSPODARSKE VESTI IZ VSE DRŽAVE Štiri milijone din bo prihranilo na leto eno samo podjetje z uporabo odpadkov. V tovarni »Proleter« je mehanik Toma Topič na predlog Save Trifunoviča izdelal načrte in stroje za predelavo odpadkov najmanjših odrezkov podplatov. Prej so te odrezke prodajali kot odpadke po 5 do 10 kg. zdaj pa predelani nadomestujejo surovine za izdelovanje pet ter so vredni 70 din kg. Pri predelavi odrezkov po 268 kg na dan bo podjetje prihranilo na leto 4 milijone din. Za 120 milijonov din gradbenega dela je prevzelo hrvatsko gradbeno podjetje »Zagorje«. Med največja dela spada graditev kombinata >Kalnik«. Podjetje gradi Se številna druga industrijska poslopja, 19 kmetijskih objektov, tekstilno šolo in delavske stanovanjske hišfe. V Pulju gradijo tudi delavske stanovanjske hiše. Najprej so se predvsem oprijeli obnovitvenih del v na pol razdejanem mestu. Kmalu so pa začeli graditi stanovanja za delavske družine. Na Montevidalu bodo zgradili naselje za ladjedelniško delavstvo. Štiri hiše že zidajo. Ob koncu leta se bo vselilo v nove hiše 24 družin. V Bosni so izročili prometu novo gozdno železnico Duboštica—Carcva— Čuprija. Proga ie 16 km dolga, pozneje jo bodo pa še podaljšali. Graditeiv je bila precej težavna. Med drugim so morali zgraditi 83 m dolg in 23 m visok most. Največji parnik za obalno plovbo so izročili prometu 1. avgusta. Potniško ladjo »Dalmacija«, ki se je prej imenovala »Zagreb«, so temeljito obnovili letos. Leta 1943 se je potopila v splitskem pristanišču in ie bila zelo poškodovana. Popravljati so jo začeli lani. Ladja je v prometu na progi Reka—Dubrovnik. 76.000 novih delovnih moči morajo zaposliti do konca avgusta v Bosni in Hercegovini V zadnjih mesecih so ustanovili v okrajih uprave za nabiranje delovnih moči. Računajo da bo treba do konca avgusta zaposliti v zveznih podjetjih 14.000 delavcev, v vseh pa 76.000. V Bosni in Hercegovini so še velike rezerve delovnih moči med ženskami. Doslej so še mnogo premalo zaposlovali ženske. vse^ premalo kontrolirajo poslovanje nameščencev in se zganejo navadno šele takrat ko je škoda že velika in ko poslovanje trgovine že postaja predmet kritike ljudskih množic. Okrajna zveza KZ bi tem varnim vprašaniem morala posvetiti več pozornosti kakor doslej. T 0. Pri Državnih elektrarnah Slovenile so podelili prehodno zastav.co Državne elektrarne Slovenije prištevamo danes lahko med najpomembnejša podjetja naše ljudske republike. Daljnovodi in omrežja — krvne žile našega plana — so razpredene širom Slovenije. Ni skoro podjetja in le redki so kraji, ki ne bi bili povezami z električno mrežo DES-a. Ako povemo, da je DES podjetje, ki predvojne cerne el. toku ni dvignilo, lahko iz tega sklepamo koliko doprinaša DES k izgraditvi našega novega gospodarstva v deželj. Kljub naporom im prizadevanjem delavcev, pa pri DES-u do nedavnega zaradi razsežnosti terena in gradenj in raztresenosti obratnih sindikalnih podružnic širom Slovenije tekmovanje ni bilo organiziramo tako kakor bi prav zaradi teh specifičnosti bilo potrebno. V zadnjem času je širši sindikalni aktiv, ki povezuje vse podružnice DES-a tudi v tem pogledu napravil odločilen korak naprej. Uvedba prehodne zastave za najboljši delovni kolektiiv, je razgibala tekmovanje. Kot prva si je priborila prehodno zastavo pod ročna direkcija ljubljanskega okrožja. Tesmo za njo se vrste direkcije celjskega okrožja, nato Maribor-mesto, Ljubljana, Ljubljama-mesto itd. Preveč hi bilo. če bi hoteli popisati, kaj je bilo vse v teku tekmovanja napravljenega-. Za primer navajamo le nekaj rezultatov direkcije ljubljamkega okrožja iz tekmovanja na čast V. kongresu KPJ. Diagram investicij na sedežu direkcije kaže. da se je vzpela krivulja, ki je dosegla začetkom junija 68% do začetka kongresa na 138%, kaj pomeni, da je bilo investiranih v dveh mesecih v skupnih gradnjah daljnovodov in trato postaj toliko kolikor prei vse leto. Vrhniški obrat omenjene direkcije je v tem predkongresnem tekmovanju s prostovoljnim delom elektrificiral partizansko vas Hruševo. ki kljub temu, da je v neposredni bližini Ljubljane, doslej ni bila elektrificirana. Grosupeljski obrat je dovršil v tem času daljnovod, s katerim so povezali vas Polico im okoliške vasi na mrežo DES-a. 2 travniški obrat je elektrificiral delavsko kolonijo Lipce nad Jesenicami. Uslužbenci obrata Kranj so demontirali opuščeni vod Sv. Ana — Tržič in s tem pridobili material, s katerim so zagradili nov daljnovod Pristava—Tržič. Poleg tega so potegnili omrežje DES do Bašlja. Obrat Črnuče je izvršil dola na daljnovodu do Ježe. Razen teh rezultatov tekmovanja, ki so bili doseženi največ s prizadevanjem strokovnih uslužbencev in delavcev, je direkcija ljubljanskega okrožja dosegla tudi v drugih točkah tekmovanja med direkcijami zavidljive nsnehe. Ta* ko je bil uspeh Ink asa 99.58%, Normo na grad ni ah povnrečno presežene za 8.fi%. 4.75% uslužbencev je bilo v čatoiu tekmovanja na strokovnih tečajih. Izgubljenih delovnih dni 0.14%. Bežen pogled v rezultate tekmovanja DES-a kaže, da tudi DES, kakor ostali naše delovni kolektivi, doprimaša svotj delež k izgradnji socializma. BESEDA NAGIH BRALCEV: Gradnjo zadružnega doma v Radečah je treba pospešiti Ljubljana, avgusta. — Tovariš G. F. iz Radeč pri Zidanem mostu nam je pred kratkim poslal tale dopis: »Sklenjeno je bilo, da bodo letos zgradili zadružni dom v Radečah. Pri pripravi materiala je največ naredila mladinska organizacija. Pripravljen pa je le majhen del materiala, ki je potreben za zgraditev. Vse množične organizacije so si zadale obveznosti, da bodo zadružni dom zgradile, kar pa se sedaj ne izvaja. Vzrok, da je delo na gradbišču zaspalo, je ta* da gradnjo ovira odbor, ki bi moral pripraviti načrt, organizirati delo in poskrbeti za njegovo tehnično izvedbo. Odbor se je že dvakrat prememjal, toda vedno na slabše. Sedaij je predsednik gradbenega odbora tov. Jože Sotler, tajnik KLO, ki pa ni poživel dela na gradbišču. Odbor se ni na njegovo iniciativo še nikoli sestal, njti ni organiziral nobenega dela na gradbišču. V odboru je tudi večina takšnih, ki so pred kratkim začeli govoriti, naj zadružjiega doma v Radečah ne bi gradili, češ da je v vasi dovolj zadrug, dvoran itd. in da je drugje dom bolj potreben. Da odbor nima interesa, da bi bil zadružni dom dograjen, dokazuje lep primer. Člani avto-moto društva v Radečah so se zavezali, da bo na čast V. kongresu KPJ vsak napravil 200 pro- stovoljnih delovnih u,r pri gradnji zadružnega doma. Ko pa so se člani društva zbrali, da bi delali na gradbišču, jim je odbor za gradnjo odgovoril, da še ne ve. če bodo gradili zadružni dom in da je brez pomena prej kaj delati, člani avto-moto društva pa se niso vrnili domov, ampak so popravljali star avtomobil im zbirali material, ki bi ga lahko moto-društvo še uporabilo. Svoje obveznosti o prostovoljnih urah so hoteli izpolniti.« • Dopis smo poslali okrajnemu komiteju KPS Trbovlje, da bi stvar dobro pregledal in gradnjo zadružnega doma pospešil. V odgovoru nam okrajni komite sporoča med drugim: »Ugotovili smo, da je odbor kot celota nedelaven, odgovorni pa so za to največ člani Partijo, ki bi morali biti r gradbenem odboru vsem drugim za vzgled pri delu. Kriva je tudi osnovna partijska organizacija, ker ni dosegla, da bi vaščani nadzirali ljudi, ki sc ukvarjajo z gradnjo zadružnega doma In jih zaradi neuspehov tudi poklicali na odgovornost ali pa razkrinkali in izmenjali. Osnovna partijska organizacija je sedaj sklenila, da se bo v celoti zavzela 7.a gradnje, poedini komunisti pa so dobili konkretne naloge. Gradbeni odbor pa bodo delno reorganizirali.« P&\o£iAa Oz hocCA btuiiev RAZVOJ KMETIJSKEGA MRPJŽMIŠTVA V TOLMINSKEM OKRAJU Tolmin, 6. avgusta. — V Tolminu se je preteklo nedeljo sestala skupščina Okrajne zveze kmetijskih zadrug. Na njej so zadružniki sprejeli plan odkupa in se odločili za gradnjo skladišča za kmečke pridelke na železniški postaji pri Sv. Luciji, s čimer bo zaradi direktnega nakladanja blaga na železniške vagone prihranjenih veliko stroškov. Pri pregledu sklepov prejšnje Skupščino se je ugotovilo, da je nad 80% kmetijskih zadrug že ustanovilo razne odseke, od katerih pa še niso vsi aktiv- ni. Ob decentralizaciji so zadruge štele 1523 glavnih članov in 4 družinske, do danes pa je število naraslo na 4015 glavnih in 420 družinskih članov, kar je dokaz razumevanja primorskega ljudstva za zadružništvo. V zadružni sektor je bilo v tem času sprejetih 57 nameščencev, 3d so k izboljšanju evidence in statistike mnogo pripomogli. V okraju je v gradnji 14 zadružnih domov, od katerih so 4 že dograjeni. V diskusiji so predlagala gradnjo hlevov za telice dobre pasme, ki niso Operativna evidenca v lotsam industriji Da bi se zboljšala operativna evidenca v lokalni industrij j in na evidenčnih birojih okrajnih ljudskih odborov, je ministrstvo za komunalne zadeve sredi julija organiziralo kratek tečaj evictentičarjev okrajnih ljudskih odborov. Iz samega dejstva, da so nekateri okraji poslali na tečaj ljudi, ki še nikdar niso imeli opravka z operativno evidenco in tudi niso bili predvideni, da bi pri poslu ostali, je razvidno, da nekateri ljudski odlbori še ne razumejo pomena, ki ga ima operativna evidenca v planskem gospodarstvu. OLO Ljutomer in Poljčane pa sploh nista nikogar poslala na tečaj. Toda dobro pripravljeni tridnevni tečaj je uspel. Dve tretjini okrajev je zboljšalo svoje delo. Uspeh pa bi bil lahko še boljši, če ne bi nekateri okraji tečajnike premestili na popolnoma drugo delo ali pa jih preob-ložili z ostalim delom. Podaljševanje rokov je osnovna bolezen podjetij, okrajev, nekatera podjetja pa sploh ne pošiljajo poročil ali neredno, posebno še, če se ni v produkciji nič bistvenega spremenilo. Druga taka bolezen je, da izpolnjujejo rubrike na obrazcih nepopolno, bodisi iz neznanja, bodisi iz neodgovornosti. Nekatera podjetja (posebno gradbena, manjša