РгД»п?пк nlnfcme * enfnrlnl LFTO LVTTT У Ljubljani, v soboto 20. decembra 1930 ŠTEV. 290 Cena 1 Din NarnCuiua uittaetao 25 L)iu. m iniizem-•Ivo 4ili, it ino/eiiiMlvti 140 Dir l) r t? cl ii i * I » o |C « KoiHlar ipvi ni h/lll SEOVENEC Cek. raCun Ljub* 1 јапа St 10.650 ia 10Л4Ч /.a umerute; Sara levo Al v 7563, Zagreli 41» 39.011, Ргааа-Dtina i 24.797 Uprava. Kopitarjeva h. telefon >942 leleluui nraliiiAtvu. dnevna služba 2050 - nn^na 2ЧЧћ 2ЧЧ4 m 2050 2 nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« izhaja vsak dau ziuiraj, ru/.ea pondelfka m dneva (io praznika Advent v Rusiji (Pismo.) Tekom zadnjega leta je preganjanje vernikov pa duhovščine na Ruskem toliko naraetlo, da bi se vsakemu človeku nadaljnji obstoj cerkve ali sploh verskega življenja na sovjetskem področju zdel nemogoč A vera je še vedno živn in krščanstvo kljubuje vsem napadom. V Petrogradu samem obsto-jijo pravoslavne župnije edino s pomočjo tistih pogumnih in vztrajnih tovarniških delavcev, ki aktivno podpirajo cerkveno življenje. Kakor znano, je izgubila duhovščina vse državljanske pravice, ne prejema nakazil na živež in je zato obsojena na neizogibno smrt vsled stradanja. Mestne ulice v Rusiji so polne duhovnikov, ki kakor berači prosijo miloščino »Hrista radie. Petrograjski verniki pa skrbijo za svoje pastirje in z n imi delijo zadnje, kar imajo. Vsako leto stalno narašča število družin, ki kratijo novorojenčke, v cerkvi sklepajo zakone in po pravoslavnem obredu pokopljejo svoje mrliče. Župnije, ki so pred par leti izkazovale komaj po 1—2000 krstov letno, zdaj krstijo redno po 8— 4000 otrok. Komunisti so razpustili več župnij, toda duhovščina zaprtih cerkev se porazdeli po ostalih. Na ta način imajo petrograjske cerkve po deset in več župnikov, ki so vsi stalno zaposleni, ker zbira redna cerkvena služba v soboto zvečer in nedeljo zjutraj po več tisoč vernikov: napolnijo cerkve in celo dvorišče pred cerkvijo. Vneti posvetni udeleženci cerkvenega življenja so izpostavljeni stalnemu pregan.anju, a to nikakor ne zmanjša njih gorečnosti. Dočim komunistična stranka vprav divje nadaljuje protiversko ekcijo, se prebivalstvo v tajnoetnem preobratu za-tenja oklepati cerkve. Letošnje pomladi so hoteli Orezbožniki v Petrogradu ugotovili razširjenost jvojega tiska. Zahtevali so pri vseh prodajalcih ča-»ojiisov po delavskih Četrtih najizzivalnejše liste Zveze napadalnih brezbožnikov. Nikjer jih niso našli. Raznašalci so pojasnili: »Nihče jih ne kupuje. Poskušali smo jih deliti zastonj, pn še takrat jih ni nihče maral vzeti: ljudje so se samo kregali!« Naročnino na te liste plačajo društva ali posamezniki samo kot obvezen državen davek. Tudi javna protivereka zborovanja, kjer so napadali brezbožniki zastopnike posameznih veroizpovedi, niso obrodili pričakovanega uspeha. Večtisočna množica je ponovno ganljivo kazala sočutje preganjanim, im eo zdaj oblasti brezbožnikom strogo prepovedale, da bt prirejali javne nastope z soudeležbo duhovnikov. Delavci so v zadnjem Času ponovno zahtevali, naj bo dovoljen nastop in zagovor zastopnikom duhovščine. Nepopisen vtis naredijo nepregledne množice vernikov, ki po končani službi božji s pobožnim trepetom sprejmejo pastirjev blagoslov. Posebno razveseljivo je ozdravljanje v rodbinskem živl.enju. Deca je v mnogih družinah zopet postala skrb staršev, ki jo odgajajo v duhu večnih krščanskih verskih in nravstvenih načel. Delavci prav dobro ocenjujejo politični položaj, a so obdani od vohunov ter oblast kruto kaznuje najmanjši izraz obsodbe in nezadovoljstva. Na deželi pa je položaj precej slabši. Čuden pojav! Toda razumljiv bo, Če pomislimo, da so mesta, predvsem Petrograd, bila vedno bolj odprta tapadnim kulturnim vplivom, dočim je rusko podeželje ždelo v največji temi, moralni desorijenti-ranosti in maščevalnih občutkih, povzročenih po nezaslišanemm tlačenju, kateremu je žal baš ofi-cielna pravoslavna cerkev največ pomagala. Zato v mužikovi napol poganski duši proliverska gonja še vedno najde nekaj odmeva, posebno