Poštnina plačana v gotovini iimm it ruj# * IV 1930 Leto XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za '/< leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industriio Številka Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52. Izhaja vsak torek’6e" trtek in soboto Ljubljana, torek 7. aprila 1936 Cena posstmeztu številki Din rso Trgovinski register Vpisale so se nastopne tvrdke: Tekstilna družba z o. z. v Košakih pri Mariboru. Obratni predmet: proizvajanje tekstilnega blaga dn njega razpečavanje. Osnovna glavnica v višini 400.000 Din je vplačana v celoti. — Poslovodje: 1, dnž. Josip Čižek, upravitelj vla-stelinstva, Valpovo pri Osijeku in Josip Duchek, trgovec v Mariboru. Tvrdko zastopata poslovodja kolektivno. Manufaktura Mirko Groznik, ko-manditna družba v Ljubljani. — Obratni predmet: nakupovanje in trgovsko razpečavanje vsega v prostem prometu dovoljenega blaga, zlasti manufakture in tekstilij. Osebno jamčeči družabnik Mirko Groznik, trgovec v Litijd. Ta tudi družbo pravnoobvežno zastopa. Modni atelje M. Šarc, umetnostno obrtna delotvorna narodno propagandna trgovska komanditna družba »Dcčva« v Ljubljani. Obratni predmet: modni atelje, to je izvrševanje modnih, narodnih in društvenih ženskih in moških oblačil. Propagiranje narodnih likov v svrho narodne samozavesti v širokih masah in za ustvarjanje dela ženske obrti. — Nakup in prodaja in predelava tkanin, tiskanin, pletenin, čipkanin, kožuhovine, klobučevine ter lesenih, kovinskih in keramičnih predmetov. Gojitev, nakup in prodaja ter predelava cvetlic in sadja. Družbina oblika: komanditna družba. Osebno jamčeča družabnica Marija Šarc* lastnica modnega ateljeja v Ljubljani, ki tudi družbo zastopa. Gradbeno podjetje Matko Pečar, pooblaščeni graditelj v Sevnici ob Savi. Obratni predmet: gradbeno podjetje, imetnik Matko Pečar, graditelj v Sevnici ob Savi. Vpisale so se izpremembe in dodatki: Zabret in sinova, Bobovk pri Kranju. Dovoljena je bila prisilna uprava podjetja in obrata tovarne ter je bil imenovan za prisilnega upravitelja Ivan Zabret st., posestnik v Bobovku. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Zbog smrti se izbriše član upravnega sveta dr. Edo Šlajmer. Mehanična tkalnica, družba z o. z. v Domžalah. Preklicuje se pomotoma objavljena zaznamba, da je bila uvedena prisilna upTava in imenovan za prisilnega upravnika Ivan Cedilnik, ker je bila prisilna uprava dejansko uvedena nad premoženjem Javne trgovske družbe M. Sever in drug, mehanična tkalnica v Domžalah. »Standard«, družba z o. z., prodaja izdelkov tovarne Carl Pollak, d. d. v Ljubljani. Izpremenila se je notarska pogodba in se glasi besedilo tvrdke odslej: »Standard«, družba z o. z., industrija usnja, Kranj (prej Pollak), centrala Ljubljana. Poleg poslovodstva družbe je tudi nadzorstveni svet, ki sestoji iz dveh ali treh članov in ki se voli na občnem zboru družbo za dobo enega leta. Svečarna Pax, Kopač & Stele, družba z o. a, Ljubljana. Izprfe-rtiehilk se je točka »Osem« prfiVii. Družbo zastopata kolektivno ali Po dva poslovodja ali en poslo-'viodja in prokurist ali en poslovodja in en pooblaščenec. Izbriše se poslovodja Janko Stele, vpiše pa novi poslovodja dr. Fran Kulovec, minister n. r. v Ljubljani. Tiskarna Slovenija- družba z o. z. v Ljubljani. Izbriše se poslovodja Frah Lapajne, tiskar v Ljubljani. Družbo zastopa odslej poslovodja sam. Feliks Toman, Ljubljana. Obratni predmet: kamnoseštvo. Zaradi izstopa javnih družabnikov Tomana Feliksa ml., Vok Ane in Rav-hekar Drage preneha javna trgovska družba. Edini lastnik firme odslej inž. Anton Toman. Izbrisala se je nastopna tvrdka: Josipina Hvala v Kamniku — zaradi smrti lastnice. Iz zadružnega registra Vpisala se je zadruga »Slovcrt-ski grudi pomoč«, kreditni fond za hitro razdolžitev našega kmeta. V načelstvu nove zadruge so večinoma sami železniški uradniki. Vpisala se je Delavska tiskarna, r. z. z o. z. Člani načelstva so: Jože Gostinčar, Franc Velkovrh, odvetnik dr. Aleš Stanovnik na Jesenicah, jurist Niko Lavrenčič in strok, tajnik Jože Rozman. Nadalje se je vpisala Dimnikar, ska gospodarska in podporna zadruga za drav. ban. v Ljubljani. Razstave Mednarodni velesejem v Solunu. Mednarodni velesejem V Solunu bo od 6. do 27. septembra 1936. Sejem je izredne važnosti tudi za naše izvoznike in producente, ki želijo navezati stike z Levanto. Proti centralizaciji banovinskih Novo silno prikraiŠanie Sloveniie V »Politiki« je izšel daljši članek, ki očividno izhaja iz oficialne strani, zakaj da je bilo potrebno povišanje banovinskih trošarin in ustanovitev posebnega fonda, iz katerega se izplačujejo banovinam posebne državne subvencije in dotacije. Izjaviti moramo takoj v začetku, da je ta članek silno malo prepričujoč, pa čeprav ga dači avtoriteta oficialne strani. Predvsem moramo pripomniti, da so zašle banovine v finančne težkoče večinoma brez lastne krivde, ker je država nalagala banovinam vedno nove dolžnosti, ne pa dajala banovinam tudi potrebna sredstva za kritje tako nastalih novih izdatkov. Res je edino to, da je nujno potreben zakon o banovinskih financah, kar pa ne govori1 v prilog uvajanju nOvih 'banovinskih državnih trošarin, ker se s tem celo banovinske trošarine centralizirajo. Mesto da bi se breme centralizma olajšalo — 'in to je vendar sploh ves smisel banovin — se z novimi trošarinami še to breme povečuje in vrhu tega na način, ki ga mora vsa Slovenija najodločneje odkloniti! V svojem poročilu na občnem zboru ljubljanskega združenja je predsednik Soss- to tudi poudaril in tudi slovenski listi so že proti temu nastopili, zlasti obširno in temeljito gospodarski urednik »Jutra« v svoji sobotni številki. Toda potrebno je, da vsa naša banovina nastopi proti tej centralizaciji,- ker je ta skrajno krivična za Slovenijo in ker pomeni novo in težko davčno obremenitev z davki že itak preobremenjenega prebivalstva. Zato smatramo za svojo dolžnost, da znova nastopimo proti temu uvajanju centralizma tudi za banovinske davščine! Zlasti pa moramo nastopiti proti ključu, po katerem se bodo delile dotacije in subvencije posameznim banovinam iz novega fonda. z. novim finančnim zakonom se povišuje davek na poslovni promet za eno četrtino. 18% vsega tega davka se steka v posebni fond, iz katerega -bodo dobile vse banovine 100 milijonov din subvencij in dotacij, in sicer: din zetska banovina 21,97 milijona primorska banovina 17,53 milijona vrbaska banovina 15,90 milijona drinska bamovdna 15,00 milijona moravska banovina 9,00 milijona savska banovina 6,87 milijona donavska banovina 6,07 milijona vardarska banovini 4,00 milijona dravska banovina 8f,M tnilijona Beograd, Pančevo, Zemun 0,73 milijona Dravska banovina, ki plača relativno daleč največ poslovnega davka, bo torej dobili* najmanj od vseh banovin od donosa tega davka. Nad 20 milijonov din davka na poslovni promet plača Slovenija, dobila pa bo komaj desetino tega doneska! Moramo odkrito izjaviti, da te logike ne razumemo in da je tudi ne moremo in nočemo razumeti-, ker bi takšna logika nujno privedla še ostanek slovenskega gospodarstva v popoln pogin! Poleg tega pa se uvajajo z novim proračunom še nekatere nove banovinske davščine, ki naj dajo skupno s starimi (na riž, kavo, kakao, čaj dn kalcijev karbid) okoli 70 milijonov din. Donos teh trošarin pa se bo razdelil po številu prebivalstva na posamezne banovine, da bo dobila Slovenija 8,2% teh davščin ali okolj 5,74 milijona din. Ne moremo kontrolirati, v koliko so ti oficialni podatki točni, vendar tudi v primeru njih točnosti 'bo ta razdelitev