\
Katollšk cerkven list
Danica Uhaja vsak petek na celi poli, in velji po poŠti za celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta 2 gld. 20kr., za četert leta 1 gld. 15 kr. V tiakarniciaprejemana na leto 3 gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za četert leta 90 kr., ako zadene na ta dan praznik,izide
Danica dan poprej.
Teča) XXII.
V Ljubljani 2. malega serpana 1869.
List 27.
—
Cerkvene pesmi.
Prestavlja J. Bile.*)
Lauda Sioa.
Hvali Sij on.
Hvali Sijon Rešen ika, Hval' pastirja in vodnika, Poj mn himne, pesmice.
Koljkor moreš, pevaj hvalo, Vedno hvališ ga premalo, Vedno zlagaj hvalnice.
Hvarmo danes pevajoči Živ' kruh in oživljajoči; Kruh slavimo iz nebes.
Kter'ga pri večerji blagi Bratov družbici predragi Dal je Odrešenik zares.
Hvala bode naj zvoneča, Naj prijetno bo doneča Pesem duše radostne.
Dan slovesni se obhaja,
V	kterem brana ta naj slaja Pervič dana bila je.
Kralja novega praznuje Se večeija, in daruje Jagnje danes se nov6.
Kaj umakne se starina, In resnici sence tmina; Naj razjasni luč tem6.
„Kar sem pri večerji storil," Tak jim Kristus je govoril — „Delajte to v moj spomin!"
Ker nam je povelje dano, Vino ino kruha brano
V	sveti dar spreminjamo.
Verska je resnica taka , Kruh in vina kaplja vsaka Kri postane in meto.
Kar ne vidiš, kar ne slutiš, Kar s poČutki ne občutiš, Vera močna ti terdi.
Tukaj pod podobo dvojno, Ki le znamnje je dostojno, Blage skrite so reči.
Jed meso in kri je pitje, Celo Kristusa je bitje, Pod podobo sleherno.
Kadar prejme Človek njega, Ga ne zlomi, prejme vsega, Nikdar ga ne razdeli.
Vžije tisuč ga al eden, Vsak enol'ko, kdor je vreden, Nikdar zmanjka ne jedi.
Greha čist, poln hudobije Hrano to nebeško vžije, Je življenje al propad.
Grešnim smert, življenja bitje Dobrim je te hrane vžitje. Kak različen je nje sad !
Ko se sveto tajstvo zlomi, Človek nikdar naj ne dvomi, Da je toljk' pod mervo vsako, Koljkor pod podobo vso.
Bistvo tukaj se ne zlomi, Znamnje samo se prelomi; Vse ostalo je enako Pod podobo zlomljeno.
Glej, ta angeljska je hrana, Revnim potnikom podana, Kruh nebeški sinov pravi, Psom metati se ne sme.
Predpodoba mu je bila Izaka daritva mila, Mane sladka jed v puščavi In vozemno**) jagnjiče.
Oj Pastir predobri, pravi Kruh, pomagaj nam v težavi, Ti nas hrani, ti nas pelji, Ti nam gledat1 daj v veselji Večne sreče blagi kraj!
Ti vse veš, vse je mogoče Tebi, hraniš Ti vmerjoče, Ki s Teboj se tu živijo: Naj se s tabo veselijo, Pelji jih tje v sveti raj! Amen«
Adofo Te.*)
Molim Te.
Molim Te ponižno, Večni kralj nebes, Kteri v tih podobah skrivaš se zares. Tebe razumet' ae morem revna stvar, Serce dajem vdano Tebi Večni v dar.
Moti se na Tebi čut, okus, oko; Kar mi vera pravi, ver'jem vse zvesto. Verjem, kar je rekel Jezus, Božji Sin, On, resnica večna, dal nam je spomin.
Bilo je na križu skrito Boštvo le, Tukaj pa človeštvo skrito tudi je. Verjem, da je človek tu in Bog nasoČ: Prosim, kar je prosil ropar vmirajoč.
Kc Tomaž ne gledam tvojih britkih r&n, Vendar da moj Bog si, verjem Tebi vdan. V persi mi bolj terdno, živo vero vlij Upanje, ljubezen v sercu mojem vžgi.
O spomin preblagi smerti Jezusa, Živi kruh, ki dušno nam življenje da! Naj poživlja duša s Tabo Jezus se, Tebe vse sladkosti vživa naj serce.
Dobri pelikan, o Jezus, usmiljeni, Madeže izpere naj mi Tvoja kri. Sej zamore ena sama kapljica Zemljo vso oprati grehov madeža.
Jezus, zdaj v podobah gledam Te, stermim, • Naj zgodi se tisto, kar gorko želim, Da v odkrito lice gledam Te kedaj, Gledam Tvojo slavo srečen vekomaj. Amen.
0 sv. Rešujem Telesa.
I.
Beseda večna.
Verbum supernum.
Beseda večna je izšla ; Desnice zapustila ni Očetove, in je priila, Da tek življenja dopolni.
Ko ga učenec v smert 'zroČi, In ga sovražnikom izda, Učencem prej mesi in kri, Sam Sebe — v hrano jim podi.
V podobi dvojni dal jim je Meso resnično, pravo kri. Da v dvojni hrani človek se Ohrani ves, in poživi.
Pri rojstvu nam je brat postal, Pri jedi v hrano da se nam,
Prejeli tudi poprej. Vr. **) Ali velikonočno.
*) Glej Riharjeve antifone o sv. Ree. Telesu.
Za na* s« j« v smert podal, Plačilo bo nam v raji Sam.
Daritev blagodarna Ti*) Ti nam odpiraš sveti raj : Sovražna vojska nam proti , Okrepčaj nas, pomen' nam daj !
V	presvetem Trojstvu Edinemu Brezkoučoa slava bode naj. Naj enkrat vzame nas domu,
V	življenje večno, v srečni raj. Amen.
JMotitev za srečen iziti vesoijnega cerkvenega zbora•
Kako zvesto poslušajo svoji cerkvi zveste duše vsak glas, ki je cerkvi v prid, kaže med drugim klic k molitvi za srečni vspeh vesoljnega cerkvenega zbora. V Jeruzalemu seje namreč sklenilo pet mašnikov in poslali so povabilo tudi svojim bratom po starem in novem svetu, da bi vsi zedinjeno v ta namen inaševali, molili, premišljevali. Rekli so, da se zamorejo vdeleževati tudi neduhovni s sv. obhajili itd., in kmali so se jeli oglašati venčki po pet in pet oseb, ki se zaporedoma v sv. obhajilu verstč tako, da vsak petek eden ali ena pristopi k Božji mizi v imenovani namen.
Jeruzalemski duhovni namreč mašujejo ali na Kal-varii, ali v cerkvici kervavega bičanja, ali v Gctse-manu, ktere kraje je Kristusova kri rosila, in vsak si izvoli, da eno peterih kervavih ran prav posebno časti, /raven tega pa tudi vsak gleda, da zbere veliko vencev po pet oseb, ki so pripravljene vsaka po en petek v inescu spoved in sv. obhajilo v ravno ta namen opraviti. Molitev, ki jo svetvajo, smo že razglasili v enem poprejšnjih listov. Naj ponovimo bolj natanko še namen, kteri se ima doseči: 1. Srečen izid nastopnega velikega cerkvenega zbora ; 2. Zedinjenje jutrove nezedinjene ali greške cerkve s katoliško; 3. Spreobernjenje vsih tistih duhovnov, kteri — čeravno katoliški — so po svoji lastni slabosti zašli na napačno pot.
O začetku cerkvenega zbora uni duhovni v Jeruzalemu žele sv. Očetu naznaniti to-le: „Sv. Oče, mi katoliški duhovni smo se s Tvojo svetostjo na gori Kal-varii zedinili, da bi sprosili srečen izid cerkvenega zbora, da naj Ti Bog usmiljenja dodeli biti pastir, in vesoljni svet Tvoja čeda ;" — torej bi radi zvedili število duhovnov in druzih v ta namen zedinjenih, ki se naznanjajo č. o. Ileribertu Witsch-u, apostolskemu peniten-cijaru v Jeruzalemu.
O priliki se bode tudi od tod ta reč naznanila. Gotovo je, če bo več molitve in prošenj, veči sad bo Bog dodelil vesoljnemu zboru.
JKotiko vetja pregovor t „ Poštenjak svoje vere ne spremeni
(Konec.)
So resnice, ki se po zvijačah dajo nekoliko otain-niti, ne pa popolnoma odstraniti. Taka je z našo rečjo. Jasno kot beli dan je, da je bil taki katoličan, ki je k krivoverstvu pristopil, vse kaj druzega kakor poštenjak. nasprotno pa so bili tisti, ki so katoličanje postali, poštenjaki v pravem smislu. Za to imamo tako očitne spričbe, tako sijajne zglede, da se morajo tudi nehote priznati. Ali poznate tiste preklicane Desankte, Ahile, Bonavinc in Gavacc?*') Ali so to ljudje, ki so drugo-verei postali zarad tega, da bi čistejše in bolj pošteno živeli V Tega ne verjamejo ne protestantje ne mi, kajti
•> Na te bes*"dri j.- krasni Riharjev spev .,o salutaris Hostia4' /.ložen. —
*'j Vm odpadniki od katoliške vere. Njihovo življenje je tako ostudno, >la se pero brani dalje o njih pisati.
njihovo življenje je tako ostudno, da še protestantje, kteri imajo le še količkaj sramožljivosti v sebi, se s studom od njih obračajo.
Ali so morebiti protestantje, ki so v novejšem času vero spremenili in katoličanje postali, kaj na dobrem imenu zgubili in ali so nehali poštenjaki biti? Ravno nasprotno je; vsa Evropa se je čudila, in protestantje samt; akoravno so bili žalostni zarad prestopa, niso jih zamogli zaničevati, kajti Čednosti so jih varovale pred vsakim obrekovanjem. Vidili smo prince in princesinje na Nemškem, ki so po prestopu k katoliški veri pravo ogledalo vsake čednosti postali, vidili smo angleške lorde, ki so po prestopu k katoliški veri zarad vere, ljubezni do bližnjega, keršanske ljubezni, kar se posebno tiče podpiranja revnih, doživeli, da so jih vsi protestantje tistih krajev zasluženo častili in spoštovali. Vseučilišče v Oksfortu in deloma tudi v Kambridžu je svoje naj bolj učene doktorje, svoje naj izverstnejši govornike, svoje naj bolj spoštovane duhovnike katoliški cerkvi dalo, in cela Evropa je verovala v resnično spreobernjenje njih veliko, ki so morali vse posvetne dobičke zapustiti zarad tega, ker so k katoliški veri prestopili.
V resnici so čednosti, ktere tisti doprinaša, ki k katoliški veri prestopi, tedaj svojo vero spremeni, tako sijajne, tako v oči vidne, da se nad njimi ne moremo zadosti načuditi. Protestant postavim, ki se v naročje katoliške vere poda, premaga sramožljivost, ki je pri osebah visocega rodu in izbrane odgojenosti dostikrat prav velika, akoravno napačna. Ne sramuje se reči, da je do sedaj v zmoti živel, rad in prostovoljno se podverže nezmotljivi oblasti, ki je od svoje zibeli navajen bil jo sovražiti. Premagati mora težave, ktere mu dostikrat stavijo dobičkarije, sorodniki, prijatli, starši itd., odstraniti mora zapreke, ktere dela navada življenja, ktera mu je že skoraj v drugo naravo postala, z eno besedo, hudo se je treba bojevati. Vse to pa zahteva vzvišenega značaja, tako velikost serca in tako odkritoserčno ljubezen do resnice, da more vsak tacega človeka visoko spoštovati in občudovati, ako le ni popolnoma zašel s prave pametne poti. Ker je tedaj reč taka, kdo ne vidi, v kaki zmoti so tisti, ki vsem tem vkljub še terdijo, da poštenjak vere spremeniti ne sme.
Se ve, da se tudi zgodi, da nekteri to prislovico gulijo, akoravno njene hudobije ne poznajo, morebiti iz sočutja, pa to se ne sme na škodo ljubezni in resnice. Ako nesrečneže miluješ, ki so brez lastnega zadolženja v zmoti rojeni, in so hudo zapleteni, je prav; ali ob enem ne pozabi zahvaliti se neskončno dobremu Bogu, ki te je brez tvojega zasluženja zmote obvaroval in te katoliškim staršem dal. Se dalje, moli in priporočuj z vso gorečnostjo tiste zmotence nebeškemu Očetu in njegovemu Sinu Jezusu, ki razsvetli vsacega človeka, kteri na ta svet pride, da naj jim pomaga zmoto spoznati in jim moči dodeli, resnice se popolnoma poprijeti. Ako si pa zmožen, podučuj jih sam v pravi veri, potrudi se ž njimi, in to bo naj lepši miloserčnost pravega katoličana. Ako jih pa v zmoti poterdujeŠ s tem, da jim praviš, poštenjak vere ne spreminja, to ni samo nobena miloserčnost, ampak neusmiljenost, kajti reklo bi se to človeka od dobrega odvračati in v slabem poterjevati; reklo bi se, kar je nar hujši, malomarnost v veri vedno bolj in bolj vtemeliti.	Fr. Vidic.
Mi je mar vera samo za prosto i jud' stvo in ženski s pot t
ProstoduŠniki dobro previdijo, da se vera ne da popolnoma v nič djati, zarad tega se trudijo in prizadevajo, da se sami sebe od vere ločijo, in jo le kmečkim kočam in navadnemu ljudstvu pustijo. Pravijo, vera
je dobra za ljudstvo, ktero se mora berzdati, da svojih vojnic ne prestopi in nekako nravnost ohrani. Vera, pravijo ti lažnjivi preroki, je tudi dobra, ako se ravno hoče, za ženski spol, kteri potrebuje včasih verskih domišlij, ali za možake, v devetnajstem stoletji, to bi se reklo vse pridobitve napredka in izobraženosti iz rok izpustiti! Poglejmo nekoliko v te puhle modrije.
1. Veraje dobra za ljudstvo. S tem stavkom hočete reči, da je vera samo za ljudstvo dobra, za tiste pa, ki so zarad duhovne zmožnosti, izobraženosti, stanu nad ljudstvom, za tiste že vera ni. Prosim vas, povejte mi, ali je vera kaj resničnega, ali samo izmišljena reč? Tu je samo en odgovor! Ali imamo dolžnost, Boga spoznati, ga častiti, moliti, se mu vklanjati, — ali te dolžnosti nimamo? Ali ni Boga, ali pa, če je, je taki, da se za naše češčenje ne zmeni. Eno teh je gotovo, to se ne da utajiti; če je pa pervo resnično, zakaj bi tisti, ki se med ljudstvo ne šteje, dolžnosti ne imel, Bogu svojega češčenja darovati? On ima to dolžnost še v toliko višjem pomenu, kolikor veči zmožnosti mu je Bog dodelil ga spoznati. Ker mu je Bog boljši okoli-šine življenja naklonil, je on toliko veči nehvaležnež, ker noče spoznati Boga kot vir vsih teh dobrot, ki ga ločijo od navadnega ljudstva. Velik brezbožnež je tudi taki, zakaj on dobro spozna hudobijo in jo vender počenja, ker on se ne more izgovarjati na nevednost, ki si jo neučeni ljudje v izgovor jemljejo. Ako pa vero za izmišljeno reč imajo, za ktero se Bog ne peča, in ktere sam ne čisla, zakaj bi bila pa taka reč potem dobra za prosto ljudstvo? Mar ljudstvo nima ravno tistih pravic do resnice, kakor učeni, ali naj se ljudstvu zmi-šljene reči, vraže, neresnice in enako blago kot vera v glavo vbija iz edinega razloga, ker je to za ljudstvo dobro? Ali je to ljubezen, s ktero se taki ljudje vedno bahati hočejo in terdijo, da le oni želijo pravo srečo ljudstvu? Dobro vas poznamo — že dolgo je tega, poznamo tudi spoštovanje vaše in ljubezen do ljudstva! Vi pravite sicer, da hočete ljudstvo oprostiti verig, v ktere so ga katoliški tirani vkovali; vprašam vas pa, ali vam vest nič ne očita, ko ljudstvu krivo vero, ma-likovavstvo in brezverstvo silite iz edinega razloga, da si dobičke delate? V obraz vam rečem, da ste hinavci! Tudi ljudstvo vas že davno dobro pozna.