tekstilna, živilska in usnjarska) se smatrajo za ne-važno stroko in menijo, da zato njih poročilo lahko izostane. Isto mnenje vlada na nekaterih okrajih, da smatrajo samo kovinska in kemična podjetja za važna, ali pa lokalna podjetja, ki delajo za republiški plan. Daleč od operativne evidence je tisti statističar na okraju, ki poročila iz podjetij avtomatično prenaša v sumar, ne da hi poročilo prej kritično preštudiral. Vzrok avtomatičnega prepisovanja poročil je nepoznavanje svojih podjetij, nevživetje v produkcijo teh podjetij, zato prepisuje številke zaradi številk v mnenju, da je operativna evidenca pač zato, ker jo zahteva višji foirum. To so osnovne napake v operativni evidenci, na katerih bolehajo tako podjetja kakor tudi okraji in proti katerim se je treba sleherni dan boriti. Na drugi strani pa imamo okraje, ki so glede operativne evidence že na lepi višini. N. pr. MLO Maribor, MLO Ljubljana, OLO Celje-okolica. Ti okraji in njih podjetja razumejo, da je postavitev plana začetek, operativna evidenca pa orodje za izvršitev plana. Treba je, da vsi okrajni ljudski odbori razumejo važnost operativne evidence, da jo začnejo podjetja in operativno-upravni voditelji izkoriščati, da jim bo služila pri upravljanju podjetij. Za odpravo napak je treba svoja podjetja poznati, biti z njimi v stalnem živem stiku in v podjetjih vzgojiti kader dobrih evi-dentičarjev. Po izvedbi teh naloig bo operativna evidenca res služila za orodje planskega gospodarstva, uspeh pa bo viden. Jak. za zakril ter organiziran) e nekaj dnevnih tečajev za posamezne kmetijske referate. 17 kmetijskih zadrug bo kolektivno zavarovalo živino pri DOZ-u. Ob koncu so sprejeli sklepe, ki se nanašajo na ustanavljanje kreditnih in prosvetnih odsekov, izboljšanje statistike, podporo pri gradnji zadružnih domov in na čimprejšnjo osamosvojitev kmetijskih zadrug. Š. B. V šalkf vasi so odprli zadružni dom Kočevje, 6. avgusta. — Nad 400 ljudi se je zbralo v nedeljo popoldne pri otvoritvi zadružnega doma v Šalki vasi pri Kočevju. Delegat na V. kongresu KPJ tov. Mikulič jo prinesel med nas še večjo ljubezen in predanost do naše Partije im tov. Tita. Naijpožrtvovalnejši delavci so prejeli zlate značke: tov. Jelenc Ivan kot organizator dela, ker je prispeval 200 prostovoljnih ur, Potisek Stane 165 ur, Vidič Janko 160 ur in Remih Mirko 150 ur. ki je prispeval 1 teden svojega plačanega letnega dopusta. Razdeljenih je bilo še 11 srebrnih in 10 bronastih značk; bronaste značke so prejeli tudi pionirji: Poje Filip in Leskovšek Boris, ki so lahko zgled vsem ostalim vaščanom, ki do danes pri zadružnem domu niso sodelovali. OLO je za kulturni dvig vasi podaril zadružnikom 57 knjig. MED KOROŠKIMI PIONIRJI V POČITNIŠKI UMI V RIBNICI Ze drugi teden preživljajo koroški pionirji in pionirke brezskrbne počitniške dneve v pionirski koloniji v Ribnici na Dolenjskem. Koroški pionirji so mnoigo pridobili v koloniji, V skupnem življenju se spoznavajo, gojijo tovarištvo in disciplino. Spoznali pa so še nekaj: Na Koroškem avstrijske oblasti ne pošiljajo slovenskih otrok v kolonije, kjer bi preživeli počitnice, ne pustijo jim v šoli govoriti slovenski jezik. Zakrknjeni nacistični učitelji jih sprejemajo s sovraštvom. V nedeljo so imeli pionirji konferenco, Sklenili so, da bodo postali dobri pionirji. Odredu so dali ime po prvem koroškem partizanu »Francu Tavčmanu-Lenartu. Izvolili so si tudi odrednega načelnika. Sedaj imajo pravo pionirsko organizacijo z desetarji in četami. Zjutraj dvigne najboljši pionir jugoslovansko zastavo. To je čast vsakega pionirja, zato hočejo biti vsi najboljši. »Od začetka je šlo z jezikovnimi vajami nekoliko težje — je pripovedoval tovariš Slavko, ki je za pionirskega voditelja v koloniji — ko smo jim pa začeli brati razne pripovedke iz Pionirja, so začeli z zanimanjem slediti. Pionirka Jerica, ki je dokončala ljudsko šolo, bo šla letos v Slovenijo, kjer bo v Radovljici hodila v slovensko gimnazijo. Jerica hoče postati učiteljica, zato da bo na Koroškem učila slovenski jezik, ki ga danes tako zatirajo. Na Koroškem nacisti ne dovolijo slovenske gimnazije, zato gre v Radovljico in ko bo dokončala šolo se bo vrnila na Koroško. Take načrte ima Jerica, ki je v Sloveniji spoznala, kako skrbi oblast za mladino in kaj ii vse nudi. Vsako popoldne odpeljejo pionirski voditelji koroške otroke na izlete v bližnje kraje ali na kopanje. Bili so že na Ortneku in celo na jadralnem letališču v Ribnici. Večina otrok še ni videla jadralnega letala, zato je bilo zanimanie in veselie toliko večie. Pionirski vodi-telii so jim morali razlagati vse podrobnosti, posebno fantje so bili zelo radovedni. Na izletih se pionirji seznanjajo -z narodnoosvobodilno borbo v Sloveniji. Pionirski voditelii jim pripovedujejo o borbah, ki so jih imeli v teh krajih partizani in o nasilstvih fašistov, ki so pobijali slovenske liudf. Koroški pionirii na ne bodo ves čas počitnic samo v Ribnici. Čez par dni bodo šli še v Ljubl;ano. kjer si bodo ogledali glavno mesto Slovenije, vozili se bodo s pionirsko železnico, ki jo je mladina Slovenije zgradila nalašč za pionirje, obiskali bodo tudi druge kolonije, kjer žive slovenski pionirji. Potem pa bodo šli še na morje. Nihče izmed niih še ni bil na morju, zato je niihova želja toliko večja. Ko si bodo ogledali vse to, se bodo vrnili zopet domov na Koroško, kjer bodo tistim otrokom, ki niso mogli v Jugoslavito, -oripov^dovaili o življenji otrok v svobodni domovini, Z. RUŠE — V lepi dolini reke Dr**8 med Rušami in Falo leži na levem bre» Drave prijazen kraj Selnica. V nove® šolskem poslopju žive mariborski in pM' ski pionirji in se usposabljajo za voden)« pionirjev po šolah. Večina pionirjev * v polni meri zaveda važnosti štirited*0’ skega tečaja, oni pa, ki niso bili dovol skrbno izbrani za tako delo, bodo P°' stali dobri pionirji, čeprav za vodstvo 0 bodo še sposobni. Odlikuje se pio°j Marjan Kokot, ki vodi ptujski o®e<1 malone samostojno. Pionirji so si v prvi polovici bivaffl* v Selnici ogledali kraj sam, elektrarn0 Falo in obiskali grad V.iltuš, kjer so okrevanju piloti JA. Načrt predvideva *• ogled Ruš, tovarno dušika in umet®, gnojil, razgovore z udarniki in racioua11' zatorji, opazovanje življenja ljudi v r3*' nih predelih — ravninskih, ob reki, i°' ratih, zadružanov, naprednih kmetov, id. bičev, splavarjev, gozdnih delavcev i' Živi stiki z resničnim življenjem dcIov' nega človeka — vse to ima neveri«!®0 močan dojem na mlade pionirje, ki &*' tijo stremljenje našega vodstva, pripeti3.’1 naše narode čimprej k socializmu. J' ZENICA — fll. mariborska MDB, *“ dela na kanalu Bosne v Zenici, je “ , za svoje delo proglašena za udarno. gada je na delu že od 3. julija in je «t*f' no presegala normo, za kar je bila ** pohvaljena. Sedaj dela s podvojenim *‘s’ nom za drugo priznanje. Ze prvi dan P1 proglasitvi je presegla normo za 98?«' SEŽANA — I. mozirska pionirska^*®' lovna brigada, ki v Tomaju pri Seža»J nabira zdravilna zelišča, je nedavno P*1' redila izlet v Škocjansko jamo. Po ogl*“' znamenite jame je del pionirjev ostal Divači, kjer so imeli kulturno priredit^' K. M. . POSTOJNA — Naš OLO je organiz^ pionirsko počitniško kolonijo pri gra“a Snežniku na Kozariščah. Gozdna upr*'!* je dala prostor v dveh 6tavbah, kjer le prostora za 60 otrok in za vse osebi* Spalnice 60 zračne in sončne, za igrani® pa je prostora na pretek povsod poslopja, v lepih gozdovih, na travni*1^ in ob vodi, Po odhodu pionirjev je v gustu prišlo v kolonijo okrog 50 pionir*1' L. B' ( NOVO MESTO — V gradu Struga i* na letovanju 21 pionirjev, ki imajo hkra'1 tudi tečaj za pionirske načelnike. Sjc®' so bili na ta tečaj povabljeni pionirj* ** vseh odredov novomeškega okraja, a * niso vsi odzvali, kar je brez dvoma ka škoda. V, M' ILIRSKA BISTRICA. — X. ljublja«-ska pionirska delovna brigada Stane13 Rozmana je bila najprej določena nabiranje zdravilnih zelišč v Srednje Konomlje pri Idriji. Ker je b _ tam premalo zdravilnih rož, se je kaS. neje preselila v Ilirsko Bistrico, P°j dela na terenu se brigadirji pridno stvujejo tudi v fizkulturi in kulturnopr<,_ svetnem področju. V Konomliah so sW domačimi priredili dobro u - ^ no * kulturno prireditev, KONFERENCA SEKRETARK OKRAJNIH 0DR0R0V AF2 PRI GLAVNEM ODBORU V LJUBLJANI Ljubljana, 4. avgusta. — Včeraj je bila pri Glavnem odboru AFŽ Slovenije delovna konferenca sekretark okrajnih odborov AFŽ. Na konferenci so sekretarke okrajnih odborov poročale o stanju organizacij in o uspehih ter tež-kočah pri delu. Poročale so, da so zadnji dogodki, posebno pa še V. kongres Komunistične partije Jugoslavije aktivnost v organizacijah AFŽ zelo dvignili. Mnogo žema, ki prej niso pokazale posebnega zanimanja za delo na gospodarskem ali političnem področju, |e pričelo aktivno delati v organizaciji, zelo pa se je dvignilo delovno navdušenje tudi med že aktivnimi članicami AFŽ. V mnogih krajih, kjer so bili krajevni odbori nedelavni, so posamezne tovarišice s svojim delom prehitelo funkcionarke odborov in prihajale same na okrajne odbore po nasvete. Veliko zanimale so pokazale žene v delu sekcije »Mati in detec. Posebno v dobi predkongresnih Prl' prav in predkongresnega tekmovanja 8 je zelo dvignilo zanimanje žena tudi ^ reševanje gospodarskih in političnih log. Tako so v tolminskem okraju, Kobaridu, kjer gradnja zadružnega ma nikakor ni napredovala prevZel vodstvo gradnje zadružnega doma v & ke žeme, ki so uspešno rešile vse probleme pri gradnji doma. V tem delavnem poletu, ki je strt^J žeme okoli organizacije, se pripravi]^ članice AFŽ na volitve v krajevne okrajne odbore AFŽ, ki bodo prve r osvoboditvi, na tretji kongres AFZ, ® kongres KP Slovenije in na kon$cfl Mednarodne federacije žena. it« Na konferenci so sekretarke okrflin' odborov govorile o tekmovalnih n n?1"11 v organizaciji AFŽ, ki ga pripr posamezne organizacije, Kulturne vesti iz ZSSR POSVETOVANJE MOSKOVSKIH