Naročnina mesečno A ^ ^^^^^^^^^ ^^^^ Ček. ^K V ^^^^^^^^ liana ^^^^^ ^^m ■ ^^^^ M ^^m w 10.149 za iska ce- ^^m ^^^m m ^^MBH^te M JH^v loletno za fl^B ^^M M M^M U ^^M $tv inozemstvo 120 Din ^^H ^m m Uredništvo je v ^^^Jt ^HmI^P ^^^^^ U prava: Kop,tar- Kopitarjevi uLb/Ill jeva b. telefon 2993 Telefoni arednlitvai dnevna slniba JW — aočaa VM, BM te MM ■ lakaja vsak dan ijntraj. razea ponedeljka in dneva po prazniku ■ Korporacije v Italiji Korporativnn ureditev socialnega in gospodarskega življenja je stvar, ki danes zanima ves svet. Zato se ni čuditi, da se vedno znova obračajo oči sociologov in politikov v fašistično Italijo, ki v zunanjem svetu velja za korpora-tivno državo. S korporutivnim sistemom naj bi Italija poknznla svetu, kako iziti na gospodarskem in socialnem polju iz liberalnega gospodarstva in ustvariti gospodarski red, v katerem ne prevladuje osebni gospodarski interes, temveč iina prvenstveno inesto javna, socialna dobrobit —, kjer je torej proizvodnja pod primerno javno kontrolo in disciplino brez razrednega boja, ki dandanes razjedo mozeg obstoječega gospodarskega in družabnega reda. Na svoje presenečenje pa mora svet vedno znova ugotoviti, da kljub velikim naporom fašizma Italija šc do danes ni resnična korporutivna država, da ima pač korporacije po imenu, ki pa so zaenkrat še brez prave vsebine. Že 3. aprila 1926 je bilo ustanovljeno ministrstvo zn korporucije, ki jih je Giuseppe Bottni, kateremu je ministrstvo bilo poverjeno, definiral kot »komiteje interesnih zastopnikov gotove panoge gospodarskega življenja«. Kor-poracija naj bi bilo stanovsko zastopstvo, sestavljeno iz specialistov in strokovnjakov neke določene gospodarske panoge, n. pr. trgovine, v katerem naj bi bili delodajalci in delojemalci v enakem številu zastopani. Toda to ministrstvo je ostala bolj teorija kot pa živa institucija. Gospodarsko življenje se je slejkoprej venti-liralo v sindikatih, to je strokovnih organizacijah bodisi delodaiolcev bodisi delojemalcev. Fašisti so dobro čutili, da stvar ne funkcionira. Kajti sindikati tudi v Italiji niso izgubili svojega razrednega stališča. Dokler se je fašizem boril proti komunističnemu sindikalizmu So-relove zamisli, so takšni sindikati imeli za fašizem poleg bojnega brez dvoma tudi idejni pomen. Ko pa se je ta nasprotnik umaknil ozi-roma skril, so pn fašistični sindikati prenesli svoje delovanje na izključno gospodarsko polie in sicer po čisto liberalnih oz. marksističnih načelih, kjer delovni trg narekuje taktiko. Ravno v tej točki fašizem ni mogel in še do danes ne more zatajiti, da je izšel iz razredno revolucionarnega pokreta. Za korporotivno zgraditev družbe, pa naj si bo vertikalno _ aH horicontalno (po kategorijah), so se fašistični sindikati, temelječi nn razrednem egoizmu, vrlo slabo izkazali. Stvar pa je bilo vendarle treba nn nek način spraviti v gibanje in tako je 2?. jan. 1911 izšel po neštevilnili sejah vlade nov dekret, ki ustanavlja Narodni svet korporacij (C011-siglio Na/.ionale delle Corporazioni), ki je sestavljen iz sedmih sekcij ali korporacij. katerih sleherna zastopa eno kategorijo gospodarstva: industrijo, poljedelstvo, trgovino, bankarstvo, promet na suhem in morju, svobodne poklice 111 umetnike. Vsapa korporacija zase je konfederacija v dotično gospodarsko panogo spndu-jočih delodajulskih in delojemnlskih strokovnih organizacij po paritetnem zastopstvu. Tako sestavljeni Narodni svet korporacij je imel nalogo, da v okviru obstoječe zakonodaje vrši četverno funkcijo: dajati smernice glede delovnih pogojev in delavskih pogodb, biti posvetovalen organ, razsodišče in končno dajati smeri in informacije glede splošnih gospodarskih pogojev. Italijansko časopisje in javno mnenje si je tedaj od tako zasnovane institucije zelo mnogo obetalo. Kako pa se je Narodni svet korporacij dejansko ohnesel. nam pove voditelj poljedelskih strokovnih organizacij in fašistični poslanec Razza. ki o stvari z dokajšn.io prnstodušnostjo razpravlja v »Lnvoro Fascista«. Tam beremo, dn je narodni svet »scenerija, za katero ni drugega kakor zijajoča praznina«. Kar tiče smernic delovnih pogojev, pravi Razza, je itak že vse urejeno v tarifnih pogodbah. Če pa se pogodbenika nista mogln sporazumeti pri pogajanjih za tarifo, pn tudi korporacija ne more ničesar ukreniti, ker sme po besedilu zakona razsoditi le v tem slučaju, ako obe stranki pri-staneta nn njeno posredovanje. Razza oporeka korporacija 111 tudi pomen kot posvetovalen organ, češ, da jo eden in drugi res vpraša za svet, a končno birokracija napravi, kar se njej prav zdi. Celo to se dogaja, da korporncijski minister predlaga ministrskemu svetu vsemogoče predloge in dekrete, ne da bi vprašal za mnenje prizadetih korporacij. Vidi se, da bi pisatelj rad povedal, česar ne more: Stranka vse odločuje po svojih političnih vidikih brez ozira na korporacije! Zato pravi; »Le dajmo čim več govoriti o korporacija h, toda nikoli nikar nanje ne mislimo!« Kot izmirjevalni organ, se Razzi zde korporacije preveč neokreten in počasen aparat. Po pisateljevem mnenju korporacije tudi ne vr.še naloge, ki bi naj jo imele kot gospodarski svet, ki bi dajal smernice zo splošno gospodarsko življenje. (Najbrže je fašizem hotel s to institucijo nekaj podobnega, kakor je v Rusiji vodstvo petletnih gospodarskih načrtov.) Toda tragiku vsega je v tem, da korporacij sploh nihče ne vpraša za mnenje. Kar se stranki zdi umestno, uredi parlament in javna uprava. »Zato so korporacije,« zaključuje Razza svojo razpravo, »kakor tisti zapozneli posetnik gledališča, kateremu gledalski ravnatelj nudi na razpolago celo gleda-iišče, ki pa takoj pri vstopu v dvorano opazi, da ni nobenega sedeža več praznega. To je, odkrito povedano, položaj naših korporacij.« Radi takšnih in podobnih kritik (stvarno kritiko nad korporacijami jc n. pr. ves čas izvajala katoliška revija v Milanu Rivisfn In-teriiazlonale di Szienze Sociale e Diszipline Ausiliuric), je vodstvo fašistične stranke bilo prisiljeno, da nekaj ukrene. Letos spomladi je izšel dekret (16. maja), ki doje korporacijam značaj državnih organov (Corporazioni di Categoria), dn bi se nn tn način Inžje uveljavljale in tako doprinesle k »sintezi gospodarskih interesov«. Topot so glasovi listov bili previdnejši; splošno so le izražali upanje, dn ho s takšno preureditvijo nastopila »zarja gospodarskega izmirjenja v državi«. Kajti žc so Re pokazale nove težkoče glede reorganizacije ui uvrstitve korporacij v državni organizem. Klic Francije razburkani Evropi: Nočemo diktature velesil Trije grobohopi Zveze narodov Hitler, Mussolini in MacDonald vzajemno pripravljajo nadvlado velesil nad malimi državami,.. Zeuevu, sedež Zveze narodov iu razorožitvene konference Ženeva. 15. nov. Besede francoskega zunanjega i ministra Paul-Boncourja, da se morajo pogajanja za razorožitev nadaljevati edino pod okriljem Zve-i ze narodov, so prijatelje Zveze narodov razveselile. Paul-Boumoour je poleg tega krepko povdaril, da Francija ni med tistimi državami, ki izdajajo svoje zaveznike in dostavil, da francoska republika ostane zvesta svojim zaveznikom. Mali »vezi in Poljski. Hotel je očividno povdariti enotnost Francije in njenih zaveznikov v zunanji politiki. Omenil je še, da pakt štirih nikakor ne more nadomestiti Zveze narodov in dostavil, da ta pakit nikakor ni oslabil odnosov med Francosko ter Malo zvezo in Poljsko. Francija je s svojimi zavezniki zavzela torej povsem jasno stališče glede razorožitvene konference, stališče, ki je bilo pač že prej znano v Ženevi. IPaul-Boncour je dejal, da je Francija pripravljena pogajati se tudi drugje, torej ne ravno v Ženevi, toda dostavil je takoj, da se ta pogajanja morajo vršiti v duhu in v okviru Zveze narodov. Francija in njeni zavezniki se še vedno odločne borijo za ugled Zveze narodov, ki jo prav te dni zopet rušijo Berlin. Ijondon in Rim s predlogom za novi četverni pakt, kateremu naj bi bil za osnovo prvotni Mussolinijev predlog od marca 1933. Herriot je ob neki priliki dejal, da je Francija nad tem predlogom izvršila ortopedično oiperacijo in ga spravila v sklad s pravila Zveze narodov, da bi na ta način zadostila željam svojih zaveznikov. Toda danes so spričo nemške trmoglavosti v Mac-Donnldovem srcu zopet, vstal« simpatije zn prvotni čotvomi pakt. kakor ga je Mussolini predlagal in ki hi končno izročil usodo Evrope štirim velesilam ter tudi pravno zapečatil klasifikacijo evropskih držav v enakopravne in podrejene. McDonaldova dvojna igra Danes je že javna tajnost, da se med Rimom in Londonom vršijo pogajanja, kako naj bi se obnovila razorožitvena pogajanja, oziroma, kako naj bi se Nemčija zopet pritegnila k njim. Ker je Nemčija izstopila iz Zveze narodov in še vedno vztraja ua stališču, da se splošne razorožitvene konferenco v Ženevi nikakor ne bo udeležila, so v Londonu in v Rimu mnenja, da bi bilo mogoče obnoviti ta pogajanja edino v okviru pakt« štirih. Paul-Boncour je to možnost končno izključil. Prijatelji Zveze narodov odobravajo jasne besede Paul-Boncourja in pripominjajo, da bi bil morebitni razorožitveni sporazum ined štirimi brez vsakega pomena, ker bi nanj ne pristala Mala zveza, ne Poljska, nc sovjetska Rusija in tudi ne Turčija. Takšen sporazum bi prinesel sicer Nemčiji toliko zahtevano enakopravnost, a bi na drugi strani ustvaril kategorijo podrejenih držav. Grožnjo predsednika razorožitvene konference lfenders>na, da odstopi, je treba spraviti v zvezo s zakulisnimi intrigami proti konferenci, katerih se udeležuje Italija in tudi Anglija. Henderson je svoj namen sporočil najprej v London, to je angleški vladi in šele iz lx>ndona so vesl v resnici potrdili. Henderson je skušal na ta način vplivati v prvi vrsti na angleško vlado, naj bi končno razgrnila svoje karlo v zadevi razorožitve. Henderson je takoj po prvih sejah začutil, da nekatere velesilo izigravajo konferenco in s tem indirektno tudi njega. Predvsem je italijanski delegat Soragna izjavil, da bo odslej prisostvoval konferenci samo kot »opazovalec«. Kakor znano, je Hendersona ta izr java silno vznevoljila, reargiral je tudi nanjo z odločnimi besedami, da bi morali narodi po 15 le'ih po sklepu premirja pokazati več spravljivosti, toda Italijani so vztrajali pri svojem stališču. Tudi italijanska izvedenca, polkovnik Bianchi in g. Ru-spoli sta na poznejših sejah ponovila italijansko rezervo. Grobohopi Zveze narodov? Ves trud, da bi se končno vendar našel sporazum za razorožitev, je bil zaman. 0 takorvanem pariškem sporazumu, ki ga je javil angleški zunanji minister John Simon 14. oklobra razorožit-veni konferenri in na katerega je takrat pristala tudi Italija, ni danes več sledu. Sporazum je bil bil taikrat malodane popoln, kajti strinjale so se 7. njim poleg Francije tudi Anglija. Amerika, države Male zveze in Poljska ter Italija, toda Nemčija je spričo tega enotnega nastopa posegla po skrajnem sredstvu in odšla iz Ženeve. Danes ni tu razen francoskega delegata Massiglia nobenega predstavnika, ki bi lahko govoril v imenu velikih držav. Norman Daviš je odšel, za njim Cadogan, nato še italijanski delegat Soragna. In Hetnderson je že računal, da bo 29. novembra predložil vladam končni načrt razorožitvene konvencije, da bi ga odobrile; 4. decembra naj bi o njem razjiravljal glavni odbor. Splošno sodijo, da je Hendersona najbolj zadela dvojna igra angleške vlade, ki drži pokoncu »fasado« razorožitvene konference v Ženevi samo zato, da bi lažje v ozadju pripravljala drugo konferenco izven okrilja Zveze narodov. Vse kaže, da je ta razorožitvena konferenca že pokopana in ».Tournul dos Nations«, neustrašen zagovornik ideje Zveze narodov, dostavlja, da so njeni pogrebci Hitler, Mussolini in MacDonald. Ti nosijo tudi odgovornost pred celim svetom. Bližnji dnevi bodo odločilni ne samo za raz-orožitvono konferenco, marveč v vsej verjetnosti tudi »a Zvezo narodov samo. Vse je odvisno samo še od vprašanja, aii se bo Francija vdala pritisku Anglijo, Italijo in Nemčije, ki stremijo za direk-torijem štirih velesil. Francija lega ne bo storila, ker ima poleg drugih držav za seboj v tem pogodu tudi Rusijo. V krogih Zveze narodov se silno nepovoljno izražajo o MacDonaldovi zunanji politiki, če5, da je naivna. MacDonald računa, da bo Francija v skrbi za angleško prijateljstvo ml i za »entente cor-diale« ter 741 ohranitev »enotne fronte« pristala na pogajanja med štirimi. Celo nekdanji tajnik Zvezo narodov sir F,ric Drtimmond. ki ie postal angleški poslanik v Rimu, se v zadnjem času zavzema za diktaturo štirih velesil, ki naj l)i vodilo Evropo. Celo pravila Zveze narodov naj bi se prikrojila, tako da bi te velesile imele v njej vso besedo. Nnpoti tem načrtom je zaenkrat tudi formalna določba, da se smejo pravila Zveze narodov spremeniti snmo. aiko pristanejo na spremembo vsi njeni člani. Toda druga ovira je brezdvomno učinkovitejša: Kakor so marca mesca vstale vse malo državice proti paktu štirih in si jo končno tudi Francija povsem osvojila njihovo stališče, tnko bodo tudi zdaj brozdvomno enotno na«tnnile proti dikla-tnri štirih, ali prav 7« prav treh. In Paul-Nononur je slovesno dejal, da Francija nc bo zapustila svojih zaveznikov ... Mussolini proti Zvezi narodov in o korporacijski Italiji Rim, 15. nov. b. Resolucijo fašističnega kor-porativnega sveta o organizaciji novih korporacij-skih ustanov je šef italijanske vlade Mussolini obrazložil v svojem govoru, ki ga je imel na zaključni seji fašističnega korporativnega sveta. Mussolini je predvsem poudarjal, da je svetovna kriza kriza obstoječega družabnega sistema. Načrt kapitalistične proizvodnje je nesodoben in škodljiv, pri tem pa je treba vedeti, da kapitalizem in buržu-azija nista isto. Ekonomski zakon o potrošnji in ponudbi preneha sedaj veljati kot temeljno pravilo gospodarskega življenja, ker sc po kartelih in tru-stih lahko po mili volji vpliva na ponudbo in potrošnjo. To je ravno ekonomskemu liberalizmu smrtni udarec. Prve zapreke je postavila svobodnemu gospodarstvu Amerika, nato pa Velika Britanija in tako ie prišlo do zmešnjave. Dva človeka sta postala predstavnika tega položaja: švedski industrijalec Kreugher in pa Američan Insull. To je faza splošnega kapitalizma, ko so se producenti zanašali na to, da potrošnji ni konca ne kraja. Danes po- Predvsem se. je pojavila zahteva po novih kor-porueijnh. češ, da obstoječe preveč centralizirajo in duše gospodarsko življenje. Samo industrija bi se rada razdelila v 15 korporacij: v.olna, svilo, bombaž, kovinarstvo, mehanika, sladkor, papir, obleka, elektrika itd. Dalje zahtevajo neke panoge horizontalno zgradnjo po kategorijah, druge bi rajše vertikalno, n. pr. kmetijstvo. _Vse to bo zahtevalo še mnogo misli in dela. Fašistične korporacije imajo osnovno napako, na katero je opozoril že papež Pij XI. v Qua-drogesimo aniio«; sicer v jako izbranih, a vendar jasnih besedah: »Nekateri se boje. da se ne bi država, ki hi se morala omejiti na potrebno in zadostno pomoč, postavilo nn mesto svobodne dejavnosti, potem, da ne hi bilo v novem sindikalnem in korporntivnem redu preveč birokrntičiiego in političnega duha in da ne hi služil bolj posebnim političnim namenom kakor pa obnovi in ustanovi boljšega socialnega reda.« Prav vse te pomanjkljivosti, ki jih papež našteva, so se dejansko pri zgradbi italijanskega korporacijskegu sistema sedaj pokazale: popolen etatizem, zato pn pomonj-I konje iniciative, birokrotizem in službo ilriigo-i vrstnim namenom. Fašistični etatisti se menda res ne znvednjo. da korporacije ne morejo ne delovati in ne živeti, oko jim država 11 e bo odstopila n e k n j svoje oblasti. Morda bo v včerajšnjem »Slovencu« napovedana reforma ustave prinesla korporacijam kaj več razmaha in aktualnosti. Dosedanje politično predstavništvo, ki je izvajalo zakono-davii«, oblast, se bo po teh vesteh preuredilo in spopolnilu s korporativniin predstavništvom. Seveda je glavno vprašanje, kakšne bodo kom-petence tega korporativnega predstavništvo. Po vsej priliki ho zgolj posvetovalen organ, ker se v isti sapi že poroča iz Rimo. da bo zakonodajna oblast prešla v celoti nn fašistični svet... Bistveno torej — vso j kolikor se dn sklepati iz prvih vesti — tudi napovedana reforma ustave dosedanjega absolutno podrejenega razmerja korporacij do omnipotenfne države ne ho spremenila. Ravno radi tega se fašistična Italija ne more nozivoti stanovsko urejena državo, kar je katoliški ideal. Stanovsko urejena državo je namreč zgrajena na kvadrih sam 011 pravil i h stanov, kar pa fašistične korjioroclje še zdoleka niso. drin. staja ekonomsko stanje brez državne intervencije nevzdržno. Evropa lahko poskuša, da ponovno prevzame v svoje roke krmilo civilizacije, če bo preje našla politično edinstvo. Tak politični sporazum v Evropi pa se ne more doseči pre|e, predno se ne popravijo velike krivice. In radi tega je prišla Evropa zaradi gornjih razlogov v silno težak položaj. Proti Ženevi Mussolini jc nato govoril o Zvezi narodov, ki je po njegovem popolnoma izgubila svoj politični značaj. V njej danes niso ne USA, ne sovjetska Rusija, ne Japonska, nc Nemčija. Načela, ki jih propoveduje /veza narodov, so čudovita in vzvišena. Trda v današnjih razmerah je (cžko dati tem načelom pravega zmisla. Kateri drugi mednarodni dogovori obstoje, ki bi mogli spravili posa-] mcziic države v tesnejše medsebojne zveze? Lo-1 carnska pogodba nima nikakili zvez z razorožitve-nim vprašanjem. Kar se pa liče pakta štirih, jc v 1 zadnjem času vladal o njem samo molk. Nihče nc | govori o njem, a vsi mislijo nanj. Baš iz tega raz loga mi nc nameravamo dati ponovne pobude ir se tudi nečemo prenagliti v položaju, ki mora sam od sebe dozoreli. Korporacije - cilj ali sredstvo? Mussolini je v nadljnem govoru govoril o Locarnu in se zopet vrača na vprašanje korpora-tivne ureditve Italije. Obrazlaga sistem posameznih ustanov ter poda končno sliko, ki je sledeča: Sedanja zbornica sc mora razpustiti, ker je izvršila svojo nalogo. Ker pa se v prihodnjih mesecih, dokler se bo gradila organizacija novih korporativn;b ustanov, ne more izvršiti reforma parlamenta, bc novi parlament tak, kakor je bil 1. 