Poitnina platana v gotovini
Cen« mm t*-
Stev. 77
V Ljubljani, četrtek 4. aprila 1940
Leto V
Politične in vojaške akcije
Senerala Weyganda na Bližn[em vzhodu
Prizadevanja za ustanovitev vojaške zveze prednjeazijskih držav proti Sovjetom
Pariz, 4. aprila, o. Včeraj je bila v predsedstvu vlade seja ožje francoske vojne vlade, ki je trajala od 18 do 20.15. Sejo je vodil predsednik vlade Reynaud, udeležili pa so se je ministri za državno obrambo, za letalstvo, za vojno mornarico, za finance, za kolonije, za blokado, za notranje zadeve in za oboro-. evanje. Vojsko so zastopali vrhovni poveljnik general Gamelin, poveljnik mornarice admiral Darlan, poveljnik letalstva Guillemin in izjemoma tudi vrhovni poveljnik francoske vojske na Bližnjem vzhodu general Weygand, ki je nalašč za to priletel v Pariz. General Wey-&and ni član vojne vlade. Iz njegove navzočnosti na tej seji sklepajo, da so na njej razpravljali zlasti o političnem in vojaškem položaju na Bližnjem vzodu.
Z ozirom na to sejo francoske vojne vlade in na nedavno vladno krizo v Iraku, trdijo, da je prišlo do krize zaradi tega, ker namerava general Weygand doseči ustanovitev vojaške zveze vseh držav na Bližnjem vzhodu proti Sovjetom. Prejšnji predsednik iraške vlade Nuri Said paša je bil velik prijatelj Anglije in Francije, toda v vojaških krogih ni bil posebno priljubljen, da bi mogel izvesti ta veliki program zunanje politike. Novi predsednik iraške vlade Rašid paša je znan po svojih dobrih zvezah z dvorom in vojaškimi krogi. Zato bo mogel vplivati na te kroge in na Afganistan, da bi se doseglo tesno sodelovanje z vsemi sosedami Iraka. Cilj te politike je, da bi se lanski sadabadski sporazum pretvoril v vojaško zvezo prednjeazijskih držav, ki bi bila sposobna ustaviti vsak sovjetski napad na ta del sveta.
Zakon o državljanski mobilizaciji v Bolgariji
Sofija, 4. aprila, o. Bolgarski vojoi minister Daskalov je obrazložil zbornici včeraj v dolgem govoru predlog zakona o državljanski mobilizaciji. Zakon določa mobilizacijo vseh nacionalnih in gospodarskih sil v državi ob vojni in v miru. Zakon vsebuje najstrožje kazni za one, ki dvigajo cene in vojne dobičkarje. Zakon je bil pri prvem glasovanju v zbornici soglasno sprejet in bo takoj uveljavljen.
Nerodnosti zaradi prezgodnjega zemljevida nove Evro|>e
Pariz, 4. aprila, o. Predsednik francoske vlade Reynaud je včeraj sprejel italijanskega poslanika Guariglio, ki je prišel protestirat proti 6liki novega zemljevida Evrope, katerega je po naključju priobčil francoski tednik »Illustration« ob Wellesovem obisku v Parizu. Na sliki, ki kaže Wellesa pri Rey,-naudu, je videti tudi zemljevid Evrope, na katerem 6ega nova Avstrija do Trsta in Tržiča (Monfalcone), Italija je brez Zadra, Albanije, Reke, Istre in jadranskih otokov, Češkoslovaška je obnovljena v starih ' mejah, Danska in Poljska sta povečani na škodo Nemčije, Francija sega 6kozi do Rena, Bavarska je ločena od Nemčije itd. Ni dvoma, da predstavlja ta zemljevid novo razdelitev Evrope po 6edanji vojni, kakor 6i jo zamišljajo francoski in angleški načrti in da sta se o tej razdelitvi posvetovala Reyoaud in Rooseveltov odposlanec Wellester ■e dala po posvetu fotografirati, ne da bi bili prej spravili zemljevid, ki vzbuja zdaj veliko prahu v prizadetih državah.
Reynaud se je italijanskemu poslaniku opravičil, da je zemljevid star.,.
Ankara, 4. aprila, o. Angleški veleposlanik v Ankari je odpotoval v Carigrad, odkoder bo nadaljeval potovanje v London, kjer bo prisostvoval konferenci poslanikov balkanskih držav. Politični krogi pripisujejo londonskemu sestanku poslanikov z Balkana velik pomen in izražajo mnenje, da je ta sestanek odmev sklepa zaveznikov za izvajanje odločnejših akcij v južnovzhodni Evropi in na Bližnjem vzhodu.
Jeruzalem, 4. aprila, a V vsem arabskem svetu vlada živo zanimanje za potovanje transjordan-skega emirja Abdallaha v Irak. Abdaliah se je v
zelenici Ruta na iraškem ozemlju sestal z iraškim regentom in je imel z njim več posvetovanj. Sodijo, da je do teh posvetovanj prišlo na prizadevanje Angležev, ki žele, da bi izginila vsa nasprotja med Irakom in Transjordanijo in da bi vse arabske države na Bližnjem vzhodu sklenile skupno fronto, ki bi bila sposobna kljubovati vsaki zunanji nevarnosti. S pomočjo Arabcev in prednjeazijskih držav naj bi se ustvarila zveza, ki bi segala od Rdečega morja do Perzije in Afganistana. Njena naloga bi bila preprečiti vsak poskus sovjetskega vdora v Prednjo Azijo.
Anglija je dobila novo, odločnejše vojno vodsivo
Vesti 4. aprila
Pri včerajšnih spremembah je postal predsednik ožje vojne vlade mornariški minister Churchill
London, 4. aprila, o. Včeraj je prišlo do večjih sprememb v angleški vladi, katere so napovedovali že dolgo. Najvažnejša sprememba je ta, da je mornariški minister Churchill postal predsednik ožjega ministrskega odbora za vodstvo vojne, torej predsednik angleške vojne vlade, katere člani bodo poleg ministrov za vojno, mornarico, letalstvo, blokado in prehrano tudi načelniki generalnih štabov vojske, mornariee in letalstva. Churchill je znan kot zagovornik odločnih vojnih akcij na kopnem, na morju in v zraku in od vseh današnjih angleških politikov nedvomno edini poklican za vojno vodstvo, ki je zdaj prešlo iz Chamberlaino-vih rok na Churchilla. Spričo tega je treba pričakovati v kratkem odločnejšega angleškega nastopa v vojni.
Ostale spremembe so v glavnem:
Dosedanji pravosodni minister Samuel Hoa-
re je poslal minister za letalstvo. Dosedanji letalski minister Kingsley NVood je postal pravosodni minister. Minister za prehrano je lord Wootlton, prosvetni minister je Ramsbothan, dosedanji prosvetni minister lord Delaware je postal minister za delo, dosedanji minister za prehrano Morrison bo zdaj poštni minister, dosedanji tajnik mornariškega ministrstva Shakespeare je postal minister za čezmorsko trgovino.
Parlamentarni krogi bodo zelo dobro sprejeli Churchill na novem mestu. Imenovanje Samuela Hoara za letalskega ministra tem bolj pozdravljajo, ker je Hoare imel to mesto že dvakrat in ker ni dvoma, da je treba v tem ministrstvu več podjetnosti. Zanimanje sira Samuela Hoara za letalsko ministrstvo ni nikofti popustilo ter ima Hoare popolnoma čiste pojme o tem, kako to ministrstvo lahko doseže višek proizvodnje.
Ameriške oblasti pripravljajo obsežen in temeljit odgovor na zadnjo nemško »Belo knjigo«, ki dolži ameriško vlado ter predsednika Roosevelta, da sta odgovorna za sednajo vojno. V Ameriki .'tnatrajo ta nemški korak za navadno propagando, ki naj bi preprečila, da bi bil Roosevelt tretjič izvoljen za predsednika, s čimer bi bila ameriška pomoč Angliji in Franciji še naprej zagotovljena.
Obisk nar h ministrov v Budimpešti:
Tesnejše gospodarsko sodelovanje med Madžarsko m Jugoslavijo
Budimpešta, 4. aprila, o. Jugoslovanskima ministroma dr. Cubriloviču in dr. Konstantinoviču, ki sta dopotovala včeraj dopoldne v Budimpešto, je bil prirejen slovesen sprejem, katerega se je udeležil madžarski minister za kmetijstvo Teleky, zastopnik vlade, gospodarskih ustanov in druge odlične osebnosti. Pred postajo se je zbrala velika množica ljudi, ki je jugoslovanska ministra navdušeno pozdravljala. Ministra sta položila venec na spomenik madžarskim padlim vojakom, kjer jima je izkazal čast oddelek madžarske vojske, obiskala sta zunanjega ministra grofa Czakyja, nato pa sta bila sprejeta pri regentu Horthyju, ki je dr. Cubriloviču dal visoko odlikovanje.
Ves madžarski tisk prinaša obširna poročila o prihodu ministra za kmetijstvo dr. čubriloviča in ministra dr. Konslantinoviča v Budimpešto. Dr. Cubrilovič je obiskal razne madžarske kmetijske ustanove, snoči pa se je udeležil večerje, katero je priredil jugoslovanski poslanik Rašič v njegovo čast in v čast ministra dr. Konstantino-viča. Danes si je minister ogledal kmetijsko razstavo.
Belgrad, 4. aprila, m. Kakor smo že poročali, teko v Belgradu pogajanja za sklenitev nove trgo-
Dr. Maček na potovanju z vojnim ministrom
Belgrad. 4. marca. m. Podpredsednik vlade dr. Vladko Maček in vojni minister general Milan Nedič bosta danes odpotovala v Kragujevac, kjer si bosta ogledala vse državne zavode in ustanove. Verjetno ie, da bo dr. Maček spotoma obiskal tudi Oplenac.
Angleški minister za gospodarsko vojno razloga načrte o poostritvi blokade:
Anglija in Francija bosta s pritiskom na nevtralce Nemčiji preprečili preskrbo z vojnimi surovinami
trebno blago, samo če bo imela dovolj izdelkov
London, 4. aprila. Reuter poroča: Snoči je Imel minister za vojno gospodarstvo, Cross, govor po radiu, v katerem je razlagal, kako mislita Anglija m Francija ojačiti blokado nad Nemčijo. Napasti je treba ves nemški gospodarski red in onesposobiti nemško gospodarsko organizacijo. _ Cilj novih trgovinskih sporazumov, ki jih je 'Anglija sklenila z Dansko, Švedsko in Holandijo je, čimbolj omejiti izvoz najpotrebnejših predmetov iz ten držav v Nemčijo, pa naj omenjene države te predmete same pridobivajo ali pa jih uvažajo in potem spet izvažajo v Nemčijo. Zavezniki ne mislijo teh držav pustiti brez življenjskih potrebščin. Če pa bodo ugotovili, da nevtralne države ne spoštujejo določil trgovskih sporazumov in da izvažajo prepiovedane predmete v Nemčijo, bosta Anglija in Francija omejili ali celo ustavili ves dovoz pottebnega blaga iz svojih čezmorskih
za izvoz, s katerim plačuje svoje nakupe v tujini.
Da bi Anglija in Francija zadovoljili nevtralne države in njihovo gospodarstvo, sta vedno pripravljeni posvetovati se z njihovimi vladami, kako bi se gospodarsko stanje nevtralcev izboljšalo, toda pod pogojem, da to ne bo slabilo blokade.
Čeprav je nemogoče, da bi Anglija in Francija pokupili vse izvozne zaloge v nevtralnih državah, sosedah Nemčije, bosta vendar pokupili vse predmete, ki so posebno važni za vojno in bosta s tem Nemčiji preprečili preskrbo z njimi, ali pa jo bosta vsaj prisilili, da bo morala te predmete plačevati dosti dražje. Nakupi rudnin, olj in masti so Nemčiji, ki teh surovin nima, delno že onemogočeni in vojna v tem smislu uspešno napreduje. Da bi Nemčija uvažala dovolj vojnih po-
vinske pogodbe med Jugoslavijo in Madžarsko.
Vse kaže, da bodo pogajanja že v soboto ugodno zaključena. Po zaključku pogajanj bo izdano uradno poročilo za javnost.
V	soboto bo na belgrajskem velesejmu svečano odprt novi madžarski paviljon. Ob 5 jx>-poldne pa bo seja jugoslovansko-madžarske trgovinske zbornice, na kateri bodo podali poročila o jx>teku trgovinskih pogajanj. Dalje bodo razpravljali tudi o izboljšanju in povečanju trgovine med obema tržavama in tesnejšem gospodarskem sodelovanju, kateremu služi tudi uradni obisk naših ministrov v Budimpešti.
Južnovzhodno evropske države in nemško gospodarstvo
Budimpešta, 4. aprila. Včeraj popoldne je v Budimj>ešti imel nemški kmetijski minister Darrč predavanje o gospodarskih vprašanjih, ki zanimajo Madžarsko, Nemčijo in države južnovzhodne Evrope. Darrč je med drugim dejal, da ima nemško gospodarstvo namen ustvariti v srednjeevropskem prostoru nov položaj. Tega Anglija ne more nazu-emti, ker je njen namen samo osvajanje. Države Srednje in Južne Evrope, ki se ne morejo naslanjati na čezmorska posestva, so prisiljene ustvarjati gospodarska težišča na lastnem prostoru. Anglija je dane6 pred dejstvom, ki ga ni želela in ki je uspeh svetovne vojne, to je, da se Evropa vrača k sami sebi in da se mora na gospodarskem polju sama zavarovati. Nemčija izvaja ureditev Evrope v gospodarskem smislu, države 6rednje in južnovzhodne Evrope pa so že položile skušnje, ker 60 preurejene, da na gospodarskem področju sodelujejo z državami istega življenjskega prostora. Če se danes vedno bolj izvaja načrtno sodelovanje Nemčije z evropskim jugovzhodom, prihaja to od treznega gospodarskega pojmovanja.
Boji v zraku
posestev za te države ter še poostrili določila za J trebščin čez Sibirijo pa tu verjetno, saj narodno-nadzoTstvo nad pomorskim tihotapstvom.	•	n.:	:
Razen tega bo mogla Nemčija uvažati po-
I socialistični gospodarstveniki sami zatrjujejo, da je tak prevoz dosti predrag.
London, 4. aprila, o. Včeraj je bilo prvikrat sestreljeno angleško letalo tipa »Spitfire« ob severnovzhodni obali škotske. »Spitfire« se , spustil v boj z nemškim letalom »Heinkel«, katero je sestrelil, on sam pa je bil prisiljen zaradi jx>-škodb spustiti se na morje. Posadki obeh letal so rešili ribiči.
Nemška letala so včeraj napadla dve sprem stvi trgovskih ladij in zmetala 15 bomb. Zaradi hudega topniškega obstreljevanja so se morala letala umakniti, nakar so jih angleška lovska letala zasledovala do nemške obale. Spremstvu niso po vzročila nobene škode.
V	torek pa je bilo sestreljeno še tretje nem' ško letalo v bitki med francoskimi in nemškimi letali nad bojiščem.
Ob norveški obali blizu Stawangera se je spustilo nemško letalo »Junkers«, ki je bilo obstreljeno v bitki nad Severnim morjem. Ob danski obali se je spustilo drugo nemško letalo. Posadki sta bili internirani.
Poljaka vlada je na zadnji seji sklenila, da se pridružuje angleško-francoski izjavi o neločljivem sodelovanju v vojoi, ob sklepanju premirja in o akujnem urejanju Evrope po sedanji vojni.
Bivši sovjetski zunanji minister Litviuov ie tako hudo bolan, da so sovjetske oblasti dovolile njegovi ženi, angleški Judinji, da ga lahko obišče, česar dozdaj ni smela.
Sovjetska vlada je po poročilu italijanske agencije Stefani že imenovala novega svojega poslanika na Finskem.
Voditelj niadjarske stranke malih kmetov dr. Eck-hardt bo te dni odpotoval v Združene države, kjer bo imel več propagandnih predavani o položaju Madžarske v podonavski kotlini ter o vprašanjih Srednje Evrope. Pred odhodom je bil dr. Eckhardt sprejet tudi pri predsedniku vlade grofu Pavlu Telekyju in se z njim dve uri pogovarjal.
Glede vesti, da bo Turčija dovolila prehod zavezniških ladij skozi Dardanele v Črno morje, trdijo turški uradni krogi, da so te vesti neresnične, ker se Turčija sploh ne misli vreči v pustolovščine, kakor tudi ne mara postati slepo orožje v rokah evropskih velesil.
Po turških uradnih podatkih je znašal turški izvoz v Nemčijo v prvih dveh mesecih t. 1. komaj 2% skupnega turškega izvoza v tem času. V isti dobi minulega leta je turški izvoz v Nemčijo znašal 58%. Izvoz v Anglijo in Francijo znaša v prvih 2 mesecih letošnjega leta 28%, lani 23%, izvoz v Italijo 30%, lani pa 20%. V prvih dveh mesecih t. 1. je znašala vrednost turškega izvoza 300.000 funtov več kot v isti dobi minulega leta.
Glasilo Sv. stolice »Osservatore Romano« razpravlja o sovjetski politiki in pravi, da je bil zadnji govor sovjetskega zunanjega ministra oduren, da se je v njem Molotov norčeval iz Nemčije, ko je dejal, da je danes gospodarska izmenjava med Rusijo in Nemčijo manjša kakor med Rusijo in Romunijo, da je navzlic besedam o sovjetski miroljubnosti grozil Romuniji zaradi Besarabije in napadal Turčijo, ki po zvezi z Anglijo in Francijo nima druge naloge, kakor varovati mir na Balkanu in na Črnem morju.
Pri včerajšnji skupni avdijenci, ko je sv. oče sprejel novoporočence in romarje, je v trenutku, ko je sv. oče stopil v dvorano, priletel skozi okno bel golob in sedel na baldahin nad papeževim prestolom ter ostal tam ves čas sprejema. Rimski lista o tem ljubkem dogodku danes veliko pišejo in ga različno razlagajo.
Sovjetska Rusija pošilja zadnje tedne kar naprej vojsko in materijal v svoja oporišča na Estonskem. Proti komu je to pošiljanje naperjeno, ne vedo, saj zdaj Sovjetom s severa ne grozi nobena nevarnost.
Zadnji govor predsednika angleške vlade pomeni po splošni sodbi svetovnega časopisja poostritev vojne, toda to poostritev bodo najprej čutile nevtralne države. Nemški tisk napoveduje proti angleškim in francoskim sklepom takojšnje nemške ukrepe. Verjetno je, da bodo tudi te najprej čutili nevtralci.
Jadranski mir mora ostati neomajan in bo ostal, ker fašistovska Italija se drži podpisane pogodbe in želi, da bi se odnošaji med njo in med Jugoslavijo razvijali tako. kakor so se zadnja tri leta. Zato so neresnične napovedi o morebitnih sporih med Jugoslavijo in Italijo. Tako razpravlja poluradno glasilo italijanskega zunanjega ministrstva »Relazioni in-ternazionalk.
Voditelj nemškega letalstva maršal Goring je včeraj govoril po radiu nemški mladini in dejal, da se mora sedanja vojna končati po Hitlerjevi volji z eno najslavnejših zmag nemške zgodovine. Kakor je Nemčija prizadejala smrtni udarec Poljski, tako ga bo tudi Angliji in Franciji ter z naglim udarcem končala boj po neposrednem spopadu z združenimi zavezniškimi silami.
Švedski zunanji minister je poslal nemški vladi odločen protest zaradi neupravičenega potapljanja švedskih parnikov in ubijanja švedskih mornarjev.
Na včerajšnji seji francoskega poslanskega odbora
za vojno mornarico, je mornariški minister Champinchi sporočil, da bo vlada takoj dala v delo za 200.000 ton novih vojnih ladij.
Po angleških uradnih podatkih je bilo ob angleški obali dozdaj zbitih 52 nemških letal, poslednje od teh včeraj popoldne.
Belgijsko zunanje ministrstvo je poklicalo nenadno na posvet poslanike iz Londona, Pariza, Berlina in Holandije.
Finski odpor na bojišču še daleč ni bil zlomljen m bi bili Finci lahko še dolgo nadaljevali boj, samo če bi bili dobivali potrebno orožje in prostovoljce, pravi poročilo angleškega delavskega zastopstva, ki se je mudilo na Finskem ob sklepu miru s Sovjeti.	_
Vojna med zavezniki ter med Nemčijo kaže začetke močnega letalskega udejstvovanja e obeh strani. V zadnjih dneh je prišlo do najštevilnejših ponočnih in podnevnih bojev nad angleškim obrežjem in nad raznimi deli bojišča v Franciji.
Ameriški poslanik v Franciji Bullit je včeraj odletel iz Wa«hingtona v Evropo.
Prvi ameriški prostovoljci so včeraj dopotovali v Pariz. Prostovoljci bodo služili kot šoferji bolniških avtomobilov.
Ob obisku madžarskega letalskega odposlanstva v Rimu, katero vodi polkovnik Hary, naj bi prišlo do sklenitve vojaške in letalske obrambne zveza med Madžarsko in Italijo. Tako zvezo je zahteval predsednik madžarske vlade grof Teleky ob nedavnem bivanju v Italiji, češ, da bi le tako mogla Madžarska uspešno kljubovati nemškemu in sovjetskemu pritisku. V tem smislu poroča zadnje dni francosko časopisje.
Prijateljska pogodba med Turčijo in med Sirijo je odstranila zadnje težave v razmerju med Francijo in med Turčijo, je izjavi! turški zunanji minister Saradzoglu po podpisu sirsko-turškega sporazuma.
Turški listi poročajo, da bo za novega sovjetskega poslanika v Parizu imenovan dosedanj poslanik v Ankari Terentijev.
Nemška vlada je papeškemu nunciju v Berlinu odrekla dovoljenje, da bi smel potovati v zasedene poljske kraje in se prepričati o položaju poljskih katoličanov pod nemško oblastjo.
Katastrofalne poplav« v Vojvodini
Voda vdrla v Novi Sad
Noti Sad, 4. aprila, j. Včeraj popoldne je Novi Sad doživel bndo nesrečo zaradi katastrofalne poplave. Okrog petih popoldne je Donava predrla nasipe in strahovit val vodovja je pridrl v mesto samo in poplavil več ulic. Ogromno hiš je zt litih. Okrog 300 hiš je že porušenih. Ljudstvo rešuje, kar sploh more rešiti. Na pomoč je prišlo tudi vojaštvo. Vsaka zveza Novega Sada z okolico je pretrgana.
Belgrad, 4. apr. m. Stanje poplav v Belgradu in v Vojvodini je še vedno silno kritično. V Belgradu sta Sava in Donava poplavili nižje ležeče dele mesta, tako na Cukarici, v Savi mali in na Dorčulu. Oblasti so morale izseliti iz ogroženih krajev okrog 1000 družin. Reševalna dela si je včeraj ogledal tudi predsednik vlade Dragiša Cvetkovič.
Mnogo kritičneiše je v Vojvodini. Pri Novem Sadu je voda predrla nasipe in vdira naprej proti mestu samemu. Zaradi tega je prekinjen vsak železniški promet med Novim Sadom in okolico. Vlaki v Subotico vozijo sedaj skozi Vinkovce.
Podobno kritično stanje je tudi v drugih vojvodinskih krajih. Oblasti so morale dati izseliti skoraj vse prebivalstvo iz mesta Petrovgrada, ker se okrog in okrog mesta razlivajo ogromne količine vode.
Snoči sta ban donavske banovine Radivojevič
in armadni poveljnik general Petrovič ponovno odšla v ogrožene kraje, kjer noč in dan delajo množice ljudi zasilne nasipe. Včeraj je poplavljene kraje obiskal tudi minister za gradbe dr. Krek.
Somobor, 4. aprila, j. V Baranji je stanje zelo kritično, ker je tudi Drava začela preplavljati obrežja in okolico. Pa tudi Donava ograia nasipe in je trera vsak hip pričakovati, da bodo nasipi pred sil-r.iii) pritiskom vode popustili Zraven Belega Mana-.',tHa je voda poplavila vas in uničila 15 hiš V teh hišah so bivali sami ievni delavci in drugi siromaki. Podobno stanje je še v č-ugih bližnjih va6eh. V Bra-difiem Vrhu so z največjimi težavami obvarovali pred katastrofo tamkanjšnjo sladkorno tovarno. Posebno hudo je za vodno zadrugo v Veliki Kikindi, Bogojevsko Bajsko vodno zadrugo ter za monoštr-sko in apatiosko. Pri Bezdanu je porušenih že trideset hiš, v Petrovgradu je 40 hiš pod vodo. Do sedaj je poplavljenega vsega okrog 50.000 hektarjev orne zemlje.
Smederevo, 4. aprila, j. Donava se je razlila čez bregove in preplavila vse ozemlje daleč naokoli. V Smederevu je zalitih 200 hiš, iz katerih so 5e piebivalci i r.ajvečjo muko izselili. Oblasti so morale zaradi naraščanja reke odrediti splošno izselitev. Pri vseh nasipih se trudijo ljudje, da bi jih ojačili, in 6e ibvaioveh pred še hujiimi nesrečami.
Iz sodne in policijske kronike
Ljubljana, 4. aprila.
Nedavno smo svarili ljudi, da naj nikar ne kupujejo vojaškega blaga, kajti za tatvine takega blaga in njega nakup so določene strožje kazni. Mali kazenski senat pod predsedstvom a. o. a. g. Rajka Le-derhaisa bi moral včeraj soditi večjo družbo mladih fantov in neko gospodično, ki so bili obtoežni tatvine vojaškega blaga. Gre za prav zanimivo in čedno afero. Ker sta 2 obtoženca izostala in ker je Eodišče smatralo za potrebno, da se preiskava še izpopolni, je bila razprava preložena na nedoločen čas. Fantje ki gospodična so zapustili dvorano, ne da bi podajali račun, kako so «e vršile tatvine vojaškega blaga.
*
Dne 21. marca t. 1. smo poročali o neki razpravi glede avtomobilske nezgode na Celovški cesti. Vrinila se je mak pomota in zato objavljamo naslednje pojasnilo:
Poročali 6mo, da sta bila Ivan Gerbec in Milan Benko obsojena, ker sta vozila zelo neprevidno. Obsojen je bil le Milan Benko zaradi neprevidne vožnje, saj je avto vozil le Milan Benko, Ivan Gerbec z Iga je bil nasprotno v tej zadevi popolnoma oproščen in ne kaznovan, kakor smo pomotoma poročali To resnici na ljubo, ker nočemo delati krivice g. Gerbcu.
Vsak dan je kaka tatvina koles! Izpred trgovine Schneider & Verovšek je bilo na Tyrševi cesti odpeljano črno pleskano moško kolo znamke >Puch«, vredno 800 din. Kolo je bilo predelano. Lastnik kolesa je Anton Čerin. Drugo kolo je bilo odpeljano izpred vinotoča na Šmartinski cesti, ki ije vredno 600 din, katerega lastnik je bil Josip "Mole. Kolo je znamke »Pax<.
Neznani uzmoviči so vlomili v skladišče Feliksa Skerlepa na Masarykovi cesti 46 ter mu od-
oav
18 političnih strank in skupin v Srbiji
Zagrebški »Jutamji list« prinaša pod naslovom »Brez orientacije! članek, v katerem pravi, da so srbske stranke po vojni ostale brez ideologije in je bilo njihovo edino gčslo, priti na oblast V težjih časih se volilci seveda niso mogli nikdar orientirati in zato ni noben poseben pojav, če so ljudje prehajali iz ene v drugo stranko. Sedaij pa so se začele spet pojavljati stranke. Vse se drobi, niikjer pa ni enotnosti. Narodno radikalna stranka je danes razdeljena v pet skupin: v JRZ, v skupino dr. Markoviča, v glavni odbor radikalov, v skupino Boža Maksimoviča in v skupino dr. Milana Stojaddnoviča. Vse te stranke ee bore in sklicujejo na radikalni program, vse skupine na pokojnega Nikolo Pašiča, vse skupine praznujejo isti dan stare radikalne slave... Med demokrati sta dve stranki, stranka glavnega odbora Milana Grola in ločena stranka dr. Ivana Ribarja. Srbski eemljoradniki imajo dve uradni stranki, namreč Gavrilovičevo in oddvojeno stranko dr. Dragoljnba Jovanoviča. Poleg teh dveh pa obstoja zaenkrat še neuradna skupina in*. Voja Gjorgje-viča, ki ima glavne postojanke v srbskem zadružništvu.
Stranka borbašev Svetdalava Hodjera — sicer silno malenkostna stranka — ima tudi dve skupini. Enako je 8 socialisti, katerih eno skupino vodd dr. Živko Topalovič, drugo pa Nedeljko Di-vac. Nato se vrste JNS, Ljotičev >Zbor« in nazadnje črnogorski federalisti pod vodstvom dr. Sekula Drijeviea. Končno je treba k srbskim strankam prišteti tudi samostojno demokratsko stranko. V celoti je na srbskih tleh na delu nič manj kakor 18 strank in strančic. Programov v teh strankah *koro ni, razlike obstoje edinole glede oseb. Tako število strank nujno otežkoča pregled političnega iHjloiaja in onemogoča tudi ureditev razmer v Srbiji
nesli mnogo marmelade, čokolade in raznih sadnih sokov v vrednosti okoli 1000 din. Uzmoviči so se dobro posladkali. Marmelado so baje prodali, tako tudi nekaj čokolade.
Pri posestniku Ivanu Indicu v Stepanji vasi 6 je že nad 10 let stanoval 60 letni berač Lovrenc Muha iz Horjula doma. Navadno je spal v šupi na slami. Včeraj popoldne so ga našli v šupi mrtvega. Posestnik Indič je takoj obvestil policijsko stražnico v Mostah. V Štepanjo vas je nato prišla komisija. Policijski zdravnik dr. Lužar je ugotovil, da je reveža zadela srčna kap. Starček je bil drugače miren Človek.
Ptuj
Občni zbor mestne organizacije JRZ v Ptuju.
V	nedeljo ob pol 10. je in^ela v posvetovalni dvorani magistrata svoj redni občni zbor mestna organizacija JRZ v Ptuju, na katerega je prišlo veliko število članstva, tako da je bila dvorana nabito polna. Zborovanje je vodil predsednik organizacije župan g. dr. Remec Alojzij, ki je po čitanju obširnega zapisnika podal tudi izčrpno poročilo, iz katerega se da razbrati veliko in uspešno delo, ki ga je izvršila organizacija v preteklem poslovnem letu. Med drugim je tudi poročal o delu mestne občine. — Tajniško poročilo je podal g. Prapor Franc, blagajniško pa g. Rupar Janez.
Medtem sta prišla v dvorana senator gospod dr. Schaubach Franc in bivši poslanec g. Kranjc Marko, katera je dvorana navdušeno pozdravila. Sledile so volitve, pri katerih je bil po večini izvoljen stari odbor z županom g. dr. Remcem na čelu. — Nato je povzel besedo senator gospod dr. Schaubach, ki je orisal zunanje in notranjepolitični položaj. Za svoja temeljita izvajanja je žel od zborovalcev navdušeno odobravanje. Sledil je govor bivšega narodnega poslanca gosp. Marka Kranjca, ki je govoril o vprašanju: Kakšna je, oziroma bo banovina Slovenija, ki se bo izgradila. Tudi njegova izvajanja, v katerih nam je prikazal našo bodočo banovino Slovenijo, so bila z odobravanjem sprejeta. — Po krajši debati je nato predsednik dr. Remec krasno uspelo zborovanje zaključil.
Drevesničarjl so zborovali v Celju
V	nedeljo dopoldne so v Celju v hotelu Evropa zborovali drevesničarji iz vseh krajev Slovenije. Sestanek je sklicalo Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo. Zborovanje je odprl predsednik imenovanega društva, sadjarski nadzornik v p. g. Humek. Pozdravil je vse drevesni-čarje, posebno pa zastopnika kmetijskega oddelka banske uprave ban. ref. za sadjarstvo g. Kafola. Sadjarsko in vrtnarsko društvo je že ob začetku svojega delovanja ustanovilo tudi drevesničarski odsek, ker se je dobro zavedalo, da je dobro in solidno drevesničarstvo podlaga celotnemu sadjarskemu napredku. Ta odsek se iz različnih razlogov ni mogel popolnoma razviti, dokler ni pred dobrim letom popolnoma prenehal delati. Namen nedeljskega sestanka drevesničarjev je bil, odsek spet poživeti. Zborovanje je tudi v tem znamenju potekalo in so se določile osnovne smernice bodočega drevesničarstva. Podrobno delo tega odseka pa bo izvedel novoizvoljeni odbor z g. Dolinškom na čelu. Tajniške in blagajnjške posle je prevzel g. Novak, kmet. ref. iz Maribora. Poleg teh je bilo v odbor izvoljenih še osem odbornikov iz vrst banovinskih in privatnih drevesničarjev.
(tarnajte Slovenski dom!
[
Samo X« danes imate priliko videti senzaoijonalni
Tarzan in njegov
film, o katerem govori vsa Ljubljana
cfn 1(1110 Halon *ei. ZMI
Predstave ob 16, 19 in 21
I
Ljubljana od včeraj do danes
Krasno je bilo včerajšnje jutro. Že na vse zgodaj je posijalo zlato sonce, prijazno je bilo iii lepo, dasi nekoliko hladno. Vse dopoldne je še trajalo pomladansko vreme, prav do poznejših popoldanskih ur, ko je začel pihati prav mrzel in neprijeten veter. In že se je začelo z juga in zahoda naglo oblačiti. Ni trajalo dolgo, pa je bilo že vse nebo temno, prepreženo z oblaki. Kazalo je že, da se bo še do noči nemara pripravilo k dežju. Vendar pa je bil zgoraj, v visokih legah, še vodno močan veter, ki ni pustil, da bi se bili oblaki strnili. Tudi zvečer je bilo še vedno mrzlo, čez noč pa je postalo spet toplejše. Davi smo se zbudili v oblačnem, pustem jutru, ki za čez dan napoveduje dolgočasno, nemara celo deževno vreme. Že zjutraj je tu in tam kanila kakšna kaplja, čez dan se bo pa nemara napravil pravi pomladanski dež, in bo vreme dobilo tisti značaj, ki ga ima pri nas že od njega dni aprila meseca. Več dežja kakor zatišij in odmorov, le nekaj lepih, sončnih dni — proti koncu meseca muhaste, neprestane spremembe. Gorkejše bo postalo, jug se bo prikopal do oblasti ter bo gonil čez nebo velike, cu-njaste oblake — brez konca in kraja. Od časa do časa se bo vlila ploha, tako presenetljivo nenadoma, da človek še po dežnik ne bo utegnil skočiti. Pa se bodo spet med naglo drvečimi oblačnimi grmadami zabrazdale jasnice, sonce bo posijalo skoznje za nekaj časa, pa se bo skrilo za nov oblačni nalet. Blata bo na cestah kakor jeseni novembra. Tak je navadno april — in nemara se nam bo s svojim prvim razvojem začel kazati že danes. Vsi si seveda želimo, da bi vreme ostalo še takšno, kakršno je bilo zdaj, nekaj dni sem. Dežnik vsi močno neradi nosimo, ker ga moramo prevečkrat. Saj skoraj ni letnega časa, ko bi ga mogli popolnoma pozabiti, še poletje je pri nas rado deževno in nagaja kopalcem kakor tudi rado skvari kakšne prireditve na prostem. Pozimi nas navadno izmenoma obiskujeta dež in sneg — letos je bilo sicer nekoliko drugače kakor druge zime, saj smo imeli izredno mnogo sončnih in prijetnih dni. Jesen je redno, brez izjeme, deževna. September še gre nekako za silo, oktober je že slabši, zlasti v drugi polovici meseca, november pa je ves v dežju, od jutra do večera puščoben in meglen in še celo do srede decembra je dež stalen gost. Slovenci smo se ga že prav za prav tako privadili, da si ga marsikdo že po nekaj dneh lepega vremena spet zaželi — »za spremembo«. Nekaterim je celo nekako všeč, v prijetno razpoloženje jih spravi, ko takole gledajo lepo iz sobe ven in poslušajo, kako z vetrom bije ob pločevinaste napušče ali pa če poleti leže kje na senu in poslušajo njegov enolični šum, ki človeka tako naglo zaziblje v spanje. In res ima dež nekaj romantičnega — seveda, če je človek lepo pod streho in se mu ni treba preganjati zunaj po opravkih.
Pri Vodnikovem spomeniku prodajajo okrasno cvetic
Ljudje iz okolice prinašajo zdaj že lep čas na ljubljanski trg preprosto pomladansko cvetje s polja, gozdov in s travnikov. To cvetje je najlepši okras stanovanja v pomladanskem času. Na trgu je zdaj kaj lepo, pogled.na to pisano cvetje vzradosti vsakega človeka, ki gre mimo. Vzdolž ob Vodnikovem spomeniku, na gorenji plati, pa je zdaj naprodaj že izredno mnogo okrasnega, po steklenjakih vzgojenega cvetja. Vsakovrstno cvetje vidimo tod — hiacinte, najrazličnejše okrasne jegliče, narcise itd. Tudi v ta del tržišča prihajajo gospodinje prav pridno. Izbirajo in kupujejo, da bodo doma zasadile v gredice lepe okrasne cvetice, ki bodo pozneje že čez kratek čas zablestele s pisanimi cvetovi. Ljubljana ima mnogo vrtov — in mirne duše lahko trdimo, da imajo Ljubljančani in Ljubljančanke za lepo urejanje in skrbno vzdržavanjn vrtov mnogo smisla, nemara več kakor kjerkoli. Tujec, ki ga noga zanese čeprav v najoddaljenejši mestni predel, se mora čuditi spomladi in poleti, koliko in kako lepega cvetja je po vrtovih. Vse gredice so skrbno obdelane, vse je lepo urejeno, povsod se poznata skrb in ljubezen vrtnarja-amaterja, ki najrajši preživlja svoje proste urice pri delu na vrtu. Ljubljana v tem pogledu močno prekaša vsa druga mesta v državi. Tako čednih javnih nasadov in tako prisrčno fletnih zasebnih vrtov kakor jih imamo v našem mestu, ne najdemo zlepa kje.
Parki in drevoredi so zopet oilveii
Od pozne jeseni, ko mestni delavci po parkih pospravijo prijetne, udobne zelene klopi, pa potem vso zimo vlada v ljubljanskih parkih velika tišina. Tudi parki in drevoredi, ki so sredi mesta, omrtve, ljudje se ne zamujajo v njih, urno jih neso nogo iz enega kraja mesta v drugega po vsakdanjih opravkih. Malo živahnejši ostane ves čas edinole Tivoli, kamor se ljudje hodijo sprehajat tudi še pozimi, opoldne in zvečer, ko imajo čas, z namenom, da se nekoliko razvedre in naužijejo svežega zraka. Nekateri se gredo sprehajat vsak dan, ker znajo ceniti vrednost zdravja in ker vedo, da je za dobro telesno počutje neobhod-no potrebno vsakdanje gibanje na svežem zraku.
Ti ljudje gredo za dobro urico vsak dan ven tudi v najslabšem vremenu, poleti prav tako kakor pozimi. — V Ljubljani jih, če sklepamo po številu, ki ga srečujemo tudi ob slabih vremenskih razmerah pod Tivolijem in na Rožniku, ni posebno mnogo. Ti pa tudi skrbe, da sprehajališča celo pozimi ne ostanejo popolnoma osamljena in pusta.
Zgodaj spomladi, ko sneg skopni in ko postane nekoliko gorkejše, pa se zelene klopi spet prikažejo po mestnih nasadih in parkih. In kakor hitro jih delavci pričvrstijo, že tudi začenjajo prihajati sprehajalci, ki jih zasedejo od enega konca do drugega, ob glavnem sprehajališču in ob straneh. Zlasti ob jasnih in gorkih pomladanskih dneh skoraj nikoli ob opoldanskih urah ni mogoče dobiti prostega mesta — vse je zasedeno. Študentje, uradniki in uradnice izrabijo prosti opoldanski čas za sončenje. Popoldne prihajajo mamice, guvernante z vozički in penzionisti. Zvečer, po delu, pol Ljubljane. Živo pa postane tudi po drugih majhnih mestnih parkih in drevoredih. Zlasti opoldne, ko delavci in delavke po kosilu zložno sedejo na klopi in v prijetnem soncu uživajo opoldanski odmor.
Preslišala je tramvajski zvonec
Včraj, kmalu po dvanajsti uri, prav v času, ko vlada na ljubljanskih cestah največji promet, saj hite ljudje domov od dela h kosilu, je šla v bližini evangeljske cerkve čez cesto Malnar Frančiška, 34 letna mizarjeva žena. Prav ta čas pa je privozil od železniškega prelaza na Gosposvetski cesti proti mestu tramvaj. Malnarjeva je zvonenje preslišala, ali pa se je nemara tako zmedla in v hipu prestrašila, da ni vedela kaj ukreniti. In že se je zgodila nesreča. Tramvajski voz je butnil vanjo ter jo podrl na tla, kjer je v krvi obležala. Seveda je v hipu priteklo na kup najmanj sto radovednežev, ki se po znanem ljubljanskem »firb-cu< vselej steko, kjer se je >kaj zgodilo«. Nemudoma so bili poklicani ljubljanski reševalci, ki so ponesrečeno Malnarjevo s svojim avtomobilom odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima ponesrečenka precejšnje poškodbe na glavi.
Kako Iz odpadkov na vrtu lahko naglo naredimo dober kompost ?
Ker 6tno brali pritožbo proti sežiganju odpadkov na vrtovih, objavljamo tudi mnenje mestnega fizikata, da bi bilo to sežiganje potrebno odpraviti že iz higienskih ki tudi požarnih razlogov. Toda bolj zadovoljni bodo lastniki vrtov e navodilom mestnega kmetijskega referenta, kako .lahko te odpadke na vrtu prav koristno porabimo za gnoj. Ker morajo lastniki vrtov gnoj drago plačevati, si delajo škodo, če sežigajo organske odpadke, kakršnih je dosti na vrtu in v kuhinji. V kratkem času namreč lahko iz njih napravijo dober kompost s pomočjo neoljenega apnenega dušika.
Kuhinjske odpadke, plevel, slamo in sploh vrtne odpadke kompostiramo na navaden način ter vsaki plasti odpadkov primešamo neoljenega apnenega dušika. Za vsak kubični meter porabimo 5 kg neoljenega apnenega dušika. Sloj za slojem dobro polijemo z vodo tako, da so odpadki dosti vlažni, nato jih pa dobro steptamo. Kompostni kup lahko naložimo do 2 m visoko. Ko je kup naložen, ga še enkrat zalijemo z vodo in sicer moramo naliti okrog 150 litrov vode na kubični meter. Kup steptamo in pokrijemo s plastjo zemlje, ob straneh pa ga obložimo z deskami, da se ne osuši. Po 10—14 dneh moramo kup spet politi z vodo in tudi še pozneje, če zapazimo, da se je 6sušil. Humusni gnoj, napravljen s pomočjo neoljenega apnenega dušika, je hkrati tudi razkužen, ker se s to primesjo zatre zalega ogrcev in drugih škodljivcev, ki se sicer razvijajo v navadnem kompostu in nato na pridelkih delajo škoda
O občinskih volitvah govore
_ Zagrebški »Jutarnji list« prinaša kratko poročilo iz Belgrada, ki se glasi: >V belgrajskih političnih krogih so začeli govoriti o občinskih volitvah. Vlada bi po teh govoricah kmalu izdala novo uredbo o občinskih volitvah in ta uredba naj bi bila v skladu z uredbo o parlamentarnih volitvah. Zdi se, da bodo volitve v mestne in vaške občine isti dan. Vendar pa ne pričakujejo, da bi mogle biti volitve pred jesenjo.«
Velika tatvina nakita v Belgradu
Kriminalni oddelek ljubljanske policijske uprave je bil iz Belgrada obveščen, da je bila tam 31. marca t. 1. izvršena velikanska tatvina nakita. Vlomljeno je bilo v stanovanje trgovca Mike Levija in so mu vlomilci odnesli veliko množino raznega nakita v vrednosti 100.000 din. Poleg nakita so vlomilci pobrali še mnogo zlatnine in drugih dragocenosti.
55
Smrt vznemirja Craig!ey College
»Prijeli? Pravite, da so Ano aretirali?« je vprašal 6k W’ilfrid.
»Da.«
Hervey je stegnil roko, Sofija pa mu je podala drugi kt.blogram.
»Glejte, sir Willfrid, preberite najprej ta kablogram! Dobil sem ga zjutraj od cčeta.«
šef policije je vzel pisemski ovoj in pazljivo namestil svoj monokel. Postajal je vse bolj rdeč od začudenja, ko je na glas o;al:
»Truplo, ki je bilo najdeno v Easkiver-•u, je končno ugotovljeno kot truplo Stephana Mac Pheya iz Drummondove agen-ci>e stop poznala ga je Stcphanova mati stop Ana Heller zjutraj aretirana stop Napovedana aretacija za Franca, ki se se-d&j verjetno nahaja v Angliji stop Pridita stop Pristanem na vse uiop Ljubi te Pop.«
»Toda kako Kdo.,. Zakaj?«
»Mislim, da Vam bom lahko vse pojasnila,« je rekla mimo Sofija. »Zjutraj sta l-ri pela dva kablograma. Prvi, to je tisti, ki ate ga »daj prebrali, j« brl naslovljen na gospoda Harveja. Ta, drugi, pa je bil Ši-
friran in je prispel na nasrov .,, St »phana MacPheya.«
.. Toda Stephan Ma.cPhey,« je nadaljeval Harvey živahno, »ni Stephan Mac-Phey. Pravi Mac Phey je bil ubit in vržen v iekol Ta človek je Franc Heller.«
Vsi so z vzklikom potrdili to izjavo:
»Da, to je Franc Heiler!«
Harvev je pokazal na vratarja.
»Ta človek je ubil Stephana MacPheya, ukradel njegove papirje in se predstavil podružnici Drummondove detektivske agencije v Londonbu kot MacPhey. Prišel je v to šolo, da t! pazil na sinova sodnika gospoda Bemarda-Moseja. Ubil ie oba, nato pa je poskušal zvaliti krivdo na gospo Bemad-Mose. Zelo je spreten in še Dol’ drzen .. Pomislite, kol’ko drznosti je bilo treba za tisto, kar je tod razlagali Predstavil se je kot detektiv, in se mu je ceio posrečilo, da mu je tudi policija pomagala pri sple.anju mreže, v katero je skušal zajeti Miro.«
Medtem, ko je Harvey govoril, je M‘icPhey mimo sedel ob ravnateljevi mizi z napol zaprtimi očmi. Pikro se je smehljal
in pokazal od časa do Sasa svoje krasne tele zobe
»Dovolite, da Vam vrnem vse poklone, s katerimi st; me prav kar obsuli Vaša teza je odlično sestavljena. Zek> ste spretni in zelo drznil Dovolite mi 6edaj, da Vam čestitem. Vse, kar morem odgovoriti, je to: nekaj takega sem pričakoval in sem s: pripravljal, da Vam bom na koncu pripovedovanja zastavil dve kratki vprašanji, na kateri pa boste najbrže težko odgovorili!«
»Ni Vam jih treba zastavljati,« je rekel Kanrey. »Že vem!«
Harveyev glac je bil mehak in blag in pretirano ljubezniv.
»Rekli mi boste, da j j sir Willfrid pregledal vaše dokumente, in da jih je našel v redu. Na to b: Vam lahko odgovoril, da *o to mo:da ponarejeni dokumenti Toda, pre! bi mislil, da so to izvirni dokumenti Stephana MacPheya, na katere ste prilepil1 svoje fotografije Odličen dušeslovec ste in veste, da oblasti nikdar ne preiskujejo do diake natančno označbe o višini, ‘eži in barvi oči kar je navedeno pri 06eb-nrm popisu v dokumentih.*
Harvejr in MaoPhey 6ta se spet drug drugemu prezirljivo nasmehnila.
»Druga Vaša pripomba bi se nanašala
na šumenje krila, kar je čul mali Lucas, To je bilo šumenje predpasnika, ki si ga m vežete vsak večer, ko greste po čevlje!«
Njegov pogled si je tedaj ustavil na povojih okrog MacPheyeve roke:
»In zdaj se pogovorimo o Vaši rani. Bržkone ste brali detektivske romane, gospod Heller! Ta trik je najti v mnogih romanih. Seveda 'f potreben precejšen po-g m, da ai človek izstreli kroglo v ramo. Toda, to se izplača .. S to kroglo v ramenu, z ukradenim samokresom gospe Ber-nar-Mo6e in s pričevanjem gospodične Santaiy ste bili sigurni, da boste sum pre-valli na gospo Bemard-Mose! Mislil, ste, da bodo ttmu sumu vsi verjeli!«
Bivši vratar je vstal in 6e vzravnal pred šefom policije:
»Sir Willfrid,« je rekel jezno »dosti mi je te komedije! To presega že vsako mero! Če mi dovolite, bom odšel v svojo 6obo in prr.esel ^voie dokumente! Razume 6e,« je pistavil sarkastično, »da lahko pošljete z mu,oj stražnika, da bo ta čas pazil name!«
»Ne! Ne pustite ga oditi!« je vzkliknil cajilo Harvey. »Sir Willfrid, dovolite mi, da še nekaj pristavim! MacPhey ni imel pr' roki nobenega resnega dokaza proti Miri in meni, jaz pa razpolagam proti njemu s tako očivivin!m dokazani, da Vas mi-
slim preveriti, čim Vam ga bom povedal! Ta dokaz je dejstvo, ki nas že štiriindvajset ur tako rekoč bode v oči, toda mi ga ne opazimo!«
Sir W:.!lfrid je pogleda' Harveya z zmedenimi očmi, ker se je čutil nekoliko užaljenega v svojem policijskem dostojanstvu.
»Ko ste včeraj zaslišali 6tarega Catc-ringa, sem se potem tudi jaz razgovarjal z njim. Ponovil mi je točno tisto, kar je bil povedal tudi Vam. Rekel mi je, da je videl Mac Pheya, kako je okrog šestih zjutraj odšel v vas z vrečo krompirja. Premislite samo: zakaj naj bi MacPhey nosil krompir v vas in bi ga potem spet vlekel iz vasi nazaj (in on ga je res vozil nazaj, saj vemo, da 6e mu je po cesti raztresel). Ali če hočet2: čemu naj bi bil šel v vas po krompir, če je bila pa njegova vreča prej napolnjena s krompirjem? Odgovor je preprost. V vreči, s katero je odhajal v vas, ni bil krompir, temveč truplo Irvina Ber-narda-Moseja.«
Nihče od navzočih ni črhnil besedice. Vsi so nepremično sedeli kot lutke v izložbi. Vsi, razen malega Lucasa, ki se je počasi premikal k oknu, in zamišljeno opa-aoval stari avtomobil svojega očeta; ta je stal nekoliko stran od šole.
(Konec jutri.)
Od tu in tam
Okoliški mesarji in preskrba prebivalstva
z mesom
Stanje vseh rek v Vojvodini in severni Srbiji je še vedno zelo kritično Donava od Madžarske dalje upada, vendar pa pri nas narašča, ker ji pritoki dovajajo še vedno ogromne količine vode. Tudi reka Tisa narašča, ker dobiva mnogo vode iz Karpatov, kjer se topi sneg. Podobno je tudi z vsemi ostalimi rekami, ki se izlivajo v Donavo. Povsod groze še večje poplave. Na mnogih krajih so morali že sedaj izprazniti naselja in poskrbeli za druga bivališča za ljudi in njihovo živino. Povsod ljudje z mrzlično naglico popravljajo zaščitne nasipe in druge objekte, vendar pa ne vselej z uspehom. V Vojvodini je do sedaj pod vodo okrog 50 kvadratnih kilometrov. Vlada je odobrila več kreditov za pomoč poplavljenim krajem. Grad-beni minister je dobil kredit 1 milijona dinarjev za nabavo pogonskega materijala. ki ga rabijo črpalke, ki črpajo v ogroženih krajih vodo noč in dan. Kmetijski minister je dobil dva milijona dinarjev za nakup semenja, da bodo mogli v poplavljenih krajih na novo zasejati seme, katero je poplava uničila. Notranje ministrstvo pa je dobilo milijon dinarjev za izselitev prebivalstva iz ogroženih krajev in za nabavo ljudske in živinske hrane. Gradbeno ministrstvo je poslalo svoje organe povsod tja, koder so ljudje zahtevali tehnično pomoč.
Belgrajsko časopisje prinaša dolga poročila o strahotah povodnji v bližini Belgrada in v Vojvodini. Donava in Sava pri Bel gradu še napre j rasteta. V predmestjih je voda že visoka. Iz nekaterih ulic so morali ljudi izseliti. Voda je prideta celo v ulico, kjer stoji zgradba državne tiskarne. V Zemunu je poplava huda in so morale oblasti poslati mnogo ljudi na delo, da so hujše zlo preprečili s tem, da so naglo mašili razpoke v nasipih in z vrečami, polnimi peska, preprečevali, da se voda ni razlila še globlje iz struge, še dosti hujše je v Petrovgradu. Tam je voda doslej razrušila že 41 hiš, čez dvesto pa jih je zalila. Opustošenje bo strašansko. Enako nesrečni so ljudje v Baranji in v Bački. Donava je na primer preplavila vas Adamovičevo naselje in je podrla že trideset hiš. Podobna nevesela poročila prihajajo tudi iz mnogih drugih krajev. Povsod je voda že dosedaj naredila ogromno škodo. Kaj pa šele l>o, ko bodo morali ljudje, čim se bo voda odtekla, čistiti polja vse navlake, ki jo je voda nanesla.
Proračun banske oblasti v Zagrebu bo urejen ne po sedanjem običaju, kakor ga pozna državni proračun, temveč se bo ravnal po koledarskem letu. Tako se bo proračun začel s 1. januirjem, končal pa z 31. decembrom. Tako bo letošnji proračun trajal prav za prav samo devet mesecev in bodo znašali torej izdatki do konca leta le 1 milijardo 88 milijonov dinarjev. Zelo pa je vidno, da znašajo v proračunu hrvaške banovine osebni izdatki mnogo več kakor pa vsi ostali izdatki. Tako znašajo vsi izdatki za uradništvo vštevši tudi pokojnine okroglo 134 milijonov dinarjev več kakor pa drugi materialni izdatki. Hrvatje pravijo, da je treba to razumeti iz razloga, ker ima sedanja ban. oblast tudi take posle, kakor jih prejšnje banske uprave niso imele.
Vodstvu srbske demokratske stranke je silno neljubo, da so se volilci v dobričkem okraju iz-" rtlkli soglasno za dr. Ikoniča, katerega so nedavno člani glavnega odbora izrinili iiz stranke. Na • zborovanju so namreč volilci rekli, da izključitve njihovega kandidata ne priznajo. Glavni odi »or stranke je izdal pojasnilo, da se je proti izključitvi dr. Ikoniča izreklo nekaj desetin ljudi, ki nimajo od nikogar legitimacije, da se spuščajo v lake izjave. Iz dobričkega okraja pa 90 dobili odgovor, da je bilo zborovanje pravo strankino zborovanje in da ga je kot takega priznal tudi delegat glavnega odbora Jojič, ki je hotel ljudem dopovedati, da je bila izključitev dr. Ikoniča na mesilu. Toda Jojič je moral takoj ugotoviti, da je naletel slabo in je moral utihniti. Ta spor je za demokratsko stranko kaj zanimiv, ker kaže, da sedaj v stranki ni avtoritete, ki bi znala držati ljudi skupaj pod enim krovom.
Kmetijski minister dr. čubrilovič je zelo za-ilovAljen z izidom volitev v kmetijsko zbornico vrbaske banovine. Pri volitvah so dobili zemljo-radniki 14 mest, JRZ 6, SDS 1 in skupina Boža Maksimoviča 1 mesto. Zeml ioradnike so v treh okrajih podpirali pristaši HSS in SDS. Pač pa je treba vedeti, da so imeli zemljoradnlki v vrbaski banovini vedno svoje najmočnejše postojanke in da so jih, kakor se iz rezultata vidi, obdržali tudi sedaj.
Hrvatje so se sedaj spravili tudi na organizacijo posebnega poročevalskega urada, ki bo izdajal posebna poročila o hrvaških razmerah v angleščini, francoščini, nemščini in italijanščini.
V	Zagrebu pravijo, da je bila do sedaj tujina napačno aili pa sploh nič poučena o razmerah na Hrvaškem in da je zato novi poročevalski urad prepotreben. Urad se bo imenoval »Croatia« in bo izdajal stalna tiskana poročila o vsem, kar se bo "a Hrvaškem dogajalo. Delovanje tega urada naj ima v prvi vrsti pomembno propagandno nalogo. Grad vodi uradnik Centralnega tiskovnega urada H črtilo, ki je bil sedaj prideljen banovinskemu tiskovnemu uradu na delo.
Prvaki HSS v Slavonskem Brodu se lasajo med seboj. Ni treba zgubljati besed o tem, zakaj so se sprli. Slo je namreč za vodilna mesta. Spor pa se je kmalu raiztegnil in boj je postal oster Največ obtožb so povedali tamkajšnji hrvaški veljaki na račun svojega tovariša dr. Filipa Marko-iiča in njegovo ženo. Očitali so jima, da sta se dala podkupiti, da sta posredovala med delavci tovarne vagonov v Slavonskem Brodu, da so čini prej nehali stavkati. Seveda se je dr. Markolič oglasil in tožil svoje obrekovalce. Pred sodiščem pa so obtoženci skušali svoje trditve dokazati in so pripeljali več prič, ki so za Markotiča obte-žilno izpovedovale. Ker sta tožitelj in obramba predlagala še nove priče, je bila razprava preložena. Vzbudila pa je med meščani veliko zanimanje.
Zanimiva tožba je bila predmet razprave na policiji v Subotici. Neki lastnik tamkajšnjega kinematografa je bil tožen sodišču, da ni igral 5% domačih filmov, kakor to določajo zakonski predpisi. Res se je dokazalo, da lastnik kinematografa ni izpolnil po zakonu določenih pogojev, vendar se brani s tem, da domačih filmov sploh ni toliko, da bi jih kinematografi mogli vstavljati v svoj program. Kar pa je filmov domačega izdelka, pa so taki, da večinoma sploh niso za uporabo. Da bi ugotovila dejansko stanje, je mestna policija razpravo odložila, da se dožene, če je res domačih filmov premalo. Po vsej verjetnosti se bo dokazalo, da je naša domača proizvodnja res tako malenkostna in bedna, da se o njej prav za prav ne more govoriti. Vse tudi kaže. da še dolgo ne bomo imeli domače filmske proizvodnje, ker pri nas prvič ni take podjetnosti, drugič pa tudi ni ljudi, ki hi jim bilo mogoče ooveriti in zaupati vodstva filmske proizvodnje.
Ljubljana, 4. aprila.
Združenje mesarjev in klobasičarjev za ljubljansko okolico, organizacija, ki je bila ustanovljena pred dobrimi 11 leti, je včeraj popoldne sklicalo sestanek v salonu moderno urejene gostilne g. Mrežarja v St. Vidu nad Ljubljano, da člani razpravljajo in sklepajo o vseh sedaj za nje in prebivalstvo važnih in perečih vprašanjih. Sestanek je bil prav dobro obiskan. Udeležili so se ga člani Združenja iz raznih krajev okolice. Sestanek je otvoril in vodil predsednik g. Jakob Dimnik iz D. M. v Polju, ki je podal splošno poročilo o gospodarskem položaju okolice, nastalem po jesenskih velikih mednarodnih dogodkih. Očrtal je v prvi vrsti težave, v katere je prišla naša živinoreja, občutno je že pomanjkanje klavne živine, ker ie bil izvoz živine v inozemstvo prekomeren. Zaradi velikega izvoza je jasno in naravno, da so se cene klavni živini dvignile, nujna posledica tega pa je tudi, da se dvigajo cene mesu. Potrebno je, da se organizira naša živinoreja tako, da bo domači trg z mesom vedno in ob vseh prilikah preskrbljen. Potrebno je dalje, da se primerno preuredi izvoz in postavi izvozna politika na načela, ki bodo odgovarjala interesom našega prebivalstva.
Na sestanku se je razvila o vseh vprašanjih živahna debata, zlasti je bila zanimiva v pogledu raznih davčnih bremen in drugih javnih dajatev. Na sestanku so bili podani razni nasveti in predlogi, ki so bili odobreni ter bodo po Združenju predloženi pristojnim oblastem. Ob zaključku sestanka se je razvila intimna in prijateljska slovesnost, ko so bile nekaterim zaslužnim članom podeljene prav lepe diplome. V znak mnogih zaslug in za požrtvovalno delovanje v organizaciji so prejeli diplome: g. Jakob Dimnik, imenovan za častnega predsednika, dalje za častne člane: Valentin Jager iz Št. Vida nad Ljubljano, Fran Javornik z Grosuplja in Josip Javornik z Iga. Ob tej priliki je imel g. Fran Keber iz Šmartnega ob Savi primeren nagovor, v katerem je kratko očrtal delovanje posameznih članov za prospeh organizacije. Mesarji ljubljanske okolice z Višnjo goro in Vrhniko so se samostojno organizirali 1. 1929. Prvi je sprožil idejo samostojne organizacije g. Fran Javornik, in prvi, ki ni šte-dil niti časa niti truda za organizacijo, je bil častni predsednik g. Jakob Dimnik. Veliko je bilo truda, da si je Združenje pri oblasteh in drugod pridobilo ugled in upoštevanje. Vsi so dalje marljivo skrbeli, da je bil v okolici vzgojen naraščaj, ki dela že čast mesarskemu stanu.
Vremensko poročilo »Slovenskega doma
Kraj	Barometer-sko stanje	Temperatur b v 0‘		f: •2	■§ *■> CK o c O C !T	Veter (smer. in kost'	Pada- vine	
		. « n	CC > a “s				a	3 E
Ljubljana	757-1	13-8	7-2	72	10	NE.	—	
Maribor	755-1	17-5	-2"l)	80	1	0	—		
Zagreb	75 3*1	17-0	-2-0	90	3	0	—	—
Bel grad	759-1:	14-0	2-0	bi	4	SSEj	—	—
Sarajevo	761-5	15-0	-41	Sl	5	0	—	—
Vis	761?	10-0	21)	30	0	NW.,	—		
Splil	761-4	15-0	6D	50	3	0	—		
Kumbot	760t	12-0	7D	80	7	SE,			
Rab	7 o 1 * V	u-o	4-0	80	3	SSE>	—	—
UuipotniN	760-1	13-0	5-0	70	5	SE,	—	—
Vremenska napoved: Večinoma oblačno, nestanovitno in topleje vreme. Ponekod bo malo deževalo.
Koledar
Danes, četrtek, 4. aprila: Izidor.
Petek, 5. aprila: Vinko.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12; mr. Ko-motar, Vič-Triaška c. 48.
Za napravo manjših cestnih kanalov s stroški do
250.000	din je meetna občina 6pet razpisala licitacijo v včerajšnjem »Službenem lietu«.
Krakovčani in Trnovčani, pa tudi drugi, ki ee zanimate za zborovo petje, ne pozabite, da bo nastopil jutri zvečer ob 20 v veliki Filharmonični dvorani pevski zbor Krakovo-Trnovo pod vodstvom zborovodje Jožeta Hanca in 6 sodelovanjem solistov Toneta in Romana Petrovčiča ter spremljevalca Simonitija. Na koncertnem sporedu so izključno le dela naših domačih skladteljev in to najpriljubljenejih. Zato opozarjamo in vabimo na koncert. Vstopnice v Knjigami Glasbene Matice.
Letošnja koncertna sezona je nekako sezona simfonične glasbe. Imeli smo že več koncertov te vrste, ravno toliko, ali pa še več jih bo sledilo do kraja. Ponovno bo simfonični koncert v ponedeljek, 8. t. m. v Unionski dvorani, ko bo nastopil pomnoženi orkester Orkestralnega društva Glasbene Matice pod vodstvom dirigenta L. M. Škerjanca. Vstopnice za ta zanimivi koncert dobite v Knjigami Glasbene Matice, prav posebno pa še opozarjamo na obsežno program-no knjižico, ki je bila izdana ob 20 letnici društvenega obstoja.
Novo doSle državne srečke prodaja menjalnica Reichner & Turk Prešernova ulica
Tombola Rdečega križa v Ljubljani. Ze lansko jesen je društvo Rdečega križa sklenilo prirediti tombolo v korist samarijanske službe in za lastni dom RK v Ljubljani. Izredni dogodki so vse predpriprave prikinili ter je moralo društvo tombolo preložiti na 5. maja 1940. Društvo prosi vse prebivalstvo Ljubljane in okolice, da to dobrodelno prireditev z nakupom tombolskih kart, ki so po 5 din, kar najbolj podpre. Današnji resni časi nujno zahtevajo, da se samarijanstvo Rdečega križa podpre. Ne odklanjajte tombolskih kart, saj je glavni dobitek lepa stavbna parcela v bližini nove cerkve v Spodnji Šiški, in še večje število lepih dobitkov.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠKE
DRAMA — Začetek ob 20
Četrtek, 4. aprila: »Asmodej«. Red B. in Poletni tbonma.
Petek, 5. aprila: Zaprto.
Sobota, 6. aprila: »Zupanova Micka«. Verh. Izven.
OPERA — Začetek ob 20
Četrtek, 4. aprila: »Figarova svatba«. Red Četrtek.
Petek, 5. aprila: Zaprto.
Sobota, 6. aprila: »Figarova svatba«. Red A. Gostovanje Vere Majdiče ve.
Drama
Opozarjamo, da je drevi prva predstava za Poletni abonma, ki je vključen v celoletni abonma B.
Vprizorili bodo Mauriacovo igro »Aemodej« ki je dosegla velik uspeh pri kritiki in občinstvu. Družabna psihološka igra, ki razkriva tragedije, ki jih povzročajo značaj in življenjske prilike, je našla v naših igralcih, na čelu jim Šaričeva, Sever in Jan, odlične oblikovalce.
Član Drame Josip Daneš-Gradiš bo praznoval v Gogoljevi komediji »Revizor« 40-letnico svojega umetniškega delovanja 9. t. m. Igral bo Hlestakova. Igra spada med naj več je umotvore ruske komedijske literature. Satira na korupcijo v ruskih uradniških krogih preteklega stoletja je zaradi svoje duhovitosti neoadkriljiva. aZslužni član nam je tekom dolgoletnega dela v Ljubljani ustvaril celo vrsto nepozabnih karakternih vlog. Poleg jubilanta bo igral važno vlogo Cesar, glavni ženski vlogi pa Nablocka in Levarjeva. Ražiser: dr. Bratko Krest. Opozarjamo na la izredni jubilej.
Bivši član Drame Zvonimir Rogoz, ki je deloval okrog 10 let pri češkem gledališču in Rimu, bo gostoval koncem tega meseca v naši Drami v vlogi Hamleta in komija Bobka v Nestroyevi burki »Danes bomo tiči«.
Opera
Prihodnji teden bo debutirala na našem odru mlada, nadarjena pevka Sonja Ivančičev«, Id si je za to priliko izbrala igralsko in pevsko visoko zahtevno naslovno partijo Donizettijeve »Lucije Lammer, moorske«. Simpatična pevka je našemu občinstvu znana že s 6vojih uspelih koncertnih in radijskih nastopov, zato bo njen odrski debut nedvomno vzbudil splošno pozornost. Sodelovali bodo: Gostič, Anžlo-var, Marčec, Lupša, Rakovec in Barbičeva. Ražija bo Frelihova, dirigiral bo A. Neffat.
»Figarova svatba« je poleg »Don Juana« najpopularnejše Mozartovo delo, čigar dejanje je povzeto po sijajni istoimenski Beaumarchaisovi komediji. V glasbenem delu »o zlasti znamenite številne arije, ki j jih imajo nosilci vseh glavnih partij v zvrhani meri. j Naša vprizoritev je vzbudila veliko pozornosti zaradi j odlične Debevčeve režije, temeljite glasbene priprave dr. Švare in izvrstne zasedbe: z Betettom, Ribičevo, Vidalijevo, Jankom, Kogejevo. Heybalovo, Marča-cem vi Z'i'-.-v glavnih vlogah. Predstava drevi Lo za r»J Četrtek.
Tatovi in njihovi pomagači pred sodniki
Namesto 12 jih je prišlo samo šest na sodišče
Maribor, 3. aprila.
Pred malim kazenskim senatom v Mariboru je bila danes razprava proti veliki tatinski družbi, katero je spravila na zatožno klop mariborska policija. Članstvo te družbe je zelo pisano. Dva mlada fanta, od katerih eden je igral glavno vlogo pri vlomih in tatoinah, četudi je imel tedaj ko-uaj 16 let, potem brezposelni potepuhi, tekstilni delavci, zakonski par. ki ima v Mariboru dobro-idočo starinarno, ženske itd. Vsega skupaj je obtoženih 12 oseb in sicer poleg dveh že omenjenih mlajši mladoletnikov še 40 letni klatež Ivan Vu-kovnik, 43 letni tapetnik David Mauko, 40 letni delavec Florjan Vidovič, 481etnii starinar Franc Gornjak in njegova 28 letna žena Terezija, ki imata starinarno v Mlinski ulici, 27 letni trgovski pomočnik Rašič Milan, 30 letni kovinotiskar Mirko Maurič, 48 letni kleparski pomočnik Babič Anton in 40 letna tkalka Ljudmila Verdonik. Vsi obtoženci so iz Maribora. Pred sodnike pa jih je prišlo samo šest.
Glavni krivec je Ivan Vukovnik, tat in vlomilec velikega kova, ki je presedel že dolga leta v ječi, kar ga pa nikakor ni izpametovalo. Vukovnik se je vedno smukal okrog meje, kadar so mu postala tla pri nas prevroča, je zbežal na nemško stran in potem zopet obratno. Bavil se je tudi s
■a
Aprilska pctogavštiiia v Studencih
Nasedli so ji Studenčani,
Maribor, 3. aprila.
škoda, da ni danes prvi april, ker bi imela potem današnja potegavščina, ki je tako razburila Studenčane ter alarmirala varnostno oblast . .
-	i	- svoj posebni pomen. Na-
sedli so ji tudi časopisi, ki so poročali danes o najdbi na vrtu zakopanega otroškega trupla. Začela se je ta zadeva takole: V ulici Kralja Matjaža št. 25 je začel lastnik tamošnjega vrta s spomladanskim prekopavanjem. Ko je danes zjutraj nekaj časa delal, je naenkrat naletel pod lopato na čudno najdbo. Bilo je to v neke cunje zavito gnilo meso in kosti. Mož je bil takoj prepričan, da je našel pod lopato truplo malega otroka, katerega je moral nekdo skrivaj na njegovem vrtu zakopati, ter je odhitel po orožnike. Kakor blisk se je ta novica raznesla po soseščini in vse je ugibalo o tem zločinu, katerega je izvršila nepoznana nečloveška mati. Orožniki so obvestili o najdbi tudi mariborsko državno tožilstvo, ki je takoj odredilo sodno zdravniško komisijo, ki naj ugotovi vzroke smrti nesrečnega otročiča. Še preden pa je komisija prišla v Studence, je prišlo od tam sporočilo, da se je skrivnost najdbe razjasnila. Ko so namreč domnevno truplo natančneje pregledali, so naenkrat ugotovili, da ne gre za otroka, temveč za živalsko truplo. Nekdo je pred več meseci zakopal na tujem vrtu malega prašička, ki mu je najbrž v hlevu poginil. Da ga je lažje spravil iz hleva, ga je zavil v cunje ter ga tako zavitega spravil pod zemljo. Najdba teh ostankov je potem povzročila današnjo senzacijo.
Murska Sobota
Regulacija potoka Barosnak. V Dolgi vasi pri Lendavi so začeli konec marca regulirati jrotok Barosnak. Proračunski sUoški so predvideni na
250.000	din. Banska uprava bo k stroškom prispevala 80%, ostalo bodo morali interesenti plačati sami. Regulacija je nujno f>ofrebna ne samo pri tem potoku, temveč tudi pri drugih potokih v Prekmurju, ker bi na ta način preprečili skoraj vsakoletne jroplave. Od poplav je vedno najbolj prizadeta Lendava in okoliški kraji, kjer priteče voda skupaj skoraj iz vseh potokov gornjega Prekmurja. Poleg tega pa bi s takšnimi javnimi deli lahko zaposlili domače delavstvo, da ne bi sililo na delo v zamejstvo in bi imeli dvojno korist. Regulacijska dela zgoraj omenjenega potoka je prevzel g. Mesarič iz Beltincev.
Soboški gasilci so zborovali. Soboška gasilska župa je imela pred kratkim redni občni zbor. Iz tajniškega poročila je razvidno, da šteje župa 108 gasilskih čet z 2900 člani, kar je zelo veliko in pohvalno. V območju župe je bilo lansko leto 37 malih, 16 srednjih in 6 velikih požarov. Skupna škoda, nastala po požarih, je znašala 1,332.000 dinarjev. Če gasilci ne bi vedno pravočasno posredovali, bi škoda po cenitvi znašala 4,906.000 di; narjev. Pri požarih so se ponesrečili trije civilisti in štirje gasilci. Tudi živini ni bilo prizanešeno in je zgorelo 8 glav večje in 137 glav manjše živine, med katerimi so večinoma kokoši. Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da je župna uprava imela lansko leto 20.789 din dohodkov in 17.479 din izdatkov. Prebitek znaša 3310 din.
Uprava policije v Ljubljani opozarja na člen 13 točka 7 naredbe bana dravske banovine o zaščiti javnih ceet in varnosti prometa na njih, jx» kateri je prepovedano ali z vozili prehitevati ali sekati vojaške oddelke in čete, sprevode, procesije, pogrebe in slično. Proti vsem kršilcem bo postopek strog.
tihotapstvom. Vukovnik je v Mariboru lansko pomlad organiziral vlomilsko družbo, v kateri je bil najagilnejši njegov pomočnik 16 letni fant, ki sedi sedaj z ostalimi obtoženci na zatožni klopi. V spremstvu tega mladega nepridiprava je delal Vlikovnik vlomilske izlete v mariborsko okolico. Na njun rovaš gredo vlomi v trgovino Franca Rudla v Rošpohu, v trafiko Šoštarič v Rušah, v stanovanje Maksa Viherja na Pobrežju, v klet Norberta Rupriha v Rošpohu, v prodajalno Lobnika Antona na Betnavski cesti v Mariboru. Ostali obtoženci pa so prevzemali od obeh ukradeno blago ter ga deloma sami za sebe rabili, deloma pa ga naprej razpečavali.
Najhujšo kazen je dobil Vukovnik in sicer 8 let robije, trajno izgubo častnih pravic in pridržek po prestani kazni. Vukovnik kazni ni sprejel ter je prijavil revizijo in priziv. Robič Srečko, ki je biil za časa, ko je hodil z Vukovnikom krast, star šele 16 let, je dobil eno leto odpusta na preizkušnjo. Vidooič Florjan je bil obsojen na 2 meseca strogega zapora nepogojno; Rašič Milan na 700 din globe, plačljive v 1 mesecu. Rues Rudolf in Verdonik Ljudmila sta bila oproščena. Mauko David, Gornjak Franc, Viktor Robič, Gornjak Terezija, Maurič Mirko in Babič Anton pa niso prišli na razpravo ter je bilo postopanje proti njim izločeno.
Športne vesti
Nedeljske ligaške tekme v hrvaško-slovenski
ligi bodo sodili:
V Ljubljani: Ljubljana : Split, g. Bažant (Ma-tančič).
V Zagrebu: Concordia : Sašk, g. Macoratti.
V Zagrebu: Hašk : Bačka, g. Držaj (g. Vrhovnik), oba iz Ljubljane.
V Splitu: Hajduk : Gradjanski, g. Veble (Celje), Jordan (Mostar).
V Varaždinu: Slavija (Var.) : Slavija (Osijek), g. Jerasek.
Kakor vidimo, so za nedeljske ligaške tekme v hrvaško-slovenski ligi določeni trije slovenski sodniki.
V srbski ligi pa je nedeljski spored naslednji:
V Belgradu: BSK : Žak, Bask : Bata.
V Zemunu: Zemun : Slavija.
V Novem Sadu: Vojvodina : Edinstvo.
V Skoplju: Gradjanski : Jugoslavija.
VELIKI NAČRTI HRVAŠKIH NOGOMETAŠEV
Zagrebška nogometna podzveza vodi razgovore z nogometno reprezentanco severne Italije glede gostovanja v Zagrebu. V Zagreb je že prišel odgovor, v katerem javlja italijanska zveza, da tekmo sprejme in da je pripravljena gostovati v Zagrebu 5. maja. Ta nogometna tekma z reprezentanco Jugoslavije bo odigrana v okviru dvajsetletnice zagrebške nogometne podzveze. Ni pa še točno, ali bo proti Italijanom nastopila reprezentanca hrvaške ali pa zagrebške nogometne podzveze.
Poleg tega pa sta se dr. Kraljevič in Jakopič ob priliki gostovanja Švicarjev v Budimpešti dogovorila z madžarsko nogometno podzvezo, da nastopi 2. maja v Budimpešti reprezentanca Hrvatske proti reprezentanci Madžarske, povračilna tekma pa bo v juniju v Zagrebu. Istočasno bosta igrali tudi B-moštvi obeh reprezentanc, in sicer B-moštvo Madžarov najprej v Zagrebu, v juniju pa B-mošfvo Hrvatov v Budimpešti.
RAZPIS MEDKLUBSKE TEKME V VELESLALOMU Z ZELENICE
SKT razpisuje medklubsko tekmo v veleslalomu za seniorje, juniorje in dame na Zelenici v nedeljo, dne 14. t. m. Startalo se bo po pravilih JZSS. Start bo ob 12 za seniorje, nato za juniorje in dame. Žrebanje 14. t. m. ob 9 na Zelenici. Raz-
flasitev rezultatov ob 16.30 v hotelu Lončar v ržiču. Vsi klubi vljudno vabljeni.
Pazite na nevarnega sleparja, ki se klati po Savinjski dolini I
Po Savinjski dolini se klati te dni drzen pustolovec, ki je nevaren tujemu imetju. Piše se Emil Gašpari, je natakar brez posla, ter ga išče ljubljansko okrožno sodišče zaradi nastopa večmesečne kazni ter zaradi tatvine na Bizeljskem. Zlasti rad obiskuje župnike in kaplane, kjer govori, da išče službe in da ima štiri razrede realne gimnazije. Oblečen je precej^čedno ter nastopa zelo predrzno. Po gostilnah kaže odrezek nakaznice, češ da mu je škof dr. Rožman podelil 200 din podpore ter odrezek priporočenega pisma na dr. Korošca. Po župniščih pravi, da nima denarja za prenočišče, ter od župnika običajno zahteva 12 din za prenočišče. Pri sebi nosi tudi nekakšno delavsko knjižico, v kateri trdi, da je bil nekaj časa pri baronu Bornu v Tržiču. Povsod po župniščih se hvali, da ga poznajo vsi župniki in inipoveduje o njih, da se je večkrat že pri njih mudil. Oblasti opozarjajo zlasti duhovščino v Savinjski dolini, da naj tega nevarnega pustolovca, če bi se še pojavil, prime ter ga izroči nemudoma najbližji orožniški postaji 1
w, -
V »Uri cerkvi v Oestra Emterviku je biU pokopana velika Švedska pisateljica Se Ima LagerloL
Trojčke častitajo trojčkom.
Trojčke Ann, Betty in Carol Mellier častitajo za rojstni dan trojčkom Cezarju, Franklinu in Konradu Van Ardoy. Obe družini, Mellier in Van Ardoy, stanujeta v mestu Roosevelt, v državi New York.
Še dražje kakor zlato
Čs je Goethe v svojem Faustu dejal, da visi ves svet na zlatu, in da hlepi po zlatu, potem lahko trdimo, da to dandanašnji velja še tembolj za zemeljsko olje. V današnji dobi splošne motorizacije in strojne vojne, je posest zemeljskega olja kot pogonskega goriva večje vrednosti od zlata. In dežile, v katerih tleh 6e nahaja dragoceno olje, so danes več kakor kdaj koli prej žarišče svetovnih političnih trenj. Tako dragoceno zemeljsko področje se nahaja v »starem svetu« tam, kjer 92 stekajo trije kontinenti: Evropa, Azija in Afrika. Če začrtamo na karti krog z radijem 3000 km, katerega središče je mesto Aleppo na turško-sirijski meji, potem smo zajeli približno področje, ki obsega naslednje geopolitične pokrajine: Balkan z Dardanelami, armsnsko-kavkavško sporno ozemlje, Iranski zaliv, Saudovo Arabijo s kritično zono Sueškega prekopa in palestinsko-sirijsko sporno ozemlje. Skozi ta krog tečejo prometne žile svetovne važnosti; tu gredo predvsem življenjske poti angleškega imperija in tudi mladi življenjski živci rimskega imperija. V ta krog segajo tudi interesi Rusije, ki si išče izhoda na morje predvsem skozi Dardanele v Sredozemsko morje in pa tudi skozi Armenijo v Iranski zaliv. V tem krogu je budno na straži Turčija, ki si je stavila nalogo vzpostavitvi Veliko Arabijo med Nilom ki Evfratom. Ob robu tega se nahajajo balkanske države in pa Egipt ter Arabija pod vodstvom Ibn Sauda, ki si želi ustvaritve islamskega kalifata, nadalje Iran (Perzija) in končno Rusija. Vvsem tem področju stoji Rusija nasproti Angliji. Vpliv Anglije se pozna na obalah Indije in prehaja preko Iranskega zaliva oaz Irak in Turčijo prav do Romunije. Za Anglijo je življenjske važnosti to področje tudi iz političnega ozira, ker gre skozi te dežele najkrajša pot do njenih kolonij. Seveda pa ima tudi možnost, da si izbira daljšo pot okoli rta Dobre nade. Danes želi Anglija utrditi čim bolj 6voj vpliv v notranjosti tega 2000 km kroga, ker se sredi tega prostora nahajajo življenjski viri za njeno mornarico — petrolejski izvori. V tem področju so petrolejska polja v Galiciji in Romuniij ruska v Baku, Groznij in Emba. Vsi trije ob Kaspijskem morju. Potem novo polje Krasnodar ob Črnem morju. Zatem so iraška polja pri Mosulu in Kerkuku, perzijski Bender-Abbas, nato polja Kovaitskega sultanata ob Iranskem zalivu in petrolejski vrelci na otokih Baihrein. Ruska so torej samo polja v Galiciji, Kras- j ncvdarju, Bakuju, Groznem in Etnbi, ostala so angle- j ška, čeprav pripadajo teritorialno drugim državam, j Od Romunije do Iranskega zaliva sega angleška zona. [ Središče kroga je Aleppo, koder stoji general Wey- I gand s svojimi 150.000 vojaki, in od koder je možna 1 takojšnja pomoč za obrambo petrolejskega zaklada. | In če bo dopustila Turčija prehod tej armadi skozi j svoje ozemlje, potem bodo tudi ruska polja v nevar- . n osti. Anglija si je na vse mogoče načine, še pred izbruhom sedanje vojne, prizadevala, da bi Turčija 1 utrdila Dardanele, kar se ji je tudi posrečilo, tako I da njen trud ni bil zaman. To pomeni, da danes an- I
šah v srednjem veku
Srednjeveški šah se je v vsakem oziru razlikoval od sodobne šahovske igre. Predvsem je bila čisto drugačna že 6ama otvoritev igre. Ker so imele v tistem času figure večinoma mnogo manjši »akcijski radij« (kraljica je smela preskočiti samo eno polje v stran, lovec pa vsako tretje polje v stran) ja težila igra že takoj v začetku proti sredini, da bi se tako prihranilo na času. Igralec z belimi figurami je imel pravico na 12 zaporednih potez in je smel po mili volji razmestiti svoje figure. Na to je imel isto ugodnost igralec črnih figur. N2 eden ne drugi pa nista smela v tem uvodnem toku igre prestopiti črte, ki razpolavlja šahovnico in tudi ne napovedati nasprotnemu kralju šaha. Potem se je razvijala igra okrog sredine, vendar pa ni prišlo nikdar do večjih žrtev, ker so bile figure, kakor že povedano, manj gibljiv > in zaradi tega igralci prisiljeni na »pozicijsko« igro.
Radio
Program radio Ljubljana
Četrtek, 4. aprila: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) —	12	Pisan	drobiž
(plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Šramel »Štirje fantje« — 14' Poročila — 18 Koncert Radijskega orkestra — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. RudtjJf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Predavanje ministrstva za ljudsko telesno vzgojo — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski zbor »Slavec« — 20.45 Reproduciran koncert simfonične glasbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra Radijski orkester
Orugl programi
Četrtek, 4. aprila: Belgrad: 22 Klavir. Zagreb: 20 Viola. — Bratislava: 20.20 Ork. konc. Praga: 20.10 Ork. konc. — Sofija: 19.30 Simf. konc. Beromunster 30.40 Ork. konc. — Budimpešta: 19.25 Pisan konc. — Bukarešta: 20 Filh konc. —
gleško brodovje lahko nemoteno pluje skozi Dardanele v Črno morje.
Seveda sodobna Nemčija ne razpolaga s takimi zakladi zemeljskega olja in je njena petrolejska proizvodnja odvisna le od umetne predelave petroleja, zaradi česar je njena gospodarska ekspanzija usmerjana le na to, da si pridobi za svojo uporabo čim več tega tekočega zlata.
Ce bi se stopil tečajni led
Preobrat med ledenimi in vročimi dobami na zemlji je po novejših raziskavanjih odvisen od nihanja množine ogljikove kisline v zraku. Dognano je, da so nastopile ob bruhanju večjih ognjenikov, ki so napolnili zrak z ogljikovo kislino toplejše dobe; nasprotno pa je v dobah mirovanja ognjenikov temperatura padla. Tako so za diluvialne dobe ognjeniki popolnoma mirovali, dočim so sredi terciara izredno močno bruhali ter 6e je s tem tudi temperatura dvignila.
Zvišanje temperature je povzročilo naravno premikanje ledenikov zaradi tajanja, in s tem se ja tudi dvignila morska gladina. Ta pojav je bil za prebivalce zemeljske kopnine velikega pomena, ker svetovna morja niso mogla sprejeti velikih množin vodovja s tečajnega ozemlja.
Vedno se je premikala naša zemlja s soncem in vsem ostalim planetnim sistemom skoraj popolnoma po liniji skozi vsemirje proti ozvezdju Herkulesa. Na tej poti je prišla zemlja v različna področja nebesnega prostora in je bila izpostavljena različnim temperaturam neenako vročih zvezd, od česar sta bili potem odvisni klima in podnebje na zemlji. Kakor je dognano, zadošča za sprsmembo toplotnega stanja na našem planetu in za preobrat naših klimatskih odnosov le majhna toplotna razlika nekaj 10 stopinj v vsemirju. Ta preobrat je za nas toliko večje važnosti, ker obstojajo v vsemirju mesta, ki so obljudena z velikimi množicami zvezd, o katerih lahko 6 precejšnjo gotovostjo domnevamo, da nihajo v mejah vsemirske temperature.
Tri stopinje zadoščajo
Ne moremo 61 točno predstavljati, kaj bi bila posledica, če bi zemlja pri svojem potovanju skozi vse-mirje zašla v tak »kozmični oblak«. Po računih ameriškega znanstvenika Williama I. Humphreysa bi zadoščale že tri stopinje za povišano temperaturo, pa bi zemlja doživela katastrofo. Polarno ozemlje namreč vsebuje ogromne količine voda, ki pa so vklenjena v led, in ki bi se pri povišanju temperature razlile v svetovna morja. Če vzamemo, da vsebuje Južni tečaj 13,760.000 kub. kilometrov ledu in Grenlandija 2,920.000 kub. kilometrov, potem dobimo za obe ledeni deželi ogromno vsoto 16,680.000 kubičnih kilometrov ledu. Če bi se ta led raztopil, bi se morska površina 357 milijonov kv. km, zvišala za 50 metrov.
Tako zvišanje morske gladine bi imelo za posledico poplavljanje vseh kontinentov. Vzhodna obala USA s svojimi pomembnimi pristanišči in velemesti bi potegnila v valovih in le vrhovi nebotičnikov bi še gledali iz njih. V Evropi bi bile enake posledice: London in večji del Anglije bi se potopil, Holandska bi sploh izginila. Valovi Sredozemskega morja bi prodrli daleč v Saharo, in Črno morje bi se združilo s Kaspijskim. V obljudenih ravninah Azije, in tam kjer sedaj žive milijoni, po dolinah Indije in Kitajske, bi množina raztopljenega ledu stvorila nova morja in mnogi otoki bi izginili. Marsikatere dežele in države bi bile pokrite z vodami in lice naše zemlje bi se popolnoma spremenilo.
Negotova usoda
Naj predpostavljamo kar koli že, eno je gotovo, da je taka zemeljska katastrofa vedno možna. Kdo more zanikati razne druge kozmične vplive, da omenimo le intenzivnejšo sončno pripeko!
Iz astrofizike vemo, da doseže zemljo le majhen del energije, ki jo 6once izžareva in da znaša srednja letna pemperatura za Evropo +13 stopinj C — brez sončnega vpliva pa bi znašala —73 stopinj C, dočim bi močnejša 6ončna pripeka povišala srednjo letno temperaturo in posledica tega bi bilo taljenje tečajnega ledu. Od nihanja eončnega izžarevanja in temperature je odvisno vse naše življenje in ne vemo še kakšna usoda čaka zemljo.
Če bo pomagalo. »Strašno me bole zobje. Gospod Dreta, ali poznate kakšno sredstvo, ki bi me rešilo bolečin.« — »To ni tako težavno. Tudi mene so zadnjič boleli zobje. Šel sem k ženi. Potolažila me je in me poljubila, pa so bolečine takoj minile, še vi storite tako.«
—	»Lepo. Poskusil bom. Ali je vaša žena zdajle doma?«
*
Posebnost vatikanskih znamk. Poleg zelo obširnih poročil o življenju in smrti pokojnega papeža P.ija XI. so časopisi objavili tudi nešteto zanimivih stvari iz življenja velikega poglavarja rimsko-katoliške Cerkve. Poleg drugih posebnosti, ki so v zvezi z umrlim papežem Pijem XI. je zanimivo gotovo tudi to, da je bil Pij XI. tisti papež, katerega lik je upodobljen tudi na posebnih vatikanskih poštnih znamkah. Dozdaj so bile v Vatikanu v veljavi le znamke, ki so predstavljale zemljevid vatikanske države. Pij XI. pa je prvi rimski papež, katerega slika je tudi na vatikanskih znamkah.
*
Zmotil se je. Nekemu reporterju se je posrečilo priti k Edisonu, katerega je vprašal: »Vi ste torej iznajditelj stroja, ki govori?« — Edison se jc nasmehnil, pogledal reporterja in odvrnil: »Prijatelj, vi ste v očitni z.moti. Takega stroja, ki govori, nisem napravil jaz, temveč nekdo drugi, in sicer iz — Adamovega rebra...«
*
Nenavadni kuhinjski recept. Neka francoska tovarna gramofonskih plošč poroča, da je letos svoj najboljši božični promet imela s kuhinjskimi recepti na teh ploščah. Izdala je že 250 plošč in vsaka vsebuje po dva recepta. Čudno je to, da so takšne plošče kupovali skoraj sami možje. Zdi se, da so se jim delale sline v ustih že pri samem poslušanju, kako je dražesten ženski glas našteval vse mogoče slastne sestavine še slastnejših jedi.
4
Kokoš drugič sem delal pri izravnavanju ceste severno od Pea Vien Creeka med Pokagonom in Dowadiaeom. Zajemalo za zemljo je bilo treba vzdigniti, ga prijeti za ročaje in ga držati v določenem kota, dokler ga niso konji potegnili in napolnili s kubičnim metrom prsti. Če je človek držal pretrdo in zadel na kamen ali na korenino, se je utegnilo zgoditi, da je zletel pod konjska kopita. Če je pa držal prerahlo, je tvegal, da si bo zlomil roko ali pa čeljust.
V	poznejših letih sem nekam ponosno gledal na svoje eestar-jenje. Ko sem 9e vrnil iz Evrope domov, sem šel tja, da bi videl delo svojih rok. To bo najbrž ostalo najtrajnejše in najkoristnejše znamenje, ki ga puščam na svetu in ki bo držalo stoletja.
Z očetom sem pomagal delati most čez Dowagiac Creek, šest milf od nas. Vsako jutro sva odhajala iz domačije pred šesto, da hi od sedmih bila pri delu. Morala sva torej vstajati kake četrt ure pred peto, da sva opravila potrebno domače delo, za kar je bilo treba več kakor uro. Spravila sva krave s paše, jih pomolzla, spustila mleko skozi posnemalnik, nesla posneto mleko svinjam, nakrmila in osnažila konje, izkidala kravam in konjem, prinesla sveže stelje za živino, okomatala konje in zajtrkovala. To je šlo tako vse lete, celo ko sem hodil v šolo.
Ob zimskih počitnicah sem pomagal očetu v gozdu pri lesu. Podirala sva drevje z žago, ga rezala v hlode, jih nalagala na sani in jih vozila na žago v Pokagon. Vrhove in veje sva potem zrezala iu sesekala na drobno za kurjavo.
Med počitnicami sem stotine dni prebil sam na prostem. Oral
sem, vlačil ter sadil koruzo in krompir. Oranje mi je bilo od vsega poljskega dela najneprijetnejse. Človek je moral uro za uro cokljati med žganci izpod pluga ter krmariti težko orodje, oči kar naprej npirati na brazdo, da ne bi vlekel ne preširoko, ne preozko. Če so bila tla suha, so vstajali dušeči oblaki prahu.
Sajenje koruze pa je bilo pogosto prava radost. Vlažna, mehka tla so dobro dela bosim podplatom, prijeten je bil vonj po zemlji, ki je prihajal iz sveže obrnjenih ilovnatih grud. Bil sem srečen, če sem mogel biti te sončne dni sam na turščičnem polju, ko je zeleno listje plapolalo kakor zastave v vetru, ko so oblaki šli čez nebo kakor črede in so škrjanci drobili ljubko žvrgolenje. V tihih, vročih poletnih nočeh me je obhajalo brezimno občutje zadovoljnosti, ko sem zares slišal, kako koruza raste, kako lahno šumljajo stotine koruznih stebel, ki so v eni noči zrasla za dva palca in se razvijala.
To težko delo sem opravljal, ne da bi bil užil mrvo mesa. Že od najzgodnejšega detinstva mi je slabilo, če sem samo pomislil, da bi jedel meso od živali. Vsa naša rodbina je meso jedla in ni imela za moje tlapnje nič razumevanja. Mati se ni nič ozirala na mojo vegetarijansko trmo. Jedel sem pač tisto, kar jc ravno bilo pri roki. Tako sem živel poglavitno od kruha in masla, krompirja, jajec, zelenjave in sadja. Nisem niaral ne kuretine ne rib. Seveda je bilo moje preživljanje v zimskih mesecih na kmetiji kaj skromno in enolično. Tedaj so kmetje v našem kraju živeli največ od lastnih pridelkov in malo kupovali v trgovini.
Uvidel sem, da mesna hrana celo pri trdem telesnem delu za moje zdravje ni potrebna. Bil sem prav tako krepak, kakor tisti v šoli, ki so jedli meso. V višji šoli sem igral žogo in s precejšnjim uspehom sodeloval pri tekih. Razen tega sem imel še vsakdanjo pot deset milj do šole in delo	na kmetiji. Nikdar	nisem dobro vedel,
zakaj mi je uživanje	mesa	zoprno. Mati mi je	pravila,	da sem se
že kot majhen otrok branil jesti ga.
Vegetarijanstvo	sem	prostovoljno pustil,	ko sem	v Chikagu
začel s časnikarskim	delom, ker nisem hotel	s svojo	vzdržnostjo
vzbujati pozornosti. Ker velik del ljudi na zemlji uživa meso, sem menil, da mora zato biti razlog, in sem se polagoma navadil nanj. ne da bi bil kdaj našel kaj poseben tek do njega. Jesti meso je bilo pač zložneje. ker je bilo navadno.
Po koncu višje šole sem v jeseni brez uspeha .skušal dobiti mesto poročevalca pri »South Bend Tribuni«. Potem sem sklenil, da bom učitelj, da bi si kaj prihranil za tiste Čase, ko sem mislil iskati časnikarskega dela.
V Cassopolisu sem naredil skušnjo za ljudskošolskega učitelja in dobil mesto na vaški šoli v Walnut Groweju, pet milj južno od Dowadiaca, blizu Mervinove kmetije, kjer smo tedaj prebivali. Plača je bila štirideset dolarjev na mesec in sem jo večinoma prihranil, ker sem stanoval pri starših. Poučeval sem vse predmete od prvega do osmega razreda: branje, pisanje, računanje, zemljepisje, prirodo-pisje, državoznanstvo in slovnico. Imel sem dvanajst učencev: od zamorskega dekletca, ki se je ravno učilo abecede, pa do stegnjenega kmečkega fanta v osmem razredu.
Šola je bila lesena in je imela samo en prostor, sredi katerega jo stala železna peč. Nacepil sem drv, zjutraj zakuril, pometel sobo in pobrisal tablo. Dosegel	sem, da so kupili leksikon in	knjigo
zemljevidov, zakaj ko sem	jaz prevzel šolo, ni imela	ničesar.
V poletnih počitnicah sem takrat spoznal Charlesa Fitzmorrisa, prejšnjega urednika za domače reči pri »Chicago Americano« in tedaj zasebnega tajnika pri županu Carterju Harrisonu v Chikagu. Pravil sem mu, da je moje	koprnenje postati časnikar.	Hotel	je	poskusiti, da mi bo do jeseni	dobil dela v Chikagu.
Moji prihranki so znašali 210 dolarjev. Od Izzyja Oppenlicima v Dovvagiacu sem si kupil opravo, ki sta jo tvorili dve obleki. Bilo je prvič, da sem imel več kakor eno obleko, 150 dolarjev pa mi jc ostalo za nastop v Chikagu.
Še nikdar nisem bil v mestu, ki bi bilo večje kakor South Bend v Indiani, katerega sem nekajkratov obiskal. Nikdar še nisem šel po železnici dalje, kakor kakih 25 milj. Bil sem boječ in plašen, nezaupljiv do tujcev, na pogled zelo navaden ter skoz in skoz čisto brezbarvna osebnost. Bil sem dosti bolj naguljen kakor povprečni fantje, ki pridejo iz višje šole. Učitelj za angleščino mi je dejal, da pišem bolje kakor kdorkoli v razredu.
V slehernem drugem oziru pa ne bi bil mogel biti za zmedeni časnikarski poklic slabše pripravljen kakor sem bil.
V jeseni 1912 sem prišel v Chikago, da bi se obrnil na Charlesa Fitzmorrisa za kako mesto. Mati mi je prerezala podlogo v suknji in zašila mojo glavnico vanjo. Iz Benton Harbourja sem se odpeljal z ladjo čez Michigansko jezero. Prvič sem videl tako veliko ladjo.
V pristanišču me je čakal ded in odpeljala sva' se z Južno nad-cestno železnico do njegovega stanovanja na G3. cesti blizu Cottagc Grove Avenue. Bučanje in hrušč mesta sta me zmagovala in polnila s strahom. Moja soba je bila komaj deset čevljev od nadcestne železnice, koder so noč in dan vsakih nekaj minut grmeli mimo vlaki.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarič. - izdajatelj: Inž. Jože Sodja. - Urednik: Mirko Javornik - Rokopisov ne vračamo.
Tffflnjurp1,4 dom« izhaja vsak d«t»ynik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6-111. Ieleloa šL 4001 do 4005. Uprava: Kopitarjevo uliea 6