152. štev. V Ljubljani, nedelja 27. umila 1920. r»«»ina piaia«., ni. leto. Velja v Ljubljani in po pošli: celo teto po! leta četrt leta w mesec K 180--„ 90" „ 45" 15" Za inozemstvo: celo leto pol leta. četrt leta *a mesec K 240*— „ 120— „ 10— .. 20 - kni: Za Ameriko: celoletno ... 4 dolarje polletno ... 2 dolarja četrtletno. . . 1 dolar. Novi naročniki naj pošiljaj! naročnino po nakaznici. a«11 ■ —a——— a Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostora in sicer 1 mm visok ter 55 mm širok prostor za enkrat 2 K za večkrat popust. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu • štev. 8. Telefon štev. 44. ■ " Izhaja vsak dan zjutraj, Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — : Rokopisi se ne vračajo. — Regentov prihod v Ljubljano. V pričakovanju. 2e v zgodnjih jutranjih urah je Ljubljana zaživela v prazničnem razpoloženju. Praznik triumfa osvobo-jcnja je dal pečat vsemu živahnemu vrvenju po ulicah. Vse je tekmovalo v okraševanju hiš, trgovskih lokalov in drugih poslopij. Redni in posebni vlaki so drug za drugim ves dan privažali številne množice iz vseh krajev Slovenije. Razne skupine gorenjskih noš, skupine Dolenjcev in Belokranjcev, skupine Sokolov in Orlov so stopale po živahnih, veselih ulicah. Tudi vlake iz zelene Štajerske so privozili močne skupine v narodnih nošah. Častno in v lepfh koroških narodnih nošah je zastopana Koroška. Vsa Ljubljana je v zastavah, cvetju in zelenju, kar se sklada in zlaga v oesiro in hannoncVo sliko velikega triumfalnega praznika. Vse dekoracije so priproste, toda tembolj okusne in simb olične. Nekatere prodajalne so naravnost divno okrasile svoje izložbe s slikami kralja Petra in regenta Aleksandra. Glavne ulice, od glavnega kolodvora do nalače deželne vlade so izpremenjene v ulice zmagoslavja. Veliki, z zelenjem okrašeni mlaji naznanjajo krepko in trdno edinstvo vseh treh jugoslovanskih plemen. Ves dan so v mesto dohajale nepregledne množice, ki so valovile po ulicah. 2e tekom dopoldneva je vzbujala posebno pozornost vsega prebivalstva skupina Belokranjcev. 74 00 številu. Bfli so to pravoslavni Iz Bojancev in Marindola pri Črnomlju, pod vodstvbm igumana Mitrofana Vukčeviča. Po ulicah so veseli svatje in skubine iz narodnih pravljic Bele Krajine prepevali pesmi, zložene spontano med njimi na čast „čiki Pcri i sinu Aleksandru. Pred Prešernovim spomenikom so otvorili okoli tl. dopoldne ,.kolo“. • 2c v prvih popoldanskih urah se 't začeh« zbirati po ulicah. l:i so bile določen» za sprevod nešteta množi* 1 a. Prihajala ie organizacija za organizacijo. skupina za skupino. Polagoma se ie tako stvorii gost špalir c d deželne vlade po Bltivveisovi cesti Aleksandrovi ulici/in Dunajski cesti tik do kolodvora Okrog 3. po* r 1 Idne so nastopile garde v svojtfi slikovitih uniformah. Zavzele so svo-la mesta med kolodvorom in Dunajsko cesto Pred kolodvorom sc ie /bral odJ-?lek sokolske konjenice in cn oddelek garde, ki sta pozneje preminila regenta v mesto. Mirno pričakovale neštete množice regentovega prihoda, ki se je zaradi s’!ivnos*nih spreiemov medpotonia za cele po! ure zakasnel Razne skupke so se kratkočasile na najrazličnejše načine. Po nekod so prepefall, *gm*m drugod se šalili, svati pred hotelom »Slonom«, so tudi zaplesali, čeprav rc pretel debelem pesku. Skupina Delokramtev je čakala pred kuhinjo »Domovine«. ter se zabavala s prepevanjem svojih originalnih belo-kranjskih popevk. Narosled ie okrog Čeirt na 6 strel z Gradu Javil, da prihaja vlak z regentom. Na kolodvoru. Južni kolodvor je bil sijajno okrašen. Vestibul je bil spremenjen v palmov vrt, peron sam je bil ves v zelenju in cvetju. Na peronu so pričakovali regenta deželni predsednik z yso deželno vlado, škof dr. Jeglič, pravoslavni svečenik Stanoje Obra-dovič, protestantovski pastor, bivša ministra dr. Kramer in Gostinčar, yečje število poslancev, načelniki višjih uradov in zastopniki vojaštva, Pred peronsko ograjo je bila postavljena častna straža dravske diviziie s svojo godbo. PDhod regenta, Tiho in mirno le pripeljal ponočni dvorni vlak na kolodvor. Komaj čfc le vlak ustavil, ie med svlraniem porodne himne izstopil regent iz svoji ga salonskega voza. pred katerim sta ga že pričakovala predsednik c’e? vlade in general Smiljanič. Re cent le podal obema gospodoma roko. na kar ga le predsednik dr Brejc pozdravil š kratkim nagovorom. »Vaša kraljevska Visokost! Praznično oblečena In kakor nevesta v veselja In prl-Cakovanfu drhteča In koprneča pričakuje Slovenija Vašega prihoda. Velika čast to veselje ml Je, rta morem Vašo visoko« v Imenu Slovenile najprisrčneje pozdravljati. Zato kličem: Dobro došll! Bok Vas branil« Kratko in prisrčne se je regent zahvalil, na kar sta mu dr. Brejc in minister dr. Korošec predstavila navzoče funkcijonarje. Regent je z vsakim gospodov spregovoril par prijaznih stavkov, potem si je ogledal častno stražo ter tudi tam prijazno pozdravil posamezne oficirje. Pri cerclu je nagovoril regent najpreje ministra dr. Kramerja, katerega je pozdravil kot starega znanca In ministra Oostinčarja. Živahno se je raz-govarjal s knezoškofora dr. Jegličem in obema zastopnikoma drugih vero-izpovedovanj. Opazilo se je, da je s pastorjem dr. Schneiderjem govoril francosko. Pred kolodvorom. Med burnimi ovacijami zbranih množic, grmenjenm topov in zvonečem zvonov po vseh ljubljanskih cerkvah je stopil kraljevič Aleksander iz kolodvora na ljubljanska tla. V Imenu občine ga je pozdravil župan dr. Ivan Tavčar: Vaša kraljevska Visokosti Pri vstopu v največje slovensko mesto izrekam v imenu prebivalstva globoko zahvalo za mllostivi obisk. Spomitilam se pri ti priliki prvega kralja Srbov, Hrvatov ln Slovencev, Vaše kraljeve Visokosti presvitlega očeta Njegovega Veličanstva kralja Petra I. V roko Vaši kraljevi Visokosti, presvltlemu namestniku našega tluMJeiiega vladarja, polagoma v tem visoko historičnem trenotku v imena starodavne bele Ljubljane prisego zvestobe In udanostl. Hvaležnost in navdušenje nam polni srca danes, ko stopa med nas član slavne dinastije Karaglorgjevlčev, ki Je Izšla Iz Jugoslovanskega naroda ter Je za ta narod prelivala krt, s katero Je bila potem odrešena tudi naša slovenska zemlja. Bog nam obrani narodno našo dinastijo, Njegovo Veličanstvo kralja Petra I. in Vale kraljevo Visokost, našega svlttega presto-louaslednika, v katerega stavlja vse svoje upe naša nlcdlnjena In enotna država I Blagovolite, Vaša kraljeva Visokost, v Imenu slovenske prestollce sprejeti Slovan, skl pozdrav s kruhom In soljo! Magistratni ravatelj dr. M. Zarnik je ponudil prestolonasledniku na krožniku kruha in soli. Regent si je pdlomil košček kruha in se zahvalil župau v kratkem govoru. Sedel je nato v spremstvu ministrskega predsednika dr. Vesniča v štirivprežno gala-kočijo, ki jo je vozil »kranjski Janez“ v narodni noši. , Zmagoslavni sprevod. Med pozdravi in vzkliki tisočerih gledalcev se je začel razvrščati sprevod. Otvpril ga je oddelek gardne konjenice, ki Ji je sledil takoj regent. Korakoma, in za gledalce še mnogo prehitro so stopali iskri vranci, obdani od časte straže sokolske kavalka-de. •; - Na Dunajski cesti od Bavarskega dvora naprej je bilo. razvrščeno sokolstvo. Nepregledna množica sokolov, sokolic in naraščaja, v globokih vrstah vse doli do kavarne Evropa, tri do štiri tisoč vseh. Skoro neverjetno, da Je bilo v današnjih razmerah mogoče zbrati iz Slovenije toliko število. In vsi, ki so prišli, so hoteli pokazati, po kaj so prišli. Menda slovensko sokolstvo ni še nikdar in nikogar tako pozdravljalo, kakor to pot svojega brata na vladarskem prestolu. Vidno vzradoščen je pozdravljal regent živahno na vse strani. Kakor val se je širilo navdušenje po Dunajski cesti pred regentovim vozom. Bilo je, kakor da se hočejo skupine skušati, katera bo kraljeviča bdlje in lepše pozdravila. Morje zastavic, rutic, klobukov, vejic .šopkov je valovalo ob obeh straneh špalirja. Med „Slonom“ in „Maličem“ je bila impozantna skupina beguncev z zastavo v žalnem floru in z napisi naših neodrešenih krajev: Gorica, Trst, Soča. Istra. Reka. Resno je pozdravljal regent naše brate, ki še niso tako srečni, da bi bila tudi njihova ožja domovina že pod mogočno Karagjorgjevičevo zaščito. Mala Sorlijeva hčerka je sto- pila k vozu, poklonila regentu šopek cvetja, nabranega po tužni zemlji znova zasužnjene domovine, in ga nagovorila: Vašo kraljevsko Vlsočanstvo! I ml smo radostna, a vesela skupina nismo. Ko Je dobrotni bog postavil našemu troedinemu narodu nov beli dom, v kateremu gospodariš Tl, presvetli knez, smo postali upravni, otroci Juga in otroci solnca, ki bi te bllt najbolj žarko ljubiti, žalostno zunaj vrat, sirote brez ljubeče matere — mile do-dovine Jugostovenske brez očeta. Molila su brača, koJI Još Imaju kuče, molila su brača Iz Trsta, u Gorici I Istri, da dodjei med Ju nas, Svjetil Kneže, pa su eto sada nabrati ovo cvlječe na našo] sada tužnoj zemlji, da vidiš našu ljubav, našu nadu, našu težnju. Srca, kojima niko ne može da veli, da šute, srca najboljih Tvojih sinova i kčerl te pozdravljajo: A ve Cacsar! Salutant Te vic-turL Regent je stopil z voza in stoje poslušal malo prosilko, zastopnico stotisočev nesrečnikov. Ginjen se Ji je zahvalil s par besedami, ji podal roko in Jo poljubil na čelo. Tudi spremljevalke Je prijazno ogovoril in pozdravil. V polkrogu mlajev je medtem impozantni zbor več sto pevcev pod vodstvom g. Hubada zapel „Bože pravde", »Naprej" in „1 epo našo". Mogočno so donele himne, v proslavo naše zmage. Regent jih je poslušal stoje, se zahvalil pevcem, potem pa se vrnil na voz in odpeljal naprej iz viharja ovacij v novega. Od Orlov in Orlic z naraščajem je prišel med kolone raznih strokovih in stanovskih organizacij, med njimi slikovita in navdušena skupina gledaliških igralcev nato pred Narodnim dnmnm impozantna skupina univerze s stotinami akademikov, katerim se je regent posebno prijazno zahvaljeval za ovacije. Pot v Tivoli so zagradili naši planinci z ogromno piramido, na kateri je kraljeval ponosni Zlatorog. Med špalirjem šolske dece najrazličnejših šol in tesno nabitih nepreglednih množic je nadaljeval regent pot do deželne vlade, kjer je izstopil in se po ponovnih odzdravili-podal v krasno okrašeno palačo. Regentovemu vozu Je sledila ka-valerija, nato v vozovih ministri, generali in ostali člani regentovega spremstva. Za njimi so se uvrščale spotoma vse organizacije in skupine, ki so tvorile prej špalir. Deflacija. Na ta način se je stvorii sprevod kakoršnega Ljubliana še ni videla in kakoršnega bi v Ljnlljari ne mogel dožive.i vladar luje krvi. Ko se Je Pojavil regent na balkonu vladrne pa ?