o KATOLIŠK CERKVEN LIST. »Danica* izl a_a vsak petek na celi poli in velja jo posli ?a celo leto 4 gl. io kr. ;a j«.| leta 2 gl. kr.. ra «>t»«t l*ia 1 i?l. kr V tiskarni sprejemana za ceU» leto S gl f:0 kr.. za 1 ? leta 1 gl. 80 kr.. za 1 4 leta kr.. ako zadene na ta dan praznik, izid* »baru« a« dan |«>t»r*-j. Tečaj XLIX. V Ljubljani, 2. vinotoka 1896 List 40 Letno poročilo bratovščine za vedno češčenje presv. Rešnjega Telesa in za opravo ubožnih cerkva. (Konec.) 117.) A d 1 e 8 i č e: 1 vijoličen masni plašč. 118.) Črnomelj: 1 velum, 1 plašeek za ciborij, 4 obhajilne burze in stole, 3 spovedne stole. 11 JI.) Metlika. 1 zelen masni plašč. 120.) Stari trg pri Poljanah: 1 bel masni plašč. 121.) Vinica: 2 belo-rudeči oltarni blazinici. 122.) Banja Loka 1 velum. 122.) Far a pri Kostelu: 2 vijolično-zeleni oltarni blazinici. 124.) Stara Cerkev pri Kočevju: 6 korporalov, (; pal, M rutic za lavabo, 12 puriti-katorjev. Ribnica: 3 obhajilne burze. Dobrepolje: 3 obhajilne stole, 3 12"».) 12«.) koretlje. 127.) 128.) Dolenja Vas: 3 koretlje. Grčarice: 1 bel masni plašč, 1 obhajil no burzo in stolo, 1 spo vedno stolo, 2 albi, 4 humorale, 2 cingtile. 2 koretlja, 4 kor-porale, 4 pal, <» rutic za lavabo, 8 purifikatorjev. 12IM Nova Štifta: G korporalov, ti pal. 0 rutic za lavabo, 12 purifikatorjev. 130.) Struge: 1 obliajilno burzo, in stolo. 131.) Rob: 1 bel masni plašč. 132.) Lašče: 1 vijoličen masni plašč. 133.) Borovnica: 1 rudeč masni plašč. 134.) Horjul: 3 koretlje, 1 obbajilno burzo in stolo. 13"».) II oted eršica: 1 bel masni plašč. 13 liu-meralov. 3 cingule. 1»;4.) Lozice: 1 velum. H;5.i G oče: 3 albe. humeralov, 3 cin-gule. — Hvaljen in češčen bodi na veke Božji Zakrament presvetega K eš njega Telesa! V Ljubljani, sv. Avguština dan I. 1S!h;. Vodstvo bratovsko. Tridesetletnica gospoda Jožefa Pečar-ja v Kranjski Gori dne 19. avgusta 1896. (iospod Jožef Pečar, kranjskogorski rojak, duhovnik lavantinske škofije, zadet od mertvouda dne is. novembra 1*75. obhajal je dne 17. avgusta 1*H1 slovesno petindvajsetletnico svojega mašništva. kakor je popisano v „Danici" v 37. in 3*. listu leta 1 str. 382. in 390. — Naj toraj ..Danica" še poroča svojim bralcem, kako je ravno ta gospod letos obhajal svojo trideset letnico. Telesni stan slavijenčev se v zadnjih 5 letih, od petimivajsetletnice sem. ni dosti spremenil in tudi vidno ne pohujšal. Navezan na stol in posteljo se slavljenec kratkočasi z branjem časnikov in koristnih bukev, posebno takih s podobami, ker ima še vedno veselja do slikarstva — le žali Bog! da roka ne more več deržati čopiča. — Pri tem pa vedno zasleduje zgodbe svojih sou-čeneev in se v duhu z njimi raduje ali pa ža luje. Ko je bral. da so njegovi sošolci lansko leto praznovali slovesno 30letnico v Kostanjevici, želel je enako letos tudi on obhajati in v ta namen povabil svoje duhovne tovariše v Kranjsko Goro na dan 1!». avgusta. Prišli so le trije duhovni sošolci: Gosp. Jereb, župnik v Šentjanžu, g. Notar v Plavlji pri Trstu in g. Ažman iz t torij. (iosp. dekan V. ni prišel radi holehnosti.) Izmed svetnih součencev je bil nazoč g. Alojzij Kremžar, magistratni svetnik iz Dunaja, ki se je ravno na počitnicah mudil na Gorenjskem. Drugi sošolci so bili zaderžani priti. Omenjenega dne tedaj ob 10. uri se je začela slovesnost. Med prazničnim priterkovanjem se je pomikal sprevod iz župnišča v cerkev, ki je bila še od g. Smolej-eve nove maše (2. avgusta) krasno okinčana. Sedem duhovnikov (imenovani trije sošolci, dva sosedna župnika: g. Polaj iz Rateč in g. Turk iz Koroške bele in domača dva gospoda) so spremljevali gosp. slav-Ijenca, ki se je peljal na ličnem stolu s tremi kolesi, kterega so mu nalašč za to slavnost omislili sošolci. Vernega ljudstva se je precej nabralo, če tudi je bil delavnik pa bi jih bilo še več, ko bi se ne bilo mudilo za seno, ktero prejšnje dni zavoljo dežja niso mogli spravljati. Peto sv. mašo z leviti in slavnostni govor je imel g. Ažman, ki je slavljencu govoril tudi o petindvajsetletnici. Po cerkvenem opravilu je gostoljubni domači župnik g. Zlogar slavljenca, njegove sestre in tovariše pogostil v župnišču, kjer so se verstile primerne napitnice pričujočim in nepričujočim prijateljem. Došli so med obedom tudi trije telegrami, med njimi pozdrav lavantin-skega knezoškofa, ki je slavljencu poslal svoj višjepastirski blagoslov! — Slavljeucu pa daj Bog doživeti še 50letnico, če ne pri boljšem zdravji, vsaj pri taki dobri volji in vdanosti, ka-koršno smo ta dan pri njem opazovali. — V spomin vesele slavnosti naj sledi pozneje celi govor, ker sc is njega najložej in natančno posnamejo okoliščine slavljenčevega življenja in njegovih duhovnih sošolcev! Pridiga pri pervem evharističneni shodu 30. julija v Ljubljani v iiršulinski cerkvi. Sveti apostol Janez piše v svojem evangeliju 13. 1. te le besede: Jezus — „ker je ljubil svoje — ljubil jih je do konca". Da! zlasti takrat, ko se je Jezusovo življenje bližalo koncu: prav pred terpljenjem in smertjo se je razodela neskončna ljubezen Božjega Serca Jezusovega do nas v neskončni čudoviti Božji lepoti in velikosti. Kakor solnce, kadar se bliža zahodu, prej ko zaide za gorami, najlepše žarke razliva po zemlji in se takorekoč poslavlja od zemlje s prelepim večernim žarom: enako je tudi serce Božjega Zveličarja, ,,solnce pravice", najlepše in najbolj žareče plaratelo v ljubezni do nas veliki če-tertek zvečer, ko se je ljubi Jezus poslovil od svojih in od sveta. Zbral je okoli sebe še enkrat svoje učence iu sicer zadnjikrat pri zadnji večerji, je naredil svojo oporoko, svoj testament, in je izročil in zapustil učencem in nam vsem spomin tolike cene in vrednosti, da dražjega, imenitnejšega, svetejšega nimata ne nebo ne zemlja; tako in tolikanj nas je ljubilo Božje Serce Jezusovo, da je samega sebe zapustilo v spomin; dalo in darovalo nam je svoje telo in svojo kri v Zakramentu presvetega Rešnjega Telesa. Predragi! Ta je največi čudež vsemogočne Božje ljubezni Jezusovega Serca do nas! Se danes je Jezus Kristus med nami pričujoč — in bo v presvetem Zakramentu pričujoč vse dni do konca sveta. O nezapopadljiva skrivnost te Jezusove pričujočnosti! O neizmerna velikost te Jezusove ljubezni! — In pričujoč je, da se za nas vedno daruje pri daritvi sv. maše: da se nam daruje v svetem obhajilu: in da nam daruje, deli svoje milosti, potrebno pomoč in tolažbo, ako ga radi in pridno obiskujemo in pobožno molimo, častimo in poveličujemo Njega, ki je začetnik vse svetosti, naš najboljši prijatelj, naš Božji učenik, naš najmodrejši svetovalec, naš vsemogočni pomočnik in tolažnik. — On sam nas k sebi vabi rekoč: „Pridite k meni vsi. ki se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil." Mat. 11, 28. Ko je gospod Jezus razposlal svoje učence po svetu, mol d je in rekel, kadar so se z veseljem vernili: Zahvaljujem Te, Oče, da si to prikril modrim in razumnim in razodel majhnim. „Srečne oči, ki vidijo, kar vi vidite." Luc. 10, 20—23. Te besede veljajo tudi nam vsem. O kolika sreča, da imamo in vidimo Jezusa v svojih cerkvah. Moj Bog! Kako revne, prazne, siromašne, samotne in zapuščene bi bile naše cerkve, ko bi se v njih ne nahajalo ne altarja ne daritve, ne tabernakelja. ne monštrance, ne obha jilne svete posode — nobene mize Božje, nobene večne lučice. „Si scires do nuni De i!" Joannes 4, 10. O da bi spoznali dar Božji! ta dar neizmerne ljubezni Jezusovega presv. Serca v svetem tabernakelju: kako radi bi ga obiskovali, s kolikim zaupanjem bi se približali in pokleknili k tronu milosti, da bi usmiljenje zadobili in si izprosili potrebne pomoči v hudih sedanjih časih in da bi tako z dejanjem očitno spoznavali, pričevali, izkazovali svojo živo vero, svoje terdno upanje, svojo serčno ljubezen in hvaležnost do Jezusa. Oe kedaj — moramo vzlasti dandanes vsi s Petrom reči: „H komu bi se podali?" Joan. (>, (j 8. Le Ti sam, o Jezus, imaš besede večnega življenja, le pri Tebi najdemo pomoč, brez Tebe smo vsi duhovni in verni kakor razkropljena čeda brez pastirja. Predragi verni katoliški kristjani! Sveti apostol Pavel piše v listu do Rimljanov: „Kri8tu8, ki je čez vse Bog, češčen vekomaj". Prav je, da častite angelje in svetnike, — toda, najpred in pred vsem moramo častiti Njega, katerega neprenehoma častijo in molijo angelji in svetniki — Jezusa Kristusa, ki je čez vse Bog večne hvale vreden. Prav je, če gredo verni s pravim namenom na Božjo pot ii obiskujejo svetišča, kjer Bog po pri prošnjah ljube Matere Božje in svetnikov mnogokrat posebne milosti deli: — toda perva. najimenitnejša Božja pot je k pre-svetemu Uešnjemu Telesu, k Jezusu, ki je začetnik vseh milostij, k Jezusu, ki je pot resnice in življenja, ki je čez vse. pravi Bog. češčen vekomaj. — Lepo in prav je, da imajo verni v časti ostanke svetnikov in druge blagoslovljene svete reči: pa v koliko večji časti morajo imeti Najsvetejšega samega v presv. Zakramentu. Jezusa, ki je krona vseh svetnikov, izvir, korenina vsakterega blagoslova in blagodara — Vlezusa Kristusa, ki je čez vse Bog, češčen vekomaj! Predragi kristjani! Ko bi ljubi Jezus v najsvetejšem Zakramentu le na enem samem kraju sveta pričujoč bil, na pr. v Kiinu ali Jeruzalemu: o kako bi verni iz vsega serca želeli in hrepeneli. si na vso moč prizadevali in se ne zbali ne težav, ne stroškov in popotovanja, da bi svojega Zveličarja v Zakramentu ljubezni poiskali, nušli in ga častili in moliti zamogli? (ilejte. neizmerna ljubezen presv. Serca je čudovito pomnožila s\<»jo najsvetejšo, skrivnostno pričujoenost, in vsem tolikanj olajšala pot do Sebe: ali ne bi bolelo Serce Jezusovo, ko bi Njegovo bližnjo pričujočnost manj cenili, in njo zato manj v prid obračali, ker nam je v svoji neskončni ljubezni in radodarnosti obiskovanje toliko olajšal? Kaj ne, da nima prave ljubezni in hvaležnosti do svojih starišev otrok, ki je v službi v taistem kraju, kjer stanujeta oče in mati; pa stariše samo takrat obišče, kadar jih mora, kadar je neobhodno potrebno? Tisoči romajo v Jeruzalem, da bi vsaj enkrat v življenji obiskali, videli in počastili sveto deželo, katero je Jezus posvetil s svojo osebno pričujočnestjo, s svojem popotovanjem, s prelivanjem presv. Rešnje kervi: in glejte, tudi v sv. deželi ni svetejših krajev od sv. tabernakeljev v katoliških cerkvah — in teli je pri nas še veliko več, ko v sveti jutro vi deželi. Tisoči se štejejo srečne, ako vidnega poglavarja Jezusove Cerkve na zemlji, sv. Očeta papeža, pravega namestnika Kristusovega na zemlji vsaj enkrat vidijo, ga počastijo in sv. papežev blagoslov prejmejo, — koliko srečnejše se moramo šteti mi. ker imamo tako blizu Njega, čigar so le namestnik sv. Oče v Rimu: Njega, čigar večnega veličastva in mogočnosti bliščoba le revno berli in se lesketa v papeževi kroni: in tega veličastnega Boga, ki je čez vse, večne Božje časti vreden smemo dan za dnem obiskovati, mu potožiti svoje skerbi, želje in prošnje in prejemati * njegov Božji blagoslov, njegove neizmerne Božje milosti. (Dalje nasl.) Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Škofje Loke. i Blagoslovljenje nove zastave katol. društva rokodelskih pomočnikov. — Konec ) Po blagoslovljenji so Prevzvišeni stopili na priž-niro Govorili so eno uro o pomenu mladeniških. delavskih. rokodelskih društev. Naše društvo jim mora biti za ta govor hvaležno. Zakaj, če se po resnici pove marsikdo do sedaj ni bil posebno prijazen društvu Ne govorim o onih ki so ves čas imeli do društva očitno meržnjo, ti jo imajo še sedaj in jo bodo imeli, ker jo iz sebičnosti ali pa oholosti hočejo imeti Na misli so mi marveč pošteni možje, ki se ipak niso mogli vneti za društvo, češ da je brez po-rn-na. da je posvetno, prej škodljivo kakor pa koristno. Prevzvišeni knezoškof so nam prekrasno pojasnili. da taka društva niso nererkvena. Naš čas ima svoje potrebe in ena izmed teh so društva. Nasprotniki ->e zbirajo v društvih, v društvih se moramo zbirati tudi mi: nasprotniki se zbirajo, da se krepe za boj zoper sv. Cerkev in družabni red. da se vzgajajo v m- že nevere in prekucije; mi. da se krepimo v poštenji in veri. da se vzgajamo v odločne, značaj ne in zavedne kerščanske može. Zato sv. Cerkev sam.t. zato sv. Oče. zato škofje priporočajo taka društva: zato jih priporočajo tudi Prevzvišeni knezoškof in z;t?o so prišli v škofjo Loko blagoslovit takemu društvu novo zastavo. Taka društva so lehko velike koristi ne samo za ude. ampak za vso družbo. Zakaj velik vpliv imajo na vse. in če so udje res udje, če se derže pravil, ni mogoče, da ne bi njih izgled kar najbolj dobrodejno deloval na vse Posebno seveda koristijo udom I dje se v njih družijo, in kar je posameznemu težko v družbi ni težko: če je posamezniku težko prejemati sv zakramente vpričo posmehljivih tovarišev. ogibati se plesišč itd, v družbi to ni več tako težko I Ije se v društvih uče in krepe: slišijo prepričevalne govore o resnici sv. vere, o pogubnih zmotah današnjih časov, o lepoti poštenja, o pravem moštvu: slišijo tudi govore o drugih njihovemu poklicu znamenitih stvareh. In naposled: ker je naš čas tako nagnjen k zabavam, da društveniki ne bi zašli v slabe družbe s pogubno zabavo, daje jim društvo poštenega razvedrila: poštene igre, poštenega petja, skratka poštenega veselja. Seveda, in to so poudarjali Prevzv. knezoškof, seveda vse to dosega društvo le tedaj, Če se udje ravnajo po društvenih pravilih in slušajo svoje duhovne vodnike. Ko bi pa društvo zašlo s te poti, bil j bi morda bolje, da bi ga ne bilo: zakaj v slabi družbi se človek le še ložje izpridi kakor sam. Zato so vnemali in bodrili ude, naj se zvesto derže svoje zastave. Sv. križ na zastavi spominja nanj, ki je edini Odrešenik iz večne in časne pogube, potem pa kliče, da na zemlji ne bo nikdar življenja brez terp-ljenja. Prečista Devica kaže, kje je pravi večni mir, in da je največkrat nezadovoljnosti, nesreče, pogube kriv greh nečistosti. Sv. Jožef zopet uči ponižnosti, in delavnosti; delavnost pospešuje časno blagostanje ponižnost daje zadovoljnost v vsakem stanu. Mislim, da ni nihče pazno poslušal prelepega govora Prevzvišenega, da se ne bi bil vnel za katoliška društva in ki ne bi bil sklenil po svoji moči gmotno ali nravno prispevati, da bo tudi naše društvo dosegalo svoj namen. Zakaj če bodo udje videli, da so jim meščani naklonjeni, jih bo tudi skerb, da bodo pošteni, da ne bodo terpeli v svoji sredi nikogar, ki bi hodil zunaj društva po krivih potih, marveč da bo društvo v čast Škofji Loki. Če pa kedo le zabavlja zoper društvenike. povečuje in raznaša njih napake, zavoljo posameznih pogreškov obsoja vse društvo, kleveta zoper duhovnike, ki se darujejo za društvo, tak naj premisli, da nobeden podobar ne bo v poldrugem letu iz 60 drustvenikov izklesal samih svetnikov, tudi ko bi bili iz lesa, ne pa iz mesa! Tak. kakor pravijo Nemci, verže z vodo še otroka na nograd! Ker društvo še ni dozidano, hiti je podirat. Počasi, a vstrajno naprej! Po govoru so Prevzvišeni opravili sv. daritev in nazadnje dali blagoslov z Najsvetejšim. Popoludne so šla društva v Staro Loko k „lita-nijam,tt kar se je ,.Naroduu zdelo posebno čudno, a Staroločanom ne. Stara Loka je bila ovenčana in odičena; z zvonjenjem in streljanjem je pozdravila društvo z novo - blagoslovljeno zastavo -ložili krono na glavo prežalostni Materi Božji, na kar so zapeli veličastni „Te Deum". — Popoldan je bil odločen sprevod po mestu, a moral je izostati vsled skrajno nevgodnega vremena. Verno ljudstvo je bilo močno žalostno, da ni moglo tudi očitno po kazati svojega katoliškega prepričanja Mesto slovesnega sprevoda so opravili naš knezoškof slovesne večernice, na kar je spet govoril P. Pavisir. Potem so bile litanije z blagoslovom, kterega so podelili domači škof. Andrej Marija Šterk. S tem je bila zaključena nedeljska slavnost. Kakor rečeno, ljudstvo je bdo te svečanosti na čast M. B. veselo. Ko je slavnostni govornik koneem svojega govora zaklical „evviva Maria," zaklicalo je i ljudstvo koj na to po celi cerkvi „evviva Maiia" — dokaz, da mu je prišlo iz vernega, Marijo ljubečega serca. — Rim. Lep sad prizedevanja sv. Očeta za pover-nitev vzhodnih razkolnikov v naročje sv. katoliške Cerkve je sledeče spreobernenje. Gregorios Ah lallah, sirsko razkolni nadškof v Mali Aziji, odpovedal se je pred kratkim slovesno razkolništvu v neki jezuvitski cerkvi ter se popolnoma podverg-d apostolskemu Se dežu. Ob tej priliki se je zbralo v dotični cerkvi od vseh stranij veliko ljudstva, večinoma * zkolniki; in upanje je, da ta dogodek ne bo brez dobrega sadu. Trumoma bodo ljudje sledili lepemu izgledu nadško-fovemu ter se povernili v kat. Cerkev, in to tem raje, čim večje zaupanje je Abdallah vžival med svojimi. Imel je namreč postati patrijarh. tako so ga imeli radi. Kakor povsod pri takih prilikah, tako tudi tukaj: katoličani se vesele tega spreobernenja in te pridobitve, liberalni višji krogi se pa od jeze peno — ker je tako odličen mož postal sin edino-zveličavne sv. Cerkve. Čudno, a razumljivo! Ogersko. To je nečuveno. kar si ogerski judje derznejo pojenjati pri svoji razstavi. Bilo je 2. sep. t. 1. V kulturnem zavodu budapeštanske razstave, v Oes-Budavar. napravili so judje vpričo zbranih gosposkih ljudij ta le škandal. Pripeljali so voz. v katerem je sedelo polno nespodobno oblečenih gosposkih oseb nad kterimi so zijala prodajali podli gledalci. Pred vozom je igrala godba; za vozom se je pa šemasto obnašal lep mladenič, napravljen kot — jezuvit in s križem v roki. Za njim je šla cela versta judovskih mladih porednežev, tudi v jezuvitski obleki; obnašali so se jednako nespodobno. In ta „ procesija," ki je tako očitao zaničevala križ in jezuvitski red, šla je trikrat na okrog. Nekterim višjim vojaškim dostojanstvenikom je bilo to že — preveč. Glasno so obsojali tako počenjanje, in eden izmed gospodov je pogumno stopil k prederznemu mladeniču ter mu raztergal sv. razpelo iz rok. — Najbolj žalostno je pa to, da se sme na Ogerskem kaj ta-cega mirno in brez kazni od vladne strani počenjati. Judje so tedaj sami krivi, da jih dr. Lueger, da jih vsi zavedni kristjani preganjajo, ker tak6 ostudno sramote križ. vsacemu kristjanu najsvetejše znamenje. Zgodovina samostana ICariannhill v Afriki. (Dalje. Piše P. Emanuel Drevenšek trapist v Mariannhillu.) Ko se je bila končala avdijencija pri prevzvišenem gosp škofu v Maritzburg-u (glavnem natalskem mestu). odpeljal se je P. Franc takoj z železnico nazaj v Durban. Spotoma zvč. da je veliko zemljišče pri Pineto\vn tr Pajntaun — mesto pajnovih jabolk ali ananas) na prodaj. Izstopi torej v Pineto\vn-u, si ogleda zemljišče in je takoj kupi. Napačno je toraj mnenje, da so dobili Trapisti zemljo od vlade zastonj, temveč so pošteno plačali vsako ped zemlje, vlada si je pri tem le v toliko pridobila zaslug, — da nam ni delala ovir. Kupljeno zemljišče je dobilo takoj ime Mariannhill (reci: Merijenbill. kar pomeni rIIrib Marija - Ana" y Že v Bosni je hotel P. Franc nekemu samostanu hčerki Marija zvezde, dati to ime, ker je hotel neki velik dobrotnik na ta način ohraniti spomin na svojo ljubljeno hčer. ki je jako mlada nmerla v samostanu Poročilo, da imajo sestradani Trapisti sedaj lastni dom. jih je navdušilo. Hitro so vse pospravili in odpeljali se v novi kraj, ki je 5 ur oddaljen od Durbana. Predvečer velikega božičnega praznika so bili že vsi bratje v Mariannhillu. Čudoviti beli možje so vzbudili pisno pozornost med černimi prebivalci Slišali s*». da niso Angleži, toraj da niso trinogi temveč iz neke druge dežele; da ne bodo z njimi nečloveško ravnali, kakor Angleži, temveč da jih bodo varovali. Ali je tedaj čudno, če so Kafri pritekli s hribov in gora doli. da bi si ogledali čudne prišlt-c-•? Kaj so si šele mislili, ko se je začulo v blaženi božični noči o polnoči veličastno zvonjenje pervikrat v Mariannhillu V! Od radosti se razjočem, ko se >pomnim na ta trenutek v zgodovini našega samostana. Kakor se je pred več ko 18 stoletji zaslišalo pervič na tratah betlehemskih veselo poročilo miru, ravno tako je zadonelo v taisti noči v daljni južni Afriki, od koder se razširja vedno dalje že skozi petnajst let. — Malokateri samostan se more ponašati s tako poetičnim začetkom, kakor ravno naš Mari-annhill. Naši Trapisti so preživeli perve dni v novi svoji domačiji v obilnem duhovnem uživanju, in to je nadomeščalo pomanjkanje telesnega živeža. Na sveti božični dan je dobil vsak menih — kosec ter-dega kruha; vodo je užival vsak po svoji volji. Po praznikih so pričeli delati Najpervo so si napravili koče Vse delo je bilo zelo podobno kakemu vojaškemu taborišču, le s to razliko, da so tu mesto nasipov in okopov nasadili verte. da je vozila živina mesto topov pluge in vozove za kamenje, da so nosili bratje v rokah mesto morilnega orožja poljsko orodje in rožni venec, in da je bil ta tabor sploh čisto miroljuben ne pa sovražen. Mergolelo je tu na tergu kakor kak solnčni dan na mravljišču, delalo je staro in mlado, tekalo sem ter tja. a vse brez hrupa in vpitja. Tesali so, sekali, kopali, zidali, pisali, risali, sejali, jedli na travi. Kadar pa je zazvonilo k molitvi, je pri pervem udarcu zvona vse prenehalo in čemi menihi (bratje lajiki) so se postavili od strani k molitvi, dočim so beli menihi (očetje in duhovniki* stopili v dva kora in pričeli prepevati psalme, da je od gora odmevalo — In Kafri? Na stotine se jih ni utrudilo sedeti na bližnjem griču in opazovati cel dan čudne možč. Naposled odpošljejo k P. Francu nekako depu-tacijo. kateri je bil na čelu njih glavar. Že na pervi pogled se mu je videlo, da mora biti nekaj večjega; kajti čeravno ni imel še nobenih hlač. vendar mu je pokrivala čemi herbet neka mastno-svetla srajca, čez katero je imel še kratko suknjo z rudečimi trakovi ; na jedni bosi nogi je nosil ostrogo ter jezdil še dosti dobrega konja. Ker ni umel nobeden Trapist zulu jezika, so se razumeli z angleščino, katero so lomili za silo. Na kratko vpraša glavar: „Do you my Father?" (Ali si ti moj oče?) P. Franc mu odgovori s krepkim: rJes!tt (Da!) Potem reče vsa de-putacija kakor iz jednih ust- „The Englishman is not our triend!" — (Anglež ni naš prijatelj!) na kar je moral P. Franc, žal. odgovoriti: „A1I right!" t Prav res!) Na to so se toliko razumeli, da bodo Trapisti nih otroke vzeli v šolo jih naučili različnih rokodelstev in, da se med divjimi Kafri ne pokvarijo, jim bodo dajali hrano in stanovanje, precej ko bodo poslopja dogotovljena S tem se je priče! misijon De-putacija je hitela med radostnimi kriki na gore. da oznanijo povsod dobrotljivost prišlih belih mož. Najpervo so napravili angleško šolo. V to je prišel nek nadarjen čemi dečko, ki je angleški prav dobro govoril, in od tega so se naučili Trapisti kaferskega jezika Nek Anglež. ISletni londončan, navadil se jo pervi kaferskega jezika, na kar je otvoril kafersko šolo. v začetku leta 1884. «Konec na$l ) 1. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nam on i za mesec vinotok (oktober) 189f> (Spis poterjen od sv. Očeta.) a) Glavni namen: Položnosf sv rožnega venca. b) Posebni nameni: 1.t Sv. RemiglJ. Za ta in slehern dan v mescu vse naznanjene. pa še ne zaznamovane ali hitro nastale zadeve Francosko. Začetek Solsketra leta. 2.) Sv. Leodegar. Ohranenje nedolžnosti. Versko - mlačna župnija. Močno bolni v tem mescu 5.) Sv. Evald. Saksonsko in severni misijoni. Duhovni in obhajanci. Odstranitev mučnih nesporazumljenj 4. > Rožniveoška nedelja. Sv. Frančišek asiški. Sv. Oče Avstrijski cesar. Pospeževatelji molitvenega apostoljstva. Redovi sv. Frančiška. o.) Sv. Placld. Vsakdanji kruh za mnoge. Skerbi polni družinsški očetje in matere. Spreobernenje pijancev. 6.) Sv. Brano. Težavne družinske razmere. Pridobitev potrebnih zemljišč. Zanemarjene kmečke občine. 7.» Sv. Marka. Vstanovitev novih redovnih naselbin. Vestna in pravočasna oporoka. Mertvoudni. 8.» Sv. Brigitta. Severni misijoni Nek samostan in njegovo predstojništvo. Važne zadeve zavodov. Bolni na živcih. 9.1 Sv. PnbllJ&. Terdnost v veri in gorečnost za čistost Seg in navad. Družbe keršč. mater Zadeve nekega vrednika. Molitev, (\tero naj bi molili udje molitvenega apostoljstva.) Gospod Jezus Kristus! V edinosti s tistim Božjim namenom, s katerim si Ti, sam Bog, Gospoda poveličal nekdaj na zemlji s Svojim presv. Sercem, in Ga še sedaj neprenehoma v najsv. Zakramentu po vsem svetu do konca časov poveličuješ, in da posnemam presv. Serce preblažene, vselej brezmadežne Dcvice Marije. Ti darujem danes in vsak hip dpnašnjega dneva vse svoje namene in misli, vsa svoja čutila in želje, vsa svoja dela in besede. (100 dnij odpustka enkrat na dan Leon XIII. 1885.) Zlasti Ti jih darujem za duhovne vaje, kakor tudi za vse v tem mesecu in zlasti današnji dan udom molitvenega apostoljstva priporočene zadeve. O sladko Serce mojega Jezusa, stori, da Te vedno bolj ljubim! Amen. (Vsakikrat 300 dnij odpustka: enkrat v mesecu, če se moli vsak dan, popolui odpustek. Pil IX. 26. list )p. 1876 ) Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje! (300 dnij odpu-tKa vsakikrat. Pij IX. 1852.) O sveti Jožef, predpodoba in varh častilcev presv. Serca Jezusovega, prosi za nas! (100 dnij odpustka enkrat na dan. Leon XIII 1892) Sveti nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, bi. Peter Kanizij, prosite za nas! II. Bratovske zadeve N. 1). Gtospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Serca. «v Jožefa, sv. Nikolaja, ss Mohorja in Fortunata naših angeljev ▼arhov in vseh naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad m brezverstvo. prešešto-vanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja m vse pošastne pregrehe. — Za lepo jesensko vreme, da bi ljudje mogli spraviti pod streho svoje poljske pridelke — Neka neprijetna zadeva, da bi imela srečen in koristen izid. — V bratovsko molitev je priporočena neka oseba, da bi dosegla svoj namen, ako je Božja volja. — Skerbna sestra spet priporoča svoji dve sestri goreči molitvi na čast presvetemu Jezusovemu Sercu, da bi se spreober-nili ter ne dajali toliko pohujšanja. — Dve osebi, da bi spolno-vali svoje terdne obljube. — Listek za raznoterosti. Iz Trnja na Pivki. Dne 20. sept. je blagoslovil č. g. pater Jožef BizaviČar iz Ljubljane pri naši podružnici sv. Nikolaja v Paličji nov križev pot. Vas Paličje je oddaljena od kuracijske cerkve v Trnji dobre pol ure in o zimskih časih je ljudem težavno obiskovati popoldansko službo Božjo, vzlasti starim ljudem. Saj je lansko leto neka stara ženica zgrešila pot, ko je šla od večernic, in revica je našla smert tam ob gozdu. Zato je Paličanom zelo ustreženo, da jim je goreči in vsestranski delavni gospod duhovni svčtnik in nadžupnik Janez Sajovic oskerbel križevi pot v domači cerkvici. Slovesnost je bila prav izpod-budna in ganljiva. Slavolok pred vasjo je naznanjal pomen dneva z napisom: »Pridi molit o kristjan!" 56 fantov in deklet se je verstilo v pobožnem sprevodu, fantje so nosili podobe, dekleta v belih oblačilih pa svetila. Č. g. pater je v lepem govoru, trajajočim nad uro, narisal pomen in milosti križevega pota. Sosedni duhovniki so prisustvovali domači slovestnosti. Bog povrni celebrantu, župniku in starejšinoma za trud. fantom in dekletom pa vsa čast! Trnjski. Zlata maša v Zapogah. Na angeljsko nedeljo je obhajal zlato mašo v Zapogah ondašnji obče spoštovani gospod župnik Martin Narobe. Gospod zlato-mašnik je neizrečeno ponižen in radodaren, zato ni čudo, ako je bil ta dan za zapoške župljane dan radosti in veselja. Mnogoštevilni mlaji in slavoloki s primernimi napisi so pričali, kako ljubijo, spoštujejo in čislajo Zapožani svojega dušnega pastirja Običajni govor je imel ondašnji rojak č. g. J. Bohinc, kanonik in mestni župnik v Mariboru V krasnem, nedelji primernem govoru je pokazal, kako je bil gospod zlatomašnik za svoje župljane pravi angelj varuh v besedi in dejanju. Na drugi strani pa je slikal, kako je vodil angelj varuh č. g. zlatomašnika samega, dokler ga ni naposled dovedel do njegovega cilja. V župniji Zapogi deluje g zlatomašnik kljub svoji starosti (75 let) 34 let neumorno v poveličanje slave Božje in |blagor vernega ljudstva. Preč. gosp. zlatomašniku pa kličemo: še mnogo let — do biserne zlate maše! Prezentovan je za župnijo Knežak č. g. Al Pe-hani. kapelan v Sodražici. Župnija Jesenice je podeljena č. g. Valentinu Ali-jančiču. župniku na Dobravi pri Kroj i. Kako misijoni delujejo! Od 5. — 13. sept. t. 1. je bil misijon v Dragi. Vodili so ga preč. gg laza-risti. Ker je bilo deževno vreme nevgoduo za poljsko delo, vdeleževali so se ljudje tein mnogoštevilnejše sv. misijona. Ves čas je bila ondašnja prostorna cerkev do zadnjega kotička polna. — Izmed temeljitih govorov, kteri so zrahlali še tako terda serca, omenjamo zlasti onega o — sv. Uešnjem Telesu in o spravi pred Najsvetejšim Ko je zvečer pel zvon sprave, podajali so si sovražniki roke Pri spoved-nicah. kjer se je skesanih grešnikov kar terio. čakali so nekteri celi dan, da bi se mogli spovedati pri gosp. misijonarjih; zadnje dn^ve so obha)ali še na večer; taka vstrajnost je res občudovanja vredna in poseben dokaz milosti Božje. Spovedovalo je proti koncu 8 spovednikov; in vseh obhajancev je bilo nad 1400. V nedeljo ob 3. je bil slovesen sklep sv. misijona. Pred cerkvijo so blagoslovili misijonski križ; na to se je razverstila procesija. Vdeležilo se je nad 2000 ljudij. V najlepšem redu so stopali par za parom, glasno molili sv. rožni venec in pevali li-tanije M. B Sklepna pridiga je bila na prostem pred cerkvijo; glasen jok se je razlegal, ko se je govornik poslavljal od fare. — Ko so se gg. misijonarji vračali domov, čakalo jih je pred cerkvijo in po vaseh mnogobrojno ljudij, kteri so se jim ihteč zahvaljevali za vse prejete dobrote ter se jim priporočali v molitev! Take sadove rode misijoni. Milost Božja tu čudovito deluje; ljudje so vsi prenovljeni in voljn". Bog daj stanovitnosti! Iz Hrenovic se nam poroča, kako se je veršila slovesnost pri posvečevanju novih, že tolikanj zaže-ljenih zvonov, primernih za veliko hrenovško faro. Vlil jih je ljubljanski zvonar g. Albert Samassa, in sicer v glasu C-dur. Pripeljali so jih v faro 3. septembra. Onstran Postojine, kamor so jim šli veseli farani nasproti, okinčale so jih dekleta z venci; od tod so jih v slovesnem sprevodu peljali proti Hre-novcam, kjer so — obešeni med 2 lipi — čakali slovesnega posvečevanja. Zgodilo se je to 6 sept. po prevzv gospodu knezoškofa ob navzvčnosti domačih in sosednih duhovnikov. Od 14. sept. dalje oznanu jejo v zvoniku slavo Božjo ter vabijo vernike k različnim bogoslužnim opravilom. Zvonovi stanejo okroglo 5000 gld Da ima fara zvonove, gre iskrena hvala domačemu gospodu župniku. kten je pred dobrim letom sprožil misel o njih Začel je nabirati neutrudljivo; in res s pomočjo Božjo in za lepoto hiše Gospodove vnetih župljanov nabral toliko, da so skoro pokriti že vsi stroški. Vendar radodarnosti se ne stavijo meje: vsak nov darček naj se blagovoljno pošlje na farni urad hre-novški r Za umerle in žive dobrotnike ste se opravili že 2 sv maši. Is Borovnice se nam poroča, da se je tam na Mali Šmaren veršilo blagoslovljenje nove lurške kapele, stoječe pri vhodu v vas. Značilno za borovniško faro je to. da je kapelica dar cele fare! ni je namreč hišice, ktera bi ne pripomogla po svojih močeh k zidavi te kapelice. — Slovesnost se je pričela dopoldan ob 10. uri s sv. mašo in slavnostno pridigo g. profesorja Keržiča V zanimivem govoru je gospod profesor izražal terdno upanje, da bo današnja svečanost še bolj vnemala Borovničane za čast Božjo, zlasti pa — Marijino. To tem bolj. ker je kraj borovniške vasice v vsem nekako podoben kraju, kjer stoji krasna cerkev M. Božje v Lurdu. Bil je namreč sam tarn, zato je mogel tem navdušenejše in res ničnejše govoriti. Glavna reč je bila pa popoldan ob 3. uri. Po dobi M. B. in Bernardke so prenesli iz župnišča v cerkev v lepem sprevodu, kterega je vodil preč. g. Kummer. zdaj že dekan starološki. Po doveršenem blagoslovljenju v cerkvi je šel sprevod proti kapelici. Najpoprej je šlo nad 70 belo oblečenih deklic — šo-laric. za njimi pa bO do cela jednako oblečenih deklet, in za njimi še večje število navadno oblečenih, vse s svečami v rokah Pri kapelici je veleč. gosp. dekan v navdušenih besedah slavil luiško M Božjo ter vnemal zbrane vernike, da se posebno v današnjih hudih časih tem priserčneje oklepajo Marije. Na to so se opravile slovesne pete litanije in ena Marijina pesem — in končana je bila slovesnost. Trud gospodov govornikov je kmalu prinašal svoj sad. Še isti večer po Marijinem zvonenju hiteli so srečni župljani k lurški kapeli ter začeli tam glasno prepevati Marijine pesmi in lavretanske litanije. Posebno ganljiva je bila „Materna" pesem, v kteri se izročajo Mariji vsi duhovniki, stariši, otroci nedolžni itd . . naj jih ona sprejme „v milostno serce!- Konečno mi izražamo upanje: dokler bo naše ljudstvo po svoji znani navadi častilo Marijo, krasilo njene altarje in podobe, prepevalo njene pobožne pesmi itd. — toliko časa ne bo izgubljeno. To dobro čuti satan; zato je že rekel: „Marijo odpravite. njo pustite — kajti ona mi je največ škodovala!" Zdravnikova Avt Marija. Neki zdravnik je svoje bolnike vselej spominjal, naj prosijo Boga in sveto Devico za zdravje. Nekega dne se mu je posrečilo, da je ozdravil nekemu zelo malovememu možu nevarno rano in predno ga je zapustil, mu je dejal: „Gotovo se bote zahvalili za zdravje najsvetejši Devici." — „Ali", odgovori oni, Jaz nisem zmolil niti jedne Ceščene Marije, da bi ozdravel." „Toliko ve6 sem jih zmolil jaz", odgovori zdravnik, „in več se imate zahvaliti mojim molitvam, kakor moji spretnosti". — Kako se razlikuje ta plemeniti zdravnik od nekaterih oholih „učenjakovM! Sveta ho b ti j a ostane tndi v ognju nepoškodovana. V škofiji Poitier (reci Poatič) se je dogodil dne 2. aprila leta 1643 čudež, ki je med verniki vero in pobožnost do najsv. Zakramenta pokrepčal in pomnožil. — Veliki četertek je bil. Duhovnik je posvetil dve hostiji, izmed katerih je obderžal jedno za drugi dan. Dejal jo je v kelih. ogernjen s pertom in in izpostavil vernikom v češčenje na oltarju, ki je bil z mnogimi svečami razsvetljen. — Ob dveh popoldne pa opazijo gost dim, ki se je valil skozi ckna iz cerkve, — cerkev je gorela. Pritekli so hitro ljudje. Podoba pri vel. oltarju, pregrinjala, pert, s katerim je bil kelih ogernjen, in vse bližnje stvari so že skoro zgorele. Pri tem pogledu so verniki komaj še prikrivali svojo notranjo bolečino. Med tem se je približal župnik gorečemu altarju, in zaglegal je, da se je posoda pri kelihu že stopila; toda, o čudo! sveta hostija je bila še nepoškodovana sredi najhujšega ognja Ležala je poleg keliha. Čudež je zvedel tudi tamošnji škof. Dal je stvar skerbno preiskovati. Jako spoštovane priče so poter-dile čudež s prisego. Nato je škof objavil čudež vsem škofljanom. Napravili so pristojno spomenico in jo s še ostalim kelihom na škofovo povelje spravili v zakladnico stolnice v Poitiers. Ako bi bila sv. hostija le kruh, kakor pravijo neverniki, bi se čudež ne dal raztolmačiti; za drob-tino kruha bi Bog vendar ne delal čudežev. Ker je pa sveta hostija naš Gospod in Odrešenik sam, ki se nam daruje v svoji neskončni ljubezni kot jed in žertev. zasluži vso ljubezen in počeščenje, kolikor smo le zmožni. — Dobrotni darovi. Zn monsign. Je ranor o dijaško mizo: Č. g. Fr. Tavčar, kurat pri sv. Joštu 2 gld. — Č. g Fr. Sredogorski iz Dražgoš v »pod-slombo Jeranove mize« 3 gld. — Neimenovana 1 gld. 50 kr. — Č g. J Brence. župnik pri sv. Gregorju, 2 gld. — Č. g. J. Hlad-nik. župnik v Gočah. 10 gld. — G. Fr. Birk. stolni vikar v Ljubljani. 10 gld. — Krajni Šolski svet v Loškem Potoku 3 gld — Neimenovana gospa v Ljubljani 5 gld. — Preč. g. kanonik Za-mejic 10 gld. Za sv. Detinstvo: C. g. V. Koehler, kapelan v Šmartnem 7 gld. — Č. g Karol Dornik. kapelan v Sostrem 16 gld. 32 kr. Za kruhe sv. Antona: Č. g. Jan. Zabukovec, 5 gld. »v zahvalo za vgodno rešitev neke neprijetne zadeve.« — Štefan Duž-nik, trgovec iz Hrenovic 1 gld. Za Salezijance na Kranjskem: Neimenovani 5 gld. Za najpotrebnejše misijone: 89 gld. 80 kr., volilo f gospe Marije Dekleve ▼ Tržiču, umerle dne 29 avg. t. 1. Odgovorni vrednik Frančišek Birk. — Tiskarji in založniki Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani.