Smrt motorista nad Lonjerjem Igor Petejan podaja obračun ob izteku tretjega županskega mandata v občini Sovodnje /^16 Predstavili bogat spored letošnjega 10. foruma Tomizza Primorski dnevnik SOBOTA, 16. MAJA 2009_ Št. 115(19.514) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € Nadzor nad mejo v poletni pripeki Aleksija Ambrosi »Predvčerajšnjem« smo jo podrli in že nam jo ponovno postavljajo. Napoved italijanskega ministra Roberta Maronija, da bo vlada zaradi vrha najbolj razvitih držav G8 v LAquili začasno vzpostavila policijski nadzor ob državnih mejah, naj bi se uresničila. In to še pred julijskim zasedanjem na prizorišču aprilskega potresa. Mejo bodo ponovno »dvignili« junija, ko bo v Trstu vrh zunanjih ministrov skupine G8. Priznati moramo, da ima novica iz Frattinijevih ust nekoliko manj zaskrbljujoč prizvok kot v primeru, da jo izreče minister Severne lige, ki vidi v vsakem Romunu posiljevalca, v vsakem malem priseljencu potencialnega kriminalca in je predlog že večkrat podala v javnosti. Ko Ber-lusconijev zunanji minister uglajeno in nasmejano zagotavlja, da je »zamrznitev« schengenskega sporazuma ustaljena praksa, deluje umirjajoče. Kljub temu pa vzbuja odločitev v naših krajih, kjer smo decembra 2007 evforično praznovali odpravo mejnih pregrad, nasprotujoča čustva. Marsikateri nostalgik se bo morda tega veselil, saj se bo, čeprav le za kratko obdobje, spet čutil na varnem. Tisti, ki smo padec meje doživeli kot olajšanje, pa gledamo na takšno potezo s sumom in razočaranjem. Zaskrbljenost je morda odveč, upravičeno pa se lahko sprašujemo, ali bo začasna vzpostavitev kontrol imela stvarne učinke. Razen propagandnih, seveda. V Genovi, kjer je bil vrh G8 leta2001 »krvav«, jih ni. Notranji minister je očitno prepričan, da ni drugega izhoda. Italijanskim policistom, ki bodo v poletni pripeki nadzirali oživljeno mejo, bo priskrbel celo avtodome. Objekte na bivših mejnih prehodih je namreč lažje rušiti kot meje v glavah. gorica - Ob priložnosti vrhov držav G8 v Trstu in L'Aquili Konec junija in julija spet mejne kontrole Frattini poziva Slovenijo, da glede Hrvaške sprejme predlog EU obračuni - Občni zbor kraške banke v Zgoniku ZKB sklenila obhajanje stoletnice še s solidnimi poslovnimi rezultati ZGONIK - Zadnje dejanje ob-hajanja stoletnice Zadružne kraške banke je bil še včerajšnji stoti letni občni zbor v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Člani, ki so ob tej prilož- nosti prejeli v dar pravkar izšlo monografijo o stoletnici banke, so opravili izredni občni zbor s potrditvijo dolžnostnih statutarnih sprememb, nato pa so jih upravitelji v rednem de- lu seznanili z rezultati lanske poslovne dobe. Zborovanje se je končalo z izvolitvijo štirih novih članov upravnega odbora. Na 4. strani GORICA - Italija bo ob priložnosti junijskega vrha zunanjih ministrov držav G8 v Trstu in poznejšega vrha voditeljev G8 v Aquili začasno ukinili schengenski dogovor o prostem prehodu meje. V tem času bodo tudi na italijansko-slovenski meji uvedli torej tradicionalne mejne kontrole. To je zunanji minister Franco Frattini povedal med včerajšnjim obiskom v Trstu in Gorici. Vodja rimske diplomacije je pozval Slovenijo, naj sprejme predlog evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev hrvaško-slovenskega mejnega spora. Na 2. in 17. strani Trst: Županski kandidati SSk Na 7. strani V Trstu Trg Evropa, sejem za vse okuse Na 7. strani Primer SGP Gorica še vedno buri duhove Na 18. strani Slovenci zahtevajo trijezične smerokaze in prevajalca v Gorici Na 17. strani Podeljevanje bralnih značk praznik slovenske knjige Na 10. strani skgz - Priprave na 24. deželni kongres Slovenska manjšina mora prepričano stopiti na pot reform Slovenska narodna skupnost mora prepričano stopiti na pot reform. To narekuje več dejstev, od priložnosti, ki jih ponujajo kar 4 njej posvečeni zakoni, do pretiranega zazr-tja v preteklost, ki le zavira njen razvoj. SKGZ namerava zato spodbujati reforme in podpirati sodelovanje tako z italijansko manjšino čez mejo kot s samo Republiko Slovenijo in z namenom uveljavljanja pravic sploh biti prisotna povsod, kjer je to mogoče. SKGZ mora biti skratka protagonist povezovanja v manjšinskem in širšem prostoru. To so glavne teme 24. deželnega kongresa SKGZ, ki bo prihodnji konec tedna. Iztočnice so predstavili včeraj v Trstu, ko so predočili javnosti tudi nov logotip krovne organizacije. Na 3. strani gospodarstvo V Italiji se je BDP v enem letu skrčil za 5,9% RIM, LUXEMBOURG - Italijanski bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem letošnjem četrtletju zmanjšal za 2,4 odstotka v primerjavi s predhodnimi tremi meseci in za 5,9 odstotka v primerjavi z letom poprej. Tako ugotavlja osrednji italijanski statistični zavod Istat, ki poudarja, da tako nizke rasti italijansko gospodarstvo ne beleži vse od leta 1980, ko je Istat začel voditi tovrstne statistike. Evropski statistični urad Eurostat pa je včeraj objavil podatke o rasti BDP v območju evra in v EU. Na 6. in 20. strani htintJci irriinrUfcc P/wwfíkroe 19. Jffli ftvmüftn bT.I|P mftrfFH-dcfilin rfupjfJiD 2 Sobota, 16. maja 2009 ALPE-JADRAN / trst - Stališče italijanskega zunanjega ministra Frattini poziva Slovenijo, da sprejme Rehnov predlog Srečanje z županom Dipiazzo in razgrnitev velike evropske zastave TRST - »Predlog evropskega komisarja Ollija Rehna za rešitev slovensko-hrvaškem mejnega spora je dober predlog, Upam, da ga bo Slovenija sprejela«. Italijanski zunanji minister Franco Frattini je med včerajšnjim obiskom v Gorici in Trstu izrazil upanje, »da bo Slovenija glede tega vprašanja v evropskem duhu pokazala prožnost«. Predlog evropskega komisarja za širitev po Frattinije-vem prepričanju po eni strani osvaja upravičene slovenske zahteve za izhod na odprto morje, po drugi pa kaže razumevanje tudi do zahtev Hrvaške. Zagreb skrbi nevarnost, da bi bilateralno vprašanje blokiralo 12 pri-družitvenih poglavij. Evropska unija spodbuja obe strani, da najdeta primeren dogovor. Italija je solidarna s Slovenijo, ki je članica Evropske unije, solidarna pa je tudi s Hrvaško, ki upravičeno stremi, da bo leta 2010 končno postala polnopravna članica EU. Pojasnil je, da ostajajo še nekatera odprta vprašanja v zvezi z ezulskim premoženjem, ki pa nikakor ne pogojujejo italijanske podpore vstopu Hrvaške v EU. Frattini je spomnil, da je Italija svojčas izdelala svoj predlog rešitve hrvaško-sloven-skega spora, sedaj pa se popolnoma prepoznava v Rehnovem predlogu. Minister je tudi povedal, da je glede tega praktično v vsakodnevnem stiku z Zagrebom in Ljubljano. Frattinija, ki se v Trstu udeležuje zasedanja predstavnikov Evropske ljudske stranke v skupščini evropskih dežel, je sinoči sprejel župan Roberto Dipiazza. Ministru je na kratko predstavil gospodarstvo situacijo v mestu in izrazil gotovost, da bodo v Zavljah zgradili kopenski plinski terminal. Dipiazza je uglednemu gostu predstavil Trst kot sodobno evropsko mesto, ki svojo prihodnost vidi tudi v sodelovanju s pristanišči Kopra, Reke in Benetk. Po srečanju na županstvu je Frattinina Velikem Trgu spremljal razgrnitev velike evropske zastave, ki jo je Trstu daroval župan poljskega Lodza Jerzi Kropiwnicki. Zastavo je razgrnilo okoli sto prostovoljcev. Frat-tinijev obisk ni bil uraden, temveč vezan na skupščino Evropske ljudske stranke in na junijske evropske volitve. Sto prostovoljcev je včeraj pod večer na Velikem trgu v Trstu razgrnilo veliko evropsko zastavo kroma izbrisani - Notranja ministrica o preiskovalni komisiji DZ »Preiskovalna komisija zoper pravno državo in zdrav razum« LJUBLJANA - Ministrica Katarina Kresal je pred parlamentarno obravnavo ustanovitve komisije za ugotavljanje politične odgovornosti glede števila t.i. izbrisanih dejala, da gre za nadaljevanje žalostne tradicije, ki se je začela z interpelacijo. »Komisija nas ne bo ustavila, je pa žalostno, da se ne posveča temam, ki res potrebujejo politično pozornost,« pravi ministrica. Kresalova je na novinarsko vprašanje, ali bo komisija Državnega zbora, ki naj bi preiskovala tudi odgovornost same ministrice, kaj odkrila pri njej, odgovorila, da bo za komisijo na voljo in so vrata pri njih vedno odprta. »Nimam kaj skrivati. Popolnoma sem prepričana, da delam zakonito in to, kar je prav,« je zatrdila. Kot je pojasnila, je že večkrat povabila predstavnike opozicije in predsednika pristojnega odbora, da pridejo na pogovor, da jim bodo odgovorili na vsa vprašanja. Ministrica za NOTRANJE ZADEVE Republike Slovenije Katarina Kresal Ministrica je izjavo poslanca Branka Grimsa (SDS) da bi moralo biti ime te komisije »preiskovalna komisija glede nesposobnosti koalicije« komentirala z besedami, da bi moralo biti ime preiskovalne komisije »preiskovalna komisija zoper pravno državo in zdrav razum«. Na vprašanje, kako je prišlo do razlike v številu izbrisanih, je odgovorila, da so »strokovne službe MNZ delale več mesecev, da so prišle do končnih rezultatov« ter jim zaupa, da so prave. Vzrok različnim številkam je po njenih besedah to, da je od začetka pojavljanja problema izbrisanih preteklo že 17 let. Medtem so se zamenjali upravljalci baz podatkov in tudi same baze, pri čemer se je »očitno tudi kakšna zadeva skrila«. Glede zastaralnih rokov - Grims Kresalovi namreč očita, da je glede njih zavajala javnost - je Kresalova zatrdila, da sama ne daje ocen, kako zastaralni roki tečejo, saj to ni njena pristojnost, temveč pristojnost sodišč. Preiskovalna komisija, o kateri so včeraj razpravljali poslanci, bi bila po mnenju ministrice korektna, če bi zavzemala celotno obdobje in bi bila namenjena odgovorom, kdo vse je odgovoren za to vprašanje. »Res pa je, da je to težko, saj se je ta odgovornost v 17 letih razširila zelo široko po političnem spektru,« ocenjuje Kresalova. (STA) ljubljana »6088« nov rekord v plesanju četvorke LJUBLJANA - Na ulicah glavnega mesta je včeraj četvorko zaplesalo 6088 maturantk in maturantov. Aktualnemu lanskemu Guinnessovemu rekordu v največjem sočasnem plesu se tako letos pridružuje nov rekord: ljubljanska Maturantska parada kot največja četvorka na svetu na eni lokaciji, so sporočili s Plesne šole Urška. Kot so pojasnili, je aprila lani Guinness World Record v Londonu priznal novi rekord - največjo četvorko na eni lokaciji. V Aarhusu na Danskem je 22. aprila 2008 zaplesalo 432 plesalk in plesalcev. Včeraj pa je plesna šola Urška z ljubljansko čet-vorko izzvala njihov rekord. Istočasno je s 26.772 plesalci Maturantska parada povezala Slovenijo, Srbijo, Hrvaško, Makedonijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro, Bolgarijo in Romunijo. Letošnja generacija maturantk in maturantov pa je bila že druga po vrsti povabljena tudi k podpisu Zaprisege o izbiri nenasilja, ki je del aktivnosti petih nevladnih organizacij. Iz Plesne zveze Slovenije (PZS) pa so sporočili, da je »Četvorka za Guinnessov rekord» v organizaciji PZS na zadnji šolski dan maturantov prinesla novo rekordno znamko. Po podatkih PZS se je v 23 slovenskih mestih in v 29 tujih mestih na Slovaškem, Češkem, v Hrvaški, Srbiji, Madžarski, Makedoniji in Romuniji na mestnih ulicah in mostovih zbralo 6845 čet-vork. Prireditev je pritegnila številne gledalce, navijače in ljubitelje plesa. Točno opoldne je «Četvorka za Guinnessov rekord» povezala 27.380 srednješolcev v največjo četvorko na svetu. Najštevilčnejša četvorka je bila v Presovu (Slovaška), sledila je četvorka v Mariboru, Košicah (Slovaška), Osijeku, Celju, Zrenjaninu in Kraljevem. maturantje so tako izboljšali lanski rekord v sinhronem plesanju. «Dokončna potrditev Guinnessovega rekorda bo prispela v roku treh mesecev, ko bodo s strani Guinnessovega urada točno pregledani in prešteti rezultati po vseh mestih,» še navajajo v PZS. (STA) zagreb - Na Hrvaškem jutri lokalne volitve Volivci bodo prvič neposredno izbirali V I I V« V • I I v •• načelnike občin, župane in predsednike zupanij ZAGREB - Na Hrvaškem bodo v nedeljo lokalne volitve, ki bodo prve od osamosvojitve države, na katerih bodo volivci neposredno volili vodje županij in občin ter župane. Na volitvah sodeluje vrsta neodvisnih kandidatov, kar prispeva k negotovosti končnih izidov, ki naj bi bili znani v nedeljo kmalu po 19. uri. Med bolj izpostavljenimi neodvisnimi kandidati so vsekakor profesor na zagrebški pravni fakulteti Josip Kregar, ki tekmuje za župana hrvaške prestolnice, ter splitski podjetnik Zelj-ko Kerum, ki pričakuje županski stolček v Splitu. Dolgoletnem voditelju Istrske županije Ivanu Jakovčiču je naj-resnejši politični tekmec neodvisni kandidat, podjetnik Plinio Cuccurin. V primerjavi z lokalnimi volitvami leta 2005 bodo volivci prvič lahko neposredno izbirali izvršno oblast -načelnike občin, župane in predsednike županij po večinskem dvokrožnem sistemu, medtem ko so na prejšnjih volitvah voditelje lokalnih skupnosti izbirali po oblikovanju občinskih in mestnih svetov oziroma županij-skih skupščin, ki so jih volili na podlagi proporcionalnega sistema. Proporcionalni sistem velja tudi letos za volitve članov lokalnih svetov in skupščin. Poleg neposredne izbire vodilnih ljudi v lokalni upravi bodo volivci na drugem volilnem listku v nedeljo na okoli 6600 voliščih, ki se bodo odprla ob 7. uri, izbirali med strankarskimi in neodvisnimi seznami, na katerih so kandidati za svetnike občinskih in mestnih svetov ter poslance županijskih skupščin. Kot je za STA povedal predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc, med slovensko manjšino ni kandidatov, ki bi se potegovali za kakšen vidnejši položaj v lokalni samoupravi. Največji hrvaški stranki, vladajoča Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) in opozicijska Socialdemokratska stranka (SDP) sta se v predvolilni kampanji usmerili na teme, ki bi bile bolj primerne za parlamentarne kot lokalne volitve. Predsednik HDZ in hrvaški premier Ivo Sanader tudi ni zamudil nobenega predvolilnega srečanja, na katerem ne bi povedal kakšne na račun Slovenije, ostro je napadal tudi socialdemokrate, ter pogosto dejal, da pomeni «glas za SDP glas za legalizacijo lahkih drog». Glede na izide številnih predvolilnih raziskav, tovrstna retorika ne bo veliko škodila SDP, ki naj bi obdržala župana na Reki in po vsej verjetnosti tudi v hrvaškem glavnem mestu. Vprašanje je le, ali bo Milan Bandič zmagal v prvem krogu, saj bi bilo mogoče v drugem pričakovati zaplete, ocenjujejo analitiki. Najnovejše raziskave, ki jih je objavil današnji Jutarnji list, kažejo, da je kandidat SDP v «Sanaderjevem Splitu» Ranko Ostojič najbližji drugem krogu lokalnih volitev, ki je napovedan za nedeljo, 31. maja. Nekdanjemu direktorju hrvaške policije sledi Kerum, dosedanji župan Ivan Kuret (HDZ) pa je daleč v ozadju. SDP se ni približal županskem stolčku le v Osijeku, četrtem največjem hrvaškem mestu, sicer pa socialdemokrat in nekdanji zunanji minister Tonino Picula po javnomnenjskih raziskavah vodi v pomembni Veliki Gorici, koaliciji SDP in Hrvaške narod- ne stranke (HNS) pa se obeta tudi prevzema Dubrovnika iz rok županje iz vrst HDZ. HDZ lahko računa na Zadar. Ravno velika mesta so cilj socialdemokratov, ki ocenjujejo, da bo zmagovalec tista stranka, ki bo dobila oblast v največjih mestih, saj ima SDP tradicionalno dobre volilne izide v urbanih središčih. Temu v prid govori tudi dejstvo, da je v Zagrebu predsednik SDP Zoran Milanovič prvi na strankarskem seznamu kandidatov za mestno skupščino. Približno milijarda evrov mestnega proračuna je veliki izziv, ne glede na to, da Milanovič ni najbolj zadovoljen, kako je Ban-dič v svojih treh mandatih doslej vodil Zagreb in zastopal socialdemokratska stališča. Jutarnji list ocenjuje, da bodo ravno izidi volitev v štirih največjih hrvaških mestih določili politično sliko Hrvaške v prihodnjih letih. Nenazadnje so lokalne volitve vedno napovedale politični trend, ki se je potem potrdil na parlamentarnih volitvah. Sanader se očitno zaveda, da njegova stranka ne more dobiti večjih mest, ker je večkrat ponovil, da bo zmagala tista stranka, ki bo dobila največ načelnikov občin ter županov mest in predsednikov županij. Glede na raziskave bi lahko bila HDZ v koaliciji s Hrvaško kmečko stranko (HSS) glede tega najuspešnejša na nedeljskih volitvah. Dva nasprotujoča politična bloka sta najbolj izpostavljena pri volitvah za vodje županij. HDZ je tudi do sedaj imela največ predsednikov županij, predvsem v Dal- maciji in Slavoniji, njegova koalicijska partnerka HSS pa je imela pet ljudi na vodilnih položajih v županijah. HDZ pričakuje, da bo dobila vsaj polovico od 20 županov, HSS pa je poleg podpore HDZ v večini županij, kandidirala tudi štiri svoje kandidate. O zapletenosti političnih odnosov na Hrvaškem kaže tudi dejstvo, da vladna HSS v Medimurski županiji podpira kandidata SDP, medtem ko je levosredinska HNS v Osijeku v koaliciji s kandidatom Hrvaške demokratske skupščine Slavonije in Baranje (HDSSB), ki jo je utemeljil obsojenec za vojne zločine Branimir Glavaš. Socialdemokrati imajo kandidate v skoraj vseh županijah, razen v istrski, kjer bodo podprli Jakovčiča, in v Varaždinski županiji, v kateri podpirajo kandidata HNS. Upajo, da bodo v nedeljo dobili več od sedanjih štirih vodij županij. Jutarnji list še sklepa, da je zelo verjetno, da bo HDZ v nedeljo prepustil SDP vlogo prve stranke na Hrvaškem, ne glede na to, da so bile predvolilne raziskave v preteklosti pogosto nezanesljive. Omeniti velja, da ima ravno HDZ najbolj disciplinirano volilno telo, ki se lahko pokaže kot odločilno glede na občutno slabšo volilno udeležbo državljanov na lokalnih kot na parlamentarnih volitvah. Volilna udeležba na parlamentarnih volitvah je običajno okoli 70 odstotkov, na lokalnih volitvah pa je bistveno nižja. Pred štirimi leti se je volitev udeležilo manj kot 40 odstotkov volilnih upravičencev, leta 2001 je bila volilna udeležba 47 odstotkov, v 90-tih letih minulega stoletja pa okoli 60 odstotkov. (STA) / ALPE-JADRAN Sobota, 16. maja 2009 3 skgz - Prihodnji konec tedna 24. deželni kongres Protagonist povezovanja v manjšinskem prostoru Pavšič: Nujne reforme - Največja pozornost izobraževanju - Nov razpoznavni znak TRST - Slovenska narodna skupnost mora prepričano stopiti na pot reform. To narekuje več dejstev, od priložnosti, ki jih ponujajo kar štirje njej posvečeni zakoni, do pretiranega zazrtja v preteklost, ki le zavira njen razvoj. Slovenska kulturno-gospodarska zveza namerava zato spodbujati reforme in podpirati sodelovanje tako z italijansko manjšino čez mejo kot s samo Republiko Slovenijo in z namenom uveljavljanja pravic sploh biti prisotna povsod, kjer je to mogoče. SKGZ mora biti skratka v prihodnjih letih protagonist povezovanja v manjšinskem in sploh širšem prostoru, in to na vseh ravneh, od jezikovne do kulturne, gospodarske in politične. Krovna organizacija bo vsekakor v prihodnosti posvečala največjo pozornost izobraževanju kadrov. To je jamstvo za rast slovenske narodne skupnosti, ki se bo drugače fol-klorizirala. To so glavne med številnimi temami, ki jih bodo obravnavali prihodnji konec tedna, ko bo v petek popoldne v Gorici in v soboto v Trstu 24. deželni kongres SKGZ. Ta bo volilnega značaja in bo na njem tudi nekaj sprememb, tako glede nekaterih kadrov kot statuta. Izhodiščne teme kongresa je predstavil včeraj deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič ob udeležbi predsednikov za videmsko pokrajino Jole Namor in za goriško Livia Se-moliča ter organizacijskega tajnika Marina Marsiča. Ob tej priložnosti so tudi predočili javnosti nov razpoznavni znak SKGZ. Logotip je izdelalo podjetje Sintesi in ga je v njegovem imenu predstavil Andrej Pisani. Na kongresu nameravajo pod geslom Ustvarjamo prihodnost določiti usmeritev krovne organizacije in same slovenske manjšine v prihodnjih desetih letih. Slovenska narodna skupnost mora prepričano na pot reform, je uvodoma naglasil Pavšič. V zadnjih sto letih ni nikoli imela toliko pozitivnih možnosti za razvoj, saj o njenih pravicah in vlogi govorijo štirje zakoni: zaščitni, deželni, o jezikovnih manjšinah in slovenski zakon. Tega namerava RS kmalu spremeniti, zato je Pav-šič izrazil upanje, da »bomo soavtorji sprememb«. Poleg tega so bile tudi velike geopolitične preobrazbe z vstopom Slovenije v Evropsko unijo in njenim predsedovanjem EU, zdaj pa predseduje Svetu Evrope. Manjšina mora torej spremeniti svoj pogled do Slovenije. Ta lahko namreč vpliva na italijansko vlado in je zato potrebno boljše povezovanje z matico v luči drugačnih perspektiv. Pavšič je tudi opozoril, da bo zdaj, ko ima Slovenija ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, potrebno začeti uresničevati zakone in resolucije o odnosih Slovenije s Slovenci izven njenih meja. Pri tem je kot izhodišče omenil dokument z zahtevami Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak). Pavšič je bil tudi kritičen do dejstva, da je mesto slovenskega generalnega konzula v Trstu že predolgo časa nezasedeno. V tem trenutku je slovenska diplomatska prisotnost v Italiji šibka, tako v Trstu kot v Rimu. SKGZ mora torej biti protagonist v manjšinskem in širšem prostoru, je menil Pavšič. Vloga organizacije je tudi v povezovanju obmejnega prostora in v to smer mora SKGZ spodbujati tudi Deželo Furlanijo-Julijsko krajino in Slovenijo. Prav tako je treba napredovati na področju sodelovanja z italijansko manjšino v Sloveniji z namenom skupnega nastopanja tako v Rimu kot v Ljubljani. SKGZ mora svojo vlogo odigrati tudi v širšem prostoru Alpe-Jadran, in sicer v okviru Slomaka, ki se ne sme šibiti zaradi pravilnikov in birokratskih vprašanj. Pavšič si tudi želi, da bi bila krovna bolj prisotna v deželnih institucijah, kot ji to priznava tudi zakon. Prav zato bo od deželnega predsednika Renza Tonda zahtevala sklic deželne manjšinske konference, da se določita vlogi dežele in manjšine. V zvezi z odnosi s Svetom slovenskih organizacij je Pavšič povedal, da enotne krovne organizacije kljub prizadevanju v naslednjih 10 letih ne bo. Odprti so vsekakor veliki problemi, zaradi česar bo predsedniku SSO Dragu Štoki predlagal srečanje za izdelavo programa o sodelovanju z obvezo, da se problemi ne samo obravnavajo, temveč tudi rešujejo. SKGZ pa ne umika predloga o ustanovitvi t. i. Zveze Slovencev, ki lahko postane forum posameznikov in skupin, ki se prepoznavajo v določenih reformnih izhodiščih. Predstavitev 24. deželnega kongresa SKGZ. Z leve Jole Namor, Marino Marsič, Rudi Pavšič in Livio Semolič. Spodaj novi razpoznavni znak SKGZ kroma Dalje SKGZ podpira posodobitev sistema financiranja manjšine, ker enakomerno po-razdeljevanje vseh finančnih sredstev ne nagrajuje tistih, ki dobro delajo. Manjšina drugače ne bo zdržala in bo žrtev implozije. Število 300 društev in organizacij namreč ni vselej bogastvo, ampak je včasih breme. Uvod v deželni kongres SKGZ bo predstavitev knjige nekdanjega slovenskega generalnega konzula v Trstu Jožeta Šušmelja Trpko sosedstvo o slovensko-italijanskih odnosih med letoma 1946 in 2001, ki bo 21. maja ob 18. uri v Narodnem domu v Trstu. Knjigo, ki je pred kratkim izšla pri Založništvu tržaškega tiska, bo predstavil bivši slovenski predsednik Milan Kučan. Aljoša Gašperlin koroška - Sinoči so ga odprli v Krki na severnem Korošekm 17. Kulturni teden Člana Konsenzne skupine Sturm in Feldner skupaj položila venec v spomin na žrtve nacističnega režima CELOVEC - Včeraj zvečer je v Krki na severu Koroške deželni glavar Gerhard Doerfler odprl medtem že 17. kulturni teden koroških Slovencev. Prireditev ima že od začetka leta 1991 na skrbi Biro za slovensko narodno skupnost pri Uradu deželne vlade ob pomoči obeh slovenskih krovnih kulturnih organizaciji, Krščanske kulturne zveze (KKZ) in Slovenske prosvetne zveze (SPZ). Slavnostni govornik pa je bil nekdanji generalni intendant avstrijske ra-diotelevizije (ORF) Gerhard Weis. Prireditev, ki bo trajala še do prihodnjega torka, je namenjena nemško govorečim Korošcem, da bi spoznali svojega soseda v deželi. Slovesno otvoritev so glasbeno sooblikovali učenci in učenke Slovenske glasbene šole ter domače (nemške) glasbene šole, prireditev pa je povezoval kot moderatar Aleksander Tolmajer. V soboto je v Hemini galeriji v Krki na sporedu koncert z naslovom »rubato - narediti premor« (Lisa Stern&Eric Spitzer-Marlyn), v nedeljo dvojezična božja služba v krški stolnici. Programski točki v ponedeljek sta koncert »Beseda&džez« ter plesno gledališče »GUERRnicA«, za zaključek 17. kulturnega tedna koroških Slovencev v Krki pa prireditelji Tudi stolnica v Krki bo prizorišče Kulturnega tedna koroških Slovencev vabijo na zborovski zvečer s slovenskimi in nemškimi zbori s Koroške. Samo nekaj ur pred včerajšnjo uradno otvoritvijo 17. kulturnega tedna koroških Slovencev v Krki sta člana t.i. konsenzne skupine, predsednik Zveze slovenskih organizacij (ZSO) Marjan Sturm in predsednik koroškega Heimatdiensta Josef Feldner, v Beljaku storila korak, ki naj bi prav tako koristil sožitju obeh narodov na Koroškem. Udeležila sta se svečanosti v spomin na žrtve nacističnega režima in položila venec pri spomeniku društva «Erinnern» (»Spominjanje«). Ivan Lukan Danes spominska prireditev na Mali gori Občina Ribnica v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote nob Ribnica vabi na spominsko prireditev v počastitev prvega oboroženega upora Slovencev proti okupatorju na Malo goro nad Ribnico danes, 16. maja ob 12 uri. Udeležence bo pozdravil župan občine Ribnica Jože Levstek in predsednik društva Tigr Primorske Marjan Bevk. Slavnostni govornik bo predsednik vlade republike Slovenije Borut Pahor. V umetniškem programu, ki ga je pripravil Marjan Bevk, bodo sodelovali moški pevski zbor Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice in Kulturna akcija kluba mladih tigrovcev V Vipavski dolini dnevi odprtih kleti ZALOŠČE - Vinarji Vinske ceste spodnje Vipavske doline so se tudi letos zbrali in pripravili tradicionalni praznik odprtih kleti, ki bo trajal tri dni in sicer od včeraj, 15.maja, do nedelje, 17. maja. Prvi dan je bil namenjen doživljanju vina kot kulturne pijače. Obiskovalci so lahko prisluhnili koncertu pevskih zborov Provox in gostov iz Italije. Prireditev se je odvijala na kmetiji Lisjak Radivoj - Ivančevi, Zaloš-če 62 in je privabila veliko obiskovalcev. Danes se bo ob 14. uri pričel pohod med zaloškimi vinogradi. Pohodni-ki se bodo ustavili na razgledni točki s pogledom na spodnjo Vipavsko dolino, pod stoletnim hrastom, da se okrepčajo s tradicionalnimi vipavskimi jedmi ter se nasmejejo ob zabavnem programu. Po vrnitvi iz vinogradov se bodo ustavili »na Bajer-ju«, si ogledali to naravno zanimivost in prisluhnili predstavitvi projekta. Dan se bo zaključil z zabavnim programom, kjer bo med drugim nastopila tudi gledališka skupina Kontrabant čez Idrijo. Prireditev bodo zaključili v nedeljo, ko bo kar 17 vipavskih vinarjev od 10. do 18.ure na široko odprlo vrata svojih kleti na pokušino najboljših vin. Cena degustacijskega kozarca znaša 10 evrov, degustacije pa so brezplačne. (OK) Danes v Portorožu protest delavcev v turizmu Zaposleni delavci v turizmu in gostinstvu bodo danes pet minut pred dvanajsto krenili izpred hotela Metropol proti središču Portoroža, kjer bodo javno izrazili zahteve po boljših delovnih pogojih v