DOMOVINA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
la i. ...J ,
NO. 126.
CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 29th, 1930.
LETO XXXII.—VOL.XXXII.
Začetek konca S. N. Doma v Clevelandu. Večina društev nima več besede.
Ko je predsednik izvanredne Triglav, ker se bere v resoluciji
konference sinoči odprl 6. zborovanje, je bila jako pičla udeležba. Videlo se je, da so se ljudje vsega skupaj naveličali, da jim je vseeno, kako se zaključi konferenca. Kar dolgočasno 'je bilo v zborovalni dvorani, ki je bila doslej skoro vsak večer natlačeno polna. Ljudje se nazadnje celo "špasa" naveličajo.
Konštatira se, da je seja sklepčna, ker se je vseeno nabralo toliko delničarjev in zastopnikov, da se lahko nadaljuje z zborovanjem. Bere se precej obširen zapisnik zadnjega zborovanja. Medtem se udeleži konference še nekaj zakasnelih zborovalcev. V zborovalni dvorani se naenkrat pokažeta dva uniformirana policista, čemu sta prišla, poročevalcu ni znano. Ali je policijo kdo najel, ali sta prišla v dvorano slučajno, se ne ve, lahko se pa dožene. No j a, malo smo se jih ustrašili, malo pa ne. Oddahnili smo se pa, ko sta šla zopet ven.
Zapisnik sprejet s par popravki. Preide se na dnevni red. Lunka vprašuje, čemu bomo volili nekaj novih direktorjev, ko jih mamo dovolj. Kačar hoče govoriti, zbornica začne vpiti, da je iz dnevnega reda, predsednik mu da kljub temu besedo. Predlog, da se izreče predsednika konference nezaupnica. Predlagano, da se glasuje po delnicah. Medvešek pravi, da se o zaupnici in nezaupnici- ne bo glasovalo po delnicah. Levica se silno razburi. Noben govornik ne more do besede. Skuk zahteva glasovanje po delnicah o zaupnici predsedniku in nezaupnici.
Nekaj članov zbornice zapusti zborovalno dvorano. Sestra Rogelj izjavi, da ona ne oporeka zaslug Somraku v delovanju za S. N. Dom, ampak ne pripozna njegove zmožnosti kot predsednik te konference. Sliši se glasove, da je popolnoma neumestno debatirati o kaki stvari, ker par društev kontrolira večino delnic, in pri vsakem glasovanju zahtevajo glasovanje po^ delnicah, in ker so v večini po delnicah, nima večina navzočih zborovalcev no-bejie moči.
Vidi se, da si lastuje par društev Slovenski Narodni Dom, katerega so svoječasno gradila vsa društva, danes se jim pa ne da nobene moči in oblasti. Predloga o zaupnici in nezaupnici se umakneta, nakar Kačar nadaljuje s svojim poročilom. Vprašuje, če so bili kompetent-ni voditi Slovenski Narodni Dom, Pravi, da je slišal govorico, da se je grozilo njemu, Skuku in Tavčarju. Medvešek se zagovarja, da če se ga sedaj tako napada,'da pa so bili časi, ko je Medvešek delal in tuhtal, kako se bo plačal dolg za S. N. Dom. Truger predlaga, da se vsaka debata zaključi in da se preide na dnevni red. Šiškovič bere resolucijo, da se upelje sistem pri upravi S. N. Doma kot .le bil pred sedanjim sistemom. Zahteva, da se o tej resoluciji Slasuje po delnicah.
Iiolar protestira proti tej reji kot zastopnik društva
"mi zastopniki." Ugovor, da resolucija ni na mestu, ker je bila debata že zaključena. Oglar govori, da je direktorij upeljal nov sistem, ker je uvidel v tem potrebo in boljšo postrežbo za S. N. Dom. Eršte.povdarja, da smo dali direktoriju na letni koferenci polno moč in sedaj je brezpomembno o tem kaj govoriti. Godnjavec pravi, naj Šiškovič izvoli svoj direktorij in zbornica bo pa svojega. Po vroči debati se zopet odloči, da se glasuje o Šiškovičevi resoluciji po delnicah. Večina navzočih se izjavi, da ne bo glasovala, ker nima nobenega pomena, ker se itak ve za izid glasovanja, ker manjšina društev ima večino delnic in tako odločajo po svoji volji.
Vidi se, da je šla solidarnost pri Narodnem Domu rakom žvižgat, manjša društva in posamezni delničarji nimajo nobene pravjce več pri Narodnem Domu, ki je postal sedaj tako-koč last društetf, ki imajo več delnic. Ko se je zidal Narodni Dom, se ni vprašalo, kdo bo več dal, ampak koliko more kdo dati. Sezidali smo Narodni za vse, ne samo za par društev. Torej mala društva nimajo nobene pravice več pri tej narodni stavbi, katero so zidala po svojih močeh. Takrat, ko smo hodili po hišah in prodajali delnice, niso povedali, da bo Dom enkrat last samo par društev, ampak da bo Narodni Hram za ves narod.
To je začetek konca Narodnega Doma, ki je bil sezidan s krvavimi žulji slovenskega delavca in trgovca. Ali je to nauk proletariata, ki ga vedno kriče ravno tisti, ki so danes naskočili Narodni Dom in s svojo mussolinsko oblastjo potisnili na stran slabejšega "sobra-ta" in kot mogočni delničarji hočejo vse?
Francozi nameravajo uničiti francoske zrako-plovne pristane
Worms, 28. maja. Francoska posadka v zasedenem nemškem ozemlju je začela danes s pripravami, da se umakne iz ozemlja. Trajalo bo nekaj dni, da se umaknejo vse francoske čete iz zasedenega ozemlja. Danes zjutraj je francoska posadka zapustila mesto Germersheim. Medtem je pa francoska vlada naznanila nemški vladi, da bo do 31. maja izpranjeno mesto Lud-wigshafen, Zweibruecken in Bingen. 17. junija odidejo Francozi iz Kaiserslautern, 26. junija iz Landau in Neustadt, 28. junija iz Kehla in 30. junija iz Main-za in Weisbadena. Veliko ogorčenje je povzročilo v Nemčiji povelje francoske vlade, da se morajo do odhoda vsa zemljišča in naprave v nemških zrakoplovnih pristanih v zasedenem ozemlju prodati, ker sicer jih bodo Francozi pred odhodom uničili. Nad 80 poslopij bo na ta način uničenih. Zaman je nemška vlada tozadevno protestirala, Francozi vztrajajo pri svoji zahtevi. -o—~~—-
Memorial Day
Prihodnji petek, 30. maja je dan kinčanja grobov naših ljubih, ki so nas zapustili in se preselili v večnost. Kakor običajno vsako leto, bodo tudi letos člani ameriške ligije okin-čali grobove padlih žrtev zadnje svetovne vojne. Nekaj nad dvanajst grobov bo okinčanih v četrtek popoldne in petek zjutraj. V petek popoldne je slavnostno korakanje bivših vojakov, in pozneje bo v Public Auditorium slavnost. člani naše slovenske postaje Lake Shore Post No. 273 se zbero ob pol eni uri v petek v dvorani F. H. Mervarja, na 60. cesti in Bonna Ave., odkoder se skupno odpeljemo na zbirališče, katero je na 21. cesti blizu Euclid Ave., v bližini urada American Legion. Vsak član je pro-
Suhači ne vedo, kaj napraviti s kupci opojne pijače
Washington, 28. maja. Med voditelji suhačev v obeh zbornicah kongresa prevladuje jako različno mnenje kaj narediti s kupci opojne pijače. Kongres je pravkar hotel sprejeti postavo, glasom katere bi bil tudi kupec opojne pijače aretiran kot kršilec prohibicije in kaznovan. Seda] pa je izjavila najvišja sod-nija dežele, da kupec opojne pijače ne more biti postavno kaznovan, ker ni kršil prohibicije. Senator Sheppard še vedno trdi, da kongres lahko naredi enako postavo, dočim senator Jones temu nasprotuje. Senator Sheppard je oni senator, ki je pomagal upeljati Volstead prohibi-cijsko postavo, dočim je senator Jones avtor postave, ki določa 5 let ječe in $10,000 kazni za kršilce prohibicije. Sheppard je zgodaj letos predlagal v senatu postavo, ki naj kaznuje prodajalca, in kupca opojne pijače enako. Ta predlog doslej še ni prišel na vrsto v senatu in v očigled najnovejše odločitve zvezne sodni je tudi ne bo prišel. Zbornica poslancev pa ima pred seboj tri predloge glede spremembe pro-hibicijske postave. Ena sprememba določuje, da zvezni komisar na sodniji lahko kaznuje manjše kršitelje prohibicije, toda njegova odločitev je podvržena končni razsodbi zveznega sodnika. To postavo nameravajo upeljati, da se zniža število pro-hibicijskih slučajev na zveznih sodnijah. Obenem nameravajo imenovati 17 novih zveznih sodnikov.
Policija v New Yorku je zaplenila za milijon dolarjev draguljev
New York, 28. maja. Policija v tem mestu je prišla na sled gnezdu največje bande mednarodnih roparjev zlatnine in draguljev, ko je dobila v roke nad en milijon dolarjev vrednosti diamantov, rubinov in enakih draguljev, poleg silne množine fine zlatnine, že včeraj je policija prijela štiri bandite v Commodore hotelu, kjer je dobila za $300,000 zlatnine in diamantov. Danes je pa prijela petega ban-dita, po imenu Nelsona, ki je policijo vodil od banke do banke, kjer so roparji imeli shranjene ukradene predmete. Poleg draguljev je policija dobila tudi za $20,000 v gotovini. Ko je policija vdrla v hotelsko sobo hotela Commodore, je nekdo iz sobe, kjer so se nahajali banditi metal tisoč dolarske bankovce pri oknu ven na cesti. Štirideset takih bankovcev je bilo zagnanih. Policija je bila na sledu banditom devet tednov, predno jih je polo-vila.
šen, da seboj prinese legijsko Stavljen predlog, da se manj-'čepico in ogrinjalo, ako ima to
doma. Slovenski legijonarji, po-
šina vzdrži glasovanja in da gre domov. Dve tretini zborovalcev se dvigne s sedežev in se odstrani. Nekateri se ustavijo pri vratih ter se Vzdrže vsakega glasovanja.
Izid glasovanja za resolucijc je: 8,120 glasov—proti—nobenega glasu. Volitev osmih direktorjev. Nominacija: Šiškovič, Kačar, Tavčar, Zalar, Skuk, Zorič, Okorn, Zorko, Bra-nisel, Vrtovšnik. Truger protestira proti volitvam v imenu direktorjev in delničarjev in zahteva, da pride to v zapisnik Vrši se glasovanje po delnicah za nominirane direktorje. Dve tretini navzočih zborovalcev se ne udeleži glasovanja kot v protest proti volitvam. Grill po-vdarja, da je šel Narodni Dom dosedaj gori, a od sedaj naprej bo šel pa doli!
Šiškovič hoče govoriti, pa ga zbornica prekriči. Ce si pogledal po obrazih navzočih zborovalcev, pametnih in resnih, si videl veliko žalost na obrazih onih, ki so imeli tako pri srcu Dom, ki se je takorekoč z današnjim dnem razbil. Društva,
kažimo skupnost in udeležimo se v polnem številu vsaj na ta veliki praznik. — R. F. Gregorich, Adjutant.
Konjske dirke
Na Thistledown dirkališču blizu Clevelanda, so se v sredo odprle konjske dirke. Pri teh dirkah se seveda mnogo stavi, kar je prepovedano po državni postavi. šerif okraja bi moral to za-braniti, toda naš šerif Hanratty je šel iz mesta, in dirke se vršijo, ne da bi šerif koga kaj nadlegoval.
Društvo Dosluženeev
Nž-j Spelkotovi farmi priredi v nedeljo društvo Dosluženeev svoj letni piknik v nedeljo 1. junija. Vsem udeležencem se bo prav po domače postreglo. Tudi kegljalo se bo za lepe dobitke. Truk odpelje izpred S. N. Doma ob 1. uri popoldne, in truk bo vozil tudi od Bliss Rd. do prostorov celo popoldne. Ste prav vljudno vabljeni.
Slikanje delničarjev
Delničarji Slovenskega Narodnega Doma v Newburgu na 80. cesti so prošeni, da pridejo v nedeljo ob 9:30 pred S. N. Dom, da se dajo skupaj slikati. Naj nikogar ne manjka, ker bo slika zgodovinske važnosti za S. N. Dom in za newbursko naselbino.
Sreča na bazarju
Mrs. Mary Mlinar iz 52. ceste nam poroča, da ji je bila sreča na bazarju fare sv. Vida naklonjena in je dobila krasno elek-jtrično svetilko, Tudi mi smo jo
Slovesna proslava prve obletnice "Ljubljane" 31. maja in 1. junija.
Naši napredni "Ljubljančani" tam v Nottingham u in Euclidu priredijo proslavo prve obletnice ustanovitve "Ljubljane." Proslava se vrši 31. maja in 1. junija v in na prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Pripravljalni odbor je tozadevno spravil skupaj odličen program, katerega tu deloma omenjamo.
