Številka 9	Leto	XII.	Metlika,	15.	septembra	1976
avezno
GLASILO BELOKRANJSKE TRIKOTAŽNE INDUSTRIJE
Deset let poklicne šole
V letošnjem letu slavi delovna organizacija „Beti“ 20. jubilej obstoja, razvoja in trdega dela. S tem jubilejem pa je povezan še eden, to je 10 let poklicne tekstilne šole, oziroma IC v „Beti“. Za nekoga pomeni 10 let kratek hip, samo lažen trenutek. Za nas, ki tukaj živimo, predvsem za tiste, ki vztrajajo od vsega začetka, pa ta trenutek pomeni veliko. Če upoštevamo še to, da ta delovna organizacija v 20 letih ni skrbela samo za napredek tehnologije in materialnih dobrin, ampak tudi za ustrezen kader, za dopolnjevanje znanja vseh delavcev, je 10 let dela IC—PTŠ že nekaj, če ne veliko.
Težko je govoriti o uspehih ali neuspehih 10-letnega dela. To pa predvsem zato, ker učnovzgojnega dela ne moremo meriti — normirati. Rezultati našega dela se odražajo v delovnih organizacijah in v naši družbi. Mladost ima široka krila, bister pogled in širok razmah. Naša delovna organizacija je bolj kot katerakoli na Dolenjskem povezana z mladimi ljudmi, ker je tudi sama mlada.
Samoupravni socialistični sistem se z vsakim dnem bolj razvija tudi zato, ker vstopajo v življenje naše družbe nove, mlade generacije, ki vnašajo pripravljenost, znanje in izkušnje, katere jim nudimo mi, ki smo to dolžni in zato poklicani.
Marsikje so preveč težili le za materialnimi dobrinami, ugledom in modernizacijo. Tudi mi smo morali spremeniti takšno mnenje in dokazati, da je pri rezultatih dela važno znanje, hotenje in zavest. Toda tega ni mogoče doseči čez noč, še posebej pa velja to za Belo krajino, Id je vedno dajala in le redko prejemala. Prav to so spoznali pred 10 leti tudi v naši delovni organizaciji in se odločili, da vzgojijo čim več kadra
doma, ker bo koristilo „Beti“ in belokranjski ter sosednji hrvatski mladini, da ne bo množično odhajala drugam.
Delavci, ki so rastli na trdi grudi in žuljih so razumno gledali na potrebe jutrišnjega dne in izpolnili želje po poklicu neštetim dekletom in fantom. Vedno bolj se je porajala misel, da z delom spreminjamo svoje življenje, obenem pa tudi sebe. Toda pri tem ne smemo pozabiti, da je bila velika podpora in razumevanje republiških institucij in TC Kranj, ki je leta 1966 prevzel mentorstvo nad delom v poklicni tekstilni šoli.
Vzgoja, izobraževanje in oblikovanje osebnosti mladega človeka, je bilo vodilo učiteljskega kolektiva, ki je 1.9. 1966 začel pedagoško delo na poklicni tekstilni šoli.
Da, začeli smo pred 10 leti v utesnjenih razmerah: dve učilnici, 8 zunanjih sodelavcev, dve inštruktorici in ravnatelj šole, Lidija Miloševič, ki je danes žal ni med nami. Moram reči, da smo skoraj s strahom opravljali svoje pedagoško delo, ker smo se bali, kaj bo zraslo na
preorani ledini. Srečevali smo se inženirji, ekonomski tehniki in prosvetni delavci, vsi pa smo bili učitelji prvim nasmejanim belokranjskim dekletom, ki so se odločile za poklic in delo šivilje, danes konfekcionarke.
Področje vzgoje in izobraževanja je občutljiv mehanizem, predvsem tu, ker so hoteli rezultate dela takoj. Pri razmišljanju o tem, kaj je bilo v preteklosti storjeno, me vodi misel, da je bila začrtana'trdna pot dela, po kateri smo dospeli do danes. Seveda je začetno, kakor tudi sedanje delo povezano s prizadevanji vsakega, ki je kot učitelj prenašal znanje na mladi rod — na naše bodoče sodelavce.
Bolj kot za katerikoli drug poklic, velja za učitelja, da v njem ni mogoče služiti dvema gospodarjema. Kdor to poskuša, g? melje kolesje časa in osebne vesti. Družba mu nalaga velike odgovornosti in ga nenehno opozarja, da mu je zaupano to, kar se ne sme izpriditi — meadina. Učiteljski poklic je spoštovan in preziran hkrati. Naj bo tako ali drugače,
od nas vsakdo zahteva predvsem veliko mero poštenosti, iskrenosti. Ljudje nam težko odpuščajo napake, pa če so te še tako človeške. To ni kritika ljudi in okolja, v katerem delamo in živimo. Morda je le zato omembe vredno, ker to občutimo tem bolj, ker smo združili delo z učenjem in učenje z delom. Učiteljev material oz. delovno sredstvo ni papir, blago, stroj, ampak živ, mlad in občutljiv organizem, iz katerega naj bi naredili „umet-nika“, če lahko tako rečem, ki bo čimbolje opravljal svoje delo. Učiteljeve napake pri delu so nepopravljive. Zato nas pri delu dostikrat nekateri ne razumejo ali nočejo razumeti, pozabili so, da diploma v žepu ni dovolj za današnje potrebe. Svoje izobraževanje moramo nadaljevati, pridobivati novo znanje, tako kot v proizvodnem procesu in v stroki, če hočemo biti še uspešni. Šola je imela pomembno vlogo. Pri programih je bilo treba premostiti zahteve razvoja, modernizacije in doseganje znanja učencev. Včasih so zahtevali od njih preveč, morali smo pojasnjevati, da učencev ne smemo zasipati s kopičenjem dejstev brez logičnih povezav in jih gledati kot številke.
Pripravljali smo jih za življenje, za samostojno misleče ljudi in prežete z ljubrznijo do dela. Iskali smo nove oblike, usklajevali programe z novimi profili in tako uspeli, da nam niso drugi kazali kaj in kako izobraževati. Zastareli profili, pogledi in stališča znižujejo motivacijo za izobraževanje že na začetku, ko se mladi odločajo, da bi svoje šolanje nadaljevali, usodno pa jo znižujejo pri dopolnilnem in družbenopolitičnem izobraževanju, ker to še ni obvezno in tudi ni formalno družbeno ovrednoteno. Samo zaradi dopolnilnega izobraževanja kandidati še ne bodo dobili nove službe ali višjo plačo. Vse zavisi predvsem od lastne vedoželjnosti, od motivacije za prostovoljno izobraževanje, ter mnenja o izobraževanju pri osebi sami, pa tudi od sodelavcev, delovne skupine, ki se še tu pa tam boji sebi enakega ali boljšega. Programi redne šole se nikoli ne morejo dovolj približati konkretnimi ekonomskim in družbenim potrebam, tako kot se pojavljajo v posameznih fazah razvoja. Šele dopolnilno izobraževanje, se lahko dovolj prilagaja konkretnim razmeram in potrebam razvoja in že obstoječe prakse.
V današnjih »učečih se družbah" postane pomembnejše in za kariero odločujoče to, koliko se je nekdo sposoben naučiti, bolj kot to, kar se je
(Nadaljevanje na 2. strani)
Učenke pri teoretičnem pouku pred leti. Za katedrom sedi tovariš Stopar, bivši vodja TOZD Konfekcije. Že pred leti je torej poklicna šola uspešno sodelovala z neposredno proizvodnjo.
(Nadaljevanje s 1. strani
naučil doslej v rednem šolanju. In to je tudi v srednjeročnem planu TOZD IC, v kolikor ga bodo delovne organizacije spre-jele.
Tovarišice in tovariši, dovolite mi, da med vrsticami povem tudi nekaj številk.
