Cju6Qatis^i Cist
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob 5. uri zvečer.
Uredništvo in upravnlitvo: Kolodvorsko ulioo itov. IB. — Z urednikom so moro govoriti vsak d »n od 11. do 14. uro. — Rokopisi »o no vračejo. — Inaoratl: fioitltopni potit-vrste 4 kr., pri večkratnem ponev IJenJi deje «e popust. — Velja za Ljubljano v upravniitvu: za colo loto 6 gld., se pol lete 8 gld., se četrt lote 1 gld. BO kr., na moseo 60 kr.f pošiljate* na dom velja mesečno 9 kr. več. Po poit! volj* ea oelo
leto 10 gl., ia pol lota 6 gld., ea čotrt lota 2 gld. 60 kr. in ssa Jodon moseo 86 kr.
Štev. 286.	V	Ljubljani v torek, 15. decembra 1885.	Tečaj II.
Balkan želi miru.
Razmerje med Srbijo in Bolgarijo, katero je Mo pred kratkim še tako vojevito, dobilo je v pednjih dnevih popolnoma drugo lice; obrnilo se toliko na bolje, da se nam	za zdaj ni	bati	več
feBne vojske, dasi bolgarski	knez,	pijan svoje
zraage, Se vedno z orožjem	rožlja	ter	hoče	iz-
polnjene imeti svoje zahteve. Mali pretepi med Prednjimi stražami obeh armad, kateri bi bili morda pri drugih državah provzročili resno voj-Hko, imeli so pri Srbih in Bolgarih ves drugačen Uspeh. Te dve mladi državici nista se mogli zje-diniti o demarkacijski Črti, mejni črti med obema armadama, katere ne smejo prekoračiti niti srbske niti bolgarske čete — obrniti sta se morali do Evrope, naj pošlje tj& doli na bojišče svoje zastopnike, da določijo to črto. Danes podado se vojaški zastopniki evropskih	vlastij	na	jug,	da
Ugodijo želji Srbije in Bolgarije. Tako izročila se v8a rešitev srbsko-bolgarskega vprašanja, o pre-^lrji in miru, v roke evropskim vlastem, one '*najo poravnati prepirno vprašanje med Srbijo in Ligurijo.
Obe državici storili sta s to apelacijo do vlastij važen, a za njiju gotovo koristen korak; našel se Pot, p0 katerem se je možno izogniti dolgo-.r^neniu, krvavemu boju, v katerem bi bila vo-‘ka hrabrost zmagovala, a konečno bi se bil vender tudi zmagovalec moral ukloniti volji Evrope. Med 0bema sorodnima, slovanskima narobna postajalo bi bilo nasprotstvo vedno večje, P*opad vedno globlji, in težko bi bilo še kedaj zaceliti to rano, poravnati razpor med bratoma. Takoj začetkom izrekli smo uže svoje obžalovanje ob tem mesarskem klanji med sorodnima slovan-
Listek.
Boj pri Somosierri.
(Prevel —c.)
Pričetkom leta 1857. umrl je starec, ki so je
vdeležil jednega najznamenitejših junaških činov,
^ar Jih pozna zgodovina. To je bil Andrej Niego-
eV8^>» lastnik na Niegolovem, oficir častne legije.
Thiera hotel je v svoji zgodovini o konzulatu In cesarstvu kratiti slavo sijajnega junaškega čina, se lehko smelo vzporedi, kar se tiče hrabrosti, °nenau pri Termopilah, poljski lehki konjiči (Che-Vauxlegers), katera ga je sama izvojevala ter ga **° krivem francoskemu orožju pripisati. Osiveli Niegolevski, tedaj morda še jedino živeči svedok °®ega slavnega dne, dal je Thiersu na voljo, da *' Prekliče, ali pa se bije z njim ter je doživel ®Se|je, da je Thiers napačna svoja poročila pre-,Cal Se pred njegovo smrtjo.
. Opisati hočemo po besedah hrabrega Niego-vskoga samega oni junaški čin, ki je vreden, da
skima narodoma, ob boji, kateri je mogel koristiti le Djijinemu mnogoletnemu sovražniku; dalnji boj uničil bi bil obe državi financijelno, in to bi gotovo tudi za Evropo ne bilo koristno. Radostno torej pozdravljamo to uklonitev Srbije in Bolgarije pod avtoriteto evropskih vlastij.
Zajedno s srbsko-bolgarskim vprašanjem pa se bode moralo rešiti tudi vzhodno-rumelijsko vprašanje, katero je dalo povod vojski; obe zadevi sta zdaj tako tesno zvezani, da jih ni več možno ločiti. Rešitev izročena je v roke evropskim vlastem, 'n te bodo gotovo primerno uvaževale vojne dogodke ter se ozirale na želje vojujočih se narodov. Gotovo vlasti ne bodo pozabile, s koliko požrtvovalnostjo so se Bolgari borili ter pokazali tako svojo notranjo moč, zmožnost za samosvojno, blagonosno dalnje razvijanje. Preko Londona se uže poroča, da so vlasti zdaj uže odrekle se misli, naj se prejšnji položaj uvede v vsem njegovem obsegu, in morda so se uverile celo o nemožnosti uvedenja. A naj si uže je, kakor hoče, merodajni krogi voljni so priznati Bolgarom združenje, če tudi z nekaterimi omejitvami. Temu se tudi Turčija uže od začetka vojske vstavljala ni, da, pustila je celo, da se je bolgarski knez bojeval proti Srbiji z vzhodno-rumelijskimi četami, in ona ni ugovarjala temu.
Modra Evropa pa bode tv di uvaževala razloge, kateri so potisnili Srbiji orožje v roke. Srbija branila je berolinsko pogodbo v vsem obsegu, z orožjem v roci jo je branila, z lastno krvjo hotela je ohraniti ravnotežje na Balkanu, preprečiti prevladujočo silo jedne države. Prevladujoča moč jedne balkanske države pa bi ne bila nevarna samo drugim balkanskim državam, tudi za vso Evropo pretil bi potem od tam doli neprestano poguben ogenj evropske vojske. Bolgarska pri-
se sezna o njem, in ki je ob jednem dokaz, koliko je Napoleon kot vojskovodja zahteval od svojih rojakov, in koliko so leti zamogli zvršiti.