ko ugaja breznravstvenim inetinktom ruskega »Naturmen-scha«. Saj je bilo v zgodnjem srednjem veku v Evropi podobno: krščanstvu so ee vedno najbolj upirali goni mešal Ima pa tudi protivereka propaganda, izvajana po najrafiniranejši moderni tehniki reklame, silen sugestiven vpliv na preprostega ruskega človeka, ki se da lahko dupirati kakor otrok ln divjak. Zdaj na primer je protiverska propaganda za bližajoči se Božič poverjena Zvezi komu-nisti ne mladine tako da otroci gradijo in vodijo rusko usodo... Sestavljajo napise za protivereke letake in prapore, n. pr.: »Cerkev je sovražnica socialnega preporoda« — »Popi nnrod samo j>one-umnujejo« — »K steni s popil (ustreliti!)« Izdelujejo ogromne transparente, ki predstavljajo znano bogokletno Grossovo podobo »Kristus s plinovo masko«. Zbor otrok vadi protiverske, liturgični melodiji ln besedilu priličene himne, drugi imajo skušnjo za protiverski ,ljudski mieterij' znanega cficielnega sovjetskega pesnika Demjana bednega: »Evangelij Demjana«. In vse se vrši obligatno v zaplenjenih cerkvah, kjer ikone, ki jih niso pobrali, v svojem počrnelem, globokem in neskončno melanholičnem zlatu gledajo na te prizore... V prestolicah Rusije in oetilih mestih — pa tudi na podeželju, kjer beda ljudi počasi aopet vrača k veri onestranske istinitosti in tolažbe — pa se po stanovanjih liki kristjani v katakombah zbero verniki, da posluša o sveto pismo, ki ga bere starec. Treba je paziti, da jih komunistični sostanovalci ne slišijo. Mimo cerkve, spremenjene v klub, na koje pozlačene kupole pada tiho in počasi beli sneg. pa pelje mimo izvošček, se pobožno široko prekriža in tiho zašepeta: Oslobodi nas G6spodi.,. protn S. LJenlngrnd, 14. decembra (po zasebniku iz Varšave). D p mi si'a vlade radi lenobe Atene, 19. dcc. kk. Vsi ministri kabinetu bodo jutri, kakor piše »Elevteron Vima-r, Ven'zelosu predložili svoje demisije, da mu omogočijo pre-osnovo kabineta. Del grških listov že dolgo časa Zahteva, da se zamenjajo ueknteri ministri, katerim ke očita nedelavnost Proti slovenskemu jeziku v cerkvi Akcija proti slovenski službi božji v Gorici — Obnovitev terorističnih band Skrbi Vatikana Pariz, 19. dec. Včeraj izišla številka emigrantskega glasila »Liberta« prinaša sledeče: »Kakor znano, so goriški fašisti takoj fio odhodu prefekta Dompierija pričeli v štilu svoječas-nega nasilnega skvadrizma divjo gonjo zoper slovensko duhovščino in slovenski jezik v cerkvi, dasi bi moral le-ta biti zaščiten tako po obveznih izjavah kralja in vseh prejšnjih liberalnih vlad kakor po besedilu laleranskega konkordata. lako so prekinili skvadristi pred nekaj dnevi slovensko pridigo v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Nekdo izmed njih je zavpil proti pridigarju »Parli italiano!« (Govorite italijansko!). Pridigar mu je odgovoril: »Ako hočete poslušati pridigo v italijanskem jeziku, f>oj-dite v stolnico, kjer pridigajo misijonarji italijansko!« Pridigar je nato nadaljeval govor do konca v slovenskem jeziku. Skrunilca božje hiše je policija odvedla na policijsko ravnateljstvo, lcjer so ga seveda takoj izpustili. Glede na nacionalno nestrpnost goriških fašistov so misijonarji tako uredili svoje govore, da se vršijo italijanski v stolnici, slovenski pa na Travniku. Toda fašistom to še ni bilo zadosti. Premestitev prefekta Dompierija, ki je kot star Tržačan razmere kolikortoliko poznal in se zato ni vedno udajal pritisku fašističnih fanatikov, smatrajo za svojo zmago, to je za zmago »skvadrizma« nad miroljubno politiko. Znano je, da je Dompierija premestil šef vlade sam po avdijenci, ki jo je imel pri njem goriški fašistični tajnik Avenanti. »Popolo di Trieste«, ki je obenem glasilo goriških fašistov, je trikrat zaporedoma zahteval, da se morajo slovenske pridige v Gorici ukiniti. Listi so priobčili tudi nadvse zanimiv protest predsednikov društva mater in vdov po padlih, društva vojnih pohabljencev, društva vojnih prostovoljcev, društva bojevnikov, društva »arditov« in »sinjih Dalmatincev«, in sicer