za Slovenijo nova krivica. Kajti v Sloveniji se pobere teh trošarin mnogo nad 8'2%, da bo tudi s temi davščinami Slovenija morala podpirati druge banovine. Ugovor, da mora Slovenija kot gospodarsko bolj razvita pokrajina prispevati za razvoj zaostalejših pokrajin, ne odklanjamo, ker smo pripravljeni na vse pametne žrtve, ki slede iz našega skupnega živ- ljenja. Toda prav odločno moramo tu pripomniti, da to žrtev Slovenija že pri državnih davkih nosi v zvrhani meri, da pa nikakor ne gre, da to žrtev prinaša še pri | svojih lokalnih davčnih dajatvah. Ze celo pa bi bilo to krivično zahtevati od banovine, ki se že lomi pod pezo davkov, državnih in samoupravnih. Slovenija, ki plačuje po novem proračunu 58% banovinskih doklad, naj plačuje višje trošarine za banovino, ki ima le 20% banovinske doklade! Ali res more kdo to gorostasnost zagovarjati! Pri. tem pa niti upoštevali nismo tega, da je v Sloveniji tudi davčna osnova višja! Naš delavec naj kupuje dražji riž, dražjo kavo zato, da plača manj davkov bogataš v drug! banovini! Gospoda, to ne gre, nikakor ne gre! Izkazalo se je, da je naš upravni aparat predrag in zato je bilo sklenjeno, da se začne izvajati dekoncentracija uprave. Zato so bile tudi ustanovljene banovine. Z uvedbo centraliziranih banovinskih trošarin pa se Uvaja centralizem še za banovine. Mesto decentralizacije dobivamo tako poostren centralizem. Naša gospodarska stiska se bo zato samo še povečala in zato pravimo, da to ni prav in da se mora to i-zpre-meniti! Kdor ne pozablja na interes države, ta nam mora tudi pritrditi! Se o zaključkih statistike OUZD V svoji številki z dne 2. aprila smo svarili pred tem, da se delajo iz statističnih podatkov o gibanju članstva pri OUZD zaključki o stanju posameznih panog našega gospodarstva. Pri tem smo zlasti opozorili, da ta statistika glede zaposlitve v lesni stroki ni v skladu z dejanskimi razmerami. Statistika govori o večji zaposlitvi, dejansko pa lesni obrati stoje, ker ije prenehal ves izvoz lesa v Italijo. Izkazi OUZD bi zato mogli nepoučenega bralca spraviti v zmotno nažiranje, da sankcije sploh niso škodovale našemu gospodarstvu. In dostavili smo, da smo prepričani, da bo že sobotna številka beograjskega »Narodnega blagostanja« to tudi promptno kon-statirala s pripombo, da gre Sloveniji vendarle dalje, kakor pa Slovenija toži. To se je tudi točno zgodilo. Sobotna številka »Narodnega blagostanja« objaVljn na Str. 223. notico z naslovom: »Porast lesne industrijske delavnosti v Sloteniji kljub sankcijam.« In nato poroča »N. B.«, da si je gospodarstvo v Dravski banovini v februarju krepko opomoglo, kakor je »N. B.« trdilo že v svojih prOjšnjih številkah. In nato navaja podatke OUZD ter pravi: »Kakor znano, se je ob izvajanju sankcij in tudi pozneje predpostavljalo, da bo slovensko gozd-no-žagarsko gospodarstvo najteže prizadeto, ker je bilo s svojimi proizvodi v glavnem navezano na italijanski trg. Na podlagi tega so Slovenci zahtevali posebne kompenzacije za nastalo izgubo, o čemer (sc. Narodno blagostanje) smo že pisali. Sedaj, po treh in pol mesecih izvajanja sankcij, se more konstatirati, da so te ostale bfez večjegp učinka na slovensko gozd-no-žagarsko industrijo.« Ih nato navaja podatke iz statistike OUZD, ki sicer pravi, da je sicer padlo število delavstva v lesni stroki v decembru iri januarju; da pa se je v februarju že povečalo za 386. Toda na drugi strani pa se je pri drugih gospodarskih panogah število delavstva znatno povečalo in ta presežek za večkrat prekaša padec števila delavcev v lesni stroki. Tako »Narodno blagostanje«, ki s tem jasno in nedvomno odkriva, od kje prihaja ona bajka » bogati Sloveniji, ki kar neprestano nalaga Sloveniji vedno nova davčna bremena. Napačno tolmačenje statističnih podatkov OUZD je tisti stalni vir, ki vedno znova oživlja to bajko. Kaj praktično pomeni ta bajka za Slovenijo, smo vsako leto že več ko dovolj okusili in ta bajka je eden glavnih vzrokov, da plačuje Slovenija relativno največ davkov, a dobiva od države relativno in dostikrat tudi absolutno najmanj. Zaradi te bajke se za Slovenijo nič ne stori in zaradi te bajke ostajajo vse naše zahteve neizpolnjene. Zaradi te bajke pit smo doživeli baš z letošnjim proračunom nov udarec, ko bomo plačevali banovinske trošarine za druge banovine. Pa o tem še posebej v drugem članku. Bajka o bogati Sloveniji, ki mora v resnici uvažati celo živila i» ki ne more prodati niti svojega lesa, niti svojega premoga, niti sena niti sadja, je nam napravila že toliko škode, da se mora že enkrat nehati. Vrhu vsega je tudi v kričečem nasprotju z resnico, ker danes se širi po Sloveniji p&vperizacija v naravnost strahotnem obsegu. Zato pa moramo tudi zahtevati, da se izdajajo statistike o gibanju zavarovancev tako, da ne bodo dovoljevale napačnih zaključkov in da ne bodo zavajale v zmoto. Naj se konstatira le to, kar je res, do-čim naj statistika ne sega tudi na področje filozofiranja. Sicer pa moramo pri tej priliki opozoriti še na drugo nesoglasje, ki ga odkrivajo statistike o zaposlovanju delavstva. To je sicer že konstatiral v zadnjem »Industrijskem pregledu« dr. Štajnič iz Beograda v Članku »Dvig zaposlitve ne pomeni tudi padanja brezposelnosti«. In nato navaja podatke Suzora, kako se je število zavarovancev v oktobru 1. 1. dvignilo, obenem pa tudi podatke borze dela, ki poroča istočasno o povečanju brezposelnosti. Istočasni prirastek zaposlencev in brezposelnih pa je razumljiv, ker prihaja v mesto stalni dotok delovnih sil z dežele in narašča brezposelnost, kakor hitro ni mo* goče zaposliti vsega dotoka. Ta dotok pa je seveda hajvečji v lesni in gozdni stroki, ker je za'to delo kmečko prebivalstvo že po svojem poklicu kvalificirano. Kadar more gospodarstvo sprejeti vsaj del tega dotoka, potem so razmere še kolikor toliko znosne. Katastrofalne pa so, kadar ne more neki panoga zaposliti niti onih nameščencev, ki so bili pri njej stalno zaposleni že leta irt leta. In tak je že sedaj primer v lesni stroki zaradi sankcij in te resnice žal ne ovržejo nobene statistike in nobeni časopisni članki. Treba samo pogledati v naše stoječe žage, pa mora utihniti vsaka statistika. Bajka G bogati Sloveniji, zgrajena le na papirnati statistiki, se mora zato sesuti ob najmanjšem vetriču. Kaj šele, kadar ndAri v njo tak udarec, kakor so bile sankcije za slovensko lesno g®*-spodarstVo! Beograjska trg. Zbornica zahteva ustavitev vseh eksekucij Novo izvoljeni svet trgovinske zbornice v Beogradu je na svojem prvem zasedanju dne 26. in 27. marca razpravljal tudi o zahtevi trgovske javnosti, da se ustavijo vse eksekutivne prodaje, in sicer tako za javne ko za zasebne dolgove. Svet je našel, da je ta zahteva upravičena in zato prosi, da ministrski svet na podlagi svojih pooblastil takoj ustavi vse eksekutivne javne prodaje. Pri tem pa zbornica poudarja, da ne misli pri tem niti na oprostitev dolžnikov od dolga niti na moratorij. Gre le za to, da se dolžniki rešijo pred pro-letarizacijo in da se njih premoženje ne prodaja na dražbah v brez-cenjc., ' Velekapital in detajlne trgovine Beograjska trgovinska zbornica je poslala trgovinskemu ministru spomenico, v kateri med drugim pravi; Zbornični svet je razpravljal o glavnih stiskah, kii tarejo našo malo nacionalno trgovino, od katere živi gros našega trgovstva ter je konstatiral, da je začel velekapital prodirati v detajlno trgovino zlasti v obliki delniških družb, kar pomeni največjo nevarnost za našo malo podrobno trgovino. Zato zbornica ponovno opominja na svoj sklep z dne 3. februarja in prosi, da se ta njen predlog že začne enkrat izvajati, ker je sicer nevarnost, da bo tudi vse trgovce zadela usoda čevljarjev in opankarjev. Bafase širi Bafa hoče ustanoviti še tvornieo usnia Jugoslovanske 'tvornice gume in obutve »Bafa« d. d. v Borovem so vložile prošnjo za postavitev tvornice usnja. Svojo prošnjo je utemeljevalo podjetje s temi razlogi: 1. Podražitev kože po objavi italijansko-etiopske vojne za 20% je onemogočila tvrdki, da dobi usnje pri domačih tvornicah. 