«*če in se te vihar pozdravljanja vnovič razvnel, je zač M sprevod defilira* t' pred mladim vladarjem Nemogočo te popisat: uti se. ki jih je naredila ta nalsi.ia'nelša manifestacija na vse, ki so jo videl’. BrC2kcnčne množice. 50 do 60 tisoč iju.1». so v dveurnem po* hodu pozdravljale v regentu svojo svobodo, s rolo Jugoslovansko domu* vino. Tako kaker so pozdravljali tl možje* te žerte. ti fan*jc. ta dekleta, vsi ti nešteti ma-čki — tako ne po*1 zdravila mhčr. ki ie v to prisiljen, ta* Ko pozdravlja samo srce, ki da duška svojim čustvom. Veličastji ie l!l ooht'3 sokolstva tepopisno krasna skupina naiodnih P. .r.Vic .. n' • i *• 1.2. ki SO ,:h nudili vzlvč^n’ tissf-i šolskih malčkov. Nalboll pa se b.i vtisnila v spomin gotovo skupina beguncev. VeS tisoč lih ie oil ■ z napisi Golite Trsta, Reke. Istre Bos*!!' so pred re« j entom* »Zivc! rcš tell Reke Trstu, Gorice in 's.rel* In tiseč* rok se ja dvignilo roti nbuuu k? je naše veliko i-panle in va mMčs nrovfo da reš' št ostali del našega naroda. Vsi begunci so bili oblečeni žalno, najmanjša deklica Je imela na roki žalni trak. Regentu se je zasolzilo oko in solzna so bila očesa povsod okrog. Teško so se oddaljevali nesrečniki od svoje zvezde... Bakljada. Večerna bakljada se je zakasnila radi nenadnega dežja, a je izpadla tem bolj sijajno. Zopet je defiliralo do 30- tisoč ljudi mimo vladne palače* zopet ni bilo navdušenju ne mere ne konca. Regent se je ponovno pokazal na balkonu in pozdravljal množico. Nagovoril Jih Je kratko, a njegove besede bodo odmevale po vsej Sloveniji, celi Jugoslaviji, daleč izven naših mej; balzam bodo pod tujim Jarmom. Pozdravljam vse Slovence tostran In onostran demarkacijske Črte. Nadelam se, da bodo uživali Slovenci onostran v kratkem enako svobodo kakor Slovenci tostran demarkacijske črte. Nepopisna burja navdušenja Jo vzvalovila množice, ko so čule to proroške besede, to obljubo Aleksandra KaragjorgjeviČa. In zopet in zopet so priklicale na balkon narodnega kraljeviča. Približno v istem smislu je nagovoril občinstvo general Maister, ki Je bil ves čas predmet viharnih aklamacij. Predsednik dr. Brejc in minister dr. Kukovec sta se zahvalila Ljubljani v imenu regenta za sijajen sprejem. A množica se še ni razšla in manifestacije se nadaljujejo po vsem mestu še po polnoči. Razsvetljava. V mraku je zažarel po vsej bajni Ljubljani milijon lučic, da priča o veselju in sreči, ker je dopolnjeno naše osvobojen je. Justična palača, gledališče, Mladika, pošta, izložbe in vsa druga poslopja, vse je tekmovalo, da Čim svečaneje proslavi veliki dan. »Jugoslavija« Izide radi regentovega poseta v Ljubljani tudi Jutri, v pondeijek In sicer ob navadni arL Poleg drugega zanimivega gradiva prl-nai najnovejia poročila o dogodkih drugega dne prestolonaslednikovega obiska. KUPUJTE »JUGOSLAVIJO!« Repatrijacija vojnih ujetnikov iz Rusije. Rane, ki jih je usekala vojna, so danes še vedno odprte in se ne bodo zacelile, dokler se ne vrnejo tisočem in tisočem njihovi svojci, ki žive v daljni Sibiriji v mrazu in vremenskih nezgodah življenje, ki je dostikrat hujše kakor pasje trpljenje. Človekoljubi posvečajo vprašanju, kako bi se prepeljali ujetniki v njihovo domovino, največjo pažnjo; med temi je na dalje uspel dr. Fridtjof Nansen, celemu svetu znum raziskovalce se-vernega pola. 2 njim je imel kore-spondent norveškega časopisa „Ver-dens Gang“ interviju, ki ga radi zanimivosti prinašamo v celem obsegu; £)r. Fridtjof Nansen se je mudil nekaj dni v Londonu v svrhu dogovorov glede repatrijacije civilnih in vojnih ujetnikov v Rusiji in Sibriji. Med drugimi se je pogajal Nansen tudi z angleškim pomorskim ministrom. Sprejet je bil v Buckingahm Palače in od Lloyd Georga v Dow-ning Streč tu. Razun tega se je do- govarjal tudi s Krasinom. Na mojo prošnjo mi je dr. Nansen razložil danes svoj načrt in razvil misli o njegovi izvedbi. Dejal je, da so tri cone, s katerih moramo ujetnike peljati po različnih potih: za-uadna -Sibirija, vzhodna Sibirija in 1 urkestan. Ne ve se nič gotovega, koliko ujetnikov se nahaja še v Rusiji in Sibiriji, toda Šte-\ilo ie zelo veliko med 150 do 160 tisoč; med temi je mnogo civilnih ujetnikov in rodbin. Po narodnosti so Nemci, Avstrijci, Poljaki, Čehi in Slovaki. Madžari, Rumunci in Jugoslovani. Ujetniki v vzhodni Sibiriji so nekaj časa potovali čez Vladivostok, odkoder so jih nekaj amerikan-ske in japonske ladje prepeljale domov. Velika množica ujetnikov pa je še v zapadni Sibiriji, zapadno od Bajkalskega jezera na potu proti Moskvi. T' potujejo večji del peš, delajo tu in tam ter si na ta način zaslužijo za življenske potrebščine. Repatrijacija ujetnikov je silno otežkočena vsled skrajno slabih prometnih sredstev, toda prve oddelke smo že izvozili. BoljŠeviki so pokazali razumevanje, in so. brezplačno, | ter kljub temu, da so v boju s Poljaki, mobilizirali ves svoj železniški materijal za prevoz ujetnikov v domovino. Od maja dalje so izpeljali iz Rusije več ujetnikov z vlaki, kakor mi z ladjami, ki so nam bile na razpolago. Boljševiki so se izrazili, da so pripravljeni, če je potreba, poslati dnevno 1 vlak ujetnikov iz Moskve v Petrograd. S Petrograda se pošiljajo ujetniki dalje do Narve in od tam na BjSrkfl ali Swinemunde. Da pa pojde vse gladko, je treba, da imamo več ladij, kar je trcnotno za nas najvažnejše vprašanje. Jaz se glede povratka vojnih’ ujetnikov iz Sibirije dogovarjam z angleško upravo, ki kaže za stvar razumevanje in dobrohotnost. Potrebujemo deset parnikov za četne transporte, ki so za naš namen posebno pripravni. Z navadnimi parniki bi ne bili tako hitro gotovi, časa pa nimamo, da bi ga mogli izgubljati. Poizkusiti moramo, da obvarujemo ujetnike pred novo zimo v Sibiriji. .Težko pojde z ranjenimi,'toda storili .bomo. vse, kar je v. naši moči, da tudi to izpeljemo. Če bo treba, pojdem sam v Rusijo. Prvi ujetniki so prišli kakor že rečeno preko Moskve. Bili so popolnoma zadovoljni z ravnanjem od strani boljševikov. Prehranjevanj so bili slabo in pravijo, da so dobili ravno toliko živil kot rusko prebivalstvo. Za prevoz ujetnikov iz zapadne Rusije bo potreba najmanj 1 milijon funtov šterlingov. Imamo nekaj denarja, toda ta svota še ne zadošča. Najbrže se bo gospodarska stran akcije uredila na ta način, da najme zveza narodov posojilo, katero bodo morale plačati države, kojih pripadnike pripeljemo domov. Upamo tudi, da izpeljemo sčasoma ujetnike tudi iz Nar.ve preko Rige. Težavno pa bo prepeljati ujetnike jz Turkcstana. Jaz bi poskusil pot čez Kaspiško morje do Baku in od tam na Batum. Dobro bi bilo tudi, če bi mogli prepeljati te ujetnike iz kakega južno ruskega pristanišča po črnem morju do Rumunije in po Donavi navzgor, ker se nahaja domovina teh ujetnikov večinoma c obli-žju te. reke, / ~ Glede izgledov na navezanje stikov in gospodarskih odnošajev z Rusijo se je Nansen izrazil tako-le: Dokler ne nastanejo v Rusiji urejene razmere, ne pride Evropa v normalno stanje. Ako vzamemo kolo iz ure, ne moremo zahtevati, da bi pravilno tekla. Rusija je tako kolo v kolesju svetovne ure. Mnogi se boje, da bo sledila trgovskim zvezam komunistična propaganda. Toda erio je gotovo: idej se ne da pobijati s topovi. Če komunistične ideje ne vzdrže v prosti konkurenci, bodo ugasnile same. Nansenu bo ini pripravah za prevoz ujetnikov iz Sibirije pomagalo več bogatih Skandinavcev, ki so se mu v to svrho že stavili na rapolago. .VSTOPNICE ZA DANAŠNJo”vE-SELICO. Veselični odsek priporoča občinstvu, da si preskrbi vstopnice za današnjo veselico pod Tivoli pravočasno, če le mogoče ne pri blagajni na veseličnem prostoru, da ne bo prevelikega navala. Dobro bo, če prinese vsak seboj kozarec, ker pri-jnanjkuie steklene posode. ANOLFŠKO RUSKI SPORAZUM. Pariz, 26 lunila. (Izvirno poroči* 10.) Reute«- poroča, 'da le »Daily He* rald« zvedel, da so prišla pogajanja • Krasinom na mrtvo točko Ni iz* kiiučeno. da se pogajanja prekinelo in da Krasin zapusti London in da se aačne 20Pfcf s sovražnostjo proti sort-letom Llovd George ie stavil za r.ovoi nadaijnih pogajanj zahtevo, da bi sovjetska vlada garantirala an* gtcPkim finančnim krogom daleko-sežne trgovske kompenzacije Krasili le bil na cazfranfa, da je to vprašanje predme* prihodnje mirovna i onferenc?. Zahteva Llovia Georga, \ma kar so >Trct:ier,eca jamstva tiče. značaj ultimata'(Od. ur Prevladale naziranie. Ja ie ta nesporazum posledica stalila, ki ga ie na konferenci v Rouiogne zavzemal francoski ministrski predsednik MilleratT ki v nobenem oziru ni hotel priznati Krajina za 2asvionika sovjetske vlade, dokler ta vlada ne prizna ruskega inozemskega dolga.) LJENIN O MEDNARODNEM POLOŽAJU. LDU Pariz, 26. junija. V pogovoru z zastopnikom lista ..Manchester Guardian" Je izjavil Ljenin o mednarodnem položaju: Bil je že trenutek, v katerem bi se bile evropske države lahko združile v močen blok proti boljševikom, pa evropske države tega trenutka niso izrabile. Sedaj za to ne bodo imele več prilike. Sovjetska Rusija razpolaga nad vsemi bistvenimi sirovinami in ji ni treba veliko več uvažati, če bi bili kmetje edini, bi lahko zrušili sovjetsko Rusijo. Toda kmetje so razdeljeni v ge-ografičnem oziru, kakor tudi glede njihovih interesov. se štele tudi vsota T35T.33T 000 zlatih mark, ki jih is Nemčija izdala za zidavo ali za popravo. RUSKO FRONTNO POROČILO. LDU Moskva, 26. junija. Frontno poročilo: Južnozahodno od Plocka Siuo zavrnili močen sovražen napad. Ob gornji Berezini smo pregnali sovražnika iz njegovih utrjenih postojank. V ozemlju Korostyn smo potisnili sovražnika daleč nazaj. I. DU Moskva. 