KNJIŽEVNIKOV O SODOBNI SOVJETSKI KNJIŽEVNOSTI Na partijskem sestanku moskovskih književnikov, ki je bil v začetku julija letos, je diskusija potekala predvsem o novih elementih sovjetske književnosti v preteklem letu. Iz referata Ekovaljčikove je razviden globok prelom, ki je nastal v sovjetski književnosti po posegu CK VKP (b) V književnosti se vse bolj odkriva karakter sovjetskega človeka, ki je vzgojen v pogojih zmagovitega socializma, njegova vsestranska nadmoč nad ljudmi buržoazne družbe. Značilna za današnjo etapo razvoja sovjetske književnosti je poglobitev in nadaljnje razvijanje realističnih principov. Povsod 6e čuti težnja za najbolj adekvatnim izrazom resničnega življenja. Najrazličnejša pota k enemu in istemu cilju — ostvaritvi idej komunizma — ustvarjajo umetniško bogato, originalno in visoko idejno sovjetsko literaturo Raznolikost ustvarjalne metode pride zlasti do izraza, kadar pisatelji prikazujejo različna trenja (P. Panova »Sopotniki« P. Pavlenko »Sreča«), Po karakterizaciji ostalih najznačilnejših sodobnih sovjetskih pisateljev (Fadjejevto, Kozakeviča, Bubenova, Nedogonvoa, Babajevskega in drugih) 6e je predavateljica ustavila ob motivu dela v sovjetski književnosti. Čeprav je sovjetska literatura že dokaj bogata na prepričljivem in zanimivem prikazovanju družbenega smisla dela, se vendarle vse premalo piše prav o delu na najrazličnejših strokovnih področjih, Velike spre- membe v življenju ▼ psihološkem liku delavca v proizvodnji so le skopo prikazane in, kar je glavno, brez potrebne umetniške sile, ki bi navdušila bralce. V glavnem zajemajo le črtic® M. Šaginja-nove in B. Galina iz sodobnega proizvodnega dela sovjetskih ljudi. Forsiranje kritičnega načela, ki je posledica globljega dojemanja vsega novega, progresivnega v sovjetski stvarnosti in ki ga vnašajo v svoja dela sovjetski književniki, poraja močna, globoko analitična dela, kjer se pometa z zaostalim, starim, skratka vsem, kar ovira razvoj. Tu so zlasti pomembni gledališki komadi Lavrenjeva, Romaševa, Sofronova, Virte ih drugih. V referatu je bil dalje podčrtan lik boljševika v sovjetski književnosti s svojim vodilnim načelom: zmagovati. Kot v resnici, tako so tudi že v literaturi junaki, ki preverjajo sebe in svoja dela na delih Stalina (Pavlenko »Sreča« in Šcbunin »Mamajev Kurgan«). Zgodovina je dala sovjetskim književnikom možnost, da prikažejo zmago velike človečanske resnice, resnice komunizma, To je odgovorna naloga, ki zahteva od pisatelja globoko poznanje življenja, procesa razvoja, neprestano izpopolnjevanje svoje izobrazbe, svojega mojstrstva. Da bodo kos tej nalogi, morajo preodoleti vsakršno ravnodušje, neznanje, formalizem, v kakršni koli obliki naj se ti pojavljajo. V diskusijo so posegli Gorbatov, Ša-ginjan, Agapov, Sofronov in drugi ter ob koncu ugotovili, da so tovrstni sestanki za razvoj sovjetske literature zelo koristni. KONFERENCA SOVJETSKIH DRAMATIKOV O RAZVOJU SOVJETSKE KOMEDIJE Ze dlje časa je v centru zanimanja *o-vjetskih dramatikov in dramaturgov vprašanje o razvoju sovjetske komedije. Tako je bila nedavno v Centralnem domu književnikov konferenca, ki sta jo organizirali Zveza sovjetskih pisateljev in Komite za umetnost pri vladi ZSSR. Referenti so kritično pretresli stanje sovjetske komedije ter nakazali smer, v kateri naj bi se razvijala. Ugotovili so, da se v zadnjem času opaža podcenjevanje komedije prav od strani samih gledaliških delavcev, ki se je vse premalo poslužujejo, da6ii jim nudi življenje simo ter mnogi feljtoni sovjetskega tiska polno motivov prav za to z,vrst pisanja, ki je poleg tega nujno potrebna sovjetskemu gledališču. Tudi naj bi se dramatiki bolj učili ob klasikih ruske gledališke umetnosti, kajti sovjetski publiki ni toliko do proste zabave, kot do resne komedije. Ustvariti 6atiro, ki biča buržoazne preostaline, odraža borbo novega s starim, komedijo karakterjev — to je naloga sovjetskih dramatikov. Tudi dramaturgi bi morali več in bolje obdelati j probleme gledališke teorije in kritike. Po analizi uspeha nekaterih komedij (Srečanje z mladostjo, O prijateljih — tovariših, Kliče vas Tajmir) so ugotovili, da so uspele prav zaradi svoje aktualnosti, sodobnosti vprašanj, ki jih načenjajo. Vendar so tudi ti komadi premalo prežeti z idejami sovjetskega časa. S pozivom na sodelovanje pri tečaju za najboljšo sodobno sovjetsko komedijo, kar naj bo aktivno, praktično nadaljevanje debat na konferenci, je bila konferenca zaključena. 120 LETNICA ROJSTVA NIKOLAJA GAVRILOVIČA ČERNIŠEVSKEGA V petdesetih in šestdesetih letih carske Rusije preteklega 6toletja je bil centralna postava ruskega življenja znanstvenik, pisec in revolucionar Nikolaj Gavrilovič Černišcv6iki. Letos praznujemo 120. obletnico njegovega rojstva. Rodil se je 24. julija 1828 v Saratovu. Černiševski je vnašal med 6voj narod najnaprednejše ideje svojega časa. Njegovo celotno življenje in delo je primer visoke revolucionarne idejnosti in požrtvovalnosti za dobrobit ljudstva, Černiševski, ki je nadaljeval tradicijo velikega ruskega kritika Belinskega, je navdihnil vso progresivno rusko književnost po letu 1850., razvijala se je in rasla pod njegovim idejnim vplivom. Černiševski je povezal književnost z življenjem in tako nadaljeval delo Belinskega. Branil je materialistični svetovni nazor na vseh področjih znanosti in umetnosti. Njegova klasična dela so odigrala veliko napredno vlogo v razvoju revolucionarno-demokraitičnih tradicij v estetiki in književnosti Pokazal je družbeni pomen književnosti in opozoril na njeno pomembno vlo(?o kot sredstvo za profM^ndo naprednih revolucionarnih idej. Ta veliki ruski misldl je vzgajal v ruskem človeku nacionalni V,, nos in vodil ostro borbo proti reakc'j, namemu nacionalizmu. Njegova ška dela, romana »Kaj storiti« in log« sta zapustila globok pečat v zg0<" vini ruske književnosti. Roman »Kaj * riti«, ki ga je Černiševski napisal y jj poru, izraža pričakovanje revolucije , je bil še desetletja pozneje veliki , socialistične propagande za revolucij” no rusko mladino. Vladimir Iljič Lenin je dela Čern^®, skega visoko cenil in imenoval Čern>’. ( skega enega izmed predhodnikov socialne demokracije, KNJIGE STAHANOVCEV V Kijevu so izšle knjige, ki so pisali napredni sovjetski delavci in hozniki za popularizacijo svoje nove y lovne motode. Knjiga prve sovjetske toristke, heroja socialističnega dela raskeve Angeline »Nasveti mladini toristom«, je nekakšna enciklop® traktorskih vprašanj, Mihajlo „u konvencije V dolgem in dokumen-»r&uetn govoru je omenjal izjave pred-„11 vnikov ZDA, Velike Britanije inKran-"e v zvezi 8 sovjetskim predlogom kon- nril?i*ie *n ^ralti Podvrgel kritični analizi ijreaiog konvencije, ki jo je predložila de|egacija ZDA. Ko je govoril o dosedanji diskusiji, vn * il*ski poudarili, da je mogoče vsa Prasanja, ki so jih proučevali med de-°ato, razdeliti v tri skupine. Prva skupina vprašanj se nanaša na aVi6 svobodne plovbe po Donavi v Kt&du s sklepom, ki so ga sprejeli na ‘Sedanju Sveta ministrov za zunanje za-deve 1946. leta. Druga skupina vprašanj zadeva administracijo te plovbe ali z drugi/ml bedami, tu gre za sestavo donavske kopije, za pristojnosti te komisije kakor 'Udi o formiranju posebnih komisij za Ur&ditev plovbe po Donavi. Tretja vrsta vprašanj pa se nanaša pomen donavske komisije odnosno na Pravice, ki jih bodo dale obrežnim dr-^vam. Najvažnejše pri tem je, da dobe ""fežne države polne pravite, ki ustreglo načelom suverenosti in enotnosti med ®*avami. Višinski je nato prešel na proučevanje skupine vprašanj, za katera je podaril, da so najpomembnejša. Pripomnil j®> da stoji sovjetski predlog konvencije ®asproti ameriškemu predlogu konven-a'Je’ ki je v številnih točkah v nasprotju Sovjetskim predlogom, končno je pa še ^gleška delegacija dodala svoje pripom-1)6 o bodoči konvenciji. Višinski je poudaril, da določa sovjot-predlog svobodno plovbo na Donavi, f® predlogu sovjetske delegacije bodo Poverjeni posli administracije in ureditev ”*užbe na Donavi donavski komisiji, ki ®°ra biti po mnenju sovjetske delegacije javljena iz predstavnikov obrežnih dr- . , Razen teh glavnih vprašanj, ki Izhajalo iz dosedanje diskusije, je bilo še eno vprašanje, o katerem so govorili v de-in sicer vloga mednarodnega pravega sodišča pri. ureditvi plovbe im Do-4vl. Mednarodno pravno sodišče bi mo-f?|o rediti vprašanje, ali je konvencija r “1. 'leta še vedno v veljavi in če mo-®jo države, ki so se udeležile konference Parizu 1921. leta, In podpisnice lcon-.*°clje 1921. leta vezati roke tej kon-zJJVOci. Če bi konvencija iz 1921. leta še j^lala, potem hi bilo treba po teši, ki so "Jhi navedli, zahtevali pristanek vseh Nplanlikov te konvencije, če bi jo hoteli Nameniti. . To Je izredno važno vprašanje, ker je jJJferenca Štirih velesil s tem, da je JjJpala to konferenco, določila tudi njeno ^*Mbo ln pristojnost. flaito je Višinski pričel govoriti o pri-^tobah posameznih delegatov, o načrtu Metske konvencije ter o ostalih predah, ki so bili podani v dosedanji de- Ko je podrobno razčlenil predvsem rjorlški načrt konvencije, je Višinski “Pozora, da je sam predstavnik ZDA ,eleposlanik Cawendish Cannoin priznal, * je glavna naloga nove konvencije za-»^ovitev svobodne plovbe na Donavi na »melju enakih pravic za vse države, enakost pravic — je poudaril Višinski »n to načelo svobodne plovbe že jamči U^'1 Člen sovjetskega predloga. Prvi člen iti j sovjetskega predloga konvencije I® drugo poglavje uvoda ameriškega pred-8a konvencije pa v celoti ustrezata for , u*-i, ki jo je sprejel Svet ministrov za JJttauje zadeve na zasedanju 12. decem-a 1940. leta. , *Ta formula — je poudaril Višinski — »„,** vse nas conditio sine qua non^nfc jj^teri moru temeljiti bodoča konvencija.