SIev 89. Y Llntilanl, v sredo dne aprna 1922: Leio L. i Naročnina za državo SHS: aa oelo teto naprej Din.120-— c« pol leta M .. „ o()•— aa četrt leta m . • « 38-— sa en mesec „ .. „ 10*— za inozemstvo: oelole.no.....Din. i «•— mesečno ..... „ 18-— =s Sobotna izdaja r s t Jugoslaviji. . . Din. 15 — t noismslvn ... „ 35 — Posamno Slev. 75 por. = Cena lnseratom:^ Enostolpna petltna vrst« mali oglasi po X 4'— In K B —-veliki oglasi nad 45 nun vl-itae po K 8 —, poslana itd.' po K 12 —. Prt večjem naročila popust Izhaja vsak dan tzvzemll ponedeljka tn dneva po pras> nik« ob 5. url zjatraj. Mesečna priloga: Vntnik SKS2 MT Uredništvo ja v Kopitarjevi allol Stav. B/IH. Rokopisi sa na vračajo; neiranktrana pismu sa aa »prejemalo. Oredn. talaL it v. 50, ipravn. štv. 326. Oprava ja v Kopitarjevi nI. 8. — Račun pošta« bran. Ijnbljan3ke št. 650 za naročnino ln št. 349 zi oglase atgrob 9.011, sarajev. 7583, praV::« in donaj. 24.797 Rusija in Nemčija. Na Veliko nedeljo 1922. so presenetili ruski in nemški delegati na konferenci v Genovi svoje konferenčne tovariše in ves politični svet z nepričakovano novico, da je podpisana rusko-nemška pogodba. Ta pogodba je političen dogodek prve vrste, ker ustvarja popolnoma nov svetovno-političen položaj, ki bo prevrgel vse dosedanje politične koncepcije raznih državnih zvez. Rusko-nemška pogodba ustvarja gospodarsko in s tem tudi politično zvezo ogromnega ozemlja, na katerem živi nad 200 milijonov ljudi. Ozemlja, ki je po svojem neizmernem prirodnem bogastvu neizčrpno in ki ga ni mogoče zapreti in izstradati. Neizmerne ruske poljane in bogati ruski rudniki bodo dajali nemški industriji dovolj surovin, nemška tehnika pa bo preskrbela ruske kmete s potrebnimi industrijskimi izdelki. Obe državi druga drugo izpopolnjujeta v najizdatnejši meri. Značilne so okolnosti, v katerih je bila pogodba objavljena. Baš v trenotku, ko je zapadna Evropa z brezobzirno neizprosnostjo hotela pritisniti v Genovi i na Nemčijo i na Rusijo ter obe državi spraviti pod svojo inančno kontrolo in jih potisniti pod težki in svobodne države nedostojni jarem nekih »kapitulacij«, se je dvignilo zastopstvo 200 milijonov ljudi in zaklicalo zapadni Evropi 6voj energični: Ne I Politične posledice rusko-nemške zveze, ki se v svoji skromnosti imenuje le »gospodarsko«, so nedogledne. Umetna zgradba, ki so jo zgradili v Versaillesu, je v silni nevarnosti oziroma je že padla. Ravno tako je razpadla enkrat za vselej tudi takozvana velika antanta. V predvojnih računih velike antante je pomenila Rusija s svojimi neštevilnimi ljudskimi masami najaktivnejšo postavko. Le spomnimo se onih dni, ko je francosko brodovje obiskalo Kronstadt — kakšno blaznodivje veselje je zavladalo v Franciji, ko je v svoji pozdravni napitnici ruski car izpregovoril težko pričakovane besede o »prijatelju in zavezniku«! Francozje so čutili v tem trenotku, da je Alzacija njihova, Angleži pa so vpisali v svoje knjige nemške kolonije in nemško brodovje med svoja aktiva. S podpisano rusko-nemško pogodbo pa je glavna teža na tehtnici velike antante prešla na nemško stran. Veliko predvojno delo obkroženja Nemčije je uničeno in Nemčija zopet lahko svobodno diha. Železni obroč, ki ga je skoval Edvard VII. okoli Nemčije, je počil, in mirovne pogodbe, sklenjene 1. 1919., stoje danes na zelo trhlih podlagah. Revizija mirovnih pogodb je le še vprašanje časa in ni izključeno, da bo dobila Eevropa v doglednem času popolnoma novo politično lice. Mnogi sodijo, da je postala vsled rusko-nemške pogodbe genovska konference odveč. Ti glasovi utegnejo biti pravilni. Združeni Nemci in Rusi nastopajo danes ne samo na konferenci, ampak tudi sicer kot neomejeni gospodarji političnega položaja, katerim se ni treba baš mnogo pogajati, ker lahko diktirajo. Če se še pogajajo, je to le kavalirska gesta, ki jim naj pridobi simpatije v svetu, odločitve bodo pa take, kakor jih oni hočejo, ne drugi. Ni dvoma, da bodo valovi, ki jih je povzročila rusko-nemška zveza na političnem morju, zadeli tudi ob jugoslovanske bregove. Ali bo belgrajska vlada pravočasno razumela novi politični položaj? Volitve se bližajo. Belgrad, 18. aprila. Izv.) Minister dr. Voja Marinkovič je dobil od vlade naročilo, naj izdela besedilo volivnega zakona. To besedilo bi bilo izdelano na podlagi starih predlogov, naj se volitve izvedejo Po srezih. Ko bo izdelal zakonski predlog in ga predložil narodni skupščini, bo padla končna odločitev o volivnem sistemu. Dr. KUMANUDI SE JE VRNIL V BEL-GRAD. Belgrad, 18. aprila. (Izv.) Danes dopoldne se je vrnil iz Genove finančni minister dr. Kumanudi, ki ga je popoldne že sprejel v avdijenci min. predsednik Nikola Paši«. Veličastna manifestacija za S. L. S. Maribor, 18 aprila. (Izv.) SLS jo priredila na velikonočni ponedeljek 17. t. m. v trgu Ljutomeru za celo Prlekijo in v mestu Slov. Bistrica za slovenjebistriški okraj dva velika ljudska shoda. V Ljutomeru je poročal o delu poslancev Jugoslovanskega kluba in o političnem položaju posl. dr. Hohnjec, v Slov. Bistrici pa so govorili poslanca Pušenjak in Žebot ter dr. Jerovšek. Oba shoda sta bila veličastni ma- nifestaciji za SLS. Za oba shoda so pristaši Samostojne kmetijske stranke pripravljali napade na naše poslance in naše voditelje, toda na zborovanjih se niso upali niti ust odpreti. Na obeh shodih se je izreklo Jugoslovanskemu klubu, SLS, posebej pa še načelniku dr. Korošcu neomejeno zaupanje, obsodila pa se je zahrbtna in izdajalska politika dr. šušteršiča. Udeležba je bila povsod zelo velika struja. MUSLIMANSKA MINISTRA ODSTOPILA. - VLADA V ZADREGI. Sarajevo, 18. aprila. (Izv.j Seje osrednjega odbora Jugoslovanske Muslimanske Organizacije so trajale dva dni, tretji dan pa so bile sprejete resolucije: 1. Osrednji odbor ugotavlja, da ne obstaja v J. M. 0. nikak razcep in da organizacija vztraja na svojem programu. 2. Poziva poslanca dr. Kulenoviča, ki je vstopil v Hrvatski blok, da se takoj vrne v svoj klub in se strogo drži programa, na podlagi katerega je bil izvoljen. 3. Vsi poslanci ce morajo strogo držati programa J. M. O. in po njem uravnavati vse svoje delovanje. Poslanci, ki tega ne bi hoteli, naj nosijo tudi posledice. 4. Obsoja se način javne borbe, ki so ga uvedli nekateri poslanci, da so dajali v obliki intervjuvov nekake izjave, v katerih so se omalovaževali drugi poslanci. 5. Centralni odbor je prepričan, da politika dr. Spahe in njegove struje ne vodi k Radiču ali pa preko Save. 6. J. M. O. stoji na stališču popolne plemenske enakopravnosti. Kar se tiče narodnega obiležja muslimanov, je to stvar kulturnega delovanja društva, ne spada pa v dnevno politiko. J. M. O. je proti vsakemu nasilnemu zbliževanju. 7. Poslanci se morajo držati vseh sklepov. 8. Poziva poslance na složno in skupno delo na podlagi programa, ki ga more menjati samo velika pokrajinska skupščina. Z ozirom na vprašanje dr. Spahe, kako stališče zavzema glede poslancev, ki so v vladni koaliciji, je osrednji odbor sklenil, da morajo vsi poslanci J. M. O. izstopiti iz vladne koalicije, oziroma izvajati konse-kvence, Vsi sklepi osrednjega odbora so bili sprejeti z veliko večino. Za nje je glasovalo 36, proti pa samo 13 zastopnikov. Med onimi, ki so glasoVali proti, je deset poslancev in samo 3 delegati iz province, kar je jasen dokaz, da provinca soglasno odbija politiko Karamehmedoviča. Spričo tega dogodka sta podala muslimanska ministra Vilovič in Omerovič brzojavno ostavko. Centralisti pa so se zbrali zbegani in poparjeni na poseben sestanek in sklenili, da je glavni odbor za tako da-lekosežne sklepe nepristojen, zato bodo desničarji obdržali mandate, dokler o sporu ne odloči končnoveljavno zbor zaupnikov jugoslovanske muslimanske organizacije. — Vsled tega sta se obe skupini takoj vrgle na deželo, da pridobita zaupnike zase. Poznavalci razmer zatrjujejo, da je dr. Spahu tudi na zboru zaupnikov zagotovljena večina, ker jo bosansko-her-cegovsko prebivalstvo vobče zoper centralizem. Belgrad, 18. aprila. (Izv.) Radi krize, ki je nastala vsled demisije muslimanskih ministrov, je pozval danes k sebi ministrski predsednik Nikola Pašič v avdi-jenco ministra Marka Trifkoviča, s katerim se je dalje časa razgovarjal o nastalem političnem položaju. Za Trifkovičem je sprejel min. predsednik Pašič ministra dvora Dragomira Jankoviča. Belgrad, 18. aprila. (Izv.) Vsi člani vlade kakor tudi načelniki političnih skupin so pozvani v Belgrad radi političnega položaja, ki je nastal s prehodom muslimanov v opozicijo. Rosko-nemška pogodba. Genova, 17. aprila. (Izv.) Na Veliko nedeljo zvečer sta ruska in nemška delegacija sklenili pogodbo, ki jo podpišejo in objavijo v torek. Pogodba razveljavlja brest-litovski mir, obe državi se odrekata medsebojnih terjatev in pred- in povojnih dolgov, upostavlja trgovinske odnošaje in diplomatične ter konzularne zveze. — Vsi politični krogi pripisujejo tej pogodbi nepregledno važnost. Strah, da se nemško-ruski zvezi ne pridruži mala antanta. Genova, 18. aprila. (Izv.) Ruska delegacija je izdala komunike, v katerem objavlja, da se je na velikonočno nedeljo sklenila mirovna pogodba med Rusijo in Nemčijo, ki odpravlja vsa nesoglasja in spore med obema državama, zlasti pa urejuje gospodarske vezi. Pogodba stopi v veljavo, čim bo ratificirana. Pogodbo sta podpisala dr. Rathenau in čičerin. Ta pogodba je izzvala v krogih držav, ki so zastopane na konferenci, veliko zmedo, ker je znano, da se je Rusija že prej sporazumela z baltskimi državami, oziroma s Poljsko, sedaj pa še z Nemčijo. Na ta način se je udejstvil že davno pričakovani rusko - nemški blok vzhoda proti zapadu. Boje se, da k temu bloku vzhoda ne pristopi tudi mala antanta. Vse delegacije antante imajo neprestane seje. Pričakujejo, da bo nadaljnji potek konference izredno važen in da ni izključeno, da bo konferenca predčasno končana. Konsternacija med veliko antanto. Genova, 18. aprila. (Izv.) Danes so se zbrali v »Villa ltaggio«, kjer stanujejo italijanski ministri, zastopniki petero velesil, ki so izdale vabilo za genovsko gospodarsko konerenco, dalje zastopniki male an- tante in cela vrsta nevtralnih delegatov s svojimi izvedenci. Sestanek je imel namen proučevali položaj, ki je nastal vsled priob-čitve nemško-ruskega dogovora. Nevtralne države so bile poklicane k posvetovanju v zadnjih urah. Nemški in ruski zastopniki se posvetovanja niso udeležili. O poteku seje krožijo različne, za sedaj še neosnovane vesti. Francozi so baje zahtevali, naj se nemško-ruski dogovor razveljavi, češ da nasprotuje določbam verzajsko mirovne pogodbe. Govori se, da Angleži odobravajo nastop Nemčije in da niso naklonjeni ostrejšim ukrepom. Tudi Italijani iščejo srednjo poti, da rešijo konferenco. Sicer pa je bil stavljen predlog, da se Nemčija izključi od prve politične podkomisije, ki ima namen vzpostaviti odnošaje z Rusijo, ker je to Nemčija že itak storila izven konference. Genova, 18. aprila. (Izv.) Danes so odpadla posvetovanja vseh komisij, ki so bila napovedana za popldne. Koraki antante proti Rusiji in Nemčiji. Pariz, 18. aprila. (Izv.) Agence Havas poroča iz Genove: Zavezniška nota bo obvestila nemško in rusko delegacijo, da ne more pripustiti, da bi se Nemci in Rusi še nadalje udeleževali posvetovanj v komisiji za ruske zadeve. Nota pravi, da je to nemogoče zaradi tega, ker sta ti dve delegaciji podpisali posebno pogodbo. Posvetovanj se ne bosta mogli udeleževati toliko časa, dokler bosta vztrajali pri tem koraku. Protest francoskega zastopnika. Genova, 18. aprila. (Izv.) Pri posvetovanju zaveznikov je kritikoval francoski zastopnik Barthou dvolično igro nemške in ruske delegacije, ki sta iaven genovske konfcrence obnovili vprašanje Brest-Litov-skega miru, in sicer v trenotku, ko delujejo evropske države na gospodarski ob-! novi Evrope. Barthou je dalje izjavil, da se ■ ob strani Rusov ne bo več udeleževal ofi-cioznih razgovorov in je pristavil, da je glede tega prosil za navodila iz Pariza, ker, mora vprašati svojo vlado, kaj naj stori, ako se dogodi kaj nepričakovanega. Dnevno povelje Trockega na rdečo armado. Moskva, 18. aprila. (Izv.) Trockij je izdal rdeči armadi in mornarici dnevno povelje, v katerem opozarja, da je zastopnik' sovjetske Rusije na mednarodni konferenci v Ger.ovi, ruski poverjenik Čičerin, sprožil vprašanje razoroževanja, da pa so druge države stavile to vprašanje z dnevnega reda.. Ta predlog ruskega zastopnika, je pristavil Trockij, dokazuje našo odkritosrčno miroljubnost; dokazuje nadalje tudi, da smo sami pripravljeni razorožiti se. — Trockij je nastopil zoper kapitalistične države, ki si hočejo pridržati močne armade, češ, da bodo ščitile slabejše države. Taktika »modresra odlašanja«. Genova, 18. aprila. (Izv.) Zavezniški krogi so sprejeli vest o sklepu nemško-ruskega dogovora z nevoljo. Prvi vtis, ki so ga imeli, je bil ta, da je skušala Nemčija potom te posebne akcije izvršiti izsiljeval-ni manever na druge države glede nastopa v ruskem vprašanju. Ta korak pa ni dosegel svojega namena in zaveznikov ne bo odvrnil od dosedaniega zadržanja ter bo taktiko modrega odlašanja še ojačil. Kako je učinkovala rusko-nemška bomba v Parizu. Pariz, 18. aprila. (Izv.) Francoski listi izjavljajo: Novi rosko-nemški dogovor tvori najresnejši opomin, kar so jih zavezniki doslej prejeli. Listi enodušno ugotavljajo, da bo pravi učinek nepričakovanega čina, ki sta ga izvršila čičerin in Rathenau, prejkone obstojal v tem, da se razprše zastopniki komisij, da se razjasni položaj in da se vzpostavi ravnotežje v zvezi zapadnih držav, od katerega od-visi bodoči mir. Večina listov meni, da je konferenca od sedaj dalje odveč, ker je bil podan zadosten dokaz, da se z Rusijo ni mogoče pogajati. Več listov sodi, da se že more določiti čas, ko bo konferenca končana. Nekaj listov računa celo s tem, da pride do preloma ob veliki pozornosti. Genovska konferenca se ne razide? Genova, 18. aprila. (Tzv.) Danes ob desetih se je sestal juridični odsek, da izdela poročilo, ki bo služilo zavezniškim zastopnikom, ki se ob enajstih sestanejo k odločilni konferenci, za podlago njihovim razgovorom. Te konference se udeležita velika in mala antanta. Z italijanske strani se razglaša, da se ni bati preloma konference. Danes sodijo o položaju, da je mirnejši. Pričakovati je, da se usoda konference odloči šele v popoldanskih urah. Zahteve StafSje glede Zatira in Reke. Belgrad, 18. aprila. (Izv.) Danes je vlada prejela poročilo o zunanjepolitičnih predlogih, ki jih je Italija stavila v Ra-pallu. Italija zahteva za Zader poseben nevtralen gospodarski pas, v katerem bi mogla gospodarili brez kakega nadzorstva-Razen tega zahteva Italija, naj se en pomol luke Baroš priklopi Reki. Naša vlada bo odklonila oba predloga, da bi se spuščala na natlaljne razgovore. / Razdelitev države na opasti. Belgrad, 18. aprila. (Izv.) Po ustavi se mora zakon o razdelitvi države na oblasti rešiti do 28. t. m. Radi krize, ki je nastala v vladi, je postalo to vprašanje posebno aktualno. Za pojutrišnjem popoldne je sklicana ožja konferenca, ki se je udeleže min. predsednik Nikola Pašič ter ministri Svetozar Pribičevic, Marko Trifko-vič in dr. Voja Marinkovič. Razpravljali bodo o zakonu glede razdelitvo države na oblasti, Dosedanje delo genovske konference. Resno delo. — Komisije in podkomisije. Dne 11. aprila so se začele konstituirati razne komisije. Jasno je, da se tako obsežnih in težavnih problemov, kakor jih razpravlja konferenca v Genovi, ne da obravnavati v podrobnostih na plenarnih sejah, ampak da morajo vsa zapletena vprašanja najprej poučiti strokovnjaki, ki nato poročajo vodstvom delegacij o rezultatih. Glavno delo bodo torej opravljale posebne komisije in podkomisije, ki se bodo bavile z vsemi vprašanji zgolj s stvarnega vidika. Zato tudi ni vse eno, kdo bi bil izvoljen v to ali ono komisijo. Politična komisija. Najvažnejša izmed vseh komisij je politična komisija, katere naloga je, da razpravlja o temeljnih principih, ki jih je bila postavila že konferenca v Canesu. Ti principi so: Priznanje dolgov med državami, nobena propaganda v tujih državah, f štovanje tujih državnih mej in varstvj ino-ismcv ter njihove lastnine. Vsa ta vprašanja se nanašajo v prvi vrsti na ruski problem. Ruski problem pa tvori le del splošno-ev-ropskega problema. Odtod sledi, da bodo t tej komisiji oziroma njeni podkomisiji padle važne principijelae politične odločitve. Zato so bili v podkomisijo politične komisije izvoljeni tudi glavni možje konference: Angleža Llod George in lord Cur-zon, Francoza Barthou in Barrere, Italijana De Facta in Schanzer, Nemca dr. Wirth in dr. Kathenau in Čeh dr. Beneš. Seja politične podkomisijo. Politična podkomisija je imela svojo prvo sejo 11. aprila popoldne. Za predsednika je bil izvoljen italijanski vnanji minister Schanzer — za Jugoslavijo ne predobro znamenje. Lloyd George je predlagal, da se postavi ruski problem kot prva točka na dnevni red in da se vzame za poolago razprave o i izvedencev v Londonu sestavljeni program za obnovo Rusije. Ker ruski delegati tega elaborata še niso proučili, so prosili za oegoditev sej do četrtka 13. aprila, čemur so delegati ugodili. Seja finančne komisije. Istočasno s politično podkomisijo je zasedala 11. aprila popoldne tudi finančna komisija pod predsedstvom angleškega zakladnega tajnika sir Roberta Horna. V svojem nagovoru je predsednik naglašal, da delo komisije sicer ne bo odločilno, dokler se Amerika ne udeleži finančnih pogajanj v Evropi, da pa je vendar treba Evropejcem samim začeti. Glavni predmet razprav finančne komisije bo tvorilo stabiliziranje evropskih valut. Ekonomska komisija. Tretja komisija genovske konference je ekonomska komisija. Komisiji predseduje Francoz Colrat. Seje te komisije bodo tajne, vendar pa bodo izdajali o rezul tatih sej od časa do časa uradila poročila. Prva seja gospodarske komisije se je vršila dne 12. aprila. V tej komisiji je zastopana tudi Jugoslavija. Prometna komisija. Tudi prometna komisija je imela svojo prvo sejo 12. aprila. Za predsednika je bil izvoljen belgijski delegat Theunis, k, je v svojem govoru naglašal veliko važnost ureditve evropskega prometa hi izrazil na-do, da bo komisija prišla do prakti aih zaključkov. Razorožitev — glavni problem konference. Od dne do dne se jasneje vidi, da je bomba o razorožitvi, ki jo je vrgel Čičerin že na prvi seji konference med svet, silno vplivala. Danes stoji vse pod vplivom te magične besdee. Njeno učinkovitost pa je podprl še Lloyd George s tem, da je dal lansirati v svet vest o njegovem namera vanem predlogu za 10 letno obustavo na-daljnega oboroževanja. Današnja armada naj ostanejo 10 let kakoršue so. Ta predlog mogoče ne bo sprejet, vendar pa je znak, da se misel o razorožitvi ne da več izruvati iz src. Ljudji si žele miru in so siti »lajanja psov«, kakor je rekel Lloyd George. Najvažnejše komisije. Najvažnejše komisije so sledeče: politična komisija (predsednik De Facta), finančna komisija (predsednik Horne), gospodarska komisija (predsednik Colrat) in transportna komisija (predsednik Theunis). Vsaka komisija si izbere svoje podkomisije in Specialne komisije. V vseh podkomisijah so zastopane one države, ki so konferenco sklicale (Anglija, Francija, Italija, Belgija in Japonska) in pa Nemčija ter Rusija. Poleg teh imajo svoje zastopstvo še povsod štiri male države po nekem ugotovljenem ključu, tako da je v vsaki podkomisiji vedno 11 glasov. ypRASAN.TR BTVŠF CESARICE Z F TE. London, 18. aprila. (Izv.) Reuterjev orad izjavlja, da je konferenca veleposlanikov obvestila nasledstvene države bivše Avstro-ogrske monarhije, da glede apanaže bivše cesarice Zite še ni sklenila ničesar gotovega. O vprašanju bodočega bivališča bivše cesarice bo govorila konerenca veleposlanikov šele takrat, ko bo vprašanje njene apanaže končnoveljavno rešeno. Vesti, da se namerava bivša cesarica Žita naseliti na otoku Wight, so neutemeljene. POLITIČNA UMORA V BERLINU. Berlin, 18. aprila. (Izv.) Nocoj sta bila tu umorjena Kemal Azmi bej, generalni fuverner v Trapezuntu, in Baha Eddin ehir, vodilni član turškega komiteja za enotnost in napredek. f vJBS!.SwP'»5 T1* ''"rfrC« '-j-' Dobro poučena vlada. »Zagreber Tagblattc od 18. aprila ima na prvem mestu sledeče poročilo iz Belgrada: »V političnem življenju je vladal v Belgradu čez Veliko noč popoln mir. Vlada ni dobila ni-kakih uradnih poročil niti iz Genove niti o razpravah centralnega odbora jugoslovanske muslimanske organizacije v Sarajevu.« — Naša vlada je torej o vnanji in notranji politiki izborno informirana. -f- Fagičevo pismo Schanzerju. Kakor poroča laški delegat v komisiji za pogajanja z Jugoslavijo g. Tosti v listu »Era Nuova«, je Pašič pisal laškemu ministru Schanzerju zelo ljubeznjivo pismo, kjer obeta Schanzerju, da bo takoj prišel v Genovo, čim izvrši razdelitev države na »oblasti« in doseže zvišanje kraljeve civilne liste. — »Hrvat« pripominja, da je iz tega pisma razvidno, da ne obstoje za Pa-šiča nikake težave zaradi izvršitve rapallske pogodbe. + »Blskaši ln Slovenci.« Pod tem naslovom javlja belgrajski »Novi List« iz Sinjega vrha v Sloveniji, da je v Sinjem vrhu in v okolici imel znani blokaš Stanko Šibenik več shodov, kjer je pozival Slovence, naj se pridružijo bratom Hrvatom, da skupno izvojujejo avtonomijo Hrvatske. Našel pa ni mnogo odziva, ampak so ga povsod zelo hladno sprejemali. Radičev agitator je kmalu uvidel, da se s Slovenci ne da operirati tako, kakor dela Radič na Hrvatskem. -j- Razni kralji. V Severni Ameriki je navada, da se razni ljudje imenujejo: »kralj« železnic, »kralj« jekla, »kralj« bombaža i. t d. — Če bi se tudi v naši državi udomačil ta naslov, bi bil n. pr. Velizar Jankovič »kralj« olja, a Pucelj »kralj« volov ... (Iz belgrajske »Republike« z dne 16. t. m.) -f- Vojni dolgovi bivgo kraljevine Srbije. Vest, da je angleška vlada izročila belgrajski vladi noto, v kateri opozarja belgrajsko vlado na plačilo obresti Srbiji za časa vojne posojenih težkih funtov, je obrnila pozornost javnosti zopet na višino predvojnih in medvojnih dolgov kraljevine Srbije, za katerih plačilo jamči danes cela Jugoslavija. Ti dolgovi znašajo po »Riječk: Angliji in Franciji dolgujemo 781,824.036 frankov in na zaostalih obrestih in raznih predujmih 154,211.430 frankov. Ameriki dolgujemo 12 milijonov dolarjev ali 62,160.000 frankov v zlatu. Koliko bo treba plačati za pomoč v naturi (za hrano, orožje itd.), še ni ugotovljeno, ker ni nobenih podatkov o tem — vse tozadevne knjige so se »izgubile«! Ako preračunamo stare dolgove na današnjo vrednost v kronah, dobimo ogromno vsoto 58 miljard kron. -f Kaj je z Vranglovci? Mi smo pred nekaj dnevi zabeležili vest, da je minister Ninčič dal ukiniti podpore Vranglov-cem in da je ta njegov ukaz Pašič preklical v poluradnem glasilu vnanjega ministrstva »Tribuni«. Ta dvolična igra pa ni nikogar premamila, ker jo je svet hitro iz-pregledal. V Genovi se Rusi z našimi zastopniki nič prav ne razumejo, ker jim ne verjamejo, komunistično glasilo »Hu-manitš« pa piše odkrito: »Vrhovna komanda jugoslovanske armade pripravlja vse, kar je potrebno za mobilizacijo. Ker se pa jugoslovanska vlada boji nepopular-nosti vojne s sovjetsko Rusijo in upora na Hrvatskem in v Macedoniji, je poskusila svoje narode in vnanji svet prekaniti z izjavo v parlamentu, »da ne misli na vojno s sovjetsko Rusijo. Minister Ninčič je dal svojim časnikarskim oprodom (ki jih je sedaj vzel s seboj tudi v Genovo) nalog, da otvorijo kampanjo proti »germano-filskim carističnim oficirjem«, v nadi, da mu bo svet verjel.« -f Belgrajski listi proti dr. Benešu. Znano je, da naša delegacija na genovski konferenci ne zanje bogzna kakšne uspehe, temveč doživlja poraz za porazom. Belgrajska javnost to ve in občuti. Za naše neuspehe pa je bilo treba najti »kozla zadoščenja«. In našli so ga v osebi dr. Beneša, ki je sedaj na mah kriv vseh naših diplomatskih nesreč. Tako piše »Pravda«: »...nismo mogli prdvideti, da se bo posrečilo zanetiti intrige celo v mali antanti.« —- »Balkan« pravi: »Moramo ugotoviti, da četverospora-zum kaže jako malo solidarnosti. G. Beneš je začei igrati vlogo, ki utegne za dolgo dobo diskreditirati sporazum med nami in Čehi.« — Tudi »Radikale ljuto napada dr. Benoša: >G. Beneš ve na vsak način prav dobro, da si stvari beležimo in si jih zapomnimo.« — Med vsemi listi, ki napadajo dr. Beneša, je pa »Radikal« edini, ki tudi naši vladi ne prizanaša in pripisuje odgovornost za naše krasne diplomatske uspehe ne le dr. Benešu, ampak tudi belgrajski vladi sami. + Oster veter veje iz Rusije v smeri proti genovski konforenci. Z ozirom na terjatve antante, objavljajo ruski listi dopise iz vseh delov Rusije, kakšna opustošenja so vršili od antante najeti monarh isti. Posebno visok račun je predložila Sibirija za zlato, ki so ga odnesli Kolčakovci. Jaroslav zahteva odškodnino za opustošenje celega mesta. Ukrajina zahteva vse razd jane kraje in človeške žrtve, ravnotako Georgija. —. Ruski delegati v Genovi pred terjatvami antante že zategadelj ne morejo kapitulirati, ker bi jih sicer pometla nejevolja ruskega ljudstva doma. _ -f Vsi državljani Ukrajine, ki so se borili proti sovjetski republiki v organizacijah Skoropadskega, Petljure, Djeni-kina in Wrangla. so glasom dekreta ukrajinskega sovjetskega centralnega izvršilnega odbora popolnoma amnestiranl. Od amnestije so izvzeti samo: Skoropadski, Petljura, Tjutjunik, Mahno, Wrangel, Ku-tepov in Savinkov. — Dobro bi bilo, če bi enak dekret izdal tudi moskovski sovjet za vse ostale državljane ruske federativne republike. Pismo iz Gorice. Pri zadnji seji deželne posvetovalne komisije v Trstu še ni prišlo do odločilnega glasovanja glede avtonomije. To so ni zgodilo radi tega, ker je bilo na ti seji razmerje glasov za in proti nekako pol in pol in se predlog ni dal na glasovanje, ker so se protiavtonomisti bali, da morda pogorijo. Pogoreli bi bili tudi gotovo, če bi se bili vsi avtonomisti zavedali svoje velike odgovornosti v tem vprašanju in skrbeli, da se udeležijo seje. Tega jim ne moremo odpustiti, zakaj protiavtonomisti delajo na vse kriplje, da oslabijo ljudski glas, ki je za avtonomijo. Tako so se zadnje dni zavzeli nekateri občinski zastopi za avtonomijo in napravili tozadevne sklepe, tako na primer Sagrado, Ronki in par drugih furlanskih občin, da o slovenskih niti ne govorimo. Kar se tiče gibanja vojnih oškodovancev, so dobili nekateri italijanski listi izrecen nalog — ali bodo to tajili? — da naj pišejo proti temu, da se prvega maja vrši nov shod in da se v slučaju, da vlada ne ugodi zahtevam, sklene davčna stavka in razpust občin skih svetov. V Gorici je pač samo en list, ki se upa pisati v prilog vladi in to je znana »La Voce del* Isonzo«, ki nima več kredita in je nihče več ne bere. Iz tega dejstva je tudi razvidno, da vlada najbrž smatra sklep zadnjega zborovanja samo za šalo in ne misli ustreči, vsaj do 1. maja ne. Med ljudstvom pa gre glas, da ne odneha niti za korak in da bo izvajalo konsekvence, četudi bodo morebiti vladi zelo neljube. Shod dne 1. maja se bo pod vsakim pogojem gotovo vršil, če vlada ne pokaže dobre in resne volje pomagati vojnim oškodovancem. Gibanje za vojno odškodnino se širi tudi po deželi. Tako bo na Velikonočni ponedeljek velik shod v Tolminu. Zdaj ko prihaja pomlad v deželo in je vse v cvetju, se je pričelo tudi veselo gibanje v društvenem življenju. Tako bo na Velikonočni ponedeljek velik tabor v Me-dani, kjer bodo blagoslovili nov oder. Govoril bo poslanec Šček. Na Belo nedeljo pa bo tabor v Gradišču nad Prvačino v hiši S. Gregorčiča. Naslednjo nedeljo pa v Štanjelu. Shodi Kmetslce in delavske zveze so skoro vsako nedeljo na mnogih krajih dežele; vodstvo radi pomanjkanja govornikov niti ne more ustreči vsem žeijam glede shodov. _ Krščansko ljudstvo! Svobodomiselstvo ti je napovedalo boj. Razkristjaniti hoče tvoje šole. Tvojim otrokom hoče iz srca iztrgati Boga. Pripravljeni so načrti šolskih postav, ki hočejo odtrgati šolo od Cerkve. Krščansko ljudstvo! Na stražo! Postojanke, ki ti jih hoče vzeti sovražnik, so svete. Vstani, brani jih z vsemi postavnimi sredstvi! Tvoja vera je v veliki nevarnosti! nppVfP nmrli*^ — Smrtna kosa. V Radomlju je dne 13. t. m. umrla vstarosti 59 let gospa Marija Kane, roj. Pavlin. — V Loškem potoku je umrl g. Fran Rus, slušatelj medicinske fakultete v Ljubljani. — Živina na račun vojne odškodnine. Iz Mažarske in Nemčije je pričela prihajati živina, ki jo sprejema naša država na račun vojne odškodnine. Vojni minister je stavil vladi predlog, naj so od teh živa1 i nakaže vojnemu ministrstvu 7000 ko>j, ostalo pa naj se razdeli med prebivalstvo, predvsem med one, ki so oddali svoje konje v vojaške namene, pa se jim niso vrnili in niti niso dobili kake odškodnine. — Občni zbor JNU, sekcija Ljubljana, s« radi nastalih ovir preloži na nedeijo, dne 30. t. m., ob 9. uri dopoldne v salonu pri Mraku, Rimska cesta. — Izjava. Ker prinaša »Slovenski Narod« vesti, kakor da bi bil jaz v zvezi z dr. Šuster. šičem oziroma Slovensko Ljudsko Stranko glede njegove brošure, izjavljam kategorično enkrat za vselej, da sem sicer sedaj res pred. sednik delniške družbe J. Blasnika nasled. v Ljubljani, da pa prevzemanje najrazličnejših del po pravilniku ne spada v moje področje, ampak izključno le v delokrog ravnatelj, stva, O brošuri sem slučajno zvedel iele, ko je bila že v delu. Ni pa tudi resnično, da bi bil kdorkoli interveniral pri meni glede one. njene brošure. Res pa je, da izvršuje tiskarna J. Blasnika nasled. vsa dela, ki niso zabra. njena po zakonu. — Ljubljana, 15. aprila 1922. — Albin Prepeluh. — Inženjerski izpit stavbene stroke j« napravil g. Rudolf Sigi dne 30. januarja t. L na češki tehniki v Brnu. — Veliki ruski državnik na genovski konferenci se imenuje Čičerin; tako ga Rusi izgovarjajo. Sploh se ruska osebna imena na -in tako izrekajo, n. pr. Caricln, Gallcln itd. — Krvave žrtve alkohola. Na Veliko nedeljo zvečer se je odigrala v Kožarjih pri Ljubljani žaloigra, ki je zahtevala eno smrtno in eno težko ranjeno žrtev. V Kožarjih je dobil posestnik Kušar šele pred nedavnim časom v zakup dovoljenje za gostilniško obrt. Na Veliko nedeljo zvečer je bilo v novi gostilni mnogo gostov. Med njimi tudi strojnik Anton Kuclar z Viča. Andrej Divjak iz Podsmreke, ki se je napil po drugih gostilnah ter vinjen prišel h Ku« šarju, kjer sploh pil ni, je tu neprestano nadlegoval goste. Čisto na lepem je Div)ak porinil Kuclarju nož v ledja. Kuclar je sicer začutil sunek, pa ni mislil, da je ranjen, Sedel je nazaj k mizi, kjer je šele začutil, da mu teče kri. Zato je stopil za Divjakom v vežo. Tu ga je Divjak sunil z nožem v stegno, nakar ga je Kuclar vrgel na dvorišče. Gostilničar Kušar je prihitel pogledat, kaj se godi, dobil pa je na dvorišču od Divjaka sunek v srce. Kušar in Kuclar sta se nato zgrudila v kuhinji, prvi mrtev, drugi težko ranjen. Divjak je po storjenem zločinu hitel z odprtim nožem še za nekim tretjim možem, ki mu je pa k sreči ušel. Nato je Divjak izginil, a orožniki so ga izsledili, mu odvzeli še krvavi nož ter ga po kratkem boju uklenili ter ga odgnali v zapor, Kuclerja pa so odpeljali z rešilnim vozom v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Morilca so iskali fantje vso noč, hoteč ga linčati, a ga k sreči niso dobili. Divjak te 37 let star ter nevaren nasilnež. — Sava pri Jesenicah. Dne 22. t. m. priredi komorni kvartet Zika v Katoliškem domu na Savi pri Jesenicah koncert s sledečim sporedom: 1. Mozart: Es-dur kvartet (Allegro, andante, minuette, finale). 2, Dvorak: Kvartet es-dur (amerikanski); allegro, non tanto, scher-zo, finale. 3, a) Borodin: Nocturno: b) Čajkovski: Jesenska pesem; c) Kreisier: Ljubezensko veselje. — Predprodaja vstopnic v trgovini Zore na Jcsenicah. Po koncertu železniška zveza proti Ljubljani, Kranjski gori in Boh. Bistrici. (K) — Toiko poškodovan je bil med pretepom Peter Cuderman. V Orehovljah ga je Jože! Pič-man udaril s kamnom po glavi. Pičman je potem napadel šc Janeza Vidmarja ter ga udaril s kamnom po glavi, vsled česar se je ta zgrudil na tla Pičman in njegovi tovariši so Vidmarja še pre-tepavali, ko je že ležal na tleh. — Vlomi. Orožniki so aretirali vlačugarja Franca Pirša, ker je vlomil pri Remcu na Duplici pri Kamniku. Pri Piršu so našli devet vitrihov, katere je bil ukradel Francu Albrehtu v Kamniku, — V Depalivasi je bilo vlomljeno pri Matiju Snoju, ki je oškodovan za 4900 K. — Smrtno ponesrečen otrok. Dne 13. ant. je pustil mlinar Franc Vidmar z Brezij pri Litiji doma spečega triletnega sinčka Ladislava in je odšel v mlin. Fantiček se Je pa medtem prebudil in ie odšel proti potoku Bistrica, v katerem ga je dobil nesrečni oče že skoraj mrtvega. Oče je fantka potegni! iz vode in ga nesel domov, kjer je čez pol ure umrl. Ponesrečenega Ladislava so pokopali na pokopališču v Doleh. — Požar. Na veliko (soboto zjutraj je pogorela hiša št. 103 na Babnem polju hišarju Francetu Trobi. Ljudem se je posrečilo, da so mu rešili pohištvo in orodje. Prizadet pa je vendar občutno v tej draginji, ker je bil nizko zavarovan. — Bosanski poštni udužbenci so pričeli izdajati v svrho zaščite stanovskih interesov lastno mesečno glasilo »Bos. Herc- Pošta«, ki izhaja v Sarajevu. — Tatvine. Na pc taji Rakek sta bili ukradeni ena vreča fig in ena vreča rožičev — Večja množina železnih drogov in druge že: leznine je bilo ukradene v Begunjah p. Cerkn' — Posestniku Antonu Židanu v Sp. Kašiiu « bila ukradena večja množina zlatnine v vred-tioosti 2900 kron. — Dve ovci, vredni 1200 K. sta bili ukradeni posestniku Janezu Sodia T leznine je bilo ukradene v Begunjah pri Cerkn-ukradeni ovci zaklali in odnesli meso, čreva i" drob pa pustili ležati na licu mesta. — Neznosni davki. Te dni je poslala davkarija za župno cerkev na Štajerskem po poštni položnici nalog, da plača za leto 1922. davka 1600 kron od malega zemljišča, katerega uživa cerkvenlk brezplačno. Leta 1921. se je plačalo od istega zemljjšča 46 kron vsega davka. Kje naj vzame župnik denar, da plača to ogromno vsoto, ker cerkev nima nobene glavnice? Ali naj gr® beračit, da bodo dobili davčni uradniki mastne nagrade? — Naložili so v prosti državi župnikom tlako: on naj izdeluje razne izpiske in vsakovrstno statistične izkaze, odvzeli so mu pa zato še te malenkostne dohodke, katere je dobival is obli- Stev. 89. >Š05VENEC<:, Hitre 1$. ffprlTa WH 3 gacij, on pa naj plačuje zase in za cerkev neznosne davke tudi od glavnic vojnih in predvojnih posojil. Kdo bo zbral razne škandale in afere, ki se godijo v svobodni evropski državi 1. 1922.? — Borba s hajduki. Nedavno je več hajdukov v temni noči napadlo vas Vladi-mirovo pri Skoplju in izropalo več hiš. Nato ao pobegnili v hribe. Za njimi je takoj odšlo več orožnikov in oboroženih vaščanov, ki so jih hajduki počakali v soteski. Razvila se je dolgotrajna bitka, tekom katere sta bila dva hajduka ubita, več orožnikov in kmetov pa ranjenih. Ostali hajduki so pobegnili. — V kačan-skem okrožju pa sta se te dni pojavila dva hajduka, na katerih glave je bilo razpisanih 2000 dinarjev. — Nesreča na železnici. Andrej Kurent, mizar iz Višnje gore, se je pred par dnevi vozil z jutranjim vlakom proti Novemu mestu. Med postajama Novo mesto ln Mirna peč je hotel prestopiti iz enega vagona v drugi. Pri tem mu )e spodrsnilo in je padel pod vlak, ki mu ie zmečkal levo nogo in ga na več mestih ranil. Obležal je na progi, kjer ga je dobil tovorni vlak s katerim so ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Kandiji, kjer so mu nogo odrezali. — Za gladne v Rusiji. Včeraj, na veliki petek, se je v Zagrebu in po celi Hrvatski vršilo nabiranje darov za gladno v Rusiji. Kakor poročajo, je uspeh zelo po-voljen. — Za obdelovanje polja dobe vojaki na Češkem daljše dopuste, da lahko pomagajo domačim pri oranju, setvi in žetvi. Pri nas seveda ministrstvo ne misli na take malenkosti. — Analfabetizem r češkoslovaški. Pred vojno je bilo na Češkem 2.12 odstotkov analfabetov; na Moravskem 2.9 odstotkov; v Šleziji 3.65 odstotkov in na Slovaškem približno 30 odstotkov. Najslabše je bilo v tem oziru v Podkarpatski Rusiji, kjer je bilo analfabetov: med protestanti 32, ri-mo-katoliki 41. Židi 51 in grko-katoliki 76 odstotkov. Razmere so se danes že precej spremenile, vendar bo statistika še precej ista. — Draga valutna špekulacija. V Soli-nu v Dalmaciji je prišel te dni v neko ta-mošnjo gostilno nek mornar, ki se je dobro najedel in napil. Ko bi moral plačati, je ponudil krčmarju bankovec za 1000 lir po 13 kron. Krčmar, ki je vedel, da so lire po 17 kron, je seveda takoj izplačal 13.000 K. Ko je hotel drugi dan menjati lire v banki, so mu povedali, da je to bankovec za 10.000 Vranglovih rubljev. Krčmar je zadevo prijavil policiji, ki pa ni mogla ničesar več ukreniti, ker je parnik že odplul iz luke z mornarjem in denarjem vred. — Radi vojnega posojila v smrt. Na češkem se je v zadnjem času izvršilo več samomorov. Samomorilci motivirajo ta svoj korak s tem, da jim je življenjska eksistenca radi neizplačila vojnih posojil nemogoča. — S sekiro po glavi, V vasi Smoljana •ta se sprla brata Jovan in Peter Midja radi dediščine. Dolgo sta se prepirala, dokleT ni Jovam zagrabil sekire in z njo razklal svojemu bratu glave. Peter je takoj umrl, Jo-vana so pa zaprli. — Ženska v moški obleki. Zagrebška policija je te dni aretirala nekega sumljivega moškega. Na policiji so dognali, da Je to preoblečena ženska, ki je izpovedala, da že dolgo vrsto let hodi preoblečena kot moški, ker ljudje raje darujejo moškim kakor pa ženskam. — Žepne tatvine so v Zagrebu na dnevnem redu. Te dni je policija aretirala več 10- do 14letnih deklic, ki so imele »piko« predvsem na kmečke ženice, ki so prodajale na trgu. — Velika železniška nesreča pri P-a^L Dne 15. aprila ie pri postaji Dušnik pri Pragi zadnji voz osebnega vlaka skočil s tira in se prevrnil. Potegnil je s seboj še dva vagona, Iti sta se tudi prevrnila in skoraj popolnoma razbila. Dve osebi sta bili ubiti, šest težko in večje število lahko ranjenih. — Posestva bivšega črnogorskega kralfa Nikite, ki se nahajajo pod državnim sekve-itrom, bodo glasom poročila »Matina« prodana. Izkupiček se da na razpolago fondu za črnogorske voine sirote, — Lep uspeh. Na veliki petek so v Zagrebu nabirali za gladne v Rusiji in so po poročilih zagrebških listov nabrali nad 200 tisoč kron. — Staro tnrško pokopališče so odkrili pri zidanju neke nove zgradbe te dni v Belgradu. Pokopališče je staro najmanj 300 let. — Umestna naredba. Češka vlada je izdala nalog, da morajo vse ženske, ki so v državni službi, nositi obleko zapeto do vratu. — Ponarejeno spričevalo. V Belgradu je bil te dni obsojen na šest mesecev neki Ko-kanovič, ki je dokončal še pred vojno tri gimnazijske razrede, po vojni pa se je vpisal na belgrajski univerzi kot redni slušatelj. Dokazalo se je, da je maturitetno spričevalo ponaredil. — Dva samomora v Zagrebu. V Zagrebu se je te dni mudil dunajski trgovec Wich»n. Ko mu je 13. t. m. zmanjkalo denarja in mu Ha v nobeni banki niso hoteli izplačati, je vrel voznika in se odpel;al na savski most, od koder je skočil v Savo. Trupla še niso dobili. — Istočasno je malo dalje od savskega postu skotil v Savo trgovski uslužbenec Sti-bovski, V pismu sporoča, da je šel prostovoljno v smrt radi rodbinskih razmer. — Radi velike poplav« je v Zagrebu na otvaki cmU ustavljen vaa promet. — Rek* Crnojevica je poplavila Cetinje. Vsa pota v okolici so pod vodo in je vsak promet * Podgorico nemogoč. — Naročen uboj. V bližini Tuzle v Bosni ■ta kmeta Ostojič in Tomič že precej časa živela v večnem prepiru radi mejnika. Tomič je končno nagovoril svojega prijatelja Niko-liča, da naj Ostoiiča ubije. Pred par dnevi je Nikolič počakal Ostoiiča in ga ustrelil. — Smrt v plamenu. Nedavno je ponoči pričela goreti neka trgovina v Benakovcu v Bosni. Zgorela je popolnoma. Vsi domačini so že spali, ko je izbruhnil požar, vendar so se še pravočasno rešili. Edino 151etni sin je ostal v hiši in ga ni bilo mogoče rešiti. — Draga zabava. Zagrebški trgovec David Henrik se je te dni mudil v Novem Sadu in pri tej priliki obiskal v svrho zabave različne lokale. V enem teh lokalov pa mu je nekdo ukradel listnico z 240.000 kronami. Gostp^rstvo. II. Ljubljanski veliki semenj, ki se vrši od 2. do 11. septembra obeta biti glasom dosedanjih poročil zelo zanimiv in živahen. Predpriprave se vrše že več mesecev v polnem teku, vendar pa se vsled dosedanjega nestalnega vremena še ni moglo pričeti s pripravljanjem novega sejm-skega prostora, ki bo s starim, obsegajočim 25.000 m2 zvezan v eno celoto in bo letos na razpolago čez 60.000 m2 razstavnega prostora. Interes je veliko večji kot prete-čeno leto in so se že prijavile največje tu-in inozemske tvrdke v lepem številu. Več velikih tovaren strojne branše bo razstavilo veliko število raznovrstnih strojev, ki bodo ves čas v obratu. Vse tukajšnje fir-me-zamudnike, kateri svojega sodelovanja kot razstavljalci še niso prijavili, opozarjamo, da naj se kolikor mogoče hitro odločijo k sodelovanju, ker zna v poznejšem času primanjkovati prostora. Zanimanje s strani inozemstva za našo velesejmsko prireditev je zelo veliko, vendar pa stoji uprava »Ljubljanskega velesejma" na stališču, da se da prednost k udeležitvi domačim tvrdkam Seveda se pa na zamudnike, ki bi se prijavili zadnje mesece pred otvoritvijo semnja najbrže ne bo moglo več ozirati. — »Probuda«, društvo jugoslov. umetnikov, industrijcev in trgovcev je tudi letos pripravljena prevzeti opremo in dekoracijo izložbenih prostorov razstavljalcev. Prosi pa, da javijo dotični interesenti svoje želje društvu pravočasno, ker bi sicer v zadnjem trenotku radi prezaposlenosti ne mogli izvesti vseh naročil. Vsa pojasnila daje pismeno in ustmeno omenjeno društvo. g Tržaški »Lloyd« jo sklenil pogodbo s kolegijem ljudskih komisarjev za Ukrajino glede trgovskega prometa s Črnim morjem. Pogodba velja za 2 leti in vsebuje 2 mesečno odpoved. »Lloyd« prične z rednim prometom v najkrajšem času. g Dedno pravo v Rusiji zopet vpostav-ljeno. Kakor znano, so ruski boljševiki odpravili dedno pravo. Praksa je pokazala, da je odprava dednega prava nonsens, rav-notako kot popolna odprava lastninske pravice. Glavne smernice zopetne upostavitve lastninske pravice so sledeče: Premoženje pokojnika ali pokojnice, ki obsega nenaci-onalizirane premičnine in nepremičnine, preide na živega moža ali ženo ali na mladoletno deco. ki ima pravo lastnine. Ako nima pokojnik žene ali otrok, se mu imetje podržavi, ali pa se odda v dosmrtni užitek za delo nesposobnim svojcem pokojnika, katere je moral vzdrževati. Denar, ki se nahaja v ruskih bankah, preide v laslnino dece ali žene (odnosno moža) in sicer do 10.000 rubljev predvojne vrednosti, drugo pripade državi. — Naredba prinaša še druge podrobnosti dednega prava. Listi sodijo, da je zopetna upostavitev dednega prava bila izvedena v Rusiji tudi radi genovske konference. g Vojaški erar no plača svojih dolgov. Iz zagrebškega »Hrvata« posnemamo: Mnogi slovenski in hrvatski obrtniki so napravili razna dela za vojaštvo. Sedaj čakajo na poravnavo računa. Pojedini obrtniki so tožili erar pri vojaškem sodišču. Vojaški erar je bil v mnogih slučajih obsojen, da plača dolg v roku 14 dni. Toda vojaški erar se ne briga ne za račune, ne za sodišče ter sploh ne plača. Vojaški erar ni plačal obrtnikom niti zdravnika, katerega so prisilili, da služi 20 mesecev brezplačno. g Gospodarska razstava ▼ Rigi. Kakor znano, so lansko leto zavzemali Čehi drugo častno mesto na gospodarski razstavi v Rigi. Prvo mesto so zavzemali Nemci, drugo Cehi, tretje Američani, potem so prišli Fraincozi, Angleži itd. Zato se sedaj Čehi še z večjo vnemo pripravljajo za letošnjo razstavo v Rigi. Vsekako je toliko kakor gotovo, da bodo Čehi glede strojne, tekstilne, steklarske in papirne industrije nevarni tekmeci največjim in najbolj industrijskim državam. Uspeh na riški razstavi odpira vrata češki industriji v Rusiji, kar je za Čehe velikanskega pomena. g Stanje papirnatega denarja v češkoslovaški zopet manjše. Medtem ko se je stanje papirnatega denarja po prejšnjem izkazu pomnožilo, je sedaj v prvem tednu v aprilu zopet padlo za okrog 200 milijonov češkoslovaških kron in znaša sedaj 10.124,602.000 češkoslovaških kron. g DIvidenda trboveljske premogokopne družbe. Kakor poroča »Prager Presse«, bo znašala dividenda trboveljske premogokopne družbe za leto 1921. od 30 do 35 jugoslovanskih kron, g Cene živil ▼ Belgrada. V Belgradu so prodajali zadnje dni: govedino do 11 dinarjev kilo, teletino po 12 Din. iatfnietino do 14 Din, prekaieno svinjino do 20 Din. suho slanino po 20 Din in surovo maslo do 45 Din. R Stanje nagega papirnatega denarja. Po iz-kaiu Narodne banke z dne 31. marca imamo za 4.78-1,004.312.77 dinarjev papirnatega denarja v prometu. Torej za 56.362.430 din. več kakor po izkazu z dne 22. marca. g Ekvivalent franka. S 1. aprilom se računa frank pri plačilu telefonskih in brzojavnih pristojbin za inozemstvo v 15kratnem dinarskem iznosu. g Rusija kupuje nemške marke. Kakor poroča Vossisclie Zeitung, vlada na moskovski tako-zvani črni borzi silno povpraševanje po nemških markah. Medtem ko se je plačevalo v Berlinu ra dolar 325 mark, so Je lahko kupil v Moskvi dolar za 200 nemških mark. Povpraševanje po marki je v zvezi z novimi nemško-ruskimi gospodar-kimi pogajanji. g Kredit za revne banke na Norveškem. »Frankfurter Zeitung« poroča, da je norveški parlament dovolil kredit 25 milijonov norveških kron za podporo revnih bank, ki so prišle v zadrege, g Cene žitu na Poljskem. V Varšavi so bil«? dne 11. aprila cene žitu sledeče: pšenica 18.000 poljskih mark; ovec 11.000 p. mark; rž 12.600 p. mark: ržena moka 16.500 poljskih mark. g Praznovanje 1. maja. »Humanitec objavlja proglas moskovske internacionale, v katerem se pozivajo delavci celega sveta na manifestacijo dne 1. maja s 24-urnim štrajkom. g Malovrnartsko gibanje na Dunaiu se le močno ciačilo in kaže v novem letu nov razmah, kakor pričajo neprestane prošnje malih vrtnarjev za nov svet. Danes ima na Dunaju 70 tisoč družin maihne vrtove, ki ne služiio samo v (Jm->tno dobrobit, ampak imaio velik Domen v zdravstvenem oziru za liudi, kateri de-laio v tvornicah ali oa pisarnicah, a se ob prostih urah razvedrijo na vrtu Dod milim nebom. Vsi vrti meriio približno 25 miliionov štiria-ških metrov. Uspehi neumornega in skrbnega obdelovanja so siiaini. Zadnia leta se ie oride-lalo na njih 45,000.000 kč zeleniave. 360.000 ki! sadja, priredilo 200.000 perutnine, dobilo 12 mitiirpov iaiec. priredilo 240.000 kuncev 5000 koz. Ves nridelek se ceni na četrt miliarde avstrijskih kron. g Izum prožnega stekla. Nedavno so poročali češki listi, da je češki steklar izumel nerazbitno sleklo. Sedaj pa poročajo češki časniki, da se vrše poizkršnje tudi s prožnim steklom. Novo steklo ima tako lastnosti kakor sljuda. Lehko so upogib-lje ter kljubuje močnejšim udarcem. Steklena žarnica iz primerne višine vržrna na tla, se ne razbije in ne poči. Steklene krogle se bodo lehko rabile na biljardu. Izum se še izpopolnuje in je upanje, da bo na jesenskem velesejmu že razstavljen. BORZA. Zagreb, 18. aprila. (Izv.) Devize. Berlin 26.75-27.75, Milan 417.50—122.50, London 340 do 342.50, Newyork 76-76.50, Pariz 708—715. Praga -54—156, Švica 1475-1500, Dunaj 1—1.0175, Budimpešta 9.75 10. Varšava 2—2.15. Valute. Ameriški dolarji 75.75—76.25, avstr. krone 1—1.05, češkoslovaške krone 150 152.50. angleški funti 333—335, napoleondori 250, nemške marke 27.50, italijanske lire 410—418. mažarska krone 9. Belgrad, 18. aprila. (Izv.) Zaradi velikonočnih praznikov borza tudi danes ni poslovala. Curih, 18. aprila, (Izv.) Berlin 1.675 New York 514. London 22.71, Pariz 47 80, Milan 28.10, Praga 10.35, Budimpešta 0 62, Zagreb 165, Varšava 0.14, Dunaj 0.064, avstrijske krone 0.07. Berlin, 18. aprila, (Izv.) Dunaj 3.755, Budimpešta 36.95, Milan 1598. Praga 580.25, Pariz 2726.55, London 1290 35, New York 291.63, Curih 5692.85. Praga, 18. aprila. (IzvJ Dunai 0.55875, Berlin 17.175, Rim 274.50, Budimpešta 6.175, Pariz 465, London 220.625, New York 49.70, Curih 973, avstrijske krone 0.60, italijanske lire 771.50. Dunai, 18. aprila, flzv.) Devize; Zagreb 2472—2478, Belgrad 9878—9902, Berlin 2657.50 —2667.50 Budimpešta 962—968. London 33 875 —33.925, Milan 41.920—41.980, New York 7644 —7656, Pariz 71.300—71.400, Praga 15.352.50 —15 372.50, Sofija 5295—5305, Curih 148.875 —149.125. — Valute: dolarji 7594—7606, bolgarski levi 5195—5205, nemške marke 2657.50 —2667 50, angleški funti 33.825—33.875, francoski franki 70.750—70.850, italijanske lire 41.720—41.780, jugoslovanski dinarji 9878— —9902, romunski leji 5594—5606, švicarski franki 148.125—148.175, češkoslovaške krone 15.340—15.360, mažarske krone 972—978. š Ponesrečen shod samostojnega poslanca. Poslanec samostojne kmetijske stranke Dobnik je imel napovedan shod v Cirkovcih pri Pragerskem, kjer pa so mu lastni pristaši zabranili vsak govor ter jo je moral g Dobnik urnih nog pobrisati preko širnega ptujskega polja proti svojemu domu. s Zborovanje trgovccv in obrtnikov v Mariboru. Snoči se je vršil v Mariboru v Vlahovičevi hiši sestanek mariborskih trgovcev in obrtnikov graškega in meljskega predmestja, na katerem je poročal posl. Žebot o gospodarskem in finančnem položaju. š Pasivna resistenca železničarjev v Mariboru. Včeraj dopoldne ni prišlo na delo 2000 delavcev v delavnicah južne železnice v Mariboru. Danes pa nameravajo začeti s pasivno resistenco. Vzrok za pasivno resistenco je iskati v dejstvu, da so bile uradnikom draginjske doklade izplačane že v soboto, dočim jih delavci niso prejeli. Vsled tega je že v soboto prišlo v delavnicah do razburljivih prizorov. š Snočnji koncert češkoslovaškega pevskega društva »Smetana« v Gotzovi dvorani v Mariboru je sijajno uspel. Dvorana je bila do zadnjega kotička natlačeno polna. Občinstvo je češkoslovaške pevce navdušeno aklauiiralo. Pre!?wje. p Murska Sobota. V nedeljo dne 28. t. m. bo ob 11. uri dopoldne slovesno blagoslovljen in otvor-jen novi most čez Muro med Dokleževjem in Ver-žejem. Ker bo ta dogodek velepomemben posebno za Prekmurce, ki po izgubi Radgoue niso imeli iz-vzemšl nekaj večinoma nerabnih brodov nobene prehodno točko v Slovenijo, se je pokrajinska uprava odločila, da se otvoritev izvrši na najsijajnejši način. Kolikor izvemo, pridejo celo nekateri ministri iz Belgrada, da si ob tej priliki ogledajo Prekmurje. Povabljoni sla pa tudi razmejitveni komisiji jugoslovanska-avstrijska in jugoslovanska-ma-žarska, več generalov in mnogo odličnih gostov od blizu in daleč. Vse predpriprave v Prekmarju vodi agilni glavar g. Lipovšek, na Murskem polju pa vodja glavarstva g. Vavpotič. Okrajni zastopi, občina in samostan v Veržeju, razna društva ter kor-poracije pa tekmujejo, kako bodo na najdostojnej-ši način sprejeli visoke goste m temu pomen.bne-mu dnevu dali čimbolj praznično lice. G. pokrajinski namestnik Hribar bo po dovršenih svečanostih uradno poselit Ljutomer Vlak za goste, ki pridejo preko Maribora, odhaja iz Maribora ob 6.20 uri. Gosti, ki pridejo preko Dolnje Lendave, bi se morali pripeljati že prejšnjega dne in prenočevati v Murski Soboti. p Tehnični oddelek razmejitvene komisije med Jugoslavijo in Mažarsko, ki je v mesecu februarju vsled prevelikega snega moral ustaviti delo, se spet vrača v Prekunu-je. Prvi člani so te dni žo dospeli v Dolnjo Lendavo. Prihodnje dni pridejo še mažarsld inženirji m po praznikih se prične z merilveniini deli in ko bodo ta končana, se bodo postavili državni mejniki. S tem bo gotovo tudi olajšan obmejni promet. Kakor se nam poroča, deluje tudi jugoslovansko-av3trijska komisija na njej pripadajočem teritoriju v Prekmurju. p O. komandantu celokupne žandarmorijo naznanjamo, da je pred kakimi 10 dnevi neznano kam izginil vodnik Rom ostavivši za seboj žalostne spoinino. Upamo, da bo naslednik hodil druga pota. p 24 učiteljskih mest v najlepših krajih Prekmurja (M. Sobota, Beltinci, Dol Lendava, Cankova, Tišina, Črensovci) je do 16. t. m. razpisanih. Narodno Gledališče. DRAMA. 19. aprila, sreda: zaprto. 20. aprila, četrtek: »Marija Stuart«. Izven. 21. aprila, petf.k: »Anatol«. Red A. 22. aprila, sobota: »Namišljeni bolnik«. C. OPERA. 19. aprila, sreda: zaprto, 20. aprila, četrtek: iCavalleria rnstleana*:. — »Plesna legendica«. Rt d C. 21. aprila, petek: »Madame Butterfty«. E. 22. aprila, sobota ob pol 8. zvečer, »Luiza«. Red A. ' o »j ■ ^ , - .t '^tfai lj Šentjakobski Orel. Na belo nedeljo 23. aprila vprlzore Šentjakobski Orli v Ljudskem domu ob osmih zvečer veseloigro »C h a r 1 e y e v a teta«. Vstopnioe se dobe v predprodaji v trgovini gospe Češnovar, Stari trg 16. lj Dobrovoljci častniki, ki ste pozvani na vojno vežbanje 19. in 20. t. m. pridite danes ob 8. uri v društveno pisarno, Kolodvorska ulica 3. Odbor. lj Našo občinstvo opozarjamo na koncer! enega prvih čeških pevskih zborov, ua koncert pevskega društva »Smetane« ii Prage, ki se vrši danes zvečer točno ob 8. uri v veliki dvorani hotela Union. Vljudno sporočamo, da je sedežev za ta koncert še dovolj na razpolago ter vabimo občinstvo, da se v največjem številu udeleži koncerta in da bo tako deležno izrednega glasbenega užitka, katerega nam bodo nudili bratje Čehi. Sedeži za ta koncert so v predprodaji v pisarni Glasbene Matice, od 7. ure zvečer dalje pa pri koncertni blagajni. (k) lj Družba sv. Elizabete. Občni zbor družbe sv. Elizabete za leto 1921. bo prihodnjo belo nedeljo, 23. aprila, ob štirih popoldne •<• Ma-rijanišču. Pred občnim zborom bodo ob pol štirih litanije z b.agoslovom. Vse članice in dobrotnice konferenc, pridite, da se poživimo za dela krščanske ljubeznil lj Vprašanje preosnove porote. Diskusija o tem se bo nadaljevala na sestanku društva Pravnika v sredo, 19. t. m., ob pol 5 url (točno) popoldne v sodni palači soba št. 79. Razpored vprašanj: 1. Splošno, porota ali ne (že rešeno). 2. Poseben zakon o poroti? 3. Kompetenca porote. 4. Imenik porotnikov. 5. Sestava porotniške klopi. 6. Porotno sodišče, naloga zlasti predsednikova. 7. Naloga porotnikov, glasovanje, posvetovanje o kazni. 8. Korigiranje pravoreka. lj Medvedek, ki ie bil dne 29. marca t. L ujet v Kompoljski gori pri Dobrepoljah v lastnem lovišču g. Ivana Modica, trgovca iz Nove vasi, je razstavljen na vrtu hotela Union. Vstopnina 1 Din. Medvedek, ki je približno dva meseca star, je prav živahen, se preku-cuje in igra se prav rad, pusti se božati Prijazno živalico kaže A.ojzij Hočevar iz Kom-polj št. 104, ki je našel brlog in katerega je medvedka potem napadla in ugrizla. — Od vstopnine pripade 10 odstotkov »Zelenemu križu«. (K) lj Gozdni požar. Pod Drenikovim vrhom |e nastal požar, ki ga je najbrže povzročil iz neprevidnosti kak Setalec, ket je vrgel^ goreči odpadek smodko. ali svalčice proč. Gozd je gorel eno uro in pol Na lice mesta došli ljubljanski in šišenski gasilci so požar zelo hitro zadušili. lj Tatvine. Pri »Slepem Janezu« v Drav-li&h je bilo ukradeno Josipe Rožaocu s Tiate štev. 6 kolo znamke Puch št. 66.803, vredno 4000 K. — Fina angleška konjska oprema sc je zasegla nekemu postopaču, ki io je prodajal v Šiški. Postopač noče povedati, kje dn jo je ukradel. Oprema je bila zavita v vrečo z napisom: S. M. S. Tacen 60. Njen lastnik nai se zglasi pri policijski direkciji, I., kriminalni oddelek. — Soprogi finančnega svetnika Antoniji Debevec v Levstikovi ulici 21 je bilo ukradenih v podstrešju več stvari; istotam je bila okradena tudi gospa Frančiška Kari. lj Našla se je ura na Šmarni gori. Izve se v upravi »Slovenca«. pr »Hrvatska Prosvjeta— Izšla je dvojna 5. in 6. šteivlka s sledečo vsebino: Dr. J. Andrič : Ustavna borba u Češlco-slovačkoj — Dr. V. Deželic: Tajna. — Dr. D. čepulič: Paul Claudel kao dramatski pjesnik. — D. M. Domjanovic: Popevke. — L. Marakovič: Susreti A. Matasoviča. — M. Strahuljak: Jedno žarište crkvene glazbe. — K. Rimovič: Krščanstvo i sa-danja Rusija. — C. Škarpa: U kaosu. — Razni pregledi. — »Hrvatska Prosvjeta« izhaja dvakrat na mesec in stane letno 40 dinarjev. Naroča se pri upravi »Hrvatske Prosvjete«, Zagreb, Palmotičeva ulica št. 31. Slomškova zveza. Odborova seja dne 23. aprila ob pol 10. uri v tajništvu. Seja važna, udeležba vseh odbornikov potrebna. (K) Veštnifc S.K. ŠTŽ" Danes, v sredo, ob 20. uri seja odbora S. K. S. Z. Pisarna S. K. S. Z. je odslej zopet odprta vsak dan (razen nedelj in praznikov) od 9. do 12. ure dopoldne in od 2. do 4. ure popoldne. * V Rudniku bo v nedeljo 23. aprila 1922 popoldne ob pol 4. uri priredilo Kat. slov. izobraž. društvo predstavo »Stari in mladi«. * Prosvetno društvo na Homcu priredi na belo nedeljo, 23, aprila t. 1., popoldne ob 3. uri v Društvenem domu veselo zabavo. Prijatelji poštene zabave dobro došlil Orlovski vestnik. Orel Krakovo-Trnovo. Občni zbor se vrši danes ob pol osmih zvečer v društvenih prostorih, Konjušna ulica 7. Udeležba vseh člar nov nujno potrebna! Ob tej priliki se sprejemajo tudi priglasi novih članov. — Odbor. Turistika in šport. Izidi veliknnofnih tekem ▼ Ljubljani. Ilirija— Sparta, Zagreb 16. t. m. 3:4, 17. t. m. 5:1. — Prvi dan nelepa igra z neprestanimi nedisciplinirami nastopi Zagrebčanov. Ilirija dobi vsled ponesrečenih robinzonad golmana 2 gola v prazno mrežo ter ne izkoristi dveh pri-sojenih ji enajstmetrovk. Koti 8 : 1 za Ilirijo. — Drugi dan sicer zopet zelo ostra in ogorčena, toda vendar še v dopustnih mejah se razvijajoča igra, ki jo je zasledovala publika z velikim zanimanjem. Ilirija je igrala prvi polčas z vsemi močmi ter dosegla do odmora žo rezultat 4 : 0. V drugem polčasu je vzela igro manj resno in opustila marsi-katoro priložnost za povišanje rezultata. Koti 6 :2. — 16. aprila je igralo nadalje kombinirano moštvo Ilirijo proti Hermesu ter zmagalo po obojestransko precej dobri igri s 3 : 2, 17. aprila jo igralo II. moštvo Ilirije, oja-čeno z Zupančičem III, proti Sla vi ji z rezultatom 7:2, — Na igrišču ob Dunajski cesti se je vršila prvenstvena tekma med Akademiki in Svobodo, Moste. Zmagali so Akademiki s 7 : 2. V Mariboru je gostovala 16. in 17. t. m. zagrebška Ilirija. Prvi dan je zmagala nad Mariborom, ki je nastopil z večimi rezervami, 2 :1, drugi dan jo je porazil Rapid s 3 : 1. sebzihes ■ j .m IMIVKL JlulIG 011 U(y The Rex Co. - Ljubljana. se išče, ki bi z denarno podporo proti garanciji za svojecasno povrnitev omogočil marljivemu dijaku končati medicinske študije v inozemstvu. Blagohotne ponudbe se prosi pod: »MED1CINEC 1470« na upravniJtvo »Slovenca«. Na prodaj ki nosi 300—400 kilogramov. Ljubljana, Ahacljova cesta 15, pri kovaču Oblaku. »bstoječe iz štirih sob in moder, pritikli-nami, v novem poslopju ali v hiši, čez katero gospodar lahko prosto razpolaga, se nujno išče. Event. se tudi zamenja proti zagrebškemu 5 sobnemu stanovanju, v vili. Najemnina po dogovoru, l onudbe pod »RAVNATELJ« na upravo lista. nianufaldume stroke, zanesljiva ter dobra račutiarica, IPSJF- se išče. Nastopi lahko takoj. Ponudbe z navedbo plače brez stanovanja in hrane pod »Vestna 1922« na upravništvo SLOVENCA. Ljub ljana. 1387 Iščem poslušno, pošteno in dobro Ista vodi vsa hišna i