Zraven tega je tudi očitno, da se o verskih dolžnostih s takimi ljudmi ne more veliko besedo vati. Pred našim stoletjem bilo je lepo število stoletij, in v vsih so se odlikovali možje iz raznih vzrokov, pri vsim tem pa so bili vse drugač verni, kakor pa njih veliko v današnjih časih. Za moj del pa naj bo naše stoletje naj srečnejše izmed vsih, naj bo naj drajši biser in naj svitlejši zlato, solnce samo, ki vse druge preseže in otamnuje; vidi se vender iz raznoterih ostankov po-prejšnih stoletij, ki so še do naših časov se ohranili, da ne smemo vsih nekdanjih rodov med goske prištevati. Bilo je pa bogočastje v vsakem času in še celo med naj bolj divjimi narodi v visokem spoštovanju, naj si bo, da so med drugimi rečmi tudi lažnjive bogove častili in malikovali, pa zdaj se govori le o tem, da je bilo bogočastje vselej in povsod v velikem spoštovanji. Spričbe pa, ktere zamore katoliška cerkev v tem oziru za se skazati, so tako sijajne, tako očitne in tako pre-pričavne, da se mora, kdor hoče to tajiti, poprej pameti odpovedati, preden bi sklenil katoliški veri se odpovedati.
Ko smo tedaj to premislili, prevdarimo še, kaj prav natanko izreka stavek vera je dobra za ljudstvo? Z drugimi besedami bi se tako-le reklo: Samo ljudstvo nima pravice brezbožno biti, vsi drugi pa, ki niso ljudstvo, smejo Boga žaliti, kolikor hočejo in morejo. Stvari zamorejo Stvarnika zatajiti, otroci zamorejo stariše zmer-
jati in psovati, odrešeni Odrešenika ne spoznati kot svojega, če le niso izmed ljudstva.
Reklo bi se: Le ljudstvo ima dolžnost, ne delati kakor živina, ki Boga ne časti, ker ga ne spozna. Drugi pa, ki niso izmed ljudstva, zamorejo po svoji natori biti to, kar je žival, in so tudi, kajti svojega obličja drugam ne obračajo kot na zčmljo, ravno tako, kakor žival v jasli: nikdar pa ne k nebesom, od koder jim vse dobrote dohajajo.
Reklo bi se: Le ljudstvo ima potrebo svoj poslednji namen doseči, ki se imenuje večno zveličanje, drugim pa, ki niso iz ljudstva, je dovoljeno se ne zmeniti za svoj poklic in ne za svoj namen, ampak delati kakor da so si sami svoj namen. Le samo ljudstvo ima potrebo večnim kaznim oditi, ktere se dajo spričati po zdravi pameti in po neštevilnih drugih dokazih. Vsak namreč, kdor Boga ne časti, bo njegovo težko roko občutil. Tisti pa, ki ni iz ljudstva, se zamore brez vsake skerbi zapoditi v nezmerno morje večnih kazen, kar bi gotovo tudi naj veči brezumnik ne storil.
Reklo bi se: Le ljudstvo ima potrebo in dolžnost hvaležnost Gospodu skazovati, ga milosti prositi, posebno za odvernjenje vsih časnih in večnih nesreč; tisti pa, ki ni izmed ljudstva, zamore Bogu malomarnost kazati pri neštevilnih dobrotah , ktere prejema vsaki dan, in se še sme prederzniti vsegamogočnemu božjemu veličanstvu se posmehovati.
Reklo bi se: Le samo ljudstvo ima to nesrečo, da zamore grešiti, in zarad tega tudi dolžnost sc pred Bogom ponižati, ga odpušenja prositi in njegovo milost doseči; kdor pa ni izmed ljudstva, še ne ve, kaj se pravi potrebo in dolžnost imeti pred božjim prestolom se na svoj grešni obraz vreči in milosti prositi, ker misli, da vedno naj čistejše živi.
To in marsikaj druzega pomenijo tiste hvaljene besede, da je vera le za ljudstvo dobra. Zavoljo tega naj vsak, kdor to izreče, poprej pomen teh besedi pomisli, in potem, ako ima še količkaj serca, dobro pretehta mogoče nasledke. Poglejmo pa, kako je vera dobra za ljudstvo, kajti ljudstvo obstoji iz ljudi, ljudje pa so stvari Božje in imajo namen nebeško domovino doseči in posesti, pa imajo tudi to željo globoko v sercih zapisano. Vera je namreč edino sredstvo, po kterem sc v nebesa pride. Vera je dalje dobra za ljudstvo, kajti ljudstvo mora hudo poželenje premagovati, kterega pa ni tako lahko premagati, le verskim razlogom se umakne. Vera je dobra za ljudstvo, ker okolišine so dostikrat take, da more človek britkosti in težave s potcrpljenjem prenašati. Dostikrat ni kruha, ne obleke, ne strehe; ako bi v takih okolišinah vere človek ne imel, kaj bi počel? En pogled proti nebu pa zadostuje, ker spomin na nebeškega Očeta, brez čigar volje las človeku z glave ne pade, poživi obupajoče serce, ter odtegne njegove misli od zemlje, ki je dolina polna solz.
Vera je dobra za ljudstvo tudi zarad tega, da zamore poterpežljivo prenašati poštenje in hudo obrekovanje svojih sovražnikov, pa tudi zatiranje svojih zagovornikov, kajti vedno je njihova poterpežljivost na poskuMiji. Ako bi nekteri preklicani ljudje, ki so v resnici pravi zatiravci in izdajavci ljudstva, akoravno se za nar boljši prijatle štejejo, nekoliko sprevidili, da tudi njihov dobiček tirja, če jih že prr.vica in resnica ne ganete, od-jenjati od svoje terme, ki diliti ljudstvu vso vero vzeti po raznih načelih, bi gotovo ne tiščali v to, da naj ljudstvo brezverno bo.
Po vsem tem je treba pa zvediti, da je vera tistim, ki jo samo ljudstvu silijo, in ki pravijo, da niso izmed ljudstva, ravno tako potrebna, še celo bolj potrebna. Ne glede na to, da morajo ravno tisti namen
doseči z enakimi sredstvi, kakor ljudstvo, oni iinaju
*
še sto in sto drugih vzrokov. Morajo gizdavost krotiti, ki je skoraj vselej v družbi z učenostjo, morajo napuh zatirati, ki je v obilnejšem številu po gosposkih dvorih, kakor v revnih kočah domd, morajo skopost odpravljati, ker je je ondi več, kjer ima kaj posestva. Pred vsim morajo poželenje berzdati, ki se nar bolj pogostoma nahaja ondi, kjer je veliko lenobe in postopanja, kjer je miza polna dobrih in umetno narejenih jedil, močnih pijač, veliko nepotrebnih, morebiti tudi pregrešnih besedi v preveč zgovorni drušnji; kjer so plesi, gledišča in drugo raz veselje vanje, ki navadno serce hudo zamota v nepoštene zanke. Vsi taki imajo še vse bolj potrebo za vero se poganjati, kakor prosto ljudstvo, kajti hujši skušnjave in bolj pogoste skušnjave kaj lahko človeka v greh privabijo, posebno kadar človek priložnosti išče. Prosto ljudstvo saj toliko tacih skušnjav nima, ker priložnosti nima. Ako tedaj tisti ljudje, ki pravijo, da je vera ljudstvu potrebna, to terdijo, jim hočemo prav dati, obenem pa jim tudi v spomin poklicati, da je tudi njim v zveličanje potrebno saj toliko vere imeti, kakor ljudstvu, če ne več, in nikar naj ne mislijo, da jim je v nečast, ako so verni. Prišla bo ura, vkteri sibodo želeli biti verni. Bog daj, da bi prepozno ne bilo!	(Dalje uasl.)
Veriice iz življenj* sv. Očela P{Ja II.
(Spisuje A. Zakotkaijev.)
Tudi tukaj se je večkrat primerilo, da je bila njegova blagajnica do dna prazna. In če je ob takem času prišel kdo, ki je bil v resnici potreben, ga nikakor ni mogel praznega in neutolaženega pustiti. Njegova neomejena ljubezen si je znala vselej hitro pomagati iz zadrege, in prigodbica, kakoršno smo unkrat o sre-bernih svečnikih povedali, se je spet večkrat v raznih oblikah ponavljala.
Ravno tako je tudi svojega oskerbnika in kuharja včasih v zadrego pripravil. Enkrat pride ta njegov oskerb-nik in v veliki zadregi hiti pripovedovati: „Pet sto frankov, ki so bili davi še v Vaši blagajnici, je že spet zginilo. Nimam ga bajoka več, da bi za jutrajšnje potrebe preskerbel." Preblagi pastir je bil spet ves svoj denar ubožcem podelil.