proti slovenskemu pridigovanju v goriških cerkvah. Predsedniki naštetih društev so po »skrupulozni in iskreni pro- učitvi sprejeli naslednjo resolucijo, ki ugotavlja naslednje: »Ob priliki sv. misijona se je število slovenskih božjih služb pomnožilo, lz sovraštva do italijanske strasti mesta Gorice skuša slovenska duhovščina ohraniti slovenščino v goriških cerkvah, ki smo jo že predolgo trpeli. Gorizia italia-nissima, a obenem globoko katoliška, Gorica, ki se je že pred vojno v jx)litičnem in verskem jx>-gledu ozirala proti Rimu, ne more dovoliti, da bi se sovražnik oboroževal, krepil in se skrival tudi pod sveto duhovsko obleko. Predsedniki imenovanih društev, kot Italijani iu fašisti in tudi iz globokega spoštovanja do katoliške vere odločno protestirajo proti degeneraciji vesoljnega katoličanstva v slovanski nacionalizem in zahtevajo v tem izgledu odločnih ukrepov od vlade tudi z ozirom na padle Italijane.« Gonja proti slovenski duhovščini in slovenskemu bogoslužju, ki jo je sprožil fašistični tajnik Avenanti, je torej v polnem teku. Fašisti ' so se spravili predvsem na Gorico. Prebaviti ne morejo dejstva, tla je mesto po priključitvi slovenskih vasi Solkana, Podgore, Standreža, St. Petra in Vrtojbe še bolj slovensko nego je bilo prej. 2e pred vojno je bilo v mestu enako število Slovencev in Italijanov in pri mestnih volitvah so Italijani komaj zmagali s pomočjo nemških glasov. Najznačilnejše pa je, da je Avenanti šel tako daleč, da v sramoto Italije, ki je dozdaj svetu pred-njačila po liberalizmu in svobodoljubju, hoče obnoviti teror prvih dni fašizma. V »Popolo di Trieste« predlagajo goriški fašisti, naj se v Gorici osnuje posebna »stotnija smrti«, ki bo prirejala proti Slovencem kazenske pohode. V to stotnijo smejo stopiti samo fašisti, ki »di menar botte cono-scon 1'arte, — roin|x>no le teste in ogni parte« (poznajo umetnost balinanja in razbijajo glave na vse strani). Clankar (menda tajnik Avenanti) predlaga to iz več razlogov. Preuslrojiti ie treba lenega in apatičnega goriškega meščana ter niti vlili več bojevitosti; iz goriških trgovin mora izginiti slo- venščina. Nikdar se ne sme več [»noviti ta-le dogodek: Goriški fašist je vprašal kmeta iz Kron-berga, kod pelje pot v »Salcano«. Kmet mu odgovori: Ne |>ravi se »Salcano«, temveč »Solkan«, obrne hrbet in gre svojo pot... Proti temu navadnemu dejstvu hoče zdaj fašizem nastopiti s pretepanjem in razbijanjem glav, dočim se pusti po plačanih žurnalih v inozemstvu slaviti kot »režim obnovljene rimske kulture Cezarja in Vergila« ... Kolikor smo informirani, Vatikan z veliko skrbjo in ogorčenjem opazuje očividno iz centrale same sproženo akcijo proti katoliški slovenski duhovščini v Primorju, ker krši konkordat naturno in cerkveno pravo in ogromno škoduje katolicizmu v novih provincah. V Vatikanu se boje kot reakcije na fašistično nasilno jx>liliko proitalijančevanja cerkve verskega indiferentizma in protikatoliške propagande med Slovenci in Hrvati. Zato je pričakovati. da »e bo Vatikan temu kurzu najodločneje uprl. Zanimivo je, da je ta razlog tudi italijanska vlada zelo pretresala in da je bila celo v Julijsko jx>krajino poslana oseba, ki naj bi to stvar na licu mesta proučila. Vatikan ojx>zarja namreč na to, da so r>o rapallski pogodbi, ki, kakor znano jezikovnih in kulturnih pravic Slovencev in Hrvatov, pripadajočih katoliški veri, ne ščiti, zaščitene pravoslavne občine (v Trstu, Peroju in Zadru). To določilo, za katero se je trudil posebno fiokojni Pa-šič, vsebuje fio mnenju Vatikana veliko nevarnost, da se ne bi z ozirom na preganjanje slovenskega jezika v cerkvi začela v Julijski pokrajini intenzivna projjaganda za prestop katolikov v pravo-slavje. Očividno je šla vlada zdaj preko tega, konzultirana od fanatizma goriškega fašija, oziroma od Avenantija, ki je šefa vlade informiral v tem smislu, da je nevarnost popravoslavljenja imaginarna jva da bo poitalijančenje cerkve logično imelo za posledico italijanizacijo »drugorodcev« sploh.