26. junija. V zadnjih dneh so poljske in letijske čete oplenile mesto Dvipsk. Prebivalstvo je zbežalo. RUSKE ČETE ODPOKLICANE IZ PERZIJE. LDU Moskva. 26. junija. Ljudski komisar za zunanje zadeve je ugotovil, da se sedalme nahajajo več ruske čete na perzijskih tleh. Vse ruske čete, ki so vkorakale v Perzijo, so bile odpoklicane. ~ TURŠKI SULTAN ODSTOPI?, LDU Dunaj. 26 junija Kakor poroča „Neue Freie Presse" iz Carigrada, namerava turški sultan odstopiti, ako zavezniki ne omilijo turške mirovne pogodbe. KEM AL PAŠA NA EVROPSKI OBALI MARMORSKEGA MORJA. LDU Dunaj, 26. junija. „Neue Fr. Presse" doznava iz Pariza, da se je Kemal paši posrečilo postaviti svoje čete na evropsko obal Mavmorske-ga moria. ZADNJA SEJA MADŽARSKEGA MINISTRSKEGA SVETA PRED ODSTOPOM. LDU Budimpešta. 26. junija. Včeraj opoldne se je sestal ministrski svet pod predsedstvom ministrskega predsednika Simonyi - Semadama. Seja je trajala s kratkimi presledki vred do 21. Pri zadnjem posvetovanju ministrskega sveta so se reševale meritorične zadeve. Danes o-poldne se sestane ministrski svet zadnjikrat. Ob tej priliki bo podala vlada formelno svojo ostavko. Min. predsednik Simonyi-Semadam bo najbrže še v teku današnjega dne predložil državnemu upravitelju Hor-thyiju ostavko celokupnega kabineta. V krogih obeh strank vlade, tako v krščansko-nacijonalni stranki, kakor tudi v stranki malih poljedelcev, vlada prepričanje, da morata obe dve stranki tudi vnaprej delovati združeni v en blok. Oba tabora želita, naj bi se sestavila taka vlada, ki bi si mogla zagotoviti sodelovanje obeh strank vlade. SPOMENIC K NEMŠKE KOMISIJE 7A Pl VČEVAME ODŠKODNINE. I Dl' London. 26 junija. V spome-tlrl ki io ie izdelala nemška komisija za pldčevarde odškodnine, se ie *i 'avila Nemč.ia. da ie pripravljena plačati Fr-iriwT za vdno+krdo vsoto ■T228.622 90C zlatih mark. V to vsoto PROGRAM NOVE NORVEŠKE VLADE. LDU Kristijanija, 26. junija. Pro-gramatična izjava nove norveške vlade obsega nastope glavne točke: Uporabljanje izrednih, med vojno izdanih in še sedaj veljavnih odredb. It v najnujnejših primerih; močno nogres:ven drŽ davek potom enkratne imovinske oddaje; ukinjenje nepotrebnih odredb, ki omejujejo zaslužek, in sicer s pravico nadzorovanja; obnovitev plovbennih in trgovskih pogodb: ljudsko glasovanje v alkoholnem vprašanju; odredbe proti draginji; socijalno zakonodajo, pri čemer bi bili upoštevani vsi sloji in izključene vse nezakonitosti. KRIVDOREK NAD SUBOTIŠKIMI UPORNIKI . LDU Beograd, 25. junija. Iz Subotice poročajo, da je bila včeraj po prekem sodu proglašena razsodba proti krivcem izza krvavih izgredov v Subotici. Od 16 obtožencev jih je 8 obsojenih na smrt, 2 na dolgoletno temnico, 4 pa so izročeni navadnemu sodišču. Siemens & Halske. Njegove izredne tehnične in organizatorične zmožnosti so kmalu nato napotile njegove šefe, da so ga poslali kot zastopnika tvrdke Siemens & Schukert v Petrograd, kjer je imel vodilno mesto še pri dveh drugih strojnih tvornicah. Med vojno je samo praktikoval. Iz prakse ga tudi prvi časi revolucije niso izvabili, ker je menil, da se Rusija ne da pripeljati kar z vlakom do sodjalne revolucije. Končno ie pi vstopil v sovjetsko vlado, oziroma je tej ponudil svoje izkušnje, da bi pomagal rešiti, kar se je dalo. Udejstvoval se je v najvišjem gospodarskem svetu, v komisiji za prehrano armade, v trgovskem ministrstvu in slednjič tudi v železniškem ministrstvu. Kot Gorki, čigar prijatelj je Krasin, je tudi Krasin v svojem notranjem prepričanju neboljševik, oba sta pa v boljševiških službah, da pomagata lečiti bolesti, ki jih Rusiji dostikrat nehote seka boljševiški režim. Polom italijanske ekspedicije v AJhsnifi. 7dai prihajajo na dan podrobnosti 0 albangki v s* ali oroti Italijanom. Še predno Je prišlo med italijanskimi kolonist' in albanskimi vstaši do direktni!: spopadov, ie vladala v deželi proti Italijanom silna mržnja. Albanc: so se nashili italijanskega pohlepa ' po albanski zemlji. Že maja meseca le prišlo med posameznimi italijon-st-imi ai jelki in med Albanci do r rask ki na so bile še’e uvod v poznejšo vstaško akcijo Albancev. Boj na življenje in smrt med Albanci in 1 a,:iari se le začel Šele meseca iuni-ta ko so Albanci pregnali Lallkme iz vseli kraiev srednje Albanije, ter se *Dxeli bl:žutl obali. V tistih dneh so vriaši nayeueo" oziroma uje- Jugoslavija. Zadnji dan regentovega bivanja v Zagrebu. LDU Zagreb, 26. Junija. Včeraj ob 4. popoldne se Je regent udeležil nogometne tekme In ljudske slavnosti v Maksimiru. Začelo pa je deževati in se prireditve niso mogle dovršiti po določenem programu. Zvečer je bil dvorni diner. Ob 23. se je regent udeležil častniškega plesa v Sokolskem domu, kjer je ostal do polnoči. Prestolonaslednik se je s posamezniki ljubeznivo razgovarjal. Občinstvo ga Je obdajalo z vseh stranL Danes ob 11. dopoldne je sprejel regent v avdijencl 24 zagrebških Časnikarjev. Nato Je po kratkem obedu odpotoval v Ljubljano. Regentovo slovo od Zagreba. LDU Zagreb, 26. juuija. Pred odhodom regentovim je bila izdana sledeča Izjava prestolonaslednika: Ko odhajam iz Zagreba, odnašam s seboj vtise, ki se nikdar ne bodo Izbrisali v moji duSL Te sijajne manl-iestaclje vseh slojev našega ljudstva so pokazale, kako globoko temelji v našili srcih ideja našega narodnega ujedinjenja. Posebno drago ml je, da je bil moj prihod povod temu, da se ta zavest v nas utrdi. S čvrstim zaupanjem gledam v bodočnost naše zemlje in s težkim srcem se ločim od dobrega hrvatskega ljudstva ln njegovega glavnega mesta belega Zagreba. Upam, da ga bom v kratkem mogel zopet posetlti. Odlikovanje dr. Paveliča Zagreb, 25. Junija. Regent Je odlikoval bivšega podpredsednika Narodnega veča In narodnega poslanca dr. Ante Paveliča z redom sv. Save I. razreda. Beograjski nbč. svet za učiteljski kongres. LDU. Beograd, 24. junija. V svoji po-sleduji seji je beograjski občinski svet dovolil učiteljskemu društvu 10.000 dinarjev Poljska in Jugoslavija. Pod tem naslovom prinaša včerajšnji »Slovenec" pikro notico, katere vsebina je, da ščuiemo že nekaj časa konsekventno proti Poljski republiki z namenom, da oblatimo polski narod v očeh slovenskega naroda. Pregledali smo še enkrat vse članke in notice v našem listu, v kolikor se tičejo Poljakov in dogodkov na Tešin-skem. O tešinskih dogodkih smo večinoma citirali najrazličnejše poljske liste, kako pišejo o Cehih in češki republiki. Ako so tisti članki vzbudili pri naših ljudeh nerazpoloženje ua-pram Poljakom, nismo tega zakrivili mi, temvoč poljski listi, katere smo I citirali ravno zato, da pokažemo, za sprejem učiteljev, ki sc udeleže jugo-slovenskega učiteljskega kongresa v Beogradu v dneh od 17. do 19. julija. Deschanel odlikoval našega avijaiika. LDU. Beograd, 25. junija. Predsednik francoske republike Deschanel jc odlikoval našega kapetana-avijatika Mijodraga Tomiča znajvišjim državnim redom, za njegov« neustrašene boje z nemškimi avijatikl pred Verdunom. * S komunističnega kongresa v Vuko. varu. Iz Vukovara poročajo, da so se na tamkajšnjem zborovanju izrekli slovenski komunisti iz severne Koroške (od kod so se vzeli?) in iz Maribora za pristop v enotno Jugoslovansko komunistično stranko. Na kongresu so se prečitale Izjave komunističnih strank iz Bolgarske iti Romunije, ki vse poudarjajo, naj se s soci-Jalnim! demokrati ne sklepa kompromisov. Pod vtisom teh deklaracij se Je 360 delegatov izjavilo za taktiko levice, t. j. za radikalno taktiko. 60 odposlancev komunističnih organizacij, med njimi baje tudi Golouh iz Slovenije, se je izjavilo za taktiko sredine. Priprave na občinske volitve v Boo-gradu. Volilni imeniki za Beograd so že izdelani in obsegajo 12.000 volilcev. Priča-kuje se, da bo zaradi pomanjkljivih volilnih Imenikov okoli 5000 reklamacij, katere bo treba upoštevati, tako, da bo pri občinskih volitvah v Beogradu volilo 17 tisoč ljudi. Beograjski krušni delavci zahtevajo zvišanje plač. Vsled teh zahtev bodo s 1. julijem najbržfe stopili v štrajk. Novo gledališče v Novent Sadu Meščanstvo Novega Sada je sklenilo zgradbi novo gledališče. V to svrho je določilo tr* miljone kron. Razna poročila Nesoglasja med Kraslnom in LJenlnom? UDU. Pari*. 26. lunlla. »Matlu« Javila Iz Londona, da so se težkoče pri pogajanjih s Krasinom zelo poostrile. Nesoglasje med Krasinom in Ljeninom se je pojavilo v toliki meri, da namerava posredovalec sovjetske Rusije vrniti še v Moskvo, da doseže sporazum v ustnih razgovorih. Vtis Glolittijevega govora v Italijanski zbornici. j-DU. Rim, 24. junija. Koncem Ololitti-zevega govora je priredila zbornica mana-strskemu predsedniku dolgotrajne ovacije, lca'erih *.