Začetek proslave bo v soboto,
javna srebrna poroka Mr. Frank in Ane Žagar iz 19010 Chicasaw Ave. Pri tem bo zapel poznani Ljubljanski oktet, pod vodstvom Mr. Rud. Perdana. Ob 5. uri popoldne se začnejo deliti glasovnice za župana in vršila se bo volitev kot tudi volitev "Miss Ljubljane." Natančnejši prog r a m dobite v današnjem listu.
Poročne obrede bo izvršil župan Euclida, Hon. Charles Ely.
31, maja, ob 1. uri popoldne,To Mr: Frank Žfar/ ki,bo obh<^!
srebrno poroko, je eden najbolj
delavnih Slovencev v "Ljubija-
se odpro vrata na, "zeleni plac." Potem razstavijo trgovci svojo robo in ob 3. uri popoldne pripeljejo kmetje vsakovrstno živino na semenj. Ker bo treba voliti tudi župana, se odpre obenem tudi kampanja. Okoli 6. ure bodo pa že odprte gostilne pri "Fi-govcu," pri "Tišlerju" in "škofovi kleti." Potem se pa vrši ples! in prosta zabava,
ni." Dospel je sem leta 1902 in od tedaj vedno deloval z vso marljivostjo na društvenem in prosvetnem polju. Bil je ustanovitelj mnogih društev. Iskrene čestitke Mr. Frank Žagarju kot tudi njegovi soprogi.
Ker volitve brez strank niso zanimive, zato imajo tudi letos v "Ljubljani" dve stranki, in sicer Program za nedeljo je pa sle- žensko ter delavsko. Na listi žen-deč: že ob deveti uri zjutraj se ske stranke kandidira Mrs. The-prične zbiranje "pri Taboru," '.resa Škur, soproga dobro pozna-Ob 11. uri se razvije parada po nega zdravnika dr. škurja, na ulicah v "šiško," po "Tivoli" in listi delavske stranke je pa Mr. okolici. Ob 1. uri popoldne se j Anton Vehovec, dobro poznan po pa začne semenj, srečelov, ribo- svojem delovanju med ljudmi, lov in druge zanimive stvari. Ob Občinstvo od blizu in daleč je 2. uri popoldne se začne ples. prav prijazno vabljeno k obilni Nekaj posebnega bo nastop udeležbi te zanimive proslave pr-kandidatov za župana ob 3. uri ve obletnice naše "Ljubljane" v popoldne, nakar se vrši ob 4. uri Ameriki
-o------
V bolnici
G rdi nova ambulanca je odpe-liala v Mt. Sinai bolnico Mato M:\tcnikina, 965 E. 77th St. Mate j<5 bil več let tajnik društva
Pred odhodom
Pred odhodom v staro domovino prav iskreno pozdravljamo vse naše sorodnike in prijatelja "Sircih Amerike. Iskrene pozdrave tudi "Ameriški Domovini," ! sv. Nikola, št. 22 H. B. Z. Na-North American banki in tvrdkr-j ha j a se v vardi A, soba, 128, kjer John L. Mihelich Co., ki so nam j ga prijatelji lahko obiščejo, tako izborno postregli pri odho- J
du. John Intihar, Matevž Inti- j	Mestni avditorij
har in soproga, namenjeni v Pu- j Mestni manager Morgan je dob pri Ložu.	j imenoval Edward Kovachya.
Mestni uslužbenci brata sodnika Kovachy' za glav'
Nevaren strel
Fantiči so igrali v sredo base-1 dobili, Mrs. Mlinar, pa čestitaj-
ki ste v večini po številu, a ža-libog v manjšini po denarju in delnicah, ali boste trpela to? Ali boste pustili, da se bo v Domu gospodarilo po socialističnih intrigantih ?,
Ali naj poslušamo glas našega naroda v Clevelandu ali pa terorističnega boga v Chicagu? Kje je slovenski Cleveland, ki je bil do danes vzor vsem slovenskim naselbinam v Zedinjenih državah?
Rojaki, Slovenci, na noge in obračunajte pri svojih društvih z ljudmi, ki so vas izdali in se prodali gospodi v Chicagu!
O tem bomo še govorili!
Poverilni odbor je proglasil kandidate izvoljenim in tako imamo sedaj pri S. N. Domu v Clevelandu stari in novi direktorij : stari, ki neče resignirati in novi, ki zahteva oblast! Kdo bo imel zadnjo besedo?
bali pred tovarno Merit Equipment Co. na Morgan Ave. blizu 66. ceste. Baseball žoga je odletela na zemljišče tovarne, in ko so jo dečki hoteli dobiti nazaj s tem, da plezali preko plota, je 81 letni stražnik tovarne Nap-per začel streljati in je pri tem nevarno obstrelil 12 letnega Edward Valjsca, 3370 Regent St. Napper je bil aretiran.
Piknik društva Zvon
Lepi zeleni prostori, pogrnjene mize "v senci košatih dreves, veseli obrazi in krasno petje, ži-dana volja, vse to se obeta v ne deljo na pikniku društva Zvon na Gori-škovih prostorih na Green Rd. v Randall, Ohio. Prijatelji v resnici dobre zabave in lepega slovenskega petja bodo gotovo navzoči. Šulnov duet bo skrbel za ples.
Pevski zbor "Vilhar"
Pevski zbor "Vilhar" v Collin-woodu naznanja svojim pevcem, da ne bo imel pevskih vaj v četrtek, ker so za ta dan vsi prostori v S. D. Domu oddani. Tako naznanja predsednik društva.
ir.o eden drugemu!
Na piknik
Poznana rojaka Math Ulle in John Kokal priredita prihodnjo nedeljo lep, domač piknik na poznani farmi Frank Ulleta v Madisonu. Prijazno vabita vse prijatelje in znance, da se gotovo udeležijo. Pripravljeno bo vse za najboljšo postrežbo navzočih.
Prošnja društva
Društvo Napredne Slovenke št. 137 .S. N. P. J. tem potom vljudno prosi vse članice, da se v kar največjem številu udeleže pogreba za pokojno sestro Frances Prah v soboto zjutraj. —Tajnica.
Se je preselil
Mr. Paul Stucin, tajnik društva "Kranj" sporoča, da je njegov naslov sedaj: 1163 E 58th St.
Večja družina
Pri družini Tom Grebene, 1126 E. 61st St., se je število prebivalcev pomnožilo, kajti dobili so zalo hčerko, čestitamo,!
Mestni manager Morgan je odredil, da imajo vsi mestni uslužbenci prosto v petek, ko je praznik, pa tudi v soboto, ko se dela sicer le pol dneya. In ker je nedelja tudi omenjena za počitek, bodo imeli kar tri dni prosto. Plačani pa so, seveda.
Slovenski krojač
Slovencem priporočamo našega rojaka, izvrstnega krojača Mr. Frank Špenkota, 15410 Calcutta Ave., ki vam naredi izvrstno, po meri narejeno obleko za $30.00. Citajte oglas.
Prva obletnica
V	petek, 30. maja, se bo v cerkvi sv. Vida ob 8. uri zjutraj brala sv. maša za pokojnim John Petrovčič, v spomin prve obletnice smrti. Bodi mu ohranjen blag spomin.
Dcbro meso
Kdor želi suhega, doma posušenega mesa in doma zaklano perutnino, naj pride k Frank Veselil, ki mu bo postregel z izbor-nim blagom. 791 E. 185th St.
Smrt rojaka
V	torek je umrl John Getz, 16006 Holmes Ave. Ranjki je bil samec in član društva Pre-Sern št. 17 S. D. Z. Pogreb se vrši v soboto ob 10. uri iz pogrebnega zavoda A. F. Svetek Co. Naj počiva v miru!
nega blagajnika mestnega avditorija, ker so odkrili pri blagajni zadnje čase nekatere nerednosti.
Lepo premoženje
Walter C. White, bivši predsednik White Motor Co., kjer je zapcsljenih stotine Slovencev je zapustil $6,596,421. White je bil ubit v avtomobilski nesreči pred več meseci.
Banke zaprte
Jutri, v petek, 30. maja, bodo radi praznika "Spominski dan" zaprte vse banke v mestu kot tudi vsa uradna poslopja in sod-nije.
V bolnico
Louis šenk, 6219 St. Clair Ave. je bil v sredo odpeljan z ambu-lanco v City bolnico. Rojak je težko obolel.
Tudi ženske kradejo
Na zvezni sodniji v Detroitu, Mich., sta bili včeraj obsojeni vsaka na tri leta ječe Margie Molan in Rose Patterson, vsaka stara 23 let, ker sta ukradli avtomobil.
V obupu
Otto Magnes, 1101 E. 63rd St., rodom Nemec, se je v sredo opoldne s puško ustrelil v glavo. Bil je na mestu mrtev. Svoj čin je storil iz obupa nad življenjem.
C <
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
BLOVBNIAJl DAILY N1WBPAFWI Published dally except Sundays and Holidays
«• Aatartko, salo Into
NAROČNINA:
l-M I Za Olsrslantf, »o.pottt. mrio isto 17.00 -M.N j ffa Olsrsland, po »ottt, pol Ista $«.50
Za Cleveland po rasnaialclh: celo leto W.50; pol leta 13.00 Za Ivropo in Kanado le Ista cena kot ca Cleveland po poitL Posamema itevllka S cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne poilljatve naslovite: AmerUka Domovina, «117 Bt. Clair Ave., Cleveland, O. TeL Henderson 00»._
J AMIS OKBBVKC and LOUIS J. PERO, Sdltors and Publishers
Entered as second class matter January 6th, 1009, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March »rd, 1»7»._ 1
No. 126. Thu. May 29th, 1930.
venke! Da bi jih članice pri drugih podružnicah posnemale! Potem smo zapeli par domačih, kakor je pač naš slovenski običaj. Jaz bi sicer rada plesala, pa m(j ni nihče vprašal in vedno sem čakala, kdaj se bo kdo skorajžil. Zdaj se oglasi eden izmed družbe in predlaga, naj zapojemo tisto večno lepo pesem: "O ja, zmerom vesel, vesel." Jaz sem vprašala, zakaj baš to pesem, in odgovor je bil, ker sem zmerom vesel. In počutila sem se srečno, kajti srečala sem človeka, ki je zmerom vesel. Potem sem mu rekla, da
milj od Clevelanda. Vozili se bomo še par tisoč milj, dokler ne pridemo v Vancouver, Kanada. Tam se bo naše potovanje prelomilo na dvoje, dokončali bomo polovico našega potovanja. Obrnili se bomo nazaj proti Monta-ni, Wyoming in Coloradi.
Oh, kakor zanimivo je to potovanje! Dokler se človek nahaja dolgo let vedno v enem in istem kraju kjer se je naselil, misli, da je tisti kraj najlepši in najzanimivejši na svetu.
Mi, na vzhodu, kjer je prebivalstvo tako gosto naseljeno, kjer so cvetoča in napredujoča
Spominski dan.
nisem vedela, da stanuje na 185. mesta, kjer je razvita industri-cesti tako srečen človek. In ] ja, malo vemo o zapadnih drža-rekel je: "Samo glej, Marjanca, vah. Vsaj jaz sem si ..predstav,-
!da me v "cajtenge" ne deneš, j ker potem bodo vsi vedeli, kdo V petek, 30. maja, praznujemo po Zedinjenih državah ; je najbolj vesel na 185. cesti, takozvanj "Spominski dan," ko se spominjamo svojih Obljubila sem, da ne bom ni-i tika do Pacifika in primerja po mrtvih, ki počivajo po raznih pokopališčih. Praznik je sko- komur povedala te skrivnosti in J krajine na vzhodu z onimi na
zapadu, potem sodi vse drugače
ljal zapadne države le kot nekak privesek vzhodnim.
Ko se pa človek vozi od Atlan-
ro enak prazniku, kot smo ga obhajali v stari domovini dne končno sem mu voščila lahko !. novembra, ko smo tudi .zahajali na pokopališča obiskovat noč s pripombo: jutri se vidi-grobove onih, ki so pred nami umrli.	mo v vaši mesnici in prodajalni.
Spominski dan v Ameriki sicer ni kak naroden ali drža-! V tako veseli družbi čas hitro
beži in tako smo se tudi mi poslovili od prijetne družbe. Avtomobili so odbrzeli, nekaj proti Clevelandu, nekaj v Ljubljano, le naš je drdral na Vrhniko, kjer mislim, da je najlepši kraj zame. Kje je Vrhnika? Na E. 185. St. od jezera do Nottingham Rd.', vsa stran do jezera in tako bomo dobili pod Vrhniko tudi dr. Seliškarja in Johny Gr-dina in vse na Nottingham Rd.
vni praznik, pač pa je nastal iz želje, ljudi, da imajo poseben dan, posvečen spominu mrtvih. Zlasti pa je bil Spominski dan upeljan v počast in spomin vojakov, ki so v tej ali oni ameriški borbi padli za ameriško domovino.
ln mnogo milijonov ameriških sinov je padlo tekom stoletij, odkar so prišli sem prvi naseljenci, pa vse do današnjih dni. Prvih par sto let v zgodovini naseljencev v Ameriki je bilo izključno prevzetih z boji z Indijanci. Stotisoče naseljencev je padlo v teh bojih, da so pripravili pot drugim naseljencem. Bil je to strašen boj neizprosne moritve med belimi in rdečimi, kateremu so slednji končno podlegli in je zavladal v Ameriki belokožec.
