Košarkarji in odbojkarji se poslavljajo od EP, čast italijanskega športa rešili nogometaši >/19 Včeraj prvi šolski dan za Romjan, Doberdob, Vrh in šolo Ivan Trinko rarai Tržaški osnovnošolčki so včeraj zasedli šolske klopi i Km ¿j. Primorski ČETRTEK, 13. SEPTEMBRA 2007 št. 216(18.999) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € št- CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) rim - Pomemben korak naprej k udejanjanju zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji Napolitano podpisal odlok Predsednik republike potrdil seznam 32 občin, ki ga je sestavil paritetni odbor in sprejela Prodijeva vlada - Zadovoljstvo predstavnikov manjšine /2 Lepo je, kadar se • v • • uresničijo sanje Bojan Brezigar Lepo je, kadar se uresničijo sanje. Kajti v tistih vročih julijskih dneh, ko so starši otrok špetrske šole razposlali vsem pristojnim dosje z zahtevo po odprtju dvojezične nižje srednje šole, je bilo to videti kot sanje. Le malokdo je namreč lahko verjel, da bi v času, ko se je vsa Italija odpravljala na dopust, lahko izpolnili vse formalne obveznosti, ki jih terja odprtje nove šole. Pa se je zgodilo, zahvaljujoč se kar nekaj dejavnikom. Najprej staršem, ki so vztrajali do konca in zagotovili, da ne bodo odnehali, pa čeprav bi morali njihovi otroci v zasebno šolo. Bili so motor, gibalo vsega, kar se je dogajalo okoli šole, stalno prisotni in stalno aktivni. Nato manjšini, ki je tokrat nastopila složno, z jasno zastavljenim ciljem, brez odstopanj in taktiziranja, brez fige v žepu. Nadalje politikom, od krajevnih (z izjemo špetrskega župana) preko deželnih do najvišjih rimskih politikov, ki so razumeli problem in se zavzeli za njegovo rešitev; zares, ne samo z besedami. Seveda tudi birokratom, morda ne prav vsem v enaki meri, vendar je birokracija bistveni sestavni del ureditve; tudi brez nje ne bi šlo. In potem ugodnemu spletu okoliščin. Vselej velja načelo, da je pri vsaki zadevi potrebna tudi sreča; tokrat se je nasmehnila šoli, staršem in dijakom. Tako smo včeraj slavili prvi dan novega šolskega leta, tudi v Benečiji z dvojezično nižjo srednjo šolo, prvič v zgodovini treh krajev. Lep dogodek; zgodovinski, lahko zapišemo, ker je tokrat ta pridevnik zares upravičen. Dogodek, ki ni za danes, ampak je za naprej, ker odpira Beneškim Slovencem novo prihodnost in nove perspektive. In po prazniku še nadvse razveseljiva novica, da je predsednik republike podpisal odlok o določitvi ozemlja, na katerem se bo izvajal zaščitni zakon. Za Slovence v Italiji se očitno začenjajo novi časi. špeter - Slovesnost ob začetku pouka v dvojezični šoli Benečija ima srednjo šolo V prvem razredu nižje srednje šole 16 dijakov - Zadovoljstvo staršev in učiteljev - Voščila predstavnikov oblasti Včeraj je začela s poukom prva generacija beneških srednješolcev kroma italija - Okolje Konferenca o podnebnih spremembah RIM - Ob prisotnosti predsednika republike Giorgia Napolitana se je včeraj v Rimu pričela prva italijanska nacionalna konferenca o podnebnih spremembah. Okoljski minister Alfonso Pecorar-o Scanio je v svojem uvodnem poročilu opozoril, da se je temperatura v Italiji v zadnjem stoletju zvišala štirikrat toliko kot drugod po svetu in da da bodo tu posledice podnebnih sprememb posebno hude, zaradi česar je nujno ustrezno ukrepanje. Konferenco bo danes sklenil predsednik vlade Romano Prodi. Na 6. strani V kratkem pogovori med Luko Koper in tržaškim pristaniščem Na 4. strani Wartsila: odprli nove obrate v vrednosti 18 milijonov evrov Djwwirih večerni jezikovni ojl vttfi tlopwj POtGÖfl' fííoyj ZO pf&tt&íkQ otroke, osnovnošolske otioke, mhxtiflc Antenah točoji ¡n konv^í¿ocno Tečaji za podjetja FiiptavUatrv tečaji za izpite tjnivefsity et CvmOfktye Na 8. strani Krešejo se mnenja o zaščiti furlanske manjšine v Gorici Na 14. strani G*n1*< m. t. v j j TRINITY CQÍ-Lcec LONDON r Cosfc upravni cente* in opora Trinity za Fufkm\jo JuLjsko krojioo pi«tío*ot«fiem öftftoürrw ■ Sdd&£ izpitov Trnïfjy cowers iöndbn jËZlkauni leč ají -= SCUOLA PER IN TE RPR ETI T Trst, Ul. S, Francesco G - TeUFex QJD.3713QD inlerpfe1i.il - E-mail: nloosc^olcperNerDre1i.i1 2 Četrtek, 13. septembra 2007 ZAŠČITNI ZAKON / rim - Vest je včeraj popoldne sporočil vladni podtajnik Miloš Budin Napolitano podpisal odlok o 32 občinah, kjer bo veljala zaščita Zadovoljstvo političnih predstavnikov in pričakovanja, da se bo pospešilo izvajanje zakona RIM - Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj okrog 17.30 podpisal dekret o veljavnosti seznama 32 občin Furlanije - Julijske krajine, na območju katerih bo izvajan zaščitni zakon št. 38 za Slovence v Italiji, ki ga je potrdil Paritetni odbor na seji minulega 15. junija. Vest nam je takoj po podpisu posredoval državni podsekretar Miloš Budin, ki je že v prejšnjih dneh ocenjeval, da je dekret tik pred podpisom. Dekret mora sedaj še skozi Računsko sodišče, kar pomeni, da bo v kakih dveh tednih stopil v polno veljavo. Podpis dekreta je za našo skupnost velikega pomena, kajti z določitvijo teritorija se dejansko odpira pot za izvajanje zaščitnega zakona. Kot je znano, je seznam 32 občin odobril Paritetni odbor, ki mu je v minuli zakonodajni dobi predsedoval Rado Race in to že davnega 26. septembra 2003. Po pripombah vlade ga je ponovno poslal v Rim 17. decembra 2004, tedanja desno sredinska vlada pa seznama ni hotela potrditi. Potem je Paritetni odbor zaradi obstrukcije desnice doživel paralizo, vlada pa je seznem občin tik pred parlamentarnimi volitvami uradno zavrnila 17. marca lanskega leta. Položaj se je premaknil šele letos spomladi, ko je Prodijeva vlada dala pobudo za novo sestavo odbora, na čelo katerega je bil izvoljen Bojan Bre-zigar. Na seji 15. junija je novi odbor odobril obsežen dokument, s katerim je odgovoril na pripombe Berlusconijeve vlade v zvezi s prisotnostjo Slovencev v središču Trsta, v Miljah, Gorici in Čedadu in v Rim poslal isti seznam 32 občin, ki ga j e Pro-dijeva vlada odobrila 3. avgusta. Z dekretom predsednika republike je postopek sedaj sklenjen, pot k izvajanju zakona pa odprta. Predsednikov podpis je včeraj izzval številne pozitivne komentarje. Miloš Budin Ettore Rosato Igor Dolenc (LD) do njega prišlo. »To dejanje nam mora dati novega zagona, da napredujemo pri izvajanju zakona, kajti zavedati se je treba, da smo v veliki zamudi. Če sodimo po razpravi v zvezi z deželnim zakonom za furlanski jezik, lahko vidimo, koliko je še predsodkov in nepoznavanja manjšinskega vprašanja. Sedaj ne gre čakati, da minevajo meseci«, je dejal Kocjančič in poudaril potrebo, da gredo tako politiki kot Paritetni odbor po konkretni poti naprej. Stojan Spetič (SIK) »Raje pozno kot nikoli«, so bile prve besede deželnega tajnika SIK Stojana Spetiča, ko je zvedel za podpis dekreta. »Rimski mlini meljejo počasi in dobili smo nekaj, kar bi morali dobiti že pred šestimi leti. Sedaj ni več nobenega izgovora, s katerim bi lahko oblasti odlašale z uresničevanjem zakona«, je dejal Spetič, ki je ob nedavnem sestanku na tržaški prefek-turi, ki ga je sklical Rosato, dobil občutek, da vlada namerava resno udejanjati zakon. Sedaj bo treba začeti s postopki za vidno dvojezičnost, za kar je Paritetni odbor že sklical župane na posvetovanje, je še dodal Spetič in poudaril potrebo, da se nadoknadi izgubljeni čas. Damijan Terpin (SSk) Deželni tajnik stranke je ob zadovoljstvu Slovenske skupnosti izpostavil ugotovitev, da je bilo potrebnih kar šest let in pol od odobritve zaščitnega zakona, da sploh vemo, kje naj se ta zakon izvaja. »To Predsednik republike Giorgio Napolitano je včeraj podpisal vladni dekret s seznamom občin, v katerih bo veljal zaščitni zakon ansa pomeni, da bomo lahko v teh krajih upravičeno zahtevali dvojezičnost v odnosih z oblastmi. Sedaj je potrebno, da javne uprave sprožijo postopke za pridobitev finančnih sredstev, ki so v zakonu predvi- dena za dvojezično poslovanje. To bo spet terjalo nekaj časa, ampak sedaj imamo pravno podlago, da to dosežemo«, je ocenil Terpin. Deželni tajni je ob tem izrekel ugotovitev, da je postopek uveljavljanja zaščite dolgotrajen, kar ne more biti razveseljivo, Izrazil je pričakovanje, da državni aparat ne bo delal ovir, da ne bo izvajanje zakona povod za nova čakanja, kajti teh je bilo dovolj in preveč. (DU) Podsekretar za zunanjo trgovino je občutno zadovoljen poudaril, da se uresničuje to, kar je navsezadnje normalno, da se uresniči. Po eni strani gre za udejanjanje zaščitnega zakona, ob tem pa tudi za izvajanje neke splošne politike v korist sožitja in uveljavljanja identitete Slovencev v Italiji. Vse to po Budinovi oceni tudi krepi sodelovanje med sosednjima državama. »Danes je lep dan, zjutraj praznik ob začetku nižje srednje šole v Benečiji, poten pa še predsednikov dekret. Napre-dujmo trezno, umirjeno in realistično, naša skupnost bo po tej poti naredila pomembne korake naprej«, je povedal Budin. Podsekretar za notranje zadeve je dogodek označil kot zgodovinski. Končno je bila priznana naravna pravica slovenske narodne skupnosti v Italiji, s katero se ustvarjajo pogoji za realne spremembe v deželi FJK, vlada pa je držala dano besedo. Rosato je izrekel priznanje Paritetnemu odboru za veliko delo, ki ga je opravil, sedaj pa bo treba zaščitni zakon izvajati. Povedal je, da s tem v zvezi na njegovem ministrstvu napredujejo z delom in kmalu bo prišlo do ukrepov, s katerimi bodo Slovenci v deželi deležni tega, kar so dolgo pričakovali. Koordinatorja slovenske komponente Levih demokratov je ob vesti, da je dekret podpisan, obšlo veliko zadovoljstvo. »Izvajanje zaščitnega zakona si utira pot, sedaj za to obstajajo pogoji. Ni slučaj, da je to naredila Prodijeva vlada, to je izpolnjena obljuba partnerjev v levi sredini. Prav tako ni bila glede teh vprašanj nikoli v dvomu občutljivost predsednika republike Giorgia Napolitana«, je povedal Dolenc in izrazil pričakovanje, da se bo izvajanje pravic sedaj dosledno nadaljevalo. Igor Kocjančič (SKP) Za deželnega svetnika je bil podpis pričakovana poteza, bil je prepričan, da bo odzivi organizacij in institucij Prevladuje razumljivo vsesplošno zadovoljstvo Bojan Brezigar (predsednik paritetnega odbora) »Predsedniku republike Giorgiu Na-politanu gre zahvala za podpis odloka, ki odpira pot izvajanju zaščitnega zakona; zahvala gre tudi vladi in zlasti ministrici Lindi Lan-zillotti, pa seveda članom prejšnjega in sedanjega paritetnega odbora. Ta uspeh potrjuje politično voljo sedanje vlade za dejansko izvajanje zaščitnega zakona, je pa tudi odraz stvarnega pristopa manjšine h gradnji novih medetničnih odnosov v tem prostoru. Sedaj smo tik pred objavo odloka v uradnem listu, kar pomeni, da bo izpolnjen osnovni pogoj za izvajanje zakona, kar je seveda razlog za zadovoljstvo, pa tudi obveza za vse, ki bodo morali zakon izvajati. To velja tudi za paritetni odbor, ki se bo še ta mesec lotil obravnave drugega seznama občin, gto je določitve ozemlja, na katerem se bo izvajala vidna dvo-jezičnost.« Drago Štoka (SSO) »Izražam veliko zadovoljstvo nad dokončnim podpisom odloka s strani predsednika republike Giorgia Napolitana. Izražam zadovoljstvo tudi nad dejstvom, da je bilo v zadnjih mesecih doseženih kar nekaj dobrih rezultatov, ki so izrednega pomena za naš nadaljnji razvoj. Gre za ustanovitev srednje šole v Špetru in sedaj še za dokončno potrditev seznama 32 občin, v katerih živi slovenska narodnostna skupnost. Sedaj moramo napeti vse sile, da se naš zaščitni zakon dokončno uresniči, in to tudi na podlagi mednarodnih sporazumov, ki ščitijo našo narodnostno skupnost. Sedaj gremo z veliko lažjim korakom evropski stvarnosti naproti.« Igor Gabrovec (SKGZ) »Podpis odloka s strani predsednika Napolitana predstavlja zgodovinski trenutek, saj se z navidezno preprosto gesto dejansko začenja novo obdobje polnega uresničevanje zaščitnega zakona. Slednji je obtičal na mrtvem tiru celih pet let, kolikor je trajala Ber-lusconijeva vlada. S ponovnim nastopom le-vosredinske večine v rimskem parlamentu in sestavo Prodijeve vlade se je ponovno sprožil proces, ki je februarja 2001 privedel do izglasovanja zakona.« »SKGZ se zato zahvaljuje predsedniku republike Giorgiu Napolitanu in seveda Pro-dijevi vladi ter vsem, ki so si v vseh teh letih prizadevali, da je sploh lahko prišlo do sestave seznama 32 občin. Ključno vlogo je pri tem odigral prvi paritetni odbor s predsednikom Radom Racetom, ki je trikrat zaman potrdil seznam občin. Isti seznam je novi odbor v novi sestavi s predsednikom Brezigarjem ponovno posredoval Rimu in s tem potrdil pravno in politično uravnovešenost dokumenta. Naklonjenost levosredinske vlade dokazujejo tudi drugi koraki, ki so bili storjeni v zadnjem obdobju. V teh dneh smo praznovali ustanovitev dvojezične nižje srednje šole v Benečiji, rešujejo se vprašanja slovenske sekcije pri konservatoriju Tartini in vračanja narodnih domov v Trstu in Gorici.« Zorko Pelikan (državni sekretar in vodja Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu) »Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu pozdravlja današnji podpis dekreta s katerim je Giorgio Napolitano, predsednik Italijanske republike določil ozemlje, na katerem se na osnovi zakona številka 38/01 uveljavljajo zaščitne norme za slovensko narodno skupnost v Italiji. Ob tej priložnosti se Urad zahvaljuje vsem tistim, ki so s svojim konstruktivnim in zavzetim delom prispevali k izpolnitvi tega pomembnega koraka pri uveljavljanju in vsestranskem priznanju slovenske narodne skupnosti v Italiji. Prav gotovo pa to ne bi bilo mogoče doseči brez naklonjene politične klime in strpnega dialoga znotraj slovenske skupnosti v Italiji. Tudi današnji dogodek nas potrjuje v prepričanju, da je usklajeno sodelovanje med različnimi komponentami manjšinske skupnosti, najboljša pot pri uveljavljanju pravic narodnih manjšin. Ob tem, ko se skupaj s Slovenci v Italiji veselimo tega zanje izjemno pomembnega dosežka, jim želimo, da bi s taksnim uspešnim delom nadaljevali tudi v prihodnje. Čestitamo!« / ALPE-JADRAN Četrtek, 13. septembra 2007 3 dvojezična nižja srednja šola v benečiji - Včeraj dopoldne slovesnost na prvi dan pouka Dvojezično didaktično ravnateljstvo je postalo državni večstopenjski zavod Prisotne so nagovorili Živa Gruden, Miloš Budin, Roberto Antonaz, Zorko Pelikan in Zdravko Likar ŠPETER - Benečija ima od včeraj tudi dejansko Državni večstopenjski zavod s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom v Špetru. Tako je namreč po novem ime dvojezičnemu šolskemu centru, kjer je doslej delovalo didaktično ravnateljstvo z otroškim vrtcem in osnovno šolo, novi status pa je bil obvezen spričo dejstva, da je v špetrskem centru z včerajšnjim dnem z začetkom novega šolskega leta zaživela tudi dvojezična nižja srednja šola, s tem pa je Benečija dobila celoten prvi ciklus obveznega šolanja (vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo) z dvojezičnim poukom, s čimer so se uresničile sanje prebivalcev Na-diških dolin. Vzdušje na špetrski šoli je bilo včeraj zjutraj malo pred osmo uro živahno, še živahnejše pa je postalo sredi dopoldneva, ko je stekla razmeroma kratka, a prisrčna slovesnost, s katero so želeli obeležiti pomemben dogodek in se zahvaliti vsem, ki so pripomogli k temu, da je končno prišlo do ustanovitve dvojezične nižje srednje šole. To so storili tako s pesmijo letošnje prve generacije nižješolcev pod vodstvom učitelja Damjana Vižintina kot s simboličnimi štruklji za protagoniste te beneške zgodbe o uspehu. Zbrano množico otrok, staršev in uglednih gostov iz Italije in Slovenije je v šolski telovadnici pozdravila ravnateljica Živa Gruden, ki je izrazila veselje in zadoščenje vseh, predvsem pa staršev, ki so si na izreden način prizadevali, da bi do ustanovitve šole prišlo. V tem poletju so se res izredno potrudili in dosegli, kar so si zastavili, je dejala Grudnova, kar je za vse velik uspeh oz. tak dosežek, da je stvar menda neponovljiva. Ravnateljica dvojezične šole je po tem svojem krajšem dvojezičnem, sloven-sko-italijanskem uvodu predala besedo podtajniku pri ministrstvu za evropske zadeve in zunanjo trgovino Milošu Budinu. Slednji je v svojem posegu podal tri ugotovitve. Najprej to, da je za ohranitev jezika šola bistvena stvar, brez nje ni prihodnosti. V nadaljevanju je podtajnik poudaril, kako je za odločitev o ustanovitvi dvojezične srednje šole zaslužna zlasti podmi-nistrica pri ministrstvu za šolstvo Mariella Bastico, svoje občudovanje pa je izrekel staršem, ki so si prizadevali za ustanovitev šole, in organizacijam v Benečiji, ki so jim stale in jim še stojijo ob strani. Za deželnega odbornika za šolstvo Roberta Antonaza je ustanovitev srednje šole v teku avgusta rezultat ekipnega dela vseh subjektov, ki so se vsi trudili delati v isto smer in s tem dosegli nekaj, kar ni bilo lahko doseči, saj je ta uspeh terjal pre- Ravnateljica Živa Gruden pozdravlja zbrane otroke, starše, šolnike in številne ugledne goste na včerajšnji slovesnosti kroma cejšen napor. Antonaz se je pri tem zahvalil najprej staršem (zlasti mamam), nato pa županu Občine Podbonesec Piergiorgiu Domenisu (slednji je bil tudi prisoten na slovesnosti): ravno Domenis je namreč v juliju pospisal prošnjo zveze občin (Pod-bonesca, Špetra in Sovodenj), naj se ustanovi dvojezična srednja šola. To ni bila lahka naloga, je dejal deželni odbornik (naj spomnimo na nasprotovanje Občine Špe-ter), vendar je predstavljala tisti element, ki je potem deblokiral situacijo. Antonaz je tudi potrdil namen Dežele, da finančno pomaga Občini Špeter pri kritju višjih stroškov, ki jih delovanje nove šole nalaga, med katerimi so stroški za prevoz dijakov in za ogrevanje. Dvojezična šola na narodnostno mešanem območju pa je po odbornikovih besedah bogastvo, ki ga je treba braniti z vsemi močmi. Pozdrav Slovenije je prinesel državni sekretar Zorko Pelikan, vodja Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu pri vladi Republike Slovenije. Tudi on se je zahvalil vsem, ki so pomagali, da je šola začela delovati. Učencem in osebju je voščil čimveč sreče in naklonjenosti pri reševanju prvih korakov in izrazil pričakovanje, da bodo srednješolci prihodnje leto nada- ljevali z dvojezičnim poukom. Pozdrav iz Posočja je prinesel vodja Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, ki je bil prisoten že pri nastanku zasebne dvojezične osnovne šole. Takrat, je spomnil prisotne, ni bilo visokih gostov, danes pa so v očeh javnosti. Likar je ob tej priložnosti šoli poklonil nekaj knjig (»da se boste učili,« je dejal otrokom). Včerajšnjega slavja se je kot že rečeno udeležilo kar lepo število gostov. Naj tu omenimo generalnega konzula Republike Slovenije v Trstu Jožeta Šušmelja, videm-skega podprefekta Francesca Palazzola, višjo pedagoško svetovalko za slovenske šole v Italiji pri Zavodu Republike Slovenije za šolstvo Andrejo Duhovnik Antoni, predsednika paritetnega odbora Bojana Brezigarja, deželno svetnico Tamaro Blažina, predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoko, deželnega tajnika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Igorja Gabrovca, sodelavca podtajnika Budina in predsednika SKGZ za Goriško Livia Semoliča, predsednico Inštituta za slovensko kulturo Bruno Dorbolo in druge. Pisna sporočila so poslali deželna svetnica Bruna Zorzini Spetič, podpredsednik deželnega sveta FJK Carlo Mona- i in bivši deželni šolski ravnatelj Bruno Forte. Ni pa ostala neopažena odsotnost predstavnikov Deželnega šolskega urada za FJK in tudi Urada za slovenske šole (kot je dejala Grudnova, se je koordinator urada Tomaž Simčič zaradi neodložljivih obveznosti opravičil), prav tako ni bilo na spregled predstavnikov Občine Špeter (o tem pišemo na drugem mestu). Slovesnosti je sledila družabnost, v zvezi s katero naj omenimo, da je mizo krasila tudi torta z napisom »Srečno!«, po odhodu gostov pa je na šoli stekla dejavnost po delavnicah, kije zaznamovala včerajš- nji prvi dan pouka. Šolo pa bo odslej označeval dvojezični naziv »Istituto Comprensivo Statale con insegnamento bilingue sloveno-italiano - Državni večstopenjski zavod s slovensko-italijanskim dvojezičnim poukom«, ki sta ga včeraj napisanega na tabli ponosno prinesla predsednica SKGZ za videmsko pokrajino Jole Na-mor in Giorgio Banchig, podpredsednik SSO za videmsko pokrajino, hkrati pa tudi predsednik Zavoda za slovensko izobraževanje, se pravi tiste ustanove, ki je bila gonilna sila dvojezične šole in vrtca. Ivan Žerjal špeter - Po slovesnosti ob začetku šolskega leta Poklon spominu Pavla Petriciga, duhovnega očeta špetrske šole Predstavniki oblasti, ki so se udeležili slovesnosti ob začetku šolskega leta v špetrski šoli, so se nato na domačem pokopališču poklonili spominu Pavla Petriciga. pobudnika in duhovnega očeta dvojezične šole. špeter - Na slovesnosti v dvojezični šoli Župana ni bilo Manzini trdi, da ni prejel uradnega vabila in še vedno nasprotuje šoli ŠPETER - Nekateri so včeraj v Špetru praznovali, drugi pa ne. To še kako velja za špetrskega župana Tiziana Manzinija, ki je svojčas nasprotoval podpisu pod prošnjo za ustanovitev dvojezične nižje srednje šo le, ki jo je zve za ob čin po tem na -slovila na Deželo in vlado. Župana Manzinija smo včeraj malo pred 13. uro poklicali po telefonu in reči, da je bil ton njegovega glasu jezen, pomeni postreči z evfemizmom. Man zi ni se ni ude le žil vče rajš -nje slovesnosti na dvojezični šoli, ker, pravi, ni prejel nobenega uradnega vabila kot župan Občine Špeter. S strani šole je sicer prejel vabilo, ki pa je bi lo po nje go vih be se dah sploš no, saj je bilo naslovljeno na vse župane Nadiških dolin, medtem ko s strani Deželnega šolskega urada in ministrstva za šolstvo ni bilo nobenega uradnega vabila. Zanj je stvar »neresna in nejasna«, poleg tega pa še nekorektna, saj župan uradno ni vedel, da je v njegovi občini začela z delovanjem nova nižja srednja šola. Zato se mu ni zde lo prav, da se ude le -ži slovesnosti brez uradnega vabila. Poleg tega ob začetku novega šolskega leta zaradi tega zapleta ni obiskal no be ne šo le. V pre te klos ti, nam je dejal Manzini, je namreč ob začetku po u ka obis kal vse šo le, vključ no z dvojezičnim centrom. Ker se je odločil, da letos ne bo šel na slovesnost v dvojezično šolo, je posledično opus til vse dru ge obis ke na os ta lih šo lah. Obe nem nam je Man zi ni vče - Tiziano Manzini raj poudaril nasprotovanje taki ustanovitvi dvojezične nižje srednje šole. Stvari je nasprotoval že od vsega začetka, nam je povedal, ker ga skrbi finančna in logistična plat. Dokler je samo prvi razred, je ena stvar, v nadaljevanju pa se postavlja vprašanje, kam z dijaki, ko bo nižja srednja šola imela več razredov. Ven dar, se mor da ni go vo ri lo o gradnji nove šole? »Predlagal sem kraj, kjer bi bili vsi otroci skupaj,« nam je dejal Manzini, vendar, dodaja, je za izgradnjo take šole potrebna velika vsota, okoli dva ali tri milijone evrov. Obenem je župan opomnil, da vo di maj hno ob či no z dva -tisoč prebivalci in mora skrbeti za petsto učencev in dijakov. Zaprosil je za posebno finansiranje dvojezične šole, za katero, trdi, porabi v bistvu vse evropske prispevke, ki jih druge občine uporabijo npr. za vzdrževanje cest. Zato ostaja mnenja, da je bila stvar slabo izpeljana. Manzini ostaja sicer odprt za pogovor z vse mi, ven dar se mu zdi, da se ga ne -katere osebe izogibajo. (iž) GOSPODARSTVO / pristanišča - Po podatkih Pristaniške oblasti V tržaškem pristanišču julija rekorden pretovor Obračun za prvih sedem mesecev še vedno rahlo negativen (-1,4%) Lloydov stolp, v katerem ima sedež tržaška Pristaniška oblast arhiv luka koper - Po Prodijevem obisku V kratkem pogovori s tržaškim pristaniščem KOPER - Vodstvo Luke Koper pobudo italijanskega premiera Romana Prodija o povezovanju sever-nojadranskih pristanišč, predvsem koprskega in tržaškega, a tudi pristanišča na Reki, ocenjuje kot dobrodošlo. V Luko Koper v zadnjem času prihajajo številne pobude za sodelovanje in povezovanje, kar pomeni, da pristaniško podjetje dela dobro in je prepoznavno, so za slovensko tiskovno agencijo STA sporočili iz Luke Koper. Ob tem so dodali, da pogovorov o sodelovanju s tržaškim pristaniščem doslej še ni bilo, predvidoma pa bo do njih prišlo do začetka oktobra. Na vprašanje o konkretnem kapitalskem oziroma poslovnem povezovanju Luke Koper so iz družbe sporočili, da številni sedanji in bodoči partnerji predlagajo in ponujajo nove ali tesnejše oblike sodelovanja. V Luki Koper vsako od teh pobud in ponudb strokovno preučujejo, so poudarili. Kot je znano, se Slovenija o možnostih za sodelovanje s slovenskimi transportno-logističnimi družbami pogovarja z nemško družbo Deutsche Bahn, o tem, kako naj bi projekt potekal, pa ni bila sprejeta še nobena odločitev. Ob obisku v Sloveniji je italijanski premier Prodi slovenskemu kolegu Janezu Janši dejal, da bi mo ra li us tva ri ti eno sa mo pri -stanišče v Tržaškem zalivu; Trst in Koper sta eno pristanišče na dveh bregovih, je bil prepričan Prodi. Slovensko ministrstvo za finance je avgusta objavilo razpis za ocenitev vrednosti Intereurope, Luke Koper in Slovenskih železnic ter za izdelavo analize vpliva povezave teh družb s strateškim partnerjem na njihovo vrednost. Pri spe li sta dve po nu dbi, ki sta ju oddali družba KPMG Poslovno svetovanje iz Ljubljane in poslovna banka Kapital Bank Grawe Group iz Avstrije. (STA) sejmi - V ospredju pomen malih in srednjih podjetij V Celju včeraj odprli 40. mednarodni obrtni sejem Evropska centralna banka 12. septembra 2007 Četrtek, 13. septembra 2007 TRST - Tržaško pristanišče je julija zabeležilo rekordno rast pretovora, saj se je ta v primerjavi z enakim lanskim mesecem v celoti povečal za 8 odstotkov; pretovor tekočih razsutih tovorov se je prav tako povečal za 8 odstotkov, pretovor trdih razsutih tovorov za 8,8 odstotka, palet z različnim blagom pa za 7,4 odstotka. Izstopa pretovor rekordnih 28.591 kontejnerskih enot (TEU) na sedmem pomolu, kar je za čez 36 odstotkov več kot julija 2006. V prvih sedmih mesecih leta se je tako skupni pretovor kontejnerjev povzpel na skoraj 150 tisoč TEU, kar je za dobrih 20 odstotkov več kot v enakem obdobju lanskega leta, medtem ko je povečanje po tonah dose glo 34 od stot kov. Na rekordni ravni je bil julija tudi promet z ladjami ro-ro in trajekti, saj je bilo pretovorjenih več kot 20 tisoč težkih tovornjakov. Od začetka leta jih je potovalo skozi tržaško pristanišče 132.513, kar je za 12,5 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju, medtem ko je bilo prevoženega blaga za 8 odstotkov več. Skupni promet v prvih sedmih mesecih ostaja kljub rekordnemu juliju še vedno v rdečih številkah, saj je se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem zmanjšal za 1,4 odstotka. Glavni vzrok za negativni sedemmesečni ob ra čun je mo čan pa dec pro me ta s su -rovo nafto, ki jo je prišlo v Trst veliko manj kot leto prej zaradi velikih zalog, ki so se nakopičile zaradi izjemno mile zime, pa tudi zaradi visokih kotacij surove nafte na mednarodnih trgih. Izstopa tudi odličen rezultat pretovora blaga v paletah, saj je bilo v sedmih mesecih pretovorjeno 5.572.600 ton blaga, kar je za 15 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju. Pri tem palete niso tovorjene samo na tovornjakih in v kontejnerjih, ampak tudi na navadnih ladjah in ravno pretovor s teh ladij se je gle de na ena ko lan sko ob dob -je povečal za kar 60 odstotkov. Rahlo znižanje je bilo v prvih sedmih mesecih zabeleženo v potniškem prometu, vendar je treba pojav jemati kot izključno prehoden, saj večina križarjenj poteka v drugi polovici leta. Poleg konsolidacije redne linije družbe Costa Crociere, so se občasni pristanki ladij drugih družb na križarjenju za razliko od lanskega leta zvrstili šele od junija naprej. Prav tako v drugi polovici le ta bo Trst pos tal tu di do ma če pri -stanišče za družbo MSC Crociere. CELJE - Slovenski minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je včeraj na celjskem sejmišču odprl 40. mednarodni obrtni sejem (Mos), ki se ga letos udeležuje 1605 razstavljavcev iz 33 držav. V svojem nagovoru je Vizjak povedal, da se na ministrstvu zavedajo pomena Mosa, ki omogoča ogled najnovejših dosežkov, trendov in novosti v različnih pano gah. Poudarilje tudi, daje slovensko gospodarstvo v polnem zamahu in da je bila gospodarska rast v letošnjem prvem četrtletju rekordna, saj je znašala 7,2 od-stotka.Po Vizjakovih besedah je ta uspeh nedvomno tudi posledica uspeha majhnih in srednje velikih podjetij, ki so hrbtenica slovenskega, pa tudi evropskega gospodarstva. Kot je dejal, za uspešen razvoj in konkurenčnost malih in srednjih podjetij na vedno bolj zahtevnem globalnem trgu vlada in gospodarsko ministrstvo skrbita tako, da uvajata in izvajata ukrepe, ki vzpostavljajo ustrezno okolje brez administrativnih ovir in nepotrebne birokracije. Po Vizjakovi oceni je lani sprejet program za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti za obdobje 2007 - 2013 v polnem zamahu, vlada pa je maja letos določila tudi besedilo novele obrtnega zakona, ki določa znižanje zahteve glede izobrazbe za pridobitev obrtnega dovoljenja in odpravo administrativnih ovir. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc - kmetijsko ministrstvo letos prvič sodeluje na Mos -je ocenil, da kmetijstvo daje razmeroma majhen prispevek k skupnemu bruto proizvodu države in da je za razvoj podeželja v Sloveniji za obdobje 2007-2013 namenjeno 1,15 milijarde evrov. »Novo programsko obdobje je tako izjemna priložnost, da se sredstva iz novega sklada za razvoj podeželja preusmerijo v gospodarsko rast, delovna mesta in trajnostni razvoj. Razvoj obrti, malih podjetij in turizma je poleg kmetijstva in gozdarstva ključen za nadaljnji razvoj slovenskega podeželja,« je dejal Jarc. Predsednik Obrtne zbornice Slo- venije (OZS) Miroslav Klun je povedal, da ko je bila pred štirimi desetletji v Celju, na nogometnem igrišču, prvič uprizorjena izključno obrtniška sejemska prireditev, si njeni snovalci gotovo niso predstavljali, kakšne razsežnosti bo sejem imel čez deset, 20, 40 let. »Sejem je namreč iz leta v leto rasel, dobival nove vsebine in nove razsežnosti in končno prerasel v največji tovrstni sejem v Sloveniji in tem delu Evrope. Obrtni sejem je nastal zaradi potrebe po lastni sejemski prireditvi, kajti čas in takratne razmere so bile obrti izrazito nenaklonjene. Obrt takrat ni bila priznana v družbenem in gospodarskem sistemu in ni imela opredeljenega položaja.