„Kaj pa Vam tako beli lase? reče nato blagi grof oskerbniku, ni nam li dobrotljivi Bog, ki živi ptice pod nebom, za vsaki dan našega kruha obljubil?"
„V tej reči, prevzvišeni gospod, imate gotovo prav, mu leta odgovori, vendar sem v veliki zadregi?"
„Jutri je petek, mu smejaje se odgovori kardinal, tedaj postni dan; prinesite mi za kosilo sira."
„Kaj pa za večerjo?" za večerjo tudi nimam kaj prinesti. „ra spet sira," odgovori enakomerno škof.
Tako tedaj je svojim lastnim ustom pritergoval sv. mož, da bi revežem terpko osodo lajšal. Pa ne le usmiljeno, vsakemu odperto serce, tudi posebno pogumnost in moč je imel ta čestiti služabnik Božji. Priča temu nam je sledeča prigodba. Nekega večera pred pustom, ko je šel kardinal ravno obiskat svojega ljubega Od-rešenika v presv. Rešnjem Telesu, ves preplašen priteče cerkvenik k njemu in ga prosi za Božjo voljo, naj vendar berž gre, ker nekdo je umorjen v zakristiji. Brez straha berž priteče in res dobi na klopi ležečega dvajsetletnega mladenČa, ki je smertno ranjen tu pribežališča iskal. Komaj je bil Mastaj pri ranjencu, že so priderli trije preoblečeni divjaki, njegovi preganjavci, z bodalom v roci, da bi tu svoje kervavo delo doveršili.
Kardinal pa se jih ne boji, temuč prav serpo jim pogleda v oči, jim pokaže križ, ki ga je nosil na persih in jih ostro svari zarad njihove hudobije. Pogumno, mogočno in resno jim koj zapove: „V imenu Boga, kri-
žanega Gospoda Jezusa Kristusa, vam zapovem, odnehajte in poberite se!" To jih tako popari, da se precej na tihem preč spravijo, skoraj sami ne vedč, kaj delajo? Mastaj berž pošlje po zdravnika, pa prepozno je že. Zatoraj ga hitro spove in za smert pripravi. In ta revež je bil tako srečen, da je zdihnil svojo dušo v naročji njega, ki je imel v malo mescih sprejeti ključe nebeškega kraljestva v svoje preblažene roke.
Ali preden o tem govorimo, naj povemo le še tale prigodljej, ki lepo kaže, tako je ljubil grof Mastaj tudi svoje sovražnike in jim je za njihovo preganjanje še dobrote delil. Sicer je bil obče spoštovan in ljubljen, ali kje je kdo pod solncem, ki bi bil popolnoma prost vsih očitnih in skrivnih sovražnikov? Tudi on jih je imel nekoliko, pa prav hudih. S časom se je nekterih znebil, z enim pa se nikakor ni mogel spraviti, kakor koli je poskušal. Poslednjič pa je tudi tega omečil.
Ta njegov zagrinjeni sovražnik je bil mestni župan. Njegova žena je bila zategadel močno žalostna. Veliko si je prizadevala, da bi moža na drugo pot spravila; pa njegova serditost se ni dala potolažiti. Slednjič so imeli gospej kerstiti dete, in zdaj si je mislila, bo vendar priložnost, da sc mož s škofom spravi. „Ko bi hoteli škof, djala je sama pri sebi, biti za kerstnega botra otroku, ki mi ga Bog podari, gotovo bi zginila iz serca mojega moža vsa razpertija, vsa jeza, ker tako bi bili kardinal po duhovni sorodnosti navezani na naše dete."
Pove tedaj škofu, kaj si je namenila. Kardinal Mastaj se ji zahvali in je s tim popolnoma zadovoljen. „0, pravi, z veseljem prevzamem to, prav rad sem za botra otroku, in zelo mi je všeč, da si tako enega prijatelja več pridobim."
Pa to se ni tako lahko zgodilo, kakor se je govorilo. Kakor so zdaj reči bile, bi gospod župan nikdar ne bil prosil, škof tedaj bi moral pervo stopinjo storiti, ako se je imelo kaj doseči. Uboga žena mu je tudi odkrito razodela svoje skerbi v tej reči.
„Ali nič druzega ne?" dobrovoljno odgovori škof. „Dobro, moja hči, sam tedaj ga bom prosil.^ In priložnost seje pokazala precej drugi dan, ko je bilo posvetovanje zastran oskerbništva mestne bolnišnice, kjer, se vč da, se župan kot pervi mestni vradnik ni smel pogrešati. Ko je bila reč dognana, gre škof s svojo navadno dobrovoljnostjo naravnost k njemu in kakor da bi bil že vse pozabil, kar je bilo britkega in hudega v sovražnikovem sercu skrito, mu stori ponudbo s pojas-nivšimi besedami ter povč, da bi bil rad boter njegovemu otroku. Župan, kar se dd strast en mož, se še toliko ni mogel zderžati, da bi bil vsaj zamolčal svoje osupnjenje, in zoper vse spoštovanje, ki bi ga moral dvakrat in trikrat imeti do škofa kot grofa, višega pastirja in kardinala, mu po osornem odreku herbet pokaže pa gre.
Škof Mastaj je bil močno žalosten, ne tolikanj za' rad osebnega razžaljenja, marveč zato, ker ni mogel tega terdovratnega serca omečiti. Pa keršanska ljubezen se ne d£ naveličati, zatoraj se ni obupal, le boljši priložnosti je čakal.
Mesec dni je preteklo, in tako sramotno razžaljeni škof iz Imole je postal papež Pij IX. Kar dobi ondašnji župan neki dan iz Rima pisemce, v kterem so bile samo tele besedice:
„Škofa iz Imole nista hoteli za botra, ali bi hoteli Rimskega škofa?"
Za odgovor se je že naprej lahko vedilo. Precej hiti župan v Rim v papeževo dvorano, je pokleknil pred svetega Očeta in jih ponižno odpuščen j a prosil.
Pa naj še kdo reče, da to ni katoliška ljubezen, da tako djanje ni junaško, apostoljsko djanje, vredno Jezusovega namestnika na zemlji!	(Dalje nasl.)
Ugled, po Slovenskem ln dopisi.
li Ljubljane. Čujte: Naše opombe v zadnjem listu zoper adreso „konštit. društva" so bile sad iz branja poglavarjevega ukaza do okrajnih predstojnikov in nanj so merile. Tako je rekel Frice „Tagblatt", ki rad tri perste kvisko pomoli in lažnjivo toži po svoji navadi. Toda resnice, kadar je potreba, se ne bojimo povedati tudi visokim in poglavarjem; moramo pa priznati, da omenjenega ukaza takrat še nismo bili prebrali, ker nasprotne časnike dobivamo navadno še le pozDeje iz druge roke, in sovražljivi „Tagblatt" je imel sam tisti „veits-tanz", kterega je Danici pritikal. Ta bolezen ga ter-pinči že od dneva njegovega rojstva.
Kaj pa uni ukaz vladnega namestnika pravi? Zavoljo „nekterih naznanjenih (tedaj ne še spričanih in dokazanih?) dogodkov, da se je leča napak rabila, je treba resnobnega in nategnjenega nadzorstva, zvikšanega naj marljivsega čutja in naj ostrejši rabe postave," itd. pravi ukaz do okrajnih predstojnikov. — To so besede prav dosti jasne in komur se v glavi ne verti, ne potrebuje razlage. Če jih je pa „Tagbl." čisto prav razlagal, rekši: ,,da je vlada s svojim razpisom adreso mestnega odbora poterdila", to naj sama presodi.
„Tagbl." se repenči, da ta ukaz je bil „schreck-schuss" za „klerikalce;" toda cerkveni služabniki so slišali že drugačni „schreckschusse," ki jim pa niso možgan zmešali in ne cerkve pretresli. Ta „schreck-schuss" utegne še celo kako korist roditi, da bodo v prihodnje morda dotični višji vradniki sami bolj pridno k pridigam in naukom hodili in bolje presoditi vedili, ter se govornikom saj tega ne bo treba bati, da bi jih kteri si bodi ne odveč v teologii in postavi izurjen berič, žandar ali časniški špicelj lažnjivo ovajal. Pravice nas ni groza, in če kdo res kaj zagreši, se kazni ne bo izmikal.
