SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVIII (63) • STEV. (N°) 33 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 19 de agosto - 19. avgusta 2010 PRAZNIK ČLOVEKOVEGA DOSTOJANSTVA Se o arbitražnem sporazumu FRANCI PETRI» Vsakokrat, ko zagledam znameniti 553 metrov visoki ,,CN Tower" iz Toron-ta, se s ponosom spomnim, da je v njem vdelanih tudi veliko žuljev enega izmed naših rojakov, ki sem ga srečal pred kakšnimi petnajstimi leti v Montrealu. Ko je po srečnem naključju ob koncu druge svetovne vojne ubežal komunističnemu nasilju, je našel drugo domovino v Kanadi. S seboj ni prinesel nič drugega kot delovne roke, pregovorno slovensko pridnost in nadarjenost. Začeti je moral tam, kjer so začeli vsi begunci: na kmetiji, v gozdu, pri železnici ... Nato se je uveljavil v gradbeništvu. Ivan Rupnik iz svetu neznanih Luč pri Žalni je pomagal graditi enega izmed simbolov sodobne Kanade (mimogrede, vsako leto ga obišče toliko obiskovalcev, kolikor je vseh Slovencev). Pri tem je z zaslužkom tudi sebi in svoji družini omogočil dostojno življenje, kakšen dar pa poslal tudi domači vasi in župniji ... Na zdaj že pokojnega Ivana sem se večkrat spomnil v zadnjih mesecih, ko poslušam ali prebiram žalostne življenjske zgodbe slovenskih delavk v Preventu, ki so ostale brez plač, še bolj pa delavcev s Kosova, iz Bosne, Makedonije, Slovaške, ... Slovenski delodajalci, predvsem gradbeniki, so jih za težka in slabo plačana dela poiskali v teh državah kot poceni delovno silo, zdaj, v krizi, pa jih puščajo brez zasluženega plačila. Ko slišimo še, kako živijo pri nas v človeka nevrednih razmerah in kako malo je plačano njihovo delo, lahko pritrdimo tistim, ki pravijo, da je to sodobno suženjstvo. Še več, za kristjane je vnebovpijoč greh, v mednarodnem pogledu pa škandal brez primere. Če bi bili delodajalci tako počeli z našimi delavci, ki so si v petdesetih in šestdesetih letih dvajsetega stoletja poiskali zaslužek v Zahodni Nemčiji in drugod po demokratični Evropi, danes v naši državi ne bi imeli takšne blaginje. Mnogi so s trdim delom pripomogli k napredku teh dežel, z zaslužkom pa tudi domovini, kjer so si postavili domove. In tako je tudi z delavci, ki prihajajo k nam iz nekdanjih jugoslovanskih republik in drugih dežel vzhodne Evrope. V Sloveniji želijo zaslužiti, da bi omogočili preživetje svojih družin, obenem pa pomagajo pri razvoju naše države, saj opravljajo dela, ki jih pri nas niti brezposelni nočejo sprejeti. Da so pravno, socialno in zdravstveno slabo zaščiteni ali sploh brez varstva, kot se je izkazalo v zadnjih dneh, je hudo narobe. Spomnim se svojega pokojnega župnika, ki je nekoč v pridigi o nedeljskem delu slikovito dejal, da tisti, ki si gradijo hiše ob nedeljah, vzidavajo razstrelivo v stene svojih domov. Naša domovina, ki razglaša, da je socialna in pravna država, si s takimi očitnimi krivicami res vzidava razstrelivo ... Hvala Bogu, poznamo tudi drugačno podobo Slovenije, ki sicer nima nič opraviti z odgovornimi v vladi, ampak s sočutnostjo ljudi dobre volje. Ko so izgubile službo delavke Mure, Preventa ter drugih industrijskih velikanov, sta Karitas in Rdeči križ lahko takoj priskočila na pomoč. Zakaj? Zato, ker ti dve organizaciji črpata iz darov številnih Slovencev in Slovenk, ki imajo čut za bližnjega. Pri naših dobrodelnih organizacijah se najbolje vidi, da Slovenci še nismo izgubili socialnega čuta. Država in njene ustanove, ki bi morale po naravi svoje službe najprej poskrbeti za človeka, se izgubljajo v neskončnih administrativnih in birokratskih mlinih, medtem pa, k sreči, človekoljubne organizacije hitreje najdejo pot do ljudi v stiski. Kako spodbuden je bil zgled župnika v Kočevju, ki se je delavcem, ki so več mesecev ostali brez zasluženega plačila in niso mogli niti domov, takoj približal, jim izrazil solidarnost in zagotovil pomoč! Ob tem, ko država izgublja ugled in zapravlja spoštovanje ne le med državljani, ampak tudi v mednarodnih krogih, je toliko bolj pomembno, da imamo v domovini ustanove in ljudi, ki vidijo človeka. Poveličanje človekaDto je tudi sporočilo praznika Marijinega vnebovzetja. Praznični evangelij opisuje Marijo, kako gre pomagat teti Elizabeti. Ko je izrekla ,,Zgodi se mi po tvoji besedi" in je človeško življenje Božjega Sina začelo utripati pod njenim srcem, ko se je začelo božje kraljestvo na zemlji in je ona postala njegova prva služabnica, je pohitela na pomoč tisti, ki jo je potrebovala. S tem nam daje vedeti, da smo Bogu najbliže takrat, ko lajšamo stisko bližnjih. To velja za vsakega posameznika. To velja za Cerkev in njene ustanove. Velja tudi za državo: v socialni državi so njene institucije za ljudi, za njihov blagor, predvsem pa za tiste v družbi, ki so solidarnostne skrbi in pomoči najbolj potrebni. Praznik Marjinega vnebovzetja poudarja temeljno krščansko vrednoto o človekovem dostojanstvu. Vsakdo je božji otrok, vsakdo je Jezusov brat ali sestra, za katerega je On dal življenje in vstal od mrtvih; vsakdo je ustvarjen in namenjen, da se ob koncu življenja pridruži Jezusu in Mariji v njuni sreči in slavi. Leto solidarnosti in dobrodelnosti, ki ga v Cerkvi na Slovenskem začenjamo v letošnjem septembru, naj se nas zato temeljito dotakne. Vemo, da je ,,vera brez del mrtva", kakor je zapisal apostol Jakob, zato naj nas praznik Marijinega vnebovzetja spodbudi, da bomo zavzeto delali za družbo, ki bo boljša in prijaznejša do vsakega človeka v naši domovini, Evropi in svetu. (Pio D^^ž^^^) Vlada se je na dopisni seji izrekla proti začasnemu zadržanju izvajanja arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško. Kot je znano, je to ustavnemu sodišču predlagala skupina poslancev v njihovi zahtevi za oceno ustavnosti zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Vlada meni, da predlagatelji niso izpolnili postopkovnih predpostavk za zahtevo. Zadržanje izvrševanja zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma bi imelo „težko popravljive škodljive posledice na položaj Republike Slovenije v mednarodnih odnosih," zato vlada nasprotuje tej zahtevi. Vlada meni, da je arbitražni sporazum skladen z ustavo, saj je ustavno sodišče 23. marca to enkrat že potrdilo, od takrat pa po mnenju vlade ni nobenih novih dejstev. Prav tako so na vladi ponovili mnenje, da z izvrševanjem arbitražnega sporazuma ne bo moglo priti do neustavne situacije. Zahtevo za presojo zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma je 2. avgusta vložila skupina 37 poslancev iz SDS, SNS in SLS. Po njihovem mnenju je namreč zakon o ratifikaciji sporazuma neustaven, ustavnemu sodišču pa so predlagali, da do svoje končne odločitve zadrži njegovo izvrševanje. Na ustavnem sodišču so povedali, da omenjena zahteva še ni uvrščena na sejo sodišča, izven predvidenega razporeda dela pa v tem trenutku ni predviden niti poseben sklic seje. Dnevni red prve redne jesenske seje, ki bo, kot piše na spletni strani sodišča, 16. septembra, pa bo kot običajno znan nekaj dni pred samo sejo. Zakon o ratifikaciji sporazuma so državljani na referendumu potrdili 6. junija, v veljavo pa je stopil 31. julija. Slovenija in Hrvaška medtem sicer še vedno nista izmenjali diplomatskih