Napoleonu bilo je pred vsem do tega, tako pripoveduje čestiti starec Poljak, da vojno silo kolikor prej potisne v Kastilijo. Po dveh potih prišlo se je iz Burgosa v Madrid, skozi Vallado-lid in skozi sotesko pri Somosierri. Odločil se je za drugo. Toda kmalu je zaprlo golo skalovje francoski vojni daljno pot; po teh višinah bilo je razpostavljenih v izvrstnih pozicijah 13000 Španj-cev ter so pred seboj imeli na obeh straneh sotesko Somosierro, katera se nazivlja s tem imenom zaradi vasice v bližini. Visokost pečine meri 4600 črevljev. Trije lehki polki poskušali so s prva splezati na višine od obeh strani. Toda cesarju videlo se je to prepočasno, in vzkipela mu je jeza, ko mu je polkovnik Pir<5 naznanil, da je nemogoče polastiti se soteske. Njegove izkušene vojake naj bi zadržavale tolpe kmetov, tako izrazil se je Napoleon o španjski pehoti! Iz svoje bližine odposlal je majorja Segura s poveljem, naj poljska konjiča prime sovražnika in naj se
borila si je z orožjem velike vspehe, in če bi se samo njeni volji prepustilo, staviti mirovne pogoje, postala bi nje moč na Balkanu prevladujoča. Toda Bolgarija dobila je po berolinski pogodbi svojo nezavisnost, in nje zmagonosno orožje ne more zdaj kar naenkrat razrušiti berolinske pogodbe, katero so vstvarile evropske velesile.
Evropske velesile vstvarile so berolinsko pogodbo in brez njihove volje ne sme je nihče kršiti, nihče je ne predrugačiti. Oblastnim trem carskim vlastem ne imponujejo zmage pri Slivnici, niti jih ne žalijo porazi pred Pirotom; one uravnale bodo svoje ukrepe po splošni koristi. Le tedaj, če bi se vlasti ne mogle zjediniti, le tedaj mogel bi zmagovalec samovoljno narekovati ponižanemu nasprotniku trde, brezozirne mirovne pogoje. Toda ni se bati nesloge med trocarskimi vlastmi, pretrdno so se pritegnile prijateljske vezi med njimi in le predobro čutijo, da Evropa potrebuje miru. Tudi Anglija, katera je toliko časa netila na jugu ogenj razpora, uvidela je zdaj, da ne sme predaleč zabresti v nasprotje s trocarsko zvezo, inače mogel bi priti z&njo strašen dan plačila.
Evropi je torej izročena rešitev balkanskega vprašanja, in nadejati se smemo ugodne rešitve za obe državi, in da se zraven zagotovi dolgotrajen mir Evropi. Rešitve tega vprašanja nimamo sicer pričakovati uže v bližnjih dnevih, kajti pri vsakem ukrepu pokažejo se nove ovire, in previdni državniki morajo z vso pozornostjo na nje ozir jemati, da pozneje prezrte ne provzročijo še večje nezgode nego je bila prejšnja, gotovo pa.je, da se je vsa zadeva spravila v tir, kateri pelje do — miru.
polasti soteske, ker: »Poljski konjiči ni nič ne-možno.u
Dan pred bitko, 29. novembra, spremila je tretja naša švadrona cesarja v Bocequilles.
Za tem postavili smo se za to vasjo in po gorah Somosierre. Lepega, krepkega svojega ru-javca zamenil sem z neznatnim, a čvrstim konjem donskih kozakov, kakor bi bil vedel, da mi bode takega konja sila potreba.
Na vse zgodaj dnč 30. novembra videl sem cesarja mimo jahati. Po kratkem ogledu se je povrnil, stopil je s konja ter se vsel na stol poleg ognja, ki so ga zakurili pred lesovjem. Ko je bilo dano povelje, odrinili smo do znožja gorovja ter se postavili v vrste na glavni cesti blizu jarka, ki so ga izkopali Španjci okolo soteske. Soteske same po človeških mislih uže tako ni bilo mogoče polastiti se. Poleg tega pa je bilo v zatišji 13000 Španjcev v takih pozicijah, da se jim ni moglo do živega.
V	tako gosti megli, da se ni videlo ni svojega nosu, prišli smo skoro prav do španjskih baterij,
O dovoljenji deželnega doneska 50000 gld. za gradnjo lokalne železnice iz Ljubljane v Kamenik.
Deželnj odbor kranjski predložil je deželnemu zboru naslednje poročilo: Slavni deželni zbor! Postava od 1. maja 18S5, o dodelilih in uvetili za gradnjo lokalne železnice od Ljubljane v Kamenik, drž. zakon štev. 67, določuje v členu I. sledeče:
,, Vladi se daje oblast, udeležiti se dobave glavnice za gradnjo lokalne železnice od ljubljanske postaje Cesarjevič-Rudolfove železnice v Kamenik z dovlačnico k ondukajšnji erami tvornici strelnega praha ali smodnika, prevzemši glavnih delnic delničarske družbe, katera se osnuje za to lokalno železnico, v iznosu od dveh sto tisoč (200000) goldinarjev avstr. velj. v notah."
»Ta udeležba državnega zaklada zavisi od naslednjih uvetov, namreč da n) dežela kranjska v gradnjo zgoraj omenjene lokalne železnice zagotovi prispevek do 50000 gld. najmanj, da dalje b) bodoči koncesijonar dobavo ostale glavnice za gradnjo v iznosu, gi ga ustanovi državna uprava, zavaruje z izdatbo predstvenih in glavnih delnic družbe sestaviti se imajoče, ne obremenivši državnega zaklada, na ta način, da bodoči koncesijonar prevzame poroštvo za to in gledč tega, da se bode izhajalo z glavnico, ki jo državna uprava ustanovi za gradnjo."
Člen II. navedene postave določuje: »Dividenda, katera postoji v členu I. omenjenim pred-stvenim delnicam predno nastane glavnim delnicam pravica do potegovanja dividende, ne sme izmeriti se više nego s pet odstotki.