« ZLATA NEDELJA III bo za Vašo trgovino le tedaj res zlata, če priporočite isto številnim našim btavcem s primerno Bil BOŽIČNO REKLAMO v obširni nedeljski številki dnevnika lil SLOVE1SEC Oglase sprejemamo danes do 4. ure pop. Angleška revija o kralju Aleksandru London, 19. dec. AA. Današnji »Near East« prinaša članek o kralju Aleksandru. V lem članku pravi, da vodi Nj. Vel. kralj Aleksander dve lel i državo v brigi ла zgraditev narodnega edinstva in je dal dokaza, da more z uspehom delali za svoj narod. Prevzel je ležko nalogo, da vodi narod in da politike nauči spoštovanja prave ustavnosti. Ne more se še preceniti, do kakšne mere se je la kraljev poskus posrečil že v teh dveh letih. To je v ostalem precej odvisno od dobre volje naroda, čeprav se je narod pokazal prilično discipliniran. Sploh ni bilo krivo meriti tamkajšnje razmere z angleškim merilom, ker je brilski narod od nekdaj navajen samostojnosti ln zaupanja vase in lastne osebne zaščite. Jugoslovanski narod pa je vajen vodstva in to so tamkajšnji politiki obilno izkoristili za svojo korist. Drugače se da s lega zgraditi prvi temelj zvestobe kralju in narodnemu edinstvu. Tako je kralj Aleksander postal narodni vladar in je pristopen svojemu narodu, o čemer najbolje pričajo velike skupščine in delegacije, ki simbolizirajo narodno edinslvo. Krščanski socialisti proti Bethlenu Dr. Ernsl zapustit vladno večino — A ii bo grof Belhlen šel? Budimpešta, 19. decembra. D. Vsa prizadevanja ministrekega predsednika, da bi pregovoril ministra za socialno skrbstvo dr. Ernsta, da bi še ostal v vladi, bo bila brezuspešna. Vodja krši'an-i skih socialcev je izjavil, a bo ostal samo tako dolgo ; v vladni večini, dokler bo trajalo raziskovanje škandalov v njegovem ministrstvu. Ko bodo znnnt rezultati, bo brezobzirno zapustil vlado ter seveda potegnil s seboj v opoziicjo tudi svojo parlamentarno skupino. Tn sklep Je bil storjen na seji strankinega odbora. Nn seji je nastopil osobito grof Isztvan Zichy ter poudarjal, da je prišel čas, ko se bo morala kršč. socialna strankn cevoboditi, da ne bo nosiln odgovornosti zn najiake, ki jih ima na vesti režim grofa Bethlena. Med narodom se opaža naraščajoča nevolja proti sedanji' vladi in ni potrebno, da bi krščanski socialci postali žrtev za grehe, ki jih nieo štorih'. Notranje političen položaj postane zelo zanimiv, če pomislimo, da je grof Bethlen javno izpovedal, da bo tudi on podal demisijo, Če bi minister dr. Ernet vztrn al pri svojem sklepu. Politični krogi se vprašujejo, Če bo res predsednik vlade imel sedaj zadoeti poguma, da uresniči svojo grožnjo. Bethlen o poneverboh Budimpešta, 19. decembra, kk. Ministrski predsednik Bethlen je dal danes parlamentu pojasnila o aferi v socialnem ministrstvu. Tako je navajal, da so gradbeni stroški za sanatorij na Matri za 48% nnraslli zato, ker so narastli stroški za brezposelne in se je spremenil gradbeni načrt. Iz invalidskega fonda pa niso bili kupljeni niti avto-nmbili niti salonske obleke niti cilindri. Samo sluge eo dobili nove uniforme. Preiskava se vrši na vsej črti. Nato je poslanec Faliijan ponovno zatrjeval, da jo njegovo poročilo resnično, in imenoval tri nadaljnje poslance, ki hi lo lahko potrdili. Z zadovoljstvom pa je vzel na znnnjc izjavo ministrskega predsednika, da državno računovodstvo vodi o tem preiskavo. Brca prolu Bpthlenu Budimpešta, 19. dec. ž. Nameravani obisk grofa Bethlena na Duna.u se je odgodil. Avstrijska vlada je prosila, da nai bi se ta obisk vršil v drugi polovici |anuai\a. Avstrijska vl.iua nam eč ne želi, da bi Češkoslovaška dobila vtis, kot da Avstrija odobrava madjarsko carinsko vojno, Značilna avdijenca pri Borisu Sofija, 19. dec. ž. V političnih krogih in med osebnostmi, ki spremljajo politično živlenje v Bolgariji, ie vzbudilo pozornost, da kralj Boris stalno poziva k sebi politike. To ie v zvezi s težkim položajem v Bolgari i. Trdi se, da je Tomov svetoval kralju, da naj sedanja vlada odstopi in naj se vodstvo nove vlade poveri Malinovu. Prepričeval je kralja, da je