Z otoka Stenjaka, se je v soboto vrnilo 188 otrok tretjih razredov osnovne Šole dr. Franceta Prešerna — Kranj s podružnicami, ki je teden dni preživelo na vsakoletni šoli v naravi. Pedagoški vodja letošnje šole v naravi, Boris Holy, je povedal, da so učenci tretjino dneva posvetili učenju plavanja, prve tri dni septembra so imeli dvanajst ur rednega pouka, številne pa so bile tudi športne aktivnosti z igrami kot je »med dvema ognjema«, taborniške veščine, »pokaži kaj znaš«, dvakrat celo disco ples in orientacijski nočni pohod. Skratka, otroci so bili na dan prosti le uro in to med trinajsto in štirinajsto, ko so imeli obvezni dnevni počitek. Zanje je skrbelo trideset učiteljev in vaditeljev plavanja, ni bilo nobene poškodbe, vsi so se vrnili zdravi, z novimi znanji. Splavali so vsi neplavalci in napravili prve vodne zamahe. Ob koncu šole so pripravili tekmovanje za najhitrejšega pionirja in pionirko v plavanju na 50 metrov in skokih v vodo. Podelili so 265 zlatih, srebrnih in bronastih »delfinčkov«, kar potrjuje pomen tovrstnega izobraževanja in vzgoje, ( dp-) - Foto: D. Papler V SREDIŠČU POZORNOSTI Na Gorenjskem vendarle zadovoljni Z gospodarskimi rezultati letošnjega prvega polletja smo na Gorenjskem lahko vendarle zadovoljni. Vendarle smo pristavili zato, ker zadovoljstvo ne more biti popolno, temveč je ujeto v zdajšnje krizne gospodarske razmere. Takšno oceno dobro ilustrirajo izgube. Lani so v prvem polletju na Gorenjskem znašale 30 milijonov dinarjev, v letošnjem prvem polletju ~ so več kot desetkrat večje, saj znašajo 370 milijonov dinarjev. Toda če pogledamo slovensko povprečje, lahko izračunamo, da gorenjske izgube predstavljajo le 6,3-odstotni slovenski delež. V Sloveniji so namreč znašale 5,8 milijarde dinarjev. Več kot polovico letošnje gorenjske izgube so imeli v jeseniški Železarni, kjer je znašala '200 milijonov dinarjev, v kranjski tovarni Sava je znašala 60 milijonov dinarjev, v Elektru Gorenjske 40 milijonov dinarjev, v turizmu 30 milijonov dinarjev. Podražitev izdelkov bo jeseniškim železarjem do konca leta izgubo odpravila, večje težave bodo imeli v Savi, Elektru, pa tudi v turizmu. Ob tem velja seveda povedati, da sta tovarna Sava in Železarna izrazito uvozno odvisni, kar je zaradi vse dražjega dolarja brez dvoma eden od vzrokov izgub, saj je posebej pri Železarni jasno, da z izvozom jekla, s čimer si zagotavlja devize za uvoz materiala, manj zasluži, kot če ga prodaja doma. Glede na celotni prihodek, kije na Gorenjskem letos porasel za 34 odstotkov, v Sloveniji pa za 28 odstotkov, predstavlja gorenjsko gospodarstvo 10,8 odstotka slovenskega. V primerjavi s tem je zanimiv podatek, da gorenjsko gospodarstvo glede porabe energije predstavlja 17,6 odstotka slovenskega. Energija je za Gorenjsko velik problem, pa naj gre za mazut, plin ali elektriko. Tolikšnemu deležu botruje predvsem poraba energije v Železarni, saj v jeseniški občini vrednostno porabijo kar 55 odstotkov energije, s katero se oskrbi Gorenjska. Podatek, da smo na Gorenjskem v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim porabili le 16 odstotkov energije več, v Sloveniji pa 29 odsotkov več, moramo tako razumeti v luči dejstva, daje Železarna prejela 11 tisoč ton mazuta premalo. Če pogledamo še dohodek, lahko ugotovimo, da gorenjski predstavlja 11,2 odstotka slovenskega, čisti dohodek pa U odstotkov slovenskega. Oba sta torej višja kot delež gorenjskega gospodarstva v slovenskem. Tudi v prvih letošnjih mesecih slabši izvozni rezultati se zdaj popravljajo. Po sedmih mesecih, ko naj bi uresničili 58 odstotkov izvoznega načrta, se doseganje v občinah vrti okoli 50 odstotkov: na Jesenicah 51,7 odstotka, v Kranju 52 odstotkov, v Radovljici 51 odstotkov, v Tržiču prav tako 51 odstotkov in v Škofji Loki 47 odstotkov. Razen na Jesenicah, kjer pokritje uvoza z izvozom znaša 76,1 odstotka, je v vseh drugih gorenjskih občinah nad 100 • odstotki. Vendar pa se naročila za izvoz ustavljajo v nekaterih po tradiciji izvozno naravnanih gospodarskih vejah kot sta elektro in lesno predelovaln a in du s trija. Povedati velja še, da se je letos realna moč investicijske dejavnosti popravila za 4 odstotke, potem ko je lani upadla za 20 odstotkov. Ob polletju je znašala 2 milijardi dinarjev. Prijavljenih je 118 novih naložb v vrednosti 1,45 milijarde dinarjev, republiška komisija za presojo investicij pa je prejela 18 projektov v vrednosti 3,81 milijarde dinarjev. Vendar pa za bančne kredite letos ni več dosti možnosti, saj ima Ljubljanska banka Gorenjske do konca leta na razpolago le še 150 milijonov dinarjev. Torej bo prednostna lista krepko skrčena. M. Volčjak KRANJ, torek, 7. 9. 1982 CENA 9 din Št. 68 Glavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik: v. d. Jože Košnjek Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Vso skrb proizvodnji za izvoz Gospodarska gibanja se poslabšujejo - Turistična sezona %labša od pričakovanj - Preveč tolerantni do zgubarjev in njih Sanacijskih programov, ki ne dajejo zadovoljivih rezultatov -"ančna sredstva samo za proizvodnjo za izvoz Radovljica — Na posvetu med-v -inskega sveta ZKS za Gorenjsko vodilnimi družbenopolitičnimi de-cj vci, na katerem sta sodelovala tudi predsedstva CK ZKS Štefan ^J-ošec in izvršna sekretarka CK ^S Katja Vadnal, je bilo naivnih nekaj pomembnih podatkov Gospodarskih gibanjih na Gorenjcu. Le-ti kažejo določene pozitiv-jpremike, kar zadeva izvozna pri-svanja, vendar pa na drugi strani med seboj usklajene rasti finega obsega proizvodnje, dohodnin osebnih dohodkov. Osebni doki ter splošna in skupna poraba iščajo hitreje kot dohodek, kar v skladu s sprejetimi dogovori, Razumi in resolucijo. V vseh gorskih občinah so zato pripravili spreminjevalne predloge pla-a v katerih predvidevajo skrom-^JŠte rasti družbenega proizvoda do 3,6 odstotka), kar bo imelo za ledico skromnejšo rast vseh oblik porabe in nižjo stopnjo zaposlenosti (samo naravni prirastek). Zato pa je nujno potrebno izboljšati proizvodnost dela in s tem fizični obseg proizvodnje, predvsem za izvoz. V deviznih prizadevanjih ima pomembno vlogo turizem, ki pa v letošnji letni sezoni ni izpolnil pričakovanj. Za to je mnogo razlogov. Nekaj tudi v nepovezanosti turističnih zmogljivosti na Gorenjskem, tako med seboj kot tudi s trgovino ter proizvajalci potrošnih dobrin, kulturo in telesno kulturo, komunalnimi skupnostmi itd. Pri tem je bila posebej omenjena Kranjska gora, ki da nikakor ne more priti do enotnega programa turistične dejavnosti v Zgornjesavski dolini. Dobesedno življenjsko nujno je vse naše napore usmeriti v proizvodnjo za izvoz in plasman naših izdelkov na zahodna tržišča, saj moramo v naslednjem letu odplačati novih 7 milijard dolarjev obresti in dolgov, zato je potrebno vsa razpoložljiva sredstva usmeriti v naiožbe proizvodnje za izvoz, vsa ostala razpoložljiva devizna sredstva pa porabiti za nabavo reprodukcijskega materiala, da proizvodnja ne bi stala. Najdražji so stroji, ki ne proizvajajo, in ljudje, ki ne delajo! Ker je naše gospodarstvo večinoma naravnano na proizvodnjo izdelkov za domači trg, je slabo konkurenčno na svetovnem trgu. V tako naravnano proizvodnjo danes ni več smotrno vlagati sredstev. Čeprav v taki OZD nameravajo razširiti kapacitete, želijo samo ohraniti obstoječe stanje nekonkurenčnosti. Mišljenje mnogih naših kolektivov, da bodo izvažali samo to, česar ne porabi domače tržišče, je skrajno škodljivo. Ne proizvajati za izvoz, nezmožnost plasiranja izdelkov na zahodnih trgih, pomeni nesposobnost strokovnih kadrov in vodilne strukture. Tako usmerjen kolektiv nima prihodnosti v današnjih skrajno zaostrenih gospodarskih razmerah. Krizno obdobje bodo preživeli le tisti kolektivi, ki jim bo izvoz sam omogočil zadovoljiv dohodek! Mnoge težave kolektivov bi odpravilo tudi bolj dosledno uveljavljanje nagrajevanja po uspešno opravljenem delu. Dobro naj bi nagradili samo dobro opravljeno delo, slabše opravljeno pa manj ali sploh ne. Lenuhi in karieristi bi sami zapustili kolektiv in tako bi odpadlo dosmrtno plačevanje spričeval in diplom. In še nekaj so poudarili na posvetu: dosledno je treba spoštovati sprejete samoupravne akte. Neizvajanje dogovorov, sporazumov in resolucij n ko smo sprejemali kampanjsko. Največ v šestdeset letih ko je tudi gospodarstvo najbolj cvetelo. In od članstva v Zv» komunistov si je marsikdo obetal boljše delovno mesto, boljšo psa* stanovanje. Marsikomu je taka računica tudi uspela, kajti, roko B srce vsepovsod smo drugače gledali nanje kot na nekomuniste. Tu* pogoje smo stavljali, da mora za to in to mesto biti komunist. Ver«* sedaj so časi drugačni. Gospodarstvu gre slabo, obeti za stanovanj iz dneva v dan slabša. Ali pa stanovanje že ima, v službi je doaaf -tisto kar je hotel doseči in zdaj - za kaj naj bi se še boni? Članarini* visoka Previsoka. Sestanki vzamejo veliko prostega časa, posebni ker jih ne bodo več sklicevali v delovnem času, temveč popoldne, v naj si torej človek še obeta od partije? Sploh pa vse nekam čudno pe> Kaj mi brani izstopiti? Sicer pa bodo sami ugotovili, da nisen: * zainteresiran; nisem bil že tolikokrat na seji, nimam časa za to, za * funkcijo, otepam se kakršnegakoli družbenega dela in izgovarjam: slabo zdravje. Saj me bodo sami počasi odpisali No, res se ne upiral Kdo se bo pa toliko dajal za teh par petkov, ko si na svetu .. Takole in podobno malodušje je danes opazno pri marsikater našem članu. In bolj ko pritiskajo na nas težke gospodarske ražu stabilizacijske zahteve, več je takih misli. In če človek dobro premisli, je prav, da taki gredo Zakaj ^ liulke med žitom? Marsikdaj si slišal poštenega, dobrega dela* govoriti da bi že prišel v partijo, pa so v organizaciji taki, da bi ? hotel z'njimi skupaj sedeti na sestanku V partijske vrste se bo r dvomno vrnil tudi marsikateri nekdanji borec, aktivist, idealist, ta* izstopil prav zaradi takšnih materialističnih računarjev m grabei. cev ki so hoteli - pa jim je tudi uspelo - na hitro obogateti na r** delavca in družbe. In časi, ki prihajajo, naj le pometejo z njimi. Os nai le trdno, zdravo jedro, okrog katerega se bo spet lahko nabrali trdnih, klenih ljudi. Prihajali bodo novi, dobn, zavedni člani. V tež-spoznaš ljudi. Zdi se mi, da bo tako kot dvamštindesetega roška živa tudi tale naša stabilizacija pometla s slabiči Takrat, ko j« -najhuje, so jo slabiči pobrali domov, se poskrili, tisti redki, ki ostali in se znali prebiti skozi sovražne obroče so predstavljali upora in ga vodili naprej. Tedaj se je pokazalo, kdo so pravi tudi naš boj, ki ga bijemo danes, jih bo pokazal. Bolje manj, l ie govoril že tovariš Tito. In to naj velja tudi za danes in v __ D Dolenc Praznik KS Kranj-Center Kranj — Krajevna skupnost Kranj — Center praznuje 10. septembra svoj praznik v spomin na veliko tekstilno stavko pred 46 leti. Tako kot vedno doslej so tudi letos pripravili vrsto prireditev, ki so se začele že konec prejšnjega tedna, zaključile pa se bodo v soboto. V četrtek, 9. septembra, bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti v Delavskem domu, mladinci pa nripnw-ljajo za zvečer ob 20. uri mladinski ples v konferenčni dvorani Delavskega doma. V petek, 10. septembra, bo popoldne ob sedemnajstih družabno srečanje krajanov na vrtu gradu Kieselstein. Največ prireditev pa so Tako Tatici pripravili za konec tega) ____bo v soboto dopoldne ob proslava ob spomeniku tizankama Janini in lal Laj šah, do tja bodo vozili j izpred Creine. Popoldne na* športnorekreacijske priredi; čeli bodo najmlajši in sicer na Titovem trgu v Si vožnji s kolesom, nato pa «se kasneje začel zdaj že tretii nalni tek po ulicah Kran« kategorije; začeli bodo pioX kasneje bodo startali mlat 19. uri pa so na vrsta Člani s* prijave bodo na Titovem tr«t čer bodo na Titovem trgu * še risanke. TRIDESET LET SLOVENSKE ZRVS V metliškem kulturnem domu Edvarda Kardelja so v nedeljo na slavnostni seji republiške konference zveze rezervnih vojaških starešin proslavili 30. obletnico obstoja in dela te organizacije. V slavnostnem govoru je podpredsednik RK ZRVS Bojan Fertin orisal pot m delovanje organizacije ter med drugim opozoril, da se RK ZRVS zavzema za spremembo naziva organizacije, saj sedanji ne ustreza povsem vlogi in nalogam organizacije. Franc Šetinc je organizaciji ZRVS podelil red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, s katerim jo je odlikovalo predsedstvo SFRJ. STROKOVNJAKI ZA V ARILSTVO V LJUBLJANI Včeraj dopoldne se je v Ljubljani začela 35. letna skupščina mednarodnega+Jnštituta za varilstvo. V šestnajstih komisijah se bo v osmih dneh 743 strokovnjakov iz 37 držav z vseh celin, med njimi bo okrog 50 naših, seznanilo z novostmi v svetovnem varilstvu. Udeleženci skupščine bodo v tem tednu obiskali Titove zavode Litostroj in pivovarno Union ter Inštitut za varilstvo, ki obstaja že 25 let. NESPOSOBNI NAJ ODSTOPIJO Predsedniki izvršnih svetov skupščin občin SAP Kosovo so odločno zahtevali odstop vseh funkcionarjev, ki niso sposobni opravljati svojih zadolžitev. Kompromisov ne more biti več. Gospodarske tokove je treba stabilizirati, to pa zahteva več dela, kajti efektivni delovni dan na Kosovu je komaj tri ure. Predsednik izvršnega sveta skupščine Kosova Imer Pulla je dejal, da je v tem ter v slabi organizaciji dela treba iskati vzroke za stagnacijo proizvodnje, ki je bila v sedmin mesecih letos za štiri odstotke nižja kot v Istem obdobju lani. Izgube kosovskega gospodarstva, ki znašajo 2 milijardi in 160 milijonov dinarjev, so dvakrat večje od dohodka, zato pa so za osebne dohodke izplačali 214 milijonov dinarjev več od dogovorjenega. Tudi graditev številnih izmed skupaj 760 objektov, v katere investirajo 90 milijard dinarjev, zamuja celo za polno desetletje. Spominsko obeležje v Udin borštu že skoraj nared - Zadnjo večjo delovno akcijo pri planiranju jase, kjer stoji spomenik padlim borcem Kokrškega odreda. so borci in mladina Kranja in Tržiča opravili v soboto dopoldne. Preko šestdeset se jih je udeležilo akcije. Prva športna prireditev, tek po poteh Kokrškega odreda, je bila že v soboto popoldne, naslednja bo v soboto, 11. septembra popoldne, v nedeljo dopoldne bo ob 9. uri množični pohod od spomenika do spomenika v Udin borštu, ob 10. uri pa bo pri spomeniku osrednja proslava. — F o to: D. Dolenc Podedovani odnosi Škofja Loka — V okviru priprav na 10. kongres zveze sindikatov Slovenije je bila v petek v Škofji Loki razprava o svobodni menjavi dela med delovno skupnostjo skupnih služb in temeljnimi organizacijami. Izhodišča za razpravo so podali delavci Gorenjske predilnice, sodelovali pa so tudi predstavniki drugih škofjeloških delovnih organizacij, ki so podobno organizirane. Kot so povedali v Gorenjski predilnici, so z enotno politiko ustvarjanja in razporejanja dohodka ter predvsem osebnih dohodkov v njihovem kolektivu uspeli spodbuditi k boljšemu delu tako delavce temeljnih organizacij kot delovne skupnosti skupnih služb. Storitve na osnovi delovnih nalogov, materialne stroške in amortizacijo za osnovna sredstva pokrivajo delovni skupnosti posamezne temeljne organizacije, ki ji na osnovi letnega plana investicij zagotavljajo tudi sredstva za razširitev materialne osnove dela. Dohodek, ki ga ustvarjajo v delovni skupnosti skupnih služb v Gorenjski predilnici s svobodno menjavo dela, je odvisen od vrste, obsega in kvalitete opravljenih del in nalog, od dohodka posamezne temeljne organizacije in od skupnega dohodka celotnega kolektiva. V razpravi so opozorili predvsem na vprašanje organizacije oziroma razporeditve dela med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo, ki je v različnih kolektivih različna in pogosto neracionalna. Predstavniki Jelovice, kjer imajo delitev dela morda še najbolje urejeno, so povedali, da jih najbolj moti zapiranje temeljnih organizacij vase. Zato po novem načrtujejo namesto sedmih le tri. Nesoglasja med režijskimi in proizvodnimi delavci pa se pojavljajo zlasti zato, ker ni pravih meril za nagrajevanje. Medtem ko so storilnost v proizvodnji uspeli izmeriti, so delavci v skupnih službah pri nagrajevanju še preveč odvisni od povprečja dohodka temeljnih organizacij, premalo pa od lastnega dela. Tudi predstavnik Veletrgovine Loka je dejal, da je včasih zelo težko preseči podedovane odnose, saj se v marsikateri temeljni organizaciji, pred združitvijo samostojni delovni organizaciji, še obnašajo kot podjetje v podjetju. . Na nujnost izdelave meril za nagrajevanje delavcev v skupnih službah ter na več enotnosti na področju delitve dela med delovnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami so opozorili tudi predstavniki drugih delovnih kolektivov v škofjeloški občini. Sklenili so, da bodo njihovi delegati o teh vprašanjih spregovorili na 10. kongresu zveze sindikatov Slovenije. H. Jelovčan Ml PA NISMO SE UKLONILI To je bil čas brez pravljic Francka Pisek-Ljuba Od nekod je prinesla vrečko iz obledele modre balonske svile, na vrhu zavezano s trakom. Odvezala jo je in na mizo so se usula pisma. Pisana s tintnim svinčnikom, na slabem večinoma ovojnem papirju. Vsa so se začenjala z »na položaju. .