Poklicna tekstilna šola je bila do šolskega leta 1974/75 kot dislocirana enota TC Kranj, sedaj pa je verificirana kot samostojna poklicna šola pri delovni organizaciji Beti. S podpisom STsp. 9. 3. 1974 smo postali eden izmed 8 TOZD in sicer TOZD IC PTŠ s posebno dejavnostjo - redno izobraževanje ozkih in širokih profilov za tekstilno industrijo in izobraževanje ob delu, družbenopolitično izobraževanje, funkcionalne in ostale oblike izobraževanja. Tudi pogoji dela so boljši, čeprav še popolnoma ne ustrezajo. Razpolagamo s 620 m2 prostora. Poleg učilnic za teorijo in ustrezno opremljenih delavnic za praktični pouk nam manjkajo kabineti, predvsem pa telovadnica in igrišče. Zanimanje za vpis je ne samo iz Bele krajine in Dolenjske, ampak tudi iz Posavja in celjskega območja, vendar teh kandidatov ne moremo sprejeti, ker ob šoli ni dijaškega doma.
V 10 letih poklicne tekstilne šole je bilo vpisanih nad 360 učencev in doseglo poklic kon-fekcionar 305, in poklic pletilec 35 učencev. Poklica konfekcio-nar ne izobražujemo samo za TOZD v Beti, ampak tudi za delovni organizaciji Komet in Novoteks. Prav gotovo se je struktura zaposlenih predvsem v OZD Beti izboljšala, bolj važno pa je, da so zapažanja in analize pokazale, da je storilnost in kvaliteta dela boljša. Številčni prikaz vpisa po letih in absolventov si boste lahko ogledali na razstavi v šolskih prostorih.
Povedati moram tudi to, da je iz statističnih podatkov razvidno, da se je tu šolala mladina
Ureja uredniški odbor: Slo-bodanka Videtič, Stevica Medek, Dragica Nenadič, Milan Travnikar, Milan Bračika, Marjan Pavlovič, Ivan Brodarič in Ivan Biščan. Glavni in odgovorni urednik: Toni Gašperič, tehnični urednik: Janez Pezelj Izdaja Belokranjska trikotažna industrija Metlika. VEZILO izhaja enkrat na mesec v 1700 izvodih. Stavek, filmi in prelom Dolenjski list, tiska KNJIGOTISK Novo mesto.
vseh narodov, celo Romuni. Učitelji so pri svojem delu in pri izvenšolskih dejavnostih veliko naredili pri vzgoji in idejnosti. Tako je bilo v članstvo ZK do sedaj sprejetih 43 mladih konfekcionaijev in ple-tilcev, nekateri so prevzeli odgovorne funkcije v družbenopolitičnih organizacijah v TOZD ali izven delovne organizacije Beti.
Skrb za učence je vsestranska. Vsi učenci prejemajo topel obrok malice le za 2 din, tako kot delavci „Beti“, urejene so štipendijske pogodbe za kadrovske štipendije in štipendije iz združenih sredstev, tudi pri stanovanjskih problemih jim pomagamo. Ne manjka tudi zabave in razvedrila.
V IC je aprila 1975 končalo izobraževanje ob delu 26 konf. tehnikov. Stroške šolanja je krila delovna organizacija „Beti“. Tudi letos bo končala šolanje druga generacija konfekcijskih tehnikov iz del. organizacij Komet, Novoteks in Beti.
V letu 1974/75 pa smo organizirali oddelek Višje tehniške šole pod mentorstvom Visoke tehniške šole iz Maribora. Posebej naj omenimo, da so vztrajni in izredno prizadevni slušatelji iz Laboda, Novoteksa in Kometa, medtem ko sta od vpisanih 11 kandidatov iz Beti ostala le dva. V 10 letih IC v „Beti“ se je nit izobraževanja odvijala od širokega profila do inž., tu ne bi smeli imeti pomislekov, kako naprej, v Metliki so s tem delom že zarisani okvirni pogoji centra, ki bi lahko začel z usmerjenim izobraževanjem kadrov v tekstilni industriji in še nekaterih drugih.
Se nekaj o kadrih. Počasi se je oblikoval učiteljski kolektiv na poklicni šoli. Sedaj je 9 stalno zaposlenih, ki se ob delu še izobražujejo, da bodo imeli ustrezno izobrazbo.
Tudi za strokovni kader na oddelku TTŠ so imeli naši sodelavci iz „Beti“ posluh in so se vključili v vzgojnoizobraže-valni proces. Bile so težave, pa vendar je šlo. Tesno sodelujemo tudi s Centrom strokovnih šol v Črnomlju, Zdravstvenim domom Metlika in z učitelji iz osnovne šole Metlika. Omenimo naj tudi, da z velikim razumevanjem pomaga in sodeluje kot učitelj tudi sekretar Občinskega komiteja ZK Metlika. Naša skrb ni usmerjena samo na probleme šole, ampak živimo z ljudmi v kraju.
Čeprav prihajajo zunanji sodelavci le za dve uri v šolske prostore, smo enoten kolektiv, med nami ni stanovskih razlik, smo prijatelji in ljudje, kar je zelo važno, ker nas mlade oči budno opazujejo in posnemajo.
Do leta 1968 je vse stroške izobraževanja krila delovna organizacija „Beti“ sama. Po letu 1968 pa smo udeleženi pri sredstvih izobraževalne skupnosti Slovenije oziroma letos PIS za tekstilno industrijo s 85 % udeležbo. Ostale delovne organizacije pa tudi sofinancirajo za svoje kadre.
To je le skop prikaz dela in uspeha centra oziroma poklicne tekstilne šole. V razpravah o predlogah reforme usmerjenega izobraževanja je bilo precej vprašanj. Od potreb in interesov delovnih organizacij je odvisno, kako se bo dalje razvijalo izobraževanje za tekstilno stroko v Beli krajini oziroma Dolenjski.
Skromno bom povedala, da smo naredili malo v primerjavi z našimi hotenji. Toda s ponosom se ozremo na 345 konfekcio-narjev, pletilcev, 26 konfekcijskih tehnikov na več kot 60 priučenih delavk. To so postali
ljudje z osnovnimi človeškimi navadami, kulturno humanostjo, ki bodo cenili, če jih bomo znali tudi ob delu usmerjati, kar smo jim nudili in ne bodo negodovali, če bo njihov kos kruha manjši kot sicer, ker vedo, da so za njimi še generacije, za katere bomo morali odpreti tovarniška vrata in jim pomagati pri izobraževanju.
Ob koncu mi dovolite, da se v imenu učiteljskega kolektiva zahvalim za 10-letno sodelovanje tov. Sušniku in njegovim sodelavcem iz TC Kranj, tovarišici Kolarjevi iz Zavoda za šolstvo Ljubljana za razumevanje, in bogato strokovno pomoč vsem učiteljem, ki so se in se še pri svojem delu kar najbolj trudijo in ne poznajo besede „ne“.
Z vsemi pa želimo še sodelovati, predvsem si želimo nasvetov, da bo naše delo v bodoče rodilo še boljše sadove.
D. NENADIČ
It
IM
. as I Ulili I  jm
Na posnetku smo sicer štiri, ki lupijo krompir v menzi Črnomelj, toda med njimi sta samo dve kuharici: Ivanka Jug in Jožica Malkič. Večkrat pa jima priskočita na pomoč Rezika Starešinič in Ksenija Slekovec. Ne smemo se torej čuditi, da so malice zelo okusne. (Foto: Janez Žele)
Lalič in Dautovič sta se poslovila od košarkarskega kluba Beti. Odjadrala sta k Fructalu v Ajdovščino, kjer se, po lastnih izjavah, dobro počutita. Rade volje jima verjamemo ter želimo, da bi Primorcem pomagala do čim večjih uspehov na košarkarskem področju. (Foto: Janez Žele)
Posebnosti in značilnosti čekov
Poslovanje s čeki je odraz modeme bančne tehnologije, ki jo je pred leti začela uvajati tudi Ljubljanska banka. Mnogo ljudi, ne le poslovnih in tistih, ki veliko poklicno potujejo, je že dojelo, kaj pomeni zanje ček, kaj vse lahko z njim kupijo oziroma plačajo. Ustvaril se je že določen krog imetnikov osebnih tekočih računov, pa tudi podjetij, trgovin, turističnih agencij, gostišč in drugih organizacij, ki čeke prejemajo. Vsi skupaj so spoznali, da je tako poslovanje enostavnejše in mnogo priročnejše kot z gotovino.