Ko je bil indijanski rod v Ameriki že skoro uničen, se je o boy, al' bo luštno! Mrs. Zalo-začela druga kruta in krvava vojna, ki je trajala celih osem kar, kaj rečete k temu? Ali let. Bila je to vojna za svobodo, za neodvisnost, ki se je za-j ne bi bilo lepo, če bi se naša čela leta 1775 in se končala z zmago Amerikancev leta 1783, |okolica imenovala Vrhnika? — osem let potem, ko se je začela. Zopet so padli stotisoči v Saj po nemško bi fee reklo Ober-teh borbah za neodvisnost ameriškega naroda.	laibach, in to je torej več kot
Medtem so vojne z Indijanci trajale naprej, in leta 1812 Laibach. In naši sosedje sploh so se Zedinjene države ponovno spopadle z Angleži v tako-jnočejo biti Ljubljančanje. Če zvani drugi vojni za ameriško neodvisnost. Novi grobovi so iste za to, oglasite se v listu pokrili ameriško zemljo.	Ameriška Domovina, nakar se
Potem je prišla leta 1845 vojna z Mehiko, ki je z malimij pogovorimo ter naredimo "od-presledki trajala tri leta, in dasi se te vojne ni ravno udele- iprtijo" v Hill Grove, ali kakor žilo ogromno število vojakov, je pa ta vojna poznana kot ena | bomo potem klicali "Pri črnem najbolj krvavih vojn v zgodovini.	jorlu" ali pa pri Mantui. (Daj-
Nad vse strašen pa je bil ameriški bratomorni boj, ki je mo reči rajši Mantua, ker od izbruhnil v letu 1861, ko so se odcepile južne države od se-j tam so slajši spomini. Op. stav-vernih, in je grozila nevarnost, da ameriška republika ne bojca). Kadar bodo pa na Vrhniki imela bodočnosti, kot se ji je obetala. Zbruhnila je civilna ; volitve, takrat bo pa polom. No, vojna, ko je oče vstal proti sinu, brat proti bratu. Ta vojna Vrhničanje, oglasite se, kaj mi-je odločila edinost in skupnost ameriškega naroda, obenem slite? ' je pa priborila zamorcem pot do §vobode.	Lepe pozdrave!
Samo tekom civilne vojne je padlo na obeh straneh nad	Marjanca Kuharjcva.
en milijon Amerikancev, dočim jih je bilo nad tri milijone	,-
ranjenih. Koliko jih je pa pobrala bolezen kot direktna po-; Cleveland, O. — Cenjeni g. sledica vojne! Zlasti spomin na te žrtve v bratomorni vojni urednik: — Mogoče mislite, g. iz leta 1861-1865 je zahteval upeljavo dneva, da se sporni- urednik, da sem čisto pozabila njamo onih, ki so se borili, da je ostal ameriški narod enoten. ;na#A. D. O, menda ja ne! Vsak V letu 1898 smo imeli zopet vojno, ki je zahtevala kakih i dan jo preberem in baš danes 25,000 žrtev. To pot se je Amerika spoprijela s Španci, k a- sem se namenila napisati nekaj tere je pregnala iz Kube in Filipinskih otokov, kjer so Špan- iz naše nove Ljubljane, ci neusmiljeno gospodarili.	Veste, pri nas so ta teden me-
Zadnja vojna, katere se je Amerika udeležila, je bila sve-1 ščani jako zaposleni, posebno
tovna vojna. Štiri milijone Amerikancev je šlo pod orožje, pa smo zaposlene ljubljanske in na tujem svetu, v Franciji in drugod po Evropi, je padlo 55,000 ameriških sinov, dočim jih je bilo nad 200,000 ranjenih. Dočim so večino mrtvih trupel prepeljali v Ameriko, pa vendar počiva še nekaj tisoč ameriških sinov na francoski zemlji.
Kongres je materam teh Amerikancev pripravil lep ronček, nabiram in vežem Spominski dan, ko je sklenil, da vsaka ameriška mati, ka- Pe šopke, tere sin leži pokopan na tujih tleh, lahko obišče grob svoje- v 1,1 volitve so pri nas, ampak ga sina, in ameriška vlada plača pri tem vse stroške. Tiso- ženske smo nva zensko stranko, če mater se je oprijelo te ugodnosti in potuje letos na gro- ker vemo, da če bo ženska stran-bove svojih sinov v tujini.	!ka zmagala, da bomo imele žen-
Spominski dan praznujemo jutri. Spomnimo se s ple- ske Prednost, posebiu pa bra-
minitim in iskrenim srcem vseh onih, ki so dali svoje življe- njevke- ~ Katera pa 5ona .za nje za ameriško domovino.	^ župana odnosno za županjo?
>	Veste katera? Soproga našega
ljubljanskega doktorja Škurja. j No ja, potem pa glejmo, da jo spravimo na županski stolec. Kandidat delavske stranke je pa naš Mr. Vehovec, katerega sem tri, in ko pridem j vsi poznate in mislim, da bi se |
Ljubljančani postavili, če njega izvolimo županom. Radovedna sem tudi, katera bo letos Miss i
o tej naši veličastni in veliki novi domovini, če pa hočemo dobiti pravi pojem o tej naši ogromni deželi, moramo pričeti od New Yorka. Od New Yorka do čikage je nekako 1,000 milj razdalje. In ko pridemo v čika-go, se nam zdi, da smo prišli v popolnoma nov svet. In vendar se tukaj, bi rekel, Amerika šele
prav začne. .
Če pa pogledamo nazaj iz Ore-gona, Washington države in Montane, nazaj proti čikagi, pa bi mislili, da je čikaga prav na drugem koncu sveta. Tako smo mislili tudi mi, ko smo dospeli v čikago in smo si predstavljali, da se nahajamo že sredi naše velike Unije. Toda za državo Illinois z njenimi neskončnimi ravninami in bogatimi zelenimi polji, je sledila država Iowa, Nebraska, Colorado, Utah, Nevada in California. Na naši desni so pa države : Minnesota, North in South Dakota, Wyoming, Montana, Idaho in Washington. Na levi pa: Missouri, Arkansas, Mississippi, Louisiana,. Kansas,
bo gardnih grenadirjev, ki ima svoj sedež v Montrealu, v Toron-tu godbo konjenice in največjo in najboljšo škotsko godbo Kilties.
Na Daljnem Vzhodu je brez dvoma najboljša godba na Filipinih, katero vodi na angleški univerzi vzgojeni zamorec. Japonci imajo edino godbo, katera je urejena tako, da je sprejemljiva tudi za evropska ušesa, vse druge pa imajo svojo japonsko posebnost.
Tako vidimo, da ima vojaško godbo vsaka država, pa naj bo monarhistična ali pa republikanska, kajti godba je velikega pomena, posebno na pohodh in vajah ter ob raznih svečanih pri-
N'ew Mexico likah.
Oklahoma, Texas, in Arizona.
Koliko je to zemlje, kako ogromna masa bogastva in lepote! Koliko je 'še tu prazne zem- j lje, ki bi se dala izpremeniti v rodovitno zemljo, ki bi človeku dajala dobrega kruha!
Za enkrat naj bo dovolj. Ka-
NEMIRNO SPANJE
Nemirno spanje povzroči otroku hude sanje. Taki otroci so po navadi nervozni, imajo nepravilno prebavo, ali gliste, ali so sploh.
Če verjamete, al' pa ne...
nočno prestrašeni. Včasih je neko smo se imeli v raznih krajih i mirnemu spanju krivo kaj v no-med našimi brati Slovenci, bom! su; če nos ni namreč popolnoma pa poročal prihodnjič. Pozdrav j pravilno razvit, ne morejo plju-
vsem prijateljem in znancem in sploh vsem čitateljem Ameriške Domovine.
A. Grdina in družba.
VOJAŠKE GODBE
Dasi je v Ameriki navadno , prazn j ena mesta v operi in sim-
branjevke, kajti 31. maja nam bodo odprli "Zeleni plač," da bomo imele kje prodajati zelenjavo. Jaz že pripravljam solato in korenjček, zeleno in maja-
v le-
vse prvovrstno, pa to ne velja o vojaških godbah. Najstarejša in najboljša godba v Ameriki je mornariška, ki ima svoj sedež v Washingtonu. Leta 1800, ko je bilo glavno mesto Združenih držav "premeščeno" iz Philadelphia p, v Washington, je obstojala mornariška godba iz d v e h oboj, dveh klarinetov, dveh ro-?ov, basa in bobna. Po ameriško - španski vojni pa je štela ta godba nič manj kakor 80 godbenikov. Med svetovno vojno, ko so ameriški vojaki stopali na evropska tla ter slišali vojaško godbo, kakršne doma niso bili vajeni, tedaj se je ameriški svet sramoval, da ni preskrbel boljše1 vojaške godbe svojim polkom. Posledica tega je, da se danes godbe mornarice in armade v Ameriki izpopolnjujejo ter da se dobri godbeniki iščejo po vsej Uniji. Danes ima samo Washington že tri prvovrstne godbe. Prvo mesto med vojaškimi godbami sveta zavzema gotovo godba. republikanske garde v Parizu. Znano je, da je Francozom mnogo za častna odlikovanja. Tako je tudi ta godba nekako odlikovanje in čast za vsakega Francoza, ki ima srečo, da je sprejet v to godbo, katere člani tudi ne prejemajo nobene plače. Na iz-
fonijskem orkestru pridejo edi-nole godbeniki republikanske garde. — Anglija ima zelo mnogo dobrih in slovečih vojaških godb. Godba kraljeve konjeniške garde je izmed prvih na Angleškem. Poleg te so še gardni grenadirji škotske in Irci. Najboljša vojaška angleška godba pa je kraljeva topniška godba, ka,tera stalno igra na kraljevih banketih in slavnostih. Ustanovljena je bila leta 1762 samo z osmimi godbeniki, danes jih je 95. —
Današnje godbe v Nemčiji obstojajo iz bivših vojakov nemške armade. Biti morajo dobri godbeniki in utrjeni v nepraktični hoji, ki jo je imela in jo še ima nemška vojska, pri tem pa korakoma igrati. Veščaki pa trdijo, da te godbe ne dosegajo onih pred vojno.
Italija, Španija in druge latinske dežele imajo svoje posebne godbe. Španci na primer imajo v godbi celo saksofon in saru-sofon, katerega pri godbah drugih držav ne najdemo. — V Mehiki so skoraj neprestani boji, vendar imajo tam tudi čas za to, da vežbajo godbe, ki so na jako dobrem glasu, bolj nego njih bivši predsednik Calles,
V Kanadi imajo izvrstno god-
ča dobivati dovolj zraka in otrok čuti v nosu dražljaje, kar mu moti spanje.
Nekateri otroci ozdrave sami od sebe in se jim tudi spanje umiri. Pri tem tudi mati lahko marsikaj stori, da si dete ne muči živcev s ponočnimi razburjenji. Paziti je treba, da gre otrok redno in pravilno na stran: jed, ki ostane v želodcu in blato, ki zaostaja v črevesu, teži in nadleguje otroka ter mu kvari spanje.
Zvečer ne smemo pripovedovati pravljic s strašnimi dogodki ; dete naj ne gre v posteljo ne z jokom ne z razigranim smehom. Alkoholnih pijač ne sme vživati, sploh naj bo njegova hrana lahka. Večerja naj mleko, zelenjavo, sadje; meso in jajca so težka za večerjo.
Nikakor ni dobro, da miriš otroku spanje umetno: bromom, kininom in dr. To ni za mlad organizem, pa tudi učinek ni trajen, niti pri odraslem človeku. -o-
Pristopajte k domači organizaciji, k S. D. Z.
-o-
Vinko Bitenc:
MOJI MAMICI
Cleveland, O. — Cenjeni g. urednik: — V nedeljo se nas je zbralo več prijateljev in prijateljic, kakor Mr. in Mrs. Strnad, Mr. Majjjan, Mrs. Boltizar, Miss Boltizar, Mr. Pire« Miss Ljubljana, Mr. J. Turk. Miss T. Str-nad, Mr. Frank Kuhar in moja malenkost. Bili smo na Strna-dovi pristavi pod Rožnikom. Mr. Str nad mi je pokazal živino, katero redi; ima namreč mnogo zajcev in dva lepa mala pujska, katera je dobil pri svojem sorodniku, ki ima farme tam v Madisonu no, saj poznate Mr. Frank Keržiča. — Jaz poznam Mrs. Keržie najbolj, ker mi jc dala lansko leto en ducat svežih jajc, a na potu domov sem vse pobila in bil je cel "šmarn."
Mr. Strnad mi je rekel: "Veš, sem šol sam na farme po praši-
dobil
če,
na St. Clair Ave, sem imel še Irj,' a tu sem pa enega izgubil. Veš, ti, Marjanca, da ne boš tega moji ženi povedala, saj veš, j Ljubljana, da bi bil potem ogenj v strehi." i Vas pozdravlja, Ko si ogledamo lepo obdelani	Ljubljanska branjevka.
vrt, smo se malo zabavali in	--—
igrali tenis, tako da' nas jc j S pota,—Med San Francis-kmalu pozdravila večerna zar- com in Portalnd, Oregon.—Zad-;a. Zdaj so je vsa družba od- i nji dopis sem poslal iz države ločila, da gremo k sv. Kristini,1 Colorado, skoro teden dni na-kjer so imele članice Slovenske j zaj: Mislil sem, da bom lahko Ženske Zveze št. 32 veselico, j sporočal vsak dan, toda tega ni Ko pridemo v dvorano, sem se bilo mogoče. Ko se vozimo na počutila, kakor dk sem v lepi vlaku podnevi, smo radovedni in Sloveniji. Članice SŽZ so bile ogledujemo pokrajino, po kate-vse oblečene v slovensko narod-! ri drvimo, k»r, je za nas vse novo uo nošo, brez izjeme: st£re in in zanimivo. Ponoči moramo pa mlade. To je name naredilo j spati. Vlak pa drvi Jn drvi da-tak vtis, da jim moram česti-1 lje, za solneem, ki nam sije vsa/ tati. Kako lepo je bilo videti ki dan.
naša dekleta! Res, prave Slo- Sedaj smo že oddaljeni 3,000,
Davno že, mamica moja, v grobu samotnem spiš, davno že ... V mojih sanjah pa kot nekoč živiš.
S polnim naročjem cvetja prišel je mladi maj, trate so ozelenele, vse je kakor nekdaj.
Zate natrgal sem šopek svežih, rosnih cvetlic in jih polagam na grob ti bledih, otožnih lic.
Tebi naj rože dehtijo, mamica, tebi v spomin! Maj na gomili je tvoji, nima, ga v srcu — tvoj sin.
Znamenita hrvatska umetnica, Miss Strmič, ki bo v nedeljo priredila pevski koncert v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. Na klavirju jo spremlja g. Ivan Zorman.
VEDNO PRIPRAVLJENI
za najboljšo postrežbo in vedno skušamo ka.r najbolje postreči. Mi hodimo po ravni poti prijateljstva in do nas se obrnite, če hočete imeti simpatičnpga prijatelja.
Louis L. Ferfoji^
slov£nski pogrebnih;
3515 East 81st St.
74gp
igu
Na konferenci je delegat "šiš-kovc" pobožno izjavil, da on nima Narodnega doma v žepu. Ne, ne, niti kljuke od vrat ne.
A
Odvetniki so pravi blagoslov božji. To je pokazala zadnja izredna konferenca. Zborovali smo štiri večere in smo šele četrti dan izvedeli, da sploh zborovati ne bi smeji — tako je rekel odvetnik. Zavpili smo: podpora, in sklenili — da* se izredna konferenca nadaljuje še drugi večer.
A
To se pravi: če ga že enkrat lomimo, dajmo ga polomiti do najvišje inštance.
A
Predlagano, podpirano in sprejeto, da na konferenci ni nobenih levičarjev in ne desničarjev: vsi smo eno . . . Aha!
A
Na izredni konferenci smo iznašli nove vrste zamero, če je nekdo govoril, pa to nekomu ni bilo všeč, je slednji takoj dal duška svoji srčni boli in zavpil: buuuu! Meni se dopade te vrste debatiranje, ker je kratko in jedrnato in se z malo besedami veliko pove.
A
Tako je delegat počasi in s povdarkom govoril (tudi za besedo je prosil poprej): "Jaz pa še enkrat rečem, da je glih tako kot sem rekel in pri tem ostanem . . ." Od nekod prileti: buu. Pa se obrne govornik nazaj in reče: "Koga buuu? Nič buuu, jaz pravim, da je 'tako, pa nič drugače!" In da so bile te zlate besede zadostno podprte, se oglasi iz drugega konca: buuu! Predlog sprejet!
A
Vsaka stvar ima svoj konec, klobasa dva, samo izredna konferenca nima nobenega. Pa je vseeno tudi konferenca storila mnogo dobrega: izčistili so se pojmi (kdor je kakšnega imel), dokazali, kdo je lažnik in kdo ni, privoščili smo si plemenito besedo — butleger, in končno pro-našli, da nimamo direktoriju nič za ukazovati.
A
Škoda je le, da se ni vršila, konferenca v juliju, ko cveto kumar-ce, ker bi bila v tem času konferenca še zanimivejša.
A
Na konferenci se je govorilo, da se avditorij preslika. Ja, j a, po taki konferenci, kot je bila zadnja,, je treba avdtorij temeljito očistiti.
A
Govorilo se je tudi, da bi dalo naslikati na stene avditorija dve lepi sliki. Podpiram s pripombo, da se na najbolj vidnem mestu "namala" tudi zadnjo izredno konferenco z vsemi predlogi in protipredlogi.
A
Na stene avditorija naj se pa zapiše z velikimi črkami: nezaupnica — poslana iz Chicage, na svitlo dana po socijalistu "šiš-kovcu" in podpirana po cleve-| landskih patrijotih.
A
Danes je Vnebohod, to je dan, ko ptič ptiča vje, da meso je. —■ Slično "bratstvo" se je'opazilo tudi na zadnji konferenci. . .
A
Na vrtu zadnje konference je zrasla nova cvetka—"piš-kovc," Takoj smo ji hiteli pri-livat, da revca ne zvene in da nam ostane v srcih kot večen spomin na lepe čase izvanred-nih konferenc . . .
A
France Oglar me je na konferenci vprašal, če vem, zakaj P®" tolin, kadar poje, zamiži z očmi-Ker nisem vedel, mi je povedal-|a zato, ker poje brez not. Tudi na konferenci so nekateri miža-; li, ko so govorili — so znali na ; pamet. . .
KATERA SE VRŠI
Ob 1. uri se odpro vrata na "zeleni plac."
Ob 2. uri trgovci odprejo svoje trgovine.
Ob 3. uri kmetje pripeljejo in priženejo vsako
vrstno blago naprodaj.
Ob 4. uri se prične kampanja za župana.
Ob 6. uri se odprejo gostilne pri "Figovcu,'
"Tišlerju" in "Škofovi kleti."
Od 7. ure do 12. se vrši ples in druga zabava.
ŽENSKA STRANKA
Na ženski stranki kandidira (rosna Thcrezija Šlcur, sonroga dobro poznanega zdravnika Dr. Anton Škurja, kateri je dobro poznan v naši b=li Ljubljani. Gospa Therezija Škur je bila rojena v Ncwburgti leta 1903, na 3000 E. 81st St., njeno prvo ime je bilo Jančar. Stanovala je večino v Clevelandu do leta 1928, notem se je pa preselila v našo be'o Ljubljano na 18216 E. Park Drive.
Kakor vidite, je jako priljubljena v naši beli Ljubljani, ker drugače jo ne bi nominirala ženska stranka za županjo! Aktivna je tudi pri ženskem društvu Ženska Zveza, št. 14, ;iri katerem Jo tudi sedaj tajnica. Zatorej volilci in volilke, ne pozabite voliti za Therezljo Škur, katera nam obeta sporazum in zadovoljstvo v naši beli LJubljani, nakar upamo, če bo izvoljena, da bo nam županovala vestno, razsodno, modro in pošteno, tako da bomo v ipsniei zadovoljni vsi, razven nasprotnega kandidata.
MR. FRANK ŽAGAR
MRS. ANNA ŽAGAR
DELAVSKA STRANKA
Za naše gospodinje
Pomivanje posode
No, kaj je pa zopet to, bo rekla marsikatera ženska, sedaj lias bodo pa še učili pomivati po-
sodo, ki jo zna pomivati vsak mesto, da se odcede. Potem jih
.Za kozarce vzemi čiste, ne prevroče vode, izmij jih zunaj in znotraj, splakni jih z mrzlo vodo, potem jih povezni na čisto
otrok že. No, pa se bo mogoče le našlo nekaj tukaj, ki ne bo napačno da si gospodinja zapomni.
Predno začneš pomivati, po-beri iz posode vse ostanke. Ako imaš perutnino, se vrže te ostanke perutnini, drugače se vržejo v smeti, katere pobere od časa do časa mestni pobirač ostankov.
Za pomivanje posode vzemi vselej dosti vode, ki naj bo tako vroča, da lahko zdržiš z roko v njej. V vodo deni malo peščico sode. Brez sode je voda trda in maščoba se sprijema sklede in rok. V tej raztopnini pomij najprej skodelice in krožnike, in sicer tako, da zmočiš cunjo, s katero pomivaš, in ožmeš vodo iz nje na prvi krožnik (če nisi iz posode prej dobro očistila ostankov) ; iz tega krožnika po-miješ vodo na drugega in tako naprej, da odstraniš glavnoj maščobo. Zdaj so krožniki že skoro čisti in jih lepo drugega za drugim izplahneš in jih povezneš v škaf ali drugo skledo, da se odcedijo.
Pribor: nože, vilice in žlice moraš vsak dan malo odrgniti s peskom, dobro preplakniti in takoj obrisati. Nato začneš z lonci in kožicami, in sicer najprej z emajliranimi, potem šele s črnimi železnimi. Ako je ta posoda na zunaj sajasta, je ne smeš vtakniti v vodo, da ne bo voda črna. Vzemi časopisnega papirja, pa obriši saje najprej s suhim, potem pa z mokrim papirjem in peskom. Ko ni posoda več sajasta, jo lahko umiješ v vodi, ne da bi vodo umazala. Na ta način ostane voda snažna, da I ti posode še splakniti ni treba.
briši in drgni z brisačo tako dolgo, da se bodo svetili in da ne bo na njih nobene nitke od brisače. Ko si s pomivanjem gotova, ožmi cunjo, s katero si pomila, izperi cunjo in skledo z milom ter cunjo iztrepaj in obesi, da se posuši. če pustiš cunjo stisnjeno v kepo, zasmrdi.
KUHA
Karfijolna juha z rižem in krompirjem. Kuhaj v dveh kvortih vode eno pest karfijol-nih cvetk. Ko se Vi ure kuhajo jih osoli in jim prideni en olup-ljen krompir na majhne kocke zrezan, ko sta karfijola in krompir na pol kuhana, jima prideni eno veliko pest riža in kuhaj vse skupaj 15 minut. Nato prideni prežganje, ki si ga pripravila iz ene žlice masti in moke. Ko vse skupaj še nekaj minut vre prideni velik ščep popra in žlico kisa.
Okisan koren. Srednje debel koren ostrži in zreži na rezance. V kozi razgrej žlico masti ali sirovega masla in prideni nekoliko drobno zrezane čebule. Ko se nekoliko zarumeni, stresi vanjo zrezan koren, premešaj ga in duši nekaj minut, nato mu prilij četrt litra gorke vode, ga osoli in kuhaj do mehkega. Potem zmešaj pol žlice moke in žlico kisa ter primešaj kuhanemu korenu, prideni še za noževo špico popra in ko še nekaj minut vre, postavi koren kot prikuho na mizo.
Krompir z gorčico. Polovico čebule drobno zreži in jo zarumeni na masti, nato daj dve žlici moke in napravi bolj svetlo pre-
žganje. Ko je prežganje gotovo, osoli, daj dve žlici gorčice (žen-fa), malo popra, par kapljic kisa in dve kocki sladkorja ter zalij z juho ali pa z vodo, če nimaš juhe. Ko je prevrelo, dodaj v oblicah kuhanega in na kosce zrezanega krompirja in pusti počasi vreti še četrt ure.
Pomarančni olupki kot zdravilo za otroke in odrasle. Ako nimaš pravega teka do jedi: zreži olupek ene pomaranče in vejico pelina, zalij z 1 litrom vode in kuhaj četrt ure. Kuhano precedi in nalij v steklenico, zamaši in daj otroku trikrat na dan po eno žlico pred jedjo. (Ta voda, ako imaš zaprto, stoji 10—12 dni) Pomarančne olupke zreži, posuši in ohrani, ker tudi za med drugi čaj so izvrsten dodatek.
upanja v svojo moč. Najpreje privadimo otroka s tem, da ga peljemo na tak kraj, kjer se koplje mnogo dece, na ta način se preje sprijazni z vodo. S silo se ne da seveda nič opraviti, posebno pa v tem oziru ne. Voda naj bo topla in ne sme biti pod 23°C, reke so ponajvečkrat preveč mrzle za otroke, zato je boljše jezero. Da dobi otrok večji pogum, mu lahko pomagamo z raznimi plavalnimi napravami. Otrok naj plava po enkrat ali dvakrat na teden. Predno se popolnoma priuči plavanju, treba precej časa. Težko, da bi se otrok tekom enega samega poletja že izuril.
"MALI OGLASI
PRAKTIČNI NASVETI
Zatiranje glist. Gliste se žive od gnijočih rastlinskih ostankov, pa tudi od rastlinskih koreninic. Na vrtu, če jih ni preveč, ne škodujejo dosti. V cvetličnih loncih pa že delajo škodo; tu kmalu zmanjka hrane v rastlinskih ostankih, pa se lotijo zdrave rastline, ki jo v kratkem času uničijo. Preganjamo jih z orehovo vodo, t. j. orehovo listje skuhamo in s to vodo zalivamo cvetlične lončke. Kmalu se gliste pojavijo na površju, kjer jih polovimo in pokončamo. Isti učinek kot orehovo listje pa ima tudi gorčična moka. To namočimo in potem zalivamo.
Kdaj naj se učijo otrociv plavati? Na to vprašanje moramo odgovoriti, da čimpreje mogoče. Najbolje je pričeti s poukom že v četrtem letu. Za pouk je pripraven vsakdo, da katerega ima otrok popolno zaupanje, in to je navadno mati, ki mora imeti pri tem tudi precejšnjo mero dobre volje in potrpežljivosti. Pritisk vode in ravna vodna površina sta glavni oviri, da otrok le stežka pride do za-
Stanovanje
se odda, hiša sama za sebe, 6 sob, elektrika in velika klet. Cena $22.00 na mesec. Pozve se na 6414 St. Clair Ave.
(May 27. 29. 31.)
F. B. Saw Service
pilimo in brusimo žage vsake vrste. Izpilimo nove zobe. Brusimo rezilce za travo, škarje in vsakovrstne nože. Točno delo, nizke cene.
Frank Bacon.
15506 Lucknow Ave. (130)
Hiša se da
v najem, za eno družino, 5 sob hiša sama za sebe. Rent je $22 na mesec. Vprašajte 945 E. 63 r d St.	(127)
Delo išče
dekle, došlo iz starega kraja. Za hišno dela ali restavrant. Vprašajte na 1046 E. 72nd St.
(127)
SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežba kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam
M. VRANEŽA 17105 Grove wood Ave.
(Thu.)
Slovenska mesnic«
največja v Clevelandu, kjer lahko kupite meso veliko ceneje kot kje drugje. Najfinejše svinsko meso, klobase, šunke, plečeta in kar poželite. Vedno sveže, točna postrežba rojakom in nizke cene. Se priporočam
Martin Frank
St. Clair Market stojnica 18—20.
(Thu.)
Kraška kamnoseška obrt
15307 Waterloo Rd.
(V ozadju trgovine Grdiua & Song) Edina slovenska izdelovainica nagrobnih spomenikov.	(f)
Priletna ženska
išče službe, sposobna za vsa hišna opravila. Vprašajte na 6704 Schaeffer Ave. (128)
Službo išče
mlado dekle, pravkar došlo iz starega kraja, za hišna dela, v trgovini ali v restavrantu. Vprašajte na 1014 E. 66th Pl.
(127)
Stanovanje
6 sob se da v najem, front, zgo-rej. Ravno tam tudi stanovanje, 3 sobe, zdolaj, zadaj. Vse moderne ugodnosti. 1114 E. 64th St.	(127)
Kdo ve
kje se nahajata Štefan in Anton Medves, doma iz zasedenega ozemlja? Svoječasno sta živela v Clevelandu in se mogoče nahajata tudi sedaj v Clevelandu. Kdor zna za njiju naslov, naj ga blagovoli naznaniti: John L. Mi-helich Co., 6419 St. Clair Ave., v S. N. Domu. Ako pa sama či-tata te vrstice, pa naj se javita na dani naslov.	(126)
SELITEV ~~
Naznanjam, da selim pohištvo in vse drugo blizu in daleč. Dobra postrežba in zmerne cene. John Oblak 1161 E. 61st St. Tel. HEnderson 2730 (wed.-fri.-x)
Zakaj si podaljšati bolezen?
$10.00 X-zarki preiskava za $1.00
Za hitro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moških In žensk, se posvetujte z Doctor Bailey-jem, ki je z uspehom zdravil tisoče Hudi v zadnjih 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenje žil, v želodcu, pljučih, odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo. Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. če se sami zdravite, ali rabite zdravila nepravilno, je nevarno.
Doktor BAILEY "specialist"
Soba Jf02, 787 Prospect Avenue, Cleveland, O.
Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorimo slovensko
KDOR ŽELI
M
fino, doma posušeno meso za poleti in doma zaklano j ^	perutnino, naj pride k	J
X
Frank Veselu
2 791 E. 185TH SREET	Tel. KENMORE 2765 t
:____s
Mr. Anton Veliovec je kandidat od Delavske stranke za župana v beli Ljubljani. Rojen je bil leta 1894 v Srednjih Gamcljnali na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1905, v Cleveland, stanuje na 19100 Kecwanee Ave. Stanoval je vedno v Clevelandu, gibal se je tudi vedno v narodnih vrstah pri delavskih organizacijah, društvih hi Narodnih Domovih. Pred leti je bil predsednik več let strojne unije in localne federacije, na N. Y. C. R. R. železnici. Aktiven je bil tudi pred leti v Collinwoodu kot direktor S^avenskega Delavskega Doma par let. Parkrat je bil tudi kandidat za kaunsilmana v Clevelandu. Nadalje je pa aktiven tudi v naši Ljubljani pri raznih društvih. Ustanovitelj je bil tudi Kluba Ljubljana, katerega je tudi sedaj predsednik. Nadalje je tudi direktor Slavenskeja Društvenega Doma in predsednik direktorja.
Anton Vehovec ima na svoji platformi mnogo dobrih in koristnih ter potrebnih stvari, katere potrebujemo v beli Ljubljani. Stal bo vedno na strani delavcev, da ne bo brez posebnosti v beli Ljubljani; vedno bo dovolj dela, kdor bo hotel delati, posebno okoli našega Tabora. Okoli po Ljubljani jim bo odprl pot v jezero, kjer bodo dobili dovolj mokrote, da jim ne bo treba iskati po hišah.
Zatorej delavci, ako hočete dovolj mestnega dela okoli mestne hiše, volite za Anton Vehovca.
A. Malnar
Gospod Frank Žagar in gospa Anna Žagar, stanujoča na 19010 Chickasaw Ave. Gosp. Frank Žagar jc bil rojen leta 1884 v vasi Doljni Globadol, fara Mirna peč na Dolnejskem. V Ameriko je prišel leta 1902, v Cleveland, od takrat naprej je stanoval vedno tukaj. Delaven je povsod, kjer se gre za napredek in dobrobit naroda; vidimo ga povsod v naprednih vrstah. Bil je eden izmed ustanoviteljev društva Slovenec, št. 1 S. D. Z., katero je bilo ustanovljeno leta 1910.
Bil je tudi ustanovitelj društva Slovenski Dom, št. G S. D. Z. v Notting-iiamu, katero je bilo ustanovljeno leta 1911. Nadalje jc bil ustanovitelj društva Ženska Zveza, št. 13 S. D. Z. Leta 1919 je bil tudi eden izmed ustanoviteljev Jugoslovanskega Narodnega Doma v Euclidu, katerega so pozneje prevzela društva in spremenila na Slavenski Društveni Dom.
Nadalje je tudi aktiven pri delavskih organizacijah in boritelj za delov-ske pravice. Bil je tudi eden izmed ustanoviteljev Liberty Lodge, American 1'ederation, št. 416, pri katerem je že več let predsednik.
Nadalje je bil tudi med ustanovitelji Slovenske Zadružne Zveze v COLLINWOODU.
Gospa Anna Žagar je bila rojena leta 1884 v vasi Boršt, fara Cerklje na Dolenjskem; v Ameriko je prišla leta 1904, v Cleveland, nakar sta se poročila leta 1905. torej je ravno sedaj petindvajset let.
Tukaj smo opisali samo nekoliko površno zgodovino Frank Žagarja; napisali bi lahko cele kolone njegove zgodovine, kar se pa nam ne vidi potrebno, ker vsakdo, kdor se giblje v naprednih vrstah ve sam, koliko dela in truda je treba prestati pri tolikih društvenih ustanovah. Zatorej čestitamo Franku Žagarju in njegovi soprogi Anni Žagar na njiju proslavi pctindvajsetletnice in želimo, da bi obhajala čez petindvajset let še zlato poroko, živa in zdrava na vrtu Slavenskega Društvenega Doma.
Poročne obrede bo izvršil Mr. Charles R. Ely, župan Euclid Village.
Za tovarše bodo trije sinovi in dve hčerki.
Izdelujem vsakovrstna CEMENTNA DELA kot hodnike, Driveway, garaže, itd. Delo prvovrstno, točno in garantirano, ter ste lahko gotovi, da boste popolnoma zadovoljni.
Se priporočam
1.	Ob 9. uri dopoldne se prične zbiranje pri
"Taboru."
2.	Ob 11. uri se prične parada po ulicah, nadalje v šiško, Tivoli in bližnjo okolico.
3.	Ob 1. uri popoldne semenj, srečolov, ribolov in druge zanimive reči.
4.	Ob 2. uri popoldne se začne ples.
5.	Ob 3. uri. nastopijo društveni zastopniki, drugi govorniki in kandidati za župana v "Ljubljani."
6.	Ob 4. uri se vrši javna srebrna poroka, Frank Žagar in Anna Žagar, 19010 Chickasaw Ave. Ob enem zapoje Ljubljanski oktet pod vodstvom Mr. R. Perdan-a.
7.	Ob 5. uri deljenje glasovnic, volitev župana in gospodične "Ljubljana," in druge zabave do 12. ure zvečer.
Prijazno vabimo vse cenjeno občinstvo iz bližnje okolice, da se gotovo odzovete v obilnem številu našemu prijaznemu vabilu. Vas vabi
ODBOR
FRANK G. GORNIK
SLOVENSKI ODVETNIK
V mestu (čez dan)	Podružnica na 15335 Waterloo Rd.
1259 Union Trust Bldg.	Suite 2, v Slov. Del. Domu
^Telefon* S^t	^ 6:30 d°
Telefon: KEnmore 1244

Od danes naprej in do 30. junija t. 1. imam znižane cene po meri narejenim moškim oblekam.
Kompletne .obleke se dobe od $30.00 naprej v poljubni izberi in zaželjenem kroju.
Izvršujem vsa druga krojaška dela; čiščenje, likanje in popravila po zelo nizkih cenah.
Za obila naročila se toplo priporoča
Frank Spenko
KROJAČ
15410 Calcutta Ave.
Tel. KEnmore 1255-J
Jos. Demshar in Sin
STAVBENIKA 548 E. 123rd St.	EDdy 1693-R.
Bliža se pomlad in čas za gradnjo novih hiš. Mi vam postavimo hišo na lot, samo ako imate lot plačan in vam tudi preskrbimo denar. Priporočamo se tudi za vsako popravilo, naj bo delo veliko ali majhno. Cene so zmerne in točna postrežba.
Pokličite nas: EDdy 1693-R
■
OVČAR MARKO
Janez Jalen
Gospodar je sam odprl vrata.
Usuli so se skozi nje koštruni in ovce in jagnjeta in zadaj mr-kaČi. Najprej na sredo dvora, kjer so stali ob soljenju žlebovi, Ni jih bilo. Nato so se zrinili okrog korita. Tropica je spazila vrata v ovčjak odprta in je od-skakljala nazaj k jaslim, kjer se je nadejala znova nametane krme. Jasli so bile prazne. In — ojoj! Volkun je privihral v ovčjak in odpodil prestradancc v skok nazaj na dvor, obletal nekajkrat ves trop, oblajal koštru-ne in pokazal zobe mrkaču, k/ se mu ni dovolj hitro pokof-il.
Marko je zamahoval z robev-nico, brlizgal na prste in na kljuko in vmes z glasnimi no, no, no krotil od mračne svetlobe v ovčjaku na solnčni luči napol oslepelo drobnico. .
Vse kakor ga je učil oča.
Ugnali so nemirno živad, da je stala tesno z volno ob volni n? sredi obsežnega dvora.
Marko je znova zatrobil in glasno prosil božjega blagoslova:
"Bog daj letos travi v visoko rasti, sveta Neža naj nam pa pomaga srečno jarce pasti."
Vse kakor stari Jernej.
Odprl je leso in zažvižgal.
Volkun je spet veselo zalajal.
Nekatere stare živali so šele sedaj prepoznale, da jih niso spustili iz ovčjaka na dvor ne na sol ne da jim namečejo znova krme v jasli, ne. Odprla se je lesa, ki so jo vso dolgo zimo skrbno zapirali pred njimi.
Hej! Na pašo na solnce, na Reber!
Vse okrog njih je bilo kakor prejšnja leta. Lesa je odprta in pes je zalajal kakor lani in predlanskim in še prejšnja leta. Le človek pri lesi je drugi. Mlajši je in bolj uren.
Otožno je donel iz tropa beee, kakor bi žival vedela in jokala za svojim izkušenem pastirjem Jernejem.
Pa — na pašo, na solnce, no Reber!
Stopila je za Markom prva vrsta. Ovca je bilo največ v njej, ovca z jagneti in brez njih. ■Tudi nekateri koštruni so se uvrstili med vodnike.
Kakor bi teklo peneče se mleko, v katerega je padlo nekaj črnih smeti, se je usipal največji krniški trop skozi domačo leso na vas, na solnce, na pašo.
In Marko pred njimi. V coklah kljunačah, čisto novih, z ostrimi sekanci podkovanih; v le- j pih modrih nogavicah, v kratkih hlačah, v rdečem životniku in s širokokrajim klobukom na glavi. In torbo čez rame in doigo-kocinast kožuh zoper dež preko nje. In čutaro, in kozji rog in roženico; vse kakor Jernej.
Oblek-i mu je bila tuintam nekoliko prevelika.
Robevnica pa je bila tako obaltna, kakor nobenega drugega pastirja ne.
# ■!<
vi, sedaj ob desni. Poganjala sta pa Miha in Manica.
Kako bo ponosno peljal mimo Rotijine hiše prvič Podlipnikov trop na pašo, se je Marko že dolgo naprej veselil, "škoda, da ni Tevža pred vrati."
Na ganku pred podom je bila navezana polna nasušivna rjuha. Prav na robu je slonela: "Če bi se le nerahlo zadel obnjo, pa bi padla pred hlev," je videl Marko.
S skednja je zablisnilo skozi špranjo Tevževo uho, kura je kokodacnila, kakor bi hotela komu uiti iz rok. "Aha, me le gleda," se je razveselil Marko, se ponosno zravnal in kljubovalno pogledal na desno in levo po vrsti vodivnih živali.
Tevž je stopil s skednja na gank. Sunil je s komolcem rjuho, ki je z zamolklim štrbunkom telebila z višave na pesek. Obenem je zagnal iz vsake podpaz-duhe kuro, ki sta z vričečim ko-kodajsom svrčali čez trop.
Preplašeni jarci so se pognali na vse strani. Pa — spredaj je obdržal Marko, zadaj Miha in Manica, ki se je tudi sama močno prestrašila. Na desni jih je ustavil Volkun.
Na levi se jih je nekaj pognalo v močilo. Vse blatne so se s težavo spravile nazaj na suho.
Tevž in Roti j a sta se na vse grlo krohotala pred vrati.
"Marko, sivih jarcev, kakor jih ti ženeš na pašo, pa še nisem videl."
Marka je bilo sram, da je za-rdeval, in jezen je bil, pa kako.
Odgovoril je Miha: "Ti, Tevž, Če boš našemu Marku še kdai nagajal in če mu ne boš dal miru, ti bom v jeseni s koprivcem polomil kosti, kakor so jih Judje levemu razbojniku. Za prmej da —. Na, bac, na, na!" je'p6gnal naprej.
Volkun, ki se je bil sam zmočil, je jezno zalajal nad Tevžem, da se mu je hitro umeknil v vežo.
In gnali so naprej, na solnce,
na pašo, na Reber. '■ * * *
Peljal je Marko svoj trop trdo za plotom pod Krniškim robom do bečelnjaka v Delih, širok pas mlade trave, kakor bi tekla reka z Vogla v polje, ozeleni tam, v zatišni dolini, vsako leto v zgod • i nji pomladi.
Ni mu bilo treba ustavljati jarcev. Kar padle so jim glave v travo. Le jagnjeta, ki so ve-selo priskakljala z ovcami, so se zaletela naprej, jagnjeta, ki s? še niso znala pasti.
Ni stopil prednje ne Volkun ne Marko. Sama so ostala in zajokala za materami, ki so se jim oglašale, starejše n i z k o,, mlajše visoko, čimdalje bolj po redko. Starejše so jih klicale kar s travo med zombi, nekaj mlaših pa, ki so prvič jagnjetile, je v skrbi stopilo za pogrešani mi otroki.
Kozi sta hoteli odskakljati 1 Peči, pa, jih Volkun ni pustil. — Spenjali sta se po kamenitem plotu in objedali nabreklo pop-je. Kozliček, ki ni imel sebi ena kega, se je pomešal med jagnjeta, ki se niso znala po njegovem trkati. Zaletavala so se oddaleč vanj, on se je pa vselej kaj pri
Tratata.
Razumeli so to pesem v vas in na polje. Tevž in Podrobar in drugi in so grdo pogledovali v Reber in sklepali : "že poskrbimo, da ne boš lahko pasel."
Kaj bi je ne razumeli. Saj jo je še Manica, otrok. Komu bi povedala, kako je vesela? Marku?
(Dalje prihodnjič.)
Naznanilo
delničarjem Slovenskega Narodnega Doma v Newburgu na 80. cesti. Naznanja se vsem delničarjem, da je bilo radi slabega vremena prestavljena slikafnje delničarjev od 18. junija. Prošeni ke, da se zberete nija točno ob 9:45 dopoldne pred S. N. Domom, da boste slikani. Slika se bo rabila za spominsko knjigo, ki bo izdana ob desetletnici Doma. Slavnost se vrši 29. junija.
Frank Cesar, tajnik.
(127)
Stanovanje
obstoječe iz štirih sob, se da v najem. Gorka voda, v kleti je pralnica, rent poceni. Stanovanje je na 1153 E. 60th St. Vpraša sena 1078 Addison Rd. (127)
V najem se da
stanovanje, 5 sob, s kopališčem, spodaj. Jako poceni za družino z dvema ali tremi otroci. Vse ugodnosti. 787 E. 89th St.
(128)
Išče se
mesar, zmožen slovenskega in angleškega jezika. Pozive se pri Matt Petrovič, 595 E. 140th St.
(128)
Manica je tisto jutro zgodaj vstala, se oblekla za pot in nestrpno poslušala, kdaj bo v tretje zapel Markov rog.
Traaa, traaa ---
Smuknila je v hlev in urno odvezala mlajšo kozo, od katere so j
! pravno postavil na zadnji nožici zviškoma trčil nasprotnika
PRIPOROČILO	|
S Cenjenemu občinstvu se priporo_	"Z
S čam za papiranjc in dekoracijo sob"	—
S Dobro delo, zmerne cene. točna po-	—
— strežba.	S
JOHN PETERKA
6218 St. Clair Avenue	= S ENdicott 9563
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
SET
ISKAL JE TAKEGA ZDRAVILA LETA IN LETA
"Pittsburgh, Pa., 23. marca.—Že leta sem iskal sredstva proti nervoznosti in nespanju. Vesel sem, da neprisiljen izjavljam, da je
TRINERJEVO GRENKO VINO
tako sredstvo. A. H. Dehler." To izvrstno želodčno sredstvo vam drži v redu želodec, jetra, črevesje in ledice. Poskusite ga! V vseh lekarnah. Vzorec zastonj pri Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111.
MODERNO UREJENA UNIJSKA PEKARNA
Se priporočam slovenskim in hrvatskim gospodinjam za nakup pristno domačega peciva, kot kruh, piškote, ženitovanjske kolače za vse prilike.
JOHN BRADAČ
6413 St. Clair Ave.
V Slovenskem Narodnem Domu
PRIPOROČILO
Cenjenemu občinstvu se vljudno priporočam za obisk moje slaščičarne, kjer boste dobili vseh vrst cigar, cigaret, sladoleda, šolske potrebščine in tudi groce-rijo. Prijazna, domača postrežba.
ALBIN FILIPIC, 15319 Waterloo Rd.
POLETNI IZLET V JUGOSLAVIJO
na Cunardovem najhitrejšem brzoparniku
MAURETANIA
ki odide iz New Yorka (čez Cherbourg) dne 11. junija
pod spremstvom Gosp. John Mihaljevic iz New Yorka do Ljubljane. On bo skrbel za vse potrebe potnikov, ki bodo na ta način prosti vseh potovanjskih skrbi.
Oglejte si Paris na poti.
Izborna prilika za zabavno vožnjo, ne zamudite je! Preskrbite si vozni listek takoj
MIHALJEVIC BROS.
6201 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
CUNARD LINE
1022 Chester Ave. CLEVELAND, O.
$m«mmmmmmmmmmmm«m:mm«u
John M. Hočevar
ZEMLJOMEREC IN CIVILNI INŽENIR
Stanovanje: 1137 E. 168th St., blizu Grovewood Ave. Tel. KEnmore 0616-W URAD: V PISARNI JOHN L. MIHELICH CO. 6419 St. Clair Ave.	v Slovenskem Narodnem Domu.
Tel. HEnderson 3896
Za mrzle spomladanske
DNEVE in NOČI
in
Pa, če ni boljšega.
"Miha, Bog ti povrni, da si mi pomagal; sedaj bom pa že lahko sam."
Pod noč ti bom prišel napro- j kozliča prodali. Takrat je glas- j ti; zavoljo Tevža. Jaz mu bom j no jokala.	pokazal! Srečno pasi."
Stopila je v hlev tudi Rozalka Postal je pri bečelnjaku in bi j in ji pomagala izgnati obe kozi bil najrajši cel dan ostal tam;! in ovco in kozliča in jagnje. tako lepo so letele bečele. Pa jej Preden je prignal Marko trop i klicalo delo. Skočil je čez plot, j na vas, je Manica svojo živino i čeprav bi mu bilo treba komaj1 že davno napojila v potoku. desetkrat prestopiti do lese. Mi-Kakor druga leta, je Volkun j ha, ki je za stavo čez osedlane takoj uvrstil ovco in obe kozi in i konje skakal — in že ga ni bilo jagnje in kozliča v Podlipnikov j več. trop.
Glavo ob glavi je drobila drobnica za Markom in njegovo ro-bevnico po razhojeni poti skozi vas. Noben zvonček ni pel v tropu. "Naj si živina sama iz-
Lepo se je razporedila živina po plan j i. Marko pa je zatrobil j in rog je pel za Marka lepšo pesem kakor jo poje srebrna tro-| benta: Jaz, Primožev Marko, najmlajši pastir, pasem Podlip-bere vodnika," je odredil Jernej, nikov trop, največji v vsej sre-Volkun jet hodil sedaj ob le-1 nji, čeprav ste mi vsi nagajali.
«mmmmn»Hnn»»:»»
Dom ni pravi dom brez kamina. Kdo bo pa nosil premog in drva notri in nosil pepel ven? Gotovo nihče! In vendar je način, po katerem se uživa prijetnost in rdeči blesk starodavnega kamina, brez nesnage in neprijetnosti. Je tudi mnogo ceneji.
Treba vam je samo postaviti v vašo hišo Humphrey Radiantfire. V njem gori plin . . . zato je snažen in ekonomičen ... in njegova bleščeča, žarkovita gorkota je zdrav nadomestek za solnčne žarke.
Ženske -- tukaj je pa nekaj za vas!
Po dolgem času se nam je posrečilo zopet dobiti v zalogo spodnje hlače za ženske (bloomers), ali takozvane
K1CKERNICK
po katerih je bilo vedno toliko povpraševanja. Tista ženska, ki je enkrat nosila te vrste spodnje hlače, jih ne opusti več. Napravljene so tako, da ima vsak gib vašega telesa prostost. So jako komodne za nositi, posebno so priporočljive za obilnejše ženske.
Torej ženske, ki ste povpraševale ža nje, sedaj jih lahko dobite pri meni. Tiste pa, ki jih do sedaj še niste nosile, poskusite jih enkrat obleči in stavim, da nc boste nikoli več nosile drugačnih.
Te vrste spodnjih hlač se v naši naselbini dobe edino v naši trgovini.
Se priporočam
Joseph Stampfel
SLOVENSKA MODNA TRGOVINA
6129 St. Clair Ave.
PSiffP ■l-Stf*''"'i' .... - f . •-'■II | "	_ _'	'	AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 29TH, 1930 ____
I	r?ar\i ffigvi r?sv] rfsvi rTarvi rvavirravi ffti?] rrigvi r?ai?it>a?i r?avi rTavi r^irra^ržsviifavit j
JAPONSKO DOMOLJUBJE
Dober poznavalec Japoncev Henry Helsen je objavil zanimive podrobnosti o japonskem domoljubju. Veliko senzacijo je izzval v svetu umor komunističnega poslanca profesorja Yamata, ki ga je ubil bivši policist Huko-ji Kuroda na ta način, da ga je dvanajstkrat prebodel z nožem. Profesor je bil kratkoviden idealist in preveč borben pristaš stranke japonskih delavcev, katero je vlada razpustila. Policist je bil orodje v rokah tajnega patriotskega društva, čigar člani so najsvečanejše prisegli, da bodo ostali zvesti dosedanjemu stanju in to skozi vseh svojih sedem življenj, v katera verujejo Japonci po naukih svoje vere. Takih tajnih društev je v Tokiu nad sto. Nekatera izmed teh društev imajo v programu tudi mržnjo do tujcev.
Konservativnega Japonca najbolj razjari, če vidi Evropejca ali Američana kako pleše z Ja-ponko. Eno teh patriotskih društev se je odločilo, da napravi temu konec. Ko je večja družba zvečer plesala v tokijskemu hotelu "Imperial," so vdrli v plesno dvorano maskirani patriotje bodali v rokah. Hoteli so poklati vse tujce. Niso pa računali z iznajdljivostjo hotelskega ravnatelja. Ta je brž ukazal orkestru, naj igra japonsko državno him-ino, čije zvoki so toliko ukrotili napadalce, da so mirno obstali na svojih mestih. Orkester je toliko časa sviral državno himno, dokler ni prišla policija. Maskirani patriotje bi raje poginili, kakor omalovaževali državno himno. Stali so toliko časa nepremično, dokler ni prišla policija, ki jih je razorožila in aretirala.
Pozor! PozorI
Kako so Camel cigarete izpremenile splošen način kajc
Sedaj, ko so pričeli pritiskati vroči dnevi, se je tudi pričela sezona piknikov in zabav na prostem. Na teh zabavah je pa seveda potreba tudi imeti na razpolago izvrstne mehke pijače, ki so zdrave in neprekosljive.
Prvovrstne mehke pijače lahko vedno dobite pri poznanem domačem izdelovalcu
JOHN POTOKARJU
LASTNIKU
"Zmanjkalo?"
Ne tvegajte; shranite vrednosti v varnostni shrambi tukaj.
Kadar greste na piknike ali pa v slaščičarno, vprašajte za DOUBLE EAGLE GINGER BEER
ali pa za druge pijače, katere izdeluje tvrdka John Potokar. Vsemu cenjenemu občinstvu, društvom in posameznikom se vljudno priporočamo, da obiščete našo izdclovalnico in oddaste naročila za razne prireditve. Postrežba najvljudneja in točna.
6517 St. Clair Ave
Tel. HEnderson 4629
ENdicott 2252	ENdicott 2252
KREMZAR FURNITURE
6108 St. Clair Ave.
IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE
VABILO
KI GA PRIREDI
TEMELJ VODSTVA
V NEDELJO, 1. JUNIJA, 1930
PRI
G. GORIŠKU NA GREEN RD RANDALL, O.
SOVJETSKA ODLIKOVANJA
V Rusiji je izšel zakon, ki iz-nova urejuje sovjetska odlikovanja. Boljševiki so poznali doslej samo dva redova, in sicer red "Rdeče zastave" in red "Rdeče zastave dela." Sedaj so vpeljali še dva: "Ljeninov red" in "red Rdeče zastave." Kdor je odlikovan z redom "Rdeče zastave," dobiva mesečno 30 rubljev, ostali trije redovi vržejo po 25 rubljev na mesec. Povrhu imajo imeji-telji vseh redov prosto vožnjo na železnicah, ne plačajo dohodninskega davka, odštevajo nižjo najemnino itd. Sovjetska odlikovanja so torej zelo dobička-nosna.
Kdor želi v resnici fino zabavo in dobro postrežbo, je vabljen, da pride na ta piknik. Postrežba bo prvovrstna kakor tudi jedača in pijača pri pogrnjeni mizi.
In tudi le [M* ubpamjga petja bo dovolj. Na razpolago bosta tudi dva dobitka, in kdo bo tako srečen, da jih dobi? .
Za valčke in polke bo pa skrbel Šulnov duet. Prav prijazno vas vabi
Pevsko društvo "Zvon"
«H*	»j««^ »j«
RUDOLF PERDAN
SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th St.
Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle.
NA SPELKOTOVIH PROSTORIH
Cenjeno občinstvo iz Clevelanda in okolice se vljudno vabi. Postreglo se bo vsem prav po domače. Za plesaželjne bo pa igrala izvrstna godba. Tudi kegljalo se bo za lepe dobitke. Truk odpelje izpred Slovenskega Narodnega Doma ob 1. uri popoldne in potem bo truk tudi vozil od Bliss Rd. do prostora celo popoldne.
Vas prijazno vabi
odbor društva Dosluženeev.
/V« filejte za darove ah kupone, kajti stroški /obilica, mešanega v CAMEL cigaretah, prepoveduje jo njihovo uporabo."
Obleka po vaši meri
Mi vam izdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pristojala kakor rokavica na roki.
E£ $25.00
Naročite si obleko ali suknjo pri nas
Delo jamčeno
PREČITAJTE zopet znano poslanico na drugi strani zavojčka. . . . Camel, uvedena leta 1913, ko so druge vrste cigaret nudile vsakovrstna darila in podobno vado, se je povzpela do vodstva samo na temelju dobrote, ki je zvezana z njo.
To ugotovilo, ki se širi po vsem svetu vsak dan na milijonih in milijonih zavojčkov Camel, je jamščina najvišjega v užit-
ku kaje. Na vsakem zavojčku Camel je ponovljen stalni cilj, da se da kadilcem cigareto, v kateri jc vsak mogoč delec stroškov spravljen v resnično kakovost kaje.
Prijeten, naraven duh Camel izbranega tobaka, spravljen v mehko, rahlo zvezo nedosegljive mešanice — to je napravilo Camel za najslavnejšo cigareto na svetu in to jo vzdržuje kot tako.
"John, kam v nedeljo?"
"I kam, kaj ne veš, da bo šlo v nedeljo 1. juniji vse, kar leze in gre v Madison, O., na Frank Ulletove farme, kjer priredita Math UlJe in John Kokal
J JOHN MOČNIK 3
1 6517 St. Clair Avenue h	CLEVELAND, OHIO
Telefon: RAndolph 3131 R
'cxxxxxxrxxxirxxxxxxxzixxxjq
a vse svoje prijatelje in znancc. Slavili bomo tudi ibletnico novega Frankovega doma."
Ne odrecite se razkošju
Kako uridete tje? Peljitr sn v South Madison. O. Obrnite na Drvi cesti v Madisonu na desno in se oeljite naravnost, da pridete Jez most na Grand River. Peljite gori po klancu in kmalu potem uridete do prve netiakane ceste, kjer boste videli napis. Obrnite ".a to netlakano cesto na ievo in peljile kako miljo in pol naravnost in boste pripeljali ravno na dvorišče Ulletove farme.
O 1) V E T N I K
111!) HIPPODROME BLDU. MAin 3785 Ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in sobotah zvečer od 6. do 8. ure na E. 03rd St. in Union Ave. OB SREDAH JN PETKIH 1106 E. 64th St. Res. Tel. YEUowstone 0705-W
Kdor se hoče eno nedeljo pošteno zabavati, naj bo tam že v ledeljo opoldne. Postrežba bo prav dobra, za želodce in grlo. 3tc prav prijazno vabljeni.
e 1930. K. J. ««y«oM» Tabacco
Company, WumoQ-SaUm, N. C
Spisal QABARIOU
u "AmerlSko Domovino' A. SAREO.
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE, POKOJNE HČERKE IN SESTRE
Umrla je dne 30. maja, 1929 v Cleveland, Ohio, v nežni starosti 12 let.
Da, čemu Maj ti krasni drag odvzel si nam zaklad? Dnevi nekdaj srečni, jasni, zdaj so v žalost nam in jad.
Hitro ča3 nam v večnost Rine dan za dnevom proč hiti, zbuja razne nam spomine, toda tuge ne uteši.
Mesec oni spet nfm klije, kaže spomladanski čas. toda nam pa solza lije, radosti ni več za nas.
Žalujoči ostali:
Draga hčerka, ljuba sestra, prosi le Boga za nas: Da bi enkrat—če mogoče— združil nas trobente glas.
Rose in John Itossnian, starši Robert, brat; Dolores, sestra.
Cleveland, O., 28. maja, 1930.
^TTTtiniimmimnrTV!
AMERIŠKA .DpMOVINA, MAY 29TH, ,^930 , ,
" 'Ti pripadaš meni; ti si moj, in ja# te bom branila pred vsemi in vsako, in sicer s takirn orožjem, kakršno mi je na razpolago. Povedala sem ti že, da višje cenim svoj dober sloves kakor svoje življenje. Na predvečer tvoje poroke bo moj mož vedel vse. Vem, da ne bom preživela izgube svoje časti, toda maščevana bom. če prav izbegneš sovraštvu gospoda Klavdija, Ijo tvoje ime vseeno tako zvezano s to žalostno afero, da bo za vedno minirano tvoje življenje.'
"Vidite, tako je govorila, Ma-gloire, in to s tako strastjo, da vam je ne morem predočiti. To njeno govorjenje j a bilo absurdno, bilo je blazno, priznavam. Toda ali ni vsaka strast absurdna in blazna? Ampak vse to, kar mi je povedala, ni bila njena domislica, temveč je bila vsaka njena beseda je bila že davno vnaprej zamišljena, to sem čutil.
Bilo mi je, kakor da me je zadela strela iz jasnega neba.
"In ker nisem na njena izvajanja takoj odgovoril, me je hladno vprašala: " 'Nu?' "
" 'Nu,' sem dejal, "jaz ne morem razumeti tvoje strasti. Ta poroka, o kateri sem govoril, ni še nikoli obstojala, razen v domišljiji moje matere.'
" 'Ali je to res?' je vprašala. " 'Zagotavljam ti, da je tako.' "Ona me je vprašujoče pogledala. Končno je rekla:
" 'Nu, prav, verjela ti bom. Toda zdaj si posvarjen in ne misliva več na te strašne stvari.'
"Ona morda res ni več mislila nanje, sem pa jaz toliko bolj: "Zapustil sem jo z gnevom v srcu.
"Čutil sem, da mi je zadrgnila vrv okoli vratu. Ali mi je bilo sploh upati, da jo prepričam in pripravim do tega, da bi poslušala glas pameti? Ne.
"Medtem pa me je mati vprašala, kaj sem odločil glede poroke, katero mi je ona nasvetova-la. Jaz sem zardel sramu ter ji rekel, da se čutim še premladega za ženitev, da bi si že zdaj nakopal nase odgovornost za družino. Tako sem kolebal sem in tja, ko je nenadoma izbruhnila vojna. Čutil sem se dolžnega, da se prostovoljno javim. Odhite) sem v Boiskoran. V tem okraju so prav takrat organizirali stot-nijo dobrovoljcev, in jaz sem bil imenovaji njenim kapetanom, ž njimi sem se pridružil armadi ob reki Loire. V stanju, v kakršnem sem se takrat nahajal, mi je vse to došlo kakor nalašč; hotel sem pozabiti preteklost, zato moj pogum tudi ni poznal nobenih mej. Ko so tako potekali tedni in pozneje meseci, sem pričel upati, da me je pozabila in da sta čas, in odsotnost storila svoje. ,H>lJ
"Ko je bil sklenjen mir, sem se vrnil v Boiskoran in grofica ni dala nikakega znaka življenja od sebe. Bil sem prepričan, da bom postal zopet sam svoj, kakor sem bil, ko me je nekega dne baron šandor povabil na obed. Šel sem in videl tam Dionizijo.
"čutil sem, da sem se zaljubil vanjo, in onega dne, ko sem spoznal, da tudi jaz nji ugajam, sem se odločil, da povprašam njene-ga starega očeta za njeno roko.
"Toda, kako naj vam povem, Magloire, koliko sem pretrpel in kako sem s strahom vsak večer, ko sem se vračal v Boiskoran. povpraševal:
"Ali ni še pisma?"
"Pisma ni bilo, vendar je bilo nemogoče, da bi grofica še ničesar ne slišala o moji nameravani poroki. Moj oče se je zglasil pri starem baronu ter v
nostno zaslugo. Socijalne forme j so zelo krivične in absurdne, ven-! j dar norec oni, ki jih skuša zame-tavati!'
(Dalje prihodnjič)
DNEVNE VESTI
»iiiunisii	i
njegove vnukinje. Najina zaroka je bila že v časopisju razglašena in zdaj je bilo samo treba določiti dan poroke.
"In ta molk me je strašil."
Utrujen in skoro brez sape se je Jakob ustavil v svojem pripovedovanju in pritisnil obe roki na svoje srce.
Bližal se ye katastrofi. Končrto je z veliko težavo nadaljeval :
"Da, ta molk me je bolj strašil, kakor bi me bil prestrašil vihar. Imeti Dionizijino ljubezen, se mi je dozdevala velika sreča. Pričakoval sem katastrofe, pričakoval sem nekaj straš nega. že sem sklenil, da se iz-povem in razodenem baronu šandoru.
"Oh, zakaj sem odlašal, zakaj nisem tega takoj storil?!
"Ena beseda mi me bila morda rešila in meni danes ne bi bilo treba sedeti tukaj, osumljen strašnega hudodelstva.
"Toda usoda je bila proti meni.
"Tako sem odlašal ves teden, končno pa sem si dejal:
"Jutri se mora zgoditi.
"Naslednjega jutra sem šel v Boiskoran bolj zgodaj kakor običajno, kajti hotel sem dati nekatere ukaze delavcem, ki so delali v mojih vinogradih, šel sem po bližnici preko polja. Oh, niti najmanjša podrobnost ni ušla mojemu spominu. Ko sem dal delavcem svoja navodila, sem zavil zopet na veliko cesto, kjer sem došel župnika iz Breše, k' je moj prijatelj.
' 'Zdaj me morate spremiti kos pota,' je rekel. 'Ker ste namenjeni v Sauvaterre, se ne boste mnogo zamudili, če greste mimo Valpinsona in rošepomir skega gozda.'
"Moj Bog, od kakšnih malenkosti je včasih odvisna usoda!
"Spremil sem župnika do tam, kjer se odcepita velika cesta in poljska pot. čim sem bil sam, sem pospešil korake, ko sem nenadoma zagledal kakih dvajset korakov pred sabo grofico, ki je prihajala meni nasproti. Kljub razburjenosti sem se namenil, da jo pozdravim, na-
Delavski vladi v Angliji preti kriza
London, 28. maja. Delavska vlada Anglije, se nahaja nocoj pred precejšno krizo radi svojega obstanka, člani konservativne stranke nameravajo prirediti poskus, če ministerstvo delavske vlade uživa zaupanje parlamenta. Predlagali bodo tehničen predlog, da se zmanjša plača 1 delavskega ministra, ki se peča ! s problemom brezposelnosti. Ako delavska vlada v parlamentu ne dobi zaupnice, tedaj je gotovo, da bo morala odstopiti in bodo razpisane nove parlamentarne volitve. Delavska stranka v parla-i mentu je sama med seboj močno i sprta, kar pomeni, da bo poražena.
Lepe besede odličnega Amerikanca
Washington, 28. maja. Generalni priseljeniški komisar je izjavil te dni lepe besede glede vzgoje tujezemcev v Ameriki. Povdarjal je značaj amerikanizacije in asimiliranja tujezemcev. Povdarjal je pa zlasti, da morajo tukaj rojeni Amerikan-ci sami igrati največjo vlogo pri tem. Stari Amerikanci imajo dolžnost prispevati k amerikanizaciji tujezemcev s tem, da se otresejo zastarelih predsodkov j napram drugim narodnostim, svojih sumov in bojazni. Plemenski in narodnostni predsodek mora zginiti in obnašanje starih Amerikancev napram tu-jerodcu mora biti vzgledno, kakor se spodobi za deželo prave demokracije, kjer veljajo enake pravice za vse.
Bivši zamorski councilman v zaporu
Državni pravdnik Miller je dal v torek popoldne ob treh aretirati bivšega zamorskega court-cilmana Fleminga, v Clevelandu in odpeljati v okrajne zapore, da nastopi pot v državne zapore, kamor je bil poslan za skoro *tri leta radi sleparije. Toda takoj potem je njegov odvetnik Corri-gan šel na Common Pleas sodni-jo, kjer je potom habeas corpus odločbe zahteval oprostitev obsojenca, ker je baje najvišja sodnija v Washingtonu sklenila, da dovoli Flemingu nadaljni od-
POZOR! POZOR!
Mi izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila.
Complete Sheet
Metal Works
F. J. DOLINAR
1403 E. 55th St.
Tel. HEnderson 4736
(w. f.)
mixixiixxxixxxxxiimixc.
to pa nadaljujem svojo pot. Sto- ^ predno naaiopi Fleming za_
ril sem tako, toda komaj sem bil i *,orno kazen. nekaj korakov od nje, ko me je i
poklicala:	82 ubitih v puntih v
" 'Jakob!'	intjj:j
"Jaz sem se ustavil, ali bolje Bcmbay> 27. maja. V štirih rečeno, prikovan sem bil na me- j vdikih megtih Indije še vedm, sto cd glasu, ki je toliko časa iz- [ prevladuje punt in groza med vaja! kontrolo nad mojim srcem. prebivaistvom.' V mestih Rangoon, Dacca, Lucknow in Bombay je bilo dosedaj postreljenih
Ona je prišla počasi k meni, še bel j razburjena, kakor sem bil sam. Njene ustne so podrhtavale, pogled ji je bil zbegan.
" 'Nu, kakor vidim, ni več šala/ je rekla, 'in se misliš oženiti 7, gospodično šandorovo.'
"čas polovičarstva je minil.
" 'Da,' sem odgovoril.
" 'Tak je vendarle res,' je rekla. 'Torej je vse končanno. . . Menim, da bi bilo zaman, če bi te spominjala vseh tistih tvojih priseg, s katerimi si mi prisegal večno ljubezen. Poglej tiste-le hraste. Vidiš, to so še vedno ista drevesa, to je še vedno ista okolica, jaz sem še vedno ista ženska, toda ti si se izpremenil.'
"Jaz nisem ničesar odgovoril.
" 'Ti jo zelo ljubiš, kaj ne?' me je vprašala.
"Jaz sem molčal.
" 'Ah, saj te razumem,' je dejala, 'le predobro te razumem. In Dionizija? Ona te tako ljubi, da tega ne more obdržati sama zase. Ona ustavlja svoje prijateljice ter jim pripoveduje o svoji bodoči poroki. Oh, da, res, zelo srečna sta! Ta ljubezen, ki je bila meni v sramoto, je nji v čast. Jaz sem bila prisiljena, skrivati jo, kakor zločin, ona jo
PASOVI ZA RILO
Elastične nogavice
Imamo jih najboljše in po zmernih cenah
MANDEL DRUG CO.
15702 WATERLOO RD. Tel. KEnmore 0031.
PRVA IN EDINA SLOVENSKA LEKARNA V COLLINWOODU
mojem imenu poprosil za roko razstavlja kakor največjo čed-
82 puntarjev in nad 1,000 ranjenih. Vse bolnišnice so prenapolnjene z ranjenci. V mestu Rangoon, ki je glavno mesto Burma province, je vladal še pred nekaj tedni strahovit potres, ki je zahteval ogromne žrtve, danes se pa mesto radi punta nahaja v obsednem stanju. In sedaj mesto nima uradnikov
Iz Cheyenne, Wyo., se porOča, da je zvezna vlada v mestu Ther-mopolis, Wyo., aretirala sedem izmed devetih mestnih uradnikov, ker so kršili prohibicijo. In mesto joka, ker sta ostala samo še dva javna uradnika, namreč en policist in en občinski svetovalec. Vsi drugi so pod ključem.
In sedaj vemo, kdo je
izvolil Hooverja
Washington, 28. maja. Deets Picket, tajnik združenih prote-stantovskih cerkev, je izjavil, da republikanska stranka ni izvolila Hooverja predsednikom in porazila demokratsko stranko, pač pa je bil Hoover izvoljen, ker so vsi suhači potegnili za njega. Hoover je obvezan slediti Suhačem.
UBudnick&Co.
ZANESLJIVI PLUMBERJI
Se priporočamo starim in novim odjemalcem za vsakovrstna plumberska dela, za napeljavo kurjave, kopanje kanalov in enako.
Točna postrežba! Zmerne cenel 6707 St. Clair Ave.
Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M
(Thu. *.)
t»»»»»H»miiii>»»>iiiii»»»»nnm»»m

PRVI SLOVENSKI PLUMBER
J. MOHAR
6521 ST. CLAIR AVE.
Co hočeta delo »oceni In polteno, pokličite mene.
Randolph 5188
J Thu. F.)£
PRIPOROČILO!
Cenjenemu obilnstvu naznanjam, da izdolujem furneze ln vsa dela, spadajoča v kleparsko obrt. Se priporočam.
Jerry Glavač
1052 Addison Rd.
HEnderson 5779
V DEŽJU ALI SOLNCU
To je n a č i n, kakor nam služi telefon—samo za nekaj dolarjev na mesec. On je pripravljen, da vam iz vaše hiše prenese vaš glas, kamor hočete. In prinaša vam sporočilo od vaših prijateljev, ali članov vaše družine, ki so pri delu, daleč ali blizu.
Kadar se seznanite z vso postrežbo, ki vam jo telefon lahko da, potem ne boste brez njega.
The Ohio Bell Telephone Company
The Cost Is Small—Wherever You CaU
Tntflu uprta vsaka ir«4. pap. skssl sala lata.
6111 ST. CLAIR AVE.
HEnderson 7112
(M. Thu. 8.)
GRDINA'S SHOPPE
Popolna saloga ofclek in vse opreme u »eve-ate la drnilce
Beauty Parlor
Vedno najmodemejil ieaakl klobuki.
WILLOW FARMS DAIRY
1172 Norwood Rd.
MLEKO, SMETANA, SIR. SUROVO MASLO
za dobro postrežbo, pokličite ENdicott 3457	(Thur.x)
Naznanilo in zahvala
Globoko potrti in v silni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt pretrgala nit življenja naši nad vse ljubljeni soprogi, oziroma dragi materi
(rojena Matko)
ki je po kratki in mučni bolezni za vedno zatisnila svoje trudne oči dne 12. aprila, 1930. Položili smo jo k večnemu počitku na Calvary pokopaližče 16. aprila, 1930. Umrla je v starosti 60 let in je bivala^ Ameriki 38 let.
Dolžnost nas veže, da se tem potom zahvalimo vsem onim, kateri so jo obiskovali v času njene bolezni in jo prišli pokropit, ko je ležala na mrtvaškem odru. Posebna hvala sestrični Josephine Belle za njene tolažilne besede ranjki v njeni bolezni in nam ob bridki in zadnji uri. Hvala vsem, ki so čuli ob njeni krsti in ki so jo spremili do groba.
Iskrena hvala Rev. Ponikvarju za spremstvo iz hiše v cerkev in na pokopališče in hvala Rev. Jager in Rev. Andrey za asistenco.
Tem potom se iskreno zahvaljujemo za darovane krasne vence: Mr. in Mrs. John Rossman, Rudy T)ulc, Mr. in Mrs. Fred Sterniša, Mr. in Mrs. Martin Dulc, Mrs. J. Belle, Josephine Belle, Marie Belle, Frances in Emery Križman, Louis Hočevar, Mr. in Mrs. E>. Sadler, Louis Mrhar, Mr. in Mrs. Josip Novak, Mrs. Skubic, družini Frank Gornik, Mr. in Mrs. John Fabian, Mr. in Mrs. August Haffner, družini Anton Korošec, Mr. in Mrs. Rakovec, družini Jos. Hočevar, Mr. Frank Župančič, družini lic, družini Mrs. Kobe, Miss Watson, Ernie in Red Modic, Mr. in Mrs. Meinke, Mr. in Mrs. Haberlein, Mr. in Mrs. Harmon, Five-Foot Harmony Four, društvu Srca Marije (novo), društvu Marije Magdalene, št. 162 KSKJ, društvu Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ, John Hancock Mutual Life Insurance Co.
Lepo zahvalo izrekamo vsem, ki so darovali za sv. maše: Louis Hočevar, družina Daničič, družina Možic, Mrs. Prost, družina Kmett, družina Pavli, družina Jaklič, Mr. in Mrs. "J. Svete, Mr. in Mrs. Malenšek, Mr. in Mrs. Prince, Mrs. Frances Kastelec, družina Ermakora, družina Lustrik, družina Jos. Pižem, Mr. in Mrs. John Lube, družina Louis Zakrajšek, družina Jos. Pajk, družina Louis Prijatelj, družina Mrs. Zelle, Mr. in Mrs. Matt Dobrinic, Mr. in Mrs. Anton Jalovec, Mr. in _Mrs. S. Andolek, Mr. in Mrs. Butala, Mr. in Mrs. L. Schuster, Mrs. Juratovec, Mr. in Mrs. J. Mrhar, Mrs. F. Svigel, Mrs. Mary Sunderman, Mr. in Mrs. Anton Novak, Mrs. Goznak, Miss Mary Zivoder, Mr. Robert Burns, Mrs. Anne Ebner, Miss Lena Benitz, Miss Helen Klos, Miss Elsie Skok, Miss Clara Nering, Miss Jennie Friend, Richman Bros.
Iskrena hvala vsem onim, ki sO nam dali svoje avtomobile pri pogrebu brezplačno na razpolago:: Mr. Ed. Sadler, Mr. Louis Prince, Mr. Joseph Skully Mr. Primož Kogoj, Mrs. Frances Kobe, Mr. John Gornik, Miss N. Watson.
Lepa hvala pogrebnemu zavodu Josip Zelle in Sinovi za tako lepo in simpatično vodstvo pogreba.
Vam pa, draga in nepozabna nam mati kličemo: Prestali ste težavno pot naše solzne doline. Bili ste nam vedno skrbna in dobra mati. Naj Vam večni Bog zato podeli svoje plačilo v svetem raju. Svetila Vam večna luč in lahka naj Vam bo ameriška zemlja!
Žalujoči ostali:
Matija Dulc, soprog. Martin in Rudy, sinova. Rose Rossman in Frances Sterniša, hčeri.
Cleveland, O., 27. maja, 1930.
91232348234848232323234823484853485348485323234848232348532348532348
5323234848534853232353532353232323535323534823232323532323914848534853532323482348
4853535353534853534853534848532353894848484848234848