dejavnosti. Protestni shod organizira obalna sindikalna organizacija KS 90, ki napoveduje podobne proteste tudi v drugih panogah. Razstava dobrot slovenskih kmetij SEŽANA- Društvo kmetic sežanske regije prireja v sodelovanju s Kmetijsko svetovalno službo Sežana tradicionalen izlet kmetic in sicer na razstavo Dobrote slovenskih kmetij na Ptuj in v Mozirski gaj. Izlet bo v soboto, 23. maja. Udeleženke si bodo ogledale razstavo Dobrote slovenskih kmetij, ki jo skupaj z ocenjevanjem že 20 let pripravlja in organizira Kmetijsko svetovalna služba Slovenije. Razstavljene so najbolje ocenjeni izdelki slovenskih kmetij, na stojnicah pa se da dobrote tudi kupiti in pokušati. Po ogledu razstave se bodo izletniki zapeljali do kraja Cerkvenjak, kjer si bodo ogledali muzej domače obrti in si privoščili kosilo v gostišču Pri Antonu. Pri povratku domov se bodo ustavili še v Mozirskem gaju, kjer si bodo ogledali še 30 let star 7 hektarjev velik park cvetja. Odhod avtobusa s Kozine je ob 7.30 uri, iz Divače ob 7.45 in Sežane ob 8.uri. Cena izleta znaša 38 evrov oz. 30 evrov za članice društva in vključuje prevoz, vstopnine za razstavo in muzej, vodenje in kosilo. Prijave sprejemajo do 19. maja na Kmetijsko svetovalni službi v Sežani na tel. 05/ 7312850. il 4 Sobota, 16. maja 2009 GOSPODARSTVO obračuni - V zgoniškem športno-kulturnem centru je bil sinoči letni občni zbor ZKB Uveljavljanje banke podprto z dobrimi poslovnimi rezultati Poročili predsednika Stancicha in direktorja Podobnika - Delna prenova upravnega odbora ZGONIK - Letni občni zbor Zadružne kraške banke (ZKB) je po tradiciji eden najbolj množičnih dogodkov pri nas, o čemer priča tudi obvezna gneča na parkiriščih okrog zgoniškega športno-kulturnega centra. Tudi včeraj je obsežno dvorano napolnilo veliko od skupaj 1585 članov bančne zadruge (lani se je njihovo število povečalo za 120), dober del od skupaj 96 uslužbencev (lani so zaposlili sedem novih moči) pa je pomagal pri izvedbi organizacijsko precej zahtevnega občnega zbora, ki je bil razdeljen na redni in izredni del. Po pozdravih udeležencev se je redni del občnega zbora začel z obsežnim poročilom upravnega odbora oziroma njegovega predsednika Sergija Stancic-ha. V uvodnem delu je orisal makroekonomski scenarij in izpostavil deset pomembnih naukov, h katerim privede globlji razmislek o krizi. Med njimi je tudi ugotovitev, da trg sicer potrebuje banke velikih razsežnosti, toda tudi »drugačne« posrednike, kajti »raznolikost subjektov je bogastvo in tudi jamstvo za konkurenčnosti in stabilnost finančnega sistema«. Po pregledu svetovnih, italijanskih, deželnih in tržaških pokrajinskih gospodarskih gibanj je predsednik prešel bolj specifično na oris bančnih sistemov s posebnim ozirom na sistem zadružnih bank. V zvezi z zadnjim je med drugim opozoril na negativen pojav vse bolj pogostega prostorskega prekrivanja poslovalnic deželnih zadružnih bank, kar poleg zaželjene rasti konkurenčnosti prinaša tudi določeno mero splošne zmede, saj stranke zlahka zamenjajo eno banko z drugo in se tako znajdejo v drugačni banki od tiste, ki so jo izbrale. To je tudi eden od razlogov, da je ZKB spremenila logotip in ga ob tej priložnosti tudi posodobila. Po orisu strateških usmeritev za bodočo inovativno vzajemnost in notranje vzajemnosti s ključno vlogo članstva, se je Stancich ustavil pri upravljanju banke z opisom obračunskih postavk in pripadajočih preglednic. V aktivi najdemo lastne vrednostne papirje, obveznice in delnice v skupni vrednosti 78,6 milijona evrov (+3,6 milijona glede na leto 2007); v to postavko spada tudi kapitalska udeležba ZKB v Hranilnici in posojilnici Vipava, v katere nadzornem odboru od lan- Zgoniška dvorana je bila za občni zbor »oblečena v barve ZKB« kroma skega julija sedi tudi Sergij Stancich. Druge postavke aktive so krediti bankam (21,6 milijona) in krediti strankam (275,4 milijona), kjer so všteta vsa podeljena posojila do konca poslovne dobe, poštni obrestni boni (3,6 milijona) in razpoložljivost na poštnem tekočem računu, jamstvene vloge in tudi sredstva v upravljanju. Odličen rezultat je banka dosegla na področju hipotekarnih posojil in posojil z osebnim jamstvom, medtem ko so krediti za zunanjotrgovinsko dejavnost znatno upadli. Iz preglednice je mogoče razbrati razmeroma dobro kakovost kreditnega portfelja ZKB, krediti članom banke pa so ob koncu poslovne dobe znašali 107,7 milijona evrov ali 39,7% vseh strankam podeljenih kreditov. Na pasivni strani poslovnega obračuna, ki ga je podrobno orisal generalni direktor banke Alessandro Podobnik, najdemo neposredne vloge (dolgove do strank), ki so se glede na leto prej povečale za 12,6%, medtem ko so se posredne vloge znižale za 2,9%, kar je v pretežni meri posledica krize finančnih trgov. Skupaj so vloge zrasle za 8%, vrednostni papirji, ki vključujejo tudi hranilne vloge in obveznice s fiksno stopnjo donosa, pa so bili vredni 45,5 milijona evrov in kažejo 48,6-odstotno rast. Med pomembnejšimi pasivnimi postavkami so še rezerve, ki so znašale 54,2 milijona evrov, kar je 3,5 milijona več kot leta 2007. Čisto premoženje banke se je tako lani glede na leto prej povečalo za dobre štiri odstotke na 57,3 milijona evrov. Poslovni prihodki so 31. decembra 2008 dosegli 14,94 milijona (predlani 13,99 milijona), čisti poslovni dobiček iz finančnega upravljanja pa je znašal 14,22 milijona ali 5,24% več kot leto prej. Po odbitju 18,5-odstotnega zvišanja administrativnih stroškov poslovanja, med katere spadajo tudi stroški dela in davki, znaša čisti poslovni dobiček 2.824.538 evrov, za katerega je predsednik Stancich predlagal in občni zbor sprejel naslednjo razdelitev: 70% ali 1.977.176 evrov v zakonito rezervo, 3% ali 84.736 v sklad za zadružništvo, 50 tisoč evrov v sklad za dobrodelne namene in preostali znesek, 712.625 v zakonito rezervo. Pred rednim delom občnega zbora so člani na izrednem občnem zboru odobrili spremembe enajstih členov statuta zadruge, ki so bile potrebne za prilagoditev novim predpisom bančne zakonodaje, in pooblastilo predsedniku upravnega gostinstvo - Preteklo soboto v družbi številnih gostov in kolegov Pri Sardočevih v Prečniku odprli novo sezonsko hiško in letni vrt za oddih NABREŽINA - Po zadnjem vikendu sodeč se letošnje poletje napoveduje kot izredno lepo in sončno. V to so se lahko prepričali tudi gostje in prijatelji znane gostilne Sardoč iz Prečnika, ki so v soboto prišli na neuradno odprtje nove sezonske hiške s poletnim vrtom. Lepo je bilo videti zlasti mlade predstavnike gostinske družine, Kristjana, Andreja in Eriko, otroke Jožice in Satka Sardo-ča, kako so ponujali sveže pijače, prigrizke in seveda pečeni pršut gostom, kolegom in drugim, ki so prišli nazdravit novi pobudi. Kot sta pojasnila ustanovitelja gostilne, Fernando in Silva, se je misel porodila sinu Satku in njihovemu distributerju pijač Robertu Francu iz Nabrežine, ki je povedal, da ima montažno leseno hiško v tradicionalnem alpskem slogu. Rečeno, storjeno: Sardočevi, ki se jim obeta tako rekoč že tretja gostinska generacija, so se odločili za novo »avanturo« po izgradnji prve gostilne leta 1980 in temeljiti obnovi velike in v marmor obložene restavracije 1990. Za obstoječim parkiriščem so tako uredili prostor in namestili letno hiško, kjer je poleg bogate točilnice piv in vina še roštilj, dvorišče z mizami in lepa jasa z borovci, ki so kot naročeni za sprostitev. Poleg omenjenih partnerjev, kolegov gostincev in tajnika SDGZ Davorina Devetaka sta se dogodka udeležila krajevni župan Giorgio Ret in njegov tržaški kolega Roberto Di-piazza, ki je kot vnet lovec Satkov pri- jatelj in zvest gost Sardočevih. Satko Sardoč je povedal, da je bil nov prostor mišljen kot dodatna ponudba, ob sočasnih poročnih in drugih slavjih, ki zasedejo vso restavracijo, predvsem pa kot poseben prostor za oddih. Kot animator priljubljenih de-gustacij v sodelovanju z tržaškim EVRO 1,3518 $ -0,33 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. maja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 15.5. 14.5. ameriški dolar 1,3518 1,3563 japonski jen 128,67 9 2271 129,41 9 2567 kitajski juan ruski rubel mniickn niruia 43,5280 66 7690 43,7155 67,4220 MlUlJjlVa 1 upila danska krona hntsncrU'! ti int" Ulj, / UI7U 7,4465 0,89050 7,4477 0 89810 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 10,6372 88170 10,7710 8,8320 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 27,028 1,5023 26,940 1,5053 jviv.aijM Malih. estonska krona TArint 15,6466 28940 15,6466 289,73 1 1 laii skupina »Lipa« nsirfik* vabi na 5. revijo moških vokalnih skupin in zborov FANTJE POJEJO NA VASI Nastopajo: Moška vokalna skupina LIPA Bazovica Moški pevski zbor SPD BILKA Bilčovs Moški nonet VASOVALCI Gore nad Idrijo Vokalna skupina GOLDINAR Postojna Danes ■ sobota, 16. maja, ob 20.30 BAZOVICA - Športni center ZARJA KOLONIJA PRI MORJU ŠPADIČI V ORGANIZACIJI SLOV. DIJAŠKEGA DOMA S.KOSOVEL se bo odvijala od 19. do 27. julija. Za informacije in vpis je na razpolago pisarna Doma od 8.30 do 16.30, od ponedeljka do petka ali tel. št.: 040-573141. KD PRIMAVERA-POMLAD IN KD AGORA ZOE vabita v nedeljo, 24. maja, od 9. do 18. ure, na sprehod v naravo v Nabrežini in okolici za boljše spoznavanje skrivnosti in koristnosti šipka in žajblja, divji rastlini v rojstnem in naravnem okolju. Za prijave in informacije lahko pokličete na tel. št.: 347-4437922. Prispevki V spomin na Darka Starca in Justino Sedmak vd. Cibic daruje Lojzi Briščik 50,00 evrov za KD Prosek-Kontovel. V spomin na Darkota Starca darujejo Dragica, Aleksi in Andrej Gruden 50,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na Darkota Starca darujeta Anka in Claudio (Faika) 50,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na preljubo mamo Justino Ci-bic darujeta hčerka Majda in sin Milko 100,00 evrov ZPZ Prosek - Konto-vel, 100,00 evrov za godbeno društvo Prosek, 100,00 evrov za KD Prosek -Kontovel, 100,00 evrov za cerkveni pevski zbor s Proseka in 100,00 evrov za proseško cerkev. V spomin na sestrično Slavico Košuta darujeta Majda in Milko Cibic 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na strica Darkota Starca darujeta Majda in Milko Cibic 100,00 evrov za MPZ Vasilij Mirk. Namesto cvetja na grob drage mame Slavice Košuta daruje hčerka Mirka z možem 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob drage tete Jušte Sedmak daruje Mirka z možem 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na gospo Sonjo Mavec darujejo bivši sodelavci iz Kopra 200,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na dragega Milana Kureta ob obletnici smrti darujeta žena Rika in hči Magda z družino 30,00 evrov za ŠD Breg. V spomin na Darkota Starca darujeta Elena in Viviana Daneu 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Darka Starca darujeta Ka-ti in Ado 30,00 evrov za ŠD Kontovel. V spomin na Darkota Starca darujeta Majda in Bruno Pertot 30,00 evrov za KD Prosek - Kontovel. V spomin na Milkota Škerlja daruje družina Valentino 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Dragi ANTHONY GATTI vedno boš v našem spominu. Od tebe se bomo poslovili danes, 16.5., ob 11.00 v štivanski cerkvi in nato na nabrežinskem pokopališču. Tvoji prijatelji iz Štivana in Medje vasi Aleš, Martin, Nicholas, Olaf, David, Sandy in Simon Materi Anne in bratu Jonathanu naše najgloblje sožalje. 12 Sobota, 16. maja 2GG9 TRST / m\m rnMm-^m Po motivih komedije Carla Goldonija: impresarij iz Smirne (1759) Režiser: Eduard Miller Imenitna komedija o tržnosti umetnosti ali tržni umetnosti... Igrajo: Vladimir Jure, Danijel Malalan, Vioietta Tomič/Nikia Petruška Panizon, Polona Vetrih, Romeo Crebenšek, Lara Komar, Primož Forte, Maja Blagovič, Jose. Danes, 16. maja, ob 20.30 red B ČETRTEK,21.maja ob 19.30 RED K (italijanski nadnapisi in varstvo otrok) PETEK, 22. maja ob 20.30 RED T (italijanski nadnapisi) • NEDELJA, 24. maja ob 16.00 RED C (varstvo otrok) Info in predprodaja: blagajna Slovenskega stalnega gledališča. Ponedeljek/petek (10.00/17.00), uro in pol pred pričetkom predstave. Brezplačna telefonska številka:800214302 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Včeraj danes Danes, SOBOTA, 16. maja 2009 UBALD Sonce vzide ob 5.33 in zatone ob 20.30 - Dolžina dneva 14.57 - Luna vzide ob 1.34 in zatone ob 11.34 Jutri, NEDELJA, 17. maja 2009 PASKAL VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,8 stopinje C, zračni tlak 1011,1 mb ustaljen, veter 6 km na uro jugo-za-hodnik, vlaga 55-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 19,8 stopinje C. CI3 Lekarne Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. maja 2009 Ul. Giulia 14 - 040-572015, Ul. Costa-lunga 318/A - 040-813268, Milje - Ul. Mazzini 1/A - 040-271124, Prosek -040-225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Pro-sek - 040-225340 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 - 040-630213. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino AMBASCIATORI - 16.30, 18.50, 21.15 »Angeli e demoni«. ARISTON - 16.00, 21.00 »Che - Guer-riglia«; 18.30 »Che - L'argentino«. CINECITY - 15.00, 16.00, 17.00, 18.00, 19.15, 20.00, 21.15, 22.00 »Angeli e demoni«; 15.20, 17.40, 20.00, 22.00 »17 again - Ritorno al liceo«; 15.20, 17.35, 20.00, 22.10 »San Valentino di san-gue«; 15.00, 17.25, 19.50, 22.15 »Star Trek«; 15.20, 17.40, 22.10 »X - men, le origini«; 19.50 »State of play«; 15.00 »Hannah Montana - The movie«. FELLINI - 15.30, 17.00 »Il topino De-spereaux«; 18.30, 20.20, 22.00 »Le-zioni d'amore«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.40, 17.35, 19.50, 21.50 »Il san-gue dei vinti«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Angeli e demoni«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »State of play«. KOPER - KOLOSEJ - 14.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Coraline«; 19.30, 21.40, 23.50 »Stari, rad te imam«; 15.00, info@teaterssg.it - www.teaterssg.it 17.00, 19.00, 21.00, 23.00 »Še enkrat 17«; 15.10, 17.20 »Možje X na začetku: Wolverine«; 16.00 »Pošasti proti Nezemljanom«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.25, 20.20, 22.15 »X - Men, Le origini«; Dvorana 2: 15.15, 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »17 again, ritorno al liceo«; Dvorana 3: 15.15, 17.00 »Hannah Montana: The movie«; 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Star Trek«; Dvorana 4: 18.40, 20.30 »Generazione 1000 euro«; 22.15 »Gran Torino«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.00, 19.40, 22.10 »Angeli e demoni«; Dvorana 2: 18.30, 20.30 »Angeli e demoni«; Dvorana 3: 20.00, 22.15 »Star Trek«; 16.30, 18.15 »Earth - La nostra terra«; Dvorana 4: 18.00, 20.10, 22.10 »San Valentino di sangue«; Dvorana 5: 17.30, 20.00, 22.10 »17 again - Ritorno al liceo«. H Šolske vesti MALČKI OTROŠKEGA VRTCA PALČIČA v Ricmanjih vabijo na razstavo likovnih in ročnih izdelkov, ki bo v prostorih otroškega vrtca danes, 16. maja, od 15. do 18. ure in v nedeljo, 17. maja, od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. SIRKA iz Križa vabimo ob 40-letnici poimenovanja naše šole na prireditev, ki bo v petek, 22. maja, ob 19. uri na šolskem dvorišču, v primeru slabega vremena pa v domu A. Sirka. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski v ul. S. Anastasio 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada www.scuo-la.fvg.it in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slovenske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila. Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. S. Anastasio, 12) do petka, 22. maja. ZDRUŽENJE STARŠEV O. Š. FRAN MILČINSKI organizira naslednje poletne tabore: Naravoslovni »Živijo Kekec« v Kranjski Gori od 14. do 20. junija (od 1. do 5.raz.), Biološki »Morska zvezda« v Piranu od 21. do 26. junija (od 4.razreda dalje), Jezikoslovni »Krpanova kobila« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta) slovenščina in jahanje, Kulinarični »Mizica pogrni se!« v Sevnem od 29. junija do 4. julija (od 10 do 17 leta), Kra-soslovni »Netopir« v Postojni od 05. do 10. julija (od 7. do 12 leta), Kemijski »Čarobni napoj« v Ljubljani od 12. do 17. julija (od 3. razreda dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 19. do 25. julija optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Jadralni »Z vetrom« v Portorožu od 26. julija do 01. avgusta SKD I. Gruden in ŠKD Cerovlje-Mavhinje prirejata SPOMINSKI VEČER Lino Legiša ob stoletnici rojstva Literarnega zgodovinarja in slavista bosta predstavila dr. France Novak, sodelavec SAZU, in publicist Ivo Vogrič. Sodeluje Moška pevska skupina sv. Jernej z Opčin. Danes, 16. maja, ob 20.30 v društvenih prostorih v Nabrežini Vabljenil optimist in windsurf (od 7. leta dalje), Angleški »Jezikajte!« v Postojni od 23. do 28. avgusta (od 8. do 17. leta), Delavnico »Mišk@« v Trstu od 31. avgusta do 04. septembra (od 3. razreda dalje) računalnik, šah in fotografija. Za dodatne informacije in prijave sem Vam na razpolago na mobi: 3202717508 (Tanja) in po e-pošti: fran-milcinski@gmail.com. S Izleti SPDT organizira v nedeljo, 17. maja, avtobusni izlet na Krim (1107 m). Zbirališče ob 7.45 na trgu Oberdan in ob 8. uri pred hotelom Daneu na Opči-nah, prihod predviden okoli 19. ure na zbirno mesto. Priporočamo primerno obutev in oblačila. Za informacije in prijave pokličite Katjo (3385953515) ali Lauro (348-7757442) ob večernih urah ali na naslov: mladin-ski@spdt.org. Še nekaj prostih mest. Vabljeni! SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija, z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Prevaljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na in-fo@skdevin.it ali tel. št.: 340-2232538 in 335-7720105. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repentaborska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 040-2171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. Vljudno vabljeni. KD O. ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbrijo (Spello, Spoleto, Norcia, Castelluccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika »Vini nel mondo« od 30. maja do 2.junija 2009. Za prijave in informacije kličite na št. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). PARTIZANSKI KLUB BOLJUNEC prireja v nedeljo, 7. junija, izlet v Dobrovo - Goriška Brda ob priliki praznika češenj. Odhod ob 8. uri iz glavnega trga v Boljuncu. Podrobnejše informacije v klubu ali na tel. št. 040228050. NABREŽINSKA KLAPA LETNIKA 1944 vabi zainteresirane soletnike na izlet v Opatijo in Rabac v soboto, 13. junija. Prijave, informacije in rezervacije na tel. št. 040-299220 (Monica), 347-1632273 (Clara) in 339-8161633 (Marjuča). 0 Prireditve MOVS LIPA iz Bazovice obvešča in vabi ljubitelje petja na 5. revijo moških vokalnih skupin in zborov »Fantje pojejo na vasi«, ki bo danes, 16. maja, ob 20.30, v športnem centru »Zarja«. Peli bodo, poleg prirediteljev, še MoPZ »Bilka« iz Bilčovsa (Koroška), nonet »Vasovalci«, Dole nad Idrijo in vokalna skupina »Goldinar« iz Pivke/Postojne. SKD IGO GRUDEN IN ŠKD CEROVJ-LJE-MAVHINJE vabita na spominski večer o Linu Legiši ob 100-letnici rojstva danes, 16. maja, ob 20.30, v društvenih prostorih (Radovičeva soba) v Nabrežini. O njem bosta govorila slavist France Novak in publicist Ivo Vo-grič. AVALON - Poti umetnosti & wellness-a (Briščiki) vabi na ogled likovne razstave »Barve dobrega počutja« slikarke Luise Milano Rustja. Razstava bo na ogled do petka, 17. maja, od 9. do 21. ure. ZDRUŽENJE AMICI DELL'HOSPICE PINETA ONLUS v sodelovanju z občino Devin-Nabrežina organizira dobrodelno prodajno razstavo slik in fotografij, izkupiček katere je namenjen za opremo oddelka rakastih bolnikov v Nabrežini. Razstava bo odprta od ponedeljka, 18. do nedelje, 24. maja, med 10. in 12. uro ter med 16. in 19. uro, v Kamnarski hiši »Igo Gruden« v Nabrežini. Vljudno vabljeni! MLADINSKI DOM BOLJUNEC IN KD FRANCE PREŠEREN vabita na predavanje ekstremnega alpinističnega smučarja Dava Karničarja »S smučmi z najvišjih vrhov sveta« v torek, 19. maja, ob 20.30, v gledališču France Prešeren v Boljuncu. ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA vabi na predstavitev dvojezične zbirke Claudia Grisancicha, ki bo v torek, 19. maja, ob 17.30, v Salone degli Incon-tri, Circolo Aziendale Generali, Trg Duca degli Abruzzi 1 (7. nadstropje). Poleg avtorja bodo na predstavitvi prisotni tudi prevajalec Marko Kravos, prof. Marija Cenda Klinc in glavni urednik ZTT-ja Ace Mermolja. SKD BARKOVLJE- Ul. Bonafata 6, prireja v sredo, 20. maja, koncert mešanega mladinskega zbora Trst, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. Vljudno vabljeni. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA vabi v četrtek, 21. maja, ob 18. uri, v Ul. S. Francesco 20, na otvoritev »Skupinske razstave Likovnega krožka Slovenskega kulturnega kluba«. Predstavil jo bo Matej Susič, glasbeni utrinek Janoš Jurinčič (kitara). Razstavljajo: Roberta Busechian, Sara Kos, Tina Kralj, Neža Kravos, Irina Lisjak, Taja Luxa, Valentina Oblak, Iva Pertot. UČENCI IN UČITELJICE OŠ A. GRADNIKA na Repentabru prirejajo igrico »Rdeča kapica v Deželi branja« v režiji Lučke Susič, ki bo v četrtek, 21. maja, ob 20. uri v kulturnem domu na Colu. GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na koncert ob 105-letnici ustanovitve, ki bo v soboto 23. maja v Športnem centru Ervatti pri Briščikih s pričet-kom ob 20.uri. Na večeru bomo predstavili zgoščenko »Na odru«. Uvodne skladbe bo zaigral Mladinski orkester društva. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi v nedeljo, 24. maja, ob 18.uri, v Marijin dom v Rojanu (ul.Cordaroli, 29), na muzikal »Moje pesmi, moje sanje« v izvedbi Otroškega pevskega zbora A.M.Slomšek iz Bazovice. Po znanem filmu »The sound of music« (Tutti insieme appassionatamente) ga je piriredila in zrežirala Zdenka Kavčič Križmančič. SKD PRIMOREC vabi na celovečerni koncert MePZ Fran Venturini-Dom-jo v nedeljo, 24. maja, ob 19. uri, v cerkvi sv. Andreja v Trebčah. GALERIJA MILKO BAMBIČ s prispevkom Tržaške pokrajine vabi do 28. maja na razstavo »Kamni, zidovi in hiše, trate, steze in rastje na Planoti« slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, na Opčinah (Pro-seška ul. 131). B Mali oglasi NA PADRIČAH SE JE IZGUBIL golden retriever svetle barve. Star je 4 mesece in sliši na ime Kora. Nosi ovratnico rdeče barve z belimi srčki. Poštenemu najditelju gre nagrada. Tel. 338-4997501 ali 339-1077589. IZGUBIL SEM črno volneno ogrinjalo v obliki trikotnika, izgubljeno v Dolini, pri telovadnici ali v Trstu v okolici ulice Della Guardia ali ulice San Sergio v soboto, 9. maja, pozno zvečer. Najditelju gre nagrada. Tel. 3355762814. IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo in obrezujem drevesa. Tel. št.: 333-2892869. KUPIM dve stari kraški kamniti kon-zoli-medjona; tel. 335-7235518. PRODAM prikolico taber 360, na prostoru v Bijeli Uvali (Poreč), cena 2.000 evrov. Tel. št.: 335-5702863. V BOLJUNCU na placu dajemo v najem večnamenski prostor. Tel. 3483667766. V NEPOSREDNI BLIŽINI TRŽAŠKE UNIVERZE dajem v najem veliko opremljeno samostojno sobo (v stanovanju skupaj s študentko medicine), prosto od 1. julija dalje. Informacije na tel. št. 335-8146256. ZANESLJIVA IN RESNA GOSPA išče delo za pomoč bolnim in starejšim osebam (24 ur dnevno) ali za pospravljanje in pomoč pri likanju. Klicati na tel. št. 347-8601614. Bi Osmice CESARJEVI so odprli osmico v Saležu 24. Toplo vas vabimo na prigrizek in domačo kapljico. Tel. 040-2296058. DREJČE FERFOLJA ima odprto osmico v Doberdobu. Tel. št.: 0481-78377. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) ima odprto osmico v Nabrežini, stara vas 10. Vabljeni! FRANC IN TOMAŽ sta v Mavhinjah odprla osmico. Vljudno vabljeni! Tel. 040-299442. KMETIJA KRALJIČ ima odprto osmico v Prebenegu. Na razpolago so tudi mlade kokoši. Tel. 040-232577 OSMICA PRI PIŠČANCIH: Silvano Fer-luga vabi na domačo kapljico. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku 34. OSMICO so odprli Ivan in Sonja Colja v Samatorci 53. Tel. 040-229586 ali 340-1461778. OSMICO so odprli pri Batkovih, Repen 32. Nudimo domač prigrizek. Tel. 040-327240. OSMICO sta odprla Igor in Katrin v Ga-brovcu 27. OSMICO sta v Medji vasi odprla Paolo in Robi. Točita belo in črno vidno ter nudita domač prigrizek. Tel. 040 - 208726. SALOMON v Rupi je odprl osmico. Tel. 0481-882230. V RICMANJIH sta odprla osmico Zoran in Evina. Vabljeni! S Poslovni oglasi MIZARSTVO izdelki in popravila po naročilu. Pipan Venceslav s.p. - Prvačina, 37 (SLO) Tel. 00386-31373087 TRGOVINA POHIŠTVA IŠČE dinamičnega prodajalca/ko s polovičnim ali polnim delovnim urnikom. Tel. 347-7866436 V KRIŽU ODPIRAMO gostilno-pizzerijo. Iščemo izkušene osebe za delo v kuhinji, v pizzeriji ter za strežbo. Tel. 348-9234060 ali 340-7908707 Kam po bencin Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje črpalke: OMV: Proseška postaja 35 AGIP: Furlanska cesta 5, Istrska ul. 155 SHELL: Ul. Locchi 3, Trg Duca de-gli Abruzzi 4 ESSO: Ul. Flavia 120/1, Sesljan center, Ul. Carnaro - državna cesta 202 - km 3+0,67 ČRPALKE ODPRTE 24 UR NA 24 AGIP: Devin (jug) - avtocesta A4 VETS, Valmaura - hitra cesta SS 202 km 36 TOTAL: Devin (sever) - avtocesta A4 TS-VE NOČNE ČRPALKE IN SELF SERVICE TAMOIL: Ul. F. Severo 2/3, Mira-marski drevored 233/1 AGIP: Istrska ulica 155, Naselje Sv. Sergija - Ul. Forti 2, Miramarski drev. 49, Ul. A. Valerio 1 (univerza), Ka-tinara - Ul. Forlanini, Furlanska cesta 5; Devin SS 14 ESSO: Ul. Flavia 120, Trg Foraggi 7, Zgonik - Državna cesta 202, Ul. Car-naro - Državna cesta 202 km 3+0,67, Opčine - križišče, Kraška pokrajinska cesta km 8+738 OMV: Proseška postaja 35 SHELL:Ul. Locchi 3, Fernetiči TOTAL:Ul. Brigata Casale, Sesljan RA km 27 V sodelovanju s FIGISC Trst. / KULTURA Sobota, 16. maja 2009 13 TOMIZZOV DUH Hlapčevstvo Milan Rakovac Govori za Mladino general Ivan Dolničar (tudi moj šef, ko sem bil novinar Fronta ...): »Večina ljudi v teritorialni obrambi je bila komunistov. Komunisti so pravzaprav vodili vojno sa osamosvojitev Slovenije, tako je pač bilo« ... »Smo filozofijo odporništva, ki nas je med vojno ohranila, sedaj, ko imamo svojo državo in naj bi bili 'na vrhuncu' zgodovine, znova zamenjali s filozofijo kolaboracije in ser-vilnosti ali, kot so rekli včasih, hlapčevstva ?