«• le ekstremisti ldso udeležili, ki Sl že poprej poizkušali, prekiniti Giolittija, s čimer pa so zadeli na odločen protest poslanske zbornice. Nekaj njih pristašev le spravilo na površje vprašanje, kaj je z Albanijo. Ololitti je odvrnil, da mu ni težko izjaviti, da vlafra protektoratu nad Albanjo ni naklonjena, temveč da želi neodvisnost Albanile. Te besede so bile sprejete z odobravanjem in so napravile velik vtis. Na potu v snat, kjer je Giolitti to Izjavo ponovil, so poslanci ministrskega predsednika obkrožali in mu ikreno čestitali. Poljaki pripravljajo izpraznitev vzhodne Galicije. LDU* Dunaj, 25. junija. Kakor javlja praški »Narodni demokracle« pripravljajo Poljski popolno Izpraznitev vzhodne Galicije. io Madžarska bojkotira Avstrijo! UDU. Budimpešta; 25. junija. Madžarske paroplovne družbe, ki opravljajo osebni promet med Dunajem in Budimpešto, so prejele odredbo, da ne smejo s svojimi ladjami prevažati nikakih potnikov v Avstrijo. Izvzeti so tuji državljani, ki Imajo na svojih potnih listih opazko, da se ne bodo mudili v Avstriji. Otvoritev demokratsko-nacljoualncga konventa v Ameriki. LDU Amsterdam, 25, junija. Kakor se poroča iz San Francisca, otvorl v ponedeljek predsednik Corsom dcmokratsko-nacio-nalni konvent telefonično iz Washhrgtcna, na kar pošlje delegatom osebno spomenico. Scarborougskl delavci za pravice Irskega ljudstva. LDU. London, 25. Junija. Delavski konferenca v Scarboroughu- le sprejem sklep, ki se glasi, da ej irsko ljudstvo upravičeno po lastnem preudarku razsejati, kake vladavine si želi. « Poljaki, belgijski kralj in tešlusko vprašanje. »Dziennik Cleszynskl« piše precej mimo o vprašanju arbitraže, toda odklanja za razsodnika belgijskega kralja, ker ima ta prevelike zveze s Francijo, ki je zopet Cehom dala pismeno zavezo, da dobe Cehi Tešinsko. Ker je Amerika na Tešinskem najmanj interesirana, bi bili Poljaki zadovoljni z Wiisonom kot razsodnikom. Gospodarstvo, BORZA. LDU Praga, 25. Junija. Devize: Beograd 243. Zagreb 60.50, Dunaj 26.25. Valute: Jugoslovenski dinar 239, avstrijske krone 25.25. Beograd, 25. junija. (Izvirno poročilo.) 23.90—24, avstrijske krone 15—15.50, angle-krone 15—15.50, angleški funti 73.50—74, francoski franld 149.50—151, lire 114—117, dolarji 17.25, švicarski franki 300, drahme 230, nemške marke 52.50—53, bolgarski levi 37—38.50, čsl. krone 55—56. • Novi prometni razpored vagonov. LDU. Beograd, 25. juuija. Ministrstvo za promet živahno deluje, da izdela novi razpored vozov, ki stopijo v promet 1. oktobra 1.1. Ob tej priliki bodo zvišali število potovalnih vozov na vseh glavnih Zelez-nlčnib progah v državi. ’+ Kupovanje In prodajanje nove žetve prepovedano. Minister za prehrano Je prepovedal kupovanje ln prodajanje nove žetve do 1. julija t. L Vse pogodbe, ki so bile glede nove žetve že sklenjene, se razveljavljajo. Pšenica, rž, ječmen, oves in ostale vrste poletnih žit se ne smelo niti l;ua!tl, niti predeti pred 1. julijem. S koruzo , l? goaiavifU&tttt UifoiVaiMS 4« i» — + Nova Industrija. Na Vrhniki pri Ljubljani se je ustanovila velika konzervna tovarna za pripravljanje oziroma prekajevanje vseh vrst mesa v salame, šunke, ter raznovrstne mesne, sadne in sečivne konzerve, nadalje za Izdelovanje mila, sveč, , margarina, kolomaza, kostne moke za gnojila itd. Ta industrija je zamišljena v velikem obsegu; zato se je ustanovila posebna družba, ki je izšla iz importne in eksporfu družbe »Impex« v Ljubljani. Družba ie kupila v ta namen pivovarno na Vrhniki in jo adaptira v tovarniške namene. Zvezana je z lastno železriiško progo. Ves obrat se bo vršil z lastno električno silo ter bo odgovarjal najmodernejšim zahtevam. V tovarni se nahaja velika klavnica z velikimi modernimi hladilnimi pripravami, lastno izdelovanje škatel) za konzerve, lastno mlzarst.o in sodarstvo. To podjetje, zlasti kar sc tiče izdelovanja konzerv, je edino podjetje te vrste v Juiroslaviil in sn je pozdraviti, ker se bodo porabili poleg mesa in masti vsi odpadki kakor kri, parklji, rogovi in sploh vsak najmanjši del od živine in prašičev, katere se je dosedaj takorekoč bre» pravega izkoriščanja zavrglo. Z obratovanjem se začne najbrž v leseni t. L -y 152. štev. i iinii Dnevne Stran 8. r — Šesta obletnica atentata v Sarajeva, ‘Jutri, 29. t. m. preteče 6 let, odkar so izvršili Prlr.člp, Cabrllovlč in tovariši atentat na bivšega avstroogrskega prestolonaslednika Ferdinanda. Kmaiu po umoru so avstrijske oblasti obsodile nekaj zarotnikov v smrt na vešaiih, druge, pa med njimi Principa, radi nedoletnosti v dosmrtno Ječo. — Frinčip je pozneje v ječi v Terezinu na Češkem umrl. Zemske ostanke v avstrijskih Ječali umrlih mučenikov za našo svobodo prepeljejo iz Terezina v domovino Sokolih ko se povrnejo z vsesokolskega Izleta v Prani. — Važno za imejltclje potnih listov, Občinstvo se uradno opozarja, da morajo biti vsi potni listi in legitimacije za potovanje v tujino opremljeni s fotografijami ln da se bodo dajala visa samo na tako opremljene listine. — Naše orožništvo. Vsak Jugoslovanski 'državljan, mora videti in vedeti, v kako slabih razmerah se nahaja naše orožništvo. Orožniško moštvo po večini niti oblečeno ni kakor bi se spodobilo. Pa tudi druga oprema orožništva je nezadostna in pomanjkljiva. To vpliva neugodno na orožnike same, jemlje pa Jim tudi ugled pri ljudstvu. V prejšnjih časih so bili varstveni organi skrbno oblečeni In dobro obuti. Dasl orožništvo ne zahteva nemogočih stvari, vendar he pride nikomur na misel, da bi se ustanovila kakšna zadruga ali oblačilnica, ki bi skrbela za to, da morejo nabaviti orožniki obleke po primerni ceni. V naši državi res ni potreba, da bi bili arestantl boljše oblečeni, nego tisti organi, ki morajo skrbeti za Javen mir in red. — Slovenski otroški vrtel v tržaški okolici. Naposled Je Italijanska vlada vendarle dovolila, da se otvorljo slovenski otroški vrtci v sledečih krajih tržaške okolice: pri Sv. Jakobu, v Skednju, pri Sv. Matiji Magdaleni, v Rocolu, v KolonjI, v Rojanu, pri Sv. Ivanu In Vrdelci. Slovenski Otroci bodo torej vendarle deležni poduka V materinem jeziku. — Pošiljatve Iz Amerike. Naročnik Iz 'Amerike nam piše: Splošne so pritožbe tu po Zd. Državah, da Je bil denar,, ki smo ga pošiljali svojcem, na pošti v Jugoslaviji ali pa v uradu »Vojaške cenzure« ukraden. O tem ni nlkakega dvoma. Samo Iz Iron Rlver, Wis. niso došla štiri pisma, ki so bila poslana od začetka letošnjega leta taznim strankam na Kranjsko, adresatom v roke. Kratko malo so pobrali denar Iz pisem ln pisma uničili; Strankam niso bila dostavljena, ker bi se morala Izročiti proti prejemnemu potrdilu, a teh še do danes ni jv Ameriko, dasl sem prejel potrdila že za 'druga pisma, ki sem Jih poslal pozneje. Pri takih razmerah se ml tu nikakor ne čudimo, da paketna pošta z Jugoslavijo še jyedno ni odprta in najbrž še dolgo ne bo odprta. Upam, da bo pošta Zd. Držav, kateri sem naznanil svojo zadevo, uvedla natančnejšo preiskavo, da se ne bo vse kar potlačilo. Spoštovanjem J. C. Smole. — Iz potne torbice. Piše se nam: Zadnjo nedeljo Je kazalo precej lepo vreme In gato sem se odločil za pešpot Iz Celja v Radeče pri Zidanem mostu. Komaj pridem Iz mesta malo proti Polulam, sem se silno zanemarjene ceste kar ustrašil. Podobne ceste sem videl svoj čas le še v Sandžaku. *— Ko sem dospel do laških toplic, sem bil res Izenenaden. Na eni strani prenavljajo topllška poslopja, na drugi pa polagalo tračnice za ozkotirno železnico Laško—Rečica-Huda jama. Kakor vse kaže, se bo razvil tu v kratkem velik promet. — Laški trg sam Je naredil name precej ugoden vtis, čeprav se še sliši precej švabčarenja. V okolici sem zapazil na neki gostilni čuden napis: Opalda prodaja tobak. Nadalje sem Videl na poti proti Rimskim toplicam ln Zidanem mostu še več takšnih nerodnih napisov, kakor: Trafika prodaja tobak Itd. — Ti smešni napisi se morajo na vsak način nadomestiti z dobrimi. — Dospel sem v Radeče. Lep trg ob Savi, s prijazno lego, a y narodnem oziru ga ne moremo staviti za Vzgled. Zelo neumevno se ml zdi tudi, zakaj občina ne pusti popraviti varnostnega plotu ob Savi. Upamo, da se to zgodi, pred-no kdo v Savo štrbunkne. — Umrl je v Ptuju pred kratkim nemški odvetnik dr. Sikst Fichtenau v 76. letu starosti. Ljubljana. — Žigosanje pisemskih pošiljk v spomin na regentovo bivanje v Ljubljani. Pri poštnem uradu Ljubljana I. se bodo žigosala pisma In dopisnice v pondeljek 28. t. m. od polnoči do polnoči v spomin na bivanje regenta Aleksandra v Ljubljani s posebnim pečatom v rudečl barvi. Pisma in dopisnice morajo biti oddane pri glavnem poštnem uradu. ’ iz naagisiratne službe. V zadnji seji občinskega sveta ljubljanskega sta bila imenovana 7. veljavnostjo od 1. julija t. 1. mag. koncipist dr. Ivan Letnar za magistralnega komisarja v IX. činovnem razredu, računski praktikant Josip Košiček pa za računskega asistenta v XI. činovnetn razredu. Mag. svetnik Janko Bleiweis-Trsteniškl je bil z veljavnostjo od 1. maja pomaknjen v VI., strojni mojster Vojteh Fortič pa z veljavnostjo od 1. julija v IX. činovni razred. Mestni blagajnik Veličan Fink se s 1. julijem stalno vpokoji s pokojnino 3. stopnje VII. čin. razreda. Mag. ofte. Fraflj« CtroJttJo-va je dobila dopust dč> 1. Julija, v slučaju potrebe pa do 1. avgusta — Vsem, ki bodo gradili nove hiše, id Id bi radi stavbe umetniško-okusno okrasili, priporočamo za to ustvaritelja Trubarjevega spomenika, našega preznanega mojstra v kiparski stroki Bernekerja, ki stanuje v Slomškovi ulici štev. 19. — Na državni obrtni šoli v Ljubljani bo razstava šolskih risb In izdelkov, ki se je napravila ob priliki poseta regenta Aleksandra, za občinstvo dostopna od 28. junija do 4. julija t. 1.: vsak dan od 10. do 13. in od 15. do 17. ure. — Državna realka. Vpisovanje v I. razred državne realke jo preloženo na torek 29. t. m. od 9—12. ure dopoldne. — Nenadna smrt. Včeraj zjutraj je nenadoma umrla od kapi zadeta sobarica v hotelu »Ilirija«. — Lačni tatovi. V klet F. Z. so s« te dni prikradli neznani tatovi, ki so odnesli gospodarju dve suhi gnjati, eno pleče hi veliko skledo. Storilce išče policija. Maribor. Dežela neverjetnosti se res po pravici imenuje naša država. Teh neverjetnosti je zelo mnogo tudi v Mariboru. Težko je verjeti, da morajo tukajšnji dijaki-Slovenci poslušati šolsko mašo in pridigo v nemškem jeziku, a vendar je temu tako. Mariborska državna realka ima šolsko mašo in pridigo izmenoma zdaj v nemškem zdaj v slovenskem jeziku.-Sedaj je konec šolskega leta, a v prihodnjem šolsktn letu pričakujemo, da se bo ta nas ponižujoči običaj odpravil. Čas je že. Italijansko govorjenje v Mariboru. Razun prekomernega švabčar-jenja se sliši pri nas tudi preveč laške govorice. Na sprehodu v mestnem vrtu se doživi marsikaj. Tako se sprehajajo^ včasih po dva do trije gospodje in živahno rešujejo jadransko vprašanje, bodisi v slovenskem, bodisi v hrvatskem jeziku, a za nji-' mi gredo njihove milostljive in brbljajo v najslajšem kalabreškem narečju. Zvečer pridejo tudi njlhdvl sinčki-dijaki na sprehod, govorijo istotako laški in si s spremljevanjem na mandolino prepevajo „la bella-Venezia“. Ti gospodiči imajo gotovo-tudi državno podporo. — Gospodične nameščene pri državnih uradih, zlasti pri policijskem uradu, se ravno tako vse preveč poslužujejo la-ščine. Kaj se temu ne da odpomodi? Odstranite znake avstrijske sužnostl. Iz Maribora nam pišejo: V Vašem cenjenem listu ste že večkrat opozarjali na sledove bivšega avstrijskega tlačanstva pod vlado Habsburžanov. Pri tem pa je Vaša hvalevredna pazljivost pozabila še na marsikaj, kar žali našo narodnost. Tako bi bilo treba nemudoma odstraniti škandalozni napis Theresienhof«, zlasti še zato, ker bo tam sprejem regenta Aleksandra. Izginiti pa morata brez odlašanja tudi »Stadtkino« In »Tegetthof«. NemčurJI napadli Sokole v Mariboru. Zadnjo nedeljo so napadli nemškistarski delavci na koroškem kolodvoru s kamenjem In nožml slovensko družbo, ki se Je vračala Iz Limbuša. Kričali so tudi: »Dol z Jugoslavijo«. Trije sokoli Iz Studencev so bili težko ranjeni. Od napadalcev so znana sledeča imena: Sabelnlg, Wechowetz In We-sounlck. Pričakujemo, da bo oblast krivce prijela in jih pošteno kaznovala. Takšnim predrznostim Je treba napraviti konec. »Frehvllllge Feuerwehr ln Marburg a. D.« Je imela 16. t. m. svojo javno vajo na »Trgu Svobode«. Po dolgem času smo Imeli zopet enkrat priliko, da smo poslušali nemško poveljevanje iz ust ognjegasnega načelnika. — Upamo, da to društvo ne bo prisostvovalo svečanemu sprejemu regenta Aleksandra. Hiša Črnega Jurija. V Mariboru na Koroški cesti se nahaja hiša, v kateri je bival svojčas praded našega regenta Aleksandra. Na mestu bi bilo, da se ta hiša ob priliki regentovega prihoda še posebno okrasi. Opozarjamo na »Koroški kres«. Po odhodu regenta 29. t. m. zvečer se vrši v vrtu kr. vojaške realke velika kresna veselica, katere čisti dobiček je namenjen za koroški plebiscit. Prireditev bo nekaj impozantnega, česar Maribor še ni videl. Udeležite se je polnoštevilno! Vlom v tobačno trafiko. 22. t. m. med 12. in 14. uro je vlomil neznan zločinec v trafiko Amalije Strauss in odnesel velike množine raznega tobaka, cigaret in cigar. Pred nakupom se svari. 7 preiskovalnih jetnikov je ušlo v noči od 22. do 23. t. m. iz zapora tukajšnjega okrožnega sodišča. Večina teh je bila v preiskavi radi tatvine in goljufije. Jetniki, ki so doma po večini z mariborske okolice in Prekmurja, so se poskrili najbrže doma, ali pa so pobegnili preko meje. Kako in kje so dobili orodje za prepiljenje okenskih mrež, se še do sedaj ni moglo dognati. Mariborska glavna tobačna zaloga preide, kakor poročajo, v slovenske roke in sicer jo bosta prevzela častnika-invalida nadporočnika Geč in Gnus. nemško In afcftenske popa-ieoo napite. Po ulicah, po katerih bo iel regent Aleksander, se Še vidi vse polno nemških ln slovenskih popačenih' napisov, katere slednje so zlasti Nemci Izobesili z namenojn, da nas žalijo. Oblasti se dosedaj rilso pobrigale, da bi te izzivajoče napise odstranile, toda sedaj, ko pride regent, upamo, da se bo to zgodilo. Tudi v Celju še niso pozabili na »Wacht am Rhein«. Pred kratkim se je iz neke hiše V 8trossmayerjevI ulici čula ponoči Izzivalna »VVacht am Rheln«. Po glasovih sklepati, so jo peli mladi fantalini. Opozarjamo oblasti da se malo pobrigajo za stanovalce do-tlčne hiše In Izzivalce primerno poduče. .VBRSKO JEZERO KRASOTA SVETA. Zapadni del Vrbskega jezera, pred vratmi svet. znanega letovišča Vrba v coni A ]e brezdvomno najlepši del Koroške in tudi najvažnejša točka Jugoslavije. Ako zanemarimo ta del naše Koroške, smo s tem pripomogli našim tuje zemlje lačnim neprijateljem do toli zaželjene spojitve, kar bi nas ogrožalo vse žive dni. Ob krasni cesti na Jezeru v občini Logaves začenši na meji cone B komaj 1 km pred Vrbo stoje vila pri vili z najmodernejšimi hoteli. Vile in hoteli so moderno opremljeni z električno razsvetljavo in najboljšo pitno vodo; vsaka vila in hotel ima za letoviščarje svoje kopeli na jezeru, čolne in lepa gozdna sprehajališča, Vile in hoteli so povečini še neoddani, ker je med posestniki teh vil mnogo Nemcev, ki Jugoslavijo javno sovražijo, se dosti ne brigajo, da bi oddali stanovanja potom anons. Torej letoviščarji iz Jugoslavije, ako zasedete te kraje, dosežete dvojno-; uživali bodete krasoto sveta ko nikjer drugod, in služili boste v veliki meri domovini. »K. K. BEZIJRKSGERICHT, K. K. STEUER-.................AMT, F. J. I.« Slovenska Bistrica, dne 24./6. 1920. • -Lepi In -upapolni so bili dnevi, ko smo odstranjevali te tuje In zoperne. besede z naših javnih poslopij in odpravljali iz njih čez mejo zakrknjene germanske in rene-gatske pijavke slovenskega naroda. Po celi domovini Je zavel svež;‘duh odkritosrčnosti In veselega, ustvarjajočega dela. Zlasti so se tedaj izkazali naši narodni uradniki, ki so s svojim gigantskim delom in zmožnostjo prvi dokazali, da smo vredni svobode in zmožni samostojnega državnega življenju brez tuje pomoči. Od tistih svečanih narodnih praznikov Je preteklo komaj leto In še par mesecev in vendar se je od tedaj zgodilo toliko sramotnih narodnih grehov, da že -najmočnejši zgubljajo ravnotežje in morajo največji optimisti priznavati, da pozabljajo na svojo narodno čast — tako »voditelji«, kot tudi ljudstvo, vlada in javnost, vse hoče postati — topo. Žalosten naroden škandal, ki se le te dni zgodil v Slovenski Bistrici, je tipičen odsev tega javnega duševnega stanja in skrajno značilen za mentaliteto nekaterih naših vodilnih mest In — »zaslužnih rodoljubov«. Evo ga onim, ki jim še ni zamrl čut pravičnosti in narodnega ponosa: Če izstopite na našem kolodvoru, vidite najprej visoko, novo stavbo in ne morete se kot ponosen jugoslovanski državljan dovolj načuditi, da na njem še vedno blesti v me-terskih zlatih črkah izzivajoč napis »K. k. Bezirksgericht, k. k. Steueramt, F. J. L«, kjer še vedno vodi kraljevo okrajno sodnilo bivši nemškutar, sodni svetnik Pirnat. Nobeni protesti tukajšnjih narodnih krogov In želje za premestitev niso pomagale, mož trdno sedi v prekrasnem stanovanju s 7 sobami. Še »čednejše« razmere pa so v pritličju pri davčnem uradu, ki ga je vodil pred prevratom v Prlekiji rojen ln odrasel Slovenec Pichler. Ker pa je Iz tega Prleka postal v Slovenski Bistrici trden Nemec, ki ni mogel nikdar pogledati kakega slovenskega časopisa (če ni slučajno njegovo Ime gostovalo v njem), nikdar priti v slovensko družbo, še manje na slovensko prireditev, s svojimi slovenskimi tovariši in s slovenskimi tnteligenti pregovoriti slovenske besede, ampak kvečjemu s Pohorci, — le po prevratu narodni svet za slovenjebistriški okraj soglasno (tudi z glasom Petra Novaka in dr. Lemeža) predlagal Narodni vladi, da se gospodu g. Pichlerju odvzame vodstvo davčnega urada in isto podeli narodno zaslužnemu davčnemu upravitelju gosp. M, Sch\varzu. Čeprav je bil gospod Pichler vedno član vseh tukajšnjih nemških drušiev In se osteniatlvno udeleževal njihovih pri reditev, ::bče\a; edino le z nemškim nadučiteljem Sclrestlom in hujskačem Watze-kom, in čeprav se je dala njegova žena Še med vojno voliti v odbor tukajšnjega »Schulvereina«, vendar Je Narodni svet iz človekoljubja z ozirom na Plclilerjevc rr-si-no prleško kri priporočil Narodni vladi, da ga ne odstavi, ampak samo premesti v kak čisto slovenski kraj, kjer ne bo mogel več narodno škodovati. Vodstvo davčnega urada je na to dobil gospod Sch., gospod P. pa je »zbolel« in šel na trimesečni dopust. Ker Je bil tudi upravitelj F, odpuščen, Je mo-iral vse ogromno delo zmagovati g. Sch. s kontrolorjem g. P. Ker Je prijazni Pichler $0 mod vojno nalagal največ dela g. Sch., je slednji končno resno zbolel In moral oditi na daljši dopust. Za P. pa so gospodje v Ljubljani med tem Iskali drugo mesto, a ga niso našli. Pred par dnevi pa Je gospod Sch. nekoliko okrevan zopet nastopil službo. — Še bolj kot on, pa so bili tukajšnji Slovenci konsternirani nad novico, da Je med tem vlada poverila vodstvo davčnega urada zopet g. Pichlerju In je torej zaveden in požrtvovalni narodnjak ter skrajno marljiv in vesten uradnik g. Sch. zopet podrejen svojemu bivšemu prleško-nemškemu šefu P. In ko smo iskali vzroka tej neverjetni irt neumljivi spremembi, smo zvedeli, da Je zakrivil ta nesramen naroden ška rdal ia ponižanje slovenskega bolnega uradniku bivši deželni poslanec SLS, Peter Novak, ki je ob sodelovanju odvetnika dr, Lemeža poročal vladi kot komisar okAjjnega zastopa, da je Pichler čisto dobei ilovenec ln bil tak