V temle članku si bomo ogledali vse posebnosti in značilnosti, s katerimi se srečujemo pri prejemanju in vnovčenju čekov. S tem vam želimo kar najbolj olajšati delo in vas pri poslovanju s čeki Ljubljanske banke obvarovati pred začetnimi težavami.
ZAKAJCEK?
Ob vse večji izbiri blaga, ob vse hitrejšem ritmu našega vsakdanjika, zmanjkuje časa, da bi človek lahko tako kupoval, kot je nekoč. Spomnimo se, kako so kupovali naši starši: moke vsaj za mesec dni, prav toliko tudi sladkorja, olja, pa kave in soli. Kadar pa je bilo treba kupiti kaj trajnejšega, na primer perilo, posteljnino, pohištvo, se je o tem govorilo mesece in mesece. In dan nakupa je bil pravcati praznik za vso družino, vedno se je kupilo še kaj počez, zraven, kot spomin na veliki nakupovalni dan.
Ti časi so že zdavnaj mimo. Danes, ko je svet prežet z informacijami, se vse pogosteje dogaja, da seže kupec po tistem, kar se mu zahoče trenutno in o potrebnosti ali nepotrebnosti nakupa ne pomišlja prav veliko. Poleg tega se nam najboljša priložnost za nakup ponudi največkrat kot nalašč prav tedaj, ko nimamo s seboj dovolj denarja.
V razvitejših deželah so to spoznali že veliko pred nami. Spoznali so, da se da včasih kupiti stvari neverjetno ceneje kot drugič, da se včasih za isto vsoto dobi več, da se nehote ponujajo priložnosti, ko se nakup dejansko splača.
Če bi z vsem tem računali, bi morali imeti kot ljudje, ki vemo, kdaj se splača kupovati, gotovino vedno pri sebi. To pa ni niti varno niti praktično. Čekovna knjižica, drobna knjižica lističev, pa nam omogoča, da kupujemo in plačujemo kjerkoli in karkoli. Toda samo
tiste trgovine in druge poslovalnice, ki imajo urejeno sodobno poslovanje, bodo znale pritegniti kupca: s tem, da prejmejo ček brez vsakih zapletljajev, izkažejo tudi neke vrste zaupanje, potrditev, da verjamejo v kupno moč plačnika.
POPOLNA ZANESLJIVOST PLAČILA
Tisti, ki prejme pri plačilu namesto gotovine ček, ne tvega ničesar. Za vnovčenje pravilno izpolnjenega čeka v vsakem primeru jamči podružnica Ljubljanske banke, ki je ček izdala. Služba družbenega knjigovodstva nikoli ne preverja, ali ima ček kritje. Vsa ta negotovost zadeva samo Ljubljansko banko.
Prrejemanje čekov pomeni dokaj poenostavljen plačilni promet. Ček je vedno izpolnjen na celotno vsoto, zato ni treba menjati denarja, skakati za drobižem in ob zaključku poslovanja sortirati bankovcev in kovancev ter jih vestno preštete oddati na za to določeno mesto. To ne omogoča le mnogo hitrejšega dela, marveč tudi mnogo zanesljivejše poslovanje. Ni se moč ušteti, ni moč prejeti ponarejenega denarja ali denarja, ki je toliko poškodovan, da ga banka zavrne ali označi za manj vrednega. Pravilno izpolnjen ček je vedno neoporečno plačilno sredstvo.
PRAVILNO IZPOLNJEN ČEK
Seveda pa tudi za ček veljajo pravila, ki zagotavljajo varnost banki. Na čeku, ki ga predloži plačnik, mora biti napisano, kolikšen znesek naj izplača Ljubljanska banka in komu. Napisana mora biti torej na tančna vsota in naziv organizacije, ki ček prejme. Ček mora biti podpisan. Podpiše ga seveda tisti, ki z njim plačuje. Da je ček predložila prava oseba, se da kaj preprosto ugotoviti: prejemniku čeka se mora plačnik „predstaviti“ s čekovno karto, na kateri je podpis imetnika tekočega računa, torej morata biti podpisa na čeku in čekovni karti identična. Vesten prejemnik čeka pa kontrolira imetnika čekovne karte in čekov tudi tako, da primerja čekovno karto z osebno izkaznico; na čekovni karti je namreč napisana tudi registrska številka osebne izkaznice.
Vsi podatki na čeku morajo biti napisani čitljivo in brez
kakršnih koli popravkov. Nepravilno izpolnjen ček je treba takoj vrniti njegovemu imetniku in ga napotiti, naj ga odda v poslovni enoti Ljubljanske banke, ki vodi njegov tekoči račun.
Najmanjša vsota, katero lahko kupec oziroma naročnik storitev plača s čekom je 30 dinarjev. Prav tako je določena največja vsota, in sicer tisoč dinarjev. Če je treba plačati vsoto, ki je večja od tisoč dinarjev, imetnik tekočega računa izpolni več čekov, pač toliko, da je pokrita celotna vsota. Ali bo pri tem prekoračil dobroimetje na svojem tekočem računu, nikakor ni skrb prejemnika čekov, marveč vedno samo Ljubljanske banke.
ČEKE PREVZEMA SDK
Čeke, ki jih organizacija prejme namesto gotovine, je treba na hrbtni strani podpisati. To opravita pooblaščeni osebi. Prav tako mora biti na hrbtni strani štampiljka organizacije, ki je čeke prejela. Potem je treba čeke razvrstiti po podružnicah Ljubljanske banke, ki so čeke izdale ali kot pravijo bančniki, na katere so čeki trasirani.
Za vsako podružnico Ljubljanske banke je treba sestaviti specifikacijo, ki obsega številko žiro računa banke, popis številk prejetih čekov in čekovnih zneskov ter skupno vsoto čekov. Takšno specifikacijo, overjeno s štampiljko, podpišeta pooblaščeni osebi. Specifikacija se izdela v treh izvodih: dva je treba skupaj s čeki predložiti pristojni SDK, eden pa ostane organizaciji.
Vsota vseh specifikacij se vpiše na barirano položnico, na kateri mora biti seveda napisano ime organizacije in številka njenega žiro računa pri SDK. Vse skupaj, čeke, specifikacije in barirano položnico je treba predložiti pristojni SDK v osmih dneh, če sta podružnica Ljubljanske banke in organizacija v istem kraju, če sta ta dva kraja različna, pa v petnajstih dneh.
SDK, ki vodi žiro račun organizacije, prenese na podlagi dokumentov vsoto, kije napisana na barirani položnici, na žiro račun organizacije, v breme pa ga knjiži podružnicam Ljubljanske banke, ki so čeke izdale oziroma na katere so čeki trasirani.
Ček pomeni denar, gotovino, zato je seveda poslovanje s čeki natančno urejeno in podvrženo določenim zakonitostim, ki so
v prid kupcu, prejemniku in banki. Poslovanje s čeki je torej mnogo enostavnejše, hkrati pa tudi varnejše, saj ukradenih čekov ni mogoče vnovčiti mimo redne in zakonite poti. Odpade tudi preštevanje denarja, s tem pa delo, ki je pogosto zoprno in se kaj rado dolgo vleče.
Izkušnje kaejo, da se v trgovini in lokalih, kjer je mogoče plačati s čekom, promet veča. Seveda ne v obliki večjega navala ampak kot večji dnevni iztržek. Mnogim kupcem oziroma gostom je pač lažje napisati večjo vsoto na ček, kot pa potegniti iz žepa toliko gotovine. Imetniki tekočih računov pa lahko pri Ljubljanski banki najamejo tudi posojila, torej so kupci, ki lahko kupijo več.
Ste že pomislili, da bi se jim pridružili?
ZAHVALA
Ob prerani izgubi dragega očeta Matije Lipoščaka se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata tozd Konfekcija ter vsem sodelavcem za podarjene vence, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti.
MARIJA LIPOŠČAK
ZAHVALA Ob prerani izgubi moje drage mame Marije Novak se iskreno zahvaljujem delavkam iz Konfekcije Metlika za podarjeni denar in izraze sožalja. Vsem, ki ste mi kakor koli pomagali, iskrena hvala.
MARIJA REŽEK
ZAHVALA
Ob smrti očeta Milana Grubača se zahvaljujem sodelavcem za podarjene vence, izraze sožalja in za spremstvo na pogrebu. Hvala vsem, ki so poznali mojega očeta in ga spoštovali.