«, piše za Mladino dr. Božo Repe, in nadaljuje: »Danes slovensko nebo varujejo potomci tistih, ki so nekoč požigali slovenske vasi in streljali talce« ... Komoč i kum pena i ne videči uru san čeka da van zberen dvi tri štanje slovienske beside upora, lipi muoji »zamejci«. Zato ča se anti-antifašistična kulturalna lustracija (na koju ste vi tamo jur navadni), širi sve jače mrež Južnih Slavinci. Za-pravo, komoč san čeka samen sebi i muojin Hrvaton pokazati kako se slobodno piše, u Sloveniji; ni šans da bi neka hrvatska revija (npr. "lijevo" liberalni Globus) to ča podobnega napisa, kako Mladina! Žalim što po hrvatskim medi-jima ne nalazim na slične javne os-vrte, uz trend kopanja po Hudim jamama historije, blačenja komunizma i antifašizma, rušenja partizanskih spomenika. Južni Slaveni, njihove hijerar-hije, političke i crkvene osobito, nepopustljivo sprovode demonizaciju komunizma i beatifikaciju kolabo-racije i lokalnih fašizama: Uzalud, naravno, jer kolektivno pamčenje naroda ne može se regulirati. Srbija, Hrvatska, Slovenija (politika i mediji) su u nekom skoro sve-tome antipartizanskome nahanuču! Tako da se iz gorinjih kraji kuga kriptofašištička širi i na Istru, gdje se rušitelji oko tri tisuče partizanskih spomenika do jučer još nisu usudivali „ordinirati". Tako su prid kamerama (!) hrvatski neofašisti bacili u smece vijenac (u obliku pe-tokrake), na Giardinima u Puli, po-srid bilega dana, na mistu di su ta-lijanski fašisti ubili tri antifašista -Talijana: Jer da ta petokraka vrijeda hrvatske nacionalne osjecaje! S druge strane, gradani ovih zemalja koji su nekad živjeli zajedno u jednoj državi, bez obzira na crnu lustraciju kao političku modu, sa sve više sentimenata sjecaju se tog doba »komunističkog mraka«. Piše, tako, Slobodan Reljic u beograd-skom NIN-u, nekad slavnom tjed-niku, kao što je bio i zagrebački Danas, u zemlji Srbiji gdje se četnici prvoborci svojski trude potisnuti prvoborce partizane iz redova anti-fašista, i brončani Tito u njegovim Užicama srušen je poput Sadama u Bagdadu: »U stvari, Titu je umnogome pomogla Velika kriza. Odjednom su se Južni Sloveni počeli približavati kao zveri pred velikom elementar-nom nepogodom. Slovenci se sjuri-li u mrski Beograd, ... Lepa Brena u Zagrebu peva 'Od Vardara, pa do Triglava', Beograd pun bilborda na kome 'naše more' i 'stari prijatelji' zovu na nova videnja... Kao deca lo-ših roditelja, bez suvišnih pitanja i mnogo cenkanja, rasprodali smo ono što su Titovi udarnici podigli... Eto, na toj bedi filozofije propalih sinova, kao na najboljem kvascu, raste Titov lik, a njegovo delo počinje da poprima mitološke dimenzije ... I tako se naša kritika Tita i titoizma pretvorila u karikaturu. Ne znamo da nademo put iz magle koja se i opet zgušnjava« ... Dobro, nu, ala šu, kalmajmo se jeno malo; ter vero Francuzi drže živin mit o Napoleonu, i o De Gaulleu, Englezi o kraljici Victoriji, Rusi o Petru Velikom - ali i o Staljinu... Hrvatska pak i Slovenija najviše su u čudu, jer naše nomenklature, koliko se god trudile, naravno, ne mogu naci vlastiti patriotski mit ko- ji bi zamijenio, odstranio iz nacionalnih mitologija Tita i partizane. Ma koliko to patetično zvučalo, moram se sjetiti stiha koji je spjevan nakon rezolucije Informbiroa: »Što je više kleveta i laži, Tito nam je mi-liji i draži". Taj se stih vraca i sada. Veli Reljic, skupljamo se kao zveri pred nepogodu. Strašni Balkan, mračni vilajet, backyard, junkyard Europe, evo, kupujemo talijanski opasni otpad po stotinjak Eura tona, to je naša "pri-vreda", a izvore vode firme "Bistra" prodali smo Cocacoli ... Davno još napisao sam; i sada kada imamo svi svoje države, sada, eto, ne znamo što cemo s njima. I sada cemo opet sanjati Gundulicev san, nakon što smo sami pogasili fe-nejre u balkanskim krčmama, i dali blanco kredit našim najboljim sinovima, sjecikesama i grlosječama, koji su postali naši vladari i gospodari. Hajdučka mitologija Balkana, izrasla na kuburi i jataganu, dorasla na ustaškoj i četničkoj kami, uzvisi-la se u nikad toliko tehničku sprem-nu silu, koja je i nas i samu sebe ra-zorila plotunima višecijevnih raketnih bacača. I sada oni očekuju da narodi progutaju njihovu demoni-zaciju NOB-a, pa da se onda lijepo obavi historijsko pomirenje! Ma guarda un po, diria el bon Frassica! Jurij Gustinčič pravi: »Bilo bi najbolj pošteno, če besede sprava ne bi uporabljali. Je ni, še zlasti ne ob zagrizenosti, tisti provincialni. Sprave ni in je najbrže tudi ne more biti«. San ima četiri-pit lit, na česti Trst-Pula san ima na glavi bilu Tri-rogu z Petokrakon, z boka je pisalo »Ž. Tito«; živio ni moglo stati, kad mi je teta Slava rikamivala letere z zlatnin kuoncen. Po česti su pasiva-le tudeške blinde i republikini; kad bimo hi čuli, baretu u gražu. Anti-fašitička bareta na glavi, glava na cuoku; mogli su nas sve pobiti. Ma sve pur nisu! trst - Verdi Berlinski kvartet Petersen in čelist Christian Poltera oblikovali kvaliten večer v okviru komornega niza Komorna sezona, ki poteka v dvorani Victor De Sabata tržaškega Verdija, nam je doslej postregla s kvalitetnimi koncerti. Tretji večer je v formuli spominjal na drugega, kajti v prvem delu je igral sam godalni kvartet, v drugem pa se mu je pridružil če-list. Tudi glasba je zajemala iz iste zakladnice, iz zlatih let dunajske klasike in prve romantike. Program je tudi tokrat odprl Haydnov kvartet, ki spada v nedokončano šesterico op.77: v okrogli tonalileti G-dura je mojster potrdil visoki nivo, ki ga je dosegel v svojih poslednjih ustvarjalnih letih, visok nivo pa kvartet zahteva tudi od poustvarjalcev. Berlinski kvartet Petersen je v tridesetletnem obdobju žel veliko priznanj: violinistka Ulrike Petersen, po kateri je sestav prevzel ime, se je po daljši odsotnosti vrnila na oder in je v Haydnovem kvartetu dokazala svoje sposobnosti, a tudi rahlo zadržanost, kajti večkrat odstopa svoje mesto kolegu Conradu Mucku. V četverici sta najlepše izstopala violistka Ula Ulijona in čelist Henry-David Varema, vsekakor pa je ansambel pokazal , da izvrstno obvlada klasični slog in medsebojno uravnovešenost- toda treba je bilo počakati na drugo točko, da smo lahko okusili bolj sočno in temperamentno muziciranje. V Beethovnovem f-mol kvartetu op. 95 je Muck prevzel vlogo prve violine in vlil izvedbi enovitost ter pravi značaj, ki ga je skladatelj s podnaslovom »Quar-tetto serioso« priporočil izvajalcem: silovit zanos, vmes pa tudi nežnost, na koncu pa kar razposajen Allegro, s katerim se skladatelj skoraj skesa pretirane resnobe, so godalci zarisali tehtno in prepričljivo. V drugem delu koncerta se je kvartetu pridružil švicarski čelist Christian Poltera za skladbo, ki je morda neponovljiv biser komorne literature vseh časov: Schubertov Kvintet v C-duru op.163, umetnina, ki je nastala v poslednjih mesecih pre- stalno gledališče fjk - Skupina Attori &Tecnici Hrup za odrom Micheala Frayna Ko posrečena predstava ohrani svežino tudi po 25 letih - Ta skupina je italijansko verzijo postavila že leta 1983 V letošnji, do konca maja podaljšani abonmajski sezoni v veliki Rossettijevi dvorani v Trstu je ta teden na sporedu zabavna komedija Noises Off (Hrup za odrom) sodobnega angleškega dramatika Michaela Frayna v uspešni in velikokrat uprizorjeni, četrt stoletja stari postavitvi skupine Attori &Tecnici, ki se ji čas sicer pozna, a vzbuja prav toliko neustavljivega smeha kot pred petindvajsetimi leti. Zimzelena predstava je nadomestila v začetku sezone napovedano komedijo Noela Cowarda Private Lives, v kateri naj bi, v italijanščini, nastopil angleški zvezdnik Rupert Everett. Kaže, da odpovedane zvezdniške produkcije tržaško občinstvo ni preveč obžalovalo, čeprav je na prvi ponovitvi predstave s priznano, a manj slovito ustaljeno skupino v sredo zvečer dvorana ni bila nabito polna, pa saj sicer tu- di običajno ljubiteljem gledališča v maju nekako zmanjka navdušenja in si radi vzamejo odmor do poletnih predstav na prostem. Kakorkoli že, Fraynovo komedijo Hrup za odrom (Rumori fuori scena, v italijanščini) je vplivni novinar New York Timesa, proučevalec sodobne ljudske kulture Frank Rich označil kot najzabav-nejšo stvar, ki je bila spisana v njegovih časih, in s to ugotovitvijo se marsikdo popolnoma strinja. Michael Frayn, angleški novinar in pisatelj ter uspešni avtor komedij in resnejših dram (naj omenimo le velikokrat nagrajeno Copenhagen, v kateri piše o srečanju med danskim fizikom Nielsom Bohrom in njegovim nemškim učencem Wernerjem Heisenbergom in razglablja o morebitnem drugačnem razvoju atomske bombe), je prvo verzijo komedije o zapletih med člani gledališke skupine in vpliva njunih medsebojnih odnosov na predstavo, v kateri nastopajo, spisal leta 1977. Kasneje jo je razširil in delo je postalo uspešnica takoj po krstni uprizoritvi leta 1982 v Londonu. Skupina Attori &Tecnici je italijansko verzijo postavila že leta 1983 v režiji Attilia Corsinija. Dognani ritem, razpoznavna karakterizacija nastopajočih likov, ki se nikoli ne spremenijo v karikature, duhoviti dialogi in situacije so takoj navdušile tudi italijansko občinstvo in, po salvah smeha med prvo tržaško reprizo sodeč, ga še vedno navdušujejo. Še zlasti se gledalci smejejo med drugim dejanjem, ki prikazuje dogajanje v zakulisju med predstavo, ko se igralci nemo prepirajo ali dogovarjajo in se obenem trudijo, da ne bi izgubili koncentracije za nastop pred občinstvom. V prvem in drugem dejanju pa scena prikazuje oder med generalko, ki ne obeta nič dobrega, in med eno zadnjih ponovitev, ko so se odnosi med člani skupine že do konca razrahljali in nikomur ni več mar za igro. Predstava bo v Trstu na sporedu do nedelje, 17.maja. (bov) kratkega življenja dunajskega genija. Skladatelj je bil star enaintrideset let, ospuljiva umetniška zrelost se izraža tako v božanskih melodičnih inven-cijah kot v prepletanju tem in barv, ki dajejo tej skladbi enkraten čar. Težko je ločiti lepoto skladbe od objektivne lepote izvedbe, na katero lahko vpliva subjektivno mnenje, ki se je izoblikovalo v primerjavah med vrhunskimi izvajalci: kvartet Petersen je nedvomno kakovosten sestav in gostujoči čelist je pokazal še višjo stopnjo muziciranja, toda pogrešali smo vizijo-ali morda čutenje-, ki presega spoštovanje vseh predpisov in se povzpne v nadzemske višine, ki jih lahko dosežejo žal zelo redki umetniki. Bilo je mnogo lepih trenutkov, predvsem po zaslugi odlične violist-ke in obeh čelistov, obstali pa smo na pragu popolnega, globokega sozvočja s Schubertovim duhom, ki poleg blagih melodij in harmonij pozna tudi klene in viharne stavke, kot n.pr. Scherzo, pa tudi madžarsko prešerni Allegretto, ki se skoraj spogleduje s poslušalcem, da ne govorimo o Ada-giu, o katerem so mnogi umetniki že zapisali zlate besede, od pizzicatov, ki se pretakajo kot tolažba ali nostalgi-čni odsev sreče...Izvedba je vsekakor podarila prijetno doživetje, kvartet Petersen in Christian Poltéra so poželi zelo dolge aplavze, modro pa so se izognili kateremukoli dodatku, ki bi lahko skazil ali zabrisal sled lepote. Katja Kralj Muzeji in turizem Mednarodni muzejski svet (ICOM) je za mednarodni dan muzejev, 18. maj, letos izbral temo Muzeji in turizem. Muzejski praznik bodo tako muzeji po vsem svetu obeležili s pozivom k etičnemu in odgovornemu turizmu, je na včerajšnji novinarski konferenci v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani povedala predsednica slovenskega odbora ICOM Nina Zdravič Polič. Kot je pojasnila, želijo muzeji s tem opozoriti, kako lahko dediščina povezuje turiste in lokalne skupnosti skozi nov, vzajemno koristen odnos. Tema tudi spodbuja muzeje in muzejske delavce, da sodelujejo z obiskovalci in turisti in ustvarjajo kreativne interakcije z lokalnimi skupnostmi, da bi lahko doživeli dediščino znotraj in zunaj muzejskih zidov. Predsednica ICOM Alissandra Cummins in predsednica Svetovne federacije prijateljev muzejev (WFFM) Carla Bossi-Comelli sta po besedah Zdravič Poličeve razkrili skupno prizadevanje za etični turizem z idejo, kako naj muzeji spodbujajo nov odnos med obiskovalci in lokalnimi skupnostmi, ki imajo redko priložnost promovirati trajnostni razvoj. »Gre za povezavo skozi dediščino, saj je ta naša skupna identiteta, identiteta človeštva, skupnosti. To je vse tisto, kar ljudje radi mislijo o sebi, v kar verjamejo in načini, ki jih zberejo da to izrazijo,« besede Cumminsove povzema sporočilo za javnost. ICOM in WFFM sta skladno z deklaracijo obeh organizacij o svetovnem trajnostnem razvoju turizma za svoje etično poslanstvo sprejela odločitev, da bosta spodbujala turizem kot spoštljivo interakcijo s kulturami po svetu in da se bo v teh odnosih upoštevalo ne samo materialno in nematerialno oziroma živo dediščino, temveč tudi kulturno sedanjost. (STA) Jasnej ši pogled v nebo Pred desetletji so podstrešna stanovanja, kjer je leta in leta kraljevala stara šara, od katere se nismo zmogli posloviti, veljala za manj zaželena. Danes je obratno, v iskanju svojega prostora pod soncem se vse več zlasti mlajših parov in družin odloča podstrešje preurediti v prijeten dom. Dolgočasne in že videne dimenzije običajnih stanovanj mnogi z veseljem zamenjajo za nestandardne volumne bivanjskega prostora. Podstrešni prostor je zahvaljujoč sodobni gradbeni tehnologiji lahko učinkovito bivalno izrabljen, tako da kakovost bivanja v tovrstnem stanovanju ni manjša od bivanja v standardnih stanovanjih, karkoli že to lahko pomeni. Obratno, mansarde imajo svoj čar, v njih je menda ogromno prostora za izražanje kreativnosti. Z zmanjšanimi nakupnimi možnosti so podstrešja zlasti zadnja desetletja postala odlična priložnost za oblikovanje doma. Arhitekti in oblikovalci v večini priznavajo, da so prav mansardna stanovanja zaradi razgibanosti lahko tudi najlepša. Seveda je izgled tovrstnih bivalnih enot izstopajoč in zaradi tega toliko bolj privlačen. Vpraksi se običajno pojavijo problemi, ko ugotavljamo kako naj dosežemo enako ali vsaj podobno funkcionalnost in udobnost, ki velja za klasična etažna stanovanja. Če ne gre za novogradnjo, kjer je podstrešje že vnaprej projektirano kot bivalna enota, seje, preden se česarkoli lotimo, treba odločiti med adaptacijo ali rekonstrukcijo podstrešnega prostora. Strokovno velja, da pri adaptaciji ne posegamo v nosilno konstrukcijo objekta, medtem ko pri rekonstrukciji posegamo v nosilno konstrukcijo zgradbe z gradbenimi deli, kot je na primer večanje odprtin, podiranje sten, poseganje v strešno konstrukcijo... Glavna je streha Tudi izgradnja »le« podstrešnega stanovanja ima svoje zakonitosti. Strokovnjaki svetujejo, da smo pozorni na možnost dostopa na podstrešje, pravilno in zadostno toplotno izolacijo in pravilno uporabo gradbenih tehnik. Glavnino pozornosti pa je pri gradnji mansarde oziroma preurejanju podstrešja v bivalno enoto treba nameniti strehi. Kompromisi pri strehi v tovrstnem stanovanju namreč, kot trdijo mnogi strokovnjaki, niso dovoljeni. Streha stanovanja na vrhu hiše ali stolpnice mora biti prezračevalna, biti pa mora tudi taka, da bo odporna na morebitne lesne škodljivce. Ugotoviti j e treba tudi v kakšnem stanju je strešna konstrukcija. Posebno pozornost je treba nameniti pregledu drugega najpomembnejšega elementa strehe: kritine. V splošnem velja, da kakovostne kritine zdržijo tudi več kot tri desetletja, vendar se pogosto zgodi, da je kritina zaradi neurij in drugih neugodnih vremenskih razmer dotrajana že mnogo prej. Odporna kritina Pri izbiri kritin je veliko možnosti, izberite pa tako, da bo kar najbolj ustrezala klimatskim razmeram okolja, v katerem imate ali se odločate za mansardno stanovanje. Glavno vodilo pri izbora naj bodo lastnosti, kot so visoka kakovost, dolga življenjska doba, lahko in hitro polaganje, odpornost na klimatske razmere. Pred vgradnjo izolacije mora biti ostrešje novogradnje ustrezno pripravljeno, pod strešno kritino mora biti pravilno izveden prezračevalni kanal, pod njim pa je nameščena paroprepustna folija oziroma sekundarna kritina. Pod deske oziroma opaž namestimo med špirovce toplotno izolacijski material, enako tudi pod špirovce. Sledi parna ovira, pod njo pa sta še podkonstrukcija notranje obloge in sama notranj a obloga. Spuščeni strop Za lastnike mansard je pogosto značilno, da se odločijo za spuščeni strop. S tem se prostor pod slemenom strehe zapre, prostor, ki ga je treba ogrevati, pa se zmanjša. Strokovnjaki svetujejo, da v tem primeru ravnamo po naslednjem postopku: na primerno višino najprej postavimo kovinsko konstrukcijo, med vešala nato postavimo prvi sloj izolacije, nato pa namestimo drugi sloj izolacije tako, da znaša skupna debelina izolacije med 25 in 30 centimetri. Na kovinsko konstrukcijo z dvostranskim lepilnim trakom prilepimo parno oviro, pri čemer moramo vse spoje, preboje in priključke na konstrukcijo temeljito zalepiti. Spuščeni strop zaključimo z mavčno kartonsko ploščo. Kakovostne izolacije Ne smemo pozabiti, da je, če želimo v podstrešnih stanovanjih bivati kakovostno, potrebno posebno pozornosti posvetiti primerni izolaciji. Z gradnjo le te je treba doseči, da je temperatura primerna in da je zračna vlaga relativna. Izolacijski materiali, od stiropora, steklene ali kamene volne morajo biti predvsem taki, da pozimi preprečujejo izgubo toplote, poleti pa zmanjšujejo pregrevanje prostorov. Vse bolj priljubljeni so naravni izolatorji, kot na primer industrijska konoplja, slama ali bombaž. Za popolno varnost pred meteorno vodo j e pomembno, da ima streha tudi tako imenovano sekundarno kritino iz neke vrste lepenke oziroma iz posebne folije, ki po eni strani zadržuje vodo, po drugi pa dopušča vodni pari neovirano prehajanje na prosto. Ce je podstrešje brez oziroma le z minimalnim slojem izolacije, začne toplota prehajati v mansardo. Začne se kopičiti prav tam, kjer ji izolacija ne stran pripravila oglaševalska agencija liSttm, &aidfretii$tiia, Vitncvu lili www.tmedia.it za vašo reklamo na Primorskem dnevniku brezplačna št 800.129.452 dovoli izstopa. Klimatska naprava reši del problema, ne odpravi pa vseh neprijetnih situacij. Izolacija je zelo pomembna tudi za proračun gospodinjstva, saj s pravilno izolacijo prihranimo denar za kuijavo. V splošnem velja, da naj debelina toplotne izolacije znaša okrog 25 centimetrov. Najboljši so seveda taki materiali, ki prostor tudi zvočno in požarno izolirajo. Strešna okna in skrite žaluzije Svojski čar dajejo bivalnemu prostoru pod streho okenske odprtine v strehi. Pogled v nebo je jasnejši, občutki pa zato pestrejši. Raziskave so že zdavnaj potrdile boljše razpoloženje ljudi, če so ti izpostavljeni dnevni svetlobi. Zato so dodatne okenske odprtine dobrodošle. Po priporočilu strokovnjakov naj bi površina okenskih odprtin obsegala najmanj 20 odstotkov tlorisne površine, v otroški sobi pa zaradi pogostega zadrževanja otrok in njihove družbe tudi več. Prednost strešnih oken je, da so obrnjena k neposrednemu izvoru svetlobe. Pri enako veliki stekleni površini je prostor s strešnim oknom vsaj 30 odstotkov bolje osvetljen, so izračunali strokovnjaki. Poleg tega je tudi hrup iz okolice ublažen, saj so strešna okna vgrajena v ravnino strehe. Strešna okna si lahko zamislite na dveh višinah. Prva vgradite na mestu, ki omogoča razgled navzven tudi iz sedečega položaja, s čemer je občutek odprtosti precejšen, druga pa nekoliko višje, skladno s projekcijo. Seveda moramo biti pozorni na primerno dolžino in širino oken ter na njihovo vodotesnost. Strešna okna lahko odpirate in zapirate z daljinskim upravljalcem. Sodobna tehnologija omogoča tudi, da sami nastavite čas odpiranja in zapiranja strešnega okna. Naj vas ne skrbi glede morebitnega deževanja, ko vas ne bo v stanovanju. Okna so namreč opremljena s senzoijem za dež, ko ta zazna kapljice vode se okna avtomatsko zaprejo. Ne bojte se, da bo zaradi velikih steklenih površin v stanovanju poleti preveč vroče. Toplo bo, toda, če okna zaščitite z žaluzijami, potem, sploh če si omislimo še klimatsko napravo, večjih težav s premagovanjem toplote ne bi smelo biti. Žaluzije vas ne morejo motiti, ko jih ne potrebujete, saj lahko izberete take, ki se skrijejo v okenske okvire in jih skorajda ne opazite. Odpiranje pa je, sploh če imate daljinski upravljalec, kije ista naprava, s katero odpirate tudi okna, enostavno. Suhomontažni sistemi in predelne, tudi steklene, stene Pri urejanju notranjosti podstrešja oz. preurejanju ropotarnice v bivalni prostor se pogosto uporabljajo suhomontažni sistemi, bolj poznani pod imenom knauf. Tovrstne mavčne plošče regulirajo mraz, vročino in hrup, med njihovimi odlikami, poleg tega da omogočajo spremembo oblik, elementov in s tem funkcij v prostoru, pa velja omeniti zlasti, da sprejemajo in oddajajo odvečno zračno vlago v prostoru, kar je za mansardno stanovanje toliko bolj pomembno. Če ne želimo preveč posegati v prostor, se lahko odločimo za predelne stene. Te so lahke in v prostoru ne delujejo preveč nasilno. V praksi se bodoči stanovalci mansard največkrat odločajo za uporabo tovrstnih sten, ko je treba obzidati stranišče, kopalnico ali na primer otroško sobo. Najbolj drzni si bodo, kljub pomislekom številnih strokovnjakov, omislili tudi steklene predelne stene. Te so izdelane iz stekla in aluminija, ki zagotavljata dolgo življenjsko dobo in, kar ni nepomembno, ne zahtevajo posebnega vzdrževanj a. Običajna funkcionalnost Če bomo v nekdanji ropotarnici zdaj, ko je nared za vselitev, želeli kakovostno bivati jo moramo seveda opremiti. Tudi če se nismo odločili za spuščen strop, je strop vsaj na nekaterih mestih precej nehvaležnih mer za vgradnjo izdelanega pohištva. Jasno je, da pohištvo in opremo s stanovanju prilagodimo različnim višinam stropa. Kjer so stropi prenizki, da bi lahko človek neukrivljeno stal, namestimo manjše kose pohištva, kamor spravljamo stvari, ki jih ne potrebujemo prav pogosto. Sodobna tehnologija in trg vam ponujata na primer tudi vgradne omare z vrati na tekočih vodilih dimenzijah, ki se popolnoma lahko prilegajo vašim novim prostorom. Če pa se ne, vam bodo proizvajalci tovrstnega pohištva z EDIL - PORFIDI TRENTINA Skladišče in urad na Proseč irasproii aviobusiie garaže ACT) Tel. 040/261044; faks 040/251145 VSE VRSTE PODOV ZA ZUNANJE P0VH$INE po/iirji * pe&tenjaKi * prane oemenme plo&£e • kamnile kocke in obloge • kaimniti robniki • malerial za pokrivanje streh * strešne opeke iz žgane cfhne... VELIKA IZBIRA GRADBENEGA MATERIALA opeite • žerezne Iri lesene konstrukcije « izolacijski materiali * ielezne PVC cevi * ograje. ~ veseljem pomagali in naredili posebej za vaše prostore prilagojeno pohištvo, ki bo popolnoma ohranjalo funkcionalnost prostorov bolj linearnih in običajnejših oblik. Če podstrešje ni stanovanjsko, ampak imamo v njem atelje, odpadejo vse dileme z izbiro opreme. Dovolj bodo miza, postelja in kad. Novo podstrešno stanovanje bo z izbiro svetlih barv še svetlejše. Če je kvadratura stanovanja manjša, ni dileme: najprimernejši je izbor bele barve. Če kje, potem na podstrešju, pregovorno vladajo strahovi, proti njim se lahko borite na primer s strelovodom. B OKDON NUtHMO TUDI ■ CIVILNE in IHpuSniSKE EIEKTROINSTAIACIJE ■ NAPftAvE ZA PODATKOVNO OMREŽJE r Avtomatizacija vrai IDROSYSTEM H PAOLO NUDPMOTUDI PLINSKE INŠTAIACUE * VZDRŽEVANJE * KI IMA NAPRAVE ■ HlDTJO-SANITAfiNE . INSTALACIJE TA1.NO IN STENSkO ■ OGREVANJE POOGJAiČENI -SERVIS IHJDEFMS FOTOVOLTAICNI in TERMIČNI SISTEMI Specializirani hi» v pnojekicranju. iniulaiiji In ^drievanju fotovokaifHt«n terminih jiMemovipa^me.ireiJrijeiiiwelikje imoglprvoHi. Nudimo vam ntfl(ip tn n+ir[c tife^riK* nje «JtoJc!!' i r^cigi**! dne I-&.03JOT in davino dI.ij\.wd do S n,i padl.itji hnjnfnegj iskanj 3007 ¿¿v» ihr-anek energije. Sempolaj, I & - 34011 Devin NibreSna (TS) Tef.04(>2QQ727 Moti J4322&1122 www.botidonimpiiinti.cti ft» infotjv borionimpHrti.com Pmrflia potUjd 29/F - Zvonik Tel. M0J25035 Mob. 33328 M 793 WWWJdiG-SyiieiTlJt iniogi ¿d (tvvyHem.il tecnoedile TRST„ UL Cosulleh f (Industrijska cono) lel. G039/O4EVfi27O45 - 830486 GRADBENI IN INDUSTRIJSKI STROJI iN OPREMA * PRODAJA IN NAJEM * SERVIS * REZERVNI DELI AAA 0 w ^l' Oku ti in okvirji Lcs-mi frini i Motrenju vrtijo liliriiUrtiriti viitniiin vrniti GIOM A - Ulica Rerra, 21 - S Vflo al Torre f UD) Tel. in FaXs+3J 043 2 &97t £4 mfo@giomapavimenli.il - www.