ljudstvo zgubilo zaupan e v sedanjo vlado. Kralj je bil zelo v skrbeh. Dejal je, da razume težavni položaj in da išče izhoda iz njega. Snoči je bil v avdienci L apčev. Negova avdijenca se spravlja v zvezo s težavami, v katerih se nahaja Bolgarija. Soiija, 19. dec. ž. Pripravlja se nov zakon o amnestiji, ki bi obsegal ludi vse p.ILike, ki se nahajajo v Jugoslaviji, '/air uje se, da bo zakon sprejet pred z&ključitvijo parlamenta. italijansho-rusko prijateljstvo Moskva, 19. dec. V dvorani bivše palače Riab-činskega je vlada priredila italijanskemu poslaniku Attolico sijajen banket, katerega so se jx)leg celokupnega personala poslaništva udeležili tajnik centralnega izvršilnega odbora sovjetov Entikidze, ves komisarski kolegij urada za zunanje zadeve, načelnik juridičnega oddelka Sabanin, direktor ceremonij (I!) Florinski in vsi ostali načelniki oddelkov zunanjega urada. Po kosilu, ki se je odlikovalo po naravnost orijentalskem razkošju, pre-kosujočem najsijajnejše čase carizma, se je komisar zunanjih zadev Litvinov s poslanikom Attolico dolgo intimno razgovarjal o zunanjejx)litičiiih problemih. 7 Vadi uiotti'o San Francisco, 19. dec. AA. V Inki se 'e zaradi nemirnega morja prevrnil neki motorni čoln. Pri tem je utondo 7 ljudi. Istotako se je ponesrečil tudi drugi motorni čoln, ki ie hitel pones-e-čenemu čolnu na pomoč. Tri osebe, ki so bile » tem £olau, so se rešile s plavanjem na ohaL Nj. Veličanstvo petrolej Izvirne informacije našega hotandskega dopisnika Amsterdam, via inter,, 18. dec. Sir IIonry Deterding, legendami vrhovni ravnatelj eno največjih svetovnih petrolejskih družb, ie no največje, ki razpolaga s kapitalom v višini 70 milijard Din ler ima svoje interese po vsej zemeljski obli, svoja velikanska brodovja in svoja železniška omrežja, za katera bi jo marsikaka srednja država zavidala, je včeraj podal dopisniku »Dnilv Telegrapha« izjavo, ki je velike važnosti že radi tega, ker Deterding zelo malo govori, drugič pa, ker predstavlja obširen skupen pregled razvoja ene najbolj važnih panog svetovnega gospodarstva. Sicer postaja polagoma znano tudi manj veščim. da je petrolej, oziroma pohlep po njem igral veliko vlogo pri najvažnejših zgodovinskih dogodkih zadnjih desetletij. Dosti držav so mora njemu zahvaliti za svoje me.ie, številne narodne in verske manjšine dolgujejo njemu zalivalo, da so bile pozabljene, veliko revolucij v Aziji in v Južni Ameriki Izvira iz neprestanega in brezobzirnega boja petrolejskih družb za svetovno premoč. Informacije, ki jih je dal Deterdiug o tem vprašanju, pa presegajo znanje povprečnih poznavalcev svetovnega gospodarstva in svetovne politike. Sir Непгу je odkrito namignil, da so sodobne turške meje, "revolucija v Afganistanu, vstaja Kur-dov, ki je izzvenela v vandalično iztrebljenje kurdskega ljudstva, posledice brezsrčnega boja za petrolej, ki ga bojujejo nasprotujoče si petrolejske druž- bo v Evropi in v Ameriki. Tudi vstaje, ki jih je zadnje mesece beležila zgodovina v UraziliJl, Argentini, Venezueli, Cilu in sedaj še v Srednji Ameriki, se ne morejo razumeti brez natančnega poznanja pelrolejskegu vprašanja. Svetovno časopisje te-gn seveda ni registriralo. »Kdo, recimo, ve, da so petrolejski vrelci v Cotuinodore Kitaviva v Argentini. za katere so se borili petrolejski trusti, dali direkten povod za vstajo, čije žrtev je bil predsednik lrigoyen« Kar pa je najbolj tragično pri vsem tem, je dejstvo, da la boj, ki ne pozna nobenih fclovečan-skih obzirov in 110 mednarodnega prava, zahteva veliko žrtev, n zaman. Velikanske vsote denarja so se porabilo za nepotrebno nakupovanje petrolejskih koncesij, veliko milijard .je bilo porabljenih za dragocena rnziskavanja, za vrtanje vrelcev Svetovno gospodarstvo pa vsepa tegn ni rahilo Vpora-ba petroleja za luč m za strojni pogon je danes še zelo omejena in pretekla bodo še dolga leta, prodno bo človeštvo v stanju koneumirau ves pridelek, ki prihaja iz vrelcev, ki so sedaj v obratu. Deterding je navedel slučaje, dn so petrolejske družbe trosile denar, ščuvale na vstaje, samo dn si pridobijo novih koncesij, a da so morale petrolej. ki so ga dobile iz osrčja zemlje, spustiti zopet po pesku, ker ga niso potrebovalo. Deterding je mnenja, da mora temu biti konec. Napravili se mora konec neusmiljeni konku- renci, ki danes a kapitalom, s katerim razpolaga, lahko ugonobi celo države, ln jih je tudi že ugonobila. Velike petrolejske družbe morajo dogovorno med seboj nehati z vedno novim odkrivanjem petrolejskih bogastev. Napraviti so mora tudi konec konkurenci pri ruzpočavnnju petroleja. Vsak petrolejski trust si hoče ustvariti danes svoje lastno brodovje, svoje lastne vagone, svoje lastne točilnice. Priti bo moralo do svetovnih sporazumov med vsemi organizacijami, ki prevažajo in prodajajo petrolej, ker drugače bodo mednarodni gospodarski interesi, za katerimi se skrivajo pogosto interesi velesil, odločevali v političnih vprašanjih manjših narodov. Danes jc postalo nujno, da se začno Stediti s lo dragoceno tekočino, ter da se JI odvzame komba- tiven znašaj v mednarodni politiki. V Amsterdamu je vzbudila ta izjava petrolej-skega kralja veliko senzacijo. Do sedaj enakih ni nikdar podal. Dozdeva se, da tiči za njo mnogo več, kakor razodevajo besede Že dalje časa se vodijo mrzlična pogajanja med njegovim trustoni Hoyal Dutcli Shell in med ameriškim »Standard Oil Co.'. za skupno delovanje, da celo za združitev. Morda je Deterding s to svojo Izjavo napovedal sporazum med obema največjima kapitalističnima podjetjlma nn svetu, ki bi monopolizirala ne samo petrolej na svetu, ampak bržkone tudi neodvisnost marsikatere države ali državice. Pismo iz Londona Zveza me Labour in liberalci. Volivua rolorma. London, dec. 1930. Že nekaj časa sem se mnogo govori tukaj in r inozemstvu o važnih notran e-p-olitLnih spremembah. Do leta 1914 namreč sta <>bsto,ali v An-glili prav za prav samo dve veliki stranki. Ena ie vladala, druga je bila v opoziciji. Kadar je prišlo do vladne krize, sta zamenjali prostore, vladna stranka je šla sedet v klopi opozicije, nasprotna stranka pa na vladne sedeže. Nenaden po.av in nepričakovano hiter na astek labour (delavske ali socialistične) stranke je prinesel nekoliko zmede v udobnost angleške notran e politike, ki doslej ni poznala tVet e stranke in potrebe koalicij. Tako sc je zgodilo posebno v povojnih letih, da nobena od treh strank ni dobila pri volitvah absolutne večine, da bi mogla vladati sama, ne da bi bilo treba iskati pomoči pri kaki drugi stranki. Izvzeti moramo samo vo-hlve leta 1925, ko je konse; vativna stranka dobila nadpolovično število poslanskih mest. Takih položajev Anglež ne mara, Kakor se on sploh ne mara veliko umešavati v politiko, razun «.•• volitvah. Takrat on izvrši iskreno in vestno svojo državljansko dolžnost, nato pa ima rad mir. Pri volitvah je pokaral, kai hoče, kakšne vlade si želi, nakar prepušča vladi dolžnost, da vlada deželo, da skrbi za mir in za ugodne gospodarske razmere, on sam pa se vrne k svo-.emu delu najt^, pori katerem ga naj ne moti nobena politična agUacija. Sistem treh strank pa povzroča tra.no ii^otovost vladne krize, nove volitve, skrafcra — stalno vznemirjavanje. Sprva so Angleži mislili, da bo razvoj sam po sebi dovedel do dvostrankarskega sistema. Vladalo je prepričan;e, da bosta vlada in krepka delavska stranka, ter enako močna konservativna stranka kratkomalo zdrobili liberalce. To se ]ima je deloma ia posrečilo, ker sta bivšo črez 200 poslancev bro.ečo liberalno stranko spravili, kakor se |e izrazil Churchill, v srednji avtobus. Popolnoma iztrebiti pa liberalcev ne bo mogoče. Lažje bo skleniti z n imi neke vrste delovnt pakt. Voditelj liberalcev Lloyd George se je tudi ponujal najprej konservativcem za tako sodelovanje, toda ti so ga zavrnili. Sedaj je prišlo po dolgem oklevan,u in po večmese-nem medsebojnem zmerjan.u do pakta med liberalci in labour-stran-ko. Slednja brez liberalcev ne more vladati, zato je morala njihovo dobrohotno podporo v pa*la-nientu tudi plačati s tem. da je sprejela liberalni načrt o volivni reformi. Tako smemo pričakovati, da bo v najkrajšem času predložen parlamentu nov volivni zakon, ki bo upeljal tako imenovano alternativno volivno pravico. Kaj je to? Vzemimo za primer en volivni okraj. Tri ali več strank jž postavilo v tem okraju svojega kandidata. Volivec dobi pravico, da napiše na glasovnico najprej ime onega kandidata, katerega želi spraviti v državni zbor. Istočasno pa napiše izmed drugih kandidatov še ime enega, in sicer tistega, kateremu želi, da naj pripade njegov glas, v slučaju da bi prvi njegov kandidat ne bil izvol en. V praksi izgleda stvar takole: V kraju Salisbury je pri zadn ih volitvah dobil del. kandidat 20.000 glasov, liberalni 40.000, konservativni pa 42.C00. Po dosedanjem volivnem zakonu je bil izvoljen ■konservativec, tako, da je bilo 42.000 glasov v parlamentu zastopan h, 60.000 glasov pa ne. Po alternativnem volivnem zakonu se bo pripatilo, da pristaši delavske stranke lahko kot drugega kandidata navedejo liberalnega zastopnika ali da liberalni volivci vpišejo labourista za svo ega drugega kandidata, Volivni rezultat bi potem bi sledeči: 20.000 labourističnih glasov bi bilo po zahtevi volivcev prenesenih na libera'nega kandidata, ki bi v tem sluča u dob 1 60.C00 glasov in s tem ludi sedež v državnem zbo-u. Na ta načn bi se preprečila krivica, ki se doga a danes pri angleških volilvah, da namreč man.šina glasov lahko dobi večino sedežev v državnem zboru. Novi volivni zakon najbrže itak ne bo sprejet prei kakor v dveh letih, ker ga bo zavrnda gosposka zbornica. Šele, ko ga bo tretjič spre;el državni zbor, odpade veto. Ce je bil pakt med obema strankama v resnici sklenjen za ceno vo-livne reforme, poleni ni treba p-iea'o drugem natančnem štetju ugotovila pičla zmaga Steega, za katero se ima zahvaliti ne samo podpori socialistov, temveč predvsem zmedi v sredini. Se nikdar v zgodovini tretje republike se ni morala novo imenovana vlada zadovoljiti s tako majhno večino. Rekord je dosegla na leni jiolju do sedaj vlada \Vuldeck-Housseau, ki je 1. 1898. nastopila samo z 11 glasovi večine, pa je kljub temu vladala tri leta. Tardieu je po glasovanju izjavil smehljaje na hodnikih, da ga je sedaj vrgla ludi poslanska zbornica. V resnici je bilo glasovanje osebna preakušnja moči med Tardleuom in Steegom. Desničarski listi napovedujejo nadaljni boj jiroli vladi. »Echo de Pariš izjavlja, dn je Steegova usoda zapečatena. Socialistične stranke so preveč nezanesljivi kanonistl, da bi mogli kabinetu zagotoviti več kakor samo kratko življenje. Izmed velikih lislo-v Izjavlja Petil Parisien . da jc Steegova večina zopet poživljeni levičarski knrlel. »Malin« piše, da oslabitev Tardieujeve skupine ne pomeni odločilnega preobrata ee tudi bi se Steegu posrečilo pritegnili k sebi večjo polovico centroma, ki koleba med levico in desnico, ker to ne more biti trajno. Ilerriot izjavlja v *Ere Nouvelle. : ^StroJ je zapeljal na drug lir.c 'Echo de Pariš odgovarja, da z eniui kolesom, Pariz, 19. dec. kk. Ministrski predsednik Sleeg bo parlament najbrže .še danes poslal na božične počitnice, da pridobi potrebni mir za rekonstrukcijo kabineta. Kadi demisij, ki jih je izsilil Tardieu. je treba nn novo zasesti pet mest državnih podtajnikov in enega ministra. Steeg bo pri tem pač izbiral lako, da bo pritegnil k sebi večino skupine radikalne levice. Zasedanje manjšinskega odh. DN Na dnevnem redu ie ne.nšha pritožba proti Poljski Ženeva. 19. decembra, kk. Na prihodnjem zasedanju Sveta Društva narodov, ki se bo začelo 19. januarja 1934, bo predsedoval nemški zunanji minister. Na dnevnem redu je predlog bivšega jugoslovanskega predsednika Sveta dr. Marinkovl-ča od meseca maja glede postopanja v man.šinskem vprašanju. Ta predlog predvideva razširjenje sklepa Sveta Društva narodov iz leta 1925., po katerem v odborih trojice za predpreiskavo manjšinskih pritožb ne smejo biti zastopane niti interesirane države niti sosednje države ali manjšinam sorodne države, tudi na one odbore, ki se imajo posvetovati o dopustnosti pritožb. Dalje je na dnevnem redu nemška pritožba proti Poljski radi dogodkov v Zgornji Šleziji. Ženeva, 19. decembra, kk. Nemški generalni konzul Je predložil daiies tajništvu Društva narodov novo pritožbo, ki se tiče poljskega koridorja, radi prestopkov poljskih organizacij in posameznih oseb na podlagi čl. 7 pogodbe o varstvu manjšin. V primeri z dosedanjima nemškima pritožbama radi dogodkov v Gornji Šloziji je današnja pritožba radi tega politično pesebno pomembna, ker se nemška vlada v današnji pritožbi sklicuje na pravico, da sme kot član Sveta Društva narodov opozarjati Svet Društva narodov na vsako nevarnost kršitve manjšinskih pogodb. Po obstoječih določbah sme Svet Društva narodov v takem primeru odrediti vse, kar se mu zdi primemo po stanju stvari. Dočim je bil torej konflikt doslej omejen samo na Nemčijo in Poljsko, se ie s to pritožbo prenesel na mednarodno polje Sveta Drušlva narodov. Mussolini priznava veliko gospodarsko krizo Italije Ne ve, kaho bi se zboljšala sedanja kriza Rim, 19. dec. AA. Tukajšnji listi obširno komentirajo govor Mussolinija v senatu ter naglašajo njegov velik pometi za uravnoleženje državnega proračuna. Listi naglašajo, da je vlada dovolila prosto izseljevanje, ker se je zadnje čase opazilo, da so postajale inozemske denarne pošiljalve italijanskih emigrantov vedno manjše. Mussolini je naglasil veliko poljedelsko krizo, ki je zavladala zaradi padea cenam poljedelskih pridelkov ter omenil, da sla gospodarska kriza in brezposelnost splošen cveloveu pojav. Nadalje je Mussolini poudaril, da je sedanji svet hudo bolan. Potem, ko je naštel razne vzroke svelovne gospodarske krize, je omenil, dn je lemu vzrok največ nesorazmerje med produkcijo in kon-sumoni. To so občutile ludi Združene države, ki so vedno agilirale za produkcijo v masah. Sedaj so spoznale, da je bila la teorija napačna, ker je produkcija namenjena kon«umu in če lega ni, pade talvo vsa la teorija. Mussolini je nadalje dejal, :la za enkrat ne ve, kako naj bi se izboljšala sedanja kriza. Kljub lemu so se pojavila v Italiji nekatera znamenja zboljšanja krize, kar dokazuje, da so narodi, ki so navajeni na zmerno življenje, bolj odporni. Fašistična vlada se nc bo pustila presenetiti od dogodkov in bo vedno Intervenirala tam, kjer bo potrebno, čeprav bi šlo v teh primerih za pri-valna podjetja." Ilalija bo premagala sedanjo gospodarsko krizo, kakor je premagala že druge, kljub vsem naporom defetističnih krogov v inozemstvu, ki z razširjanjem lažnjivih vesli skušajo škodili italijanski valuti in gospodarskemu prestižu Italije. Italijanski narod, ki je železno discipliniran, je gospodar svoje usode ln svoje bodočnosli. Senat jo pozdravil konec MussolLuijevega govora z burnim odobravanjem. Proslava stoletnice Bolivarja London, 19. dec. AA. Snoči se je vršila v proslavo stoletnice venezuelskega osvoboditelja Bo-livarja slavnostna večerja. Slovesnost je po?d avil pismeno vvaleški princ, ki je v svo em sporočilu naglasil velik napredek drJav, kt slave Bolivnrjev spomin. Bolivar je bil velik vojak in uržavnik in eden najslavnejših in najbolj roman ičnih pravov v zgodovini. Princ pravi nada je, da bo poselil dve državi Južne Amerike in da želi vsem južnoameriškim državam vso srečo in najlepšo prihod-njoit. Zunanji minister Henderson je v svojem govoru omenil, da je pomagalo Bolivar|u veliko angleških vojakov in an je sam priznal, da ;e pripomoglo k njegovemu uspehu nabiranje denarja in rekrutov v Angliji. Odnošaji med angleško vlado in južnoameriškimi državami, iki smatrajo Boli- varja za svojega narodnega junaka, so bili vedno kar najbolj prijateljski. Venezuelski poslanik dr. Escalantc je v svojem govoru dejal, da je Bolivar vedno priporočal mladim narodom španske Amerike, naj spre mejo načela britske ustave ter je bil med prvimi ki je priporočal prisilno razsodišče v sporih med državami. Minister Balbo pogrešan London, 19. dec. ž. Po vesteh iz Kartagine je usoda italijanskega ministra za zia'