Štev. 207.
V Ljubljani, četrtek, 15. septembra 1921.
PoilnlM platana v gotovini.
Leto 1.
Izhaja vsak delavnik popoldne
CENE PO POŠTI:
«a celo leto K 144“— *a pol leta K 72'—
Uredništva in upravniitvo « Kopitarjevi ulici štev. 6 — Telefon uredništva štev- 50 — Telefon e= upravništva štev. 32S c=
CENE PO POSTI:
za četrt leta K 36*— za en meseo K 12*—
V OPRAVI STANE MESEČNO K10*- TfrlFlf',.	f,IXT	POSAMEZNA	ŠTEVILKA	80	VIN,
Dr. A. Gosar:
SanoaprauHo aaželo obče držaoiJaHsMe prauice	mMrastt.
Samouprava kot splošnoveljavno načelo se v političnem življenjii kaže predvsem v takozvanih občih državljanskih pravicah in dolžnostih, ki so mu deloma nujna osnova in P°dlaga, povečini pa njegova neizogibna Posledica. Dokler ni to načelo v tem po-sledu dosledno izpeljano, toliko časa se tlldi povsod drugod v političnem življenju ne more zares praktično uveljaviti.
Zgodovinsko so obče državljanske Pravice — vsaj na kontinentu — plod rancoske revolucije ter iz nje izvirajoče eu>oki-atizaCije političnega življenja, Sle-tega razvoja se med drugim kažejo t*®1 v dejstvu, da naštevajo ustave »demokratičnih« držav celo vrsto »občih dr-2avljanskih pravic, ki niso v resnici ni-2avljanskih pravic«, ki niso v resnici nihamo prepoved ali ukinjenje nekdaj običajnih krivic in zlorabljanje javne oblasti, tako se govori n. pr. tudi v naši ustavi 'Ped občimi državljanskimi pravicami o ®uakosti pred zakonom, o tem, da sme državljana soditi le pristojno sodišče, ki Sa mora pred razsodbo zaslišati, oziroma tou dati priliko, da se brani, dalje o nedotakljivosti doma, pisemski tajnosti itd.
Vse te deloma že zastarele in zato brezpredmetne pravice, oziroma določbe Pas tu ne zanimajo. Nas brigajo samo tiste splošne, t. j. za vse državljane veljavne čisto ali vsaj pretežno politične pravice, ki vsebujejo resnična pozitivna prava, m sicer brez ozira na to, ali in pod kakšnim uaslovom se v ustavah naštevajo in navajajo.
Glavne take »obče državljanske pravice« so:
,	1. Popolna osebna svoboda,
kolikor je ne omejujejo pozitivne socialne dolžnosti in kazenski predpisi. Ta osebna Prostost se izraža zlasti v svobodi mišljenja in vesti ter v. svobodi kretanja, zborovanja, udru-* e v a n j a in tiska;
a.	aktivna in pasivna volilna pravica v politične zastope Vseh vrst. — O obeh navedenih točkah bomo še posebej podrobneje govorili.
Poleg splošnih državljanskih pravic Pa so s samoupravnega vidika prav tako Važne tudi obče državljanske dolžnosti, Poudarili smo že, da tvori vprašanje samouprave bistven del socialnega problema, Pri obeh gre v prvi vrsti za to, da se onemogoči sleherna nadvlada (tudi diktatura proletariata, ki jo pridiguje materialistični socializem, je mišljena le kot Prehod, ki naj samo omogoči trajno uveljavljenje socializma), To pa je mogoče edino le tam, kjer se vsak poedinec dobro zaveda svoje odvisnosti od družbe ter Zato tudi priznava ter vestno izpolnjuje svoje obveznosti napram nji. Edino organizirana družba se torej lahko otrese nadvlade poedinih slojev, stanov in klik, in samouprava pomenja na splošno, kakor tudi še posebej v političnem pogledu organizacijo javnega življenja. O n a*j e tipično socialna, oziroma edina zares socialistična oblika uprave. Zato pa ne daje ljudem samo pravic, marveč jim nalaga tudi primerne socialne dolžnosti.
Pod vlado modernega demokratizma, ki je po stanovih organizirano človeško družbo razdrobil v neorganično skupino poedincev, katere vežejo in spajajo v enoto samo še zakoni in državne meje, so povsem naravno govorili samo o splošnih državljanskih pravicah, ne meneč se za Številne družabne potrebe ter iz njih izvirajoče splošne dolžnosti, loda svetovna vojna je s svojo petletno praktično izkušnjo tudi nam dokazala nujno potrebo številnih socialnih obveznosti poedincev do družbe. Zato se v povojnih ustavah »demokratičnih« držav (tudi v naši!) poudarjajo naenkrat poleg pravic tudi obče državljanske dolžnosti. S tem smo seveda dejansko že prešli preko običajnih demokratičnih načel vsaj k formalnemu uveljavljenju modernih socialnih idej.
Obče državljanske dolžnosti, čisto ali vsaj pretežno političnega značaja (tu nas
zanimajo samo te!) so sicer mnogovrstne ter tudi ne ostajajo vedno iste, vendar zavzemata med njimi brez dvoma prvo mesto sledeči dve:
1. Vsak državljan je dolžan posvečati javnemu, političnemu življenju primerno p a ž -njo ter se ga po svojih sposobnostih in prilikah tudi udeleževati (n. pr. aktivna volilna dolžnost);
2. vsak državljan mora biti voljan prevzeti v slučaju potrebe svojim spo-
sobnostim in močem odgovarjajoče javne funkcije ter jih vestno in točno izpolnjevati (n. pr. pasivna volilna dolžnost).