1929. Kakor je bil 13. januarja 1933, ko se jc ustanovil veliki fašistični svet, pokopan politični liberalizem, tako bc sedaj fašistični režim pokopal tudi ekonomski lihe ralizem. To, kar je veliki fašistični svet izvršil z milico na političnem polju, morajo sedaj na gospodarskem področju izvršiti korporacije. Za ustvaritev korporacij pa je predvsem potrebno, da fašistična stranka disciplinira narod tudi ekonomske in da se ustvari ekonomski princip fašističnega to-talizma. Gotovo dobo bo treba še živeti v največjem idealizmu, dokler fašistična revolucija n» , dobi definitivno obliko, po kateri se bo organi-I zkreti skupno. Zdi se mi, da je to neka ognjevita revolucionarnost, neka ne-vgnana želja po revoluciji, po nasilnem prevratu, ki pa prav čisto nič ni podoben »preobratom*, -»obnovam«, »reformam«, o katerih pojejo slavospeve neke stranke, ki čutijo, da jih že davi starost in v šminki iščejo sredstev, da bi vsaj na zunaj izgledale še mladostne in sveže. Med njimi bom danes omenil samo dva takšna mladinske, čisto mladinska pokreta, ki sta nastala popolnoma neodvisno drug od drugega, a ki se uprav čudovito ujemata. „Novi redu Prvi med njimi je znan mladini pod imenom »L^rdre nouveau« (Novi red). To je krožek naj-idealnejših fantov, podoben onemu »L'ame fran-faise« (Francoska duša), ki je v prvih povojnih letih začel živeti v mali sobioi v rue de Bellechasse in je takorekoč ustvaril krščanski socialni pokret v Franciji, to je torej krožek idealnih fantov, ki sta jih začela zbirati dva mlada pisca, Robert Aron in Armand Dandieu. Iz sestankov se je razvil krožek, iz razgovorov in diskusij je nastala mala re-vijica »L'Ordre nouveau«, iz učencev so zrasli apostoli, iz krožka pokret, ki prodira na desno in na levo in v katerega se vsiplje v trumah mladina, kot da bi v njem spoznala glas bodočnosti, ki jo kliče. Dandieu je umrl, a njegovi prijatelji, ki so se greli ob njegovi včasih originalni a vedno osvajajoči topli duši. bo sklenili, da naj njegove misli živijo in — zmagajo. Kaj hočejo U krasni mladeniči okrog »Novega reda«? Kadar govorimo o ndadini, nikdar ne smemo jemati v roke stara šila in stara kopita. Mladina misli vedno le v širokih obsežnih oblikah in nekam provizorično. Programi s točkami in podtočkami so privilegij, a tudi smrt ostalih. Mladina je prožna in njena ideologija se spreminja z mislimi, ki se vedno razvijajo, in se še bolj spreminja, kakor hitro preidejo iz razmišljanja v dejanja. >Novi red«, to lahko rečemo, se je iskreno uprl. c vso silo uprl današnji družbi in njenem« redu. ki je vse preveč abstrakten, neotipljiv, in ielije, »da bi se vrnili nazaj k realnosti, da bi poiskali stike s pravim človeškim življenjem«. Oni lato obsojajo parlamentarizem, ki je »abstrakten pojav našega družabnega reda, ki ne odgovarja dejanskim človeškim življenjskim razmeram« in si želijo »federalizma in stanovskega reda«, ki sta po njihovem mnenju neločljivo združena. Oni priznavajo zasebno lastnino posameznega človeka, a smatrajo banke, gospodarske truste, anonimne delniške družbe in kreditne ustanove za nekaj, kar ni dovoljeno. Oni sovražijo denar i istim sovraštvom, kakor sovražijo dnevne politike. Oni hi radi odstranili proletarijat t vsem. kar VBebuje, ker vidijo v njem samo zle posledice krivične tiranije močnih, ki so pozabili na vse etične zakone, toda s gnjusom odklanjajo tudi razredni boj in vsake maščevalne gone, ki bi jih radi nekateri med proletarijalom vzbudili. Oni niso socialisti, ne, kajti oni bi najrajši ponižali državo in njene naloge tako in toliko, da bi ne bila več ničesar drugega kakor »leno središče čisto upravnih poslov«. Oni zatorej ne morejo videti niti fašizma, ki mu predlmcivajo, da se jo vrgel na »statolatrijo« (oboževanje države). Vrgli v isto vrečo Stalina in Roosevclta ter obsojajo njihovo »diktaturo gospodarske proizvodnje« (»pridelovanje na povelje«, pravijo temu na drugem mestu). To bi bila v glavnem in v surovih oblikah ideologija krožka »Novega reda«, ki zabija čisto nov klin v vse velike idejne pokrete, fašizem in komunizem, ki so si stavili nalogo, da pokopljejo stari družabni red. Ni dvoma, da se bo klin širil in kajpada tudi precep. „Duh" Drugi, temu prvemu tako po sestavu solrud-nikov kakor tudi po ideologiji podoben pokret se zbira okrog male revijice »Esprit« (Duh), ki jo izdaja Emmanuel Mounier in pri kateri nekateri člani »Novega reda« tudi že sodelujejo. Naš sodobni svet, tako pravi »Duh«, je ena sama ogromna in gnjusna »kriza«, je en sam ostuden bankrot. Naloga našega rodu je. da to ban-krntno podjetje enkrat za vselej likvidira in ustvari nov red. t katerem lin nadvlada! zopet duh. Prvenstvo duha nad materijo in nad materijalizniom! Kajti vsega, kar moramo danes prenašati, je kriv materijalizeni. Materijalist je postal človek, ker tišči samo sebe v ospredje in svoj lasten blagor postavlja 7,i najvišji cilj vsega delovanja. Tudi oo-čestva, katerakoli brez izjeme, so materialistična. ker prisnavajo le svojo lastne korist. Koristolov- stvo je naša diktatura. Prnlitorstro je ime despotu, ki nas najbolj tlači. Semkaj spadajo vsi nacioua-lizmi, vsa plemenska pretiravanja, vsa brezimna disciplina, pa naj ho to marksistična ali fašistična, boljševiska ali hitlerjerska. Med tem ko je materijalizeni v svoji najukrutnejši obliki zavladal vsepovsod, podjarmil vse, človeka, družino, narod, državo, sploh vsako človeško občestvo, tudi razrede, socialne in gospodarske skupine, podjarmil in osužnjil pod geslom profitarstva in koristolovstva kot najvišjega in zadnjega namena vsega žloreko-j vega hrepenenja in delovanja, so duhovne vrednote izginile, sramotno poteptane v tla. Te duhovne ' vrednote je treba zopet poiskati in jih znova včle-niti v novih družabnih ustanovah. Vse drugo pa je treba uničiti! Že ti površni obrisi idejne usmerjenosti, ki jo razvija »Esprit«, kažejo na obsežnost programa, iii ga zasleduje mladina nove Francije. Zdi se, kot da bi bili proti vsemu, kar danes obstoja, zavpili z močnim: NE! in kakor da bi zahtevali, naj se ves svet obrne in preobrne, češ, to kar je danes spodaj, to je duh in duhovne vrednote, mora priti na vrh v novem družabnem redu. In basta! Toda zakaj ta prevrat, vprašujejo nekateri? Da se reši človeška osebnost, odgovarja mladina! Osebnost! Kajti človek ni samo gospodarski stroj, lepn urejen in namazan, človek ni samo prniivajalna sila, ki je pravilno usmerjena, človek je v prvi vrsti edino svobodno bitje; en je bitje, ki svobodno misli, svobodno ljubi in svobodno nstvarja. Ni ga uravnovešenega družabnega reda brei spoštovanja do veličastva osebnosti človeka. Zato ta mladina okrog »Esprit« s takšno srditostjo odklanja vse gospodarske režime, ki bi radi samo poninoževali blagovna bogastva brez ozira na človeške potrebe, zato ta mladina s takšnim sovraštvom napada politične režime, ki človeške osebnosti ne spoštujejo. Družina in domovina pa, tako pravijo ti mladi po-kretaši, so svetinje, ker so duhovne vrednote in ker pomagajo človeški osebnosti, da se razvije do popolnosti. Oba imenovana pokreta, ki prodirata globoko med vrste akademikov, se torej na podoben način brezobzirno zaganjata v vse sodobne malike in v vsa sodobna malikovanja. Čeravno nikjer izrecno ne poudarjata, niti eden niti drugi, diha skozi njihove ideje duh krščanBtva s silno močjo. Moderni svet je nekrščanski, protikršfanski, ker se je od Boga odvrnil in hlasta samo za minljivim blagom! Od boga je svojo pozornost obrnil sam nase! V lem je njegova krivda in njegova smrtna obsodba. Zato ni čuda, če najdemo tako pri »Novem redne kakor pri »Duhu« mnogo najbolj odličnih katoliških mislecev. Tudi protestanti s« tega pokreta oklepajo. Sedaj boste lažje razumeli to, kar sem pove-dal v začetku tega pisma, da namreč ta mladina naravnost hrepeni po revoluciji, toda po revoluciji, kot sem jo skušal opisati. Akoravno zaenkrat mladi še nimajo praktičnih sredstev, da bi iz sveta idej prišli na polje dejstev, ta drzna želja po re-volti zadosti jasno podčrtava njihovo mlado jez« in užaljenost nad vsem sodobnim redom in nad različnimi krparijami, s katerimi bi se rad obdržal. Jezni so na vse. na vse govoričenje o vojni lili na vse fraze o miroljubnosti, razjarjeni so nad marksizmom in nad veiikimi kapitalizmi, jezni na vrato-lomnost norega proizvajanja in na ostndnost bre»-mejnega zapravljanja. Oni nočejo krp. radi bi nove obleke. Staro naj umre in izgine, nadomesti ga naj nov«. In ni več malo onih dalekovidnih Francozov, ki pozorno zasledujejo idejni razvoj mladih, ker razumejo, da se zna iz tega zaničevanja razviti sveta jeza, in osobito. ker občudujejo v obeh teh pokretih neko novo doslej neznano ognjevito navdušenje za velike duhovne vrednote, ki jih sieer danes svet odklanja, a ki sn kljub tema večne in boilo vse preživele. Modri ljudje vidijo, da imata »Novi reil« in »Duh« v sebi snovi, ki lahko eksplodirajo _ Narodna skupščina Belgrad, 15. nov. m. Današnja seja Narodne skupščine se je pričela ob 11 dopoldne. Po izvršenih formalnostih je dobil takoj besedo minister za telesno vzgojo dr. Hanžek, ki je izjavil, da so v čl. 1 predloženega zakonskega osnutka izraženi motivi in cilji zakonskega osnutka, kjer se pravi, da se splošna obvezna telesna vzgoja naroda uvaja radi telesne, moralne in nacionalne vzgoje mla-dine. . Takoj za ministrom za telesno vzgojo naroda je dobil besedo novi poslanec dr. Julij C e n k i č, ki je prišel v skupščino namesto ubitega poslanca Mirka Neudorferja. Besedo je dobil poslancc Pavlič, ki govori o vsebini zakonskega osnutka. Ker je v svojem govoru podal nekatere izjave, ki niso bile na meslu, je večina poslancev sprejela predlog podpredsednika Kovačeviča, da se Pavlič kaznuje z izključitvijo od petih sej. Govoril je minister za telesno vzgojo naroda, ki je odgovoril na izvajanja poslanca Cenkiča in Pavliča. Oslo, 13. nov. AA. Nobelove nagrade z* i leto 1933 ne bodo jiodelili. Newdelhi, 15. nov. A A. Indijsko zunanje I ministrstvo doznava, dn vlada v vsem Afgani-I stanu mir. .Utrinki. KAKO OBVAROVATI MIRt ■ Bivii angleški poslanik v Madridu lord Uo-ivard (ki je iskren katoličan) piie v knjižici, ki jo je ravnokar izdal pod naslovom: »Kako prepretili vojno s skupno akcijo?*, da je svel zapadel »svetovni bolezni, ki zna poslali kronična in neozdrav-. Ijiva, ako ne pride hitra pomoč. Ta bolezen sc ime-I nuje — pomanjkanje zaupanja, da bi se dal vzdržati mir z mirnimi in z zakonitimi sredstvi. Tega zaupanja danes ni, in vendar ga bo treba svetu vrnili, dokler je ie čas!* Ko je opisal vse dos,%inje napore po raznih konjerencah in mednarodnih sestankih, skuta podali svojo definicijo napadalca in pravi, da je o interesu pravice, da se označi za napadalca ono državo, ki bi po izbruhu bojnih del nu poziv Zveze narodov ne hotela pristati na premirje, dokler posebna komisija m natančno proučila vzroke, ki so doredli do vojnih zaplelljajev*. V zadnjem delu knjige govori o kaznih, ki naj zadenejo krivičnega napadalca in pravi, »da naj bi krivični napadalec ne smel niti minute računati na lo, da bo obdržal ozemlje, ki ga je morebiti zovo-jeval, nli da bo smel svoje bojne stroike krili iz prispevkov države, ki je bih napadena r. J o je jasno in kratko. Ali hočejo narodi mirt Zakaj pa nočejo sprejeti gornjega predloga odličnega l.-ntnlI škega diplomata in državnika t BREZ RIMA NI CERKVE John Gibbons piie v »The Universe* o preganjanju Cerkve v Mehiki in v drugih drža, ah ter končuje svoja razmišljanja takole: »IJa, v Mehiki je revolucionarna vlada prevzela velikanske cerkve, ki so jih zgradili kutoličuni, ter jih izročili »nacionalni cerkvi*. Toda li božji hrami so ostali prazni. Isto smo slišali o Rusiji. Revolucionarna vlada je ustanovila lastno boljševišlco »nacionalno cerkev*, misleč, da bo tia ta način ujela tudi vernike. Toda nacionalne cerkve so ostale prazne. Francija je dala podoben dokaz. IŽHO je revolucionarna vlada »ukinila Boga* in iznašla »nacioauln < cerkev z duhovništvom, ki bi bilo neodvisno od Rima*. Toda prvič sc ljubi Bog ni pustil »ukiniti* in drugič je nova revolucionarna cerkev ostala prazna. Katoliške Cerkve brez Rima ni. Vse te omenjene države so po preganjanjih, po prestanih mu-čeniitvih, po desetletjih trpljenja ostale vendarle katoliške. Bog ne šteje po dneh in tidnih. nn š'eje po desetletjih. In kakor je bilo t Francijo, Mehiko, Rusijo, tako bo ludi drugod.* Grški časnikarji pri g.B.Jevtiču Ob priliki bivanja grškega vojnega ministra g. Kondilis« v Belgradu je sprejel grške časnikarje, ki so spremljali vojnega ministra, naš zunanji minister g. Božo Jevtič. Bodi kjerkoli pousodi Letalski napad na Ljubljano Navodila za ravnanje ljubljanskega prebivalstva ob času zračnega napada na mesto O organizaciji zaščite mesta Ljubljane pred zračnimi napadi je izšel že v začetku meseca aprila t. 1. daljši članek v ljubljanskih dnevnikih. Da se preiskusi na eni strani praktična uporaba vseh doseduj organiziranih zaščitnih naprav in ukrepov, na drugi strani pa da se prebivalstvu predeči slika sovražnega napada iz zraka v manjšem obsegu, sc bo uprizorila v soboto, dne 18. t. m. v zgodnjih po[>oldanskih urah vaja — letalskega bombnega napada na mesto Ljubljano. V to svrno se bodo porabila aktivna napadalna in obrambna sredstva t. j. aeroplani. obrambni topovi, mitraljeze i. t. d., a bombna sredstva bodo markirana z raketami in vrečicami z barvano žagovino. Pasivna obramba pa bo sestavljena iz: sa-nitetskih oddelkov na prvo pomoč ranjencem in zastrupljencem, oddelkov zu ugotavljanje in Čudna pošast Tako bo izgledal reševalec ob plinskem letalskem napadu. Z masko je zavarovan proti plinom, z nepremočljivo obleko pa proti dežju strašnega iperita. uničevanje bojnih sirupov, požarnih oddelkov, tehničnih oddelkov za odkopavanje ruševin itd. Ker bo ta vaja obenem tudi vežbanje prebivalstva, kako naj postopa v slučaju resničnega napada iz zraka in je tedaj to v življen-skem interesu vsakega posameznika, pozivamo vse ljubljansko prebivalstvo, da se ravna natančno po sledečih navodilih. Pričetek vaje in s tem bližanje sovražnih letal se objavi z znakom vzbuue (alarma) in sicer: trije zaporedni to|>ovski streli na Gradu, plat zvona z malimi zvonovi v vseh cerkvah, zateglo tuljenje tovarniških siren in piskanje železniških lokomotiv, kar bo trajalo približno 5 minut. Čim bo dan znaik vzbune se mora ustaviti ves promet tramvajski, avtomobilski, vozovni itd. |>o vseh ulicah. Prestanek nevarnosti bo objavljen s kratkim pritrkovanje jh> vseh ljubljanskih cerkvah. Znak. ki bo javil napad z bojnimi strupenimi plini, bo plat zvona z velikim zvonom vseh cerkva. Te tri znake si mora vsakdo radi pravilnega postopanja dobro zapomniti, posebno na tretji znak (za napad bojnih strupov) je treba paziti, ker lx> dan lahko med obstreljevanjem sovražnih napadov. Postopek prebivalstvn pri vaji: 1. Prebivalstvo, ki ga dohiti /nak alarma na ulici, v tramvaju itd. se mora skriti v najbližje hišne veže. hodnike, javne lokale itd; Stanovalci iz onih delov mesta, ki so v bližini Gradu, Rožnika. Šišenskega hriba in Golovca, naj bežijo po najkrajši poti na te točke. Avtomobili in druga prevozna sredstva (razen tramvajskih voz. ki ostanejo na mestu) se morajo po'ustavitvi prometa takoj umakniti v stranske skritejše neprometne ulice. Počne vozičke pa je treba spraviti v najbližja dvorišča, pa tako, da ne ovirajo vhoda v dotične hiše. Nihče ne sme na ulici opazovati kretanja aeroplanov, ker ga lahko zadene ogorek fingiranih bomb. Vs-nkdo se mora brezpogojno pokoravati vsem odredbam organom javne varnosti, ki bodo strogo pazili na to. dn se za časa vaje strogo izvršijo vsa ta navodila. 2. Oni. ki bodo ob znaku alarma v javnih lokalih, nni ostanejo tam. ali ne v bližini oken, vrat ali celo pred vratmi. "5. Stanovalci, ki bodo ob znaku vzbune doma, v uradih itd. zapro vsa okna. spuste zavese in naj se umaknejo v notran jost sob. najbolje v kot med debelimi zidovi. Nikakor na ne smejo gledati in opazovati skozi okna. Ako ima hiša dobro obokane kleti, naj sc stanovalci podajo tja. 1. Ko bo dan znak. da so pri napadu uporabljeni bojni strupeni plini (plat velikih zvonov v vseli cerkvah), tedaj mora vsakdo hiteti na čim višji prostor (hrib. višja nadstropja hiš), ker so strupeni plini težji in silijo h tlom. V hišah morajo biti okna dobro zaprta in zastrta. Na krajih, kjer bodo po specijalnili izvož-banili oddelkih dognanj bojni strupi, bo to označeno s posebnimi napisnimi tablicami. Takih mest ne sme nikdo pasirati. kakor tudi ne onih, ki bodo kot nedostopna označena. Prenehanje nevarnosti Ik> javljeno z znakom kakor zgoraj omenjeno t. j. s pritrkavanjem po vseh cerkvah. Ker je mogoče, da se bo napad po kratkem presledku ponovil, mora vsakdo paziti na omenjene znake. Da bo s to vajo dosežen za željen i cilj. t. j. uspeh vseli delujočih obrambnih oddelkov ter vežbanje prebivalstva, jo neobhodno potrebno, da vsakdo z vso resnostjo sodeluje s tem, da 6c ravna po danih navodilih. Vse zgoraj navedeno velja za to prvo vajo. Popolna in obširna navodila se bodo objavila kasneje, tako. da bo vsak posameznik točno poučen, kako se je treba ravnati v slučaju resnega napada iz zraka. V slučaju .slabega vremena se vaja preloži. Mestno načelstvo v Ljubljani. Ali potrebujte pomoči? Pokličite mene! Najrajši pridem na veliko pospravilo, zakaj takrat lahko najbolje pokažem, kaj vse zmorem. Les in kovino, železo ... emajl, aluminij' in kamen — vse to očistim lepo, kar se da, ne da bi kaj trpelo pri tem! Zakaj glejte - jaz ne odpras-kam nesnage. Jaz jo najprej razkrojim . . . šele potem jo odpravim! To pa zmore samo CISTILKAVIM CISTI VSE! v ekstazi. Gazijev avtomobil, obkoljen od močne čete policije ua motornih kolesih, zavozi med množico. Vozi se počasi ob množicah, mimo vojaštva, mimo navdušene mladine in svojih strankarjev. Vsakdo ga more od blizu videti: njegove ostre oči in drobne ustnice, visoko, nagubano čelo in močne lične kosti. Smehlja se (redkokdaj se smeh- Tam za turškim gričem P a b e r h i s p o t i v Ankaro Keiual paša govori Ija!), in prijazno odzdravlja s cilindrom. Stopi na tribuno. Radio se oglasi: »Halo Gazi govoril« in poslušamo govor sijajnega govornika. Po francoskem in nemškem prevodu sledimo njegovim besedam o novi Turčiji, o njenih bojdi in zmagah, o njenem napredku in bodočnosti. Mogočno (ione 1 njegove besede iz zvočnikov. Množica tuli od navdušenja; skoro mu ne pusti, ua bi izgovoril stavek. V resnici, ti ljudje so popolnoma njegovi! Nato se prične parada! Vojaštvo prihaja z ge-neraliteto na čelu. Kesno odmevajo koraki pe-| hote. Izvrsten vtis je napravila vojska na vsakogar. Vojni atašeji fotografirajo in filmajo brez pre-stanka. Kolona za kolono se pomika mimo nas, j divizija za divizijo. Vojaki so naravnost izpitani. Pravi kontrast z množico gledalcev. Njihova oble ka je nova, solidna. Ruske tovarne so jo naredile. Puške so jim dobavili Nemci. Prihajajo baterije topništva s fantastično poslikanimi topovi. Konjenica, mornarica, strojne puške, gorsko topništvo, armada na avtomobilih, tanki ... Vse moderno, vse popolno! 0, Bože moj, čez štirinajst dni bomo pa praznovali petnajsto oblet rt i -o odkar je bilo Končano svetovno klanje in pisali po šolah naloge o golobčku z oljki,no vejico v kljunčku! Vojaštvo izginja v oblakih prahu Vrača se v svoje vojaš niče in pod šotore. Ozračje pa pretresa ropol vojnih letal, ki pozdravljajo gospodarja Prihaja druga skupina: mladina, up Oazija in nada moderne Turčije. Zdravi, živahni, a obenem vojaško resni so tisoči mladine, ki koraka prožno mimo predsednika. Skavtski kroj nosijo, nekoliko prikrojen orijentulskim razmeram. Vse je bujno pisano, vihrajoče Na ramah vise težke tornistre obložene s šolorskimi plahtami, odejami in kuhinjskim orodjem. Močne čete bobnarjev de- lajo trušč, kot bi Jeriho podirali. Trobentači trobijo v zborih. Povsod dehti mladost in življenje. Še neka posebnost: tisoči deklet korakajo pred nami. Menda v novi Turčiji ni nihče napravil tako velikega skoka, kot turški ženski svet. Pomislite: pred nekaj leti je bila turška žena brezpravno bitje, zaprto v harem, brez izobrazbe, brez svoje volje, danes pa koraka pred teboj tisoče uniformiranih deklet v skavtskih uniformah, da celo v smučarskih dresih in z »dilcatni« na ramah. Šport je danes v Turčiji v silnem razmahu. Udeležuje se ga moška in ženska mladina. Ravnopravnost ženske je popolna. Zanjo je odprla univerza in državna služba. Tudi vsi stari »družabni predsodki« so izginili. Danes vlada svobodna ljubezen, cvetka presajena iz Rusije na turške poljane. Gozd zastav se pojavi. Na rdečem polju šest sulic. To so zastave nove Kemalove državne stran ke. Za njimi se vali ogromna masa Keinalovih pristašev, deloma peš, deloma na konjih. Možato vzklikajo svojemu šefu. Ostro se odražajo sulice na njihovih praporih. Te sulice značijo program stranke in ob enem program, po katerem hoče Gazi vzgajati novi rod: 1. za nacionalizem, 2. za republikanstvo, 3. za deinokracijo(l), 4. za revo-lucijoiuirstvo (!), 5. za laicizem in ti. za državotvornost. lio-li us|iel? Vsi, ki poznajo Kemala. njegovo silno energijo in brezobzirnost, kadar gre za uveljavljanje novih reform, mu prorokujejo uspeh. Edino prezgodnja smrt, tako pravijo, iii mogla privesti njegovo delo do razpada, kajti vso težo dela nosi sam. Da ima proti sebi močno opozicijo je jasno. Nikdar v zgodovini še ni kak reformator tako na kratko presekal vse vezi s tradicijo, kot je to storil Oazi. Pomislimo samo na tole: Turška vera je bila osnovno gibalo vsega javnega življenja, političnega, kulturnega, gospodarskega. Kako strogi so biili Mohamedovi verski predpisi! Reformator vrže vse lo med staro šaro in zapiše na svojo zastavo — laicizem! Vse kar spominja na vero, mora izginiti, tudi fes in turban Pod kaznijo ga je prepovedano nositi. Nadomestila Zastava Kemalove državne stranke ga je športna čepica. Samo turški svečenik ga mora nositi, da se v množici že oddaleč pozna kot prikazen iz dobe sužnosti. Iu reformiranje turške pisave. Moraš pisati v latinici, sicer plačaš kazen, in radikalna rešitev ženskega vprašanja in še sto in slo drugih, bolj ali manj važnih izprememh, ki globoko posegajo v vsakdanje življenje družbe in posaniezn ka. Ali bo zmagal? In če bo zmagal, ali bo mogel traktor nadomestiti koran? Množice se razhajajo. Vse vre proti mestu. Tavam za množico po prašni poljani in p ošijam. Revija mlade Turčije. Ko je sprejel našo delegacijo eden vodilnih turških ministrov, je med drugim rekel tudi te-le zanimive besede: »Vi ste prijiadniki one države, ki se je dolga leta bojevala proti nam in izrazito pomagala rušiti staro turško cesarstvo. Sprejmite zato iskreno zahvalo nove Turčije, kajti Vi ste tudi pripomogli, da se je čimprej zrušilo to, kar je bilo zapisano poginu in da je na razvalinah zraslo nekaj čisto novega, to je današnja Turčija. Ko boste odšli domov in pripovedovali svoje vtise, ne pozabite, da naša država nima zgodovine. Za nami je samo eno desetletje, pred nami pa so stoletja. Nova Turčija nima zgodovine, ampak samo bodočnost!« To, kar je g. minister povedal v ožjem krogu, je hotela vlada ob desetletnici nove Turčije svetu z vsem sijajem pokazati. Velika parada, ki je bila 29. oktobra v Ankari, naj bi Turčiji in svetu pokazala prelom s tradicijo v vseh smereh in uspehe pri graditvi povsem nove države in naj hi bila ob enem plebiscit za onega, na čigar ramah sloni vse ogromno delo, za Gazija Mustafa Kemala. Velikanska, prašna planjava tik pred mestom jc bila odločena za jiarado. Že v zgodnjih jutranjih urah se je pričela pomikati proti slavnostnemu kraju od vseh strani reka ljudi. Tudi časnikarji smo se med prvimi prerinili na svoio tribuno, ki je bila kmalu prepolna teh modernih kobilic, čeh-ljajočih v vseh jezikih sveta. Za ograjami so se zgrinjale množice gledalcev. V ozadju je bila razpostavljena vojska, kamor je seglo oko: divizija pri diviziji. Na drugi strani je vrvela mladina in se urejala v kolone. Na desni so se zbirali za gozdom zastav pristaši Kemalove stranke. Na častne tribune so prihajali poslaniki in vojni atašeji evropskih im azijskih držav v svojih fantastičnih uniformah in s polnimi prsi odlikovanj. Med množico završi. Ploskanje, vzkliki! Prihaja li Gazi? Ne! Prišli so ljubljenci turške pu blike in republike, ruska delegacija: Vorošilov, vrhovni poveljnik runkih armad, Karahan, podpredsednik Sovjetov, Budjeni, poveljnik kozaške konjenice, anknrski poslanik Suič, šef sovjetskega tiskovnega urada Jablonsky in drugi. Vratovi se j nam podaljšajo za celo ped, vse opazuje ta eksotična bitja, vsak misli svoje misli. Rusija in Tur- I čija — posestrimi sta si. Kot svoje rešitelje slave I Turki Ruse. V onih težkih dneh pred desetimi leti, ko je Slo Turčiji za biti ali ne biti, je ruska pomoč omogočila Kemalii zmago nad sovražniki in mu prinesla naslov Oazi — zmagovalec, na podlagi katerega je mogel začeli s svojimi refor- j mami. Zdaj pa zares! Urnobesni vzkliki pretresajo ozračje. Vasa (iazi. vasa Oazi!« Vse je kot hipnotizirano. Vse kriči, poskakuje. krili z rokami kot Ankara. Zastave nove Kemalove urank« dofilirajo pred svojim Sefook Ljubljanske veslii Mariborske vesti: Občinske doklade v zadnjih letih Ljubljana, 15. nov. V članku dne 14. novembra smo poročali o novem občinskem proračunu. Dasi je resno obstojala namera, da mestna občina letos v nasprotju z zadnjima dvema letoma uvede diferencirano občinsko doklado nn državne ilavke, je to sedaj opustila — ker efekt nikakor ne bi bil v skladu z morebitnim pričakovanjem. Izostali bi namreč v znatni meri dohodki od družbenega davka, kakor smo že včeraj omenili. Zanimivo je primerjati, kako so se zadnja leta gibale občinske doklade. Na hiino najemnino je bilo 1. 1925 35% doklade, na zemljarino 50%, na rentnino in krošnjarstvo 85%, na občo pridobnino 111. in IV. razrreda 100% na občo pridobnino 1. in II. razreda 135%, na pridobnino po II. poglavju 135%. L. 1026 in 1027 jo Nejasnost mestna občina pobirala od hišne najemnine 35% 135% pa doklad nn vse druge neposredne davke. L. 192N je pobirala 35% od hišne najemnine, 135% od zemljarine, rentnine in krošnjarskega davka, 100% obče pridobnine od I. do IV. razreda, 150% : pa od posebne pridobnine. L. 1929 je pobirala i 38.5% od hišno najemnine, 148.5% od zemljarine, j 110% obče pridobnine od I. do IV. razreda in I 165% od posebne pridobnine. L. 1930 in 1931 je mestna občina pobirala 60% doklad na vse nepo- . s red ne državne davke, 1. 1932 pa 50% prav tako ' na vse neposredne državne davke. Od 1. 1931 dalje je mestna občina pobirala tudi doklado od uslužbenskega davka, v kolikor spada po zakonu 1 o neposrednih davkih pod odmero avtonomnih doklad. Vincencijeva konferenca za akademike Preteklo šolsko leto je mogla Vincencijeva konferenca ugoditi okrog sto prošnjam akademikov, ki so prosili za hrano, stanovanje, obleko, čevlje, šolnino, takse, knjige. Vse njene podpore so znašale okrog 14.000 Din. Mogla pa je to delo krščanske ljubezni vršiti samo s pomočjo dobrotnikov, ki so se odzvali njenemu pozivu v »Slovencu« ali poslanim prošnjam. Letos hoče Vincencijeva konferenca razviti po možnosti še bolj živahno podporno akcijo in spet prosi znance in dobrotnike naj podarijo oblek nli denarno podporo za revne akademike, ki so pač, ker si še ne morejo služiti sami svojega kruha, najbolj podpore vredni. Dobrotniki naj pošiljajo svoje darove na odbor Vincencijeve družbe, Akademski dom sv. Cirila, Streliška ulica. Predvsem prosi in poziva Vincencijeva konferenca družine, da vzamejo kakega akrdenvka na hrano. Zavedajmo se, da je poseben izraz kr ščanske ljubezni in socialnega čuta, ako delimo to, kar imamo, s svojimi revnejšimi brati Na ta način bi pa tudi mnogi akademiki našli toplo in domačno zavetje v družinah in manj občutili svojo bedo. Družine, ki bi bile pripravljene sprejeti akademika na hrano bodisi opoldne ali zvečer, naj javijo svoj naslov Vincocijevi konferenci. Damske snežke z blagom št. 35-36 ..... Din 39.— iz gumija (vse številke) Din 65.— lakaste z baržunastim ovratnikom (vse številke) ......Din 69,— otroške skornjčke......Din 49.— moške ga!o'je Din 69.— ANT. KRISPER Mestni trg št. 26 — Stritarjeva ulica št. 1—3. LJUBLJANA Ko< bo danes? Drama: Pravica do grehac. Izven. Opera: »Ol-Ol«. »Začarani ptiče. Red Četrtek. Nočno službo imajo l«-karne: mr. Bahovee, Kongresni trg 12; mr. Uslar, Sv. Petra c. 78 in mr. Hočevar, Celovška cesta 3-1. O Vožnja po morju spada gotovo med izredne dogodke, ki jih človek doživi na svetu. Odkar vozi po našem Jadranu in po Sredozemskem morju krasna turistovska ladja Kraljica Marija«, je zanimanje za lepoto Sredozemskega morja silno naraslo. Zato ni čudu, da je vrla Jadranska Straža v tako hitrem času izpeljala krožni izlet s to ladjo ]>o Sredozemskem morju. Neizbrisni so vtisi, ki so jih bili deležni izletniki na tem potovanju. ' Kavno o teh vtisih bo predaval g. prof. Janko Mlakar v petek zvečer ob 8 v verandni dvorani hotela Union. Vso pot bo spremljala njegova zabavna beseda in številne skioptične in filmske slike, tako da bo vsak udeleženec gotovo zadovoljen s tem predavanjem. Zlasti pa oni, ki se niso mogli potovanja osebno udeležiti. Ne zamudite te prilike in si v predprodaji preskrbite vstopnice v Ljudski knjižnici, Miklošičeva c. 7, L 0 »Robinzon ne sme umreti« je naslov mladinske novitete, katero pripravlja drama. Delo je visoke literarne vrednosti in je do danes doseglo na vseh odrih izredno velik uspeh. Opozarjamo starše in vzgojitelje že danes na preinijero lega dela, ki bo predvidoma koncem tegn meseca. 0 Po stenah in grebenih Durmitorja. O tem bo predaval v petek. 17. t. m. ob 20 v dvorani Delavske zbornice gosp. Leo Pipan v okvirju planinskih predavanj T. K. »Skala«. Vstopnice so v predprodaji v sprotnih trgovinah Prednlič 8i Kolb, šelenburgova ul. in »Alpina«, Tvrševa cesta. 0 Ustanova ljubijanskegn mesta za učence Tehniške srednje šole v Ljubljani za tekoče šolsko leto 1933-34 je razpisana in so vsi pogoji razvidni i/ razglasa, nabitega na občinski deski in v veži Tehniške srednje šole. 0 Ustanova dr. Franceta Košmerlja, odvetniku in univerzitetnega profesorja v Clii-kagu zu slušatelje višjih oddelkov Tehniške srednje šole v Ljubljani v znesku Din 3000 (tritisoč) nn leto je razpisana. Natančni pogoji so ra/vidni iz razpisa na občinski deski in v veži Tehniške srednje šole. Mestna ljudska konel v Kolodvorski ul. Imi v petek, dne 17. novembra 1933 zopet odprta. '•) Zveza Maistrovih borcev, odsek v Ljubljani. sklicuje za petek, dne 17. t. m. ob 20 si s»nni-k vseh že priglašenih in nepriglošcnih Maistrovih borcev. Sestanek bo v Slogini dvorani ljubljanskega dvora, dohod iz Pražakove ulice. Nn dnevnem redu je poročilo odliora o dosedanjem dolu in sk!e|>nnje o udeležbi na proslavi l"> letnice osvoboditve Maribora. Pridite vsi. ki ste kot Maistrovi borci sodelovali pri os v o I hx! i t v i Maribora in obrambi 6everne meje. © Pri »Bcibenčku« zopet polenovkn. 0 Brezposelni brez vsakih sredstev, čigar žena mora v bolnišnico na operacijo, lepo prosi, če bi kdo vzel vsaj za mesec dni otroka, dokler sc žena ne vrne domov. En otrok hodi v šolo v Lichtentnrn, drugi pa v ljudsko šolo v Moste. Naslov v uredništvu »Slovenca«. 0 Kak« kradejo žarnice. Zadnje ČaRP se na policiji in v javnosti množe pritožbe, da izginjajo žarnice zlasti iz vež, s hodnikov in drugod. Lju dem se ie čudno zdelo, kako morejo te žarnico tako naglo izginjati, saj so ponavadi visoko pritrjene in razni sumljivci vendar ne nosijo lestev s seboj, dn bi lažje odvijali žarnice Vedno pa so ljudje opazili, da kadar so izginile žarnice, so Sl> v bližini potikali razni sumljivci. Samo načina tatvin si niso mogli razložiti. Naključje pa je naneslo, da si morejo sedaj ljudje in tudi policija pojasniti, kako se te tatvine dogajajo. Tatovi si najprej ogledajo prostor, beračijo pri strankah in ko vidijo, da je povsod vse varno, pa dvignejo otroka, ki ga imajo vedno s seboj, na rame, otrok potem sam odvije žarnico. Na ta način je izginilo zadnje čase že mnogo žarnic. O Vroča turška kri. V torek zvečer je na Vodovodni cesti v bližini neke gostilne vpri-zoril pravo vojsko Bosanec Sulcjman Nedič llosan. Najbrže sc ni držal prepovedi alkohola in to sc m ii je bridko maščevalo. 1/. neznanih razlogov — kdaj pa so v takem stanju znani pravi razlogi nerodnosti — se je spravil nad dve sestri, na moža ene od teh in njegovega očptu. S tako vnemo in srditostjo je opletal okrog sebe s kolom in sekiro, da so kur vsi padali. Obe sestri sta dobili razmeroma težje poškodbe, tuko du so ju prepeljali v bolnišnico, oče iu sin pa sta ostalo v domači oskrbi. Moste pri Ljubliani Dne 13. novembra t. 1. je občinska uprava v Mostah sklicala vsa društva k anketi za pomoč brezposelnim družinam glede skupnega posvetovanju za enotno pomožno akcijo v Mostah. G. župan Pavčič Pavel je pojasnil pomen te nnkete ter povedal, da se bodo brezposelni v prvi vrsti zaposlili pri javnih občinskih delih. Akcijski odbor je sklenil, da priredi v sol>oto in v nedeljo socijalna dneva. Nabirali se bodo prostovoljni prispevki. Dognati bo treba tudi točno število brezposelnih v naši občini. Prt prvi seji pomožne akcije bodo razdeljeni bloki in nabiralne pole. Občinska uprava prosi vse občane, da pri obisku občinskih odbornikov vsak točno obrazloži stanje brezposelnega človeka. Ihan pri Domialah Pameten ukrep. Tukajšnji šolski odbor je na svoji seji jireleklo nedeljo sklenil, dn bo v času hudega mraza dobil vsak učenec skodelico čaja. Otroci bodo prejemali čaj takoj po prihodu v šolo. V ta namen je bil za tekoči mesec votiran prvi obrok 500 Din. Ker ima mnogo otrok uro hoda do šole, vsi farani ta pametni ukrep novega šolskega odbora pozdravljajo in odobravajo. Be'a žena je našemu priljubljenemu soobčnnu Vinku Flerinu, pos., mlinarju in trgovcu, ugrabila 6-letno hčerko Cilko, katero je zaradi ljubkosti in nežne razigranosti poznala in ljubila vsa fara. Ob prezgodnjem grobu ljubljene hčerke izrekamo nesrečni mamici in očetu svoje najglobl je sožalje. Most čez Kamniško Bistrico, ki ga je ob zadnji jiovodnji voda [»rušila, so začeli prejšnji teden popravljati. Most bo izročen prometu še ta teden. Trbovlje Obrtniki nam pišejo. Pred seboj imamo predpis davčne osnove za pridobnino za letošnjo leto, kateri je v velikih slučajih jako zanimiv. Vidi se pri obrtnikih, kateri komaj životarijo, povišana osnova za 100—200%, nasprotno pa se opaža, da se je nekater;m dobro stoječim trgovcem, ki še vedno vnovčijo vagonske količine raznega blaga, davčna jtodlaga znatno znižala. Upamo, da bo davčna uprava vpoštevala položaj obrtništva ter vidne pogreške popravila. — Obrtniki. Mohorske knjige so došle in se dobijo v kapla-nlji. Poštnina je 2 Din. obenem se sprejema naročnina /n naprej po 20 Din. Gasilci zborujejo. Vsa štiri gasilska društva v naši občini so imela v nedeljo popoldne svoje občne zbore po določbah novega zakona o gasilcih. V društvih vlada velika disciplina in pripravljenost za slučaj požara in nesreč. Občni zbori so jjote-kali brez razburjenja in so bili izvoljeni stari odborniki. Železniki Prostovoljno gasilno društvo je imelo preteklo nedeljo občni zbor. ki je potekel v najlepšem redu. Izvoljen je bil soglasno stari odbor. spremembe so lo v porazdelitvi posameznih funkcij. Predsednik gasilske čete g. Koš-melj sc jc javno znhvnlil g. županu Žumru, ki je prevzel hranilno knjižico in dal na razpolago gotovino, da so mogli dozidati gasilski dom. Poslana jc bila tudi udnnostnn brzojavka Nj. Vel. kralju Aleksandru. LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Dr ?imn Začetek ob 20. Četrtek. 16. novembra: »Pravica do greha«. Izven. Znižane cene. Petek, 17. novembra: Zaprto. Sobota, 18 novembra: »Praznik cvetočih češenj.< Premijera. Izven. Opern Začetek ob 20. Četrtek, 16. novembra: »Ol-Ol«. »Začarani ptič«. Red Četrtek. Petek. 17. novembra. Ob 15: »llalka«. dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Tenorist Ivan Franci nastopi ponovno v vlogi Cavaradosija v Puccinijevi operi »Toscat v soboto, dne 18. t. ni. Naslovno vlogo poje ga. Zinka Kun-čeva, barona Scarpia g. Primožič. Sobotna »Tosca« je izven abonmaja. Na gostovanje domačegi pevca, ki je imel pri prvem svojem nastopu v naši operi velik uspeh, prav posebno opozarjamo. Maribor, 15 novembra. Na zadnji občinski seji se ie med drugim govorilo, da je banska uprava s svojim bednostnim fondom izčrpala glavni vir mariborske Pomožne akcije in sicer 1% prispevek industrijskega delavstva in poldrugoodstotni prispevek delodajalcev, s katerim so lansko leto podprli pomožni sklad. Ta prispevek se bo stekal v banovinski bednostni fond, o katerem doslej še ni ničesar znanega, kako se bo razdeljeval in kdo ga bo delil, ve se pa samo to, da je preračunan na devet milijonov in da se bo porabil za javna dela. Dosedai namreč še ni bila. sklicana uprava tega fonda in nima niti pravilnika. Za Maribor bi pa bilo že sedaj važno, da se ve, na koliko lahko mesto računa iz fonda, da se napravi načrt za javna dela ter se eventuelno najame na račun prispevka tudi odgovarjajoče posojilo. Na omenjeni seji je bilo tudi javl eno, da bo mesto pokrilo izpadek glavnega vira pomožne akcije z uvedbo nove davščine, s katero bo osnovalo svoj lastni bednostni fond. Tozadevni prispevek bo Strah mariborskih stanovanj Maribor, 15. nov. Z aretacijo vlomilca Jožefa Grila, o kateri smo že poročali, je dobila policija končno v roke drzneža, ki je ogrožal mariborska stanovanja že od meseca julija ter je končno postal pravcati strah mariborskih gospodinj Na podlagi prstnih odtisov, ki jih je posnel daktiloskop pri vlomih, so mu dokazali doslej 4 vlome, ki jih je pod težo predočenih sledov tudi priznal. So to vlomi v stanovanje Grobelšeka v Košakih, vlom v gostilno Achtig na Teznu, pri Josipini Abt v Kejžarjevi ulici in Justini Babuder na Tržaški cesti. Kradel je samo zlatnino in gotovino. Največji plen |e napravil pri Abtu, od koder je odnesel za 10.000 Din raznih dragocenosti. Osumljen je še naslednjih tatvin: pri Gustavu Klammerju na Zrinjskega trgu, Ignacu Kosu v Pristanu, pri Benediktu Laknerju na Frankopanski ulici, Juriju Skrbinšeku v Ribiški ulici, pri Banu na Tržaški cesti in v gostilni na Slomškovem trgu 13. Vsi ti vlomi so bili namreč izvršeni na isti način: s pomočjo vitriha in dleta in pri vseh je storilec odnesel izključno le gotovino in dragocenosti. Vendar Gril te vlome še odločno taji, ker upa, da ne bo mogla policija zbrati dovoljnih dokazov za njegovo krivdo. V teku treh mesecev je Gril izvršil v Mariboru kar 11 vlomov, ki so 6e mu vsi izplačali. □ Someščani. V dne 18. in 19. t. m. proslavi Zveza Maistrovih borcev 15 letnico onih velikih dogodkov, ko so borci gosp. generala Maistra stvarno odločali o usodi Mariboru in njegovega zaledju. Mestna občina bo razobesila na svojih poslopjih državne zastave in vabi someščane, da sledijo njenemu zgledu. — Mestni načelnik dr. Lipold. □ Tudi letos pomožna kuhinja. Upravni odbor mariborskih Vincencijevih konferenc je na svoji zadnji seji sklenil, da bo tudi letos poslovala pomožna kuhinja. Občinstvu se nakup tozadevnih listkov toplo priporoča. □ Poroke. V mariborskih farnih cerkvah ,so se tc dni poročili: Jurij Kaiser, vpok. železničar, in Marija Lešnik, kuharica; Ivan Krpan, vpok. podpolkovnik, in Frančiška Stosier-Egg, zasebnica; Henrik Nipič, |>osestnik, in Jožefa Čepe vd. Drozg, zasebtiicn; Janez Skerbiš, delavec drž. žel., in Amalija Strojin. zasebnica; Maks Pintar, sedlar drž. žel., in Milica Mlikoti, zasebnica. Novoporočcnceni obilo sreče! □ Novi »Deseti brat« se prijiravlja za mariborski oder. Predelal ga je režiser Ferdo Dc-luk. ki gostuje v Mariboru, v obliki oderskega romana. □ Veliko vodovje. Neprestano jesensko deževje se je pričelo opažati že na Dravi, dasi ne v toliki meri, ker v gornjem rečnem toku večinoma sneži; pač pu se močno pozna na I manjših rekah, zlasti na Pesnici, ki se že de-i loma razlivajo. □ Stari Maribor izumira V hiši na Trgu Svo-j bode 6 je umrla v noči od torka gospa Jenny Scherbaum, vdova veieindustrijalca. Pokojnica ro-i jena Jurjevitsch, je bila iz stare mariborske patri-i ci;ske rodovine. Dosegla je visoko starost 80 let. i Bila je blaga in spoštovana žena, splošno znana | dohrotnica revežev in dobrodelnih ustanov. Pogreb j se bo vršil jutri v petek popoldne ob 3 iz kapele : na mestno pokopališče. Svetila ji večna luč, žalu-I jočim naše iskreno sožalje! □ Barovinski dečji dom se seli. V ponedeljek i se je pričela selitev banovino na ta način beračenje najlažje omejilo. □ Nova tekstilna tovarna v Košakih. Pod vznožjem Stolnega h riba v Mel jskem predmestju. toda žc na področju občine Košaki, erndita mariborska industrijalca V. I.obl in M. Rosner bombažno tkalnico. Gradnja poslopja imelo napreduje ter bo kmalu že pod streho. Ustanavlja pa sc v Košakih šc ena novn tvornirn botnbaže-vinostili izdelkov. Zgradil jo bo g. Nnsko ki je tozadevno dovoljenje že dobil in sicer za objekt v Košakih št. 70. R Proračun MP ne pride pred komisijo. Tudi mrstna podjetja so končnln žc proračunski predlo?, ki pn ne pride prod finnnčno ko-misiio. kakor proračun mestnega zaklndn. ki je tako zvuni kompetenčni jiroračun. Proračun vnešen že v proračun za leto 1934. Maribor bi bi! prvo mesto v državi, ki bi ustanovilo na ta načir svoj lasten pomožni fond. O višini tega prispevka in njegovega donosa se bo razpravljalo na sejah finančne komisije pri obravnavanju proračuna, ki so se pričela danes. Baje naj bi znašal efekt en milijon dinarjev, ki bi se potem vsako leto porabil za javna mestna dela. Kakor rečeno, obstoja načrt samo še v zasnutku. Šele praktično obravnavanje bo potem pokazalo, če obstoja možnost, da mariborsko gospodarstvo tako novo obremenitev tudi prenese. Kaj bi k temu rekli? Opaža se neka nejasnost v iniciativi. Na eni strani se uvaja tudi letos pomožna akcija, potem |e še neiasno, koliko bo Maribor soudeležen pri bednostnem skladu. In sredi vsega tega se ie sprožila še misel o uvedbi mestnega bednostnega sklada. Ah je vse to pametno? Siromaki in brezposelni pa vseeno trkajo na vrata in prosijo pomoči. Ljudje hočejo tudi tukaj asno-sti in — sistema, ne pa preskokov in eksperimentov. MP bo obravnavalo ravnateljstvo, noto upravni odlnir in od tu pride naravnost pred občinski svet v proračunsko razpravo. □ Smr.uo zastrupljenje. Za posledicami zastrupljena krvi je umrl v mariborski bolnišnici 8 letni šolar Otmar Frangeš iz Ruš. Deček se je malo ranil, pa se ni brigal za poškodbo. V bolnišnico so ga spravili, ko je bilo že prepozno. Pogreb bo jutri popoldne ob 4 iz mrtvašnice na magda-lensko pokopališče. Žalds.nim starišem naše iskreno sožaljel □ Zeta ubil — in oproščen. Pred malim senatom se je vršila včeraj razprava proti 63 letnemu Blažu Pravdiču iz Turškega vrha v Halozah. Zaključila se je s to razpravo tragedija nesrečnega zakona, v katerega je posegel z odločilno roko naposled oče nesrečne žene ter ubil iastnega zeta. Pravdičeva hči se je leta 1929 poročila z vdovcem Jožefom Mumlekom. Takoj po poroki se je začelo za ženo nesrečno- življenje. Mož jo ,e neprestano pretepal, da se je večkrat morala zatekati na dom starišev. Dne 21. marca t. 1. jo je zopet tepel in ogrožal celo njeno življenje V smrtnem strahu je pobegnila domov, naslednjega dne pa šla z mater o zopet k možu. Za njima pa je šel stari Pravdič, da se enkrat resno pomeni z nasilnim zetom. Med obema je lakoj po prvih besedah prišlo do spora in Mumlek je navalil na tasta. Pri tem mu je padel nož iz žepa, ki ga je tast pobral. Zet je zagrabil nato motiko, tast pa je bil urnejši, najprej je ustrelil iz pištole ter zeta ranil, nato pa mu zasadil nož v srce. Pred sodiščem se je zagovarjal s silo-branom, o katerem se je sodni senat prepričal ter ga je oprostil vsake krivde. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 16. novembra ob 20: POP ČIRA IN POP SPIRA. Red A. Petek, 17. novembra: Zaprto. Celje & -f- Ga. Justa Korhajzler. Včeraj se je preselila v boljše življenje v cvetu mladosti, stata*ko-maj 25 let, gospa Justa Konhajzler, žena trgovskega poslovodje. Pokojna gospa je bolehala že dalje časa za neizprosno boleznijo, končno jo je rešila bela žena trpljenja. Poleg številnih sorodnikov in gospoda soproga zapušča tudi majhnega sinčka Drageca. Naj ji dobri Bog da uživati večni mir, težko prizadetemu g. soprogu in ostalim pa izrekamo gioboko sožalje. sa Smuška skakalnica v mestnem parku. Preteklo zimo je bila na slovesen način otvorjena sinuška skakalnica v Liscah. Sedaj smo čitali, da namerava, ne vemo sicer kdo, napraviti 6muško skakalnico še v mestnem parku. Celjani se te nove vesti zelo vesele, ker bo na ta način poleg Gla-zije, ki so jo v splošno zadovoljstvo vseh zagradili pred leti, zadela ista usoda tudi nadepši del Celja, mejjni park. Le tako naprej gospoda. 0 Nad očima. V nedeljo, dne 12. t. m., je v Lipi pri Teharju udaril pastorek svojega 51 letnega očima Franca Strnada z nekim topim predmetom po glavi, da se je takoj onesvestil. Strnad je pri tem izgubil veliko množino krvi in so ga morali prepeljati z rešilnim avtomobilom v celjsko javno bolnišnico, pastorka pa, ki se je hotel spraviti tudi nad orožnika, so odvedli v zapore. •©■ Pravda za Martina Guzeja. Pred dnevi se je vršila pred celjskim okrožnim sodiščem zanimiva razprava znane igre »Martin Guzej«. Kakor znano, je pred časom izhajala v »Slovenskem gospodarju« povest z enakim naslovom, pozneje je pa tudi g. Tiran napisal igro s prav takim naslovom. Cirilova tiskarna v Mariboru je vložila pri celjskem okrožnem sodišču proti g. Tiranu tožbo zaradi te zadeve. Sodba o tem zanimivem literarnem procesu še ni izrečena. Ptuj Neznani ponočnjaki so se oborožili z bukovimi poleni in se podali pred hišo posestnika Franca Slaniča v Vurbergu, kjer so razbijali po oknih, da so razbili vse šipe; nato so se spravili nad hišna vrata in udrihali tako dolgo s poleni, da so razbita padla v vežo. Slanič z družino ie zbežal na podstrešje in se skril. Orožniki so neznanim ponočnjakom na sledu. Maše diiašiva »Borba«. V soboto, 18. t. m. bo v mali dvorani Delavske zbornice, nasproti knjižnice, ob 20 redni občni zbor krščan. sdc. akad. kluba »Borbe«. — Odbor. Na 28. rednem občnem zboru Društva medi-cimov je bil izvoljen naslednji odbor: (Predsednik: Nezmeškal Vili, podprods.: Ostojič Teodor, tajnik L: Žvegelj France, tajnik II. Vesenjnk Jelka, blagajnik L: Jamšek Pavel, blagijnik II . Marčič Edi, knjižničar L: Ferjnnčič .loško, knjižničar II.: Banli Stanko, gospodar: Mmtzelle Julij. Naznanila Vabilo na izredni občni zbor »Edinosti«, vzajemnega gospodarskega društvu, r. z. z o. i. v Mariboru. Na podlugi 5 24/3 zadružnih pravil sklicujemo za dan 26. novembra l')33 ob 9 dopoldne v restavraciji pri »Levu«, Ljubljana, Gosposvctska cesta, občni zbor s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo akcijskega odliora; 2. volitev likvidatorjev; 3. slučajnosti. — Izredni občni zbor je sklepčen, če jc prisotnih polovico za volitev upravičenih članov. V nasprotnem slučaju se vrši dve uri pozneje drugi izredni občni zlnir. ki je sklepčen pri vsakem številu prisotnih članov. — Akcijski odbor. tap^iSCHICHT novo perilo.. ~ ■ ali vselej čisto je perilo TERPENTINOVIM MILOM PRISTNO SAMO Z ZNAMKO'JELEN J.TJ.J-5J ZA NAMAKANJE PERILA "ŽENSKA HVALA" Povodnji na Hrvatskem Reke naraščajo in prestopajo bregove - Več vasi so morali izprazniti Iz raznih hrvatskih most in krajev prihajajo poročilu o novih povodnjih, ki jih je povzročilo neprestan« deževje, pomešano s prvim snegom. Ker dežuje še naprej in to skoraj nepretrgoma, se je bati, da bodo povodnji zavzele katastrofalen obseg. Iz Petrinje ob Kolpi poročajo, da je pred dvema dnevoma Kolpa že prestopila 6voje bregove in do predvčerajšnjim poplavila že nad 1000 juter zemlje Vsako uro naraste voda za okrog 20 cm in je gladina Kolpe že sedaj 7 metrov nad normalo. Na uničena vsa ozimina. poplavljenih poljih je Tudi Sava stulno narašča in na več mestih grozi, da bo podrla nasipe in se razlila po vaseh. Zlasti grozi velika nevarnost vasema Letina in Graduša, ki ležita tik za savskim nasipom. Če tam Sava podre nasip, bosta obe vasi uničeni. Zaradi tega v naglici utrjujejo nasipe. Močno narastli pa so tudi pritoki Save, tako Una s pritokom Suiio. Una je narastla že 4 metre nad normalo in odnaša mline in zgradbe ob vodi V nevarnosti je več mostov, on katerih podpornikih je narastla voda nagromndila bruna, deske in drevesa, ki jih je prinesla s seboj. Pri Kostajnici je reka Una že prestopila bregove in skupno s svojim pritokom Uličico stvo-rila velikansko jezero. Razen tega je pod vodo že precejšen del Kostajnice. Promet s splavi je ukinjen in se vrši samo še z večjimi čolni. Pod vodo je že več cest, radi česar je ustavljen avtobusni promet. Precej hiš, ki leže ob vodi, so morali izprazniti, ker jim grozi nevarnost, da jih valovi porušijo. Tudi nižje doli v Bosni je Una že prestopila bregove in so morali v okolici Bihača izprazniti več vasi. Una je tu že odnesla most. Vsi mlini in žage ob Uni, kolikor jih voda še ni odnesla ali porušila, so morali ustaviti delo. Avtobusni promet s Plitvičkinii jezeri je ustavljen, ker so ceste pod vodo. Dežuje pa še kar naprej. Tudi iz hrvatske Padravine poročajo že o prvih povodnjih. Drava je že 2 metra nad normalo in je že na več mestih prestopila bregove. Najhuje je v koprivniškem okraju, kjer je že več tisoč juter zemlje pod vodo. Otežkočen je promet po cestah, kjer je mestoma do 40 cul vode. V hrvatskem Zagorju je Krapina tudi že prestopila bregove in je vsa glavna zagorska dolina pod vodo. Iz Karlovcu poročajo, da je v področju Korane in Kolpe ogroženih nad 10.000 juter zemlje. Vodu odnaša s pol j seno in uničuje ozimne posevke, na katere so kmetje stavili ves up in nudo. Pod vodo je že precejšen del Karlovca. Tudi v Medmurju divjajo narasle reke. V Čakoveu so že vse kleti poti vodo. Drava je odnesla leseni most v Prologu. V okoliške vasi so poslali vojaške patrulje, da priskočijo, če bo treba, prebivalstvu na pomoč. Tudi iz vseh drugih krajev, ki leže v območju rek, prihajajo vznemirljiva poročila. Izgledov nn izboljšanje pn ni, ker povsod neprestano dežuje. je pričakovati za prihodnje nedelje velik obisk in to tem bolj ker je za ljubljanske smučarje ta postojanka najceneje dosegljiva. Vlak v Kamnik stane z legitimacijo le 4 Din. na avtobusu v Cerklje uživajo naši člani izdaten popust tako, da stane vožnja iz Ljubljane v Cerklje in nazaj le 25 Din. Dom na Krvavcu je stalno odprt in oskrbovan. Dohod nesmučnrjem rndi preglobokega snega odsvetujemo, ker pot še ni zgažena. Štirje vlomi v eni noči Železniki, 15. nov. V noči od ponedeljka na torek so se v Selški dolini pojavili doslej še neznani tatovi. Najprej so se oglasili pri posestniku Jerali na Studenem- Vdrli so v hlev in odvedli konja. Nato so šli k posestniku Posečniku, kjer so ukradli enovprežni voz. Zapregli so konja in se odpeljali na Češnjico. Tam so se oglasili pri Lončarju. Vlomili so v jedilno shrambo ter odnesli eno obleko, steklenico žganja, nekaj slanine, otroški nabiralnik, v katerem je bilo nekaj drobiža, in popili mleko. Nato so posku-oh«H svojo srečo v gostilni »Stari Ratitovec« na ""Čtešnjici, kjer jih je pa gospodinja, ki je ravno vstala, z vpitjem prepodila. Orožniki poti vodstvom g. komandirja fo-nejca so se takoj, ko so jim bile javljene Kaj pravite? Število naših znanstvenih delavcev se množi. Tudi kvaliteta njih del vidno bolj zadovoljuje zahteve ludi ostalega kulturnega svela. Napredka moremo bili le veseli, manj pa nas veseli, da jih via-sih prevet opravlja eno samo delo. Razumljivo bi nam bilo, te bi to delalo vet ljudi popolnoma samostojno, ne da bi vedeli, kakšni bodo rezultati raziskovanj drugih. Ce pa delajo iz konkurenčnih razlogov, je pa to velika škoda za našo znanost. Podobno velja tudi n. pr. za druga dela: zbiranje statistik, objava materiala za propagando, zbiranje vesti iz lista itd. Tu je koncentracija nujno potrebna, da se ne trosijo po nepotrebnem dragocene moči. Gotovo pa je zapravljanje tasa in energije, te n. pr. izda kak zavod publikacijo, ki skoro ni drugega ko predelane številke iz druge publikacije, novo so izračunani poleg absolutnih številk, ki so neizpremenjene, le odstotki. Ali ni tako delo popolnoma odveč? _ — Pri bledi sivorumenkasti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutku, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sanjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da se skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Franz-Josei<> grenčice. V zdravniški praksi se uporablja »Franz-Josef« voda največ radi tega, ker na mil način odstranja vzroke mnogih bolezenskih pojavov. ____ Koledar Četrtek, 16. novembra: Otmar, opat; Neža (Janja). Novi grobovi •j- V Stični je mirno v Gospodu zaspala gospa Marica Erjavec roj. Miklavčič. Pogreb bo v petek ob pol 10 dopoldne. Naj ji sveti večna luč. Žalujočim naše iskreno sožalje. ■f Pri Sv. Miklavžu pri Mariboru je po dolgi bolezni včeraj umrl župan Jakob Florjančič. Pokojnik je bil dolgo vrsto let tudi cerkveni ključar pri združnici Sv. Miklavža. Bil je dober gosjiodar ter zaveden Slovenec ter dober katoličan, kar je dokazal v zasebnem in javnem življenju. Njegove »isluge so zlasti na javnem gospodarskem polju, saj je bil pokojnik ljudski velmož. Jakob Florjančič je bil dolgo vrsto let nesebičen, požrtvovalen in iniciativen član mariborske okrajne samouprave, razen tega predsednik okrajnega kmetijskega odbora zn Maribor desni breg. Nova cesta na iPohorje je plod njegovih največjih prizadevanj in ravno tako tudi akcija za postavitev tovornega kolodvora v lloiah. Bil je mož plemenitega srca in resnega dela. V družabnem življenju pa j« bil vzoren in skrben oče ter dober gospodar. Bil je naročnik tna.lone vseh katoliških slovenskih časopisov in je posebno rad prebiral in spremljal razvoj »Slovenca«. Pogreb plemenitega ranjkega bo jutri, v Zločinci ukradli voz, honja, obleko itd. tatvine, podali na zasledovanje. Ker je sled vodila proti Škofji Loki, so se peljali z avtomobilom. ki jim gu je dal na razpolago g. Eger, za tatovi. Blizu Soteske pod Bttkovico so jim apnarji povedali, da so se tatovi peljali okrog pol petih zjutraj mimo apnence. Orožniki so torej bili na pravi sledi. Pognali so avtomobil proti škof j i Loki in od tam naprej proti Ljubljani. Že blizu Ljubljane so v daljavi pred sel>oj zagledali voz s konjem in takoj spoznali, da so tatovi pred njimi. Todn tudi tatovi so zapazili zasledujoče orožnike. Ustavili so konja, poskakali z voza, pustili olioje na cesti in zbežali brez sledu. Konja, voz in druge ukradene stvari so dobili pravi lastniki nazaj in se imajo le spretnemu zasledovanju g. narednika To-nejca zahvaliti, da niso trpeli škode. petek, dne 17. novembra ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na domače farno pokopališče. Uglednemu ter vnetemu domoljubu naj bo Vsemogočni pravičen plačnik za vsa njegova dobra dela. Težko prizadetim svojcem naše iskreno sožrtlje. ■f Pri Sv. Antonn v Slov. goricah je nenadoma unirl ugledni tamkajšnji gostilničar in posestnik Mihael Podgoršek. Vse svoje življenje je uravnaval v duhu načel poštenja, delavnosti in iskrenega rodotjubja. Radi svojega ljubeznivega in odkritega značaja je bil splošno spoštovan Dragega pokojnika bodo v soboto, 18. t. m. ob 9 položili k večnemu počitku. Naj v miru počiva. Žalujočim naše globoko sožalje. Ostale vesti — Blagoslovitev temeljnega kamna za dekliški dom v Krku. V mestu Krku je bil slovesno blagoslovljen temeljni kamen za dekliški internat pri državni gimnaziji. Temeljni kanten je blagoslovil škof dr. Srebrnič, ki je imel ob tej priliki lep govor, v katerem je poudarjal važnost in namen internata. Po blagoslovitvi je govoril gimnazijski ravnatelj Nakič-Vojnovič o pomenu internata, ki je namenjen ženski istrski mladini, in se zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se zgradi ta nujno potrebna ustanova. — Zagreb bo gradil nove ljudske šole. Zagrebški mestni šolski odbor je sprejel proračun za ljudske šole za leto 1934. Ta proračun je za 95.000 dinarjev višji kakor letošnji, ker so otvor-jene nove šole, ki še nimajo potrebne opreme. Proračun znaša skupaj 2,460.000 Din. Odbor je dalje razpravljal o vprašanju graditve novih poslopij za ljudske šole in prišel do zaključka, da so nujno potrebna štiri nova šolska poslopja in sicer na Trešnjevki, v Gornjem gradu, na Martinovki in na Sigečici. V mestnem proračunu za leto 1934 se mora zagotoviti zgradba vsaj ene šole, ostale pa bi se zgradile v naslednjih letih, vsako leto po ena. — Koča t Krnici pri Kranjski gori je vso zimsko dobo ob sobotah, nedeljah in praznikih odprta. Med tednom se je pa zglasiti pri gdčni Pavli Pretnarjevi v Kranjski gori št. 8. Lepih terenov za smučanje je v bližini v izobilju. Te dni je padlo nad en meter snega. — V Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 92 od 15. t. m. je objavljena »Naredba o velikosti nagrad dnevničarjev izselniške službe v inozemstvu v breme izaelnjškc-ga fonda«, dalje »Dopolnitev pravilnika za izvrševanje zakona o zatiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev«, »Navodila za sestavo obč. proračunov za prorač. I. 1934-35«, »Navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1934«, »Odločba o nakupu semenja lucerne in detelje iz naše države« in »Uvoz semenja kulturnih rastlin iz Madžaroke«. — Pri holetnib »rta in poapnenju HI. nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigurn »Frant Josefova« grenčica lahko Izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. — Smučarji poior! SPD naznanja, da je zimska markacija od jezerske planine do Doma na Krvavcu na novo skrbno izvedena in dohod k tej najbližji naši rimski postojanki znslcuran. Ker leži na razsežnih smtiških terenih na Jezerci in Križki planini {cz 1 m snega izvrstne kakovosti, * ,, , • l V vsaki ^ kapljici 4 zdravje I Skrivnost zdravja velja le par dinarjev in se imenuje Rogaško slatinski vrelci: 1'empel, Styria in Donat. V rogaško slatinskih vrelcih je namreč raztopljenih nebroj zdravilnih soli, ki uničujejo strupene bolezenske kali v človeškem telesu in jih odstranjajo iz njega s pomnoženo diurezo. Rogaško slatinski vrelci zdravijo in ščitijo z nedosežuim uspehom človeško telo pred boleznimi želodca, jeter, ledvic, mehurja, žolčnih kamnov, protina, j sladkorne bolezni itd. Kdor tedaj redno in do-i sledilo uživa Rogaško slatinske vrelce, ni nikdar bolan! Rogaško slatinski vrelci pospešujejo tek, urejajo prebavo, pomlajajo kri in utrjujejo zrahljano zdravje! — Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju Ljubljana, išče priče za poškodbo, ki jo je dobil Perčič Jože, roj. 1. 1895 in vojak bivšega 97. peš. polka, v ruskem vjetništvu na nekem posestvu v Glackem, guberniji Aleksandrovo, dne 13. 6. 101 (5. Zadostovale bi tudi priče, ki so prišle sredi maja 1915 ž njim v ujetništvo, odnosno ki so se 1. 1918 z njim vrnile iz Rusije na Dunaj. — Inozemski tisk. Ilustrirani list »VU*, ki izhaja v Parizu in madjarski list »Budapesti Koz-lony«, ki izhaja v Budimpešti, je dovoljeno uvažati v našo državo in razširjati v njej. — Davčna uprava Ljuhljana-oknlira razglaša prodajo 25 kub. m surovo obdelanih parketov. Interesenti naj si blago ogledajo v Kozarjah št. 2G, občina Dobrova. Prodaja bo dne 18. nov. ob 9 v prostorih davčne uprave za okolico v Ljubljani. — Najdeno žensko truplo. Pod vasjo Gunte nasproti Rajhenburga so našli v ponedeljek v gozdu nad cesto v dokaj nedostopnem kraju razpa- dajoče žensko truplo. Dozdevno se je ženska, ki je bila — soditi po obleki in kozmetičnih sredstvih v ročni torbici — v življenju bolje situirana, sama obesila; vendar tudi ugibajo ljudje, da ni izključen uboj. Nihče pa ne ve, odkod bi bila ta ženska; mogoče je, da je truplo odložil v tem kraju kak zagrebški avto, ki jih je v poletnem času polno nn tej cesti. Sedaj razpadlo trujilo, ki leži v krški mrtvašnici, je namreč ležalo v gozdu najmanj že nekaj mesecev. — Za mladce, dijake in akademike najaktualnejša knjiga je nedvomno: Luč i gora — lz življenja mladega fanta. Spisal Fr. VVeiser, D. J. Poslovenil Jože Jagodic. S šestimi slikami. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena hroš. 15 Din, vez. 22 Din. — Ni kmalu povesti, ki bi bila tako sodobna in tako fantovska, kakor »Luč z gora«. Mlad študent, ki ima verne starše, pride iz lepili, sončnih gorskih krajev v velemesto. Vse mu je tuje, ueumljivo. Njegovi tovariši bi ga radi spravili za seboj na kriva pota. Življenjsko resnično in psihološko globoko nam riše pisatelj boje mlade duše, ki pri vseh preračunanih zapeljevanjih ohrani čistost in vero neoskrunjeno. Pri tovariših začne njegova fantovska pobožnost in odločnost imponiirati, njegov ugled raste. Prevod je uglajen, lep. Za dijake in druge fante prav zanimivo berilo. — »Bojevnik«. Po dolgem presledku je zopet izšla nova številka tega lista, ki prinaša članke o sodobnih socijalnih in narodnostnih vprašanjih, dalje mnoge raznovrstne aktualne zadeve ter črtice o vojnih doživljajih. Ker je Zveza bojevnikov raz-puščena, list ni več glasilo te organizacije, vendar še vedno objavlja mnogo stvari, ki se tičejo bhrših bojevnikov. Sedaj izšla številka je zelo pestra in mnogostranska ter zaradi svoje bogate vsebino vredna, da jo prečila vsakdo. List priporočamo v naročitev vsakomur, ker je tudi naročnina zelo nizka, saj znaša le 10 Din na leto. Naroča se v Ljubljani, [Poljanska cesta 48. — Za Miklavžev večer ima Založba drama v zalogi kratko igro za otroke (igrajo odrasli) z naslovom: »Peklensko brezno«. Prvo dejanje se godi v peklu, drugo v nebesih, tretje na zemlji. Igra je lahka. Naroča se v treh izvodih in stane skupno: za člane založbe 30 Din, za nečlane 50 Din. Ker je na našo prvo ponudbo pričlo toliko naročil, da ni bilo mogoče vsem ustreči že danes, prosimo cenj. naročnike, naj nam oprostijo zamudo enega ali dveh dni. — Založba Drama, Ljubljana, poštni predal 139. — Nosečim ženam in mladim materam pripomore naravna »Kranz-.losel« grenčica do urejenega delovanja želodca in črev. Ju g o slov. olimpijski odbor - in prihodnja olimpi ada Važni sklepi jugoslov. olimpijskega odbora Izvršilni odbor jugosl. olimpijskega odbora je imel pred kratkim svojo sejo, na kateri je napravil sledeče važne sklepe: OLimpijski dan v letošnjem letu, ki se je izvršil pod pokroviteljstvom ministra za telesno vzgojo naroda g. dr. Lavoslava Hanžeka, izkazuje okrog 10,000 Din dohodkov. V to svrho so se vršile razne prireditve v Zagrebu, Subotici, Ljubljani, Sarajevu, Osijeku, Splitu, Mariboru, Novem Sadu, Senti, Varaždinu in Bjelovaru. Prihodnji olimpijski dnevi se izvedejo vsako leto drugo nedeljo v mesecu juniju. Za prihodnjo oliimpijado, ki se vrši leta 1936 v Berlinu, so se določile glavne smernice glede priprav. Ker je ministrstvo za telesno vzgojo naroda stavilo v bodoči proračun večjo vsoto za podporo olimpijskemu odboru, se je napravil načelen sklep, kako se bo ta denar uporabljal. V svrho propagande bo J. O. O. zaprosil vse zveze, da prirejajo od leta 1934 dalje »predolim-pijska tekmovanja«, za katera bo izročal J. O. O. posebne nagrade najboljšim tekmovalcem. Podpore bodo dobivale najagilnejše zveze, ki bodo tudi v tehničnem pogledu pokazale najboljše rezultate. V kolikor bodo J. O. O. dopuščala sredstva, bo angažiral leto dni pred olimpijado trenerje za posamezne zveze, najboljšim tekmovalcem bo pa omogočil tekmovanja z močnimi nasprotniki v tu-in inozemstvu. Dalje se je tudi sklenilo, da sc zaprosijo vse zveze, da do konca tega leta prijavijo _ približno število svojih tekmovalcev za olimpijske igre, imena onih, ki pridejo po današnjem stanju v poštev in imena mlajših, talentiranih športnikov, ki bi se mogli do leta 1936 razviti do višine reprezentan-tov. Prijavili j« tudi točke, v katerih bodo mogli tekmovati. J. O. O. smatra, da je za gotove panoge športa prišel čas, ko moramo misliti in delati na to, da se čimbolje približamo vrhunškim rezultatom, ker to odgovarja karakterju olimpijskih iger, ki predstavljajo borbo izbranih in najboljših atletov celega sveta. V take borbe nima smisla pošiljati posameznikov in moštev, ki si niso tega svesti in ki v tem najvažnejšem momentu predjjostavljajo svrho samega učenja in gledanja. J, O. O. je mišljenja, da je treba vse naše tekmovalce psihično pripraviti ter izvesti novo orijentacijo v pravcu borbenosti in da moramo prekiniti z naziranjem, da je priprava za borbo z najboljšimi radi močne konkurence brez »zgledov. Končno so sklenili, da se ministrstvo vojske in mornarice opozori na »moderni petoboj« kot važno točko olimpijskega tekmovanja, v katerem tekmujejo častniki raznih držav. Radi tesnejšega sodelovanja in boljSega razumevanja bosta predsednik dr. Hadii in tajnik Dobrin po potrebi obiskala uprave raznih zvez. ★ Kitajci imajo največje pokrito umetno drsališče na svetu in sicer v Tientainu. Drsališče ima tri prostore za hokej na ledu, poleg tega pa še pet velikih prostorov za občinstvo. Bo ali ne bo 7 Primorje odigra v nedeljo odločilno tekmo. Takšnega zanimanja kot vlada za nedeljsko tekmo in takšnega ugibanja, kako !*> igralo v nedeljo Primorje proti belgrajski Jugoslaviji, še ni bilo v letošnjem državnem prvenstvu za nobeno tekmo. Vsakdo z neko nervoznostjo vprašuje, kaj misliš ti o nedeljski tekmi, kako Ih> izpadla, ali se bodo naši fantje olidržali v ligi itd., itd. Bo zmagalo Primorje ali si izvojevalo vsaj neodločen rezultat nli ne bo, se vprašujejo vsi slovenski športniki. To je težko vprašanje, ki ga IkmIo rešili v nedeljo igralci Primorja in Jugoslavije. Mi vemo samo toliko, da je Primorje na svojih tleh in pred svojim občinstvom firemagalo že marsikaterega enakovrednega in K)Ijšega nasprotnika. V nedeljo pride k nam izborila belgrajska Jugoslavija. Tega se zavedamo vsi, najbolje sc pa morajo zavedati tega naši reprezentantje. rantjel Na igrišče morate samo s to mislijo, da morate zmagati in usjicli ne bo izostal. ŽSK Ilermes. Drevi točno ob 20 seja centralnega odbora pri »Beliču«. Vabijo se vsi gg-odliorniki, da se iste zanesljivo udeleže. Seje naj se zanesljivo udeleži tudi nač. nog. sekcije g. Bergnnt. — Tajnik. Mednarodna hokej-zveza je imela te dni v Parizu zasedanje, na katerem se je obravnaval predvsem termin za prihodnjo olimpijado. Glede tega pa ni prišlo do odločitve. Zalo bo obravnaval to vprašanje prihodnji kongres, ki se vrši spomladi 1. 1934 v Atenah. Ameriški drsalci pridejo v Evropo. V tej zimi pride nekaj najboljših ameriških drsalcev v Evropo. Umetna drsalka na ledu Marybell Vinson žc trenira v Londonu skupno s Sonjo Ilenie. Pri prvenstvih v Stockholmu bo nastopil tudi ameriški mojster M. Turncr. Baje pride sem ludi Jack Shea, ki si je priboril na olimpijskih igrah v Lake Placid — dve zmagi. Sošlanj Zavodenjska cesta izročena prometu. V ne deljo je bila slovesno otvorjena novozgrajena l-a-novinska cesta II, reda od tako zvanega Naj>otni-kovega klanca do Zavodnje. Nova proga odgovar a vsem zahtevam prometa. Z jedva šestodsto'nim vzponom je izjx>drinila dosedanjo cesto, ki je h !a radi nevarnih klancev (nad 18 odstotkov) in serpentin težko premagljiva. S ccsto pa je oživotvo- en šele del začrtaoe trase: ŠoStanj—št. Vid—Črna. K akor smo v nedeljo čull iz slavnostnih govorov, cb-stoja upanje, da bodo tudi na ostali trnsi že v do-glednem času pričeli z deli. Po slovesni sv. maši v domači iupni cerkvi je duhovni svetnik g. Rot-man s prisrčnim nagovorom blagoslovil novo prometno sredstvo, nakar so govorili v imenu banovine višji gradbeni svetnik g. inž. Fischer, ki je vodii gradbena dela, šoštanjski župan g. dr. Mayer in tajnik slovenjgraškega ccstnega odbora g. Ovčar. Pofnatsta obletnica premirja Nočejo moliti zanj! Dne 8. novembra je bil umorjen afganski kralj Nadir Kan. Na prestol jc prišel 1. 1920. Do I. 1928 je bil afganski kralj Aman Ullah, ki so ga pa uporniki pregnali. Aman Ullah je hotel v Afganistanu uvesti evropsko civilizacijo. Uporniki so postavili svojega poveljnika za kralja. Stric Aman Ullaha Nadir Kan pa je pozneje premagal upornike in sam zasedel prestol Sedaj je ludi njega doletela usoda. Umoril ga je neki Abdul Kalik, ki ga sedaj sodijo afganski sodniki. Nihče pa ne inore nič izvedeti o tej obravnavi, zato tudi nihče ne ve. zakaj je Abdul Kalik umoril kralja. Afganski konzul v Bombaju je večkrat prosil poročil o tem dogodku, a jih ne dobi. Časnikarska poročila pa so nezanesljiva. ker izvirajo le iz raznih pripovedovanj. Vendar bi se iz teh pripovedovani dalo sklepati, da je 8. november v zvezi z umorom. Dne 8. novembra 1932 namreč je kralj Nadir Kan dal v Kabulu ustreliti uglednega poglavarja več afo-anskih rodov generala Oulam Nabi Kana. Krali se ga je namreč bal zaradi njegovega vpliva in priljubljenosti. Zato ni izključeno, da so prijatelji umorjenega generala prav na obletnico hoteli maščevati njegovo smrt s tem, da so umorili morilca — to je Nadir Kana. Pravijo, da utep-nemo kmalu slišati o novih političnih umorih iz Afganistana. Tudi mladi 19 letni kralj menda ne sedi tako trdno na prestolu, kakor nekateri mislijo. Kakšno je ljudsko razpoloženje po kraljevem umoru, nam najbolje dokazuje dogodek v sloveči mošeji Juma-Masjid v Delhih. Tu so indski moha-medani (tudi Afgani so vsi mohamedani) imeli službo božjo. Muslimanski imam se je dvignil, da bi začel moliti za umorjenega Nadir Kana. V tistem hipu se je dvignila vsa mošeja. Zbrani muslimani so klicali imamu, naj sede in naj ne moli za Nadir Kana, ki je izdal kralja Aman-Ullaha. Nadir Kan ni vreden mohamedanske molitve, ker je bil neveren pogan. Ugleden musliman se je dvignil in izjavil, da je bil vedno nasprotnik Nadir Kana, da pa je vendarle za to. da zanj molijo. Pa tudi tega so navzoči prekričali. Molitev so morali opustiti. Zadnja poročila iz Kabula vele, da je bil Nadir Kan ali — kakor se je kot kralj imenoval — Nadir Šah umorjen, ko ie v kraljevski palači ravno podeljeval akademske naprade. Morilec je trikrat ustrelil nanj in ga takoj usmrtil. Morilec. Abdul Kalik. je bil sluga ravno pred letom ustreljenega generala Culama Nabbija. Kakor je videti, je bi) umor maščevanje za generalo smrt. Kakor smo že poročali, se je v Berlinu vršila nogometna tekma med berlinskim izbranim nogometnim moštvom in med čilensko - peruanskim moštvom, ki je prišlo iz Južne Amerike. - Berlinci so zmagali s 3:1. Na sliki vidimo prvi nemški gol. Hitler voli na delavskem volišču. Pri nedeljskih volitvah je Hitler šel volit na delavsko volišče Siemeusovih tovarnah. Na sliki vidimo ue inškega »Fuhrerja« in njegovo spremstvo. Ob obletnici premirja se je tudi v Parizu vršila velika vojaška slovesnost. Ob slavoloku Device Orleanske nad grobom neznanega junaka je bila velika vojaška parada. Kako se množe Japonci Pred kratkim je Mussolini napisal članek, v katerem je dokazoval, kako silno se množe azijat-ski narodi v primeri z evropskimi. Podatki, ki jih priobčujejo listi, dokazujejo, da se posebno naglo množe Japonci. Cilavno mesto Japonske Tokio je še leta 1925 štelo 2,000.000 prebivalcev, danes pa s predmestji vred šteje že 4,000.000. Če se bo mesto tako razvijalo. bo v 40 letih postalo največje mesto ne le .Azije, ampak vsega sveta. Z ozirom na tako naglo množeče se prebivalstvo je mestna uprava v Tokiu dovolila poldrugo milijardo jenov za povečanje mesta, za zgradbo novih cesta, mostov, šol in železnic. Na Japonskem se vsako uro rodi 249 otrok, umrje pa le 136 ljudi. Na ta način je japonsko pre- Nov Briandov spomenik so ob navzočnosti franc. ministr. predsednika Sarrauta odkrili v Briandovem rojstnem mestu Pacy-sur-Eure v Normandiji. Strašno neurje v južni Afriki V južni Afriki imajo sedaj poletje. Strašna vročina in suša je morila ljudi in živali že več mesecev. Sedaj pa se je vreme spremenilo. Začeli so hudi viharji, nalivi in nevihte. V teh neurjih je bilo ubitih najmanj 20 ljudi. V okraju Rusten-burg v Transvaalu je strela na mestu ubila 6 oseb naenkrat. Doslej skoraj prazne struge rek so se napolnile in vode so narasle v deroče veletoke, ki jemljejo seboj ljudi in živali. Mnogokje je padala strašna toča, ki je bila ponekod tako debela ko jabolka. Napravila je ogromno škodo. Močne strehe je prebila kakor papir. V okolici Johannisburga je povodenj kmetom napravila za 40.000 funtov škode (nad 10 milijonov Din). Tudi tukaj je strela ubila dva domačina. V Lichtenburgu je toča pobila na tisoče ovac, govedi in oslov. V Natalu so vasi in ceste pod vodo. Mnogo mostov je voda odnesla. »Glej Tinče, tam-le na tistcm-le vogalu sa vedno čakal name.c Da, saj že zopet stoji tam neki tepec in čaka.« bivalstvo samo v letu 1932 naraslo za 1,007.863 ljudi. V tem letu se je prvič zgodilo, da se je število Japoncev pomnožilo v enem letu za en milijon; kajti umrljivost leta 1932 je bila tako majhna, kakor že 70 let poprej ne. Te številke nam razlože lahko marsikaj političnih in vojaških dogodkov na Daljnem vzhodu. Ogromno število japonskega prebivalstva, ki šteje 80 milijonov duš, ki pa je potisnjeno na razmeroma majhno otočje, na katerem ni prostora niti 400.000 km®, mora kajpada iskati novih selišč v sosednih deželah. To pa je mogoče le na Kitajskem, na Koreji in v Mandžuriji. 7aradi tega so tudi mednarodni spopadi skoraj neizogibni. Skrivnosten panter Kadar kje poči glas, da je ušel iz kletke lev, se vsega prebivalstva polasti velika groza. K sreči navadno ubeglega leva kmalu ujamejo ali pa ustrele. Strahu je potem konec. V Curihu pa se je zgodilo, da je iz zoološkega vrta ušel črn panter, ki ga še doslej niso mogli prijeti. Nihče se tudi ni oglasil, ki bi bil povedal, da je to nevarno in veliko črno mačko ubil. Zato po vsej Švici že več tednov vlada veliko razburjenje in pa strah. Ce je ta črni panler res še živ in ni poginil kje v kaki samoti, mora biti res izredno uren. Ni namreč mogoče navesti vseh krajev in vasi, kjer se je ta ubegli panter že prikazal Kjerkoli je bilo vlomljeno v kako kurnico, ovčarno ali zajčarno, povsod dolže pantra, da je on vlomilec in krvolok, ki podavi vse. Ti vlomi se res ponavljajo na vseh koncih in krajih dežele. Enkrat je panter vlomil in moril ovce v nemški Švici, že kmalu nato prihaja drugo poročilo iz laške Švice, iz kantona Wallis, češ, da je panter na ondotnih planinah raztrgal toliko in toliko krav ter ovac. Kmalu nato poročajo iz ženevskega kantona, češ, da je panter tam napadel farmo za kunce in vse živalice podavil. Kmalu nato zopet poročajo iz okolice Curiha. da se je spravil tam na jerebice. Nekega dne je v okolici Curiha znan gozdar šel po lovišču, ko ga je naenkrat napadel skrivnostni črni panter. K sreči je takoj zbežal (panter namreč). Pogumni gozdar pa je tekel v vas. zbral četo neustrašenih mož, ki so od nog do glave oboroženi šli v gozd na pantra. Toda niti sledu ni bilo za njim. Skoraj ni več verjetno, da bi bilo mogoče ujeti to žival, ako je sploh še živa. Ljudje pa, čeprav jih ni veliko takih, trdovratno govore, da je ta skrivnostni panter doma le v fantaziji njihovih sodržavljanov, ki vsak strah in nenavadno prikazen smatrajo za skrivnostnega pantra, katerega pa najbrž ni več. Ostanki živali iz ledene dobe V Gor. Šleziji kopljejo nov kanal. Pri tej priliki so našli ostanke več živali iz ledene dobe. V okraju Gleivvitz so našli kost iz nosorogovega stegna, spodnjo čeljust divjega konja in več losovih rogov. Kosti so ležale VA m globoko v diluvial-nern pesku pod močvirno plastjo. V dolini Klodnitz so izkopali spodnji del rogovja orjaškega jelena. To je prvo najdeno rogovje te živali v Sleziji. Ta najdba dokazuje, da je orjaški jelen v ledeni dobi živel tudi v šleziji. Najdbe so oddali v muzej. Iz Moskve poročajo: Ruska polarna ekspedi-cija je v bližini otoka Aleksij našla dnevnik polarnega raziskovalca Amundsena z datumom 20. maja 1919. Dnevnik je pisan v norveškem jeziku ter popisuje Amundsenova odkritja ob Severnem tečaju. Severni sij 4000 krat fotografiran Učenjaki se trudijo, da bo proučili severni sij. Sedaj se je vrnil domov vodja angleške polarne ekspedicije dr. 1. M. Stagg, ki je 17 mesecev prebival z ekspediciio v Fortu Rae v severnozahodnem delu Kanade. Dr. Stagg pravi, da ni bilo mogoče točno ugotoviti, kako severni sij vpliva na oddajanje z radiom. Včasih ni bilo nobenih motenj, včasih pa sploh nič ni bilo mogoče oddati. Bolj natančno je dr. Stagg proučeval zvezo med solnč-nimi pegami in severnim sijem »Med glavnim sijem v januarju, februarju, marcu in aprilu letošnjega leta nam je bilo mogoče napraviti 4000 fotografij severnega sija ter natančno določiti prostor,« je dejal dr. Stagg. »Nismo merili nobenega severnega sija, ki bi bil bližji zemlji ko 88 kilometrov, čeprav poročajo, da se severni sij v redkih primerih dotika zemeljske površine.« Prikazen severnega sija so spremljali magnetični viharji, ki so prekinili brzojavno zvezo. Bolj točne podrobnosti bo mogoče ugotoviti šele. ko bodo prišla poročila o vseh opazovanjih ekspedicije v polarnem letu. Z vlakom 300 hm na uro Iz Moskve poročajo, da je mladi ruski kon-strukter Jarmolčuk iznašel novo iznajdbo, ki bo zelo važna za nadaljnji razvoj železnic. Ta iznajdba bo omogočila, da bodo vlaki lahko vozili z naglico do 300 kilometrov na uro. Podrobnosti sicer niso znane, kar je umljivo. Vendar so znana nekatera načela: Železnica bo imela le eno tračnico. Mesto dosedanjih koles bodo vozovi imeli velike krogle, v katere bodo vdelani eleklrični motorji. Mesto železnih tračnic bo narejen nekak žleb iz lesa ali železobetona. Težišče voz bo tako urejeno, da bodo vozovi vedno stali v ravnotežju. To bo nekako tako kakor pri tistih možicih, ki se vedno postavijo na noge, če jih tudi na glavo postavljaš. Prva poskusna vožnja je dokazala, da je iznajdba res praktična in da se da uresničiti. Stroški takih voženj ne bodo nič večji kakor so doslej pri dosedanjih železnicah. Pasje življenje Po 3 in pol letnem bivanju v francoski tujski legiji se je k svojim staršem v York na Angleškem vrnil 24 letni Eric Birkinshavv. Vrniti se je mogel i le z begom, ki je bil poln najbolj razburljivih do življajev. Ko je mladenič zopet stopil na angleška tla, je zaklical: »Hvala Bogu! Srečen sem, da sem zopet na Angleškem.« Časnikarjem pa je pripovedoval. da je imel v legiji pasje življenje. Pripove- doval je tudi. kako je prišel v tujsko lepijo. Pred 4 leti se je z dvema prijateljema odpeljal v Diin-kirchen. Le želja po pustolovstvu jih je nagnila, da so vstopili v tujsko legijo. A že po nekaj tednih so svojo lahkomišlienost obžalovali. Zašli so med >\to-variše«, ki so bili nekateri zločinci in so se le iz strahu pred kaznijo zatekli v tuisko legijo Birki.is-haw je kmalu sklenil pobegniti iz »marokanskega pekla,« kakor sam pravi. Prvi beg se mu je ponesrečil. Dobil je zani 87 dni najstrožje ječe. Ta kazen je bila pcostrena še na ta način, da so ga sredi noči zbudili, ga gnali iz ječe na dvorišče, kjer je moral z vso težko prtljago dve uri tekati semintja. To se mu je v 87 dneh zgodilo 15 krat. Sledniič se mu je posrečilo, da je zapustil vojašnico v Sidi bel Abs v delavski obleki s kladivom, žeblji in vrvjo v roki, kakor bi bil delavec. Popolnoma izčrpan je pribežal v Oran. kjer se je vtihotapil na krov angleškega parnika. Na njem se je pripeljal v Gibraltar, odkoder vrnitev v domovino ni bila več težka Amundsenov dnevnik Obletnico premirja so tudi letos slovesno proslavili v Londonu ob spomeniku neznanega junaka. Na-vzočni so bili: kraljeva družina, vlada in vojaški dostojanstveniki. Princ Waleški je položil venec na spomenik. Ob tej priliki je bil 2 minutni molk. ★ »Odkar sem poročen, sem shujšal za štiri funte.« »To ni nič hudega. Toliko je menda tehtal vezni ključ, ki si ga moral dati ženi.« * »Natakarl Ta-le jedilni list je pa že deset dni star.« »Nič za to! Saj so še vse jedi tu.« Gospodarstvo rCD Posledice ureditve nreattna ttrtza v i/orf obrestne Tudi t Češkoslovaški *• pojavljajo znaki krize na kreditnem trgu. Zato je izvedla praška trgovinska zborica anketo o položaju na kreditnem trgu, iz katere posnemamo tele značilne podatke: Zveza češkoslovaških bank poroča, da sedanji počasni, toda trajajoči padec vlog sili zavode k prilagoditvi kreditov tej situaciji Že podeljeni krediti so znižani in odpovedani. Tu banke posebno pazijo na likvidnost, pri tem pa trpe seveda tudi boljši dolžniki. Ker je vlada znižala obrestno mero, morajo biti banke previdne, da pridejo do svojega zaslužka. Tvorba rezerv je pri sedanjih razmerah onemogočena, kar povzroča posebno previdnost pri angažmanih, da ne nastanejo izgube. Bančni zakon zahteva od vodstva banke jamstvo tudi za Škode sploh, ne samo za one, ki nastanejo po lastni krivdi. To tudi omejuje podeljevanje kreditov. Razvoj na trga je odvisen od dotoka oz. odtoka vlog. To gibanj« je v najožji zveizi z zaupanjem. Posojilnice priznavajo težkoče, loi nastajajo v jedanjih razmerah posebno trgovstvu. Toda vpo-števajo naj neuravnovešene finance avtonomnih korporacij. Že izvTšeno in ie napovedano poseganje države v zasebno gospodarstvo gotovo ni doprineslo k izboljšanju položaja obenem z drugimi razlogi. Položaj se slabša radi tezavriranja in po- mere rabe kapitalij. Vloge padajo in to narekuje denarnim zavodom največjo previdnost, zato se tudi zahtevajo vedno večje varnosti. Za mobilne in sigurne kredite pa fe še vedno na razpolago denar, hipotekama, komunalna in druga dolgoročna posojila pa se ne dajo več dobiti. Obrtniške posojilnice pravijo, da je padec vlog povzročil odpoved kreditov. Po državi predpisane obresti ne odgovarjajo razmeram na denarnem trgu. Treba bi bilo prisilno ureditev obresti opustiti, ker se tako da doseči pomirjenje vlagateljev in zibuditi zopet smisel za varčevanje. Zveza češkoslovaških hranilnic poudarja, da so sedanje razmere v zvezi s pospeševanjem gradbene delavnosti in z velikimi zahtevami države in občin. Če imajo denarni zavodi kaj gotovine, jo drže likvidno, da zadoste event. zahtevam vlagateljev. Omejitev kreditov je v zvezi z moratorijem za kmetijstvo, ker denarni zavodi nc morejo vterjati zapadlih terjatev, da bi jih kot kredite eventuelno posodile naprej. Ta kratek izvleček iz poročil praških listov kaže, da se že pojavljajo posledice reglementiran a obrestne mere mimo taktičnih razmer na denarnem trgu. To se pravi, da je ponudba kapitala sedaj v ČSR skoro popolnoma izostala, kar paralizira ves denarni trg. KULTURNI OBZORNIK Simfonični koncert pod vodstvom mojstra Taticha Trgovina z vinom t Dalmaciji. Letošnji pridelek vjna je bil za polovico manjši kot lani, le na nekaterih krajih je trgatev dala ugodne rezultate. Nasprotno je kakovost novega vina zelo dobra. Grozdje ima do 22% sladkorja. Cene so se gibale v Kastelih od 100—120 Din hI, v okolici Sibemka mošt 120—170 Din. Cene staremu vinu se drže visoko. Novemu vinu se cena še ni ustalila. Vpis v trgovinski register: Tovarna hranil in Eražarna »Adria« L. & M. Krebelj, dr. z o. z. jubljana-GIince (glavnica 100.000 Din, poslovod. Krebelj Mara, Ljudmila in Lajovic Janko. Občni zbori: »Zaščita«, reg. zadr. z om. zav., Ljubljana v zadružnih prostorih, Masarykova cesta 14,11, palača »Grafika« 26 novembra 1933 ob 9; Kranjska industr. družba v Ljubljani 28. novembra 1933 ob 18 v Kreditnem zavodu (volitve pprave in nadzorstva). Švicarsko notranje posojilo, švica bo te dni izdala novo notranje posojilo 150 milij. švic. fr. Obrest. mera znaša 4%, emisijski tečaj pa 99.75%. To novo posojilo bo služilo za vrnitev 5!4% ameriškega posojila iz leta 1924. za 30 inilij. dolarjev, ki zapade 1 aprila 1934. — Zvezni svet je pooblaščen povečati posojilo na 200 milij. šv. frankov. Konkurz je razglašen o imovini zapuščine pok. Lušina Antona, borznega senzala in posestnika v Ljubljani, VPolfova 10; prvi zbor upnikov 25. nov., oglasiti se je do 15. dec., in ugotovitveni narok 30. decembra 1933. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Ane Kolterer-Petriček, slaščičarne v Ljubljani, Aleksandrova cesta, narok za sklepanje poravnave 16. dec., oglasiti se je do 10. dec. — Nadalje je uvedeno o imovini Maksa Bračiča, trgovca z manufak-turnim blagom v Mariboru, Meliska c. 2, narok za ■klepanje poravnave 11. dec., oglasiti se je do dne » dec. Nudi 40%. Borza Dne 15. novembra 1933. Denar Neizpremenjen je ostal le Curih, popustili so Amsterdam, Pariz in Newyork; druge devize so pa narasle. Narastel je tudi avstrijski šiling, ki je bil na ljubljanski borzi zaključen po 8.95, na zagrebški po 8.875 in belgrajski po 8.85. Grški boni so v Ljubljani notirali 41.50 zaklj., v Zagrebu 40.50—41 in v Belgradu 40.50-40.75 (40.50). Ljubljana. Amsterdam 2307.90—2319.26, Berlin 1363.47—1374.27, Bruselj 798.79-802.73, Curih 1108.35—1113.85, London 183.36—184.96, Newyork 3441.61—3469.87, Pariz 223.99-225.11, Praga 170.01 —170.87, Trst 301.29-303.69. Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 51.418 Din. Pariz. 11.45. Newyork 15.30, London 81.88. I Curih. Pariz 20.21, London 16.55, Newyork I 311, Bruselj 72.05, Milan 27.225, Madrid 41.80. Amsterdam 208.20, Berlin 123.225, Dunaj 72.68 (57.30), Stockholni 85.50, Oslo 83.30, Kopenhagen 74, Praga 15.34, Varšava 57.90, Atene 2.98, Carigrad 2.51, Bukarešta 3.05. Vrednostni papirji Tendenca za vojno škodo je nadalje čvrsta, kar se pozna v dvigu tečajev. Tudi ostali državni papirji so čvrsti. Zaradi naraščanja tečajev danes na zagrebški borzi v državnih papirjih sploh ni prišlo do zaključkov. Ljubljana. 7% inv. |x>s. 50—51.50, agrarji 27 den., vojna škoda 250- 255, 8% Bler. pos. 36 den., 7% Bler. pos. 33 den., 7% pos. DHB banke 43 den. Zagreb. Državni papirji: 7% inv. pos. 49—51, agrarji 27—29, vojna škoda 251.50 -253, 12. 251 — 253, 6% begi. obv. 36-37.50, 8% Bler. pos. 36-38, 7% Bler. pos. 34—35, 7% l>os. DHB 47.50 bi. — Delnice: Narodna banka 3700 den., Priv. agrar. banka 230—238, Šečerana Osjek 130—150. lnipex 50 den., Isis 30 bi., I rboveljska 100—120. Belgrad. Narodna banka 3730 den., Priv. agr. banka 230.50- 232 (231, 230.50). 7% invest. jx>s. 51.75—52.75, vojna škoda 253 -254 (252 50, 252), 12. 253.50—254 (253), 6% begi. obv. 36.70—36.85 (37, 30.20). Žitni trg Tendenca za pšenico in koruzo je nadalje čvrsta. Vendar so narasle le cene za koruzo; stara stane že 82.50, času primerno suha pa 70 —72.50. Druge ccne so ostale neizpremenjene. Živina Ljubljanski sejem 15. nov. 1933. Dogon je znašal (v oklepajih število prodanih glav): 51 (12) konj, 44 (20) volov, 32 (17) krav, 9 (8) telet in 162 (109) prašičkov za rejo. Sejem radi slabega vremena ni bil dobro obiskan, le kupčija s prašički je bila razmeroma živa. Cene so bile neizpremenjene, naslednje: voli 1. 4—4.50, II. 3—4, III. 2.50—3.50, krave debele 3—4, klobasarice 1.50— 2.50, teleta 5 do 6 Din za kg žive teže. Koujj so se trgovali po 300—4000 Din, prašički za rejo od 6—18 tednov stari pa po 180—250 Din. Mariborski sejem 14. nov. 1933. Prignanih je bilo 7 konj, 10 bikov, 118 volov, 407 krav in 5 telet, skupaj 547 glav. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 3.75—4 Din, poldebcli voli 2.50 —3, plemenski voli 1.50—2, biki za klanje 3-3.50, klavne krave debele 3—4, plemenske krave 1.50 do 3.25, krave za klobasarje 1.75—2, molzne krave 2 do 2.50, breje prave 2—2.50, mlada živina 3—3.75, teleta 5—6 Din. Prodanih je bilo 252 kom. Mesne cene: volovsko meso 1. vrste 10—12 Din, II. vrste 8—10, meso od bikov, krav, telic 5—7, telečje meso I. vrste 14—16, II. vrste 8—10, svinjsko mefo sveže 10—18 Din za kg. V kipeče navdušenje in iakreflo radost je pognalo nase razpoloženje oh velikem umetniškem dogodku, ki smo ga doživeli v torek zvečer v Uni-onski dvorani. Dirigent Varlav Talicb — umetnik, ki ga je zaznamoval Bog za svečenika tega svojega, človeku v ublaienje, ufK>kojenje iu sj>rošče-nje namenjenega daru — jo prišel k nam, da nam za nekaj hijx>v odstre zavese, ki zastirajo hram najvišje glasbene umetnosti, tiste, ki je že jirava posrednica med dognanim človeškim življenjem in pa med ono metafizično skrivnostjo, v i kateri moremo samo slutiti neskončno lepoto in ■ vseobjeinajočo večno resnico. Nekako petindvajset let je, odkar Je Talich na-1 stopil do tako visokih vrhov vzpenjajočo se ume!-, niško pot, in to ravno v tem našem skromnem glasbenem središču, ki pa je kljub majhnosti od usode zaznamovano, da stojia v neko čudno povezanost celo z najvišjimi glasbenimi osebnostmi. Te din i pa je kot umetnik svetovnega slovesa prišel zopet k nam in v naših skromnih razmerah in 7 našimi skromnimi močmi priredil simfonični koncert, ki je zapustil vtis izrednega umetniškega glasbenega dogodka. S simfoničnim ansamblom (približno 70 muzikov), v katerem so se združili člani oj>ernega orkestra, Orkestralnega društva in gojenci konservatorija, je izvedel spored slovan-j ske simfonične giasbe. IPrvi del so sestavljale tri skladbe: Dvofakov »Karneval — uvertura za simfonični orkester — zanosita, elementarno ritmična skladba, polna razigranosti, razposajene čustvenosti, žive razplamtelosti in ritmične razgibanosti. Druga: Sukovi »Medilrrja« na koral sv .Vaclava (za godalni orkester) — ji je kontrastno stala nasproti. Tiha. zasanjana poglobljenost je v njej, f>o-božna umirjenost, ki za trenutek razgiba rahla razkrojenost, pa se nato zoj>et potopi in zaključi v blažilni pokojnosti. — Tretja skladba je stvaritev slovenskega skladatelja I.ucljana Škerjanca. Toplo lirično občutje se prede v njej; v prelivajočo se harmonsko barvitost se vpletajo rahle melodije in ti slikajo v malo dolgi razsežnosti razpoloženja in vibracijo čustvovanja. Drugi del sporeda je po- Agrarna reforma Ptuj, 14. nov. V prostorih mestnega magistnita se je vršila od 8. do tO. t. m. trajajoča končna razprava o utrditvi objektov na veleposestvu grofa Josipa Herbersteina. Kot predsednik komisije je fungiral šef agrarnega odseka banske uprave agrarni svetnik dr. Šuplja. Pri razpravi so bili navzoči zastopniki vseli občin, vsi agrarni interesenti, ki jih je več kot 1200, jio svojih zastopnikih, končno pu še posamezniki, ki so imeli kake jiriložbe. Zaslišane so bile vse interesi r«ne stranke. Ugotovile so se spremembe kultur, n usta le od leta 1919 naprej. Celo posestvo obstoji iz 4 ločenih edinic in sicer v Ptuju, Ravnem polju, Vurbcrgu in Ilrastovcu ter meri v celoti 1966 ha. Od tega je 404 ha njiv. 268 ha travnikov, 62 lin sadovnjakov, 26 ha vinogradov, 23 ha pašnikov in 1114 ha gozda. Nadalje ima veleposestvo 50 ha ribnikov. 7 ha stavbišč, neplodnega in davka prostega pn je 10 ha. Gozdovi, v kolikor presegajo tO ha, so že razlaščeni. Razdeljeno je dosedaj mod agrarne interesente nad 400 ha obdelovalne zemlje. Odlok o utrditvi objektov bo izdaja brniška uprava nn temelju zakona o likvidaciji agrarne reforme, ki je stopi 1 v veljavo s spremembami in dofiolnitvomi letos v poletju. FOTOAPARATI tnetonmh tnrdk Zeits-lkon, Roden-stock. Votallander tVella Certo Itd i t d ima oedno o zalogi FOTOTRGOVINA JUGOSLOVANSKE KNJIGARNE t> Ljubljani, hlikloiičeoa cesta 5 Radio fropramt Kadio-LtuhTintna t Četrtek, IG. novembra: 1215 Plošče. 12.45 Poročila. 13.00 Čas plošče. 18.00 Otrok in življenje (Marija Kmetova). 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). 19.00 Srbohrvaščina (dr. Rupel). 19.30 Ploščo jk> željah. 20.00 Prenos iz Belgrada: Koncert. 22.00 Čas. poročila, Radiojazz. Petek, 17. nov.: 11.00 Šolska ura: Vzgojno predavanje (Pero liorn), 12.15 Plošče, 12.45 I'oro-čila, 13.00 Čas, plošče, 18.P0 Smučarska gimnastika (Drago Ulaga), 18.30 Predavanje Nar. odbrane, 19.00 Sokol sivo (Janez IPoharc), 19.80 Izleti za nedeljo (dr. Andrejka), 20.00 Prenos iz Zagreba: Koncert, 22.00 čas, poročila, plošče. Drugi programi» Četrtek, 16. novembra: Belgrad: 20.00 Jugoslovanska lirika 20.30 Koncert (violina in klavir) 21.30 Narodne pesmi — Dunaj: 17.15 Vokalni koncert 18.55 Koncert simf. orkestra in tenor solo 21 00 Koncert dunajske filharmonije — Berlin: 20.05 Koncert: Kantata za štiri solo glasove, mešani zbor. veliki orkester in orglo — Budimpešta: 17.30 Salonska kapela 21.00 Ciganska glasba 22.80 Koncert opernega orkestra — Leipzig: 1600 Odlomki iz nemških oper 20 30 Simfonični koncert — London: 20.00 Voj.-ška godba 21.15 Koncert filharmonije — Praga: 19.10 Ariie iz operet 20.00 Oberon. opera, \Vranicki 22.15 Wnl-lensteinov tabor, simf. pesem. Smetana. Petek, 17. nov. : Belgrad: 20.00 Prenos koncerta iz Zagreba. — Zagreli: 20.00 Vokalni koncert: Maja de Stroezi (sopran) in moški kvartet. 20.0 Koncert na saksofon. — Berlin: 20.05 Radio orkester (Bach, Schu-inaiin In Mozart). — Brno: 10.25 Poljudna glasba. 20.00 Vokalni zborvski koncert, 20.25 Klavirski koncert: Chopin. — Budimpešta: 17.00 Klavirski koncert, 19.30 Prenos iz opere. — London: 2015 Orkestralni koncert, 21.15 Varijetejska glasba (iz Amerike), 2.15 Komorna glasba. — Varšava: 16.10 Dueti iz- operet, 21.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije. (Iz »Radio-Ljubljana«.). Velimir DežeVc ml. s Kragulj Roman. Avtoriziran prevod. Poslovenil Lojze Go-lobič. Mohorjeva knjižnica, 60. zvezek. Založila Družba sv. Mohorja v Celju, 1933. Velimir Deželic ml. je nasledil svojega očeta ne le v pripovedniškem daru, marveč tudi v izbiri snovi, ki je zgodovinska. Ima pa seveda mlajši Deželic svoj slog in svoj način obdelave snovi. Dočim je starejši Deželič širok epik z živimi epizodami glavnega junaka, z realističnim risanjem podrobnosti, je mlajši slikar posameznih podob, ki tvorijo zaključeno celoto, a niso gnane z napeiimi dejanji, marveč so vezane z neko skupno idejo, ki veje skozi ves roman. Tak je tudi roman »Kragulj«, ki se imenuje v originalu »Sofiju odabra« (Sofi/o — modrost si je izbral, namreč sv Cirili. »Kragulj« je prav za prav prepesnjeno življenje sv, Cirila. To jc glavni junak romana. Zato je razumljivo, da je ta roman (če ga sploh moremo imenovati roman) le galerija ponekod mojstrsko zajetih slik, ne pa široko delo zapletov in Odplctov ter napetih dejanj. Deželič je pokazal v romanu neprisiljeno podobo svetega Cirila, kakor jov je dobil iz njegovih življenjepisov, tupatam 10 je malce zidealiziral (zlasti z lepo sliko o Mirijam), sicer pa je v celoti obdržal verno podobo velikega slovanskega apostola. Zdi se, da vprav zato, da ne bi te osrednie osebnosti zakril, ni pisatelj iskal drugih velikih oseb, ki bi bile sporedne sv. Cirilu, a bi z zapleti gnale tok dejanja. V romanu, ki se dogaja v glavnem v Carigradu, Rimu in na slovanskih tleh (tudi v Sloveniji), je v posameznih slikah izvrstno prikazana doba tedanjega Bizanca v njegovih političnih, verskih, kulturnih in materialističnih razmerah, več ali manj tudi krščan skega Rima ter slovanskih narodnih prilik. Zlasti poslednje ;e bil trd oreh, zakaj pisanih virov iz tedanje dobe skoroda ni, zato so pa folkloristično te slike prav lepo podane in zdi se, da je zlasti borba za slovansko bogosluž;c, za slovansko knjigo nekak simbol na težke razmere Slovanov tudi iz novejše zgodovine. Zanimivo je, da je vnešen v knjigo tudi Sv. Jošt, kjer sc je seslajal Velimir Deželič s pokojnim Krekom (hrast ilrek!) in je tako davnino simbolno povezal z živo zgodovino. Če se še dotaknemo posameznih slik, j c umetniško brez dvoma med najmočnejšimi »Kragulj« (tedaj se odloči Cirilovo nadaljnje življenje). Kot rečenp, ta Deželičev roman nima de|an;a. nima epike, pač pa je sinteza posameznih slik, ki so same zase nekatere umetniško močne, v celoti oa nc vežejo romana z ono silo, kot bi se to pri romanu pričakovalo. Vendar bo ta roman dobrodošel slovenskim bravcem, ki častijo svetega Cirila ne ie kot svetnika, marveč tudi kot onega, ki je prvi posvetil z lučjo v slovansko poganstvo in slovansko kulturno temo. In s tega vidika je prav, da je vprav Mohorjeva družba izdala ta roman. J. K. Iz hnjiževnosli Gradiščanskrh Hrvatov Mate U j e v i č : Gradiščanski Hrvati. Sa slikama. Jeronimska knjižnica. Urcdjuje dr. Josip Andrič. Zagreb, 1933. — O gradiščanskih Hrvatih se je v Zagrebu že dosti pisalo (Esih, Ujevič itd.), j zlasti po vojni, odkar budno spremljajo Hrvatje vse raztresene ude svojega narodnega telesa. To pot pa je napisal Ujevič zaokroženo sliko vsega notranjega in zunanjega življenja gradiščanskih Hrvatov. Najprej je orisal njihovo zgodovinsko ozadje (naselitve), nato prehaja na sedanje stanje posameznih gradiščanskih vasi. Ujevič razvija tu statistično, gospodarsko, etnografsko, jezikovno, književno in versko plat gradiščanskih Hrvatov. Iz celote moremo posneti, da so etnografsko še dobro ohranjeni, tudi v umetni književnosti se lepo razvijajo. Zanimivo je dejstvo, da so se vprav oni domačini narodno ohranili, ki so ostali katoličani; oni, ki so prestopili v protestantizem, so podlegli I nemštvu. Isti pojav kot pri Lužiških Srbih. Tudi lo je zanimivo, da imajo gradiščanski Hrvatje še I nekaj desetin čisto hrvatskih šol. Ujevičeva knjiga pokaže doslej najbolj sintetično podobo celotnega življenja gradiščanskih Hrvatov in jc Jeronimski družbi v čast, da jo je izdala. Mate Miloradič: Zibrane Jarke. Za tisk uredil Martin Meršič. Izdalo »llrv. kulturno društvo«, 1933. — Med hrvatsko narodno manjšino v Gradišču so vzdrževali jezik in domačo miselnost vseh 100 let največ duhovniki, ki so se najgloblje vživeli v svoje ljudstvo. Ne le, da so Jim govorili v narodnem ierlku v cerkvah, šolah in z/isebnih domovih, marveč, so jim tudi pisal' knjige. Seveda niso imele te knjige druge vrednosti kol vzgojne segel v globoko in v nedoeežno širino razlito rusko duševnoet. Zajel je Čajkovskijevo »šesto sini foaijo« (nuzvano patetično). To je nujvečje in najmočnejše delo tega zasanjanegn, v čustveno mi-stičnost zaglobljenega ruskega umetnika. V njej se je zazrl v usodnost življenja, prepletenega vsega z silnimi, pretresljivo obupanimi, pa tudi razko-5no veselimi in v višino vr.penjajočimi se pojavi. Potrtost jo v njej, žalost, trpljenje in obup, — razigranost in zanos, veselje in pogum, — pa zopet tihi mir in upokojen ost, ki se je našla in oprijela ob zadnji skrivnosti. Delo je polno izrednih glasbenih vrednot, tako v posameznih odtenkih, kot v celotni zasnovi, organsko povezani, jaano izklesani in čudovito izglajeaii. — Ves spored ve. čera je objemal le dognano obliko glasbenega izražanja romantične smeri in impresijonizma. Izvedba sporeda nas je pognala v izrazito presenečenje. Spoznali smo, da tudi »naše skromne reproduktivne glasbene razmere skrivajo v sebi velike vrednote, a so zakopane v globino, do katere delavci, ki grebejo preplitvo, ne morejo. Močna Talicbova osebnost pa je našla sled do njih, jil izgrebla in obdelala v obliko tolikšne vrednosti, da smo zastrmeli pred njo. Ni bil to orkester dunajske in tudi ne praške filharmonije. Bil pa je vendar orkester tiste kvalitete, ki je že možna poseči do onih meja, kjer se pričenja visoka simfonična umetnost. Še bi se mogla zvišati ta vrednost 7. skrbnejšimi pripravljalnimi vajami in z raznimi izpopolnitvami v orkestru (boljši viol. solisti sede v orkestru), iz te skupnosti izvajajoči!] glasbenikov pa je genijalni dirigent izvabljal glasbene misli, z izredno estetsko prefinjenostjo, z jaano smiselnostjo, s plastično logičnim pojmovanjem, pri vsem pa 7. tnko |w>globljenostio, občutjem in prepričevalnim domnevanjem, kot je to sposoben le oni, ki je v sebi 7družil dograjenega umetnika r, dogrnienim človekom. Po dolgem čiisii smo zopet mogli uživati visoko umetnost. Poslušalci, ki vendar to dobro občutijo, so v pravi slutnji napolnili dvorano do »adnjega količka in iskreno delili zasluženo priznanje. V. II. in narodnostne. Mate Miloradič pa, ki je 1. 1928. umrl, je bil globoko izobražen mož (kakor piše Meršič v uvodu knjige) poliglot, matematik, filo-7/if, teolog, vse v veliki meri, se je v petdesetem letu življenja lotil še jiesništva. Napisal je celo vrsto domoljubnih verskih, osebnih in občečlo-veškili pesmi, kakor so mu jih časi izzvali, iu te je zdaj uredil ujegov prijatelj Meršič v zgoraj imenovano zbirko Evropske umetniške vrednosti seveda nimajo le j>rsmi, ker jih je Miloradič pač pisal, da bi z njimi »va ljubavi zabavljal i pokazal svoju braču Hrvale«, pač pa so verno ogledalo narodne trdoživosti Gradiščanskih Hrvatov, ki jih kljub štiristo letom življenja sredi tujih narodov (nemškega iu madžarskega) niso mogli narodno zlom'ti. Pia in Pino Mlakar t Belgradu. Tu se že dober teden mudita Pia in Pino Mlakar. Prišla sta z namenom, da tudi belgrajski publiki jiokažeta svojo umetnost. V petek, 10. t. m. sta priredila o velikih uspehih v Ljubljani, poskušala z nastopom v prestolnici. Pa jima iz raznih vzrokov ui bilo mogoče nastopiti. Letos pa se je njuna vroča želja izpolnila. — Predvsem moram podčrtati z-branost programa, s katerim sla se pojavila Iva mlada, Belgradu še jxi|>olnom:i neznana umetnika. In ta i7,brani program je bil kljub svoji raznovrstnosti sila enoten in sistematično sestavljen. Njun plesni večer je bil celota zase. Zato tudi ni čudno, če sta žela tolik uspeh. Plesala sta na glasbo Ha-cha, Kahninninova, Pelineka, Chopina, Prokofjeva, Rimski-Korsakova. Oodarda. De Kalle, Caselle in eno stvar tudi po srbski narodni pesmi. Na klavirju ju je spremljal dr. Danilo Švara, ki je nalašč za ta večer prispel iz Ljubljane. Reči moram, da je njun ples nekaj duhovnejšega, vzvišenejšega in resnejšega, kot smo navajeni razumevati pod tem pojmom. V tem sta pokazala, kako daleč sta od tradicijonlanega, osladnega baleta, kam sta se v iti po Lnbanovi šoli že samo7.avestno jiovzpela. Reči je treba celo, da je njun večer naravnost j>re-lom v pojmovanju baleta kot je tu doli v navadi. Pravo pot sta izbrala, samo držati se je morata in z isto resnobo kot sta začela, iti naprej. Upam, d« ju bomo še videli! T. P. Klaverjev misijonski koledar za I. 1933 krase lepo sliko iz afriških misijonov ter [uničilo in zanimivo vsebino. Med drugim je v njem privlačna povest »Male Abesinke«. Ta ljubek jx>pis je vzet i7, življenja treh zamorskih deklic, ki so živele v Rimu ob strani služabnice božje, Marije Terezije Ledochovvske. Cena mu je 5 Din. — Misijonski koledarček za mladino za leto 1931 prinaša ljubke |)oveslice in slike. V veselje l*> ne samo mladini, ampak tudi odraslim. Ginljiva je povest IPetrč-kovo prvo in zadnje sv. obhajilo«'. Nad vse šaljiva pa je zgodbica »Za malega zamorČka malo preveč«. Ceni 3 Din. M 10 izvodih eden jmvrh. —■ Oba koledarčka prij>oročnmo prijateljem misiionov, stnršem in vzgojiteljem. Naročata se pri »Družbi sv. Petra Klaverja«, Ljubljana, Metelkova ulica 1. »Spomenica prilikom proslave IJVgodišn jice peivačkog društva Vardar« razpravlja o ustanovitvi in nadaljnem delu jievskega društva >Vardar<-. čigar nastop smo te dni slišali v Ljubljani. Mairricc Ravel pripravlja opero »Ivano d'Arc« in sicer j>o tekstu Dclteila. To snov jc porabila pred Ravelom ie cela vrsta glasbenikov, kakor R. Kreutzer, Verdi, Čajkovski itd. Kottje Prostovoljno gasilno društvo Kotlje je imelo 12. novembra svojo izredno skupščino. Po [>ozdrav-nem govoru načelnika ter po poročilih ostalih odbornikov je soglasno izvoljen za predsednika hivši načelnik Kolar' Karel, posestnik; za poveljnika Ivartnik Florijan, posestnik; za blagajnika Herman Franc, posestnik; za tajnika Kotnik Zorko, šolski upravitelj. Po »večani zaprisegi se je poflala uda-noatna brzoiavka kralju in pozdravna brzoja/ka ministru za telesno vzgojo. Cesto, ki vodi iz Kotelj v Rimski vrelec, bodo razširili in popravili. Potrebni denar bo banskn uprava v kratkem nakazala. Kaj pa ostali del ceste, ki vodi iz Kotelj v Gušlanj, ki jc v zelo slabem stanju? Sploh je želja prebivalstva, da to cesto prevzame banovina. Smo prav veseli, da se zadnja leta tujski promet dviga, pa smo mnenia, tla merodaini faktoril preskrbe naiprei tako cesto. I?i bo ustrezala tudi tem namenom. MALI OGLASI V malih oglasih velja *saka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek te mali oglas Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega maCaJa se račnna enokolonske 3 mm •isoka pelilne vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloilH znamko. mms\ Mesarskega vajenca poštenih staršev, sprejme Ivan Baš, Kodeljevo pri Ljubljani._(v) Trgovskega vajenca z dobrimi šolskimi spričevali, samo z dežele, zdravega, močnega, ki je vaje-, dela, sprejme takoj Plementaš Josip, Planina pri Sevnici. (v) Vajenec priden in pošten, ki ima veselje do mesarske obrti — se sprejme. Anton Belhar, mesar m preka-jevalec, Tržič. (v) Službodobe Hotelsko kuharico perfektno, z dobrimi spričevali, išče restavracija v Ljubljani. Ponudbe pod »Hotelska kuharica« št. 13438 na upravo »Slovenca«. (b) Natakarico staro 30 let, z osebno pravico, pripravno za vsa dela, kakor tudi za. kuho, sprejme v stalno službo gostilna »Vila Da-gmar«, Selce kraj Cri-kvenice. (b) Postrežnica se sprejme za vsa hišna dela. — Naslov v upravi • Slov.« pod št. 13482. (b) IVTVHHPPHI I Službo sluge 81 ' 1 »j J I « 1 Ml I ali raznašalca — iščem. ■■■■■■■■■■SI 15000 Din kavcije. Naslov __ ... , v upravi »Slovenca« pod 50.000 Din I st. 31469. (a) na prvo mesto vknjižbe iščem; večkratno kritje. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Dobre obresti« št. 13492. (d) Kupimo Božična drevesa od 40 do 60 cm visoka, 2000 kom., kupim. - Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod »Božična drevesa« 13.201. (k) II Službe iičejo 5000 Din kavcije nudim za kakršnokoli zaposlenje. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13468. (a) Šoler trezen in vesten, dober vozač, prost vojaščine, zmožen 10.000 Din kavcije v knjižicah Mestne hranilnice, želi priti k tovornemu ali osebnemu autu; gre začasno brezplačno. Duša Josip, Vel. Mlačevo, Grosuplje. (a) Pridna kuharica išče mesta pri krščanski obitelji. Zmočna vsakega dela. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena« št. 13493._(a) MESARSKI POMOČNIK išče službo. Nastop takoj ali s 1. decembrom. Prevzame vse hotelske posle. Zmožen kavcije. — W. Maier, m. p., Št. Ilj, Slov. gor. (a) stanovanja Stanovanje center, lepa lega, solnč-no, 4—6 sob s posebnimi vhodi, popoln komlort, se odda za februar dobri stranki — po zelo zmerni najemnini. — Pojasnila: Dvofakova ulica 6/III — telefon št. 3314. (č) Opremljeno sobo lepo, s strogo separira-nim vhodom — oddam s 1. decembrom. Sv. Pe-tra 44._(s) Prazna soba z vhodom iz stopnjišča, čista, se odda s 1. dec. Vegova 10-1. (s) Opremljena soba se odda dvema osebama. Rožna ulica št. 35. (s) Posestva Kupim proti plačilu v gotovini posestvo 20 do 30 oralov na Gorenjskem oziroma Sp. Štajerskem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Takojšnje plačilo 3« št. 13470. (p) Vsakovrstno ZlatO Udirale po oaivisiih cenah CERNE. iuvalit. Liubliana. Wolfova ulica It X rffiffffnffl Namočeno polenovko dobite zopet vsak petek pri I. Buzzolini, delikate-zajtrkovalnica (za škofijo). (D Nogavice, rokavice in pletenine Vam oudi * veliki izbiri naiugodnete m naiceneie tvrdka Kari Prelofi Liubliana Židovska ulica in Stan tre fll Zimska jabolka raznih vrst ter prvovrstna jabolka mošančke prodaja Gospodarska zveza v Ljubljani tPretresujoče tiho je zašepetala davi ob osmih poslednji »Z Bogom!« naša nad vse ljubljena JUSTA KONHAJZLER soproga trg. poslovodje ko je morala v komaj razcvitajočem se 26. letu kloniti udarcu usode. Zemlji izročimo, kar je njenega, v petek, dne 17. t. m. in spremimo blago pokojnico ob 15 iz hiše žalosti Pokojninski zavod, Celje, Vrvarska ulica, na okoliško pokopališče. Nepozabno ženo, zlato mamico in drago sorodnico neutolažljivo objokujejo soprog KARL in sinček DRAGEC ter ostalo sorodstvo. Celje, dne 15. novembra 1933. t Potrti globoke žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša ljubljena soproga, mati itd., gospa Marica Erjavec roj. Miklavčič danes mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne rajnke bo v petek, dne 17. novembra ob pol 10 na farno pokopališče v Stični. Janko Erjavec, soprog, Milan, sinček, Marija Miklavčič, mati in rodbina očeta Erjavca iz Višnje gore. Čebulo prvovrstno — razpošilja vsako množino po 63 Din za 100 kg: Uršič, Moš-kanjci. (1) Pozor I Nudim prima sveže in kislo zelje ter repo iz svoje že nad 30 lel obstoječe tovarne po na|-ugodneiših cenah v sodih po 25, 50 in 100 kg. Železničarji poseben popust. Tovarna kislega zelja Oražem, Moste pri Ljubljani. (I) PERJE sivo. iehano kg Din 25 -Pol puh bel kg Din 95 Pol puh siv kg Din 100 -Polpuh sivi I. kg Oln 125 -Puh Del, naj-flneišl kg Din 220 Vse kemično otiKtno i Eksportna hiša .Luna', Maribor Jabolka štajerska, prvovrstna — obrana, namizna — ima na zalogi Trgovska in gospodarska družba, Ci-galetova 1 (poleg sod-nije). (1) za krmo dobite najceneje pri Pran Pogačnik d. z o. z. Ljubljana Tyrševa (Dunajska) c. t>7 nasproti mitnice. Za živinorejce neobhodno potrebno Te-žakovo olje za živino — se dobi samo pri tvrdki M. Težak, Zagreb, Gun-duličeva 13. — V ročkah od 5 kg za 100 Din, po ročki s plačano poštnino. Sveže morske ribe \ vsak petek v trgovini J Stacul, Šelenburgova ul. Singer krojaški in ženski, malo rabljen, prodam za 600 Din. Gradaška 8. (1) Jabolka zimska, okusna, po 4 Din kg franko vsaka postaja, povzetnc razpošilja: Po-stržin, Maribor. Gozdna ulica 56. (1) Specialno izbiro modnih hlač m pumparc dobite najceneje pri Preskerju, Sv. Petra c. Železna postelja zložljiva, z novo mrežo, poceni naprodaj. Andlo-vic, Komenskega 34. (1) Javna dražba! Na podlagi sodnega edik-ta E 50/32-61 Okrajnega sodišča v Tržiču se bo vršila v soboto 18. novembra ob 13 v Tržiču, Predilniška ulica 1, javna dražba dveh kompletnih spalnic in dveh kompletnih jedilnic ter raznih desk trdega lesa, na kar se interesenti opozarjajo. Obrt Dame - pozor! Za 20% nižje cene ima sedaj Irizerski salon »POLANC« v Kopitarjevi ulici št. 1. Debele lushinaste otrobe kupite najceneje pri trvdki A VOLK LJUBLJANA Resljeva cesta 24. ►j« Javljamo tužno vest, da je naš oče, brat, gospod FLORIJANČIČ JAKOB posestnik v Sv. Miklavžu pri Mariboru po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti, danes ob 11 dopoldne mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika s sveto mašo zadušnico bo v petek ob 10 dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče, kjer bo položen v rodbinsko grobnico poleg ljubljene žene. Sv. Miklavž pri Mariboru, dne 15. novembra 1933. ŽALUJOČI OSTALI. t Z vdanostjo v voljo božjo naznanjamo v neizmerni žalosti, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče itd., gospod MIHAEL PODGORŠEK pek, gostilničar in posestnik pri Sv. Antonu v Slov. goricah dne 15. nov. ob 5 zjutraj, zadet od srčne kapi, nenadoma umrl. Pogreb s sveto mašo zadnšnico bo v soboto, dne 18. t. m ob 9 dopoldne. Priporočamo dragega pokojnika v molitev in blag spomin. Sv. Anton v Slov. goricah, dne 15. novembra 1933. Marija roj Bobič, soproga; Janko, Edi, sinova; Marija por. Reberšak, Milica, Dragica, hčere; Ivan Bobič, sin in ostalo sorodstvo. HA® , Stolno pudranje Skodufe koži Mnoge ženske mislijo, da morajo stalno rabiti puder da se jim ne sveti lice in nos, pa niti ne slutijo, koliko to škoduje koži. Vsled posrečen nove iznaidbe je pa ženski potrebno samo enkratno pudranje na dan in sicer zjutrai Puder, pomešan z nekoliko kreme, se prilepi na obraz in ne odpade niti na soincu. niti .na vetru ali dežju, da celo v najboli topli plesni dvorani ne V Tokalon-pudru ie krema pomešana z najfinejšim, na zraku posušenim pudrom Tokalon puder ie edini pravi in ne-ponareiem Mousse ol Cream puder za obraz s peno kreme Je izvanredno sredstvo za oblaževanie kože in nikoli ne zamaši *noinic. kakor to povzroča stalno pu-dranie Rabite Tokalon puder ziutraj in opazujte učinek na Vašem obrazu. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva cesta f (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«. »Domoljuba« in »Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne in od 2 do 6 popoldne Kurjih očes ni več! Zakaj bi trpeli zaradi kurjih očes, ki grizejo, pečejo in bodejo ah pa zaradi bolnih, občutljivih in pekočih nog? Saltrat RodelI, nasut v vodo. sprošča kisik in daje vodi videz mleka. Ko so noge namočene v tei mlečni kopeli prodre kisik v znojnice in dovede zdravilne in ublažujoče sob do samega sedeža in iedra bolezni. Kurja očesa se tako omehčajo, da jih lahko v celoti odstranite s korenino vred brez vsake bolečine in nevarnosti. Kopeli ublažuje tudi otekline, vnetja in ozebline. Saltrat RodelI se prodaja povsod po neznatni ceni. Aleksandra Rahmanova: Dijašlvo, ljubezen, 33 Čeha in smrt 10. aprila 1917. Spala sem zelo slabo. Vso noč sem videla Arkadija, ki si hoče končati življenje. To je grozno! Hitim na vseučilišče, moram biti na jasnem. Zvečer. Arkadi j živi! Prvi človek, ki sem nanj naletela na vseučilišču, je bil on! Sedel je v veži in s pojočim glasom bral pesmi Sonji Ivanovni. Bila sem tako trdno prepričana, da se bo ustrelil, da som bila ob pogledu nanj nekako razočarana. Seveda sem se takoj sramovala tega občutka, jezilo me je pa le, da sem se ves dan in vso noč tako vznemirjala. — — — 11. aprila 1917. Vadim mi je pisal danes. O revoluciji v Peterburgu piše: »Nikoli ne pozabim tega krasnega dne. Praporščaki smo v ponosnih oddelkih korakali po mestu, med petjem in godbo, in ljudstvo na okrog nas je pozdravljalo. Obsipali so nas s cvetjem — vijolicami in zvončki. Pobral sem šopek in shranil uve vijolici, eno za se in eno za vas, Alja, naj nama ostanejo te cvetlice v spomin na krasne dni, ko je naše ljudstvo slednjič postalo prosto in srečno, naše nesrečno rusko ljudstvo, ki je toliko pretrpelo. Vsi smo prepričani, da vojna kmalu mine in bomo lahko začeli v miru graditi. Alja, Aljn, le pomislite, koliko sreča, da doživljamo te čudovite dni: Enakost, svoboda, bratstvo! Za Rusijo je postalo dejstvo, resničnost!« — — — —- Vse zdaj govori o Kerenskem. Vsi zaupajo, da je sposoben, Rusijo reSiti. Povsod vidiš njegovo podobo. Naša tovarna bonbonov je izdelala slaščice z njegovo podobo. Sicer niso dosti prida, zelena snov, ki ima okus po cimetu, in s čokolado oblita, toda prišlo je v modo, gostom postreči s >Kerenskim<. »Prosim, vzemite še enega Keren- ■ skegalc Ta šala strašno ugaja vsem in slišiš jo dobesedno povsod. 13. aprila 1917. Danes so pokopali Vadimovega strica. Skoraj 1 vse mesto se je udeležilo, silna množica delavcev. Krsta jo bila rdeča, venci iz rdečih rož in rdečih nageljnov. Bilo je kakor na praznik; ljudje so se vedli tako. kot da ne bi spremljali Človeka do groba, ampak bi mu čestitali za god. Vsi govori so izražali veselje nad svobodo in revolucijo. Boril se je za enakost, svobodo in bratstvo in umrl je, ko je videl uresničene ideale, ki je zanje živel; < to je bil smisel vseh govorov. Nadježda Pavlovna j ni jokala. Na žalno obleko si je pripela velik rdeč j nagelj. Samo Vadimove sestre so jokale. Ko so krsto spustili v grob, so vsi pometali vanj rdeče cvetlice. — — — Sonce je žarko sijalo in bilo je toplo kot poleti. — — — 14. aprila 1917, V Peterburgu je pred kratkim zboroval kongres kadetov. Z začudenjem smo zvedeli, da hoče vlada vojno nadaljevati do »zmagoslavnega koncac. Uničiti avstrijsko - nemški militarizem, osvoboditi morske ožine. Vladin smoter je sicer osvoboditi ljudstvo, toda najprej je treba priboriti zmago. Mir brez aneksij in kontribucij. Rodičeva so silno slavili. Toda naši vojaki so videti čisto drugega mnenje n<*go Rodičev. Ko so pri na« vojakom prebrali i vladne resolucije, so se smejali in žvižgali. Maša, ki neprestano sedi nn klopi pred hišo in se po- govarja z vsakovrstnimi ljudmi, pravi, da je vojakom malo mar zmaga z ali brez kontribucij in aneksij. Mir hočemo, mir. pravijo, vrag naj vzame provizorično vlado, samo delavski in vojaški sveti nam prineso mir. Naš docent pravi, da bodo delavski in vojaški sveti kmalu močnejši od vlade. Kdo jih je prav za prav poklical in odkod so se vzeli delavski in vojaški sveti, tega ne ve nihče. Ampak so in glavno je, da vedo, kaj hočejo, dočim naša začasna vlada ravna po slavni devizi: »Po eni strani.. . po drugi strani.« Po eni strani je v vojski neogibno potrebna disciplina, po drugi strani ni mogoče po revoluciji discipline zahtevati. Po eni strani mora vse gospodarstvo propasti, če se ne bo delalo, po drugi strani ni mogoče prepovedati zborovanj in sestankov med delovnim časom, kajti po revoluciji je dovoljeno svoje mnenje svobodno povedati. In tako dalje. Docent pravi, da vojaški in delavski sveti ne bodo dolgo z vlado delali. 15. aprila 1917. Velika noč. V vseh cerkvah zvone zvonovi. Na ulicah je polno ljudi. Povsod tolpe pijanih vojakov, ki so po revoluciji nenadoma napolnili mesto. Prej so bili v vojašnicah, zdaj so ves dan na ulicah, imajo zborovanja in se vedejo silno izzivalno, kot bi bilo vse mesto njihovo. Oplenili so nekaj vinskih kleti in žganjaren. se do nezavednosti napil! in zabavljali delavcem, ker so dobili osemurni delavnik. Sama sem slišala, ko je rjovel vojak: »Mi smo na fronti vsak dan štiriindvajset ur kri prelivali, vi ste pa tičali v zaledju in ste izde-lovaJi granate., ln zdaj nočete eno uro več delati?« Spopad se je končal s pretepom, prišla je mi-liea. Toda milice nihče ne vzame resno, vse se ji posmehuje. Sestavljena je iz samih fantičev in di- jačkov ter starih invalidov. Na trgu štejejo celo kramariee za sramoto, če bi jih strahova] miličnik. Videla sem, da je sejmarka miličniku, ki ji je ukazal, naj se preseli na drug prostor, postavila pisker kislega zelja na glavo, kar je vzbudilo med | množico neznansko veselost. Ze zunanjost je taka, da ne more vzbujati posebnega ugleda. Nekaj posebnega je. da so vedno j v plaščih, ki so ali mnogo preveliki ali mnogo premajhni. Potem se povsod vmešavajo, kjer nimajo ničesar iskati, jemljejo kmetom živila in jih sebi pridržavajo. zapirajo kogar se jim poljubi, in jih za napitnino zopet izpuščajo. Navadni meščan z obžalovanjem misli na staro policijo, ki je vsaj na ulicah skrbela za red, da si lahko mirno šel svojo pot. Toda vse stare policiste so poslali m. fronto. Nedavno so imeli vojaki zborovanje, na k«, terem s zahtevali: dovoljenje, da smejo na ulicah kaditi, prosto vožnjo v prvem in drugem razredu, prenočevanje zunaj vojašnice, dovoljenje, da smejo nositi civilno obleko, in... da ni treba vsakega častniškega »psa< pozdraviti. — To nam je pravil polkovnik Orlov. Namerava se takoj javiti za fronto, kajti v zaledju pri takih pogojih ni mogoče več delati. Zaradi nemirov med prebivalstvom nam letos 1 ni bilo mogoče, da bi prebili velikonoč kol po navadi pri starem očetu in stari materi. jPotovati je zdaj čisto nemogoče. Vlaki so prenapolnjeni z vojaki ; vozijo se v prvem in drugem razredu in često pomečejo [jotnike. ki jim niso všeč, skozi okna, ko , je vlak v polnem diru. Železniško osebje je v | rokah vojakov samo igrača. Kdor se upira, tega j »tovarišči« neusmiljeno nabijejo. Celo na strehah železniških voz se vozijo in često med vožnjo kdo pade z vlaka. Očetu zdaj prinašajo v bolnišnico mnogo takih ponesrečencev s polomljenimi udi. — Vojaki se nočejo bojevati, ampak uhajajo s fronte kar morejo daieč. Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Cefc- Izdajateij: Ivan Uaitvvee. Urednik. Lojze Golobič.