-g iomapitvimonti. it o w o or Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu sovodnje - Igor Petejan opravil obračun trojnega županskega mandata V čast si šteje poimenovanje ulic s slovenskimi imeni Za Malnišče niso imeli pravega političnega botra - V občinskem svetu preostri toni Sobota, 16. maja 2009 2 3 APrimorski r dnevnik Sovodenjski župan Igor Petejan zaključuje tretji mandat, zato pa ne more več kandidirati. Od leta 1990 do leta 1995 je opravljal funkcijo podžupana, potem pa je občini Sovodnje županoval celih štirinajst let. Po njegovih besedah je bil v tem obdobju v sovodenjski občini uresničen marsikateri projekt, posebno v čast pa si šteje, da je skupaj s svojim odborom poskrbel za poimenovanje ulic s slovenskimi imeni. S kakšnimi občutki zaključujete tretji županski mandat? Zadovoljen sem, ker smo uresničili dobršen del programa, s katerim smo se predstavili volivcem. K zadovoljstvu je treba dodati občutke, ki te zajamejo, ko se določeno obdobje zaključuje. Zaradi tega sicer mi ni žal, saj se je v petnajstih oz. devetnajstih letih precej stvari spremenilo. Katere spremembe imate v mislih? Družba se je zelo spremenila, tako v Sovodnjah kot v Italiji in sploh po svetu. Čut pripadnosti določeni skupnosti se je zmanjšal; vsak posameznik zahteva, da rešiš edi-nole njegov problem. Če ga rešiš, ni rečeno, da te bo pohvalil, saj bo rekel, da si zgolj opravil svojo dolžnost. Če nisi rešil problema in si izvedel tisoč drugih projektov, pa bo rekel, da nisi naredil nič. Zaradi tega je danes veliko težje biti upravitelj kot pred petnajstimi in več leti. Če bi lahko, bi še kandidirali? Ne. Zakaj? En razlog so komaj omenjene družbene spremembe. Ob tem po tolikih letih upravljanja prvotna motivacija ugaša. Začetno je vsak upravitelj prepričan, da bo spremenil svet; potem mu nekaj uspe, drugo ne. Z leti postane delo rutinsko in ni več iste zagnanosti, kot je pravilno ugotavljal tudi župan iz Repentabra. S čim se boste sedaj ukvarjali? Več časa bom posvetil svojemu inženirskemu poklicu in poučevanju. Na katere uresničene projekte, še posebej glede javnih del, ste najbolj ponosni? Jih je kar nekaj. Začel bi z nogometnim igriščem, ki nam ga na žalost ni uspelo predati namenu in ga bo jeseni odprla nova uprava. Igrišču in telovadnici smo namenili skoraj 2 milijona evrov, za cestno omrežje in in za obnovo ceste za na Vrh je šlo 500.000 evrov; skoraj 300.000 evrov smo vložili v prilagoditev šolskih poslopij raznim Igor Petejan bumbaca normam, pred nekaj leti smo kupili šolabus, zdaj imamo že finančno kritje za novega. Dalje smo poskrbeli za novo razsvetljavo v Ru-pi, na Peči, v Sovodnjah in nekaj tudi na Vrhu, kar je stalo 300.000 evrov; nazadnje smo v obnovo vodovodne mreže vložili 300.000 evrov. Zakaj ostaja vprašanje Malnišča še odprto? Odgovor zahteva pojasnilo o vzrokih, ki so omogočili, da se je Malnišče zgodilo. Leta 1997 je podjetje Ecological servis prijavilo občini, da bo začelo proizvajati panoje, ki absorbirajo zvok, dovoljenje za proizvodnjo pa bi mu morala izdati pokrajina. Imamo dokumente, s katerimi lahko doka-žemo, da smo že naslednji dan, potem ko smo prejeli sporočilo podjetja, poslali pokrajini in zdravstvenemu podjetju potrebni dopis. Pokrajina je takrat imela 60 dni časa, da proizvodnjo prepreči ali dovoli, ne glede na to pa je zakon dovoljeval podjetju, da je začelo z delom. Hitrost pokrajine pri iz- daji dovoljenja za obratovanje je bila ključnega pomena, vendar sklepa niso izdali niti po 60 dneh, tako da je bilo podjetje de facto avtorizirano, da proizvaja svoje panoje. Potem smo proizvodnjo ustavili mi, in sicer na podlagi analiz zdravstvene ustanove, ki je ugotovila prisotnost težkih kovin. Takrat se je začela dolga pot, saj so za sanacijo potrebna visoka finančna sredstva, približno 3 milijoni evrov. Zakoni so se medtem spremenili; lotili smo se določenih postopkov, leta 1999 pa smo morali zaradi spremenjene zakonodaje začeti vse z nova. Takratna Ton-dova deželna vlada nam je nakazala dve milijardi lir za sanacijo deponije, vendar so kasneje denar namenili drugim projektom. Le-vosredinska uprava nam je pred dvema letoma namenila 500.000 evrov za nov postopek. Zatem smo podpisali konvencijo s pokrajino, na podlagi katere bi se z Malniš-čem ukvarjali pokrajinski tehnični uradi, ki so veliko večji od naših, občinskih. Od podpisa konvencije je šlo mimo že eno leto in pol, vendar niso še naredili nič. Kaj menite o čezmejnem elektro-vodu, ki ga načrtujejo po območju sovo-denjske občine? Živimo v času, ko se ljudje zopersta-vijo vsaki novi dejavnosti, ne da bi poglobili, če je škodljiva ali pa ni. Za čezmejni elek-trovod je dokazano, da en meter stran od podzemnega kabla ne bi bilo nobenega sevanja. Sicer že tečejo pogovori o alternativni trasi. Smo na dobri poti, da bi se dogovorili za traso, ki ne bi šla skozi Sovodnje. Katere so še težave vaše občine? Večinoma so vezane na okolje. V naši občini imamo letališče, industrijsko cono, avtocesto, železnico, Sočo in Vipavo, Kras, na katerem so poleti pogosto požari. Pozorno je treba slediti gospodarstvu, razvoju obrtne cone, delikatno je vprašanje ju-sarskih zemljišč. Nova uprava se bo morala soočati tudi z urbanističnim razvojem občine. Pri tem se je treba zavedati, da en upravni mandat traja pet let, kar zgleda dosti, v resnici pa ni. Za uresničitev določene zamisli je treba dobiti denar, potem pa je treba upoštevati čase italijanske birokracije, ki preprečijo, da bi se katerikoli projekt zaključil v doglednem času. Kako je bilo v občinskem svetu? So bili včasih toni preostri? Ne včasih, vedno. Prevečkrat je prihajalo do osebnih napadov in žalitev. Ne bom se poglabljal v vzroke za tovrstno vzdušje, vendar bi rad poudaril, da je v takih pogojih res težko delati. Z nekateri predstavniki opozicije smo sicer sodelovali, ne pa z vsemi. To ti jemlje energijo in čas, ki bi ga lahko vložil drugam, zato ni bilo pravega izhodišča za sodelovanje, ki je bilo predlagano pred volitvami. Sodelovanje je treba graditi v letih. Kakšni so bili odnosi z goriško občino, s katero ste ustanovili Aster, in z drugimi sosednjimi občinami? Dobri, čeprav bi lahko še marsikaj skupaj uresničili. Z Gorico smo izpeljali nekaj projektov; dobili smo denar za ovrednotenje ostalin prve svetovne vojne na Vrhu, Gorica pa denar za popravilo ceste, ki vodi na grad. Z drugimi občinami je bilo sodelovanje občasno, vendar ne zaradi izbir upraviteljev, pač pa zaradi konkretne geografske pozicije. Števerjan teži na Brda, Doberdob na tržiško območje, mi smo nekje med njima. Sta bili pokrajina in dežela FJK dovolj dovzetni za potrebe občine Sovod-nje? Kar se tiče športnih objektov, nam je dežela prisluhnila. Bivši svetnik Igor Dolenc nam je pomagal, da smo dobili sredstva. To je treba priznati, vendar moramo tudi povedati, da bi s pravo politično voljo lahko dobili od dežele kaj več tudi za Malnišče. V Šte-verjanu in Štandrežu so dobili več denarja za obnovo svojih trgov kot mi za sanacijo Malnišča. Če imaš pravega političnega botra, lahko dobiš marsikaj. Po drugi strani smo od pokrajine dobili malo ali nič. Kaj je naredila sovodenjska občina na področju dvojezičnosti? Štejem si v veliko čast, da smo pred petimi leti spremenili imena ulic in jih poimenovali po domačih ljudeh, po slovenskih pesnikih in pisateljih oz. po ledinskih imenih. Sprememba je povzročila precej kaosa, ki je bil po mojem mnenju neupravičen in tudi "pilotiran". Dejstvo je, da danes imamo cel kup ulic s slovenskimi imeni. Prej smo imeli ulice Nazario Sauro, Zanetti, Favetti itd. Nekaj težav ste imeli tudi s takratnim prefektom... Nekdo ga je podpihoval, konkretno neki deželni svetnik Nacionalnega zavezništva, da smo z ulic zbrisali vsa italijanska imena. To ni res. Manzoni je ostal, Buonarroti je ostal. Kar je bilo kulturnega, smo vse pustili. Danjel Radetič Volitve 2009 Na voljo dvojezična potrdila Občinska enotnost in županska kandida-tinja Alenka Florenin obveščata volivce občine Sovodnje ob Soči, ki se želijo na prihodnjih volitvah posluževati dvojezičnih potrdil, da se lahko obrnejo na pristojni volilni urad. Kljub nekaterim slovničnim oz. tiskarskim napakam je infor-matski sistem sedaj usposobljen za izdajo teh potrdil, seveda pa bo treba upoštevati tehnične in druge zahteve urada, kar pomeni, da bo storitev v optimalni meri zaživela v daljšem roku. »Občinska enotnost je v vseh teh letih dosledno uveljavljala enakopravnost slovenske besede, ob spoštovanju določil občinskega statuta, ki temeljijo na načelih ustave italijanske republike ter na zakonih 482/1999 in 38/2001. V tem sklopu so občani Sovo-denj ob Soči v zadnjih letih dobili dvojezične osebne izkaznice in vsa anagrafska potrdila. V narodnostno mešanih okoljih je še toliko bolj pomembno, da se svoje specifike zavedamo in da uveljavljamo pravice, ki nam jih priznava zakon. Enakopravna raba obeh jezikov je edina demokratična pot v odnosu uprave do posameznika, v izvajanju služb, na sejah in javnosti. Le ob medsebojnem spoštovanju in sodelovanju, ki sta že zdaj na zgledni in plodni ravni, bomo tudi v prihodnosti kos vsem problematikam, ki se pojavljajo znotraj naše občine, a tudi na širšem območju,« pravi Floreninova. Volilni plakati niso vidni Koordinator liste Skupaj za Sovodnje in kandidat za občinski svet na omenjeni listi, Vladimir Klemše, je pisno opozoril so-vodenjskega župana Igorja Petejana »na nerodno namestitev panojev za lepljenje volilnih plakatov za junijske upravne volitve. Slabo vidni in na težko dostopnem mestu so panoji v Sovodnjah in še posebej na Vrhu«. To je, po mnenju Klemše-ta, »v nasprotju z načeli demokracije in čim širšega informiranja občanov - volil-cev, zato naj župan poskrbi za čimprejšnjo odpravo nerodnosti, ki oškoduje vse na občinskih volitvah nastopajoče liste«. Klemše še navaja: »Nerodnost je razumeti lahko tudi kot primer pomanjkljive pozornosti in načina upravljanja najbolj elementarnih zadev. Ob tem ne gre spregledati dejstva, da so v sedanji upravi trije odborniki, ki bodo skrbeli za občinske zadeve tudi v prihodnje, če bo županja Flo-reninova, kakor je sama napovedala na javnem srečanju v Rupi prvega maja.« »Izkaznice puščajo pri strani« »Izkaznica je prepoznavni element posameznika, jamstvo, da ta pripada neki skupini, in se je zato ne smemo sramovati,« opozarja Slavko Tomsič, kandidat za so-vodenjski občinski svet na listi Občinske enotnosti, ki se tako odziva na izjave predstavnikov liste Skupaj za Sovodnje in stranke Slovenske skupnosti. »Pripadnost in združevanje v društva in interesne skupine sta pomembna elementa srednjeevropske kulture, ki sta prisotna pri nas od začetka prejšnjega stoletja in ju ne gre zanemarjati še posebno v današnjem obdobju populistične propagande, ki je zelo podobna tisti iz fašističnega časa po načelu "me ne frego". V Sovodnjah, kjer je dejavnih vsaj dvajset različnih, več ali manj organiziranih skupin ali društev, bi moral vsak bodoči svetnik biti ponosen, da je član ali aktiven sodelavec vsaj ene vaške sredine,« zaključuje Tomsič. Organik sodišča bodo okrepili Pravosodno ministrstvo je vključilo goriško sodišče v seznam italijanskih sodišč v hudi stiski, kar naj bi privedlo do okrepitve organika sodnikov in ohranitve avtonomije. Za to ima zaslugo tudi župan Et-tore Romoli, ki je na stisko sodišča opozoril pravosodnega ministra decembra lani, županova priporočila pa je v nadaljevanju zagovarjal senator Ljudstva svobode Giovanni Collino, ki v deželi FJK kandidira za evropski parlament. Na ta dosežek je včeraj opozoril tudi deželni svetnik Ljudstva svobode Gaetano Valenti. volitve - Pojasnilo Persoglie »Vsi kandidati imajo • ■ v • pravico do srečanja z rajonskim svetom« »Glede na članek, ki je bil objavljen v sredo na goriški strani Primorskega dnevnika, moram posredovati nekatera nujna pojasnila.« Tako se začenja dopis, ki ga je na javnost naslovil predsednik rajonskega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje, Lovrenc Persoglia, in se tako nadaljuje: »Srečanje Igorja Komela, kandidata za evropske volitve na levičarski listi Sinistra e liberta, s predstavniki krajevne skupnosti Pevma-Štmaver-Oslavje je bilo institucionalne narave, do katerega imajo pravico vsi kandidati. Sama nabirka podpisov ni pobuda krajevne skupnosti, kot tudi ne pomeni podpore kandidatu. V ta namen ostajam na razpolago tudi drugim kandidatom, ki bi se radi srečali z rajonskim svetom in njegovim predsednikom ter se seznanili s potrebami in zahtevami našega teritorija in ljudi. Osebno bom svojo podporo dal pisatelju in profesorju Borisu Pahorju, ki ga kandidira stranka Slovenska skupnost na listi SVP - Južnotirolska ljudska stranka. Prepričan sem, da je podpora prof. Pahorju, evropsko poznani in cenjeni osebnosti, več kot upravičena, saj daje ugled in prestiž celotni naši narodni skupnosti. Zaradi svoje življenjske poti in knjižnega opusa je prof. Pahor oseba, ki Slovence povezuje in ruši ideološke pregrade, s katerimi nas je obremenjevalo prejšnje stoletje. Ob tem bi rad poudaril, da je tradicionalno volilno povezovanje in sodelovanje med SSk in SVP znak medmanjšinske solidarnosti. V tem smislu gre poudariti, da je ta oblika vedno zagotovila predstavnika SVP v Evropskem parlamentu. Kot se je izkazalo z evroposlancem Michlom Eb-nerjem, ki sedaj zaključuje svoje delo v Evropskem parlamentu, smo Slovenci vedno lahko računali na razpoložljivost in podporo našim zahtevam in pravicam tudi v evropskih forumih.« volitve - Igorja Komela sprejel goriški župan Le skupaj sta Gorica in Nova Gorica zanimivi za Evropo Mimo ideoloških in političnih razlikovanj morajo goriški izvoljeni predstavniki delovati v korist celotne skupnosti. To je Igor Komel, kandidat za evropski parlament na listi Levice in svobode, včeraj poudaril na srečanju z županom Ettorejem Romolijem. Le-ta ga je sprejel v svoji pisarni v občinski palači in mu med drugim čestital za pogum, ker nastopa v vse prej kot enostavni volilni preizkušnji, izid katere za Komelovo listo ni vnaprej napovedan. Komel je sogovornika opozoril, da je imela Gorica vedno veliko od tega, če je premogla svoje predstavnike na raznih institucionalnih ravneh, tako na primer v rimskem in evropskem parlamentu. Na slabšem pa je, ko je nihče ne zastopa. Soglašala sta, da morata Gorici kandidirati za sedež bodoče evroregije. »Gorica v Italiji nima posebne teže, tako tudi ne Nova Gorica v Sloveniji, skupaj pa sta lahko zanimivi za Evropo,« je podčrtal Komel, ki mu je Romoli včeraj zagotovil še nadaljnje sodelovanje: »To je posledica spoštovanja zaradi dolgoletnega in plodnega sodelovanja s Kulturnim domom, ki ga Komel vodi«. Komel z Romolijem v županovi pisarni bumbaca / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. maja 2009 1 1 gorica - Zunanji minister Franco Frattini ob robu mednarodne konference o zdravstvu Junija bodo ponovno dvignili mejo Zaradi meje davčne olajšave za FJK Zamrznitev schengna zaradi vrhov G8 v Trstu in LAquili - »Na območju bivše bolnišnice univerzitetni raziskovalni center« Policijske kontrole na meji med Italijo in Slovenijo bodo ponovno uvedli že junija letos. Zamrznitev schengenskega režima, ki bo sicer začasna, je ob koncu aprila napovedal notranji minister Roberto Maroni, včeraj pa jo je potrdil zunanji minister Franco Frattini, ki je v Gorici sodeloval na mednarodni konferenci na temo meja in zdravstva. Frattini je pojasnil, da namerava Italija spet »dvigniti« meje zaradi vrha zunanjih ministrov skupine G8, ki bo potekal med 25. in 27. junijem v Trstu, in vrha predsednikov vlad najbolj razvitih držav od 8. od 10. julija v LAquili. Minister, ki so ga v Gorici spremljali župan Ettore Romoli, deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Gottardo in senator Giovanni Collino, je pristavil, da zamrznitev schengenskega sporazuma ni nikakršna novost. »Tako je vedno bilo. Navadno se mejne kontrole vzpostavijo nekaj tednov pred vrhom G8, ki bo na začetku julija v LAquili. Obdobje ponovne vzpostavitve kontrol bo torej sovpadalo z vrhom zunanjih ministrov skupine G8 ob koncu junija v Trstu, kjer bo govor o občutljivi temi Pakistana in Afganistana,« je povedal minister. Glede posledic ukinitve režima proste cone na Goriškem in v deželi FJK je šef italijanske diplomacije poudaril, da se vlada problema zaveda in da preučuje možnosti za uvedbo olajšav za podjetja. »Položaj je zaostrila svetovna gospodarska kriza, to pa je dodaten razlog za to, da zagotovimo podporo obmejnim območjem. EU je sicer zelo rigidna pri teh zadevah, vendar mislim, da možnosti obstajajo. Primer je formula, ki so jo poimenovali "Pomoč de minimis". Potrebno je zagotoviti takšne oblike pomoči, ki nimajo negativnih učinkov na evropski trg, obenem pa pripomorejo k zmanjšanju razlik med obmejnimi kraji, na primer na davčnem področju. Te oblike olajšav preučujemo, prav gotovo pa bo FJK prva Minister Frattini je v knjigo gostov na goriški občini včeraj zapisal: »Še en pozdrav Gorici, mostu sredi Evrope in živahni realnosti našega severovzhoda, zemlji dela in človeških vrlin« (»Ancora un saluto a Gorizia, ponte europeo e realta viva del nostro nord est, terra di lavoro e di qualita umane«) bumbaca dežela, ki jih bo koristila,« je prepričan Frattini, ki je napovedal, da bo na zunanjem ministrstvu v Rimu potekal sestanek o prosti coni. Frattini je tudi potrdil podporo ustanovitvi univerzitetnega raziskovalnega pola med Gorico in Trstom: »Županu sem povedal, da bi radi pospešili uresničitev te zamisli. Iz sinergij med Trstom in Gorico bi lahko nastal velik univerzitetni raziskovalni center, neke vrste italijanski MIT (Massachusetts Institute of Technology, op.ur.),« je ocenil Frattini, Romoli pa ga je dopolnil: »V ta namen bi lahko izkoristili območje bivše splošne bolnišnice v bližini meje, kar bi imelo tudi simbolno valenco. Tega seveda ne bomo uresničili čez noč, vendar pomembno je, da smo ubrali to pot.« Po ministrovih besedah pa ima Gorica zelo malo možnosti, da bo sedež evropskega urada za prosilce azila: »Če bi prišlo do odprtja nove evropske agencije na tem področju, bi prednost imele nove države članice. To so marca sklenili predsedniki vlad. Kar deset držav članic namreč ne razpolaga s sedežem nobene evropske agencije. Ni pa izključeno, da bi v Italiji lahko odprli "izpostavo" urada za prosilce azila.« Tema goriških pogovorov je bila tudi evroregija. Frattini pravi, da bo italijanski parlament kmalu odobril zakonski osnutek za njeno ustanovitev. »Dežele Veneto, FJK, Koroška in Slovenija so kandidirale, da postanejo njene prestolnice,« je dejal. Glede naraščajočega dela na črno na čezmejnih območjih, na kar je javnost opozoril medregijski sindikalni odbor FJK-Slovenija in predlagal dvostranski sporazum med Italijo in Slovenijo, je zagotovil, da bo minister za delo Maurizio Sacconi predlog vzel v pretres. Katere misli pa vam vzbuja Gorica? »Tu imam občutek bližine med ljudmi, ki se čutijo Evropejce,« je še dejal Franco Frattini. (Ale) gorica - Mednarodna konferenca o mejah in zdravstvu Vzpostavljajo nove pogoje za zdravljenje v državah EU Gorica naj postane referenčno mesto za nudenje informacij o možnostih zdravljenja v tujini. Predlog je italijanskemu zunanjemu ministru Francu Frattiniju podal včeraj deželni odbornik Furlanije-Julijske krajine Vladimir Kosic, ki se je udeležil uvodnega dela mednarodne konference na temo meje in javnega zdravstva v Gorici. Dvodnevno posvetovanje, ki se bo zaključilo danes, sta v deželnem avditoriju priredila goriški inštitut za mednarodno sociologijo ISIG ter ekonomski in socialni svet Združenih narodov (ECOSOC) v sodelovanju z inštitutom IUIES (International University Institute for European Studies) in Tržaško univerzo. Kosic je v svojem posegu izrazil prepričanje, da je Gorica najbolj primeren kraj, kjer naj dobi sedež evropski odbor, ki bo skrbel za izvajanje direktive EU, po kateri bodo državljani vseh 27 članic imeli možnost koriščenja zdravstvenih storitev v ostalih državah EU. »V teh primerih bi zdravstveni sistem države, iz katere bolnik izhaja, izplačal stroške po svojih tarifah,« je pojasnil Kosic. O temah, ki bodo v središču poletnega vrha G8, je včeraj v Gorici spregovoril zunanji minister Franco Fratti-ni. Med prioritetami je vladni predstavnik naštel zagotavljanje dostopa revnejših držav do zdravstvenih storitev, problem povezave med zdravjem in revščino ter temo zdravja in človekovih pravic. Minister se je v svojem posegu zaustavil tudi pri vprašanju t.i. prašičje gripe in dejal, da so imele obmejne dežele pri zaustavitvi epidemije ključno vlogo. »Preprečile so, da bi prišlo do pandemije s katastrofalnimi posledicami,« je povedal Frattini. V deželnem avditoriju je uvodoma pozdravil predsednik ISIG-a Gian-domenico Picco, dolgoletni diplomat in nekdanji generalni podtajnik OZN, nato pa je spregovoril župan Ettore Ro-moli. »Odprtost meja je vrednota, ki jo je treba zasledovati. Kljub temu pa odpira celo vrsto vprašanj, ki jih je treba preučiti, kot dokazuje problem prašičje gripe,« je povedal Romoli. Predsed- Frattini, Gasparini in Picco včeraj v goriškem avditoriju bumbaca nik goriške pokrajine Enrico Gherghetta je ocenil, da organizacija mednarodnega posveta o zdravstvu v Gorici ni bila naključna. »Globalizacija nas sili, da na gospodarskem, okoljskem in zdravstvenem področju jemljemo skupne odločitve. V Gorici je "globalno" oddaljeno le največ 500 metrov, zato je še toliko bolj pomenljivo, da razprava o svetovnem zdravstvu poteka ravno v našem mestu,« je dejal. Mednarodna konferenca se bo v deželnem avditoriju nadaljevala danes. Med 9.30 in 10.30 bo potekala okrogla miza, ki jo bo vodil direktor instituta ISIG Alberto Gasparini. Sodelovala bosta Agrebi Saida iz ekonomskega, socialnega in kulturnega sveta Afriške Unije ter Yan Guo, univerzitetni profe- sor in član centra za zdravstveno raziskovanje v Bejingu. Prva bo spregovorila o afriški izkušnji, drugi pa o javnem zdravstvu v gosto naseljeni in hitro razvijajoči se Kitajski. Sliko južnoameriškega zdravstva bo podala direktorica mehiške zdravstvene organizacije Maria Teresa Cerqueira, zdravstvu v Severni Ameriki pa bo posvetila poseg Barbara J. Hatcher, direktorica izobraževalnega centra ameriškega združenja za javno zdravstvo. Po okrogli mizi bosta zaključke podala predstavnica ekonomskega in socialnega sveta Združenih narodov Hanifa Mezoui in predsednik ISIG-a Giandomenico Picco. Iz goriškega posveta bo nastal dokument, ki ga bodo pred koncem leta predstavili Združenim narodom. (Ale) gorica - Poziv oblastem »Cilj novega zapora mora biti rehabilitacija« De Nadai opozarja na pomembno vlogo združenj prostovoljcev »Ko govorimo o novem goriškem zaporu, se moramo zamisliti o vlogi, ki jo igrajo kaznilnice. V njih ne smemo zgolj zapirati kaznjencev, pač pa jim moramo nuditi priložnost, da se ponovno vključijo v družbo.« Tako poudarja Alberto De Nadai, predsednik deželne konference za prostovoljno delo in pravico, ki ima svoj sedež v prostorih zadruge Arcobaleno v Gorici. De Na-dai že dolga leta opravlja prostovoljno delo v goriškem zaporu, kjer pomaga kaznjencem, da ne izgubijo zaupanja vase in da se po povrat-ku na prostost lahko spet vključijo v družbo. Zaradi tega je po njegovem mnenju pri odločanju o prihodnosti goriškega zapora treba upoštevati, da mora biti poglavitni cilj vsake kaznilnice rehabilitacija kaznjencev. Še pred nekaj meseci je bilo v ulici Barzellini zaprtih okrog sedemdeset kaznjencev iz raznih držav, zdaj pa jih je ostalo samo dvaj- set, saj so življenjske razmere v zaporu izredno slabe. Že več let se govori o gradnji nove kaznilnice, pri tem pa se De Nadai sprašuje, ali bodo na Goriškem res zgradili novo strukturo ali pa bodo kaznjence premestili v kako opuščeno vojašnico, ki bi jo na vrat na nos preuredili v zapor. Po besedah De Nadaia je treba kaznjencem zagotoviti dostojne prostore, saj bo njihova rehabilitacija odvisna tudi od le-teh. Precej drugačno bi namreč bilo prestajanje kazni v novem zaporu kot v opuščeni vojašnici, na okna katere bi namestili železne rešetke in s pazniki zastra-žili njen vhod. Zaradi tega De Nadai poziva goriške krajevne upravitelje, da pritisnejo na italijansko pravosodno ministrstvo za gradnjo novega zapora; v njem bi lahko naprej opravljala svoje poslanstvo društva prostovoljcev, katerih člani na Goriškem že dolga leta nesebično pomagajo kaznjencem. gorica - Slovenska konzulta pozorno spremlja delo uprave Predlagajo trijezične smerokaze in stalno zaposlitev prevajalca Slovenska konzulta pri goriški občini bo naslovila priporočilo na upravo župana Ettoreja Romolija, naj privoli v namestitev večjezičnih - italijanskih, slovenskih in furlanskih - smerokazov na pokrajinskih cestah, ki tečejo skozi občinsko ozemlje in so v izključni pristojnosti občine. »V prepričanju, da nas večjezični smerokazi nagovarjajo o mirnem sožitju avtohtonih kultur in jezikov na Goriškem, da pripomorejo k padcu predsodkov, da krepijo medsebojno spoštovanje in upoštevajoč, da si finančno breme prevzema pokrajinska uprava na osnovi deželnega prispevka iz zakona 482/99, so člani konzul-te soglasno podprli predlog o namestitvi večjezičnih smerokazov,« je povedal njen predsednik Ivo Cotič in dodal, da je kon-zulta že posredovala pisno priporočilo goriškemu županu. Slovenska konzulta je na sredinem zasedanju z vrsto predlogov dokazala, da aktivno spremlja delovanje občinske uprave v odnosu do vprašanj, ki zadevajo manjšino. S posebnim zadovoljstvom so prisotni pozdravili ponovno zaposlitev preva- Ivo Cotič bumbaca jalke Nike Simoniti Jenko, ki se je s prvim aprilom vrnila v urad za slovensko manjšino, in to do 31. aprila 2010. Prevajalska služba je financirana z denarjem iz zakona 482/1999 in z delnim prispevkom občinske uprave. Prisotni so izrazili željo in potrebo, da bi občinska uprava že sedaj izdelala načrt in poiskala finančno kritje za stalno zaposlitev slovenskega prevajalca. Glede odprtja slovenskih otroških jasli v ulici Rocca v Gorici je Cotič člane kon-zulte seznanil, da je občinski tehnični urad 22. aprila prejel sporočilo, da je načrt jasli prejel zeleno luč krajevne zdravstvene enote. Sedaj čakajo še na rezultat protipotresne preveritve, sledila bo priprava dokončnega načrta, nakar bo občina razpisala javno dražbo, po izbiri izvajalca pa se bodo začela dela. Člani konzulte so pozitivno ocenili tudi sprejetje variante k regulacijskemu načrtu glede ureditve parkirišča med vrtcem in jahalnim centrom v Pevmi, obžalovali pa so dokončno ukinitev kuhinj v slovenskih vrtcih v ulici Brolo in v Štandrežu. Posebno pozornost so namenili predlogu namestitve večjezičnih smerokazov, ki ga je pokrajinska uprava naslovila tudi na občino Gorica. Beseda je tudi tekla o Trgovskem domu. »Pozitiven premik občinske uprave z odobritvijo načrta za obnovo pritličnih prostorov Trgovskega doma je žal še premalo, da bi začeli z obnovitvenimi deli v pritličju, saj sta arhiv in oprema še vedno predmet spora med raznimi uradi dežele in zakladnega ministrstva,« je povedal Co-tič. V upanju, da se bo zadeva vendarle razpletla, bo predsednik konzulte priporočil goriški prefektinji Marii Augusti Marrosu, naj poseže in pospeši reševanje problema. 