2. Z zgraditvijo lastne tvornice usnja bi mogla tvrdka Bafa še bolj znižati ceno obutve in še bolj ustreči širokim slojem naroda(l). 3. V Jugoslaviji je polovica prebivalstva brez obutve in je zato treba še bolj razviti industrijo obutve in seveda tudi industrijo usnja. 4. Interesi deželne obrambe — tudi ta je Bafi pri srcu — zahtevajo, da se prebivalstvu da ceneno in solidno obutev. Nemci bodo povečali ceno naših agrarnih proizvodov Na zagrebškem sestanku jugo-slovansko-nemške komisije .se je v prvi vrsti govorilo o znižanju nemškega kliringa. Z nabavami za železarno v Zenici se bo znižal naš saldo za 120 milijonov Din, ostali del salda pa bo izkoristilo železniško ministrstvo za nabave delavnice v Kraljevu ter za obnovo našega železniškega parka. Nemška delegacija je nadalje pristala, da se poviša cena za jugoslovanske agrarne proizvode pri uvozu za 20 do 30 odstotkov. 380 milijonov Din dolguje Zagreb na davkih Od leta 1932 dalje dolguje Zagreb na državnih davkih ogromno vsoto 380 milijonov din. Ce bi pa sešteli skupni davčni dolg savske banovine, bi prišli do vsote nad ene milijarde din. Mnogi teh davčnih dolžnikov so med tem propadli, mnogi pa so nehali biti davčni zavezanci. Ti dolžniki ne morejo dobiti ne potnega, ne obrtnega lista, dokler ne plačajo davkov. Teh pa ne morejo plačati, ker ne morejo nič zaslužiti, itd. v neskončnost. Prejšnja vlada je izdala razpis, da se bodo odpisali neizterljivi stari dolgovi, če dolžniki s posebnimi kolkova-nimi vlogami razlože, zakaj so prišli v takšno stanje, da ne morejo plačati davkov. Na tisoče in tisoče davkoplačevalcev je takrat napisalo take prošnje in samo za kolke izdalo nekaj milijonov din. Rezultat vseh teh prošenj pa je bil, da je samo nekaj posameznikov dobilo ugodno rešitev. Tudi najnovejša uredba o odpisu davčnih dolgov ni imela nobenega uspeha, ker daje davčne odpuste šele za kasnejša leta, do-čim bi davkoplačevalec potreboval odlog zaostalih davkov takoj. Sedaj predlagajo zagrebški davčni dolžniki, da se ustanove posebni odbori, ki bi proučili stanje vsakega posameznega dolžnika in potem predlagali v uvaževanja vrednih primerih odpis davkov^ Na vsak način pa je treba nekaj storiti, ker tako tudi ne gre, da se dolžniku onemogoči vsak posel, da potem sploh ne more plačati ne starih in ne novih davkov. Kako jc se temi razlogi »Bate«? »Industrijska odbrana« je priredila z ozirom na to trditev Bafe anketo, ki pa je podala čisto drugačno sliko, kakor pa bi sledila iz Batine prošnje. V informacijo javnosti — in tudi oblasti — navajamo zato, kar je o tej prošnji dejal zastopnik neke domače tvornice obutve, ki je dejal: »Netočno se opisuje položaj, ki je pri nas nastal po italijansko-abesinski vojni. Ni res, da bi v tem času nastalo na domačem trgu takšno stanje, da se ni bi mogla dobiti od domače industrije usnja niti najmanjša količina kože za redno potrebo. Prav tako ni res, da bi naša Usnjarska industrija v tem času ustavila prodajo usnja iz špekulativnih razlogov, niti ni res, da -so pri nas samo zaradi te vojne poskočile cene za povprečno 20%. Po izbruhu ifalijansko-abesinske vojne se je dvignila cena surovinam vseh vrst na svetovnem trgu za več ko 35—45%, in tudi surova koža, ker so se začele skoraj vse države preskrbovati s predelano kožo za vojne namene zaradi položaja, ki je nastal z novo vojno. Zato so zaloge surovin povsodi padle ter prišle iz prometa. Na našem trgu pa je nastalo poleg tega večje povpraševanje, ker so se velikanske količine kože izvozile v Nemčijo, Češkoslovaško in Madjarsko ter so tuji kupci plačevali vsako ceno, da so cene govejih kož poskočile od 8—9 din na 12—14 din za kg, kar znaša v odstotkih 35 do 50%. Takšen položaj je trajal do pred kratkim časom, sedaj pa velja ta vrsta surove 'kože' od 11% do 12 din. Cene izdelani koži pa niso skočile niti primeroma v tej višini, ker smo ves čas kupovali od vseh tvornic usnja, s katerimi smo bili v zvezi, usnje po popolnoma nizkih cenah. Še v oktobru, ko so dosegle cene surovin svoj višek, smo kupili boks juncev po 7’75, 8 in 9 din, telečji po kakovosti po 11 do 12-50 diin, notranje podplate pa ves čas po starih cenah, to je po cenah od junija, julija in avgusta, ko so bile cene surovin najnižje. Pri podplatih smo plačali tudi samo 5% več kakor so bile cene v preje naštetih mesecih, pa tudi sedaj tvornice usnja niti najmanj — vsaj ne proti nam — ne izkoriščajo povišanja cen surovin in še vedno moremo kupovati predelano kožo po starih cenah proti minimalnemu povišanju, zlasti od onih fa-brikantov, ki imajo še nekaj surovin iz časov pred dvigom cen Koncem januarja smo dobili od tvornice usnja Vošnjak in sini d. d. v &oštanju pismo, v katerem se nam ponuja okoli 25.000 kva dratnih čevljev boksa junic po ceni din 8. To količino je naročila preje tvornica Bafa, a je naročilo kasneje stornirala, ker da je naročila rjav boks, ne pa črn, kakršen je bil nudeni. Iz tega se vidi, da ni resnica, da tvrdka Bafa ne bi mogla dobiti niti najmanjše količine usnja za svoje potrebe, Niti ni resnica, da sedanje tvornice skupno z obrtniki ne bi mogle pokriti vso potrebo na usnju v državi, ker imamo okoli 10 velikih in okoli 30 manjših tvornic usnja, ne računajoč pri tem okoli 300 usnjarskih delavnic. Večina teh tvornic zaradi gospodarske krize ne more izkoristiti več od ene četrtine svoje kapacitete. Tvornica usnja Vošnjak v Šoštanju je mogla izkoristiti samo eno četrtino, ker ni mogla več blaga plasirati. Kar se tiče uvoza obutve tvrdke Bafe pred I. 1931 moremo dokazati tole: Zadnjih pet let pred 1. 1931 je tvrdka Bafa uvozila najmanj 95% obutve iz Zlina ter je imela od tega uvoza država vsaj znatno korist od plačane carine. Zaradi zgraditve Bafinih tvornic v naši državi pa je diržava ob ta dohodek. Posledice dela že obstoječih Bafinih tvornic obutve in gume v Borovem so bile katastrofalne za čevljarski in opančarski obrt. Na desettisoče obrtnikov je propadlo in se bori sedaj z vsemi sredstvi proti tvrdki Bafa in obenem proti ostali obutveni industriji. Dan na dan se prirejajo protestni shodi po vsej državi, razbijajo se izložbe in če bi se sedaj dovolila še zgraditev tvornice usnja, se bojimo, da že sedaj nad vse razvneto nezadovoljstvo ne bi ostalo le pri sedanjem načinu borbe. Pa tudi s stališča državne obrambe ni treba niti najmanj odobriti zgraditev nove tako važne tvornice v neposredni bližini meje, to je v Borovem. Če bi se tvrdki Bafa dovolila ustanovitev tvornice usnja, bi bile posledice katastrofalne. Obrt bi se v najkrajšem času popolnoma uničil. Ustvaril bi se nov, do skraj-nosti razdražen proletariat, ki bi zaradi uničenja svoje eksistence bil pripravljen na vse. Zato je edino pravilno, da se vsaj za pet let prepove ustanovitev vsake nove tvornice usnja in obutve, kakor so bili podobni zakoni sklenjeni tudi v Švici in drugih modernih državah. Pilite vesti Nikdar z Nabavlialna zadruga drž- nameščencev hoče imeti svo/o sladkorno tvornieo Čim več kdo ima, tem več hoče imeti! Resničnost tega pregovora se vidi zlasti pri voditeljih naših nabavljalnih