TOMO GRUBAČ
Protestno pismo
— Delovni ljudje našega kolektiva se pridružujemo protestom vseh delovnih ljudi in občanov, narodov in narodnosti SFRJ in izražamo vso podporo našim rojakom v Avstriji. Pridružujemo se ogorčenju jugoslovanske javnosti in z zaskrbljenostjo spremljamo pritiske sedanje republike Avstrije in njenih najbolj reakcionarnih sil in krivične ukrepe za naše rojake na avstrijskem Koroškem in Gradiščanskem.
— Avstrijske oblasti ne upoštevajo osnovnih človeških pravic in popuščajo pred nemškimi nacionalisti in neonacističnimi elementi in kršijo človeške pravice iz dokumentov OZN in sklepov helsinške konference, ki jih je podpisala tudi Avstrija.
— Delavci Beti podpiramo upravičen boj naše manjšine
- v Avstriji, hkrati ppa zahtevamo popolno izvajanje avstrijske državne pogodbe in še posebej njenega 7. člena.
— Nikoli nam ni bilo vseeno, niti nam ne bo, kako je z našimi rojaki.
— Podpiramo prizadevanje naše oblasti, da skupno z avstrijsko vlado in z vsemi naprednimi silami v svetu končno zagotovimo našima manjšinama življenje v miru, enakopravnosti in svobodi.
— Manjšine bi morale biti vez prijateljstva med narodi, ne pa kamen spotike.
— Dajemo vso podporo našima manjšinama v Avstriji pri vztrajanju za zagotovitev vseh pravic manjšin in jim hkrati izročamo tople pozdrave.
Metlika, dne 10. 9. 1976 Delegati delavskega sveta delovne organizacije „Beti“
KAJ DRUGI PIŠEJO O NAS
Menda ne mine seja metliške občinske skupščine, na kateri ne bi vsaj nekaj minut posvetili, kot temu radi pravijo Belokranjci, raku metliškega gospodarstva -hudemu pomanjkanju strokovnjakov. Kakorkoli se že lotijo pereče težave, vedno je ugotovitev, dasiravno je v zadnjem času neprimerno bolje kot pred leti, enaka:
Prve brazde
metliško gospodarstvo bi ta hip potrebovalo veliko strokovnjakov, pa čeravno bi bili to mladi ljudje, ki bi se s prakso šele spopadli
Potemtakem ni prav nič čudno, da se je metliška „Beti“ že pred desetimi leti odločila za takrat menda malce nenavadno potezo, organizirala je „lastno" šolo. Zakaj v Beti so vedeli, da brez lastnih šolanih ljudi ne bodo mogli slediti hitremu tehnološkemu razvoju. Začetki so bili skromni V šolske klopi so ob delu najprej sedli delavci in pridobili interno kvalifikacijo. Razen njih so se izobraževale tudi delavke in kmalu so dobili dobre „domače" industrijske šivilje in konfek-cionarje, pred petimi leti pa so se odločili za smer konfekcijskih tehnikov. Prva generacija metliških šestindvajsetih tehnikov je s sprevodom po Metliki oznanila, da se gospodarstvu obeta poslej več domačih strokovnjakov.
„Beti“ je tako zaorala prve brazde in z dobro zastavljeno šolo je rešila več problemov hkrati Nemalo mladih Belokranjcev je zavoljo kvalitetnega pouka ostalo doma Kdo ve, če bi se potem, ko bi v Novem mestu, Ljubljani Mariboru ali Kranju dobili v roke zrelostno spričevalo, vrnili v Geršiče, na Radovico, v Dragomljo vas, Jugorje, Metliko itd Iz zagate je s svojo učiteljsko posadko in ob nesebični strokovni organizacijski pomoči Kranjskega tekstilnega centra pomagala tudi veliko mladim s Hrvaškega. Vsekakor se je izobraževalni center ob praznovanju 10-letnice dela najbolj razveselil čestitk štiristotih delavcev, ki so kvalifikacijo dobili v metliški šoli
J. PEZEU
Še spomin na nekdanjo spalno srajco. Morda se bo katera od
sodelavk spomnila na dni, ko so izdelovale takšne spalne sajce, nekdanji ponos in eleganca. Beti je tudi na tem področju veliko napredovala.
Delo pletilj je bilo v preteklosti zelo težko. Delavke so morale stati po osem ur, noge so trpele, a tudi stroj ni bil lahek za upravljanje. Toda to je že preteklost in delovne razmere so zdaj veliko boljše.
Stanovanja v prave roke
Stanovanja v novem stolpiču so razdeljena in vseljena, prav zato smo postavili 4 sodelavkam naslednja vprašanja:
— Kako dolgo ste že zaposleni v Beti in koliko časa ste čakali na stanovanje?
— V kakšnem stanovanju ste bivali doslej in koliko vas je v družini?
— Ali ste zadovoljni s stanovanjem?
— Imate kakšne pripombe na sistem točkovanja pri razdeljevanju stanovanj?
DANICA TOMC - šivilja v vzorčnem oddelku Konfekcije Metlika: V Beti sem zaposlena trinajst let, prošnjo za dodelitev stanovanja pa sem vložila pred sedmimi leti. Na stanovanje, v katerega smo se vselili, sem čakala torej dolgih sedem let. Do sedaj smo stanovali v privatni hiši, kjer smo imeli sicer večje stanovanje kot je
zdajšnje, vendar pa je bilo zelo vlažno, neprimerno za bivanje, poleg tega pa še precej drago. Stanovanje, ki mi ga je podelila naša delovna organizacija, je enosobno, in za štiričlansko družino malce pretesno, kljub temu pa sem zelo zadovoljna. V sedmih letih čakanja sem slišala veliko očitkov, pripomb in žaljivih besed, ko sem s solzami v očeh trkala na marsikatera vrata in mislim, da bi lahko šlo podeljevanje stanovanj tudi brez tega.
Menim, da je pri kriterijih za dodeljevanje stanovanj premalo upoštevana delovna doba in da bi morali tisti, ki so zvesti delovni organizaciji že deset in več let, dobiti stanovanje prej kot tisti, ki so zaposleni šele leto ali dve. Na koncu se prav lepo zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli prispevali k temu, da sem sedaj s svojo družino v suhem, pa čeprav v malo tesnem stanovanju.
MARIJA MALIČ - delavka v TOZD Pletilnica: V delovni organizaciji sem zaposlena dvanajst let, za stanovanje pa sem zaprosila pred dvema letoma. Tako pozno sem vložila prošnjo
zato, ker sem videla, koliko ljudi brezupno čaka na stanovanje in sem menila, da bo tudi moja prošnja tako dolgo ležala v kakšnem predalu. Ves ta čas,
se pravi deset let, sem iskala stanovanje po privatnih hišah in spoznala, kako oderuški in brez usmiljenja so nekateri ljudje, ko je stekel pogovor o plačevanju stanarine. Stanovala sem tri kilometre iz Metlike v enosobnem in zelo vlažnem stanovanju. Imam dva otroka, ki sem ju morala z vozičkom voziti vsako jutro v varstvo v Metliko. Vstajati sem morala zelo zgodaj, če sem hotela biti pravočasno na delovnem mestu. Stanovanje, ki sem ga dobila pri solidarnostnem skladu, je zelo lepo, je dvosobno in v novem stolpiču. Z možem sva vesela ter se hkrati zahvaljujeva vsem, ki so nam kakorkoli pomagali do rešitve najinega, lahko rečem, najtežjega problema.
Pri dodeljevanju stanovanj bi morali biti bolj izenačeni, saj vsak človek potrebuje streho nad glavo.
ANKICA JAKOBČIČ - delavka v TOZD Pletilnica: V i .aši delovni organizaciji sem zaposlena trinajst let, med tem sem
dve leti delala v novomeškem Rogu. Prošnjo za dodelitev stanovanja sem imela vloženo polnih osem let. Ves ta čas sva stanovali s hčerko v privatni in vlažni sobici. Stanovanje sem dobila v novem stolpiču. Po točkah na prednostni listi bi mi sicer pripadalo enoinpolsobno stanovanje, toda zaradi velikega
števila zaposlenih sem dobila garsonjero v petem nadstropju. Z garsonjero sem zadovoljna, bolj me moti to, da je v petem nadstropju. Sem srčni bolnik in invalid tretje kategorije in bom težko prenašala naporno hojo po stopnicah, če dvigalo ne bo delovalo.