« Slovenija je še vedno zbirokratizi-rana država tudi za obrtnike, za male in srednje podjetnike, vendar veliko manj, kot j e bila pred dvema ali tremi leti, j e povedal minister za javno upravo Gregor Virant. »S programom odstranitve administrativnih ovir smo odpravili precej birokratskih ovir, program pa mora teči trajno,« je povedal minister. (STA) Jutri v Trstu posvet o pomorski ekonomiji TRST - V prenovljeni potniški postaji na četrtem pomolu v Starem pristanišču bo jutri posvet o pomorskem gospodarstvu, o njegovih nacionalnih in mednarodnih perspektivah, o morskih avtocestah in logistiki, predvsem pa o pomenu pomorskega gospodarstva za strateški razvoj Trsta. Posvet prireja ACB Group, v kateri so združeni strokovnjaki s komercialnega in pravnega področja, univerzitetni docenti in podjetniški izvedenci, cilj tega strokovnega združenja z 800 člani iz 60 profesionalnih pisarn, pa je ponujati pomoč in svetovanje podjetjem, ki delujejo na pomorskem področju. Pokroviteljstvo nad posvetom so zagotovile občini Trst in Devin-Na-brežina in tržaška Trgovinska zbornica, posveta pa se bo udeležil tudi transportni podminister Cesare De Piccoli. Med najvidnejšimi udeleženci naj omenimo predsednike Confitarme Nicolo Coccia, družbe Fincantieri Corrada Antoninija, združenja pristanišč Assoporti Francesca Nerlija, beneške in tržaške pristaniške oblasti Giancarla Zacchella in Claudia Boni-ciollija in člane ACB Group Victorja Uckmarja, Salvatoreja Erranteja in Linko Zangara. V Pordenonu jutri posvet o petem koridorju TRST - V okviru sejma Multifiera, katerega 61. izvedba se bo končala v nedeljo, je na ogled tudi razstava o petem koridorju, jutri pa bo na sporedu posvet o tehničnih in političnih razlogih za to prometno žilo, ki bo potekal pod naslovom Prihodnost v enem trenutku - Koridor št. 5 in nove intermodalne poti. Poleg strokovnjakov bodo na posvetu sodelovali tudi politiki oziroma predstavniki institucij, med katerimi naj omenimo predsednika Dežele FJK in Veneta Ric-carda Illyja in Giancarla Galana z obema odbornikoma za infrastrukture, Lodovicom Sonegom in Renatom Chissom. Danes se konča tečaj Istiee TRST - Z okroglo mizo, ki se je bo poleg izvedencev udeležil tudi predsednik tržaške Pristaniške oblasti Claudio Boniciolli, se bo danes končal 48. tečaj zavoda Istiee, ki je bil tokrat posvečen intermodalnosti in razvoju pristanišč. Včeraj so bili na tečaju gostje predsednik združenja Federtrasporti Emilio Pietrelli, direktor konzorcija Nitel Giuseppe Sciutto in podpredsednik Pokrajine Trst Walter Godina. evro valute povprečni tečaj 12.09 11.09 ameriški dolar 1,3885 1,3824 japonski jen 158,14 157,31 kitajski juan 10,4437 10,4001 ruski rubel 35,2690 35,2250 danska krona 7,4479 7,4473 britanski funt 0,68370 0,68020 švedska krona 9,2903 9,3200 norveška krona 7,8325 7,8515 češka krona 27,515 27,630 švicarski frank 1,6422 1,6401 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 254,69 254,58 poljski zlot 3,7801 3,7895 kanadski dolar 1,4461 1,4467 avstralski dolar 1,6613 1,6715 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,3151 3,3163 slovaška krona 33,635 33,637 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7007 0,7004 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 89,29 89,86 turška lira 1,7750 1,7790 hrvaška kuna 7,3222 7,3237 Zadružna Kraška banka 11. septembra 2007 valute CA nakup [ u prodaja ameriški dolar 1,3974 1,3687 britanski funt 0,6895 0,6736 švicarski frank 1,6629 1,6224 japonski jen 160,9250 153,0750 švedska krona 9,5893 9,1306 avstralski dolar 1,7100 1,6379 kanadski dolar 1,4472 1,4166 danska krona 7,5930 7,3069 norveška krona 8,0565 7,6635 madžarski florint 263,2815 250,4385 češka krona 28,29000 26,91000 slovaška krona 34,5804 32,8935 hrvaška kuna 7,50833 7,14207 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 12. septembra 2007 nakup prodaja hrvaška kuna 7,57 7,03 M Banca diCiyidale \ Milanski borzni trg 12. septembra 2007 Indeks MIB 30: +0,42 delnica cena € var. % ALITALIA 0,7955 -0,74 ALLEANZA 9,23 +0,04 ATLANTIA 23,4 -0,68 BANCA ITALESE 14,14 -2,68 BANCO POPOLARE 16,21 -1,70 BPMS 4,375 -0,57 BPM 10,53 +3,34 CAPITALIA 6,5 +0,96 ENEL 7,715 +0,44 ENI 25,25 +0,56 FIAT 18,95 +0,41 FINMECCANICA 21,00 -1,27 GENERALI 29,72 +0,85 IFIL 6,83 +0,18 INTESA 5,28 -0,15 LOTTOMATICA 25,84 +1,21 LUXOTTICA 24,73 +0,86 MEDIASET 7,545 -0,44 MEDIOBANCA 14,96 -0,47 MEDIOLANUM 5,22 +0,60 PARMALAT 2,54 -0,31 PIRELLI 0,8215 +0,20 SAIPEM 27,77 +0,33 SNAM 4,4275 -0,28 STMICROELEC 12,45 -0,88 TELECOM ITA 2,12 +1,44 TENARIS 16,6 +2,12 TERNA 2,545 -0,55 UBI BANCA 18,76 +2,68 UNICREDITO 5,83 +0,80 Podružnica Trst ^^ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 13. septembra 2007 5 GLOSA Ob lepih besedah nujen še miselni premik Jo2e Pirjevec_ List Neue Zürcher Zeitung je konec avgusta v svoji mednarodni izdaji objavil intervju s poljskim zgodovinarjem Štefanom Mellerjem. Do leta 1968 je slednji poučeval na univerzi v Varšavi, ko pa je bil izključen iz partije, se je znašel na cesti. Preživljal se je z lekcijami francoščine, dokler ni postal ob krahu komunizma najprej veleposlanik v Parizu, pozneje pa v Moskvi. Leta 2005 sta ga brata Kaczynski imenovala za zunanjega ministra, toda komaj šest mesecev kasneje je Mel-ler odstopil zaradi razhajanj z njuno politiko. Intervju, ki ga je dal prestižnemu švicarskemu časopisu, je vreden pozornosti, ker se v njem dotika marsikaterih kočljivih problemov, tako glede notranje politike, kot glede odnosov med Poljsko in silama, Nemčijo in Rusijo, med kateri je vkle-ščena. »Preteklost na Poljskem še ni minila«, pra- Saj ne rečem, lepo je slišati vzpodbudne besede o zglednem prijateljstvu, o gospodarskem sodelovanju, o diplomatskem sozvočju in zaščiti manjšin. Toda dokler ne bo prišlo do miselnega premika, ki ga zahteva Meller, ko govori o poljsko-nemških odnosih, bodo vse lepe besede in načrti majavi kakor hiša iz kart. vi Meller. »Poljska je še vedno ranjena dežela, ranjena družba«. Kar zadeva odnose z zahodnimi sosedi pa meni: »Številni Poljaki so pogrešali v nemško-poljskem dialogu mimo tehnokratsko-diplomatskih še psihopolitične elemente. Po letu 1989 mi je manjkala gesta, kakršno je storil Willy Brandt do Judov, ko je padel na kolena. Gesto ali besedo za Poljake, za Poljsko kot deželo«. Na ta intervju sem se spomnil, ko sem bral poročila o obisku italijanskega premiera Romana Prodija v Sloveniji. Ko je obiskal kobariški muzej, posvečen prvi svetovni vojni, je Prodi obžaloval grozote, ki so se nakopičile v zadnjih dveh tisočletjih v evropski zgodovini, kar mu štejem v dobro. Z italijanske strani smo bili tako pogosto vajeni slišati hvalisanje o dvatisočletni rimski kulturi, tako da je drugačen pristop do preteklosti še kako pohvale vreden. Z druge strani pa imam vendarle občutek, da bi Prodi prav v Kobaridu lahko kaj rekel za Slovence, za Slovenijo kot deželo. Leta 1915 je Italija vdrla na naše ozemlje z imperialističnimi pohlepi, nad katerimi so se celo v okviru Antante odkrito zgražali, in nam prizadejala ogromno škode in gorja. Ker po vojni ni dobila vsega tistega plena, s katerim je na vzhodni obali Jadrana računala - a mi smo celo plačali v celoti -, nas je zaradi »pohabljene zmage« še enkrat napadla in zmrcvarila. Takšnega priznanja zgodovinskih dejstev, brez katerih bi tudi ne bilo nesreč, ki so v našem prostoru prizadejale Italijane po koncu druge svetovne vojne, Prodi ni bil zmožen storiti. Zatekel se je v generično obsodbo evropskih grozodejstev od Julija Cezarja dalje in vrgel vse v en koš, krvnike in njihove žrtve. Premalo za nas, ki smo še ranjena dežela, ranjena družba. V svojem intervjuju Meller pove še eno resnico, ki bi jo želel omeniti, ker je aktualna tudi v našem kontekstu. Ko govori o obdobju pred padcem komunizma, ugotavlja: »Ni bil samo Vzhod ločen od Zahoda, tudi Zahod je bil ločen od Vzhoda. Njegovo vedenje je bilo pomanjkljivo in klišejsko, pogosto sploh ni čutil potrebe, da bi kaj izvedel o Vzhodu. To se je po letu 1989 le delno spremenilo«. Ista ugotovitev velja tudi za odnose Italijanov do Slovencev. Slednji so danes za povprečnega Italijana le »infoibatori«, pri čemer o dejstvu, da leži »Caporetto« na slovenskih tleh velika večina nima pojma. Saj ne rečem, lepo je slišati vzpodbudne besede o zglednem prijateljstvu, o gospodarskem sodelovanju, o diplomatskem sozvočju in zaščiti manjšin. Toda dokler ne bo prišlo do miselnega premika, ki ga zahteva Meller, ko govori o poljsko-nemških odnosih, bodo vse lepe besede in načrti majavi, kakor hiša iz kart. VREME OB KONCU TEDNA Anticiklon se bo delno okrepil Darko Bradassi Začetek septembra je bil doslej med najhladnejšimi v zadnjih letih, predvsem najnižje nočne temperature so ponekod prehodno padle občutno pod dolgoletno povprečje. Najvišje dnevne vrednosti pa se zlasti v zadnjih dneh zadržujejo okrog dolgoletne normalnosti. Po številnih mesecih z nadpovprečno visokimi temperaturami lahko torej trdimo, daje bilo letošnje poletje kolikor toliko normalno, predvsem v tem zadnjem delu pa kar razmeroma hladno. Po podatkih Deželne meteorološke opazovalnice ARPA-Osmer je živosrebrni stolpec v septembru na Krasu in na Goriškem že štirikrat padel pod 10°C, v Trstu ob morj u pa dvakrat pod 15°C. Povprečje najnižjih nočnih temperatur je bilo v tem začetku septembra v Zgoniku 11,9°-C, v Koprivnem 12°C, v Trstu pa 17,1°C, povprečje najvišjih dnevnih pa v Zgoniku 22,1°C, v Koprivnem 24,4°C, v Trstu pa 22,5°C. Kot primerjavo naj navedemo, da so bile lani te vrednosti v celotnem mesecu, kar daje temu podatku še toliko večji pomen, za 2 do 3°C višje. Običajno sta druga in zadnja tretjina meseca hladnejši, zato je nadvse verjetno da se bodo razlike še povečale. Še bolj je občutna razlika višinskih temperatur, ki tesneje ponazarjajo lastnosti zraka nad nami. Lani smo v tem času na višini 1588 m zabeležili rekordnih 20,8°C, letos pa na višini 5520 m negativni rekord -30,9°C. Od enega ekstrema do drugega, torej. Lani so se temperature v višinah zadrževale občutno nad dolgoletnim povprečjem, občasno so bile kar do 10°-C višje, letos pa so se zlasti v prvih dneh zadrževale do 6°C pod dolgoletnim povprečjem. Ničta izoterma se je lani v začetku meseca povzpela do skoraj 5000 m višine, letos pa se povečini zadržuje na okrog 2500 do 3000 m, prvotno pa j e bila tudi občutno nižja. Razlika med letošnjim in lanskim septembrom je torej več kot očitna, lani se je v tem času nad nami zadrževal severnoafriški antici- klon, ki nam je podaril res izjemno obdobje. Letos je subtropski anticiklon nad Sredozemljem občutno šibkejši, hladna ciklonska območja nad evropskim severom pa izrazitejša in pogostejša. Nad večjim delom Sredozemlja se bo v prihodnjih dneh spet prehodno nekoliko okrepil anticiklon, ki nam bo predvsem danes in jutri ter deloma v soboto zagotovil prijetno septembrsko vreme. V soboto se bo preko srednjeevropskih držav pomikala vremenska fronta, ki bo delno vplivala tudi na vreme pri nas. Predvsem v nižjih in srednjevisokih slojih se bo povečala vlažnost. V nedeljo se bo prehodno spet okrepil anticiklon, vendar ni izključeno, da bo ob dotoku toplejšega višinskega zraka prišlo do višinskega temperaturnega obrata in do oblačnosti. Danes in jutri bo povečini pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. V soboto čez dan se bo oblačnost povečala, zvečer ali ponoči bodo ponekod možne manjše padavine. V nedeljo bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, ponekod lahko večji del dneva oblačno. Postopno bo nekoliko topleje. Na sliki: temperature so bile v preteklem tednu v večjem delu Evrope pod dolgoletnim povprečjem, pri nas in v naši širši okolici za 3 do 5°C. koroška - Slovenska glasbena šola Nova triletna pogodba toda niti centa več CELOVEC - Kolegij koroške deželne vlade je na svoji torkovi seji obravnaval tudi prošnjo slovenske Glasbene šola na Koroškem po povišanju letnega deželnega prispevka za to šolsko ustanovo, ki se že leta nahaja v hudih finančnih težavah. Vlada je soglasno sklenila novo triletno pogodbo, pri tem pa letno podporo ni zvišala ni- fjk - Manjšine Priznanje primarnih ustanov TRST - Služba za jezikovne in kulturne identitete ter za rojake v tujini Osrednje direkcije za šolstvo, kulturo, šport in mir, vabi ustanove in združenja, ki želijo pridobiti priznanje kot ustanova primarnega pomena za slovensko manjšino oziroma željo potrditi dosedanje priznanje tudi v prihodnjem finančnem letu 2008, da morajo vložiti prošnjo do 15. septembra 2007. K prošnji je treba priložiti ustrezno dokumentacijo v smislu 10. člena z odlokom Predsednika Dežele FJk št. 253/2005 razglašenega pravilnika. Pravilnik in informativna pola, ki jo je treba izpolniti in skupaj z drugimi dokumenti priložiti k zgoraj navedeni prošnji, sta na razpolago na deželnem uradnem spletišču, »www.regione.fvg.it«, v predalu »So-cieta, cultura, sport« pod geslom »News«. Na razpolago je dvojezična, v italijanščini in slovenščini napisana verzija informativne pole. • •• ti za cent. Slovenska ustanova, ki ima skoraj 600 učencev in učenk, bo tako - kot že v preteklih treh letih - prejela letno 150.000 evrov. Predsednik društva Glasbena šola Božo Hartmann je po sklepu koroške deželne vlade za Primorski dnevnik dejal, da je na eni strani pozitivno, da so sploh podaljšali pogodbo, na drugi strani pa ni skrival razočaranja nad dejstvom, da dežela ni bila pripravljena zvišati podpore »za vsaj nekaj deset tisoč evrov«. Napoved Haider-ja, da je dežela pripravljena na pogajanja glede tesnejše integracije v obstoječo deželno glasbeno šolo, pa je Hartmann v toliko pozdravil, da očitno obstaja vsaj pripravljenost, da se o težavah slovenske Glasbene šole še naprej pogovarjajo. Kot je znano, so v političnih organizacijah koroških Slovencev a tudi v slovenski Glasbeni šoli razmišljali tudi o pritožbi na Evropsko sodišče. (I.L.). Tragedija na Kornatu splet nesrečnih okoliščin ZAGREB - Do tragedije na hrvaškem otoku Kornat, v kateri je konec avgusta umrlo enajst hrvaških gasilcev, dva pa sta huje ranjena in se zdravniki v Splitu še vedno borijo za njuno življenje, je predhodna preiskava pokazala, da je do nesreče verjetno prišlo zaradi "spleta nesrečnih okoliščin". Za nesrečo je odgovoren 20-letni sezonski delavec v Nacionalnem parku Kornati, Paško Petrina, ki je odvrgel cigaretni ogorek v suho travo. Zaradi napak pri načrtovanju gašenja požara in ravnanja v času omenjene gasilske akcije, tožilstvo bremeni tudi poveljnika operacije Dina Kla-riča, ki je umrl na Kornatu, in poveljnika šibeniško-kninskih gasilcev Dražena Sla-vico. Petrina in Slavica sta v priporu. lipica - Domnevno slabo ravnanje s konji V kobilarni Lipica zavračajo vse obtožbe LIPICA - Pred kratkim so v Mednarodnem združenju za Lipico (-MZL) sklicali tiskovno konferenco, da bi javnost obvestili o nekaterih nepravilnostih v Kobilarni Lipica (KL). »Vodstvo Lipice dela nestrokovno in se ne posvetuje dovolj z različnimi strokovnjaki,« je povedal sodnik za dresuro in učitelj jahanja Iztok Humar. »Tre nut no me naj bolj skrbi to, da so v zad njem ča su po gi ni le tri ko bi le in da so nekatere živali morali evtanazi-ra ti. Su mi mo, da je po vzro či telj nek nov virus. Glede na to, da je v Lipici veliko športnih tekmovanj, ki se jih udeležujejo tudi drugi rejci s svojimi živalmi, bi morala biti javnost o tem obveščena, sicer tvegamo preveč.« Predsednik združenja Etbin Tavčar je po uda ril, da so v KL za sve to val ca za odnose z drugimi kobilarnami najeli človeka, ki živi v Avstriji (to je nekdanji operni pevec Ivan Urbas, član dunaj ske špan ske ja hal ne šo le), in da si morajo učitelji jahanja, ki so jih iz Lipice odpustili, iskati službo na tujem (Slaviša Jovič je odšel v Rim, Mladen Čolič in Ivan Stranščak pa si po skoraj treh desetletjih iščeta delo v Nemčiji oziroma na Hrvaškem). »Že večkrat sem povedal, da lipi ca nec ne bi smel kon ča ti kot me so na jedilnih listih, čeprav se to še dogaja,« je še povedal Humar, »ena najhujših kršitev živalskih pravic v Lipici pa je ta, da so ko nji v tu ris tič nem hlevu in kobile za vprego privezani na verigah. Tega danes v evropskih kobilarnah ne poznajo več.« V MZL so opo zo ri li še na sla bo čis to čo, saj naj bi se iz gnojnika ob večjih nalivih po celi kobilarni razlivala umazana voda. V vodstvu KL so vse očitke zavrnili. »Imamo 400 živali, od katerih kroma sta le tos po gi ni li dve ko bi li, ena za ra -di vnetja osrčnika, druga pa zaradi ob-strukcije črevesa, nobene živali pa nismo evtanazirali,« je povedal direktor Matjaž Pust. »V Lipici tudi nismo zasledili nobenega pojava novih bolezni, saj skupaj z ljubljansko Veterinarsko fakulteto živali redno cepimo. Ravno tako se po kobilarni ne pretaka gnoj ni ca ali ce lo iz te ka gnoj nič na voda, saj smo lani v skladu z evropskimi predpisi uredili gnojnik. Zato so obtožbe o kakšnih koli okužbah neresne.« Kar zadeva živali na verigah, je še pojasnil Pust, gre zato, da so konji privezani na posebne priponke. »Ne vem, zakaj tega ni rešil že g. Tavčar, ki je bil pomočnik strokovnega vodje za naravno in kulturno dediščino. Letos smo za pro si li za kul tur no var stve -no soglasje, da bi tudi v teh hlevih uredili bokse. Trditev, da tega v evropskih kobilarnah ne poznajo več, ja lažna. Sam sem se lah ko pre pri čal, da ta ki privezi še vedno obstajajo.« Ostro so zavrnili tudi obtožbe o lipicancih, namenjenih za zakol. »Lipicanci iz Lipice imajo svoje številke in rdeči iden-ti fi ka cij ski do ku ment, ki ka te ri ko li klavnici prepoveduje tako žival spre-je ti na za kol.« Irena Cunja Janša predlagal Mojco Kucler Dolinar LJUBLJANA - Predsednik slovenske vlade Janez Janša je včeraj predsedniku državnega zbora Francetu Cukjati-ju poslal predlog za imenovanje Mojce Kucler Dolinar za ministrico za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Za kandidatko za ministrico jo je predlagal izvršilni odbor NSi. V vladi naj bi tako zamenjala dosedanjega ministra Jureta Zupana, ki je s funkcije odstopil pred desetimi dnevi. Stališča poslanskih skupin parlamentarnih strank do Janševega predloga bodo znana po torkovi predstavitvi kandidatke na matičnem odboru v DZ. Opozicija pa že pred "hearingom" opozarja, da kandidatka nima izkušenj na področju visokega šolstva, koalicija pa je prepričana v dobro izbiro premiera. Delegacija LDS jutri pri SKGZ v Gorici in Trstu Delegacija stranke LDS, ki jo bo vodila njena nova predsednica Katarina Kresal (z njo bosta še evropski poslanec Jelko Kacin in strankin tajnik Dorjan Marsič), bo jutri gost Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Pobuda sodi v okvir srečanj, ki jih ima SKGZ s parlamentarnimi strankami v Sloveniji in v Italiji. Na srečanju bo govor o splošnem politično-gospodar-skem položaju v obeh državah v luči novih perspektiv, ki se odpirajo na relaciji odnosov med Slovenijo in Italijo v času odprave schengenske meje in slovenskega predsedovanja EU. Pri tem bo posebej izpostavljena vloga manjšinskih skupnosti. Srečanje med delegacijo LDS in vodstvom SKGZ bo ob 10. uri v prostorih goriškega sedeža SKGZ v KB centru Popoldne si bo delegacija LDS najprej ogledala tovarno Neonseven v zgoniški občini, sledilo pa bo srečanje s slovenskimi deželnimi svetniki v palači deželnega sveta na trgu Oberdan. 6 Četrtek, 13. septembra 2007 ITALIJA / nacionalna konferenca o podnebju - Vznemirljiv uvod ministra za okolje Alfonsa Pecorara Scania Italija bo plačala enega najvišjih davkov zaradi klimatskih sprememb Predsednik republike Napolitano: »Evropa naj najde skupni jezik«- Danes sklepna beseda predsednika vlade Prodija RIM - Temperatura je v Italiji narasla štirikrat več kot drugod po svetu: v zadnjih 50 letih se je povprečno dvignila za 1,4 stopinje Celzija, medtem ko se je po vsem svetu v zadnjem stoletju zvišala za 0,7 stopinje. Padavine so se v zadnjih 100 letih zmanjšale za 5%, sušna območja pa se širijo ne le na Siciliji, ampak tudi v Padski nižini. S temi vznemirljivimi podatki je minister za okolje Alfonso Pecoraro Scanio včeraj dopolne uvedel prvo italijansko nacionalno konferenco o podnebnih spremembah. Dvodnevna konferenca se odvija v palači Organizacije za prehrano in kmetijstvo (FAO) v Rimu, prirejata jo Ministrstvo za okolje in Agencija za zaščito okolja, udeležuje pa se je kakih 2 tisoč strokovnjakov. Pecoraro Scanio je v svojem uvodu poudaril, da je Italija med državami, ki bodo plačale najhujši davek zaradi klimatskih sprememb na globalni ravni, in to s človeškimi žrtvami, zdravjem prebivalstva ter z ekonomsko škodo, ki naj bi že zdaj letno znašala okrog 50 milijard evrov. »Če primerjamo, koliko bi nas stalo to, da ne ukrepamo, in koliko to, da ukrepamo, lahko ugotovimo, da bi se nam ukrepanje 10-krat do 40-krat splačalo,« je dejal minister. Po njegovem se mora Italija resno potruditi, da izvaja Kiotski protokol o omejevanju emisij toplogrednih plinov, poleg tega mora zavarovati svoje obale, ki so podvržene eroziji, in se odločno zavzeti za čim širšo uporabo obnovljivih energetskih virov, zlasti sonca. Sicer pa je konferenca namenjena prav izdelavi vsedr-žavnega načrta okoljske varnosti. Včerajšnje otvoritve sta se med drugimi udeležila predsednik republike Giorgio Napolitano in predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti. »Klimatske spremembe predstavljajo enega izmed najzatevnejših izzivov našega časa,« je dejal Napolinato. »Bistveno je, da Evropa najde skupni jezik o njem,« je pristavil. Bertinotti pa je menil, da so klimatske spremembe posledica eksploatacije narave, kije povezana z modernim kapitalističnim razvojem. Danes bo konferenco sklenil predsednik vlade Romano Prodi. Minister za okolje Pecoraro Scanio (desno) sprejema predsednika republike Napolitana ansa finančni zakon - Padoa Schioppa Vlada bo kmalu znižala davek na nepremičnine RIM - Čeprav bo gospodarska rast v letu 2008 nekoliko nižja od predvidene, bo prihodnji finančni manever občutno lažji od prejšnjega in ne bo predvideval dodatnih davčnih obremenitev. Tako je povedal gospodarski minister Tommaso Padoa Schioppa, ko je včeraj predstavil vodstvu združenja italijanskih občin (ANCI) temeljne smernice finančnega zakona za leto 2008. Minister je med drugim potrdil, da bo v kratkem prišlo do znižanja količnikov občinskega davka na nepremičnine (ICI), toda ob tem je predstavnikom občinskih upraviteljev zagotovil, da bodo prejeli nadomestne dohodke. V prihodnjih dneh bodo predstavniki občin in vlade skušali uskladiti stališča. Medtem se je v zvezi z davki oglasil kandidat za voditelja nastajajoče se Demokratske stranke Walter Veltro-ni. Izrazil je prepričanje, da je treba davke znižati, v prvi vrsti tiste, ki bremenijo revnejše družine in podjetja. Tommaso Padoa Schioppa Kljub omejeni finančni razpoložljivosti pa bo v prihodnjem letu vlada namenila javni varnosti kakih tisoč dodatnih mož. To je zagotovil notranji minister Giuliano Amato na predstavitvi dogovora, ki gaje ministrstvo sklenilo z zvezo industrijcev za boj proti mafijskemu izsiljevanju. Amato je pojasnil, da bodo nove moči pridobili z boljšo uporabo ministrskega osebja, pa tudi s pomočjo odvečnega osebja pri ministrstvu za ob-ram bo. sporazum o pokojninah - Sindikati Zveze CGIL, CISL in UIL pripravljajo referendum RIM - »V sindikalni zvezi CGIL ni nobene krize, sindikat FIOM pa je tudi proti vladni krizi.« S temi besedami je glavni tajnik sindikata kovinarjev FIOM-CGIL Gianni Rinaldini skušal omiliti zaskrbljenost, ki je nastala v sindikalnih in v vladnih krogih, potem ko je centralni komite njegovega sindikata predsinočnjim z veliko večino glasov zavrnil sporazum o pokojninah, ki so ga sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL sklenile minulega 23. julija z vlado. Sicer pa je včeraj skupno vodstvo CGIL, CISL in UIL potrdilo veljavnost sporazuma kakor tudi namero, da se priredi referendum, na katerem bodo delavci in upokojenci imeli možnost, da se o njem izrečejo. Referendum bo od 8. do 10. oktobra, pred njim pa se bodo od 17. septembra do 6. oktobra na delovnih mestih zvrstila zborovanja, na katerih bodo voditelji sindikalnih zvez obrazložili določila pokojninske reforme. »Naša prva naloga je zdaj ta, da omogočimo delavcem in upokojencem, naj se o julijskem sporazumu demokratično iz- Guglielmo Epifani rečejo,« je po sestanku dejal voditelj CGIL Guglielmo Epifani. »Stališče, ki ga je zavzel sindikat FIOM, je problem, s katerim se bomo ukvarjali v drugi fazi. Vsekakor bo to zahtevalo preverjanje. Kar se referenduma tiče, pa bi bilo prav, da bi se politične stranke nekoliko umaknile in tako omogočile mirno soočenje,« je pristavil. Epifani se je nanašal na dejstvo, da sta stališče FIOM takoj pozdravili SKP in SIK. Voditelj SKP Franco Giordano je včeraj to potrdil, pristavil pa je, da bo izid referenduma vsekakor bistvenega pomena za nadaljnjo usodo julijskega sporazuma. univerza - Vstopni izpiti na medicinskih fakultetah Mussi za zelo trdo roko Minister za odstranitev vseh, ki so vpleteni v korupcijo - Na univerzi v Catanzaru bodo izpit ponovili - Sodni preiskavi tečeta tudi v Bariju in Messini RIM - Po škandalu, kije izbruhnil okrog vstopnega izpita na medicinskih fakultetah, je pristojni minister Fabio Mussi napovedal, da izpitov na državni ravni kljub napakam v vprašalniku (zgre še na sta bi la dva na 80) ne bo do razveljavili, odkrili in odstranili pa bodo tiste, ki so vpleteni v korupcijo: »Ne bom imel miru, dokler skorumpirani profesorji z univerze v Apuliji ne bodo izgnani z univerze,« je pribil minister. Mussi je za mnenje o veljavnosti izpitov zaprosil državno advokaturo. Zaključek je bil, da »ne obstajajo pogoji za razveljavitev na vseh sedežih, to bi bila krivica za vse tiste, ki so se vedli pošteno,« je na tiskovni konferenci povedal Mussi in spomnil, da se takšne napake ne dogajajo prvič. Leta 2000 so razveljavili eno od vprašanj, leta 2005 pa so ocenili kot veljavno eno od vprašanj, čeprav je imelo dva pravilna odgovora.« Izredno oster pa je bil do komisije, ki je izdelala vprašalnik: »Zelo hudo je, da je deset priznanih profesorjev naredilo napake pri dveh od 80 vprašanjih, to je ne- sprejemljiv odstotek,« je izjavil Mussi. Eno je imelo dva pravilna odgovora, eno pa vseh pet zgre še nih. Poglavje zase so goljufije okrog vstopnega izpita. Rektor univerze v Catanzaru se je odzval na ministrov apel in je sklenil, da selekcijo ponovi. V Catanzaru naj bi namreč kuverte z vprašalnikom predčasno odprli, o čemer teče preiskava. Sodno preiskavo so uvedli tudi v Bariju in Mussi je napovedal, da bodo izključili tiste študente, ki so vanjo vpleteni. Obenem se je obrnil na državno tožilstvo v Messini s prošnjo, naj skuša ugotoviti, kaj se je dogajalo na tamkajšnji univerzi, kjer je bilo sumljivo veliko študentov, ki so nalogo opravili z najvišjo oceno. Oglasilo se je tudi združenje univerzitetnih študentov UDI in zahtevalo, naj bi vstopni izpit razveljavili po vsej državi: »S tem, da probleme skušamo omejiti na nekatere univerze kot "grešne kozle"«, pravijo pri združenju, »ne bomo rešili že patološkega vprašanja, kot je tisto s programiranim številom.« Fini opozarja na nevarnost pojava Beppe Grillo RIM »Beppe Grillo je samo vrh ledene gore, je konica protesta, ki nas lahko vse povozi.« Tako je povedal predsednik NZ Gianfranco Fini, ko je v Rimu nagovoril strankine funkcionarje iz vse Italije. Po Finijevih besedah je najboljši odgovor na to nevarnost takojšnje ukrepanje proti degeneraciji politike, ki prihaja do izraza še zlasti v privilegijih politikov in v razsipavanju z javnim denarjem. Podobna opozorila je bilo v teh dneh slišati tudi iz ust drugih političnih predstavnikov, od Fausta Bertinottija do Antonia Di Pietra. Prav zaradi tega se mnogi kritično sprašujejo, ali je sploh primerno, da bo Grillo to soboto nastopil na vsedržavnem prazniku Unita v Bo-logni. »Tu bo nastopil le kot komik,« skušajo miriti prireditelji. Pavarotti naj bi se pritožil nad ženo Nicoletto RIM - »Slabo se počutim, Nicolet-ta me stalno trpinči, ne pusti, da bi me prihajali obiskovat prijatelji in slabo govori o mojih hčerah.... Če se bo tako nadaljevalo, ali si poženem kroglo v glavo ali se z Ni-coletto razidem.« Tako naj bi Luciano Pavarotti zaupal prijateljici Lidii La Marca nekaj tednov pred smrtjo. La Marcova je to in še marsikatero drugo domnevno resnico razkrila v intervjuju, ki ga je včeraj objavil turinski dnevnik La Stam-pa. Medtem je notar Luciano Buo-nanno iz Pesara včeraj potrdil, da je Pavarotti minulega 29. julija podpisal oporoko pred njim in pričami. Oporoka bo objavljena, kakor hitro bo eden izmed dedičev to zahteval. Za zdravo prostato malo paprike in reden seks RIM - V Italiji letno zboli za rakom na prostati 46.400 moških, 7 tisoč pa jih zaradi te bolezni umre. Italijansko društvo za urologijo (SIU) je zato ob 14. septembru, evropskem dnevu zdravstvene informacije, objavilo seznam desetih pravil, ki naj bi jih moški spoštovali. V njem je med drugim poudarjeno, da prekomerno uživanje pekoče paprike pospeši nevarnost tovrstnega obolenja, medtem ko naj bi jo redno spolno življenje manjšalo. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it 7 Petek, 14. septembra 2007 APrimorski ~ dnevnik MNENJA, RUBRIKE / šola - Včeraj se je uradno začel šolski pouk v Deželi FJK Vesela druščina otrok in učencev prestopila šolski prag Najbolj nestrpni so bili prvošolčki - Učenci in dijaki so se seznanili s smernicami letošnjega šolskega leta Šolski zvonec je bil včeraj neizbežen. Pouk se je torej uradno začel tudi v vseh ostalih šolah in vrtcih v Furlaniji Julijski krajini, tudi v tistih s slovenskim učnim jezikom. Pisana druščina otrok, učencev in dijakov je ponovno prestopila šolski prag in učilnice, ki so skoraj tri mesece samevale, so spet zaživele. Nestrpnost in hkrati neizmerna radovednost sta včeraj kar žareli z obrazov malih prvošolčkov. V spremstvu staršev so vstopili v nove razrede, sedli v klop in v tišini prisluhnili učiteljici, ki jih je s prijaznimi besedami uvedla v novo okolje, v katerem bodo preživeli naslednjih devet mesecev. Šolske urice bodo prav gotovo minevale v veselem vzdušju. V večnamenskem prostoru, v t.i. Kettejevi dvorani na osnovni šoli Josip Ribičič pri Sv. Jakobu je otrokom in njihovim staršem v imenu ravnatelja Marjana Kravosa izrekel dobrodošlico učitelj Marjan Coretti. Predstavil jim je učitelje, ki bodo skrbeli za otrokovo vzgojo, prikazal šolski koledar in pa pravilnik ter se zaustavil pri začasnem urniku. Učitelji oziroma raz- redniki so nato pospremili učence v razrede, kjer so jim nakazali smernice letošnjega šolskega leta in jih seznanili s projekti oz. šolskim programom. Veselo je bilo včeraj tudi v Zgoniku, kjer sta malčke pričakala občinski odbornik Igor Gustinčič in ravnatelj Marko Jarc; učencem in učiteljem osnovnih šol 1. maj 1945 in Lojze Kokoravec - Gorazd sta zaželela uspešno šolsko leto. Dopoldne se je zgoniški občinski odbor sestal z novo nameščenim ravnateljem Didaktičnega ravnateljstva Nabrežina Markom Jarcem, kateremu je zgoniški župan Mirko Sardoč predstavil problematiko šolskega omrežja v občini in ga obenem seznanil s tesnim sodelovanjem med upravo in šolama ter vrtcem; veliko je namreč vzgojnih oz. šolskih projektov, kijih občina finančno podpira in pri katerih so soudeležena tudi krajevna športna ter kulturna društva. Sogovornika sta potrdila skupno vizijo pri nadaljnjih oblikah sodelovanja in željo po iskanju skupnih odgovorov za vsestranske izzive, kijih od izobraževalnega področja zahteva sodobni čas. Od leve proti desni: vesel prvi dan pouka v zgoniški osnovni šoli, ponovno srečanje učencev šole Josip Ribičič in radovedni prvošolčki v klopeh šole Fran Milčinski tržaška univerza - Predavanja za spoznavanje študija fizike Vabljivi izzivi študija fizike Zvrstilo se je več srečanj s profesorji - Predvidena tudi vodena ogleda laboratorijev znanstveno raziskovalnega središča Area Science Park Torkovo predavanje znanstvenika Maura Masserottija o soncu kroma Mladi, ki vam je fizika pri srcu in bi radi pobliže spoznali to študijsko smer, pozor! Fakulteta za fiziko pri tržaški univerzi prireja v teh dneh serijo srečanj s profesorji z namenom, da študente prvih letnikov (pa tudi dijake višjih srednjih šol) uvede v zgoraj omenjeni študij. Pred samim začetkom predavanj so v torek ob prisotnosti predsednice tržaške pokrajine Marie Terese Bassa Poropat in rektorja Francesca Peronija podelili nagrado prof. Paolo Poropat za diplomirance. Letos sta jo prejela študenta Andrea Tarac-chini za triletni diplomski tečaj z nalogo »Approssimazione semiclassica in mecca-nica quantistica via Path Integral« in pa Matteo Montagnese za specialistični diplomski študij z diplomsko nalogo »Propri-eta elastiche e termodinamiche di nanos-trutture periodiche studiate con tecniche ottiche risolte in tempo«. Po slovesnosti pa so se zvrstila predavanja o soncu, kvantni fiziki in raznih oblikah praznine. Popoldan je bil posvečen okrogli mizi na temo fizika in šport. Na srečanju so predstavili projekt, ki bo letos vključeval veščine jadranja in smučanja in bo razdeljen na dva dela. Poleg včerajšnjega informativnega srečanja je na sporedu še nekaj predavanj ob prisotnosti športnikov in pa univerzitetnih raziskovalcev. Ob zaključku teh srečanj bodo mladi udeleženci morali opraviti test; kdor ga bo opravil brez napak, bo vključen v naslednjo fazo, se pravi v praktični del. Včeraj dopoldne je na Oddelku za fiziko (v Ul. Valerio 2) beseda stekla o fiziki in energiji, o svetlobi in materiji, o spoznavanjih vesolja in računski fiziki, popoldne pa je bila na sporedu okrogla miza, ki je poglobila delovanje oziroma poklic fizika. Štirje profesorji so predstavili lastne delovne izkušnje v sektorju fizike in okvirno nakazali bodoče delovne perspektive. Današnji in jutrišnji popoldan bosta posvečena vodenim ogledom laboratorijev pri znanstveno raziskovalnem središču Area Science Park na Padričah oz. Bazovici. Zbirališče bo ob 15.30 na avtobusni postaji linije 51 pri univerzi. Podrobnejše informacije lahko interesenti poiščejo na spletni strani http://physics.units.it/. 