« vendar so razlike med sovjetskim 1 ®dlogoim konvencije in ameriškim pred-f^om. Razlika ni v tem, da Člen 1. ame-j8poga predloga konvencije ne vsebuje d ® formule, ki jo navaja drugo poglavje h r^a ameriškega predloga, temveč vse- t: Ust ^.ru8° formulo, ki je različna od I pariški konferenci in vnesli v ®i ki so jo sprejeli na konferenci . tHl.l.i. ..._________ !. J.... nn»A lel? min>stiov za zunanje zadeve, spre-n® pariški konferenci in vnesli v lt5°vne pogodbe. V ameriškem predlogu Ulm n°ije je vidno protislovje med dru-poglavjem uvoda ln prvim členom ftailoga konvencije. m^oudarll je, da med načeloma v povoju 2 uvoda ameriškega predloga konvoj® in čl. 1 sovjetskega predloga kon- je Višinski poudaril, da je v tem razen člena 1. še dosti drugih ->v. ]{j sprejemljivi za sovjetsko 5); Racijo. Tako n. pr. člen 10. ameri-1«| k Pr6 v katerem predlagajo, doi« Avstrijo takoj vključili v sestav l#/rVsl«e komisije. Jasno je, da bi bila Preisa*. odredba v popolnem nasprotju s i1® sporazumom štirih velesil. Vi-8kWi '9 opozoril na sporazum, ki je bil na zasedanju Sveta ministrov v 'ern 0rl{u in poudaril, da bo mogla po „* »Porazumu Avstrija vstopiti v do-8ltle i kom1«ijo šele takrat, ko bo z njo njena mirovna pogodba. le h ,1 17 ameriškega načrta konvencije, „Jal nadalje Višinski, ni sprejemljiv o ®.ovjotsko delegacijo. Ta člen govori bi vffoinostj donavske konference. Torej sorim, komisija in nedonavske države in . ** ln croanririnr n« Donavi. Komisija bila bi vrhovni je jasno, da je ta člen v popolnem nasprotju z načelom suverenosti obrežnih držav, na katerem pa temelji sovjetski predlog konvencije.« Višinski je s tem poudaril, da tisto, kar bi bilo sprejemljivo v ameriškem predlogu konvencije, vsebuje sovjetski predlog, kar pa je novega v ameriškem predlogu, ne bi sprejela niti sovjetska niti delegacije ostalih donavskih držav. Ameriški predstavnik Cannoin ni soglašal s stališčem sovjetske delegacije, tla bo ta konferenca razpravljala tudi o političnih vprašanjih. Poudaril je, da bi ta konferenca morala razpravljati samo o gospodarskih in popolnoma tehničnih vprašanjih. Iz podajanja g. Camnona pa je razvidno, da ZDA pripisujejo veliko važnost političnim vprašanjem. To se vidi iz izjave o važnosti Donave za ZDA v zvezi z milijardsikimi pošiljkami blaga iz Amerike v Evropo, o pošiljkah strojev in drugega blaga v skladu z Marshallovim načrtom. Vsakemu je danes dobro znan pravi pomen Marshallovega načrta; vsakdo ve, da Marshallov načrt pod krinko gospodarske pomoči pomeni izvajanje določene politične akcije. Nato je Višinski poudaril pomen Donave z gospodarskega stališča. Podal je vrsto statističnih podatkov in navedel, da so donavske države v tonaž« 1941. leta sodelovale s 77.5% akuipne tonaže, nedonavske države pa samo z 22.5%, V 1923. letu je bilo naslednje razmerje: Donavske države 85% tonaža, nedonavske državo 15% tonaže. Od tqga je na Francijo odpadlo 4,6%, Veliko Britanijo samo v statistiki tonaže 3,4% nobena statistika pa ne govori o ZDA. Na Donavi in njeni* delti ni bilo ameriške trgovske mornarice ne 1914. leta ne 1924, leta, 1930, niti 1938. leta, To «o nepristranske številke in najbolj dokazujejo, kakšni so gospodarski interesi Amerike, Velike Britanije in Francije na Donavi. Razvidno je, da ti interesi niso veliki. Kakšne druge interese pa imajo te države na Donavi, če ne politične? V zvezi s tem je Višinski navedel, da je »Manchester Guardian« 28. julija t. 1. komaj tri dni pred pričetkom beograjske konference pisal, da se je 1921. leta Francija hotela po-služiti donavske komisije, da bi iz Budimpešte politično vplivala na podonavsko države, Nato se je Višinski ustavil na trditvi predstavnika ZDA, da je Sovjetska zveza na Donavi zavzela prednostni položaj in izkorišča ta položaj, da ji ne bi bilo treba plačevati nobenih taks in da bi si pridobila dominanten vpliv na Donavi. Višinski je pripomnil, da je veleposlanik Cannon posebno zameril ustanavljanje mešanih paroplovnih družb med Sovjetsko zvezo ter Rumuniijo, Madžarsko la Jugoslavijo. Nato je Višinski podrobno analiziral pogodbe, po katerih »o bile sklenjene te mešane družbe in poudaril, da so te družbe ustanovljene na načelu popolne ena-k apr arvn osti. Nato je omenil predlog ameriškega veleposlanika Cannona o udeležbi pred- stavnikov ZN na konferenci. Višinski je poudaril, da je v tem pogledu britanski predstavnik Peake še mnogo prekosil ameriškega koleigo in dejal, da bi morali Združeni narodi, odnosno njihov organ kontrolirati izvajanje konvencije, Zato bi bilo treba v smislu britanskega predloga vnesti v konvencijo klavzulo, po kateri bi donavska komisija stopila v zvezo z Združenimi narodi. Višinski je poudaril, da je pravi namen tega predloga, da bi bile obrežne države, ki bi izvajale konvencijo, pod kontrolo nekega organa Združenih narodov. Po tem predlogu bi gospodarsko-socialni svet, ki šteje 18 članov in so ti v veliki večini zelo oddaljeni od Donave, kontrolirali obrežne države. Sovjetska delegacija je mnenja, da je ta predlog nesprejemljiv, in stoji na načelu, da morajo donavski problem reševati obrežne države, donavska komisija pa ne sme biti vladajoči organ na Donavi, temveč organ, ki bo opravljal koordinacijsko delo. V zvezi s tem je Višinski pripomnil, da sta ameriška vlada in generalni sekretar ZN pred začetkom donavske konference zahtevala, naj bi opazovalec ZN prisostvoval konferenci. Zakaj bi imeli tu opazovalca Združenih narodov — je vprašal Višinski, ko je toliko mednarodnih konferenc velike politične in gospodarske važnosti, pa ©e jih ne udeležuje opazovalec ZN? Mar naj bi to pomenilo, da potrebujemo tutorja ali guvernanto? To ne bi ustrezalo realnemu stanju stvari, bilo pa bi v skladu s tisto dobo, ko so bili mnenja, da donavske države niso sposobne, da bi se srjne upravljale. To-*da ti časi so minili. Nato je govoril o pripombah predstavnika britanske delegacije Peaka. Višinski se je posebno zadržal na tistih delih govora britanskega predstavnika, ki se nanašajo na pravice obrežnih držav in na sestavo bodoče donavske komisije. Poudaril je, da je osnovno načelo teze v skladu z mednarodnim pravom in celo s takšnim razumevanjem mednarodnega prava, ki ga zastopajo anglo-ameriški pravniki. Na zahtevo šefa britanske delegacije Peaka, češ da je vprašanje veljavnosti konvencije iz 1921. leta kot izredno važno in zapleteno vprašanje treba izročiti mednarodnemu sodišču v Haagu, je Višinski poudaril, da ta zaKteva nima prav nobenega smisla, ker je vprašanje konvencije iz 1921. letia popolnoma jasno vsem udeležencem konference razen gospodom Cannonu, Peaku in Thietrryu. Glede zahtev, da je treba dobiti pristanek podpisnikov konvencije iz 192fl. leta, če bi jo hoteli izpreroeniti ali nadomestiti z novo konvencijo, je Višinski dejal, da ta teza nima prav nobene zveze z delom konferenc®, V zveri, s tem je Višinski pribil, da je sedanja konferenca sklicana brex udeležbe Italije, Belgije in Grčije na temelju sporazuma štirih velesil, ki so določile, da se bodo donavske konference udeležile samo donavske države in tri druge sile, ki *o dale pobudo z/a konferenco. Ob koncu svojega govora je Višinski poudaril, da »o bile to glavno pripombe v dosedanjem delu konferenco, na katere se je sovjetski delegaciji zdelo potrebno odgovarjati. O drugih pa bo razpravljala komisij«, ki bo sestavljena zaradi proučitve novega načrta konvencije. Douawo bodo kontrolirale in opravljale tiste države, p katerih ožemita teče reka je izjavil ukrajinski delegat Baranovski Beograd, 6. avgusta (Tanjug). Na včerajšnji večerni seji donavske konference je govoril šef ukrajinske delegacija M. Baranovski Ko je poudaril, da vprašanje plovbe po Donavi neposredno zadeva življenjske interese Ukrajinske SSR tako kakor tudi podonavskih držav, je omenili, da so narodi Ukrajine že več stoletij imeli gospodarske zveze s podonavskimi državami. Po pripojitvi ukrajinskih dežel združeni Sovjetski državi so se interesi Ukrajinske republike za Donavo v marsičem še povečali. Zdaj poteka državna meja Ukrajinske SSR v dolžini 160 km neposredno ob Donavi. Ukrajinski delegat je poudaril, da sovjetska Ukrajina želi, da bi bil na Donavi tak režim, ki bi določil in zavaroval njene suverene pravice ter pripomogel k razvoju in krepitvi posameznih zvez z drugimi državami. Ko je govoril o stališču, ki so ga postavili na konferenci predstavnikov za-padnih držav, je Baranovski poudaril, da bi zapadn« države na Donavi obnovile tisti režim plovbe, ki ga je določila konvencija 1921. leta, ali pa vsaj podobnega temu sistemu kontrole nad Donavo, Poudaril je, da so sklicevanja na željo, da bi obnovili »internacionalni režim« in »režim enakih gospodarskih možnosti« potrebna tem predstavnikom zato, da bi prikazali ZDA, Veliko Britanijo in Francijo kot nesebične zaščitnioe nedotakljivosti načela mednarodnih sporazumov in prikrili vztrajno borbo teh držav za ozke in sebične interese na škodo suverenih pravic podonavskih držav. Ukrajinski delegat je navedel bogato gradivo, Iz katerega je razvidno, da je bila evropska donavska komisija, katere pravi gospodarji so bile zapaidne države, nekaj podobnega kot sindikat, ki je brez kontrole upravljal izliv Donave. Podonavske države niso smele na obalah Donave, t. j. na svojem lastnem suverenem czem-lju zidati kakršnih koli pristaniških in hidrotehniiških naprav brez pristanka donavske komisije. Baranovski je tudi poudaril, da ZDA, ki nastopajo kot pobornice »enakili možnosti« in »internacionalizacije« tujih ozemelj, prav vestno ščitijo lastne teritorial-; ne interese. Panamski prekop, ki veže tol gosPodar na 1 Kosrvr»?la'eila konvencijo, — . . . Wn'i ’ gtsvnl kontrolor In vrhovni dva oceana, je neizmerno večjega po-^ drugimi besedami: člen 17 ame- j mena kakor Donava za razvoj medna predloga konvencije daje komisiji j rodne trgovine. Toda upravljajo ga samo jju velike pravice, ki bi praktično um- | Združene države Amerike • ®Uvereno»t podonavskih držav. Zato l Ko je govoril o izjavi ameriškega de- legata, je dejal: »Cannon noče priznati