Kakor se zdi to tuje našemu ušesu in pojmovanju, je vendar uresničenje prave samouprave baš od izpolnjevanja teh dveh splošnih dolžnosti bistveno odvisno.
Tudi o tem bomo še posebej govorili.
Stojana Prcfča.
Obsodba policaldemokratske politika. - Proti zvezi
z demokrati* — Za revizijo ustave. — Za avtonomijo*
Belgrad, 15. septembra. (Izv.) Včeraj je izdal Stojan Protič svoj proglas na narod. V proglasu pravi, da bo z ozirom na to, ker se politika, ki jo vodi Nikola Pašič, ne sklada več s programom radikalne stranke, pričel z izdajanjem lastnega lista, ki se bo imenoval »Radikal« in bo pričel izhajati 15. oktobra. V listu bo zasledoval politiko na temelju redigiranega programa radikalne stranke. Posvetil pa bo več pozornosti kmetskemu vprašanju.
Za Pašiča pravi, da je njegova politika za državo škodljiva, ker se je zvezal z demokratsko stranko, ki je demokratska edino po imenu, v bistvu pa je reakcionarna. Ima popolnoma nesvobodomi-selne in napačne pojme o svobodi in državljanskih pravicah. Demokratska stranka je nesposobna za vsako resno delo v državi.
Zahteva revizijo ustave, ki ni sposobna dati državi trdne temelje.
Glede uničenja mandatov komunistič-
nih poslancev pravi, da je bilo protizakonito in je bilo storjeno zgolj iz osebnih interesov Pribičeviča, ki nekatere komuniste zapira, druge pa podpira. Krivdo na slabem položaju in razmerah v južni Srbiji pripisuje v veliki meri policijski politiki Pribičeviča.
Očita Pašiču, ki je v Ženevi pristal na avtonomistično ureditev države, sedaj pa z demokrati vred dolži vsakogar za separatista in protidržavnega, kdor zastopa idejo avtonomije ali federacije.
Na koncu zahteva takojšnjo revizijo ustave,
Belgrad, 15. sept. (Izv.) Proglas Stojana Protiča je v vseli krogih izzval največje zanimanje. Demokrati so pobiti in skušajo z omalovaževanjem zmanjšati fakta, ki jih navaja Protič proti njihovemu neresnemu delu. V splošnem se iahko reče, da je vsa javnost z zadovoljstvom sprejela te odločne besede starega politika.
MEDNARODNO RAZSODIŠČE,
Ženeva, 14. sept. Skupščna zveze narodov in svet zveze narodov sta izvolila pri šesti volitvi za razsodnika Hubra (Švica) in Nvholma (Dansko), s čimer je postala končnoveljavna lista za mednarodno razsodišče polnoštevilna. Pri volitvi nadomestnih sodnikov so bili izvoljeni Yang (Kitajska), Negolescu (Rumunija) in Jovanovič (Jugoslavija) za nadomestne sodnike. Ker se radi 4. nadomestnega sodnika kljub petim volitvam ni mogel doseči sporazum med svetom in skupščino, je skupščina izvolila tričlansko komisijo, ki ima z enako močno komisijo sveta odločiti o spornem četrtem mandatu.
ČIČERINOVA NOTA POLJSKI VLADI.
Berlin, 14. sept. »Vossische Zeitung« javlja: Cičerin je poslal poljski vladi noto, v kateri ponovno navaja nerešene pritožbe sovjetske vlade o nadaljnjem obstoju belih gard na poljskem ozemlju in zatrjuje. da obstoje tajni stiki med poljskimi oblastmi in temi organizacijami. Sovjetska vlada končno zahteva, da se voditelji tega gibanja izženejo.
POMOČ RUSIJI.
London, 14. sept. Angleški odposlanci za rusko pomožno misijo so danes odpotovali v Pariz. Na Angleškem vlada splošno mnenje, da je treba vztrajati pri tem, da se da izvedencem priložnost proučiti razmere na Ruskem, preden začno evropske vlade pomožno akcijo.
RESNOST IRSKEGA VPRAŠANJA.
London, 14. sept. Kakor javljajo večerni listi, je dobilo irsko vprašanje zopet resno lice, ki more presenetiti obe državi.
NEMIRI V INDIJI.
London, 14. sept. Uradna brzojavka indijske vlade od 12. t. m. veli, da vlada v Malabarju mir in da operacije zadovoljivo napredujejo. Policija je zaprla dva uporniška voditelja. Matraški guverner je prepotoval brez neprilik vse uporniško ozemlje.
NEZADOVOLJSTVO S PRIBIČEVIČEM.
Belgrad, 14. sept. (Izv. Pogajanja med radikalci in demokrati so odgodena. Pašič se pripravlja na pot. Razni radikalni ministri so nezadovoljni z režimom Pribičeviča ter zahtevajo njegov odstop.
Širite ..NOVI fcHS“
Pozi« usmiljenim srcem!