zadrug. — Najprej so ustanovili le skromno konzumno prodajalno, kmalu pa jo razširili v pravo trgovino, kateri so dodali še zadružno gostilno in zadružni hotel. A ne še dovolj! Ustanovili iso tudi svoje mline in sedaj se pripravljajo, da gredo še korak dalje in da ustanove tudi svojo sladkorno tvornieo. Na skupščini v Splitu je namreč obvestil profesor Katanarič, ki je član uprave Zveze nabavljalnih zadrug državnih nameščencev, da bo Zveza še letos ustanovila lastno sladkorno tvornieo. Obenem je s ponosom dodal, da je to prvič v Jugoslaviji, da konzu-menti ustanove svojo tvornieo. S tem so se ne samo rešili posrednika trgovca, temveč tudi producenta! Zaradi tega sklepa Zveze nabavljalnih zadrug se »Industrijska obrana« sprašuje, če ni zveza s tem prekoračila svojega delokroga, kajti naloga zadružništva je, da posreduje med producentom in konzumentom, ne pa da konkurira in uničuje producenta. Tako tudi zagovorniki nabavljal-nega zadružništva v resnici vedno govore. Kakor pa se vidi, so sedaj čisto pozabili na svoje nauke. Pravilno pripominja tudi »Industrijska Obrana«, da danes, ko preživlja vsa sladkorna industrija nad vse težke čase, ne gre, da se ustvarja nova konkurenca. Ne more vendar biti v našo gospodarsko korist, če bomo uničevati medsebojno konkurenco še to, kar imamo. Če že hoče Zveza nabavljalnih zadrug na vsak način ustanoviti neko novo tvornieo, potem naj ustanovi takšno, ki je še nimamo. V tem pogledu jo čaka še mnogo polja dela. Mi, bi bolje poznamo miselnost ideologov, ki sede v upravnih in nadzorstvenih svetih raznih nabavljalnih zadrug in ki so okusili privlačnost raznih sejnin, dnevnic in drugih prikritih nagrad, se niti najmanj ne čudimo, da si hoče Zveza nabavljalnih zadrug drž. nameščencev zgraditi tudi lastno tvornieo sladkorja. Kdor je tako silno razvajen od raznih privilegijev, ta se pač ne boji nobenih poslovnih težav, ta bo mislil vedno le na to, da še bolj razširi in poveča svoje posle. Kadar je odjem zagotovljen, kadar je tu jamstvo da bo ve3 odjem tudi dobro plačan in kadar je na razpolago ce neni državni kredit za investicije, v kolikor se te ne bi mogle plačati že z lastnim premoženjem, takrat pač ni težko ustanoviti tudi lastno tvornieo. Država pa bo mogla sedaj, še bolj jasno videti, kam jo bodo pripeljali privilegiji, ki jih siplje na-bavljalnim zadrugam. Ze itak je državna tvornica sladkorja nad vse defioitna, z državnimi privilegiji obdarjene nabavljalne zadruge se bodo sedaj potrudile, da ta deficit Se bolj povečajo. Naravna posledica tega bo, da bodo 'mbrali davkoplačevalci še globlje seči v svoje prazne žepe, da najdejo kritje še za deficit, ki ga bo povzročila konkurenca nabavljalnih zadrug državni sladkorni tvernici. A treba bo tudi kriti izpadek davkov pri zasebnih sladkornih tovarnah, ki bodo še ob tisti zaslužek, ki so ga imele dosedaj. Pa vse to seveda pri nas nikogar ne briga, ker glavno je, da smo moderni, da se bahamo z nabavljal-nim zadružništvom, pa čeprav pri tem vse naše gospodarstvo propade. Res, sijajna gospodarska politika se vodi v državi! Nameščenci plačujejo za bednostni sklad pol odstotka V našem poročilu o banovinskih davščinah je nastala težka tiskov, na pomota, ki jo moramo nujno popraviti. Vsi nameščenci in delavci, ki so zavezani socialnemu zavarovanju plačujejo ©•50% (po' odstotka) — ne pa 5-50%, kakor je bilo pomotoma natisnjeno v naši sobotni številki od kosmatega zaslužka, mezde oz. pokojnine za bednostni sklad, če od teli svojih prejemkov plačujejo uslužben-ski davek najmanj pol dinarja dnevno ali 2 din tedensko ali 11 din mesečno. Službodavci nameščencev in delavcev plačujejo 1% vseh kosmatih mezd in zaslužkov. KlltElE fifogutfic oJU. KUIUNAfVDEU Avstrijska kršitev senžermenske pogodbe je vzbudila v vseh deželah Male antante ostro nejevoljo, zlasti zaradi nelojalnega postopanja Avstrije, da je postavila vse njene sosede pred izvršeno dejstvo. Vedno bolj se naglaša, da je treba proti tej kršitvi odločno nastopiti, ker ne gre toliko za oboroževanje Avstrije, temveč za kršitev mednarodnega dogovora, če se pa mednarodne pogodbe ne bodo spoštovale, potem je tudi konec vsake varnosti v Evropi. V Beogradu se še posebej naglasa, da je bila senžermenska pogodba zvezana tudi z določili, ki jih Jugoslavija dolgo ni hotela podpisati. Nastaja vprašanje, če morejo ta določila še veljati. In med temi določili je tudi določilo o zaščiti manjšin. V Romuniji pišejo listi, da sicer oborožitev Avstrije ni nobeno tako težko vprašanje. Toda preprečiti je treba, da bi mislila sedaj Mad-jarska, da sme storiti isto. Poleg tega ne gre, da se pogodbe na tak način kršijo. Pričakovati je zato solidaren nastop Male antante proti kršitvi senžermenske mirovne pogodbe. Avstrijski vladni listi pišejo na dokaj čuden način o uvedbi splošne vojaške dolžnosti. Pravijo, da je to oboroževanje le interesna zadeva Avstrije in da bodo države Male antante še pred 6. majem spoznale (ko bi moralo biti zase-1 danje M. A.), da ne morejo nobene tuje konference vplivati na notranji razvoj Avstrije. Dr. Hodža je dejal te dni v neki izjavi, da stavba evropskega miru ne more sloneti le na dveh stebrih London-Pariz-Berlin ter Moskva-Praga-Pariz, ker bi bila potem vzpetost loka prevelika. Potreben je še tretji steber in ta je varnost v srednji Evropi. Angleški poslanik na Dunaju je po naročilu zunanjega ministra Edena pri avstrijski vladi protestiral zaradi uvajanja splošne vojaške dolžnosti. Iz Sofije se uradno demantira vest, da bi v kratkem prišla na Bolgarsko nemška vojna misija. Nadalje se iz Sofije sporoča, da Bolgarska ne bo sledila primeru Avstrije in kršila mirovno pogodbo. Odbor trinajstorice je bil nenadno sklican za sredo. Zaradi vojaških uspehov Italije je že ogrožena neodvisnost Etiopije in zato je tudi sklican odbor trinajstorice. Angleška javnost je bila ob vkorakanju nemških čet v Porenje s svojimi simpatijami na strani Nemčije. Baldwin, ki je že ob La-val - Hoarovem predlogu spoznal moč angleškega javnega mnenja, ni hotel doživeti še enkrat enakega neuspeha. V tem je vzrok Ede-nove neodločnosti, ki je moral za vsak svoj korak dobiti najprej odobritev svoje vlade. Preobrat v angleški vladi je dosegel Eden zbog nastopa Ribbentropa, ki je odklonil vse angleške predloge, da bi Nemčija omogočila premostitev sedanje napetosti z nekoliko popustljivosti. Naravnost zamerili pa so Angleži Ribbentropu, ker je skušal priti v kontakt z opozicijo in zidati na neenotnost angleškega naroda. Takoj po prejemu nemškega odgovora je dal Eden nalog za pričetek pogajanj med francoskim in angleškim generalnim štabom. Eden pa je v zadnjem času dosegel, da je začela angleška vlada sistematično delati na to, da pre-okrene angleško javno mnenje. Najuglednejši člani vlade so imeli velike govore, v katerih so pojasnjevali sedanji konflikt. Lord Zet-land, minister za Indijo, je v svojem govoru opozoril, da je bil lo-camski sporazum koncipiran in sklenjen na nemško iniciativo. Polno možnosti je imela Nemčija, da na miren način pride do svojih pravic. Toda Nemčija tega ni hotela in je bila v odločilnem trenutku vedno mnenja, da ima sila prednost pred pametjo. Lord Zetland je nadalje opozar-zal, da je v Nemčiji čisto drugačno mišljenje ko v Angliji. To so nemške volitve sijajno pokazale. Vsaka svobodna volja je prepovedana in dela se le na to, da se ves narod izpremeni v eno samo vojaško enoto. Pertinax razpravlja v »Echo de Parisu«, kakšen pomen bi imele nemške utrdbe v Porenju ter pride do zaključka, da bi te utrdbe dale Nemčiji prostost v Podonavju in na vzhodu. Kajti oprta na te utrdbe bi mogla Nemčija brez strahu pred francoskim pritiskom razviti svoje pangermanske težnje v Podonavju. Etiopska vojska, nadvladana s strupenimi plini in plamenometi od italijanske vojske, se umika, vendar še v redu. Italijanska vojska je zasedla Gondar in Kvoram. Tudi pot v Desije je Italijanski vojski že odprta. Denarstvo šiling nazadoval Na beograjski borzi je vladalo tudi pretekli teden čvirsto razpoloženje. Kakor pravi »Narodno blagostanje«, je ognjišče vojne nevarnosti v Evropi daleč od nas, ker smo v prvi vrsti v balkanski konstelaciji in zato je pri nas atmosfera ugodna. Končno pa mora kapital tudi živeti in zato se stalno povečuje zanimanje za papirje, ki dajejo dobre obresti. 1’ako so tudi pretekli teden tečaji vseh teh papirjev narasli in nazadovala je le vojna škoda, ki se najslabše obrestuje. Sicer pa je vojne škode na trgu zelo inalo. Posebno so napredovali 6% dal-matinci, begluške obveznice in 7% investicijsko posojilo. Promet na beograjski efektni borzi je bil znatno večji ko v prejšnjem tednu ter je narastel od 3,89 na 5,85 milijona din. Na beograjski devizni borzi je znatno popustil avstrijski šiling, ki jo bil zaključen po 900, po borznem sestanku pa celo po 888 in 887. Marka je popustila na 13,98 do 13,89 in za ultirno maj na 13,85. Pezeta je padla od 645 dne 30. marca na 635 dne 2. aprila. London in Budapešta sta ostala neizpremenjena. Na svobodni devizni borzi pa so vsi tečaji nekoliko napredovali. Ves promet na beograjski devizni borzi je bil v zadnjem tednu znatno manjši ko v prejšnjem in je nazadoval od 21,2 na 15,5 milijona din. Na pariški borzi so tečaji naših vrednostnih papirjev zopet nekoliko nazadovali. Najbolj je padlo stabilizacijsko posojilo iz 1. 1931 ki je padlo od 185,5 na 183. Na zagrebški borzi je znašal promet v efektih 1,2 milijona, v devizah pa 27,6 milijona. Od tega je odpadlo na zasebni kliring 16,5, na druge devize pa 10,8 milijona din, dočim na valute 0,27 milijona din. V prejšnjem tednu je znašal ves promet skupno 20,8 milijona din Stanje Narodne banke Izkaz Narodne banke z dne 31. marca navaja te izpremembe (vse številke v milijonih din): Zlato v blagajnah se je povečalo za 3,6 na 1447, zlato v tujini pa se je zmanjšalo za 3,3 na 42,8. Devize so padle za 1,1 na 12,4. Skupno se je podloga znižala za 0 9 na 1506. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so se povečale za 4,3 na 300,1. Vsota kovanega denarja se je zmanjšala za 23,4 na 384,5. Posojila so se skupno povečala za ■ 4,5 na 1642,0, in sicer so narasla menična za 4,4 na 1389,4, lombardna pa za 0,1 na 252,6. Obtok bankovcev se je poveča zaradi ultima za 81,03 na 4.903,9, zato pa so padle obveznosti na pokaz za 105,2 na 1481,07, obvez nosti z rokom so narasle za 0,2 na 80,9. Razna pasiva so se povečala za 7,2 na 175,2. Skupno kritje se je dvignilo od 30-14 na 30-24%, samo zlato 28,94 na 29,12%. TEDEN NA LJUBLJANSKI BORZI POSEBNO POROČILO „ TRGOVSKEGA LISTA" Devizno tržišče Tendenca mlačna, promet Din 4,535.562-30 Tudi v tem borznem tednu je bila na tukajšnji borzi prilično živahna devizna kupčija in je bil v primeri s prejšnjim tednom dosežen le za ca. 300 tisoč dinarjev manjši skupni devizni promet. Dnevri devizni promet se je gibal takole: 30. III. Din 1,365.078'27 Dunaj-Berlin 31. III. Din 818.107‘32 Berlin-Dunai 1. IV. Din 847.590-15 Berlin-Dunai 2. IV. Din 647.723-12 Berlin-Duna 3. IV. Din 857.083 44 Berlin-Dunaj Izmed posameznih deviz izkazuje največji promet deviza Berlin, katere je bilo tokrat zaključeno v privatnem kliringu za skoro 1 milijon 300.000 dinarjev več nego v prejšnjem borznem tednu. Znaten porast deviznih zaključkov zaznamuje tudi Dunaj, dočim pa je promet v Londonu silovito padel, kajti Narodna banka je dala angl. fantov tokrat na razpolago le za Din 250.000'— in je znašala privatna ponudba v Londonu komaj sto tisoč dinarjev. Devize Minuli Tekoči teden (v teden Amsterdam 243 Berlin Bruselj Din-deviza Dunaj Curih London Madrid New Vork Pariz Solun Stockholm 557 57 806 38 1913 113 817 230 8 60 tisočih dinarjev) 64 1891 priv. kliring 149 198 avstr. priv. ki. 1203 priv. kliring 120 353 inkl. priv. ki. 95 inkl. priv. ki. 126 336 — boni efektih na ponedeljkovem in petkovem borznem sestanku dosežen tale denarni oziroma blagovni tečaj: 30. III. 80 82 81 72 81 45 65 3. IV. 80 83 83 73 83 46 66 82 72 81 45 64 358 360 357 360 Narodna banka je poleg Londona posredovala tudi v Amsterdamu, Gurihu in Parizu za skupni znesek Din 125.000"—. Totalni devizni promet v mesecu marcu 1986 znaša Din 23 milijonov 706.000'—, tedaj za nad 10 milijonov dinarjev več nego marcu 1935 in za 5'8 mulj. dinarjev manj kot v februarju t. 1. V privatnem kliringu je notiral angleški funt ves tekoči teden na bazi Din 249'20 do Din 250'80 in ga je tudi Narodna banka stalno prodajala po srednjem tečaju Din 250'—. Notice avstrij. oziroma nemškega privatnega kliringa so bile: Položaj Prve hrv. štedionice se je po zadnji bilanci znatno zboljšal. Po znatnih odpisih znaša čisti dobiček zavoda 6,02 milijona Din. Nove vloge so že dosegle vsoto 164 milijonov. Prizadevanja predsednika Poljske banke, da bi dobila Poljska v “Ujini posojilo, doslej še niso imela ugodnega uspeha. Zato je morala Poljska banka dati sama denar za zapadle polletne anuitete. Posledica tega je bila, da se je njena zlata podloga znižala od 503 na 420 milijonov zlotov. Poljska hna precejšnje devizne težave tudi Jato, ker je veliko njenih izvoznih terjatev zamrznilo in ker tudi ne more od Nemčije dobiti plačanih svojih terjatev za železniške tranzitne prevoze. Glavno glasilo narodnih socialistov kategorično zanika, da bi nemška vlada hotela devalvirati biarko. 30. m. 1936 31. III. 1936 L IV. 1936 2- IV. 1936 3. IV. 1936 30. III. 1936 31. III. 1936 1. IV. 1936 2. IV. 1936 3. IV. 1986 Devize Berlin Bruselj Curih London New York Pariz Praga avstrijski šiling Din 9'26 9'36 Din 922 932 Din 918 9'28 Din 9’15 9'25 Din 9'08 9-18 nemška marka Din 13'86 14’06 Din 13'85 14-05 Din 13 85 14'05 Din 13'86 14-06 Din 13"86 14-06 primo Narodne banke Povpr. Pon Din 2968’15 2955'30 1754-20 1748'48 738"47 737"75 1424*22 1424'22 215'98 215'62 4331 45 4886'79 288-287"75 180'61 180'47 Din 298275 2969-90 1768-08 1762'36 743-53 742'81 143429 143T29 218-03 217'67 4367-76 4373'H 289"44 289-18 18172 181-58 Amsterdam 30. III. 3. IV. 30. III. 3. IV. 30. III. 3. IV. 30. III. 3. IV. 30. III. 3. IV. 30. III. 3. IV. 30. III. 3. IV. 30. IH. Tekom tega tedna so* bile Tabe- v^ni7raaSierej s precejšnjim odstotkom od 4 m naprej, cilindrični ravni, za furnir. Lipov rezan les i/IIa, 50—100 111/nj, ev. v debelejših 'dlihenfijth. 3 vagoni buk. friz la, 26 m/111, 6 do 7 cm, 35—50 cm. Brestovina I/IIa, 22 cm naprej, 40 do 100 m/m, 2—5 111 I/IIa jesenovina, od 20 cm naprei, 100 m/m, 2-5 m. Za 9. april 1936 razpisane licitacije za oddajo triletnega zakupa kolodvorske restavracije v Celju ne bo. Dne 20. aprila bo v Intendanturi štaba Dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo olja, kisa, paprike, kave v zrnu in kavinih konzerv, praženega ječmena, cikorije in čaja. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) 50 3 m. 50 cm, 112- 114"- 117- 119' 165- 166'- 145 - 147-50 .142'50 145' 255-- 260'- 255"— 260 — 235- 240- 215"— 220'— 107-50 110 — Lemo tržišče Tendenca še vedno zelo m[afl,a Trgovinska pogodba z Nemčiio je bila pred kratkim zaključena in nekateri listi trdijo, da je to prav za prav nekakšna kompenzacija za sankcije. Takšno mnenje pa je popolnoma napačno, ker s to pogodbo nismo dobili pač nobenih kompenzacij, ampak se je prav za prav že obstoječa trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo — le še izpopolnila. Seveda bi za nas značilo kompenzacije v tem primeru, če bi se naš izvoz v države — katerim na ljubo se izvajajo sankcije — za toliko povečal, da bi bil dosežen vsaj naš lanski izvoz v Italijo, in sicer tako glede 'količine, kakor tudi glede dotoka denarja, ki je vsled sankcij izostal iz Italije, pri čemer našega v Italiji zbog sankcij zamrznjenega kapitala niti upoštevali nismo. Medtem ko one države, ki niso pristopile sankcijam, izražajo in ge poleg tega okoriščajo še % raznimi političnimi koncesijami; bodisi do- I/Ila jesenovina (boules) 1 la. hrast, friie 27 m/m, 30 5. 6, 7 cm. I/IIa hrast, frize 8—12 cm. ■ 1 vagon jesenovine 50% la, 50% Ila, oO—10o mm, 30 cm naprej, 3 m napr. Par vagonov hrastovih friz I/IIa, 5, 6, 7 cm, 25 rto 50 cm, 25 mm. Večja količina bukovih hlodov la, -o 35 cm, 60—800 mm. P,.V®čja količina rezane jelše I/IIa, 50—100 mm. Hrastove frize, sulie. I/IIa od 30 cm naprej, 8—12 cm. Več vagonov prima bukovega, vdanega oglja, brez prahu, franko naklad, postaja. Oobave - licitacije Komanda mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do dne lo. aprila ponudbe za dobavo mizarskih potrebščin. Direkcija državnega rudnika v haknju sprejema do 16. aprila ponudbe za dobavo 3 kompletnih krogličnih ležajev, 20 žag, umivalnikov in vrčev za vodo. Direkcija drž. rudnika v Kaknju sprejema do dne 16. aprila ponudbe o dobavi 500 m U železa. LICITACIJE ^?T,*6',apr^a b0 prl Direkciji drz. železnic v Sarajevu ofertna licitacija za oddajo poslopja v La-zarevcu za otvoritev bufeta v zakup. Dne la. apnla bo v Dravski fa-dtontei v Ljubljani Kobaridska ul. 43 ofertna licitacija za dobavo raznih vijakov z maticami, raznega zeleza, impregniranega platna, raznih žebljev, usnja, voska, suhe barve, firneža, terpentina, sikativa, gorske krede, raznih čopičev ter kisika. Dne 15. aprila bo pri ekonomskem odelenju generalne direkcije drz. žel. v Beogradu ofertna licitacija za dobavo raznega jekla ter jeklene žice; dne 16. aprila za dobavo razne železne žice, železnih mrež, matic in vijakov z maticami. Dne 16. aprila bo pri Vojno-teh-nicnem zavodu v Kragujevcu ofertna licitacija za dobavo raznega platna in sukanca; dne 17. aprila o dobavi večje množine raznega jekla in 150 m:' desk za čolne; dne 18. aprila o dobavi 1000 kg kalium klorata in 5000 kg sulfid antimona; dne 20. aprila o dobavi agregata z vodno turbino, raznih vijakov in svedrov in raznega usnja; dne 21. aprila o dobavi živega srebra In 275.000 kg raznega jekla; dne 23. aprila o dobavi rezkalnega stroja za les in večje množine Samotne opeke; dne 24. aprila o dobavi 10.000 kg medi, ogrevalnih cevi za lokomotivske kotle, bakrenih cevi m raznih vzmeti; dne 25. aprila o dobavi stroja za izdelovanje valjčkov in stroja za navijanje žice na valjčke; dne 27. aprila o dobavi 110 cirkulark; dne 28. aprila o dobavi 7500 kg kalcijevega karbida raznega jekla in železa; dne 29. aprila o dobavi 7000 kg volnenih in bombažnih krp za čiščenje večje množine raznega Jekla in 19.000kg vazelina za orožje; dne 30. aprila o dobavi raznih električnih žarnic; dne 1. maja o dobavi raznih žebljev in kljukic; dne 2. maja o dobavi svedrov, krožnih žag, monterskih klešč in 8500 kg bakra v šipkah. Dne 20. aprila bo v Intendanturi štaba HI. armljske oblasti v Skop-lju ofertna licitacija za dobavo 12.000 kg petroleja. Dne 15. aprila bo v Intendanturi štaba Savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo 13.200 kg prešane kave ln 1.100 kg čaji. železniške blagovne tarife še ne bodo znižane Ker so nekateri listi poročali, da je 'tarifni odbor že izdelal predlog o znižanju blagovnih železniških tarif, sporoča sedaj Gen. direkcija drž. železnic, da tarifni odbor ni o novi tarifi niti še razpravljal. Tarifni odbor se bo sestal šele po velikonočnih praznikih in takrat bo tudi šele začel s proučavanjem blagovnih tarif. Z ozirom na soglasne zahteve vseh naših gospodarskih organizacij bi pač bilo potrebno, da bi se vprašanje blagovnih železniških tarif malo hitreje razpravljalo. Saj je tudi naš izvoz mnogih predmetov naravnost odvisen od znižanja blagovnih tarif. Zunanja trgovina Francoski lesni trg »Jugoslovenski Lloyd« objavlja iz Pariza naslednje poročilo o stanju na francoskem lesnem trgu v začetku aprila. Najvažnejši pojav na francoskem lesnem trgu, ki še vedno boleha za slabim prometom, je prevladovanje ruskega lesa na trgu, tako glede cene ko tudi glede kakovosti. Manipulacija ruskega lesa je dobra in ustreza francoskim zahtevam. Letošnji ruski les je sicer za 5% dražji ko lanski, ker pa so se cene za les splošno dvignile, je ruski ies še vedno cenen in se zato največ kupuje. Posebna prednost ruskega lesa je, ker Rusi prodajajo les na bazi cif, dočim prodajajo Skandinavci na bazi fob. Poleg ruskega lesa se povprašuje na francoskem trgu tudi po bosanskem lesu, ki se letos bolj kupuje ko romunski les. Francoski trg še vedno trpi zbog malega konzuma. Povpraševanje industrije za predelavo lesa je zelo majhno in tudi gradbena delavnost zaostaja za ono drugih let. Pa tudi svoboda nakupa lesa je po sindikatih omejena in ti dopuščajo trgovcem prodajo lesa le na določenih področjih. Južnofrancoski trg s trdim lesom tudi ni živahen. Nekoliko je kupčije v hrastih in malo je povpraševanja tudi po bukvah. Stanje naših kliringov Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših aktivnih klarin-gov dne 2. aprila naslednje: Nemčija: saldo 472 milijonov dinarjev, zadnje izplačilo z dne 15. julija 1935. Italija: 156.6 milijona Din. Turčija: 2'6 milijona Din in Bolgarska: 612.000 Din. Belgijski parlament je odobril 89 proti 24 glasovom belgijsko-sovjetsko trgovinsko pogodbo. Na dražbi kože v Moravski Ostravi je kupila tvrdka Bat’a vse blago, pa čeprav so bile cene za 5 do 10 %> višje ko na predzadnji dražbi. Zaposlitev v ameriški jekleni industriji se je povečala in so mogle jeklarne v zadnjem času Izkoristiti svojo kapaciteto do 62°/o, dočim so jo preje le do 53,7 %. »Službeni list« kralj, banske uprave dravske banovine z dne 4. aprila objavlja: Pravilnik o oddajanju v zakup restavracij, okrepčevalnic, kioskov, trafik, brivnic, menjalnic in ostalih prostorov na postajah državnih železnic, ki služijo potnikom Izpremembe in dopolnitve navodil za poslovanje s Poštno hranilnico — Popravek k §§ 9 in 87 pravilnika o banovinskem proračunu — Razne razglase sodišč in razne druge objave. Naše organizacije Združenje trgovcev v Ljutomeru ima svojo redno letno skupščino v četrtek, dne 23. aprila ob pol 3. uri popoldne v hotelu Seršen v Ljutomeru. Dnevni red je običajen. Tarifa ljubljanske mestne uvoznine in trošarine Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja gg. trgovce, da se dobe v pisarni Združenja tarife mestne uvoznine in trošarine proti malenkostni odškodnini Din 2—. Ne-obhodno potrebno je, da je vsak trgovec v posesti te tarife. — Uprava. Dospelost davkov Davčna uprava za mesto v Ljubljani objavlja, da dospe v smislu člfeita 148 zakona o neposrednih davkih v I. četrtletju 1936 v plačilo: A) dne 1. aprila 1936 II. četrtletni obrok zgradarine, pridobni-ne, rentnine, družbenega davka, davka na neoženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice. B) dhe 15. avgusta 1936 I. polletni obrok zemljaririe. Podrobnejša pojasnila so razvidna iz razglasov, nabitih na uradni deski davčne uprave za mesto v Ljubljani in mestnega načelstva v Ljubljani. novi lahki kromira-ni modeli in drugi cenejši Puchovi izdelki nat ugodna: mesečna odplačila LJUBLJANA - TA7 IGN. VOK Podružnice: Kram, Novo mesto, Celie - Miklošičeva 2 nad Ljubljano, bo dne 21. aprila ob 11. v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke. Delnice treba položiti vsaj tri dni pred občnim zborom pri blagajni Zadružne gospodarske banke v Ljubljani, 29. aprila ob pol 16. v poslovnih prostorih v Ljubljani, Miklošičeva cesta 19. Ker je na dnevnem redu izprememba pravil, je potrebna navzočnost najmanj 200 članov. Ce teh ne bi bilo, potem bo pol ure Vzajemna zavarovalnica v Ljub-j kasneje drug občni zbor, ki je ljani ima izredni občni zbor dne | sklepčen ob vsakem številu članov. Povpraševanje po našem blagu V tujini Les in lesni izdelki: Najnovejša številka »Trgovskega tovariša« je izšla kot dvojna številka ten* prinaša zelo bogato, zanimivo in pomembno vsebino. Na prvem mestu je treba omeniti uvodni članek našega znanega gospodarskega publicista g. Draga Potočnika o banovinskih financah. V članku je podana vsa zgodovina banovinskih financ, ki jo dopolnjuje pregled proračunov bivših oblasti. Nato navaja avtor podrobno vse izdatke ter dohodke naše banovine, da ima bralec jasno in nazorno sliko o naših banovinskih financah. — Temeljit je tudi referat ravnatelja mariborske tujsko*-prometne zveze g. Loosa o deviznih omejitvah in našem tujskem prometu. — Tretji članek konsta-tira dvig svetovne trgovine, kar pa žal za našo trgovino ne drži. — Fotografija v službi reklame je naslov naslednjega in danes nedvomno zelo aktualnega članka. — Slede še članki: »Svetovni blagovni trgi«, »Svetovne borze« in »Naše gospodarstvo« od januarja do marca 1936. — Listek v novi dvojni številki »Trg. tovariša« je poln raznega statističnega materiala ter se zaključuje s poročilom o III. redni odborovi seji Trg. društva »Merkur«. —■ Znova ponavljamo svoj opomin na vse naše gospodarske ljudi, da redno črtajo našo gospodarsko revijo »Trgovski Tovariš« ter da so vsi brez izjeme tudi naročniki te revije. — Naročnina znaša le 36 din za vse leto. Naroča se pri Trg. dr. Merkur v Ljubljani, Trg. dom. 316 — Atene: protje za izdelavo košev; 317 — Maasluis (Nizozemska): cilindrično žagane hrastove doge. Deželni pridelki; 318 — Praga: ponuja se zastopnik za zgodnjo povrtnino (krompir, paradižnik); 319 — Jaffa; ponuja se zastopnik za povrtninske konzerve (grah, fižol, šparglji in kislo zelje); 320 — Teplice Sanov (CSR): slamice za pitje; 321 — Bremen: tvor niča konzerv za sadje, marmelado in posladkano sadje išče zveze z našimi izvozniki sadja; 322 — Praga: pontija se zastopnik za razno sadje; 323 —- Jaffa: ponuja se zastopnik za rastlinske Soke. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva; 324 — Bruselj: strojene svinjske kože; 325 — Pariz: gnjat, slanina, klobase, salama in driigo suho meso. Rudarski proizvodi: 326 — Dunaj: kromova ruda v kosih z več ko 48% Cr203 in z največ 5—7% SiO2 ter svinčena ruda; 327 ferosilicium, ferofosfat, bakreni sulfat ter seme za angleško travo (Ray-Gras); 334 — Bagdad: ponuja se zastopnik za tekstilno blago in nogavice. Razno; 335 — Le Caire: ponuja se zastopnik za les, furnir, parkete, emajlirano posodo, suho sadje in ekstrakte za strojenje kože; 336 — London: ponuja se zastopnik za predelano kožo in kožne proizvode, obutev, tekstilno blago, galanterijsko blago, pohištvo, kemikalije, živila in razne surovine; 337 — Cincinnati (USA): ponuja se posrednik za trgovinske zveze s tamošnjim trgom. Nova uprava »Merkurja« Na skupščini bolniške blagajne »Merkurja« je bila izvoljena nova uprava z Miroslavom Ježišem na čelu. Nova uprava je sestavljena večinoma iz list plavih. — Nova uprava je izvoljena za tri leta. V upravi ni niti enega Slovenca, kljub temu pa se »Merkur« upira teritorialni razdelitvi področja zasebnih bolniških blagajn. Po njegovem mnenju so Slovenci pač samo za to dobri, da lepo v redu pla- čujejo prispevke, ne pa da bi imeli Tel-Aviv: marmor v ve- tudi nekaj vpliva na vodstvo bla- likih kosih in v ploščah v vseh gajne, barvah; 328 — Bedzin (Poljska): barit v kosih. Industrijski predmeti; 329 — Jaffa: ponuja se zastopnik za naše tvornice stekla (za steklene sode, posodo za med); 330 — Budapešta: steklenice za parfum; 331 — New York: cunje vseh vrst; 332 — Bagdad: ponuja se zastopnik za avtomobilske dele, stroje iu pribor ter 'razne druge industrijske izdelke; 333 — Carigrad: kreda za risanje in za krojače, feromangan, Že v 24 urah barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobl in Bvetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere suši. munga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgova ni. 8 Telefon St. 22-72. Občni zbori Aga-Ruše udruž®ne jugosloven-ske tvornice acctilcna in oksigena d. d. Ruše, imajo VI. redni občni zbor v ponedeljek, dne 20. aprila ob 15. v prostorih hotela »Orel« v Mariboru. Dnevni red običajen. Delnice je treba položiti do 14 aprila pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani XIII. redni letni občni zbor tovarne zaves »Štora« d. d., St. Vid Konfcurzi - poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o premoženju Avšiča Ivana in Antonije vd. Pustovrh, pos. in gostilničarjev na CrnUčah ter ležeče zapuščine po Pustov rhu Jakobu, zastopane po prijavljenih dedičih Avšič Antoniji ter nedol. Martinu^ Antonu, Francetu in Frančiški Pu stovrh. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni upravnik Janko Popovič, tajnik društva industrijcev in veletrgovcev. Narok za sklepanje poravnave dne 24. aprila ob 9. uri. Rok za oglasitev do 19. aprila t. 1. Doma in po svetu V Beograd je prišel kentski vojvoda s soprogo. V Topčideru ju je sprejel knez namestnik Pavle, pri katerem prebijeta velikonočne praznike visoka gosta. Kakor poročajo listi, se pogaja vojvoda Kentski z baronom Bornom za najem njegovih lovišč v Tržiču. Na povratku v Ankaro se je po svoji navadi ustavil turški zunanji minister dr. Ruždi Aras v Beogradu, kjer je imel krajšo konferenco z ministrskim predsednikom in zunanjim ministrom dr. Stojadinovicem. Pred svojim odhodom je sprejel novinarje ter jim dejal, da je mogel tudi tokrat ugotoviti popolno soglasnost našega in turškega stališča. Glede uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Avstriji je dejal Ruždi Aras, da je Mala antanta S oklicana, da zavzame svoje sta-šče do tega vprašanja. Kot vzporedna grupacija pa je tudi Balkanska zveza na tem vprašanju glasil, da se nam ni treba bati nobenih presenečenj. Glede Bolgarske pa Je izjavil, da ni pričakovati od Bolgarske te nelojalnosti, da bi uvedla vojaško dolžnost, ne da bi preje obvestila svoje sosede in s katerimi želi ohraniti dobre odno-šaje. Predsednik vlade dr. Milan Sto-jadinovič je prišel s svojo rodbino na Bled, kjer bo prebil velikonočne praznike. Upamo, da bo predsedniku vlade bivanje v Sloveniji v resnici prijetno. V svoji izjavi novinarjem po prihodu v Ljubljano, je dejal pred-sednik, vlade dr. Stojadino vic, da si bo ogledal tudi javna dela, ki se izvršujejo v Sloveniji. Upamo, da se bo g. predsednik pri tej priliki prepričal, da je teh del mnogo pre malo, da bi se moglo kaj poznati v našem gospodarskem življenju. Vlada je dovolila zopet 10 milijonov Din za nakup koruze za prehrano pasivnih krajev. Slovenija bo dobila 90 vagonov koruze, druge pokrajine pa neprimerno več. Tako zetska 541, primorska 500 vagonov itd. Ali res ni mogoče pasivnim krajem pomagati drugače ko Gradbeni minister je dobil od ministrskega sveta pooblastilo, da razpiše licitacije za zgraditev poštnih poslopij v Splitu, Zagrebu, Dubrovniku, Hercegnovem in Skopi ju. Kdaj pride na vrsto Ljubljana, o tem molče vsi viri. Šefu generalnega štaba fašistične milice, ki je inspiciral fašistične oddelke v Tolminu, Bovcu in drugih krajih Goriške, so izročili kamen iz znanega hriba Sv. Gabriel, v katerem so vklesana imena slovenskih fantov, ki so padli v Etiopiji za veličino Italije. Ali je še mogoč bolj viden znak tragedije, ki jo. preživlja naš narod ha Primorskem. In kljub tem krvnim žrtvam se ne priznavajo teinu narodu niti najbolj osnovne človeške pravice! Pri nedeljskih občinskih volitvah v Ribnici je od 1346 volilnih upravičencev glasovalo 1040 volilcev, od katerih je volilo listo JRZ 611 volilcev, opozicionalno pa 429. Prva lista je dobila 21, druga pa 3 odbornike. V Gornji Radgoni pa je bila vložena le lista JRZ, za katero je od 1282 volilnih upravičencev glasovalo 840 volilcev. Jugoslovanski častni konzul v Curihu UrbŠ Mikič je razrešen svoje dolžnosti. Novo cerkev dobi Ljubljana. V nedeljo je blagoslovil škof dr. Rožman temeljni kamen za cerkev sv. Terezije, ki jtt zgrade Salezijanci na Kodeljevem. Po dvodnevni stavki so začeli gostilničarji v Karlovcu zopet točiti pivo, ker jim bodo pivovarne še naprej dobavljale led zastonj. Blizu Ajdovščine so našli 9 km dolga ležišča boksita. Strokovnjaki so ugotovili, da so ta ležišča zelo bogata na aluminiju. Zopet bo nov naravni zaklad Slovenije služil samo tujcu. Češkoslovaška vlada je predložila zakonski načrt, po katerem bo sodilo osebe, obtožene špiionaže, vojaško sodišče. Sodišče do izrekalo tudi smrtno kazen, kar dosedaj za špijonažo ni bilo dopustno. Zagovarjati bodo smeli v teh procesih samo odvetniki, ki jih vodi pravosodno ministrstvo V posebnem seznamu. češkoslovaška vlada je sklenila, da bo prestavila nekatere najbolj zanesljive praške policijske stražnike na nemško mejo. Na Bolgarskem je letos prvič začela poslovati državna razredna loterija. Zanimanje za loterijo je bilo tako veliko, da so bile prve srečke takoj razprodane. Italijanska letala so bombardirala Adis Abebo in uničila radijsko postajo in letališče. Etiopska vlada je proti temu zračnemu napadu protestirala, ker je Adis Abeba popolnoma odprto mesto, kar pomeni očitno kršitev haaške pogodbe iz leta 1907. Dr. Eckener, znani konstrukter Zeppelinov, je padel v nemilost narodnih socialistov in je dr. Gčbbels nemškim listom prepovedal, da bi fijegovo ime še imenovali. Hitler je odredil, da se odvzame pokojnina vdovi Stresemanna, ker je ta podpisal locamski sporazum. Prav tako je odvzeta pokojnina vdovi prvega predsednika nemške republike Eberta. Francoski general Estien, ki je konstruiral prve tanke, je umrl v Parizu. Med Irakom in Arabijo je bila sklenjena vojaška zveza. S tem je napravljen prvi korak za ustanovitev zveze arabskih muslimanskih držav. Poljske oblasti so odkrile komunistično zaroto in na podlagi najdenega materiala aretirale tisoč oseb. Prvi sovjeti so bili ustanovljeni v Španiji, kakor poročajo ameriški listi. Prvi sovjet so ustanovili uslužbenci madridskega tramvaja in se imenuje »Union de hermanos pro-letarios«. Cesto iz Alaske v Sibirijo namerava zgraditi skupina ameriških inženirjev. Cesta bi se kon- Tržna poročila Zagrebški »cvetni sejem«, ki je bil 2. aprila, je znan kot eden najboljših sejmov v letu. Vendar pa je bil letos dogon živine za 97 glav manjši ko lani. Na sejem je prišlo tudi mnogo tujih trgovcev, ki so kupovali za Dunaj, Malto, Split in Grčijo. Kupovali so samo najboljšo živino. Kupčija s konji je bila že zgodaj zelo živahna, ker so mnogo kupovali konje za gospodarske svrhe za Slovenijo. Nekatera živina je bila izredno lepa in so bili na trgu tudi voli, ki so tehtali pat nad 2000 kg. Prodani so bili po Din 5,25 za kg žive teže. Tudi biki so bili izredno lepi. Posamezni so tehtali od 1030 do 1060 kg. Slabša je bila kupčija s prešiči, ker ni bilo za nje tujih kupcev. Dogon in prodaja: 162 bikov, 945 krav, 268 jiinic, 343 volov, 424 jilhcev, 292 telet, 1456 konj in žrebet, 1115 prešičev in 308 pujskov. Cene: biki po 3 do 4-50, krave za mesarje po 2-75 do 3-5(0, za klobase po 1-80 do 2-25, junice za mesarje po 3 do 5, za rejo po 800 do 900 (za žival), voli prve vrste po 4 do 5-25, II. vrste po 3-50 do 4, bosanski po 2-50 do 3, junci po 3-50 do 3-75, teleta po 5-50 do 6-25, zaklana po 6-75 do 9, zaklani prešiči po 10, pujski po 60 do 110 za žival, lahki konji od 2250 do 3000, srednji po 4 do 5 lil težki po 7 do 8 tisoč za par, žrebeta po 700 do 1200 Din za žival. Detelja po 80 do 90, otava po 75 do 80, seno po 60 do 75, slama za steljo po 35 do 40 Din za 100 kg. Krompir po 0-75 do 1 Din. Dvig cen na ljubljanskem trgu Dogon na zadnjem sejmu v Ljubljani, dne 1. aprila je bil znatno boljši ko običajno in tudi kupčija je bila bolj živahna. Dogori (v oklepajih število prodane živine): 56 volov (28), 24 (10) krav, 13 (8) telet, 474 (220) prešičkov za rejo in 125 (18) konj. Cehe volov so se dvignile od 4 do 4-50 na 4-25 do 5 Din, voli I. vrste so ostali v ceni ne-izpremenjeni po 3-50 do 4, druge vrste po 3 do 3-50, preje po 2-50 do 3-25, krave po 3 do 4, klobasa-rice po 2 do 3 (preje po 1-75 do 3-25) ih teleta po 5 do 7 (preje po 4-50 do 5-50) Din za kg žive teže. Cene prešičkov so ostale neizpremenjene in so se prodajali prešički po i60 do 225 Dih za žival. Tudi cene konj so ostale neizpremenjene. Mariborski svinjski sejem Na svinjski sejem dne 3. aprila je bilo pripeljanih 243 svinj, Cene so bile te: mladi prašiči 5 do 6 tednov stari korriad Din 65—100, 7 do 9 tednov stari 120—145, 3 do 4 mesece stari 170—230, 5 do 7 mesecev stari 245—340, 8 do 10 mesecev stari 370—510, 1 leto stari 540—900, 1 kg žive teže 6—7'50, 1 kg mrtve teže 7'50—9-50. Prodanih je bilo 91 svinj. Radio Ljubljana zainteresirana. V svoji izjavi je na- j s koruzo. Ali zares ne znamo orga dalje turški zunanji minister na- 1 nizirati javnih del? čala v 50 milj dolgem predoru in bi veljala približno četrt milijarde dinarjev. Hauptmann je bil v petek ponoči vendarle justificiran. Še ko se je vsedel na električni stol, je zatrjeval, da je nedolžen. Njegova usmrtitev je bila neštetokrat odložena in je že samo zaradi tega zaslužil pomilostitev. Pri njegovi usmrtitvi je prišlo mnogim gledalcem slabo. Sreda, dne 8. aprila. 12.00: Orkestralni reproducirani koncert — 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Slavni virtuozi (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Pasionska procesija v stari Ljubljani (Rudolf Dostal) — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Kolarič) — 19.00: čas, vremenska napoved, poročila — 19.30: Nacionalna ura — 20.00: Prenos iz ljubljanske opere. V I. odmoru: Glasb, predavanje (M. Bravničar). Četrtek, dne 9. aprila. 12.00: Orgelski koncert (plošče) —■. 12.45: Vremenska napoved, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Ruske duhovne pesmi (plošče) — 14.00: Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00: Resna glasba (Radijski orkester) — 18.40: Pogovor s poslušalci — 19.00: čas. vremenska napoved, poročila — 19:30: Nacionalna ura — 20.00: Branje iz sv. pisma, nato petje psalmov (ljubljanski bogoslovci) — 20.40; Instrumentalni dueti — 21.20: Pesmi in spevi. Sodelujejo: Fr. Bernot-Golobova, prof. Lipovšek in Radijski orkester — 22.00: Čas, vremenska napoved, poročila. Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega Usta«, njegov predstavnik dr, Ivan Pless, nredhik Aleksander Zeleknikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d.* njen predstavnik O Mihalek, vsi v Ljubljani.