V sistem točkovanja za dodelitev stanovanj se nisem nikoli poglabljala, vendar vem, da je stoijena krivica tistim, ki so zaposleni v delovni organizaciji že vrsto let, a še niso prišli do stanovanja. Rada bi se zahvalila Beti in stanovanjski skupnosti Metlika za razumevanje in pomoč.
ANICA MATJAŠIČ - strojna šivilja v TOZD Konfekcija: v Beti sem zaposlena štiri leta, pred tem pa sem hodila dve leti v poklicno šolo. Mož pa dela v Beti pet let. Prošnjo za dodelitev stanovanja sem vložila pred tremi leti. Do sedaj smo mož in otrok stanovali v enosobnem privatnem stanovanju, za katerega plačevanje smo morali
poseči precej globoko v žep. Z dodeljenim dvosobnim stanovanjem sem zelo zadovoljna in se zahvaljujem vsem, ki razumejo težave mlade družine in ki so mi pomagali rešiti tri leta trajajoči stanovanjski problem.
Zavedam se, da mora biti pri dodeljevanju stanovanj upoštevana tudi izobrazba, vendar menim, da bi morali posvetiti več pozornosti tudi delovni dobi in zvestobi kolektivu.
Tekst in slike: JANEZ ŽELE
Izlet v Bosno
Osnovna organizacija sindikata pletilnice je pripravila v sodelovanju z delavskim svetom TOZD ekskurzijo v nam sorodno tovarno Po-unje v Hrvatski Kostajnici.
Namen obiska je bil navezati prijateljske odnose in stike z delavci Pounja, spoznavati njihov način dela in samoupravljanja v njihovem kolektivu ter še nadaljnje tesno sodelovanje in izmenjava izkušenj na področju tekstila. Ekskurzije se je udeležila večina delavcev naše TOZD. Pot nas je vodila prek Karlovca, skozi Bihač v Kostajnico, kamor smo prispeli že okrog devete ure.
Gostitelji so nas pričakali prisrčno, nad vsemi pričakovanji in nihče ni več podvomil o bodočih dobrih odnosih.
Njihovo podjetje leži na meji z Bosno in Hercegovino, loči jih le reka Una. Čeprav je bila prosta sobota, so nas pričakali domala vsi njihovi vodilni in vodstveni delavci, prisotnih pa je bilo tudi lepo število drugih delavcev. Scupno smo obšli proizvodne prostore, poma-licali med prisrčnim pogovorom in se kmalu nato pomerili v malem nogometu, kegljanju in šahu. Potem smo si ogledali njihovo mesto, ki Ježi na strmem pobočju ob Uni. Mesto ne ločuje prebivalcev med seboj, ampak jih združuje. Po pešačenju smo se ponovno zbrali v menzi, kjer so nam podarili umetniško sliko njihove Kostanjice, mi pa smo jih povabili, naj nas še letos obiščejo v Metliki. Obljubili so, saj smo v zelo kratkem času postali pravi prijatelji. Bivanje pri njih nam bo ostalo zaradi prijaznosti v nepozabnem spominu.
Na povratku smo obiskali taborišče smrti v Jasenovcu, kjer so tujci med drugo svetovno vojno pobili preko 700.000 naših ljudi. Pri gnusnem dejanju so jim pomagali domači izdajalci. Pobijali so nedolžne ljudi, ki niso želeli nič drugega, kakor živeti svobodno. Ob pripovedovanju o teh dogodkih smo ostali globoko pretreseni.
Skupna ugotovitev vseh nas je, da bi moralo biti več takšnih izletov, saj je ni stvari na svetu, ki bi lahko odtehtala pristne, tovariške in prijateljske človeške odnose. In take smo navezali s tovariši iz Pounja.
STANE BRODARIČ
(Nadaljevanje iz prejšnje št.)
lahko pojavi le občasno, včasih samo vsakih nekaj mesecev. To je velikokrat za bolnika usodno, ker misli, da je seč le slučajno rdeče barve. Začetnega raka na mehurju pogosto spremlja vnetje, kar občuti bolnik kot tiščanje na vodo, pekoče bolečine pri mokrenju in tudi krče. Včasih se bolniku voda popolnoma zapre, drugič pa je ne more zadrževati.
Pri ugotavljanju raka na mehurju si največ pomagamo s citoskopijo. Pri tej preiskavi uvedemo skozi sečno cev poseben optični instrument, s katerim lahko od znotraj pregledamo stene mehurja. Majhne izrastke lahko že ob samem pregledu odščipnemo ali odžgemo. Preiskava odstranjenega koščka in pa celice, ki jih že v 80 odstotkih dobimo v bolnikovem seču, zanesljivo potrdijo sum na raka.
Rak na moških splovilih
Bolnikova usoda je odvisna predvsem od zgodnje diagnoze in pravilnega zdravljenja
Najbolj pogosten rak na moških spolovilih je rak na prostati (pod-mehumice). Prostata leži pod mehurjem, oklepa sečnico in doseže v puberteti pod vplivom moških spolnih hormonov svojo normalno velikost. V starosti, ko se količina moških spolnih hormonov spreminja, se prostata poveča in pri tem lahko povzroča značilne težave pri puščanju seča. Govorimo o starostnem povečanju ali hipertrofiji prostate.
Rak na prostati je predvsem bolezen starejših let; po 60. letu starosti je med prvimi petimi naj-češčimi rakavimi obolenji pri moških. Bolezen poteka včasih tako skrito, da jo odkrijemo šele pri raztelešenju zaradi drugih bolezni umrlih moških ali pri operaciji starostno povečane prostate. V tem primeru je rakavo tkivo navadno vidno pod mikroskopom in ne povzroča nobenih težav. Ne vemo, koliko časa lahko bolezen ostane na tej stopnji; niti ne vemo, zakaj
Sične rasti in delati zasevke, kušnja je pokazala, da so pri nastanku raka na prostati pomembni moški spolni hormoni. Bolezen se nikoli ne razvije pri moških, katerim so bila v mladosti poškodovana ali odstranjena moda, ki tvorijo moške spolne hormone.
Malo bolj napredovali rak na prostati povzroča v začetku enake težave kot starostno povečana prostata. To pa je lahko nevarno, ker sc ravno v tako povečani prostati
posebno pogosto razvije rak. Kasneje se pojavijo pri bolniku še bolečine v mehurju, ki jih pogosto spremlja vnetje mehurja, in bolečine v danki s težavami pri iztrebljanju. To lahko opozarja, da se rak vrašča v mehur in danko, ki ležita neposredno ob prostati Niso pa nujna vsa ta znamenja, saj se bolezen včasih iz majhnega žarišča v prostati že kar kmalu razseje po telesu, predvsem r kosti, in povzroči revmatičnim bolečinam podobne težave. Pri razraščanju zasevkov pride do uničenja kostnega mozga, ki tvori krvne elemente. Posledica tega je propadanje in slabokrvnost Če zasevek uniči dovolj kostnega tkiva, pride lahko že pri manjšem naporu do preloma kosti
Bolnik, ki ima katerokoli od opisanih težav, mora takoj k zdravniku, ki bo z otipanjem prostate skozi danko in s krvnimi preiskavami sum potrdil ali ovrgel in po potrebi bolnika čimprej poslal na pregled k specialistu, ki se ukvarja s tem rakom. Le-ta napravi še dodatne preiskave, predvsem pa skuša dobiti tkivo s punkcijo ali z izrezom iz sumljivega mesta, ker je mikroskopska diagnoza edina zanesljiva.