V svrho izposlovanja podpor in zbiranja darov za pogorelce v Klečah pri Ljubljani, se je konstituiral pomožni odbor, ki se tem potom obrača do vseh usmiljenih src z iskreno prošnjo, da na katerikoli način pomorejo težko prizadetim po-gorelcem, Sleherni dar, tudi najmanjši, je silno dobrodošel in kdor hitro da, dvakrat da, — Vseh pogorelcev je 10 in med temi tirje, ki so popolnoma brez vsake hrane, obleke in obutvi, povrh tega pa še brez strehe. Slednjim in ostalim pa je pogorela vsa živinska krma, gospodarsko orodje in stroji, veilike množine poljskih sadežev itd'. Posebna cenilna komisija je ocenila po požaru povzročeno škodo, ki znaša 3,117.874 K, zavarovalnina pa samo 434.190 K. Ako torej ne pride nujno izdatna pomoč, so prizadeti izpostavljeni gladiu in vsem vremenskim nezgodam jesenskega in zimskega časa. — Pomožni odbor zategadelj prosi in apelira na vsa dobrodelna srca,' da po svojih močeh prispevajo za ponesrečene družine. Vsi darovi naj se pošiljajo na »Pomožni odbor za pogorelce v Klečah, p. Ježica pri Ljubljani.«
politični dogodki
+. Naša država dela oficielno pravoslavno propagando. »Slovenski Narod« z dne 11. t. m. poroča, da škof Dositej v Podkarpatski Rusiji skupaj z atašejem poslaništva S. H. S. Cvrčanmom dela propagando za razkolniško češko narodno cerkev v okrilju pravoslavja. To je škandal prve vrste, Člen 12. ustave določa, da država subvencionira vse priznane cerkve po njihovih stvarnih potrebah v sorazmer. ju s številnostjo njihovih vernikov v smislu popolne enakopravnosti vseh veroizpovc-danj. Zato je dolžnost vseh parlamentarnih strank, da protestirajo proti takemu kršenju ustave, da vlada protizakonito troši denar za pravoslavno bojno propagando v inozemski zavezniški državi ter dovoljuje svojemu atašeju, da na stroške jugoslovanskih davkoplačevalcev ustanavlja s škofom Dositejem pravoslavne fare ter širi versko mržnjo med Rusini. To je tem bolj obsodbe vredno, ker plačani emisarji naše države s tem poostrujejo strankarske borbe v Češkoslovaški kior ravno sedaj
gre za to, ali se vse narodne stranke združijo v en blok proti Nemcem in komunistom ali ne. Potem pa še sedanja vlada zahteva, naj se spoštuje njena ustava, ki jo sama na tako flagrantni način krši. Pa pride kakšen profesor dr. Breznik, demokrat, ki se v Parizu izdaja za katoliškega »Slovenca«, in po naročilu belgrajske vlade piše v francoski »Libre Parole«, da v Jugoslaviji katoliško vprašanje sploh ne obstoja, ker so vse vere enakopravne! O tem bomo še obširno govorili, naš klub pa bo brezdvoma vprašal vlado, kdo jo je pooblastil, da plačuje pravoslavnega škofa in poslaniškega atašeja za protikaloliško propagando v Češkoslovaški, medtem ko izkazuje budget 4 milijarde deficita!
-f Kaj se vse Pribičeviču očita. Iz današnjega -Jutra« posnemamo, da srbski listi Pribit evriu očitajo da ima v Zagrebu 3 palače, da je naložil ogromne vsote denarja v švicarskih bankah, da je utihotap-Ijal iz Prage sladkor in potem izposloval prepoved uvoza, da bi ga mogel prodati po poljubnih cenah in da je milijonar ter je dobil red francoske legije radi svojih zvez s konsorcijem »Omnium Serbe«. — Na te očitke odgovarja Pribičevič samo, da niso resnične, »Jutru« pa se to očividno zdi zadosti, saj se ne gre za — Peska, am pak za Pribičeviča. Sicer pa pravijo, da kjer je dim, je tudi ogenj. Mogoče pa, da je Pribičevič res nedolžen, na vsak način pa to, kar Pribičeviču očitajo, v polni meri nekateri drugi njegovi prijatelji res delajo; sploh se zdi, da so gori omenjene stvari nekako natančen katalog vseh grehov, ki dičijo najimenitnejše državnike sedanjega sistema v Jugoslaviji, In tako se je morebiti Pribičeviču zgodilo, da ga zlobni in obrekljivi svet sodi po družbi, v kateri sedi.
-j- Izlet v Albanijo je napravilo današnje »Jutro«. Ker je v Sloveniji zadnje čase čedaljebolj neprijetno za demokrate, se »Jutro« bavi z aneksijskimi načrti med Miridili in Malisori. Medlem ko se drugi ljudje bavijo z vprašanjem, kako ozdraviti našo upravo in povzdigniti valuto, glasilo slovenske demokratske stranke agitira za nove konflikte s sosedi, kakor da jih nimamo že zadošti. Seveda, če bi zopet pel boben in pokale puške, bi se demokratske vladne metode v Jugoslavije za čas pozabile, toda nadejamo se, da so v Bel-gradu vendar za nekaj stopinj bolj pametni, kakor v Ljubljani, in da se bo albansko vprašanje čisto mirno rešilo, kakor to želi — Anglija in Francija. — Natančnejše informacije se dobe v konzorciju »Omnium Serbe« ...