«. Na vsako od njih je nekoč nestrpno čakal kurir. Spomin na dni trpljenja, hrepenenja, borbe, na skrivne kurirske poti, na Belo krajino, na parizansko bolnišnico v Buličih, na taborišče nad Prušno vasjo nad Kostanjevico, na dom, na njeno partizansko poroko z Mihom v Sredgori nad Črnomljem, na Bari in na koncu na belo Ljubljano, ko so jim Ljubljančanke ob osvoboditvi poleg cvetja metale tud. rdeče srčke izrezljane iz lesa, / nitko v luknjici, da so si jih lahko obesili na gumbe vojaških bluz. Enega še hrani. In hrani tudi še tisto veliko šatuljo v obliki srca v barvah trobojnice, ki sta jo ji iz lepenke in ostankov blaga za poročno darilo sešili partizanki Francka in Slavica, doma iz Čabra, ki pa sta obe padli v zadnji ofenzivi na Belo krajino novembra 1944. Ima tudi še nekaj fotografij domačih deklet iz Mladja, Prušne vasi, Cerneče vasi, z Dola. Vse so bile skojevke. Tu je bila mladina povezana kot tnenda nikjer. Francka je doma iz Mladja nad Kostanjevico ob Krki, iz zaselka Lebice. Lebiškega Janeza hči. Devet otrok je bilo pri hiši. Hudo revščino so tolkli, se spominja. K bogatejšim sorodnikom na Krško polje je mama pošiljala otroke na delo, da so se lažje preživeli. Ko je prišla vojna, je njihova hiša postala ena od partizanskih javk, zbiralnica hrane, oblačil, sanitete, tod mimo je vodila kurirska pot. Božiči, Dragani, Lebica, Dol. To so bile štiri partizanske hiše, kamor so se zatekali aktivisti, ki so prihajali čez nemško-italijansko mejo ob Krki. Od tu so jih vodili na Hrvaško, v Belo krajino, v Zumberak. Sprva so pošto in zaupna poročila prenašali starejši, ko pa je zanje postalo prenevarno, so te naloge zaupali mladim in otrokom. 1942. je bilo Francki petnajst let. Suha dolginka je bila tedaj. Se vsa otrok. Ni bila sumljiva, zato so bila njena pota v dolino, v Podbočje in Kostanjevico vse pogostejša. Zdaj s poročevalci iz tehnike nad Prušno vasjo k Ivšiču v staro šolo v Kostanjevico, zdaj v nabiralno akcijo v mline, zdaj k usnjarju 6 lih i po usnje, zdaj k lekarnarici Fonovi. Najbolj se je zamerila, ko je mlinarju Meščuranu, ki je bil menda najbolj »bel«, dejala, da bo zapisala, kdo je dal in kdo ne . .. Ko se je 1943. vse bolj grozljivo uveljavljala bela garda, tudi Francka ni več smela spati doma. Kolikokrat so jo iskali! Največkrat je prespala kar v vinogradu v Strmcu. Za kol se je držala in spala. Ce bi jo beli dobili, bi jo razrezali z noži. Tako so grozili domačim, kadar prišli. Neko noč, jeseni 1943, ko si je po dolgih nočeh zunaj vendarle zaželela tople postelje in je bila prepričana, da belih to noč ne bo, je spala doma. V kamri se je stisnila med dva manjša otroka. A so prišli. Z baterijo so osvetlili tri otroške glavice na njeni postelji, dve na sosednji. Prepričani so bili, da so to le otroci in da jih ona že rie bi čakala v postelji. Pokonci so vrgli starejšo sestro Ivanko, očeta in mater. Tokrat so se zadovoljili z Ivanko. Ven so jo vlekli in tepli, grozili. Očeta so tolkli s puškinimi kopiti. Nič, prav nič ni mogla storiti. Če bi se pokazala, bi jo ubili, kajt i le po njej so spraševali. Se bolj kot po bratu Ivanu, ki je bil tudi že v partizanih. Beli niso prenesli da so domači fantje uhajali k partizanom m da so zdaj še dekleta delala za bandite, to je bilo nezaslišano. Primer, kako so se znesli nad Strojinovo Dragico in njenimi starši v Pristavi pri PodboČju, je dovolj /govorno povedal, kaj bodo naredili s katerokoli od njih, če jim le pride v roke. Pri Strojinovih so tedaj naredili tak pokol, da so kri in možgani brizgali do stropa... Župnik pa ie tedaj izjavil, da bo zdaj njegova duša uneia ""tristo noč ie bilo najhuje. Potem ni več upala spati doma. Nad domače so se se velikokrat spravili. Takrat, ko so partizan odpeljali s seboj belogardističnega župnika Andreja Zupana iz PodboČju. ki je na, pnžn c. vil roke, da »gorje nam, če pridejo boljSeViki«. in sodeloval s samo Črno roko, so se spe' spravili nad njene domače. Takrat so \ Kostanjevico odvlekli mamo, Ivanko »n mlajšo sestro Zofko. Beli so postavili vislice pred ječo in jim kazali, tla bodo tu visele, če se bo župniku kai zgodilo. Kes so ga partizani spustili, kajti preveč nedolžnih jjucii bi padlo zaradi njega, toda ne v Kostanjevu o Odslej je maše v al v Beli krajini... Nekaj časa je bila Francka v ilegali na njenem področju, v Bočičevern t abons« u na Brezinah nad Prušno vasjo, kjer so ni tehnika, partizanska bolnica, skladište i podobno, pa na položajih od ITusne V umi « ■ Zumberka in Bušinje vasi v Beli kamor se je pač premikal terenski e~-knjižnici našega znanega karikaturi^ ruta Pečarja »Cas brez pravljic« najdeš Francko. Tudi pri njih so se skrivali r njani Pečarjevi otroci m mama. Str*? •so bili to. Ze tako je bilo zelo hudo, če s' še preganjan, brez doma in strehe nac majhnimi otroki, kot Pečarjeva, pa hu* moglo biti. Zima je bila, pozna jesen se je družinica skrivala kje po ponoči so prihajali na seno. Zdaj k zdaj k drugemu. In ljudje so kolikor so le mogli. Maja 1944 je bila Francka dodeliec vensko-hi vatsko partizansko bolnico ?< telno šolo v Bulice. Velika bolnica ie saj je bila porazdeljena kar po več Buliči, Dučiči. Radatoviči, Piiatova : Zumberak in Belo krajino. Kasnem • dodeljena v štab za kurirko, od tsrr-Sred goro nad Črnomljem v ekonomat VII. korpusa. V delavnica' iz padal šivali za ranjence odeje, rjuhe bili čevljarji, krojači. Borce in rac** od tu oskrbovali z vsem potrebnim. V Buličih je spoznala tudi Miho Fl** rila prvoborca, s katerim se je novemb" v Sredgori poročila. Partizanska pei* bila Se danes hrani orumeneli dokur"5' Va Dodpisali pomočnik polit kom i**'.-brigade NOV in POS Jože Zagorel poročne priče, Stanislav Pajk. šef [M,ot VII. korpusa, in Florijan Pel*; no lit komisar sanitetnih enot. Tud: sliko ima. V travnati rebri sedita : oba v partizanskih uniformah. Pote'' z njim. ko je Miha šel s par: invalidskim zborom v Italijo m >. * osvoboditvijo vračali skozi vso Dalir •» Ljubljane. . Prva leta po osvoboditvi sta Kost micvici. pred sedemindvajset n 5a Sla na Bled. Tri leta bo že. kar , \ „Voi Septembra 1978 so na nnho* Mladju odkrili spominsko ploščo. . V . . ..neinu od Gorjanskih bats.;- v Mami-N« ^■jThilo n^A hI« D. IV JOREK, 7. SEPTEMBRA 1982 V Podvinu rekordna letina ?|*edi tega meseca bodo v nasadu Resje začeli obirati zgodnje, ^onec meseca pa še zimske sorte jabolk GOSPODARSTVO .3. STRAN GLAS f - ]Podvin — Sadjarji si letos obe-J^jo zares dobro letino. Menda v . ^°bršnem delu Evrope ni bilo takšne t ^zadnjih sto letih. Tako tudi v na-Resje pri Podvinu pričakujejo j ^korden pridelek. Čeprav je nasad ^ zaradi obnove nekoliko manjši * prejšnja leta, bo po prvih ocenah , ^^delek znašal okrog 700 ton ali 3,5 * £v^£ona na hektar. To pa bo največji * *idelek v tem nasadu do zdaj. !»> ^ »Lani je bil pridelek v našem na-^ slab, ker ga je prizadela pozeba. * tos je bilo sicer nekaj toče, vendar * jT^ kljub temu pridelek količinsko in ^ ^kovostno rekorden. Jabolk koli- t ~ w*^sko sicer ne bo toliko kot ob .V jL^ejžnjih dobrih letinah, vendar je * t^^-os nasad zaradi priprave na ob-il ^Pvo manjši,« pravi inženir Bene- »Kdaj boste začeli bo letos s ceno?« obirati in »V našem nasadu imamo precej jV^lnih kupcev, ki se tudi letos za-^^»ajo za jabolka. Sicer pa priznam, nas glede na dobro letino tokrat JJ*" malo skrbi, kako bomo prodali fc ^bolka. Z obiranjem grafenštajna ff že začeli. Zgodnje sorte, kot so t ^ primer koksoranžna reneta in ^v.^ta parmena, pa bomo začelil »Nasad nameravate obnoviti?« »Nekaj smo ga že obnovili z novimi sortami, kot je na primer jona-gold, ki je križanec med zlatim de-delišesem in jonatanom. To jabolko ima izredno dobro aromo in tudi primerno trajnost. Vendar količinsko še ni v polni rodnosti. Prihodnje ieto bomo obnovili še nove površine, vendar težko rečem, s katerimi sortami, ker je marsikaj odvisno od trga in dogovorov. Zelo trpežna vrsta je ajdar, izredno cenjen je tudi gloster, ki pa je občutljiv za škrlup.« Prodaja jabolk v Podvinu se bo torej začela sredi tega meseca. Inženir Benedičič pa je napol v šali, napol zares še dodal: »Letos nas malce skrbi, kako bo pozimi z ogrevanjem zaradi pomanjkanja kurilnega olja. Jaz pa pravim: če bo bolj hladno, bodo pa jabolka v sodobnih kleteh dlje držala.« A. Ž. p ^L^ta parmena, pa (pirati sredi tega meseca.. Posebej poudariti, da smo kokso- » J ?, " - iJrtižno reneto letos obogatili s kalci- 9 ti,1*1- tako da bodo jabolka držala ^ ^^i novo leto. Jonatan bomo obirati okrog 20. septembra, m ušes pa proti koncu meseca. H 1 Kako bo s ceno, je sicer težko reči, M kolikor vem, skupni dogovor o še ni potrjen. Vendar pa bo po V^aljeni praksi v neposredni prodaji našem nasadu kilogram jabolk 2>og 1 dinar cenejši od dogovorjene Kaže, da bodo jabolka prve ^ lite te okrog 15 dinarjev za ki-" *>am, druga pa po 7 do 8 dinarjev.« >ržič - V avli upravne stavbe tovarne obutve Peko so uredili zanimivo čevljarsko delavnico. Poimenovali so jo po enem najstarejših Viških Šuštarjev Janezu Mavcu, ki je živel in delal v prvi polovici 18. Stoletja. Delavnico, ki so ji rekli »pr' Bfaščk «, je imel na Ljubeljski ^sti, zdaj Koroški, kjer stoji Godnovova hiša. Miniaturni posnetek l*virnika je opremljen z vsem, kar je nekdaj sodilo v delavnico čevljarskega mojstra. — Foto: H. Jelovčan C* podpisnike !***nspevek nespremenjen - Po lani sprejetem samo-sPorazumu ° zbiranju i za intervencije v kmetij- J^ in porabi hrane naj bi se letos v t^K^jski občini zbralo okoli 31 mili-din- Vsota Pa bi bila lahko še Kv*^bi se podpisnikom sporazu-P^^jJ pridružilo še ostalih 37 delovnih J^J^nizacij in skupnosti, v katerih je JJJiT^leno okoli 5 odstotkov vseh za-V občini' PodPisniki sPora" skupne porabe ali iz rezerv-^ Skladov. > sprejetjem samoupravnega spojina se je kranjska občina prisila peščici slovenskih občin, ki t^ pred letos sprejetim zakonom o Stavljanju in usmerjanju sred- stev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 — 1985 začele zbirati sredstva za dolgoročno zagotavljanje pogojev pridelave hrane. Zato se zdaj v občinah, ki nimajo samoupravnih sporazumov, sprejemajo odloki, prispevne stopnje pa so praviloma povsod višje, kot so po kranjskem samoupravnem sporazumu. Zato so tudi v predlogu odloka, o njem naj bi odločali zbori skupščine občine na septembrski seji, po katerem naj bi v sklad za intervencije v kranjski občini prispevali vsi zaposleni, predlagani višji prispevki kot pa za podpisnike sporazuma in sicer v višini 0,45 odstotka od bruto osebnih dohodkov. Za podpisnike sporazuma pa bi odstotek prispevka v sklad za intervencije v kmetijstvu za sedaj ostal nespremenjen. Manj nočitev v kampih Radovljica — V letošnjem prvem polletju je turistične kraje v radovljiški občini obiskalo 122.533 gostov, kar pomeni, da jih je bilo 10,2 odstotka več kot lani v enakem razdobju. Nočitev je bilo 448.542, kar pomeni, da so porasle za 8,3 odstotka. Med gosti je bilo 70 odstotkov domačih in 30 odstotkov tujih. Število nočitev domačih gostov je poraslo za 13,4 odstotka, število nočitev tujih pa le za 1,3 odstotka. Manj, kot so pričakovali, je bilo torej tujih gostov. Gostinski delavci pravijo, da na nizek porast vpliva zlasti znatno manj nočitev v kampih, saj je bilo v kampu Šobec za okoli 30 odstotkov nočitev manj, v kampu Zaka pa kar za okoli 50 odstotkov. Poznavalci gibanja »turističnih rek« pravijo, da je kamp Šobec najboljše zrcalo, koliko tujih gostov potuje na Jadran. Torej si lahko pojasnimo vzrok manjšega obiska bobca. Gostinstvo radovljiške občine tako v letošnjem prvem polletju ni ustvarilo načrtovanega deviznega priliva. Letni načrt znaša 15,9 milijonov dolarjev, v prvem polletju pa so dosegli 4,3 milijona dolarjev priliva, kar je 27 odstotkov načrta. V primerjavi z lanskim prvim polletjem pa je upadel za 1 odstotek. Novost iz tržiškega Tika Tržič — Delavci tržiškega podjetja industrijske kovinske opreme, na kratko Tika, so svoj proizvodni program, ki obsega v glavnem garderobne omare, razširili z novim izdelkom. Na zadnjem gorenjskem sejmu v Kranju so predstavili omaro za prekajevanje in shranjevanje mesa ter drugih živil, ki je namenjena predvsem gospodinjstvom. Novost so kupci dobro sprojeli, kar potrjujejo že številna naročila. V tržiškem Tiku so se odločili za štiri tipe omar, ki prenesejo od 125 do 450 kilogramov mesa. Omare so izdelane iz kvalitetne jeklene pločevine, znotraj zaščitene s toplotnim izolacijskim, ognjevarnim in nevtralnim premazom, zunaj pa z laki proti oksidaciji pločevine. Vrata omare so tesnjena. Na njih je vgrajen termometer, ki omogoča nadzorovanje notranje temperature. Zgornji del omare, prekajevalnica, ima nastavljiva obešala za meso in nosilce za police, ki pridejo v poštev pri shranjevanju. Spodaj je kurišče s predalom, nad kuriščem pa pregrada s Samotnim obokom za vzdrževanje enakomerne toplote in pravilno razporeditev dima. Spodnji del omare ima tudi rege za vstop zraka, zaščitene z mrežico proti mrčesu, v pokrovu omare pa je standardna odprtina za priključekna dimnik. Najprimernejši prostor za postavitev omare je čista, neogrevana klet. Kurišče oziroma predal se napolni do treh četrtin s suhim žaganjem, najboljše je žaganje zrelih listavcev, nanj pa pride lopatica žerjavice, kar daje dovolj dima. Meso in mesni izdelki se dimijo od nekaj dni do več tednov, odvisno od velikosti in kvalitete kosov. Temperatura dimnenja je od 15 do 25 stopinj Celzija. H. J. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Štipendije iz združenih sredstev V V preteklem letu je bilo na Gorenjskem blizu 4800 ^fcendistov, od tega več kot .300 kadrovskih dobra *tjina pa je imela štipendijo iz združenih sredstev. V Vloge za štipendije iz združenih sredstev in za raz-h kadrovskim štipendijam so se zbirale do 5. •i _ ______i„o.Kah jflnima izid — n kadrovskim stipenuijam ™ — ------- ©Hembra. Vse prosilce seveda najbolj zanima izid. ^Jhogi so slišali, da bo letos politika podeljevanja Št,-KVhj bolj »trda«, ne vedo pa natančno, kaj to Zato nekaj o novostih letošnjega razpisa ter ^lepih, ki so jih junija sprejele skupščine Občinskih Vjpnosti za zaposlovanje v goreniskih občinah. Za štipendije iz združenih sredstev in razlike h ka-H^vskim štipendijam so lahko zaprosili kandidati, pri fckjterih mesečni dohodek na družinskega člana lani ni -roizvodnji doslej še nisem dela-a, zato je to zame svojevrstna izkušnja. Nekajkrat sem delala v zavarovalnici v pisarni, a tam delo ni tako zanimivo kot tu. Tudi zaslužek je bil bistveno manjši. V proizvodnji je delo Igor Perne, študent elektrotehnike: »Iščem kakšno delo za mesec dni, ni važno, kakšno. Motiv mi je predvsem zaslužek. Bliža se tudi začetek študijskega leta, zato bo delo v proizvodnji nekakšna premostitev po brezdelnih počitnicah.« Livij Kocina, študent medicine »Potreboval sem denar, pa sem se zaposlil prek mladinskega servisa. Delam v polnilnici, kjer delo sicer ni težko, vendar sem potreboval nekaj dni, da sem se navadil. Do fizičnega dela prej nisem imel pravega odnosa, zdaj, ko sem ga spoznal, je povsem drugače. Tudi solidarnost med delavci me je tu prevzela. Pričakujem, da bom zaslužil kakih 7.000 dinarjev in to bo resnično pošteno prislužen denar.« Milan Rebolj: »Končal sem osmi razred in zdaj se bom šel učit za avto-mehanika. Tokrat prvič delam v proizodnji, vendar se nisem težko privadil. Pri svojem bodočem delu bom moral fizično delati in prav je, da se naučim. V polnilnici nas dela devet. Sem in tja imamo odmore, a ko se dela, se resnično trdo dela. Mislim, da si bom poleg denarja tu pridobil tudi spoštovanje do dela.« Mladi imajo kajpak tudi mentorja, ki poskrbi za njihovo varnost, jih razporedi na delovna mesta in jim odmerja delovni čas. Mladi sicer pridno delajo, .pravi mentor, toda z njimi je včasih težko. Proizvodn je in fizičnega dela niso vajeni, gre jim le za hiter zaslužek. Tudi delovne discipline jim manjka, česar jim tudi ni zameriti, saj prvih 14 dni delo spoznavajo, prihodnjih 14 pa čakajo, kdaj bodo zaključili. Zaslužijo dobro, delovna organizacija pa jim razen tega daje tudi malico. Kar zadeva ekonomsko korist, jo od dijakov in študentov na delu ni veliko. Saj iiin tudi ne gre zanjo, temveč zgolj za kritje trenutnih go. proizvodnih potreb. D. Z. Zlebir Dijaške postelje samevajo Usmerjeno izobraževanje je naravnano tako, da šola kadre, ki so domačemu (regionalnemu ali še ožje občinskemu) gospodarstvu dolgoročno potrebni. P?*v zato je prvi letnik šolal pretežno domačo mladež. Morda v tem tiči vzrok za slabšo zasedenost dijaških domov, morda v do-kajšnji ceni oskrbovalnin, morda še v čem drugem. Da bi prišli problemu, ki dijaške domove tare zadnja leta, do dna, smo v štirih gorenjskih dijaških domovih povprašali, kako je z njihovo zasedenostjo, kakšne so cene, kako je bilo lani in kako nameravajo letos zapolniti morebitne proste zmogljivosti. Cena dijaških domov ostaja lanska. Kakih velikih astronomskih zneskov ne dosega, zaradi česar domovi tudi ne morejo poslovati po ekonomski ceni, temveč so že leta daleč izpod nje, tudi kadar so bih napolnjeni do 'zadnjega kotička. V kranjskem dijaškem domu velja mesec dni popolne oskrbe dijaka 3750 dinarjev, v jeseniškem domu Železarskega izobraževalnega centra 39(K) dinarjev, v Škof j i Loki 3840 dinarjev, v blejskem domu za učence gostinskega šolskega centra pa 3700 dinarjev. Zgolj s štipendijo dijaki torej ne zmorejo stroškov mesečnega bivanja, saj štipendije znašajo nekako 3000 dinarjev, oskrbovalnme v domovih pa jih presegajo za \ak tisočak. Še vedno pa so dijaški domovi poceni, če jih primerjamo s skokovito rastjo cen. Hrana se je na primer podražila za 60 odstotkov, meso kar za 70 odstotkov. Zategadelj imajo domovi že od lani vlogo po povišanju pri skupnosti za cene. Predlagajo, da bi letošnja cena bivanja v domovih znašala 4500 dinarjev. Od štirih gorenjskih dijaških domov, v katerih smo iskali informacijo o zasedenosti, je do kraja poln le kranjski. Konec avgusta je bilo prijavljenih že 513 kandidatov, nekaj prostora pa hranijo še za študente. Dom ima sicer 477 ležišč. Letos oktobra pričakujejo, da bo zgrajen tudi študentski dom na Zlatem polju. Študentje poslej ne bodo več gostovali v dijaškem domu in slednji bo lahko sprejel več srednješolcev. Jeseniški dom pri ZlC ima letos le 4 prijave, kar je pripisati predvsem dejstvu, da se šolajo pretežno domači učenci. Že lani je v domu stanovalo le devet dijakov, tudi predlanskim ni bilo kaj dosti bolje. Da pa 120 ležišč ne bi bilo praznih, so jih napolnili z delavci, ki prihajajo na Jesenice po terenskih delih. V škofjeloškem dijaškem domu pri Šolskem centru Borisa Ziherla je do zdaj 93 prijav. Med dijaki, ki bodo prebivali v domu, prevladujejo zlasti učenci lesarske šole, nekaj jih je tudi iz kovinarske, redkejši so gimnazijci. Lačni srednješolci Kranj - S preobrazbo srednjega šolstva nismo postavili 2 novih kvalitetnejših vsebinskih ciljev, pač pa obenem želimo ustv* tudi boljše pogoje za njihovo uresničitev. Ti pogoji pa so zelo odo od denarja. Že nekaj časa ugotavljamo, da varčevanje v skupni pt* ne daje dovolj možnosti za povečanje srednješolskega prostori ureditev sodobnih učilnic, delavnic in raznih učnih pripomoči' katerimi bi praktično dopolnili teoretični del pouka in ga dvigni: kvalitetnejšo raven. Da so srednie šole v preteklih letih precej zaostale za ne dokazujejo le večinoma stari in pretesni prostori. Šolske mate Scer le drobec v sklopu celotnega življenja m dela šole, a za * razvoj in uspešnost učencev zelo pomembne. Ze lani smo z anketo po kranjskih srednjih šolah ugotavljat ' povsod učenci nimajo organizirane šolske prehrane oziroma daje le preskromna za zahteve odraščajočega organizma. Vse stroške rt* pokrivati učenci oziroma starši republiška izobraževalna skupni primakne niti dinarja, zato velja, da je za malo denarja tudi r »muzike«: običajno kruh z namazom in skodelico toplega čaja alib V prvih dneh novega šolskega leta pa niti tako skromnih obrt* še ni povsod. Kranjski gimnazijci, na primer, so se morali med -»«* odmorom zapoditi proti Globusu ali kateri drugi bližnji trgi drag sendvič, če niso hoteli ostati vse dopoldne lačni. Vrsta čaku^ bila dolga in do zvonjenja so nekateri komaj uspeli zagristi v kruh. Očitno je torej, da v procesu preobrazbe srednjega šolstva. 1 malice, žal, pozablja, še marsikaj šepa tudi po organizacijski; Priprava malic, kakršnekoli že so res ne zahteva posebnih —« da bi bila pravočasna. V osnovnih šolah si podobnih sp~J-privoščijo... « Sploh bi o vprašanju prehrane v srednjem izobraževanju 1 morali spregovoriti širše, v občinskih ali posebnih m nato v i izobraževalni skupnosti. Čeprav izobraževanje v srednjih učence ni obvezno, jih je malo, ki se po osnovni šoli takoj Zato bi bilo prav, da bi k ceni šolske malice vsaj nekaj pns~ družba, s čimer bi dobila tudi pravico da od šol zahteva or in šolske prehrane. Tako pa je ta odvisna predvsem od K dobre volje šolskih delavcev, ki se bremena kljub pritiskom staršev kar se da otepajo. Osebnost, dozorela v trpljer Invalid Franc Dolinar iz Gorenje vasi je že poldrugo Cenrav trdi,daje njegova Invalid hrane uoiinar iz ui/icuji. ^ r„lulUg0 ^ priklenjen na posteljo - Čeprav trdi, da je njegova teles* zen razkrila tudi mnogo duševne pomanjkljivosti, je ljenjsko stisko dozorel v duševno zrelo in veliko osebno^ Že lani ni bilo zasedenih vseh 240 postelj, letos pa pričakujejo, da bodo še manj. Ker je prostora ves čas dovolj, prijav niso omejili z roki. Doslej so se bolj prijavljali dijaki prvih in drugih letnikov, tretji pa so že bolj domači in jih pričakujejo nazadnje. Upajo, da bodo do začetka šolskega leta napolnili kakih 220 ležišč. Na Bledu v domu gostinskega šolskega centra je le 55 ležišč. Lani ni ostalo veliko prostih, letos pa je prijav le 30. Tudi tu se ponavlja praksa, kakršne so vajeni v Škofji Loki — dijaki tretjih letnikov se prijavljajo zadnje dni. Usmerjeno izobraževanje je tudi tu (kot v jeseniškem ŽIC) spremenilo strukturo dijakov. Prvi letnik zastopajo pretežno domačini in dijaki slovenskih občin, v višjih pa so tudi i/, drugih republik. V prvem letniku usmerjenega izobraževanja dobijo dijaki šli pendije v znesku 3250 dinarjev, višji letniki pa še vedno »vajeniške na grade« od delovnih organizacij, ki jih šolajo. Delovne organizacije jim tudi poravnavajo vse stroške- internata, poleg tega pa dobivajo učenci še 2000dinarjev gotovine. Dijaški domovi, ki niso do kraja zasedeni torej še upajo na pozne prijave, ki bodo morda napolnile prazna ležišča. Ce jih ne bodo, bodo prisiljeni med letom pretehtati vzroke in najti rešitve. D. Z. Zlebir Gorenja vas - Zaradi šibkega srca je Franc Dolinar že 14 let priklenjen na posteljo. Govorjenje, pisanje, branje, vse to ga utruja in mu krati moči, zato je v teh letih užil kaj malo veselja. K njegovi postelji zaidejo redki obiskovalci hrane večji del dneva prebije v družbi z materjo, ki mu s prešerno vedrino vpliva voljo do življenja. Franc sam namreč ni posebno vesele narave ah optimist. Takole je zapisal: »Bolezen ali druga stiska pride v trpljenje višje stopnje, ko človekova preteklost zruši majn -ško občutje. Trpljenje je neomiljen test človeka: razgali te pred samim seboj in pred drugimi, šele v dotiku bitnih korenin spo-kako težko je biti človek. tudi sam oblikuje v bes^it mu pomagajo živeti, se skozi mučni vsakdan. nje spoznanj o človeku c' sebi, izdaja tudi besedilo. * zapisal: »Meni se zdi prečudov^ Človek poskuša v vsak najti pozitivno, ki ga ^^ daje življenje. Življenje.* mi je bilo vsiljeno z boltf mi upira, zato vedn* iščem vrednote, sreč« naše dejanje je iivljenjs* ">» po življenju, v a d sla . vsak prizadeva biti srečno bitje.« Včasih mu kateri od očita, da ima premalo vev* ljenia k okr Ne vstaja iz posteb \ ---: je ^ J J vS ne r^ToVdo^^f "v , u no m n a h p r o t j u dejstvo,, da si dopisuje znaš, jT'riVijenJe k"oknu, sprejema . , srečno bitie. Mene je j j . blizu tako utrudilo, da> sepri njgoU« va le, fcso^ volji ne morem *e bolj krotiti i cu _ ^ ^k , okolice. V očitnem nasprotju med hotenji in nemočjo začuti i svojo manjvrednost ob družbeni obsodbi ali izločitvi. V Primeru torej, ko nimaš niti približno takih možnosti kot drugi, maš pa skaljeno prihodnost, potrebuje« za ohranitev življenj a dobro mero odgovornosti z občutkom dolžnosti, ki potem v podzav s sproži obrambo proti »amouničenju. Le tako zmoreš dejanja, ki «e ti upirajo, ker nujno spravljaš v zadrego tudi druge, ki^te zaradi čudovite in tragične naravi morejo razumeti.« Kliub svojemu majhnemu svetu je Franc razgledan, " ^ človeški, živ. primer izre-ka%-dul ne klone, čeprav ga telo izdaja« Ko spoznal, da se mora sprijazniti z življenjem. kakršnega *>vi, ga je skušal na vse načine obogatit.. Branje ga utruja, pa vendar seže po ■ IY*tenja ku Dostojevskem, avtorjih ki raz niišljajo kot on <» medčloveških odnosili, ki se poglabljajo v. človeško osebnost. Ta razmišljanja, dejstvo, da si dopisuje i n^' prijatelji in vselej, ko doi» t skuša nanj odgovoriti. vY-moči ne dopučajo. Prane ima pač drugačen svet. "V način samopotrjevanja ko« tfl mu skušajo z nasveti vs Franc ceni njihc* tujega. Franc ceni njiho* dobronamernost.^ vendar M tako Takole kot ki jih kot mu velva n)e$o». e pravi: »Dober Koi sneg. Cim rahlef globlje prodre in dlje tr^ Skozi kratek zapis, k: * razgovoru s Francem m {*' nju njegovih številnih je težko videti v človekov ~ Njegov način življenja, n^K stvovanje, razmišljanje tajanstvenosti, ki skriva ^ | njegovega duhovno bo$a«l izpričujejo, da je osebij * kalila v trpljenju m /ato i?a mnogi ne rarun*,* poznajo le površno, n* ^ aiti poti v skrivnosti* notranjega življenja.. TOREK. 7. SEPTEMBRA 1982 KULTURA 5. STRAN Prešernovo gledališče za najmlajše Poseben poudarek gledališke ponudbe za najmlajše gledalce Prešernovega gledališča — Razpis lutkovnega in mladinskega abonmaja — Skupen projekt s Kulturnim domom Ivana Cankarja Prešernovo gledališče velik del svojega programa nameni tudi mladini in najmlajšim gledalcem. Pri izboru in izvedbi del želi kranjsko gledališče v prihodnje še okrepiti visoko zastavljeno raven preteklih gledaliških dogodkov. Že pred leti je začelo z vpisom »skrčenega« abonmaja za osnovne in srednje šole. Del tega programa je posebej realiziran, del programa pa se opre na tiste predstave iz abonmajskega ciklusa predstav za odrasle, ki so lahko zanimive tudi za otroke in mladino. V nastopajoči sezoni pripravljajo v Kranju izbor iz sodobne slovenske Poezije za otroke, ki ga bodo Pripravili z vsemi atrakcijami gledališke govorice. »ČENČA Čl«, tako se imenuje gledališka predstava, Ponuja možnost izvirnega in nevsakdanjega gledališkega dogodka, ki bo Zaživel v tistih okoljih, kjer se mladi in otroci zbirajo, kjer živijo. Predstave bodo torej na otroških igriščih, v telovadnicah, travnikih, vrtcih, povsod tam, kjer se bo razlegalo otroško vsakodnevno čebljanje. Predstave gledališče namenoma ne pripravlja za klasično gledališko dvorano, pač pa iz tradicij potujočih komedijantov preteklosti, ki so se selili iz kraja v kraj ter razveseljevali občinstvo. »Čenčači« so gotovo nov poizkus kranjskega gledališča v iskanju novih gledaliških poti do gledalca ter do novega in svežega gledališkega izraza. Predstavo pripravlja režiser Lojze Domanjko. Kot vsako leto se bo novoletnemu rajanju pridružilo s svojimi uprizoritvami tudi kranjsko gledališče. Na prvem mestu gotovo velja podčrtati novo uprizoritev slovenskega dramskega besedila za otroke: ZADNJE SANKE DEDKA MRAZA Alenke Bole-Vrabec. Že sam naslov nakazuje čas in prostor gledališkega do- Novi razstavi Kranj, Skoti a Loka - V mali Valeriji Mestne hiše v Kranju so v Petek, 3. septembra, odprli razstavo figuralnih kompozicij slikarja Tomaža Železnika, rojenega leta 1938 Jesenicah. Svojo slikarsko pot je *ačel že v otroštvu. V gimnazijskih *etih je bil član Dolika in obiskoval *azne risarske tečaje. Na ljubljanski **niverzi je diplomiral iz arhitekture danes opravlja projektantski koklic, v zadnjem času pa poleg Raziskovalnega dela angažirano sli-5«. Njegove figuralne kompozicije, s katerimi se predstavlja na razstavi, Predstavljajo strnjeno podobo da- našnjega in nekaj tudi obetajočo vizijo jutrišnjega dne. V Škofji Loki pa bodo v galeriji na loškem gradu jutri, 8. septembra, ob 19. uri odprli razstavo del akademskega slikarja Rajka Šubica. Predstavil se bo z risbami, slikami in grafikami. Z delom in življenjem slikarja Rajka Šubica, ki nadaljuje tradicijo stare in znane slikarske in podobarske rodbine Subicev iz Poljanske doline„smo vas v našem časniku že izčrpneje seznanili, zato naj zapišemo le, da bo ob otvoritvi razstave zapel oktet Jelovica. Zanimivi dogodki v Cankarjevem domu Konec septembra se slovenskemu ališkemu občinstvu obetajo za-ive uprizoritve tujih gledališč, ki 0 letos sodelovala na znam en i- 1 gledališkem festivalu BITE F v adu. V svoj program je del edstav vključil tudi Kulturni dom — - Cankarja v Ljubljani. Gotovo ~ ta gostovanja v Ljubljani Amiva tudi za tiste gledališke Obiskovalce iz Kranja, ki si žele tudi Jieslovenskih gledaliških predstav in Ji? boljšo gledališko informacijo iz ^jine. Enkratne priložnosti ne bi bieli zamuditi Tako gostujejo 22. septembra romunski gledališčniki z zanimivim projektom Bulgakova MOJSTER fN MARGERITA, 24. septembra bodo komedijanti iz ZDA najprej uprizorili SGANARELA J. B. Moliera in dan kasneje, 25. septembra, še VVedekindovo LULU. Mednarodna gostovanja pa zaključujejo gledališčniki iz Prage (CŠSR) z znamenitim HAMLETOM W. Shakespearja. Vsi zainteresirani lahko dobijo informacije ter vstopnice direktno v Kulturnem domu I. Cankarja ali v Prešernovem gledališču Kranj. M. L. godka, ki bo z živahno zgodbo navihanih junakov in junakinj razveseljeval najmlajše. Med lutkovnimi predstavami, ki bodo gledališko utemeljene v značilni »maniri« kranjskih lutkovnih predstav (živi igralec in lutka), lahko z zanimanjem pričakujemo praizvedbo slovenske novitete Alenke Goljevšček ČUDEŽNI KAMEN. V napeti in humorno zasnovani zgodbi mladih junakov našega časa se prepletajo iskanje neznanega,' sla po odkrivanju, pravljičnost in resničnost. Usmeritev kranjskega gledališča, to je igranje krstnih uprizoritev, se bo tokrat, enako kot prejšnja leta pri predstavah za odrasle, zrcalila tudi v lutkovni uprizoritvi. Skrb za lutkovni del repertoarja Prešernovega gledališča postaja iz leta v leto večja, kar se odraža pri sami izvedbi ter kasnejši gostovalni politiki. Ze v septembru in kasneje v novembru bo kranjsko gledališče svojo lutkovno produkcijo predstavilo ljubljanskemu občinstvu. Najprej v Lutkovnem gle-' dališču Ljubljana in kasneje v Kulturnem domu I. Cankarja. Prav tako bo v kranjskem gledališču ponovno zaživela zanirniva in živahna uprizoritev S. Makaro-vič-V. Rooss KOSOVIRJA NA LETEČI ŽLICI, ki je pred leti razveseljevala najmlajše. Tokrat bo predstava prenovljena in prepričani smo lahko, da v zadovoljstvo mladih gledalcev. Ob domačih predstavah bodo v kranjskem gledališču gostovali drugi slovenski gledališki ansambli z uprizoritvami za mladino in otroke. Ob tem programu pa se gledališče dogovarja s Cankarjevim domom iz Ljubljane za skupno lutkovno uprizoritev na temo Jurčičevega Kr-javlj ia. Upamo, da bodo dogovori plodni in da se nam kljub finančnim stiskam v kulturi obeta celo predstava več. V okviru mladinskega abonmaja, ki se vpisuje v sodelovanju s šolskimi kolektivi, ponuja kranjsko gledališče štiri predstave za 60,00 din ter preko lutkovnega abonmaja tri lutkovne predstave za 30,00. Ob primerjavi z drugimi gledališči so cene kranjskega gledališča minimalne in omogočajo vsakomur obisk v repertoarno rezervo pa je vključena lutkovna uprizoritev Čarobnega pisalnega strojčka Smiljana Rozmana, ki smeši nasilje, vojskovanje ter oblast-mštvo odraslih. V nastopajoči sezoni pričakuje kranjsko gledališče ob svoii pestri, ponudbi polne in zadovoljne dvo- r Janez z majoFko v Vrbi Vrba - Dvojezični lepaki so v znanem turističnem središču ob Vrbskem jezeru vabili na folklorni večer, ki ga je v soboto 25. avgusta, priredilo slovensko prosvetno društvo »Drabosnjak« s Kostanj na Koroškem. Nemško govorečim gostom je bil namenjen tudi programski listič, na katerem je pisalo: » ... Več kot 1.400 let živijo na Koroškem drug ob drugem ljudje, ki govorijo različna jezika, nemško in slovensko. Med zgodovinskim razvojem pa je bii slovensko govoreči del dežele potisnjen vedno bolj nazaj, da ga danes zaznamo le tu in tam. Če odprtih src in pozornih čutov hodite po jugu te dežele, na vsakem koraku srečate stvaritve ljudske kulture, ki je zrasla na tleh narodne manjšine in pomeni resnično obogatitev naše lepe Koroške. Da bi si o tem ustvarili lastno podobo, vas prisrčno vabimo, da obiščete na^o kulturno prireditev. Naj vam polepša dopust in obenem približa manj znano Koroško.« In dopustniki so prišli. V dvorani jih je bila dobra tretjina, dve tretjini pa je bilo koroških Slovencev. Slovensko pesem sta občinstvu predstavila ansambel »Drava« iz Borovelj in ubrani oktet SPD Svoboda iz Loge vasi, ljudske plese pa gorenjski gost večera, DPD Svoboda Rudi Jedretič iz Ribnega s pionirsko in odraslo folklorno skupino. Plesalci so navdušili sprva radovedno, na koncu pa pošteno ogreto občinstvo. Z dvojezično, izčrpno konferanso pa so hoteli čim bolje predstaviti delček iz zakladnice našega narodnega blaga. Med tovariškim pogovorom z gostitelji s Kostanj pa so se dogovorili za še plodnejše kulturno sodelovanje. abv Knjižnice S septembrom so knjižnice kranjske Osrednje knjižnice spet odprte po že ustaljenem času. V Kranju je pionirski oddelek v Delavskem domu odprt vsak dan od 8. ure do 18.30, -razen srede, ko je odprt od 12. ure do 18,30, in sobote, ko je odprt od 8, do 12. ure. Oddelek za izposojo odraslim bralcem v Delavskem domu je odprt vsak dan od 7,30 do 19. ure, razen srede, ko je odprt od 10,30 do 19. ure, in sobote, ko je odprt od 7,30 do 13,30. Študijski oddelek v Tavčarjevi ulici 41 je odprt vsak dan od 8. do 19. ure, razen srede, ko je odprt od 10,30 do 19. ure, in sobote, ko je odprt od 8. do 13. ure. Čitalnice so odprte vsak dan od 7. do 20. ure, razen srede, ko so odprte od 10,30 do 20. ure, in sobote, ko so odprte od 7. do 14. ure. Podružnične knjižnice so odprte dvakrat na teden: v Naklem ob ponedeljkih in sredah od 14. do 19. ure, v Preddvoru ob torkih in petkih od 14. do 19. ure, v Šenčurju ob četrtkih od 14. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure, v Stražišču ob torkih in petkih od 15. do 19. ure. 7. srečanje mladih vokalnih skupin Slovenije M. L. Radio Titovo Velenje, organizacijska enota Centra za informiranje, propagando in založništvo Velenje,- bo pripravil 22. oktobra 1982 v domu kulture v Titovem Velenju 7. srečanje malih vokalnih skupin Slovenije. Pokrovitelj srečanja bo občinski svet zveze sindikatov Slovenije Velenje. Udeleženci 7. srečanja bodo male vokalne skupine iz SR Slovenije (v sestavi od 3 do 7 pevcev, dovoljena je spremljava z ljudskim instrumentom). Poleg skladb, ki jih bodo skupine predlagale za nastop, bodo vsi sodelujoči ob zaključku srečanja zapeli Pesem XIV. divizije Karla Destovnika — Kajuha in Sveta Ma-rolta—Špika v priredbi Radovana Gobca. Prijave za sodelovanje na 7. srečanju malih vokalnih skupin Slo- venije je treba poslati najpozneje do 27. septembra 1982 na naslov: Radio Titovo Velenje, 63320 Titovo Velenje, Foitova 10, poštni predal 89. Hkrati s prijavo morajo skupine poslati naslove 6 skladb, s katerimi se želijo predstaviti v Titovem Velenju, in sicer po vrstnem redu, ki ga sami predlagajo. Organizatorji bodo veseli, če bo med predlaganimi skladbami tudi pesem z območja, s katerega prihaja skupina. Dobrodošle bodo tudi izvirne partizanske pesmi. Posebna žirija bo izbrala 3 skladbe, s katerimi bo skupina nastopila na srečanju. Male vokalne skupine, ki se bodo prijavile za nastop na 7. srečanju 22. oktobra v Titovem Velenju, bo obiskala posebna strokovna žirija in se udeležila njihove vaje. Pred razstavo Rajka Šubica v loški galeriji Vrsta risb in grafik, nastalih med leti 1920 in 1930, priča o njegovi izjemni risarski občutljivosti. Zanesljivost roke, ki riše leta 1942 tovariše v internaciji, je presenetljiva. Nobene tipajoče poteze svinčnika ni, slikar riše doživljajsko spoznanje z zanesljivostjo ostrega opazovalca in s polno mero formalnega znanja. Posebno pozornost zasluži tistih nekaj ohranjenih majhnih grafik in ex-librisov, ob katerih lahko občudujemo slikarjev pravi in pristni občutek tako za koncept kakor tudi za perfektno tehniško izvedbo v tehniki lesoreza,jedkanice ali suhe igle. Že v tem zgodnjem obdobju lahko spoznamo Šubica kot izrazitega slikarja oziroma risarja živali in predvsem konj. To je opazil že S. Šantel, ki je zapisal: »Odkar je preminul slikar Gorup, nimamo Slovenci razen Rajka Šubica nobenega izrazitega slikarja živali. Najbolj so mu pri srcu konji in stavim, da tudi v tujini pozabi na vse krasote, če zagleda na cesti plemenskega konja ali pa tudi koščeno kljuse.« Likovni talent Rajka Šubica se je razkril v grafikah. Vprašanje je, zakaj je grafiko opustil. Nekaj grafik, do katerih smo lahko prišli, priča o^zredno visokem nivoju. Prava tehnična bravu rozn ost nas osu pij a še danes, Kolikor je bilo mogoče ugotoviti Šubičevo frazstavno dejavnost, le-ta ni bila posebno bogata, kajti od prve razstave, na kateri je »Sodeloval leta 1922 (V. jugoslovanska umetniška razstava v Beogradu) do zadnje leta 1975 v mariborskem Rotovžu jih lahko Naštejemo le štirinajst. Na teh razstavah se Je pokazalo zanimanje za motivni svet, s katerim je Šubic rasel in zorel: krajina *ivali, tihožitje in v zadnjih dveh desetletjih Sarina. Tehnika, v kateri je izražal svoje Vizije, se je prilagajala motiviki. Sprva se je Ves posvetil grafiki, bil vseskozi čudovit risar in vneto gojil akvarel. Likovno delo Rajka Šubica, ki je Prikazano na razstavi, zajema odohje častitljivih šestdeset let. Drobna risba iz leta *919 z motivom iz Poljanske doline, ki je hastala ob koncu študija na Obrtni šoli v Cjubljani, je najstarejše delo na razstavi. čeprav so te grafike nastajale v času, ko so se Jakac in drugi vračali po končanih študijah v Ljubljano in seznanjali ljubljansko občinstvo z grafično tvornostjo. Zakaj je Šubic takrat ostal takorekoč neopažen, ko pa je delal JakČevim enakovredne grafike? Rajko Šubic se je istočasno veliko posvečal akvarelu in mu ostal zvest vse do danes. Motivni svet, s katerim je rasel in zorel, je zajet v pokrajini z vso njeno otipljivo, resnično pojavnostjo; to so živali in ljudje. Povsod, koder je hodil, so ga spremljali papir in akvarelne barvice, s katerimi je ustvarjal čvrste zapise krajev, skozi katere ie potoval ali se tam za dalj časa ustavljal. Vzporedno s krajino nastajajo tiha razmišljanja o mrtvi prirodi — tihožitja z rožami mu služijo za veren in prepričljiv posnetek optičnega vtisa ozko omejenega sveta. Pogled, ki je ob tihožitju ozko usmerjen, se slikarju odpre in razširi do daljav na obzorju, kjer se stikata nebo in morje. Morje je odkril v zadnjih petindvajsetih letih, ga vzljubil in neštetokrat upodobil v marinah, ki so postale slikarjeva značilnost. Rajko Šubic se bistveno ne navezuje na nobeno od slikarskih smeri. Zvest je realizmu. Kot izreden risar se risbi ne more odreči tudi pri slikanju in tako so Šubičeve slike trdno risarsko grajene. Krajino obravnava dosledno tako, kot jo vidi, se pravi, da je slikarsko ne spreminja, temveč je slikarjev čopič zvest opisovalec celotne značilnosti in posameznih podrobnosti. A. Pavlovec O LAS 6. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, 7. SEPTE KAREL LESKOVEC TRNU L JE 7 Povedal sem mu, po kaj sem prišel. Zastal je in nekaj razmišljal. Nisem mogel pogoditi, kaj mu je bilo v misli. Šele ko je dejal: »Kar vzemi ga, tam v mrtvašnici mora biti,« sem spoznal, da je prej ugibal, kje je križ, ali je doma ali stoji pred kakšno hišo. Za pogrebe je bil v vsej veliki fari samo en križ. Mežnarjeva beseda, naj grem sam po križ, me je zaskelela. Bal sem se stopiti v mrtvašnico in iskati med šaro, kje je spravljen. Stal sem in gledal vanj. Nisem mogel doumeti, kako naj bi sam v hišici, ki stoji ob zidu pokopališča, namenjeni mrličem. Ko se nisem premaknil, je nemara razumel, da ima pred seboj fantiča, ki mu tiči globoko v kosteh strah pred mrtvimi. Nejevoljno je spregovoril: »Vem, da se takile tički bojite grobov kot hudobca, drugače pa vas je sama nagajivost.« Nemarno je z roko, postavil grablje k latam in se s počasnim korakom nameril proti cerkvi. Od nje sva bila oddaljena kakšnih sto korakov. Morala sva naokrog, ker so držala železna vrata na pokopališče na drugi strani. Počasi sva šla med grobovi. Venomer je pogledoval na levo in desno in zagodrnjal, kadar je opazil nered. »Mulci,« se je vsakikrat oglasil in z očesom švrknil po meni. Prepričan je bil, da je za vse, kar ni bilo prav, kriva mularija. A bi prav lahko posodo za cvetje, šopke in drugo po grobovih prevrnil veter, ki je včasih močno zapihal okoli cerkvenih vogalov. Nisem mu ugovarjal, ker so me učili, da starejši vse bolje vedo od otrok Tik ob visokem zidu je stala zidana hišica, v kateri je bilo spravljeno orodje, ki se je rabilo samo na pokopališču. Možak se je počasi sklonil pod lesen in že precej trhel prag, malo pobrskal in poiskal ključ: Odklenil je vegasta vrata, vstopil in čez trenutek prinesel križ. Naslonil ga je na zid, zaklenil vrata in vrnil ključ na svoje mesto. Ni gledal naokrog, če ga kdo opazuje, kam je vtaknil ključ. Verjel je, da malokoga zanima, kaj hrani za vrati. Izročil mi je križ z besedami: »Na, pa pazi, da ga ne zlomiš!« Čudno se mi je zdelo, ko mi je naročil, saj mi ni dal grabelj, da bi z njimi mahal okoli sebe in jih polomil. To je bil vendar križ. Prvič sem ga imel v rokah in silno previdno sem ga držal, on pa je bil v strahu, da bi ga potrl. Najbrž so ga nosili kakšni fantiči, ki nanj niso gledali s takim spoštovanjem in strahom kakor jaz. Potem sem se spomnil, da je mežnar star in izkušen in da ne govori kar tjavdan. Počasi sem jo mahnil z velikim križem, proti domu. Vsakdo, ki sem ga srečal, me je najprej premeril od vrha do peta, čigav naj bi bil, potem pa vprašal: »Kam neseš križ, h kateri hiši?« Kakor znanilec hude ure sem se /del s križem na ramenu. Ko sva z mežnarjem hodila okoli cerkve, ni pa dalo, potem se je spet ulito iz sivih oblakov. Preden sem prišel do sosedovih, sem bil moker do ko že. Po lesenem križu mi je voda tekla naravnost za \ rat. Vedel sem. da kriza ne smem odnesti v hišo, temveč ga je treba postaviti zunaj ob steno. Potrkal sem in povedal, da .je križ pred hišo. Pri sosedu se je nabralo že precej lji.di. Pare, kamor so položili hčerko, so bile gotove. Okrog in okrog so viseli beli prti, ki so jih ženske prinesle bogve od kod. Nekaj žensk se je še sukalo po hiši. Razpo-stavljale so lončke s cvetjem in sklediee z blagoslovljeno vodo in prižigale sveče. Vse je moralo bi ti čimprej gotovo, da bodo vaščani, ki bodo prišli, v miru pokropili in pomolili za umrlo deklico. Stal sem za vrati kot kup nesreče in moker, kakor bi me potegnili iz škafa, kljub temu me je v gneči le malokdo opazil. Ne bi bil ostal v tem vrvežu, če ne bi čakal, da se bo odločilo, kdo bo nosil križ. Močno sem upal. da ga bom .jaz, ker sem ga prinesel, kljub temu sem moral čakati, da mi reče soseda. »Kaj si ga kar zunaj postavil?« me je nekam zaskrbljeno vprašala naša mati. »Saj mora stati pred hišo,« •sem ji odgovoril, kakor da tega ne bi vedela. Povedala je. da je treba na križ privezati belo tančico. obramba Še to sva napravila z materjo, potem pa sem odšel domov na peč. Če bi se lahko pri sosedu posušil, se mi ne bi nikamor mudilo. Kateri otrok ne bi bil rad sredi ziv-žava. kjer je bilo toliko paše za oči in ušesa? V naših samotnih krajih smo kaj takega le redko doživeli. V mokri obleki me je začelo mraziti, zato sem jo potegnil. Tudi mati mi .je prigovarjala, naj grem domov, pa ne zato, ker sem bil ves moker, bolj zaradi gneče v majhni izbi. »Kdaj bo treba nesti križ in kdo ga bo nesel, ti že povemo,« me je odpravila. Očeta ni bilo več pri sosedovih, ko sem se vrnil s križem. S sorodnikom sta hitro vse postorila, drobno, urejanje pa prepustila ženskam. Tiste dni do pogreba smo bili doma le otroci z očetom. Mati se je največ zadrževala pri sosedovih, ne toliko zaradi dela, kakor da poklepeta z ženskami in s tem zamoti sosedovo, ki jo je smrt hudo prizadela. Drugi dan sem popoldne spet odšel k sosedu. Po bližnjih kmetijah je služilo nekaj vaških fantov in za pogreb so prišli domov. Še od prvega dne, ko smo se začeli zavedati življenja, smo bili nerazdružljivi prijatelji. Jože je bil prav toliko star in tudi v isti vasi sva skupaj služila za pastirja. Na jesen sem pribežal domov, on pa je še ostal. Zaradi njega sem jih doma veliko preslišal. Večkrat na dan, posebno prve dni, je pogosto stekla beseda o tem in oče je vselej uperil vame prst: »O ja, on je lahko ostal, naš pa se je moral pricme riti domov kakor ničvreden maček.« Ni mogel razumeti, da se hiša razlikuje od hiše in eni gospodarji od drugih. Zvečer me je soseda, vsa v solzah in zabuhlih oči, zaprosila, če bi hotel nesti kriz, »Pa ja,« sem ji prikimal in ker se mi je zdelo, da najbrž ne ve. da sem ga tudi prinesel iz Kovt, sem ji to povedal. Nisem mogel niti pomisliti na to, da bi ga nosil kdo drug. zato sem se tiste dni najraje mudil okoli sosedove hiše. Mati je prišla zvečer domov in povedala. da bo drugi dan popoldne ob treh pogreb. »Dobro uro prej moraš biti pri njih,« mi je rosno naročila, po glasu pa sem občutil, da bi mi rada še nekaj povedala. Nisem se zmotil. Komaj smo dobro končali pogovor o pogrebu, me je poklicala v kuhinjo. Nisem se mogel spomniti nobenega greha, pa so se mi vseeno zatresle noge, ko sem stopil za njo, še posebno potem, ko sem začul očetove korake za seboj. Mati .je držala v roki petrolejko. Oče je obstal med kuhinjskimi vrati. Nemara, sploh ni imel namena ustaviti se, ker je bil namenjen v hlev. Ko je mimogrede opazil, da imava resen pogovor, je postal. »Jutri boš nesel križ. Dobro veš, da tare sosede veliko večja revščina kakor nas.« Ni do konca izrekla, ko sem vedel, za kaj gre. Popoldne sem ujel med pogrebei besedo na pol za šalo in nekaj zares, da se bo dalo priti do denarja in cigaret. Pri tem mi je prišlo na misel, da sosedovi nimajo denarja, in če bo kdo od sosede kaj vzel, si bo morala sposoditi. Ob materini besedi nisem bil ravno trden, da ne bi nič vzel, če bi mi ponudila. Mati je nadaljevala: »Le glej, da ne boš vzel, pa če bi ti še tako ponujata. Povej ji. da sem ti prepovedala.« Nazadnje sem ji težkega srca obljubil, da ne bom nič vzel. Oče ni rekel nobene. Ko je z lučjo v roki stopil proti vratom, je rekel sam zase: »Ja, res je, hudo jim je.« Bil sem nestrpen, kako bo. ko bom nesel kri/, sel čisto spredaj in bo marsikdo videl, da ne spadam več med navadne otroke. Kljub temu pa me je speklo materino /.abičevanje. Mati se slutila ni, da imam svoje načrte. Takrat sem imel prihranjene tri dinarje. Skrival sem jih zavite v papir globoko pod kupom sena in nobeden razen mene jih ne bi mogel najti. Za orglice so mi manjkali še celi trije dinarji. Kolikokrat sem jih hodil gledat v trgovino v Kov ta h! Imel strni jih že dostikrat \ rokah in-še druge sem vodil s seboj, da sem jim pokazal, kaj bom ku pil. Trgovka Pavki je vedela, zakaj hodim v njeno trgovino in da orglic ne bom najbrž nikdar mogel kupiti. Vseeno nam jih je rada pokazala samo toliko, da smo se jih dotaknili. Potem jih je vzela in dala v rdečo škatlico. Nekateri fantiči v naši soseščini so že imeli tako prelepo godalce, zato sem takrat pomislil nanj, ko me je soseda poslala po križ. Bog ne daj, da bi o tem doma komu črhnil. O orglicah si se premišljati nisem upal, če nisem bil sam. Sbramba Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKI KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (48. zapis) Prometno križišče ob Savi in Sori je hkrati tudi bilo pomembno obcestno selišče, saj se prav iz Medvod vzpne gorenjska cesta navkreber iz savske debri v ravno Sorško polje. Sicer pa daje današnjim Medvodam in Preski svoj utrip predvsem uspešna industrija: stari Color, Tovarna lakov, Tesnilka (bivši Donit), tekstilna tovarna Sora, tovarna specialnih mizarskih izdelkov in H h Medvode, ki dobiva vodno moč iz Zbiljskega jezera. Preško farno cerkev sv. Janeza Krstnika, ki stoji na izjemno vidnem mestu so dozidali šele leta 1941 (po načrtih arhitekta Janeza Valentin-čiča). Od stare cerkve je ostal le zvonik, stranski vhod, nekaj kipov, dve Langusovi in ena Metzingerjeva slika. V glavnem oltarju je slika, umetnim sodobnega umetnika bta-neta Kregarja (1957). Šolo so imeli v Preski že leta 18o6; sedanja, nova osemletka za obe vasi ima ime po narodnem heroju Francu Bukovcu. .... ■ .v V bližnjih Svetjah (pri Medvodah) v gramozni jami, so Nemci 31. decembra 1943 ustrelili 25 talcev. Lep spomenik po načrtu kiparja Stoja na Batiča je postavila medvoška borčevska organizacija. NARAVNA ZANIMIVOST Najbrž bolj malo skozi Medvode hitečih popotnikov ve, da izvirata pri bližnji Preski kar dva topla vrelca: studenec Prdel s stalno temperaturo 18 stopinj Celzija, ki se izliva v Prešnico m še manjši topli izvir (13 stopinj Celzija) blizu Prdela. Oba pa se neopazno izgubita v travniških tleh. Toda o prastari naselitvi Medvod ne vemo dosti. O davni obljudenosti kraja pričajo le izkopani bronasti predmeti. Sledove rimske naselbine so odkrili na njivi Groblje med Medvodami in Rakovnikom — I ri gradnji HE Medvode so našli bronasto sekiro. - Kraj sam se pa prvič omenja že leta 990. Stara cerkvica na Jei Vsekakor sodijo m« nimivosti tudi dreves rastejo na širšem mt ročju. Vrli učenci (bi Osnovne šole v Presk dreves natančno izmei.. To so: lipa pri cerki (sv. Katarina) ima obseg cesti v Zejah stoji velika StudenčiCah raste mogo ki ima obseg debla 43(j cns pa 140 cm; na Teho\ kostanj s premerom 125 fom debla 334 cm in višino lebeh raste velik hrast z debla 440 cm in premerom drevo je visoko 25 m. _ Goričanah, v grajskem m°gočen velika platana (grški javori gom debla 418 cm a z dvema Gotska notranjščina jeprške cerkvice Šbramba m a. CERKVICA OB VELIKI Seveda imam spet staro gotsko — sicer v dano — cerkvico sv.,Nik prci. Priložnost imam. sliki njen vnanji izgled in ske notranjščine (rebrast svetiščem in gotsko okno'i Prav zdaj je v teku obnova idilične cerkvice cesti. Vsekakor bo kov bolj ljubo, če skrbno restavrirano sto sedanje, močno zgodovinsko pomembne Kaže, da bo obnova podzidavajo tudi obod — kar pomeni za trdnost" več. — Na vnanji st naslikan brodnikom tako ljub svetnik IVIik, ne sv. Krištof, kot setn 40. zapisu. Sicer p& v štof za nekakega zaščj na cestah in na vodi. poznamo z vnanjih ct kjer v orjaški podobi vas — kdor od doma* zazre v njegovo pod t, v, v, dan ni bati nagle smrti, jejo še stari očanci in ce. _5braml 28 Radovan Timotijević I DESANT NA DRVAR ALI SKOK V PRAZNO Padalci so jih opazili in obsuli z mitralje-škimi rafali šele potem, ko so se že umaknili s tega nevarnega mesta in ko so krenili po ozki in strmi stezi proti naselju Podovi. Od tod so prek golega kamnitega zemljišča krenili po strmini navzgor z namenom, da bi prišli na pot, ki pelje med grebenom Stražbenico in vasjo Otaševcein. Niso pa prišli daleč, ko jim je zagrozila nova nevarnost. Prav takrat so spet prileteli nemški bombniki in začeli na vso moč bombardirati Pečino. Tistega dne je bilo zelo vroče, kar je močno oteževalo pohod. Brez počitka so hodili do naselja Jasikovače in se povzpeli na višino 1200 metrov. Prvič so počivali šele v gozdičku v bližini omenjenega naselja. Tu blizu, v gozdovih pri Otaševcu, so bila tajna skladišča naše osvobodilne vojske. Zanje ie bil odgovoren Drvarčan Stanko Materic, ki je na območju planine Klekovače poznal vse poti in stezice. Ko so zvečer okrog devete ure prišli ponj kurirji, so ga našli pri obhodu svojih podzemskih sladišč. »Stanko, pripravi se in takoj pohiti v Jasi-kovačo. Gre za zelo nujno zadevo,« so mu rekli kurirji. »Saj sem že pripravljen, toda komu naj izročim skladišča?« je zaskrbelo Stanka. »Zanje nikar ne skrbi,« so mu dejali in ga popeljali s seboj. Ko so prišli v Jasikovačo, je Stanko zvedel, da bo vodnik tovarišu Titu in Vrhovnemu štabu. Dobro se je zavedal, kakšno odgovornost prevzema nase. »Ali te gozdove dobro poznaš?« ga je vprašal tovariš Tito. »Poznam,« je odločno odvrnil. Tovariš Tito se je dvignil s štora, na katerem je sedel, se povzpel na konja in Stanku dejal: »Sedaj pa na pot!« Stanko je stopil na čelo kolone Vrhovnega štaba in jo popeljal v goste gozdove Klekovače. RENDULIC CAKA V POTOKIH NA TITA Za generala Rendulica je bil ta dan vse predolg. V popoldanskih urah je od pilotov izvidnikov zahteval, naj si iz zraka ogledajo Pečino in mu poročajo, kaj se tam (iogaia. Toda piloti mu niso imeli kaj poročati. Komandant 500. padalskega lovskega bataljona SS-kapetan Rvbka se tudi ni javljal. Situacija je bila povsem nejasna, toda general Rendulic je bil pripravljen tudi za tak primer. Vojak divizije »Brandenburfi« pleza na drevo. Imel je še druge načrte, o katerih pa svojim generalom ni nič poovedal. u ,„„...,,; Se podnevi je ugotovil, da mora čim tj poslati v akcijo specialno enoto »d.vj loj-cev«. Opolnoči pa je poklical generala von Leyserja. »Ob pol desetih sem vam pceii brzojavko, toda povedali so mi, da > 1 uspeli šifrirati. Ali me razumi I^evser?« je s praševal general Rendulx »Da, slišim vas. Šifre so res kiN-f* — in zato celo najnujnejše brzojavke z večurno zamudo«, je pripomni! w Lavser. »Glede na to, da gre za zelo nujiu1-, vam bom vsebino brzojavke povedal ^ sred 110«, ie dejal Rendulic, nato pa * val: »Triindvajsetega maia zvečer * javil poročnik Kirchner, komandir enote .divjih lovcev' iz diviziie ,Rr IX'jal je, da se je po podatkih zanesljivega agenta Tito z Vrh le pred dnevi premestil v vas kakih dvajset kilometrov sev Drvarja« »Prvič slišim za to,« se je Levser. »Kirchnerja osebno po^naff je sedaj?« je vprašal Rendulica. »Kirchner je prav nad to i prejel brzojavko sem ga obvestilo preveri. Vest je potrdil evakuirali, cel6 prebivalstvo.« dulit General Leyser se je spraševat *; ■da Tita med desantom splefc goči . Drvarju I Sele tokrat pa je ueneral Rendulic skrivoma nekaj tudi s poročnikom Kirchner jem. »Nocoj sem spet dobil obvesti daljeval Rendulic. »Kirchner da je Tito res v Potokih. . ■ 7. STRAN O LAS Torek, 7. septembra i 982 ____gorenjski kraji in uudje igre brez meja Ekipa tržiškega Peka najboljša KRANJ - Petkov večer, letni y>azen, nad tritisočpetsto »firbcev« pet ekip, ki so merile moči na t>rvih gorenjskih »Igrah brez meja«. Organizacija je bila v rokah društva ^Modrina, ki je močno šepala. Vsi ti ♦firbci« so se na vodnih igrah zabadali, a vendar drugega ni bilo nič. Ni pilo pravega navijanja med gledalci ne ploskanja. Navijali so le tisti iz ^kip. Pokazalo se je, da so Kranjčani ^eljni takih in podobnih prireditev. Televizijska Oliveri in Pancaldi * Kondi Pižorn in Bojan Šturbej) sta več ali manj posrečeno igre speljala konca. Prvi zmagovalci so fantje VtJ dekleta iz tržiškega Peka, ki so VHieli v vseh petih igrah najbolj ^enačeno ekipo. Navdušili so tudi ^okostrelci Exoterma Marko in £4arjan Podržaj ter Peter Tomazin, so za vse ekipe z loki in strelicami luknjali balone kot za stavo. S temi zadetki so nabirali dodatne točke. Po končanih igrah ni bil v vodi samo kapetan zmagovite tržiške ekipe, temveč tudi pisec teh vrstic, ki se je prvič in zadnjič oblečen in z vso fotografsko »rištengo« pošteno oko-pal. Pri tem bi se rad zanvalil neznanemu Jeseničanu, ki mu je pomagal, da je prilezel iz vode. Po avizu, ozvočenje je škripalo kot za stavo, mariborskega ansambla Čudežna polja se je začelo zares. Vendar že v prvi igri »na dopust na morje« ni šlo tako kot bi moralo iti. Čolni in veslači so bili namreč preveč nespretni. In tako je šlo vse do konca petih iger, ki niso bile najbolj posrečeno izbrane. Bistvo vsakih takih je tudi scena. A tokrat je bila revna, da je bilo le kaj. Videlo se je, da so jo delali amaterji in ne kranjskih »Igrah brez-meja«, ki so bile prve Gorenjske, so se najbolj ^hazali »raznašalci« mleka. poklicni slikarji. Nihče od organizatorjev se ni namreč spomnil na kranjske slikarje, ki bi skoraj zastonj naredili dostojno sceno. Tudi svetloba na petkovem večeru je bila slaba, tako slaba, da gledalci, ki so bili bolj oddaljeni od prizorišča niso vedeli zakaj gre. Tudi vse živali, ki so bile potrebne za vse te igre, so že po prvih nastopih razpadale. Vemo, da so organizatorji imeli lep namen, da bi te prve igre organizirali tako kot je treba. Toda udarili so mimo. Mimo, tako mimo, da večina ni vedela zakaj sploh gre. Vrstni red - 1. Tržič 28+4, 2. Škofja Loka 26+3, 3. Jesenice 26+ 1, 4. Radovljica 24 + 2, 5. Kranj 23+5. Besedilo in slike: D. Humer Gobarsko srečanje na Jezerskem Jezersko - V soboto, 11. septembra, bo hotel Kazina s sodelovanjem Gobarske družine iz Kranja pripravil gobarsko srečanje. Ob 9. uri dopoldne bodo gobarji odšli na teren, po jezerjanskih gozdovih. Tja do 16. ure bo posebna komisija zbirala in ocenjevala gobe, nagrade bodo podelili najtežjim trem jurčkom. Pripravili bodo tudi razstavo, ki bo prikazala okoli sto "vrst gob. Od 17. ure naprej bo za ples igral ansambel, ob 18.30 bodo razglasili rezultate ocenjevanja in podelili priznanja. Seveda bodo v hotelu Kazina v soboto kuhali gobje specialitete.. Vsak gobar, ki bo prispeval gobe v skupni lonec, bo dobil gobjo juho. V hotelu Kazina nameravajo tudi v bodoče prirejati gobje sobote, vsako prvo soboto v mesecu bodo kuhali gobje jedi. ^odljubelj živi za turizem j ^Vtriatično društvo iz Podljubelja je pripravilo zanimivo razstavo ročnih del krajanov, ki bo odprta do petka - Obnovila kamp bo prihodnje leto obogatil turistično ponudbo Pod-j^fjbelja - V njem bodo recepcija, kiosk za prodajo osvežilnih ^jjač, topla voda, stranišča in igrišča - Primeren bo tudi za **upinska taborjenja in piknike v *odljubelj - V družbenem domu oziroma krajank, ki s pestrostjo in ^Podljubelju so v'soboto popoldne l^Cpdi prvo razstavo ročnih del. opravilo jo je domače turistično V^uStvo ne le zato, da pokaže, kaj ^ajani v prostem času počnejo, ^hnnil, i i« i *__J ^ ^ • ' UO 1/V1H vv.^« I-------v> 7 w*npak tudi zato, da za ročna dela Rušijo še mlade, j nazstava, ki bo odprta do petka, ^resnično vredna ogleda. Na njej ^eluje okrog petdeset krajanov lepoto del dokazujejo, da v podlju-beljski dolini niti pozimi ne poznajo dolgočasja. Ženske pletejo, kvačkajo in šivajo ob toplih krušnih pečeh, moški rezljajo, slikajo. Podljubeljčani so kleni, veseli in gostoljubni ljudje. Imajo vse pogoje za razvoj turizma in jih tudi znajo izkoristiti. Pred dobrim letom so ustanovili turistično društvo, v ka- terega so pritegnili okrog dvesto krajanov, skoraj polovico vseh, ki žive v krajevni skupnosti. Tujim in domačim gostom lahko ponudijo lepo okolje, v penzionu in gostilni jih prijazno in dobro postrežejo, imajo trgovino, le kamp ob avtomobilski cesti, ki so ga pred skoraj desetimi leti opustili, ker niso imeli denarja za vzdrževanje in obnovo, jim je postal boleč trn v peti. Zato so se člani mladega turističnega društva odločili, da kamp, po katerem turisti veliko povprašujejo, oživijo. Letos so od Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, lastnice zemljišča, dobili dovoljenje za petletno brezplačno uporabo, pridobili so lokacijsko dovoljenje, le gradbeno jim še manjka. Baletke Mladinskega gledališča Tržič so krst v manekenstvu nadvse uspešno prestale. - Foto: H. J. Tržič - Tradicionalne šuštarske nedelje v Tržiču, letos že štirinajste po vrsti se je spet udeležilo nekaj tisoč ljuc|i od blizu in daleč. Največ jih je bilo v nedeljo, ko so se gnetli okrog stojnic, ki so na Trgu svobode ponujale najrazličnejše vrste obutve in drugih izdelkov po bolj ali manj zmernih cenah. Tržič je bil spet poln kot noben drug dan v letu. Veliko obiskovalcev je zašlo tudi v dom družbenih organizacij, kjer je bila razstava ptic pevk in papig, v muzej, kjer je bil odprt oddelek usnjarstva in čevljarstva, na šuštarsko veselico s sreče-lovom, posebno zanimanje pa so zbudile razstava modne obutve Peko v pavilj onu NOB, modna revija in »freišprehunga«, ponazoritev starega običaja sprejemanja čevljarskih vajencev med pomočnike, ki so jo zaigrali člani kulturne skupine Pobratenje. Prostor ob paviljonu, kjer sta bili modna revija in »freišprehunga« v soboto in nedeljo petkrat ponovlie- ni, je bil premajhen za številne gledalce. Prireditvi sta bili res VTorinj ogleda. Modno revijo obutve Peko in oblačil tržiškega Tria, radovljiške Almire ter Oblačil Novost so izpeljale plesalke Mladinskega gledališča Tržič. Krst v manekenstvu so več kot uspešno prestale, k veselemu Razpoloženju pa sta pomagala še pevka Romana Ogrin in povezovalec ter avtor zabavnega programa Boris Kuburič. Letošnja šuštarska nedelja je tako v turističnem, kulturnem, zabavnem, gostinskem in komercialnem pogledu povsem uspela. Prireditelji, delavci tovarne obutve Peko, zaslužijo vse priznanje. Moti le tradicionalni napis na vabilu k prireditvi, ki kot prireditelja priznava tudi turistično društvo Tržič. Glede na to, da društva v Tržiču že nekaj let ni, bi ga lahko izpustili. Ali pa je morda napis izziv tistim, ki za njegovo oživitev ne storijo dovolj? H. Jelovčan il Tine. ki je bil tudi med voditelji tekstilne stavke leta 1936 v Kranju in organizator Društva kmečkih fantov in deklet v domačem kra ju. * Leon Skapin-I^do. študent iz Ljubljane, je bil agilen komunist že prod vojno. Bil je sin edine«, matere-vdove. ki ga je šolala sama. Razvil se je v dobrega športnika in znanega plavalca »Ilirije«. Član »Slovenskega kluba« študentov je postal kot napredno usmerjen fant in tedaj je bil 20-leten, sprejet v K P. Leta 1939 se je udeležil študentskega tabora v Prekmurju. kar je bila ena izmed akcij KP. Bil je študent tehnične fakultete. 1941. leta pa je postal Man partijskega biroja Univerze in nekaj časa tudi njegov sekretar Takoj po okupaciji je prijatelje iz kluba »Ilirije« povezal v bojno skupino, ki je izvrševala sabotaž ne akcije. K partizanom je odšel v začetku februarja 1942 in postal politkomisar Horjulske čete. Spomladi je bil med prostovoljci za Gorenjsko in tako je junija prišel v novi Kokrški odred Tu je bil najprej politkomisar 1. čete 2 bataljona. Na tem položaju je padel, star šele dobrih 23 let (podatki: MetaSitar-Bele, Ljubljana). GLAS 8. STRAN. ŠPORT IN REKREACIJA TOREK. 7. Gozdni tek po Udin borštu Brane Božnik absolutni zmagovalec K O KRI C A - »V globini gozdov ima narod srce Narod brez gozdov je narod, ki umre,« je bilo moto letošnjega gozdnega teka po Udin borštu. ki ga je ob štiridesetletni« Kokrškega odreda organiziralo športno društvo Kokrica, sekcija za rekreacijo. V izredno lepem poletnem vremenu se je v vseh kategorijah pomerilo nad štiristo rekreativnih tekačev, ki so imali res vse pogoje za svoje nastope. Met) njimi je teklo tudi sto vojakov gar-nizise iz Kranja. Med gosti so bili tudi borci in predstavniki Kokrškega odreda, ki so bili ponosni, da mladi s svojimi nastopi negujejo tradicijo NOB. Na Kokrici je v soboto teklo vse. Od najmlajšega udeleženca do najstarejšega. V dvanajstih kategorijah je bil najmlajši šestletni Aleš Govekar iz SD Kokrica, najstarejši udeleženec pa petinšestdeset* letni Andrej Kočar iz Stražišča. Pri moških je najhitreje trinajst kilometrov dolgo progo pretekel Brane Božnik iz Tržiča, pri ženskah na sedem kilometrov na ie bila absolutna zmagovalka Irena Dolenc iz Poljan. Lahko zapišemo, da so bili zmagovalci vsi, ki so tokrat tekli po U dir; borštu. Izkazali so se tudi organizator.., saj so to tekmovanje pripravili res odlično. Za prve tri v vseh kategorijah so pripravili kolajne, za absolutnega zmagovalca pa pokal, ki ga je prispevala ZB Kranj. .. Rezultati - ml. pionirji (4 km) -1. Pajk (SK Triglav) 14:05,22, 2. Kvas (AK Domžale) 14:10,01, 3. Dolšak (SK Brdo) 14:51,15, 4. Šivic (SK Tržič) 15:12,51, 5: Platiša (Kokrica) 15:21,38, st. pionirji (4 km) - 1. Teraš 13:30,50, 2. Jamša (oba Mojstrana) 13:31,53, 3. Kumer (Sk. Loka) 13:39,52, 4. Nunar (Besnica) 13:46,37, 5. Kolman (SK Triglav) 13:49,31, moški do 20 let (13 km) - 1. F. Teraš (Mojstrana) 41,20, 2. Klemen čič (VP 1098) 42,55, 3. Kožuh (Jakob Stuoin) 43,47, 4. Kršinar (VP 1098) 44,07, 5. Bratina (Olimpija) 44,55, moški do 30 let (13 km) - 1. Božnik (Tržič) 40,47 (absolutni zmagovalec), 2. Starašinič (AK Olimpija) 40,50, 3. Krumpak (ZAK Olimpija) 40,55, 4. Skubic (Pijava gorica) 41,29, 5. T. Djuričič (Mojstrana) 4i,48, moški do 40 let (13 km) - 1. Zebre (Olimpija) 41,45, 2. Vujasin (Center za reh. sluha in govora) 41,59, 3. Sraj (Sk. Loka) 42,32, 4 Drašček (Radeče) 43,07, i-. Umek (Kokrica) 43,27, moški do 50 let (13 km) - 1. Stros (Kokrica) 45,21, 2. Barrolj (Zadvor) 46,04, 3. Košnik (Kranj) 46,15 4. A. Jo št (Naklo) 47,13, 5. Kovač (Partii.an Vič) 47,49, JLA (4 krn - 1. Coic -ič 15,34, 2. Durič 15,43, 3. Marenovič (vsi VP 1098). ml. pionirke (4 km) — 1. Bobnar (Smlednik) 13:30,56, 2. Grašič (Kole- ca) »6:32,17, 3. Hribar (Kamnik) 17:01,12, 4. Kavčič (Kokrica) 17:26,01, 5. La .ar (Domžale) 17:57,65, st. pionirke (4 km) - 1. Bešter 15:29,91, 2. Hočevar (obe SK Triglav) 16:29,12, 3. Jeršin (OS Medvode) 16.31,31, 4. Lampe (Olimpija) 16:54,46, 5. Bradač (SK Triglav) 17:14,37, ženske do 25 let (7 km) - 1. Trobec (Olimpija) 29,01, 2. Modic (SK Brdo) Motokros Za republiške naslove TOLMIN - Na dirki za republiško prvenstvo v motokrosu, ki je bilo v Tolminu, sta v kategoriji do 50 ccm nastopila tudi mlada tekmovalca AMD Kranj. Robi Rendulič je bil sedmi, Zeljko Cuk pa deveti. . Pogoji za tekmovanje so bili siabi, saj je bila proga zaradi močnega deževja razmočena in blatna. Vseeno so mladi tekmovalci pokazali veliko borbenosti in vozili spretno. Med ekipami so bili Kranjčani četrti. 29,16, 3. Bobnar (Smlednik) 31,09, 4. Ber-toncelj (SK Triglav) 31,22, 5. M. Jošt (Kokrica) 32,31, ženske do 35 let (7 km) - 1. Dolenc (Poljane) 28,43 (absolutna zmagovalka), 2. Kristl (Klinični center) 31,19, 3. Ahačič (Kokrica) 34,25, 4. Hočevar 36,57, 5. Cojič (obe RDP Ljubljana) 42,34, ženske nad 35 let (7 km) - 1 Rozman 31,39, 2. Erzetič (obe Partizan Kranj) 32,20. 3. Zigon (Partizan Šiška) 33,59, 4. Kavčič (Kokrica) 34,35, 5. Gra-brijan (Ježica) 35,41, moški nad 50 let (7 km) - 1. Rant (Kokrica) 30,06, 2. F. Jošt (Naklo) 31,09, 3. Brence (Lesce) 33,22, 4. Koželj (izven konkurence) 36,08, 5. Konstantin (Kokrški odred) 36,15. D. Humer V kategoriji moških nad 50 let je v teku na sedem kilometrov zmagal Mirko Rant iz ŠD Kokrica. Od leve proti desni: Jože Brence, Franc Jošt in Mirko Rant. - Foto: D. Papler Slovenci v modrih dresih Osmo mesto na svetu v ekipni vožnji na čas na sto trov ter solidna uvrstitev Bojana Ropreta in Janeza Lan sta pripeljala v cilj z glavnino, v posamični dirki na 184 trov sta velika uspeha jugoslovanskih kolesarskih reprr tov na svetovnem prvenstvu v britanskem Goodwoodu. Ekipna uvrstitev je v dolgoletni zgodovini tega športa najboljša doslej. Enaka je lenastopu na zadat olimpijskih igrah v Moskvi, vendar je bila takrat konkurent slabotnejša. Tudi v posamični vožnji rezultatov dveh Savčai* ne kaže prezreti, saj uvrstitev v glavni skupini pomeni, *** doseženem času ne zaostajata za najboljšimi na svetu. Uspeh jugoslovanskih kolesarskih reprezentantov v woodu pa je še toliko pomembnejši, če vemo, v kakši merah so odpotovali. Kolesarska zveza Jugoslavije je ^ povsem odrekla pomoč. Ne le denar za pot m bivanje v Vek Britaniji, pač pa tudi za skupne priprave, od katerih je uspeh* prezentance najbolj odvisen, zlasti v ekipni vožnji, ki zahtevi* tekmovalcev izredno usklajenost. ..... Hvalo za dobro uvrstitev moramo torej pripisati izkljačs kolesarjem in njihovemu trenerju Francu Hvastiju. Načrff strokovno delo, ki ne priznava počitnic, je v dveh letih pnT ljalo jugoslovansko oziroma, točneje, slovensko kolesarst« mednarodni konkurenci proti vrhu. O tem pričajo tudi štev* •dobri rezultati pred Goodwoodom. Vprašanje pa je, koliko visoko se bodo naši tel prihodnje še lahko povzpeli. V napornem tempu peščica kolesarjev. Kako dolgo bodo zdržali, se ne ve. V kolesarskih velesilah je vrhunska kvaliteta bolj mnnfcj. nastop na svetovnem prvenstvu se ekipa pripravlja olimpiado več let. Pri nas pa potujejo z ene na drugo : mednarodno dirko v glavnem vedno isti tekmoval« skupne priprave so dirke in le nekaj dni pred nastopu od mirnih krajev. To pa je gotovo premalo za prodor Vrh#Ob najnovejšem uspehu »modrih« bi se ftmkclom sarski zvezi Jugoslavije končno lahko zamislih in nel polena pod noge tistim, ki delajo za napredek tega fi klonitev financiranja nastopa na svetovnem prven_ drugega kot nevoščljivost, ki je plod tradicionalnih nih interesov vodilnih funkcionarjev. Ti so v vsej izbili na površje prav zdaj, ko so kolesarji iz slovenskih prevzeli tekmovalno krmilo v svoje roke. i Svetovno prvenstvo v dviganju uteži SPEDU '82 Nogomet Zagotoviti najboljše pogoje za tekmovanje Toča golov v Kranju LJUBLJANA — Le še dvanajst dni nas lo6i od največje športne prireditve v Jugoslaviji. Mesto heroj " od 18, do " namreč gostitelj letošnjega šestintridesetega in enainštiridesetega svetovnega in evropskega prvenstva SPEDU '82 v dviganju uteži. Organizator si je med drugimi zastavil nalogo, da bo vsem nastopajočim omogočil kar najboljše pogoje za tekmovanje. Največje tekmovanje dvigalcev uteži bo v dvorani Tivoli. Ta dvorana je že leta 1965 zbirališče najboljših športnikov sveta. V tem letu je sprejela športnike pod streho prvič. Po sedemnajstih letih jo je bilo treba temeljito popraviti. Doslej so že preuredili slačilnice in položili nove električne vode. Tekmovanje bo v mali dvorani, kjer bodo za dvigalce uteži postavili oder dvanajstkrat dvanajst metrov. Na tem odru bodo najboljši dvigalci uteži na svetu pokazali vse svoje sposobnosti. V veliki tivolski dvorani bo petindvajset vadbenih prostorov, v katerih se bodo »silaki« ogrevali pred odločilnimi nastopi. Na teh ogrevalnih prostorih bo tudi petindvajset ročk. Vse so iz begunjskega Elana, ki je prispeval vso prepotrebno opremo za to prvenstvo. Ljubljanski športni delavci imajo ■ri organizaciji že lepe izkušnje. Pred leti so namreč pripravili tekmovanje v dviganju uteži za Donavski po^al. Ta prireditev je bila pripravljena tako odlično, da je predsednik med- narodne zveze za dviganje uteži predlagal Ljubljani, naj kandidira za izvedbo svetovnega prvenstva, ki je hkrati tudi evropsko. In športrn delavci v Ljubljani niso premišljevali. Poslali so kandidaturo in na kongresu v Solunu so jo tudi dobili. K Nekdanji aktivni tekmovalec v dviganju uteži Anton Roje je izdelal maskoto SDEDJj '82 Ljubljanski zmajček z ročkami za dviganje uteži je res primerna maskota za šestintrideseto svetovno prvenstvo in enainštiride-seto evropsko prvenstvo. KRANJ - SNL Triglav : Stol 6:2 (3:1), stadion Stanka Mlakarja, gledalcev 200, sodnik Vrčon (Piran). Strelci - 1.0 Tanevski (24), 2:0 Mokič (26), 2:1 Ilušič (32), 3:1 Tanevski (33), 4:1 Radosavljevič (27), 5:2 Murmk (87), 6:2 Mokič (88). ,, . . Triglav — Stenovec, Legal Valant. Ovsenek, Tkalec, Vigec, Murnik (Doljak) Jakara (Čičkovič), Mokič, Radosavljevič, Tanevski (Levstek). Stol - Pogačar (Murtič), Pinčič, Ilušič, Bevk, Poljanšek, A. Vugrinec, F. Vugrinec, Homar. Jeglič, Zaje, Zlatano-vič. Domačini so tokrat pokazali. o organizacija taka, kot je bila doslej na vseh prireditvah, ki so bile v Ljubljani na svetovni ravni. -dh Prijateljsko strelsko srečanje KRANJ — Strelci iz stcelske družine »Franc Mrak« iz Predoselj in strelske družine »Darko Marušič« iz Izole se med seboj srečujejo že od leta 1954. Izmenično enkrat letno. Tokrat so bili gostitelji strelci iz Predoselj. Čeprav je bilo slabo vreme, je srečanje odlično uspelo. Obe družini sta nastopili v petih kategorijah: veterani, članice in člani, mladinci ter pionirji. V skupnem seštevku, z vsake strani po sedemnajst strelcev, so bili tokrat boljši gostitelji, ki so obenem osvojili prehodni pokal. Izid - SD I-Vanc Mrak: SD Darko MaruSič 2&%:2652. Izidi - veterani - Predoslje : Izola 685:654 — posamezno - 1. Markič 176, 2. Mu bi 171, 3. J. Sitar (vsi Predoslje) 170; člani - Izola : Predoslje 715:707, posamezno - 1. Lukanc (Predoslje) 185, 2. Ban 184, 3. Resinovič (oba Izola) 179; članice - Predoslje : Izola 492:476, posamezno - 1. N. Markič (Predotlje) 172, 2. Mačak (Izola) 169, 3. Lotrič (Predoslje) 161; mladinci - Predoslje : Izola 514:510, posamezno — StrniAa 179, 2. Stefe (oba Predoslje) 177, 3 Ritoia (Izola) 176; pionirji - Predoslje : Izola 438:297, posamezno - 1. Kotič (Izola) 166, 2. Umnik 153, 3. Mubi (oba Predoslje) 149. Prihodnje leto bodo gostitelji strelci iz Izole. J. Sitar alpinistične novice • Iz Chamonixa pod Mt. Blan-com sta se vrnila Andrej S t rem-felj (AO Kranj) in Marjan Man-freda (AO Ljubljana-Matica). Poročata, da sta 5. avgusta preplezala Frendojev steber v Aiguil-fe du Midi, smer, ki je visoka 1100 m in ocenjena IV/V, ter 50/60 stopinj. Steno sta preplezate v borih treh urah. Po treh dneh počitka in čakanja na ugodne vremenske razmere sta v noči med osmim in devetim avgustom preplezala Se znano smer Bonna tti- Zappelli v Grand I.her d'Angle. Smer ocenjeno s V + ter 55-70 stopinj sta pren eza a v^ osmih urah in nato nadaljevala po Peutervskem grebenu, po katerem sto v treh urah dosegla M t. Blanc du Courmajeur • Poleg njiju sta obiskala gore nad Chamonixom te M arko Česen in Nejc Zaplotmk oba AO Kranj), ki sta P«Pl«Jf neurjev steber v Aigu.lle du Mid. (1100 m, ocena V, v + , • -stopinj). Steno sta osmih urah. Prav tofiko časa sta potrebovala tudi za to, da sta preplezala znano ^.carsko smer v lis Courtes, ki sta jo plezala v noči med osmim in devetim avgu- stom. • •• • Člani PD 2elezniki ao nas obvestili, da se pnpravlja o na ustanovitev alpinistične sekc ij Ze v jeseni nameravajo začeti z vzgojnim delom, sa j je /an.mjgfc za alpinistično dejavnost v helftk dolini veliko, veliko članov I P je bilo že dosedaj vključi delo AO Škofja Loka ima* tudi že precej kvalitetnih nov. Tako so se letos (4. 8.) S* Cufer, Tone Hiršenfelder in ^ Nejc in Miha P reve v siafcifc; menskih razmerah povrp£ Matterhorn po Hdmli grm teden dni pred tem pa so p^ zali Dolgo nemško smer v^ glavski steni. Miha Prevt tfi\ rica Pogačnik sta 25. julija r vila Deržajevo smer v MaJi1" strovki. • •• • Še nekaj vzponov alpinistov: v soboto 7. & tej fcranjc in Drago Segrtf plezala v slabem vremenu v steni Nad Sitam glave, dne sta Matjaž Dolenc in Markič preplezala Sposj smer Križnar-Skerij v Df hrbtu. V nedeljo je Srečo J berger sam preDlezal 1« Grintavčev stec Šeno smer in ~ spominsko smer. \ se GrintavČevem stebru. • V torek 10. & Kranic in Srečo Reki plezala Smer po wj«di lom (v S steni Dolgega • Naslednji dan, v Srečo plezal zopet sam mj prvi solo vzpon po Jubikj* ' ^ 1___kvhtll. Zavod MATEVŽA LANGUSA Kamna gorica razpisuje na podlagi sklepa odbora za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge VARUHINJE za delo v oddelkih za delovno usposabljanje v zavodu v Kamni gorici za določen čas Pogoj: — veselje za delo z duševno prizadetimi otroki. Rok prijav je 8 dni po objavi na naslov: Zavod Matevža Langusa Kamna gorica — odbor za medsebojna delovna razmerja. ŠOLSKI CENTER RADOVLJICA razpisuje VPIS NA HOTELSKO FAKULTETO OPATIJA — dislocirani oddelek Bled — smer hotelirstvo za šolsko leto 1982/83 (1. st. študij). Pravico vpisa imajo vsi, ki imajo dokončano srednjo šolo in so v rednem delovnem razmerju. Prijave pošljite na naslov: Šolski center Radovljica, Goreniska cesta 13, do 15. septembra 1982. Vpis bo 1. in 2. oktobra 1982 na Bledu. Informacije lahko dobite po telefonu št (064) 75-871. Buče za žlahtno pijačo — Lus-k ovce v Janez iz Britofa je njega dni hodil po Bosni in videl tam steklenice z dolgimi, tankimi vratovi, v katerih so domačini navadno shranjevali dobro domače žganje ali kakšno drugo žlahtno kapljico. Pa tudi za vodo so jo uporabili, če ni bilo drugega. Zaželel si je takšnih steklenic in poprosil za seme. Samo štiri zrna semena je dobil, pripoveduje, pa se je doma razrasel grm z bučami čez in čez čez jablano. Zdaj so tu že plodovi. Večji od male Biljane, sosedove punčke. Ko bodo rumeni, jih bo o bral, izdolbel sem en je, posušil in ni vrag, da ne bi držale tudi gorenjskega sadjevca... - Foto: D. Dolenc J Komisija za delovna razmerja objavlja na podlagi svojega sklepa prosta dela m naloge ' J h 1 KUHARICE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — poklicna šola, — tečaj o higienskem minimumu. — 1 leto delovnih izkušenj kot kuharica. Delo in naloge še sklenejo za nedoločen čas. Rok za prijave je 15 dni od dneva objave. Kandidati naj pismene prijave pošljejo na naslov Vezenine Bled, n. sol. o. Kajuhova 1, Kadrovsko splošni sektor. m vezenine bled TOVARNA ClPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED n. sol. o. TOZD Konfekcija Bled, Kajuhova 1 TOREK. 7. SEPTEMBRA 1982 ŠPORT,OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 9. STRAN O LAS Druga jugoslovanska konjeniška prireditev za memorial maršala Tita Veličastna konjeniška prireditev BRDO - Konjeniški klub Brdo je bil prireditelj druge jugoslovanske konjeniške prireditve v spomin na maršala Tita. Drugo jugoslovansko konjeniško prireditev za najboljše jugoslovanske kasače s kilometrskim časom 1:24,5 si je v nedeljo v toplem in sončnem poletnem vremenu ogledalo nad 20.000 ljubiteljev konjeniških prireditev. Med gosti družbenopolitičnih organizacij iz vse Slovenije je bil tudi predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, predsednik častnega odbora prireditve Ivan Maček-Matija in član federacije Miha Marinko. Po pozdravnem govoru predsednika konjeniškega kluba Brdo Mira Dobrilo-viCa in predsednika skupščine občine Kranj Ivana Cvara, ki je hkrati odprl to drugo jugoslovansko kasaško prireditev, se je začelo zares. V prvi dirki »Grin-tovec« za tri do dvanajstletne kasače je bil najhitrejši konj Patrik na vajetih Pera Crnkoviča iz Hrvaške. Lepke II na vajetih Zvonimira MašiČa iz KZ Vojvodina za dvoletne kasače je bila v dirki »Storžič« najhitrejša. V tretji dirki ♦Kočna« za dvoletne kasače se je izkazal konj Durmitor na vajetih Zvonimirja MaŠiča. Ta je tako s svojima konjema dobil že drugo dirko. Največ zanimanja je bilo za četrto in šesto dirko v spomin na maršala Tita. V dveh tekih za tri do dvanajstletne kasače je bila v obeh nastopih najhitrejša lanska zmagovalka Fegrina, ki jo je vodil Alojz Slavič. Med gosti je bil tudi osemdeset-letni Ludvig Slavič, ki že petinšestdeset let vzgajal kasače. Zanimiva je bila tudi zadnja dirka kmečkih dvovpreg. Tu so se na 1600 metrov dolgi progi pomerili vozniki v narodnih nošah. Najhitreje sta to progo pretekla konja last Janeza Kalana iz Šenčurja. V vmesnih točkah so nastopile tudi poštne i tiri vprege iz Djakova, Madžarske in Lipice. Tudi te so imele svoje tekmovanje v katerih je bila najboljša štirivpre-ga iz Djakova, pred Madžari, medtem ko je štirivprega iz Lipice morala odstopiti. Nad 20.000 tisoč gledalcev pa so s svojimi nastopi navdušili tudi madžarski cikoši. Rezultati — dirka Grintovec (1600 metrov) - 1. Patrik (Crnkovič) 1:27,9, Predsednik skupščine občine Kranj Ivan Cvar je ob otvoritvenem nagovoru dejal, da je konjereja vse bolj pomembna za splošni ljudski odpor. 2. Uno (Kosec) 1:28,7, 3. Izidora (Narat) 1:28,9, dirka Storžič (1400 m) - 1 Lep ke II (Mašič) 1:26,3, 2. Lambardija (Her-cog) 1:30,9, 3. Nis (Hojs) 1:35,6, dirka Kočna (1400 m) - 1. Durmitor (Mašič) 1:27,9, 2. Liona III (Cvetko) 1:32,4, 3. Lero II (Hanžekovič) 1:33,1, dirka Triglav (1600 m) - 1. Kripsa (Angela Sko-fic - Brdo) 1:25,8, 2. Lavinica (Kovačič) 1:26,8, 3. Drava O. (Sladič) 1:27,1; spominska dirka maršala Tita, avtoštart v dveh tekih na 1600 m za 3- do 12-let-ne kasače s časom 1:24,5 in boljšim, nagrade 50.000, 30.000, 25.000 in 15.000 dinarjev, vozniku in lastniku konja, ki je dosegel najhitrejši čas na km miniaturni prehodni pokal — 1 Fegrina, 2. Duk in Eli, 4. Dimitrija MS in Eni; dirka Matija Gubec za kmečke dvovprege (1600 m) - 1. Janez Kalan (Šenčur), 2. .Anton Konc (Visoko), 3. Janko Juhant (Komenda). ISKRA KIBERNETIKA Industrija merilno-regulacijske in stikalne tehnike Kranj, n. sol. o. OBJAVLJA LICITACIJO za odprodajo naslednjih odpisanih osnovnih sredstev: 1. Hidravlična stiskalnica s kompresorjem 250 t 2. Hidravlična stiskalnica 160 t 3. Stroj za brizganje termoplastov 10 gr 4. Stroj za brizganje termoplastov 10 gr 5. Stroj za brizganje termoplastov 20 gr 6. Brusilni stroj za zobnike 7. Ekscenterska stiskalnica 8. Ekscenterska stiskalnica 9. Kombinirani vrtalno-rezkalni stroj 10. Obtočna črpalka 11. Skobelni stroj 12. Horizontalna ekscenterska preša 13. Varilne klešče 14. Funkcijska preša 15. Stroj za peskanje 16. Črpalka 17. Stroj za tlačni liv 18. Rezkalni gravirni stroj Ikstan 19. Habegger stroj 20. Stružnica Pirona 21. Stroj za točkasto varjenje 22. Stružni avtomat 23. Vrtalni stroj 24. Stroj za rezanje navojev 25. Stiskalnica 26. Stroj za ozobčanje Mikron 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 2 kom 1 koin 1 kom 2 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 kom 1 OO.OOO 70.000 110.000 110.000 120.000 • 2.500 80.000 40.000 60.000 200.000 100.000 100.000 40.000 20.000 10.000 20.000 400.000 40.000 1.600 100.000 5.000 400.000 400 1.000 2.300 250.000 Cene veljajo fco - ISKRA natovorjeno na transportno sredstvo kupca. Garancije ni, odprodajajo po sistemu ogledano - kupljeno. Morebitni prometni davek se plača posebej. Ogled je možen dne, 14. 9. 1982 od 11. do 13. ure in to: - za stroje od št. 1 do 17 v Kranju, Savska loka 4, - za stroje od št. 18 do 26 v ISKRI TOZD Vega, Kotnikova 4, Ljubljana. Licitacija bo dne, 16. 9. 1982 ob 11. uri na prostoru ISKRE Kibernetika. Savska loka 4, KRANJ (dvorana samoupravnih organov). Interesenti morajo pred pričetkom licitacije vplačati 10?-no varščino na račun 51500-607-36381 pri SDK Kranj. 20.000 gledalcev, ki so v nedeljo prišli na ogled druge jugoslovanske konjeniške prireditve za memorial maršala Tita, je uživalo v lepih in zanimivih borbah najboljših jugoslovanskih kasačev. Snnimiv je bil nastop tudi četverovpreg Kobilarn Djakova, Lipice in Mezd-*^gyesa iz Madžarske. Avto -moto šport ^erbič, Pintar, Janežič, državni prvaki ^.SLAVONSKA POŽEGA - Pred ^000 gledalci je bila v Slavonski Požegi dirka za državno prvenstvo moto-^^listov. Izreden uspeh so dosegli go-tekmovalci, saj sta Pintar iz in Janežič iz Kamnika osvojila državnih prvakov. Njima se je pn %v~Vajanju državnega prvaka pridružil še V^ter Verbič iz Domžal. Vsi se za te lahko zahvalijo mehaniku Niku ***tjažu z Bleda. kategoriji do 50 ccm je Peter Verbič zmagal pred Kečanom Matuljo. V razredu do 125 ccm je Janez Pintar vodil od starta do cilja. Njegov naihujši konkurent Ljeljak iz Zagreba je bil šele tretji. Tako je Janez Pintar po dolgih letih tekmovanja letos uspešno končal državno prvenstvo. Najatraktivnejša je bila dirka v razredu do 250 ccm. Božo Janežič iz Kamnika je moral prehiteti Zagrebčana Hegla ali se uvrstiti na četrto mesto. Po smoli na startu je Janežič z borbeno vožnjo prehitel vse in zmagal. Obenem je dosegel tudi rekord tekmovanja, saj je v pnpm krmni vozil h 179 km nn uro Božo Janežič je na dirki za državno prvenstvo v kategoriji do 250 ♦ji z borbeno vožnjo na motorju Yamaha zasedel prvo mesto. Ob obletnici nov prizidek - Gasilsko društvo Srednja vas pri Šenčurju letos slavi 30 let. Ob prazniku so predali namenu prizidek gasil-skega doma, ki so ga zgradili v sodelovanju s Centralom, s čiear trnovima bwajp pod isto streho. Zgrajen prizidek ni le lep primer sodelovanja med društvom in delovno organizacijo, temveč tudi primer trdne volje in prostovoljnega prizadevanja krajanov. Naložba v prizidek jih je veljala blizu dva milijona dinarjev, skoraj polovico so s prostovoljnim delom prispeva U gasilci, kmetje pa daromli les. V pri- ^ZtotAT^kZoTurjenju gasilceu" manj nahganju D. Humer, slike: I. Kokalj GLASIO STRAN KRONIKA TOREK, 7. SEPTEMBRA 1f ] Za večjo prometno varnost Varno v šolo in domov Pred tednom so se ceste, ki vodijo proti šolam, spet napolnile s šolarji. Za mnoge med njimi — za prvošolce — je to tudi velik korak k samostojnosti, saj mora večina med njimi vso pot od doma in nazaj prehoditi peš in se tako prvič samostojno vključevati v promet in nevarnosti, ki jih le-ta prinaša. Čeprav se šolarji vozijo do šol tudi z avtobusi, najbolj oddaljeni imajo tudi posebna šolska vozila, pa večina vendarle prihaja do šole peš in to večinoma po zelo prometnih cestah, kjer je treba zelo previdno tudi čez prehod za pešce. Učenci — Na poti v šolo in domov uporabljajte najvarnejšo šolsko pot in prehode čez cesto. Hodite po pločnikih oziroma po skrajnem robu vozišča, tako da ne ovirate prometa. Zunaj naselja hodite 'obvezno po levi strani ceste; Če ni v bližini zaznamovanega prehoda za pešce, prečkajte cesto na preglednem mestu, pazljivo in po najkrajši poti. Starši — Poskrbite, da bodo vaši prvošolčki, pa tudi starejši šolarji, dobro poznali najbolj varno pot do šole in nazaj. Opozorite jih na nevarnosti na tej poti. Ne bo odveč, če greste vsaj nekajkrat z najmlajšimi do šole in nazaj do doma. Na šolskih torbicah naj imajo nalepljene ustrezne odsevne nalepke. Šole in vzgojitelji — S šolsko potjo in ukrepi za prometno varnost otrok naj bodo seznanjeni vsi učenci in starši. Od prvega šolskega dne naj prvošolci nosijo rumene rutice. Ne dovolite vožnje s kolesom učencem, ki nimajo kolesarskega izpita in brezhibnih koles. Na nevarnih prehodih priporočamo pionirsko prometno službo. Vozniki — Bodite obzirni do vseh udeležencev v prometu, še posebej do šolarjev. Zato vozite še posebej previdno v bližini šol, na kar opozarjajo tudi prometni znaki ob cesti in talne oznake. Previdnost pa velja seveda tudi drugje, ne le v bližini šol. Samo lani je bilo zaradi neprevidnih voznikov v Sloveniji huje in lažje ranjenih v prometnih nesrečah 1719 otrok in mladoletnikov. S. L. Denar zaigral v igralnici Z različnimi izgovori je lani in ljudi Velike vsote denarja, vrnil devet kaznivih dejanj goljufije Kranj — Čeprav je vsota, za ka-;>ro je Simon Dovžan iz Tržiča osumljen, da si jo je pridobil z goljufijami, dosegla že skoraj 50 milijonov starih din, pa kaže, da to še ne bo dokončna številka. Še vedno se namreč oglašajo oškodovanci, ki so 30-letnemu sobopleskarju posodili denar, vrnil pa jim ga ni. Prvi dve ovadbi so napisali delavci organov za notranje zadeve v Krškem. V Sevnici je namreč Dovžan, ki ima sicer družino in otroke, spoznal E. Z., ki mu je sčasoma tako zaupala, da mu je izročila 24.000 novih din, da bi ji v Ljubljani kupil rabljen avtomobil, vendar pa ni več videla ne denarja ne avtomobila. Čez nekaj mesecev ji je sicer vrnil približno polovico denarja, drugo pa ji je ostal dolžan. V Krškem se je tudi dogovarjal za prodajo svojega avtomobila BMW 2002. Zamenjal naj bi ga za zastavo 101 z doplačilom 30.000 din. Kupec mu je na račun dopolnilnega doplačila že dal 10.000 din, ko pa se je kasneje kupčija razdrla, mu Dovžan ni vrnil 10.000 din, kot je bilo domenjeno. Vsa ostala kazniva dejanja goljufije, za katera so delavci UNZ napisali ovadbe temeljnemu javnemu tožilstvu, pa je Dovžan zagrešil na Gorenjskem in sicer lani pa vse do poletja letos, ko se je znašel v priporu. Zgovoren in uglajenega vedenja je tvezil ljudem najrazličnejše izmišljotine, samo da so mu posodili denar. Navezoval je stike z mlajšimi Ženskami, jim govoril, da je trgovski zastopnik, da veliko potuje v tujino in da lahko od tam marsikaj prinese, zlatnino, akustične aparate in podobno. Nekatere so mu za nakup teh predmetov izročile tudi devize, vračilo pa je potem z izgovori odlagal. Ljudje so ga iskali celo na domu in tudi na delovnem mestu, letos Simon Dovžan izvabil od pa le malo — Doslej ovadbe za kjer pa si je tudi sposojal od sodelavcev. Čeprav so različni dolgovi vrtoglavo naraščali, si ni delal skrbi, saj je za tri mesece najel avtomobil rent a car, se vozil na Bled, kjer je na igralnih avtomatih zapravil večino izposojenega denarja. V razmeroma kratkem času je samo na Gorenjskem izvabil od ljudi 245.000 din. Znal je tako govoriti, da so mu ljudje, večina mu je dala denar brez potrdila, verjeli in odprli denarnico tudi za velike vsote. Ni pa obljubljal le nakup različnega blaga v tujini. Nekajkrat je pritekel ves zasopel h kakšnemu znancu in pripovedoval, da so mu pravkar pripeljali gradbeni material za hišo in da nujno potrebuje 15.000 din. Šele kasnjeje je dobrosrčnež izvedel, da Dovžan ne gradi nobene hiše. Da bi se nekako izkopal iz dolgov in prekinil z lahkomiselnim življenjem, mu je letos žena izročila okoli 300.000 din. Vendar pa je Dovžan lahko vrnil le dvema, trem, polovico te vsote je namreč moral odšteti za sposojnino rent a car avtomobilov. L. M. Vrgel petardo Kranj — V petek, 3. septembra, ob 14.20 je v kemični tovarni Ekso-term na Polici v sejalnici, kjer sejejo aluminijasti prah prišlo do eksplozije. Delavec Vukosar Damjanovič je vrgel petardo pod noge Bojana Tomažina, ki je sejal aluminijasti prah. Zaradi eksplozije in iskrenja se je na Tomažinu vnela delovna obleka, vžgal pa se je tudi aluminijasti prah. Sodelavci so Tomažinu strgali gorečo obleko, vendar je kljub temu dobil opekline po hrbtu in ramenih. Hudo opečenega so prepeljali v bolnišnico. Lesce — Poslovalnica »Sadje zelenjava« trgovskega podjetja Murka je svoje skladiščne prostore med drugim zavarovala tudi z železnimi rešetkami na oknih. Na sliki pa je dobro vidno, kako slabo so zazidani železni križi. Kakega malopridneža gotovo ne bodo zaustavili, ko bi se bil nameril v skladišče po ozimnico. Družbena lastnina naj se bolje zavaruje, če nočemo velike materialne škode. - Foto: Franc Di>beljak nesreče PADEL POD TRAKTOR Lahovče — V petek, 3. septembra, ob 13.20 se je na lokalni cesti v Lahovčah pripetila huda nesreča. Voznik traktorja s prikolico Ferdinand Rozman 1908 iz Lahovč je peljal od regionalne ceste proti La-hovčam. Pri gostilni mu je nasproti pritekel Boštjan Štern, star 12 let, ki je skušal med vožnjo stopiti na traktor, da bi ga peljal namesto Rozmana. Rozman se je s sedeža umaknil in hotel izročiti volan otroku, temu pa je ob stopanju na traktor spodrsnilo, tako da je padel pod zadnje kolo. Vozniku Rozmanu ni uspelo traktorja takoj ustaviti, tako da je traktor zapeljal čez otroka tudi s prikolico. Boštjan je bil v nesreči tako hudo ranjen, da je umrl med prevozom v bolnišnico. ZAPELJAL S CESTE Nomenj — V nedeljo, 5. septembra, ob 19.50 se je na regionalni cesti Bohinjska Bistrica—Bled pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosi. Voznik osebnega avtomobila Dušan Gamboc (rpj. 1955) iz Ljubljane je peljal proti Bledu, ko je v bližini hiše št. 52 v Nomnju zapeljal s ceste in trčil v skalo. V nesreči sta bila voznik in sopotnica ranjena, na avtomobilu pa je škode za 100.000 din. L. M. Kamenje ubilo planinca V nedeljo, 5. septembra, ob 16. uri se je v Jalovčevem kuloarju nad dolino Tamar smrtno ponesrečil Jože Ograjšek (roj. 1957) iz Ljubljane. Pokojni je skupaj s Jankom Raj-barjem iz Ljubljane sestopal, ko se je nanju v spodnjem delu kuloarja vsulo kamenje. Eden večjih je zadel Ograjška v glavo. Rane so bile tako hude, da so ga reševalci iz Kranjske gore in Rateč našli že mrtvega. ISKRA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke Delovne skupnosti Komerciala objavlja prosta dela in naloge SVETOVALCA ZA PODROČJE KOMERCIALE Pogoji: — dipl. ekonomist komercialne smeri, — zunanje trgovinska registracija, — 5 let delovnih izkušenj na področju zunanje trgovine. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra telematika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. ISKRA KIBERNETIKA TOZD Tovarna stikal Kranj Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge VOZNIKA VILIČARJA za stroj nosilnosti do 1,5 t Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: — opravljen izpit za voznika viličarja, — zaželjene ustrezne delovne izkušnje. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Kibernetika Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj. Zasliševanje prič Drugi dan ponovne sodne obravnave je sodišče zaslišalo priče, ki so poznale ali videle Vido Mark* Urško Brečko Včeraj se je pred Temelinim sodiščem v Kranju nadaljevala sodna obravnava zoper Metoda Trobca m sicer je bilo na vrsti zasliševanje prič. Mati pogrešane Vide Markovčič je kot priča povedala, da je bele natikače hčerki, ki je sicer živela v Domu Malči Beličeve, sama kupila. Omenjene natikače so namreč našli pri Trobcu tako kot tudi več oblačd in druge obutve, ki bi lahko" pripadale pogrešanim ženskam. Vidina mati je natikače prepoznala po tem, da so bili na eni strani že natrgani, saj je hčerki sama rekla, ko je bila le-ta pri njej na obisku, naj obutev vendar zamenja. O natikačih je govorila tudi druga priča, vzgojiteljica iz Doma M. Beličeve, ki je zatrdila, da je take natikače nosila Vida, druga dekleta pa ne. Vida je te natikače nosila dlje časa, saj so bili že precej ponošeni. Med oblačili, ki jih je predsednik senata pokazal pričam, pa ni mati mogla prepoznati nobene obleke, ki bi pripadala Vidi. Sodišče je ponovno zaslišalo tudi priče, ki bi lahko osvetlile izginotje Urške Brečko. Tako je šofer avtobusa Alojz Kovač tako kot na prejšnji obravnavi povedal, da se je Brečkova v marcu 1978, ko je potem izginila, peljala z njegovim avtobusom od Lisce do Brega oziroma do križišča, od tam pa je še dober kilometer do železniške Breg. V avtobusu je namreč Br va pozabila denarnico z e* izkaznico. Brečkova je sicer b-ravala že prej od doma na Okr:^ vendar pa je zaspala. To ie pr: Kačiču, povedala njegova mat;i ; bila ta dan pri Brečko vi doma K> : je tudi istega dne ob 18.30 odhi? vlakom v službo v Zidani most ^ dar pa na postaji, kjer vlak ssf * minuto, Urške Brečke ni bik * on je ni videl. Urško pa ie t poznal, saj sta oba doE* * Okroglici. 'i^fSK Na prejšnji obravnavi §e nss* ni točneje razjasnilo, s * vlakom je Urška Brečko odp^j-proti Ljubljani, s tistim ob IS* ob 19.34. Sodišče bo moralo b* -danji obravnavi ugotoviti, vlak je stopila Urška in se proti Ljubljani, kjer naj bi\ gostilni istega večera srečal T"" Trobec je namreč v preisks * vedal, da je srečal v gostilni dekle, ki da je avtobus ali vlak, doma pa ' Dolenjske. Sodna obravnava se dalj uje z zasliševanjem tedna in v naslednjem' bodo strokovno mnenje ženem obrazložili sodni h psihiatrijo, psihologijo gijo- Družinska tragedija ŠENČUR - »Slišal sem pok, krivljenje pločevine. Vse se je zgodilo v hipu,« pravi ena od pri< sobotne tragedije. V razbitinah dveh avtomobilov so takoj umrli trije ljudje. Med prevozom do bolnišnice tudi četrti. Mlado mamico z dveletno hčerko so hudo ranjene odpeljali na zdravljanje v bolnišnico. Nesrečo na regionalni cesti med Kranjem in Brnikom, blizu od«>pa za Šenčur je v soboto zvečer ob 18.45 uri povzročil 28-letni Zoran Mijato vič z začasnim stanovanjem v Kranju, stalnim na Bledu -cesta. Proti Kraniu je vozil v tu ku KR 100-731, v blagem levem ovinku je nenadoma zavil v levo in čelno trčil v nasproti vozeč avtomobil zastava 101 KR 106-510, k. ga je proti Šenčurju, pravilno jx> desni strani ceste, peljal 23-letn. M dan Bučan, doma i/. Srednje vasi 7.1 pri Šenčurju. , .Kranjski poklicni gasilci a,r bitin fička izrezali ukleščen' voznika Mijatovića. V avtlt?« zastava 101 je umrla dru*iri letni Ciril, njegova dve Mi * žena Vladimira, med prevod bolnišnico tudi njun 23-k n" voznik Milan Bučan. 2l~leutf zijo Bučan in njeno dve leti Matejo so ranjene odpej,a[ nišnico. - Javni tožilec in sodnik sta odredila od skih tekočin pokojnega sodni izvedenec prometne pregledal ostanke fička, točneje ugotovili zakaj Zoran nenadoma z avt peljal v levo. Besedilo in fotografija KUNŠIČ 2 4WMKm , ,trovan razdejan in zapuščen a Kranj - ^parkinščučas ,La. zato pa zavz, brez registrskih tablu . tostmha-ttj Taki prizori v Kranju .... rej prostora na parkirnih V*«™^^^ stolp. «*/ koder v n/^ga Zlasti v kra^evn k(>miwalnega redarja, ki & , posnetek, že lep čas klu V fil fKirhrne prosta, budil odstranitev op«*'™" , . postavili. Zal oboje delegatsko vprašanje na skupštini / IfJOREK, 7. SEPTEMBRA 1982 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE 11, STRAN O nasproti porocjnišnice C. JLA 16 - uprava - komerciala - ekonomska propaganda 28-463 Prodam podani več PRAŠIČEV, težkih od 40 >i20kg.Posavec 16, Podnart 7994 ^Kf^odam FOTOAPARAT praktica LTL. S^ovič, C. na Belo 4, Kokrica 8645 * W> w zna dobro voziti s 1 115- Razliko doplačam. Težkega v: za zakol. Cegelnica 1, ££0 8892 ^T^dam stensko URO (leseno ohišje), tiaže 44 8893 tl^dno prodam skoraj nov globok J^OfiKI VOZIČEK. Kranjec, Vide t>vfeve 4, Kranj 8894 prodam POHIŠTVO za dnevni z dvema foteljema in mizico, je tudi za samsko sobo; in ČŽ^j tojSKE ELEMENTE »zelena Or-Vombergar, Britof 180, Kranj 8895 t?dno prodam raztegljiv KAVČ in •J 0TEUA. Telefon 064-62-911 8896 Nno prodam SEDEŽNO GAR-(H0 in zakonsko POSTELJO. Gradnikova 7, Kranj 8897 hm nov MOTOKULTIVATOR F A ^otokosilnico. Naslov v oglasnem 8898 DNEVNO tel. 21-956 8899 ozimnico. am SPALNICO in Tekstilna 8, Kranj, KROMPIR : Hraie 52, Smlednik 8900 prodam POHIŠTVO za v dnev-in črnobel TELEVIZOR. Infor-. Je po tel. 79-511 od 15. do 16. ure 8901 ^ )%m KRAVO pred telitvijo. Mlin-^hJ.Bled 8902 S^^am 700 kosov PREZIDNEGA MB-4. Kikelj, Skokova 2, Stra- i ^ W gn poldan) 8903 lam nov maniši TROSILEC hlev-gnoja TG 25 SIP Sem » Bukov vrh 33, Skofja j pet« Lok; ter. Anton 8904 Prodam OPEL KADETA, letnik 1972. Pene, Mošnje 45, Radovljica 8949 Prodam OPEL REKORD 1700, letnik 1972, registriran do 25. 7. 1983, za 7 SM. Tekavec. Predoslje 108 (Orehovlje) Kranj 8704 Prodam R-4, letnik 1975, registriran do avgusta 1983. Jože Urankar, Polica 17, Naklo 8712 Zelo ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 750, letnik 1977. Janko Ber-gant, Podblica 16, Zg. Besnica 8717 Prodam GOLF diesel, letnik 1979. Hab-jan Gabrk 16, Skofja Loka 8836 Ugodno prodam AMI 8, letnik 1975. Reševa 5, tel. 25-678 8839 Prodam vrhunski TRANZISTOR sanjao satelit RP 8800, primeren za radioamaterje. Jenko, Trata 11, Skofja Loka 8385 Prodam RENAULT 4. Crngrob 1, Žab-nica 8907 Prodam RENAULT 4 - »KATRCO«, letnik 1977. Trojar, Železniki, Na Plavžu 70 8908 Ugodno prodam osebni avto POLO-NES, letnik 1980. Ponudbe na naslov: Boris Stumberger, Kranj, Lojzeta Hro-vata 10 8909 Prodam MZ 150 T. Janez Kokalj, Predoslje 75/A, Kranj 8910 Prodam nov POLONEZ in DIANO, letnik 1980. Stošičeva 5, Kranj za avtobusno postajo. Ogled popoldan (Burja) 8911 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1978 -december, registrirano za 1 leto, cena 7 5 SM. Telefon 74-210 popoldan 8912 ' Prodam AMI 8, letnik 1972, celega ali po delih ter rezervne dele za LADO 1200 ali FIAT 124: sprednji pokrov, okrasno in pločevinasto masko, hladilnik, prevleke. Žeje 5. Duplje 8913 Ugodno prodam ZASTAVO 101 kon-fort, letnik 1980 z novimi gumami in radiom Mileta Femič, Bistrica 93 pri Tržiču 8914 Prodam CITROEN GS pallas, letnik 1976, cena 19 SM. Informacije po telefonu 21-442 -Kranj 8915 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976. Sajovic, Srednja vas 55, Šenčur 8916 ZASTAVO 750, letnik 1973, ugodno prodam. Informacije po tel. 21-880 do 14. ure popoldan. Babič, Otoki 20, Železniki 8917 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do septembra 1983. Markovič, Tenetiše 43, Golnik. Ogled po-po poldan 8918 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi H žene, mamice SONJE ŠULIGOJ roj. BREZAR - medicinske sestre se iskreno zahvaljujem kolektivu Onkološkega inštituta za požrtvovalno skrb v najtežjem času bolezni , Iskrena hvala vsem sorodnikom še posebno družini Vidmar iz Zgornjega Brnika, sostanovalcem, sosedom, prijateljem m znancem za dano pomoč v času' bolezni, za pismena in ustmena sožalja, za podarjene vence in cvetje ter za spremstvo na njem zadnji poti. Posebna hvala za dano pomoč kolektivu Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo, predsedniku KK SZDL Britof za lepe poslovilne besede, pevcem za ganljive Žalostinke, g. župniku Petriču za opravljeni1 pogrebni obred ter za ganljive poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat iskrena hvala, žalujoči: mož Cveto, hčerka Iris in sin Gregor. Britof, 6. septembra 1982_______ SIMCO 1100, karambolirano, prodam za 1,5 SM. Janez Kogovšek. Informacije po tel. 061-768-149 8919 126-P, letnik 1977, registriran do avgusta 1983, prodam. Gojko Vurkelc, Sp. Besnica 37 8920 Ugodno prodam SIMCO 1100, letnik 1972, prenovljeno. Ogled vsak dan na Hrušici 63, Jesenice 8921 Prodam DELE za spačka. Darja Maj-nik, Moše Pijadeja 9. Kranj 8922 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1975. Matej Šparovec, Kamna gorica 4, telefon 79-408 8923 Ugodno prodam tovorno prikolico za osebni avto. Šuštaršič, Zg. Bitnje 213, Žabnica 8924 Prodam wartburga po delih. Ogled vsako popoldne. Zura, Zg. Brnik 1, Cerklje 8745 Ugodno prodam garažirano Z-101, letnik 1977. Informacije vsak dan popoldan. Podnart 40 8744 Prodam AMI 8, letnik 1971, registriran do maja 1983. za 2,5 SM. Poljanšek, Ra-čeva 3, Žiri 8925 Prodam VW 1300, letnik 1963. neregistriran, motor 40.000 km po generalni. Ogled vsak dan od 14. do 15. ure. KJockl, Planinska 14, Lesce 8926 Prodam VW 1500. letnik 1965, neregistriran; in MOTORNO KOLO NSU maxi. Ogled popoldan od 18. do 19. ure. Tomo Prpič, GubČeva 16, Radovljica 8927 Prodam FORD TAUNUS 1600 L, letnik 1978, prevoženih 70.000 km. Telefon 064-77-407 dopoldan; 77-821 po 16. uri - 8928 Ugodno prodam MOPED - tip V 14 in VW variant 1500, nevozen, celega ali po delih. Naslov v oglasnem oddelku. 8929 stanovanja Mirno dekle nujno išče GARSONJERO, oziroma SOBO s souporabo sanitarij ter možnostjo kuhanja. Šifra: Uslužbenka . 8934 Zamenjam enosobno etažno STANOVANJE za dvosobno s kabinetom v Škofji Loki (z doplačilom). Naslov v oglasnem oddelku. 8935 Kupim dvo ali trosobno STANOVANJE v Skofji Loki. Informacije po telefonu 064-61-480 od 14. do 18. ure 8936 Iščem enosobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Šifra: Redna plačnica 8937 Prodam novejše dvosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Ponudbe pod: Priložnost 8938 Zakonca s Štiriletno punčko, iščeta SOBO in kuhinjo v Tržiču ali bližje meji za dobo treh let. Ponudbe pod: Poštena 8939 posesti Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Škofje Loke, od 500 kv. m dalje. Plačilo v devizah. Franjo Sardi, Partizanska 47, Skofja Loka 8858 HISO, starejšo, manjšo, v okolici Kranja, do 170 SM, kupim za gotovino. Ponudbe pošljite pod: Kranj - malo vrta .. . „ 8859 Kupim ZAZIDLJIVO PARCELO v Skofji Loki ali okolici. Informacije po tel. 064-61-480 od 14. do 18. ure 8940 zaposlitve LIVARJA za delo v pesku in delavca za pomožna dela. zaposlim. Božo Mostar, Kranj-StražišČe, Benedikova 7/A 8870 Zaposlim ZIDARJA ali delavca za pri-učitev v zidarski stroki. Naslov v oglasnem oddelku. 8941 obvestila; SERVIS! Za čiščenje »tepihov«, ta-pisoma in itisona! Čistim za zasebni in družbeni sektor. Telefon 25-819 od 14. do 20. ure 8620 CENJENI GOSTJE! Bife in kegljišče »SIMON JENKO« - Podreča, obvešča da bo spet odprt od 1. 9., in sicer od 16. do 22. ure v nedeljah pa od 10. do 22. ure — ponedeljek zaprto. Se priporoča Antun Sestanovič - Podreča 8872 Strokovno in tehnično PREVAJAM NEMŠČINO. Telefon 21-819 8942 Delam vsa ZIDARSKA DELA, tudi fasade — kvalitetno in hitro opravljeno delo. Ponudbe: Privatnik 8943 VRTAM dimnike za CENTRALNO napeljavo.. Šuštaršič, Zg. Bitnje 213 Zabnica 8944 ostalo Sprejmem, dekle, ki bi rada nadaljevala šolo ali se zaposlila (ji pomagam). Martin Kaplan, Galjevica 14, Ljubljana 8882 Branka Dovžan, Cankarjeva 11, Tržič, obveščam, da nisem plačnica dolgov, ki jih je napravil moj mož — Simon Dovžan 8945 Iščem prijazno in urejeno žensko za VARSTVO na našem domu v Kranju. Po potrebi nudimo komfortno stanovanje. Ponudbe pod: Dobro plačilo 8946 7nanpAm ;n nriiateliem sporočam žalostno vest, da so v prometni nesreči Znancem m puj ^agičn0 preminuli moji starši in brat VLADIMIRA BUČAN, CIRIL BUČAN in MILAN BUČAN Pogreb dragih pokojnikov bo v torek, 7. septembra 1982 ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Žalujoči sin Slavko Kranj, Srednja vas, 4. septembra 1982 Glas Z Glasom v Kumrovec 033 in v Podčetrtek Če ste prebrali obvestilo v prejšnjem Glasu, že veste, da gremo na jesenski izlet z Glasom z vlakom. Torej GLAS in TTG skupaj! Zeleni vlak nas bo popeljal v zeleno Zagorje. Zgodaj zjutraj — točen čas bomo objavili v eni naslednjih številk Glasa — bo zeleni vlak odpeljal z Jesenic proti Kumrovcu in imel postanke v Lescah, Podnartu, Kranju, Škofji Loki, Medvodah in v Ljubljani. V Kumrovcu si bomo ogledali Titovo rojstno hišo, Spominski dom in še kratek film o življenju predsednika Tita, potem pa se bomo zapeljali v Podčetrtek. Tu bo pri hotelu Atomske toplice piknik, kjer se bo pilo in jedlo, domače viže pa nam bo igral harmonikar. Kdor bo hotel, se bo seveda lahko šel tudi kopat. Zvečer se bomo vračali proti Jesenicam. Ustavili se bomo povsod tam, kjer so bili postanki zjutraj. Cena izleta je sicer 840 dinarjev, a TTG prispeva 70 dinarjev in tako bo izlet stal nenaročnika 770 dinarjev, za naročnika Glasa in njih svojce pa 600 dinarjev, ker GLAS prispeva za vsakega svojega udeleženca kar 170 dinarjev. To je pa že nekaj, kajne? Prijave sprejema naša komerciala na Cesti JLA 16 v Kranju (telefon 28-463 — fcovarišica Olga Zamida) do polne zasedbe' vlaka. Do 15. septembra je treba tudi poravnati stroške izleta; lahko se osebno zglasite pri nas na Cesti JLA 16 v Kranju ali pa denar pošljete po položnici na žiro račun 51500-603-31999 Tokrat objavljamo naslednje izžrebance: Vika Ambrožič, Hrušica 1, Jesenice Anton Kaučič, Cankarjeva 27, Jesenice Franc Košir, Gasilska 4, Kranjska gora Ivan Klančnik, Dovje 24, Mojstrana Ana Legat, Dovje 42, Mojstrana Jakob Rožič, Rateče Planica 113 a Janez Čop, Blejska Dobrava 75 ----------------------------------2K}< PRIJAVNICA za izlet v Kumrovec Za na izlet v Kumrovec in Atomske toplice 25. septembra 1982 se prijavljamo: Ime in priimek točen naslov naročnik Glasa DA-NE-SVOJEC 1. 2. 3. 4. Podpis: Prijavnico je treba poslati na: ČP Glas Kranj, Moše Pi-jade 1, 64000 Kranj KLADIVAR TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO 64226 ŽIRI YUG OSLA VIA P° i KLADIVAR ŽIRI Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela oziroma naloge: 1. LIČARJA (delo v lakirnici) Pogoj: — končana poklicna šola za ličarje oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti in 2 leti delovnih izkušenj 2. ČISTILCA (2) (čiščenje proizvodnih prostorov) Pogoj: — končana ali nedokončana osnovna šola Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema splošni sektor 15 dni po objavi. Izbira med prijavljenimi kandidati bo opravljena v 30 dneh po preteku objave. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 15 dneh po sprejetem sklepu o izbiri. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za nedoločen Čas s polnim delovnim časom. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE n. sol. o. Kranj, JLA 2 oglaša na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja prosta dela oziroma naloge: v TOZD Komercialni servis Kranj PRODAJALKO ŽIVILSKE STROKE za delo v samopostrežni trgovini v Hrastju TOZD Tovarna olja Oljarica Britof DELAVKO BREZ POKLICA za čiščenje pisarniških prostorov, za določen čas - za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Prijave sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Goreni-ske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi. zorenj GLASOVA ANKETA Mlade najbolj zanima oborožitev Na Pokljuki poteka obvezno obrambno usposabljanje za izven-šolsko mladino iz treh gorenjskih občin - Na prvič tako združenem urjenju letos tudi dekleta - Starešine in obvezniki večidel zadovoljni pri pouku. Med njim kažejo mladi največ zanimanja za orožje.« Marjan Markovič iz Radovljice: »Za vodenje enote na tem usposabljanju sem se odločil, ker rad delam z mladimi. Z njimi imam že nekaj izkušenj s poprejšnjih urjenj, vendar ne v takšni sestavi. Zato me toliko bolj preseneča predvsem njihov uspeh pri borbenem streljanju, saj takega redko dosegajo celo starejši. Tudi glede discipline enote, s katero sem stalno skupaj, nimam posebnih pripomb.« Tudi gorenjski mladinci so strnili svoje vtise z urjenja. Rudno polje — V tišino pokljuškega gozda so se ondan zarezali gromoviti klici: »Huuraaa! Huu-raaa . ..« Hip zatem so mlade postave v nizki drži preskočile planjavo in planile med drevje, kjer se je branil »sovražnik«. Ko se je pokanje pušk poleglo, so se namišljeni napadalci in branilci zbrali v isti vrsti, da bi skupaj s starešinami pregledali uspešnost svojega dela. »Letos smo organizirali v kranjski, radovljiški in jeseniški občini,« je pozneje pojasnil vodja obrambnega pouka za izvenšolsko mladino pri kranjskem sekretariatu za ljudsko obrambo in poveljnik na sedanjem urjenju Lado Sotelšek, »prvo skupno obrambno usposabljanje za mladino, ki ne obiskuje srednjih šol. Vanj smo zajeli 125 mladih, med njimi približno polovico deklet, kar je prav tako prvič doslej. Za organizacijo in izvedbo pouka skrbi dvanajst stareš n iz rezervne sestave naših oboroženih sil, v pomoč pa jim je enako število komandirjev oddelkov iz kranjske enote armade.« Pouk, ki se po vsebini približuje vzgoji mladih med služenjem vojaškega roka, poteka po letos nanovo začrtanem programu. Njegova osnovna značilnost je poudarek na praktičnem delu, predvsem oddelčnih vajah! Sicer pa se mladi med obveznim tritedenskim obrambnim usposabljanjem spoznavajo z našo družbenopolitično ureditvijo in sistemom splošne ljudske obrambe ter družbene samozaščite v njej, seznanjajo se z namenom in uporabo pehotne oborožitve pa praktično zaščito pred drugimi orožji ter se uče raznovrstnih taktičnih ravnanj. »Vojaškemu delu pouka med 7. in 13. uro slede med polčetrto in šesto uro popoldan organizirane interesne aktivnosti,« je naglasi! vodja teh dejavnosti Rajko Bakov-nik, ki je o njh med drugim dejal: »Tudi pri tem gre za nekakšno novost. Popoldanske aktivnosti, pri oblikovanju katerih po novem sodelujejo občinske organizacije Zveze socialistične mladine, so usmerjene bolj kot doslej v idejnopoliHčno usposabljanje mladih. Z raznimi predavanji skušamo mlade poučiti o aktualnih nalogah mladine, gospodarskih razmerah v občinah in drugih, predvsem za vsakdanje življenje koristnih vprašanjih. Prav tako spodbujamo konkretno delo v mladinskih aktivih, ki med drugim skrbe za pripravo stenskega časopisa, izdajo glasila in organizacijo kulturnih ter športnih aktivnosti.« Delovni dan mladih med obrambnim usposabljanjem na Pokljuki je dolg in pester. Sicer pa naj več o tamkajšnjem bivanju in življenju povedo nekateri izmed starešin in mladincev! Stane Lužan iz Zabnice: »V osnovni šoli sem streljal z zračno puško, vojaško pa sem imel sedaj prvič v rokah. Kar dobro sem streljal in zadel. Tudi druge vojaške spretnosti so zanimive, le plazenje ni preveč prijetno. Će bi še kdaj prišel na urjenje? Seveda, rad. saj se imamo kar dobro; samo prostega časa je bolj malo in hrana je nekoliko enolična.« Nevenka Koželj iz Mojstrane: »Na začetku sem se čudno počutila v uniformi, kar kmalu pa sem se privadila novega življenja. Mislim, da je dobro — morda zaradi morebitne vojne, če tudi dekleta kaj vemo o obrambi. Naučila sem se streljati, čeprav sem se sprva Bala orožja. Ali se mi kaj toži po domu? Malo že, a tukaj sem našla veliko prijateljic in prijateljev.« Bojan Zagore z Bleda: »Med usposabljanjem sem spoznal veliko vrst orožja, kar je zame najbolj zanimivo. To me je privlačilo že v osnovni šoli, kjer sem prostovoljno deloval v obrambnem krožku. Prepričan sem, da mi bodo sedanje izkušnje koristile med služenjem vojaškega roka. Kaj počnem v prostem času? Kadar je mogoče, igram nogomet.« Od starešin in vojakov smo zvedeli tudi to, da jim na Pokljuki kljub odmaknjenosti od doline ne manjka razvedrila. Ob večerih gledajo televizijske oddaje in poučne filme, imeli so taborni večer s kulturnim sporedom in ples, obiskali so spomenik padlim partizanom Prešernovega bataljona, kjer jim je govoril Franc Jerneje —Mil če, odšli bodo tudi do spomenika na Lipanci, za konec pa bodo pripravili še tekmovanje v orientacijskem gibanju. Ne nazadnje jih razvesele nedeljski obiski svojcev. Po končanem usposabljanju, čez nekaj dni, bodo udeležencem podelili priznanja za opravljeni pouk in najboljše celo nagradili s knjigami. Potem se bodo mladi razšli na svoje domove, vendar veliko njihovih znanstev in tovarištev se bo ohranilo. Prav zato organizatorji že razmišljajo, da bi v bodoče pripravili na Pokljuki skupno obrambno urjenje za izvenšolsko mladino iz vseh gorenjskih občin. Besedilo in slike: Stojan Saje Po urjenju je vsak dan na vrsti čiščenje orožja Pohvale z obeh strani Udarniško delo je bila naša mladost Ko so se borci na svojih sejah zavzemali za to, da se uredi grobišče m spominsko obeležje v IJdm borštu, so obljubljali, da bodo kolikor se bo le dalo, naredili sami, udarniško. In res je prostrana zelenica pri spomeniku na robu Strahinja zvečine plod njihovega dela. Stroji so opravili svoje, se ve, toda vsa končna dela, ki jih ni malo, so opravili prav oni v nekaj udarniških akcijah. Tudi po stošestdeset jih je delalo tu. Preteklo soboto, ko so planirali zemljo okrog spomenika, polagali še zadnjo drenažo za odvodnjavanje, pa jih je prišlo preko šestdeset. Iz kranjske m tržiške občine so prišli, pa tudi iz Ljubljane in od drugod. Borci Kokrškega odreda največ. Pa tudi mladina iz Nakla, Strahinja in Dupelj je pomagala. Malo so zatajili taborniki, ki bodo imeli tu nekoč čudovit taborniški prostor, a se je naredilo tudi brez njih. Delo, ki jih znova združuje, pomlajuje, krepi, delo*iz zavesti, da v današnjih težkih časih, ko je vsaka storitev silno draga, vsaj s tistim delom, ki ga lahko sami opravijo, ne bodo bremenili stroškovnika spomenika, kjer so padli njihovi soborci. Veseli so da še vedno lahko pomagajo in dajejo družbi, veseli, da bo Udin boršt, v katerega so se v času borbe vedno znova zatekali, kjer so obležali njihovi soborci, dobil primerno spominsko obeležje. Ko bo na novo ozelenela trava po vsej jasi, bo prelepo. dorpovina. Danes smo borci ž*: manj pri močeh, toda volja ■ vedno v nas in če je treba, še * radi poprimemo.« Janez Kovač, jevne organizacije doslje: »Z obeležjem 1 boršt in drugimi, ki jih in urejamo tod okrog, radi pokazali, kje smo borbe in koliko žrtev je nih. S temle udarniškim jim radi dali vzgled, da s da še zastonj kaj n vsako delo preplačaš. Ko dini zrasla ta zavest, boljša, vrednejša.« Na zatrniškem ovčarskem dnevu so prikazali tudi ročno in ovc. danes Njegov pasejo jeseni smeje pravi Janez trop Šteje 1H ovac. Poleti s-na Lipanci, spomladi "> na pašnikih za vasjo. Jursko-solčavsko pasmo ovac goji. * letji je gojil ovce merima, ki so dajali več volne »Jezersko-solčavske dajejo znatno manj volne, .wcer pa J* runo danes kaj malo vredno, dvajset starih tisočakov dobiš zanj,« .1*' « potožil Janez Slivnik. Pozornost obiskovalcev )♦' vzbudilo striženje ovac. 1'rika/a I. so ročno in strojno striženje. Kuno. *« kor pravijo slečenemu ovčj " kožuhu, mora ostat, skupaj, v enem kosu saj )V tako več vredno Volna * ne zme£ in lahko kasneje boljšo £č o od slabe. Dobrih 80 o volno ima ovca na hrbtu in. slabšo po trebuhu m na okončinah. V slabih desetih mi strojno ostrižena, striženje traja nekajl nes na roko ne znajo > je dejala starejša ženi nimanjem opazovala četi je treba pri elavi runo ostane v kosu,« lahko kasneie izbereš V štirinajstih dneh se toliko obra.se, da ne Kola.« nam je še povedala. Za veselo razpoloženje Zatrniku poskrbljeno vse< mraka. Delavci Golf ki so skrbeli i& ftctfsej ritve, so obiskovalcem pon< pečeno jagnjetinona ra^ d in <1 rje v je P^J^V poskusili jed. kl jep'^ neobičajna. » vtfum nji ovčereje pa bo morda domaČa. Leopold Bizalj /. Jesenu: »V enoti, ki jo vodim, delajo mladi iz jeseniške in radovljiške občine. Hitro so se spoznali in dobro ujeli. Kot starešina lahko pohvalim tudi prizadevno delo komandirjev oddelkov. Takšna oblika dela, po oddelkih, prav gotovo zagotavlja večji učinek Ovčarski dan na Zatrniku Ovčarska skupnost pri Kmetijski zadrugi Bled je minulo nedeljo na Zatrniku priredila ovčarski dan - Podelili priznanja za najboljše ovce in prikazali ročno in strojno striženje ovac -Poskrbljeno za prijetno razpoloženje priznanja. Priznanje za najboljšega ovna je prejel Peter Zemva z Rečice, za najboljšo ovco Vinko Mežan z Bleda in za najboljšo jagnjico Lojze Arh iz Spodnjih Gorij. Posebno priznanje za 'več kot petdesetletno ukvarjanje z ovčerejo pa je prejel Janez Slivnik z Bleda. Prav Janez Slivnik in Peter Zem-va sta ovčerejca, ki reje ovac v preteklih desetletjih nikoli nista povsem opustila, tudi pred desetimi, petnajstimi leti ne, ko so v radovljiški občini sprejeli nespameten ukrep o prepovedi reje ovac. »Celo kazen Zatrnik — Na travnikih Zatrnika nad Bledom, kjer pozimi vijugajo smučarji, je bilo v nedeljo, 5. septembra, veselo. Ovčarska skupnost pri Kmetijski zadrugi Bled je priredila ovčarski dan. Obiskovalcev se je nabralo malo manj kot bi se jih, če bi hila zatrniška prireditev minulo nedeljo edina na Gorenjskem. Mnoge je privabila Šuštarska nedelja v Tržiču, konjeniške dirke na Brdu pri Kranju, številni obiskovalci so z Zatrnika krenili še naprej na Pokljuko, kjer je bilo srečanje slovenskih harmonikarjev. Vendar jih tudi na Zatrniku ni bilo malo, okoli tristo smo jih lahko našteli že zgodaj dopoldne, ko so kmetje v zasilno postavljene staje prignali ovce. Veselo je bilo vse do gostega mraka, saj je dopoldanskemu delovnemu sporedu sledila veselica s srečelovom, ki je kot glavni dobitek ponujal ovco, živo seveda, kar je dobitniku povzročilo nemalo zadrege. Podobno kot je na srečanju harmonikarjev na Pokljuki udeležencu z Raven na Koroškem povzročilo zadrego praktično darilo — meter drv, ki jih je takoj skušal prodati, saj bi ga vožnja do doma več stala. Blejska ovčarska skupnost danes šteje dvajset članov. Okoli petsto ovac se pase na pašnikih v vaseh v okolici Bleda, v poletnih mesecih jih ženejo v planine. Okoli dvesto ovac so minulo nedeljo kmetje prignali na Zatrnik. Strogi ocenjevalci so izbrali najboljše in Zivonorejska poslovna skupnost i/. Ljubljane je podelila Peter Žemva z Rečice (na len) je prejel priznanje za najboljšega ovna. Janez Slivnik z Bleda pa posebno priznanje za več kot petdesetletno ukvarjanje z ovčerejo. Delo in dosežene rezultate je predstavil po en starešina iz vsake občine. Zdenko Torkar iz Kranja: »K nazornosti teoretičnega dela pouka veliko pripomorejo Strokovni filmi, ki jih je zagotovila Zveza rezervnih vojaških starešin. vseeno so mladi najbolj dojemljivi za praktično delo. Vsi, tudi dekleta, dobro izpolnjujejo zadane naloge. Njihovo pripravljenost za sodelovanje na obrambnem področju potrjuje že podatek, da se je kar 30 od približno 80 mladih iz kranjske občine javilo za prostovoljen vstop v enote teritorialne obrambe.« Franc Križnar, predsednik skupščine krajevne skupnosti Naklo: »Udarniško delo mi pomeni rekreacijo, obenem pa je to stara oblika uspešnega dela, kakršno je bilo v navadi takoj po osvoboditvi, pa še nekaj let potem, sčasoma pa je zamrlo. Pa bi bilo prav, da bi oživelo. Pravi užitek je delati takole v družbi in mislim, da bi se ga tudi mladi morali bolj oprijeti. Da je res uspešno, je v tistih povojnih letih pokazala najlepše hitro obnovljena Marta Velišček, tajnica* Kokrškega odreda v Li«* »Zelo rada pridem, saj mi ; udarniško , delo pomeni : Čanje s tovariši s katerimi skupaj v borbi. Zal mi je d i-slabšega zdravja ne morem veliko, a kar naredim, n sel jem. Nekoč je bilo ud naša mladost. In danes prav tako mlade.«