političnega pomena problema plovbe na Donavi. Zanimanje ZDA za Donavo razlaga izključno s praktičnimi razlogi in s poslovnimi razlogi, — toda dejstva dokazujejo, da j« ameriško gospodarstvo na Donavi najmanj prizadeto. Ameriške ladje niso nikoli plule po Donavi. Obseg ameriškega izvoza v Rumunijo, Bolgarijo, Jugoslavijo in Madžarsko je znašal po ameriških podatkih v 1937. letu 19 milijonov dolarjev, kar j« samo 0,5% skupnega izvoaa ZDA. G. Cannoin je nedvoumno izjavil — je dejal nadalje g. Baranovski — da bi ZDA hotele takšno konvencijo na Donavi, ki bi bila dopolnitev »Marshallovega načrta«. Znano je, da je Marshallov načrt, na katerega se sklicuje ameriški delegat, samo program odkritega gospodarskega prodiranja, političnega in gospodarskega zasužnjevanja Evrope s strani ZDA. Na tej konferenci zastopane podonavske države so že izrazile svoje stališče do Marshallovega načrta — odklonile so ga. Brez dvoma bodo prav tako nastopile MEDCONSKI TURNIR ZA PRVENSTVO SVETA Sovjetski mojster Bronsfein v vodstvu Stockholm, 6. avgusta. Posebni dopisnik Tanjufra poroBa: S 14. kolom mednarodnega turnirja v SaUsjobadenu je stopil turnir v odločilno fazo. Začel so je zadnji del turnirja. Zadnjih pot kol bo največjepra pomena za končal vrstni red udeležencev. V današnjem kolu so bila tri lelo pomembna srečanja: Lilienthal-Szabo, Najdorf-GUgorlč in Kotov-Stahlberir. Tu'11 sicer je bilo to kolo zelo zanimivo. V Mladi sovjetski mojster David Bron-stein, ki je bil sprva določen kot rezervni igralec na turnirju v Stockholmu je s svojimi rezultati v prvih štirinajstih kolih presenetil vso svetovno šahovsko javnost njem je bilo dovolj kombinacij, žrtev ln dosti nervoznosti. V XIV. kolu »ta prva končala partijo Ja-nowakl-Stoltz. V sicilski partiji Je dosegel Janowskl kot beli nekaj prednosti, ki je pa ni mogel izrabiti in 1e v 28. potezi pristal na remis. Eden glavnih favoritov Boleslavski je premagal Pachmana v 26. potezi po žrtvi obeh konjev. Velemojster Bondarevski, ki je v zadnjih kolih pokazal odlično igro, je dosegel novo zmago v partiji z Lundlnom. Sprotno je oslabil položaj črnegn kralja, prižel do silovitega napada ln v 86. potezi matiral nasprotnika. Mnogo zapletljajev je bilo v partiji med dvema konkurentoma za prva mosta Koto-vom in Stahlbergoin. Nekaj časa ,ie imol pobudo eden, nekaj časa pa drugi nasprotnik. V nekem trenutku Kotov ni izrabil priložnosti, da bi matiral Stablberga v treh potezah. V 39. potezi se je partija končala neodločeno. Po Šestih zaporednih remijih je Flohr danes zmagal v partiji s Steinerjem. Sprožil je oster napad na rokado belega in spravil Steinerja pred nereSliiv problem. Zadnje poteze sta oba igralci igrala ob velikem pomanjkanju časa, tako da poteka partije sploh ni bilo mogoče slediti. V 40. potezi se Je Steiner vdal. Tretji poraz je doživel na turnirju danes Pirc v igri z dr. Tartakower.iem. Piro se je branil z Niemce-vičevo Indijsko obrambo. V partiji sta naglo izmenjala vBe figure, tako da jo priSlo do končnice Istih lovcev, v kateri je Tarta-kower s ' kmetom več v 41. potezi lahko zmagal. Druge partije so bilo prekinjene, fle ob otvoritvi je bilo v partiji Na.idorf-Gligorič videti, da igrata oba nasprotnika na zmago. V holandskem stonevalu sta se oba igralca trudila, da bi dosegla prednost. Zaradi premoči konja nad lovcem Ima oh nrkinitvl Najdorf nekoliko boljSe izglede. Verjetno Gligorič ne bo mogel obdržati remija. V partiji TrlfunovIČ-BBfik Je v meranski varianti slovanske obrambe nrišlo do končnice, ki je boljša za belega. Trifunovič je sistematično oslabil kmeta črnega ln dosegel pozitivno prednost. Vendar se je v ."1. potezi prennglll s prodorom svoje trdnjavo v sedmo vrsto, nakar je moral dati kvaliteto za kmeta. Trifunovič ima slce rdva prosta kmeta na damskem krilu, vendar Je nesreča v tem. da so ta dva kemta ne moreta gibati naprej. Partija je prekinjena v položaju, v kateremu ima BBk izglede na zmago. Prvič v 14. kolu je prišlo do kraljevega gambita v srečanju Bronstein-Ragozin. Partija je prekinjena v boljšem položaju za Bronsteina, ki ima prostega kmeta na damskem krilu. V partiji proti Szabu, ki se je branil z Oriinfeldovo obrambo je uiliontha! netočno igral otvoritev in padel v težave. Szabo je prižel do pobude na damskem krilu ter osvojil kvaliteto. Lilienthal je sicer vzdržal do prekinitve, toda vse'lzlede na zmago ima Szabo. Danes dopoldne so igrali nekatere prekinjene partije prejšnjih kol. V teoretično zanimivi končnici je Szabo premagal Tar-takowerja v prekinjeni partiji iz XI. kola. Partija Lundln-Kotov iz 12. kola se je končala neodločeno. Znova sta bili proklnjenl partiji Najdorf-Szabo ln BondnrevHki-.Tanow-ski. V prekinjeni partiji 18. kola sta se Stahlberg in Najdorf po dveh potezah sporazumela na remi. Piro ni mogel rešiti partije proti Bronstejnu, v kateri Jo imel v končnici kmeta manj. tako da se je v .19. potezi vdal. Znova sta bili prekinjeni partiji Ragozin-Trifunovlč z dobrimi izgledi Trifunoviča na zmago in Pachman-Lilienthal, v kateri Ima Lilienthal kmeta več ’n izglede na zmag«. Po 14. kolu je stanje na tabeli tole: Bron-steln 9 (1). Bolcsl«wskl 9. Szabo S .n nol (I), Kotov 8 in nol, I,lllentha1 8 (S). Stahlberg 8. Flohr 8. Najdorf 7 In nol (?.). Ollgorlč 7 (11. Trifunovič C In pol (21. Bondarevski S In nol (1). Pirc I In pol, Bag07ln * t2). BHfik S (1). JanowakI 5 In pol (1). Tartakower 5 In pol, Stolti 5, Pachman 4 ln pol (1), Steiner 4 ln Lnndln 2 ln pol. Sporočilo lastnikom terjatev do dolžnikov v zapadnih conah Nemčiie Beograd, 4. avgusta (Tanjug). Ministrstvo m finance FLRJ je •sporočilo lastnikom terjatev v Nemčiji sledeče: 0 priliki izvedbe denarne reforme v 7Ji padni h oornah NemSite eo ta mošnje 7-a-vezniške okupacijske oblasti lisdale dne 25. juuija 1948 predpis, da bodo Kamenjali stari demaT za nove«a v razmerju 1 proti 10, kakor tudi vse inozemske terjatve v rajhsmarkah, rentnih markah in zlatih markah, ki so nastale do 21. .junija 1948. Inozemski dolžnik, pripadnik eneffa od združenih narodov se bo mogel iizoeniti temu znižani a nominalne vrednosti dolga za 2/10 le v tem primeru, če bo najpozneje do 20. avgusta 1948 dal izjavo dolžniku v Nemčiji, da vrednosti dolga za 9/10 le v tem primeru bodo uredili način izplačila v mirovni potpodbi. Glede na prejSnje nal pazijo vsi lastniki terjatev v zapadnih conah Nemčije, bodisi da so ti lastniki fizične osebe ali pa vodstva domačih tvrdk in podjetij, da pošljejo takoj svojim dolžnikom v smislu zgoraj navedenega priporočena, nujna pisma, da bi jih dolžnik prejel najkasneje do 20. avgusta 1948 leta, teT zahtevajo od dolžnika potrditev prejetega pisma. V smislu zgoraj navedenega se sporoča vsem lastnikom terjatev, ki so Izročili prijave uradu za zaščito jugoslovanskega premoženja v inozemstvu odnosno Narodni banki, kakor tudi onim, ki tega iz katerega koli radoga niso storili, da v vsakem primeru obveste urad o poslanih pismih ter nrllože tudi prepis pisem in prepis odgovora na takšna pisma. Neupoštevanje teh predpisov bo imelo za posledico postopanje po zakonu od strani urada za zaščito jugoslovanskega premoženja v inozemstvu štv. 8470 z dne 4. avgusta 1948 leta. proti načrtom konvencije, ki bi bila v določenem 6mislu dopolnitev ali pa nova izdaja Marshallovega načrta. G. Cannon bi hotel, da bi po Donavi svobodno plule ladje vseh nacionalnih zastav sveta. Nih6e temu ne nasprotuje, saj prav to določa člen 1. sovjetskega načrta konvenicije. Iz tega pa ne izhaja, da bi morale plovbo po Donavi upravljati vse tiste države, katerih ladje bodo plule po Donavi. Donavo bodo kontrolirale in upravljale tiste države, po katerih ozemlju reka teče.« V imenu ukrajinske delegacije je Baranovski podprl načrt konvencije, ki ga je predložila delegacija ZSSR. Z načelom ..enakih možnosti" hoie Amerika zagospodovati tudi v Podonavju Govor ameriškega delegata Beograd, 6. avgusta (Tanjug). Na včerajšnji sejli mednarodne donavske konference je med nadaljevanjem razprave o sovjetskem predlogu nove konvencije za ureditev plovbe na Donavi govoril šei ameriške delegacije veleposlanik Ca-wendish Cannon. Predstavnik ZDA, ki se ni mogel sklicevati na »pridobljene pravice«, ker ni Amerika podpisala konvencije o Donavi, je hotel z drugimi besedami vsiliti tujo voljo podonavskim državam. Ameriški predstavnik je govoril o tako imenovanem načelu »enakih možnosti«, s katerim izkoriščalo imperialisti svojo finančno premoč za ogrožanje neodvisnosti majhnih ln nerazvitih držav. Zahteval je, da morajo biti tudi nedonavske države zastopane v organih, ki bodo skrbeli za pravilno plovbo po Donavi. Pravo ozadje te zahteve, da morajo biti tudi nedonavske države zastopane v podonavski komisiji, je v tem, da so zapadne sile vedno izrabljale svoje sodelovanje v podonavskih komisijah ca gospodarsko ter politično prodiranje v Podonavje. Pri- Cniti je treba, da pravic, ki jih za-ajo zase zapadne sile, niso bile nikoli pripravljene priznati komu drugemu. Ameriški presta/vnik je izjavil na koncu, da bo ameriška delegacija predložila svoj predlog konvencije. Nato je govoril francoski predstavnik veleposlanik Thierry, Trdil je, da ni francoska delegacija nikoli zahtevala obnove konvencije iz leta 1921. Kljub temu pa je dejal, da francoska delegacija želi, da bi konvencija iz leta 1921. ohranila svojo polnopravno veljavnost in svojo obvezno moč Zanikal je, da bi Francija in Velika Britanija z bukareštanskim in sinajskim sporazumom, s katerima sta spremenili to konvencijo, konvencijo kršili. Nato je francoski delegat predlagal, ne da bi upošteval sklep sveta zunanjih ministrov iz decembra 1946. leta o sklicanju podonavske konference, da bi na konferenco v Beogradu povabili tudi delegate Grčije, Italije in Belgije, ki so Z VSEGA SVETA RIM. — Sekretariat ttaljanske Generalno konfederacije dela je sprejel soglasno sklep, s katerim so prekinjajo vsi odnošaji * enajstorlco bivSlh sindikalnih kršSansko-demokratskih predstavnikov v upravnem odboru Konfederacije dela. Ta sklop je bil sprejet zato, ker so ti krSSansko-demokrat-skl sindikalni voditelji umaknili svoj prejšnji pristanek, da sodelujejo na sestanku sekretariata, tor so poslali pismo noneral-nemu sekretarju Konfederacije De Vittorlu, v katerem so postavili nesprejemljivo zahtevo po rovtslji sporaiuma v sindikalni enotnosti \ PARIZ. — Reuter prinaSa poročilo pari-Sketfa časopisa »Comhat«, ki zavrača uradno lajavo francosko vlado, po kateri ne bo priSlo kmalu do ponovne devalvacije franka. Časopis poudarja, da bo francoski frank devalviran in da je samo vprašanje Sasa. kdaj se bo to zgodilo. Nadalje pravi časopis, da bo moralo verjetno kmalu priti tudi do devalvacije dolaria, ker v Franciji, kakor tudi v Zdrulenih dr-Javah Amerike ce-»Jnlno naraSSajo BERN. — Švicarski komite za pomoč demokratični Grčiji, ki je bil ustanovljen prod nekaj meseci, Jo poslal v Grčijo pošiljko živil, obleke in zdravil za irtve mo-narhofnSIsllčneira nasilja. WASniNGTON - Indonezijski trgovinski minister dr. Sumitao je izjavil na tiskovni konforenci v Washinirtomi, da uporablja Holandija fonde Marshallovega načrta za vojaSke oneracije v Holandski vzhodni Indiji. Poudaril jo. da porabi Holandija iz fondov Marshallovega načrta dnevno milijon dolarjev za vzdrževanje 120.000 vojakov na Javi in Rumntrl in za gospodarsko blokado Vzhodne Indije. podpisale konvencijo iz leta 1921. Toda v sklepu iz decembra 1946, ki ga je podpisal tudi delegat Francije, je izrecno rečeno, da bo na podonavski konferenci sodelovalo 7 podonavskih držav, med katerimi so ZSSR, ZDA, Francija in Velika Britanija. Očitno jc skušal francoski delegat s svojim predlogom zanikati podonavskim državam pravico, da bi predvsem one odločale tako o načelih plovbe na Donavi, kakor tudi o načinu, kako naj se ta načela izvajajo. Sejo, ki ji je predsedoval še! ameriške delegacije Cawendish Cannon, so končali ob 12 15, Na popoldanski seji ob prvi govoril predstavnik Ukrajine. XIV OCimptjsfie Cxfb v LONDONU Tudi v vieraišniem tekmovanju so bili Jugoslovan« usseini Tone Cerer in Marijan Stipetič v finalu v plavanju na 200 m prsnoin 1500 prosto. — Atletinja Blankers-Coen trikratna olimpijska prvakinja. — V sredo 11. t. m. nogometna tekma Jugoslavija : Anglija jwwwiim * * * > .......... *J London, 6. avgusta. Včeraj je preteklo že teden dni odkar so se tukaj začela tekmovanja XIV. olimpijskih iger. Na teh tekmovanjih nastopajo tudi najboljši jugoslovanski reprezentanti, ki sodelujejo v sedmih disciplinah, in sicer: v atletiki, nogometu, plavanju, waterpolu, kolesarstvu, veslanju in vajah na orodju. Kakor smo že poročali, so nekateri naši reprezentanti uspešno zastopali našo državo, med drugim naj omenimo metalca kladiva Ivana Gubijana, ki si je priboril srebrno medaljo, tekača čez zapreke Šegedina ter Vujačiča in Radosavljevičevo v metu kopja in krogle, plavalno štafeto na 4X' X 200 m, nogometaše, ki so se plasirali v polfinale, prav tako pa so dosegli tudi ostali naši reprezentanti zadovoljive rezultate. Včerajšnja tekmovanja pa so se takole zaključila: ATLETIKA Vsa pozornost 80.000 gledalcev je bila včeraj osredotočena na finalna tekmovanja v teku na 3000 m čez zapreke in v teku na 400 m. Tek na 3000 m čez zapreke, v katerem Je sodeloval tudi Jugoslovan Šege-din, je bil ves čap zelo zanimiv. Ves tek je bil poln borbe med tremi švedskimi ter finskim, francoskim in jugoslovanskim tekačem. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Sjostrand 9:07.6, 2, Elemsoter, 3. Hah-strom (vsi Švedska), 4. Pujazon (Francija, 5. Siltalapi (Finska), 6. Šegedin (Jugoslavija) 9:20.4 (nov državni rekord), 7. Chenoux (Francija), 8. Gilodon (Finska) itd. Krasna borba pa se je razvila v finalu teka na 400 m za moške. Do 50 m pred ciljem je bil v vodstvu Mac Kin-ley, nakar ga je v krasnem finišu prehitel Jamajčan Wint, ki je zasedel tudi prvo mesto s časom 46.2 (izenačen olimpijski rekord). Drugi je bil Mac Kinley, tretji pa Whitfield (ZDA). Včeraj so bili tudi predteki na 200 m za ženske. Tekmovala je tudi Jugoslovanka Alma Butja, ki pa se ni plasirala, ker je dosegla v svoji skupini šele 5. mesto. V tekmovanju v desetoboju tekmujeta tudi Jugoslovana Marčelja in Rebula. Včeraj je bilo na sporedu prvih pet disciplin. Med drugim sta dosegla v teku na 100 m Rebula 11.6, Marčelja pa 12.1, ▼ skoku v daljino pa Rebula 6.53, Marčelja pa 6.05. PLAVANJE Predtekmovanje v plavanju na 1500 metrov prosto je prineslo v prvem pred-teku zmago Jugoslovanu Stipetiču, ki je porabil za to progo 20:10.1. Ostala naša tekmovalca pa sta se takole plasirala: Ilič ▼ drugi skupini na šesto mesto_ s časom 21:17.5, Puhar pa v tretji skupini na peto mesto s časom 21:45.1. Najboljši čas 20:01.0 je dosegel Marshal. Jugoslovan Tone Cerer si je včeraj, ko je dosegel v plavanju na 200 m prsno s časom 2:46.3 drugo mesto, zagotovil vstop t četrt-finale. V tej skupini ie zmagal Kandil (Egipt) s časom 2:45.5, nov olimpijski rekord pa je postavil Amerikanec Verdeur 2:40.2. Odličen čas in nov olimpijski rekord te dosegla tudi danska plavalka Harupo-va, ki je zmagala v plavanju na 100 m hrbtno s časom 1:14.4. VESLANJE Včeraj ob 9, so se pričele na stadionu ob Temzi predtekmovanja v ve- slanju, na katerem sodelujejo poleg Jugoslavije še Argentina, Avstralija, Avstrija, Belgija, ZDA, Finska, Francija, Nizozemska, ČSR, Švica, Švedska, Španija,Brazilija, Danska, Grčija, Anglija, Italija, Južna Afrika, Kanada, Kuba, Madžarska, Norveška in Portugalska. V četvercu s krmilarjem je zasedel prvo mesto madžarski četverec za dve in pol dolžini pred jugoslovanskim. Madžari so dosegli čas 6:58.8, Jugoslovani pa 7:08.0. V skiffu je zmagal Wood (Anglija) ▼ času 7:30.3, drugi je bil Keller (Švica), tretji pa Petrovečki (Jugoslavija) s časom 8:07.3. V včerajšnji tekmi osmercev je jugoslovanska ekipa tekmovala v četrti skupini s Francijo in ZDA. Takoj po startu so prišli Jugoslovani v vodstvo za pol čolna, ki so ga obdržali v dolžini 500 m. Francija je zaostala za nekaj več kot za dolžino čolna. Šele po 700 m je Ameri-kancem uspelo doseči jugoslovanski osmerec. Ostra borba je bila v teku vse do 1200 m. Amerikanski osmerec je na današnjem tekmovanju dokazal, da je najboljši od vseh osmercev, ki sa tekmovali. NOGOMET Jugosavija ; Turčija 3:1 (2:1) Nogometna tekma med Jugoslavijo in Turčijo, ki je bia odigrana v drugem kolu olimpijskega nogometnega turnirja, se je končala z zmago jugoslovanskih nogometašev z rezultatom 3:1 (2:1). Gole za Jugoslavijo so zabili Čajkovski II v 12. minuti, Bobek pa v 32. minuti prvega polčasa, Wolfl pa v 36. minuti drugega polčasa. Wolfl je zabil tudi gol v prvem polčasu, ki ga pa sodnik ni priznal . Igra sama ni bila zanimiva in je v drugem delu drugega polčasa prešla celo v surovo, tako da so odnesli t igrišča naša najboljša napadalna igralca Franja Wolila in Stepana Bobeka, Brozovič pa je bil laže poškodovan. Sodnik Quess (Francija) pa je zaradi preostre in grobe igre izključil dva igralca turške reprezentance. Jugoslavijo so zastopali: Šoštarič, Brozovič, Stankovič, Čajkovski I, Jovanovič, Atanackovič, Tomaševič, Mitič, Wolfl, Bobek, Čajkovski II. Tudi v današnjem tekmovanju so naši tekmovalci dosegli več uspehov. Omembe vredna sta uspeha naših plavalcev Toneta Cererja in Marijana Stipetiča, ki sta se oba plasirala v finale. Cerer v plavanju na 200 m prsno, Stipetič pa v plavanju na 1500 m prosto. Današnjemu tekmovanju je kljub deževnemu vremenu prisostvovalo okrog 60.000 gledalcev. PLAVANJE Marijan Stipetič, ki je danes plaval na polfinalnem tekmovanju na 1500 m prosto je v odličnem stilu s časom 20:12,9 zasedel tretje mesto. Zmagal je Marshal (Avstralija) v času 19:53,8, drugi pa je bil Madžar Mitro s časom 20:06,5. Tudi Tone Cerer si je po današnjih polfinalnih tekmah v plavanju na 200 m prsno priboril vstop v tičale. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Verdeur (ZDA), 2. Carter (ZDA), 3. Bonchte (Nizozemska), 4. Cerer (Jugoslavija), 5. Nemeth (Madžarska) itd. Danska plavalka Hampova je v plavanju na 400 m prosto izboljšala olimpijski rekord iz 1. 1936 s časom 5:25,7. Boljši čas od prejšnjega rekorda pa ima tudi Nizozemka Karlunova. Rajko Mitič je z odlično igro pripomogel k zmagi naših nogometašev nad Turčijo z rezultatom 3 s 1 ATLETIKA Nizozemka Blankers-Coen si je danes z zmago v teku na 200 m priborila še tretjo zlato medaljo. Zmagala je z odličnim časom 24,4. Tek na 1500 m je bila ena izmed najbolj zanimivih točk današnjega tekmovanja. Zmagal je Šved Erikson s časom 3:49,8, drugi je pravtako Šved Strand 3:50,4, 4. Cevona (' ska) itd. pravtaki ČSR), 5. Berquist (Šved- S A B V ROGAŠKI SLATINI VODI MOJSTER STOJAN PUC Rogaška Slatina, 6. avgusta. — Tudi današnje XV. kolo mednarodnega turnirja se ni končalo brez presenečenj. Tudi to pot sta ugodno iznenadila mladinca Ivkov in Fuderer, prvi z zmago nad mojatrom šuba-ričem, a drugi z neodločenim rezultatom proti mojstru Totu. Posamezni rezultati so naslednji: Prlns — Rabar 1:0. Veliko zanimanje publike je vladalo za srečanje med holandskim mojstrom Prinsem in prvakom Hrvatske mojstrom Rabarjem. V igri dveh konj jo Prins na originalen način tretiral otvoritev iu prišel v pozicijsko prednost. Kljub vsem poskusom Rabar ni mogel razbremeniti pozicije in ho je vdal v 32. potezi. 61ška — Božič 0:1. V dunajski otvoritvi sta »e igralca že po nekaj^potezah podala na manj raziskana pola. šiška je žrtvoval kmeta, ki ga pa Božič ni sprejel. V srednji igri je šiška napravil težko napako, po kateri je prišel v izgubljeno pozicijo in se je v 80. potezi vdal Ivkov — Subašlč 1:0. Mladi Ivkov je v francoski otvoritvi izvedel močan napad ter si priboril prostega kmeta na -f- liniji, ki je prodrl na šesto vrsto. Po izmenjavi figur jo ta kmet odločil partijo v 84. potezi. Simonovič — Nedeljkovi® (prek.). V španski partiji je Nedeljkovič izgubil kmeta, vendar ima še vedno nekaj izgledov na re- Fuderer — Tot remi. V Caro Kann-u sta nasprotnika po mirni igri zašla v končnico VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE Stanje dne 6. avgusta: V »rodnji Evropi in na Sredozemlju so jfe ustvarilo več slabo izraženih jedor visokega tračnega pritiska, a z Atlantika prodira področje nizkega zračnega pritiska. Zaradi tega imamo začasna izboljšanja, a vendar nestalno vreme. Vremenska napoved za soboto, 7. avgusta: Po večini lepo, nagnjenje k krajovnim nevihtam. neenakih lovcev in se v 82. potezi sporazumela za remi. Germek — kap. Markovič 1:0. V zelo zanimivi igri si je Germek v Griinfeldovi obrambi priboril materialno premoč damo za topa in v 89. potezi zmagal. Opočensky — Janoševlč remi. V Grilfel-dovl obrambi sta nasprotnika igrala ostro na zmago, vendar si ni mogel nobeden priboriti odločilne prednosti. V 81. potezi sta razdelila točko. Lešnik — Puc 0:1. Največje zanimanje publike- je danes vzbudila španska partija med slovenskima mojstroma Lešnikom in Pucem. Otvoritev sta igrala zelo oprezno in si nobeden ni mogel priboriti odločilne prednosti. V srednji igri pa je Puc z odličnimi manevri tako stisnil nasprotnikovo pozicijo, da je bil Lošnlk prisiljon kapitulirati v 50. potezi. Ta zmaga je prinesla mojstru Pucu vodeče mesto na tabeli. V prekinjenih partijah prejšnjih kol je Germok premagal Lešnika, partija Šubarič — Šiška pa se je končala neodločeno. Stanje po IV. koln: Pue 3 ln pol. Božič 3. Janoševlč. Ivkov, Germek, Rabar In kap. Markovič 2 ln pol, Lešnik In šiška 2 Itd. GRflNFELDOVA OBRAMBA Beli: Prlns (Holandska) Cmi: Božič (JA) (Rogaška Slatina, II. kolo) 1. d4 S16 2. Sf3 g6 8. Sbd2 d5 4. e8 Lg7 5. Ld3 Sbd7 6. o-o c5 7. c3 o-o 8. b4 b6 9. Tbl Dc7 10. e4 cd 11. od de 12. Se4: Se4 13. Le4: Lb7 14. De2 Le4: De4: Sf6 16. Dh4 Sd5 17. Sg5 h6 18. Sf3 g5 19 Dh3 Dc8 20. Dg8 Sc3 21. Tb2 ~ ---------------------------- ‘ 25. Lh6: Df5 29. 8e4 22. Dh3 g4 23. DU4 Lf6 24. Dh5 gf 25. LhG: Sdfl 26. Lf8: fg 27. Kg2: Kf8: 28. Tfdl Df5 29. Df3 Te8 30. Tb3 DM:+ Sl. Kf3: Sb5 82. Ke3 Tc4 33. d5 Sc8 84. Td2 Th4 35. dG eG 36. Tc2 Sd5+ 87. Ke2 Ke8 88. Ta3 Sb4: 89. Te7 a5 40. Tg3 Th8 41. Tb7 Sd5 42. Kd3 Lc5 43. Tb8+ Kd7 44. Th8: Lh8: 45. h4 Le5 46. Tg5 Kd6: 47. h5 Lf4 48. Tg8 Ke5 49. Th8 Sb4+ 50. Ke4 Sa2: 51. h6 Lh6; 52. ThG: Sb4 53. Th5+ f5 54. Thl Kf4 55. Tol eS 5G. Kb5 Sd3 57. Te2 e4 58. KbG: KfS 59. Tn2 Sf2: 60. Ta5: f4 61. Kc5 e3 62. Kd4 e2 in beli se vda. Predtekmovanje moških štafet na, 4X100 m so se zaključila takole:: I. skupina: 1. ZDA 41,1, 2. Italija, 3. Brazilija) II. skupina: 1. Anglija 41,4, 2. Madžarska, 3. Avstralija; III. skupina: 1. Nizozemska, 2. Kanada, 3. Argentina. Teka štafet na 4X400 m se je udeležila tudi jugoslovanska štafeta (Bulič, Račič, čašič, Sabolovič), ki je tekmovala v III. skupini. V tej skupini so zmagali Finci s časom 3:20,6, drugi so bili Švedi, tretji pa Argentinci. V prvi skupini je bil vrstni red naslednji: 1. ZDA 3:12,6, 2. Italija 3:14,0, 3. Anglija; v II. skupini pa je izgledal takole: 1. Jamaika 3:14,0, 2. Francija, 3. Kanada. Po sedmih disciplinah tekmovanja v desetoboju vodi Mathews (ZDA) s 5500 točkami pred Simonsom (ZDA) in Hein-kirchom. VESLANJE V double-skulu se je Petrovečki (Jugoslavija) plasiral na 3. mesta Četverec brez krmilarja; 1. Južna Afrika, 2. Argentina, 3. Jugoslavija; osmerec: 1. Portugalska, 2. Argentina, 3. Jugoslavija. NOGOMET Po najnovejših vesteh, ki smo jih pravkar prejeli, sta bila izžrebana oba para za polfinalno tekmovanje na olimpijskem nogometnem turnirju. Jugoslavija bo igrala v sredo, 11, t. m. z Anglijo, Danska (Danska je premagala v četrtfinalu Italijo s 5:3) pa s Švedsko. Prvenstvo JA v košarki in odbojki Niš, 4. avgusta. Včeraj se Je tukaj pričelo prvenstvo JA v košarki |n odbojki. Prvi rezultati so: Odbojka: Beograd : Split 3:1, Niš : Zagreb 3:0, Sarajevo : KNOJ 3:2, Skoplje : Zemun 3:2. Košarka: Ljubljana : Skoplje 5«:3«, KNOJ: Sarajevo 38:32. NOGOMET Kladivar (Celje) : Crvena zvezda (Beograd) 2:2 (1:2) V sredo je bila pjed 4000 gledalci odigrana v Celju prijateljska nogometna tekma med Crveno zvezdo (Beograd) in Kladi var jem (Celje), ki so je končala z neodločenim rezultatom 2:2 (2:1) V 7. minuti prvega polčasa so prišli gostje po Antiču v vodstvo, kar je v 11. minuti Po lepi kombinaciji Belcer izenačil, a v 13. minuti so gostje po istem Igralcu zvišali rezultat na 2:1. V drugem polčasu so gostje izmenjali 5 igralcev in so začeli z močnimi napadi na celjska vrata. V 6. minuti so domačini po Očkotu Izenačili in s tem postavili tudi končni rezultat tekmo. Co gledamo zadnjo nogometne tek ra® s Kvarnerjem iz Reke v_ katerem srečanju so zmagali Celjani s 3:2 in s Lokomotivo (Zagreb). ki so gostje tesno zmagali s rezultatom 4:3 vidimo, da spada Kladivar med najboljša nogometna društva, ter bi sigurno lahko zastopal slovenski nogomet tudi v II. »vezni ligi. PRESKRBA DELITEV SVEŽEGA MESA MLO — poverjeništvo za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča potrošnike, da si lahko nabavijo sveže meso v soboto 7. avgusta od 6—12 in od 14—17 uro na odrezke živilskih nakaznic za meseo avgust in sicer: TD-a jam. 750 gramov na odrezek 1—750 avgust, TD-a 750 gramov na odrezek 1—750 avgust, TD-b 600 gramov na odrezek 1—500 avgust, TD 800 gramov na odrezek 1—300 avgust, SD-a 500 gramov na odrezek 1—400 avgust, 8D 250 gramov na odrezek 1—200 avgust, LD 200 gramov na odrezek 1—200 avgust, OM-1 J00 gramov na odrezek I—100 avgust, Doj 100 gramov na odrezek 1—150 avgust, GD 500 gramov na odrozek I—174 avgust. Meso sl lahko nabavijo tudi bolniki, nosečo ženo, krvodajalci in turisti. Obračun z odrezki je predložiti pristojnemu RLO, KLO v torek, 10. avgusta. Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS obvešča OBVESTILO O DELITVI MAŠČOB Ker bodo maščobe za avgust prihajalo v maloprodajno mrežo postopoma, ee bo delitev izvršila v obrokih. Razpisujemo prvo delitev, ki začne takoj in pri kateri bodo potrošniki prejeli maščobo vsaj na en odrezek, to je od 25 do 50% celomesečne količine, po navodilih, ki bo Izdana vsem okrajnim ljudskim odborom. Odrezki za prvo delitev ne zapadejo ln jih lahko potrošniki izrabijo tudi pri naslednji delitvi. Pozivamo vsa poverjeništva za trgovino pri okrajnih ljudskih odborih, da dodeljene in razpoložljive količine takoj pravilno razdole na maloprodajno mrežo, da bodo mogli potrošniki povsod čimprej dvigniti prvi obrok. V naslednjih dneh bomo objavili nadaljnjo delitev. — (Iz pisarne MTP). Vsi Interesent) za nabavo kuhinjske soli za meseo september, naj pošljojo pismena naročila Trgovskemu podjetju »Žito« Direkcija Ljubljana, najpozneje do 11. t. m. Kasnejša naročila se z ozirom na novo Uredbo JDZ ne bodo mogla več upoštevati v navedenem moseeu. 2813 O n V E S TI CM Javnost obveščamo! da je kmetijsko ministrstvo zaradi koloradskega hrošča poostrilo kontrolo nad pro-vozom krompirja. Za vsak prevoz iz okuženega področja (kraja ali okraja) mora izdati dovoljenje in zdravstveno potrdilo okrajni ljudski odbor. Za ta prevoz so pooblaščene samo kmetijske zadruge. Za vsak prenos in prevoz krompirja iz zdravih krajev pa zadostuje potrdilo pristojnega KLO. V tem potrdilu, ki mora biti zavedeno v delovodnik (protokolirano), potrdi KLO. da je področje KLO zdravo, navede količino krompirja in posestnike, kjer je bil krompir kupljen. Opozarjamo, da železniške postaje ne bodo sprejemale pošiljk brez potrdil. Ves promet bodo nadzirali organi Narodno milicel Ministrstvo za kmetijstvo Obvestilo V bolnišnici so so zadnje čase dogajali primeri, ko so so bolniki inficirali potom hrane, ki je bila prinesena v zavod. V lioglb hujših posledio opozarja uprava bolnišnice, da je v bodoče vsako donašanje hrane in pijače na oddelke strogo prepovedano. K temu pripominjamo, da je bolniška hrana izdatna in okusna tako, da bolniki ne rabijo z doma priboljškov. Razven tega je pa za bolnika iu za ugodni potek zdravljenja samo koristno, če bolnik dobiva hrano pod zdravniško kontrolo. Uprava bolnice Celje Oklic o začetku poizvedb zaradi osnovanja nuvo zemljiške knjige za katastrsko občino Safarsko v sodnem okraju Ljutomer Z dnem 9. septembra 1948 se začno poizvedbo zaradi osnovanja nove zemljiške knjl-ke za katastrsko občino Šafarsko. Poizvedbo se bodo vršile v času od 9. septembra 1948 dalje vsak delavnik od 8—15 ure na Safarskem št. 29. K poizvedbam naj pridejo vsi posestniki, hipotekarni upniki in vso ostalo osebe, ki imajo pravno korist od tega, da se poizvedo lastninske pravice ali da se ugotovi istovetnost sedanjih označb parcel s prejšnjimi označbami, navajati smejo vse, kar utegne služiti za to, da se pojasni stanje stvari ln da se očuvajo njihove pravice. Posestniki zemljišč in drugi upravičenci morajo prinesti k poizvedbam v izvirniku ali v prepisu vse spise, izpiske iz zemljiške knjige, sodno odločbe ali druge listine, kolikor so potrebne za osnovanje nove zemljiške knjige in kolikor jih Imajo oni ali njihovi zastopniki. Da se vsakomur omogoči vpogled v podatke, ki jih je sodišče do sedaj že zbralo, bodo razgrnjeni posestni listi, seznami parcel in lastnikov ter zemljiškoknjižne mapo od 25. avgusta 1948 do 8. septembra 1948 vsak dan od 8—15 ure na Safarskem št. 29. Okrajno sodišče v Ljutomeru PIONIRSKI KULTURNI ODRED »TITOVI MORNARJI« IZ SPLITA NA TURNEJI V LJUBLJANI Pionirski kulturni odred »Titovi mornarji« bodo nastopali s kulturnim programom v Ljubljani. Dali bodo dve prireditvi za odrasle in pionirje. Prva prireditev bo v soboto 7. t. m. ob 8. url zvečer v »Mladinski dvorani« v Frančiškanski ulici ,druga za pionirje ob 5. uri popoldne v Mladinski dvorani. Pozivamo mladino, pionirje, člane množičnih organizacij, da se udeležijo prireditve v čim večjem številu. — Glavni odbor LMS. MALI OGLASI LEPO, DVOSOBNO DRUŽINSKO STANOVANJE v Mariboru, zamenjam za enako ali podobno v Kranju. Naslov v ogl. odd. »Ljud. pravice«, Ljubljana, in v podruž. Maribor in Kranj. 