1 8 Sobota, 16. maja 2009 GORIŠKI PROSTOR / nova gorica - Zadeva SGP Gorica še vedno dviga precej prahu »Sum korupcije in razsulo pravne države« Odvetnik Emil Mozetič postregel z obširno dokumentacijo - Ljudi poziva, naj ne ostanejo ravnodušni Emil Mozetič predstavlja dokumentacijo foto n.n. Odvetnik Emil Mozetič je v imenu družbe Gofin, ki je predlagala stečaj družbe SGP Gorica in zaradi javnega interesa ter posledic, ki jih ima navedeni postopek na vprašanje infrastrukture Nove Gorice, saj je še vedno nejasna usoda okrog 200 tisoč kv. metrov zemljišč v mestu, včeraj predstavil dopis, ki je bil 12. maja poslan vladi, ministrstvu za pravosodje in ministrstvu za notranje zadeve, komisiji za preprečevanje korupcije, vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, varuhu človekovih pravic in uradu predsednika, v četrtek pa tudi vsem parlamentarnih strankam. Dopis vsebuje 22 strani besedila in je podprt z 79 listi dokazov, ki naj bi kazali na sum korupcije v pravosodju in na razsulo pravne države. Mozetič je poudaril, da je že samo s primerjavo poteka predstečajnega postopka in kazenskimi postopki razvidno, kako je to povezano od prenosa reševanja zadeve iz Nove Gorice v Ljubljano do nikakršnega dela tožilstva v zvezi z vsemi predlogi za pregon zaradi kaznivih dejanj odgovornih oseb v družbi SGP. »Te listine več kot potrjujejo sum, da nekdo v Sloveniji obvlada pravosodje. Mislim, da je zadeva SGP Gorica eden od rezultatov pravnega razsula v državi, ko na področju gospodarskega kriminala nihče ne odgovarja,« je povedal, v zvezi z obsežnim gradivom pa je opozoril le na najbolj bistvene stvari. Poudaril je, da nova gorica - Maturantska parada Plesoči maturantje zasedli trg, za njimi ostale prazne steklenice Na Bevkovem trgu je včeraj točno ob 12. uri potekala Maturantska parada, plesna prireditev, ki od leta 2001 združuje maturante in maturantke v plesanju četvorke na mestnih ulicah. Letošnja izvedba je istočasno potekala v več kot 60 mestih v različnih državah, skupaj pa je zaplesalo 26.722 maturantov. Novogoriške parade se je udeležilo 892 maturantov iz širše severno primorske regije. Mladi so se zavrteli na Straussovo čet-vorko iz operete Netopir. Bevkov trg je bil resda zapolnjen, o usklajenosti plešočih pa bi lahko razpravljali. Tudi poziv varuhinje človekovih pravic, naj se ob tem dogodku ne toči alkoholnih pijač, ni zalegel; mladi so na tak ali drugačen način prišli do alkohola, za njimi pa je na trgu v središču mesta ostalo kar precej praznih steklenic. (nn) Maturantska parada na Bevkovem trgu foto n.n. so novi lastniki SGP izkoristili dejstvo, da občina leta 1993, ko je začel veljati zakon o gospodarskih javnih službah, po katerem so vse t.i. naprave in objekti komunalne infrastrukture postale last občine oziroma države, teh zemljišč ni vpisala v zemljiško knjigo. Leta 2003 so to dosegli sami, pri čemer ni nihče preverjal, ali je družba SGP do tega sploh upravičena. To je bil ključni dogodek. Poudaril je tudi, da iz družbe SGP sodišču nočejo predložiti otvoritvene bilance, ključnega dokumenta, ki dokazuje, kaj je SGP lastninil, sodišče pa vse od junija 2008 zaradi tega ni reagiralo. »Zamislite si, da bi zdaj tako potekal Mipov stečajni postopek, da bi poslovodstvo Mipa reklo: Ne, mi naše dokumentacije ne damo. Če bo stečajni postopek Mipa potekal tako kot v primeru SGP, potem res ni potrebe, da bi Mipovo poslovodstvo karkoli predložilo, saj ne bo niti kaznovano. Zamislite si, kaj ta sodna praksa pomeni in predstavlja za vse bodoče sodne postopke,« je še dejal Mozetič in izrazil prepričanje, da bi bil v primeru, ko bi bilo vodstvo Mipa v takem primeru kaznovano, zaključek en sam, in sicer, da sta Miha Šegula in Janez Artič, ki sta vodila SGP, v primerjavi z ostalimi v sodnih postopkih privilegirana. Mozetič od državnih institucij in sodišč ne pričakuje ničesar, ljudi pa poziva, naj ne ostanejo ravnodušni. »Mačehovska Ljubljana je temu okolju pobrala banko in prometne tokove, zadnja leta pa je odnašala zlata jajca iz Hita. Bomo Goričani dopustili, da nam poberejo še ulice, pločnike, ceste in igrišča, nepremičnine, ki so jih financirali občani, ko so kupovali stanovanja,« je bil oster odvetnik in izrazil prepričanje, da ta država nima niti strokovnih, niti kadrovskih potencialov, da bi gospodarski kriminal preganjala. »Če uradne institucije na ta poziv ob vseh jasnih podatkih o tem, da je predstečajni postopek montiran, da so nekateri v tej državi, za katere kazenski zakonik ne velja, da ta država preganja tiste, ki opozarjajo na kriminaliteto, ipd, ne bodo reagirale, je edino, kar lahko spremeni to stanje v državi, da gredo ljudje na ceste,« je še povedal Mozetič in pojasnil, da je sodišče pozval, naj zasliši direktorje, ki so vodili SGP in njegovo računovodstvo v času lastninjenja, pa do tega ni prišlo. »Likvidacijski postopek SGP je v teku. Vem, da je SGP finančno popolnoma izčrpan, in da računajo, da bodo upnike poplačali z javno infrastrukturo Nove Gorice,« je še povedal Mozetič in dodal, da na dopis zaenkrat ni prejel še nobenega odziva, sicer pa bodo o zadevi SGP na izredni seji prihodnji četrtek razpravljali tudi novogoriški mestni svetniki. Nace Novak V Gorici občni zbor VZPI-ANPI V Kulturnem domu v Gorici bo v ponedeljek, 18. maja, ob 17. uri izredni občni zbor goriške sekcije VZPI-ANPI. Na dnevnem redu so poročilo predsednika Sil-vina Poletta, program VZPI-ANPI za napredek, prijateljstvo in mednarodno sodelovanje, razprava in izvolitev novega goriškega odbora. Prisoten bo pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Paolo Padovan, napovedujejo pa tudi udeležbo bivšega senatorja Silvana Bacicchija. Prijavili bolničarko Poštna policija iz Vidma bo danes prijavila videmskemu sodišču 29-letno bolničarko Jennifer Millia iz Gorice. Ženska je na spletni strani Facebook objavila fotografije bolnikov iz oddelka za oživljanje vi-demske bolnišnice. Ženska se bo morala zagovarjati zaradi poseganja v zasebno življenje. Zdravstvo v Gradežu Deželni odbornik Vladimir Kosic napoveduje sklic tehničnega omizja za razvoj zdravstvenih struktur v Gradežu. Na njem bodo ugotavljali, ali zdravstvena oskrba v Gradežu odgovarja dogovorom, ki so leta 1999 sledili zaprtju gradeške bolnišni- Neuspela kraja goriva Včeraj okrog štirih zjutraj sta se dva moška z neregistriranim avtomobilom pripeljala v glinokop na Vogrskem. Tam sta vlomila v rezervoar delovnega stroja in pričela iz njega prečrpavati gorivo. Napolnila sta že sedem dvajsetlitrskih plastenk, ko so ju zalotili policisti. Policijska patrulja je enega od tatov prijela, drugemu pa je uspelo pobegniti. (nn) Mariborski zbor v Štandrežu Prosvetno društvo Štandrež prireja jutri ob 18. uri v štandreškem župnijskem parku koncert ženskega pevskega zbora Glasbene matice Maribor pod vodstvom Zsuz-se Budavari. Sodeloval bo tudi mešani pevski zbor Štandrež pod vodstvom Davida Bandlja. V Redipulji vojaške pesmi Na hribu Sei busi bo danes ob 17. uri koncert vojaških pesmi. Pela bosta zbora Sant'Ignazio in Costumi tradizionali Bi-siachi. Ob 10. uri bo v hotelu Cacciatori simpozij o prireditvah v zgodovinskih oblačilih in uniformah; informacije na tel. 3351444109. Pohod od Lijaka do Sekulaka Jutri ob 9. uri se bo v Vitovljah začel pohod po tematski energijski pešpoti od Lijaka do Sekulaka. Pot bo pohodnike popeljala po slikovitih vaseh Vitovlje, Šmihel, Ozeljan, Šempas in Osek ter se vrnila v Vi-tovlje. Startnina znaša 5 evrov in vključuje toplo malico in napitke. V primeru slabega vremena pohod odpade. (nn) marina julia Zahtevajo mnenje ministrstva Deželna vlada je vprašala za mnenje ministrstvo za okolje v zvezi z zahtevo tržiške občine, da spet omogoči kopanje v Marini Juliji. »Upam, da postopek ne bo ogrozil letošnje sezone,« poudarja tržiški občinski odbornik Paolo Frittitta in opozarja, da so postopek sprožili zaradi bakterij salmonele, ki so jih lani zaznali v morski vodi iz Marine Julije. »V desetih letih analiz smo salmonelo izsledili samo enkrat, poleg tega pa ta bakterija ni vključena med parametre, ki jih je treba upoštevati pri analizah vod iz kopališč,« pravi Frittitta, ki upa, da lanske analize ne bodo pogojevale dežele pri odločitvi o prekinitvi prepovedi kopanja v Marini Juliji. Od lanskega julija do letošnjega aprila so namreč vse analize dokazale, da je morska voda tržiškega kopališča spet čista, to pa zaradi obnove grez-ničnega omrežja v turističnih naselij Venus in Albatros. pevma - V jahalnem klubu Remuda predali namenu nov šotor Jahali bodo tudi z dežjem Pozimi bodo lahko raztegnili tudi platnene stranice, tako da bo objekt dobil obliko prave telovadnice Konec prejšnjega tedna je v Pevmi potekala majša slovesnost, med katero so predali svojemu namenu nov objekt, namenjen konjskemu športu. Objekt upravlja društvo Horse club Remuda, ki je v Pevmi prisotno že precej let in se je s svojo specifično dejavnostjo uveljavilo v širši športni ponudbi. Pevmski klub vodi šolo jahanja, ki jo vsako leto obiskuje več mladine. Vpeljali so tudi posebne programe za umsko in fizično prizadete osebe, kajti znanstveno je dognano, da bližina konj ugodno vpliva na njihovo zdravljenje. Delo maneže je bilo do pred nekaj dnevi odvisno od muhavosti vremena, saj dež, mraz ali premočan veter niso dopuščali vadbe na prostem. Zdaj so se razmere bistveno izboljšale, ker so na delu vadbenega prostora postavili velik šotor, pod katerim bo potekal dobršen del spoznavanja jahalnih veščin. Šotor pokriva kar 800 kvadratnih metrov površine. Platnena streha jer namreč dolga 40 metrov, široka pa 20 metrov. Po potrebi, predvsem pozimi, je možno raztegniti tudi platnene stranice, tako da objekt dobi obliko prave telovadnice. Na slovesnosti je spregovoril odbornik za šport pri goriški občini Sergio Cosma, pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni, deželni svetnik Gaetano Valenti, predsednik krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje Lovrenc Persoglia, ki je pozdravil tudi v slovenščini, in arhitekt Paolo Bressan, odgovoren za športne objekte pri goriškem združenju CONI. Predsednica kluba Barbara Brandolin se je zahvalila institucijam za pomoč pri realizaciji objekta, obrazložila pa je tudi delovanje in cilje centra. (vip) Mladi konjeniki pod šotorom v Pevmi foto vip ce. / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. maja 2009 1 1 gorica - V grajski dvorani odprli razstavo grafičnih listov Med svetovnimi mojstri tudi uveljavljeni krajevni umetnik Goriška občina vztraja na poti prirejanja pobud s privlačno silo za domačine in turiste, privilegiran kraj tovrstnih prireditev pa naj bi bila goriški grad in grajsko naselje. V tej luči so sinoči v grajski dvorani deželnih stanov odprli razstavo grafičnih listov likovnih umetnikov s svetovnim slovesom, Guttusa, Casoratija, Schifana, De Chirica, Warhola, Chagalla, Picassa in Dalija. Prireditelji računajo, da bodo njihova zveneča imena privabila tudi ljudi, ki nimajo domačnosti z grafično umetnostjo. Poseben prostor so odmerili Fortunatu Deperu, kar predstavlja neke vrste pokušnjo jesenske razstave ob stoletnici objave futurističnega manifesta. To sta včeraj na gradu poudarila župan Ettore Romoli in odbornik Antonio Devetag, medtem ko je likovna kritičarka Emanuela Uccello izpostavila, da so v izbor vključili tudi lesorez z naslovom »Il Pastore« (Pastir) iz leta 1924, delo Guida Ma-russiga, rojenega leta 1885 v Trstu in umrlega v Gorici leta 1972. Njegovo izobrazbo sta zaznamovala simbolizem in dunajska secesija, kar sedemnajstkrat pa je razstavljal na beneškem Bienalu. Umetnostna kritičarka Emanuela Uccello med včerajšnjim odprtjem razstave v grajski dvorani; v izbor so vključili lesorez Guida Marussiga, rojenega leta 1885 v Trstu in umrlega v Gorici leta 1972, ki je kar 17-krat razstavljal na beneškem Bienalu bumbaca komigo - V ponedeljek »Gulash koncert« za občinstvo s praznim trebuhom V ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 bo v goriškem Kulturnem domu peta prireditev v okviru festivala Komigo 2009. Na vrsti bo glasbeno-gastronomski večer »Gulash koncert«, na katerem bo na violino igral Janos Hasur. Prvovrstni madžarski glasbenik judovskega porekla, ki že vrsto let spremlja priznanega glasbenika in gledališkega igralca Monija Ova-dio, je obenem tudi dober kuhar. Kot sam pravi, je »Gulash koncert« namenjen publiki s praznim trebuhom. Na njem se bodo violinske skladbe prepletale z anekdotami, zgodbami in vici iz judovske tradicije. Festival Komigo v slovenskem, italijanskem in furlanskem jeziku prirejata Kulturni dom iz Gorice in zadruga Maja v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev, Ki-noateljejem in združenjem Terzo Teatro iz Gorice; pokrovitelji so dežela FJK, občina Gorica, goriška pokrajina in Slovensko kulturno gospodarska zveza. Predprodaja vstopnic poteka v uradu Kulturnega doma; cena posamezne vstopnice znaša 12 evrov. Naslednja predstava bo 9. junija ob 20.30, in sicer komedija Roba Beckerja Jamski človek. frančiškanski samostan Sveta Gora v besedi in glasbi Ob jubileju koncerti, razstava, pritrkovanje in maše Frančiškanski samostan Sveta Gora vabi ob470-letnici Marijinega prikazanja Uršuli Ferligoj na uvodno prireditev z naslovom Sveta Gora v besedi in glasbi, ki bo drevi ob 19.30 uri v frančiškovi dvorani. Zbrane bo nagovoril p. Bernard Goličnik, svetogorski gvardijan, v programu pa bodo sodelovali prof. Lojzka Bratuž, dramski igralec Milan Vodopivec, učenka Anuša Ko-delja, harfistka Marina Ružič, violončelistka Petra Vodopivec in vokalna skupina Sumus iz Ajdovščine pod umetniškim vodstvom Ane Kodelja. Prireditev bo povezovala Alenka Saksida. V okviru praznovanja 470-letnice se bo zvrstilo več prireditev. Tako bo 31. maja slavnostni koncert Marijinih pesmi, 7. junija bodo odprli razstavo o duhovniku in botaniku Alojziju Filipiču, 20. in 21. junija bo na vrsti slovesno pritrkova-nje na znamenite svetogorske zvonove, več prireditev pa bo tudi v Grgarju, rojstnem kraju vidkinje Urške Ferligoj. V soboto, 20. junija, bo spominsko mašo ob 470-letnici prikaza-nja in procesijo vodil koprski pomožni škof Jurij Bizjak, osrednja slovesnost pa bo v nedeljo, 21. junija, ko bo somaševanje vodil koprski škof Metod Pirih. (nn) CI3 Lekarne ~M Gledališče DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 2, ul. Garzarolli 154, tel. 0481-522032. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, ul. Bersaglieri 2, tel. 0481-489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 2, ul. Manlio 14 A/B, tel. 0481-480405. B Kam po bencin Danes in jutri bodo na Goriškem dežurne naslednje bencinske črpalke: GORICA Q8 - Ul. Trieste 22 AGIP - Ul. Don Bosco 108 AGIP - Ul. Aquileia 60 TRŽIČ SHELL - Ul. Matteotti 23 IP - Ul. Boito 57 OMV - Ul. Terme Romane 5 KRMIN API - Ul. Isonzo GRADIŠČE AGIP - Ul. Udine, na državni cesti 305 proti Marianu TURJAK AGIP - na pokrajinski cesti 1 (Fo-ljan-Pieris) Ul. XXV Aprile 31 FOLJAN API - Ul. Redipuglia 42 ROMANS API - Ul. XXV Maggio 3/A »UN CASTELLO DI... MUSICAL & RI-SATE«: danes, 16. maja, ob 20.45 bo v gledališču Verdi v Gorici nastopila gledališka skupina Terzo Teatro iz Gorice s predstavo »Il matrimonio puo attendere; informacije in predproda-ja vstopnic v knjigarni Antonini na korzu Italia 51/A v Gorici. U Kino GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.00 - 18.30 -21.15 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 16.15 - 18.00 »Heart - La nostra Terra«; 19.45 - 22.00 »The Reader«. Dvorana 3: 17.50 »Hannah Montana: The Movie«; 20.00 - 22.00 »Star System - Se non ci sei non esisti«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.40 -22.10 »Angeli e demoni«. Dvorana 2: 18.00 - 20.30 »Angeli e demoni«. Dvorana 3: 16.30 - 18.15 »Hearth - La nostra Terra«; 20.00 - 22.15 »Star Trek«. Dvorana 4: 18.00 - 20.10 - 22.10 »San Valentino di sangue« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »17 Again - Ritorno al liceo«. rka do nedelje med 9. in 19. uro. ~M Koncerti venske šole, ki je tudi na razpolago za morebitna pojasnila.Prošnje je treba oddati Uradu za slovenske šole (ul. Ri-smondo, 6) do petka, 22. maja 2009. S Izleti SPDG organizira v nedeljo, 17. maja, izlet z gorskimi kolesi na Korado in Sa-botin. Zbirališče ob 7.15 pred novo-goriško postajo, potovanje z vlakom do Plav (odhod vlaka ob 7.30, vozovnica 4 evre). Razdalja izleta 40 km s približno 1000 m vzpona; informacije na tel. 328-8292397 (Robert). STARŠI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v zabavni park Mirabilandia (RA) v torek, 16. junija. Cena izleta je 39 evrov in vključuje avtobusni prevoz in vstopnino v park. Otroci, ki ne presegajo 1 m višine in nesamostojni prizadeti plačajo 20 evrov; informacije in vpisovanje na tel. 348-4735330 (Lucia Ferfolja). Organizatorji prosijo udeležence za plačilo izleta. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA obveščajo izletnike, ki bodo odpotovali od 4. do 6. junija do jezera Maggiore, naj plačajo saldo za izlet v trgovini pri Mili do 27. maja. Avtobus bo odpeljal iz Ronk (pred picerio Al Gambero) ob 6.20 s postanki v Doberdobu ob 6.30, Jamljah ob 6.45 in Štivanu ob 6.50; informacije ne tel. 380-4203829 (Miloš). KD OTON ŽUPANČIČ obvešča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Umbri-jo (Spello, Spoleto, Norcia, Castel-luccio in Val Nerina ter Orvieto) in obisk praznika Vini nel mondo od 30. maja do 2. junija; informacije in prijave na tel. 340-3447695 po 19. uri (Tamara). SPDG prireja 14. junija, ob vsakoletnem srečanju planincev, avtobusni izlet v Šentjanž v Rožu na Koroškem; prijave ob četrtkih na sedežu društva na Verdijevem korzu 51 int. v Gorici med 19. in 20. uro. SPDG prireja od 26. do 29. junija (možnost podaljšanja še na 30. junij) večdnevni planinski izlet v park Monti Sibillini, na meji med deželama Marche in Umbria. Prevoz bo z avtobusom ali kombiji. Prenočevanje v planinskem zavetišču; informacije na tel. 0481-882079 (Vlado). □ Obvestila »JAZZ & WINE OF PEACE COLLIO«: danes, 16. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Maria Joao »Ogre«; ob 19. uri na domačiji Klinec v Medani 20 na Dobrovem Maxma- ber orkestar; ob 23.30 v piceriji Alla Pérgola v ul. Matteotti 42 v Krminu Adriana Vasques Quartet. V OKVIRU PRIREDITVE »CORTOCIRCUITO« - 25 umetnikov se predstavlja v Krminu - bo v lokalu Jazz & Wine le bar v ul. Matteotti 78 v Krminu večer »Funky Night's«: danes, 16. maja, ob 21. uri »DJ Matthew VS Luca Sax«. Na ogled bo razstava Maurizia Fave; vstop prost. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice posveča koncert Felixu Men-delssohnu. Danes, 16. maja, ob 17. uri bosta v goriški stolnici nastopila organist Beppino Delle Vedove in ženski pevski zbor San Giacomo iz kraja Pasian di Prato; vstop prost. H Šolske vesti URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE sporoča, da je bil v sredo, 22. aprila, na oglasni deski Deželnega šolskega urada v Trstu v ul. S. Anastasio, 12, objavljen razpis za potrditev, vključitev in posodobitev pokrajinskih (nekdanjih permanentnih) lestvic učnega osebja šol s slovenskim učnim jezikom. Razpis je na ogled tudi na spletni strani Deželnega šolskega urada (www.scuo-la.fvg.it), na oglasni deski goriškega oddelka Urada za slovenske šole in na posameznih šolah. Prošnjo za potrditev mora vložiti tudi učno osebje, ki je v omenjenih lestvicah vključeno pogojno, četudi še ni doseglo predvidenega naslova za polnopravno vključitev. Obrazci za vložitev prošenj so isti kot za vključitev v pokrajinske lestvice šol z italijanskim učnim jezikom in zainteresirani jih dobijo na spletni strani Ministrstva za šolstvo, univerzo in raziskovanje (www.pubblica.istruzione.it), na posameznih šolah in na Uradu za slo- Danes stopata na skupno življenjsko pot Alenka Soban in Miloš Čotar Obilo sreče, zdravja in ljubezni jima želi Slovenska skupnost OBČINA DOBERDOB razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na do-berdobskem županstvu od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure in ob ponedeljkih tudi od 14.30 do 17. ure ali na občinski spletni strani www.do-berdob.it. AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja danes, 16. maja, 7. ženski mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štandreškem in sovodenjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. ZSKD sklicuje 43. redni občni zbor danes, 16. maja, v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, ul. Ricreato-rio 2, v prvem sklicu ob 14.30 in v drugem ob 15. uri, po naslednjem dnevnem redu: odprtje občnega zbora in namestitev delovnega predsedstva, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc in sprememb pravilnika, razno. DRUŠTVO JADRO IZ RONK organizira od ponedeljka, 18. maja, do srede, 20. maja, tečaj tehnike decoupage med 15. in 18. uro na sedežu društva v ul. Monte sei busi 2 v Ronkah; informacije na tel. 0481-482015 in pri odbornikih. SKGZ sklicuje v petek, 22. maja, ob 17. uri v prvem in ob 17.30 v drugem sklicu v Gorici in v soboto, 23. maja, ob 9. uri v Trstu XXIV. deželni kongres SKGZ. Dnevni red: otvoritev in podelitev priznanj SKGZ, poročilo predsednika, pozdravi gostov, razprava, poročilo nadzornega odbora, volitve organov SKGZ in sprememb statuta, razno. SKD HRAST iz Doberdoba prireja že tradicionalne Igre brez meja za otroke od 5. do 13. leta starosti v soboto, 23. maja, z začetkom ob 14.30 pred župnijsko dvorano v Doberdobu. Vpisnine ni, informacije na tel. 3474433151 (Claudio). SKGZ vabi delegate članic na redni občni zbor SKGZ, ki bo v petek, 23. maja, ob 15.30 v prvem in ob 16. uri v drugem sklicu v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici (Ul. I.Brass 20). AŠZ MLADOST sklicuje redni občni zbor volilnega značaja v ponedeljek, 25. maja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani kulturnega društva Jezero v Doberdobu. OB DNEVU MLADOSTI 2009 ŠZ Dom iz Gorice in Območno združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica vabita na 5. Pohod mimo Titovih napisov (Golec - Veliki vrh - Sabotin), ki bo v nedeljo, 31. maja, z zbirališčem ob 5.30 pred spomenikom padlim v Braniku-Rihemberku. Predviden urnik prihoda k spomenikom: 8.10 - Pe-drovo, 13.15 - Renče, 14.30 - Vidov hrib-Sv. Ot, 16.15 - Panovec (pri Bajti), 18.00 - Solkan. Zaključek ob 20. uri pri bivši karavli na Sabotinu. Možna pridružitev na krejših relacijah; informacije na tel. 320-1423712 (Andrej) ali «andrejro@gmail.com». POKRAJINSKI KONGRES SKGZ ZA GORIŠKO bo v torek, 9. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v dvorani Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu. 15 Prireditve KD OTON ŽUPANČIČ prireja štiri srečanja na temo Gojiti starševstvo, ki bodo potekala v zgornjih prostorih Kulturnega doma Andreja Budala v Štandrežu med 19.30 in 21. uro. Predavala bo strokovna vzgojiteljica Pao-la Scarpin. Prvo srečanje nosi naslov Od rojstva do 12. meseca in bo v četrtek, 21. maja; sledilo bo predavanje z naslovom Od 12. do 24. meseca v četrtek, 28. maja; tretje predavanje bo v četrtek, 4. junija, o otroškem obdobju od 24. do 36. meseca; zadnje srečanje, ki bo obravnavalo otroštvo od 3. do 6. leta, bo v četrtek, 11. junija; informacije nudi Tanja Gaeta (tel.328-0309219). KD SOVODNJE prireja v petek, 22. maja, ob 20. uri v Kulturnem domu v So-vodnjah zaključni nastop otroškega zbora kulturnega društva Sovodnje, mladinski odsek društva pa bo nastopil s premiero igrice Sneguljčica, reši me!. S Poslovni oglasi 0 Mali oglasi KAMIN ventiliran s sipo znamke Pa-lazzetti, oblečen v rosa-belem gladkem marmorju, kot nov, prodam po zelo ugodni ceni; informacije na tel. 348-4735330. Id Osmice V DOBERDOBU pri Cirili imajo odprto ob petkih, sobotah in nedeljah; tel. 0481-78268. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Angelina Berti vd. Campi s pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče. DANES V KRMINU: 10,30, Marcello Cosson (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V ŠTARANCANU: 10.45, Claudio Cidin (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču v Foljanu. 20 Sobota, 16. maja 2009 SVET / gospodarstvo - Po prvi oceni evropskega statističnega urada Eurostat BDP v območju evra in EU v prvem četrtletju navzdol za 2,5 odstotka Na letni ravni pa padec znaša v obeh primerih 4,6 odstotka - Padec BDP v ZDA pa je 1,6- oz. 2,6-odstoten LUXEMBOURG - Bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju glede na predhodno četrtletju tako v območju evra kot celotni EU skrčil za rekordnih 2,5 odstotka, je včeraj v prvi oceni objavil evropski statistični urad Eurostat. V primerjavi z enakim četrtletjem lani se je BDP v območju evra v prvih treh mesecih letošnjega leta skrčil za 4,6 odstotka, v celotni EU za 4,6 odstotka. V predhodnem četrtletju se je BDP v območju evra in EU skrčil za 1,4 odstotka. Eurostat še ni imel podatkov za gospodarsko rast v Sloveniji v prvem četrtletju letos. Med državami, za katere je Eurostat imel podatke, so največje krčenje gospodarstva v EU na četrtletni ravni glede na prehodne tri mesece zabeležili Latvija in Slovaška (za 11,2 odstotka), Litva (za 9,5 odstotka) in Estonija (za 6,5 odstotka). Sledijo Nemčija (-3,8 odstotka), Avstrija in Nizozemska (-2,8 odstotka), Romunija (-2,6 odstotka), Italija (2,4 odstotka), Madžarska (-2,3 odstotka), Velika Britanija (-1,9 odstotka), Španija (-1,8 odstotka), Belgija (-1,6 odstotka), Portugalska (1,5 odstotka) in Francija (-1,2 odstotka). Največje krčenje BDP na letni ravni pa so v prvem trimesečju letos zabeležile Latvija (-18,6 odstotka), Estonija (-15,6 odstotka) in Litva (-10,9 odstotka). Sledijo Nemčija (-6,9 odstotka, Romunija (-6,4 odstotka), Italija (-5,9 odstotka), Slovaška (-5,4 odstotka), Madžarska (4,7 odstotka), Nizozemska (-4,5 odstotka), Velika Britanija (-4,1 odstotka), Portugalska (-3,7 odstotka), Bolgarija (-3,5 odstotka), Češka (-3,4 odstotka), Francija (-3,2 odstotka), Belgija (-3,00 odstotka) ter Avstrija in Španija (-2,9 odstotka). Pozitivno gospodarsko rast je med državami, za katere je Eurostat imel podatke, zabeležil le Ciper; BDP se je na letni ravni zvišal za 1,6 odstotka, glede na predhodno četrtletje pa je Ciper v prvih treh mesecih zabeležil nično gospodarsko rast. Eurostat je objavil tudi podatke za ZDA, ki so v prvih treh mesecih letošnjega leta glede na predhodno četrtletje zabeležile 1,6-od-stotni padec, na letni ravni pa 2,6-odstotno krčenje BDP. (STA) gospodarstvo - Direktor Mednarodnega denarnega sklada Strauss-Kahn: Svetovno gospodarstvo bo okrevalo v prvem četrtletju 2010 Generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn ansa DUNAJ - Svetovno gospodarstvo bi lahko začelo okrevati v prvem četrtletju prihodnje leto, je včeraj na Dunaju dejal generalni direktor IMF Dominique Strauss-Kahn. "Pričakujemo, da bo gospodarstvo začelo okrevati v prvem četrtletju 2010, razmere pa se bodo začele izboljševati že oktobra, novembra letos," je poudaril. Strauss-Kahn je ob robu konference gospodarstvenikov na Dunaju ob tem poudaril, da so tveganja še vedno visoka in da je okrevanje odvisno predvsem od ukrepov, ki bodo izvedeni v bančnem sektorju. "Okrevanja ne bo tako dolgo, dokler se ne bodo na noge postavile banke," je po poročanju francoske tiskovna agencije AFP prepričan generalni direktor Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Strauss-Kahn se je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP odzval tudi na zadnje podatke Eurostata o obsegu bruto domačega proizvoda (BDP) v Evropi in območju evra. Kot je poudaril, nekdaj cvetoča vzhodnoevropske gospodarstva, kot sta Slovaška in Latvija, v času svetovne recesije tonejo globlje kot ostale evropske države. Močno jih je namreč prizadel kolaps svetovne trgovine in konec obdobja poceni kreditov. Prihodnost predvsem baltskih držav je po ocenah ekonomistov negotova. Njihova gospodarstva bodo še nadalje beležila padce in se iz rdečih številk najbrž ne bodo izvlekla do leta 2010 ali celo do leta 2011. Te države dna najverjetneje še niso dosegle. Tako je po ocenah nekaterih ekonomistov pričakovati, da bo Latvija letos beležila 20-odstoten padec BDP. Tudi Slovaška, katere gospodar- stvo temelji predvsem na avtomobilski industriji, je globoko v težavah. Slovaška tehnično sicer še ni zašla v recesijo, čeprav se je njeno gospodarstvo v prvem letošnjem četrtletju z izjemo Latvije skrčilo bolj od drugih evropskih gospodarstev. V zadnjem lanskem četrtletju je Slovaška, ki je z letošnjim letom prevzela evrov, še beležila 2,1-odstotno gospodarsko rast, država pa po definiciji zaide v recesijo po dveh zaporednih četrtletnih padcih rasti. Vse vzhodnoevropske države se sicer soočajo z največjimi težavami, odkar so v 90-ih letih prejšnjega stoletja začele s tranzicijo. Litva in Estonija sta tako v prvem letošnjem četrtletju beležili 9,5- oziroma 6,5-od-stotno krčenje BDP, Madžarska pa je že četrtič zapored zabeležila padec proizvodnje. (STA) gospodarstvo Aprila v EU stopnja inflacije 1,2-odstotna LUXEMBOURG - Letna stopnja inflacije v območju evra je bila aprila 0,6 odstotka, s čimer je ostala na isti rani kot marca, je včeraj potrdil Evropski statistični urad Eurostat. V celotni EU pa se je letna stopnja inflacije znižala za 0,1 od-sotka na 1,2 odstotka. Najvišjo inflacijo so zabeležili v Romuniji, najvišjo defla-cijo pa na Irskem. Inflacija v evrskem območju tako ostaja na najnižji ravni od začetka meritev za članice območja skupne valute leta 1996. Dosedanja najnižja stopnja letne inflacije v območju evra je bila 0,8 odstotka - med novembrom 1998 in februarjem 1999. Območje evra je še lani poleti beležilo rekordno visoko letno stopnjo inflacije, in sicer štiriodstotno. Aprila lani je bila letna stopnja inflacije v območju evra 3,3 odstotka, v sedemindvajseteri-ci pa 3,6 odstotka. Jeseni se je inflacija zaradi finančne in gospodarske krize, ki je zajela območje evra, začela zniževati. Cilj srednjeročne cenovne stabilnosti Evropske centralne banke je sicer inflacija blizu, vendar nekoliko pod dvema odstotkoma. Aprila so se na letni ravni cene najbolj zvišale v Romuniji (6,5 odstotka), Litvi in Latviji (5,9 odstotka), na Poljskem (4,3 odstotka) in v Bolgariji (3,8 odstotka), medtem ko se se na Irskem cene znižale za 0,7 odstotka, na Portugalskem za 0,6 odstotka, v Luksemburgu za 0,3 odstotka in v Španiji za 0,2 odstotka. V Sloveniji so bile cene aprila v povprečju za 1,1 odstotka višje kot pred letom dni. Na letni ravni so se aprila najbolj zvišale cene alkohola in tobačnih izdelkov (3,3 odstotka) ter hotelskih in gostinskih storitev (2,6 odstotka). Cene v skupini prevoz so se medtem v primerjavi z aprilom 2008 znižale za 3,6 odstotka in v skupini komunikacije za 1,6 odstotka, medtem ko so se cene v skupini oblačila in izobraževanje povišale le za 0,7 odstotka. Kaj pa v ZDA? Inflacija na ravni potrošnikov v ZDA je aprila ostala nespremenjena, potem ko se je marca znižala za 0,1-odstotne točke, je včeraj sporočilo ameriško ministrstvo za delo. Cene na ravni potrošnikov so aprila ostale nespremenjene predvsem po zaslugi krepkega padca cen energije, in sicer za 2,4 odstotka. Energija se je od aprila lani do aprila letos pocenila za 25,2 odstotka. Aprila so padle tudi cene hrane, in sicer za 0,2 odstotka. Inflacija na ravni potrošnikov je v letu dni od aprila lani znašala negativnih 0,7 odstotka. (STA) rusija - Pri projektu plinovoda sodeluje italijanska družba Eni Gazprom bo s Srbijo, Bolgarijo in Grčijo ustanovil podjetja za gradnjo Južnega toka MOSKVA - Ruski plinski gigant Gazprom je včeraj v Moskvi s srbsko družbo Srbijagas, bolgarsko družbo Bulgargas in grško plinsko družbo Desfa podpisal pogodbe o ustanovitvi skupnih podjetij za gradnjo plinovoda Južni tok, ki naj bi se mu predvidoma pridružila tudi Slovenija. Kot poročajo ruski mediji, sta bila pri podpisu pogodb navzoča tudi ruski in italijanski premier Vladimir Putin in Silvio Berlusconi. V njuni navzočnosti sta Gazprom in italijanski Eni podpisala tudi aneks k sporazumu o prodaji plina iz omenjenega plinovoda. Podrobnosti niso znane. Gazprom in Eni pa sta podpisala tudi memorandum o povečanju zmogljivosti plinovoda pod Črnim morjem, in sicer z 31 na 63 milijard kubičnih metrov plina letno. Plinovod Južni tok je skupen projekt Gazproma in italijanske družbe Eni, sestavljala pa naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Južni tok naj bi bil končan do leta 2015, takrat naj bi plin iz tega plinovoda dobili tudi slovenski odjemalci. Slovenska in ruska stran sta konec aprila uskladili ključna odprta vprašanja pri gradnji omenjenega plinovoda čez slovensko ozemlje, podrobnosti pa zaenkrat na gospodarskem ministrstvu ne razkrivajo. (STA) Podpisom sta prisostvovala italijanski in ruski premier Berlusconi in Putin ansa okolje - Ob krizi Izpusti podjetij v EU navzdol za 3,06 odstotka BRUSELJ - Izpusti toplogrednih plinov podjetij v EU, vključenih v sistem trgovanja z izpusti, so se lani v primerjavi z letom prej zmanjšali za 3,06 odstotka, je sporočila Evropska komisija. Rezultat v EU je bil torej lani boljši kot predlani, ko so se izpusti zvišali za 0,68 odstotka. V Bruslju zatrjujejo, da so se s 6,5-odstotnim zmanjšanjem pravic do izpustov toplogrednih plinov, ki jih je Evropska komisija zagotovila za drugo obdobje trgovanja od leta 2008 do leta 2012, razlike v izpustih v letu 2008 zaradi uvedbe sistema trgovanja resnično začele poznati. Toda to je le delno posledica ukrepov, ki jih sprejemajo evropska podjetja, da bi zmanjšala izpuste to-plogrednih plinov, kot je v izjavi ob predstavitvi podatkov pojasnil evropski komisar za okolje Stavros Dimas. Zmanjšanje izpustov je namreč po navedbah komisije tudi posledica svetovne gospodarske krize, v kateri podjetja krčijo svojo proizvodnjo. Sistem trgovanja z izpusti toplogrednih plinov (ETS), vzpostavljen leta 2005, je temeljno orodje v prizadevanjih EU za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z izhodiščnim letom 1990. V shemo mora biti namreč vključena vsa težka industrija, ki mora kupovati dovolilnice za izpuste. (STA) / SVET Sobota, 16. maja 2009 21 bližnji vzhod - Na poslovilni slovesnosti na letališču Ben Gurion v Tel Avivu Papež končal obisk v sveti deželi z močnim pozivom k miru Spet je ožigosal holokavst - Obisk zelo pozitivno ocenile tudi izraelske oblasti TEL AVIV - Papež Benedikt XVI. je včeraj zaključil obisk v Sveti deželi in z letališča v Tel Avivu že poletel v Vatikan, kamor je prispel v večernih urah. V svojih zadnjih besedah je doslej najmočneje pozval k miru med Judi in Palestinci v Izraelu, še enkrat pa se je spomnil tudi vseh Judov, ki so umrli kot žrtve nacizma. Izrael je njegov obisk že označil za uspešen. "Dovolite mi, da pozovem vse prebivalce teh dežel: nič več prelivanja krvi, nič več spopadov, nič več terorizma, nič več vojne," je na poslovilni slovesnosti na letališču Ben Gurion dejal papež. "Naj rešitev z oblikovanjem dveh držav postane resničnost in ne ostane le sanje," je še dejal papež in pozval k temu, da se Palestincem prizna pravica do "suverene neodvisne domovine, da živijo z dostojanstvom in svobodno potujejo". 82-letni poglavar Rimskokatoliške cerkve se je poleg tega v svojih poslovilnih besedah spomnil žrtev ho-lokavsta in dejal, da jih ne smemo nikoli zanikati, pa tudi ne pozabiti, kar so kritiki označili kot preveč mlačno obsodbo holokavsta med obiskom spominskega centra holokavsta Jad Vašem. Obisk centra je papež danes označil za "enega najbolj svečanih trenutkov obiska". Srečanje s preživelimi holokavsta pa mu je, kot je dejal, "obudilo spomine na njegov obisk koncentracijskega taborišča Auschwitz pred tremi leti, kjer je bilo toliko judov ... brutalno pokončanih pod brezbožnim režimom, ki je širil ideologijo antisemitizma in sovraštva". Papeža je ob odhodu pospremil izraelski predsednik Šimon Peres, ki je menil, da je bil papežev obisk "iskren primer širjenja duhovnih vrednost", papeževe izjave med petdnevnim obiskov v državi pa so "nosile znatno težo" in so se dotaknile src Izraelcev. Še posebej njegova obsodba holokavsta in antisemitizma, je dejal Peres. Papeža je sicer pozval tudi k pomoči pri ločevanju vere od ekstremizma, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Kot pozitivnega je papežev obisk, ki je poleg Izraela vključeval tudi Jordanijo, označil tudi tiskovni predstavnik izraelske vlade Mark Regev, ki je obisk Benedikta XVI. označil za zgodovinskega. "Papežev obisk je bil pomemben in zahvaljujemo se mu, da je prišel," je po pisanju dpa dejal Re-gev. (STA) Benedikt XVI. se poslavlja na letališču v Tel Avivu ansa mjanmar - Po četrtkovi aretaciji Pozivi k izpustitvi Aung San Suu Kyi YANGON - Potem ko je vojaški režim v Mjanmaru opozicijsko voditeljico Aung San Suu Kyi v četrtek obtožil kršenja pogojev hišnega pripora in jo aretiral, včeraj iz vsega sveta prihajajo glasni pozivi k takojšnji izpustitvi 63-letne Nobelove nagrajenke za mir, ki je večji del zadnjih 19 let preživela v hišnem priporu. K izpustitvi so med drugim pozvali Združeni narodi in ZDA. "Obžalujem nenehen pregon Suu Kyijeve in pozivam k njeni takojšnji in brezpogojni izpustitvi," je sporočila visoka komi-sarka ZN za človekove pravice Navi Pil-lay. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je dejala, da je zaradi "neutemeljenega" primera proti Suu Kyijevi "globoko zaskrbljena". Odločitev mjanmarske hunte, da Suu Kyijevo zaradi nedavnega vdora nekega Američana v njeno hišo odpeljejo v zapor, kjer naj bi se 18. maja začelo sojenje proti njej, so že v četrtek obsodile tudi številne evropske države, med njimi Velika Britanija, Aung San Suu Kyi ansa Francija, Italija in Slovenija, pa tudi Evropska unija. Pozivi k izpustitvi in izrazi zaskrbljenosti prihajajo tudi iz številnih azijskih držav, med drugim iz Indonezije, Tajske, Singapurja in Japonske. Oglasila sta se celo Nobelova nagrajenca za mir - južnoafriški škof Desmond Tutu in nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter, za odprto pismo z obsodbo aretacije Suu Kyije-ve kot "povsem nesprejemljive" pa se je odločil tudi norveški odbor za Nobelove nagrade. (STA) po osvoboditvi Roxana Saberi na Dunaju DUNAJ - Ameriško-iranska novinarka Roxana Saberi, ki so jo iranske oblasti v ponedeljek izpustile na prostost, je včeraj prispela na Dunaj. 32-letna novinarka, ki je bila v Iranu zaradi vohunjenja za ZDA obsojena na osemletno zaporno kazen, je v avstrijsko prestolnico prispela v spremstvu staršev in prijatelja. Na Dunaju, ki je po njenih besedah mirno in sproščujoče mesto, bo preživela nekaj dni. "Vem, da imate mnogi veliko vprašanj, toda potrebujem čas, da razmislim o tem, kaj se mi je zgodilo," je povedala medijem po prihodu in dodala, da trenutno o tem ni pripravljena govoriti. Saberijevo so iranske oblasti zadrževale od konca januarja. Sprva so trdile, da so jo aretirali, ker je kupovala alkohol, kar je v Iranu prepovedano, nato pa so jo obtožili vohunstva in jo na sojenju za zaprtimi vrati pred dnevi obsodili na osemletno zaporno kazen. Drugostopenjsko iransko sodišče pa je nato v ponedeljek njeno osemletno zaporno kazen spremenilo v dveletno pogojno kazen. Njen primer je sprožil številne obsodbe Zahoda. (STA) "Zaključni faza" ofenzive proti tamilskim tigrom KOLOMBO - Šrilanška vojska je včeraj sporočila, da je v "zaključni fazi" ofenzive proti uporniškim tamilskim tigrom in da bodo ti dokončno poraženi do nedelje zjutraj. Vojska je tudi zatrdila, da je z vse ožjega pasu na severu Šrilanke, ki je še pod nadzorom upornikov, včeraj zbežalo kakih 10.000 civilistov in da naj bi jih na območju praktično ne bilo več. Združeni narodi sicer trdijo, da je na ozkem pasu, šlo naj bi le še za slaba dva kilometra ozemlja, še vedno ujetih kakih 50.000 civilistov in šrilanško vlado pozivajo k takojšnji prekinitvi ognja in rešitvi civilistov. Vlada te pozive odločno zavrača in trdi, da je na območju, ki je še vedno pod nadzorom tamilskih tigrov, le še peščica civilistov in da bodo tudi ti v prihodnjih dveh dneh rešeni. To je zatrdil tudi šri-lanški predsednik Mahinda Raja-paksa. Kot sicer zatrjujejo vladne sile, uporniški tamilski tigri počasi opuščajo svoj boj in bežijo. Včeraj naj bi tako le še uničevali tisto orožje in razstrelivo, ki jim je še ostalo, mnogi od njih pa naj bi tudi že bežali z območja. O vodji tamilskih tigrov Velupillaiuju Prabhakaranu sicer zaenkrat ni še nobene sledi. Srbski nacionalisti nasprotujejo obisku Bidena BEOGRAD - Srbski nacionalisti so izrazili nasprotovanje obisku ameriškega podpredsednika Joea Bide-na, ker naj bi bil protisrbski. Predstavniki Demokratske stranke Srbije, Nove Srbije in nekaj nevladnih organizacij so zunanjemu ministrstvu predali prepis Bidenovih izjav ob Natovem bombardiranju Srbije leta 1999, ki naj bi razkrivale, da je napad podpiral. "Verjamemo, da so izjave in politika Josepha Bidena nasprotne interesom Srbije in srbskega naroda. Podpora te politike je vodila v bombardiranje Srbije in odcepitev Kosova," je po poročanju srbske tiskovne agencije Beta dejal predsednik izvršnega odbora Demokratske stranke Srbije (DSS). Biden bo Srbijo obiskal prihodnji teden v okviru svoje turneje po Zahodnem Balkanu, med katero se bo ustavil tudi v BiH in na Kosovu. Srečal naj bi se s političnimi voditelji in ameriškimi vojaki in drugim osebjem, ki deluje v regiji. Kot piše ameriška tiskovna agencija AP, v Srbiji Bidenovo turnejo vidijo kot znak nadaljnje podpore ZDA stabilizaciji Balkana. A številni v Srbiji ZDA še vedno dojemajo kot pro-tisrbske zaradi njihove podpore neodvisnosti Kosova. (STA) pakistan - Število beguncev se približuje milijonu Območje spopadov znova zapustilo več ISLAMABAD - Pakistanska vojska je včeraj na severozahodu Pakistana znova začasno odpravila policijsko uro in s tem več deset tisoč civilistom omogočila, da pobegnejo z območja, kjer od konca aprila potekajo siloviti spopadi med talibani in vojsko. Po podatkih Združenih narodov se je število ljudi, ki so v tem obdobju zapustili domove, včeraj približalo milijonu. Po ocenah visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je od 2. maja z območja spopadov pobegnilo 987.000 ljudi, njihovo število pa še ne upada. Že pred tem je konec lanskega leta domove v Pakistanu zapustilo okoli pol milijona ljudi, ki so zbežali pred talibani, kar pomeni, da je število razseljenih v državi preseglo 1,5 milijona ljudi. Pakistanska vojska je včeraj za več ur odpravila policijsko uro za ljudi, ki zapuščajo glavno mesto nemirne doline Svat Mingora, lokalne oblasti pa so sporočile, da so prebivalci prejeli nasvet, naj mesto v tem času zapustijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Pakistanske vladne sile so konec aprila začele ofenzivo na območjih Svat, Dir in Buner, potem ko so se talibanski uporniki na sto kilometrov približali prestolnici Islamabad. V zadnjih 24 urah je bilo po navedbah pakistanskih sil ubitih 55 talibanov, od začetka ofenzive pa že več kot 800. Pakistanski predsednik Asif Ali Zardari se medtem mudi na obisku v Franciji, kjer so mu oblasti obljubile 12 milijonov evrov humanitarne pomoči za razseljene ljudi znotraj Pakistana in za poglobitev odnosov med državama. Zardarija je sicer v predsedniški palači na Eli-zejskih poljanah sprejel francoski predsednik Nicolas Sarkozy, piše ameriška tiskovna agencija AP. (STA) s talibani deset tisoč ljudi zda - Prašičja gripa se še vedno širi V New Yorku zaradi bolezni zaprli tri šole NEW YORK - Newyorške oblasti so v četrtek sporočile, da bodo zaradi izbruha nove gripe zaprle tri šole. Ukrep naj bi na šolah, kjer je približno 4500 učencev, trajal približno teden dni, zanj pa so se odločili zaradi "nenavadno visoke stopnje primerov bolezni, podobnih gripi". Medtem se je po svetu število obolelih od četrtka povečalo za tisoč. Župan New Yorka Michael Bloomberg je pojasnil, da je moral eden od zaposlenih na eni izmed šol v bolnišnico. Njegovo zdravstveno stanje je resno. Primerov nove gripe niso zabeležili le v štirih ameriških zveznih državah, in sicer Zahodni Virginiji, Mississippi^, Wyomingu in na Aljaski. Največ, 620, primerov so po podatkih ameriškega centra za nadzor bolezni potrdili v zvezni državi Illionis. Sledijo Wisconsin (510), Kalifornija (473) in Teksas (439). Medtem je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) sporočila, da se je v zadnjih 24 urah število okuženih po svetu povečalo za tisoč in jih je zdaj 7520. Število mrtvih se ni povečalo in ostaja 65. Prvi primer nove gripe so danes zabeležili v Peruju, in sicer pri neki 27-letni študentki, ki je nedavno prispela iz New Yorka, je v četrtek sporočil perujski minister za zdravje Oscar Ugar-te. Njeno zdravstveno stanje je po ministrovih besedah dobro, pacientka pa okreva. Prvič so prašičjo gripo potrdili tudi v Maleziji. Bolezen so odkrili pri 21-letnem študentu, ki se je pred kratkim vrnil iz ZDA. Na Novi Zelandiji so uradno potrdili nove primere okužbe z virusom A H1N1, tako da jih je skupaj že devet. O novih, skupno treh potrjenih primerih prašičje gripe, poročajo tudi s Kube. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije se je v svetu z virusom te gripe okužilo več kot 6497 ljudi v 33 državah. Skupno je za to boleznijo umrlo 65 ljudi, večina v Mehiki. (STA) 22 Sobota, 16. maja 2009 PRIREDITVE / trst - Mtv Trl Awards Na Velikem trgu drevi odmeven glasbeni dogodek Tržaški Veliki trg bo danes zvečer prizorišče četrte izvedbe nagrad Trl Awards, kjer se bo zvrstila kopica domačih in tujih glasbenikov. V prostorih tržaške občinske palače se je včeraj zvrstila predstavitvena tiskovna konferenca, kjer so glavni akterji prireditve opisali dogajanje današnjega večera. Po lanskem uspehu v Neaplju so se letošnji organizatorji odločili za večji oder, saj jim to dopušča čudoviti tržaški trg, tako je povedal na tiskovni konferenci odgovorni urednik mreže Mtv Luca De Gennaro, ki je hkrati orisal program jutrišnjega tržaškega večera. Televizijski neposredni prenos na mreži Mtv Italia se bo začel ob 20.30 z oddajo Warm Up Trl Awards, ki bo spremljal prihod glasbenih zvezd in ostalih gostov, prvi glasbeni nastop pa je predviden ob 21.00. Oddajo bosta vodila Carlo Pastore in Elisabetta Cana-lis, kateri je župan Dipiazza na tiskovni konferenci podelil tudi srebrno plaketo v spomin na njeni prvi obisk v našem mestu. Župan se je s podžupanom Lippijem in odbornikom za javna dela in velike dogodke Bandellijem zahvalil mreži Mtv, da se je po štirih letih spet odločila za gostovanje v Trstu, ki bo ponovno v centru glasbenega in medijskega dogajanja. Poleg Pastoreja in Canalisove, ki sta bila izredno navdušena nad tržaškim mestom, bo VJ-ka Valentina Correani skupaj s skupino Gemelli diversi povezovala oddajo iz zakulisja, ta pa bo na sporedu na satelitski mreži Mtv Pulse (Sky, kanal 707). Tržaški večer bo gostil kar 17 glasbenikov in bandov. Znan pa je že prvi zmagovalec v sklopu nagrade History. To je kantavtor Cesare Cremonin iz Bologne, ki po uspešnici 50 special, že deset let žanje uspehe na domačem prizošrišču. Poleg Cremoninija bodo nastopili pred publiko na Velikem trgu še Arisa, Marco Carta, Cinema Bizzare, Dari, Max Pezzali, Ge-melli diversi, Lene Marlin, Nek, Finley, Zero Assoluto in mnogo drugih. Med prireditvijo pa bodo razglasili tudi dobitnike letošnjih nagrad Trl Awards, o katerih lahko odločajo tudi poslušalci z glasovanjem preko mobilnih telefonov ali spleta ( HYPERLINK "http://www.mtv.it/trrwww.mtv.it/trl). Do včerajšnjega dne so na Mtv-ju zbrali preko pet milijonov glasov, kar dodatno priča o veliki popularnosti tovrstne glasbene oddaje. Organizatorji pričakujejo kar 35 tisoč gledalcev, zato bo ob priliki jutrišnje prireditve veljal posebni odlok o prepovedi prodaje alkoholnih pijač skozi med 14.00 do ene ure po polnoči, od 19.00 pa bo ob ulicah Velikega trga promet zaprt za vsa vozila. (am) GLEDALIŠČE FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko Stalno Gledališče Žanina Mirčevska: »Art export« / danes, 16. maja ob 20.30 (Red B); v sredo, 20. maja ob 11.00 (barakuda), zaključeno za šole; v četrtek, 21. maja ob 19.30 (Red K) z italijanskimi nadnapi-si in varstvo otrok; v petek, 22. maja ob 20.30 (Red T) z italijanskimi nadnapi-si; v nedeljo, 24. maja ob 16.00 (Red C) varstvo otrok in v ponedeljek, 25. maja ob 10.00 (morski pes) zaključena za šole. Mala dvorana SSG Edoardo Erba: »Maraton v New Yor-ku« / Izredna ponovitev v soboto, 23. maja ob 17.00. Gledališče Rossetti Michael Frayn: »Rumori fuori scena« / Režija Attilio Corsini. Urnik: danes, 16. ob 20.30 in jutri, 17. maja ob 16.00. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 18. maja, ob 20.30 / "Ko-migo 2009" - »Gulash koncert«. _SLOVENIJA_ LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder Danes, 16. maja ob 18.00 in ob 20.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota sveto-tihcev, Molière«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. V sredo, 20. maja ob 19.30 / Henrik Ibsen: »Strahovi«. V četrtek, 21. maja ob 19.30 / »Mavrična pomlad na barju«. V petek, 22. maja ob 19.30 / Mihail A. Bulgakov: »Zarota svetotihcev, Mo-lière«. V soboto, 23. maja ob 19.30 / Andrej Rozman Roza, Davor Božič: »Neron«. Mala drama Danes, 16. maja ob 20.00 / Milena Mar-kovic: »Barčica za punčke«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. V četrtek, 21. maja ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V petek, 22. maja ob 20.00 / Milena Markovic: »Barčica za punčke«. V soboto, 23. maja ob 20.00 / Yasmina Reza: »Art«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 16. maja ob 20.00 / David Dra-bek: »Ples na vodi«. V ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V sredo, 20. maja ob 15.30 in ob 20.00 / Plavt: »Osli«. V četrtek, 21. maja ob 12.00 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar -Nekateri so za vroče«; ob 20.00 David Drabek: »Ples na vodi«. Mala scena Danes, 16. maja ob 20.00 / Jana Pavlic: »Tosca«. V torek, 19. maja ob 20.00 / Sergi Bel-bel: »Mobilec«. Cankarjev dom David Harrower: »Črni kos« Dvorana Duše Počkaj / Režija: Rene Maurin, igrata iva Babic in Janes Starina. Urnik: jutri, 17., v ponedeljek, 18., v torek, 19. in v nedeljo, 24. maja ob 20.00. Šentjakobsko gledališče V petek, 22. maja ob 19.30 / J. Austen/J. Jory: »Prevzetost in pristranost« (romantična komedija), režija Zvone Šedl-bauer. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi G. Donizetti: »La fille du régiment«: Urnik: danes, 16. maja ob 16.00. Gledališče Rossetti »Le radici di Elvis« / Nastopa Oscar Chersa z la Flemming Stars Band in FVG Gospel Choir. Urnik: v torek, 19. maja ob 21.00. Dvorana Bartoli »Trittico« / Nastopajo skupine: Arearea, Sharon Fridman, ArtefettoDanza v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: danes, 16. maja ob 21.00. »Shake« / Nastopa skupina Ersiliadan-za v okviru festivala »Trieste per la danza 2009«. Urnik: v ponedeljek, 18. in v torek, 19. maja ob 21.00. ŠTANDREŽ Župnijski park Jutri, 17. maja ob 18.00 / Koncert ženskega pevskega zbora Glasbene matice Maribor. Nastopil bo tudi MePZ Štandrež. Ob slabem vremenu bo koncert v župnijski dvorani. KRMIN ■ »JAZZ & WINE OF PEACE COLLIO« Danes, 16. maja, ob 21. uri v občinskem gledališču v Krminu Maria Joao »Ogre« (Portugalska); v nedeljo, 24. maja, ob 12. uri v cerkvi »Beata Vergine del Soc-corso« v kraju Monte Quarin brezplačen koncert skupine Clobeda's (Italija); predprodaja vstopnic na spletni strani www.boxofficeitalia.com. V sklopu manifestacije prireja združenje Controtempo tudi koncerte ob aperitivu in »Round Midnight«: danes, 16. maja, ob 19. uri v domačiji Klinec v Medani 20 na Dobrovem Maxmaber orkestar in ob 23.30 v piceriji Alla Pérgola v Ul. Matteotti 42 v Krminu Adriana Vasques Quartet. V sklopu prireditve »Cortocircuito« -25 umetnikov se predstavlja v Krminu - bosta v lokalu Jazz & Wine le bar v Ul. Matteotti 78 v Krminu večera »Funky Night's«: danes, 16. maja, ob 21. uri »DJ Matthew VS Luca Sax«. Na ogled bo razstava Maurizia Fave; vstop prost. _SLOVENIJA_ ■ GLASBA Z VRTOV SVETEGA FRANČIŠKA V torek, 19. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Primorski glasbeni biseri - Koncert primorskih nagrajencev različnih glasbenih tekmovanj. V torek, 26. maja, ob 20.00 / Dvorana Frančiškanskega samostana na Kostanjevici v Novi Gorici - Zarja Vatovec -klavir; Aljaž Kalin Kante - klarinet, David Trebižan - klavir. LJUBLJANA Cankarjev dom V sredo, 20. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Simfonični orkester Frank-furtskega radia. Dirigent Paavo Jarvi. V četrtek, 21. maja ob 20.00, Gallusova dvorana / Carl Orf Carmina Burana, scenska kantata. Solisti, zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana in Opera in balet SNG Maribor. Šentjakobsko gledališče V ponedeljek, 18. maja ob 19.30, Gallusova dvorana / »Tambuco«, ansambel tolkal iz Mehike. FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Občinska umetnostna dvorana (Veliki Trg): do 17. maja bo na ogled razstava umetnice Nore Carelle. Urnik: odprto od 10.00 do 13.00 in od 17.00 do 20.00. Narodna in študijska knjižnica: od 21. maja (otvoritev ob 18.00) bo na ogled skupinska razstava Likovnega krožka in Slovenskega kulturnega kluba. Razstavljajo: Roberta Busechian, Sara Kos, Tina Kralj, Neža Kravos, Irina Lisjak, Taja Luxa, Valentina Oblak in Iva Pertot. OPČINE Galerija Milko Bambič (Proseška ul. 131): do 28. maja bo na ogled razstava slikarke Mirelle Schott Sbisà. Urnik: od ponedeljka do petka od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00. BRIŠČIKI Avalon: do 17. maja je na ogled razstava slikarke Luise Milano Rustja, pod naslovom »Barve dobrega počutja«. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 21.00. REPEN V Kraški hiši: do 17. maja, je na ogled slikarska razstava Edija Žerjala, pod naslovom »Duhovnost vode«. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Galerija La Bottega (Ul. Nizza 4): do 24. maja, bo na ogled razstava Michele Sbuelz; odprta od torka do sobote med 10.30 in 12. uro ter med 17. in 19. uro, ob nedeljah med 10.30 in 12. uro. V Pokrajinskih muzejih v goriškem grajskem naselju: do 31. maja je na ogled razstava Tine Piazze; odprto od torka do nedelje med 9. in 19. uro. V palači Attems Petzenstein (Trg de Amicis 2): do 6. septembra, bo na ogled razstava pod naslovom »L'atelier degli oscar. I costumi della sartoria Ti-relli per il grande cinema«. Urnik: od torka do nedelje med 9.00 in 19.00. Državna knjižnica (Ul. Mameli): do 5. junija je na ogled razstava satiričnih stripov Danieleja Panebarca z naslovom »Bilo je nekoč v Italiji, od fašizma do osvoboditve«. Kulturni dom: do 30. maja razstavlja goriški slikar Franco Dugo, (tel.: 0481.33288). Goriški grad: do 5. julija bo na ogled razstava pod naslovom »I maestri in-cisori del Novecento«. Odprto med 9.30 in 13.00 ter med 15.00 in 19.30 razen ob ponedeljkih. RONKE V vili Vicentini Miniussi (na Trgu dell'Unità): do 22. maja bo na ogled razstava pod naslovom razstave z naslovom »Fotografie di Fabio Albanese, ufficiale italiano in Dalmazia 19411942«. Urnik: od ponedeljka do petka med 9.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah med 16.00 in 18.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ PIRAN Galerija Banke Koper (Pristaniška 14): do junija bodo na ogled fotografije Jaka Jeraša. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni pri hiši št.1 (Pu-cer), 0038665-6725028. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL Grad Štanjel, Galerija Lojzeta Spaca- la: Lojze Spacal - stalna razstava grafik. Odprto od 10.00 do 14.00, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 18.00, ob ponedeljkih zaprto. Stolp na vratih: do 27. maja je na ogled razstava Katije Kach pod naslovom »Yin-Yang ravnovesje«. Urnik: vsak dan med 10.00 in 18.00. Galerija pri Valetovih: do 24. maja bo na ogled razstava pod naslovom »Življenje med nebom in zemljo«. Urnik: od torka do petka med 10.00 in 14.00 ter v soboto in nedeljo med 10.00 in 18.00. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: do 7. junija, bo na ogled razstava 7 slovenskih kipark 1918 - 1945, Katarine Drenik Marus-sig, Else Kasimir Oeltjen, Karle Bulo-vec Mrak, Dane Pajnič, Mare Jeraj Kralj, Milene Dolgan in Sonje Rauter Zelenko. IDRIJA Razstavišče Nikolaja Pirnata (grad Gewerkenegg): do 17. maja bo na ogled razstava del akademskega slikarja Franceta Slane. BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101). MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon poslovnega centra HIT (Del-pinova 7a): do 1. septembra je na ogled razstava slik Nataše Gregorič. Odprto vsak dan med 10. in 19. uro. Galerija Artes: do 19. junija je na ogled razstava slik Rudija Skočirja iz ciklusa Moji srčni kraljici. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. CERKNO Cerkljanski muzej: do 31. maja bo na ogled fotografska razstava Marka Ča-deža in Roberta Zabukovca »Jazz festival Cerkno«. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Grad Tivoli, pod turnom 3: Mednarodni grafični likovni center; do 7. junija, bo na ogled razstava pod naslovom: »Razočarala me je Lara Croft«. Narodna in univerzitetna knjižnica (Turjaška 1): še danes, 16. maja je na ogled razstava »Otokar, Plečnik in Žogica Marogica«. Urnik: od 9.00 do 13.00. Cankarjev dom (Galerija CD): do 26. julija je na ogled razstava »Mehika pred Kolumbom«. Cankarjev dom (Mala galerija): do 21. junija, bo na ogled fotografska razstava Dušana Arzenšeka. V Rdeči Galeriji (Breg 12): do 26. maja bo na ogled fotografska razstava Luke Cjuhe pod naslovom »New York«. Urnik: vsak delovni dan od 12.00 do 17.00 in v sredo od 12.00 do 18.00. Galerija Photon (Poljanska 1): od torka, 19. maja (otvoritev ob 20.00) do 16. junija bo na ogled fotografska razstava Alexandra Valcheva pod naslovom »Reminescenses«. Urnik: od ponedeljka do petka od 14.00 do 18.00. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: Kulturno zgodovinska dediščina, odprto vsak dan do 15. oktobra od 9.00 do 16.00. w Sobota, 16. maja 2009 2 3 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu kolesarstvo - 7. etape dirke po Italiji V mrazu in dežju zmagal sprinter prihodnosti 21-letni Norvežan Edvald Boasson Hagen potrdil svoj talent - Brez sprememb na vrhu TRENTO - Sedmo, 244 kilometrov dolgo etapo kolesarske dirke po Italiji od Innsbrucka do Chiavenne je odločil sprint ubežne peterice. Dobil ga je Norvežan Edvald Boasson Hagen (Columbia-High Road), drugi v prejšnji etapi, pred Južnoafričanom Robertom Hunterjem in Rusom Pavlom Brutom. Slovenci tokrat niso bili v ospredju.V skupnem seštevku ni prišlo do sprememb, še vedno vodi Italijan Danilo Di Luca, ki je tokrat v cilj prišel v glavnini, nekaj več kot pol minute za najhitrejšimi. Še dodatnih 18 sekund je izgubil Američan Lance Armstrong. V sedmi etapi so morali kolesarji prevoziti 244 kilometrov, proga, ki jih je vodila po treh državah (100 km v Avstriji, 120 km v Švici in zaključek v Italiji), pa se je praktično več čas vzpenjala. Kljub vsemu pa vzponi niso bili posebej zahtevni, prave selekcije pa nista naredila ne mraz in ne dež, tako da je bil odločilen spust s 1815 metrov visokega prelaza Maloja. Na njem je prvi napadel Italijan Alessandro Bartolini, ki je lani v podobnih razmerah dobil eno izmed etap. Nekaj časa je vozil sam, nato pa so se mu pridružili še štirje tekmovalci, ki so zadnjih 20 kilometrov vozili skupaj, na koncu pa med seboj obračunali v sprintu. Bartolini se je temu sicer poskušal izogniti, a tudi njegov drugi napad ni uspel, zato pa je bil pri tem v zadnjih 200 metrih uspešnejši Hagen. »Na Giro sem prišel po etapno zmago, prvo na največjih dirkah. Zmagal sem na moštvenem kronometru, toda želel sem si tudi posamično zma- Norvežan Hagen (letnik 1987) je doma iz Lillehammerja, prizorišča nekdanjih zimskih olimpijskih iger. Letos je že zmagal na prestižni dirki Gent-Wevelgem kroma go. Včeraj sem bil blizu, danes mi je uspelo. Nekoliko sem se na koncu bal Hunterja, ki je odličen sprinter, toda očitno mi je sama etapa pobrala manj moči kot njemu,« je dejal mladi, 21-le-tni Norvežan, ki nastopa na svoji prvi veliki večdnevni dirki, svoj velik talent pa je dokazal že v mlajših kategorijah in je zagotovo sprinter prihodnosti. Danes bo karavana privozila v Bergamo po 209 km vožnje s startom v kraju Morbegno. Vrstni red 7. etape: 1. Edvald Boasson Hagen (Nor) 5.56:53; 2. Ro- bert Hunter (Jar); 3. Pavel Brut (Rus); 4. Davide Vigano (Ita); 5. Alessandro Bertolini (Ita) isti čas; 6. Andrij Griv-ko (Ukr) +0:31; Skupno: 1. Danilo Di Luca (Ita) 28.08:48; 2. Thomas Lovkvist (Šve) +0:05; 3. Michael Rogers (Avs) 0:36; 4. Levi Leipheimer (ZDA) 0:43; 5. Denis Menchov (Rus) 0:50; 6. Ivan Basso (Ita) 1:06; 7. Carlos Sastre (Špa) 1:16; 8. Christopher Horner (ZDA) 1:17; 9. Franco Pellizotti (Ita) 1:27; 10. David Arroyo (Špa) 1:41 ... ;13. Tadej Valja-vec (Slo) 2:36, itd. protest Brajkovič dolgo brez plače INNSBRUCK - Osem kolesarjev iz kazahstanskega kolesarskega moštva Astana, med katerimi je tudi Janez Brajkovič, je sedmo etapo Gira začelo z majicami brez napisov sponzorjev. S tem so izrazili protest in izrazili svoje nezadovoljstvo, ker že nekaj mesecev niso dobili plač. Edini kazahstanski kolesar moštva Andrej Zejc se za ta korak ni odločil in bo v etapi nosil normalno majico. »Ne moremo se pretvarjati, da je vse v redu. Mi smo pomemben del dirke, tako da moramo opozoriti na naše težave,« je dejal direktor moštva Johan Bruyneel. Astano financira kazahstanska holding družba Samruk-Kazyna, ki pa je zaradi recesije v velikih težavah. Omenjajo celo možnost, da bo ekipa Armstronga in Leipheimerja, enega od favoritov za končno zmago, odstopila pred koncem dirke po Italiji. KLODEN - Nemški kolesar Andreas Kloden bo svojo nedolžnost na področju jemanja prepovedanih sredstev dokazoval s pravno pomočjo. Kloden je vpleten v preiskavo, ki je ugotovila, da so pri ekipi T-Mobile sistematično uporabljali doping. nogomet - Milan drevi na težkem gostovanju v Vidmu Pri Interju bi se lahko že danes pred TV ekrani veselili četrtega zaporednega naslova Že danes bi lahko Inter osvojil četrti zaporedni naslov. Črnomodri imajo namreč tri kroge pred koncem sedem točk prednosti nad Milanom, ki bo igral drevi ob 20.30 v Vidmu. V primeru poraza Ancelottijevih varovancev bi se torej lahko veselili »scudetta« ne da bi sploh stopili na igrišče (igrali bodo sicer jutri zvečer proti že rešeni Sieni). Poraz črnor-dečih proti Udineseju pa ni tako tvegana napoved, saj so Marinovi varovanci v življenjski formi in naskakujejo šesto zaporedno prvenstveno zmago, s čimer bi postavili nov klubski rekord. Današnji spored dopolni tekma ob 18.uri med Romo in Catanio. Tako kot Siena si je tudi moštvo iz Sicilije obstanek zagotovilo v prejšnjem krogu, tako da v tem zadnjem delu prvenstva nima več pravih motivacij. Romi se je obratno izmuznila uvrstitev v ligo prvakov in mora ubraniti 6.mesto pred napadi Palerma in Udineseja. Če bi splavala po vodi tudi ta uvrstitev, bi se Romi izmuznila tudi Evropska liga (Europa League), oziroma nekdanji pokal Uefa, in sezona za Spalletti-jevo moštvo bi bila res globoko negativna. V boju za četrto mesto bo jutri Fio-rentina gostila Sampdorio, ki si še celi rane po spodletelem naskakovanju italijanskega pokala. Poraz po streljanju enajstmetrovk je za Mazzarrijevo moštvo težko prebavljivo in psihološke posledice bi lahko občutili tudi jutri. Težje bo za Genoo, ki bo na Marassiju gostila Chie-vo. Verončani igrajo v povratnem delu prvenstva kot prerojeni, medtem ko je moštvo iz Genove po suvereni zmagi v mestnem derbiju upočasnilo ritem in izgubilo stik s Fiorentino. Morda odločilni krog bo za nekatere ekipe pri dnu. Med- Ibrahimovič v boju za »strelski« naslov tem ko Torino mora v Neapelj, se bo bil med Bologno in Leccejem pravi boj za preživetje. Poraženec na tem srečanju se bo v bistvu moral sprijazniti z izpadom v B-ligo. Kanček upanja ohranjajo tudi pri Reggini, a bodo morali jutri nujno premagati Cagliari. Pomembnost večerne tekme med Interjem in Sieno bo torej odvisna od izida današnje tekme med Udinesejem in Milanom. Vsekakor bo to velik praznik za Mourinha in vse igralce ter navijače Interja, ki se bodo skoraj gotovo veselili četrtega zaporednega naslova. Cilj črnomodrih pa je tudi pomagati Ibrahimovicu v boju za naslov najboljšega strelca prvenstva. Trenutno namreč za en sam gol zaostaja od napadalca Bologne Di Vaia. (I.F.) nogomet - Triestina ob 16.uri na Roccu Proti Anconi pride v poštev le zmaga Ker mora Triestina zmagati vse preostale tekme, če se želi prebiti do končnice za napredovanje, je samo po sebi umevno, da je edini cilj današnjega dvoboja proti Anconi iztržiti celoten izkupiček in nato naslednji teden odpotovati v Empoli na najbrž odločilno tekmo sezone. A danes na Roccu (pri-četek ob 16.uri) bodo Tržačani imeli kar precej težko nalogo. Zadnji neuspešni nastopi so Ancono pahnili na 19.mesto in v tem trenutku bi moštvo iz Mark igralo dodatni tekmi za obstanek proti Salernitani, tako da nujno potrebuje točko. Zmaga v Livornu je zelo blagodejno učinkovala na vzdušje v tržaškem taboru. Optimistično razpoloženje znova prevlada nad pesimističnimi prijemi, ki so bili značilni za zadnji mesec. Sicer se prav vsi zavedajo, da mora najtežje še priti, ampak najbolj razveseljiva novica na gostovanju v Livornu je bila, da tudi s fizičnega vidika so igralci Triestine še zmožni odigrati kar intenzivnih 90 minut. Seveda bo Maran skoraj v celoti potrdil postavo, ki je slavila na Picchiju. Le Testiniju ni uspelo sanirati poškodbe, tako da bo moral njegovo mesto prevzeti Stankovic. Gra- noche bo moral znova sesti na klop za rezerve, kjer mu bo delal družbo tudi Princivalli. Tudi v tem primeru gre zgolj za taktično izbiro. Gorgone in Pani sta bila namreč v Livornu med najboljšimi, tako da bi bil res nesmisel tvegati kako zamenjavo na tem ključnem delu igrišča. Tudi obrambna četverica je Agazziju zagotovila odlično kritje, v skrajnem primeru pa bo Maran med tekmo lahko razpolagal tudi z Milanijem in Petrasom. Med nasprotniki je daleč najnevarnejši napadalec Mastronunzio, ki je s 16 doseženimi goli tudi daleč najboljši strelec belordečih. Teh 16 golov pa bolj malo koristi, ko ekipa obratno prejme kar 61 zadetkov (na posebni lestvici prejetih golov Ancona zaostaja le za Grossetom, ki je sicer prejel dva gola več, a jih dosegel deset več). Trener Salvioni bo potrdil postavo z dvema napadalcema: ob Mastronunziu bo igral izkušeni Colacone. Verjetna postava Triestine: Agazzi, Cacciatore, Cottafava, Mi-nelli, Rullo, Antonelli, Gorgone, Pani, Tabbiani, Stankovic, Della Rocca. Sodil bo Dondarini iz Finaleja Emilije. V Anconi je bila boljša domača ekipa, ki je slavila 2:1. (I.F.) APrimorski ~ dnevnik formula ena Mosley in moštva še narazen LONDON - Predsednik Mednarodne avtomobilistične zveze FIA Max Mosley in moštva formule ena, članice Združenja FOTA, tudi po včerajšnjem srečanju na letališču Heathrow v Londonu niso našli skupnega jezika. Mosley se je sicer ogreval za kompromis, saj je umaknil predlog o »strožjem« pravilniku za razsipna moštva, vztrajal pa je pri omejitvah finančnega proračuna moštev (45 milijonov evrov letno). Del moštev, na čelu s Ferrarijem, je kompromis zavrnilo, italijanska tovarna pa je celo napovedala tožbo na sodišču (prva obravnava na francoskem sodišču bo že v torek). Ostaja torej grožnja po nesodelo-vanju v prihodnjem prvenstvu. Rok za vpis v sezono 2010 zapade 29. maja. KOŠARKA Vujačič še ni polfinalist HOUSTON/ORLANDO - Onstran Atlantika v konferenčnem polfinalu končnice prvenstva košarkarske lige NBA še nič ni odločenega. To sta lahko na lastni koži izkusili moštvi Bostona in LA La-kersov, ki sta v gosteh izgubili proti Or-landu (83:75) in Houstonu (95:80). Slabši moštvi rednega dela lige sta tako izsilili odločilni sedmi tekmi, ki bosta odigrani v Los Angelesu in Bostonu. Za moštvo iz Los Angelesa je Mariborčan Saša Vujačič na parketu preživel 6:34 minute, v tem času pa vpisal v statistiko tekme po dve točki in skoka ter asistenco. Acegas Aps v Rivi začenja zadnje dejanje TRST - Tržaški Acegas Aps bo jutri začel svojo pot v finalu končnice za napredovanje v košarkarsko B1-ligo. Njegov nasprotnik v finalu bo zelo neugodno moštvo Riva del Garda. Igrali bodo na tri zmage, prva tekma bo jutri na Gardskem jezeru, kot tudi morebitna peta. Prva tekma v Trstu (kjer bo morebiti tudi četrta) bo prihodnjo sredo. ROKOMET Že danes v elitni ligi? TRST - Rokometaši tržaškega kluba Pallamano Trieste bi lahko že danes dosegli napredovanje v najvišjo, elitno ligo. Druga finalna tekma končnice v gosteh proti Anconi se bo pričela ob 18.30. Na prvi tekmi so Tržačani gladko zmagali z 29:23. ODBOJKA Jutri znan prvak TRENTO - Jutri, pričetek že ob 17.30 (TV Sky sport 2), bo znan državni odbojkarski prvak. Trento in Piacenza bosta namreč odigrala peto tekmo finala končnice. Na četrti tekmi v Piacenzi je Trento po zelo gladki zmagi izenačil stanje na 2:2. Brazilci preizkušajo »pametno žogo« RIO DE JANEIRO - Brazilska odbojkarska zveza (CBV) je napovedala, da bo uvedla žoge z elektronskim čipom in s tem olajšala delo sodnikom pri določanju, ali je bila žoga znotraj ali zunaj igrišča. Brazilci bodo žogo preizkušali že v naslednjem državnem prvenstvu. Čip bo povezan z video sistemom, sodnik pa bo imel pri sebi žepni računalnik, ki mu bo pomagal pri odločitvi. Zanimivo je, da so v Braziliji - njihove odbojkarice so olimpijske prvakinje, odbojkarji pa podprvaki, «pametno» žogo testirali že leta 2006, a z njo niso bili zadovoljni. »Še vedno menim, da bo to sodniku vzelo preveč časa. Zato nisem za to novost. Bolj se zavzemam za svetleči signal v polju, ki bi ga postavili okoli igrišča,» je dejal predsednik CBV Ari Graca. 24 Sobota, 16. maja 2009 ŠPORT / košarka - Jutri v Benetkah druga tekma odločilnega kroga za obstanek v državni C-ligi S čvrsto obrambo že jutri do obstanka v ligi Trener jadranovcev Popovič pričakuje strelsko bolj razpoložene nasprotnike - Kaj pravi trener Geminija promocijska l. Poraz Sokola Povratno srečanje odločilnega drugega kroga play-outa za obstanek v državni košarkarski C ligi med Jadranom Mark in ekipo Gemini Pool Venezia bo jutri popoldne ob 18. uri v Benetkah. Če bodo jadranovci ponovno premagali tekmece, se bodo lahko že na igrišču po zvoku sirene veselili izpolnitve cilja obstanka. Če bodo daljši konec potegnili domači, pa bo potrebna še tretja tekma, v nedeljo, 24. maja, v Trstu v telovadnici na Judovcu. V obeh taborih po dolgi in izčrpavajoči sezoni nestrpno pričakujejo jutrišnji obračun, v katerem bodo zlasti gostitelji predvidoma igrali na nož. Poraz bi namreč zanje pomenil konec upanj in grenak izpad v C2 ligo. Športni vodja Benečanov Franco De Respinis je pred srečanjem za biti ali ne biti navidezno dokaj miren: »Od vedno trdim, da so tekme play-offa in play-outa poglavje zase, čisto drugačna zgodba od prvenstvenih dvobojev. Tu je treba uporabljati glavo in vreči na igrišče srce. V Trstu je pri naših igralcih odpovedala prav glava, ko so Jadranovi košarkarji postali agresivnejši. Računam, da bomo tokrat prav z glavo in srcem zmogli nasprotnike ugnati in tako končno odločitev prenesti na tretjo tekmo. Fantje so v glavnem zdravi in so se primerno pripravili. Spet bo odsoten edinole branilec Franceschet, ki ima še roko v mavcu.« Majhna prednost za Benečane zna ob vrhunski motivaciji mogoče biti tudi neugodno igrišče šolske telovadnice Umberto Primo v slikoviti mestni četrti Cannareggio/SantAlvise. V Jadranovih vrstah pa se je po zmagi v prvem spopadu kajpak vsem odvalil težak kamen od srca, tako da potujejo na gostovanje psihološko precej manj obremenjeni. »Iz tega vidika je bil prvi nastop zelo zahteven, kar se je poznalo pri prevelikem številu napak tako v obrambi kot pri lahkih zaključkih,« pravi trener Boban Po-povič. »Pričakujem, da bodo nasprotniki strelsko bolje razpoloženi kot na prvi tekmi, zato bo ključna naša obramba, saj mi v gosteh težko dosežemo 80 točk. Med tednom smo dobro trenirali po normalnem ritmu in brez prijateljskih srečanj. Tudi zdravstveno stanje igralcev pa je spodbudno.« Sodnika na jutrišnji tekmi bosta Carlo Posti in Giulio Pepponi iz Perugie. Jadranovci bodo v Benetke odpotovali z avtobusom, ki so ga poleg igralcev in odbornikov napolnili številni navijači. Razpoložljivih mest ni več. Iz Jadranovega tabora sporočajo, da se je zato moč pridružiti z osebnimi avtomobili karavani, ki bo krenila izpred športnega središča Ervatti pri Briščikih ob 14. uri. Zbirališče ob 13.45. Doprinos Kristjana Ferfoglie je bil letos že večkrat ključen za Jadran Mark kroma Marko Hmeliak kroma Sinočnji izid tekme faze za napredovanje v promocijski ligi: Sokol - Grado 53:71 (Hmeljak 19, Kojanec 11). tenis - Gaja jutri na Padričah Začetek play-offa Ženske proti TC Tennuoto iz Piacenze, moški proti Tennis Natisone Najvišje postavljeni ekipi padri-ško-gropajske Gaje bosta jutri začeli z nastopi v končnici za napredovanje. Ženska ekipa, ki nastopa v prvenstvu B-lige, se bo v prvi tekmi play-offa pomerila s TC Tennuoto iz Piacenze (na Padričah ob 9.00). Gostujoča ekipa je v dometu naših igralk: nosilki sta Go-limioschi in Gambarini, obe kat. 2.4, ostale pa so slabše (Mair 2.5, Mantel-li 3.1). Gajevke bodo jutri igrale v popolni postavi: ob zastavonoši Paoli Ci-gui (kat. 2.2) bosta nastopili še Tina Obrez (2.3) in Carlotta Orlando (2.6). »Na papirju smo mi favoritinje, sicer pa moramo biti zelo previdne. Go-limbiaschijeva je starejša in izkušena igralka, ki se je sedaj predala trener-stvu, pred tem pa je igrala profesion-lano (najboljša uvrstitev na svetovni jakostni letsvici 296. mesto, op. a.). Gamberinijeva pa je mlajša in najbrž ne bo nudila večjega odpora. Bolj me skrbi igra dvojic,« je pojasnila Cigu-jeva, ki se je včeraj vrnila iz državnega turnirja Open v kraju Casale Mon- Aleš Plesničar kroma ferrato. Tam je igrala v četrtfinalu in s 6:2, 3:6 in 6:3 izgubila proti Lindi Agazzi (kat. 2.4). Le z zmago proti jutrišnjemu nasprotniku iz Piacenze bodo gajevke imele možnost, da se že letos uvrstijo v A2-ligo. Če bodo jutri zmagale, jih v odločilnem zadnjem □ Obvestila krogu play-offa čaka Tennis Academy 2000 iz Lacija (24. in 31. maja). Moška ekipa Gaje, ki se bori za napredovanje v B-ligo, pa bo v prvem krogu končnice igrala proti Tennis Natisone. Na Padričah bodo gotovo prisotni Aleš in Borut Plesničar ter Surian, vprašljiv pa je še nastop četrtega igralca. Če bo Koprčan Milič uspešen na turnirju v Milanu, se ne bo vrnil in bo torej namesto njega nastopil Pogačnik. Na papirju so naši teniški igralci (v katerikoli postavi) favoriti, kljub temu pa gostov ne gre podcenjevati. Najboljše postavljeni igralec pri Tennis Natisone je Fereghino (kar. 3.1), dolgoletni dru-gokategornik, ostali pa so slabši. Kljub poškodbi bo na igrišče stopil tudi Aleš Plesničar, vendar ne računa na zmago. »Dvoboj začenjamo z 0:1, zato imajo vsi drugi soigralci odgovornost, da zmagajo,« je potrdil Aleš. Če bodo naši igralci uspešni, se bodo uvrstili v naslednjo državno fazo. Za napredovanje morajo gajevci v državni konkurenci premagati največ dva nasprotnika. ASD SOKOL sklicuje redni občni zbor, ki bo potekal v soboto 23. maja 2009 v dvorani Igo Gruden - Nabrežina, št.89, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Sledila bo družabnost. GIMNASTICNI ODSEK ŠZ BOR prireja tradicionalno zaključno akademijo v soboto, 23. maja ob 16. uri na Stadionu 1. maja. AŠZ SLOGA prireja pod pokroviteljstvom ZSŠDI odbojkarski kamp za deklice in dečke letnika '97 in mlajše. Tečaj bo potekal od ponedeljka 15. junija do srede 24. junija 2009. Informacije in prijave na telefonski številki 040 635627 (ZSŠDI) ali na mailu: sloga.info@gmail.com do 9. junija 2009. ŠD VESNA - organizira od 11. do 20. junija v Križu 1. nogometni poletni kamp za otroke rojene od 1. januarja 1997 do 31. januarja 2002. Na kampu nas bodo obiskali tudi nekateri profesionalni nogometaši: Godeas, Milanese, Tonetto, Princivalli, Brunner, Costantini in Swann Ritossa. Za informacije: 3389344927 (Nadia Luxa). Vpisovanje: na nogometnem igrišču v Križu v dneh 18., 20., 25. in 27. maja od 17.00 do 18.30. TPK SIRENA in ZSŠDI organizirata poletne jadralne tečaje za otroke od 6. do 18. leta starosti. Nudimo teorične in praktične tečaje v razredu optimist in laser. Potrebna pogoja za vpis sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Klub nudi tečajnikom vso opremo, vpis v Jadralno zvezo in spremstvo na plovbi. Prvi tečaj od 15. junija do 26. junija. Vpisovanje: najkasneje 7 dni pred začetkom vsakega tečaja. Podrobnejše informacije na razpolago v tajništvu pomorskega sedeža, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18.00 do 20.00 ter ob sredah od 9.00 do 11.00; tel. 040-422696, e-mail: tpkcntsirena@libero.it AMATERSKI BALINARSKI KLUB MAK iz Štandreža prireja v soboto, 16. maja, 7. ženski mednarodni turnir v balinanju. Tekme se bodo začele ob 9. uri na štan-dreškem in sovodenjskem balinišču. Ob slabem vremenu bodo tekme potekale na pokritem balinišču v Gradišču. SK DEVIN prireja v okviru spomladanskih ljubiteljskih kolesarskih pobud dvodnevni izlet na Koroško 1. in 2. junija 2009 z obiskom znanega Kolesarskega parka in drugih zanimivosti v Prevaljah, Črni, Mežici in okolici. Informacije in prijave do 23.maja na info@skdevin.it ali 340 2232538 in 335 7720105 ZSŠDI - SMUČARSKA KOMISIJA vabi ob zaključku smučarske sezone 2008/09 na nagrajevanje 4. Primorskega smučarskega pokala in 5. pokala Alternativa sport, v nedeljo 17. maja t.l.,od 12. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah. Vabljeni so vsi tekmovalci, člani in prijatelji smučanja. SK BRDINA organizira v nedeljo, 7. junija, avtobusni izlet v Gardaland. Vpisovanje poteka na sedežu društva (Repenta-borska ulica 38 - Opčine) vsak torek od 19.30 do 21. ure ter ob sobotah od 17. do 19. ure. Informacije: 347-5292058 ali 0402171189. Vpisovanje se zaključi 26. maja. smučanje - Nagrajevanje na Opčinah Jutri sklepno dejanje Primorskega pokala Jutri bo v Prosvetnem domu na Opčinah zaključno nagrajevanje 4. Primorskega pokala in 5. pokala Alternativa sport. Tudi letos je smučarski pokal imel čez-mejno konotacijo, saj so poleg naših društev sodelovali tudi smučarji iz Slovenije, ki so člani klubov notranjsko-primorske regije. Smučarji so točke zbirali na štirih preizkušnjah (Zimskih športnih igrah, Pokalu ZKB za podjetja, Pokalu prijateljstva treh dežel in tekmi notranjsko-primorske regije), za končno razvrstitev pa so upoštevali tri rezultate. Jutri se bodo vsi nastopajoči zbrali ob 12.00, začetek nagrajevanja (podelili bodo 22 kompletov kolajn in plakete za vse klube) pa je predviden ob 14.30. Letos je bila najbolj množično obiskana zadnja tekma pokala, in sicer Pokal prijateljstva treh dežel v organizaciji ŠD Št. Janž, SK Devin in Sk Snežnik. V soboto, 14. marca je namreč nastopilo kar 401 tekmovalcev iz Italije, Slovenije in Koroške iz 16 smučarskih klubov. Kar 303 smučarjev je nastopilo na Zimskih športnih igrah (organizator SPDT), 285 na tekmi notranjsko-primorske regije na Starem vrhu (org. SK Kalič Postojna), 170 pa na Pokalu ZKB za podjetja (org. SK Brdina). Skupno je točke za skupno razvrstitev nabiralo 479 smučarjev, med temi pa je bilo 183 tekmovalcev naših društev. Največ vpisanih je imel SK Devin (74), Bri-ninih tekmovalcev je bilo 41, članov SPDG 39, za Mladino je tekmovalo 18, za SPDT pa 11 tekmovalcev. Tekmovalci naših društev so bili najštevilnejši (povprečno s številom nastopajočih) v kategoriji mladink (letniki 1989-1993). Skupno je nastopilo 21 deklet, 13 (61, 9 %) iz naših klubov. Največ naših smučarjev pa je tekmovalo v kategoriji veteranov (letniki 1954-1969), in sicer 23 (42,6 %). V mladinskih kategorijah (1995 in mlajši), kjer je skupno nastopilo 221 smučarjev, je bilo 76 članov naših klubov, torej 34,38 %. V članskih kategorijah (1993 in starejši) pa je tekmovalo 280 smučarejv, 104 iz naših klubov (37,14 %). (v.S.) TPK Sirena, najprej učenci iz Križa, jutri regata v razredu optimist za kadete Pri TPK Sirena je bilo in še bo živo. Pred dnevi so trenerji Bruno Bogatec, Alan Mahne Kalin in Nataša Valen-tič v sklopu spoznavnih srečanj z osnovnošolsko mladino gostili učence in učenke kriške osnovne šole Alberta Sirka, jutri pa bo barkovljanski klub prireditelj regate v razredu optimist za kadete, ki bo veljala kot 1. selekcija za nastop septembra meseca na pokalu Primavela (letnik 2000), pokalu del Presidente (letnika 1998 in 1999) in pokalu za kadete ( letnika 1998 in 1999). / ŠPORT Nedelja, 17. maja 2009 25 Domači šport Danes Sobota, 16. maja 2009 ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 18.30 v Prati: Prata - Sloga Tabor Televita (polfinale končnice) MOŠKA D-LIGA - 20.30 v Mošu: Mossa - Sloga (polfinale končnice) ŽENSKA D-LIGA - 20.30 v Pordenonu: Fadalti - Bor Breg Kmečka banka 2. ŽENSKA DIVIZIJA - 18.00 v Trstu, licej Petrarca: Poggioma - Kontovel; 18.00 v Trstu, ul. Locchi: S. Andrea - Sloga Dvigala Barich 3. ŽENSKA DIVIZIJA - 15.30 v Trstu, Ul. Locchi: S. Andrea - Bor Kinemax; 18.00 v Dolini: Breg B -Poggi 2000 UNDER 14 - 15.30 na Proseku: Kontovel - Altura UNDER 13 - 16,00 v Dolini: Breg - S. Andrea; 16.00 v Nabrežini: Sokol - Coselli NOGOMET ZAČETNIKI - 15.00 na Opčinah: Opicina B -Pomlad B; 17.00 v Trstu, Ferrini: Ponziana A -Pomlad A TENIS LADIES - 15.00 na Padričah: Gaja - Maniago UMETNOSTNO KOTALKANJE DEŽELNO PRVENSTVO - 14.30 na Opčinah, Pikelc: prireja ŠD Polet odbojka - Začetek končnice v deželnih ligah Obetajo se izenačeni boji za napredovanje Nasprotnik Sloge Tabor je v formi - Bor Breg v rednem delu dvakrat boljši od Fadaltija, Mossa - Sloga pa 1:1 Jutri Nedelja, 17. maja 2009 KOŠARKA MOŠKA C1-LIGA - 18.00 v Benetkah: Gemini Ve - Jadran Mark (play-out) NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA - 16.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Prata (play-off) 2. AMATERSKA LIGA - 16.30 v kraju Rive d'Arcano: Rive d'Arcano - Zarja Gaja (play-off) DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Trstu, pri Svetem Ivanu: San Giovanni - Pomlad TENIS ŽENSKA B-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - Piacenza (končnica) MOŠKA C-LIGA - 9.00 na Padričah: Gaja - TC Natisonia (končnica) DEŽELNA D2 LIGA - 9.00 v Forgarii: Forgaria - Gaja ODBOJKA UNDER 13 - 11.00 na Proseku: Kontovel - Brunner UMETNOSTNO KOTALKANJE DEŽELNO PRVENSTVO - 15.30 na Opčinah, Pikelc: prireja ŠD Polet JADRANJE OPTIMISTI - 10.00 v Barkovljah: prireja TPK Sirena Danes se začenjajo odločilni boji za napredovanje za tri naše ekipe, ki so se letos v deželnih ligah uvrstile v končnico. To so Sloga Tabor Televita v moški C ligi, Bor/Breg Kmečka banka v ženski D ligi in Sloga v moškem delu tega prvenstva. Vsi trije bodo uvodno srečanje play-offa odigrali v gosteh. Sloga Tabor bo danes gostovala v Prati, ki je bila v letošnjem prvenstvu edina, ki je našo ekipo obakrat premagala. V Repnu so izkušeni nasprotniki slavili po petih nizih, na domačih tleh pa zelo gladko, vendar so takrat Božiče-vi varovanci naleteli na črn dan. Prata ima v svojih vrstah serijo odličnih posameznikov, ki pa v prvem delu prvenstva niso vedno igrali zelo povezano, tako da so dosegli slabše rezultate. Nato so očitno reagirali in bili v drugem delu veliko boljši (23 točk v prvem delu, kar 35 v povratnem!), tako da je le malo manjkalo, da bi na koncu osvojili prvo mesto. Naloga naše ekipe torej ni enostavna, težave bi jim lahko povzročala tudi telovadnica, v kateri se marsikatera ekipa ne znajde, zmaga pa je vsekakor v dometu Riolina in soigralcev, ki pa bodo morali igrati res maksimalno. V ženski D ligi se bo združena ekipa Bora in Brega pomerila z novincem Fadaltijem, ki ga je v rednem delu prvenstva dvakrat premagala, v gosteh celo s 3:0. Naša ekipa je takrat odigrala najboljšo tekmo v letošnji sezoni: natančno je sprejemala, zelo požrtvovalno igrala v obrambi, na mreži pa izkoristila vse pomanjkljivosti bloka in obrambe svojih nasprotnic. Tak nastop bodo morale Smot-lakove varovanke ponoviti tudi danes, ko bodo končno spet lahko zaigrale v popolni postavi, saj bo na razpolago tudi Vodopivčeva, ki je morala zaradi zakrčenih hrbtnih mišic dva tedna mirovati. V moški D ligi se bodo mladi slogaši pomerili z Mosso, ki jo je po izenačeni tekmi premagala prav prejšnji teden v zadnjem krogu rednega dela prvenstva. Ekipi sta si povsem enakovredni, saj sta se obe srečanji zaključili šele po tie-breaku. Domačini so sicer neprimerno bolj izkušeni, naši igralci pa so gotovo boljši s fizičnega vidika in imajo večjo vzdržljivost. Za zmago pa bodo morali igrati Peterlinovi varovanci čim bolj konstantno in odločno, saj bodo sicer nasprotniki gotovo izkoristili vsako njihovo negotovost. (T.G.) Sloga Tabor morda pred najtežjo nalogo: Prata je v povratnem delu osvojila 35 točk, dvanajst več kot v prvem odbojka - Končnica 1. ženske divizije na Goriškem Zrelo do finala V dramatični tekmi so igralke Govolleya Kmečke banke ohranile mirno kri - Zdaj proti Villesseju Morarese - Govolley Kmečka banka 1:3 (25:21, 19:25, 23:25, 10:25) GOVOLLEY KMEČKA BANKA: Danielis 7, Mama 25, M. Zavadlav 22, Petejan 2, Bressan 14, G. Zavadlav, Anto-nič 2, Degano 0, Uršič (L), Valentinsig. TRENER: R. Petejan. Po izjemno napeti igri so odboj-karice Govolleya po uvodnem porazu drugič zapored premagale Morarese in se s skupnim seštevkom zmag 2:1 uvrstile v finale za napredovanje oziroma vrnitev v deželno D-ligo. »Kljub občasnim nihanjem smo igrali odlično in zrelo, bilo pa je zelo napeto, mestoma celo dramatično«, je po uspehu povedal trener Rajko Petejan. Kot se Govolleyju večkrat zgodi je bil začetek slab. Morarese je povedel kar s 13:5, našim igralkam pa ni šlo nič od rok. Nato so se zbrale, zaigrale kot znajo in se nasprotnicam približale na eno samo točko zaostanka 21:20. Set smo nato sicer naivno izgubili, toda reakcija nam je vlila potrebno samozavest,« je povedal Petejan. Drugi set je bil vsekakor še naprej problematičen, saj je Go-volley stalno zaostajal v točkah. Ko pa so naše igralke le izenačile pri izidu 19:19, niso nasprotnicam dovolile, da bi osvojile niti točke več. Dramatičen in odločilen za končni razplet je bil tretji set. Go-volley je odlično začel (0:6), Morarese jim je vrnil milo za drago (7:6), nato pa so nasprotnice povedle celo s 23:17, nakar je igralkam uspe pravi športni podvig. Pripravile so preobrat in set osovjile, v četrtem setu pa so nato na valu navdu- šenja nasprotnice popolnoma nadigra-le. Končno smo igrali tako kot želim že od vsega začetka. Mlade igralke so bile nosilne, niso se nikoli demoralizirale, starejše pa so jim bile v pomembno oporo. Isabel Mania je v ključnih trenutkih dosegala odločilne točke, Danielisova in Uršičeva pa so z natančno igro v polju omogočile brezhibno delovanje napada,« je bil zadovoljen Petejan. Zdaj čaka naše igralke še finalni obračun z Villessejem, ki je že po deh tekmah izločil zmagovalca rednega dela Pro Romansa, ki pa je v končnici igral brez dveh svojih ključnih igralk. Govol-ley bo imel v finalu tudi prednost domačega igrišča. Prva tekma bo predvidoma že prihodnjo sredo. nogomet - 2. krog končnic za napredovanje Sovodenje na domačih tleh Prato bodo skušali presenetiti s protinapadi - Zarja Gaja v kraj Rive d'Arcano ne gre le na izlet V drugem krogu končnice za napredovanje bodo krstni nastop v play-offu opravili tudi Sovodenjci. SOVODNJE - »Smo motivirani in dobro pripravljeni,« je prepričan športni vodja Sovodenj Robert Uršič. Be-lo-modri bodo jutri na domačem igrišču (začetek ob 16.30), v drugem krogu play-offa 1. amaterske lige, gostili Prato, ki je v nedeljo igrala neodločeno 1:1 proti ekipi Vivai Rauscedo. Prata je v letošnji sezoni igrala v skupini B in se je uvrstila na 4. mesto. Zbrali so 52 točk (13 zmag, 13 neodločenih izidov, 4 poraze, dali 43 in prejeli 30 golov). Najboljši strelec ekipe je Gomiero, ki je zbral 15 golov. V nedeljo pa je proti ekipi iz kraja Rauscedo zatresel mrežo Gardenal. Odbornik furlanskega društva Rossetto nam je povedal, da bodo nastopili v popolni postavi. »Igrali bomo na vse ali nič in poskušali bomo zmagati. Ze lani smo v zadnjem krogu play-offa proti Ponziani izgubili šele v podaljšku, po zaslugi enajstmetrovke. Resnično upam, da nam bo letos le uspelo napredovati v višjo ligo,« pravi Ros- ris ter diskvalificirana Simone in Eros tellija,« je o sovodenjski strategiji dejal setto. Kogoj. »Prata je solidna ekipa in raz- Uršič in dodal, »da bi lahko bil poziti- Sovodenjci bodo nastopili v ne- polaga z dobro zvezno ter napadalno li- ven tudi neodločen izid.