not, s čimer bi sporazum postal tudi mednarodno-pravno obvezujoč za obe državi. Na Kosovo V vojašnici Celje je potekala krajša slovesnost ob odhodu 22. kontingenta Slovenske vojske v mednarodno operacijo sil Kfor na Kosovu. Na Kosovo tokrat odhaja 280 slovenskih vojakov in vojakinj, naloge pa bodo prevzeli predvidoma konec meseca, napovedujejo v Slovenski vojski. Kontingent SV odhaja na Kosovo v luči predvidenega zmanjševanja Nato-vih sil v tej državi, s čimer je tokratni kontingent za približno dvajset odstotkov manjši od 21. kontingenta, ki je štel 349 pripadnic in pripadnikov SV. Trenutno sile Kfor v celoti štejejo okoli 10.000 vojakov, predvideno pa je še nadaljnje zmanjšanje na okoli 5700 vojakov. Tokratni kontingent bo sestavljen iz različnih enot, glavnino pa bo predstavljal 201 vojak iz 1. brigade SV. Gre za dve manevrski četi z logističnim elementom. Kontingent sicer sestavlja še 13 pripadnikov pogodbene prostovoljne rezerve, tri skupine za povezavo in nadzor, skupina za civilno vojaško sodelovanje (CI- MIC), vod vojaške policije, inženirski oddelek in nacionalni podporni element. Naloge Slovenske vojske na Kosovu ostajajo nespremen-jene-gre za zagotavljanje varnega okolja in svobodnega gibanja za prebivalce Kosova ter vzpostavljanje pogojev za prenos odgovornosti civilnim oblastem. Vojaki bodo delovali na zahodu Kosova na območju občin Peč, Novo Selo, Klina, Is-tok in Vučitrn. Nekaj pripadnikov pa bo delo opravljalo tudi v poveljstvu Kforja v Prištini in v regionalnem poveljstvu zahod v Peči. Prekmurje je slovensko Državni praznik-dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom-v Sloveniji praznujejo od leta 2006, a ni dela prost dan. Na ta dan se je pred 91 leti na ljudskem zborovanju v Beltincih zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici. Prekmurje, ki je bilo več kot 900 let zunaj slovenskega upravnega ozemlja, je po razpadu Avstro-Ogrske po odločitvi Pariške mirovne konference pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, zunaj nje pa so pod Madžarsko ostali porabski Slovenci. Prekmurje so jugoslovanske čete brez boja zasedle že 12. avgusta 1919, za datum praznovanja pa je prevladal dan, ko je oblast od vojaških oblasti prevzel civilni upravitelj. Doslej so bile v Prekmurju štiri državne proslave; ker bodo odslej na pet let, pa regionalne tokrat ni. Občinsko so v ponedeljek pripravili v Črenšovcih, na sam dan obletnice pa v Beltincih, kjer imajo občinski praznik. Slavnostni govornik na ponedeljski prireditvi, črenšnovski župan Anton Törnar, je med drugim dejal, da je to praznik vseh slovenskih državljanov ne glede na nacionalno pripadnost, pa tudi praznik celotnega prekmurskega prostora, ki je skozi lastno identiteto, oblikovano skozi bogato zgodovino, znal vedno ohraniti in kot zgled vsem drugim razviti visoko toleranco sobivanja tudi z drugače govorečimi in drugače verujočimi narodnostnimi skupnostmi. „Zavedni prekmurski človek svoje jezikovne in s tem tudi narodne pripadnosti ni nikoli pozabil, se ji ni odtujil in ga pri tem tudi ni mogel nihče streti." V Črenšovcih tamkajšnje kulturno društvo pripravlja občinske proslave vsako leto, ker pa bodo zaradi varčevanja državne proslave le na pet let, je ta proslava izzvenela kot osrednja v pokrajini. Torkova slovesnost v Beltincih pa je tudi spomin na 17. avgust 1919, ko je bilo tam veliko ljudsko zborovanje, po katerem so tudi izbrali datum združitve. BERI_ LANUŠKA OBLETNICA......3 MLADINA V RAMOSU......3 TRIESTANGO JE TU...........4 ŠKOFOVA BESEDA Veliki šmaren sodi med najstarejše Marijine praznike, saj njegove prve omembe segajo v obdobje pred 4. stoletjem. Papež Pij XII. je versko resnico o Marijinem vnebovzetju razglasil leta 1950. Marijinemu vnebovzetju so posvečene številne cerkve pri nas in po svetu, od mogočnih katedral do romarskih in vaških cerkva. Na Brezjah, v največjem romarskem središču v Sloveniji, je bila tradicionalna slovesnost ob prazniku, ki jo je vodil Stres. Pri maši so obnovili tudi posvetitev slovenskega naroda Mariji, kar so škofje prvič storili leta 1992. Ljubljanski nadškof Anton Stres je Za veliki šmaren na praznik Marijinega vnebovzetja tisočem zbranih romarjev na Brezjah spregovoril o družbeni pravičnosti in družini kot zavetju v stiski. Dotaknil se je tudi leta evharistič-ne prenove, kongresa v Celju in napovedal, da bo sledilo leto dobrodelnosti in solidarnosti. Med poslanstvi cerkve je Stres v uvodu poudaril dobrodelnost, dejavno krščansko ljubezen, solidarnost in zavzemanje za družbeno pravičnost. Ob tem je izpostavil, da smo v zadnjem času priča hudim krivicam, ki se množično dogajajo delavcem v nekaterih slovenskih podjetjih. ,,Po-teptana pravičnost je nedopustna in sramotna," je dodal. Osnovne pravičnosti v družbi ni mogoče zagotavljati brez učinkovitega zatiranja samovolje posameznikov, je poudaril Stres. A po njegovem mnenju imajo odgovorni v državi, ki imajo nalogo in zato tudi ustrezna sredstva za preprečevanje takšnih krivic, dolžnost, da to čim prej v praksi tudi zagotovijo. ,,Slednje velja za pravice domačih in tujih delavcev," je še poudaril. IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI Menil je, da morda tudi v Cerkvi niso dovolj hitro in jasno opozorili na krivice in stiske, v katerih so se znašli delavci, čeprav so jim karitativne organizacije pomagale in jim še pomagajo po svojih močeh. Ob tem se je zahvalil vsem duhovnikom in laikom, ki ,,velikodušno pomagajo ljudem v stiski", in napovedal leto dobrodelnosti in solidarnosti, ki bo sledilo v letu po evharističnem kongresu. V nadaljevanju se je ljubljanski nadškof ustavil še pri stiski družin in otrok. Izrekel je priznanje staršem v enostarševskih družinah za dvojni trud pri vzgoji otrok, a dodal, da je za otroke ,,najbolje, najbolj zaželeno in najbolj obetavno, če lahko doživljajo skrbno in odgovorno očetovsko avtoriteto ter brezpogojno materinsko ljubezen in nežnost". Po mnenju Stresa so urejene družine bolj kos težavam, ki jih prinaša sodoben način življenja. ,,Pri-zadevanje za čimbolj trdno družinsko življenje ustvarja najboljše pogoje, da bodo ljudje srečnejše in polnejše živeli," je še dejal nadškof Stres v nagovoru romarjem na Brezjah. TONE MIZERIT KARDINAL RODE Nismo sposobni sprejeti naše preteklosti Kardinal Franc Rode je pri slovesni sveti maši na predvečer največjega Marijinega praznika v cerkvi Marije zvezde pri Novi Štifti dejal, da je ,,Marija v polnosti sprejela božji načrt in je živela pravzaprav samo zanj. In zato jo Jezus blagruje in blagruje vse nas, ki živimo in poslušamo in živimo po Božji besedi." ,,Marija je prav zaradi svoje poslušnosti in odprtosti Bogu bila vzeta v nebesa in pridružena slavi svojega Sina," je dejal kardinal Rode in v nadaljevanju spregovoril o smrti, ki se spremni v zmago. ,,Na današnji praznik razglašamo Marijino zmago. Njeno minljivo telo je odslej ogrnjeno v neminljivo slavo. Njeno telo, ki je šlo skozi temine smrti je odslej poveličano v večni svetlobi," je v nagovoru povedal kardinal in poudaril, da je ,,Marija v nebeški slavi obljuba naše zmage in vir upanja za nas." „Vnebovzetje je najbolj logičen zaključek Marijinega zemeljskega življenja. Brez te verske resnice bi bil katoliški nauk nedorečen, naše hrepenenje nezadoščeno," meni kardinal, ki je spregovoril tudi o nevarnostih in stiskah ,,za nas, za našo vero, za vero v našem narodu. S^ tem občutkom smo prišli sem k Mariji vnebovzeti v Novo Štifto, v to romarsko cerkev, ki so jo naši predniki gradili v 16. stoletju, ko so v uporu proti protestantskemu plemstvu hoteli potrditi svojo katoliško istovetnost, svojo zvestobo sveti Cerkvi in papežu, Petrovemu nasledniku. Tu smo danes, da se Bogu in Mariji zahvalimo za dar vere, za dar prave vere v občestvu svete Katoliške Cerkve. Za to vero, ki so jo rodovi Slovencev živeli skozi stoletja z globoko predanostjo in junaško svobodo," je dejal kardinal in kot upanje za novo pomlad vere omenil mučenca Alojzija Grozdeta, prekmurskega duhovnika Daniela Halasa in ljubljanskega škofa Antona Vovka, ki so med revolucijo in po njej s krvjo potrdili svoje pričevanje za Jezusa Kristusa in njegovo Cerkev. ,,Za zdaj je malo znamenj, ki bi kazala na novo pomlad vere v našem narodu. Nasprotno. Dejansko živimo v družbi, ki se vse bolj sekularizira, družba kjer Bog nima mesta in je vera potisnjena v senco zasebnosti. Zakoni, ki si ji daje ta družba so pogosto v nasprotju z Božjimi zapovedmi predvsem kar zadeva spoštovanje spočetega življenja, svetost in trdnost zakonske zveze, naravni ustroj družine kot skupnost moža in žene, ki sta odprta za življenje," je bil jasen kardinal Rode in dodal, da sta zakon in družina toliko ogrožena, da se zastavlja vprašanje, ,,kaj bo s tem narodom v prihodnje." Kardinal Franc Rode ni mogel mimo zgodb, ki jih ustvarjajo mediji. ,,Če pogledamo na svet medijev, časopisov, radiev, televizije, koliko neresnosti, koliko ignorance, koliko neprijaznosti, celo koliko sovraštva do kristjanov in do Cerkve. Nenehni napadi in obtožbe, kot da je Cerkev kriva za vse kar je bilo hudega v preteklosti in za vse, kar je danes narobe. Kako razumeti te napade ion to sovraštvo? To je zato, ker nismo sposobni sprejeti naše preteklosti, ker imamo problematičen odnos do svoje zgodovine," je prepričan kardinal, ki še dodaja, da ,,v svoji zgodovini vidimo samo to, kar je krivično, nasilno, obžalovanja vredno, nismo pa sposobni videti to kar je veliko, plemenito in čisto. Pa vendar je v naši in evropski zgodovini toliko svetosti, toliko lepote, toliko genialnosti. A tega v svoji ideološki slepoti ne znamo videti in ne znamo ceniti." Najprej družina Anketa Bliža se 1. september, datum napovedane naslednje obravnave Družinskega zakonika v Državnem zboru. Predsednica Odbora za delo, družino in socialne zadev v Strokovnem svetu SDS Marjeta Cotman je ob tem poudarila, da je sprejem družinskega zakonika nujen. Ovirata pa ga dva sporna člena in sicer izenačitev istospol-ne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo ter dodelitev pravic istospolnim partnerjev v zvezi s posvojitvami, je povedala Cot-manova in dodala, da je družinski zakonik že predolgo v sami zakonodajni proceduri. Pametna vlada bi po njenih besedah ta dva člena umaknila in zakonik poslala v nadaljnjo obravnavo. Družinski zakonik namreč po njenem mnenju prinaša številne novosti, ki bi bile nujne za koristi otroka. Pri tem je poudarila prenos pristojnosti iz centrov za socialno delo na sodišča in uvedbo zagovornika otrokovih pravic. Sporna pa je izenačitev istospolne partnerske skupnosti z zakonsko zvezo in vprašanje posvojitev. ,,Do uveljavitve teh dveh členov je prišlo na podlagi politične volje", je prepričana Cotmanova. Strokovne podlage v tem ne vidi, saj je bil 22. člen o registraciji istospolne partnerske skupnosti razveljavljen zaradi neskladja z ustavo. Istospolni partnerji so bili z njim prikrajšani glede dedovanja. Sedanja vlada bi lahko tako spremenila samo ta člen. „Želim pa poudariti to, da nobena evropska direktiva ne zavezuje članice evropske skupnosti, da izenačujejo istospolno partnersko skupnost z zakonsko," dodaja Cotmanova. Opozicijski SDS tudi po mesecu dni od zadnje meritve ohranja pet odstotnih točk prednosti pred vladnim SD, kaže anketa Dela. Na tretje mesto pa se je tokrat zavihtel LDS. Pred tem je bil tretji DeSUS, junija pa SNS. Avgust je tudi mesec, ko se je padanje ocene vlade ustavilo, zdaj znaša 2,57. SDS bi volilo 22,9 odstotka (junija dobrih 20 odstotkov), SD pa 17,9 odstotka (junija slabih 16 odstotkov). Na tretjem mestu je po pisanju Dela presenetljivo LDS s 6,9-odstotno podporo, sledita DeSUS (6,6 odstotka) in SNS (5,8 odstotka). Zunajparlamentarno NSi bi volilo 4,8 odstotka vprašanih, Zares pa 4,3 odstotka. SLS ima v Delovi anketi 3,3-odstotno podporo. Okoli četrtina vprašanih je neopredeljenih, 11,5 odstotka jih ne ve, katero stranko bi volili, 13,7 odstotka se volitev ne bi udeležilo, 2,2 odstotka vprašanih bi volilo drugo stranko. Vlada je za svoje delo v zadnjem mesecu dobila povprečno oceno 2,57 (na lestvici od 1 do 5), mesec prej pa 2,52. Več kot polovica vprašanih ji je izrekla negativno oceno (18,1 odstotka zelo negativno in 36,6 negativno), pozitivno pa ji je prisodila dobra tretjina anketiranih (0,9 odstotka ze o pozitivno in 29,2 pozitivno). Srednjo oceno je podalo okoli 12 odstotkov vprašanih. Težko je živeti v državi, kjer vlado težki problemi ne zanimajo, opozicija pa sicer do njih kaže razumevanje, a se izgublja v notranjih prepirih in napetostih. Zato ni čudno, da je optimizem vedno bolj redek pojav v naši vsakdanjosti. Gospod kapucinar ^ Večkrat smo že omenili, da ankete kažejo, da je problem varnosti tisti, ki najbolj skrbi normalnega Ar-gentinca. Zadnje tedne pa smo bili priče ojačenim pojavom kriminala. Ni dneva, da ne bi javnost pretresle novice o napadih, ropih in umorih. Dejstvo, da je v nekaterih drugih latinskoameriških državah položaj še slabši, ni nikakršna tolažba. Še več: vtis imamo, da se v sedanjem stanju lahko še kaj ukrene, da ne pademo še niže. A obenem raste zavest, da vlada in varnostni organi nič pravega ne ukrenejo. Seveda ni vsega kriva policija. Problem bi se lahko izboljšal le, če bi vsi dejavniki skupno in složno poiskali najboljše ukrepe. To pa je v Argentini skoraj utopija. Vsi odgovorni so zapleteni v prelaganje odgovornosti, kot v stari otroški igri gospoda kapuci-narja. Zvezna vlada si umiva roke in odgovornost prelaga na lokalne oblasti. Še več: prav te dni sta tako predsednica kot njen soprog izjavila, da so tega stanja krivi sodniki, ki kriminalcem ne sodijo dovolj strogo in jih izpuščajo iz zaporov. Seveda, sodniki se izgovarjajo, da delajo v okviru veljavnih zakonov, in da mora pač parlament izglasovati in vlada potrditi zakone, ki bi ustrezali sedanjemu stanju. Poslanci in senatorji trdijo, da bi kljub starim zakonom morali policija, vlada in sodna oblast biti polj uspešni. Trenutno je sicer kar nekaj zakonskih osnutkov v debati, ki naj bi izboljšali položaj. A poslanske skupine se bolj ukvarjajo z notranjimi problemi strank in skorajšnjimi odločitvami glede povezav in kandidatur, kot pa s tem vprašanjem. Mi, navadni zemljani, pa smo prepuščeni na milost in nemilost delovanja kriminalcev in policije, kar pa je v kar nekaj primerih eno in isto. Se razume? Don Pirulero. Ko že govorimo o otroških igrah, omenimo to, ki je znana med Argentinci. Pri njej mora biti vsak pozoren le na svoje delo v tej igri. Se vam ne zdi, da je to prispodoba sedanje argentinske politike. Vsaka stranka, vsaka povezava, vsaka skupina se briga le zase in za svoje osebne, skupinske ali strankarske zadeve. Vlada je naravnost nasilna predvsem, kar zadeva medijev. Ker smatra, da dela najboljše za narod, je prepričana da, če ni priljublje- na, je to krivda medijev, ki poročajo negativno. Zato je Nestor Kirchner zadnje dni pritisnil na Vrhovno sodišče, naj se vendar izreče o zakonu medijev. Tega se hoče vlada posluži-ti, da bi iz rok nasprotnih multimedijskih korporacij dobila televizijske kanale in jih dala v prijateljske roke. S tem misli doseči zaželen cilj zmage v prvem krogu. Poleg tega Kirchner vlaga vse svoje sile, da bi prepričal guvernerje in župane, da mu zagotovijo široko podporo na notranjih (primarnih) volitvah. Težko pa je, da bi mu uspelo, da bi se uporni krogi v stranki (federalni peronizem) udeležili primarnih volitev. V prihodnjih dneh se bo odločilo, da nastopijo ločeno in tako preprečijo, da bi bil Kirchner edini peronistični kandidat. Na srednji levici pa je prišlo do potresa. Tam so se dogovarjali radikali, socialisti in pa povezava gospe Elise Carrio. Ker je prišlo do nesporazumov s socialisti, in radikali tudi prestajajo notranjo debato, je gospa Lilita zaloputnila z vrati in odšla. Če se bo približala federalnemu pe-ronizmu (vabi jo Felipe Sola), ali šla še bolj na levo (Pino Solanas), je še uganka. Torej se edino leva povezava okoli Solanasa jasno izreka in upa na uspešne volitve, čeprav o zmagi ni mogoče govoriti. Tudi oni bi se zaenkrat zadovoljili, če bi bila vlada premagana. Rastemo, a ne preveč. V primerjavi z drugimi področji, lahko rečemo, da si je makroekonomija opomogla. Devizni sklad v Centralni banki nenehno raste. Industrija je v prvem semestru letošnjega leta tudi narasla, kar za 12,4%. Po krizi je že prišla na nivo, ki ga je imela leta 2008. Ob tem pa mnogi strokovnjaki opozarjajo, da bo nemogoče dolgo časa vzdržati ta ritem rasti, če ne bo novih investicij. Teh pa ni videti na obzorju. Tako domači podjetniki kot tuji finančni krogi si ne upajo reskirati denarja, ker ni jasnih pravil igre in vlada lahko vsak hip uvede nove okoliščine, ki bi izjalovile ves trud in denar. Vzporedno pa se vedno bolj veča državna potrošnja. Sedaj smo dosegli nov rekord, ki ga pa nihče ne nadzira. Na primer: v zadnjih dveh letih je samo v sektor transporta vlada namenila 52.000 milijonov pesov. Torej celotni davek na izvod soje gre v transport in nihče ne ve, kako se uporablja. Gotovo ne stvarno in varčno, saj samo za državno letalsko družbo Aerolineas Argetninas vlada dnevno vloži 1,6 milijona dolarjev. Medtem smo pa zaradi podražitev izgubili prvo mesto v uživanju mesa na svetu. Prehitel nas je sosednji Urugvaj. Kot v nogometu. SLOVENCI V ARGENTINI SLOVENSKA VAS Iz zvestobe, skupna rast Kot vsako leto, smo se tudi v letošnjem mesecu juniju vaščani Slovenske vasi spomnili žrtev komunistične revolucije v Sloveniji s spominsko proslavo v Hladnikovem domu. Za to priložnost smo se v nedeljo 27. po sveti maši zbrali pred spomenikom ki stoji ob vhodu v društvene prostore, kjer je duhovnik in bivši vaščan Janez Ce-rar CM, trenutno na obisku, opravil spominsko molitev. Po molitvi smo se pa premestili v dvorano doma in prisluhnili branju o življenju Lojzeta Grozdeta, ki je ravno dva tedna preje bil proglašen za blaženega. Besedilo je vključevalo pomembne podatke Grozdeto-vega življenja skupaj z Grozdetovimi vrsticami, v katerih smo zasledili njegovo globino ter slovensko in krščansko zavest. Priprava akademije je slonela na skrbi kulturnega referenta društva, g. Cirila Jana, s katerim so sodelovali bralci Rotija Grbec, Marko Kocjančič in Martin Sušnik in tehniki Andrej Nabergoj in Friderik Cerar. V nedeljo 1. avgusta smo pa Lanuščani praznovali 58. obletnico Društva Slovenska vas. V izredno mrzlem jutru smo vaščani najprej obiskali cerkev Marije Kraljice, kjer je gospod Jaka Barle CM daroval sveto mašo. Poleg razlage božje besede je duhovnik med pridigo tudi podal svoje misli o pojmu ,,doma" ob priliki tega praznovanja. Za petje in mašo na splošno so pa poskrbeli učiteljice in otroci slovenske šole Ireneja Friderika Barage. Po maši smo se pa zopet premestili v društvene prostore in prisostvovali akademiji, ki se je vršila v dvorani Hladnikovega doma od 11. ure naprej. V prvi vrsti je bil vstop zastav in petje argentinske in slovenske himne. Pri zastavonošah v narodnih nošah je bilo za marsikoga zanimivo in presenetljivo videti, kako je Argentinec t.i. „mešanega zakona", ki je bil argentinski zastavonoša, dobro pel slovensko Zdravljico. Dovolim si omembo, kajti tudi sam sem bil med presenečenimi in sem pri tem opazil pozitiven znak in zgled. Po petju himen je napovedovalka Kristina Mehle najprej pozdravila vse navzoče. Isto je potem storil predsednik Društva Slovenska vas, gospod Stane Jemec. Sledila sta še pozdrava podpredsednice krovne organizacije Zedinjene Slovenije, ge. Nede Vesel Dolenc, in začasne odpravnice poslov Slovenskega Veleposlaništva ge. Mateje Lesar Mar- kovič. Za govor, katerega smo prejšnji teden objavili posebej, je pa poskrbel prof. Martin Sušnik. Ko je bi formalni del akademije končan, so prišli na vrsto odrski prizori. Bili so trije prizori z besedilom Ignacija Hladnika v režiji Cirila Jana. Snov se ne nanašala na nakup zemljišč in o prebrisanih prodajalcih na dražbi, ko je nastajala Slovenska vas. Take vrste prizori, ki opisujejo prve čase življenja naše vasi, so še posebno prilični za naše društvene obletnic. Ni prvič, ko igralci stopijo na ta oder s Hladnikovim besedilom in prav gotovo ne bo zadnjič. Izbira besedil je zasluga samega režiserja, pri nastopu so pa sodelovali skupaj s Cirilom tudi Marko Kocjančič in Rotija Grbec (s petjem pesmi ,,Vsesam", ki jo je na klaviature spremljal Tomaž Sušnik po uglasbitvi brata Martina) ter Boris Rot in Dani Grbec, katerega že dolgo nismo videli na našem odru in čigar vrnitve se vsi veselimo. Poleg prizorov smo si pa tudi ogledali navdušen nastop otroške folklorne skupine pod vodstvom Helene Cerar in Borisa Rota, ter vztrajne mladinske folklorne skupine por vodstvom Bogota Rozine, ki vedno rada in brez premisleka sodeluje pri teh prireditvah (pa če tudi jo nekaj dni po prireditvi čaka potovanje v Rosario). Zvok in osvetljava sta bile na skrbi Andreja Nabergoja. Akademija je potekala veselo, v dobrem ritmu, bila je enostavna in ugodna, skratka, dopoldanskemu kulturnemu programu primerna. Naj gredo torej naše zahvale in čestitke vsem, ki so vidno ali ne pri njej sodelovali. Morebiti bi udeležba v dvorani lahko bila malo bolj številna (gotovo je pri nekaterih odsotnostih imel tudi mraz kaj zasluge), a dobro smo se imeli tisti, ki smo bili prisotni. Po kulturnem programu je bilo na vrsto kosilo, tudi v dvorani Hladnikovega doma. Sodelavci so lepo pripravili mize z belo-modro-rdečimi prti in lepo postregli. Za blagoslov je preskrbel g. Jože Bokalič CM. Temu pa smo dodali še posebno zahvalo za vse delovanje in duhovno spremstvo, ter čestitke g. Janezu Petku CM v dnevih njegove devetdesetletnice. Kosilo je, kot po navadi, potekalo v prijateljskem vzdušju in smo prav gotovo vsi navzoči bili hvaležni, če ne javno pa vsaj v duhu, gospem, ki so delovale v kuhinji, pekaču pri žaru in mladini za postrežbo. Po kosilu smo se počasi razšli na svoje domove, na velikem igrišču pa je bil še čas za nogometno tekmo med vaščani vzhodnega dela vasi proti sovaščanom iz zahodnega, z zmago teh zadnjih. M. SLOMŠKOV DOM 40. mladinski dan V nedeljo, 8. avgusta so se mladi iz slovenskega Buenos Airesa zbrali na 40. mladinskem dnevu v Slomškovem domu v Ramos Mejiji. Dekleta in fantje iz odsekov Slovenske dekliške organizacije in Slovenske fantovske zveze v Domu so domači praznik odprli že v jutranjih urah z dviganjem zastav ob zvokih argentinske in slovenske himne. Sledila je služba božja, ki jo je sooblikovala mladina s petjem ob spremljavi inštrumentov. Daroval jo je župnik Franci Cukjati, ki je mladini v mašnem nagovoru še posebej izpostavil v vzgled letošnjega blaženega, mladega mučenca Lojzeta Grozdeta. Po kratkem okrepčilu so se začela tekmovanja v odbojki dekliških in fantovskih ekip posameznih odsekov SDO in SFZ, kar je napolnilo ves dan. Sončen ne prehladen zimski dan je privabil številne navijače in prijatelje tekmovalcev, lepa priložnost za prijateljska srečanja in družabnost. V večernih urah se je v dvorani Matevža Potočnika začel kulturni program. Uvodoma je predsednik Slomškovega doma Marko Selan čestital mladini v Domu k 40-letnici organiziranega dela (odsek SDO-predsednica Marjanka Oblak, odsek SFZ-predsednik Andrej Grabnar). Poudaril je povezanost mladine s Slomškovim domom. Vsi smo del velike slovenske družine in s skupnim delom ustvarjamo našo skupnost, Slovenijo v svetu. Predsednik odseka SFZ Andrej Grabnar je v imenu mladine pozdravil vse navzoče, še posebej pa res številno mladino iz vseh okrajev, ki so prihiteli na to mladinsko srečanje. Z zadovoljstvom je ugotovil, da so mladi pripravili originalen nocojšnji program in se zahvalil za sodelovanje starejšim z željo, naj se še prihodnje vije naša pot iz roda v rod. Program je obsegal parodijo na televizijske oddaje „Zgodovina čanel". V avdiovizualu in v živo so prikazali razvoj plesa v različnih dobah: v prazgodovini, v srednjem veku in v novejši dobi z gorenjskim plesom. Duhoviti Branko /i- Marinič je povezoval posamezne točke in ustvarjal veselo razpoloženje. Sledila je razdelitev pokalov zmagovalcem v tekmovanjih v odbojki: pri dekletih je bila zmagovalna skupina iz Našega doma v San Justu, pri fantih pa skupina iz Slovenskega doma v San Martinu. Predsednik Andrej se je v imenu mladine še zahvalil za pomoč pri pripravi današnjega praznika: Tatjani Panaino, Marti Selan Brula in Veroniki Javoršek, nakar se je z mladinsko himno zaključil program v dvorani. V gostinskih prostorih se je nadaljevalo praznovanje ob družabnosti in plesu, za kar je poskrbel ,,DJ". J.T. Občni zbor Slovenske kulturne akcije (2) Sredi leta 2009 smo pripravili kulturni večer, na katerem smo predstavili knjigi dveh avtorjev, članov naše organizacije, Lučke Kralj Jerman ,,Dr. Janko Kralj-utišani in pozabljeni slovenski politik", in dr Marka Kremžarja ,,Časi tesnobe in upanja". Prva predstavitev je potekala v obliki intervjuja, ki ga je imela dr. Katica Cukjati z avtorico; Kremžarjevo knjigo pa je predstavil arh. Jure Vombergar. Lojze Rezelj nam je predstavil knjigo ,,Slovensko gledališče v Argentini" Marjana Pertota. Drugi del tega kulturnega večera pa je bil intervju z argentinsko pisateljico slovenskega porekla Alejandro Laurencich. poročilo o meddobju Novinar Tone Mizerit, glavni urednik revije Meddobje, je poročal o uspehih in o težavah, s katerimi se sooča pri izdaji vsake številke Meddobja. Omenil je, da se naše vrste prvih generacij literatov, ki so dobro obvladali slovenščino, redčijo in tako je kar težavno dobiti izvirno zdomsko literaturo v prozi. Kar se tiče poezij, prav tako naletimo na podobne težave; čeprav so nekatere zelo kvalitetne, jih rojaki, rojeni že v Argentini pošiljajo v kastiljščini in jih je treba nato prevesti. V letu 2008 sta izšli dve številki Meddobja. Izredna številka Meddobja ob 55-letnici pa je izšla lansko leto. Ta številka, ki ima več strani kot običajno in ima zelo raznolike članke, je žela precej pohvale med bralci. Omenil je, da bodo od sedaj naprej poezije objavljene v obeh jezikih v izvirniku-kastiljščini in v prevodu-slovenščini. Meddobje, kot smo svoj čas sklenili, objavlja tudi članke avtorjev iz matične domovine, kadar je tematika v zvezi z zdomstvom (razne študije in razmišljanja). Ni drugotnega pomena tudi gospodarska situacija, kajti stroški tiskarne so precej visoki. Tone Mizerit je mnenja, da naj z veliko požrtvovalnostjo in pogumom nadaljujemo tiskanje revije Meddobje, dokler bodo prispevki, zanimanje in finančna pomoč. Omenil je tudi, da bi uporabili gradivo, ki je v arhivu organizacije, saj je verjetno marsikaj edinstvenega, ki ne bo obeleženo nikjer drugje. Letošnja prva dvojna številka Meddobje, ki je v pripravi, bo imela 120 strani. poročilo znanstvenega odseka Ustno poročilo znanstvenega odseka je podal Tine Debeljak ml. Omenil je težave, s katerimi se srečuje znanstveni odsek. Opaža, da je težko zaslediti Slovence v Argentini, ki bi se posvetili znanstveni stroki. Omenil je, da lansko leto ob obisku astrofizika dr. Janeza Zor-ca. Ta je imel že pripravljeno predavanje, vendar je radodarno odstopil določeni datum, da bi lahko predaval tedaj celjski škof dr. Tone Stres. Tako je bilo to predavanje preloženo za septembra letos. (dalje prihodnjič) SPOMINSKA PROSLAVA V NAŠEM DOMU ,TRlESTANGO" ,,One se poslavljajo" Iz Trsta v San Mart^n Skoraj v vsaki družini se je med in po drugi svetovni vojni razvijala svojevrstna tragedija, ko so preživeli se z bolečino v srcih spominjali odhajajočih dragih. Kdo so odhajali? Kam so odšli? Poslovitev je bila tiha, izrečena v molitvi, ko so čez noč očetje, sinovi, možje in fantje izginili v negotovost. Tako so preživele žene, matere, hčere in dekleta ostajale same s svojimi spomini, a neomajne v veri, da so njihovi dragi življenje darovali za skupno boljšo prihodnost. Bolečina je bila velika, rane niso-tako kot njihovi dragi-izginile čez noč. Le pomen trpljenja je dobil pravo smisel. Tako se je tudi sanjuška družina v nedeljo 27. junija poklonila žrtvam nasilja komunistične revolucije, ki so bile umorjene med in po drugi svetovni vojni. Najprej je bila v sanjuški stolnici v ta namen darovana sv. maša. Bral jo je krajevni dušni pastir p. Alojzij Kukovica; med mašo je pel MPZ San Justo, ki ga vodi prof. Andrejka Selan Vom-bergar. Ze v prostorih Našega doma so krajevni domobranci položili venec pred kipom pesnika in mučenca Franceta Balantiča; medtem je občinstvo spremljalo v zbrani molitvi. Povezavo je napisala in vodila Danica Malovrh. V glavni dvorani Našega doma, na odru Frida Beznika, so člani doma, v režiji Angelce Podržaj Miklič, uprizorili spominsko proslavo, v kateri so se žene in dekleta z veliko ljubeznijo spominjale izgubljenih dragih mož in fantov. Le ti so se oglašali s pesmijo, ko je moški zbor treh generacijah mogočno nastopil. Slavnostni govor je imela gdč. Ange ca Klanšek (ta je bil že objavljen). Izbrane pesmi za recitacije so bile porazdeljene na več delov in sicer: Uvod URA ZIVLJENJA-France Pajk MI SMO OSTALI SAMI-Olga Čekada Slovo od očeta JAZ ČUTIM-Olga Čekada BELA BREZA ROKE NAŠEGA OČETA-Ivanka Koz-levčar Slovo od sina DVE MATERI-Vladimir Kos NE OBSOJAJTE ME, ČE IŠČEM GROB MOJIH OTROK-Janez Kranjec Slovo od dragega t* V h POTONKE-Vladimir Kos TVOJ VRT-Tine Debeljak ZA TEBOJ II-France Balantič ČAKALA BOM ZDAJ NE TRPIŠ VEČ DRAGI-Svetlana Makarovič Slovo od brata V ROGU LEZI VELIKA SOBOTA-Franc Pregelj Konec MOLITEV ZA SLOVENIJO-II. Katoliški shod Slovencev v Argentini-odlomek Recitatorke so bile: Nuška Belič Draks-ler, Gabi Čamernik, Ani Groznik Puntar, Tinka Loboda Oblak, Cecilija Malovrh, Gabi Malovrh, Metka Markovič Marinčič, Lučka Marinčič, Nadja Miklič, Martina Miklič, Valerija Oblak, Mikaela Puntar, Debora Štrubelj, Anika Urbančič in Katja Urbančič. Ena izmed pesmi se je glasila: „...Kjerkoli trohnite, sestre in bratje, trohnite za rast! Iz vaše krvi je šmarnica zrasla, morda celo hrast! In končno-Bogu hvala -tudi nad vašimi grobovi, je zacvetela slovenska pomlad! Ne iščemo vaših grobov zato, da bi vas prekopali. Ne iščemo vaših grobov zato, da bi vas maščevali. Ne iščemo vaših grobov zato, da bi vas objokovali. Iščemo vaše grobove zato, da bi na pravem mestu vam v spomin in zahvalo svečko prižgali. Da bi vam v svobodi-na glas še enkrat povedali: da ste bili na pravi strani! Da smo ponosni na vas, ker ste bili domobrani! Da takrat, ko se je končalo vaše trpljenje, ste žrtvovali za novo Slovenijo največ, kar za domovino človek mora dati: svoje mlado življenje." Moški zbor pod vodstvom Andreja Selan in Andrejke Selan Vom-bergar je interpretiral pesmi ,,Mi slovenski smo vojaki", ,,Himna legio-narjev, domobrancev", ,,Legionarji domobranci", ,,Naj čuje nas presveti Bog" ter za na konec še ,,Moja domovina". Moški zbor so sestavljali: Franci Draksler; Marjan Godec; Marjan Grilj (st.); Marjan Grilj; Niko Grilj; Stanko Jelen; Damian Marinčič; Jani Marinčič; Andrej Mehle; Ignacij Mehle; Gregor Modic; Lojze Modic; Tone Oblak; Toni Oblak; Tonči Oblak; Tone Ro-van; Claudio Selan; M^artin Selan; Ivo Smrdelj; Janez Starič; Marko Šenk; Lovrenc Tomaže-vič; Andrej Vombergar; Marjan Vombergar; Dani Zupanc; Ivan Zufjanc; Danilo Zgaj-nar. Za zamisel ter izbor tekstov odgovarja Ivana Tekavec; zamisel scenskega prostora je delo Toneta Oblaka; za izvedbo scene so poskrbeli Claudio Selan in pomočniki; luči in zvok pa sta pripravila Aleks Puntar in Erik Oblak. -a. -c. V nedeljo 22. avgusta bomo v Slovenskem domu v San Martinu in ob priliki letošnjega prazovanja 50. obletnice ustanove, doživeli veliki dogodek: pri vsakoletnem kulturnem večeru ,,Ob taktu barv",v svojem osmem letu, bo gostoval s ko-certom kvintet Tries-tango, iz Trsta, Italija. Zgodba kvinteta se začenja leta 1995 v Logu, majhno mestece ob robu Trsta, ko Maurizio Marchesich (znani slovenski mednarodni akordeonist in zmagovalec več med-naronih nagrad) najde v starem podstrešju ,,bandoneon". Nekaj tednov po tistem, slučajno spozna Fabi-ana Perez Tedesco (ar-gentiski skladatelj in perkusionist iz Buenos Airesa), ki že leta deluje pri orkestru gledališča Verdi v Trstu. Na idejo igranja tanga se pridružijo tudi Stefano Furini (violina), Angelo Co-lagrossi (kontrabas) in Alberto Boischio (klavir). Tako nastane ta kvintet z bogato muzikalno umetniško prtljago in omogoči cilj Triestanga: izpeljati tango iz njegovega naravnega okolja, Buenos Aires, v Evropo in v svet. Njihov talent je ohranjen v raznih zgoščenkah ,,Triestango interpreta a Piaz-zolla" in ,,Homenaje a Piazzolla" potom Ars Studio, medtem ko z Emi-Odeon Argentina ,,Desde Piazzolla". Studio Emi je svetovno izdal njihove zadnje zgoščenke „Piazzolla forever" in ,,Tango way". Njihov repertoar obsega najbolj znana imena, kot Carlos Gardel, Sexteto Mayor, Osvaldo Pugliese, An^bal Troilo, Astor Piazzolla, Osvaldo Piro, Saul Cosen-tino, Carlos Frazetti, Fabian Perez Tedes-co, Antonio Agri, Jose Carli in Osvaldo Tarantino. »lani kvinteta na Ezeizi, z zakoncema Leber S svojimi talenti so že prehodili vso Italijo in Slovenijo, in so imeli turnejo tudi v ZDA, medtem, ko so bili že štirikrat v Agentini in nastopili v Centro Cultural Torcuato Tasso, Teatro Presidente Alvear, Consulado General de Italia v Cordobi, Centro Cultural Recoleta in sodelovali so tudi pri mednarodnem Festivalu Tanga v Buenos Aires. Letos, ob svojem petem obisku Argentine, poleg koncertov v La Plati, Mar del Plati in mednarodnega festival tanga v Buenos Aires s pevcem Hugo Marcel, bomo imeli čast imeti jih v Slovenskem domu San Mart^n. Kod vedno, bomo pred koncertom tudi otvorili letošnjo likovno razstavo umetnice Adrenjke Dolinar, saj bo tudi ona s svojimi barvami okrasila ta prelepi večer. vl ZA BOLJŠE POČUTJE Hoja je zdrava Pol ure hoje na dan vašemu telesu zagotovi zdravje in dobro počutje. Ta telesna aktivnost je zastonj, zanjo ne potrebujete posebnih priprav in lahko jo izvajate v vseh letnih časih. Pred začetkom si priskrbite primerno obleko in obutev. Obremenjeni so prsti, pete in gležnji, zato je pomembno, da imate kakovostne čevlje. Ker boste večinoma hodili po trdi podlagi, so dobri čevlji še pomembnejši. Čevlji naj bodo lahki, a ne povsem ravni. Pri peti naj bodo ojačani. Podplat ne sme biti pretanek, saj mora ublažiti pritisk telesa na stopala. Zgornji del čevljev naj bo mehak in udoben, iz usnja ali zračne tkanine. Gležnji morajo biti podprti, saj se boste tako izognili številnim poškodbam. V čevljih se morate počutiti udobno, hkrati pa stabilno, da stopalo ostane v smeri gibanja, ko ga položimo na tla. Ko ste torej pripravljeni, se kar najhitreje odpravite na svež zrak, še prej pa preberite, kaj dobrega vam omogoča redna hoja. Hoja je aerobni način vadbe. Mišice niso prisiljene delovati s primanjkljajem kisika kot pri anaerobni vadbi, krvni obtok, srce in pljuča niso pod stresom. Če hodite dalj časa, lahko tudi shujšate. V pol ure hoje boste namreč porabili več kot 200 kalorij. Vendar na začetku vseeno ne pretiravajte, saj boste sicer kasneje, ko pridete domov, težko nadzorovali lakoto. Pri hoji najbolj delujejo mišice na mečih, stegnih, trebuhu in zadnjici, torej tiste mišice, ki posebej pri ženskah sčasoma najbolj izgubljajo čvrstost in tonus. Če hočete aktivirati celotno mišičje, se morate gibati pravilno. Ramena morajo biti vzravnana, mišice trebuha in zadnjice napete. Stopalo se mora dotakniti tal takole: najprej položite na tla peto, nato prste, hkrati pa iztegnite mišico na mečih. Korak mora biti hiter in dolg, dihanje pa globoko. Srce je mišica, ki se, tako kot druge mišice, krepi z vadbo. Pri hoji mora črpati več krvi, da zagotovi energijo, pri tem pa ni v nevarnosti zaradi pretiravanja, saj med hojo nikoli ne dosežemo praga vzdržljivosti. Kmalu boste ugotovili, da lahko z enakim utripom prehodite daljšo pot v krajšem času in z manj napora. Hoja deluje kot neke vrste črpalka za krvne žile, ki pospešuje vračanje krvi iz spodnjega dela telesa proti srcu. Vsakič, ko vzdignemo stopalo, se gosta mreža krvnih žil napolni s krvjo, ko pa ga položimo na tla, se žile pod silo telesne teže praznijo in potisnejo kri navzgor. Tako se izognemo zastajanju krvi v venah, reguliramo krvni tlak, žile pa ostajajo elastične. Pri hoji kosti nog nosijo težo celega telesa, ta napor pa pospeši izločanje kalcija v kosti, ki se tako krepijo. Hoja je najboljši način preprečevanja in zdravljenja primanjkljaja kalcija, ki se lahko pojavi pri poškodbah, osteoporozi ali drugih boleznih. Hoja zmanjšuje nevarnost pojava sladkorne bolezni. Pri hoji namreč mišice porabljajo prekomerne sladkorje iz krvi. Diabetiki s hojo ohranjajo pod nadzorom raven glukoze v krvi. NOVICE IZ SLOVENIJE pisali smo pred 50 leti kuhana voda Občina Zagorje obvešča porabnike pitne vode iz sistemov Brezje, Dobrljevo, Zgornje Jesenovo, Zaloka in Kandrše-Lepiš, da voda iz teh sistemov ni pitna in jo je potrebno do preklica prekuhavati. trli so lan Minuli konec tedna je bil v Davči že 25. Dan teric. Čeprav na kmetiji pr' Vrhovcu predelavo lanu prikazujejo že od leta 1969, pa tradicionalna prireditev vsako leto privabi številne obiskovalce. "Veseli smo, da nam je prireditev znova uspela, letos je v dveh dneh privabila več tisoč obiskovalcev. Glavni namen je ohranjanje tradicije predelave lanu, ki je v Davči po drugi svetovni vojni zaradi razvoja industrije zamrla," je povedala predstavnica organizatorja, predsednica Turističnega društva (TD) Davča Zdenka Kejžar. večer podoknic Turistično društvo Slajka Hotavlje v soboto 14. pripravila tradicionalni Večer slovenskih podoknic. Poleg krajšega kulturnega programa, kjer so nastopali domači pevci in godci, je bila uprizorjena veseloigra v poljanskem narečju. Večer se je zaključil z druženjem ob zvokih narodnozabavnega ansambla. V nedeljo pa je sledil še semanji dan. za delavce preventa Celodnevna humanitarna akcija za pomoč delavcem Preventa, ki je prejšnji četrtek potekala na Koroškem,^ je po oceni organizatorjev naletela na izjemen odziv. Šolske potrebščine, hrano in denarne prispevke so poleg številnih posameznikov darovala tudi nekatera podjetja. Pobudnik akcije z naslovom Pomagajmo delavcem Preventa je bil 1. program Radia Slovenija, za organizacijo pa sta poskrbela Rdeči križ in Karitas. odpoklic veleposlanika Predsednik Danilo Türk je odpoklical veleposlanika v Španiji Petra Reberca, proti kateremu je policija vložila kazensko ovadbo. Ta se nanaša na nepravilnosti pri poslovanju veleposlaništva v Madridu. Policija je proti Rebercu vložila kazensko ovadbo zaradi suma storitve več kaznivih dejanj pri poslovanju veleposlaništva. Zunanje ministrstvo pa mu je že leta 2009 vročilo opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. PO SVETU objava dokumentov Ustanovitelj spletne strani WikiLeaks Julian Assange je v četrtek napovedal, da bodo objavili še približno 15-tisoč tajnih dokumentov o vojni v Afganistanu. WikiLeaks je že 25. julija objavil prek 76-tisoč dokumentov, ki so razkrili slabšanje razmer v Afganistanu. Pentagon je že posvaril, da bi lahko objava dodatnih dokumentov še bolj ogrozila življenja. poplave v pakistanu Pakistanska vlada načrtuje okrepitev prizadevanj za reševanje in pomoč prizadetim v najhujših poplavah v zadnjih 80 letih. Pakistanski premier Jusuf Raza Gilani je ob tem dejal, da so poplave povzročile veliko večje opustošenje, kot so sprva ocenjevali. Premier se je po obisku prizadetih območij sešel s predsednikom Asifom Alijem Zardarijem, s katerim sta se strinjala, da je potrebna množična mobilizacija virov, vključno z morebitno prerazporeditvijo proračunskih sredstev. Uničujoče poplave, ki jih je sprožilo neobičajno močno monsunsko deževje, so doslej terjale približno 1600 smrtnih žrtev in prizadele 14 milijonov ljudi. bpd Bruto domači proizvod v območju evra in v celotni Evropski uniji se je v drugem letošnjem četrtletju glede na prvo trimesečje zvišal za odstotek. Glede na enako obdobje lani pa sta obe območji beležili 1,7-odstotno gospodarsko rast. BDP območja evra in celotne Evropske unije se je v prvem četrtletju glede na lansko zadnje četrtletje povečal za 0,2 odstotka, v primerjavi s prvim lanskim četrtletjem pa se je gospodarstvo območja evra okrepilo za 0,6 odstotka, BDP sedemindvajseterice v celoti pa za 0,5 odstotka. Okrevanje gospodarstva v Evropski uniji oziroma območju evra se je v drugem trimesečju glede na prvo okrepilo. Temu je botrovala predvsem hitra rast nemškega gospodarstva, ki je bila z 2,2 odstotka v drugem trimesečju na četrtletni ravni celo najhitrejša od ponovne združitve obeh Nemčij. ne preklinjaj Župan severnoitalijanskega mesta Varralo Sesia se je odločil, da bo preklinjanje v tem mestu odslej drago kaznovano. Uvedel je visoke kazni, tako da bo za vsako kletvico treba odšteti 100 evrov. Za preklinjanje v navzočnosti mladoletnikov pa je zagrožena dvakrat višja kazen. Župan je pojasnil, da se je za tak ukrep odločil, ker se ljudje vse pogosteje izražajo vulgarno in preklinjajo proslava 160 letnice podobe brezjanske marije Pripravila sta jo Fantovski in Dekliški Mladinski dom, ki delujeta vsa leta uspešno med slovensko mladino na področju Vel. Buenos Airesa. Proslava je bila v nedeljo dne 14. avgusta t.l. v dekliškem salezijanskem zavodu v ul. Yapeyu 134 v Buenos Airesu. Ob pol peti uri popoldne je bila v zavodski kapeli Marije Pomočnice sv. maša. Imel jo je g. dr. Lojze Starc, slavnostna akademija je pa bila nato v zavodski dvorani. Obsegala je dva dela. V prvem so bile na sporedu deklamacija, pevske točke, prikaz nastanka milostne Marijine podobe, rajalni nastop, v drugem pa uprizoritev Gheonovega misterija Mašna strežnika iz Santa-rema. ... Veseli misterij božje dobrote v treh slikah je pripravil režiser Janez Perharič, ter z njim nastopil že pred časom v San Justu. Toda kljub temu so nedeljsko uprizoritev tega globokega misterija rojaki z zanimanjem spremlja i. V vlogah so nastopili: Janez Perharič je bil oče Bernard, Franc Hribovšek Fr. Berglja. Otroške vloge so pa bile tako zasedane: Jezuščka je podal Božidar Fink, Aleška Janezek Perharič in Draga Andrej Fink. Sceno je pripravil Tone Oblak. Vsi so se v igro vživeli in igrali prepričevalno. ... Slavnosti v počastitev 160 letnice podobe Marije Pomagaj so se nadaljevale na Marijin praznik dne 15. avgusta v Marijine svetišču v Don Boscovem zavodu. Tu je^bila nova maša salezijanskega duhovnika Martina Štuheca. ... Tako na akademiji, kakor tudi na novi maši so vsi udeleženci dobili svetinjice Brezjanske Marije s slovenskim trakom. Svobodna Slovenija, 18. avgusta 1960-št. 33 resumen de esta edicion Katoliško cerkev in njene simbole. Prepričan je, da je ta fenomen potrebno omejiti. Sicer pa župan Varalla Sesie ni edini, ki ga kletvice motijo. Že junija je v toskanskem kraju Zeri potekal osemkilometrski sprevod več sto vernikov, ki so na ta način želeli spodbuditi Italijane, naj ne preklinjajo več. obletnica tragedije Rusija se spominja žrtev ene največjih tragedij v zgodovini njene mornarice. Pred desetimi leti je med vojaškimi vajami v Barentsovem morju potonila jedrska podmornica Kursk s 118-imi člani posadke. Po vsej državi so minuli četrtek zastave izobešene na pol droga, mornarje, ki so izgubili življenja, so počastili z minuto molka, vrstijo se tudi slovesnosti. Osrednja je bila v podmorniški bazi na severu države, kjer je bila tudi baza Kurska. umik američanov Ameriške enote bodo konec meseca končale vojne operacije in se začele umikati iz Iraka. Tako so sporočili iz Bele hiše, kjer se je predsednik Barack Obama sešel s člani svojega sveta za nacionalno varnost. Dogovorili so se, da naj bi zadnji vojak iz Iraka odšel konec naslednjega leta. Ameriški predsednik je prepričan, da bodo Američani nadzor nad državo lahko brez težav predali iraški vojski. Eden vidnejših pripadnikov ameriške vojske, general Zebari je odločitev Bele hiše kritiziral, saj meni, da iraška vojska ne bo pripravljena, da bi prevzela nadzor v državi. Meni, da bi morali Američani ostati v Iraku vsaj do leta 2020. slovaSka rekla ne Slovaška se je dokončno odločila, da ne bo podprla sodelovanja države v mehanizmu evroskupine in Mednarodnega denarnega sklada za pomoč Grčiji. To odločitev je dokončno potrdil parlament. V Bruslju odločitev Slovaške obžalujejo, Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je povedal, da je pomoč Grčiji ključno dejanje in bistven element pri stabilizacije skupne evropske valute v času, ko je bila pod močnim udarom trgov. prekmurje es eslovenia Una de las fecha patrias en la Republica de Eslovenia es el 17 de agosto, aunque sigue siendo d^a laborable. En esa fecha se conmemora el aniversario en que Prekmurje 3asö a ser parte de Eslovenia. Es que un 17 de agosto, hace 91 anos, una asamblea popular celebrö en Murska Sobota la inclusiön de Prekmurje. Esa regiön, que com-prende las comarcas entre el r^o Mura y la frontera de Hungr^a, estuvo durante 900 anos fuera de la unidad administrativa de las regiones eslovenas. Terminada la primera guerra mundial, la conferencia de paz de Par^s decidiö, que Prekmurje fuera incluido en el Reino de los serbios, croatas y eslovenos, que posteriormente se llamö Yugoslavia. Las tropas serbias ocuparon la regiön el 12 de agosto, pero fue el 17 de ese mes que el poder fue entregado a las autoridades civiles. Por razone econömi-cas el actual gobierno decidiö, que los festejos publicos se realicen cada cinco anos. Pero el pueblo transmurano lo recuerda, con alegr^a y orgullo, todos los anos. (Pag. 1) noticias desde lanus Como todos los anos, los eslovenos de Slovenska vas en Lanus, recordaron a las v^ctimas del comunismo en Eslovenia en el mes de junio. Luego de la misa se ofreciö una oraciön, frente a la placa conmemorativa. En el salön principal se leyeron extractos de la vida de Lojze Grozde que en el mismo mes fue beatificado por la Iglesia Catölica. Por otra parte, el fr^o domingo 1° de agosto celebraron el 58° aniversario del Centro. El padre Jaka Barle ofreciö la santa misa en la iglesia Mar^a Reina. De all^, los presentes se dirigieron al Centro Hladnikov dom donde el presidente Stane Jemec les dio una calida bienvenida. Tras los saludos de rigor de la vicepresidente de Eslovenia Unida, Neda Vesel Dolenc y la encargada temporal de los asuntos de la Embajada eslovena, Mateja Lesar Markovič, siguieron las palabras centrales del Prof. Mart^n Sušnik (publicadas en el numero anterior del semanario). Concluida la parte formal, el eje se ubicö sobre el escenario. Con textos de Ignacio Hladnik y bajo la direcciön de Ciril Jan se desarrollaron tres escenas sobre los tiempos en que se comprö el terreno del Centro y los vendedores en la subasta. Tambien bailaron los grupos infantil y juvenil de folclore. El almuerzo fue una verdadera delicia. Algunos se fueron a sus hogares, otros disfrutaron de un partido de futbol entre vecinos de la parte "este" y "oeste" del Centro. (Pag. 3) ramos mej^a El domingo 8 de agosto, los jövenes del centro esloveno Slomškov dom de Ramos Mej^a organizaron el 40° D^a de la Juventud. El d^a comenzö con el izamiento de las banderas y prosiguiö con la misa ofrecida por el padre Franci Cukjati. En la homil^a se refiriö al nuevo martir esloveno Lojze Grozde. El deporte dijo presente de la mano del völey tanto femenino como masculino. Hacia la noche en el salön principal se desarrollö el acto cultural donde se moströ la evoluciön de la danza (en la prehistoria, la Edad Media y la actualidad). Andrej Grabnar saludö a los presentes. El presidente del Centro, Marko Selan, felicitö a los jövenes, ya que las organiza-ciones alcanzaron los 40 anos de trabajo. El trofeo femenino fue para el equipo de San Justo, la copa masculina para el grupo de San Mart^n. La noche siguiö con baile y musica. (Pag. 3) accion cultural eslovena En este numero continuamos con la publicaciön de lo acontecido en la Asamblea general de la Acciön cultural eslovena el sabado 31 de julio del corriente ano presidida por la Dra. Katica Cukjati. Se detallan los informes sobre las actividades realizadas en el per^odo 2008-2009. Para la secciön de arte informö la Prof. Andrejka Dolinar Hrovat; para la secciön literaria comunicö el Lic. Vinko Rode. Tone Mizerit informö sobre el estado de la publi-caciön Entre siglos (Meddobje), Tine Debeljak informö acerca de la secciön cient^fica. Tambien se leyeron los informes de secretar^a, tesorer^a y presidencia. Luego se pasö a la elecciön del grupo de trabajo para el nuevo per^odo. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redacciön y Administraciön: RAMON L. FALCON 4158-C1407GSR BUENOS AIRES-ARGENTINA Tel.: (54-11) 4636-0841 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar in esloveniau@gmail.com Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Martin Sušnik, Marko Čeč, Jernej Tomazin, Pavel Brula, Katica Cukjati, Ivana Tekavec, Marko Vombergar in Viktor Leber. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: Za Argentino $240, pri pošiljanju po pošti: sivi papir $320, beli papir $425; Bariloche $285; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države.Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: V Argentini na ime ,,Asociaciön Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750-C1289ABJ Buenos Aires-Argentina / Tel.: (54-11) 4301-5040 / E-mail: info@vilko.com.ar O čakij|emo! RAMON ORRlLLQ 2362 ^ SAN MrtRTlS uradvulde rs 2a^q'je.hc£ VZ^EJST^^-jllJfÜ&VETU Jaz sem vstajenje in življenje kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje. Jn. 10, 25. Sporočamo vsem prijateljem, znancem in rojakom, da nas je dne 10. avgusta nenadno zapustil v 78. letu starosti naš dragi član SPD in režiser mnogih veseloiger Ciril Markež Vsem svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. Slovensko Planinsko Društvo, San Carlos de Bariloche ,,Pridi zvesti služabnik po zasluženo plačilo" Nepričakovano nas je 10. avgusta, v 78. letu starosti, med potovanjem po domovini, ki jo je močno ljubil, zapustil naš brat, svak, stric in stari stric, gospod Ciril Markež Pokopan je na Jesenicah. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Žalujoči: brat Franci z ženo Cristino; svakinja Majda Čargo Markež; nečaki: Irenej, Majda, Marjeta, Jože in Andrej z družinami; Marija in Helena z družinama; Matjaž, Damijan in Valentin z družinami; Marijan in Marija Cecilija ter ostalo sorodstvo. Argentina, Slovenija, Avstralija, USA in Kanada