tudi prej in je torej /ahko zopet vodja tukajšnjega davčnega urada. Peter Novak! Dolgo smo mirno poslušali Vaše hvalisanje, koliko ste VI delovali v Slovenski Bistrici za narobno stvar — nesebično. Pa to nesebičnost dvomljive kakovosti za enkrat puščamo v miru, ker upamo, da boste imeli sedaj po tem razkrinkanju vsaj toliko časti, da z vsemi Vašimi sokrivci v tem narodnem grehu takoj odložite vsa častna mesta, kJ smo Vam jih zaupali zlasti v dobi naših najsvetejših revolucijskih dnlj — po prevratu. Ravno tako tudi ne bomo molče trpeli Vašega večnega zmerjanja čez Jugoslavijo — če jo tako malo ljubite — saj vendar poznate pot svojega političneg* prijatelja dr. Šušteršiča!?, Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je bila o minulosti g. P. in g. Sch. pravočasno poučena od najmerodajnejše strani ln je torej prav nič ne opravičuje dejstvo, da si Je naknadno oskrbela »Aprobitus« od Šusteršičevega pristaša. Odločujoči gospodje v vladi naj vedo, da smo ml pravi Slovenci v mestu In okraju brez razlike političnega prepričanja skrajno ogorčeni nad tem narodnim škandalom In ne bomo nikdar dopustili, da bi oba in edina urada v našem mestu repreventirala bivša — Nemca! Ravno v našem renegatskem mestu si ne damo vsiliti na vodilna mesta ljudi, ki so se šele po prevratu spomnili, da znajo tudi — slovenski — ker mi še nismo otopelil Pričakujemo torej takojšnjega zadoščenja narodni časti In tudi ugledu naše državne uprave! Šport in turistika. Nogometna tekma Hašk-IHrJja se začne ob 18. url, ker bo princ regent Aleksander tekmo posetlL K Gledališče. REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA. Drama: Nedelja 27. t. m. »Ljubosumje«, A. Pondeljek 28. t. m. »Pohujšanje y dolini šentflorjanski« Izv. ab. Opera i Danes v nedeljo: slavnostna predstava na Čas regentu. Pelo se bo po eno dejanje iz oper »Rusalka«, »Manon« fn »Prodana nevesta«. Pondeljek 28. t m. zaprto. \ \ JU Pokrajinske vesti. 4*. .. Kamnik. 13. I. m. je žandarska patrulja hodila od gostilne do gostilne, da bi se prepričala, če se vsi gostilničarji držijo predpisov in če nimajo .svojih prostorov odprtih čez 11. uro. Isto noč pa je imel neki gostilničar svojo gostilno odprto do jutranje zore. Ker ne vemo, če se je tudi ta gostilna kontrolirala, si usoJamo opozoriti merodajne faktorje, predvsem deželno vlado, naj gleda na to, da se proti kršilcem policijske naredbe postopa po predpisih. Red je treba na vsak način napraviti tudi v Kamniku. Kranj. Pred dnevi je neki tukajšnji trgovec znižal ceno sladkorju od 80 na 65 K, v čemur ga Je posnemal tudi neki drugi trgovec. To pa ni ugajalo vojnemu dobičkarju L. ter se je na njegov pritisk sklicala seja trgovskega gremija, pri kateri se je sklenilo, nastaviti ceno sladkorju zopet na 80 kron. Zahtevamo od vlade, da naredi konec temu početju tukajšnjih kožoderov In da iste že enkrat pošteno kaznuje. Radeče pri Zidanem mostu. Dne 28. junija se vrši pri nas redni Petrov semenj za živino in trgovsko blago. Opozarjamo občinstvo, da je semenj star in da je bil po navadi vedno najbolj obiskan. Rogaška Slatina. S 1. julijem otvorl Mariborska eskomptna banka v kopališču Rog. Slatina svojo ekspozituro. S tem bo ustreženo vsem gostom, posebno pa trgovskim krogom. Ekspozitura bo Imela svoje prostore v ravnateljstvu. Naš poštni urad posluje tako točno in redno, da se temu ne morejo načuditi gostje z juga, ki doma tega niso navajeni. Saj je tam treba poleg taks še posebnih »zvez«. Z Zagrebom ima pošta direktno telefonsko zvezo. S tem je omogočena gostom stalna zveza z domom. V nedeljo dne 27. t. m. se vrši prvi koncert mariborskih učiteliiščnikov pod vodstvom prof Druzoviča. Kino Igra sedaj stalno. Kopališče je že skoraj polno. Za julij in avgust je vse naprej oddano. Obeta se zelo visoka glavna sezona. V spomin na prihod regenta Aleksandra v Slovenijo se bo Imenoval hotel »Esplanad«, kjer je regent 1. 1909. bival kot gost: hotel princ Aleksander. Cene so zmerne. Po 1. Juliju se otvori »bar«, ki le podjetje zagrebške družbe (bivši hotel Bauer). Priporoča se vsem gostom, da se obrnejo na ravnateljstvo glede stanovanja, ker bi ga sicer mogli le težko dobiti. Laško. Življenje v Laškem je neprijetno. Ni nikake skupnosti, nobene družabnosti. Hočemo biti demokrati, a demokrati, ki načela le malo poznamo. Veselja do narodnega in društvenega dela skoraj ni. Nimamo niti pevskega niti godbenega zbora, akoravno so taki zbori pod Nemci že obstojali ter so bili Slovenci njih najkrepkejša podbora. Sedaj so pa postali oni gospodje zelo, zelo komodnl, nadvse brezbrižni in narodni. Za že obstoječa društva je veliko premalo zanimanja, nemškutarenja pa ravno sedaj zopet čez mero, čemur so krivi Slovenci sami. Le-ti govorijo z znanimi tevtonl vedno le nemško, in če vprašaš zakaj tako ravnajo, ti poreko: »Popreje sem ž njim govoril vedno nemško in sedaj mi kar ne gre, da bi govoril slovensko«. Da, suženjstvo je Laščanom prišlo v meso in kri in svobode se ne bodo še tako kmalu zavedli. Gospodje, kavalirstvo se ne imenuje to, ako se na ljubo nemškut svabčarl, in če bi to opustili, bi marsikatero karanje izostalo. Nernčurjem smo podali roko v spravo, ter jim odpustili žalitve našega na-, roda, zato pa zahtevamo, da se že enkrat i zavedalo svojega pokolcnja. Dramlje. Drameljski fantje In dekleta priredijo danes 27. t. m. Igro »Eno uro doktor« pod vodstvom učitelja Tone Seliškarja. Na vzporedu je tudi petje in šaljive točke. Po igri veselica na prostem. Cisti dobiček Je namenjen Jugoslovanski MaticL Šmarje pri Jelšah. Tukajšnji občinski tajnik Graner je bil obsojen na 1000 kron globe ln pet dni zapora, ker je prodajal aprovizaciji namenjeni sladkor po 18 K na Hrvatsko. Sv. Lenart v Slov. Gor. Občinstvo opozarjamo, da se vrši v soboto 3. julija zvečer pri nas ustanovitev podružnice Jugoslovanske Matice. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe. Poljčane. (Na naslov obratnega ravnateljstva lužne železnice v Ljubljani.) Dne 20. t. m. se Je razlegalo pri nas vsenemško Izzivalno petje, katerega je vprizoril skladiščnik južne železnice Jesenik z nekaterimi od njega povabljenimi mariborskimi nemčurjl. Ta Jesenik Je sploh čudna prikazen. Do prevrata Je bil eden prvih nemških apostolov, po prevratu pa se je pridružil takoj socljallstom, ker Je pač mislil, da bo v tej stranki lažje rovaril proti državi. Moža, ki ne zna niti slovenski In ki vedno samo ruje prhti državi, je treba takoj odstraniti. Dovoljujemo sl vprašati obratno ravnateljstvo, kaj misli ukreniti? Mislimo, da se za to mesto že lahko dobi tudi kakšen naš človek, ki bi bil dovoli sposoben In — treznejši, kot je on. Zreče. K dopisu v »Jugoslaviji« od 19. t. m. dodajamo še sledeče: Pisec omenjenih vrst je sicer lepo povedal, kako so se naše Zreče kar čez noč prelevile Iz nem-čurskega gnezda v popolnoma slovensko vas, le na nemškutarjenje, ki Je pri nekaterih še vedno v modi, je pozabil. V Zrečah biva namreč neka ne nemškutarska, temveč sploh nemška družina, katere polovica članov je pristojna v Avstrijo. V tej družini se ne sliši drugo, nego zabavljanje proti lačni« Jugoslaviji; pravijo, da je bilo v časih Franca Jožefa veliko udobnejše življenje, da jim kralj Peter ni po volji —< sploh ne morejo prehvaliti krasnih razmer, ki vladajo v njihovi domovini. In čujtel Neki dami te družine dvori neprestano neki bivši podporočnik. Ne razumemo, kaj ga veže na družino, ki nima za našo državo nobene prijazue besede. Mladi mož naj malo Izbira svoje besede! Ml se ga ne bojimo, če nam tudi včasih pove za strašilo, da je v ozkih stikih s par člani naše vlade (?). On ln njegova dama naj le bosta lepo mirna ln naj ne vnemata prepira med mirnimi Zrečanl. Baško jezero. Tu smo otvorlli pretečeno nedeljo restavracijo na otoku, ki jo je vzel v najem zavedni naš rojak Resman. Obenem pa se je vršila na Brdu gledališka predstava ter sta govorila gg. dr. Stefančič in Špicar. K tej prireditvi ie prihitelo mnogo naših iz cone B, iz Štebna in Vernberga Kar se tiče prireditve gre vsa čast vsem, ki so sodelovali. Posebna hvala pa našim vrlim gdč. učiteljicam ln gospodom od orožništva in finance, ki nam gredo vedno radi na roko. Srečni smo pod jugoslovansko upravo, ker sedaj vidimo, da so uradniki, ki prihajajo k nam naši bratje, prej v Avstriji pa so bili naši zatiralci. Želimo le, da bi naše divno jezrro ne ostalo osamljeno in vabimo vas, vse brate v Jugoslaviji, pridite k nam občudovat naravne krasote In poslušat naše glasove. Prepričani bodete, da imamo srce na pravem mestu. VERA. Komati. (Dalje.) »Ali sem lepa?« ... . »Lepa! Ta beseda Je preslaba. Ti si kakor bajka — pesem.!« »Tvoja bajka, da... In princesa?« »Dovoli, da se prav prisrčno sme’ jem.« »Smej se! Smej se! Kako me to Oživlja. Pojdi v budoar: tam ie krasen somrak za kramljanje, Pripoveduj, pripoveduj vse.« Bolj leže kakor sede ie počivala ra malem svilenem divanu razvijajoča vso svojo gracijo. Prevzet, kakor da io vidi danes prvikrat, je pokleknil k njenim nogam. • »Kako plamene tvoje oči. in kako žare tvoje ustnice in roke ti trepečejo! Ljubka, pomiri se. in daj, bodiva pametna! Umakni svoje nožiče, da morem sesti k tebi in ti pripovedovati.« Storila je, kakor le velel. »Kako je velikemu vojvodi?« »Razmeram primerno, še 'dovolj dobro.« »Ali te ie odvezal tvoje besede«? »Ne. — samo nekoliko je popustil v svojih zahtevah z besedami: »Dra- gi nečak, tvoje življenje ie nekaj Časa sem tako, da ne morem siliti svoje hčere, naj bi se poročila s teboj. Mlada, nedolžna deklica je, ki se morda odvrne od tebe. Moje določbe ostanejo iste. ampak princesa naj izreče odločilno besedo ob svojem devetnajstem rojstnem dnevu. Ako umrlem prej, pa odločita sama pred mojo krsto svojo bodočnost. Oh, kako so me te besede nemilo dirnile, Vera!« »A kal pravi mlada, nedolžna deklica?« je vprašala Vera porogljivo, in z rezkim glasom. »Žal ničesar: nisem imel prilike sam govoriti ž njo.« »O. bila le pač plašna. Čisti angel vsekakor sluti to in ono in ga je groza velikega grešnika, ha. ha!« »Ne, plašna ni, starejša Je, kakor kažejo njena leta: njen nastop le odločen. samozavesten, po angleškem načinu.« »Kako je govorila s teboj? ,i »Hladno in ponosno.« \ »Sovražim io zaradi tega.« \ »A če bi bila Ijubeznica?« »Bi io ubila.« »Ti nelogična, sladka ljublctf — poslušal daJie: Po razgovoru * njenim očetom ie bila princesa neprestano v bolniški sobi. Sinoči pri ve- čerji in danes pri obedu io |e obkrožalo vse dvorno osobje. Ko sem jej po obedu poljubil roko ter jo prosil za kratek razgovor, se j« oprijela dvorne dame in rekla: »Ljubi bratranec, kramljala bova pri papanu, to ga bo raztreslo. Obetala sem gospodom profesorjem, da poidem od očetove postelje samo toliko, kolikor je ne-obhodno potrebno, zato si lahko mislite, da sem nemirna. Saj pač ne bo tako nujno.« Zato sem se moral za enkrat odpovedati; pozneje pa je sploh nisem več videl« »Dieu. izogibala se te jel AK si imel vtisk, da bi bila vesela, ako se te osvobodi Egon?« »Res ne morem presojati, — zdi se mi, da njenega značaja ni tako lahko spoznati,« ie odgovoril mračnega pogleda. »A kakšna je? AH Je velik?« »Dolga, suha, črna io bleda.« »Grda torej. Gorje, če bi te poizkušala držati!« Z elementarno strastjo se je na-krat vrgla nanj ter ga naravnost potegnila v svoj oblem. Z rahlo, a čvrsto roko se je osvobodil njenih rok. jo pritegnil k sebi In se roteče zazrl v, njene oči. »Drago srce, zdi se ml da ši sl z obleko nadela tndi slovansko stras!« Zdrsnila se je in pritisnila svoja usta na njegovo reko. »Odpusti ml Sama vidim, da ni dostojno talin vesti se. Tako nepopisno sem razburjena, bolestne misli so me popolnoma prevladate. Odpusti!« »Ne ponavljaj te besede: opominjal sem te samo *aradi tebe, ker se preveč vznemirjaš. Odkar sem vstopil. vem. da bi mi rada nekaj povedala. Razgovori se, dragica.« Nemirno ie premikala glavo sem-intja, nato je povesila svol pogled ter jecljala: »Ne bojim se princeso same, pač pa njene■— kreposti!« »Vera!« le kriknil z napol pridušenim glasom. »Poglej mi v oči. položi glavo na moje prsi in poslušal utrip« mojega srca, ki ti odgovarja: »Ona, ki me je otela smrti in mi dala novo življenje, zdravje, srečo in mir, — ona nosi krono nalčistejše kreposti!« »Da! Tvoja žena sem pred božjim obličjem. Morda sem storila več kot one. ki komodno stopajo pred oltar, da izreče duhovnik nad njimi formulo, ki odgovarjajo nanjo z »da«, kar J« čestokrat samo prazeu zvok. ljubezen, zvestoba, po« žrtvovalnost ie vse!« Pogledala ga je s čarobnim pfl grelom. »Ali se še spominjaš sladkih d svojega ozdravljanja? Prišedša i tebi. sem te ljubila, toda nisem H poznala dodobra. Ko se mi ie odkrilj potem tvoja duša. tedaj se !e privil mola k njej, in ok ie vzplamenel tv s tiho tugo se spominja časa. ko j( mogla v višji meri skrbeti zanj. Več krat hrepeni ro onih časih. Pa št drugo čustvo se je loteva včasih strah, da ga izgubi. — Tako čutim laz.« »Kako divno le valovanj« tvojt duše! Najprej buči v divji strasti. 1 sedal to nežno materinsko Čustvo Vera, ti sl fenomeni« »Morda, zato bo moj« žlvifcn&i kratko.« (Dalje prih.) Mali oglasi Proda se Fotograflčnl aparat,Ideal* 9X12 z vsemt patrebšannnil In 60 plo-SSami se proda. Naslov v upravi. 10*3 P »rtija raznih destt in re-meljev pripravni za kakega mizarja ter zajčll hlev s 6 oddelki iz mecenovega lesa se poceni proda. Ogleda se Tržaška cesta it. 13.___________________1042 Stroj asa pletenje nogavic itd. popolnoma nov, znamka »Styrla* se ceno proda. Naslov pove upravništvo. ’ bekoraeijshl divan, spalna oprava, kredenca za jedilno sobo, in salonska garnitura vae dobro ohranjeno se ceno proda. Dunajska cesta 8, slaščičarna. 1041 ' ; kavčuka Ciril Sitar A* LJUBLJANA , Hiša um prodaj. Radi nameravane izselitve v Ameriko prodam svojo hišo na Vrhniki SL 210, z lepim sadnim in zelenjadnlm vrtom ter rodovitno brajdo Ob hiši. Istotako prodam 2 Vi HP, brezhibno motorno kolo z novo pnevmatiko. — Pojasnila pri: Jos. Zelene, Vrhnika. 1037 Prodam diianikarslio obrt v malem mestu z lepo okolico. Naslov v upravi lista._____________________1018 CUaojkvIr prvovrstna Mamka »Kuhar* na pfodaj. Vpraša se v Mariboru Gothcstrasse 27/L 1024 Prodam radi odpotovanja na javni dražbi (prostovoljno): pohištvo za apalno sobo, kuhinjsko opravo, zrcalo veliko z marmornato ploščo, pianino, zola, modroc, zlatnina, perilo Itd. Dravlje, poleg čuvajnice št. 83, Eberle. Dražba se vrši v pondeljek ob 9. uri. 1023 Prodam s 1 izložbena okna in vrata z roleti in šipami potem pudel s tehtnico in stelaže za spec. trgovino. — Poizve se na Rimski cesti 11. 1026 Služba: 2 zidarska pollrja izurjena, sprejme takoj stavbna tvrdka VILJEM TREO, Ljubljana, Gosposvetska c. 10. Kontorlstlnja, ki je slovenske nemške stenografije in strojepisja dobro vešča, se sprejme v službo. Reflektira se le na boljšo moč. Naslov pove Iz prijaznosU upravništvo. 2038 Mizarju Štirje samski mizarski pomočniki, iz ribniške okolice, dobijo takoj dobro in stalno mesto in dobro opravilo, pridnemu delavcu se povrnejo potni stroški. I. Jugoslovanska tovarna pokučtva, Sun j a, Hrvatako. 1001 Razno: Nenteblovauo soho išče žena brez otrok. Poleg plačila najemnine pomaga tri ure na dan gospodinjiti Naslov v upravnlštvu. 1038 Stanovanje ■ it sobama in kuhinjo v Ljubljani se zamenja. Naslov V upravi. 1029 Iščem meblovano sobo za dve osebi, plačam vsako ceno; posredovalec dobi nagrado. — Ponudbe na Upravo lista pod .Plača postranska reč*. Šajkače (čepice) za častnike, orožnike in uredništvo se dobijo zopet pri: LUDOVIK ROT, krmar, Ljubljana, Gradišče štev. 7. Istotam se proda šivalni is pletilni stroj. Trstje za strope izdeluje In prodaja na debelo in drobno m* po K 4‘80, pri večjih naročilih znaten popust, Ant. Steiner, Ljubljana, Jeranova ul. 13. (Trnovo.) 771 Oblast, konces. infoimačni zavod Drago Beseljak Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5. dobavlja vse kreditne in privatne informacije v tu-in inozemstvu. V abone-mentu ter posamezno cene zmerne. Poravnajte zaostalo naročnino takoj, da se Vam pošiljanje lista ne ustavil Stavbeno podjetje f^ATKO CURK Ljubljana, Zvonarska ul. 9. Kava, žal Čokolada Kakao Bonbone Kavni pridatek Konjak Rum Likerje Šampanjec Namizna vina Mandelne Rozine Dišave Paradižnik Riž Silve Kosti, rogove tnezdro suho in mokro kakor vse usnjate odpadke kupuje vsako količino Tovarna za klej ▼ Ljubljani. sis Ljiljana, ulita H. 51. Mestni stavbenik Ivan Bricelj stavbno podjetje — tehnična pisarna Lubl an a, Slomškova ul. 19 (nasproti mestne elekrarne) se priporoča za vsa stavbna dela. napravo načrtov In proračunov. Delo solidno, cene zmerne in najboljši kvalificirani delavci. 903 Cigaretni papir. Patent 100 kosov v kartona Abadie...........K 200*— Samum ......... 195*— Ottoman ........ 200*— Alteesa.......... 170*— Golub.............. 170*— Cigaretni papir v knjižicah 100 kosov v kartona Ris Abadie ■ tiskom ... K 18£— AUeasa I* vrst ..... K ICO*— Stročnice: Mira........................,. . K 40*— Pečatni V03ek ....... 80-— Razpošilja na debelo Uratras-papirnica. Mestni im 11, IMaei Slavnemu občinstvu se priporoča - KAVARNA CENTRAL » polet Inajavega {ju^Hojnego) mostu. 500 Lastnik &£<8WO MKiOHi Tkanine - perilo - modno blago Vnllk« zaleg«! TVfClkSl ffalnnvoj« vzore« Raimondo Malusa & Co-, Trst vla San Laziaro Stav. 10. 75i RazprodamI konce ptnl, črtani, karirani, fini {Abadie patent, Golub, Casino pisarniški, pisemske mape, svi- Tabu, Abadie-knjižica, Ottoman leni, risalni trgovski pergament- Samum, Oteschau ter v»e vrat« ni papir in vsa Jukk* pOiwKHn. I stročnice št 2-8. Na debelo !n drobno. Dunajska c. 6/L Jos. Omersa, Ljubljana Dunajska c M iUHMilMPO- s • Bi# m Priporočamo Kolinsko kavino primes Kolinska tovarna kavinih primesi v Ljubljani } Kupujem staro zlato In srebro ! :t po najvišjih dnevnih cenah. :: | ALOJZIJ FatHS, Mipa Hiica S. ] Velika izfeira zlatnine, ur, arebmine in briljantov. Popravila izvršujem v lastni delavnici točno in solidno. pristno staro, belo in rdeče slivovko, nun in tropinoveo, vse Špecerijsko In kolonijalno blago: fino jedilno olje, kis, sol, sveče, milo, riž, kavo, cikorijo, kisovo kislino, metle, kolomaz vžigalice itd. prodaja 2KHT najceneje na debelo M. RANT, KRANJ. Kupujem suhe gobe, fižol, vse gozdne in poljske pridelke In dobro ohranjene železne sode. Med. univ. Dr. VILJEM BLANKE naznanja glavnemu občinstvu, da začne ordinirat od fA-ll daljo predpoldan od 9.-12. uro v PTUJU, Panonska ul. 8,1. ndst. (nasproti pošte). — — ■■ Najboljša mineralna voda Tempel vrelec, namizna voda Styria vrelec, medicinalna voda Ponat-ski vrel ec, medicinalna voda mmmmmmmmmmm* mmmimmmmmaommmummammmma; W——M——Tn s 11 —— najmočnejše vrste. Zastopstvo v vseh vrjčjih mestih in krajih. Dobiva se v vseh prodajalnah in restavracijah. : : : Pojasnila daje Ravnateljstvo Zdravilišča Rogaška Slatina. IMPERIAL najnovejši in najpriljubljenejši pisalni stroj sedanjosti. Izvrsten predvojni angl. materjal. Pisava krasna, zelo priporočeni, uporaba neoporečna, cena zmerna. FRANC BAR, Ljubljana, conkariovo nabr. 3. Bencin v železnih sodih po 400 kg po ceni 39 kron kg loko Ljubljana prispe v približno —= 14 dneh. Naročila prevzame: 44 tehn, industr. podjetje, d. z. o. s> »PROMET LJUBLJANA, Gradišče št. 9. ms — sz aa Noaaiai VUVNIA 9AP9H -q9JBsz 'SfDIIH 1IN9 dVa-NOINR *žs—sz ‘a** Noaaiai VUVNIA «, "" ' ' ■ Asistent očesnega oddelka deželne bolnice Dr. LEOPOLD JEŠE je pričel ordinirati za očesne bolezni Dunajska c. 17/1. od ’/2 2.—V* 3. ure. Menjalnica Slov. eskompi banke === Ljubljana === naspr. glavnemu kolodvoru isaesss kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih cenah. Ima poseben borzni oddelek. Novi zgodnji krompir razpošiljam dnevno brzovozno, vsako množino po dnevnih cenah proti povzetju’. OSKAR MOSES, PTUJ, Telefon štev. 8«. Telefon štev. 38. krojaški mojster Vinko Mlakar, Maribor, Tržaška cesta 86 se cenjenemu občinstvu vljudno priporoča za izdelovanje moških in ženskih oblek. Izvršuje točno in po meri ter po najnižjih cenah. — Najmodernejša delavnica. S spoštovanjem 594 * Vinko Mlakar, krojač. Hotel — Restavrant „Kozliček” Topljice — Dobrna pri Celju je za sprejem gostov preskrbljen s dobro kuhinjo in sortiranim vincem. Hladilne naprave in dober obisk omogočijo vedno sveže pivo. Lasten voz k postaji proti naročilu —za hotelske goste po znižani eeni. Priporoča 30: ALIČE KAMENŠEK prej restavr. zdrav, doma v Dolenjih Toplicah. 3 m 1 ■ ■ ■ * : ■ ■ : ■ ■ s 3 ■ 1 i 5 lll-rr—lIE 3IE Tvrdka OSVALD DOBEIC trgovina z mešanim blagom na debelo. Ljubljana, Sv. Jakoba trg št. 9. priporoča svojo bogato zalogo kakor: cigaretni ter pergamentni papir, vlasnice, sukanec (cvirn), toaletno milo, milo za režiranje, sveče, testenine, pralni prašek, prave tržaške bičevnike, biče, krtače za ribanje, f no voščeno čistilo ,Neria“ itd. po naJss!2J!h cenah. 973 311-----—<1F=^= Kis Hipotečni zavod mestne hranilnice = v Mariboru 1 " —r: Telef. int. 3. Rezerve 2,500.000 kron. dovoljuje posojila po 4 ‘/2 “/<*, izdaja 4'/’ °/one zastavnice, ki uživajo siro-tinsko varnost ter se lahko uporabljajo za plodonosno naložbo kapitalov občin, cerkva, ustanov, sirotinskega denarja itd. Denar je najvarnejše naložen, ako si kupite zastavnice hipotečnega zavoda v Mariboru; katere se visoko obrestujejo in za katere jamčijo pupilamovarno vknjižena posojila. Ker se izda samo omejeno število 4'/a“/onih zastavnic, si je treba iste pravočasno zasigurati. Zavod stoji pod Btalno državno kontrolo in je edini zavod te vrste v Jugoslaviji, 920 Ljii, Mipa ulica It 1. **s f i Mg vse Uk MA liianliie. Mt stilsko banko v Zaprcbu. Brzojavni naslovi »ESKOMPTHft". Inlorurb. telefonska Slov. 146., w 2. 3. Kolektivni oglas OGL4HNE ODPRAVE „ I A D K A W“ MARIBOR. Prodam v Mariboru •• v ; tj- 'f' Stavbene parcele za industrijsko podjetje tik tovornega glavnega kolodvora na Teznu ob državni cesti m2 23 K; za vile v mestu stavbene prostore m2 K 35'— ; 4 enonadstropne hiše in rodbinsko hišo ob mestu. 3 vinogradna posestva in 2 gospodarski posestvi v okolici. KARL TROHA, zemljiščna posredovalnica v Mariboru, Slovenska ulica 2. o Haas. *sc minus C<»«H .■■••mi. »i=iuni Kolektivni oglas OGIASSE ODPBAVE ,,J A D lt ANU MARIBOR. S8* Obrtna banka v Ljubljani. m I Poziv na podpisovanje' delnic. Minister ^ trgovine in industrije je s svojim rešenjem z dne 5. maja 1920 VI št. 734 dovolil ustanoviti delniško družbo „ Obrtna banka v Ljubljani*. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je z razpisom z dne 26. maja 1920, št. 3708 potrdilo predložena pravila. Po §§ 3 in 4 potrjenih pravil znaša delniška glavnica 2,000.000 K in je razdeljena na 10.000 v gotovini polno vplačanih delnic po 200 K. Delnice se glase na imejitelja. Delniška glavnica se sme na sklep občnega zbora povišati do zneska 5,000.000 K. Za osnovno glavnico K 2,000.000 — razpisujemo javno subskripeijo 10.000 delnic P®K 200'— nomlnals. 30*- Nominalno ceno za podpisane delnice je pri subskripciji takoj v gotovini plačati. Za vsako delnico je plačati za stroške izdaje po K Podpisovanje delnic se vrši v času od 20. junija do 20. julija 1920. Prijave sprejema: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani in njeni podružnici v Celju in Mariboru. Vsak podpisovalec dobi od vplačilnega mesta potrdilo o številu dodeljenih delnic. Kdor sploh ne bi dobil delnic, ali manjše število, nego jih je podpisal, prejme povrnjeno celo, odnosno delno vsoto svojega vplačila. Delnice same se izroče interesentom svojčas proti vrnitvi potrdil o dodeljenih delnicah. Obrtna banka je namenjena našemu obrtništvu. V prvi vrsti hoče skrbeti za kreditne potrebe našega domačega obrtnega stanu. Gojila bo vse vrste kredita, kakor je potreben obrtnikom in njih organizacijam. Želeti je, da se domače obrtništvo oklene novega zavoda ter se v obilnem številu odzove pozivu na podpisovanje delnic. Ob dodeljevanju delnic se bo jemalo poseben ozir na prijave iz krogov obrtnikov. v V Ljubljani, dne 17. junija 1920. Fran Kavčič, gostilničar in načelnik Gostilničarske zadrugo v Ljubljani, Anton Krejči, krznarski mojster in predsednik Obrt. pom. dr. v Ljubljani. Andrej Marčau, posestnik in tovarnar v Ljubljani. mesarski mojster in načelnik Zadruge mesarjev v Ljubljani, Dr. Fran Windischer, ' tajnik Trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani. Ljubljanska krediten banka v Ljubljani. Engelbert Franchetti, brivski mojster in načelnik Zveze obrtnih zadrug. Josip Jakopič, Ivan Mikuž, ravnatelj Deželue banke v Ljubljani. Valentin Urbančič, kovaSki mojster in načelnik Kovinske zadruge v LJubljanL Ing. Viktor Turnšek, ravnatelj Urada ra pospeSevanje obrti v Ljubljani. Dr. Janko Žirovnik, odvetnik v Ljubljani. ra«1** Stran 6. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. m —im mi j,gaggagggagpgaMCBMnBiBB« — ur bwwi —rti Ustanovljena leta 1900. Podružnice: Borovlje, Celovec, Celje, Gorica, Maribor, Split, Sarajevo, Trst. Agentura v Ptuju. Ustanovljena leta 1900. Bilanca Aktiva Blagajna........................... Menice............................. Valute in devize................... Predujmi na vrednostne papirje Vrednostni papirji................. Dolžniki........................... Inventar ......................... Realitete................... Konzorcijalni računi............... Koncem 1918 7,187.853 1,680.458 90.760 18,722.464 13,119.578 131,939.235 105.455 1,383.314 169,229.120 07 11 88 44 83 40 32 54 59 Koncem 1919 4,777, 7,849 6,935, 17,334, 32,001. 295,052. 207, 2,474. 1,755. ,423 ,891 ,932 866 014 678 207 526 153 368,388.693 02 33 88 36 53 60 12 27 26 37 Pasiva Delniška glavnica . . Rezervni zakladi. . . Pokojninski zaklad . . Vloge .................. Upniki.................. Transito obresti . . . Nedvignjene dividende Dobiček................. Koncem 1918 10,000.000 2,001.781 309.673 89.497.628 65.932.628 224.231 19.472 1,243.705 169,229.120 21 06 11 97 59 65 59 Koncem 1919 20,000.000 7,961.747 456 861 148,425.903 188,225.821 57.311 198.360 3,059.687 368,388.693 21 86 40 57 47 86 37 Ratan zgube in dobička Izdatki Obresti Upravni stroški Plače in doklade ................... Davki in pristojbine ............. Odpis inventarja.................... Čisti dobiček (inkl. prenos iz prejšnjega leta . . 1918 1919 Prejemki 1918 v 1919 3,759.207 72 6,814.237 92 Obresti 5,007.797 64 9,940.710 54 177.827 13 426.854 24 Iznos bančnih poslov 1,118.553 90 2,512.525 21 753.081 54 1,455,450 79 Iznos realitet 32.258 63 39.892 13 276.948 97 821.912 79 Prenos dobička iz min. leta .......... 66.367 13 116.354 85 14.206 29 31.839 13 1,243.705 65 3,059.687 86 6,224.977 30 12,609.482 73 6,224.977 30 12,609.482 73 , r'i Premet v letu 1910 Je ziteial ca. 13 in pel milijard, preti letu 1019 sa ca. 7 milijard vel. Glasom sklep« občnega tbOM g dne 8. junija 1.1. se izplačuje kupon St. 19 pe K SO*— psi nafti centrali v Ljubljani in pri podružnicah v Borovljah, Celju, Gorici, Mariboru, Splitu, Trstu, Sarajevu In pri agenturi v Ptuju. Poziv k subskripcUi * ‘ v + novih delnic Ljubljanske kreditne banke XI. emisije 1. 1920/IL Vsled sklepa občnega zbora delničarjev Ljubljanske kreditne banke z dne 8. maja 1.1. v to pooblaščen, je sklenil upravni svet istega dne provesti zvišanje delniške glavnice z izdajo m sicer: od SHS K 30,000.000 — na SHS K 50,000.000*— 50.000 novih delnic po SHS K 400*— nom. v skupnem znesku SHS K 20,000.000*— 1. subskribcija novih delnic se vrši od 25. junija do 25. julija 1920. a) pri Ljubljanski kreditni banki in njenih podružnicah v Borovljah, Celju, Gorici, Mariboru, Sarajevu, Splitu, Trstu ter pri ekspozituri v Ptuju. b) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osijeku. c) pri Živnostenski banki v Pragi in njenih podružnicah v Čehoslovaški in d) pri podružnici Živnostenske banke v Wien-u za Nemško Avstrijo.. 2. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi 2 starih delnic po 1 novo delnico a SHS K 400*— nom., po SHS K 900*— tel. quel, plačljivih* naenkrat pri subskripciji. Odlomki delnic se pri tem ne vpoštevajo. — 8. Nove delnice so deležne dobička od 1. julija 1920. 4. Pri supskripciji se morajo predložiti subskripcijskemu mestu v zgoraj navedenem roku plašči starih delnic v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic zadnjih 2 emisij, katerih izdaja vsled tehničnih zaprek ni bila do sedaj mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic ali začasnih potrdil o vplačanih delnicah. 5. Od ažijskega kurznega dobička nove emisije se dodeli po odbitku stroškov in doklad te emisije, SHS K 1,000.000 —* pokojninskemu zakladu bančnega osobja, SHS K 1,000.000— rezervnemu zakladu za bančne zadolžnice, ostanek pa pripade ažijskemu rezervnemu skladu banke. ^ 6. Nove delnice se izroče subskribentom po 1. februarju 1921, proti izročitvi začasnih potrdil, oziroma obračunov o sub- skribiranih delnicah. Uspeh emisije je zajamčen po posebnem sindikatu, Ljubljana, meseca junija 1920. ljubljanska kreditna banka. Odgovorni urednik Antou Pesek. Tiska ^Učiteljska tiskarna'5 y. Ljubljani.