8 Četrtek, 13. septembra 2007 TRST / wartsila - Odprli nove obrate v vrednosti 18 milijonov evrov Dodatnih 15 milijonov za razvoj tovarne velikih motorjev Proizvodnja se bo v prihodnjem letu povečala za 30 odstotkov Dve novi produktivni liniji, center za poklicno izpopolnjevanje osebja in novo poslopje za osebje ter raziskovalne oz. razvojne dejavnosti na območju tovarne velikih motorjev v dolinski občini so nekatere novosti, ki bodo še okrepile dejavnost tovarne in ki je jih družba Wartsila predstavila včeraj dopoldne na Pomorski postaji. Vrednost naložbe je bila 18 milijonov evrov, finski koncern pa namerava do konca prihodnjega leta investirati v tržaški obrat dodatnih 15 milijonov evrov. Vest je posredoval predsednik družbe Ole Johansson v sklopu dneva Customer Day (dan klienta), ki se ga je udeležilo več kot 40 strank Wartsile iz Evrope in seveda Italije. Srečanje je potekalo dopoldne na Pomorski postaji, kjer je vodstvo družbe ob udeležbi predsednika in pooblaščenega upravitelja družbe Wartsila Italia Sergia Razeta predstavilo lastno delovanje, perspektive in strategije za prihodnost. Po kosilu so si udeleženci ogledali tovarno velikih motorjev, nov produktivni obrat in izpopol-njevalno središče »Wartsila Land And Sea Academy Training Center«. Sledilo je uradno odprtje novih prostorov, ko je trak odrezal finski veleposlanik v Italiji Pauli Makela. Z novimi strukturami bo Wartsila konkurenčnejša in bo torej kos povpraševanju, ki se stalno veča, je naglasil predsednik Johansson in obenem poudaril izboljšanje kakovosti tako proizvodov kot storitev oz. dobave motorjev. Lani so namreč v ladjedelniškem sektorju zabeležili rekordno številno naročil, ki se bo po njegovem predvidevanju letos še povečalo. To pome ni, da naj bi se pro met Wartsile zvišal za okrog 15 odstotkov. Na ladjedelniškem področju se je povpraševanje še zlasti povečalo na Kitajskem, vendar je povpraševanje še zlasti v vzponu na področju proizvajanja energije. V tem smislu je vedno bolj razširjena potreba po gradnji elektrarn, ki bodo neodvisne od električnega omrežja. Tržaška tovarna velikih motorjev doživlja skratka izreden razmah, ki se je začel leta 2003. Takrat je bilo v njej zaposlenih skupno 1.090 ljudi, po letošnjih 100 novih zaposlitvah pa je danes njihovo število 1.380. Proizvodnja se je v obdobju 2004-2005 podvojila, v letih 2005-2006 se je povečala za dodatnih 50 odstotkov (danes proizvaja 200 motorjev na leto), medtem ko se bo v bližnji prihodnosti po oceni managerjev Wartsile povečala še za 30 odstotkov. (A.G.) Udeleženci srečanja so si ogledali tovarno kroma bencin - Opozorilo predsednika Trainija Velika skrb za usodo kontingentov po znižani ceni Bolj kot se bliža konec leta, bolj se veča zaskrbljenost nad usodo bencina po znižani ceni. Včeraj se je oglasil Pio Traini, deželni predsednik Figisc (italijanska federacija upraviteljev cestnih bencinskih črpalk). Traini je poudaril, da si je treba zavihati rokave, če hočemo rešiti kontingente goriva po znižani ceni. Obenem je izrazil zaskrbljenost, ker po njegovem mnenju temu zapletenemu problemu posvečamo premalo pozornosti. Predsednik Traini v tiskovnem sporočilu opozarja, da bi se moral kdo vendarle zavzeti za ohranitev kontingentov, »na problem opozarjamo že mesece in mesece,« je naglasil, »vendar zgleda, da se na politični ravni ne zavedajo izredno hudega udarca, ki bi ga izguba goriva po znižani ceni imela v deželi.« Ne smemo pozabiti, je še dejal Traini, da se samo na Goriškem z gorivi ukvarja okrog 60 podjetij s približno 200 uslužbenci. unija istranov - Spomenik na Koroškem križ - Oxis zapira V spomin na istrske in nemške begunce Drevi prvi od zaključnih večerov V Krki na Koroškem bodo v soboto slavnostno odkrili spomenik posvečen istrskim in pa nemškim beguncem, ki so bili po drugi svetovni vojni izgnani v Avstrijo (predvsem kočevski in sudetski Nemci). Pobudo je včeraj na tržaškem županstvu v sklopu tiskovne konference predstavil predsednik tržaške ezulske Unije Istranov Massimiliano Lacota, ob prisotnosti predsednika Federacije nemških izseljencev in izgnancev v Avstriji Leopolda Anderwalda in podpredsednika izseljenih sudetskih Nemcev Bernharda Gu-bitza. Lacota je uvodoma opozoril, da je spomenik sad plodnih in dolgotrajnih odnosov med Unijo Istranov in Združenji nemških izgnancev v Avstriji ter da je to prvi tovrstni spomenik zunaj italijanskih meja. Lacota je obenem napovedal, da bo naslednje leto dokončno ustanovljen večji mednarodni organizem, Evropska unija beguncev in izgnancev. Včerajšnjega srečanja se je udeležil tudi tržaški župan Roberto Dipiazza, kije z veseljem pozdravil pobudo, ki bo pretrgala petdesetletni molk v zvezi z dogaja- njem okrog ezulov. »Gre za poklon, vsem žrtvam te tragedije. Zgodovino ne pišejo namreč samo zmagovalci, ampak tudi vsi tisti, ki so tako ali drugače trpeli,« je poudaril župan in obljubil, da se bo v soboto tudi sam udeležil praznovanj v Krki. Ob odkritju spomenika bodo v tamkajšnjem muzeju »della Patria« odprli tudi razstavo o istrskem eksodusu, ki sta jo uredila Unija Istranov in združenje Irci. Po Lacotovih besedah se bo sobotnega dopoldanskega slavnostnega odkritja dvometrskega železnega oz. jeklenega spomenika, ki ponazarja istrski grb, se pravi kozo na modri podlagi, nad katero kraljuje italijanska trobojnica in ga je izdelal istrski kovač Dario Giovannini, udeležilo veliko uglednih gostov. Ob koroškem deželnem glavarju Jorgu Haiderju in številnih predstavnikih krajevnih združenj, se bodo v Krko pripeljali tudi italijanski evropski poslanec Luca Romagnoli (član skrajne desničarske skupine Fiamma tricolore), več županov iz Koroške, trbiški župan Renato Carlantoni in pa poslanec NZ Roberto Menia. (sas) Priljubljeni lokal Oxis se počasi a žal neizogibno pomika proti koncu dejavnosti in s tem bo, upajmo le za kratek čas, tudi konec koncertne dejavnosti, ki se je pričela, ko sta lokal leta 1995 prevzela Igor in Lili. 31.oktobra bo namreč Oxis zaprl vrata. Bogata in pestra ponudba koncertov, ki se je v letih vrstila na tem prizorišču, kjer je nastopilo preko šestdeset skupin, je vedno privabila obilo obiskovalcev. Spomnimo se odličnih koncertov, ki so jih na tem odru izvedli, če navedemo le nekatere: Kraški ovčarji, Jimmy Joe Band, The Snifferson family, Zamejski kvintet, Dirty fingers, Fottutissimi (iz Pesara) in Mr.Igor (iz Rima), ali pa pustnih veselic, selekcij za Rock Otočec in dobrodelnih koncertov za fundus Live Aid. Oder Oxisa je bil tudi namenjen novim skupinam, ki so se lahko predstavile občinstvu. Upravitelja lokala, Igor in Lili, sta za preostali poldrugi mesec delovanja sklenila, da se Oxis poslovi od prijateljev na kar se da najboljši način, in sicer prav z dobro glasbo. Tako se bo že jutri dogodil prvi koncert zaključne sezone, ki jo bo otvorila skupina The Robles. To je skupina, nastala leta 1965, ki je kmalu postala zelo znana na našem ozemlju. Obstajala je do začetka 70.-let, v zadnjem času pa so se člani zopet združili in začeli ponovno z vajami. Tako so pevec Paolo Baricelli, basist Robi Slama, bobnar Diego Fa-va (ti trije so tudi prvotni člani ansambla), klaviaturist Dario Maurel ter kitarist Marino Molinari začeli nastopati in v zadnjem času smo jim lahko prisluhnili med drugim na Junijskih večerih v Dolini. Kaj pa nam bodo zaigrali na drevišnjem koncertu? Seve da do ber beat iz zla tih časov. Koncert se bo pričel ob 21.30 uri, za prihodnji teden pa sta predvidena kar dva glasbena večera, v četrtek s skupino Alter ego, v petek pa bo igral Franco Toro.(Pan) Stavka pri Trieste Trasporti Prevozno podjetje Trieste Trasporti opozarja, da v soboto, 15. septembra, lahko pride do nevšečnosti pri rednem opravljanju prevozne službe in v uradih. Bazni sindikati so namreč oklicali 24-urno stavko, bodisi za šoferje kot za notranje osebje. Stavka ne bo prizadela šolabusov, ki bodo redno vozili, zagotovljene bodo tudi minimalne storitve, in sicer avtobusna povezava od 6. do 9. ure ter od 13. do 16. ure. Urniki obiskov svetilnika Tržaška pokrajina obvešča, da je svetilnik na Greti odprt javnosti vsako nedeljo od 10. do 15. ure. Ob tradicionalni Barcolani pa ga bodo odprli tudi v petek, 12. oktobra, v soboto., 13., ter v nedeljo, 14. oktobra, prav tako od 10. do 15. ure. Občina Devin-Nabrežina na prireditvi Friuli.doc Tudi Občina Devin Nabrežina bo sodelovala na prireditvi Friuli.doc, ki se bo odvijala v Vidmu od 13. do 16. septembra. Občina bo gostja konzorcija Trieste da gustare, ki bo imel svoje razstavne prostore na trgu Garibaldi. »Za občino je to nova nepogrešljiva priložnost za promocijo ozemlja skupaj z gospodarstveniki na odlični izložbi, kakršna je sejem Friu-li Doc.«, je povedal Massimo Romita, odbornik za turizem Občine Devin Nabrežina. »Menim, da smo z našo udeležbo skupaj z drugimi občinami iz pokrajine, ki so se odzvale na vabilo konzorcija, ubrali pravo smer za predstavitev ozemlja, na katerem živimo, neposredno v okviru naše dežele.« Friuli Doc je največja agroživilska prireditev v Furlaniji, ki je bila prvič organizirana leta 1995. Glavni cilji so obogatitev turistične ponudbe in ovrednotenje ozemlja ter priložnost za zabavo in praznovanje. Ustavili dva tujca Po aretaciji 22-letnega Senegalca, proti kateremu je bil že pred enim letom izdan odlok za izgon, je mestna policija ustavila še enega Senegalca, ki je na plaži v Barkovljah prodajal razne izdelke, nekateri so imeli ponarejeno znamko. Moškega, starega 42 let, so odpeljali v policijske urade, bil je brez dokumentov in dovoljenja za bivanje. Zatem so ga premestili v neki sprejemni center v mestu, kjer revež čaka, kaj bodo z njim ukrenili. Baraka za orodje postala hišica s pogledom na morje V začetku je bila manjša baraka, v katero so spravljali orodje, ki je služilo pri delu v njivi. Sčasoma pa se je baraka spremenila v čedno hišico s pogledom na morje. Delno je bila grajena iz kamna, delno iz lesa, v njej je manjša kuhinja z mizo, foteljem, hladilnikom, mikrovalovno pečico. Poslopje ima samo eno pomanjkljivost, zgrajeno je na črno in sedaj bodo lastniki imeli precej sitnosti. Hišica se nahaja na obali pod Križem, tamkajšnje območje pa je zaščiteno. Odkrila jo je mestna policija, iz urada, ki je pristojen za gradbeno področje. Agente je nekdo opozoril, potem ko so lastniki hišice začeli obnavljati enega od podpornih zidov in zemljo pustili na plaži. Tudi za obnovo podpornega zidu niso imeli nobenega dovoljenja. Usodna odločitev Rilkejeva pešpot je bila včeraj spet nema priča usodni odločitvi, tokrat 57-letnega moškega iz Tržiča. Potem ko je avtomobil pustil na parkirišču, je pot nadaljeval peš. Našli so ga pod steno nedaleč od restavracije Cara-vella, v bližini nekdanje čistilne naprave. Osebje službe 118 je gasilce poklicalo okrog 9.30, prišli so z openske postaje, pridružila se jim je ekipa SAF (reševanje v jamah, na stenah in rekah) z glavne postaje v Ul. DAlviano. Žal moškemu niso mogli več pomagati. S primerom se ukvarja policija iz Devina. / TRST Četrtek, 13. septembra 2007 9 gropada - Vaško srečanje o odcepitvi kraških rajonov Negodovanje nad Trstom, a pomisleki o novi »kraški občini« Udeleženci omenili možnost tudi drugačnih rešitev - Sinoči srečanje v Trebčah Negodovanje nad tržaško občino zaradi zapostavljanja kraškega ozemlja je veliko, ustanavljanje nove občine, ki bi zaobjela oba kraška rajona, pa je vprašljivo. To je prišlo do izraza na torkovem srečanju, ki ga je delovna skupina za referendum o novi »kraški občini« priredila v dvorani KD Skala v Gropadi. Sestanka se je udeležilo 66 vašča-nov. Po uvodnem pozdravu predsednice društva Sonje Milkovič je koordinator delovne skupine za pripravo referenduma o »odcepitvi« obeh kraških rajonov Dario Vremec predstavil smisel pobude in pravni postopek, ki naj bi pri-vedel do nove upravne enote na Krasu. Podčrtal je, da je pobuda povsem zakonita, saj se opira na določila deželnega zakona št. 5 iz leta 2003. Obširno se je zaustavil ob pomanjkljivostih občinske uprave in zapostavljanju kraškega ozemlja. Omenil je najnovejše gradbene posege, ki bodo še bolj iznakazili kraško okolje (izrecno je omenil skorajšnjo gradnjo sedmih novih stanovanjskih enot v kriškem bregu, češ da gre za povsem aktualno dnevno novico, ki pa jo je Primorski dnevnik objavil že pretekli teden...). Edinole nova upravna enota naj bi ponudila možnosti za učinkovit razvoj; upravitelji bi bili bližji ljudem in teritoriju, ker jih poznajo, je poudaril Vremec. Tržaški občinski svetnik Stefano Ukmar je vrinil črviček dvoma v njegova izvajanja. Deželna uprava bi težko pristala na referendum, ker obsega območje, ki naj bi se odcepilo od občine, več kot polovico občinskega ozemlja, kar je za občino »relevantno«. Tudi možnost združitve kraških rajonov z obstoječimi kraškimi občinami je vprašljiva, saj so jo župani okoliških občin že zavrnili. Kraška rajona imata že svoje predstavnike, to so rajonski svetniki, sedanja pobuda pa pomeni dele-gitimiranje rajonskih svetov, je opozoril Ukmar in »odcepitveno pobudo« oce nil kot »vot lo škat lo, brez vse bi ne«. Poseg svetnika Levih demokratov je razvnel razpravo. Tako so nekateri udeleženci hoteli izvedeti, ali obstajajo -poleg »odcepitve« - druge možne poti, in ali je, na primer, možno povečati pristojnosti rajonskih svetov. Vremec je odgovoril, da je podoben poskus izpred petnajstimi leti, klavrno propadel. Omenjena je bila združitev obeh kraških rajonskih svetov, kar je navsezadnje predlagala tudi tržaška občinska uprava, vprašljivo pa je, ali bi imel večje pristojnosti. Ena od udeleženk je spomnila, da ima kraško ozemlje že svoje izvoljene predstavnike, to je rajonske svetnike. Hotela je izvedeti, ali bo novi odbor za referendum nekakšni »paralelni organ« rajonskim svetom, in ali sta se rajonska sveta že izrekla o predlogu ustanovitve nove »kraške občine«. Obenem je popravila Vremca, ki je bil uvodoma izjavil, da je bila Kraška gorska skupnost »ukinjena mnogo let prej«. V resnici je bil lani odobren deželni zakon, ki dopušča možnost ustanovitve nove Kraške gorske skupnosti. Nadalje je opozorila, da bi šla odcepitev v nasprotno smer od sedanjega trenda združevanja občin, kar omogoča bolj smotrno izkoriščanje razpoložljivih sredstev. Skratka: v Gropadi je bilo slišati mnogo pomislekov na pobudo o »odcepitvi«, predvsem glede finančne samozadostnosti nove upravne enote. Nekateri so menili, da bi morali pripraviti podrobnejši načrt, kako naj bi nova občinska struktura »shajala«. Pobudniki so na te očitke odgovorili, da bo za to že čas po referendumu. Na srečanju sta bila izbrana dva predstavnika vasi, Egon Gornik in Flavi-o Ghezzo, ki bosta sodelovala pri pripravi predlogov za posege v vasi in jih pre-dočila odboru za referendum. Sinoči je bilo srečanje v Ljudskem domu v Trebčah. Danes bi moralo potekati podobno srečanje na Opčinah, a je bilo preloženo na petek, 21. septembra. Udeleženci torkovega srečanja v Gropadi kroma občina - Fulvio Sluga, uslužbenec in mestni redar Bivši odbornik toži občino Občinska uprava pa ga je imenovala v vodstvo podjetja Trieste trasporti... Za časa prvega županovanja Roberta Dipiazze je bil občinski odbornik, član občinske uprave, sedaj pa toži občino, in zahteva, naj mu prizna boljšo (in tudi ekonomsko bolj donosno) delovno kategorijo. Tržaški občinski upravi ni preostalo drugega, kot da se je odzvala na tožbo. Protagonist sodne zgodbe je predstavnik Nacionalnega zavezništva Fulvio Sluga, nekdanji občinski odbornik, sicer pa tudi mestni redar in torej občinski uslužbenec. 28. oktobra 2002 je bil vključen v delovno kategorijo PLA1, s čemer pa se Sluga ni strinjal. Slabih pet let po tistem ukrepu (11. junija letos) se je pritožil na sodnika za delo na tržaškem sodišču in - na podlagi enotne deželne delovne pogodbe o javnih uslužbencih - zahteval, naj mu občina prizna vključitev v de- repen - Kraška hiša lovno kategorijo PLA3. Vprizivu je nadalje zahteval, naj mu občina izplača razliko pri plači, vključno z obrestmi, in poravnavo sodnih stroškov. Občinski odbor je o prizivu Fulvia Sluge razpravljal na seji dne 23. avgusta. Seje so se udeležili vsi člani odbora, razen odbornika za javna dela Franca Bandellija. Podrobnosti o tožbi pripadnika Nacionalnega zavezništva je orisal njegov strankarski kolega, Paris Lippi, sicer podžupan in odbornik za pravna vprašanja. Pojasnil je, da vključitev Sluge v delovno kategorijo PLA1 »odgovarjajo navodilom, ki jih je v tej zvezi neposredno posredovala deželna agencija javnih uprav Areran« in smatral, da bi se morala tržaška občina odzvati na tožbo pred sodnikom za delo ter zahtevati, naj le-ta zavrnepriziv Fulvia Sluge. Sodna nuja je torej tokrat postavila v drugi plan prijateljske in strankarske vezi. Občinski odbor je soglasno odobril Lippijeva izvajanja in sprejel odlok, s katerim je dejansko »sprejel« sodni izziv občinskega uslužbenca, mestnega redarja Fulvia Sluge. Tožba je res svojevrstna. Že dejstvo, da občinsko upravo toži nekdanji občinski odbornik, in to za ukrep, ki je bil sprejet prav za časa, ko je bil odbornik, je dokaj čudno. Dodati pa je treba, da je Fulvio Sluga tudi podpredsednik podjetja Trieste trasporti. V vodstvo prevoznega podjetja ga je imenovala prav tržaška občinska uprava. Očitno zato, ker mu je zaupala. Sedaj pa ji nekdanji odbornik, uslužbenec, mestni redar in podpredsednik vrača zaupanje s... tožbo. Pesniški večer Ace Mermolja in Marij Čuk o svoji najnovejši pesniški zbirki - V Galeriji Kraške hiše v Repnu se bodo jutri zvečer ponovno prižgale luči: povod za tokratni dogodek bo srečanje s pesniško dvojico, ki že dolgo stopa v nekakšnem parnem koraku v svetu poezije. Na pogovor vabita Ace Mermolja in Marij Čuk, in sicer ob izidu njunih pesniških zbirk To ni zame (Mermolja) in Zibelka neba in dna (Čuk). Oba sta tako v naši sredini kot v širšem slovenskem prostoru dobro poznana kot trezni in razmiš-ljujoči osebnosti, vpeta v vsakodnevno kulturno in družbeno dogajanje (ne samo) manjšinskega prostora. Kar nekaj skupnih izkušenj ju veže na človeškem, novinarskem in pesniškem področju. Letos sta istočasno izšli pri ZTT-ju njuni novi zbirki poezij. Ace Mermolja se k izidu samostojne zbirke vrača po dobrih sedmih letih, leta 1999 je namreč izšla knjiga Drobci na parketu, najnovejša pa nosi naslov To ni zame. Mermolja, pesnik, intelektualec in kulturni delavec, ki je zaradi življenja in dela ves čas razpet vsaj med Gorico, Trstom in Čedadom, sega veliko dlje, geografsko in duševno. Njegov poklic nenehno zahteva globlje razmišljanje in se prepleta s pesniškim ustvarjanjem. To je privedlo do nove zbirke 46 poezij, ki ponujajo, z besedami Mirana Košute, »seizmograf drobnih doživetij, misli, izkustev, čustvene vsakdanjosti v svetu brez bogov in idealov, kjer sredi relativnosti tisočerih resnic domuje zbegani, notranje razseljeni, razcefra-ni in nevrotični novoveški jaz.« Marij Čuk je novo zbirko naslovil z ironičnim Zibelka neba in dna. Čukove pesmi, zbrane v tej knjigi, so vse prej kot kakšno nedolžno pozibavanje med budnostjo in snom. So tr- da prebujenost sredi eksistencialnih stisk, ki se moško otepa vsakršnega sentimenta. Med "nebom" in "dnom" tudi ni nobene zanesljive razdalje, vse je tesno skupaj in pogrezljivo v eno ali drugo smer, in nikjer ni več romantičnega azila za tako imenovano lepo dušo. Povsod je na preži današnji nič in praznina, obdaja nas svet ravnodušja in brez vertikalne orientacije. Kosovelovi prizori moderne "evakuacije duha" so bili porazni, vendar so imeli zraven tudi svoje zanesljivo pokončno nasprotje, tu pa je pred našimi notranjimi očmi svet brez tira in smeri, svet "brez severnice" kot je zapisano. Tudi Čukov krajinski scenarij je precej daleč od tistih, ki smo ji vajeni v liriki. To je že "Kras brez brina" in "val brez galebov", na obali pa nekdo, ki je "kot ribič brez mreže". Med stihi ni nobene brinjevke več, so le živali, ki pičijo ali ugriznejo. Oba avtorja sta trdno zasidrana v vsakdanje življenje, v svet ravnodušja, razcefranosti in nevrotičnosti, imata pa svoj ventil, ki jima daje možnost, da se od vsega neželenega in neprijetnega odmakneta. Kje iščeta moč in opoj, ki jima dobesedno daje krila, da s pomočjo besede poletita drugam, v druge in drugačne dimenzije ? O sebi in lastnih izkušnjah v vsakdanu in poeziji se bosta v jutri zvečer ob 20. uri Mermolja in Čuk pogovarjala z Alenko Florenin, pa tudi z vsemi, ki se jim bodo pridružili na srečanju besede in misli. V okviru večera, ki ga prirejata Zadruga Naš Kras in ZTT, bo na ogled tudi fotografska razstava Sergia Ferrarija Ljudje - Gente. verdi Uvodna dogodka posvečena Pavarottiju Pred začetkom simfonične sezone je gledališče Verdi priredilo dodatno tiskovno konferenco za napoved posvetila otvoritvenega koncerta, s katerim se bo tudi naše mesto poklonilo nepozabnemu »kralju visokega C-ja«. S spominom na komaj preminulega tenorista Luciana Pavarottija in trenutkom zbranosti je predsednik Giorgio Zanfagnin uvedel v srečanje, ki je v prvi vrsti skušalo poudarjati nov značaj in usmeritve upravnega in umetniškega odbora. Optimistični pogled na bodočnost, večja pozornost do mlajše publike, previdno upravljanje denarja in želja po kakovostni rasti so načela delovne ekipe, ki se že veseli prvih rezultatov oz. pozitivnega obračuna zaključene operetne sezone in spodbudnega začetka nove abonmajske kampanje. Tudi obeti za simfonično in operno sezono kažejo s prvimi podatki o prodaji abonmajev zelo pozitiven odziv publike, ki s svojim zanimanjem izkazuje zaupanje v bolj odprto in prožno kulturno ter gospodarsko politiko gledališča, za katerega »kakovostno delovanje ni nujno povezano z zadolževanjem«. Umetniški vodja Umberto Fanni je na kratko ponovil že znane vsebine simfonične sezone, v okviru katere bo nastopilo sedem dirigentov, med katerimi večina prvič v Trstu ali celo v Italiji. Med temi je mlad, a že uveljavljen izraelski dirigent Dan Ettinger, ki bo vodil orkester gledališča Verdi na otvoritvenem večeru in je za trenutek prekinil vajo, da bi izrazil svoje vtise o izkušnji v tržaškem gledališču. Ettinger redno deluje v državni operi v Berlinu kot dirigent opernih in simfoničnih del in prav razlika med kreativnimi italijanskimi in samozavestnimi, urejenimi nemškimi orkestraši je predstavljala zanj največjo spodbudo v novem delovnem okolju. Ettinger bo prvič v svoji karieri pristopil k zahtevni Mahlerjevi partituri. Skladba predvideva tudi nastop dveh solistk; pri pevski zasedbi je prišlo do zamenjave, kar bo omogočilo tržaški publiki, da prisluhne petju sibirske sopranistke Eteri Gvaza-va, ki se je uveljavila pred leti z nastopom v znani produkciji mozartove opere Cosi fan tutte v režiji Gior-gia Strehlerja in v odmevni filmski produkciji Traviata v Parizu, kjer je pela v glavni vlogi. Altistka bo kot napovedano Mette Ejsing. Simfonična sezona bo letos daljša, z dodatkom dveh posebnih večerov v duhu glasbene kontaminacije med jazzom in resno glasbo. Mladi do 26. leta starosti bodo lahko kupili vstopnice za vse koncerte simfonične sezone po zelo ugodni ceni (5 evrov) in bodo imeli na razpolago tudi posebne abonmaje v okviru nove promocije, ki bo skušala privabljati mlajšo publiko tudi na instrumentalne koncerte, poleg že običajne možnosti ogleda generalk opernih predstav. Po besedah predsednika Zan-fagnina doživlja gledališče pravi prerod, katerega bo nabiral sadove v prihodnjih sezonah. Program jutrišnjega, prvega koncerta simfonične sezone z Mahlerjevo drugo simfonijo Vstajenje zveni v takih okoliščinah kot voščilo za začetek novega, srečnejšega poglavja, obenem pa je vsebina primerna za počastitev umetnika, ki je bil in bo ostal nesmrtna legenda. Pavarotti ni nikoli pel na odru tržaškega opernega gledališča, navzočnost njegovega spomina pa bo zaznamovala tudi otvoritveni večer operne sezone, ki bo prav tako posvečen spominu na slavnega tenorista.(ROP) 1 0 Četrtek, 13. septembra 2007 TRST / slovik - Za univerzitetne študente Slovenski izobraževalni konzorcij v tretje z multidisciplinarnim programom U Kino do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. Univerzitetni študentje in študentke pozor! Že tretje leto zapored se začenja Multidisciplinarni program Slovenskega izobraževalnega konzorcija Slo-vik. Program bo letos bogatejši in zanimivejši; da bi se o tem prepričali na lastne oči, sem za vas izbrala nekaj mnenj in vtisov tistih, ki so programu sledili prešnja leta. »Na tečaj Slovika sem se vpisal pred dve ma le toma, ker sem mis lil, da mi dopolnilno izobraževanje na noben na čin ne mo re ško di ti. Povsod se ne -kaj naučiš in znanja ni nikoli konec. S časom sem opazil, da so bila predavanja vedno bolj zanimiva. Poleg tega so me obo gati la tudi na tis tih področjih, ki niso bila del svojega univerzitetnega študija. Po letu in pol sem se preko Slovika udeležil delovne prakse, ki me je privedla do tega, da imam danes odlično delovno mesto.« To je le eno izmed mnogih pozitivnih mnenj, ki sem jih izbrala za predstavitev Multidisciplinarnega programa konzorcija Slovik, ki se s tovrstnim tečajem ukvarja že tretje leto. Program, ki ga ponuja Slovenski izobraževalni konzorcij, ne sestavljajo le predavanja v učilnici, temveč tudi delavnice, skupinsko delo, učenje s prakso ter obiski v razna podjetja. Na tak način se lahko univerzitetni študenti približajo svetu dela, ki se jim danes zazdi tako daleč in od blizu poskusijo in vidijo, kako se v praksi opravljajo določeni poklici. »Tečaju Slovik-a sem sledila od vsega začetka in mu še nameravam slediti, kljub službenim obveznostim, ki me bodo tam zadrževale do konca tega leta. Priznati moram, da na lekcijah nisem bila zelo dosledna - za to so namreč "kriva" moja politična in volitve-na udej stvo vanja -, kljub temu mi je multidisciplinarni program služil za izpopolnitev univerzitetne izobrazbe in sdzpi za svojo osebno rast. Če pa k temu dodam še srečanja z bivšimi sošolci in sklepanje novih prijateljskih vezi, se spisek razlogov za nadaljni vpis na Slovik še podaljša.« (Zulejka Paskulin, tečaj bo letos obiskovala že tretje leto zaporedoma). Mladi se ponavadi družijo, kjer lahko najdejo nova poznanstva in prijateljstva, nove stike, ker »nikoli ne veš, koga lahko spoznaš«. Slovik je zelo zanimiv tudi s tega vidika: klopi v učilnici so postavljene tako, da se lahko vsi udeleženci gledajo v oči, ko si izmenjujejo mnenja med predavanji. Poleg tega je med lekcijami zaželeno maksimalno sodelovanje in postavljanje vprašanj, da lahko študent odnese čim več od vsakega predavanja. O sklepanju prijatelj skih sti kov in o mre ži kon tak tov, ki se na tovrstnih tečajih razvijejo, je spregovorila tudi direktorica visoke mana-gerske šole IEDC, dr.Danica Purg, ki venomer povdarja, kako je v današnjem času ved no bolj pomemb na mre ža poznanstev oziroma networking, ki si jo vsak od nas ustvari že iz mladih let. To se kaže predvsem na področju ma na -gementa in poslovanja. Več ljudi se pozna, več se tudi velja. Na tak način si človek ustvari poznanstva, ki se jih bo lahko posluževal skozi celo življenjsko pot, bodi si na osebnem področju bodisi na delovnem ali študijskem. Slovik nudi poleg tega možnosti delovne prakse v slovenskih podjetjih in organizacijah, delovna mesta, tečaj poslovne angleščine (letos se je Slovik na željo vpisanih odločil za lektorat nemškega jezika na Univerzi v Novi Gorici) in poletni tečaj na blejski visoki šoli za management, ki je odlična mož nost za bodo čo zapos li tev ter okrepitev univerzitetnega študija. Gregor Zavadlal, tečajnik Slovik-a in poletnega tečaja na blejski šoli, je takoj po tem odpotoval v London, kjer je kot Srečanja Slovika so koristna in prijetna študent statistike dobil delovno mesto. Povedal mi je, da je zaposlitev v Angliji dobil predvsem zaradi znanja angleških poslovnih terminov in zaradi obiskovanja poslovne šole, na kateri se je naučil skupinskega dela, učenja ob delu oziroma learning by doing, na kate rem slo ni celo ten pro gram šole, ter spretnosti nastopanja pred publiko. Poletna šola na Bledu se izvaja izključno v angleškem jeziku in tečajnikom nudi možnost, da tuj jezik intenzivno uporabljajo na lekcijah in izven. S skupinskim delom se lahko vsakdo nauči nekaj novega od ostalih članov skupine in istočasno predstavi lastne ideje in mnenja. Dodatne informacije o programu tečaja, načinih in roku za vpis dobite na spletni strani www.slovik.org. A. Carli Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 13. septembra 2007 FILIP Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 19.21 - Dolžina dneva 12.41. Luna vzide ob 7.35 in zatone ob 19.49 Jutri, PETEK, 14. septembra 2007 RASTO VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 20,6 stopinje C, zračni tlak 1021 mb ustaljen, veter 9 km na uro se-vero-vzhodnik, vlaga 53-odstotna, nebo skoraj jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 21,5 stopinje C. Ü3 Lekarne Zavod razpisal vrsto tečajev Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje sporoča, da vpisuje na tečaje: Hrvaščina - nadaljevalna stopnja (80 ur), Angleščina - osnovna stopnja A1 (48 ur), Angleščina - osnovna stopnja A2 (72 ur), Priprava na EC-DL (72 oziroma 48 ur), Komunikacije in tehnike dela v skupini (48 ur). Na tečaje se lahko vpišejo zaposleni v zasebnih podjetjih, ki delujejo v Furlaniji-Julijski krajini; tečaji so namenjeni tudi delavcem z atipičnimi delovnimi pogodbami, kot so pogodbe za določen čas, part time, vajeništvo, projektno delo, občasno delo, pogodba o vključevanju; vpišejo se lahko tudi delavci, ki imajo več kot 45 let starosti ter delavci, ki so dokončali samo osnovno šolo oziroma so zaključili obvezno izobraževanje. Stalno bivališče v deželi ni pogoj za vpis. Pobuda spada v okvir Deželnega kataloga permanentnega izobraževanja in je financirana s sredstvi zakona 236/93. Vpisnina znaša 1 evro za vsako uro tečaja, plačila so oproščeni delavci v dopolnilni blagajni ali v mobilnosti. Tečaji se bodo odvijali dvakrat tedensko v večernih urah na tržaškem sedežu SDZPI v ulici Ginnastica 72. Vse potrebne informacije nudi tajništvo Zavoda od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro na telefonski številki 040-566360. Od ponedeljka, 10.septembra, do sobote, 15. septembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 15 - 040-639042, Ul. Piccar-di 16 - 040-633050, Milje - Beneško nabrežje 3 - 040-274998, Nabrežina - 040200121- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 15, Ul. Piccardi 16, Ul. S. Giu-sto 1, Milje - Beneško nabrežje 3, Na-brežina - 040-200121- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. ALCIONE - 17.00, 19.00, 21.00 »4 me-si, 3 settimane, 2 giorni«. AMBASCIATORI - 15.45, 17.15, 18.50, 20.30, 22.15 »Shrek terzo«. ARISTON - 16.30, 20.20, 22.15 »Io e Beethoven«; 18.20 »Gli amori di Astrea e Céladon«. CINECITY - 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »Io vi dichiaro marito e ... marito«; 16.30, 19.10, 21.45 »Io non sono qui«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Premonition«; 16.05, 18.10 »Il bacio che aspettavo«; 15.50, 20.10, 22.15 »Captivity« (prepovedan mladim pod 14. letom); 16.00, 16.30, 17.30, 18.00, 18.30, 19.30, 20.00, 20.30, 21.30, 22.00 »Shrek terzo«; 22.00 »Sapori e disapori«. EXCELSIOR - 16.15, 18.00, 20.00, 21.45 »Le ragioni dell'aragosta«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 19.00, 21.30 »Io non sono qui«. FELLINI - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »L'ora di punta«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.15, 20.20, 22.20 »Sicko«; 18.10 »Le vite degli altri«. GIOTTO MULTISALA 2 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Il doce e l'amaro«. KOPER - KOLOSEJ - 18.00 »Zlom«; 18.40, 21.00 »Čez mejo«; 18.20, 20.20 »Vsemogočni Evan«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.20, 22.20 »Io vi dichiaro marito e ... marito«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Premo-nition«; Dvorana 3: 16.30, 18.30, 20.30, 22.15 »Pathfinder: la leggen-da del guerriero vichingo«; Dvorana 4: 16.30, 18.30, 20.30 »Il bacio che aspettavo«; 22.15 »La ragazza del lago«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 20.00, 22.00 »Shrek terzo«; Dvorana 2: 16.00, 18.10 »Shrek terzo«; 20.00, 22.15 »Captivity« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Premonition«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »L'ora di punta«; Dvorana 5: 17.45, 20.00, 22.15 »Il dolce e l'amaro«. 