Brž ko je sum na raka potrjen, moramo	nemudoma	pričeti
ustrezno zdraviti Ce gre za omenjeno bul, ki jo lahko odstranimo operativno,	zadostuje	temeljita
operacija bule. Ker pa vemo, da je bolezen le redko omejena in se rada kmalu razseje po kosteh, je zdravljenje še bolj zanesljivo, če odstranimo tudi moda. Gre namreč za tumor, ki je v mnogih primerih v svoji rasti odvisen od moških spolnih hormonov. V primerih pa, kjer tumorja zaradi njegove obsežnosti ali oddaljenih zasevkov ne moremo več operirati, zdravimo raka na prostati z obsevanjem, kastracijo in uporabo ženskih spolnih hormonov. Prav tako zdravimo tudi večje zasevke. Manjše kostne metastaze pa si prizadevamo uničiti z vnašanjem radioaktivnih snovi v zasevke.
Usoda bolnika z rakom na prostati je odvisna predvsem od zgodnje diagnoze in pravilnega zdravljenja. Zato moramo poznati zgoraj opisana znamenja; če jih opazimo, moramo čimprej poiskati zdravniško pomoč. Ta znamenja pogosto niso očitna; zdravnik naj bo tisti, ki naj jih kar najhitreje oceni Omenjenega raka na prostati z operacijo lahko popolnoma ozdravimo. Razširjene in razsejane oblike raka pa lahko več let uspešno zdravimo s hormoni in tako omogočimo bolnikom bolj ali manj normalno življenje.
Rak na modu, je manj pogosten kot rak na prostati. Je predvsem bolezen mlajših moških, najčešče v starosti od 20 do 45 leta.
Pravega vzroka za nastanek raka na modu tudi še ne poznamo. Pogosto se razvije v tistih modih, ki zastanejo v trebuški votlini Ko otrok še raste v materinem telesu, se moda spuščajo iz trebušne votline v modnik, kjer so navadno ob rojstvu. V trebušni votlini pa se pod vplivom neustreznega okolja zaostalo modo rado rakavo spremeni Zato dečku, pri katerem ob rojstvu ne najdemo v modniku obeh mod, spravimo z operacijo le-te v pravilni položaj, kar pomeni varnostni ukrep zoper raka.
Modi sta žlezi, ki sta na lahko dosegljivem mestu, tako da opazimo v njih že majhno oteklino. Bulo, ki sprva ne povzroča nobenih težav in je po navadi prvo znamenje rakave rasti pogosto prikrije spremljajoče vnetje mod ali vodna kila, kar zavede včasih celo zdravnika v nepravilne diagnoze. Zato moramo takrat, ko se pojavi v modih bula, ki ni neposredna posledica poškodbe
ali vnetja, vedno poiskati zdravniško pomoč. Bule v modu so pogosto rakavega izvora, zaradi česar ne smemo odlašati z operacijo. Med samo operacijo izrežemo košček bule, ga pregledamo pod mikroskopom in tako brez nepotrebnega izgubljanja časa ugotovimo vrsto obolenja. Če gre za rakavo obolenje, mora modo odstraniti Ker se rak lahko zaseje v bezgavke, obsevamo po operaciji z ionzirajočimi žarki celotno povirje mezgovnic in bezgavk, skozi katere odteka mezga iz mod, ali pa ga operativno odstranimo. Ker je rak na modu zvečine zelo občutljiv za obsevanje, s takim zdravljenjem pri dovolj zgodaj odkriti bolezni bolnika lahko dokončno ozdravimo. Včasih pa je bolezen, ko pride bolnik na zdravljenje, že razsejana v oddaljenih organih, navadno v pljučih. Pri takih bolnikih je seveda prav malo upanja na ozdravitev, vendar pa bolezen lahko z obsevanjem zadržujemo in bolniku tako lajšamo težave. V zadnjih letih pri teh bolnikih obsevalno zdravljenje uspešno dopolnjujemo s citostatiki. Bolniku dajemo ta zdravila, ki zaustavljajo rast rakavih celic. Žal pa citostatiki vplivajo tudi na zdrave celice in jih poškodujejo. Zato je zdravljenje težko in navadno uspemo bolezen zavreti le za nekaj mesecev.
Rak na moškem spolovilu je zelo redko obolenje, ki se pojavlja predvsem v starejših letih. Splošno mnenje je, da pospešuje bolezen neustrezna higiena. Pogosteje jo najdemo pri prirojenih zoženih kožicah na moškem spolovilu (fimo-zah). Narodi, pri katerih je obrezovanje otrok verski običaj, praktično te vrste raka ne poznajo. Obrezovanje namreč prepreči zastavljanje izločkov in omogoči lažje čiščenje moškega spolovila.
V začetku je rak spolnega uda neznatna ranica, ki se ne zaceli Sčasoma se poveča ali pa se spremeni v bulo. Tako napredovana bolezen lahko povzroča težave pri puščanju vode in postopno razpadanje uda. V zrasteh se pojavljajo povečane trde bezgavke, ker se vanje zasejejo rakave celice.
Bolezen napreduje počasi. Spremembe, ki zaradi nje nastanejo, pa so dovolj jasne, da jih lahko vsak bolnik spozna. S pregledom izrezanega koščka pod mikroskopom lahko raka tudi tu zanesljivo ugotovimo. Zdravljenje v začetku ni težko, saj navadno zadostuje temeljito rentgensko obsevanje. Se vedno pa najdemo bolnike, ki se sramujejo ali boje svoje bolezni in ne pridejo pravočasno k zdravniku. Tedaj pa je možno bolezen ozdraviti samo z operacijo, ki zahteva odstranitev uda in bezgavk v zrasteh. Oddaljeni zasevki so pri tej bolezni zelo redki; zato bolnik lahko upa, da bo ozdravel, če se seveda rak krajevno in v bezgavkah še ni preveč razrastel. Ce bolezen pravočasno odkrijemo in jo ustrezno zdravimo in tako pozdravimo, se po navadi ne novi Vendar pa morajo taki lniki zaradi varnosti prihajati na občasne zdravniške preglede.
0 ščitni žlezi, golši in raku te žleze
Brž ko smo zapazili na vratu bulo — k zdravniku
Ščitnica je žleza na vratu, o kateri marsikdo ne ve kaj prida. Ploščata je, metuljaste oblike in leži pred sapnikom: odtod tudi njeno drugo ime - predsapnica. Njena edina, vendar dovolj tehtna naloga je
zbiranje joda iz krvi in izdelovanje jodirane beljakovine, znane pod imenom tiroidni hormon, ki je soodgovoren za presnovo sleherne celice v telesu. Včasih tega hormona ni in tedaj se pojavijo bolezni kot tiroidni kretenizem in miksedem, ki sta dve obliki posledic upočasnjene celične presnove.
Mnogo pogosteje pa je dejavnost žleze prevelika, hormona v telesu je preveč; celična presnova je škodljivo zvišana. Ta bolezen je obče znana bazdedovka in zadeva predvsem ženske.
Se pogosteje se pojavlja golša, ki je skupno ime za razne bule, ki nastajajo v ščitnici ne glede na njihovo velikost, naravo in mesto nastanka; med dvema ducatema ljudi bo vsaj eden golšav. Golšavost je včasih zvezana z daljšim prebivanjem na področju, kjer v vodi ni dovolj joda; spet drugič pa nastaja brez trdnejše zveze z dejavniki okolja. Navadno golša ni nevarna, le nadležna; kirurgi jo brez posebnih težav odstranjujejo z operacijo. Včasih pa je bula v tej žlezi prvi znanilec raka ščitnice, zločestne golše, ki bolnika vedno usmrti, če je ne zdravimo.
Bula je torej prvi in navadno edini zgodnji znak raka te vrste, ki ga bolnik morda sploh ne zapazi Se teže pa spoznamo, če se razvije znotraj nezločestne golše. Enakomerno, obojestransko povečana ščitnica ni sumljiva, ker se rak vedno prične na enem samem mestu v žlezi
Napredovale in zanemarjene oblike raka kažejo najrazličnejša znamenja glede na vrsto razrasti oziroma zasevkov. Bula na vratu postaja vedno večja, vrašča v okolico in utegne bolnika dušiti - in zadušiti »Kratka sapa“ pove, da so prizadeta tudi pljuča, bolečine v pasu kažejo na zasevke v jetrih, najedene kosti pa povzročajo vedno hujše ..revmatične' bolečine.
Raka ščitnice odkrije vesten zdravniški pregled. Zločesto mesto se tiplje kot zatrdlina, podobna tršemu siru, medtem ko so nczlo-česte bule elastične, kot npr. gumijeve žogice. Dokažemo pa to hudo bolezen s pregledom tkiva, ki ga poskusno izreže kirurg, ali pa s pregledom posameznih celic, ki jih posrkamo iz bule s tanko iglo.
Usoda bolnikov je odvisna predvsem od zgodnje diagnoze. Ko je rakovine še malo, jo lahko kirurg izreže v celoti; po potrebi pa učinek kirurškega posega podkrepi še kasnejše obsevanje.
Ko pa je bolezen prešla meje, v katerih lahko bulo še operiramo, pa o bolnikovi usodi odloča zvrst rakavih celic. Nekatere ..zrelejše" oblike rastejo razmeroma počasi in obdrže delno lastnosti materinskega tkiva, med drugim tudi zmožnost zbiranja joda iz krvi Čeprav so take bule že napredovale in sc razsejale, jih uspešno ozdravimo z radioaktivnim jodom, ki ga rakave celice sprejmejo vase kot ..trojanskega konja", v katerem se skrivajo sevanja, ki se nato sproščajo v celicah in jih uničujejo. Učinek tega sevanja podpiramo še z dolgotrajnim hormonalnim zdravljenjem.
Usoda bolnikov, ki so zboleli za „nezrclo“ obliko raka ščitnice, je zapečatena, čim rakovine ne moremo več izrezati v celoti Te bule rastejo silno hitro, predvsem na vratu samem, pa tudi po notranjih organizmih. Z obsevanjem zaustavimo rast le za krajši čas. Bolnika hitro pobere krvavitev, pljučnica ali drugi zapleti, ki se jih oslabelo telo ne more več upirati.
(Nadaljevanje v naslednji it.)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža Vinka se iskreno zahvaljujem OOS TOZD Mirna peč za podarjeni venec, delavkam pa za zbrani denar, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti
Marija Zajc Mirna peč, 8. 9. 1976
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mame Jožefe Agnič se iskreno zahvaljujem osnovni organizaciji sindikata TOZD Pletil-nica in sodelavcem za podarjene vence.
Lepa hvala za izrečeno sožalje.
Anton Jakofčič
ZAHVALA
Ob boleči izgubi tragično preminulega brata Ivana Rusa se iskreno zahvaljujem OOS TOZD Pletilnica Metlika, delavkam in sodelavcem iz pletilnice za podarjene vence, izraze sožalja in spremstvo na pogrebu.
MARIJA NEMANIČ
ZAHVALA
Ob boleči izgubi očeta Lojzeta Šimca se zahvaljujem OOS TOZD Konfekcija Črnomelj za podarjene vence, sodelavcem za izrečeno sožalje in za mnogoštevilno spremstvo pri pogrebu.
Hvala vsem, ki ste spoštovali mojega očeta.
MARICA SIMONIČ
OPRAVIČILO
Tovarišici Mariji Nemanič se opravičujemo zaradi tako pozno objavljene zahvale. Napaka je nastala po naši krivdi, pričakujemo pa razu mevanje.
UREDNIŠTVO
Kronika za avgust
METLIKA:
Prišli v podjetje:
1. REŽEK Marija v TOZD KONFEKCIJA METLIKA
2. FLAJNIK Stanislava v TOZD KONFEKCIJA METLIKA
3. GALINAC Zdenka v TOZD KONFEKCIJA METLIKA
4. GUŠTIN Ljiljana v TOZD KONFEKCIJA METLIKA
5. KATUNIČ Danica v TOZD KONFEKCIJA METLIKA
6. ŠEBUK Mirjana v TOZD KONFEKCIJA METLIKA
7. MIHELIČ Danica v TOZD KONFEKCIJA METLIKA
8. RAHIJA Dragica v TOZD KONFEKCIJA METLIKA
9. VRBAS Pavica v TOZD KONFEKCIJA METLIKA, vse KV konfekcionarke iz Poklicne šole.
10. NEMANIČ Martin v TOZD PLETILNICA, prišel iz JLA.
Odšli iz podjetja:
1. MARETlC Katarina iz TOZD KONFEKCIJA - KV
2. MALgRlC Vida iz TOZD KONFEKCIJA - NK
3. PETRIČ Ivan DSSS -KV
4. VOLARIČ Zdenka, dipl. ing. iz DSSS - VS
5. TOMAŠIČ Nikola iz TOZD BARVARNA - KV
6. VERGOT Anton iz TOZD KONFEKCIJA - KV
7. JAKOVAC Ana iz TOZD PLETILNICA - KV
8. COLARIČ Josip iz TOZD PLETILNICA - KV
9. VRANEŠIČ Nevenka iz TOZD KONFEKCIJA -KV
10. KOLBNAC Viktorija iz TOZD KONFEKCIJA -KV
11. PEZDIRC Jože iz TOZD PLETILNICA - KV
TOZD KONFEKCIJA ČRNOMELJ
Prišli:
1. MUŠIC Kristina - KV
2. SIMClC Ana-KV
3. VESELIC Ana - KV
4. BALKOVEC Rozalija -KV
5. MIHALIČ Marija - KV
6. PRINC Katica - KV
Kdaj koraki k boljšemu?
Lepo in koristno je, da smo pripravili seminarje za vse, ki se ubadajo s samoupravljanjem: v sejno sobo smo povabili predsednike odborov, komisij, starešine samoupravnih delovnih skupin in ne vem, koga še. Predavatelji so jih seznanili z vodenjem sestankov, z zakonom o združenem delu, z vlogo delegatskega sistema v samoupravni socialistični družbi, z napakami samoupravljanja, ki so se pojavljale v preteklosti v naši delovni organizaciji in s podobnim. Seminarji so bili vzorno pripravljeni, udeležba včasih res ne najboljša, udeleženci pa so bili enakega mišljenja, da čas, prebit v sejni sobi, ni bil vržen skozi okno. Zadovoljni smo se razšli
Misel pa mi je že pri vratarju ušla drugam. Koliko in kaj pa smo storili za osveščenost slehernega, ki stopa v delovno organizacijo ob šestih zjutraj in jo zapušča ob štirinajstih? Koliko ljudje resnično vedo o samoupravljanju? Tisti ljudje, ki niso (ali pa nočejo biti) v samoupravnih organih? Ne nazadnje ti volijo delegate in delegat naj bi (ali pa) zastopal njihove interese, hotenja. V kolikšni meri so samoupravno razgledani? Hočejo biti osveščeni? Smo jih pripravili k temu?
Z odgovorom, da je o tem veliko napisanega, ne morem biti zadovoljen, ker sem se na lastni koži prepričal, da o teh stvareh večina zelo malo bere. No, o potresih, nesrečah in osmrtnicah ne bi razpravljal, mislim predvsem na branje o gibanjih in dogajanjih v naši samoupravni družbi Če verjamete ali ne, toda niso redki, do
katerih je komajda prišla vest o konferenci neuvrščenih v Colombu, sem pa tudi slišal (pred kratkim) odgovor, da je najvišji samoupravni organ v podjetju-direktor, da direktor sprejema v službo in podobna poapnena mišljenja. Da, v menzi me je ustavila ženska, naša delavka, in me prosila, naj napišem zahvalo ob smrti njenega sorodnika v naše glasilo, ki se po njeni izjavi imenuje Glas koncila In taista ženska prejema vsakega petnajstega v mesecu Vezilo, o katerem smo vsi prepričani, da je dober informator in da ga neposredni proizvajalci berejo od A do 2.
Še nekaj me bega. O nezadržni poti samoupravljanja poslušajo predavanja, razprave in podobno nekateri tudi po desetkrat na različnih sestankih, velika večina pa sliši o tem le na zborih delovnih ljudi, ki so največkrat opravljeni v veliki časovni stiski, v živčnosti, nemalokrat neredu in gledanju na uro, ki bo naznanila, da jo je treba odkuriti domov. Izvoljeni delegati vam bodo potrdili, da se počutijo (velikokrat) pri svojem delu osamljeni, negotovi, kar je popolnoma razumljivo. Nimajo trdne podpore in tal pri tistih, ki so jim zaupali delegatske funkcije. In to so ljudje, delavci, neposredni proizvajalci, ki ne bi smeli prenesti vseh svojih hotenj in pravic na delegata, kajti le-ta ni in ne sme biti samoodločitelj.
Bomo pričeli tudi na tem področju korakati k boljšemu?
T. G.
Na sliki: učiteljski zbor poklicne šole na slavnostni seji DS TOZD IC ob desetltetnici TOZD IC poklicne šole.
Kaj pa sedmi čfen?
Dejstvo je, da v sosedni Avstriji, na Koroškem, Štajerskem in na Gradiščanskem poleg nemško govorečih Avstrijcev žive tudi Slovenci in Hrvatje.
Prav tako je znano, da je kot posledica germanizacij-skega pritiska še za časa habsburške monarhije število zavednega slovenskega in hrvaškega prebivalstva močno upadlo. Izid plebiscita po I. svetovni vojni je bfl že posledica predhodne germanizacije, tako da so področja na Koroškem in Štajerskem, ki so bila že stoletja naseljena s Slovenci, ostala v mejah Avstrije. Tedanja avstrijska vlada je zagotovila dvojezični južni Koroški in ostalim področjem, kjer so bili naseljeni Slovenci in Hrvatje, vse pravice po določilih senžermenske mirovne pogodbe.
Toda germanizacijski pritisk se ni le nadaljeval, temveč se je stopnjeval do kulminacije v obdobju hitle-rizma. V tem obdobju naša manjšina v Avstriji ni imela nobenih pravic, celo več, bila je podvržena genocidu. Ne smemo pozabiti besed, ki jih je izrekel Hitler, ko so nacifašistične sile okupirale preostali del Štajerske in Koroške, del, ki je bfl sestavni del Jugoslavije: ..Naredite mi Štajersko spet nemško44.
PripadnOci naše manjšine v Avstriji so v borbi zoper nacizem dali svoj krvavi davek in svoj velik prispevek, da je Avstrija po II. svetovni vojni postala neodvisna.
Po zmagi v II. svetovni vojni je nova Jugoslavija znova zahtevala priključitev dvojezičnega ozemlja, ki je po plebiscitu pripadlo Avstriji. Tudi tokrat je sporno ozemlje po sklepu velikih zavezniških sU, sU, ki rešujejo svoje dolgove in obveznosti na račun malih narodov, ostalo v okviru republike Avstrije.
Republika Avstrija se je ponovno, tokrat s 7. členom državne pogodbe, obvezala, da bo zagotovUa Slovencem na Koroškem in Štajerskem ter Hrvatom na Gradiščanskem vrsto posebnih manjšinskih pravic. TEH OBVEZNOSTI AVSTRIJA DO DANES NI IZPOLNILA, pač pa je po letu 1955 korak za korakom likvidirala tisto, kar so Slovenci na Koroškem in Štajerskem in Hrvati na Gradiščanskem dobBi v
obdobju 1945 — 1955, to je v času, ko je bflo mejno vprašanje še odprto. Medtem je ugotovljeno števBo Slovencev in Hrvatov drselo navzdol, delno kot posledica izsfljene asimilacije, delno kot rezultat spretnih statističnih mahinacij ob štetjih prebivalstva. Sedaj, po 21 letih od podpisa državne pogodbe z Avstrijo, naj bi se ugotovBo, kje sploh so Slovenci in Hrvatje, kje jih je še kaj, in kjer jih je vsaj približno 25 % prebivalstva, naj bi jim pripadale nekatere pravice iz zakona o narodnostnih skupinah. Lahko ugotovimo, da niti po zdravi pameti niti po elementarnem občutku za pravo in pravičnost ne more biti sprejemljivo, da se potem, ko se je desetletja in več zavestno in stoletja spontano izrivalo Slovence na Koroškem in Štajerskem in Hrvate na Gradiščanskem, sedaj ..UGOTOVI STANJE; , kot da se pred tem ni nič zgodBo, in se nato izhaja iz tega »ugotovljenega stanja44 pri opredeljevanju pravic. Z drugimi besedami to pomeni: jemlješ sosedu, prestavljaš mejnike v njegovo škodo kar naprej. Ko pa si pravzaprav vzel vse, in ga gospodarsko in nacionalno uničil, pa rečeš: ugotoviva zdaj, kaj je moje in kaj je tvoje in to zapišiva, DA BO ZA NAPREJ JASNO.
Delovni ljudje socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije imajo zgodovinsko in moralno pravico protestirati ob vsem tem, kar se dogaja in kar se je dogajalo v sosedni Avstriji. Zato ZAKONA, KI JU JE SPREJELA AVSTR. VLADA, te gonje in ravnanje avstrijskih oblasti z manjšinama v Avstriji, razburja celotno naše javno mnenje, saj je to posledica neonacistične nevarnosti in ni v skladu s SKLEPI HELSINŠKE KONFERENCE. Delovni ljudje v Sloveniji in v ostalih republikah Jugoslavije, katerim se z ogorčenjem pridružujemo tudi mi, delavci DO Beti, protestiramo proti tej gonji in neveljavtjanju 7. člena drž. pogodbe z Avstrijo ter izražamo svojo neomajno solidarnost in podporo slovenski in hrvaški narodnostni skupnosti v Avstriji in njihovi pravični borbi za zgodovinsko pravico svobodnega življenja na svoji zemjji.
Samoupravni akti
Delovna organizacija „BETI44
— Metlika in TOZD v njeni sestavi so do sedaj sprejeli, po predpisanem postopku, naslednje samoupravne akte:
a) Samoupravni sporazumi in statuti:
— Temeljni samoupravni sporazum o združitvi TOZD v D. O. »BETI44 Metlika (tiskan v brošuri)
— Statut podjetja (tiskan v brošuri)
— Statut TOZD Kodranka in volna Metlika
— Statut TOZD PletBnica Metlika
— Statut TOZD Barvama MetlBca
— Statut TOZD Konfekcija Metiika
— Statut TOZD Konfekcija Črnomelj
— Statut TOZD Konfekcija Mirna peč
— Statut TOZD Konfekcija Dobova
— Statut TOZD IC — poklicna tekstUna šola (IC—Izobraž. center)
— Samoupravni sporazum o medsebojnih razmeijih delavcev v združenem delu (tiskan v brošuri)
— Samoupravni sporazum o odgovornosti delavcev (tiskan v brošuri)
— Samoupravni sporazum o ugotavljanju in delitvi dohodka ter osebnih dohodkov (tiskan v brošuri)
— Samoupravni sporazum o sistemizaciji delovnBi mest
— Samoupravni sporazum o varstvu pri delu
b)	PravBniki in poslovniki:
— Pravilnik o pogojih in merilih
za pridobivanje stanovanjskega posojila in stanovanj v družbeni lasti
— Pravilnik o delovnih mestih, na katerih delavci opravljajo zunanjetrgovinski promet
— Pravflnik o pripravnikih
— Pravilnik o varstvu pri delu
— PravBnflc o varstvu pred požarom
— Pravflnik o izumih, tehničnih izboljšavah in racionalizacijah
— Pravilnik o organizaciji in delu samoupravne delavske kontrole
— Poslovnik o načinu delovanja in uresničevanja samoupravne del. kontrole
— Poslovnik o delu organov samoupravljanja
c) Samoupravni akti v izdelavi:
— PravBnflc o kvaliteti in kontroli izdeUcov
— PravBnflc o družbeni samozaščiti
d) Nujno je potrebno izdelati naslednje samoupravne akte (v skladu z novim zakonom o združenem delu oziroma veljavnih zakonov — samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov):
— Pravflnik o izobraževanju in štipendiranju
— Samoupravni sporazum o odnosih med TOZD in DSSS
— Pravflnik o knjigovodstvu in zaključnem računu
— Samoupravni sporazum TOZD (in takšen za DSSS) o dohodku, delitvi dohodka ter delitvi osebnih dohodkov
Osnutek zakona o združenem delu (po sprejemu ZAKON o združenem delu) nam nalaga, da v najkrajšem času tam, kjer je to nujno, naše interne samoupravne akte uskladimo z določili novega zakona in našo samoupravno prakso.
Mi
m
STOTINE MLADIH SREDNJEŠOLCEV in npofluuhje ogorčeno, vendar mirno in dostojno prejšnji teden protestiralo po Beli krajini