« koliko okrnjeni postavi. Odsotni bodo nijo. Mi jih bomo poskusili preseneti- Vrstni red: Vivai Rauscedo in Pra- poškodovana Sandy Kogoj in Calliga- ti s hitrimi protinapadi Reščiča in Por- ta 1, Sovodnje 0. Alan Reščič je pravi adut Sovodenj kroma ZARJA GAJA - Po nedeljski bla-maži, ki jo je Zarja Gaja doživela proti ekipi Pravisdomini (poraz s 3:1), bodo rumeno-modri v jutrišnjem 2. krogu play-offa 2. amaterske lige odpotovali na gostovanje v kraj Rive dArcano (od Padrič je kraj oddaljen 90 km), ki se nahaja v videmski pokrajini, med Fa-gagno in krajem San Daniele del Friu-li. Furlanska ekipa je bila v prvem krogu prosta, v rednem delu prvenstva pa je v skupini B zasedla 2. mesto (56 točk, 16 zmag, 8 neodločenih izidov, 6 porazov, 46 danih in 27 prejetih golov). Najboljši strelec jutrišnjih nasprotnikov Zarje Gaje je De Nardo (11 golov). Zarja Gaja ima le minimalne možnosti za napredovanje v 1. AL. Rume-no-modri bi morali najprej visoko, vsaj s 3:0 premagati Rive d'Arcano in nato upati, da v zadnjem krogu Rive d'Arcano tesno z 1 ali 2:0 premaga Pra-visdomini. Pri Zarji Gajo bosta jutri odsotna diskvalificirani Asselti in poškodovani Martin Grgič. V taboru Zarje Gaje napovedujejo, da bodo skušali jutri dati vse od sebe. Z ekipo bodo na gostovanje z avtobusom odpotovali tudi navijači vzhodno-kraške enajsterice. (jng) Vrstni red: Pravisdomini 3, Rive d'Arcano in Zarja Gaja 0. odbojka 1,2,3 Volley: tudi šest naših šol Tržaški pokrajinski odbor odbojkarske zveze FIPAV je tudi letos - šestič zapored - priredil pokrajinsko tekmovanje 1,2,3... Volley, namenjeno dijakom in dijakinjam prvih razredov nižjih srednjih šol. Ekipe so bile sestavljene iz treh dijakov in dijakinj, obvezno pa so na vsaki tekmi stopili na igrišče vsi prijavljeni igralci. Vsaka tekma je trajala en set do 25. točke. Z organizacijskega vidika je tekmovanje dobro uspelo, igra je bila na res zadovoljivi ravni. Prijavilo se je 13 šol s preko 100 nastopajočimi igralci. Za tržaško odbojko je razveseljiv podatek, da se iz leta v leto na to tekmovanje prijavlja vedno več fantov. Med trinajstimi ekipami, ki jih je organizator razdelil na tri izločilne skupine, je bilo tudi šest predstavnikov slovenskih šol: openski Kosovel, proseška podružnica Levstik, nabrežinski Gruden, dolinski Gregorčič, svetoivanski Ciril Metod in ka-tinarska podružnica. Če smo z masovno udeležbo naših dijakov lahko res zadovoljni (Gregorčič in Ciril in Metod sta nastopila prvič), tega ne moremo trditi o njihovi uspešnosti: v zadnjih izvedbah je na primer Kosovel vedno osvajal prva mesta, letos pa se nobeni od naših šol ni uspelo prebiti med najboljše tri. Ne glede na to je šlo vsekakor za lep odbojkarski praznik, na boljše rezultate pa bomo pač počakali do naslednje sezone. Na prvo mesto se je uvrstila srednja šola Dante pred šolama Divisione Julia in Codermatz. POSTAVE NAŠIH ŠOL Ciril in Metod - Katinara: Enrico Albanese, Mariastella Buzzan, Eveline Canzian, Valter Corva, Demetra Freno-pulos, Luca Gelleni, Ivan Golaverna, Federica Lo Pinto. Profesor: Claudio Starc Ciril in Metod - Sveti Ivan: Lara Gelleni, Jaasna Gornik, Sara Gruden, Joelle Grudina, Tamara Orlich, Veronika Pučnik. Profesorica: Jadrana Gabrovec Gregorčič: Daniele Fonda, Luka Giacomini, Alice Jez, Sharon Matarrese, Nika Pregarc, Roberto Sparta', Lenard Zobec. Profesor. Claudio Starc Gruden: Jurij Devetak, Anastazija Pertot, Ivo Ušaj, Rachele Valeri, Hanah in Leah Zidarič. Profesorica: Jadrana Gabrovec. Kosovel: Andraž De Luisa, Matej Benčina, Petra Corbo, Luca Impellizzeri, Roberto Mazzoleni, Urška Petaros, Bor Samsa, Marta Speranza, Evelyn Terzoni. Profesor: Ivan Peterlin Levstik: Sanela Brankovič, Tommy Budin, Kristijan Castellani, Luka Ghira, Fi-lippo Pertot, Urška Ravbar, Petra Sossi, Jakob Škabar. Profesor: Ivan Peterlin 26 Sobota, 16. maja 2009 RUBRIKE ta teden edinost pred 100 leti Edinost je tokrat poročala o javnem shodu, na katerem so obravnavali gradnjo nove železniške proge. »Na vabilo sklicateljev tega shoda radi gradnje železnice Trst - Tržič preko vasi Kontovel -Prosek - sv. Križ, se je zbralo v gostilni Starčevih kakih petsto mož iz imenovanih in bližnjih kraških vasi. Na predlog sklicatelja gospoda Starca je bil izvoljen za predsednika shoda gospod Alojzij Goriup, ki je pozdravil došlega državnega poslanca dr. Ry-barja in vse zborovalce. Predstavil je tudi oba projektanta dr. Dompierija in dr. Maglicha, ki sta tudi došla na vabilo sklicateljev. Državni poslanec dr. Rybar je razložil pomen te železnice za vasi zgornje okolice in po informacijah, podanih od projektantov, navedel ovire, radi katerih se dosedaj ni še začelo z delom. Na željo železniškega minister-stva imela bi se namreč proga podaljšati do središča mesta, ali celo do državnega kolodvora, z uporabo tira električnega tramvaja tržaškega. V to pa je potrebno dovoljenje toliko tramvajske družbe kolikor občine tržaške. Oba ta dva faktorja sta sicer že izjavila, da v to privoljujeta; ko je pa podjetništvo hotelo vstopiti v pogajanja, sta se vpirala gornjemu namenu. Končna postaja bi vsled tega imela ostati v ulici Tor San Piero, kar bi gotovo zmanjšalo vrednost te železnice. Ker ima ministerstvo pravico prisiliti oba faktorja, da v tem oziru popustita, bila je na predlog dr. Rybarja sprejeta resolucija, s katero se vlado pozivlja, da v tem oziru ukrene potrebno in sploh podpira izvršitev te za okolico važne gradnje. Ljudstvo je sledilo z največjim zanimanjem tem izvajanjem in je na predlog nekaterih udeležencev iz Barkovelj in bližnjih kraških vasi spopolnilo resolucijo s tem, da so se tudi te vasi pridružile tej zahtevi. Predsednik Go-riup se je na to zahvalil udeležencem in državnemu poslancu za njegovo poročilo ter zaključil shod ob splošnem zadovoljstvu.« ta teden primorski dnevnik pred 50 leti PRIMORSKI DNEVNIK Po mestu in okolici so te dni ljudje ogorčeno komentirali provokacijo fašističnih skrajnežev, ki so ponovno oskrunili spomenik bazoviških žrtev. »Nesramnost in drznost teh ljudi je presegla vse meje, saj so oskrunili spomenik, ki predstavlja simbol naše borbe proti fašističnim zatiralcem, simbol borbe za osvoboditev izpod fašističnega jarma. S tem, da so fašisti narisali na spomenik bazoviških žrtev znak oziroma simbol fašizma, onega fašizma, katerega predstavniki so umorili štiri borce za svobodo, so naši ljudje - Slovenci in Italijani - ki so bili združeni v anti-fašistični borbi, sprejeli kot udarec, ki hudo boli in ki zahteva, da poseže vmes roka pravice ter končno izsledi zločince, ki skušajo s takimi dejanji vzbuditi narodnostno mržnjo in ustvariti pogoje za nestrpnost in nerede.« V zvezi s ponovno oskrunitvijo spomenika so se na skupni seji sestali predstavniki Združenja biv- ših političnih preganjancev, Zveze partizanov za Tržaško ozemlje in Odbora za proslavo bazoviških žrtev. Na seji so obsodili vandalsko skrunitev simbola skupne antifašistične borbe ter sklenili, da bodo predstavniki omenjenih organizacij zaprosili za sprejem pri vladnem generalnem komisarju dr. Palmari: obrazložiti mu želijo stališče in ogorčenje vseh tržaških demokratičnih in antifašističnih množic. »Sestal se je tudi tržaški pokrajinski odbor Italijanskega vsedržavnega združenja antifašističnih političnih preganjancev (ANPPIA) in na seji sprejel resolucijo, v kateri izraža svojo ogorčenost zaradi oskrunitve spomenika v Bazovici, opozarja na podobne provokatorske dogodke, ki stremijo za tem, da bi motili red in ustvarjali sovraštvo med prebivalstvom ter žalili demokratične in antifašistične tradicije Trsta, ter končno poziva vse demokratične Slovence in Italijane, da se združijo in izpričajo svojo zvestobo stvari svobode in antifašizma.« FILMI PO TV Nedelja, 17. maja, canale 5, ob 24. uri Closer Režija: Mike Nichols Igrajo: Julia Roberts, Natalie Portman, Jude Law, Clive Owen Dan je novinar, ki piše osmrtnice in ki živi z mlado ameriško striptizeto Alice. A ko spozna fotografinjo Anno, se zaljubi vanjo in se z njo tudi zaplete. Toda Anna je poročena z zdravnikom Larryjem, ki ga je po ironični igri usode spoznala prav zahvaljujoč Danu, ki ga v šali omenjata kot svojega Kupida. Toda temu sledi skrivnostna zgodba o strasti in nekaterih najosnovnejših vprašanjih medčloveških odnosov: zakaj človek v povsem zadovoljni zvezi sili v prevaro partnerja in tvega, da izgubi ljubljeno osebo. Smo ljudje ustvarjeni za mono-gamijo? Lahko hkrati ljubimo več kot enega človeka? In čisto na koncu, kako dobro poznamo človeka, ki ga ljubimo? Ponedeljek, 18. maja, rete 4, ob 23.35 Malena Režija: Giuseppe Tornatore Igrajo: Monica Bellucci, Giuseppe Sulfaro in Luciano Federico Malena je vaška lepotica, ki dokaj razburja duhove krajevnega prebivalstva. Ko se sprehaja po vaškem trgu malega zaselka na jugu Italije, jo opazuje vsa moška populacija. Njena lepota pa prevzame tudi skupino nadebudnih najstnikov, ki jo pogostokrat nadležno zasledujejo. Enega izmed njih, trinajstletnega Renata, pa tako očara, da postane z njeno, črno-laso, sredozemsko podobo dobesedno obseden. Stalno jo opazuje, se maščuje nad vsemi, ki jo opravljajo, in nenehno fantazira o njej. Iz afriške fronte dospe nekega dne novica o smrti Maleninega moža. Moški se ji neutrudljivo nastavljajo in jo vsiljivo nadlegujejo, kar pa seveda ni po godu tamkajšnjemu ženskemu delu prebivalstva, ki se naposled upre. Torek, 19. maja, rete 4, ob 21. uri Forrest Gump Režija: Robert Zemeckis Igrajo: Tom Hanks, Robin Wright, Sally Field in Gary Sinise Film, ki si je leta 1995 prislužil kar šest oskarjev, je izredna pripoved o svojevrstnem For-restu Gumpu, ki je v marsičem Jjk i i V v"^^*" precej različen od svojih vrstnikov. Zemeckis je ob pripovedovanju Forrestove posebnosti in vrste pozitivnih naključij, ki so mlademu protagonistu podarile zanimivo življenje, uspel ovekoveči-ti zadnjih trideset let ameriške zgodovine. Torek, 19. maja, rete 4, ob 2.40 Medea Režija: Pier Paolo Pasolini Igrajo: Maria Callas, Massimo Girotti in Giuseppe Gentile Pier Paolo Pasolini se je leta 1970 preizkusil tudi v filmski režiji gledališke drame, pri čemer je vlogo protagonistke zaupal Mariji Callas. Filmskemu platnu prirejena zgodba pripoveduje o kraljici barbarskega plemena, ki si ne more kaj, da bi se ne maščevala varanju svojega moža. Ko se zave, da jo je le-ta zapustil, se smrtno znese nad mladima otrokoma. Pasolinijev celovečerec, ki ga je furlanski režiser posnel tudi na gradeškem otoku Mota Safon, se seveda navezuje na Evripidovo tragedijo: v filmski postavitvi je furlanski pesnik in pisatelj posebej naglasil razlike in protislovja med kmečkim in mestnim doživljanjem sveta. Petek, 22. maja, rete 4, ob 23.30 8 mm - Delitto a luci rosse Režija: Joel Schumacher Igrajo: Nicolas Cage, Joaquin Phoenix, James Gandolfini in Peter Stormare Tom Welles je tajni preiskovalec, ki se običajno posveča skrivnim ljubezenskim razmerjem svojih strank. Nekega dne pa se pri njem zglasi tudi gospa, ki ima nekoliko svojevrstno potrebo. Po moževi smrti je namreč v družinski blagajni odkrila videoposnetek, ki priča o okrutnem nasilju, o katerem pa sama nič ne ve. (Iga) NASA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI PRIREDITEV .. h i* ■ ' i1^1 ' MW® SESTAVIL LAKO PREDSEDNIK ZDA NAPADALKA NA ZNANO OSEBNOST DELEC PRAHU ZBORNIK SPISOV, PRAVIL ITALO SVEVO PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK S10V. POUTIK (JOSIP) MESTO V TOSKANI FOTO KROMA MAKEDONSKI NOGOMETAŠ, KI IGRA V ITALIJI REKA V ITALIJI (ORIG.) OKRASNA CVETUCA ITALIJANSKA IGRALKA REKA V ALBANIJI LJUDSTVO V PIRENEJIH FRANCE PREŠEREN AM. IGRALEC VOIGHT NAJVEČJI PTIC TEKAČ ZRAČNA PLAST OKROG ZEMELJSKE OBLE AMERIŠKI PEVEC (LOU) VELIKA 2ABA STIČIŠČE STOLETIJ MAKEDONSKO KOLO AMERIŠKA DR2AVA NAŠ PROSVETNI DELAVEC TERČON NAROD OB BALTIKU CASTILEC, OBOŽEVALEC CESARE TARUFFI SPODNJA OKONČINA PRIPRAVA S KREMENOM AMERIŠKA ZVEZNA DR2AVA SLOVENSKI PEVEC PESTNER NIALA BREZ VOKALOV RT NA JUGU ŠPANIJE SL. SKLADATELJ (UROŠ) LJUBLJANSKA GALERIJA SERGIO TAVČAR MEDOVNJAK BEOTIJCI GORA V JULIJSKIH ALPAH KRVNOMEZ-GOVNI ORGAN DELOVNA MIZA (NAR.) DOLGOREPA PAPIGA Z MOCNIM KLJUNOM NAŠ DENAR MARKO KRAVOS ITAL. POUTIK (GIANNI) STANE CESNIK NELSON PIQUET TEKOČINA V ŽILAH NAM OMOGOČA VID IZRAELSKI PREROK ŠVICARSKI DRAMATIK (JOHANNES) SL. PISATELJICA (EVEUNA) NASPROTNIK, TEKMEC / 2OGA ZUNAJ IGRIŠČA PTICA IZ DRU-2INE UJED ECO UMBERTO OTOCJE V INDONEZIJI MNO2IČEN STRAH NIKI LAUDA LARRY SEMON V ITALIJI REKA V SRBIJI, LEVI PRITOK JU2NE MORAVE PREBIVALEC EVROPSKE OTOŠKE DR2AVE ZAJEDAVEC V CREVESJU CLOVEKA BERI PRIMORSKI DNEVNIK / REKA V ITALIJI, LEVI PRITOK ADI2E SL. IGRALKA STARC JAPONSKA UTEŽNA MERA LETOPIS CIRILSKA CRKA ITAL. IGRALKA MALTAOLIATI ČRNSKO LJUDSTVO V NIGERIJI SRBSKI KOŠARKARSKI TRENER NIKOLfi MESTO PRI TERAMU 2ELEZOV OKSID PRIPOVEDNA PESNITEV KATRAN LAURENCE OLIVIER FIN. VOZNIK F! RAIKKONEN RIMSKA BOGINJA JEZE CUFFORD ODETS ALOJZ REBULA PREBIVALEC BALKANSKE DR2AVE SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU OTOK V VELIKIH ANTILIH PIKRA, ZBADLJIVA BESEDA ALI MISEL NADUHA DIKTAT METEREOLOG SLOVARČEK - AAL = švicarski dramatik • ARU = otočje v Indoneziji • DRIM = reka v Albaniji • IBO = ljudstvo v Nigeriji • JERAS = slovenski politik • KIN = japonska ute2na mera • NAO = rt na jugu Španije • VETERNICA = reka v Srbiji / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 27. maja 2009 23 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Miška smetiška - Škarje 20.30 TV Dnevnik, sledi Utrip evangelija 20.50 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Aktualno: Sabato & Domenica 9.35 Aktualno: Settegiorni 10.25 Aktualno: Aprirai 10.40 Aktualno: Tuttobenessere 11.30 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Aktualno: Easy Driver 14.30 Aktualno: Effetto Sabato 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 17.10 Aktualno: A Sua immagine 17.40 Dnevnik L.I.S. 17.45 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.35 Kviz: Affari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Glasb.: Ti lascio una canzone (v. A. Clerici) V^ Rai Due 6.00 Dok.: Caro amore caro...scende da un matrimonio 6.25 Aktualno: L'avvocato risponde 6.35 Aktualno: Inconscio e Magia 6.45 Variete: Mattina in famiglia, sledi Jutranji dnevnik 10.15 Aktualno: Sulla via di Damasco 10.45 Aktualno: Quello che 11.25 Aktualno: Aprirai 11.35 Variete: Mezzogiorno in famiglia 13.00 Dnevnik 13.25 Šport: Dribbling 14.00 Talent show: Italian Academy 2 17.10 Aktualno: Sereno variabile 18.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.10 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.00 Nan.: Piloti 19.30 Variete: Scorie di scorie 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 22.40 Šport: Sabato sprint 23.20 Dok.: Tg2 Dossier V" Rai Tre 7.00 Risanke 8.00 Variete: II videogiornale del Fanta-bosco 9.00 Aktualno: Tv Talk 10.00 Aktualno: Art News 10.30 Aktualno: I nostri soldi, sledi Esto-vest 11.00 Aktualno: Levante, sledi Italia Agri- coltura 11.30 Šport: Si gira 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved 12.25 Aktualno: Il Settimanale, sledita Bellitalia in Mediterraneo 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved in rubrike 14.50 Aktualno: Tgr Ambiente Italia 15.50 Tg3 Flash L.I.S. 15.55 Šport: Sabato sport 16.10 Šport: Magazine Champions League 16.35 Šport: Ciclismo - Giro d'Italia del Centenario 18.10 Šport: 90° Minuto serie B 19.00 Deželne vesti in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Variete: Che tempo che fa 21.30 Dok.: Ulisse - Il piacere della sco-perta 23.20 Deželni dnevnik 23.40 Dok.: Amore criminale u Rete 4 6.10 Dnevnik - Pregled tiska 6.30 Nan.: West Wing - Tutti gli uomi- ni del presidente 7.40 Nan.: Vita da strega 8.10 Nan.: Mac Gyver 9.05 Aktualno: Stasera a teatro 9.25 Aktualno: Vivere meglio 11.00 11.40 Aktualno: Cuochi senza frontiere 11.30 Dnevnik, prometne vesti 12.25 Nan.: Distretto di polizia 3 13.30 Dnevnik in vremenska napoved 14.05 Aktualno: Popoldanski Forum 15.00 Film: Poirot (srh., V.B., '05, i. D. Suchet) 17.00 Nan.: Detective Monk 18.00 Dok.: Il serpente gigante 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Double Team - Gioco di squadra (akc., ZDA, '98, r. T. Hark, i. J.C.VanDamme, D. Rodman) Canale 5 6.00 8.00 8.50 9.30 11.30 12.30 13.00 13.40 14.10 15.30 18.50 20.00 20.30 21.10 23.30 Dnevnik - prometne informacije in vremenska napoved Jutranji dnevnik Glasb.: Loggione Aktualno: Super Partes Nan.: Finalmente arriva Kalle Nan.: Il supermercato Dnevnik, okusi in vremenska napoved 18.15 Nad.: Il mammo Talent show: Amici - Il casting Aktualno: Verissimo - Tutti i colori della cronaca Kviz: Chi vuol essere milionario 1.30 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Striscia la notizia Variete: Scherzi a parte - No scherzi no party Film: Original Sin (triler, ZDA, '01, r. M. Cristofer, i. A. Banderas, A. Jolie) v Italia 1 6.00 Studio sport 6.25 Dnevnik 6.55 Risanke 10.45 Nan.: Dharma & Greg 11.20 Nan.: V.I.P. 12.25 Dnevnik in vremenska napoved 13.30 Šport: Grand Prix Moto 13.55 Šport: Motociclismo, Gran Premio di Francia, prove 16.10 Film: Goal! Il film (kom., ZDA, '05, i. A. Nivola) 17.05 19.55, 23.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.30 Dnevnik in vremenska napoved 19.00 Nan.: Tutto in famiglia 19.30 Film: Beethoven (kom., ZDA, '92, i. C. Grodin) 21.10 Film: Chestnut - Un eroe a quattro zampe (kom., ZDA, '04, r. R. Vin-ce, i. M. Vega) 22.55 Film: The Breed - La razza del male (triler, '05, i. M. Rodriguez, E. Lively) ,r 1 r K y ■ . ! ■ i i' ■ 111 V Ü ■J " 7.00 7.15 8.10 9.55 12.00 12.05 12.30 12.50 13.10 13.50 14.05 14.55 17.00 19.00 19.05 20.00 20.30 20.55 22.30 22.55 23.30 8.35, 13.30, 16.40, 19.30, 23.00 Dnevnik Koncert: La grande musica classi-ca Storie tra le righe Koncert: Carlo Bini Kratke vesti Glasbena odd.: Palco, gli eventi in TV Variete: Musa TV Športna odd.: Volley Time Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali Videomotori Dokumentarci o naravi Hard Trek Risanke K2 Variete: Ciacole no fa fritole Musica, che passione! Campagna amica Deželni dnevnik Film: Colpo grosso (kom., '90, r. J. Bradhaw, i. H. Locklear, J. Lewis, K. Welsh) Dok.: Borgo Italia Qui Tolmezzo Stoa LA 6.00 7.00 10.10 10.45 12.30 13.00 15.00 16.15 17.15 19.00 20.00 20.30 21.10 23.10 La 7 Dnevnik, horoskop, prometne vesti Aktualno: Omnibus - Week End, sledi Omnibus Life Aktualno: L'intervista Film: Io, due figlie, tre valigie (kom., Fr., '67, i. L. DeFunes) Dnevnik in športne vesti Nan.: Diane, uno sbirro in famiglia Motociklizem: Superbike, G. P. del Sudafrica Superpole Nan.: Relic Hunter Dok. Atlantide - Storie di uomini e di mondi Nan.: Jag - Avvocati in divisa Dnevnik Variete: Victor Victoria Film: Le pistole dei magnifici 7 (western, ZDA, '69, r. P. Wendkos, i. G. Kennedy, B. Casie) Film: La contropartita (akc., ZDA, '88, i. A. Garcia, E. Barkin) Jr Slovenija 1 6.15 Kultura, sledi Odmevi 7.00 Zgodbe iz školjke (pon.) 7.35 Risana nan. 9.15 Kino Kekec: Tom Sawyer (pon.) 10.45 Polnočni klub (pon.) 12.00 Tednik (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Oddaja: Tranzistor 13.50 Risanka: Rožnati panter 15.55 17.20 Sobotno popoldne 16.10 Labirint 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Ozare 17.25 Na vrtu 17.50 Nagradna igra 18.05 Z Damijanom 18.55 Dnevnik, vremenska napoved, Utrip in športne vesti 19.55 Dok. oddaja: Po Rusiji z Jonatha- nom Dimbleyjem 21.00 Pesem Evrovizije 2009 {p Slovenija 2 0.20 Zabavni infokanal Skozi čas Sedma moč osamosvojitve - Tv dnevnik 16.05.1991 Polemika (pon.) Primorski mozaik (pon.) Študentska (pon.) Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem (pon.) Film: Nesmrtna ljubezen (pon.) Evropsko prvenstvo v ritmični gimnastiki Šport: Mednarodni plavalni miting Celje: nogometna tekma Mik Cm Celje - Hit Gorica (prenos) Bleščica, oddaja o modi Slovenski magazin Film: Rocky Marciano (pon.) 6.30 8.55 9.05 9.30 11.20 11.50 13.05 16.35 18.05 18.00 19.55 21.45 22.15 22.40 Koper 15.20 Sredozemlje 15.50 Biker explorer 16.10 23.00 Vsedanes aktualnost 16.40 Arhivski posnetki 17.30 Globus 18.00 Brez meje (program v slovenskem jeziku) 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 23.00, 0.35 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Jutri je nedelja 19.45 Vzhod - Zahod 20.00 Dok. oddaja: Sissi 21.00 23.15 Evrosong 2009 22.20 Glab. oddaja: In orbita 22.50 Trendovska oddaja: »Q« 0.45 Čezmejna TV - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 9.00 12.00, 0.00 Videostrani 11.30 Dnevnik TV Primorka 16.00 Hrana in vino (pon.) 17.00 Kasaške dirke 18.00 Kultura 18.30 Mladinska oddaja: Naši prijatelji (pon.) 19.15 Settimana Friuli 19.40 Kulturni utrinek (pon.) 20.00 Duhovna misel 20.15 Tedenski pregled 20.30 Na Primorskem: Mladi v akciji - Vipava 2009 21.00 Odprta tema (pon) 22.00 Rally J ,T ........ 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna TV - TG R FJK - deželne vesti 14.20 Euronews, sledi Pogovorimo se o... RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Vse najboljše; 10.00 Poročila; 10.10 Koncert; 11.20 Sobotni mix; 12.00 Ta rozajanski glas; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Nediški zvon; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mladi izvajalci; 18.00 Mala scena; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik, osmrtnice; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.45 Namig za nedeljski izlet; 11.00 Osebnost meseca aprila 2009; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Torklja; 14.45 Du jes?!; 16.15-19.00 SMS - Lestvica; 17.30 Primorski dnevnik; 20.00 Legende; 21.00 Makaroni s ketchupom; 22.30 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Vip manie; 9.33 Sobota z vami; 10.00 Beatles for ever; 10.35 Prosa; 11.00 Smash, svet mladih; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne informacije, dnevnik; 13.00 Doma pri...; 13.33 Pesem tedna; 14.00 Slot parade -New entry; 14.35 Glasbena oddaja; 15.00 Sigla single; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 London Calling; 18.45 Extra extra extra; 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 20.00 Smash; 21.00 Radio Capodistria zvečer; 22.00 Sobota z vami; 22.30 Italo heroes; 23.00 In orbita; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 Pregovor je odgovor; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Čitalnica; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 11.30 Vonj po...; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski mozaik; 18.15 Izlivi; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni večer; 21.30 Glasbeni vrtiljak; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.40 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Radijska igra. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 7.00 Kronika; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Sobotna akcija; 11.15 Zapisi iz močvirja; 11.35 Obvestila; 13.00 Danes ob 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturni val; 14.45 Gost izbira glasbo; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 17.30 Novice; 17.45 Športna oddaja; 18.50 Napoved sporedov; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Športna sobota; 21.00 - 0.15 Evrosong 2009. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 10.50 Skladba tedna; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Oddaljeni zvočni svetovi; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Gremo v kino; 14.25 Divertimento; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.10 Baletna glasba; 17.00 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 V podvečer; 20.00 Luigi Cherubini; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 200,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sobota, 16. maja 2009 VREME PLIMOVANJE Danes: ob 10.17 najnižje -28 cm, ob 18.04 najvišje 27 cm. Jutri: ob 2.39 najnižje -4 cm, ob 5.10 najvišje -2 cm, ob 11.26 najnižje -28 cm, ob 18.36 najvišje 34 cm. UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu v gorah dosegel 8 in pol, po nižinah 7 in pol. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Po vsej deželi bo prevladovalo zmerno oblačno vreme, v hribovitem svetu se bo ponekod lahko pojavila kakšna ploha ali nevihta. V nižinskem pasu se bodo dnevne maksimalne temperature nekoliko dvignile, pihali bodo krajevni vetrovi. (NAPOVED ZA JUTRp \ Predvsem na zahodu se bo delno zjasnilo, drugod bo sprva še nekaj več oblačnosti, večinoma bo suho.