9 Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da pouk na osnovnih šolah in dejavnosti v otroških vrtcih potekajo z naslednjim urnikom: otroški vrtci do petka, 14. septembra 2007, od 8.00 do 13.00. Podrobnejše informacije o poteku in organizaciji pouka bodo starši prejeli ob prihodu v vrtec oziroma šolo. 15 Prireditve FOTOVIDEO TRST 80 vabi danes, 12. septembra 2007, ob 20.30, v Gregorčičevo dvorano, na predavanje prof. Claudia Dominija na temo »Kaj je fotografija. Teoretičen in poetičen prikaz te umetnosti«. V petek, 14. t.m., bo ob 18. uri, v Narodni in študijski knjižnici, odprtje razstave »Kras«; fotografije Viljama Lavrenčiča. V soboto, 15. septembra, ob 11. uri, bo v Galeriji Narodnega doma v Trstu, ul. Filzi 14, odprtje skupinske fotografske razstave »Občutljive površine«; razstavlja skupina Namias iz Parme. Sklop je vključen v mednarodni fotografski festival Triestèfotografia. SKD TABOR - V četrtek, 13. septembra 2007, ob 20.30, v Prosvetnem domu na Opčinah, odprtje razstave Lojze Spacal, Marijan Pfai-fer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi (fotografije). Predstavitev mag. Metka Gombač. Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Triestèfotografia. Razstava bo odprta ob delavnikih med 17. in 20. uro do 29. septembra. Istočasno bo v prostorih Prosvetnega doma potekal sejem novih in rabljenih knjig. NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V SODELOVANJU S TRIESTE-FOTOGRAFIA vabi na Fotografsko razstavo VILJAMA LAVRENČIČA - »KRAS«. Predstavil ga bo Robi Ja-komin. Odprtje razstave bo 14. septembra 2007, ob 18. uri, v Ul. S. Francesco 20, v Trstu. ZADRUGA NAŠ KRAS IN ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabita v petek, 14. septembra, ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen, na pogovorno srečanje z Marijem Čukom in Acetom Mermoljo, ob izidu njunih pesniških zbirk »Zibelka neba in dna« in »To ni zame«. O življenjskem vijuganju med poklicno razpetostjo in pesniškim ustvarjanjem se bo z avtorjema zbirk pogovarjala Alenka Florenin. V NEDELJO, 16. SEPTEMBRA 2007 se bo v kraju San Vito al Taglia-mento odvijal celodnevni zborovski praznik »CORI IN FESTA«, na katerem bo na več koncertih nastopilo kar 28 odličnih zborov. Med njimi bo tudi Oktet Odmevi iz Zgo-nika (TS) - dirigent Rado Milič, ki bo predstavljal Zvezo slovenskih kulturnih društev na naslednjih koncertih: ob 11.30 koncert aperi-tiv v kavarni »Caffe* Italia« v San Vitu al Tagliamento, ob 17. uri koncert v cerkvi »Chiesa dellAnnunziata«, ob 19. uri zaključni koncert vseh udeleženih zborov na trgu »Piazza del Popolo«. Več informacij: Zveza slovenskih kulturnih društev, Ul. S. Francesco 20, Trst, e-mail: »trst@zskd.org«, tel.: 040635626 ali na »www.uscipordeno-ne.it«. GROZDJE REFOŠK za teran prodam. Tel. 00386-415-18358. OPČINE, stanovanje v pritličju, 60 kv.m, dajemo v najem za pisarno. Informacije: 3485289452. 0 Mali oglasi SLOVENSKO PODJETJE s sedežem v Trstu išče osebo za komercialno-tehnično dejavnost. Zahteva se delno ali celotno univerzitetno izobrazbo, poznavanje slovenščine, italijanščine ter angleščine. Takojšnja zaposlitev, možnost napredovanja. Prošnje s curriculum vitae pošljite na fax 040-2529063. ELEKTRIČARSKO PODJETJE na Krasu nujno išče izkušenega električar-ja. Poslati curriculum na fax št. 040229465 ali klicati na št. 349-3918232 v večernih urah. GOLF 1.6 Highline letnik 2001 EUR 1, 59.000 prevoženih km, tri vrata, sivo kovinske barve, prodam po 8.000 evrov. Tel. 335-6328351. KMEČKI TURIZEM ŠKERLJ - Salež 44, je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. 040-229253. NUJNO IŠČEM majhno enosobno stanovanje v najem, po možnosti na Krasu. Tel. na št.: 340-5312059. PODJETJE za servis in montažo dvigal išče vajenca z voljo do dela. Tel. 335-8135641. PRODAM knjige za zadnje razrede družboslovnega liceja A.M. Slomšek. Klicati na tel. št.: 3208572541 ali 040-229577. PRODAM knjige za prvi, drugi in tretji Klasični licej. Tel. 335-6453747. PRODAM knjigo Moja prva fizika 1 in delovni zvezek (B. Beznec - Modrijan). Tel. 340-3968716. PRODAM pasjo hišico, malo rabljeno, za pse velike pasme. Tel. 3388912640. PRODAM šolske knjige za znanstveni in klasični licej v Trstu. Pišite na elektronski naslov sarazup@hot-mail.com RESNA GOSPA z izkušnjami s starejšimi osebami nudi pomoč starejšim osebam. Klicati na tel. št.: 328-8161372. Id Osmice DRUŽINA ŠUC je odprla osmico. Briščiki 18. OSMICO ima odprto Joško Colja v Samatorci. Toplo vabljeni! Tel. 040229326. OSMICO sta odprla Igor in Robert v Gabrovcu, št. 27. / TRST Četrtek, 13. septembra 2007 1 1967-2007 f D Konlovel vse športnike, trenerje, športne sodelavce, prijatelje, simpatizerje in sovaščane na PROSLAVO 40-LETNICE USTANOVITVE ŠPORTNEGA DRUŠTVA KONTOVEL Pod pokroviteljstvom: Dežela FJK, ZSŠDI, Jusorski odbor Kontovel in Rajonski svet zahodni Kras m SKD TABOR ||| DANES, 13. SEPTEMBRA, ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah ODPRTJE RAZSTAVE Lojze Spacal, Marijan Pfaifer KRAS, ISTRA, POSOČJE: P0D0RE, KRAJINE, VTISI (fotografije) Predstavitev mag. Metka Gombač. Razstava je vključena v mednarodni fotografski festival Triestefotografia. Pobudo je podprl Rajonski svet za vzhodni Kras S Izleti DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE organizira v nedeljo, 7. oktobra 2007, izlet »po poteh Kiljana Ferluge« v Crikvenico in otok Krk. Zbirališče v Miljah pred avtobusno postajo ob 7.uri, ob 7.15 pri Korošcih, ob 7.25 v Žavljah, ob 7.30 pri ex »Fiat Grandi«. Prijave sprejema gospa Vesna (040-271862). Izlet je organiziran v sodelovanju z Adriatica.net Centro viaggi. SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Ob priliki vsakoletnega srečanja zamejskih planinskih društev, ki bo v soboto, 15. septembra pri koči na Golici, SPDT vabi k udeležbi člane in prijatelje. Na razpolago bo avtobus. Informacije in prijave dobite na tel. št.: 040-220155 Livio ali 040-2176855 Vojka. IZLET NA LJUBLJANSKO TRŽNICO - Kmečka zveza prireja v soboto, 22. septembra, izlet z avtobusom na osrednjo ljubljansko tržnico na Pogačarjevem trgu, kjer bo potekala že tradicionalna prireditev »Podeželje v mestu«. Na stojnicah se bodo kmetje iz celotne Slovenije in zamejstva (Italije in Avstrije) predstavili s krušni izdelki, domačimi siri, mesnimi izdelki, vrhunskimi vini, pecivi in drugimi domačimi dobrotami. Odhod avtobusa ob 7. uri iz Štivana preko Nabrežine, Opčin in Bazovice. Cena izleta, ki vključuje samo prevoz je 15,00 evrov. Vpisovanje v uradih KZ v Trstu (040-362941). POTOVANJE PO NOTRANJSKI: šolske sestre de Notre Dame vabimo v soboto, 6. oktobra 2007, na enodnevni romarski izlet v Stari trg pri Ložu in okolico. Avtobus bo odpeljal s trga Oberdan ob 6.30, s Sesljana ob 6.45, z Na-brežine ob 6.50, s Sv. Križa ob 7. uri, s Proseka ob 7.10 in z Opčin ob 7.20. Stroški za izlet, vključno s kosilom znašajo 40,00 evrov. Za vpis in podrobne informacije se čimprej obrnite na tel. št. 040-220693. □ Obvestila BALETNO DRUŠTVO SEŽANA vabi k vpisu klasičnega baleta (od 5 let dalje) jazz baleta (od 11 let dalje). Vpis poteka ob torkih, sredah in četrtkih, med 16. in 18. uro, v garderobi Kosovelovega doma (službeni vhod) v Sežani. Dodatne informacije GSM: 041524310, 041-784754. JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato v nedeljo, 16. septembra, s pričetkom ob 12. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 15. septembra od 16. do 18. ure in v nedeljo, 16. septembra od 8. ure do 10.30. PIHALNI ORKESTER BREG s sodelovanjem z Glasbeno matico obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila, tolkala in za glasbeno vzgojo predšolskih otrok. Za informacije vsak četrtek od 20. ure dalje na sedežu godbe ali na tel. št. 3386439938. PLESNI TEČAJ ZA MLADE IN ODRASLE - društvo MOSP vabi na začetno srečanje in prvo lekcijo tečaja danes, 13. septembra ob 19.uri v Peterlinovi dvorani, Ul. Donizetti 3. Sodobne plesne tehnike, improvizacija, plesno gledališče, vaje za spodbuditev osebne gibne ustvarjalnosti, vaje za sprostitev in masaža. Vodi Raffaella Petronio, info. 040-370846 ali 339-7046331. SKD FRANCE PREŠEREN - TELOVADBA: V telovadnici srednje šole Simona Gregorčiča v Dolini poteka telovadba ob torkih od 18.00 do 19.00 Pilates - nadaljevalni tečaj; od 19.00 do 20.00 telovadba za hrbtenico, od 20.00 do 21.00 Pilates za začetnike; ob petkih od 18.00 do 18.45 Pilates body tehnika, od 18.45 do 19.45 telovadba za hrbtenico, od 19.45 do 20.45 Pilates za začetnike. Za informacije lahko pokličete na tel. št. 333 3616411 (Sonja) od 13.30 do 14.30. SKD LONJER - KATINARA obvešča, da se bo vadba yoge ponovno pričela v ŠKC v Lonjerju v torek, 18. t.m. ob 19.15. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo tržaški uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku, od 9. do 13. ure. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago kartica za znižano parkirnino za parkirišče v Sesljanskem zalivu, ki velja do 30. septembra 2009. Vsak lastnik avtomobila lahko dobi 1 kartico; za izdajo kartice je treba imeti s sabo prometno dovoljenje in izpolniti, ki je na razpolago na glavni spletni strani Občine www.comune.duino-aurisina.ts.it oziroma pri Uradu za stike z javnostjo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800-002291. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča občanom, ki še niso dopolnili 26. leta starosti, da je pri okencu urada za stike z javnostjo v Grudnovi hiši (Na-brežina 158, urnik: od ponedeljka do petka 9-13, v sredo in četrtek tudi 1417) na razpolago Mladinska karti-ca/Carta giovani. Kartica, ki velja v 39 evropskih državah, omogoča popuste na vseh prodajnih mestih, ki so pristopila k pobudi. Mladim pod 26. letom starosti nudimo kartico brezplačno; kdor želi zaprositi za kartico, naj se osebno oglasi pri Okencu Urada za stike z javnostjo in s seboj prinese osebni dokument in fotografijo. Za podrobnejše informacije je na razpolago brezplačna telefonska številka 800002291. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA IZ TREBČ obvešča, da se je začelo vpisovanje gojencev v glasbeno šolo za leto 2007-2008. Za informacije pokličite na tel. št.: 346-3056368 v večernih urah ali se osebno javite v Ljudskem domu v Trebčah, ob torkih in petkih, od 20.30 dalje. KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za 14-dnevno skupinsko bivanje na otoku Ischia, od 7. do 20. oktobra 2007. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone, 8/B - tel. št.: 040-360072 GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za pihala, trobila in tolkala. Vpisovanje in informacije ob torkih in petkih, od 20.30 dalje, v Soščevi hiši na Proseku ali na tel št.: 335-7722306. TEČAJ MASAŽE DOJENČKA, ki ga bo vodila dipl. fizioterapevtka in mednarodna inštruktorica A.I.M.I. bo potekal ob koncu septembra. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka Krut, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040360072. ŠPORTNA ŠOLA POLET V SODELOVANJU Z AŠD KONTOVELOM obvešča, da vadba poteka s sledečimi urniki: motorika (letniki 2000-20012002) ponedeljek in sreda od 16.15 do 17.15; minibasket (letniki 1996-19971998-1999) ponedeljek in sreda od 17.15 do 18.15 in petek, od 16.15 do 17.15; minimotorika (letnika 2003 in 2004) se bo začela v mesecu oktobru, ob sobotah, od 10.30 do 11.30. Vadba se bo odvijala v telovadnici Ervatti pri Briščikih. Info: Andrej Vremec 3385889958. NUMIZMATIČNO DRUŠTVO VALVASOR vabi vse člane na redni mesečni sestanek, ki bo danes, 13. septembra, ob 20.30, v prostorih gostilne Veto, na Opčinah. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE obvešča cenjene bralce, da bo danes, 13. septembra zaprta. SEČNJA DRV 2007/2008 Vsi tisti, ki nameravajo sekati drva za domačo uporabo na jusarskih gozdnih površinah k.o. Opčine v sezoni 2007/2008, so vabljeni da predstavijo prošnjo do petka, 14. septembra, na sedež odbora za ločeno upravo jusarskega premoženja Opčine, Ul. Doberdob 20/3, v sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 10. do 12. ure; v torek tudi od 14.30 do 16. 30. Zainteresirani morajo imeti bivališče na Opčinah. SKUPNI SESTANKI ZA NOVO OBČINSKO UPRAVO KRAŠKIH VASI: Pro-sek v petek, 14. septembra ob 20.30 v Športnem društvu Primorje (Prosek); Bazovica v ponedeljek, 17. septembra ob 20.30 v prostorih Gospodarske zadruge (Bazovica); Križ v torek, 18. septembra ob 20.30 v K.D. Albert Sirk (Križ); Padriče v sredo, 19. septembra ob 20.30 v Gozdni Zadrugi (Padriče). TABORNIKI RODU MODREGA VALA sporočajo, da bodo prvi sestanki že ta teden po sledečem urniku: Trst - petek, 14. septembra 2007, ob 17. uri (Ul. Carducci, 8); Gorica - petek, 14. septembra, ob 18. uri (Dijaški dom); Pro-sek - sobota, 15. septembra, ob 18. uri (Kulturni dom na Proseku); Opčine -sobota, 15. septembra, ob 18. uri (Prosvetni dom); Salež - sobota, 15. septembra, ob 18. uri (knjižnica). Taborniški srečno! ŠD BREG, KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da se bodo treningi za letnike 94-95 in 96 začeli v petek, 14. septembra, ob 18. uri. Za info: 3473591855 (Boris Salvi). MLADINSKI ODSEK SKG Igo Gruden obvešča, da bo informativno srečanje dramske skupine v soboto, 15. septembra ob 16.30 na sedežu društva v Nabrežini. Vsi višješolci topli vabljeni! OPZ FRAN VENTURINI obvešča, da se bo prva vaja v novi sezoni vršila v soboto, 15. septembra, ob 14.30 v centru A. Ukmar - Miro pri Domju. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo od sobote, 15. septembra, urad v ul. Cicerone 8 (3. nadstropje) zopet odprt z zimskim urnikom in sicer ob sobotah od 16.30 do 18.ure. Ostali dnevi po dogovoru. Informacije na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«. KRUT prireja tečaj nordijske hoje, ki se bo pričel v ponedeljek, 17. septembra 2007. Vodila ga bo dipl. fizioterapevt-ka in mednarodna inštruktorica IN-WA. Vpisovanje in dodatne informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel.: 040-360072. TELOVADBA-YOGA PRI SKD IGO GRUDEN se začne v oktobru, dve predhodni srečanji pa bosta v ponedeljek, 17. in 24. septembra 2007, od 18.00 do 19.30. TRŽAŠKO ZDRUŽENJE DIABETIKOV obvešča, da je zavarovalnica Assicu-razioni Generali dovolila uporabo dvorane Baroncini v Ul. Trento 8, tretje nadstropje - za naše predavanje na temo: Srce in sladkorna bolezen - kar-diovaškolarne komplikacije diabetesa, ki se bo vršila v ponedeljek, 17. septembra 2007 ob 18. uri. Predaval bo prof. Gianfranco Sinagra, univerzitetni profesor tržaške medicinske fakultete in direktor kardiološkega bolniškega oddelka. SHINKAI KARATE' KLUB sporoča, da se treningi za barvane pasove začnejo v sredo, 19. t.m. ob 18. uri (do 19.30) v zgoniški telovadnici. Redni treningi za vse atlete bodo stekli v začetku oktobra. PIHALNI ORKESTER RICMANJE obvešča, da je v teku vpisovanje v Glasbeno šolo vse do 20. septembra 2007. Odprti so razredi pihal, trobil in tolkal, najmlajšim pa je namenjena pripravnica. Pouk se bo začel 1. oktobra 2007. Za vse informacije smo vam na razpolago na tel. številki 320-4511592 ali na spletnem naslovu »www.ricman-je.org«. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 21. septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devi-nu in srednji šoli C. de Marchesetti v Sesljanu za šolsko leto 2007/2008. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti, mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v Občinski knjižnici v Nabrežini - v Uradu za šport in prosti čas - Nabrežina 102 (tel. 0402017370-371) ter pri okencu za stike z javnostjo v Grudnovi hiši v Nabrežini 158 (tel. 040-200824). STROKOVNI TEČAJ ZA IZPOPOLNJEVANJE SLOVENSKEGAJEZIKA Namenjen je šolnikom, prevajalcem, časnikarjem in vsem, ki jim ni vseeno, kako obvladajo svoj materni jezik. Od oktobra do maja z visoko kvalificirano izvedenko. Prijave do 24.9.2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ ANGLEŠČINE: začetne in nadaljevalne tečaje, konverzacijo in individualne lekcije bosta vodili izvedenki za poučevanja angleščine za otroke, za odrasle in za ciljne skupine s specifičnimi željami. Začetek v oktobru, prijave do 24.9.2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040-212289. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA TUJCE Vodila ga bo izvedenke z dolgoletnimi izkušnjami na Centru za slovenščino kot drugi/tuji jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Začetek v oktobru, prijave do 24.9.2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040212289. TEČAJ ŠPANSKEGA JEZIKA (začetni in nadaljevalni) s profesorjem španskega rodu. Začetek oktobra, prijave do 24.9.2007. Vpis na sedežu Sklada Mitja Čuk vsak dan (razen ob sobotah) od 10. do 14. ure. Informacije: tel. 040212289. TEČAJI TAI CHI: 4 srečanja mesečno od oktobra do konca junija s specializiranim vaditeljem. Vpisi vsak dan razen ob sobotah od 10. do 14. ure na sedežu Sklada Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine. Informacije: tel. 040-212289. PILATES: SKD IGO GRUDEN obvešča, da se bo 25. septembra, pričel tečaj Pilates vadbe s sledečim urnikom; ob torkih in petkih od 19. do 20. ure ter od 20.10 do 21.10. Začetnikom je namenjen 4 kratni uvodni tečaj ob torkih, od 18. do 19. ure. Prijave in info: 040-200620 (Mileva). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča pevce, zborovodje in korepetitorje da se bo »Tri dnevni mednarodni pevski seminar« z angleškim in ameriškim repertoarjem odvijal od 25. do 27. oktobra 2007 v dvorani Glasbene šole Logatec. Vodila ga bosta priznana profesorica Barbara Pearson in korepetitor Klemen Golner. KRUT NARAVA obvešča, da bo ponovno stekel tečaj REIKI 1. stopnje, predstavitvena konferenca bo v sredo, 26. septembra 2007, ob 18. uri, na sedežu v Ul. Cicerone 8b, Trst. V kratkem je predviden tudi tečaj 2. stopnje Za dodatne informacije tel. na št.: 0403720062. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira 30. septembra 2007 izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040635626) oz. goriški urad ZSKD (0481531495). KRUT organizira skupinske vaje za noge, bolečine v hrbtenici ter osteopo-rozo. Vaje so namenjene članom in se bodo pričele v torek, 2. oktobra 2007. Vpisovanje in dodatne informacije dobite na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel: 040-360072. SKD TABOR - TELOVADBA S KATJO začetek in podrobnejše informacije, v četrtek, 4. oktobra 2007, ob 19.30, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. SKD TABOR - YOGA začetek in podrobnejše informacije v petek, 5. oktobra 2007, ob 19.00 uri, v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. TEČAJ ZA DOJENČKE - Združenje kliničnih pedagogov in ŠC Melanie Klein obveščata, da se bo v ponedeljek, 15. oktobra, začel tečaj namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti. Tečaj zaobjema 6 srečanj, štiri so posvečena masaži dojenčka po tehniki Body Work, dve pa dejavnostim v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«. TEČAJ SLOVENŠČINE ZA ODRASLE -ŠC Melanie Klein prireja večstopenjski tečaj slovenščine za odrasle. Prvo informativno srečanje bo v četrtek, 18. oktobra, ob 20. uri na društvenem sedežu, ul. Cicerone 8. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanieklein.org« in na spletni strani »www.melanie-klein.org«. JEZIKOVNA DELAVNICA SLOVENSKE URICE je namenjena otrokom med 3. in 7. letom starosti. Otroci bodo glede na njihovo znanje razdeljeni v vsaj dve starostni skupini, prva bo namenjena otrokom iz mešanih ali italijansko govorečih družin, druga pa tistim, ki obiskujejo slovenske ustanove in želijo bogatiti svoj besedni zaklad ter utrjevati slovenščino. Tečaj bo potekal ob sobotah na sedežu ŠC Melanie Klein, ul. Cicerone 8. Prvo srečanje bo v soboto, 20. oktobra. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali po elektronski pošti »info@melanie-klein.org«. Prispevki V spomin na Vilka Rebulo daruje Zdrav-ko Rebula z družino 50,00 evrov za SKD Vigred. Popravek: V spomin na Vilka Rebulo daruje Alex Štrekelj z družino 50,00 evrov za SKD Vigred. V spomin na Vojka Bukavca daruje Edi Kapun z družino 30,00 evrov za FC Pri-morje. V spomin na Vojka Bukavca daruje Nada 20,00 evrov za FC Primorje. V spomin na ljubo mamo Anico Terčon, ki je tako rada pela, darujejo otroci 100,00 evrov za nabrežinske cerkvene pevke. V spomin na Vojka Bukavca darujeta Di-no Šegina in Tiziana 50,00 evrov za MPZ Vasilij Mirk. K Bogu in k svojemu dragemu Danilo-tu je odšla moja draga mama Giuseppina Orel vd. Filippi (Pina) Njena ljubljena hčerka Nadja Pokopali jo bomo v soboto, 15. septembra ob 12.20 pri Sv. Ani. Trst, Melbourne, Kazlje, Ankaran, 13. septembra 2007 Poljub in objem dragi teti Pini nečaka Dragica in Renzo z družinama Zadnji pozdrav Pini sestre in brat ter drugi sorodniki V 89. letu starosti je v Belgiji umrla Jaromina Trtnik (Mira) Žalostno vest sporočajo sorodniki in prijatelji z Opčin Jalhay, Opčine, 13. septembra 2007 Ob izgubi dragega očeta Francesca Crismancicha izreka občuteno sožal-je Francu in družini SK Devin Ravnateljica Živa Gruden ob začetku pouka v prvem razredu dvojezične nižje srednje šole v Špetru Zmaga bene Profesorji, starši, učitelji Kot je bilo mogoče slišati na včerajšnjem odprtju špe-trskega šolskega leta, nosijo največjo zaslugo za ustanovitev srednje šole starši nekaterih otrok. Med njimi so izstopale tiste mame, ki so poletne mesece preživele »na bojni nogi«. »Vse se je začelo, ko so nekega dne pred Občino začeli zbirati podpise proti ustanovitvi dvojezične srednje šole,« pravi Antonella, dolgoletna učiteljica matematike in antropologije na dvojezični osnovni šoli, istočasno pa tudi mama dveh šoloobveznih otrok. »Ljudje so kričali, župan jih je skušal nekoliko pomiriti, s skupino staršev pa sem sedela v bližnji slaščičarni in si ogledovala sceno. Spraševali smo se, kaj bo iz tega. Nato je prišlo poletje, stanje pa se ni bistveno spremenilo, špetrska Občina ni želela podpisati prošnje za ustanovitev šole. Bruna Dor-bolo je predlagala, da bi za začetek lahko ustanovili privatno srednjo šolo, tako kot smo pred dvajsetimi leti ustanovili osnovno.« Starši so razumeli, da morajo vztrajati, Giorgio Banchig, predsednik zavoda, ki v Benečiji skrbi za slovensko izobraževanje, jim je bil pripravljen stati ob strani. »Začeli smo iskati primerne prostore, medtem smo se starši dvanajstih otrok odločili, da jih izpišemo iz prvega razreda italijanske srednje šole. Takrat se je tudi porodila zamisel, da bi prošnjo lahko vložila zveza beneških Občin (kljub nasprotovanju špetrske uprave). Po podpisu se je vse razvijalo zelo hitro, starši smo vodili »ekipno igro«, vsakdo je prispeval po svojih močeh, vzdušje je bilo zelo prijetno.« Antonella tudi pravi, da bi morali sedaj, ko smo dobili srednjo šolo, začeti razmišljati o novi stavbi. »Ta je premajhna, čez nekaj let bomo potrebovali nove prostore, z načrtovanjem pa bi morali začeti že danes.« Med tistimi, ki bodo sedeli za katedrom prvega razreda dvojezične srednje šole, je tudi Valentina, predstavnica prve generacije »dvojezičnih otrok«. Mlada profesorica angleščine je bila namreč sredi 80. let med prvimi učenkami dvojezičnega otroškega vrtca in osnovne šole. Zanjo je to povratek v kraj, v katerem je, kot sama pravi, pustila svoje srce. »Na tista leta me vežejo nepozabni spomini. Z učitelji smo imeli čudovit odnos, v šoli smo se ogromno naučili: na italijansko srednjo šolo sem prišla odlično pripravljena, tudi na klasičnem liceju v Čedadu nisem imela nobenih težav. Upam, daje tisto posebno vzdušje, kije vladalo na šoli, ostalo nespremenjeno. Poučevati v 1. razredu dvojezične srednje šole je zame vsekakor čudovito doživetje.« S svojim delom v Špetru je zadovoljna tudi skupina goriških učiteljev. Damijan, Matej in Matjaž se že vrsto let vsakodnevno vozijo v Benečijo. »Dnevno prevozimo osemdeset kilometrov, brez povračila potnih stroškov. Zato se s kolegicama Luano in Greto vrstimo za volanom: vsak teden je eden na vrsti. Pred leti pa se je marsikdo med na mi vozil sam.« A tudi takrat se baje niso preveč sekirali zaradi prevoženih kilometrov: zato, ker je delo v Špetru zanimivo, vzdušje na šoli pa posebno prijetno. Tako izhaja tudi iz ankete, ki so jo lani izvedli med starši: doseženo šolsko znanje, dobro počutje otrok in odnose učitelji - starši je večina med njimi dodelila najvišjo oceno... (pd) Težko bi si predstavljali dvojezično šolo v Špetru brez njene dolgoletne ravnateljice Viviane - Žive Gruden, Tržačanke, ki že trideset let živi v dolinah pod Ma-tajurjem. Včerajšnji prvi dan pouka na novi dvojezični srednji šoli je bil zato priložnost za pogovor o novi šolski ponudbi, a tudi o nekdanji in sedanji Benečiji. Najprej skoraj obvezno vprašanje: kakšni so vaši občutki ob današnjem prvem šolskem dnevu? Občutki so mešani. Prevladuje seveda zadovoljstvo, da se je na koncu vse izšlo. Dekret deželnega šolskega ravnatelja je prišel šele včeraj popoldne (v torek; op. pis.), tako da smo si končno lahko oddahnili. Seveda ostaja tudi nekaj skrbi: začasno smo sicer »pokrili« vsa profesorska mesta, čaka pa nas še veliko dela. Razpisati je treba lestvice in spraviti vse v red. Koliko dijakov obiskuje prvi razred dvojezične srednje šole? Šestnajst. Prvotno, ko sploh ni bilo še jasno, ali bomo srednjo šolo dobili ali ne, so se za dvojezični pouk odločili starši dvanajstih otrok; sedaj se jim je pridružilo še nekaj novih. So se za to možnost odločili vsi učenci, ki so pri vas zaključili dvojezični peti razred? Ne, ampak vsi tisti, ki so se odločili, da bodo na italijanski srednji šoli nadaljevali s poukom slovenskega jezika. Manj pa tisti, ki so izbrali nemščino, kar je povezano tudi s krajšim šolskim urnikom. Starši se namreč običajno razdelijo v dva tabora: v tiste, ki želijo, da so otroci čim dlje v šoli in da pridobijo čim več znanja, ter v tiste, ki se bojijo, da otroci ne bodo zmogli in zato izberejo varianto, ki naj bi zahtevala najmanj truda in ne bi obremenjevala otrok. Je dvojezična varianta torej najbolj zahtevna? Dvojezična varianta je po svoje zahtevna. Deželni šolski urad je odobril naš predlog, da bi na naši šoli imeli enako število ur kot na slovenskih šolah, kar pomeni dvaintrideset obveznih in štiri izbirne ure. Ker pa smo vezani na prevoze, ne moremo imeti dnevno po šest ali sedem ur pouka in ga zaključiti ob pol dveh ali dveh. Zato smo se odločili, da obdržimo urnik, ki ga ima osnovna šola, in da je sobota pouka prost dan. To pomeni, da imamo vsako jutro pet ur pouka, katerim je treba dodati tri popoldneve za vse dijake oziroma pet popoldnevov za tiste, ki so se odločili tudi za izbirne ure. To pomeni, da bodo imeli dve dodatni uri slovenščine, zgodovine in zemljepisa (potekali bosta v obliki delavnic, skozi katere bodo otroci spoznavali teritorij) in dve uri nemščine. Po eni strani želimo pač otrokom nuditi isto kot ostale šole, po drugi pa nočemo vsili študija četrtega jezika, saj se vsi naši učenci že učijo slovenščino, italijanščino in f angleščino. Zato želimo, da se glede nemščine sami odločijo. Kdo sestavlja profesorski zbor? V večini primerov domačini, čeprav gre tudi za rojake iz Trsta, ki živijo tu v bližini: Vesna Jagodic, Sonia Simonitti, Ivo Sosič, Cinzia Pečar, Valentina Galli, Tamara Baldassi, Fabio Devetak, Donatella Ruttar, Matjaž Pintar. Seveda je ta sestava začasna, potem bo vprašanje lestvic, ki jih bomo razpisali danes ali jutri, kar pomeni, da se bo za profesorsko mesto lahko prijavil vsakdo, ki spoštuje določene parametre. Problem pa je, da lahko profesorji poučujejo na več šolah le v primeru, da imajo vse sedež v isti pokrajini. Poleg tega Videmska pokrajina nima lestvic za poučevanje slovenščine oziroma v slovenščini. Na naši šoli vsekakor tudi za poučevanje italijanščine zahtevamo vsaj osnovno znanje slovenščine. Iskanje učnega osebja najbrž pogojuje tudi dejstvo, da lahko profesorjem ponudite le delni delovni urnik ... Seveda so profesorji nekaterih predmetov lahko trenutno pri nas zaposleni samo dve uri tedensko: stanje se bo delno spremenilo, ko bodo zaživeli vsi trije razredi srednje šole, čeprav ne bomo za nekatere predmete nikoli dobili katedre. Angleščine bo na primer za vsega skupaj devet ur tedensko, nemščine ali likovne za šest in tako dalje ... Bo srednja šola sledila istemu dvojezičnemu sistemu kot osnovna? Tudi na srednji šoli bomo sledili principu ena oseba - en jezik, ne bomo pa vseh predmetov poučevali v obeh jezikih kot v nižjih razredih. V slovenščini bomo ob slovenskem jeziku poučevali še zgodovino in zemljepis, tehnično in glasbeno vzgojo, telovadbo in verouk. Naravoslovje in matematika bosta izključno v italijanščini, čeprav sem se začetno ogrevala za to, da bi ta dva predmeta poučevali v slovenščini, da bi otroci spoznali ustrezno tehnično izrazoslovje. Ampak iz praktičnih razlogov, ker imajo ti predmeti ustrezne natečaj-ne razrede, smo se odločili drugače. Dvojezično šolo v Špetru vodite vse od njenega nastanka, torej dobrih dvajset let. Kakšni spomini vas vežejo na čas, ko je pouk še potekal v podzemnih prostorih sredi vasi in ne v tej lepi šolski stavbi? Negotovost je bila takrat dosti večja. Dejansko smo stopali v te- mo i smo ilega javno seda odlo nje g ce: n kel te kater ska u nem kim nje š novi dov< prot če b< otrok ne b poni zami ured tske vztrajnosti n nikomur ni bilo jasno, kako se bo zadeva iztekla. Skoraj s strahom čakali, kdaj bodo vstopili karabinjerji in nam rekli: zaprite šolo, ker je lna! Morda je tudi takrat marsikdo nasprotoval naši šoli, nihče pa ni o nastopil proti njej, najbrž zato, ker nas niso jemali preveč resno. Naš nji predlog o ustanovitvi dvojezične srednje šole je bil veliko bolj čen, vsem je bilo jasno, da ga bomo prej ali slej uresničili. Nenazad-redo v smer enotnega izobraževalnega procesa tudi ministrske okrožni-aša dvojezična srednja šola nadaljuje predšolski in osnovnošolski cie se očitno drži teh smernic. Najbrž je zato danes nasprotovanje ne-ih tako glasno, a me vseeno preseneča. Kljub temu pa je sedanje vzdušje veliko bolj ...normalno. Kot znano je med največjimi nasprotniki nove šole špetrska občin-uprava z županom Manzinijem na čelu. Kakšni so vaši odnosi? Ne vem, bomo videli. Kolikor vem, je Občina že protestirala pri dežel-šolskem uradu, mislim pa, da šole ne morejo več zaustaviti. Tudi s ka-prizivom ne, saj bi na tak način oškodovali otroke, starše ... Prav starši nekaterih otrok so tokrat odigrali odločilno vlogo. Ko se je pokazalo, da je politična volja naklonjena ustanovitvi sred-ole, sem to sporočila staršem. Za novico so dobesedno zagrabili: usta-tev ni bila več možna, ampak so jo starši začeli zahtevati. Očitno so bili s sistemom in ponudbo dvojezične osnovne šole za-jljni ... Upam si trditi, da ja: prav gotovo so bili zadovoljni. Danes, ko odpirate novo srednjo šolo, pa se že pojavljajo prostorski lemi. Prostorska stiska obstaja. Naš otroški vrtec je že danes premajhen, 3 italijanski uvedel tako imenovano »sezione primavera«, namenjeno kom, ki so stari od dve do tri leta, je mi zaradi pomanjkanja prostorov omo mogli. To bi lahko bilo nevarno za nadaljnji razvoj naše šolske dbe... Potrebovali bi torej novo stavbo ... Ta občinska uprava je pred časom dejala, da bo gradila novo šolo, v eno pa noče v sedanjo zabiti niti žeblja, čeprav bi bilo treba marsikaj iti: tu imamo eternit, obstaja na primer vprašanje statike oziroma protipotresne varnosti. Zdi se mi, da je gradnja nove ŠTEVILO UČENCEV IN DIJAKOV VEČSTOPENJSKE DVOJEZIČNE ŠOLE V ŠPETRU V ŠOLSKEM LETU 2007-2008 1. letnik skupno Otroški vrtec 21 62 Osnovna šola 20 110 Nižja srednja šola 16 16 Skupno 57 188 šole samo izgovor, da ne bi popravili stare. Poleti je naše pomožno osebje moralo drsati šolska okna in prebeliti zidove, na pomoč nam je priskočil tudi šofer šolabusa. Včasih, če ne gre drugače, pokličem svojega moža, ki sicer rad priskoči na pomoč šoli, ga pa upravičeno jezi, da mora opravljati delo, ki bi ga morala Občina. No, pred nekaj dnevi so nam občinski uslužbenci le pokosili travo ... Kot Openka, ki se je pred tridesetimi leti preselila v Benečijo, lahko na našo realnost gledate iz nekoliko drugačnega zornega kota. Se tudi vam zdi, da je v mentaliteti ljudi še vedno neka prevelika oddaljenost? Delno res. Vedno pravim, da je iz Čedada v Trst bliže kot iz Trsta v Čedad: v našem manjšinskem čutenju je še danes tako. Osebno se danes čutim bolj Benečanka kot Kraševka, čeprav imam seveda stike in prijateljstva tudi dol. Od nekdaj pa me je pritegnil ustvarjalni pristop, ki ga imajo Benečani: v Trstu smo vedno bili bolj avstrijski, bolj »kvadratasti«, tu pa se stvari, tudi manjšinske, doživljajo sproščeno, neobremenjeno. Seveda me včasih prizadenejo ta nasprotovanja, te neumnosti na račun Slovencev ... Vidite med Benečijo, ki ste jo spoznali pred tridesetimi leti, in tisto, v kateri živite danes, kako razliko? Danes se stvari spreminjajo. Nezaupanja, ki je bilo značilno za tista leta, ni več. In ne mislim samo na karabinjerje, ki so nas spraševali za dokumente, ali na prepoved fotografiranja, ki je takrat veljala v Benečiji. Mislim na ljudi, ki so vselej umolknili, ko smo vstopili v ošterijo. Tega nezaupanja danes ni več, v psihologiji ljudi so se zgodili pozitivni premiki ... Poljanka Dolhar Dolga pot ■ • V • V I do nižje sole 1980: ustanovitev Zavoda za slovensko izobraževanje 1984: začetek delovanja zasebnega otroškega vrtca 1986: začetek delovanja zasebne osnovne šole 1990: odlok predsednika republike, ki sprejema pri- ziv za pri zna nje vrt ca 1991: didaktično ravnateljstvo jemlje na znanje obstoj vrtca 1992: didaktično ravnateljstvo jemlje na znanje obstoj šole 1994: preselitev v nove prostore 1997: parifikacija dvojezične osnovne šole 2001: podržavljenje dvojezičnega šolskega centra in ustanovitev Didaktičnega ravnateljstva s slo-venskim-italijanskim dvojezičnim poukom 2004: na italijanski nižji srednji šoli v Špetru uvedejo dodatne učne ure v slovenskem jeziku 2007: v aprilu področni svet dvojezične šole vloži formalno prošnjo za ustanovitev dvojezične nižje srednje šole 16. julija paritetni odbor podpre prošnjo za ustanovi tev sred nje šo le 18. julija zveza beneških občin podpre prošnjo za usta no vi tev sred nje šo le 20. julija deželni odbor Furlanije Julijske krajine podpre prošnjo za ustanovitev srednje šole 28. avgusta italijansko ministrstvo za šolstvo pristane na ustanovitev dvojezične nižje srednje šole 30. avgusta - ravnateljica dvojezičnega šolskega centra Živa Gruden s pooblastilom Deželnega šolskega urada za FJK podpiše odlok o ustanovitvi prvega razreda dvojezične nižje srednje šole 11. septembra - na šolo prispe odlok Deželnega šol- skega urada 12. septembra - začetek pouka v prvem razredu no- voustanovljene dvojezične nižje srednje šole. Didaktično ravnateljstvo bo odslej večstopenjska šola. 1 4 Četrtek, 13. septembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 04S1 5333S2 fax 04S1 53295S gorica@primorski.it gorica - Razprava o izvajanju zakona za Furlane na območju goriške občine Romoli predlaga konzulto, pomisleki o furlanščini v šolah Župan za dvojezičnost le v Podturnu in Ločniku - Gherghetta:»Zakon ni prožen slovik - Sinergije z novogoriško univerzo Učili se bodo dobrih medijskih praks KB center na goriškem korzu Slovenski izobraževalni konzorcij Slovik s sedežem v KB centru namenja zamejskim univerzitetnim študentom multidisciplinarni program za kakovostno kadrovsko rast. Sestavljajo ga predavanja v obliki krajših seminarjev na različne teme, od jezikoslovja in zgodovine do politike in marketinga, ter delavnice o vodenju in nastopanju pred publiko. Ob le-tem - lekcije bodo potekale čez celo šolsko leto ob sobotah dopoldan izmenično v Gorici in Trstu - imajo študentje na izbiro dodatno ponudbo, kot na primer tečaj poslovne angleščine in lektorat nemškega jezika. Zadnji, ne pa zaradi tega manj pomembni, del programa je možnost koriščenja štipendije za poletni program Discover Management Program - Odkrivajmo Management na poslovni šoli IEDC Bled. Letošnji multidisciplinarni program je vsebinsko še bogatejši. Slovik namreč nudi tečajnikom možnost udeležbe na praktično-strokovnem modulu Medijski praktikum, ki bo potekal na fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici. Sestavljata ga dva dela, in sicer predavanja, ki bodo marca in aprila 2008, ter praksa julija in avgusta. Medijski praktikum nudi temeljna praktič-no-strokovna znanja s področja dela v medijskih hišah (tiskani mediji, radio, TV); modul obsega 60 ur krajših predavanj, seminarjev, delavnic, vaj in drugih oblik dela. Študentje bodo spoznali temeljne vsebine in dobre prakse v medijskem svetu. Predsednik Slovikovega upravnega odbora Boris Peric tako ocenjuje: »Univerza v Novi Gorici je bila med prvimi izobraževalnimi ustanovami, ki je pristopila h konzorciju Slovik in je s svojim strokovnim kadrom sodelovala pri oblikovanju našega multi-disciplinarnega programa. Z vključitvijo modula o novinarstvu v naš program nadgrajujemo že itak dobro utečene odnose med obema ustanovama.« Študentje, ki se želijo vključiti v multidisciplinarni program Slovika, imajo še do jutri čas za prijavo. »Pretirano se mi zdi, da bi zakon za Furlane stoodstotno izvajali v vsej goriški občini, hkrati pa menim, da ne bi bilo pravično, če bi občanom zanikali to pravico. Najboljšo rešitev vidim v tem, da bi furlan-ščino ovrednotili v dveh predelih mesta, in sicer v Ločniku in v Podturnu, kjer je raba furlanskega jezika najbolj razširjena.« To je predlog goriškega župana Ettoreja Romo-lija glede deželnega zakona za Furlane, ki ga bo po sprejetju pristojne komisije deželnega sveta Furlanije-Julijske krajine konec meseca obravnaval tudi deželni svet, in sicer vzporedno z deželnim zakonom za zaščito slovenske manjšine. Po Romolijevem mnenju bi bilo torej treba zakon nekoliko prilagoditi goriškim potrebam in izvajati vidno dvojezičnost le v mestnih četrtih, kjer je prisotnost furlanske narodne skupnosti izrazitejša. Poleg tega bo župan predlagal občinskemu svetu tudi ustanovitev konzulte za furlansko manjšino, ki bo imela podobne naloge, kot jih ima sorodno posvetovalno telo za vprašanja slovenske manjšine. »Zdi se mi - tako župan -, da je zakon, kot je danes zastavljen, nekoliko pretesen. Občina mora sprejeti vse ali nič, kar ni najboljša rešitev.« Zakon za furlansko manjšino je bil tudi predmet torkovih pogovorov med Romo-lijem, njegovim odborom in deželnim odbornikom Robertom Antonazem, ki načelno ne nasprotuje županovemu predlogu, meni pa, da je težko izvedljiv. »Vse skupaj bi bilo prezapleteno. Ne moremo prikrojiti zakona le goriškim potrebam, saj bi izvajanje zakona na deželni ravni postalo nemogoče,« Romolijeve izjave komentira Antonaz in opozarja: »Deželni zakon pušča občinam dovolj svobode. Gorica bo v roku enega leta odločila, ali bo izvajala zakon ali se mu bo odrekla.« V prožnost zakona nikakor ni prepričan predsednik goriške pokrajine Enrico Gherghetta, ki je vsekakor večkrat poudaril, da je zakonski zaščiti furlanske manjšine povsem naklonjen. »Motita pa me dve postavki, z vključitvijo katerih je bil zakon spremenjen. Prvič, ne prepriča me mehanizem tihega pristanka, po katerem se morajo družine pred vpisom otrok v šolo izrecno odreči furlanščini, če nočejo, da bi jo otrok obravnaval med poukom. Drugič, ne strinjam se z mehanizmom, ki je bil izbran za uvajanje furlanščine kot učnega jezika,« je podčrtal Gherghetta in pojasnil: »Pri tem Motorist silovito trčil bi se morali zgledovati po slovenski manjšini. Kdor vpiše otroka v slovensko šolo, že vnaprej ve, kateri bo učni jezik. Če pa prepustimo izbiro staršem in uvedemo furlan-ščino kot učni jezik v nekem razredu samo v primeru, da so vsi za to, lahko pride do resnih zapletov. V primeru, da bi le eden nasprotoval uvedbi furlanščine, kako bi ostali reagirali?« Gherghetta je tudi ocenil, da je Romolijev predlog o uvajanju dvojezič-nosti le v nekaterih predelih Gorice pozitiven, zakon pa tega ne predvideva. »Manjka mu le malo prožnosti,« je zaključil Gherghetta. Drugačnega mnenja je pokrajinski odbornik Marko Marinčič, ki je bil v prejšnjem mandatu poverjen tudi za manjšinska vprašanja. Po njegovi oceni pušča zakon občinam dovolj svobode. »Menim, da ni vsiljiv,« je komentiral Marinčič. Aleksija Ambrosi Včeraj popoldne se je pri Medeji hudo poškodoval motociklist, čigar imena in kraja bivališča policija ni posredovala. Med vožnjo proti tamkajšnjemu spomeniku Ara pacis, v bližini pokopališča, pri čemer so ga spremljali še trije motoristi, je silovito trčil v avtomobil, ki je pripeljal iz nasprotne smeri. Na kraju je posredovala prometna policija, zaradi težkih poškodb pa ga je služba hitre pomoči 118 odpeljala v bolnišnico na Ka-tinaro, kjer so ga sprejeli s pridržano pro-gnozo zaradi pretresa možganov in drugih telesnih poškodb. Avtomobil zbil pešca Nameraval je prečkati cesto, pri tem pa ga je zbil avtomobil. 42-letni V.M. iz Ronk je v nesreči na križišču med državno cesto 351 in ulico San Michele v Gradišču utrpel hude telesne poškodbe, ni pa v smrtni nevarnosti. Nezgoda se je pripetila včeraj ob 12.30. Avtomobil znamke mercedes, ki ga je upravljal 31-letni A.B. iz Gradišča, je vozil iz Gorice proti Gradišču; ko je voznik na križišču z ulico San Michele opazil pešca, je zaman pritisnil na zavore. V.M. je že obležal na cesti; posredovali sta služba 118 in policija, ranjenca pa so odpeljali na Kati-naro s helikopterjem. Ranjen 17-letni mopedist V torek zvečer je bil v nesreči na križišču med ulicama Leoni in Paolo Diacono v Gorici lažje ranjen 17-letni goriški mopedist. L.P. se je ob 20.20 z mopedom znamke piaggio vozil po ulici Leoni proti centru mesta. V nasprotno smer je privozil 34-letni B.A. iz Gorice s svojim golfom. Do trčenja je prišlo, ko je voznik avtomobila zavil levo v ulico Paolo Diacono. Mladoletnik je obležal na cestišču, hujših poškodb pa ni utrpel. Osebje službe prve pomoči je mladega mopedista odpeljalo v goriško bolnišnico; dinamiko preučuje prometna policija. V nesrečo vpletena Slovenca Na križišču med ulicama Giustiniani in Kugy v Gorici je včeraj prišlo do nesreče, v katero sta bila vpletena slovenska državljana. 45-letni F.Z. iz Renč se je ob 12.45 z avtom tipa daewoo vozil po ulici Kugy in na križišču z ulico Giustinia-ni trčil v fiesto 65-letnega L.L. iz Nove Gorice; 45-letnega Slovenca so odpeljali v goriško bolnišnico. Danes, ne pa včeraj Srečanja z umetniki v Hiši filma na goriškem Travniku pod naslovom »Non c'e verso« bodo potekala po istem programu danes, ne pa včeraj, kot smo napačno zapisali. gorica - Odprta lista S participacijo do delegatov Podpirajo Bindijevo in Barazzo Odprta lista bo izbirala svoje kandidate za primarne volitve Demokratske stranke z novim načinom participacije. Tako je včeraj sporočil Giuseppe Cingolani iz Odprte liste, kot so poimenovali gibanje somišljenikov Demokratske stranke, ki izhajajo iz civilne družbe in se ne prepoznavajo v političnih strankah. »Listi delegatov, ki se bosta udeležili ustavodajnih skupščin na državni in deželni ravni - pojasnjuje Cingolani - bosta sestavljeni na osnovi glasu vsakogar iz goriške pokrajine, ki bo želel sodelovati pri nastajanju nove stranke.« Ta eksperiment, edinstven v Italiji, bo potekal jutri, 14. septembra, v ljudski hiši na trgu Uni-ta 13 v Gradišču; volilni sedež bo odprt med 18. in 22. uro. Cingolani tudi navaja, da Odprta lista podpira tajniško kandidaturo Rosy Bindi, medtem ko se na deželni ravni ogreva za izvolitev Enza Barazze, nekdanjega župana v Vidmu. Pri Odprti listi pravijo, da so se za Bindijevo izrekli po daljši presoji na podlagi politične in kulturne bližine. Prepričala jih je tudi okoliščina, daje edina ženska, ki cilja na tajniško mesto Demokratske stranke. gorica - Pokrajina gorica - Obletnica rekonstrukcije mestnega simbola ¡j j Načrtujejo oživitev gradu Vodeni obiski tudi v slovenščini Le sodelovanje med pokrajinsko in občinsko upravo bo omogočilo večjo privlačnost kraja Z začetkom pouka so predstavili novo ponudbo Pokrajinskih muzejev za šole. Gre za niz vodenih in z delavnicami dopolnjenih ogledov tako začasnih kot stalnih muzejskih zbirk. »Na pokrajini smo prepričani, da morajo biti muzejske ustanove čim bližje ljudem, predvsem pa mladini, ki bi se v njih morala počutiti kot doma. Vanje ne bi smeli vstopati z zadržanostjo, temveč z radovednostjo,« pravi odbornica za kulturo Roberta Demartin. Muzej o prvi svetovni vojni so obogatili z gradivom na zgoščenkah; obenem bodo omogočili vodene oglede vojnih prizorišč na Krasu. Za najmlajše bo še posebej zanimiv muzej mode, med obiskom katerega bodo lahko iz bombažnih vlaken izdelali spominčke; animacijo so predvideli tudi v pinakoteki palače Attems-Petzenstein. Možni so tudi vodeni ogledi v slovenskem jeziku, saj iz leta v leto beležijo vse večji obisk študentov iz Slovenije. Letošnja didaktična ponudba je zbrana v turistični brošuri z naslovom Didatour, pri kateri sodelujejo poleg muzejev iz FJK še pokrajinski in občinski muzeji iz Veneta in Južne Tirolske. (VaS) Go riš ki grad be le ži v teh dneh se -demdeseto obletnico rekonstrukcije. Tako zunanji kot tudi notranji prostori graščine so dobili po obnovitvenih delih, ki so trajala tri leta in se zaključila v septembru 1937, današnji videz. Najhujše razdejanje je namreč grad utrpel ravno med prvo svetovno vojno. Na obletnico rekonstrukcije so se v grofovi dvorani gradu, ki velja za najstarejše ohranjeno poslopje celotnega grajskega kompleksa, spomnili s srečanjem, ki sta ga priredila konzorcij za zaščito gradov dežele Furalnije-Julijske krajine in občina Gorica. Grad je nedvomno simbol mesta in hkrati dragocen zgodovinski biser, ki ga moramo bolje ovrednotiti in promovirati predvsem v turistične namene, so poudarili ob tej priložnosti. Obudili pa so tudi spomin na Goričana Giovannija in Mario Ranieri Cossarja, arhitekta, ki sta s svojim delom zaslužna, da se je prenova gradu pred sedemdesetimi leti zaključila v izredno kratkem času in mu dala današnjo podo- bo. »Kot župan in hkrati odbornik za javna dela se zavedam, da se danes zaradi dolgotrajnih birokratskih postopkov vsako obnovitveno delo - od asfaltiranja cest do uresničitve večjih gradbenih posegov - vleče včasih v nedogled in rado presega mandat krajevnega upravitelja,« je povedal župan Ettore Romoli na srečanju, ki so se ga ob občinskem odborniku za kulturo Antoniu Devetagu udeležili še predsednik goriškega pokrajinskega sveta Alessandro Fabbro, pokrajinski odbornik Marko Marinčič in predsednik deželnega konzorcija za zaščito gradov Mar-zio Strassoldo, ki je hkrati tudi predsednik videmske pokrajine. Dodatno turistično privlačnost bo goriškemu gradu vtisnilo le usklajeno delo med pokrajinsko in občinsko upravo, ki sicer v tej smeri sodelujeta že vrsto let in sta v ta namen pripravili načrta za oživitev grajskega naselja, je podčrtal Fabbro in menil, »da vrtičkarski pristop brez dialoga in sodelovanja obeh institucij ne bo prinesel otipljivih rezultatov«. Grajsko srečanje je sklenilo predavanje mlade diplomiranke na Videmski univerzi Chiare Conte, ki je povzela zgodovino goriškega gradu od njegovega nastanka do načrtovanja obnovitvenih del v tridesetih letih dvajsetega stoletja. Izpostavila je, da je grad v stoletjih pripadal trem različnim rodbinam. S smrtjo zadnjega goriškega grofa Lenarta leta 1.500 je grofovska rodbina izumrla, grad pa je postal posest Habsburžanov in ostal njihova last do prve svetovne vojne. Po vojnem opustošenju so se pojavili prvi predlogi za obnovo gradu, saj so se odločili, da ga ne bodo ohranili kot razvalino, kar so nekateri v mestu zagovarjali. Med številnimi predlogi obnove gradu je zanimiv načrt, ki je predvideval gradnjo mogočne stopničaste piramide in slavoloka, s katerima naj bi povezali Travnik z ruševinami. Zavrgli so tudi slog obnove, ki ga je tedaj vsiljeval fašizem, in sta prevladala zamisel bratov Cossar in njun filološki (mestoma pa tudi ideološki) pristop do obnove gradu. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 13. septembra 2007 15 prvi dan pouka - Za šolo Trinko ter doberdobske, romjanske in vrhovske otroke V udobnih prostorih je vrnitev v klopi še lepša Elizabeta Kovic: Občina uredila nov laboratorij kemije - Svečano odprtje šole pred koncem leta Bronasti kip Ivana Trinka zaenkrat še vedno tiči v pritlični sobi, svoje mesto pred vhodom v poslopje v ulici Grabizio pa bo dobil še pred koncem leta. Podstavek, na katerega bodo položili doprsni kip, je v bistvu zadnja malenkost, ki jo goriška šola Ivan Trinko še pogreša. Ko bo tudi to opravljeno, bo sedež šole pripravljen za slavnostno odprtje, v pričakovanju nanj pa se je 140 slovenskih nižješolcev včeraj že vrnilo v klopi. Med njimi so z letakom, ki jim je izrekal dobrodošlico, sprejeli 58 prvošolcev, ki bodo porazdeljeni v tri sekcije. Pouk se je včeraj začel tudi za četo 108 učencev slovenske šole v Romjanu, kjer se veselijo obnovljene stavbe v ulici Capitello. Po dolgoletnih selitvah je prav tako udoben sedež našla tudi nižja srednja šola Trinko. V stavbi v ulici Grabizio učilnic ne manjka, prostori so svetli in zračni, ob urejenosti notranjščine pa gre omeniti tudi veliko dvorišče, ki gaje pomožno osebje okrasilo s cveticami. Didaktičnim potrebam odgovarja ne nazadnje tudi notranja oprema, ki si jo je šola Trinko »izposodila« pri slovenskih višjih srednjih šolah. »Mize in stoli, s katerimi smo razpolagali, so bili namreč zelo stari, zato sta nam licejski in tehnični pol priskočila na pomoč,« je povedala ravnateljica šole Trinko Elizabeta Kovic in dodala: »Zadovoljna sem tudi z delom, ki ga je občina naredila po Romolijevem julijskem obisku. V prvem nadstropju so porušili del stene med dvema razredoma, tako da smo pridobili večji prostor, ki ga bo- mo uporabljali kot laboratorij kemije. V njem nam je občina namestila tudi lijak. Laboratorij kemije je bil lani v pritlični dvorani, kjer bo odslej pouk likovne vzgoje.« Ravnateljica je pojasnila, da še pred koncem leta pričakujejo od občine tudi podstavek za Trinkov doprsni kip, nato pa bodo pripravljeni na svečano odprtje šole: »Ob tej Ravnateljica Elizabeta Kovic med obiskom učencev po razredih (levo), Trinkov kip še vedno čaka na primernejšo lokacijo (desno); na spodnji fotografiji otroci ob izhodu iz slovenske šole v Romjanu po včerajšnjem prvem dnevu pouka bumbaca, altran priložnosti, ki je v programu pred božičnimi počitnicami, bomo izdali tudi brošuro.« Ob goriških nižješolcih, ki so že začeli s polnim urnikom, se je včeraj vrnilo v razrede tudi devet učencev osnovne šole na Vrhu in 108 vrstnikov šole v Romjanu. »Pripravili smo sprejem za starše in otroke, ki smo jim predstavili nove učite- lje. Nato smo imeli sestanek s starši dveh prvih razredov šole v Romjanu, ki smo jim posredovali potrebne informacije,« je povedala ravnateljica Sonja Klanjšček. Počitnice so se včeraj zaključile tudi za malčke vseh vrtcev Večstopenjske šole Doberdob. Najbolj številni so otroci vrtca v Romjanu, ki jih je letos 110. (Ale) gorica - Jutri Komisar Orban na srečanju s Slovenci Leonard Orban V Gorico prihaja jutri evropski komisar za večjezičnost Leonard Orban, po rodu Romun. Na to mesto je bil imenovan januarja 2007, ob vstopu Romunije v Evropsko unijo. Prišel bo na povabilo goriškega inštituta za mednarodno sociologijo ISIG, ki bo z njegovim popoldanskim predavanjem sklenil poletno šolo za univerzitetne raziskovalce na temo Sredozemlja, novega središča EU. Orbana čaka vrsta obveznosti, med katerimi izstopa posvet z začetkom ob 12. uri v pokrajinski sejni dvorani. Odprl ga bo podtajnik na rimskem ministrstvu za zunanjo trgovino Miloš Budin, udeležili pa se ga bodo krajevni upravitelji in gospodarstveniki iz dežele FJK - s posebnim poudarkom na Goriški -; med gosti bodo tudi romunski veleposlaniki v Italiji, Avstriji, Sloveniji in na Hrvaškem. Posvet na temo evropske večjezičnosti in biznisa se bo zaključil ob 13.30, nakar, predvidoma ob 14. uri, se bo Orban na pokrajini sestal z deželnima predstavništvoma Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij; srečanje bo potekalo na pobudo SKGZ. Evropski komisar bo ob 15. uri v osrednji dvorani goriškega sedeža Tržaške univerze v ulici Alviano imel lectio magistralis na temo Sredozemlja in evropske večjezičnosti za udeležence trinajste izvedbe poletne šole ISIG-a in goriško javnost. Med 17.05 in 17.30 se bo na pokrajini srečal z diplomatskimi predstavniki Mittelevrope, zatem bo na istem mestu srečal docente in študente goriškega univerzitetnega konzorcija IUISE za evropske študije, med 18.20 in 19. uro pa na sedežu ISIG-a še vodstvo in sodelavce sociološkega inštituta. Orbanu bodo izročili manifest, ki ga med goriškim poglabljanjem na evropske teme pripravljajo udeleženci ISIG-ove poletne šole. nova gorica - Brulc o megazabavišču Dogovarjali se bodo le kot enakovredni partnerji Novogoriški župan Mirko Brulc je jutri sklical novinarje, da jim predstavi vsebino izredne seje mestnega sveta o projektu megazabavišča; seja bo v torek, 18. septembra, ob 16. uri in jo bo neposredno prenašala TV Primorka. Kaj Brulc misli, je jasno povedal na slavnostni seji mestnega sveta minulo soboto. »V osnovi se pri tem projektu govori o dveh polih: na eni strani se mega-zabavišče prikazuje kot izrazito nezaželenega, z vsemi morebitnimi negativnimi posledicami, skratka obstaja strah pred to investicijo v našem prostoru, na drugi strani pa se v megazabavišču vidi izjemno priložnost za razvoj tega območja in za dotok kapitala, od katerega bi imela korist širša regija. Žal mi je, da se v Sloveniji za marsikateri strateški projekt dela nekako, če dovolite, s "figo v žepu". Včasih se ta figa kaže v odnosu do javnosti, včasih do poslovnega partnerja ipd. S figo pa se vse sfiži, pravijo, zato bo potrebno zadeve peljati drugače,« pravi Brulc in dodaja: »Javnost je danes zrela in zahteva od- govore na jasno zastavljena vprašanja ne glede na to, ali je za ali proti. Pri projektu megazabavišča se tudi osebno ne bom odločil do trenutka, ko bom ocenil, da so znani odgovori na vsa ključna vprašanja, ki zadevajo projekt. Odločitev pred tem trenutkom bi bila po mojem mnenju neodgovorna... Moramo izrecno zahtevati odgovore na vprašanja, ki se nanašajo predvsem na delež lokalnih skupnosti pri upravljanju, infrastrukturne priprave na projekt, vlaganja v lokalno skupnost, koncesijska sredstva, preventivno dejavnost na področju zasvojenosti, vplivov na okolje in podobno. S tujimi investitorji smo pripravljeni sodelovati zgolj kot enakovredni partnerji... Statistični podatki o življenju na Goriškem so sicer razveseljivi: brezposelnost še naprej pada, število podjetij raste, v občino se priseljuje vedno več prebivalcev, dobiček podjetij raste, vendar nas ugodne številke ne smejo preslepiti in zavesti na pot še večjih dobičkov. Odločitve morajo biti pretehtane predvsem iz vidika kakovosti življenja.« gorica - Župan in odbornica na oširku Culiat in ulici Leopardi Šola Locchi dobila sedež Zaradi velikih povšin je pomožno osebje nezadostno, na financiranje pa še vedno čaka tretji sklop obnove Italijanska nižja srednja šola Locchi je vstopila v obnovljene prostore na oširku Culiat in v ulici Leopardi, kjer je imela svojčas sedež tudi šola Trinko. Za italijanske nižješolce je včeraj bil prvi dan pouka, za to priložnost pa sta si prišla ogledat poslopje župan Ettore Romoli in odbornica Silvana Romano. Sprejel ju je ravnatelj Flavio Petroni, jima povedal, da so prostori več kot primerno urejeni, da pa se spopadajo s pomanjkanjem pomožnega osebja: »Zaradi velike površine smo vprašali dodatna postrežnika, dobili pa smo le "polovičnega". Pomagajte nam.« Na ravnateljev poziv sta se upravitelja obvezala, da bosta stopila do šolskih oblasti. Med mimohodom prostorov so gost'e vstopili tudi v razred ter si ogledali prenovljeno telovadnico z novimi slačilnicami in stranišči, ravnateljstvo in pisarne upravnega osebja. Romoli je z veseljem ugotavljal, da je šola prostorna, svetla in funkcionalna, da so vsi razredi opremljeni s stropno klimatizacijo in da so bili pri obnovi spoštljivi do izvirnih značilnosti poslopja. Posrečen se mu je tudi zdel prehod v steklu in železju med dvema šolskima stavbama. Arh. Monica Ko-goi je pojasnila, daje načrtovanje obnove steklo leta 1996, dela so se začela leta 2001, z dokončanjem drugega sklopa pa je poseg do danes stal 3.560.185 evrov. Dodala je, da je polkrožna stavba na oširku Culiat delo arhitektov Miozza in Mansuttija iz Padove, ki sta v 30. letih 20. stolet'a izdelala 23 podobnih načrtov na Južnem Tirolskem, v Venetu, Julijski krajini in Dalmaciji (povsod je šlo za stavbe, namenjene fašistični mladini), župana pa je vprašala, naj občina financira še tretji sklop del z ureditvijo zunanjih prostorov, dvorišča, parkirišča Z leve ravnatelj Petroni, arh. Kogoi in župan Romoli bumbaca in°8ra)e na ulici Marg°tti. 16 Četrtek, 13. septembra 2007 GORIŠKI PROSTOR / gradež - Med nastopajočimi doberdobski zbor Hrast V baziliki pevski poklon Stanku Jericiju Slovenski skladatelj je zaznamoval širši goriški prostor Goriški oddelek zborovske zveze USCI je v torek počastil spomin slovenskega skladatelja Stanka Jericija iz Gorice. To so storili z zborovskim večerom v baziliki sv. Evfemije v Gradežu. Jerici-jo je bil namreč markantna osebnost na celotnem goriškem teritoriju: duhovniškemu poslanstvu je namreč vseskozi ob bok postavljal plodovito glasbeno in skladateljsko žilico. Deloval je na slovenskem glasbenem prizorišču - dirigiral je pevski zbor Lojze Bra-tuž iz Gorice -, bil je poznan v italijanski javnosti - vodil je tudi zbor cerkve sv. Ignacija na goriškem Travniku -, za njim pa nam ostaja neprecenljiva zapuščina na notnem črtovju s priredbami ljudskih pesmi in z modernističnimi polifonskimi skladbami. Torkov večer so oblikovali trije pevski sestavi. Najprej je pred občinstvom nastopila mešana zasedba mladinskih pevskih zborov Aesontinum in La foiarola pod skupnim vodstvom njunih di- Pevci zbora Hrast na koncertu v gradeški baziliki rigentov Ivana Portellija in Lucie Vinzi; predstavili so izbor nabožnih napevov, med katerimi tudi Jericijevo Mašo za otroški zbor. Na oltar gradeške bazilike so nato stopili pevci cerkvenega pevskega zbora Sv. Ignacij, ki deluje v istoimenski goriški cerkvi in ga je, kot rečeno, pokojni dirigent in skladatelj dalj časa vodil; za njim-he zbor prevzel dirigent Livio Brumat. Pevci so se še pred nastopom spomnili Jericija s prisrčnim pozdravom in med drugim izvedli napev Ave Maria, zadnjo pesem, ki jo je slovenski skladatelj uglasbil oktobra 2006. Koncert je sklenil mešani pevski zbor Hrast iz Doberdoba pod vodstvom Hilarija Lavrenčiča, ki je v zadnjih desetih letih izvajal številne moderne polifonske stvaritve goriškega skladatelja. Tokrat je v svoj program uvrstil skladbo Judežev obup, s katero so Doberdobci nastopali tudi na zadnjem tekmovanju Naša pesem v Mariboru. (ač) nova gorica - Marušičeva knjiga Iz preteklosti napotki za sožitje Novogoriška Raziskovalna postaja Znanstveno raziskovalnega centra SAZU deluje v Novi Gorici tri leta. Glavna naloga inštituta je opravljanje temeljnih raziskav s področja družboslovnih ved. V Novi Gorici je vodja postaje zgodovinar Branko Marušič; njegova zadnja knjiga je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi z naslovom »Il vicino come amico: realta o utopia. La convivenza lungo il confine italo-sloveno« ali, v slovenščini, »Bližnjik kot prijatelj: stvarnost ali utopija. Sožitje na italijansko-sloven-ski meji«. Predstavili so jo včeraj na terasi novogoriške Raziskovalne postaje. Oskar Simčič iz Goriške Mohorjeve je uvodoma povedal, daje knjiga izšla v italijanskem jeziku, ker je namenjena italijanskemu bralcu, ki bo s prebiranjem štirinajstih Marušičevih prispevkov o slovenski zgodovini in sloven-sko-italijanskih odnosih bolje spoznal slovensko in obmejno stvarnost. Zapise je izbral Marušič sam med petdesetimi objavami v različnih publikacijah. Prvi prispevek sega v leto 1964, vsi pa obravnavajo sožitje ob meji v devetnajstem in dvajsetem stoletju. Marušič je na včerajšnji predstavitvi povzel nekaj tem iz knjige. Poudarek je namenil visokemu Napoleonovemu uradniku Ce-sareju Balbu, ki je svoje bivanje v Ljubljani opisal kot najbolj mučno obdobje svojega življenja, in še Umbertu Anto- niu Bonnesu, ki je Italijanom skušal posredovati del slovenske zgodovine in kot prepričan socialist umrl v taborišču. V nadaljevanju je primerjal Juliusa Kugy-ja in Henrika Tumo, ki sta rojena istega leta in meseca, julija 1858, oba alpinista, vendar vsak z drugačnim osebnim odno som do go ra. Goriška Mohorjeva družba ima iz preteklih let že kar zajetno število izdaj, ki italijanskemu bralcu predstavljajo svet Slovencev. O njih piše v uvodu v knjigo predsednik založbe Oskar Simčič, medtem ko drugi uvodničar, upokojeni docent Tržaške univerze Sergio Tavano, sintetizira razmerja in razmere, o katerih knjiga govori. Uredniško delo je opravil Janko Toplikar iz Gradišča, ki se mu je Marušič še posebej zahvalil za skrb, ki jo je namenil kakovosti italijanskega prevoda. Na terasi Raziskovalne postaje so včeraj predstavili tudi delo Danile Zupan Kumar, pravzaprav njeno doktorsko nalogo z naslovom Govorjeni diskurz; v njem se izvedenka za dialekte ukvarja z analizo briških narečij. Avtorica - tudi sama sodelavka Raziskovalne postaje - skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj se govorci med seboj razumejo brez posebnih težav, čeprav izgledajo pogovori, ko jih zapišemo na takšen govorjen način, kaotični in nerazumljivi. Saška Jug [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL MORO (Alesani), ul. Carducci 40, tel. 0481-530268. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14/B, tel.0481-480405. uk Kino GORICA KINEMAX: zaprto. CORSO: zaprto. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 20.00 -22.00 »Shrek Terzo«, risani film. Dvorana 2: 16.00 - 18.10 »Shrek Terzo«; 20.00 - 22.15 »Captivity«, prepovedan mladini pod 14. letom. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Pre-monition«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »L'ora di punta«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.15 »Il dolce e l'amaro«. SI Šolske vesti DIJAŠKI DOM vabi vse udeležence poletnega središča, poletne športne šole in kolonije na zaključno predstavitev vseh poletnih pobud danes ob 17.30 v Dijaškem domu. Čestitke V Štandrežu ob cesti mala hiša stoji, v njej DINO danes 40 let lovi! Na zdravje in še veliko lepih dni, mu kličejo domači vsi! Jan in Kaja pravita: »Potrpi z nama zdej, da v veselje ti bomo še vnaprej. Živijo tati Dino!« S Izleti SPDG obvešča, da bo avtobus na planinsko srečanje v soboto, 15. septembra, odpeljal ob 6.30 iz Rožne doline (na slovenski strani); informacije za morebitna prosta mesta tel. 0481-882079 (Vlado). ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV organizira v nedeljo, 30. septembra, izlet v Škofjo Loko »Po poteh naših pesnikov in pisateljev - ogled Tavčarjeve domovine«. Za prijave in informacije pokličite na tržaški (040-635626) oziroma goriški urad ZSKD (0481-531495). □ Obvestila DRUŽBA ITALIJANSKIH POŠT sporoča, da s septembrom dalje velja zimski urnik poštnih uradov. Na kor-zu Verdi v Gorici je odprt od ponedeljka do sobote med 8.30 in 19. uro; z istim urnikom so od ponedeljka do petka odprti uradi v Krminu, Tržiču in Ronkah, ki so na razpolago strankam tudi ob sobotah med 8.30 in 13. uro. Zimski urnik (8.30-13.45) velja tudi v Podgori, Koprivnem in Mede-ji. GODBA KRAS iz Doberdoba obvešča, da je v teku vpisovanje v glasbeno šolo za trobila, pihala in tolkala; informacije vsak dan od 19. ure dalje na tel. 338-6347012 (Luciano) ali 3356478072 (Robert) ter osebno ob ponedeljkih in četrtih ob 20.30 v glasbeni sobi v Doberdobu. KD SOVODNJE vabi drevi ob 20. uri v Kulturni dom v Sovodnjah vse starše, ki bi želeli vpisati otroke v novonastali sovodenjski otroški zborček; informacije na tel. 328-3717497 (Katja). KNJIŽNICA FEIGEL bo do 14. septembra odprta po poletnem urniku vsak dan razen sobote od 8. do 16. ure. MLADINSKI CENTER NOVA GORICA prireja za italijanske osnovnošolce in dijake brezplačni tečaj slovenskega jezika, ki se bo začel 2. oktobra in bo trajal 70 šolskih ur, dvakrat na teden po dve šolski uri v prostorih Mladinskega centra Nova Gorica; prijave do 28. septembra preko elektronske pošte info@mc-ng.org ali na tel. 003865-3333020. MLADINSKI DOM GORICA sporoča, da se bo pošolski pouk začel v ponedeljek 17. septembra. Starši gojencev so vabljeni na informativno srečanje danes ob 18. uri v prostorih doma v ulici Don Bosco 60; informacije na tel. 0481-546549, 0481-536455 ali 3283155040. MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE prireja začetni tečaj plesa za mlade. Prvo srečanje bo v četrtek, 20. septembra, ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah. Za informacije tel. št. 328-2580904 (Maja). OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD-NJAH je zaprta zaradi dopusta do 14. septembra. ODDELEK BALETA SCVG EMIL KO- MEL deluje v baletni sobi Kulturnega doma v Gorici. Začetek dejavnosti - tečaj klasičnega in sodobnega baleta - bo 19. septembra; lekcije potekajo dvakrat tedensko, ob sredah in petkih, med 17. in 19. uro. Vpisujejo ves mesec september; podrobnejše informacije na SCGV Emil Komel (tel. 0481-532163) in v pisarni Kulturnega doma (tel. 0481-33288). SEKCIJA VZPI-ANPI DOL JAMLJE IN DOBERDOBSKA OBČINSKA UPRAVA prirejata proslavo ob 30. obletnici odkritja spomenika padlim v NOB iz Dola. Prireditev bo v nedeljo, 16. septembra, ob 15.30 pred spomenikom na Palkišču. Govorila bosta Milan Pahor in Silvino Poletto, nastopili bodo TPPZ Pinko Tomažič, godba na pihala Kras iz Doberdoba ter recita-torji in OPZ Kremenjak iz Jamelj. ZSKD GORICA obvešča, da bodo uradi do 14. septembra poslovali po poletnem urniku: od od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. 0 Prireditve »MONFALCONE ESTATE«: v organizaciji občine Tržič: v nedeljo, 16. septembra, ob 17.00 v Ul. Valentinis »Festival del bastardino«, vpisovanja v jutranjih urah. »NON C'E' VERSO« - besede in glasbe z avtorji - bo na dvoru Darka Bratine na Travniku v Gorici: drevi ob 21. uri odprtje videopesniške inštalacije Antonelle Bukovaz »Ta- tuaggi« z glasbenim posegom Sandra Carte; v petek, 14. septembra, ob 18. uri srečanje s pisateljem Paolom Grugnijem ob predstavitvi knjige »Mondoserpente« in ob 21. uri bodo pesniki Alberto Princis, Dora Berzan, Silvia Salvagnini in Marco Marangoni prebirali poezije, saks bo igral Paolo Gregorig; sobota, 15. septembra, ob 18. uri srečanje z Elviro Mujcic ob predstavitvi knjige »Al di la del caos - Cosa rimane dopo Srebrenica« z glasbeno spremljavo Ga-brielle Gabrielli in Maura Punterija ter ob 21. uri koncert skupine Mauro Bon & Hot Exposure ob predstavitvi cd plošče »Prehistoric Landscapes« s pesniškim posegom Lau-re Menichini. GORIŠKI MUZEJ prireja v Mušičevi galeriji Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Odprtje bo v petek, 21. septembra, ob 19. uri; umetnika in njegova dela bo predstavila kritičarka Ana-marija Stibilj Šajn, zapel bo zbor Ve-nika iz Goriških Brd pod vodstvom Franke Zgavec. Okrog 50 akvarelov iz zadnjih petih let Kosičevega likovnega ustvarjanja bo tokrat prvič razstavljenih. MEDNARODNI FESTIVAL DVORNE GLASBE bo drevi ob 20. uri v Gradu Kromberk. Skupina Jani Kovačič »Od Trubadurjev« bo izvajala Srednjeveške pesmi o ljubezni. V BIVŠI KONJUŠNICI PALAČE CO-RONINI CRONBERG v Gorici bo v petek, 14. septembra, ob 18. uri odprtje razstave starih čipk zbirke Co-ronini Cronberg z naslovom »Vanita e decoro«. V DRŽAVNI KNJIŽNICI V Državni knjižnici v ul Mameli v Gorici je do sobote, 29. septembra, na ogled razstava C. Piemontija »Fotogrammi«. Urnik: od ponedeljeka do petka od 10.30 do 18.30, v soboto od 10.30 do 13.30. V GALERIJI HIŠE KULTURE V ŠMAR-TNEM bo v petek, 14. septembra, ob 20. uri odprtje razstave umetnice Marlies Liekfeld-Rapetti z naslovom Puppa v Šmartnem. V OBČINSKEM CENTRU V LOČNIKU na trgu San Giorgio 37 bo v soboto, 15. septembra, ob 18.30 odprtje fotografske razstave z naslovom »Portfolio a Lucinico«. Razstavljajo Valter Nanut, Silvan Pittoli in Giorgio Bre-gant. V PARKU CORONINI bo drevi ob 21. uri koncert »Ventaglio d'Arpe«, dir. Patrizia Tassini. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Franco D'Amore iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DANES V GABRJAH: 11.00, Carmine Sciomenta (iz goriške splošne bolnišnice ob 10.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V TRŽIČU: 10.00, Ennio An-toniazzi v kapeli bolnišnice in na pokopališču v Ronkah. DANES V RONKAH: 11.00, Nerina Battaglia vd. Zorzin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču. DANES V BRAČANU: 14.00, Renato Pelesson (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. i/ Šola klasičnega in modernega baleta "TERSICORE Citta di Gorizia" Zavod deluje z vednostjo Ministrstva za javno vzgojo Že 51 let v službi plesne vzgoje Umetniška vodja: prof. Corina Mary Brandolin Prandi de Ulmhort Začetni, srednji in izpopouevalni tečaji klasičnega baleta in akademskega plesa, modern jazz, tip tap, sodobni plesi, značilni svetovni plesi, družabni plesi za odrasle, pilates vadba Vpisovanje in informacije ob delavnikih v popoldanskih urah GORICA, ulica Crispi 1, Tel. 0481.533602 TRŽIČ, ulica Mazzini 12, Tel. 0481.410506 / SVET Četrtek, 13. septembra 2007 17 terorizem - Nepričakovan odgovor poveljnika ameriških sil med zaslišanjem v senatu Petraeus ne ve, ali so ZDA varnejše po posredovanju v Iraku Dosedanja strategija požela kritike med demokrati in republikanci - Danes bo nastopil predsednik George Bush WASHINGTON - Poveljnik ameriških sil v Iraku, general David Petraeus je v torek med zaslišanjem pred senatnim odborom za oborožene sile odmevno priznal, da ne ve, ali so ZDA zaradi tega, kar delajo v Iraku, danes varnejše ali ne. Petraeus je skupaj z veleposlanikom ZDA v Iraku Rya-nom Crockerjem v torek predajal poročilo o Iraku še v senatu, predsednik George Bush, ki bo imel predvidoma danes televizijski nagovor, pa je v Beli hiši sprejel kongresne voditelje.Vprašanje o smiselnosti početja v Iraku je Petraeusu zastavil vodilni republikanec v odboru za oborožene sile John Warner iz Virginije, ki je pred dnevi napovedal upokojitev leta 2009. Warner je generala vprašal, ali je zaradi tega, kar skušajo narediti v Iraku, Amerika danes bolj varna in Petraeus je presenetljivo odgovoril, da ne ve, ker ni razmišljal o širši sliki, ampak le o tem, kar dela kot vodja koalicijskih sil v Iraku. Senatno zaslišanje Petraeusa in veleposlanika Crockerja je bilo za oba veliko manj prijetno kot dan prej, ko sta svoje poročilo o Iraku po povečanju števila ameriških vojakov za 30.000 podala pred skupnim odborom za obrambo in mednarodne odnose predstavniškega doma. Tudi v senatu sta oba vztrajala pri ugotovitvah, da je povečanje števila ameriških vojakov pomagalo k izboljšanju varnostnega položaja in zmanjšanju nasilja. Oba sta tudi priznala, da iraško vodstvo ni uspelo doseči političnega dogovora o bistvenih vprašanjih, čeprav ne zaradi pomanjkanja truda. Prav tako oba sta bila mnenja, da bi bila določitev datuma umika, kot to zahtevajo demokrati, ali morda hiter umik, katastrofalna za Irak. Vendar pa republikanski senatorji niso bili tako prizanesljivi kot njihovi kolegi v predstavniškem domu. V senatnem odboru za mednarodne odnose je bil med naj-ostrejšimi kritiki Chuck Hagel iz Nebraske, ki je v ponedeljek napovedal, da se leta 2008 ne bo potegoval za tretji mandat. Hagel je ognjevito vprašal, naj mu povesta razlog, zaradi katerega naj ZDA še naprej vlagajo kri in denar v Irak, tako kot so doslej. V njunem poročilu Hagel tega razloga ni videl. Tudi nekoč najbolj zvest zaveznik predsednika Busha v senatu Norm Coleman iz Minnesote, je v slogu iz časov vietnamske vojne dejal: »Američani želijo videti luč na koncu predora«. Coleman je želel slišati malce bolj dolgoročno vizijo kot pa le zmanjšanje števila vojakov na 130.000 do prihodnjega poletja in novo poročilo v sredini marca 2008. Vodilni republikanec v odboru Richard Lugar iz Indiane je menil, da možnosti za »neke vrste« uspeh sicer obstajajo, vendar pa si ne smejo privoščiti napak. Med najbolj ogorčenimi je bil predsedniški kandidat demokratov in predsednik odbora za mednarodne odnose Joe Bi-den iz Delawarea. Biden je menil, da v Iraku ni vojaške rešitve, Iračani pa niso sposobni doseči politične. Podobno ostri so bili tudi drugi demokrati, senator iz Illinoisa in predsedniški kandidat Barack Obama pa je poudaril, da je narobe, da se ta zaslišanja opravljajo okrog 11. septembra, s čimer se ponovno napačno namiguje, da ima Irak kaj opraviti s terorističnimi napadi v ZDA leta 2001. Predsednik Bush namerava hitro izkoristiti zaslombo, ki mu jo je dal Petraeus, na katerega se je sicer skliceval zadnje mesece, vedno ko je odbijal zahteve po zmanjšanju števila ameriških vojakov v Iraku. V četrtek naj bi Bush Američanom napovedal, da bo upošteval generalova priporočila glede zmanjšanja števila vojakov za 30.000 do naslednjega poletja. Vendar pa kritiki poudarjajo, da to pomeni vračanje tja, kjer so že bili letos januarja, Irak pa ni danes nič bližje politični rešitvi, kot je bil takrat. (STA) General David Petraeus ansa avstrija - Protiteroristična akcija Aretirali domnevne pripadnike Al Kaide DUNAJ - V Avstriji so aretirali tri domnevne pripadnike teroristične mreže Al Kaida. Osumljenci naj bi bili povezani z objavo videoposnetka marca letos, ki je vseboval grožnje Avstriji in Nemčiji zaradi sodelovanja njunih sil v Afganistanu, je danes sporočilo avstrijsko notranje ministrstvo. »Trije osumljenci so bili aretirani na Dunaju. Pri njih ni mogoče izključiti povezav z ideologijo Al Kaide,« je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal tiskovni predstavnik avstrijskega notranjega ministrstva Rudolf Gollia. Avstrijski notranji minister Günther Platter je zatem na novinarski konferenci pojasnil, da so bili osumljeni -gre za dva moška, stara 20 in 26 let, in 21-letno žensko -, »v stiku z mrežo Al Kaida«, niso pa bili del »operacijske mreže« za nasilne akcije. Platter je tudi zagotovil, da trojica »v nobenem trenutku ni predstavljala grožnje Avstriji«. Trojica je živela na Dunaju. Gre za »avstrijske muslimane druge generacije«, njihove družine pa izvirajo »iz arabskega sveta«, je povedal vodja avstrijske javne varnosti Erich Bux-baum. Aretirali so jih včeraj opoldne, potem pa so jih zaslišali in pregledali njihova stanovanja. Aretacije so povezane z objavo videoposnetka 11. marca letos na forumu spletne strani »Glas kalifata«, povezane z Al Kaido. Na posnetku so islamski skrajneži zagrozili z napadi na Nemčijo in Avstrijo, če ne bosta umaknili svojih sil iz Afganistana. Obe državi sta takrat poskušali zmanjšati pomen groženj. Avstrijski kancler Alfred Gusenbauer je tako dejal, da se ljudje nimajo česa bati. Avstrija ima v Afganistanu kontingent štirih častnikov iz generalšta-ba. Njihova misija v Kabulu se bo iztekla 31. decembra letos. Nemčija ima medtem v Afganistanu skoraj 3000 vojakov, Berlin pa tudi poveljuje silam Nata na severu države. (STA) finance - Valute Evro v primerjavi z dolarjem dosegel rekordno vrednost BERLIN/PARIZ/TOKIO - Finančni trgi nestrpno pričakujejo odločitev ameriške centralne banke, ki bo prihodnji teden odločala o višini ključne obrestne mere. Ob napovedih, da bo centralna banka Federal Reserve ključno obrestno mero znižala, se vrednost že tako močnega evra v primerjavi z dolarjem še krepi. Tako je skupna evropska valuta v primerjavi z dolarjem včeraj narasla na novo rekordno vrednost 1,3879. Nazadnje je vrh dosegla 24. julija, ko je bilo treba za evro odšteti 1,3852 dolarja Dolar se v primerjavi z evrom zadnje tedne vrti okoli najnižje vrednosti, na to pa je v zadnjih dneh vplivalo poročilo ameriškega ministrstva za delo o padcu zaposlovanja v avgustu. Nižje zaposlovanja naj bi kazalo na to, da se kriza s trga hipotekarnih posojil seli na druge dele gospodarstva. To je okrepilo špekulacije, da bo ameriška centralna banka na zasedanju 18. septembra prvič po štirih letih znižala ključno obrestno me ro, ki je sedaj do lo čena pri 5,25 odstotka. (STA) japonska - Zapletena vladna kriza Šinzo Abe po manj kot letu dni odstopil TOKIO - Japonska vladajoča Libe-ralno-demokratska stranka (LDP) bo naslednika premiera Šinza Abeja, kije včeraj odstopil, izbrala 19. septembra. Abe je odstopil po manj kot letu dni na oblasti zaradi vrste škandalov, ki so načeli njegovo priljubljenost in zavrli sprejemanje njegovega reformnega programa. Za Abeje-vega najverjetnejšega naslednika velja Taro Aso, generalni sekretar LDP in nekdanji zunanji minister, ki naj bi svojo odločitev o kandidaturi sporočil kmalu. 52-letni Abe, prvi japonski premier, ki se je rodil po drugi svetovni vojni, je položaj prevzel lani z obljubo, da bo nadaljeval reforme in spremenil vsiljeno povojno pacifistično ustavo. Toda njegova priljubljenost je zaradi številnih škandalov v vladi začela naglo padati, najhujši udarec pa je bil poraz na julijskih volitvah v zgornji dom parlamenta. »Menil sem, da bi morala stranka zgrabiti trenutek in napredovati z novim voditeljem,« je včeraj na novinarski konferenci dejal vidno pretreseni Abe, ki je svoji stranki LDP naročil, naj njegovega Šinzo Abe naslednika izbere čimprej. Kot je dejal, z odstopom ni več želel odlašati, da ne bi povzročal zmede v parlamentu. Opozicija je naredila vse, da bi blokirala Abejeve reforme, glasovala pa bi tudi proti zakonu o podaljšanju sporne vojaške misije v Afganistanu. Abe je minuli konec tedna napovedal, da bo odstopil, če parlament ne bo podaljšal mandata misiji, ki je pri volivcih zelo nepriljubljena. Opozicija si je prizadevala tudi za glasovanje o nezaupnici ministrom, vpletenim v škandale, in po možnosti celo premieru Abeju. (STA) rusija - Nepričakovana poteza predsednika Putin zamenjuje vlado pred volitvami MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je za novega premiera predlagal Viktorja Zubkova, kije bil zadolžen za boj proti pranju denarja, je včeraj sporočil predsednik dume Boris Grizlov. Kot je pojasnil Grizlov, je Putin prosil dumo, spodnji dom parlamenta, naj potrdi Zubkova na položaju premiera. Zubkov, ki je bil doslej vodja zveznega urada za finančni nadzor, je dolgoletni sodelavec Putina. V zgodnjih 90. letih prejšnjega stoletja sta bila zaposlena v administraciji Sankt Peterburga. Nekaj ur pred tem je Putin sprejel odstop vlade premiera Mihaila Fradko-va in celotne vlade. Kot je pojasnil Putin, je bil odstop vlade potreben za prestrukturiranje vladnega sistema pred volitvami. Fradkov, ki je postal premier marca 2004, bo ostal na položaju, dokler duma ne bo imenovala novega kandidata, je dodal Putin. Parlamentarne volitve bodo v Rusiji 2. decembra, tri mesece kasneje jim bodo sledile predsedniške volitve, na katerih v skladu z rusko ustavo Putin ne Vladimir Putin more več kandidirati. Med morebitnimi imeni za njegovega naslednika sta se najpogosteje pojavljala podpredsednika vlade Sergej Ivanov in Dmitrij Medvedjev. Imenovanje Zubkova je poskrbelo za presenečenje. Analitiki so namreč napovedovali, da bo novi premier najverjetneje Putinov kandidat za novega ruskega predsednika, Zubkova pa niso omenjali med možnimi kandidati. Grizlov je napovedal, da se bo Zubkov danes srečal s poslanskimi skupinami, o njegovem imenovanju pa bodo v dumi odločali jutri. (sta) V Indoneziji potres, a brez tsunamija DŽAKARTA - Zahodno obalo indonezijskega otoka Sumatra je prizadel močan potres z močjo 8,2 po Ri- chterjevi lestvici, sledilo pa mu je tudi več popotresnih sunkov, zaradi česar so oblasti izdale dve opozorili pred tsunamijem, ki pa so ju kasneje preklicale. Potres, ki je v Indoneziji terjal najmanj sedem mrtvih in okoli 100 ranjenih, so čutili tudi v drugih državah na območju, kjer so prav tako izdali opozorilo pred tsunamijem. Zaradi potresa so se na Sumatri rušile stavbe, drugod pa je zamajalo poslopja. IAEA o iranskem jedrskem programu DUNAJ - Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je na zasedanju na Dunaju preučeval poročilo generalnega direktorja agencije Mohameda El Bara-deja, ki med drugim predvideva časovni načrt inšpekcij, s katerimi bi IAEA ugotovila civilno ali vojaško naravo iranskega jedrskega programa. ZDA in EU so ob tem Iranu zagrozile z novimi sankcijami, medtem pa je Teheran posvaril pred »političnim vmešavanjem«, ki bi lahko ogrozil njegov dogovor z IAEA o inšpekcijah. Embargo za britansko meso do 15. oktobra BRUSELJ/LONDON - Evropska komisija je potem, ko so na jugu Anglije potrdili prisotnost virusa slinavke in parkljevke, sprejela nujne ukrepe v obliki popolnega embarga na promet z vsem britanskim mesom, ki bo veljal najmanj do 15. oktobra. Kot območje visokega tveganja so v Bruslju označili vso Veliko Britanijo, pri čemer pa omejitve ne veljajo za Severno Irsko. Nekdanji predsednik obsojen na dosmrtno ječo MANILA - Nekdanji filipinski predsednik in nekdanji filmski zvezdnik Joseph Estrada je bil zaradi korupcije obsojen na dosmrtno ječo. Posebno protikorupcijsko sodišče je razsodilo, da si je Estrada z davčnimi utajami in prejemanjem podkupnin prisvojil več milijonov dolarjev. Poleg tega je zaseglo 87 milijonov dolarjev z njegovih bančnih računov, ki so bili med sojenjem zamrznjeni. Estradovi odvetniki so takoj napovedali pritožbo. (STA) 18 Četrtek, 13. septembra 2007 PRIREDITVE / TRST - Fotografija Spacal, Lavrenčič in skupinska V sklopu festivala Trieste-fotografia, ki se pravkar odvija v Trstu, bo v teh dneh nekaj slovensko obarvanih dogodkov. Kot smo že poročali, se bo prvi, fotografska razstava Lojzeta Spacala in Marijana Pfaiferja, zvrstil že nocoj, ko bodo ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah predstavili njune posnetke o Krasu, Istri in Posočju. Kras pa bo pro ta go nist tu di razstave, ki jo bodo jutri odprli v Narodni in študijski knjižnici. Tržačan Viljam Lavrenčič (letnik 1967), član fotokrožka Fotovideo Trst 80, bo predstavil svoje borjače, štirne, kaluone in druge kraške motive, za katerimi se skriva avtorjeva velika ljubezen do Krasa. Na ogled bo cikel črno-belih fotografij srednjega formata; Lavrenčičeva dela bo predstavil Robi Jakomin. Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri. Ljubitelji starodavnih tehnik in alternativne fotografije bo do pri šli na svoj ra čun v so -boto. V Galeriji Narodnega doma bodo namreč ob 11. uri odprli razstavo Skupine Rodolfo Namias iz Parme: značilnost skupine je, da ima člane po vsej Italiji in da se ukvarja izključno z ovrednotenjem ter novimi interpretacijami nekdanjih tehnik fotografiranja in tiskanja. Razstavo, ki nosi naslov Občutljive površine, prireja fotokrožek Fotovideo Trst 80: na ogled bo okrog dvajset del prav tolikih avtorjev. (pd) ljubljana Prva koncerta Slovenske filharmonije Orkester Slovenske filharmonije bo novo abonmajsko sezono začel s koncertoma za modri abonma. Koncerta bosta danes in jutri obakrat ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Orkestru bo dirigiral njegov šef dirigent George Pehlivani-an, na sporedu bodo Valse interrompue Danila Švare, Simfonija št. 3 v D-duru Franza Schuberta in simfonična pesnitev Tako je govoril Zaratus-tra Richarda Straussa.Pianist, dirigent, pedagog, kritik in predvsem skladatelj Danilo Švara (1902-1981) je bil eden najbolj vsestransko razgledanih in izobraženih slovenskih glasbenikov. Valse interrompue je napisal leta 1933, ob prvem gostovanju plesnega para Pina in Pie Mlakar v ljubljanski Operi. Po besedah Andreja Ri-javca glasba ponese v bleščečo dvorano, v kateri razkošno oblečene dame in gospodje plešejo valček. Slavje prekine prihod skupine klošarjev in beračev. Ko jih izrinejo iz dvorane, se ples nadaljuje. Schubertova Simfonija št. 3 v D-duru prinaša duh dunajske veselosti in spominja na naivno igrivost Hayd-no vih sim fo nij, pi še v kon cert nem li -stu. Prvič je bila izvedena leta 1881 v Londonu. Strauss je sim fo nič no pes ni tev Tako je govoril Zaratustra napisal leta 1896 z oznako »prosto po Nietz-scheju«. Skladatelja se je filozofova polemika o krščanski religiji močno dotaknila, vendar pa, kot je pojasnil ob nastanku skladbe, ni želel napisati filozofske glasbe ali portretirati velikega Nietzschejevega dela, pač pa je želel z glasbenimi sredstvi izraziti misel o razvoju človeštva. (STA) GLEDALIŠČE ljubljana - MGL Po uspehu Kabareta letos Goslač na strehi Ravnateljica in umetniška voditeljica Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL) Barbara Hieng Samo-bor je prvo premiero v sezoni 2007/2008 na velikem odru, musical Goslač na strehi, na torkovi predstavitvi označila za velik in vsestranski projekt z velikanskim številom visoko kvalitetnih in kompetentnih sodelavcev. Musical, krstili so ga leta 1964 na Broadwayju, lahko po njenih besedah sicer lahko gledamo kot gan-ljivko, lahko pa v njem razberemo širšo metaforo. Režira, tako kot lansko uspešnico Kabaret, Stanislav Moša iz Brna. Hieng Samoborjeva je izpostavila prizadevanje, da bi ustvarili musical, ki bo presegel zabavljaš-tvo in se skoncentriral na poanto -streznitev, ki pride v drugem dejanju predstave. Strokovni svetovalec Klemen Jelinčič Boeta pa je dodal, da je predstava vendarle predvsem zabavna, saj imajo vse ljubezenske zgodbe na odru »happy end«. Režiser je med drugim poudaril, da je od nekega nemškega mana-gerja prišla pobuda, da bi različica Kabareta v MGL z Urošem Smole-jem v glavni vlogi iz lanske sezone odšla na veliko turnejo po Evropi, ker se mu je - med neštetimi uprizoritvami po stari celini - silno priljubila. Nad Kabaretom iz Ljubljane so bili navdušeni tudi v Brnu, kjer je predstava gostovala in kjer so navajeni na kakovostne musicale. Moša je izjemno pohvalil prevod Goslača na strehi, delo Alje Predan in Milana Dekleve. Tudi sam mu si cal je eden red kih v žan ru glas -benega gledališča s tako dobro glasbeno in dramaturško zasnovo. Zato ni čudno, da ga naenkrat igraj o v kakšnih dvajsetih evropskih teatrih. Sam kot režiser v gledališču, kot je dejal, išče neko človeško harmonijo; te je vedno manj, raste sovraštvo med ljudmi in to prinaša neverjetne tragedije. Tako ima musical, ki tema-tizira težave judovskega očeta pri možitvi petih hčera, širše razsežnosti. Projekt ni enostaven, je poudaril Moša. Vaje so začeli konec aprila, pred premiero, ki bo na judovsko novo leto - prva drevi, in druga jutri, obakrat ob 20. uri - pa j e bilo še tri tedne intenzivnih vaj. Na njih so morali uskladiti dramske dele s petjem in z glasbo. Slednjo bo na odru izvajal 15-članski orkester pod dirigentskim vodstvom Žarka Prinčiča. »Zelo naporno delo,« se je režiserju priključil eden od obeh nosilcev glavne vloge očeta Tevjeta, Janez Starina. Enakovredno je to vlogo na-študiral Janez Hočevar - Rifle. Starina je opozoril na specifični režiserjev pristop k študiju predstave - odsotnost bralnih vaj, proste roke igralcem pri ustvarjanju lika. Vloga očeta je bila »ogromen zalogaj«, tudi zato, ker je musical žanr, ki časovno zelo natančno opredeljuje prehode med govorjeno in peto besedo ter glas bo. Dramaturginja Petra Pogorevc je sodelovanje opredelila kot »enega najlepših spustov v zaodrje tega gledališča«, v katerem je od nedavno. Žarko Prinčič je Goslača na strehi označil za veliko delo zaradi ravnotežja med dramskim in glasbenim deležem. Svoj prispevek je predstavi dal koreograf Vladimir Klou-bek, stalni režiserjev sodelavec. V vlogi matere Golde bosta nastopili Nadja Strajnar Zadnikar oziroma Judita Zidar, hčere bodo Jana Zupančič, Ana Dolinar (AGRFT), Iva Krajnc, gostji Nina Bjelica in Zala Linea Rutar. Ob drugih članih ansambla MGL in gostov bo pomembno vlogo odigral 16-članski zbor, izbran na avdiciji, s pevskimi in plesnimi nalogami. (STA) SLOVENIJA LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V soboto, 15. septembra ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V petek, 21. ob 19.30 in v soboto, 22. septembra ob 20.00 / Dane Zajc: »Ja-gababa«. Mala drama V soboto, 15. septembra ob 20.00 / Vasilij Vladimirovič Sigarev: »Ahasver«. V četrtek, 20. septembra ob 20.00 / In-gmar Villqist: »Halvarjeva noč«. Gostuje Kamerni teater 55 Sarajevo. V soboto, 22. septembra ob 20.00 / Neil LaBute: »Razsutje / Igre poslednjih dni«. Gostuje Imaginarni, zavod za kulturno dejavnost. Stara mestna elektrarna Danes, 12. septembra ob 21.00 / Ivan Peternelj: »Oblivijon«, gledališka predstava. Mestno Gledališče Ljubljansko Veliki oder Danes, 13., jutri, 14., v soboto, 15., v sredo, 19. in v četrtek, 20. septembra ob 20.00 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick »Goslač na strehi«. Mala scena MGL V soboto, 22. in v ponedeljek, 24. septembra ob 20.00 / Kim Komljanec: »Kura nima jajc«. Šentjakobsko gledališče Jutri, 14. septembra ob 20.00 / »Har-lekinska noč«, podelitev nagrad ŠG Harlekin za dosežke v gledališki sezoni 2006/2007. Vstop prost. V soboto, 22. septembra ob 19.30 / J. Jacobs/W. Casey: »Briljantina«, (mu-zikal), režija in koreografija Mojca Horvat. V petek, 28. septembra ob 19.30 / D. Goggin: »Nunsense II« (muzikal), režija in koreografija M. Horvat. POSTOJNA V četrtek, 27. septembra ob 19.30 / J. Hašek: »Prigode dobrega vojaka Švej-ka« (črna komedija), režija G. Lešnjak - Gojc. Gostovanje Šentjakobskega gledališča na festivalu Linhartovo srečanje. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Mahler: »Resurrezione« / Prvi sezonski koncert, ki ga vodi Dan Ettinger. Urnik: jutri, 14. septembra ob 20.30 in v nedeljo, 16. septembra ob 17.30. GORICA Park Coronini Danes, 13. septembra ob 21.00 / Koncert »Ventaglio dArpe«, dir. Patrizia Tassini. ■ 30. MEDNARODNI ORGELSKI FESTIVAL V nedeljo, 16. septembra ob 17.00, cerkev sv. Ermakore in Fortunata (Rojan) / Manuel Tomadin - orgle. V ponedeljek, 17. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Mauro Maur - trobenta in Françoise Gadbois - orgle. V ponedeljek, 24. septembra ob 20.30, katedrala sv. Justa / Kristian Schneider - orgle. ■ KOGOJEVI DNEVI 2007 Jutri, 14. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Zborovodkinja: Urša Lah. V soboto, 22. septembra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov-zete / Juvavum Brass Quintet - Salzburg. V sredo, 26. septembra ob 10.00, De- skle, Kulturni dom / Koncert za mladino. V petek, 28. septembra ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Du-bravka Tomšič Srebotnjak - klavir. V petek, 5. oktobra ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / David Hall Johnson - violina in Nina Prešiček - klavir. V nedeljo, 14. oktobra ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Dirigentka: Andreja Šolar. V ponedeljek, 22. oktobra ob 20.15, Nova Gorica, Kulturni dom / Simfonični orkester RTV Slovenija. Dirigent: Anton Nanut. Vuk Jovanovic - klavir. V petek, 26. oktobta ob 20.00, Vipava, dvorec Zemono / Portretni koncert skladatelja Uroša Rojka. V sredo, 31. oktobra ob 20.30, Trst, Kulturni dom / Ob osemdesetletnici skladatelja Pavla Merkuja. Orchestra di Padova e del Veneto. Dirigent: Anton Nanut. _SLOVENIJA_ POSTOJNA Jamski dvorec V četrtek, 20. septembra / V okviru »Postojne blues festivala« bo nastopil britanski vokalist Ian Siegal. LJUBLJANA ■ Festival Ljubljana Jutri, 14. septembra ob 20.00, Križanke / Borut Bučar & Big Band RTV Slovenija. V soboto, 15. septembra ob 21.00, Križanke / Terrafolk. ■ Tartini festival V soboto, 15. septembra ob 20.00, samostan sv. Frančiška Asiškega, Piran / Ilinca Dumitrescu - klavir, Vasile Ma-covei - fagot. Letno gledališče Križank V četrtek, 27. septembra / Nastop hrvaške pevke Severine. ■ RAZSTAVE OB 100-LETNICI ROJSTVA LOJZETA SPACALA ŠTANJEL Grafike - do decembra 2007 - Galerija Lojzeta Spacala. Urnik: v tednu od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Za najavljene skupine po dogovoru. Info.: tel. ++38657690197 ali mobi ++38641337422 Štefan. Grafične miniature - do 15. oktobra -Galerija pri Valetovih KOPER - Prodajna razstava - do 15. septembra - Galerija Meduza FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Dvorana deželnega sveta: antološka razstava posvečena Maestru Guidu Tavagnaccu. Možnost ogleda do 12. oktobra od ponedeljka do petka od 9.30 do 18.00. Muzej judovske skupnosti: do 16. oktobra razstavlja Herbert Pagani »Ap-punti di una vita«. Prenovljena ribarnica: do 14. oktobra od 10.00 do 23.00 so na ogled Ma-scherinijeve skulpture. Gledališče Miela: do 16. septembra bo na ogled antološka razstava ruskega fotografa Evgenija Haldeja. Urnik: odprto vsak dan od 18.30 do 22.30. Poštni in telegrafski muzej: do 14. oktobra je odprta razstava »Zgodovina in filatelija: pregled vrednot in kulture«. V tednu je odprto od 9.00 do 13.00 ob nedeljah od 10.00 do 12.00. Kavarna Stella Polare (Trg sv. Antona 6): do 1. novembra bo razstavljal tržaški slikar Boris Zuljan. Muzej Revoltella (Ul. Diaz 27): »Ca-sorati. Naslikati tišino«. V tednu je možen ogled od 9.00 do 18.00, ob praznikih od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Kulturni dom: v okviru festivala Trie-stefotografia, bodo do 30. septembra na ogled dela 15 slovenskih fotografov. Galerija Tržaške knjigarne: do 29. septembra razstavlja pod naslovom Srce - Cuore tržaška slikarka Annamaria Ducaton. Razstavna dvorana palače Costanzi (Mali trg 2): do 30. septembra bodo na ogled slikarska dela Ramira Menga. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana: do 30. septembra ima osebno razstavo pod naslovom »Visioni« Nicola Tomasi. Odprto vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Dvorana bivše oglasne deske (Mali trg 3):»Umetnost po žensko« je naslov skupinske razstave umetnic, ki bodo razstavljale do 23. septembra in sicer vsak dan od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 19.30. OPČINE Prosvetni dom: od danes, 13. septembra (otvoritev ob 20.30), do 29. septembra bo odprta fotografska razstava Lojze Spacal, Marijan Pfaifer »Kras, Istra, Posočje: podobe, krajine, vtisi«. Ogled ob delavnikih od 17.00 do 20.00. Bambičeva galerija (Proseška ulica 13): keramične izdelke razstavlja do 28. septembra Gabrijela Osbich Pison. Urnik ogleda od ponedeljka do petka 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. REPEN Kraška hiša: na ogled je fotografska razstava Sergija Ferrarija »Ljudje-Gente«. Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih z urnikom od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je ogled možen tudi v drugih terminih po dogovoru z upravitelji. Informacije na tel. št. 040327240 ali Hyperlink mailto:info@kraskahisa.com info@kraskahisa.com DEVIN Devinski grad: do 21. oktobra je odprta razstava z naslovom: »Rainer Maria Rilke: pesnik in njegovi angeli«. Ogled je možen vsak dan razen ob torkih od 9.30 do 17.30. GORICA Na goriškem gradu bo do 28. oktobra od torka do nedelje od 9.30 do 13.00 ter od 15.00 do 19.30, na ogled umetniška razstava z naslovom »Passaggi«. V Državni knjižnici je na ogled razstava Carla Piemontija z naslovom »Fo-togrammi«, odprta bo do 29. septembra. PASSARIANO Vila Manin - Center sodobne umetnosti: do 30. septembra bo razstavljal Hiroshi Sugimoto. Vila Manin: do 16. septembra razstavlja Mauro Vignando pod naslovom »ZUDTQCSS«. Ogled je možen vsak dan razen ob ponedeljkih. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom: do srede, 26. septembra bo na ogled razstava slik Dušana Sterleta »Sledi«. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je razstava z naslovom »Ohraniti preteklost -ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja so odprte s poletnim urnikom: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8.00 do 19.00, sobota zaprto, nedelja, prazniki od 13.00 do 19.00; Sv. Gora sobota, nedelja, prazniki od 10.00 do 18.00; grad Dobrovo ponedeljek zaprto, od torka do petka od 8.00 do 16.00, sobota, nedelja, prazniki od 13.00 do 17.00; Kolodvor od ponedeljka do torka v skladu z urnikom Turistične agencije Lastovka, sobota od 12.00 do 19.00, nedelja od 10.00 do 19.00. Za ostale muzejske zbirke je urnik nespremenjen. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika. Za informacije in najave lahko obiskovalci pokličejo na tajništvo Goriškega muzeja, tel. 003865-3359811. Paviljon Poslovnega centra Hit: do oktobra bo razstavljala umetniške keramike Lučka Šicarov iz Ljubljane. DOBROVO Goriški muzej prireja v Mušičevi galeriji na Gradu Dobrovo razstavo akvarelov goriškega slikarja Andreja Ko-siča. Odprtje bo v petek, 21. septembra, ob 19.00; umetnika in njegova dela bo predstavila kritičarka Anamarija Stibilj Šajn, zapel bo zbor Venika iz Goriških Brd pod vodstvom Franke Žga-vec. Okrog 50 akvarelov iz zadnjih petih let Kosičevega likovnega ustvarjanja bo tokrat prvič razstavljenih. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Prostori Kluba kulturnih in znanstvenih delavcev (Tomšičeva ul. 12): do 5. oktobra bo vsak dan od 15.00 do 21.00 možen ogled likovne razstave tržaškega slikarja Edija Žerjala. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. w TRST Petek, 14. septembra 2007 1 1 Skupina F Včerajšnji izidi: Italija -Nemčija 67:58, Francija - Turčija 85:64, Litva - Slovenija 80:61. Končni vrstni red: Litva 10, Slovenija 8, Francija 6, Nemčija 4, Italija 2, Turčija 0. Četrtfinalni spored Danes: ob 19.00 Rusija -Francija, ob 21.30 Španija -Nemčija. Jutri: ob 19.00 Hrvaška - Litva, ob 21.30 Grčija - Slovenija Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it APrimorski ~ dnevnik košarka - Evropsko moško prvenstvo v Španiji Italija ne gre niti v Peking Slovenci v četrtfinalu proti Grčiji »Azzurre« iz prvenstva izločila Nemčija - Proti Litvi sinoči prvi poraz Slovenije MADRID - Upanja, ki so se pojavila po težki zmagi proti Turčiji, so se takoj razblinila. Nemška vrsta Dirka Nowitzki-ja je v odločilni tekmi zadnjega kroga drugega dela EP v napeti tekmi vendarle dovolj prepričljivo premagala Italijo in jo izločila iz nadaljnjega boja za medalje, kar pa je morda še hujše: Italija prihodnje leto ne bo nastopila na olimpijskih igrah v Pekingu. In to prvič po 11 letih, saj je zadnjič ni bilo leta 1996 na igrah v Atlanti. Če potegnemo črto pod nastopi »azzurrov« na tem EP, moramo zapisati, da pravzaprav odhajajo zasluženo, saj so igrali daleč pod svojimi sposobnostmi in v šestih nastopih dosegli le dve zmagi.. Kako daleč so časi splošne evforije, ki je zaznamovala začetni del pripravljalnega obdobja, ko so »az-zurri« na prijateljskih tekmah in turnirjih zmagovali kot zastavo. Potem so se začele poškodbe, Galanda, Michelori, Rocca in Gallinari se prvenstva sploh nista mogla udeležiti, poškodovala sta se tudi Bargna-ni in Belinelli, vendar vse to ne opravičuje slabih nastopov Recalcatijevega moštva. Vzroki za serijo porazov morajo biti še drugi (zvezdnik Bargnani je na primer povsme razočaral)in zdaj bo nastopil čas treznih analiz. Je pomlajena italijanska vrsta na svoji razvojni poti le doživela »otro- ško bolezen« ali pa morebiti ni tako dobra, kot so jo mnogi že prikazovali? Nemčija, za katero je bila zmaga prav tako imperativ, je odigrala taktično zrelo tekmo - Dirk Nowitzki je celo prepustil vlogo prvega strelca soigralcem, medtem ko je Italija razočarala v vseh elementih. Na koncu tekme, ko bi lahko ujela Nemčijo z osebnimi napakami in prostimi meti, pa celo ni imela izpolnjenega bonusa. Dirk Nowitzki je sicer veliko metal (5:19 iz igre), toda bolj kot na lastni učinek je zbranost usmeril v igro v obrambi ter v napadu razigraval soigralce. Tako je bil prvi strelec Nemčije Johannes Herber, ki je imel do te tekme povprečje 3,2 točki na tekmo, proti Sloveniji pa se sploh ni vpisal med strelce. Presenetil je tudi Steffen Hamann (povprečje 4 točke), ki je dosegel 10 točk, medtem ko je pozitivno oceno pri Italiji dobil le Marco Belinelli, kije kljub zvinu gležnja v drugi četrtini dosegel 25 točk. Zlasti porazna je bila Italija v skokih, saj so Nemci pod njenim obročem pobrali kar dvajset žog! Poraz, a šele prvega, je na EP proti Litvi doživela tudi Slovenija, ki se je tako v sakupini uvrstila na 2. mesto, kar ji za nasprotnika v četrtfinalu prinaša jutri aktualnega evropskega prvaka Grčijo, kije bil v skupini E sicer šele tretji. To bo za Slovenijo ključna tekma, saj bi ji zmaga poleg uvrstitve v polfinale predčasno prinesla tudi že vozovnico za olimpijske igre 2008, kar je bil tudi glavni cilj Slovenije pred pričetkom EP. Hitro je bilo jasno, da si nobena ekipa v zadnjem krogu ne želi poraza, temveč da hoče nadaljevati prvenstvo nepo-ražena, predvsem pa se izogniti dvoboju z evropskimi prvaki Grki. Ni bilo popuščanja, igralo se je na vso moč in Litva je hitro dokazala, zakaj sodi med glavne favorita za najžlahtnejšo kovino. V prvi četrtini je Litva metala neverjetno natančno - 56-odstotno iz igre (10:18) in 63-od-stotno za tri točke (5:8), zato je zasluženo vodila s 26:18. Slovenija ji v napadu sicer ni sledila, toda razliko je nadoknadila z agresivno, borbeno obrambo, s katero si je priigrala prejšnjih pet zmag. Vztrajnost pri istem konceptu igre, začinjena z bolj navdahnjeno igro v napadu, zlasti pod košem (Matjaž Smodiš 9 točk v prvem polčasu, Erazem Lorbek 8) in mestu organizatorja igre (Jaka Lakovič 10 točk), je Slo- Veterani Soragna (na sliki proti Nemčiji), Basile in Marconato so v Španiji povsem odpovedali, razočaral pa je tudi NBA »zvezdnik« Bargnani ansa venijo nagradila v drugi četrtini. V15. minuti je imela Litva le točko naskoka (29:30), ob polčasu dve več, a to predvsem zaradi izjemnega meta za tri točke - 8:11. Šarunas Jasikevičius, glava in motor Litve, si je proti koncu prvega polčasa poškodoval stegensko mišico, zato ga je trener Ramunas Butautas v nadaljevanju raje pustil na klopi. Očitno je to še bolj podžgalo litovske igralce, ki so krenili v drugi polčas izjemno motivirano in še naprej zelo natančno. Premoč v napadu so nadgradili še v bitki pod obročema, tako da se je zmaga Slovenije oddaljevala iz minute v minuto. Zgolj osem doseženih točk v tretji četrtini je bilo premalo za enakovreden boj z Litvo, ki je po 30 minutah vodila s 63:49. Tudi selektor Aleš Pipan je tedaj ugotovil, da proti razigrani Litvi »ne bo kruha«, zato je iz igre potegnil Smodiša (17 minut) in Nesteroviča (19 minut) ter ju tako obvaroval pred morebitnimi poškodbami, predvsem pa ju odrešil trdega boja z visokimi in močnimi litovskimi orjaki. Moč, ki bi jo porabila proti njim, jima bo prišla še kako prav v boju z Grčijo, ki bo odločal o mnogo pomembnejših rečeh kot včeraj zvečer. Enako je storilo tudi kakšnih 50 slovenskih navijačev, ki niso bili kos hu-ronskemu navijanju skoraj tisoč litovskih grl na drugi strani dvorane Arena. Tako je Slovenija večino zadnje četrtine odigrala v postavi Lakovič, Dragič, Domen Lorbek, Slokar ter Erazem Lorbek in čeprav je Litva nadaljevala z nezmanjšano močjo, se razlika na semaforju ni bistveno spremenila. Šele v zaključnih minutah, ko so priložnost dobili tudi rezervisti, je prednost Litve dosegla dvajset točk. Nemčija - Italija 67:58 (12:18, 27:27, 46:37) NEMČIJA: Demirel 5, Okulaja 4 (2:2), Herber 15, Hamann 10 (0:1), Greene 4, Roller 4 (4:4), Femerling 5 (1:2), Nowitzki 15 (3:4), Jagla 5. ITALIJA: Belinelli 25 (10:10), Man-cinelli 2, Marconato 6 (0:1), Mordente 3, Bargnani 10 (3:4), Bulleri 8 (2:2), Di Bella 1 (1:2), Gigli 3 (1:2). Prosti meti: Nemčija 10:13, Italija 17:21; met za dve točki: Nemčija 18:45, Italija 13:39; met za tri točke: Nemčija 7:21 (Herber 3, Nowitzki 2, Jagla, Demirel), Italija 5:23 (Belinelli 3, Mordente, Bargnani); skoki: Nemčija 52 (31 + 21), Italija 31 (23 + 8); osebne napake: Nemčija 23, Italija 16. Slovenija - Litva 61:80 (18:26, 41:44, 49:63) SLOVENIJA: Lakovič 15, Dragič 7 (0:2), Nesterovič 4, Smodiš 11 (2:2), Slo-kar 6, Jagodnik 3 (1:2), D. Lorbek 6, Vidmar (0:2), E. Lorbek 9 (5:6). LITVA: Kaukenas 11 (2:2), D. La-vrinovič 6, Šiškauskas 21 (6:8), Songaila 17 (2:2), Jasaitis 3, Kleiza 6, K. Lavrinovič 14 (3:4), Jasikevičius 2. Prosti meti: Slovenija 8:14, Litva 13:16; met za dve točki: Slovenija 19:38, Litva 17:38; met za tri točke: Slovenija 5:21 (Lakovič 3, Dragič, Smodiš), Litva 11:20 (Šiškauskas 3, K. Lavrinovič 3, D. Lavrinovič 2, Kaukenas, Songaila, Jasai-tis); skoki: Slovenija 22 (18 + 4), Litva 44 (33 + 11); osebne napake: Slovenija 21, Litva 20. odbojka - Italija na EP prvič po 18 letih izločena iz boja za medalje Kriza, reakcija, padec Proti Rusiji so »azzurri« nadoknadili dva seta zaostanka, nato pa izgubili v skrajšanem petem setu Stanje MOSKVA - Černic in tovariši na odbojkarskem EP ne bodo mogli braniti naslova, ki so ga osvojili pred dvema letoma v Rimu. Letos (in prvič po 18 letih) se poslavljajo že po drugem delu Poraz proti Rusiji je bil zanje usoden, v polfinale pa se je presenetljivo uvrstila Finska. Po prvih dveh setih odločilnega dvoboja proti gostitelju prvenstva, je kazalo, da bodo Italijani odšli sklonjenih glav, saj so Rusi s svojima napadom in servisi razgalili vse slabosti »azzurrov«. V drugem setu so Italijani delovali kot razbita četa. Od tretjega seta dalje pa so zaigrali kot prerojeni. K preobratu je v veliki meri botrovala zamenjava neprepoznavnega Feia z veliko bolj učinkovitim Pedrazzolijem, ki je skupaj s Paparonijem in Cisollo uspešno pre- bijal obrambo Rusov. Montalijevi varovanci so začeli bolje sprejemati in so razmerje sil popolnoma prevesili na svojo stran. Začetek tie-breaka (4:0 za Italijo) je obetal novo, senzacionalno zmago Italije, a se je zataknilo in nadaljevanje je bilo spet v znamenju premoči ruskega servisa. Glede na težave Italijanov v drugi liniji, se samo po sebi postavlja vprašanje, zakaj Montali ni preizkusil tudi Černica oziroma zakaj gaje sploh vzel s sabo v Moskvo, če je mislil, da po poškodbi ni dovolj dobro pripravljen, da lahko igra. Italija še ima svojo šolo - v polfinalu jo bosta predstavljala trenerja Finske Berruto in Španije Anastasi, nima pa več tako močne ekipe. Rusija - Italija 3:2 (25:21, 25:15, 20:25, 25:19, 15:10) RUSIJA: Abramov 13, Volkov 13, Pol-tavskij 21, Berežko 14, Kulešov 8, Kamutšik 4, Verbov (l), Ostapenko 5, Kruglov, Kosa-rev 2, Tetjukin 1.Grankine ITALIJA: Tencati 8, Fei 4, Cisolla 21, Mastrangelo 4, Vermiglio 1, Paparoni 15, Farina (l); Perazzolo 15, Sala 0, Mattera 0, Čer-nic, Savani. Paparoni je bil v napadu učinkovit ansa Skupina E Včerajšnji izidi: Nizozemska - Francija 3:2 (25:11, 25:23, 21:25, 20:25, 15:12), Nemčija - Španija 1:3 (19:25, 25:15, 24:26, 24:26), Srbija - Slovaška 3:0 (25:18, 25:23, 25:23). Vrstni red: Španija 8, Srbija 6, Nemčija in Nizozemska 4, Francija 2, Slovaška 0. Danes: Nemčija -Francija, Srbija - Španija, Nizozemska - Slovaška. Skupina F Včerajšnji izidi: Belgija -Finska 1:3 (25:21, 17:25, 23:25, 21:25), Poljska - Bolgarija 2:3 (20:25, 25:16, 24:26, 25:21, 13:15), Italija - Rusija 3:2 (25:21, 25:15, 20:25, 19:25, 10:25). Vrstni red: Rusija 8, Finska 6, Italija in Bolgarija 4, Belgija 2, Poljska 0. Danes: Belgija - Bolgarija, Poljska - Italija (ob 17.30), Rusija - Finska. 20 Četrtek, 13. septembra 2007 ŠPORT nogomet - Kvalifikacije za Euro 2008 Ragbi: Italija na SP ugnala Romunijo / Di Natale pokopal Ukrajino Izenačeno stanje v skupini B Nepričakovan poraz Francije - Slovenska zmaga proti Belorusiji zgolj za prestiž VuM?5DR!DetaAcchlli VdSpPrintU MARSEILLE - V tekmi 2. kroga svetovnega prvenstva v ragbiju je Italija s 24:18 premagala Romunijo. Vrstni red: Nova Zelandija in Škotska 5, Italija 2, Portugalska in Romunija 0. Naslednjo tekmo bo Italija odigrala proti Portugalski. Skupina A Izidi Finska - Poljska 0:0, Kazahstan - Belgija 2:2, Portugalska - Srbija večerna tekma Poljska 11 6 3 2 17:9 21 Finska 10 4 4 2 9:5 16 Srbija 8 4 3 1 10:4 15 Portugalska 8 4 3 1 17:7 15 Belgija 9 2 2 5 7:12 8 Armenija 7 2 1 4 3:7 7 Kazahstan 91 4 4 7:13 7 Azerbajdžan 81 2 5 4:17 5 PRIHODNJI KROG (13.10.) Azerbajdžan - Portugalska, Belgija - Finska, Armenija - Srbija, Poljska - Kazahstan SkupinaB Izidi Ukra jina - Italija 1:2, Francija 2:1 Škotska 0:1 , Litva - Ferski otoki Škotska 9 7 0 2 17:7 21 Italija 9 6 2 1 15:7 20 Francija 9 6 1 2 15:3 19 Ukrajina 8 4 1 3 10:9 13 Litva 9 3 1 5 7:11 11 Gruzija 8 2 1 5 14:14 7 Ferski otoki 9 0 0 9 3:29 0 PRIHODNJI KROG (13.10.) Škotska - Ukrajina, Italija - Gruzija, Ferski otoki - Francija Skupina C Izidi Norveška - Grčija 2:2, Turčija - Madžarska 3:0 , Bosna in Hercegovina - Moldavija 0:1 Grčija 8 61 1 14:7 19 Norveška 9 52 2 20:8 17 Turčija 8 52 1 21:8 17 BiH 9 41 4 14:16 13 Madžarska 9 30 6 8:17 9 Malta 8 12 5 7:17 5 Moldavija 9 12 6 5:16 5 PRIHODNJI KROG (13.10.) Moldavija - Turčija, Madžarska - Malta, Grčija - BiH Skupina D Izidi Češka - Irska 1:0, Slovaška - Wales 2:5, Ciper - San Marino 3:0 Nemčija 87 1 0 31:4 22 Češka 96 2 1 19:4 20 Irska 94 2 3 14:11 14 Slovaška 93 2 4 20:20 10 Wales 83 1 4 13:13 10 Ciper 83 1 4 13:16 10 San Marino 90 0 9 1:43 0 PRIHODNJI KROG (13.10.) Ciper - Wales, Irska - Nemčija, Slovaška - San Marino Skupina E Izidi Andora - Hrvaška 0:6, Makedonija - Estonija 1:1, Anglija - Rusija 3:0 Hrvaška 972 0 24:4 23 Anglija 962 1 18:2 20 Rusija 943 1 14:4 18 Izrael 952 2 17:10 17 Makedonija 922 5 7:11 8 Estonija 10 1 1 8 1:15 4 Andora 900 9 2:36 0 PRIHODNJI KROG (13.10.): Anglija - Estonija Skupina F Izidi Islandija - S. Irska 2:1 , Španija - Latvij a večerna tekma, Danska - Liechtenstein 4:0 Švedska 8 6 11 17:4 19 Španija 8 5 12 14:7 16 S. Irska 9 5 13 14:11 16 Danska 8 4 22 13:5 14 Islandija 9 2 25 8:17 8 Latvija 7 2 05 5:7 6 Liechtenstein 8 1 16 4:22 4 PRIHODNJI KROG (13.10.) Danska - Španija, Liechtenstein - Švedska, Islandija - Latvija Skupina G Izidi Slovenija - Belorusija 1:0 Bolgarija - Luksemburg 3:0, Albanija - Nizozemska 0:1 Romunija 8 6 2 0 17:5 20 Nizozemska 8 6 2 0 11:3 20 Bolgarija 9 5 3 1 14:6 18 Slovenija 9 3 1 5 9:12 10 Albanija 8 2 3 3 8:7 9 Belorusija 9 2 1 6 11:19 7 Luksemburg 9 0 0 9 1:20 0 PRIHODNJI KROG (13.10.) Romunija - Nizozemska, Belorusija - Luksemburg, Slovenija - Albanija Ukrajina - Italija 1:2 (0:1) STRELCA: Di Natale v 41. in 77. min., Ševčenko v 72. UKRAJINA (4-2-3-1): Šovkovski 5, Yezerski 5.5, Kučer 5, Rusol 5, Gay 6, Šelajev 6, Tymoščuk 6.5, Gusev 5.5 (42' dp Milevskiy), Nazarenko 5.5 (25' dp Gladkiy), Kaliničenko 5.5 (16' dp Vo-ronin 6), Ševčenko 7. Trener: Blokhin. ITALIJA (4-2-3-1): Buffon 6.5, Panucci 6, Cannavaro 6, Barzagli 6.5, Zambrotta 6, Pirlo 6.5, Ambrosini 6.5, Camoranesi 6 (33' dp Oddo), Perrotta 5 (25' dp Aquilani), Di Natale 7.5, Ia-quinta 5.5 (40' dp Quagliarella). Trener: Donadoni. KIJEV - Italija je v Ukrajini dosegla zelo dragoceno zmago v boju za uvrstitev na evropsko prvenstvo, ki bo prihodnje leto v Avstriji in Švici. Selektor Roberto Donadoni je v primerjavi s Francijo poslal na igrišče precej spremenjeno začetno enajsterico. Na igrišču je bilo tako kar nekaj novih obrazev: Panucci, Ambrosini, Perrotta, Di Natale in Iaquinta. Del Piero in »Ukrajinec« Lucarelli pa sta si tekmo celo ogledala s tribune. Resnici na ljubo se je Ukrajina izkazala kot zelo trd oreh. Lahko celo napišemo, da si »rumeno-modri«, glede na prikazano igro in borbenost - niso zaslužili poraza. Ze po treh minutah je tudi tokrat odličnega Buffona rešila prečka. Nevarni strel je sprožil nekdanji Milanov nogometaš Ševčenko, ki je letos pri Chelseai le rezerva. Ukrajinski kapetan je bil sinoči več kot motiviran. »Azzurri« niso stali križem rok in Di Natale se je v 17. minuti znašel v zelo dobri poziciji za strel proti vratom, toda odločil se je za preigravanje, ki pa se ni srečno izteklo. Sledila je serija dveh silovitih Ševčenkovih udarcev (v 20. in 22. minuti). Buffon se ni pustil presenetiti. V 27. minuti je angleški sodnik pokazal prvi opomin, zaradi katerega Cannavaro ne bo igral na prihodnji kvalifikacijski tekmi proti Gruziji. Od 30. do 40. minute so gostitelji prevzeli pobudo v svoje roke. V 41. minuti po prvi nevarnejši akciji pa je Italija povedla. Zadetek je z glavo dosegel Udinesejev napadalec Di Natale. Največ zaslug za gol pa ima Pirlo, ki je lepo podal v sredino kazenskega prostora. Začetek drugega polčasa je minil v znamenju Blohinovih varovancev, ki so silovito napadali bodisi po krilih kot po sredini. V 67. minuti je nekoliko ne- PLANINSKI SVET 36. srečanje obmejnih planinskih društev V soboto, 15. septembra 2007, o pri »Koči na Golici« (1582 m) že 36. Srečanje obmejnih planinskih društev, ki ga letos organizira Planinsko društvo iz Jesenic in sovpada s Košnokovim pohodom,pobudnikom teh srečanj. SPDT in SPDG organizirata ob tej priliki avtobusni, planinski izlet in vabita člane in prijatelje gora, da se srečanja udeležijo. Odhod avtobusa SPDT s Trga Oberdan bo ob 6.40 in ob 7. uri izpred hotela Danev na Opčinah. Pot bomo nadaljevali do Jesenic in naprej do planine pod Golico. Po dveh urah in pol hoje bomo prišli do koče, kjer bo ob 14. uri uradni del srečanja, s kratkim kulturnim programom in družabnostjo. Udeleženci srečanja se bomo lahko povzpeli na vrh Golice (1836 m) od koder bomo lahko uživali ob lepem razgledu na Koroško. Planinci, ki se mislijo srečanja udeležiti naj čimprej telefonirajo: na tel. 040-220155 (Livio) ali tel. 040-2176855 (Vojka). Vabljeni! Goriški avtobus bo odpeljal ob 6.30 iz Rožne doline. Izlet SPDT na Hochwipfel SPDT priredi v nedeljo, 23. septembra 2007 avtomobilski izlet na Ho- Andrej Ševčenko sam ni mogel premagati Italije ansa rodno posredoval Barzagli in Ševčenko ni bil za las natančen. Le štiri minute kasneje pa se je isti igralec veselil zadetka, potem ko je bil najbolj spreten v italijanskem kazenskem prostoru. Kazalo je, da so bili »azzurri« v težavah, toda ni bilo tako. Ze pet minut zatem so gostitelji izgubili žogo na sredini igrišča in Donadonijevi varovanci so sprožili smrtonosen protinapad. Di Natale je sam pred vratarjem poslal žogo naravnost v mrežo. Drugi zadetek je dobesedno »odrezal« noge Ukrajincem, ki so tako, po včerajšnjem porazu, izpadli iz boja za uvrstitev na Euro 2008. Pri Italiji sta dobro igrala Buffon in Cannavaro, pri Ukrajini pa Ti-moščuk. Glavno presenečenje pa je prav gotovo domači poraz Francije proti Škotski (0:1). Stanje v skupini B je tako še naprej zelo izenačeno. Slovenija - Belorusija 1:0 (1:0) STRELEC: Lavrič v. 3. min. iz 11 m. SLOVENIJA: S. Handanovič, Jo-kič, Cipot, Morec, Ilič (od 83. Brečko), Kirm, Koren, Stevanovič (od 76. Zinko), Birsa (66. Vršič), Lavrič, Novakovič. BELORUSIJA: Gajev, Tigorev, Pla-skonij, Radkov, Koritko (od 90. Kašev- ski), Stasevič, Hleb, Romaščenko, Ka-lačev, Bliznjuk (od 74. Filipenko), Kor-nilenko (od 46. Rodionov). RDEČ KARTON: Radkov (70.). CELJE - Na četrti medsebojni kvalifikacijski tekmi Slovenije in Belo-rusije so »daljšo« končno potegnili nogometaši s sončne strani Alp in se tako maščevali predvsem za boleč poraz s prve tekme v kvalifikacijah za Euro 2008. Po rezultatsko prepričljivi (po sami igri pa precej manj obetavni) zmagi v Luksemburgu so Slovenci tokrat proti realno veliko kakovostnejšemu tekmecu od Luksemburžanov zaigrali bolje in zgodaj povedli. Z racionalno igro so tudi ob pomoči Samirja Han-danoviča zdržali vse nalete in do konca zadržali minimalno vodstvo. S tem so tudi izpolnili obljubo in na zadnjih dveh tekmah vknjižili vseh šest točk. Edini gol na tekmi je padel iz enajstih metrov. Lavriča je v kazenskem prostoru po podaji Iliča nepravilno zaustavil Plaskonij. Glavni sodnik Molda-vijec Vaceslav Banari je pokazal na belo točko. Najstrožjo kazen je učinkovito izvedel kar sam kapetan slovenske vrste, ki je tekmo sicer začela dokaj podjetno in predvsem pri obrambnih nalogah zbrano, saj tekmecem ni dovolila nevarnejše akcije. chwipfel, 2185 m visoko goro, manjšo sosedo bolj znane Creta d'Aip, nad Ta-blijo. Gre za lep, lahkoten jesenski izlet na izredno razgledno goro na meji med Italijo in Avstrijo. Z osebnimi avtomobili bomo prispeli do planine Cason di Lanza, kjer se bo tudi začel naš vzpon. Od sedla do vrha gore Hochwipfel pelje rahlo se vzpenjajoča pot, ki je primerna za vse planince. Vrh bomo dosegli v približno treh urah hoje. Vse potrebne informacije Vam nudita vodja izleta Elči Abram tel. 040415534 in Vojka tel. 040-2176855. (E.A.) Izlet SPDT na Hvar SPDT je organiziralo od 3. do 8. septembra 2007 enotedenski izlet na Hvar. Kljub ne prav naklonjenemu vremenu je bil program šestdnevnega pohoda po otoku Hvar v celoti opravljen. Prav dež in veter pa sta primorala vodiča k prilagajanju programa po vremenskih razmerah, kar mu je tudi prav dobro uspelo. Opis izleta in slike so v pripravi in jih bomo v kratkem objavili. Medtem pa se udeleženci in odbor SPDT zahvaljujemo Stojanu Gla-vini - vodji izleta, da nam je omogočil spoznanje otoka Hvar, tamkajšnjih prebivalcev in izrednih zanimivosti in lepot teh krajev, katere lahko nudi le odbor poznavalec področja in strokoven vodič. (Odbor SPDT). SPDG - Vevnica SPDG sporoča, da programirani vzpon na Vevnico v skupini Mangarta, načrtovan za nedeljo 23. septembra odpade. Planinski stenski koledar 2008 Pri odbornikih društva in na sedežu SPDG je že čas za prednaročilo stenskega planinskega koledarja 2008 »Zivljenje v gorah« z barvnimi fotografijami slovenskih gora in posnetki rastlin in predmetov, ki dopolnjujejo celovito podobo gorske narave. Člane in prijatelje društva obveščamo, da je društveni sedež na Verdijevem korzu 51/int. od septembra spet redno odprt on četrtkih med 19. in 20. uro. Tel. 0481532358. Po planinskih izletih in pohodih družabne prireditve Glavna poletna sezona planinskih izletov se je nagiba koncu. V drugi polovici meseca se bodo mlajši in vzpenjanja po zavarovanih plezalnih poteh vajeni planinci podali na Vevnico, v mangartski skupini, v začetku prihodnjega meseca pa obiskali morda še katero drugo goro. MADRID - Alessandro Petacchi je zmagovalec enajste etape kolesarske dirke po Španiji. Član moštva Milram je v ciljnem sprintu 191,3 km dolge preizkušnje od Oropese del Mara do Algemesija ugnal rojaka Paola Betti-nija, tretje mesto pa je osvojil Nemec Erik Zabel. Zlato majico vodilnega je zadržal Rus Menčov. Šah: Kramnik brani naslov CIUDAD DE MEXICO - Danes se v Mehiki začenja šahovsko svetovno prvenstvo, ki bo trajalo vse do 30. septembra. Branilec naslova svetovnega prvaka, Rus Vladimir Kramnik, je trdno odločen, da bo ubranil naslov FIDE. Slednjega je osvojil lani, ko je v ruski Elisti premagal Bolgara Veselina Topalova. Gergova končala kariero MÜNCHEN - Še preden je zapadel prvi sneg na večini smučarskih prizorišč, je Nemka Annemarie Gerg (32 let) sklenila, da smuči postavi v kot. Specialistka za slalom se je za slovo od belih strmin odločila zaradi neprestanih zdravstvenih težav, večkrat so ji tudi operirali koleno. Tyson spet pred sodniki PHOENIX/BOSTON - Nekdanji boksarski svetovni prvak Mike Tyson se bo moral konec meseca na sodišču zagovarjati zaradi posedovanja droge. Ob tem sodišče Tysonu očita, da je pod vplivom drog vozil tudi osebno vozilo. Boksar je na prvem zaslišanju vse očitke zanikal in vztrajal, da je nedolžen. Bar^a ni katalonski prvak LLORET DE MAR - Nogometaši Barcelone (igrali so z rezervami) so morali priznati premoč drugoligašu Gim-nasticu iz Tarragone, potem ko so v finalu katalonskega pokala klonili z 1:2. »La Sfida« šele oktobra TRST - Organizatorji 8. izvedbe »Trieste Challenge - La Sfida« so se zaradi tehničnih zapletov odločili, da bodo jadralno tekmovanje (nastopali bodo nekateri jadralci Pokala Amerike) odložili skoraj za mesec dni (od 17. do 21.10.). Jesen pa je pri SPDG tudi čas družabnih prireditev. Naj že zdaj opozorimo na prvo, ki bo čez mesec dni, to je srečanje ob kostanju. V programu je zapisana 14. oktobra. Prireditev bo, spremljajoča kolesarska vožnja tudi, podrobnosti pa bomo sporočili v kratkem. Kmalu bo sto let ustanovitve goriške podružnice SPD Glavni odbor SPDG je na svoji zadnji seji, v začetku septembra, načel vprašanje primerne obeležitve bližajoče se stoletnice društva (2011). Z ozirom na zelo pomemben jubilej, ob tem ne gre prezreti dejstva, da SPDG, po prisilni ukinitvi s strani italijanskih oblasti leta 1927, in po povojni obnovitvi neprekinjeno deluje že od konca leta 1945 in je na Goriškem med najstarejšimi društvi, bi bilo primerno, ko bi obletnico zaznamovali na način, ki bo imel tudi časovno trajnejšo vrednost. / ŠPORT Četrtek, 13. septembra 2007 21 nogomet - Koordinator Pomladi Miloš Tul pred začetkom prvenstva »Pozabiti na lanske razmere in čimprej sprejeti nov način igre« »Pomembno je, da se vsi strnemo okrog 'ideje', ki naj bi zadovoljevala potrebe in zahteve vseh« Mladinski ekipi naraščajnikov in najmlajših Pomladi bodo v nedeljo začeli svojo pot v deželnih ligah (naraščajniki bodo v Trebčah ob 10.30 gostili tržaški San Giovanni, najmlajše pa čaka gostovanje v Huminu proti ekipi Gemonese). Pred prvenstvom smo se pogovorili s koordinatorjem mladinskega nogometnega društva Milošem Tulom. Pomlad je po letu dni izpolnila enega od zastavljenih ciljev: igranje v deželnem prvenstvu naraščajnikov in najmlajših. Ste pripravljeni na novi izziv? Izzivu se skušamo zoperstavljati s čimbolj kakovostnim delom. Zaenkrat je za oceno stanja prezgodaj, vendar občutek je, da s(m)o trenerji in vsi ostali v društvu zelo resno "ugriznili" v to jabolko. Lahko torej trdim, da navkljub določenim težavam (predvsem maloštevilčnost nekaterih skupin) poteka delo po zastavljenih ciljih. V primeru neuspeha bi to lahko bil pravi efekt »boomerang« za Pomlad? Kdorkoli se le malo spozna na šport ve, da je poraz sestavni del tega elementa. Poraz kot tak in posledični izpad iz lige ne bo problematičen, če bomo ugotovili, da smo vsi v Pomladi dali vse od sebe. Ko rečem "vsi" mislim na igralce, trenerja in predvsem na društvo, ki mora zagotoviti čimboljše pogoje za delo. Katere so pravzaprav glavne razlike med deželnim in pokrajinskim prvenstvom (kakovost prvenstev in sama logistična priprava na dolga gostovanja)? Razlik je več in so različne narave. V grobem lahko trdimo, da so ta prvenstva bolj kakovostna, pri čemer moramo pojem kakovosti razumeti dovolj široko: ne gre le za kakovostnejšo igro, pač pa tudi za kakovostnejši pristop, organizacijo, pogoje in vse kar je s tem povezano, vključno z obnašanjem navijačev na tribuni. Eden glavnih ciljev Pomladi je bil tudi ta, da moštva (v glavnem naraščaj-niki in najmlajši) bi trenirali na enem igrišču in mogoče včasih tudi skupaj. Vam je to letos uspelo? Vadbeni pogoji so vezani na mnoge dejavnike. Zaenkrat trenirajo naraščajniki in najmlajši letnika 93 v Dolini, vendar to ne bo dokončna rešitev. Trenirate že skoraj mesec dni. Kako bi ocenil ekipi naraščajnikov (kaj gre, kaj še ne gre, šibke točke, itd) in najmlajših? Naraščajniki so odigrali že nekaj prijateljskih tekem (dve v Tolminu, s Triesti-no) in pokazala se je določena slika, ki je dovolj obetavna. Naše moštvo bo odlikovala izrazita agresivnost in borbenost kot podlaga za hitro igro. Glede na nasprotni- □ Obvestila Naraščajniki Pomladi so lani osvojili pokrajinsko prvenstvo. Na sliki zgoraj Miloš Tul kroma ka pa bomo izbirali ustrezen koncept napada. Zlasti bo pomembno "pozabiti" na lanske razmere in čimprej sprejeti nov način igre. Pri tem bodo morali biti zelo potrpežljivi igralci, trener in tudi starši na tribunah. Najmlajši so zaenkrat še nekoliko okrnjeni, zato je ocena še nemogoča. Cilj je obstanek v deželni ligi? Cilj je seveda obstanek in ne more biti drugače. Enako velja tudi za najmlajše. Kaj bi svetoval fantom pred začetkom sezone? Vsem igralcem bi svetoval naj se skušajo s potrpežljivostjo in kančkom skromnosti (a ne preveč) prilagoditi novim standardom. Ob takih pogojih zmorejo naši fantje marsikoga presenetiti, ker po kvaliteti ne zaostajajo čisto nič za drugimi tržaškimi enajstericami. Katera pa je pravzaprav vloga Miloša Tula pri Pomladi? Kako poteka delo koordinatorja in za kaj mora skrbeti? Kras v nedeljo prost V drugem delu državnega pokala bo Kras Koimpex igral proti San Lorenzu in Monfalconu. V nedeljo bodo Alejnikovi fantje prosti (igrata San Lorenzo - Monfalcone). V 2. krogu (10.10. ob 20.30) bo na sporedu tekma Monfalcone - Kras, 1.11. pa bo Kras gostil še San Lorenzo. SAHOVSKO ZAMEJSKO PRVENSTVO za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji bo 23.9. od 9.30 do 13.30 v Športno kulturnem centru v Lonjerju. Vpisovanje na št. 040635627 (ZSŠDI) od 8. do 16.ure od ponedeljka do petka ali po elektronski pošti na naslov trst@zssdi.it. Nagrade za vse starostne kategorije. Število mest je omejeno. ŠD BREG, KOŠARKARSKA SEKCIJA sporoča, da se bodo treningi za letnike 94-95 in 96 začeli jutri, 14. septembra, ob 18. uri. Za info: 347-3591855 (Boris Salvi). JADRALNI KLUB ČUPA vabi člane na društveno regato v nedeljo, 16. septembra, s pričetkom ob 12. uri. Prijave v tajništvu v soboto, 15. septembra od 16. do 18. ure in v nedeljo, 16. septembra od 8. ure do 10.30. ZSŠDI obvešča, da bo seja smučarske komisije danes, 13. t.m. ob 20.30 v Križu. ŠD POLET - HOKEJSKA SEKCIJA sporoča, da potekajo treningi za začetnike ob torkih in četrtkih od 18. do 19. ure. Informacije in prijave neposredno na ko-talkališču v Repentaborski ulici. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični stezi v Nabrežini z društvenimi učitelji od septembra do decembra, vsako soboto po dve uri. Prva izmena: 15-22-29/9, 6/10. Informacije : tel. 040-209873 ali 338 8621592 (Janja) ŠD BREG, košarkarska sekcija, sporoča, da se bodo treningi za letnike 97 in mlajše začeli jutri, 14. septembra, ob 16.30. Za informacije 347-3591855 (Boris Salvi). Vloga, ki jo pokrivam, je vezana na določene dogovore, ki jih imam s predsednikom Zuppinom. Glede na moje obveznosti izven Trsta sem Zuppinu ponudil določeno obliko sodelovanja, katere smisel je predvsem biti v pomoč trenerjem pri načrtovanju procesa treninga. Drugih pristojnosti nimam in ne želim imeti; dogovori so pač taki, čeprav opažam, da me določeni ljudje okrog Pomladi smatrajo za neke vrste "športnega direktorja" ali "tehničnega direktorja" in od mene zahtevajo kompetence, ki jih jaz v Pomladi nimam. Za konec še nekaj o naših društvih: sodelujejo in podpirajo Pomlad kot je treba? Zamisel, ki se je oblikovala pod imenom Pomlad potrebuje čas, da se določene stvari razčistijo. Pričakovati, da bo tako široko zasnovana ideja funkcionirala optimalno po drugem letu življenja je nerealno, lahko pa potrdim, da se predsednik Zuppin in njegovi sodelavci zelo trudijo, da bi se čimprej oblikovala čimbolj široka paleta soglasja med soudeleženimi društvi. Ne smemo pozabiti tudi, da dejansko nekih drugih dovolj celovitih opcij za zamejski mladinski nogomet ni, zato je še toliko bolj pomembno, da se vsi (ali čimveč) strnemo okrog določene "ideje", ki naj bi zadovoljevala potrebe in zahteve vseh. Jan Grgič PRIJATELJSKA TEKMA - Naraščajniki: Pomlad - Hit Nova Gorica 0:7. kolesarstvo - Državni miting Zmaga in drugo mesto za M. Visintina (Devin) Devinovec Matteo Visintin dosega v svoji kategoriji zelo dosti zmag Začetnik SK Devin ZKB BCC Charly Petelin se je v nedeljo udeležil dirke v kraju Bannia di Fiume Veneto pri Pordenonu. Cestna vožnja je veljala za 1. Memorial Cipriani Enrica, ki jo je priredil odbojka - Trener Lucio Battisti o Soči spet v moški C ligi »Simon Černic največja okrepitev« Mladi hkrati tudi v prvenstvu under 18 ter v 1. diviziji - Če ne bo lanskih poškodb, je obstanek tokrat dosegljiv Simon Černic po težki poškodbi že vadi s polno paro Kljub lanskemu nesrečnemu izpadu bodo odboj karj i Soče tudi v bližajoči se sezoni igrali v C ligi, saj so se drugo leto zapored odločili za odkpu pravic igranja med tretjeligaši, tokrat so ligo odkupili od Cordenonsa. V vodstvu kluba so o tej svoji odločitvi prepričani, zlasti opirajoč se na dejstvu, da so lansko sezono začeli zelo spodbudno, v nadaljevanju pa jih je v »pekel« potisnila predvsem serija poškodb. Takšno rešitev zagovarja tudi potrjeni trener Lucio Battisti, ki k povedanemu dodaja še dva razloga. »Kljub slabim rezultatom, je bilo ozračje v moštvu tudi lani ves čas ugodno, na kar opozarjata tudi zelo dobra nastopa proti Valu in Faedisu v dru gem de lu, to je pro ti moš tvo ma, ki sta se na to uvrstili v play-off za napredovanje. Poleg tega je igranje v C ligi za naše boljše igralce precej večji motiv kot pa precej slabša D liga,« je povedal Battisti. Glavno okrepitev za Sočo predstavlja nedvomno Simon Černic, ki je popolnoma saniral težko poškodbo vezi desnega kolena. »Simon že trenira s polno paro in je kot naš najboljši in ob kapetanu Danieleju Brainiju tudi najbolj karizmatični igralec za nas ogromna pridobitev. Pri Soči bodo letos že od vse ga začet ka lah ko ra čuna li tudi na kanal -ska odbojkarja, tolkača Gregorja Testena in libera Mateja Koširja, ki sta lani - ob hudi igralski stiski, vskočila v ekipo po začetku povratnega dela sezone. »Oba vadita z navdušenjem,« je potrdil Battisti. Ekipa šteje trinajst igralcev, v njej so tudi še mlada podajalca Jan Černic in Robert Devetak, tolka-či Marko Černic in Matej Juren, korektor Mitja Čevdek, centri Martin Devetak, Gregor in Ivan Čer-nic ter David Cro sel li, ki bi se mor da lah ko pre izkusil tudi kot libero. V seznamu ni Mitje Černica, ki se bo morda vrnil v ekipo januarja (trenutno dela v Angliji), in niti Matije Cotiča, ki se študijsko seli v Pa do vo in bo mor da tam tudi igral, čeprav je še odprta možnost, da bi se ob koncih tedna vračal na tekmo domov. Tudi še ni izključeno, da bi se Soči pridružil še kak igralec iz Slovenije. Bi bilo v tem primeru v članski ekipi Soče celo preveč igralcev? Ne, odgovarja Battisti: »Letos bomo nastopili tudi v prvenstvu under 18, poleg tega pa želimo vpisati tudi 1. divizijo, tako da bodo imeli vsi možnost, da veliko igrajo,« je pojasnil Battisti. Vede ti je na mreč tre ba, da bi se lah ko Soča v tem pri -me ru poslu žila pra vila, po katerem lah ko mla di igralci igrajo v 1. diviziji vse dokler ne »pridelajo« de set nas topov v C li gi. In cilji? »Obstanek v ligi je za nas dosegljiv, doslej namreč, k sreči, poškodb ni,« je previden in stiska pesti trener. kolesarski klub Bannia in je bila dolga 34 km, tekmovalci pa so jo prevozili s srednjo hitrostjo 34,4,5 km/h. V konkurenci 33 nastopajočih se je Charly uvrstil na dobro 7. mesto. Poleg tega je bil tretji na prvem in prvi na drugem letečem cilju po posameznem pobegu. Proti koncu dirke ga je skupina sedmih kolesarjev dohitela, nakar je pobegnil Silvio Scarbolo (Cividale Val Natisone), ki je tudi zmagal. Najmlajši pa so se udeležili gorskih in cestnih kolesarskih preizkušenj v Tre-visu, kjer je bil ob 6. do 9. septembra na vrsti državni miting za mladinska društva »Adriano Morelli«. Nastopilo je kar 230 ekip za skupno 2700 kolesarjev od kategorij G1 do G6. SK Devin ZKB BCC, ki je nastopil s petimi kolesarji, se je uvrstil na dobro 142. mesto. Miting je osvojila UC Valle di Cembra iz Trentina. V gorskem kolesarstvu je v kategoriji G6 Matteo Visintin takoj prevzel vodstvo in le v zadnjih krogih izgubil prednost, tako da se je moral zadovoljiti z drugim mestom, kar je vseeno lep uspeh v tako ostri konkurenci. Dobro so se odrezali tudi Tomaž Crismancich, Jan Petelin, Christian Ciacchi in Erik Mozan, ki so vsak v svoji kategoriji privozili na cilj med prvo polovico skupin, ki so štele vsaka okrog 30 kolesarjev. Na cestni vožnji je Matteo Visintin kot običajno vodil skozi vso tekmo in tudi prepričljivo zmagal v končnem sprin-tu. Jan Petelin se je uvrstil na 11. mesto in tudi drugi Devinovi predstavniki Tomaž Crismancich, Christian Ciacchi in Erik Mozan so se zadovoljivo odrezali, saj so končali dirko v glavnini. 22 Četrtek, 13. septembra 2007 AVTOMOBILI / novost v avtosalonih - Mali Volvov karavan Volvo V50 pomeni velik kakovostni skok za leto 2008 niso Najprimernejši motor je dvolitrski turbodizel s 6-stopenjskim menjalnikom Usoda švedskega Volva je tačas dokaj vprašljiva. Kaže, da bi se ga Ford, ki se že dalj časa sooča z velikimi finančnimi težavami, rad znebil in pri tem, seveda, iztržil čim več. Medtem pa Švedi delajo delajo kot prej, temeljito in zanesljivo, sad njihovega dela pa je tokrat zadnja različica »malega« kombija V50 FL. V50 se je pojavil na italijanskem tržišču leta 2004 in od takrat so prodali kar 25.500 primerkov tega kombija, ki sodi v segment »premium«, se pravi prestižnih vozil. V tem razredu je kar 70 odstotkov avtomobilov opremljeno s turbodizlom. Najnovejša izvedba malega Volvovega kombija sili v višji kakovostni in cenovni razred. V50 postaja vse bolj podoben svojemu večjemu bratu V70. Notranjost daje nekako večji občutek domačnosti, ki je v neki meri odvisen tudi od lesenih intarzij, ki krasijo armaturno ploščo. Gre za vezane plošče iz švedskega hrasta, ne za plastiko kot pri nekaterih drugih avtomobilih. Osrednja konzola je ukrivljena lesena plošča, na kateri so že znana Volvova stikala. Spominja na izdelke iz ukrivljenega lesa, ki so tipični za švedske dizajnerje. Opustili so aluminij, ki je puščal zelo hladen, tehnološki vtis. V enem sončnem letu naj bi izdelali kakih 70 tisoč vozil tega modela, ki je namenjen v veliki meri evropskemu tržišču, predvsem Nemčiji, Veliki Britaniji, Švedski in Italiji, kjer bi hoteli prodati kakih 6500 primerkov. Pri Volvu V50 FL je vožnja pravi užitek, Seveda ne moremo govoriti o kakih športnih zmogljivosti, saj namen hiše ni ta. Pelje se kot udoben družinski karavan, ki pa po potrebi lahko tudi pokaže zobe. Skozi ovinke pelje zanesljivo, brez nagibanja, k čemur pripomore tudi sistem DSTC (Dynamic stability and traction control), ki zagotavlja stabilnost in preprečuje drsenje koles. Sicer pa ima V50 vse Volvove značilnosti, kar zadeva varnost, ki ji švedski inženirji posvečajo največjo pozornost. Volvo V50 je na voljo s široko paleto motorjev: kar 5 bencinskimi in tremi turbodizli. Vstopni model je opremljen s 1600-kubičnim bencinskim štirivaljni-kom (100 KM), nekoliko močnejši je 1800 kubični motor (125 KM), še bolj zmogljivi pa so dvolitrski (145 KM) in oba 2400-kubična petvaljna motorja, od katerih sesalni zmore 170 KM, tisti s turbino pa kar 230 KM. V denar bodo šle predvsem različice s turbodizlom. Tu se začenja s 1600-kubičnim štirivaljnikom (109 KM), dvolitrski zmore 136 KM, petvaljni D5 pa 180 KM. Konec leta je predviden 180 konjski D5 motor z ročnim menjalnikom, ki bo spoštoval evropski normativ euro5, v začetku prihodnjega leta pa bodo tudi dvolitrski turbodizel opremili s samodejnim menjalnikom powershift. Najbolj primeren je najbrž 136-konjski dvolitrski turbodizel s 136 KM. Poznamo ga že iz nekaterih Fordovih in Pe-ugetovih modelov. Motor zelo dobro vleče in ni prav nič požrešen. Kombinacija s šeststopenjskim ročnim menjalnikom je optimalna. Pa še besedo o ceni: V50 prav gotovo ni poceni, če ga primerjamo z Opli ali Fordi, postaja pa bistveno bolj zanimiv, če ga primerjamo z Mercedesovim razredom C, z BMW trojko ali z Audijevo štirico. Cena vstopnega 1600-kubičnega bencinskega motorja je 24.225 evrov, najdražji pa je bencinski model T5 s štirikolesnim pogonom, ki velja 38 tisoč evrov. Cena dvolitr-skega turbodizla znaša 29.625 evrov. Zunanjost novega volva V50 je sedaj nedvomno bolj elegantna oprema Vse igrače potrebne (1) Avti so danes polni najrazličnejših elektronskih naprav, poglejmo samo, kaj vse vsebuje armaturna plošča. LCD zasloni in LED se kar bleščijo, naše vozilo je prepolno raznih tipal, voznika pa dobesedno zasujejo s toliko informacij, da jim pravzaprav nismo več kos, če se seveda hočemo posvetiti tudi vožnji. Naš avto danes lahko postane potujoča pisarna, ali celo disko na kolesih. Vprašanje pa je, kaj nam od tolikih dodatnih naprav v resnici koristi, kaj pa so samo bolj ali manj drage igrače, ki nakupno ceno našega štirikolesnega ljubljenca krepko dvignejo. Seveda tu ne govorimo o prepotrebnih elektronskih sistemih, kot so ABS ali ESP, ali pa o zračnih mehovih, varnostnih pasovih z za-tegovalniki, ki nam lahko rešijo življenje, kot vsak dan potrjuje praksa. Poglejmo torej, s čim so lahko opremljeni novi avtomobili. Satelitske navigacijske naprave danes lahko kupimo za malo denarja. Niso vse na višini, odvisno seveda od kartografije, ki jo vsebujejo. Satelitske naprave so koristne predvsem za tiste, ki mnogo potujejo in ne poznajo cest. A tudi takim se satelitska naprava lahko maščuje. Poglejmo samo, kaj se dogaja pri nas, na primer v Ricmanjih, kamor pogosto zaide tuj tovornjak in se zagozdi na ozkem ovinku sredi vasi. Sedaj so sicer na začetku ceste postavili opozorilno tablo, marsikdo pa jo spregleda ali se ne zmeni zanjo in tako blokira promet za nekaj ur. Dokler ni bilo opozorilne table, tujim tovornja-karjem nisi mogel očitati, da drvijo v nevarnost, saj jim je navigator nakazal cesto, ki vodi kar najhitreje do cilja. Navigacijska naprava pa je neumna, kot vsi računalniki in ne ve, če mu je programer vstavil podatek, da so nekatere ceste za tovoranjake preozke. (Se nadaljuje) vozili smo - Srednje velik enoprostorec Mazda 5 tudi s 7 sedeži Enostavno enoročno zlaganje sedežev tretje vrste Japonci imenujejo »karakuri« - Naslednica premacyja Stran pripravil Ivan Fischer Naslednica premacyja prihaja na tržišče kot predstavnica novega vala med srednje ve li kimi eno pro stor ci. Pri osnovni opremi CE gre za petse-dež no vo zilo z drsni mi vra ti za do -stop do druge vrste sedežev, pri naslednjih stopnjah opreme so mazde 5 sedem sedež ne. Z izrazom »karakuri« so pri Mazdi poimenovali enoročno zlaganje sede žev tretje vrs te in pre ob raz -bo sredinskega elementa druge vrste ali v odla gali šče ali v udo ben nas lon ali pa v sedež. Sede ža v tretji vrs ti sta seveda le pomožna, morda primerna za otro ke, prav go tovo ne, če ne za si -lo, za odrasle. Vozili smo no vo maz do 5 z zmogljivim dvelitrskim turbodizlom, ki zmore 143 KM in kar 360 Nm na- vora. Pomaga mu odličen 6-stopenj-ski ročni menjalnik. TX oprema doda osnovni različici CE še dva sedeža, samodejno klimatsko napravo, CD-predvajalnik, upravljanje radia ob usnjenem volan-skem ob roču, avi on ski mi zici za prednji ma sede že ma, tem pomat in 15-pal čna pla ti šča iz lah ke li ti ne. V primeru trka se zavorni pedal umakne, prednja pot ni ka sta zašči tena z zatezalniki in omejevalniki varnostnih pasov ter s čelnima in stranskima var nost ni ma bla zina ma. Na zu -nanjih sedežih druge vrste so nameščena pritrdišča isofix za otroški sedež. Naprava proti zanašanju (DSC) in zdrsavanju pogona (TCS) ter okenske varnostne zavese so v TX opremo vključene. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, IB. septembra 2007 2B Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2007: Ansambel Modri val 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 BKoncert v živo: Big Foot Mama (pon.) 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.40 10.45 11.30 11.40 13.30 14.00 14.10 14.50 15.20 16.50 17.00 17.15 18.00 18.50 20.00 20.30 21.20 23.55 0.05 2.00 Aktualno: Anima Good News Nad.: Sottocasa Dnevnik, prometne informacije in vreme Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Duilio Giammaria in Veronica Maya), vmes (7.00, 7.30, 8.00, 9.00) dnevnik, 8.20 Tg Razstave Gremo v kino Nan.: Ciklon v samostanu (i. Jutta Speidel, Fritz Wepper) Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Gospa v rumenem - Osmrtnica za živega Dnevnik Gospodarstvo Nad.: Julia ('05, r. Pietra Wiemers, i. Susanne Gartner, Roman Rossa) Nad.: Incantesimo TV film: Meglio tardi che mai (kom., It., '98, r. Luca Manfredi, i. Nancy Brilli, Bruno Wolkowitch) Tg parlament Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Sestre McLeod (i. Bridie Carter, Simmone Mackinnon, Ra-chael Carpani) Nan.: Komisar Rex - Človek brez spomina (i. Alexander Pschill) Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Soliti ignoti - Identita' na-scoste (vodi Fabrizio Frizzi) Nan.: Don Matteo 5 (It., ' 05, i. Terence Hill, Nino Frassica, Flavio In-sinna, Milena Miconi) Dnevnik Film: Indagine su un cittadino al di sopra di ogni sospetto (dram., It., '70, r. Elio Petri, i. Gian Maria Volonte', Florinda Bolkan) Nočni dnevnik, vreme, 2.10 Izžre-banje lota/Potihoma V^ Rai Due 6.15 Variete: Paolo Rossi 6.30 Tg2 Medicina 33 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Jutranji variete: Random 10.00 Svet v barvah 10.15 Tg2 Dnevnik/Meteo, Medicina 33, Potovanja 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik 13.30 Tg2 Poletne navade, 13.50 Medicina 33 14.00 Aktualno: Italija na 2. 15.50 Aktualno: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.15 Nan.: One Tree Hill (i. Bethany Joy Lenz, James Lafferty) 18.05 Tg2 Dnevnik 18.10 Rai Tg šport 18.30 Tg2 Dnevnik/Meteo 2 19.00 Dok.: Voyager narava 19.55 Risanke 20.25 Loto ob osmih 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Posebna enota Cobra 11 (i. Erdogan Atalay, Rene' Steinke) 22.50 Nan.: The Dead Zone (i. Anthony Michael Hall, Sarah Wynter) 23.35 Dnevnik Tg2 23.45 Dok.: Rojeni v Milanu 0.40 Tg parlament 0.50 Nan.: Chris Isaak Show Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Film: Ore 9 lezione di chimica (kom., It., '41, i. Alida Valli) 10.30 Cominciamo bene 12.00 Tg3 - Šport, vreme 13.00 Nikoli ni prezgodaj 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 14.50 16.00 16.30 17.15 18.00 18.10 19.00 20.00 20.15 20.25 21.05 23.15 23.30 23.50 0.40 1.00 1.30 9.40 11.30 11.40 13.30 14.00 15.00 16.00 16.25 18.55 19.35 20.10 21.10 11.00 12.25 13.00 13.40 14.45 15.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.20 23.30 1.20 Deželne vesti, dnevnik Variete: Trebisonda Mladinski dnevnik Gt Ragazzi Šport: SP v motonavtiki Nan.: Stargate Sg-1 Dok.: Geo magazine Tg3 Meteo Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob Rai šport Nad.: Un posto al sole Film: La maschera di ferro (pust., ZDA, '98, i. Leonardo DiCaprio, Jeremy Irons, John Malkovich) Dnevnik, deželne vesti Tg3 Primo Piano Dok.: Blob - Pregled avtorja -Gianni Biasiach - Mafija Tg3 Dnevnik - Meteo TV Rewind: L. Lo Cascio Koncert na Rai 3 i Rete 4 Pregled tiska Nan.: Quincy, 7.10 Hunter - Primer X (i. Fred Dryer), 8.40 Pacific Blue (i. Jim Davidson) Nad.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica Dnevnik, promet Aktualno: Forum Dnevnik, promet Aktualno: Forum Nan.: Wolff, policaj v Berlinu (i. Jur-gen Heinrich, Klaus Ponitz) Nad.: Steze Film: Vacanze per amanti (kom., ZDA, '59, i. Clifton Webb) Dnevnik, vreme Dok.: Solaris Nad.: Vihar ljubezni Film: Omicidio nel vuoto - Drop Zone (pust., ZDA, '94, r. John Ba-dham, i. Wesley Snipes, Yancy Butler, Michael Jeter) Film: Le vie della violenza (thriller, ZDA, '00, i. Benicio Del Toro) Pregled tiska, vreme i Canale 5 Na prvi strani, vreme Promet, vreme, borza in denar Jutranji Tg5 TV film: La svolta di Ruby (dram., ZDA, '01, i. Angela Bassett) Nan.: Supermarket, 11.30 Detektiv v bolnici Nad.: Vivere Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Katherine Kelly Lang, Ron Moss), 14.10 Centove- trine Nan.: Carabinieri 6 (i. Walter Nudo, Martina Colombari) Nad.: Cuori tra le nuvole (i. Alissa Jung, Sascha Tschorn) Nan.: 5 zvezdic (i. Susanna Knetchl, Ralf Bauer) Tg5 minut5 TV film: Rosamunde Pilcher- Liebe im Spiel (kom., Nem., '04, r. Dieter Kehler, i. Katrin Weisser, Oliver Clemens) Kviz: 1 proti 100 Dnevnik TG 5, vreme Variete: Moderna kultura (vodi Teo Mammucari) Nan.: Distretto di polizia 7 - Policijska izpostava 7 (i. Massimo Dap-porto, Giorgio Tirabassi, Giulia Bevilacqua, Raffaella Rea) Film: Storia di noi due (dram., ZDA, '99, i. Bruce Willis) Nočni dnevnik, vreme O Italia 1 6.00 6.10 6.35 9.00 11.10 12.25 13.40 15.00 16.50 18.00 18.30 19.05 20.10 21.00 22.55 0.20 1.35 Odprti studio Nan.: Zanzibar Variete za najmlajše Nan.: MacGyver, 10.10 Magnum P. I. (i. Tom Selleck) Nan.: A-Team Odprti studio, vreme, šport Risanke Nan.: Veronica Mars, 15.55 Slee- pover Club Risanke Mushiking, čuvaj gozda Dnevnik, vreme Variete: Camera Cafe' Nan.: Walker Texas Ranger Variete: Mai dire Candid Variete: Le Iene, (vodijo Ilary Blasy, Luca Bizzarri, Paolo Kessisoglu) Šport/Odprti studio Nan.: Angel 8.05 12.00, 13.45, 16.40, 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 9.40 Dokumentarec o naravi 11.05 Nad.: Marina 12.10 Na avtorjevem domu 13.10 Nan.: Don Matteo 4 15.10 Nad.: Ostržkove pustolovščine (i. Nino Manfredi) 16.05 Nan.: Don Matteo 4 17.00 Risanke 19.55 Športne vesti 20.00 Aktualni tednik 20.50 Nan.: Street Legal (i. Cynthia Dale, Anthony Sherwood) 22.40 Dok.: Karnija 23.35 Film: Il gatto (kom., It., '77, i. Ugo Tognazzi, M. Melato) LA 6.00 7.00 9.20 10.25 14.00 16.00 18.00 19.00 20.30 21.30 La l 12.30, 21.00, 0.05 Dnevnik Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Mai dire si, 11.30 Angelski dotik - Only connect (i. Della Reese), 13.00 Matlock Film: Quando gli elefanti volavano (pust., ZDA, '95, i. Danny Glover) Nan.: Srce Afrike Nan.: Star Trek Voyager Nan.: JAG Nan.: The Practice Nan.: Law & Order (i. Jerry Orbach, Benjamin Bratt) (t Slovenija 1 6.20 Kultura/Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobor jutro 9.00 Poročila 9.05 Ris. nan.: Moby Dick in skrivnost dežele Mu 9.25 Kviz: Male sive celice 10.10 Nad.: Novi jutri 10.35 Dok.: Koža, dlaka, perje 10.45 Z vami 11.40 Omizje: Sveto in svet 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Otr. nad.: Zvesti prijatelji 13.55 Piramida 15.00 Poročila, promet 15.10 Mostovi - hidak 15.45 Ris.: Srebrnoglavi konjič 16.05 Kratki igrani film EBU: Moja sestra Tina 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport 17.30 Kontaktna odd.: Jasno in glasno: Naj živi revolucija! 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanka 18.55 Vreme, dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Kviz: Milijonar z Jonasom (vodi Jonas Žnidaršič) 20.55 Tednik 22.00 Odmevi. Kultura. Šport. Vreme 23.00 Osmi dan 23.30 Knjiga mene briga - Richard Daw- kins: Sebični gen 23.55 Film: Ti lahko rečem ljuba moja? -Posso chiamrti amore? (It., '04, r. Paolo Bianchini, i. Enrico Lo Verso, Debora Caprioglio) (t Slovenija 2 7.00 9.00 9.30 11.00 13.35 14.05 14.30 14.55 15.45 16.20 16.55 18.30 19.05 20.00 21.30 22.15 23.55 Infokanal 13.05 TV prodaja Zabavni infokanal Otroški infokanal OIdd. o modi: Bleščica Kalejdoskop Aktualno Dok. nan.: Sanjska potovanja Globus Med valovi Atletika: mednarodni miting (prenos iz Celja), vmes Poročila Evropski magazin Z glasbo in s plesom... Koncert FS Tine Rožanc z gosti: Lepo leto hitro mine Film: Moj sin od drugod (dram., Fr., '04, r. Williams Crepin, i. Clementine Celarie, Didier Bezace) Nad.: Jasnovidka - Medium (ZDA, '05, i. Patricia Arquette, Jake Weber, David Cubitt, Maria Lark) Film: Preobrat - Somersault (Dram., Avstral., '04, r. Cate Shor-tland, i. Abbie Cornish) Film: Nasmeh poletne noči (kom., Šved., '55, r. I. Bergman, i. Ulla Ja-cobsson) 1.40 Dnevnik zamejske TV 2.05 Zabavni nfokanal Koper 13.45 14.00 14.20 14.30 16.30 18.00 18.35 18.40 19.00 19.25 19.55 20.25 20.55 21.25 22.10 22.25 23.15 23.35 10.30 11.00 16.50 17.50 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.55 20.00 20.20 20.30 21.30 22.45 23.00 23.30 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK Euronews Nogomet: Slovenija - Belorusija (kvalifikacije za EP) EP v košarki Program v slovenskem jeziku: Med valovi Vreme Primorska kronika TV Dnevnik, šport Vas tedna Potopis Artevisione Dok. oddaja EP v košarki: četrtfinale (1. polčas, prenos) Vsedanes - TV dnevnik EP v košarki (2. polčas) Program v slovenskem jeziku: Primorska kronika TIGR - Proslava i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Odprta tema TV Primorka Napoved dnevnika Avto za vas Brez panike Videospot meseca Rally magazin 14 Mladi o mladih EPP Dnevnik, vreme Kultura Koper danes in jutri Večer z Ano Slovenska vojska Dnevnik, vreme Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena (2. del); 11.00 Pogovori sredi dneva; 11.15 Vabilo na ples (pripr. Mateja Juvan); 12.00 Zgodbe v času in prostoru: Drago Slavec -pričevanje; Napovednik; 13.20 50 let ob Av-senikovi glasbi v zamejstvu; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Marie von Thurn und Taxis: Spomini na Rainerja M. Rilkeja (prip. M. Sardoč, pre-vos in r. Borut Trekman); 17.55 Monografije: Leander Pegan; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; Noč in dan; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol, nogomet: Slo-Belorusija; 9.10 Prireditve; 10.00 Nazaj v planinski raj: koča na Nanosu; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 20.00 Glasbena razglednica ; 19.00 Dnevnik; 20.30 Rock roko umije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Večer na kavču z Živo in Erikom. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 7.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, Vse najboljše; Sanje o počitnicah; 14.35 Euro notes; 14.45 New entry; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Z dušo in telesom; 19.00 Doctor music; 20.00 Sanje o počitnicah; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 22.30 Giulianine note; 23.00 Melopea SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 5.50 Zelena posvetovalnica; 8.05 Svetovalni sevis; 9.10 A že veste?; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tiska; 12.10 Zgodba iz zgodovine slov. popevke; 12.15 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Li- terarni večer: Goran Stefanovski; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva SLOVENIJA 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.10, 9.40 SP v atletiki;7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.15 Dobro jutro; 8.40 Prireditve; 9.35 Popevki; 10.00 Razlaga z razlogom; 12.00 Aktualno; 13.45 Malčki o; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.00 SP v judu; 15.10 Radio danes; 16.15 Popevki tedna; 16.20 Slo Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Sence adlescence; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru - spet ta dež SLOVENIJA 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Me-digra; 10.15 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Odprti termin; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Medigra; 16.30 Trojna spirala; 16.50 Banchetto musicale; 18.00 Izšlo je; 18.20 Z naši opernimi umetniki; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila; Dnevno Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00-10.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG O Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 13. septembra 2007 VREME, ZANIMIVOSTI (NAPOVED ZA JUTRp PLIMOVANJE Danes: ob 5.04 najnižje -48 cm, ob 11.41 najvišje 49 cm, 17.54 najnižje -39 cm, ob 23.28 najvišje 31 cm. Jutri: ob 5.24 najnižje -41 cm, ob 11.58 najvišje 45 cm, 18.18 najnižje -37 cm, ob 0.05 najvišje 26 cm. UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 5,5 in v gorah 6. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ob morju in v nižinah bo pretežno jasno ali zmerno oblačno, drugod bo spremenljivo. V gorah bo v popoldanskih urah nekaj več oblačnosti, ponekod niso izključene občasne padavine. Ob morju bodo pihali šibki krajevni vetrovi. Jutri bo povečini sončno, po nekaterih nižinah bo zjutraj in deloma dopoldne megla ali nizka oblačnost. V soboto se bo zmerno pooblačilo, zvečer in v noči na nedeljo bo tu in tam možna kakšna kaplja dežja. gospodarstvo - Kljub odločitvi Opeca, da se poveča proizvodnja Cena nafte na svetovnih trgih se zadržuje na rekordnih vrednostih SINGAPUR - Cena nafte se tudi po torkovi odločitvi Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) o zvišanju proizvodnje še naprej zadržuje v okolici svoje rekordne vrednosti 78,77 dolarja za sod. V azijskem trgovanju je bilo treba včeraj za 159-litrski sod zahodnoteksaš-ke lahke nafte z dobavo v oktobru od- šteti 78,32 dolarja. To je devet centov več kot ob koncu torkovega trgova-nja.Torkova odločitev ministrov Opeca, da se uradna proizvodnja kartela z novembrom zviša za 500.000 sodov dnevno, za naftni trg nima velikega pomena, so poudarili analitiki. »Zvišanje proizvodnje je kapljica na vroč kamen,« je komentiral vodja švicarske družbe za energetsko svetovanje SARL Steve Kelbrick. Zvišanje proizvodnje je po mnenju analitikov premajhno, da bi lahko pričakovali opaznejši vpliv na cene. Srednjeročno bo na ceno nafte vplivalo predvsem povpraševanje. (STA) pakistan - Anketa Terror Free Tomorrow Osama bin Laden bolj pribljubjen kot Mušaraf ISLAMABAD - Vodja teroristične mreže Al Kaida Osama bin Laden je v Pakistanu bolj priljubljen kot predsednik Pervez Mušaraf, je pokazala včeraj objavljena anketa. Anketa organizacije Terror Free Tomorrow s sedežem v ZDA, v kateri je sodelovalo 1044 oseb iz vsega Pakistana, je pokazala, da Mušarafa podpira 38 odstotkov Pakistancev, Osamo bin Ladna 46 odstotkov, v Severozahodni mejni provinci pa 70 odstotkov. Mušara-fova glavna tekmeca, nekdanja premiera Benazir Buto in Navaz Šarif, uživata 63- oz. 57-odstotno podporo, ameriškemu predsedniku Georgeu Bus-hu pa je naklonjenih le devet odstotkov Pakistancev. Tri četrtine Pakistancev tudi nasprotuje enostranskim ameriškim vojaškim akcijam proti islamskim upornikom na pakistanskih plemenskih območjih, še ugotavlja anke ta. Zaradi obtožbe o akutnem sarkozitisu pred sodišče PARIZ - Ker je direktorja nekega supermarketa obtožil, da boleha za »akutnim sarkozitisom«, se bo moral 68-letni Jean Claude Demoulin iz Normandije v Franciji zagovarjati pred sodiščem. Demoulin je namreč leta 2005 razdelil 100 letakov, na katerih je grajal metode nekega lokalnega supermarketa in naredil primerjavo s tedanjim francoskim notranjim ministrom, sedanjim predsednikom Nicolasom Sarkozyjem. Na letakih je med drugim pisalo, da direktor supermarketa boleha za »akutnim sarkozitisom«, svoje podrejene pa »preganja z visokotlačnim čistilcem«. Demoulin se je s tem navezal na izjavo tedanjega notranjega ministra Sarkozyja, ki je oktobra 2005 v okolici Pariza izjavil, da bi pariška predmestja »očistil sodrge z visokotlačnim čistilcem«. Direktor supermarketa v tožbi nastopa kot civilni oškodovanec in zahteva simbolično odškodnino en evro. Po napovedih naj bi bila razsodba znana 5. oktobra. V laoški prestolnici Viangchanu ni več beračev VIANGCHAN - V laoški prestolnici ni več beračev, trdijo državni mediji. Policija je namreč obkolila 141 mestnih beračev in jih strpala v dobrodelne ustanove ali centre za zdravljenje odvisnosti. »Med 141 berači je bilo 28 odvisnikov in dve ženski,« je poročal državni radio.Viangchan s približno 200.000 prebivalci je ena najmanjših prestolnic na svetu. Komunistični Laos, ki je zadnja leta priljubljena destinacija zahodnih turistov, ima sicer manj kot šest milijonov prebivalcev. Vlomilec med vlomom dve uri na vroči liniji WELLINGTON - Nepridiprav, ki je vlomil v hišo v kraju Hastings na Novi Zelandiji, je dve uri klepetal po vročem telefonu, medtem ko je 85-letna lastnica spala v sosednji sobi. Priletna gospa je sicer zjutraj ugotovila, da so iz njene hiše izginili telefon, fotoaparat in televizijski sprejemnik, pravi šok pa je doživela šele čez nekaj tednov, ko je prispel račun za telefon. Vlomilec je namreč za osem klicev na vroče linije porabil 138 novozelandskih dolarjev (70 evrov). Vlomilec, 30-letni Whetu Barrett, je na sodišču v Hastingsu priznal, da je podobno storil še v eni hiši. Barrett, ki je že odslužil triletno zaporno kazen zaradi vlomov, je tokrat priznal tri vlome, sodišče pa mu bo kazen izreklo novembra.(STA)