V kakšnem oziru nudi strokovna organizacija pomoč delavstvu? V tržiški okolici je neko podjetje odpovedalo bolniški blagajni članstvo svojih lesnih delavcev, katerih je okrog 200. Preje je bilo podjetje vsled strokovne organizacije prisiljeno, da so bili vsi delavci učlanjeni pri bolniški blagajni. Tekom ča3a pa se je delavstvo izneverilo svoji organizaciji in podjetje je vsled tega radevolje v svojo korist in škodo delavstvu naznanilo bolniški blagajni, da njegovi delavci niso več člani bolniške blagajne. Delavstvo, spreglej, koliko ti nudi strokovna organizacija, zato naj bo naše geslo: vsi v strokovno organizacijo JSZ.
3)nevni dogodki
— Kritika o nadučitelju. Gospod Rudolf S. je dne 2. majnika lekel posestniku Antonu Nagodetu v Pcdolnici o nadučitelju Antonu Urbančiču: »Vi imate otroke, jaz jih imam tudi in če jih boste imeli, moramo gledati, pod kakšno vzgojo bodo šli. Mi ne smemo biti čez duhovne; tako slabega človeka ne poznam, kot je naš nadučitelj.« Za to kritiko je prisodilo deželno sodišče g, S. 50 dinarjev globe.
— Cigan Ivan Held težko ranjen. Na Bledu so orožniki 11. I. m, aretirali cigana Ivana Helda in cigansko Marijo Reihart, ker sta ogoljufala v Boh, Beli posestnikovi hčeri Frančiški Zupančičevi denarja in obleke v vrednosti 56.1 GO kron. Aretirani cigan Held je bil na desni roki težko ranjen in je povedal, da ga je dne 9, septembra ranil s samokresom cigan Alojzij Rak, s
I katerim sta se sprla.
Stran 2.
v>Novi Čas«, dne 15. septembra 1921
Štev. 207;
— Vrhniški tatovi pred sodiščem. V noči na 11. niajnik sta bila ukradena iz dr.
Maroltove žage na Vrhniki 2 jermena vredna 2780 kron. Dalje je bila okradena carinama v Postojni. Tatvine sta izvršila France,Rožene in Antoni Jerina. Deželno sodišče je prisodilo Rožencu 10 in Jerinu 6 mesecev težke ječe poostrene s trdim ležiščem in postom na 14 dni.
— Dvakrat kaznovani tihotapec. Josip Štangelj iz Šmihela je prišel z enim parom konj v Lase pri Planini, kjer je nameraval konja iziihotapiti v Italijo. Fin. stražnika Franc Birsa in Viktor Černe sta pa Štanglju konja zaplenila. Glavna carinama jc nato Št angl ju konfiscirala konja in mu naložila globe 13.200 dinarjev. Stan-gelj jc obdolžil organe finančne kontrole Birso in Černeta, da sta mu ukradla 8000 kron. Zaplenjena konja je postavila cari-rtarna v Ševarjev hlev na Rakeku,, Štan-gelj je pa vlomil v hlev in odpeljal konja v Postojno. Deželno sodišče v Ljubljani je Štanglju prisodilo 6 tednov zapora.
— Vožnja kolesarjev in mlekaric na državni cesti 1 •jubljana-Ježica. Da sc olajša promet na državni cesii Ljubljana-Ježica, določi se za kolesarje levi banket državne cesle v smeri Ljubljana-Ježica kot jedino dovoljen, za pešce pa desni banket.' Vsaka vožnja kolesarjev po desnem banketu omenjene državne ceste je pod kaznijo prepovedana. Mlekaricam in vsem, ki prevažajo stvari iz dežele v mesto ali nazaj na vozičkih, je prepovedano uporabljati oba cestna banketa in imajo uporabljati le cesto.
£jubljanski dogodki.
lj Pred volitvami ljubljanskega župana? Pod tem naslovom piše današnji »Naprej «i »Dva meseca se vrši preklanie med »Jutrom« in »Jugoslavijo« glede ljubljanskega župana. Afera, ki jo je izprožilo »Jutro«, je še vedno nedognana in »Jugoslavija« prinaša neki spis odvetniškega kandidata Emila Stefanoviča, ki dokazuje, da je homoseksualec Josip Pesek, ne pa izvoljeni Anton Pesek, ter da sta v celi aferi zamenjani osebi. To vprašanje je še vedno tako, da si stojita nasproti dve vprašanji. Demokrati trdijo, da jc stvar resnična, »Jugoslavija« pa da ni resnična. Vsekakor torej stvar še ni dognana. Kakor pa čujemo, se vladi silno mudi, da se volitev ljubljanskega župana čimprej izvrši, kljub temu, da vzrok, ki ga vlada ima v svojih rokah, še ni dokazana stvar! Občinski svet je izvolil g. Peska in dokler ni vzrok — čeprav je vlada sicer kot nadzorna oblast opravičena ali potrditi župana ali ne — ki bi prepričal občinski svet, da je treba izbrati drugo osebo za župana, dokazan, toliko časa se smatra razveljavitev županske volitve za nezaupnico večini občinskega sveta. Toda ne samo to. Izpraznjenih je tudi šest komunističnih mandatov, ki se jih more in sme pravilno nadomestiti le na ta način, da se razpusti celi občinski svet in se izvedejo popolne nove volitve. Druge poti ni tukaj, ki bi zopet spravila komunalno zastopstvo v red, Ako se izvfši sedaj nova volitev župana, ali sc razdele nezasedeni mandati na kak drugačen način, se bo smatralo to za nov akt terorizma in nezakonitosti. Odločno torej protestiramo, da bi se skušalo izvesti novo volitev župana, preden je alera rešena, ker je bila minula volitev pravilna, na drugi strani pa zahtevamo, da se občinski svet razpusti in izvedejo popolnoma nove'volitve v občinski svet ljubljanski.« — Mi smo svoje stališče v tej zadevi včeraj jasno označili in nas veseli, da glasilo socialne demokracije zavzema isto pravilno stališče. Gospod Ivan Hribar zdaj lahko ve, kaj mu jc storiti.