Kakošne „maiievreu imajo cerkveni nasprotniki. ,,Laibacherica" je prinesla spis: „za koncil in zoper koncil," ter je posnela nekoliko prav jasnega in čisto cerkvenega poduka o verskih resnicah in cerkveuih zborih iz pastirskega lista kardinala Svar-eenberga; k temu pa je pritaknila nekaj prav gerdih laži in zmotnjav iz „Allgemeinerice!"
Ako tega Se ne veš „Laibacherica", beri vender v keršanskem nauku, da Kristus je dal zapoved v verskih rečeh: poslušajte cerkev, ne pa „Allgemeinerice!"
Razlaga pa omenjeni pastirski list, da cerkev sploh ne oznanuje nobenih novih naukov, am^ak to, kar je Kristus učil in kar so aposteljni oznanovali. Kar je Cerkev od začetka verovala, to v teku časov bolj natanko in določno izreče, ko se k temu kaka prilika da. Cerkev hrani od začetka ves Kristusov nauk v sebi; ako vstane kako posebno vprašanje, se vzdigne krivoverstvo, takrat Cerkev to in uno, ki v sebi hrani, tudi po zunanjem čisto določno izreče. Kadar pa Cerkev sama svojo vero v kaki reči izreče, ni več mogoč noben dvom, ker cerkev v verskem oziru sv. Duh vsake zmote varuje; torej je tudi vsak vernik terdo zavezan izrečeni nauk sprejeti. Po tem takem je mogoče, da bi tudi nastopni cerkveni zbor po potrebah sedanjega časa vero sv. Cerkve v kterem si bodi oziru jasno in določno izrekel: s tem bi pa še zmiraj nič novega ne učil, temuč le od tega, kar je bil vselej Kristusov nauk v katoliški Cerkvi, bi na zunaj pričevanje dal. Tako kardinal vikši škof.
„Allgemeinerica" pa bogoskrunsko jeziči, da sedanji čas je brez potrebe priljubljena misel rija IX za versko resnico povzdignjena. „Allgemeinerica" laže in „Laiba-cherica" njene laži nadskofovemu nauku vstrič stavi,
laže namreč, da ta nauk ni iz sv. pisma in besednega izročila vterjen, akoravno so cele bukve o tem pisane in se je namestnik Kristusov o razglašen i i neomadeža-nega spočetja ravno na sv. pismo in izročilo sklicoval. Tudi nastopni zbor „Allgemeinerica" že naprej obsoja, psuje in pravi, da se nič ne ve, kaj bo v njem, precej potem pa vender sama hoče vediti, kaj da bo! Ker so mnogi predposvetovavci zavoljo opravljenega dela šli domu, meni „Allgemeinerica," da se je to zgodilo zato, ker se v mislih niso zedinili.
Sploh nasprotniki radi pišejo o nezmernih pritežno-stih , ki vstajajo zoper koncil itd., toda tudi j udje so aposteljnom take pritežnosti delali, celo zapirali in tepli so jih; ali aposteljni so vendar imeli svoje cerkvene zbore. In Če ni bilo takrat „frajmavrarskih" časnikov, da bi zoper nje pisali, so pisali pa, Ana, Kajta, shodnice.
Kaj posebnega je, da se ti „korenjaski liberalci" tako nezmerno boje cerkvenega zbora, pa da jih toliko skerbi, kaj bode cerkev na njem rekla in sklenila. Svetne vlade imajo svoje zbore leto za letom po več mescev, in Cerkev jih ni nikoli v tem ustavljala; liberalstvo pa se vede, kakor bi hotlo tudi čez cerkvene zbore gospodovati in cerkvi velevati, kaj sme ali ne sme! Ravno ta milomajdni strah kaže, da ti ljudje vere nimajo in se res Boga boje, toda ne v pravem pomenu te besede. Zakaj ko bi verovali, da je „Kristus pri svoji Cerkvi" in da „sv. Duh cerkvene zbore vlada," nikoli bi se ne prederznili rohneti zoper delo sv. Duha. Če so pa neverniki, kaj jih potlej cerkveni zbr.i brigajo? Ni težko vediti, kaj jih briga. Ti sovražniki cerkve in deržave, bodi si vedoma ali nevedoma, služijo frajmavrarskemu nameni; oni išejo v vsih rečeh deržavo zoper cerkev spuntati in v razpor, nemir spraviti, da bi potlej obe razdjali, ko bi bilo mogoče.
Ti hinavci se boje, da bi papeževa beseda v verskih rečeh (ex Cathedra) ne bila za nezmotljivo razglašena, ki jim vender nič za vero in za papeževo besedo ni; kričijo zoper imenik, v kterem so zaznamujane zmote sedanjih časov (Syllabus), ker so sovražniki resnice, kakor so bili farizeji, in občinstvu lažejo, da je to zoper napredek, ako papež povejo, kaj je laž in zmota; vzdigujejo se zoper to, da papež ima nekoliko zemlje, pa ravno zdaj se vidi, kaj bi mnogi velikani tega sveta 8 papežem delali, ako bi bil na njih zemlji in torej njim v strahu.
Celo tak6 smešno-zajčje natore so nekteri nevedneži, da mislijo, vesoljni zbor utegne napraviti, da bode potlej po božjem pravu imel papež supremacijo ali verhno oblast nad vsimi katoliškimi vladarji, — ali pa se le tako vedejo, da bi hujskali.
Vselej ko beremo počenjanje zoper Kristusovo Cerkev po časnikih, že celo, če so v rokah katoličanov, se nam čudno zdi, kako da se ti ljudje greha in odgovornosti pred Bogom ne boje, kako da derže z judi, akoravno niso judje, — s krivoverci, akoravno se še zmiraj hočejo katoličani imenovati, — in se več: da dostikrat celo drugoverci lepše pišejo in govore o katoliški reči, kakor pa taki nesrečni katoličani. Ljudje z majhnimi vsakdanjimi slabostmi se tresejo pred tenko in pravično sodbo Božjo; teh nasprotnikov Cerkve in ialiv-cev resnice pa ni groza, ker je vender tako gotovo, da „bodo želi to, kar se jejo," kakor gotovo je Bog pravičen!
— (Posnetek iz govora g. H. v slovesni besedi kat. družbe 20. rožnika.) Ta govor je bil saljivo-vedrilen in podučiven in je torej poslušavce posebno razveselil. Govoril je gosp. H. nekako tako-Ie: Pervikrat smo v katol. družbi imeli besedo, kedar smo slavili spomin zlate maše sv. Očeta Pija IX. Taka slovesnost je silo redka. Dobri otroci obhajajo godove svojih staršev vsako leto. Tako smo se zbrali dans tudi mi, da — duhovni sinovi in hčere sv. kat. cerkve — praznujemo
spomin svojega duhovnega Očeta. V Četertek je bilo 23 let, kar so bili sedanji sv. Oče za papeža izvoljeni in jutri jih bode 23 1., kar so bili venčani. Bil sem pred dvema letoma ob 18stoletnici smerti sv. Petra sam v Rimu; toraj so me naprosili, naj Vam pri tej priliki govorim. Jaz sem pa že tak, da naglo obljubim, časih prenaglo; vendar ostati sem hotel mož beseda. Pa bojim se. Dojim. Kar se nekaj časa kaj hudega zgodi v Ljubljani ali po deželi, vsega tega je le duhovsina kriva. Pa sej jaz nisem med tistimi. Odtegnil sem se Vam in visoko prebivam na gradu, pa ne najviše. Sosed moj je se više in ta je — mestni čuvaj na gradu, dober mož. Ta ima dolžnost, da, kadar kje ogenj vstane v mestu ali v okolici, znamnje da, da se klenka, na pomoč kliče. Ljudje po mestu bi velikrat ne vedili, da gori in kje da gori; čuvaj pa vidi in vpije. Tak čuvaj so tudi sv. Oče Pij IX.