Glavne delnice, ki jih država po členu I. prevzame, morajo uživati enake pravice kakor ostale glavne delnice delničarske družbe, katera se osnuje, ter ne sme gledč istih glasovalna pravica v pravilih utesniti se na neko maksimalno število glasov niti nasproti imetnikom predBtvenih delnic."
Člen III. določuje, da se vplačila države opravijo v dveh enakih letnih zneskih po 100 000 gld., ki se začneta od leta 1887, v rokih, katere državna uprava v to določi.
Prvi letni znesek vplačati je tedaj, kadar bode ostanek glavnice za gradnjo vplačan in uporabljen in kadar bode omenjena lokalna železnica po dopustnem pismu dodelana in javni službi izrečena.
Društvo (konsorcij) udeležencev nameravalo je začetkoma graditi lokalno železnico z ozkim tirom od Ljubljane v Kamenik. Ogled proge za to železnico vršil se je meseca decembra 1. 1882, pri katerem se je konsorcij skliceval na sklep slavnega deželnega zbora z duč 13. julija 1880
ter je izrazil prepričanje, da bode dežela gradnjo te železnice gotovo najizdatneje podpirala; to iz-raženje bilo je tem lagleje, ker je deželni odbor z dopisom dnč 1. maja 1882, št. 1759, konsorciju obljubil pospeševati to podjetje.
Pripoznaje važnost nameravanega podjetja za korist dežele in glavnega deželnega mesta in glede na to, da udeleženci — pri vsem tem, kakor je brezdvomno pokazalo dotično preiskovanje in obravnavanje, da se od strani dežele, od prizadetih občin in od druzih, ki bodo imeli korist od te železnice, zanesljivo sme pričakovati, da bodo po svojih moččh žrtvovalno pripomogli k troškom ljubljansko-kameniške lokalne železnice — vender le nimajo dovelj denarnih sredBtev na razpolaganje, da bi to podjetje izvršili edino le iz lastne moči, glede torej na vse to, ni imela visoka vlada, kakor se razvidi iz utemeljevanja postavnega načrta o navedeni železnici, nikakega pomisleka stopiti v dogovor in obravnavanje z bodočimi koncesionarji.
Te obravnave imele so ta izid, da so se koncesionarji izjavili, da prevzamejo dopustilo (koncesijo) za gradnjo nameravane lokalne železnice od Ljubljane v Kamenik z dovlačno železnico k erarni tvornici smodnika in da bodo to gradnjo tudi dovršili, ako se državna uprava udeleži pridobitve za gradnjo te železnice proračunjene dejanske glavnice v znesku 771000 gld. s tem, da prevzame glavnih delnic delničarske družbe, katera se osnuje v ta namen, v znesku 200 000 gld. po ceni (kurzu) al pari.
Lokalna železnica, ki bode blizu 22 km. dolga in ki je graditi s pravilno medkolesno širino, zavije se od ljubljanske postaje Cesarjevič-Rudolfove železnice proti severozahodu, pelje potem po lastni podstavi od dunajske državne ceste, gre po lastnem mostu čez reko Savo ter pride deloma po državni cesti dotikajoča se vasi Černovče, Pod-boršt, Dobrava, Trzin in Stob, v vas Domžale in od tod naprej ob bistriški dolini deloma po lastni podstavi, deloma uporabljevaje okrajno cesto, čez Preserje, Homec, Šmarco in Duplico v Kamenik. Od kameniške postaje pa do erarne tvornice smodnika, ki leži na zahodni strani Kamenika, izdelal se bode 14 km. dolgi dovlačni tir. Železnica je dodelati v dveh letih od dne podeljene koncesije.
(Konoc prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrl]8ko-oger8ka država.
„Pol. Corr.“ poroča, da se trgovinsko mini-sterstvo uže delj časa bavi z uravnavo krošnjar-stva. Deželna oblastva so se pozvala, naj izreko svoje mnenje o nekaterih vprašanjih, katera se imajo rešiti v novem zakonu. Postavni načrt, ko se zgotovi, predloži se deželnim oblastvom, da izreko sporazumno s trgovinskimi zbornicami o njem svoje mnenje.
V d61enje-avstrijskera deželnem zboru stavil je opat Karl predlog, katerega so podpirali tudi liberalni poslanci, naj se šolsko nadzorstvo v toliko spremeni, da se v bodoče prizna župniku v krajnem šolskem svčtu virilen glas.
Koroški deželni zbor sklenil je zakon, naj se upelje samostojna deželna priklada na porabo žganih opojnih pijač, ter naročil dalje deželnemu odboru, da dela na to, da se spremeni zakon o oddajanji žganja tako, da se nadrobno prodajanje ravno tako obdači, kakor točarenje.
Češkemu deželnemu zboru predložil je poslanec Trojan prošnjo kraljedvorskih meščanov, naj se dela na to, da se omeji pogubonosno delovanje nemškega „Schulvereina“; to pa bi se najbolje doseglo, če se to društvo razpusti. To društvo goji razpor med Nemci in Čehi.
V moravskem deželnem zboru je posl. dr. Šrom in drugovi stavil predlog, uaj se spremeni zdanji volilni red. Nemci gotovo ne sprejm6 tega predloga, ker bi pri nekoliko bolj ugodnem predrugačenji za Cehe izgubili Nemci za vselej večino v deželnem zboru.
Tuje dežele.
Italija pričela je z vso resnostjo uravnavati razmere v Massauahu. Na željo italijanskega kralja izdelal se je pravilnik za Massauah; kot podstava vzelo se je razmerje Bosne in Ercegovine k Avstriji. Turški zastopnik se je zopet pritožil, » italijanski minister za vnanje zadeve, grof Robi-lant, mu je kar kratko odgovoril, da mora Italija narediti red, ker ga ne napravi niti Egipet niti Turčija.
Francoski ministerski sv&t je sklenil: Samo vlada ima pravico določiti dan, kdaj se ima »niti kongres. Kongres snide se pred 25. decembrom. Predloga gledč Tonkina se mora prej rešiti. Mini-sterstvo hoče na vsak način s tem pritisniti na zbornici, da je prisili, naj dovolita denar za Ton-kin. Poslanska zbornica si iz raznih razlogov ne bode upala provzročiti ministerske krize. Na jedni strani zaradi zel6 važnih novoletnih poslov Parizu, na drugi strani pa zaradi volitve predsednika.
V soboto vršil se je slovesen pogreb špaH' skega kralja Alfonza. Ob 10. uri pričele so se slovesnosti, katerih se je udeležilo okolo 2000 oficijelnih in 800 povabljenih oseb. Večina udeležencev ni mogla v cerkev. Navzočnih bilo je 38 prelatov. Mrtvaški oder okrašen je bil z mnogimi venci. Slovesnost izvršila se je mirno, brez nereda.
Grki po svojih listih in po brzojavih, katere pošiljajo v svet, še vedno pretijo z vojsko. Vender nihče njih grožnjam ne veruje; sicer bi tudi ne bilo zdnje pametno, če bi hoteli prijeti za orožje, kajti Turčija ima na mejah zbranih uže mnogo vojakov in jih še vedno privaža iz Azije.
dite, gospod lajtenant ? Zvita buča mi je hotel popihati, toda dobro ga držim!"
Poninski je bil vojak neizmerno močan ter sila hraber in smel. Ko sem bil jaz zaukazal, du se povrnemo, me ni čul, je zapodil svojega vranca med tolpo španjcev, je jednega pograbil za tilnik, ga potegnil k sebi na konja in je tako pridirjal za nami brez posebnega napora. To je bil srečen plen. Španjec pal je od strahu na kolena ter nan je rotil na milost božjo, naj ga ne vsmrtimo.
V	tej vojski vršile so se na obeli straneh, posebno na Španjski, krutosti, in niti ujetnikom se ni prizanašalo, dogajale grozovitosti, katerih bi se niti črnci na San Domigo ne bili sramovali. Rezali so nosove, ušesa, jezik; časih položili so ubožca med dva hloda in razdelili so ga na dvn dela, kakor se prežagajo deske. Ta pot pa Španjcev strah ni bil umesten, kajti ni mi bilo za njegov izpuljen jezik, temveč za njegov živi, go\o-reči. Kmalu se je vtolažil, in ko se je še pokrepčal z žganjem, dal se je mirno odvesti k nun švadroni, od koder so ga odveli naravnost prt <i cesarja.
(Konec prihodnjič.)
ki so nas pozdravile 8 kartečami. Ker pa nas niso mogli dobro videti, na srečo tudi nobenega naših ranili niso.
Brenčanje karteč	nad našimi glavami	napotilo
me je, da	sem glasno	zakričal, na	kar mi je moj
tovariš zašepetal:
„Molči vender! Spoznajo nas lahko po glasu."
Malo uro za tem je bil umrl, zadet od krogle.
Kmalu potem pride naš stotnik Dzievanovski povprašat,	kdo izmed	oficirjev je	danes	na vrsti
za službo,	ker došlo	je povelje,	da se	ima od-
poslati jeden oficir s četo v gorovje ogledovat. Naenkrat oglasi se več glasov:
(.Niegolevski je na vrsti!"
Jaz bil sem najmlajši oficir in navalili so, kakor je bil običaj v vojski, če tudi morda po krivem, vse nd-me, posebno kadar je nas čakalo kaj trdega. Dasi sem bil osvedočen, da nisem bil na vrBti, vender bil sem pripravljen iti, s pogojem, da se mi dovoli izbrati vojake po svoji volji. To se mi je dovolilo in izvolil sem si najpredrznejše ljudi iz svoje kompanije.
Z izbrano četico podal sem se po ozkih, ne-obhodnih stezah v gorovje. Jahali smo po dva, včasih tudi po jeden na kvišku in gosta megla zabranjevala je nam ves razgled. Nad seboj čuli smo le rožljanje orožja in mrmranje človeških glasov. Gotovo težko stanje za jezdečo patruljo z nalogom, ogledati kraj! Konečno došli smo v vasico, kjer sem nekaterim vojakom ukazal raz konj ter poiskati kakega človeka. Vrnili so se s poročilom, da ni v celi vasi žive duše. Jahali so naprej do druzega, tretjega sela. A vse zam&n. Povsodi ravno tista puščoba, vse hiše odprte in prazne. Došli smo vender v vasico, kjer je bilo nekoliko špauj-ske pehote. V gosti megli prišel sem jim za korak blizu, pa oni mene niso videli, ni jaz njih, in ne vem, koliko jih je bilo. Španjci so sicer streljali na nas, a niso nikoga zadeli ter so se pomaknili više v gorovje, kamor pa ni kazalo preganjati jih. Tudi jaz sem ukazal, da se povrnemo po ravno tisti poti, po kateri smo bili prišli. Sedaj še le sem zapazil, da manjka jeden mojih vojakov z imenom Poninski. V tem t enotku pa ga zagledam, kako podi nasproti nam svojega vranca, v roki držeč Španjca ter glasno kličoč: »Ga-li vi-
Razne vesti.
• — (O zadnjih trenutkih barona Jovanovič* a) se sledeče poroča: Namestnik baron Jovanovič so jo 8. t. m. zjutraj prav dobro počutil ter se je po navadi po mestu sprehajal. Od 12. do */s 1 ure poročal mu je polkovnik Slanečka o vojaških stvareh, na-to podal so je h kosilu. Tukaj je začel tožiti, da ga glava strašno boli; na enkrat je zgubil zavest ter padel na tla. O polu dveh izdihnil je svojo dušo v navzočnosti svoje soproge, hčero, dvornega svetnika Pavič-a, polkovnika Slanočke, prezidijalnega tajnika barona Ma-roičič-a iu dveh zdravnikov. — Barona Jovanovič-a pokopali so po njegovi lastni žolji v Gravozi, in sicer 12. t. m. popoludne. VojaSki parnik, na katerem so truplo umrlega iz Zadra v Gravozo prepeljali, pričakovalo je na tisoče ljudi. Pogreb je bil veličasten. Za mrtvaškim vozom šla je duhovščina, šolska mladina, vso cesarske in deželno oblasti, konzuli tujih držav, kaimakam in župan iz Trebinja, arhimandrit ercego-vinski in silno veliko ljudi. Na pokopališču pričakovali so truplo škof dubrovniški s kapitelnom ter vdova in hči umrloga, kateri sta med žalostnim činom vedno klečali in jokali. Po blagoslovu oddala so vojaška kerdela pod poveljništvom generalmajorja Blažekovič-a častne salve, katerim je streljanje topov v fortu Imperial-u odgovarjalo.
— (Radetzky boter Battenberga) Oče kneza Bolgarskega, Aleksander Hessenški, pisal jo nekomu generalu na Dunaj pismo, v katerem stoji tudi sledeče:	„Moj sin, Aleksander, knez Bolgarski, so je kakor vojak svojega botra, starega Radetzkyja, vrednega skazal. Stari maršal bil mu je krstni boter v Milanu “
— (Povodenj na Tirolskem.) Uradna poizvedovanja o škodi, katero so letošnje povodnji na Tirolskem prouzročile, so sedaj končano. Ne oziraje so na poškodbe stavb pri reguliranih rokah znaša škoda okolo 8 800 000gld. Prizadetih je 19 političnih okrajev in 2 mostna teritorija. Splošno so te nesreče le po-končevanji gozdov pripisuje
— (Grozen čin.) V soboto zjutraj ob 8 uri naznanilo so je policijskemu komisarijatu Eossau na Dunaji, da jo hišni oskrbnik Karol Schuster stanujoč v Thurjjovih ulicah štev. 5 svojo soprogo Karolino umoril. Policijski komisar Fuchs, ki jo imol ravno službo, podal so jo nemudoma v zaznamovano hišo ter se je prepričal, da jo Karolina Schustor uže mrtva. Njenega soproga, Karola Schusterja, ki je malo poproje hišo zapustil, so takoj zaprli Po dolgem izpraševanju pri-znal jo, da je zaradi večnih domačih propirov sklenil soProgo umoriti. Od preteklega četrtka ž njo ni govo-ri* ni besedice več. Posobno je bil pa razdražon, kor
je žena rekla, da naj gre v bdlnico in da naj se nikdar več nazaj ne povrne. — V soboto zjutraj pripravila jo Karolina Schuster zajutrk, na to se je podala v posteljo nazaj, da nokoliko počije. V spanju umoril jo jo potem soprog s kuhinjskim nožom. — Morilec bil je svoje dni jako premožen mož in si je kakor stoklar toliko prislužil, da si je tri hiše na Dunaji vkupil. A pozneje je pričel zapravljati, podal se je celo v Ameriko pustivši obitolj na Dunaji, kjer je zapravil 40 000 gold. Zadnji čas se mu je trda godila
bi moral skoro stradati, ko bi ga jeden sinov ne Podpiral. Z umorjeno imol je 20 otrok, od katerih pa 8e<N samo štirje še žive.
— (Umor.) Dnd29.m.m. bilo je tnajheno mostce Sarstodt pri Hanovru pozorišče groznega dejanja. Nok kandidat modroslovja, ki se jo pripravljal za državni lzPit, sprl se je s svojim očmom ter je vstrolil nanj z revolvorjem; ker ga ni zadel, sledil mu jo na cesto,
mu j0 nož sunil v prsa in ga tako umoril. Vzrok tem» nečloveškomu činu bili so vodni prepiri med Umorjenim in morilcom, katori je svojoga očeta zelo •jubil in je sodaj mislil, da ga očem ne more vidoti.
— (Dediči Vanderbiltovi.) Umrli „kralj želoznic“ W. H Vanderbilt propovedal je v svojej oporoki prodajo žolozniških dolnic, ako no privolijo v ,0 vsi otroci. Potom je volil vsakomu svojih otrok 10 milijonov dolarjev, najstarejšemu pa razun tega še dva 'mlijona. Udovi zapustil je letno ronto 200 000 do-ai'jev in logat v znosku 500 000 dolarjov. Volila v (*ubrodelue namene znašajo okoli jednega milijona dolarjev.
—	(Redek medved.) Dnč 4. t. m. vstrelili so blizo Niša rujavega, velikanskega medveda, kateri je malo poproje petnajstletnega dečka in jednega gonjačev težko ranil. Zver poslali so kralju Milanu v šotor in kralj poslal ga je po svojem dvomom lovcu na Dunaj preparatorju Hodeku Modved, kateremu skoro gotovo bojni nomiri na Balkanu niso dopadli, tehta 800 kilo.
Domače stvari.
Deželni zbor kranjski.
(Seja dne 11. decembra.)
Predsednik: deželni glavar grof Thurn-Val-sassina, vladna zastopnika: deželni prodsodnik baron W i n k 1 e r in vladni svetovalec Hočevar.
Ko so prečita in potrdi zapisnik zadnjo seje, naznani gospod deželni glavar, da so jo deželni odbor obrnil do vlade s prošnjo, da bi se dozdanje deželne priklade smelo pobirati tudi v prihodnjem letu, ker ni pričakovati, da se dotični deželni zakon potrdi pred novim letom. Gospod deželni predsednik baron Winkler je na to prošnjo odgovoril, da no more dovoliti dalnje pobiranje deželnih doklad, dokler ni došlo Najvišje po-trjenje, da je torej naloga deželnega odbora, skrbeti za to, da deželni zbor sklene in dovoli začasno pobiranje deželnih doklad.
Ta zadeva izroči se finančnemu odsoku, naj dotični postavni načrt o začasnem pobiranji deželnih doklad predloži uže v prihodnji seji.
Poročilo deželnega odbora o združenji nekaterih zemljiških parcol iz občino Spodnja Šiška z mestno občino Ljubljana izroči sc upravnemu odsoku.
Posl. dr. V o š n j a k poroča v imenu finančnega odseka glede dovoljenja podpor za šolske zgradbe ter predlaga: 1.) Za leto 1886 dovoli so iz deželnega zaklada podpora za zgradbo ljudskih šol v skupnem znesku 6000 gld. 2.) Iz to podporo dobijo po 500 gld. šolsko občine Strekljevec in Griblje, po 400 gld. Veliki Gaber, Božakovo, Stari trg, Doberniče, po 300 gld. Cerknica, Dobrova, Spodnji Logatec, Torzin, Josonice pri Radovljici, Sv. Ana pri Tržiču, po 200 gld. Hohoneg, Petrovavas, Smlednik, Cini Vrh, Dobliče, Kropa, po 100 gld. Trpčane in Kuteževo, Zgornje Pirniče, Prežganje, Dolenji Semon.
Vladni zastopnik gospod vladni svetovalec Hočevar poganja se v daljšem govoru tudi za podporo šole v Bojancih.
Posl. dr. Vošnjak meni, da se ta podpora zaradi prepičlega štovila šolarjov ne more dovoliti. Več občin pa tudi ni vzelo podpor šo do danes iz deželno blagajnice ; najbržo ne vedd nič o dovoljenih jim podporah.
Vladni zastopnik g. vladni svetovalec Hočevar zatrjuje, da se je občinam takoj naznanilo o dovoljenih podporah, a deželni odbor jih prej ne izplača, dokler se ni pričelo z zidanjem šole.
Posl. dr. Vošnjak omonja, da se po sklepu de-želnoga zbora podporo prej no izplačujejo, doklor se ni pričelo zidati ali so vsaj kupil prostor za zidanje. Občino naj bi torej ne prosile 3 ali 4 leta prej za podporo, preduo začno zidati.
Sprejmd so predlogi finančnega odseka.
Posl. dr. Vošnjak poroča v imenu finančnega odseka o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1884. 1 Dohodkov je s pričetnim odstavkom vred 212074 gld 60 kr , troškov pa 210 631 gld. 82 kr, torej ostano v gotovini 1442 gld. 78 kr. — Računski sklep se brez debato odobri.
Posl. Šuklje poroča v imenu finančnega odseka ter predlaga: pomožnemu učitelju Franu SchOnbrunnu se dovoli pokojnina od povočano plačo 400 gld.; učiteljski vdovi Barbari Štamcar se dovoli od 1886. leta počenši za tri leta podpore 50 gld. na leto; bivšemu učitelju Janezu Lonarniču so odbije prošnja za miloščino. — Vsi predlogi se sprejm6.
Posl. L uckmann poroča v imenu finančnega odseka o proračunu zaklada prisilne delavnice za 1886. Primanjkljaj bode znašal 11395 gld, kateri so pokrijejo iz deželnega zaklada. — Proračun so odobri.
Posl. Robič poroča ustno v imenu odsoka za letno poročilo o letnem poročilu, in sicor o: a) § 2.; b) § 8. marg. št. 18; c) § 8, marg. št. 25. do 30.; d) § 11. marg. št. 2., 4., 5 , 6. 7.; c) § 11. marg. št. 11. in 12. — Poročilo se vzamo v znanje.
Posl. baron Taufferer poroča o onem delu računskega poročila deželnega odbora, naj se Bled povzdigne v zdravišče.
Posl. baron S c h w o g o 1 predlaga : Deželnemu odboru se naroča v porazumljenji z deželno vlado na to delati, da se Bled prej ko mogoče prestavi v zdravišče. Pri tom naj sicer velja določba, da se mora nastaviti poseben v Bledu stanujoč zdravnik, namesto določbe deželne vlade z 28 aprila 1881, štev. 2002 (ki zahteva namreč tako imenovani zdravuišni salon), pa naj se za zdaj ukaže, da se predstojništvu, ki se bode izvolilo, naroča to šo le v prihodnosti preskrbeti, toda vsako leto dotične račune in proračune dožolnemu zboru predložiti v pregled in potrjenje, oziroma v poročanje za deželni zbor. Pri glasovanji sprejme so predlog posl. barona Schwegelna.	(Konec	prih.)
— (Odbor „ Matice Slo venske") ima sejo v sredo 23. decembra t. 1. ob 5. uri popoludnd v Matični hiši na Kongresnem trgu štev. 7. Dnevni red: 1) Potrjenje zapisnika o LXX. odborovi seji; 2.) naznanila prvosodstva; 3 ) poročilo knjižovnega odseka; 4.) poročilo gospodarskega odseka; 5.) poročilo tajnikovo; 6.) posamezni nasveti.
— (Klub pisateljskega podpornega društva) imel je minolo soboto zabavni večer v čitalni-ški restavraciji. Udeležilo se ga je okolo 40 gospodov članov. Predsedoval je gosp. dr. Ivan Tavčar, čital pa jo gosp. Ivan Železnikar o francoskem pisatelji in učenjaku Charlesu Nodioru, kateri je spisal slavni roman „Ivan Zbogar“. — Prihodnji zabavni večer bode v soboto dne 19. t. m. po gledališči v čitalniški restavraciji Prodsedoval bode gosp. dr. Zupanc, čital pa gosp. L. Pintar.
— (Iz pred porotne sodnije.) V soboto po-poludnd bil je zaradi tatvine uže 24krat in zaradi vla-čugarstva in beračenja uže večkrat obsojeni vlačugar Jožo Oblak obsojen zaradi tatvine v štiriletno ječo. — Včeraj bile so tri obravnave. Pri prvi bil je obsojen zaradi zločina uboja 351etni kmetski fant Anton Papler v sedemletno ječo. Sunil je kmetskega fanta Matijo Logarja iz Železnikov z nožem v trebuh tako močno, da je bil ta takoj mrtev. — Pri drugi obravnavi bil je obsojen zaradi zločina uboja 231otni kmetski fant Jože Novak iz Godešič v šestletno hudo ječo. Vrgel je Lorenca Kavčiča v obcestni jarek ter ga pobil s kamenjem. — Pri tretji obravnavi bil je 161etni rokodelski učenec Matija Furlan, učeč se pri prodajalci dežnikov gosp. Mikužu v Ljubljani, zatožen ponarejanja avstrijskih dosetic in prestopka tatvine. Gospodar zasačil ga je, ko je ponarejal desetice. Porotniki spoznali so ga samo krivega tatvine, ker je ukral svojemu gospodarju dežnik, vreden 4 gold. 50 kr. Furlan je bil obsojen v osemdnevni zapor. — Danes sta zadnji dve obravnavi v tem zasedanji.
— (Starinske najdbe.) Pri Vrhniki naleteli so prod kratkim na znamenite starine. Združilo so je namreč več odličnih vrhniških mOž in sklenili so zistematično prekopati ono ozemlje, kjer je stalo nekdaj rimsko mesto Nauportus, nadajajoč se gotovo starin. In niso se varali. Takoj pri početku izkopavanja našli so več ostij za sulice, pušice, voč bronastih ročij, lepo obdelan marmornat kos ter so tudi zadeli na zid večjega poslopja, nodvojbeno rimskega svetišča. Najvažnejša najdba pa so gotovo svinčene kroglo za prače, katerih so izkopali okolo 180 kilogramov. Kakor znano, imeli so Rimljani pešce, kateri so bili oboroženi s pračami, in s temi so metali na sovražnika kamene ali pa svinčene krogle s toliko močjo, da so jim prebili čelado in ščite. Tako svinčene krogle nahajejo se le po redkoma; naš muzej do zdaj še ni nobono imel, tudi po drugih muzejih jih je le pičlo število. Na spomlad se nadaljuje preiskavanjo in izkopavanje. Naj-lopše iu najrodkejše reči oddado se kranjskemu dožel-nemu muzoju Rudolfinumn, ostalo pa se odda drugim muzejem in znanstvenim zbirkam.
— (Nesreča.) Iz Mongiša se nam poroča:
V	Repnah št. 41 stanujoča Marija Kopač jo 6. t. m. v poči tako zel6 zakurila, da je jela na poči ložeča obleka tlet’. Ko se je tiudila ogenj zadušiti, vžgala so jo tudi šo obloka, kojo je imela oblečeno. Na njen krik pritokel je Jože Herle s svojo ženo, katora sta Marijo Kopač uže na tleh ležečo in po polnem v ognju našla. Polila sta jo na to z vodo iu prenesla v posteljo; a umrla jo vsled ran 8 t. m.
—	(Volitev v mestni zbor tržaški.) Iz Trsta poroča „Ed.“ : Konsorte so konečno vender vpisali v volilne listine, samo par so jih zbrisali, ker se je dokazalo, da so Hrvatje, ki še spadajo pod Trans-lajtanijo, in osem jih niso vpisali, češ da jih ne morejo najti v Trstu; ali te zadnjo bode treba poiskati, in najdejo se gotovo; potem bode moralo starešinstvo tudi omenjenih osem vpisati. Počasi sicer in z največo zlovoljo ta reč napreduje, ali konečno vender obvelja načelo, da vsak davkoplačevalec, kateremu se ne more odrekati volilna pravica za državni zbor, je tudi vo-lilec za mestni zbor. »L’ Indipendeute" in „L’ Alabarda11 pa zaradi tega strašno tarnata in se tolažita celo s tem, da zaradi konsortov nastane celo prepir in razdor med patrijoti. Da ne bi bili konsorti Slovenci, gotovo ne bi Lahe vsa stvar tako plašila, ampak oni „vičiH in »čiči* so jim strašno v želodci. — No, kakor reči zdaj stojd, bomo skoro gotovo imeli volitve za mestni zbor ves mesec januvar: okolo 10. do 15. IV. razred, od 16. do 20. III. razred, okolo 21. do 23. II razred, okolo 25 do 26. I. razred, najbrže 30. po vseh šestih okrajih okolice. — To je sicer le kombinacija, ki pa najbrže utegne prava biti.
se o srbsko-bolgarskem miru. — Založišče za orožje je bilo po požaru hudo poškodovano.
Atene, 15. decembra. Opozicija sklenila je zapustiti svoje popustljivo postopanje ter napadati ministerstvo, čegar politike nikakor ne odobruje.
London, 15. decembra. V uradnih krogih se čuje, da ministerstvo stopi v zdanji sestavi pred parlament ter porabi prvo priliko, da se prepriča, če uživa zaupanje dčlenje zbornice.
„Prvi Narodni dom“ v Rudolfovem.
Ker k občnemu zboru delniškega društva »Prvi narodni dom" 15. septembra t. 1. ni prišlo po pravilih predpisano število delničarjev, se odloči prihodnji občni zbor na
nedeljo 20. decembra 1885.
ob 6. uri zvečer v čitalnični dvorani v »Narodnem domu*, kamor se povabijo vsi delničarji s pristavkom, da vsak, ki so sam ne more udeležiti, vsaj podpisano pooblastilo pošlje.
Predmeti so:	I.	Letno	poročilo. II. Račun.
III. Sprememba pravil. IV. Sporočilo o naložbi gotovine in izposojilih. V. Volitev novega začasnega odbora.
Ob enem se naznani, da je dozdaj vpisanih 129 delnic, od katerih je 44 popolnoma vplačanih, in da cela svota uplačanih doneskov znaša 3725 gld. 97 kr. Delničarji, ki svojih delnic še niso vplačali, so v drugič opomnijo, da doneske vsaj odslej redno vpošiljajo; če ne, se bo proti njim po pravilih in po čl. 220 trgov, zakona postopalo.
Od uplačene svote je v ljubljanski hranilnici naloženih na ni.	št. 14 7449 .	.	.	200	gld.	— kr.
dozdajni stroški znašajo	....	66	„	35	»
gotovine je v	blagajnici	....	19	.	62	„
in znesek.......................... 3440	„	—	»
pa se je čitalničnemu društvu v Rudolfovem za po-plačevanje dolgov in stavbinih stroškov izposodilo; za 2910 gld. je delniško društvo prejelo od čitalničnega društva dolžno pismo s pravico intabulacije.
Za OBtanek in za novo posojilo 460 gld., katero je večina delničarjev pismeno dovolila, da se bode pri hodnjemu občnemu zboru predložilo dolžno pismo za odobrenje.
Posojena svota se bode potem, ko se zadeva z obrtnijskim društvom v Ljubljani reši, vknjižila na poslopje »Narodni dom“, katero je sodnijsko cenjeno nad 16 500 gld. in na katerem je dozdaj vknjiženih 6500 gld., in na katero se bode za obrtnijsko društvo vknji žilo še 1450 gld., ako se sporazumljenje doseže, toraj za 7950 gld.
Ker dozdajni dohodki s tem, kar čitalnično društvo doplačuje, zadostuje za plačevanje obresti in amorti' zacijo kapitala, bodo s časoma čitalničnemn društvu mogoče, po amortizacijskem načrtu vsako loto nekoliko delnic poplačati; posebno, ako se delničarji za toliko časa odpovedd obresti, oziroma dobička od uplačanih delnic, kolikor časa je treba za izvršitev amortizacijo.
Za to se poprosijo vsi delničarji, ki zaradi oddaljenosti omenjeno privolitev niso podpisali, da so obilno udeležč občnega zbora, ali da vsaj pismeno objavijo svoje predloge do občnega zbora, ako se z načinom naložbo ne bi vjemali.
Dr. Albin Poznik, Janez Krajec, Adolf Pauser,
Gradec, 14. decembra. Naučni minister dr. )1. Gautsch nadziral je danes vse visoke in srednje šole. Od 2. do 4. ure so se predstavljali v hotelu Erzkerzog Johann" vodje učilnic.
Budimpešta, 14. decembra. Predloga o podaljšanji mandata sprejela se je v poslanski zbornici z 215 proti 130 glasovom kot podlaga speci-jalne debate.
Budimpešta, 14. decembra. Danes opolu-dne so vsi črkostavci odpovedali delo.
Belgrad, 14. decembra. Najnovejša izjava Garašaninova se glasi: Srbska vlada izjavlja, da sprejme vse določbe mednarodne vojaške komisije v dogovorih o srbsko-bolgarskem premirji, vender smatra demarkacijo kot neobstoječo, če se tudi bolgarska vlada ne ukloni določbam vojaške komisije.	_____________
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 15. decembra.
gld
Jednotni drž. dolg v bankovcih...................82 70
»	»	»	» srebru......................83'50
Zlata renta........................................109	•
5°/o avstr, renta................................99 • 96
Delnice nšrodne banke............................. 874'	—
Kreditne delnice.................................. 293	50
London 10 lir Rterling............................ 126	75
20 frankovec....................................... 9-975
Cekini c. kr........................................ 5.97
100 drž. mark....................................61'80
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.1'
Carigrad, 15. decembra. Madjid paša odpo toval je v Sofijo v spremstvu generala Šakir paše, kateri je pooblaščen z vojaške strani dogovarjati
T7mi*li so:
Dnč 13. decembra. Jakob Šušter, branjevec, 38 L, Karlovška cesta št. 24, eklampsija.
Dnč 14. decembra. Jakob Cunder, tesar, 69 let, Florijanske ulice št. 24, opešanje.
V civilni bčlnici:
Dnč 12. decembra. Urša Oražem, kuharica, 28 let, kron. plučna tuberkuloza.
Dnč 13. decembra. Tomaž Dimnik, dninar, 51 let, naduha.
Meteorologično poročilo.
i	Čae opazovanja	Stanju baro-'1 metra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
ti 1 t-H	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	743-98 744-18 746-53	—	7-4 —	4 2 —	7-2	svzh. sl. » >	obl. > »	0-50 sneg
iSaSaSZ5aSE5ESESH5aSBS?Si5Z5BFBSH5asaSZSZ!
Mnogo tisoč
oseb je vsled pregleda in navoda knjižurice «Der Krankenfreund. (Prijatelj bolnikom) z prčprostimi domačimi zdravili samo ozdravelo. Nobeden bolnik naj torej — naj uže boleha na katerikoli bolezni — ne zamudi, naročiti si malo knjižico iz Richterjevega zalagčteljskega zavoda v Lipsiji. Treba pisati tjš, le na korespondenčnem listku n knjižica se mu vpošlje brez troškov. (147) 21-5
3ES252Sara5Z5£5a525Z5£L'E525E525Z5E5E5252£7
V	založništvu našem izišla je na svitlo knjiga:
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkočaanio iz v.eh stanov.
Nabral
A.nton Brezo-vxxilc
učitelj.
12 pdl v f)°. Mehko vezana stane 60 kr., franko po pošti 65 kr.
Ij. i Kleimajr & Fefl. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
"113" OSUGO
čvrst dečko, kateri je vsaj 5 razredov dobro dovršil, sprejme se v prodajalnico mešanega blaga pri gosp. Ivanu Modicu v Novi Vasi pri Rakeku pod dobrimi pogoji.
(183) 3-3
V	našem založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
K
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
|(	knjigotržnioa v Ljubljani.
Tržaška
Trstu.
Tržaška komercijalna banka vsprejemlje denarne uloge v avstrijskih bankovcih in državnih papirjih, kakor tudi v zlatnikih po dvajset frankov in se zaveže, kapital in obresti nazaj plačati v isti novčni vrednosti.
Ista eskomptuje tudi menice in daje preddatve (posojila) na javne vrednostne papirje in blago v gori omenjeni novčni vrednosti.
Vse operacije izvršujejo se po pogojih, ki so časoma naznačeni v tržaških lokalnih Ustih.	(66)	36—24
Najizborniše sredstvo v mokrotni jeseni in po zimi za obuvalo, da se noge ohranijo tople in suhe, je jedrno le v tej stroki neprekosljiva J. Bemlikova (Sv. Valentin na Spodnjem Avstrijskem) patentovana nepremočna
mast /,a usnje
(22krat premljirana)
ki je na prodaj po tovarniških cenah v vseh večjih mestih cesarstva; v Ljubljani pri: Schussniggu & Webru ; v Kranji pri Puthonu ; v Škofji Loki pri Ko-celiju; na Jesenicah pri Trevnu in na Krškem pri Engelbergerji.
Svari se pred ponarejenimi, usnju škodljivimi mazili. Pri kupovanji treba paziti samo na napis: «J. Bendik, St. Valentin, Nieder - Oesterreiclu, ki se nahaja na pušičnih pokrovih.	(175) 10—3
Zavratnikov
vsake fasone, barve in kakovosti; kakor znano, je
največja zaloga in najceneje nakupovanje
pri	(69)	17
J. C. Hamann-u
n^Eestni trgr_
XXXXXXXXXIXXXXXXXX
x Oznanilo
x x
X
in reklame za vse časopise, strokovne novine in koledarje domačih in tujih dežel preskrbava reellno in najceneje uže celih 27 let obstoječa najstarejša firma Avstro-Ogerske v tej stroki: A. Oppelik na Dunaj! (Stadt, Stubenbastei Nr. 2).
Odgovorni urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig. v. KIoinmayr & Fed Jiambnrg v Ljubljani