lj Krompir za mesto Ljubljana. Ob0in-sivo se opozarja, naj nemudoma naroči pismeno ali z osebno prinesenim naročilom pri mestnem tržnem nadzorstvu, magistrat, količino krompirja za celo leto. Vsem strankam, ki naroce nad tri vreče, to je nad 200 kg krompirja, se bo krompir dostavil na dom. Na trgu se bo krompir razprodajal v najmanjši količini 80 kg, ker je razprodaja na drobno tehnično preveč otežkočena. Cena krompirju bo 8 K 30 v. V naročilu naj se navede točen naslov.
lj Požar na državnem kolodvoru. Danes ob |5. uro zjutraj sc je zasvetilo na. državnem kolodvoru v bližini skladišča. Goreti je pričela čuvajnica,’ ko jc nočni ču;vaj hodil po kolodvoru in navijal kontrolne ure. Požar so ljudje precej zapazili in čuvaj južne železnice na šišenskem prelazu, je telefonično obvestil o požaru glavni kolodvor, ta pa gasilce, kateri so se hitro iz Mestnega doma pripeljali na lice mesta. Požar so hitro zadušili. Železničarji in gasilci so požrtvovalno delali. Čuvajnica je zgorela do tal, druge škode pa ni bilo.
lj Preskrba Ljubljane s krompirjem. Stranke se opozarjajo, naj kolikor mogoče hitro naznanijo na mestno tržno nadzorstvo pismeno ali osebno količino krompirja za celo leto. Istotako naj naroče vsi javni in privatni zavodi, restavracije in gostilne nemudoma celo količino krompirja, ki ga potrebujejo. Izvoznim firmam za prašiče bo istotako na razpolago poljubna množina za krmo primernega krompirja, ki naj ga nemudoma naroče z označbo, ko-
liko rabijo krompirja vsak teden, da se jim krompir tedensko dostavi, da ostane domači krompir za ljudski konsum. Na kvaliteto krompirja se bo kolikor mogoče oziralo ter droben krompir porabilo za krmo.
lj Pridobitev ukradenih reči, Ana Kic je ukradla kot natakarica v kavarn’ Central razne obleke, perila in zlatnine za
11.440 K. Ukradene reči sta si pridobili Emi Kamnar s Sela št. 25 in Ivanka Slik s Sela št. 18. Deželno sodišče je obsodilo zato obe na štiri mesece ječe, poostrene s trdim ležiščem na mesec.
Edino koristno je za delavca konzu-menta, da je član I. delavskega konsum-nega društva, katerega namen je uspešno pobijati draginjo in ne navijati cen raznim življenjskim potrebščinam, kakor delajo | razni posamezni trgovci. N. p. pred enim tednom ie bila v tržiški prodajalni 1. delavskega konsumnega društva mast še po 80 K, med tem ko je bila po drugih trgovinah že po 70 kron kg, slanina pri mesarjih pa tudij po 68—70 kron. Sladkor se je prodajal v tej prodajalni po 50 kron kg, med tem ko je bil drugje že po 56 K kg. Torej delavstvo kupuj ie v prodajalni I, delavskega konsumnega društva, ker s tem koristiš sebi in podpiraš svojo gospodarsko organizacijo.
J£aša društva.
d Odbor SKSZ ima danes ob 20 uri v navadnih prostorih važno sejo. — Podpredsednik.
d' Tovarišem Blejske podružnice! Vse tovariše vabim, da se udeleže v soboto dne
17.	septembra izleta v Žerovnico. Ob 9. uri zbirališče na kolodvoru. Ogledamo si tudi kranjsko deželno elektrarno ob Završni-ci. Tudi v družbi znancev in sorodnikov dobrodošli! Bog živi! — J, Š. predsednik.
d Orel v Šmartnem pri Litiji vabi k javni telovadbi, ki jo priredi v nedeljo 18. septembra na vrtu Doma v Šmartnem. Obenem bo srečelov in koncert izletnikov glazbenpga drutšva »Ljubljana«. — Za okrepčilo bo preskrbljeno. Začetek ob 2. uri popoldne.
d Sosterški »Orel« priredi v nedeljo, I dne 18. septembra 1921. javno telovadbo z ljudsko veselice. Spored: ob 2. uri popoldne sprejem gostov pri znamenju sv. Jožefa. Ob pol 3. url litanije. Ob 3. uri javna telovadba z slavnostnim govorom na travniku zraven cerkve. Po telovadbi se vrši ljudska veselica pri »Mihatu« z bogatini srečelovom, godbo, petjem, šaljivo pošto, turško kavarno, dirko v vrečah in drugimi šaljivimi prizori. —- Za dobro in ceno postrežbo je preskrbljeno. Med celo prireditvijo svira bratska orlovska godba iz D, M. v Polju.
custe z motivacijo, da ni kredi ta > — Tako 1» lahko naštel dolgo vrsto podobnih, več N* mani važnih vprašani, potem na onih pravic« ki so že zdavnaj pridobljene, pa nam jih dan za dnem odjedajo Kako je to mogoče, ko imamo vsemogočne ljudi pri Z. J. Ž.. ljudi. ki.ne potrebujejo nobenega sporazuma. Saj vendar r.e boste tako naivni, da boste trdili, da ie vse to onemogočila ta uboga Prometna zveza- — Prijatelji pri Zvezi! se li kai sramujete?
Koalicijski odbor železničarskih orga* nizacij je imel sejo dne 13, septembra t, 1« v prostorih konsumnega društva Kongresni trg št. 2 s sledečim dnevnim redom: 1. Bližnji kongres vseh strokovnih organizacij železničarjev. 2, Službena pragmatika. Pri prvi točki dnevnega reda se je razvila živahna debata. Navzoči železničarji so zahtevali, da se v najkrajšem času vrši kongres vseh koaliranih želez, organizacij, nastavljenega osobja in delavstva. Z oziro® na nujno potrebo smo sklenili, da se skliče tudi javen železničarski shod, brez razlike strankine pripadnosti, ker le v skupnem ® sporazumnem delovanju je moč. Rešite^ železničarskega vprašanja je le v železničarjih samih. Nobena demagogija, ne lepa gesta, temveč le v skupni solidarnosti, bo' železničarstvo zmagalo. — Koalicijski odbor.
Odborova seja P. Z, bo v petek 1^-septembra v prostorih Konsumnega društva, Kongresni trg št. 2 ob pol 8. uri«'—' Predsedstvo.
Vse podružnice, plačilnice in vsi zaupniki se nujno vabijo, da se gotovo udeleže seje 'koalicijskega odbora, ki bo v nedeljo
18.	septembra v prostorih Konsumnega društva ob treh popoldne, ker gre za zelo važne zadeve. — Predsedstvo.
Cestar.
Beraške plače cestarjev, precej slabši gflede dohodkov nego zadnji berači so bivši deželni ce* star ji. ki jih pa sedaj plačuje država, potem je pobrala vse, znatno deželno premoženje kaj P° ceni. — V rokah imamo nakazilo mesečne beraške plače takega-le cestarja. — čujie! Temelj11* plača: 60 K, z besedami- šestdeset kron; dragiri* ska doklada: 250 K zrn j, 100 K za ženo in e*° hčer; skupaj mesečno: ceiib 410 K! — To sev«®* za vse, hrano, obleko, stanovanje itd. — Ali le 5.° škandal, ali ni? Država, ki troši stotisoče iu Bilijone za sokolske propagande, plačuje svoje laSt' ne uslužbence slabše, nego se daje miloščina h®' racem.
SHtSilSlSfS.
Občni zbor »Strokovne zveze služ^ kinj«. 3 reden občni zbor »Strokovne zveze služkinj« se vrši v nedeljo 25. t, m. ob
2.	uri popoldne v prostorih Št. Peterske prosvete. 1. Pozdrav in otvoritev. 2. Poročilo odbora. 3, Sprejem pravil. 4. Volitev odbora. 5. Eventuelno zvišanje prispevkov.
6.	Sklepanje o predlogih na predvečer vršeče se konference, 7. Slučajnosti. Na predvečer občnega zbora se vrši v istih prostorih ob 8. uri zvečer konferenca del«* gatov. Na konferenci se bo razpravljalo poleg organizacijskih zadev tudi strokovne naloge organizacije za bodočnost. Konferenca je precejšnje važnosti, vsled tega se je moraio udeležiti zastopniki oziroma zastopnice vseh krajevnih in izven Ijubljai* skih skupin. Razposlana so vabila. Udcl®^' ba se mora priglasiti najkasneje do 19« in. Na kasneje došle prijave se bo m°f> . ozirati samo po možnosti. Istotako se na! vpošljejo predlogi za občni zbor do označenega roka.
Silijo nas. Mislile smo, da nam ne ho treba drezati gospodinj k izvrševanju novega »Poselskega reda«. Izkušnja pa nas uči, da brez tega ne bo nič. Poselski red je bil objavljen v vseh časopisih vsaj glay-ne izpremembe, razglašen v Urad. listu in vse to nič ne pomaga. Mnoge gospodinje se namreč nočejo ravnati po določbah novega poselskega reda. Ako se poselski red od strani gospodinj ne bo izvrševal, bomo vedeli, da gospodinjam ni nič na. tem, se začne boj. V takem slu,čaju bomo s|e z vso odločnostjo v borbo za uveljavljenje načel novega poselskega reda!
Poselski red v tisku, »Strokovna zveza služkinj« je dala novi poselski red v tisk in ga bodo lahko dobile vse članice/Gotov bo sigurno do občnega zbora, Katera hoče imeti, se lahko že sedaj oglasi prl svoji zaupnici. Isto velja za krajevne skupine kakor Maribor, Novo mesto, Ptuj itd, O novem poselskem redu mora biti vsake podučena.
r Kak« ua Poljskem kaznujejo izvoz živil. Poljski listi prinašajo poročilo o ministrskem odloku proti izvozu živil iz bivše poljske zaplembe. Odlok se glasi: Kdor predmete za vsakdanje potrebe, posebno živila v vrednosti čez 1000 poljskih mark brez izrečnega dovoljenja tajno preko gra-nice izvaža, bo kaznovan z zaporom od 1 do 15 let in poleg tega z denarno globo 2 mil. mark. Ako krivec težko oškoduje javnost, ga zadene dosmrtna ječa, ali pa smrtna kazen. Poleg vsega tega mu zapleni država vse dotično blago.
Odgovorni urednik Anton Marinček.
Izdaje konzorcij »Novega Čaaa«,
Tjjk* Jugoslovanska tiakara* z Ljubljani.
VABILO
na letni občni zbor Jugoslovanske strokovne zveze — vsem skupinam.
Občni zbor se vrši dne 25. sept. 1921 ob 10. uri dopoldne v prostorih I. del. konsumnega društva na Kongresnem trgu št.2. Dnevni red je sledeči: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Poročila delegatov; 3. Ureditev članarine pri centrali in strokah; 4. Volitev odbora; 5. Eventuelm predlogi; 6. Slučajnosti.
Prometna zoezs
Pozor železničarji! »Izmečke vseh izmečkov« imenuje Jugoslov. železničar« vse one, kateri niso organizirani pri ZJŽ. Potem piše dalje:	Naše vrste rastejo od
dne do dne.c Sedaj nastane vprašanje, od kje pa pridejo ti železničarji. Od nas gotovo ne, ker tudi naše vrste rastejo, od strokovne železničarske organizacije za Slovenijo tudi ne, ker tudi tam gre baje počasi gor. Torej edino še od razpuščene takoimenova-ne komunistične žel. organizacije. Ali se ZJŽ ne sramuje, ko na tihem lovi te železničarje v svoje mreže, javno jih pa blati, da so >izmečki vseh izmečkov . To naj si zapomnijo vsi železničarji, kateri so danes brez pravne zaščite, ker se jim lahko zgodi, da jim ta gospoda pred nosom zapre vrata ter reče: »Izmečkov ne maramo?, ako bi se res hotel kdo organizirati pri ZJŽ. Zatorej ogibajte se jih, in če vas bo kdo nagovarjal, da pristopite k njim, recite jim:	Ne, mi
smo izmečki! Ako boste to storili, boste pokazali, da imate neupognjeno hrbtenico, da se njihovega terorja ne bojite. Sedaj ko obstoja koalicijski odbor železničarskih strokovnih organizacij, pri katerem so zastopane tri železničarske organizacije (ra* zen ZJŽ), je sveta dolžnost vseh železničarjev, da se organizirajo. Ako pogledajo železničarsko zgodovino samo za Iri leta nazaj, ne bo jim težko najti, kje naj se organizirajo, da bodo v resnici zastopani. Ne praznim besedam, ne ljudem, kateri so polni sladkih fraz, temveč resnici in dejanjem verujte! Vaša usoda je v vaših rokah, nihče pozneje ne sme tožiti in reči, da ni vedel. Strnimo naše vrste z možmi bojevniki za pravice železničarjev, in nekega dne bodo res ostali osamljeni, toda ne Vi, temveč vQni .
Vrimite ga!...
Za poštene in pametne ljudi.
Po tržaških ulicah je nekoč božal tat iu klical: Primite ga. primite gal — Podobnih sredstev se danes poslužuje ZJŽ. Strah pred bednimi, stradajočimi železničarskimi masami narekuje politikom okrog >Zveze članke, ki slikajo v vsej svoji nagoti samega sebe in lastno delo. Tovariši naj čitajo v Jug. želez, od 10. septembra št. 86 članek: -Ven s politiko: in naj zamenjajo besede: ,Pro-metna zveza? •/. »Zveza jug. želez.« m »Katoliški politiki- 't> narodnimi socialisti, pa bo slika popolna. Komu gre za politiko in komu za trpina železničarja. — Tudi stavki: »Zadeti v živo, to boli, skušajo priti iz zagate; itd. veljajo v polnem obsegu ZJŽ. Ko smo mi začeli z dehjm za sporazum vseh obstoječih železničarskih organizacij, še nismo niti zavedali, kako hudo bomo zadeli po-litikujoče voditelje ZJŽ. Upali smo — vsaj upali — da bo vodstvo ZJŽ upoštevalo današnji naš položaj, v katerem se železničarji nahajamo, in da bo premagalo politično strast, ter sprejelo našo jK-šteno, odkritosrčno prijateljsko ponujeno jim roko, kakor druge železničarske organizacije. Da bi se pa ZJŽ bavila s tem vprašanjem, o katerem mi pišemo, in za katero delamo — namreč za solidarni, sporazumni nastop vseh obstoječih žel. organizacij, celokupnega želez, stanu — to ne nese! — Clankar je nekje slišal nekaj zvoniti tudi o Mar.\u ter pravi: »On (Mar ) ni imel v mislih take strokovne organizacije, kakor jo imamo mi. Da, tovariši! to pa celo podčrtamo: Mars ni imel v mislih take strokovne organizacije, kakoršna je ZJŽ. ČTankar pa je — v strahu pred »Promeluj