2814 NOVA PREPROGA v lepih barvah 8X2 m, bosanski izdelek, naprodaj. Perdan, Ljubljana, Vidovdanska 22. 1000 BELO POSTELJO IN NOČNO OMARICO prodam. J. 8., Staničeva 20-1, desno. FORD POLTOVORNI, nosilnost 800—1000 kg, zamenjam za manjši osebni avto. Ponudbe poslati na upravo »Pravice« pod »Ford-Fordič«. 2819 RAZVELJAVLJAM delavsko knjižico na imo Velišček Mihael, Vižmarje št. 196 — St. Vid nad Ljubljano. 2812 RAZVELJAVLJAM osebno Izkaznico na ime Bregant Jernej roj. 1900 ,ln prometno knjižico za kolo na Ime Bregant Ivama roj. 1900, oba iz Zapuž 7, ker sta izgubljeni. 837 RAZVELJAVLJAM nakaznico za tekstil in obutev IR-1 št. 545256 na ime Sefklja Dži-nič. Gradis Jesenice, ker je izgubljena. RAZVELJAVLJAM nakaznico za tokstil in obutev na ime Zupan Frano, Vrba 19, tovarniško izkaznioo. sindikalno iin knjižico za socialno zavarovanje na ime Polenšek. Angela roj. 1914, Vrba 24, ker so izgubljene. 839 RAZVELJAVLJAM industrijske točke na ime Kraižaj Ignac, Potoče 9, p, Predvor. RAZVELJAVLJAM izgubljene osebno, OF ln mladinske proge izkaznice na Tinta Marica. Vrhovlje — Brda št. 44. 88 RAZVELJAVLJAM Izgubljeno OF legitimacijo št. 123IRS. Voga Fani, Log 159, Hrastnik. 38 RAZVELJAVLJAM i_ kaznico na ime Uer — Grm Novo mesto. 158 RAZVELJAVLJAM vojaško odpustnico štev. 311 /1114 izdano od štaba 7 graničnega odseka, II. divizije KNO.T-a, Ljubljana na ime Kroflič Anton, .Tankova 3. Vojnik pri Celju, roj. 24. 6. 1928. 560 RAZVELJAVLJAM kolesno izkaznico štev. okvirja 583467 na ime Golob Leopold, Zg. Bitnje 28. Kranj. 868 RAZVELJAVLJAM potrošniško nakaznico za tekstil im obutev, na Ime Bogosavljevlč Miodrag, roj 1932, Cukarica, Železarna Javornik, ker je izgubljena. 348 RAZVELJAVLJAM OF izkaznico 5t. 722471. na ime Ribič Anica, Jesenice, Pod Gozdom 7, ker je izgubljena. 342 RAZVELJAVLJAM potrošniško nakaznico za tokstil ln obutev št. 800725 na ime Cop Anton roj. 1915. Bled — Grad, ker je izgubljena. 341 RAZVELJAVLJAM potrošniško nakaznico za tekstlil in obutev št. 984363 na ime Cop Frančika roj. 1885, Bled — Grad, ker je ukradena. 840 PROGLAŠAM za neveljavno sindikalno izkaznioo št. 13117119 na ime Lebar Francka, Sp. Bitnje 10. 865 PROGLAŠAM za neveljavno osebno izkaznico št. 2576, industrijske točke, bon 888680 na ime Lugovič Kemal, Stuževska cesta 3, Kranj. 864 PROGLAŠAM za neveljavno osebno in kolesno izkaznioo na ime Borovničar Ivan, Kanal št. 59. 86 PREKLICUJEM izgubljene živilske karte SD št. 7213, Nav. št. 7219, Doj. št. 23493. Karte so bile izdane od Rajona Šiška. Benčič Milka, Ljubljana. 82 PREKLICUJEM veljavnost izgubljene osebne izkaznice na Ime Stekair Katerlna. Hum — Brda Št. 89. 87 MLAKAR JANEZ, sin ŠARAPELA Antonijo roj. leta 1943. je bil repatriiran Iz Avstrijo in se nahaja v bazi za repatriacijo na Jesenicah — Gorenjsko. Prosimo roditelje imenovanega otroka, da se čim prej zglasijo v bazi. — Uprava baze. 844 izgubljeno oblačilno na->r Frano, Kmetijska šola DNEVNE « e S T I Zaradi zaključnih terenskih del na J50!1®] lišču ob Ljubljanici (na »Špici) bo k°P". liščo za nekaj dni zaprto. Ta ukrep je P" trobeu. ker bi so sicer terenska dola 0‘T" več zavlekla. Kopalci imajo možnost, “ se poslužijo starega kopališča na ljanici, kakor tudi ostalega obrežja Wuu ljanice. , Obvestilo. Ministrstvo za komunalno za“ ve LRS obvešča, da so vrši vsakodnovna uj’’ žurna služba od 14—17 ure, ob nedeljah * državnih praznikih pa od 8—12 ure; telej« št. 38-44. Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, -11". ska 6, bo zaradi inventure .do objave v ca*"« pisu zaprta. ‘“i. Obvezna počitniška praksa traja po “P1"?, nih navodilih o obvezni praksi rednih teljov in dijakov strokovnih šol, ki j>B. izdala vlada FLRJ 6. junija t. 1. mesec **''' Dekanat gospodarske fakultete opozarja “ to določilo z ozirom na prejšnjo objavo obvezni dvomesečni praksi. — Dekanat spodarske fakultete. Počitniška kolonija Valdoltra. otrok v Ljubljano 7. avgust od 13.25. U". hod drugo izmene 10. avgusta ob J", zjutraj. Pionirji določeni za avgust v lonijo Šibonik grejo v kolonijo Vnldol'*? Vzemite s seboj dve rjuhi, odojo, kroži"'1; skodelico in jedilni pribor. Zbirališče 4.25 v parku pred gl. koldvorom. PUTNIK Ljubljana priredi od 21. do “' t. m. štiridnevni izlet s »Partizanko« ! Reke do Dubrovnika. Prijave sprojeinaL vse poslovalnice Putnik-a v Sloveniji. 29'j Zdravniško dežurno službo opravlja °. sobote 7. t. m. opoldno do ponedeljka ■/ t. m. do 8. ure zjutraj mestni zdravi" dr. Vinko Tajnšek. Miklošičeva 13-11; Dežurne trafike 8. avgusta: Levstik Pokopališka 14: Dolar Ivana, Tvršovn }'[ Kmetič Ivana Celovška 54: Podmenik M*® ka, Masnrvkova: Štefančič Angela, ŠelenM^ gova: Oberšek Terezija. Blei\veisova: ^ ' nikar Frančiška, Poljanska 51: Kobal Gosposvetska 7; Skerhič Rozalija. Kolodvor sk 35: Kordiž Angela. Gajova til. 2; Ka.W Franja, Tržaška 28; Gačnik Ilenrih. Grad' šče. GOSTIŠČA ZA SLUŽBENE POTNIKE Gostišče za službene potnike v Ljubija® se jo iz Emonske kleti začasno preselijo prostore gostinskega podjetja RT.O I v "nJ čarjevi ulici št. 4 (prej gostilna Fabjan)-. ‘ gostišče za službene potnike bo upravlja' direkclja gostinskih podjetij MLO r Lju® ljani ter bo pričelo poslovati v novih 0 štorih v soboto, 7, avgusta. Gostišče za službeno potnike v Novem stu se je preselilo na Breg št. 10 (prej stilna Murn). Razpis za vpis učencev v Geološki tehnlkum fr\ Zavodu za geološka raziskovanja Mlnlslrst^ rudarstva FLRJ v Pančevu Za šolsko leto 1948-49 bo vpis novih cev v I. razred Geološkega tehnikuma. Šol® njo trnja tri leta, a šola ima položaj sre« nje tehnične šole. Po dokončanem šolanju dobijo učenci P? klic »mlajšega geološkega lelinika« in razporejeni po službah v Zavodih za g ška raziskavanja, rudnikih ln v geoloM1* oddelkih generalnih direkcij in ministrstoj^ Opravljali bodo delo na terenu in v l»1,?fl ratorijih, kjer bodo sodelovali pri islt.a,’L in raziskovanju ležiSč mineralnih surovin 11 geoloških sestavov našo drž.nve. Učenci dobivajo štipendije In obleko, a PJ leg šole je Internat, kjer jo učencem za tovljono stanovanje, prehrana in drugO' Pogoji sprejema so: - 1. da so kandidati končali ITI. oziroma raz.red gimnazijo z nižjim tečajnim Izpit0]?) 2. da niso mlajši od 14 let in ne starM8 od 20 let. 3. da so popolnoma zdravi ln fizično sobni za terensko delo. f Do 15. avgusta morajo poslati upravi loškega tehnikuma lastnoročno pisane r jnve. taksirane za 10 din. , Poleg prijave so potrebni še ti-le do110 me n ti: 1. izpiB Iz rojstne knjige, 2. potrdilo o nižjem tečajnem Izpitu. 3. zdravniško spričevalo, J 4. potrdilo o socialnem itanju, izdano w ljudskih oblasti. . n 5. kratek življenjepis, lastnoročno napi^ kjer mora biti opisano socialno stanje dr“ žine. delovno mesto ln dolžnosti staršev os.talih člnnov družino. .J 6. potrdilo staTšev in varuhov, da bo osja kandidat po dokončanem šolanju najmanj ", leta v službi resora ministrstva, od katere*^ prejema štipendijo, kakor tudi. dn bo smislu šolskega pravilnika nadoknadil ^ vi stroSke šolanja, ako bi učenec svojevoH no zapustil šolo ali bil zaradi slabega ob®* šanja iz nje izključen. t 7. potrdilo organizacijo Ljudske mladin« disciplini ln obnašanju kandidata. it Omenjene dokumente s točnim naslovomJL trebn poslati Upravi Oeološkoga tehniku®; pri Zavodu za Fcnloška Isplt.ivanja Min'#tj, stvn rudarstva FNR.T v Pančevu najnoz"*, do 15. avgusta. Uprnvn geološkega tebn'1^, ma bo obvestila vse kandidate o spreipJ in začetku šole nainoznoie do 1. septem'’f| 1948. — Iz Upravo Geološkega tetinimi m* Zavodu za geološka raziskovan!« v PnnČ<’v“’ Zavoda za geološka raziskovanja v Pan?('v RADIO „ Ljubljana, Maribor in Slov. Prim®r^ 5.30 Pojo voroneški zbor — 5.40 NapojJ, časa in poročila — 5.50 Jutranja telov«ojf — 6.00 Jutranji koncert — 6.30 Igra ta©"!) raški orkester p. v. Matka Šijakoviča •— L’ij Radijski koledar, poročila in objave — m igrajo mali orkestri — 12.80 Napoved čas* .[ poročila — 12.40 Zabavna glasba, mali offJ. jj, in objave — 13.00 Lahka glasba slovau*".), narodov — 13.30 Orkestralna glasba skladateljev — 14.30 Napoved časa, por^ii, in objava večernega sporeda — 14.45 Fr«f rlo Chopin — skladatelj, ki ga v tem to®.. poslušate — i. stavek iz klavirskega »M certa v E-molu op. 11. — 18.30 Igra kvintet — 19.00 Razgovor z ministrom P, i svete LRS tov. Jožetom Potrčom v zv®**.? V. kongresom KPJ — 19.15 Nekaj noktlir®"D. in uspavank — 19.30 Napoved časa im Pf m čila — 19.40 Zabavna glasba, mali ogla®1.«« objave - 20.00 Ing. Anton Marolt: Mož»> mehanizacije kmetijstva pri nas — 20.15 H? operetni predigri — 20.30 Pisan spored venskih narodnih pesmi — 21.00 Veder % botni večer - 22.00 Prenos poročil postaje Beograd — 22.30 Pisani zvoki - *%. Igra Plesni orkester Radia Ljubljana R,, jj Bojana Adamiča (prenos z Bleda) — “ Zaključek oddaje. DOHKiNoOEEd LJUBLJANA .MOSKVA: Sovjetski ^ arm?laru’ film »Leningrad«, tednik-SLOGA: Cežki film »Učimo so za — Predstave ob 18.30 in LETNI TIVOLI: Sovjetski film jt Kron*tata«, tednik. - Predstava oo j. KODELJEVO: Angleški film »Veliko Pr ~ Predstava ob 20. teA' SISKA: Jugoslovanski film »Slavica*. ni k. — Predstavi ob 18 ln 20. »,10 MARIBOR, ESPLANADE: Sovjetski 11 »Prva plesalka«, tednik. GRAJSKI: Sovjeteki film »Pozdravu p Moskva«, tednik. — Predstavi ob W-3U 20.80. fe LETNI MARIBOR: Sovjetski film osamljeno jadro«, todnik. cl CELJE METROPOL: Nemški film bo mod nam'« tednik. KAMNIK: Sovjetski film »Prva rokavi0 todnik. -.jeK KRANJ MESTNI: Sovjetski film lz predmestja«, todnik. PTUJ: Sovjetski film »Naše srce«. ^ Urefa uredniški odbor — Odgovorni urednik DuSao Bole. — Naslov ar ednini Kopitarjeva 6 - Uprava. Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva ln uprav«: 5Z;, do 52-65. — Telefon naročninskega oddelka 30-30 — Telefon oglasnega 36-85, — Ster. ček. rafi. 6-90601-0.