Visoko postavljeni čujejo nad katoliškim svetom, in vidijo, kako se zdaj tu zdaj tam vname, kako gori, nevarnost proti; tedaj kličejo na pomoč. So pa sedanji čas mnogi, ki zažigajo, sovražniki sv. kat. cerkve. Med njimi so nekteri učeni, nekteri malo, nekteri celo nič učeni, kteri pisarijo, govorijo in delajo zoper sv. vero, zoper sv. cerkev, zoper papeža Pija Ia. Požar po svetu je vedno veči; nevarnost vedno hujši. Komu pa proti nevarnost? Mar sv. veri? O kaj še! Ali sv. cerkvi? Tudi ne; zidana je na skalo. Ali sv. Očetu? Tudi ne. Kaj veči in naj hujši nevarnost žuga njim, ki zažigajo, nasprotnikom sv. cerkve samim. — Kdor se z ognjem peča, se dostikrat opeče, ožge, nekteri celo-oslepijo nazadnje. To se godi tudi tem zažigavcem. Kolikrat se ožgo, opeko, pa le vedno požigajo. Pravijo, da so „raz-svitljeni!" Mi jim to verjamemo; sej se jim kar bleši in mnogi zgubijo duhovni pogled tako, da ne vidijo tega, kar prav priproste oči na tanko razločijo. Taki iiberaluhi" menijo, da bodo zmagali kat. cerkev. — Prav živo se spominjam tega, kar mi je pred dvema jetoma v Rimu pripovedoval neki duhoven iz prusovske Slezije. Pri nas na Nemcih, pravi, se tolikrat sliši in bere, da je kat. cerkev že stara, slaba ženica, s ktero naj se še nekoliko usmiljenje ima, da pogine sama. „0 ko bi mogel jaz priklicati vse, ki tako govorijo in pisarijo, le-sem v Rim, je djal mi; tu bi sedaj sami vidili ter spoznali, kako močna in vedno mlada nevesta Kristusova je sv. kat. cerkev." Pač res! In kakor o katoliški cerkvi, tako so govorili in pisarili že pred toliko leti in tolikrat o sv. Očetu, da so oslabeli, že umerli ali da zdaj zdaj umro itd.; ali — Pij IX, TSletni starček, so še vedno močni na duhu in krepko čujejo, ter kličejo na pomoč zoper nevarnosti sedanjega Časa kakor pravi čuvaj sionski. — Poslali smo jim o zlati maši posebno vošilo. Sprejeli so ga veseli ter pohvalili „katoliško družbo" in njenega vstanovnika, ki naj ga Bog živi! Pred nekaj leti pri nas posebne „kat. družbe" ni bilo treba; dan danes pa je potrebna. Spomnili so se sv. Oče tudi nekega družnika našega, vrednika Zg. Danice, ter ga poslavili, kar gotovo tudi nas vse časti in veseli. — Ravno sedaj kličejo spet, ker so razpisali sveto leto. Kadar se oklicuje sv. leto, se sliši tu pa tam: to pa ni dobro! kedar je sv. leto, tedaj je slabo! Res — ni dobro, slabo, hudo je. Pa ni hudo za to, ker je sveto leto, marveč za to je sv. leto, ker je slabo, ker je hudo; za to so oklicali Pij sveto leto, da bi se hudo odvernilo in se zboljšalo. — In kadar čuvaj na gradu klenka in kliče, da gori; hitijo dobri ljudje na pomoč, da pogasijo. Taki hočemo, kaj ne, tudi mi biti. Poslušati hočemo glas svojega Očeta, posamesno in z zedinjenimi močmi delati, da se časi zboljšajo in nevarnosti odvernejo. In v ta namen nam ljubi Bog še dolgo ohrani milega čuvaja sv. Očeta, Pija IX! Slava! Mn.
Pervo sv. Obhajilo in pobožnost sv. Alojiija.
Kakor druge so tudi to leto gimnazijski učenci slovesno praznovali god svojega zavetnika sv. Alojzija 21. u. m. v nunski cerkvi prav spodbudno. Vodili so to pobožnost preč. stolni dekan, g. J. Po g a Čar, ter v svojem govoru s prižnice do vseh, spred altarja pa do tistih , ki so ta dan pervikrat pristopili, priserčno po-vdarjali, kolike pomembe je za nas vredno prejemanje sv. Reš. Telesa sploh in posebej pervo sv. obhajilo, obračaje se zlasti na sv. Alojzija. Viditi je že nekaj let, da se posebno zvečer te pobožnosti občinstvo močno vdeležuje, in da bi morebiti ne bilo napak, ako bi se god sv. Alojzija vsaj po nekterih farnih cerkvah vpri-hodnje lepše obhajal tudi za verno slovensko ljudstvo, kteremu se je ta pobožnost jako prikupila.
Slovenska Matica je imela 24. u. m. XIV sejo, v kteri se je poterdil opravilni red in v kteri se je povedalo, da se za letos tiska Koledar s precej obširnim Letopisom, Schodlerjeve knjige v prirodi (I del „fi-zika") po prestavi gosp. prof. J. Tušeka; Vodnikovi*) spisi po sestavi g. Fr. Levstika; da je skoraj dognana priprava za slov. zemljevide itd. Sklenilo se je, da naj se telovadna knjižica izdd s pomočjo slov. Matice (toda ne za ude) ; da sistematično vredenih šolskih knjig po nekem že poprej storjenem sklepu in v sedanjih temu nevgodnih časih preskerbovati celo ne more; da za letos odmenjene bukve dobijo vsi družniki dosedanji in kteri še pristopijo do konca 1. 1869; da naj bode V občni zbor v drugi polovici mesca septembra. Sklenilo se je v tej seji tudi, da Matica kupi si lastno hišo na Bregu, ki bode stala kacih 10.000 gld. itd.
Šolsko. Za prof. Weichselmanom pride na ljubljansko gimnazijo za prof. latinskega gerškega in slovenskega jezika g. B. Hrovat, prej v Kranju, sedaj v Celju. — Kranjski gimnaz. katenet g. T. Zupan je pretekli ponedeljek iz slovenšine za vso gimnazijo po-terjen bil na Dunaju. Kakor nas to veseli, da verli slovenski sinovi, ki so vedno v premnnogih opravilih, z doma hodijo v Gradec, na Dunaj ter dostanejo ostre preskušnje, na pr. za dohtarstvo, učiteljstvo itd.; tako je milovania vredno, da marsikteri sicer bistri mladenči slovenski leta in leta bivajo ondi in naposled nič ne opravijo, dostikrat pa za vselej nesrečni postanejo.
Zalivala. Ne smemo opustiti, da bi naj priserčniše zahvale ne naznanili vsim dobrotnikom v Ljubljani, kteri so se tako obilno skazali z milošnjo za kapucinsko cerkev v Terstu. S tem so na novo pokazali svojo gorečnost za vero, cerkev in za katoliške redove. Zanesite se, da bomo zvesto molili, naj bi Bog tako blago-serčne Ljubljančane in sploh Slovence prav prav obilno blagoslovil. Bog plačaj in poverni vsim obilno!
Br. Gavdencij Predan, kapucin v Terstu.
Beseda
o pričetji besednice (resurse) v Ljubljani 13. rož. 1869.
Ravno je leto, kar sem bil v Rimu na homcu, s kterega se prelepo vidi na gošavo neštevilnih hiš in tolikih cerkev večnega mesta. V znežji ob levi je sv. Peter z Vatikanom, ob desni v dolini od marmorja leskeča stolnica sv. aposteljna Pavla zunaj zidov. Prečudno lepi razgled nad vinogradi, poljanami in pristavami je tam v daljavi obrobljen z zelenim gorovjem sabinskih, albanskih, latinskih gričev, kterih poslednji verh je ovenčan s starodavnimi podertinami tempeljna „Jupitor-Latius-ovega. Bilo pa je to na Janikulu, na hieroniškem verhu,
') Govori se, dA ima priti Vodnik po premnogih težavah na svetlo v oblikah, v kakoršnih je izhajalo znano „klasje z domačega polja." Zel6 obžalovali bi to, če tudi g. Levstik prevzame odgovornost , ker po tem takem Vodnik ne bode več — istiniti Vodnik!	Dopis.
ne daleč od groba kardinala Mezzofanta, jezikoslovskega čudeža, ki je tudi po Slovenskem dobro znan, zraven hrasta, kjer je svoje dni Torquato Tasso svojo grenko nezgodo Bogu tožil.
Na tem tako prijetnem in rodovitnem verhu je sv. Filip Neri rimsko mladino radostno krog sebe zbiral k nedolžni igri, veselemu petju, poštenemu raz vedro vanju. Tako je bil varen pred onimi, kterih rokodelstvo je zaničevati in zasramovati to, kar je lepo in blago, in premogel se je z veselo mladino pogovarjati tudi o resnobnih resnicah naše sv. vere. »Veseli svetnik — Santo allegro — kakor so ga sploh imenovali, je tako znal serce na pervo prijetno razveseliti, kajti že po naravi za radost in veseije bije, da ga je potem obračal k Bogu njegovemu Gospodu, v kterem ima počivati.
Enak pomoček je sv. Filip vedil najti tudi za od-rašene. Napravil je sloveči »Oratoriumnaredbo za adventni in postni čas, pri čimur se versti umetno petje s spodbudnimi govori. S tem se ima od blagoglasja v govoru in petji prijetno prešinjeni duh k Njemu povzdigovati, ki je dodelil natori moč glasov, človeku dar petja, da naj se v obojnem razlega Njegova čast in hvala. Zakaj iz Častitljivosti stvarjenih reči se spoznava častitljivši Stvarnik.
In v resnici je bil s tem sv. Filip v rimljanskih sercih zadel pravo struno; mora se reči, da ga je vodila roka Božja, ker v tisučerih glasih se je jela razlegati slava Najvišega. Neštevilno jih je po taki poti k Bogu spreobernil, postal je apostelj za Rim v 16. stoletji, ki ga še vselej v živo-hvaležnem spominu časti, in zaupljivo za njegovo pomoč pri Bogu prosi.
Ne mislim nikakor „Oratoriu-mu" naše „Besednice" vstrič staviti, v eni reči pa se vender vjemata. V tem namreč se strinjata, da oba v keršanskem pomenu vres-ničujeta pregovor paganskega pesnika: ,,Omne tulit punctum, qui miscuit utile dulci." Pravo struno ubere, vsestransko ugaja, kdor zna prijetno s koristnim mesiti, imenitne namene po prijetni in mični poti dosegati. Kteri namreč je hvale vredni namen resurzi, kteri cilj be-sednici?	jTKonec nasl.)
I* Blagovice. (Zahvala.) Prav lepo Te zahvalujemo, preljuba Danica, da si nas nesrečne gaberške pogorelce tako priserčno vsem usmiljenim sercem priporočila. Tvoj mili glas je omečil mnogo usmiljenih sere in je nam ubogim revežem pomoč naklonil, ktere se v današnjih hudih časih nismo nadejali. Ali naša revšina je tudi nanavadno velika, in zato je dobrotljivi Bog, kteri je iz svetih namenov pripustil strašno nesrečo, nam tudi o Tebi, draga Danica, mnogo bližnjih in daljnih do-rotnikov pridobil. Prosimo Te, usmiljena Danica, ki si našo nesrečo po širokem slovenskem svetu naznanila, naznani še našo preserčno zahvalo našim dobrotnikom za obilno prejeto milošino. Prejeli smo obilnih darov, kteri so bili že v Danici naznanjeni, prejeli pa tudi obilnih darov, kteri v Danici še nise bili naznanjeni, ki še za naprej po volji dobrotnikov neznani ostanejo, ki so pa zaznamnjani v bukvah, iz kterih bomo po smerti vsi sojeni. Pred vsemi drugimi so nam pomagali v naši nesreči, kakor se tudi spodobi, naši sofarani. Ali njihovo število ni ravno veliko, in še ti so revni zavoljo železnice, ktera jim je ves zaslužek pri veliki dunajski cesti vzela. Pristopili so nam torej k pomoči naši usmiljeni sosedje iz bližnjih fara. Njihovi gospodje fajmoštri so nas ptuje pogorelce ravno tako dobrotljivo svojim faranom v pomoč priporočili, kakor ko bi bili njihovi lastni farani od ognja poškodovani. Nekteri so nam darovali žita, da bomo do žetve lakote obvarovani, in da delavcem, ki nam sedaj naj potrebniši hrame delajo, nekoliko hrane dajati zamoremo; drugi ki žita nimajo, so nam darovali zneskov v denarjih. Pomoč je
bila velika, ali proti tako veliki nesreči, ki je nas zadela, vender nezmožna nas dolgov obvarovati, ktere bomo naredili, da si potrebno, sedaj silno drago živino kupimo, vse hišno in poljsko orodje in obleko omislimo, in raznoverstne rokodelce poplačamo. Dobrotljivi Bog naj nas zanaprej nesreče varuje, da dolgove poplačamo; vas, predragi dobrotniki, naj pa vedno varuje dobrotljivi Bog in sv. Florijan nesreče ognja, in drugih nesreč; On naj blagoslovi vaše poljske pridelke in tudi vse dela vaših rok; On naj poplača vam na tem svetu vso škodo, ktero ste si radovoljno iz ljubezni in usmiljenja do nas na svojem premoženju storili; vašim dušam naj dodeli svojo obilno milost in popolnoma od-pustike v sv. letu; enkrat po smerti pa zaslišite od pravičnega Sodnika usmiljeno sodbo, zato ker ste do nas v naši naj veči potrebi tako usmiljeni bili! Tega priserčno prosijo svojim usmiljenim dobrotnikom nar hva-ležniši Gaberski pogorelci v Blagoviški fari.
Iz Jeruzalema piše ondotni vodja avstrijanske romarnice preč. g. Fr. Hrovat do p. n. gosp. prošta A. Jarca prav znamenitih novic. Naj tehtniši je žalostno naznanilo, daje 7. rožnika v kapeli Kristusovega rojstva v Betlehema pogorelo. Ob stenah in oboku so visele stare ogrinjala, ki pa duplini niso nič kaj v lepoto služile. Očetje frančiškani so hotli že davno nove napraviti, toda greki so jih zmiraj zaderževali, ki povsod priložnosti išejo, da bi katoličane odrinili iz svetiš, kar jih je katoličanom še ostalo, ali pa da bi saj njih pravico oslabili. Zdaj pa se bode morala reč hitro rešiti. Požar je bil zvečer o poli desetih, in misli se, da so gre-ški romarji goreče svečice ob steno prilepljali, in od tod ogenj. Pokončal je ogenj stare struhljene ogrinjala ob oboku svetiša in une nekoliko bolji, ki so t>ile ob njegovih stenah in pa ob obeh vhodih in na prostoru Kristusovega rojstva, pod kterim je sreberna zvezda in je v greški oblasti. Pogorele so tudi vervice, na kterih so vesele svetiluice in svetilnici so na tla popadale. Na to naznanilo sta se podala paša in francoski poročnik iz Jeruzalema v Betlehem. Bil je za to zbor sklican in greki so svetovali, da naj k novi opravi greki, armeni in katoličani v enaki meri pripomorejo; ali zoper ta predlog je francoski konzul protestiral in tirjal je z žu-ganjem odhoda, da le poškodovane stranke naj dover-šijo ponapravljanje, vsaka po svojih prostorih. Da imajo le katoličani pravico ogrinjala napraviti za podolgasto lopico, ki je pred svetišema rojstva in molitve ss. treh Kraljev, se je med drugim sklicoval na pričevalo, ki je kakor po čudežu pogoriša oteto. Na ogrinjalu ob koncu vhoda na desni strani se je namreč pri vsem ognji do znatnosti ohranil latinski napis: „Gloria in excelsis Deo," — in temu nasproti vvezeni gerb svete dežele, kar ska-zuje , da so bili svoje dni latinci, in ne greki, to opravo preskerbeli. Te ogrinjala so bile prišle nekdaj iz Avstrije , in vsak jih je zamogel spoznati po vvezenem orlu; toda ta orel je tudi zgorel.
Se drugo korist so si namerjali gibčni greki pridobiti o tej priliki; neki dan pozneje so hotli namreč iz tld izpuliti in z mesta Kristusovega rojstva odpraviti sreberno zvezdo, ktere latinski napis jim je tolikanj na poti. Ali berž ko v terdi noči pred vhodom v druge podzemeljske kapele čujoči Brat frančiškan zasliši ropot in kladva, kar vstane in odpodi greke. To pa jim je priliko dalo, da so od pašata iskali vojašine, češ, da pred frančiškani miru nimajo. Sedaj sta tedaj na stroške grekov v rojstni duplini 2 turška vojaka na straži. Pozneje so greki celo katoličane dolžili, da so začetniki pogoriša.
Včeraj sem zaslišal veselo naznanilo, da je turški cesar storil 3 tehtne sklepe, ki mu čast delajo: 1. Zedi-nil se je z egiptovskim namestnim kraljem, da bo od
Njih svetosti papeža poročnika prosil; 2. vsim grekom v turških deržavah pooblastenje dal vesoljnega cerkvenega zbora vdeležiti se ; 3. da bo po svojih deržavah razklical popolno versko svobodo, to je, da bode tudi turškim podložnim dopušeno v katoliško cerkev prestopati ter ne bode nihče zato preganjan od vradov. Tedaj nove stopnje v prid katoliške cerkve, saj pot k temu je odperta.
Pri današnjem pastirskem pogovoru (konierenciji), kteremu je posvečeni škof predsedoval, se je bral odgovor sv. Očeta na adreso patrijarhovega duhovstva. Veseli me pa, da morem le Tebi naznaniti (naj smemo tudi drugim. Vr.), da je moja slabost adreso nasveto-vala, in ta nasvet je bil pri pastirskem posvetu 10. sušca enoglasno sprejet.
Ker je dodelana kupla Božjega groba (pridjana je fotografija), se bode cerkev Božjega groba po stari navadi zopet zapirala, in le sem ter tje bo odperta vernikom.
Komarica \V. iz Ljubljane je pred več časom prišla v Jeruzalem.
Dragi g. K. L. je meni in vsim gostom v romarnici s potico napravil veliko veselje. Prišla je 15. apr. ob 10 dopoldne in je kaj dobra, tukaj neznana slašcica. Mesec dni je bila na potu, pa, resnico govorim, da v kusu in presnosti ni čisto nič zgubila.
Cerkveno slovstvo.
Sveta vojska v sv. letu za vesoljni ibor. Tako se imenuje lepa knjižica, ki pride ravno kar na svetlo pri g. N. Ničmanu v Ljubljani, prestavljena iz sedmega nemškega natisa, je namenjena za sedanje sv. leto z vednim ozirom na cerkveni zbor. Ima na blizo 130 str. dva dela. V pervem prav mično in spodbudljivo vnema verne, da bi se vdeležili vesoljnega zbora s tim, da bi tako rekoč v sv. vojskno trumo vversteni podpirali z molitvijo zbrane škofe, ki se bodo ko serčni vojaki borili za sveto reč, in tako bi sc ves keršanski svet združen trudil za obilen vspeh sv. zbora po potrebi našega časa. Smemo reči, da slehern, ki bo to sv. vojsko premišljeval, poreče: Tudi jaz pristopim k ti vojski. — V drugem delu so molitve za sv. leto z vednim ozirom na vesoljni zbor, in sicer vsakdanje molitve, sv. maša, križev pot itd., so-stavljene prav primerno sedanjim potrebam. Na zadnje sledijo še posebej nektere molitve za obiskovanje cerkvd. — Močno dobro bi bilo, da bi kristjani po namenu in duhu tih bukvic ta sv. čas prav pridno obračali v čast Božjo, v prid sv. cerkve in zveličanje duš; moč take sv. vojske v zduženi molitvi bi oblake prederla. Zato upamo, da bodo te bukviee veliko prijatlov našle in obilno dobrega sadu rodile. (Cena 20 kr.)	—k.
Sprejemnica.
Mila roka podelila
Dvakrat pet je revežem :
Srota, vdova bo sprosila
Blagoslov dobrotnikom. K. II ....
Razgled po svetn.
Radensko. V Bruchsalu, kakor „N. J. Kztg." piše, je bil 11. majnika katoliški tabor. Vlada se ni vtikala. Do 5000 je bilo pričujočih in čversto ter postavno je bilo njih obnašanje, ki je pa zoper sedanje vladstvo krepkejši preklic izreklo, kakor se je kdaj kakemu ba-denskemu ministerstvu zgodilo. Na Badenskem vse kliče: ,,odstopi naj ministerstvo Jolly!" Glavna govornika Lin-don in Bissing sta bila s slavoklici obsipana, kakor tudi župan Baumer, ki je s prostimi besedami razkladal svoje muke. L. 1849 so ga rovarji zavoljo njegove vdanosti do velikega vojvoda grenko sovražili in mu smertno
pretili, daje moral brez vsega pomočka svoje veliko posestvo zapustiti in je s tujim imenom pri nekem kmetu za hlapca služil, ter se je še le po premaganem puntu k svoji prežaljeni deržini vernil. Ravno nasprotno pa ga je naj posledniši čas „liberalstvo" tožilo žaljenega veličanstva, ga dolgo po preiskavah terpinčilo, posled-njič pa je bil preslavno za nekrivega spoznan. Pervi nasledek tega tabora je bil, da se je badensko ministerstvo s svojimi naj hujšimi sovražniki spravilo zoper ,,ultra-montane." Velikega vojvoda je menda posebno groza pred nastopnim vel. cerkvenim zborom. Toda tudi taka zveza jim bo malo pomagala, ker „naj veči konfusions-rath" je poklican , da bi zmešano štreno poravnal, kakor je rekel predsednik Andlav, stric o svojem vničiču Roggenbach-u.
Rasne novice. Po mnozih laških krajih se gode manjši rogovilstva s kričem : „Viva la republica! — Tudi po Laškem in Francoskem je bil pretečene dni mraz in slabo vreme, kakor po naših krajih; v Parizu je bila od 10—16. junija 2 noči slana in po več hišah so v pečeh kurili. — Slaboglasni general Cialdini je menda nevarno bolan. Bog mu daj spokoriti se pred smertjo, ker njega tiši mesarija pri Kastel-Fidardi! — Tirolski liberalci kričijo, da naj se deželni zbor razžene, ker menijo, da bi potlej zase večino pridobili, kajti zdaj bi bili blezo tudi „italijansko" kultivirani južni Tirolci z njimi. Ti liberalci pa hočejo le večino po vsaki ceni, za to ne prašajo nič, kaj hoče in želi večina tirolskega naroda, to jim jev „iiberwundener Standpunkt", pravijo „N. Tir. St." — Skof Lubienskv, ki ga je brezserčna ruska vlada po svoji navadi v pregnanstvo vlekla, je na poti hudo zbolel in menda tudi že umeri. Pa kaj čemo od razkolnika prizanašljivosti pričakovati za katoliško vest, ki je še katoličani sami dostikrat zatajujejo? — Pri republikanskih rogovilstvih 16—18. rožnika v Milanu so se slišali klici: „Preč monarhijo!" Živi republika, — Mačini! itd. Kakošni so ti laški domorodci, priča tudi to, da izmed 1000 mož narodne straže, se je prikazalo čitavih 15 možakov gasit republikanski ogenj. To kaže, da tudi Viktor-Emanvel „tanca nad ognjometnikom." — Po Rimu se neki množijo Macinovi in Garibaldovi klateži, papeževe vojake z denarom podkupujejo, da bi uhajali, pa ne morejo kaj opraviti. — Po vsem Tirolskem molijo in mašujejo za verlega bivšega deželnega glavarja dr. Hasshvanterja, ki je undan umeri. Bog nam daj njemu enacih katoličanov in — Avstrijanov!
Is Ljubljane. Prelepe slovesnosti so bile v nedeljo v Ternovem in v torek pri sv. Petru v Ljubljani, namreč opravila cerkvenih pomočnikov. Omenimo pa to zlasti, ker se nad verniki čedalje veči in neka posebna gorečnost razodeva, kolikor zanikarniši so časi. Zalo olepšane cerkve, slovesne sv. maše, spodbudni in podučni govori v obeh krajih so vernike vabili, vnemali in povzdigovali. Razun domačih gospodov so v Ternovem opravljali veliko mašo p. n. semeniški vodja g. korar Fr. Kramar, pri sv. Petru pa p. n. g. korar J. Vole, pridigali pa v Ternovem dr. Kulavic in g. Heidrih in pri sv. Petru dr. Sterbenec. Lepo je viditi tudi popoldan cele procesije ljudi, ki hodijo patrone[počeševat in v mnogoterih potrebah na pomoč klicat s svojimi družinami in otročiči vred.
Dobrotni darovi.
Za sv. Očeta. Po Ani L. 3 gl. — Neka dobrot-nica 2 gl.; prosi blagoslova za zadnjo uro in žlahto. — Neka dobrotnica sv. Očetu za zlato mašo 1 pruski tolar.
Za pogorel ce v Gabrii v blagoviški far i. A. R. 1 gl. — Iz Cerkljan neimenovan 2 gl.
Za pogorelce v Cirknici. A. K. 2 gl.
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazoik v Ljubljani.