zvezo« obletel: Nemčijo, Francijo, Anglijo, Italijo in še celo Ameriko, se razume, da na Dunaj ni pojavil. — Končno je pel-jal 300 zavednih katoliških železničarjev v Belgrad pred ministra sa-obračaja in jih od tam — prav gotovo — koloniziral v severno Srbijo, da je lahko zatem predstavil svojih »20.000« narod, železničarjev g. ministru saobračaja oziroma namestniku g. Jeliču, češ — tukaj smo vaši — 20.000 broječa armada, podložne sluge, izvolite učiniti z njimi, kar vam ljubo in drago — vse drugo je vaše, Te politika je naša. Tako delajo, talce članke pošilja v svet ZJŽ v času, ko se enotno kapitalistična družba v tesnem objemu bojuje in hoče absolutno zavladati nad vsem ti-pečim delavnim ljudstvom, v času, ko smo železničarji postali popolnoma brezpravna raja, v času, ko stradajoči trpin železničar z žalostjo in sirahom gleda v bodočnost, kaj bo ž njim in njegovo družino. V tem resnem času ti ljudje nimajo resnejšega dela kakor da prikrivajo svoje razdiralno delo s članki, ki niso le razžaljivi za železničarje sploh, s katerimi se zlobno račuua ua nevednost stradajočega železničarja, ampak mu prinašajo gospodarsko škodo, ki se ne da popraviti. Kljub vsej očividui zakulisnosti pa smo prepričani, da se bomo našli trpeči in zatirani v skupnem delu, v boju za naš življenjski obstoj. Našli se bomo, ko se bo članstvo ZJŽ popolnoma zavedalo igre, ki jo igrajo voditelji ZJŽ s stradajočo železničarsko maso. Za vse nas zatirano in trpeče pa tem pogumneje in intenzivneje delamo, da se zdru-trn pognnejše in intenzivnejše delamo, da se združimo vsi železničarji kot en mož v neprodiruo iionto. Stanovsko solidarnost; v skupnem sporazumnem nastopu vidimo mi našo rešitev. »20.000-: »najinteligeutnejših: uas bo pa vodilo v še večjo mizerijo kakor je današnja, ako ne bo prišel obračun — pravočasno.
Žalostno poglavje se nadaljuje.
Ko mi ie danes prišel v roke Jug. žel. sem sc začudeno vprašal: nili razpuščena koira stituania in morda — razpisane volitve? Ali pa se motim in čitam kak star časopis izza časa votivnega boja. Pogledam. Ne motim sc, gola resnica! List ie datiran 3. septembra, naslov Jug. žel, glasilo »Zveze iug. žel.« In vendar? .., Predmet zopet: »Prometna zveza«. — V času ko stojimo iugosl. železničarji v najtežavnejšem in najnevarnejšem položaju, v času ko smo se mi v polnem obsegu tega zavedali in'smo z vso iskrenostjo in poštenostjo začeli boi za stanovsko solidarnost, za sporazumni nastop vseh org. celokupnega želez, stanu in ko smo resno sklenili, da mora tudi v strokov-nh glasilih nehati kakoršnokoli napadanje in nelojalno pisanje med posameznimi org., da pokažemo vsej javnosti, da smo složni in spo-razumlieni, v tistem času Z- J. 2. igra zakulis, no igro političnega komedijanta. Danes bi bili jugoslovanski železničarji složni in edini, da ue bi bili v Z. J. Ž. ljudje, ki iim ie politična karijera zvezda - vodnica za strokovno delo. Strah, da bi morda v sporazumnem delovanju, ne trpel mih politični voziček, v katerega ie vprežen a Z. J. 2., jim ie narekoval, da so odklonili vsak tovariški sporazum. Je to sicer žalostno, a še tembolj zlobno, da sc smatra trpina železničarja, takega tenca. da bi se te komediianske igre ne zavedal. Ljudje, ki pišejo. v svoij pobesnelosti članke v Jug. žel., se čutijo vzvišene nad maso iu si domišliuiejo, da kar oni zapišejo mora držati, pa, nai bo še taka neumna laž, češ, masa ie masa in ta masa mora verjeti._ Da pa masa ni tisti tepec, za katerega ga ti ljudje imaio in da se ta masa te •igre že dobro.zaveda ter obrača hrbet, sc vidi iz surove pobesnelosti, ki io odlagajo v svojem glasilu. Ne onim ljudem okrog Zveze, pač pa tovarišem v Zvezi in izven Zveze še to-le: Če ie kedai bilo nujno potrebno, da smo vsi trpeči — in to smo — železničarji edini, ie prav gotovo^ danes to še posebno nuiuo, Kdor pa je proti stanovski^ solidarnosti, proti sporazumnemu delu, ni železničar, še mani pa prijatelj istega. In ti neprijatelii so — ne organizacija Z. J. 2. — pač pa vodstvo iste. Če bi bila Z. J. Ž. nepolitična, poštena stanovska organizacija, bi naše vabilo z veseljem sprejela. In če bi bila zveza tako močna in vsegamogočna, da bi sploh bil; vsi izven nie nepotrebni balast- po-■' lem bi morali imeti pač malo več uspeha. Nočem biti najmanj nepošten, da bi morda očitni Z. J. 2., da morda ni storila svoje svete dolžnosti: omenim to le v podkrepitev našega stališča za stanovsko solidarnost. Družinski člani uslužbencev nimajo še do danes pri južni železnici vozne ugodnosti. Malenkost, ki bi se
dala z malo dobre volje — rešiti- Ni se! ____________
Obleke nismo dobili že pet let. pač velik dolg, ki ga nam uprava dolguje, a ni se doseglo ničesar. Progovue delavce se ie letos pri vseh sekcijah pošiljalo na eno- in večmesečne do-: