PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini	OAn
Abb. postale I gruppo (j60il OUU IlF
Leto XXXVI. Št. 162 (10.682)
j'
01
(Od našega poročevalca)
RIM — Vprašanje zaščite slovenske narodnostne skupnosti je treba reševati skupno z razvojem odnosov med Italijo in Jugoslavijo, skladno * demokratično rastjo italijanske “riižbe in sporazumno z manjšino samo, ki vodi boj za dosego svojih Pravic. To je poudaril jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec na srečanju z Enotno delegacijo Slovencev v Italija, ki jo je sprejel včeraj dopoldne v prostorih jugoslovanskega veleposlaništva v Rimu.
Enotno delegacijo so sestavljali Jelka Gerbec, inž. Josip Pečenko, dr. Drago Štoka, Boris Race. Marjan Terpdn in prof. Viljem Cerno. Z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Vrhovcem pa so se udeležili pogovorov jugoslovanski veleposlanik v Italiji Marko Kosin, koordinator izvajanja osimskega sporazuma veleposlanik Ante Drndič, šef urada za Italijo pri oddelku za sosednje države na sekretariatu za zunanje zadeve svetnik Albin Bubičič in generalni konzul SFRJ v Trstu Štefan Cigoj.
Enotna delegacija je sekretarja Vrhovca seznanila s sedanjim stanjem slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in s prizadevanji za dosego globalnega zaščitnega zakona, ki bi stvarno rešil pereča vprašanja Slovencev v Italiji, še prej Pa so se zahvalili za sprejem ob Priložnosti pomembnega obiska, ki Predstavlja nov trenutek v zbliževanju in v utrjevanju prijateljstva med Italijo in Jugoslavijo.
V razgovoru, ki je potekal v nadvse prisrčnem vzdušju, so člani e-notne delegacije orisali vse aspekte Potreb in zahtev slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Sen. Jel ka Gerbec je poudarila, da ustava lasno jamči manjšinam pravice, da Pa za slovensko manjšino v Italiji ~~ z razliko od drugih manjšin — vprašanje še ni urejeno na zakonci ravni. Potrebno bo verjetno še ninogo truda, da bodo Slovenci do-aegli odobritev zakona, ki bo res upošteval dejanske potrebe manjšine. tudi zato, ker so po zadnjih volitvah z uveljavitvijo Liste za Trst v tržaški pokrajini politični pogoji niorda slabši. Med osnovnimi točka-d1', ki jih postavliaio Slovenci v Italiji kot bistvo zaščitnega zakona, le upoštevanje manjšine kot celote, 'Pez razlik glede na pokrajino, v kateri živi, pravica do rabe slovenskega jezika na vseh ravneh in od-t°čno zavračanje tez o deljeni meri Priznavanja pravic na osnovi šte-vilčne prisotnosti manjšine na posameznih območjih, kajti to bi pome-dilo ugotavljanje, oziroma prešteva-d.ie manjšine. Slovenci v Italiji, je b('o med drugim poudarjeno, pa n'kakor ne morejo pristati na tak zakon, ki bi jim le omogočal, da v,agajo nekakšne prošnje za dose-60 pravic.
Inž. Josip Pečenko je poudaril izceden pomen misli sekretarja Vrbovca, ki je dejal, da se odnosi died dvema državama ne morejo fazvijati optimalno, če se ne razvijajo tudi vprašanja manjšin. 0-ridoski sporazum je zelo pomemben dokument, ki daje jasne smer-dice, ki morajo biti v pomoč in v °Poro državi, ko v okviru notranje zakonodaje ureja manjšinsko vprašanje. Vendar pa načela ne zadostujejo: treba je preiti od izjav h konkretnim rešitvam. Prav tu pa ln>a slovenska manjšina vtis, da obdajajo težnje, da bi bil globalni zaščitni zakon presplošen in ne bi pobegel v jedro vprašanj, ampak bi bil le nekakšna moralna osnova, o® se manjšina lahko dalje bori za svoje pravice.
Er, Drago Štoka je naglasil važnost tega obiska in izrazil prepričanje, da se bodo odnosi med Ita-bjo in Jugoslavijo razvijali čedalje bolje. Slovenci pa se boje, da skušajo oblasti uspavati manjšino, saj v zadnjem času opažajo, da v u-cadnih krogih neradi govore o 'danjšinskih vprašanjih, čeprav vsi dačelno priznavajo nujnost zaščite dianjšine v osimskem duhu; do težav pa prihaja, ko je treba duh prevesti v stvarnost.
Boris Race je poudaril, da je tu-d' interes manjšine, da so odnosi Jded obema državama dobri, kajti Jadar so ti odnosi dobri je tudi od-?°s do manjšine boljši. Tudi manj-?'da želi prispevati k poglabljanju ten odnosov, zato pa mora imeti zajamčen korekten in konkreten Cazvoj na vseh področjih, tudi na "ospodarskem, kjer manjšinske organizacije — na primer slovenski bančni. zavodi — zaradi birokrat-Skih težav, ki pa so verjetno polf-bcno obarvane, ne morejo delovati V eT|akih pogojih kot sorodne italijanske organizacije.
Prof. Viljem černo je orisal staji® v Beneški Sloveniji in je dejal, da se pravice ne smejo razlikovati 6jede na pokrajino, v kateri žive Slovenci. Beneška Slovenija se bo *ahko smotrno razvijala le, če bodo d.ieni prebivalci pred zakonom enakovredni s Slovenci na Tržaškem in Goriškem; to pa tudi pomeni, da
mora biti zakonodaja taka, da v pi-vi fazi premosti dolgoletno politiko nasprotovanja vsakršnim pravicam in asimilacije beneških Slovencev. Kot pozitivna nota dela posebne delovne skupine v okviru komisije za pripravo predlogov za vladni zakonski osnutek za globalno zaščito Slovencev v Italiji je prišla do izraza pripravljenost za odprtje slovenskih šol v Beneški Sloveniji.
V nadaljnjem pogovoru ni bilo delo te komisije v celoti negativno ocenjeno, čeprav je bila izražena zaskrbljenost na/l vsebino zakona in tudi nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja s pripravljalnim delom. Medtem pa vprašanja stoje na mrtvi točki in oblasti si prizadevajo, da bi v času, predno bi bil sprejet zaščitni zakon, ne pristale na nobeno dodatno priznanje pravic ter celo omejujejo tiste pravice, ki sicer niso bile formalno priznane, a so jih že uveljavljali, kot na primer prepoved dvojezičnega žiga in napisa na praporu občine Doberdob in prepoved pravice do rabe slovenščine v kon-zultah goriške občine.
Zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec je v odgovoru poudaril, da Jugoslavija stalno spremlja prizadevanja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in da sodi vprašanje razvoja slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti v Jugoslaviji v kontekst odnosov med obema državama ter da bi zastoji v reševanju teh vprašanj vplivali na nadaljnje izboljšanje odnosov med Italijo in Jugoslavijo, o katerih je Vrhovec dejal, da bi ne mogli biti boljši, še zlasti če upoštevamo težko zgodovino teh odnosov in razlike v notranji ureditvi in mednarodnopolitični usmeritvi obeh držav. Vprašanje razvoja manjšin je tudi osnovno vprašanje človekovih pravic, je poudaril Vrhovec in dejal, da problemi obstajajo povsod, ter pri tem omenil upadanje števila otrok v italijanskih šolah v Jugoslaviji. Treba pa je najti možnosti, da se ti problemi rešujejo.
Kar zadeva vprašanje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji je izrazil željo, da pride do odobritve zakona za globalno zaščito in je dejal, da ga je ministrski predsednik Cossiga obvestil, da je delo posebne delovne skupine po zastoju zopet steklo. Kar pa zadeva vsebino zakona samega je Vrhovec najprej poudaril, da je pravilno, da manjšina postavlja to vprašanje v okvir utrjevanja prijateljstva med obema državama: ni nujno, da je zakon za globalno zaščito povsem konkreten, toda mora poseči na vsa področja dejavnosti manjšine, sicer bi kot restriktivni zakon o-težkoča' manjšini nadaljnja prizadevanja za uveljavitev načelnih stališč. Bistvenega pomena so torej prizadevanja za dober zakon, ki so pomembnejša od zahtev po hitri odobritvi zakona brez primernih jamstev o njegovi vsebini.
Do dobrega zakona pa bo lahko prišlo ob upoštevanju razvoja prijateljskih in dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo, v okviru demokratične rasti italijanske družbe in na osnovi boja manjšine, ki mora biti pri teh prizadevanjih subjekt. Pri tem pa je treba izhajati iz zavesti, da je razvoj manišin tudi krepitev države in prav Jugoslavija je v tem pogledu edinstven primer, kako je movoče preiti tudi pri reševaniu teh kočljivih vprašanj od besed demokracije do vsebine demokracije.
BOJAN BREZIGAR
OB KONCU FRANCOSKO-NEMŠKEGA SREČANJA
Giscard in Schmidt poudarila potrebo po večji vlogi Evrope
Omilila pa sta stališča, ki bi lahko sprožila negodovanje Washingtona
Zvezni sekretar za zunanje zadeve SFRJ Josip Vrhovec v pogovoru s člani enotne delegacije Slovencev v Italiji	“	(Telefoto AP)
BONN — Včeraj so se v Bonnu končala 36. francosko nemška posvetovanja s kratko izjavo francoskega predsednika Giscarda d’E-stainga in zahodnonemškega kanclerja Helmuta Schmidta, ki sta potrdila stališče o večji vlogi Evrope in njenem kakovostnejšem doprinosu tako za strateško ravnotežje kot za mir v svetu.
Na kasnejši tiskovni konferenci sta bila državnika izčrpnejša, a sta se spretno izmikala odgovorom, ki bi lahko sprožili negodovanje Wa-shingtona. To pa ne pomeni, da ne predstavljajo sedanja posvetovanja prelomnice v odnosih obeh držav. Kljub omiljenim izjavam je jasno, da je francosko-nemško prijateljstvo prešlo v drugo obdobie, ko se že rišejo jasni obrisi bodoče vloge obeh držav v evropski skupnosti. «Z zadovoljstvom smo pozdravili francoski sklep o modernizaciji njene voj ske, je dejal Schmidt, saj je nastal iz istih potreb kot decembrska odločitev NATO pakta.* Pariz in Bonn se torej strinjata, da je Sovjetska zveza porušila ravnotežje sil v Ev
URADNI OBISK ZVEZNEGA SEKRETARJA ZA ZUNANJI ZADEVE SFRJ USPEŠNO ZAKLJUČEN
Med dvodnevnimi pogovori poudarjen namen nadalje utrditi odlične meddržavne odnose
Ugotovili so sličnost pogledov na skoraj vsa najpomembnejša mednarodna vprašanja Predsednik republike Pertini zadržal Vrhovca na kosilu - Jutri sprejem pri papežu
RIM — Trdna zavzetost za okrepitev odnosov med Italijo in Jugoslavijo, ki jih obe državi ocenjujeta kot odljčne, in slien<(st v jjogje dih na skoraj vsa poinefilbtia mednarodna vprašanja: to je ocena dvodnevnega uradnega in prijateljskega obiska jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje za-deve Josipa Vrhovca v Italiji. 0-bisk se je končal včeraj s sprejemom pri predsedniku republike Per-tiniju, ki je zadržal Vrhovca na kosilu. Predsednika Pertini ja je italijanski zunanji minister Colombo predhodno seznanil s potekom obiska in je Pertini takoj po srečanju z Vrhovcem izrazil zadovoljstvo nad tako pozitivnim razvojem vsestranskih odnosov med obema državama. Pertini se je tudi s toplimi besedami spomnil na predsednika Tita in poudaril, da je bila njegova smrt velika izguba za ves svet. Spomnil se je na svoj obisk v Jugoslaviji septembra lanskega leta, ko se je sestal s predsednikom Titom in dejal, da ceni lik predsednika Tita kot človeka, partizana, tovariša in borca za mir. Pertini je ob tej priložnosti zaželel čim uspešnejše delo jugoslovanskemu vodstvu in poudaril, da je za Italijo zelo važno, da se Jugos'avija še nadalje razvija kot doslej in da se ohranijo prijateljski odnosi med obema državama.
S sprejemom pri predsedniku se je, kot že rečeno, končal uradni o-bisk Josipa Vrhovca v Italiji. Včeraj popoldne si je Vrhovec v zasebni obliki ogledal nekatere rimske znamenitosti, danes bo v Vatikanu, kjer ga bo sprejel sekretar sveta za javna vprašanja Cerkve msgr. Achille Silvestrini (funkcija je uradni naziv vatikanskega zunanjega ministra), ni pa znano, če ga bo sprejel tudi državni ta.inik msgr. Casaroli. Jutri dopoldne bo Vrhovca sprejel na avdijenci papež Janez Pavel II.; to bo njegov edini sestanek pred odhodom na oddih v Castelgandolfu. Po utrudljivem potovanju v Brazilijo. Nato bo Vrhovec odpotoval v San Marino, kjer se bo zadržal še v ponedeljek.
Obisk Josipa Vrhovca v Italiji ni bil, po oceni obeh strani, prelomnica; bil je odraz kontinuitete. Stiki med obema državama so zelo
Zunanji minister ZRN kmalu v Jugoslaviji
BEOGRAD — Na povabilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca bo zunanji minister ZRN Hans Dietrich Genscher kmalu obiskal Jugoslavijo,
NEGODOVANJE GLEDE SOLIDARNOSTNEGA SKLADA»
pogosti in v kratkem se bodo nadaljevali, Vrhovec je Colomba že povabil na obisk v Jugoslavije, predsednik Pertini pa je prav tako Izrazil prepričanje, da bo še potoval v Jugoslavijo in Vrhovec mu je dejal, da je vedno dobrodošel. V duhu te kontinuitete so potekali razgovori, na katerih sta delegaciji pregledali vsa dvostranska vprašanja in v vseh primerln našli skupni jezik. Mimo tega pa je pomembno tur di dejstvo, da sta Italija in Jugoslavija čedalje bliže tudi v pogledih na velika svetovna vprašanja, na vprašanje miru in popuščanja napetosti ter na vprašnje blažitve razpona med razvitimi državami in državami v razvoju. Obe državi i-mata pomembno vlogo v Sredozemlju in pripravljata se na udeležbo na madridski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi. Seveda obstajajo -azUke, ki izhajajo iz pripadnosti Italije paktu NATO in Jugoslavije gibanju neuvrščenih; še zlasti prihajajo te razlike do izraza, ko gre za gledanje na bližnje-vzhodno vprašanje, kjer Italija podpira campdavidsko politiko. Jugoslavija pa vztraja pri osnovnem vprašanju priznanja pravic palestinskemu narodu. Razlike v ocenjevanju mednarodnih žarišč pa seveda ne vplivajo na zavzemanje obeh držav za politiko miru in sodelovanja med državami.
O obisku bodo danes izdali skupno poročilo, (bbr)
RIJAD — Avstrijski kancler Bruno Kreisky je v intervjuju za rijad-ski dnevnik «A1 Rijad* izjavil, da bo skušal prepričati ameriškega predsednika Carterja in njegove sodelavce, naj spremenijo zadržanje do palestinske osvobodilne organizacije
AMAN — V jordanski prestolnici se je danes začela izredna konferenca zunanjih ministrov islamskih držav, ki bodo na palestinsko zahtevo proučili položaj na zasedenih arabskih ozemljih.
Srečanje Vrhovca s Pertinijcm
(Telefoto AP)
ropi, zato pozdravljata vsako pobudo. ki bi ponovno vzpostavila prejšnje ravnotežje. Schmidt torej podpira sklep o izdelavi francoske nevtronske bombe, a pripominja, da sta vojaški vlogi obeh držav različni: «Francija je jederska sila, medtem ko ZRN daje svoj doprinos v konvencionalnem orožju.* Zahod-nonemški kancler je tudi zagotovil, da francosko-nemško vojaško kancler je tudi zagotovil, da francosko nemško vojaško sporazumevanje ne pomeni poskus Bonna, da bi s francosko pomočjo obšel sporazume, ki mu prepovedujejo posest jedrskega orožja. »Nemčija ni in ne bo ni koli jedrske sila*, je zagotovil Schmidt.
Vse to pa še ne pomeni, da se nista Bonn in Pariz sporazumela tudi o jedrskem oboroževanju. Bonski dnevnik »General Anzeiger*. ki je precej blizu vladnim krogom trdi namreč, da Francija ponuja ZRN jedrsko in vojaško kritje v primeru napada, če bi bila Nemčija pripravljena kriti stroške za razvoj francoskega jedrskega orožja. Nemški odgovor ni znan, kar je tudi razumljivo, saj bi Washington temu nasprotoval. Na tiskovni konferenci je Schmidt celo izjavil, da ni njun namen spremeniti Evropo v tretjo velesilo, a obenem je ponovil stališče »o večji vlogi in teži Evrope*.
Tudi francoski predsednik je skušal omiliti morebitno zadrego svojega gostitelja in je bil precej bolj umirjen kot na govorih in sprejemih med uradnim obiskom. Povedal je, da so med dosedanjimi posvetovanji proučili medsebojno sodelovanje pri preprečevanju negativnih posledic gospodarskega zastoja in prešli h konkretizaciji načrta o skupnem francosko-nemškem telekomunikacijskem satelitu in tanku za obe armadi. Giscard je tudi pozitivno ocenil Schmidtovo potovanje v Moskvo: «Nedopustno bi bilo, da bi bila Evropa odsotna, ko se mednarodna napetost stopnjuje*. Glede omejevanja «evrostrateških» jedrskih raket je Giscard poudaril, da je Francija «svobodna jedrska sila* in ni zato vezana na decemberski sklep NATO o modernizaciji raketnega sistema, dodal pa je, da je treba s pogajanji določiti »skrajno mejo evn(strateške oborožitve*. Pogajanja bodo po Giscardovem mnenju izredno težavna, saj bo težko določiti oborožitev, ki jo je treba omejiti. Prav zato mora biti pristop globalen. Ravnotežje sil je treba doseči z omejevanjem vsega orožja, tako jedrskega kot konvencionalnega. Francoski predsednik je tu jasno povedal, da raketno in jedrsko ravnotežje med NATO in varšavskim paktom ne more še vzpostaviti dejanskega ravnotežja, saj so konvencionalne sile vzhodnega bloka močnejše od zahodnih. Giscard je tudi izrazil prepričanje, da je treba čimprej ratificirati sporazum o omejevanju strateške oborožitve, SALT 2 med ZDA in SZ, saj bi to pozitivno vplivalo na pogajanja za
KAIRO — V dobro obveščenih kairskih krogih se je izvedelo, da bodo prihodnji teden v Egiptu obnovili pogajanja o tako imenovani »avtonomiji za zasedena ozemlja*.
y
Živahne skupščine v tovarnah
RIM — Polemike, ki so jih vzbudili med političnimi silami vladni ukrepi proti krizi, predvsem pa vladna odločitev, da jih uveljavi v obliki zakonskili odlokov, ostajajo žive tudi v sindikalnih vrstah. Vrstijo se izjave posameznih sindikatov ali njihovih voditeljev, medtem ko prihajajo z delavskih skupščin v tovarnah protislovne, v glavnem pa negativne ocene. Po vsej Italiji je razprava med delavstvom, ki bo sicer zavzela bolj množične razsežnosti v prihodnjem tednu, zelo vneta, posebej kar zadeva »solidarnostni sklad*, ki naj bi ga ustanovili s polodstotnimi odtegljaji na mesečnih plačah vseh zapo 'onih. oziroma podrejenih delavcev in u-radnikov.
Na dosedanjih delavskih skupščinah je vsekakor prevladovalo nasprotovanje novemu žrtvovanju dela prejemkov ob nezaupanju, ki ga krepijo dolgoletne izkušnje, da bo njihova žrtev res začasna (po petih letih naj bi odtegnjeni zneski vrnili z obrestmi), zlasti pa, da bo zares služila za preporod Juga in za zaposlovanje mladine. Krajevna sindikalna vodstva so občutljiva za negodovanje, ki prihaja iz tovarn (ponekod so bile tu li krajše stavke) in ustrezno reagirajo.
Tako je tajništvo milanske enotne zveze kovinarjev zahtevalo, da vlada umakne odlok o skladu, deželni vodilni odbor zveze CGIL -CISL -UIL za Piemont pa je odo-
bril dokument, v katerem zahteva, naj vlada predloži ustanovitev solidarnostnega sklada v obliki zakonskega osnutka, o katerem naj po litične sile razpravljajo in vnesejo potrebne popravke. Nekateri tovarniški sveti, posebej v Genovi, še vedno predlagajo splošno protestno stavko proti vladnim ukrepom, češ da zvračajo vse breme krize na delavce.
Včeraj je namestnik generalnega tajnika CGIL Marianetti zatrdil, da se sindikati niso premislili in da je primerno, da parlament razpravlja o tehničnih vidikih upravljanja sklada. Tajništvo UIL odločneje za govarja fond, soglaša pa s potrebo poglobitve oblik upravljanja in njegovih smotrov.
ZASEDANJE VSEDRŽAVNEGA SVETA VEČINSKE STRANKE
Opozicija v KD ne odobrava stališča strankinega tajnika
Piccoli vztraja aa tezi ceatralnosti in zavrača sporazume z desnico in levico ■ Pismen poseg obolelega Zaccagninija
RIM — Včeraj se je na sedežu Krščanske demokracije (Palača Sturzo — EUR) sestal vsedržavni svet Krščanske demokracije, ki bo že z današnjim dnem zaključil svoje delo.
Ob odprtju srečanja je na kratko spregovoril predsednik sveta Forland, ki je posebno poudaril nuj; nost boja proti terorizmu. Prisotni so počastili spomin svetovalca Pina Amata. ki so ga ubili teroristi.
Takoj potem je strankin tajnik Piccoli podal svoje poročilo, ki obsega 93 tipkanih strani. Piccoli je posvetil svoje pozornost petim glavnim temam: volilni rezultati, vprašanje odborov (občinskih, pokrajinskih, deželnih), centralnost KD, upravičenost politične linije KD, problemi stranke. Poročilo je trajalo dve uri.
Glede prvega vprašanja je Piccoli menil, da je KD doživela na volitvah dober uspeh, medtem ko je KPI utrpela precejšnje izgube. Glede krepitve PSI pa je menil, da je nov avtomističen zagon te stranke bil nagrajen z glasovi volivcev. Po mnenju tajnika so volivci podprli tiste stranke, ki zastopajo tezo možnosti vladanja v sedanjih političnih okvirih. Nadalje se je laskavo izrazil tudi o socialdemokratih.
O vprašanju odborov je Piecolli dejal, da KD zavrača sporazume z MSI in s komunisti Scciahste pa je opomnil, da bi morali biti do sledni povsod, kjer obstajajo pogo-
ji za sodelovanje med demokratičnimi strankami, tako. da se solidarnost med njimi ne bi odražala samo pri vrhovih.
Potem je tajnik posvetil precej prostora vprašanju centralnosti. KD je že 35 let v ospredju demokratičnih ravnotežij v državi. Ta položaj pa ji pripada zaradi naklonjenosti ljudskih množic. Tu je zatrdil, da je danes prav KPI praktično izolirana. Komunisti ne predstavljajo politične alternative in če bi jo socialisti zahtevali bi pravzaprav zanikali politično linijo, ki jim je prinesla velik uspeh.
Potem ko je obravnaval teme nacionalne, ustavne in demokratične solidarnosti se je dotaknil še vprašanj mednarodne politike in vprašanja gospodarstva. Še posebej je poudaril potrebo po evropsko - a-meriški solidarnosti. Glede gospodarstva je pohvalil vladni dekret, ki zadeva solidarnostni sklad.
Zadnji del svojega govora je tajnik posvetil vprašanjem strankine krepitve, še posebno na področju bolj zagnanega dela pri izdelavi in izvajanju strankinega programa. Odprl je vsaj formalno vrata pri vodstvu stranke tudi pripadnikom notranje opozicije.
Piccolijevemu poročilu je sledil odmor do 18. ure, ki je omogočil, da so se sestale razne strankine struje ter se dogovorile za nastope pri diskusiji, ki se je začela ob 18. uri in se bo nadaljevala še danes do izglasovanja resolucije.
Glede sestanka Zaccagninijeve skupine je poslanka M. Eletta Martini izjavila, da v sedanjem stanju Piccolijevo poročilo ne dopušča, da bi skupina spremenila svoje stališče. »Odgovori, ki nam jih je dal tajnik — ie dejala — ne odgovarjajo resnih. Vizija neke izolirane KPI je daleč od stvarnosti.* Še bolj ostri so bili »Andreottijevci*. C. Pomicino je dejal, da je Piccolijevo poročilo zbrisalo vsako možnost dialektične debate na ravni sveta v teku. Martinijeva je najavila za danes Zaccagninijev poseg v debato, ki ga bo prebral neki drugi predstavnik, ker je bivši tajnik bolan.
Medtem se je zvedelo, da je sklican za 21. in 22. julija centralni komitet PSI, ki bo med drugim sklepal tudi o datumu sklicanja izrednega kongresa stranke. Za 18. 19. in 20. julija pa je sklican vsedržavni svet liberalne stranke.
Neurje in toča v Sloveniji
LJUBLJANA — Včeraj popoldne je vsa območja Slovenije razen Štajerske in Prekmurja zajelo močno neurje s točo. Toča v velikosti koruznih zrn je največ škode naredi la na pšeničnih poljih v Pomurju ter v vinogradih in sadovnjakih v primorskem delu Slovenije.
Djuranovič sprejel albanskega ministra
BEOGRAD — Predsednik ZIS Veselin Djuranovič je včeraj sprejel ministra za zunanjo trgovino republike Albanije Ne-dina Hoxho in se z njim pogovarjal o vprašanjih v zvezi z nadaljnjo poglobitvijo stikov sodelovanja med državama. Z zadovoljstvom sta ugotovila, da se gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Albanijo ugodno razvija in da obstoji obojestranska pripravljenost, da bi to sodelovanje v prihodnje še okrepili. V pogovoru sta poudarila, da Jugoslavija in Albanija kot sosedi morata sodelovati v o-bojestranskem interesu in na enakopravnih temeljih. Razvoj takšnega sodelovanja prispeva ne le k miru in stabilnosti na Balkanu, ampak tudi v Evropi.
Nedin Hoxha je včeraj prispel v Ljubljano. Na brniškem letališču je gosta pozdravil podpredsednik IS Slovenije Jože Hujs. Z gostom je dopotoval tudi zvezni sekretar za zunanjo trgovino Metod Rotar. Hoxha si je ogledal nekatere obrate SOZD Iskre, v Gospodarski zbornici Slovenije pa se je pogovarjal o sodelovanju s predstavniki zainteresiranih organizacij združenega dela Slovenije.
kem odgovoru je zelo jasno branil njihove specifične pravice in je pozval oblasti, naj jih ustrezno zaščitijo.
Danes zjutraj se bo po predvidevanju Janez Pavel II. vrnil v Va,-tikan, jutri pa ga čaka srečanje z jugoslovanskim državnim tajnikom Josipom Vrhovcem.
Stavka novinarjev in tiskarjev
V torek ne izide noben italijanski list
RIM — V torek, 15. t.m., ne bo izšel noben italijanski časopis zaradi stavke novinarjev in tiskar? jev. Obe kategoriji sta se odločili za skupno protestno akcijo, da bi opozorili javno mnenje na poskus dokončnega pokopa osnutka reforme založniške dejavnosti, ki bi edina lahko omogočila kakovostno rast italijanskih sredstev množičnega obveščanja in bi jim nurjila možnost izhoda iz krize, Id jih hudo bremeni.
___________________________________________________________________________________TRST, sobota* 12. julija 1980
vL® -zače!	v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob*
-	p	n|1 *rebusl’ od 18- septembraJL944^doJ^maja^l945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
VČERAJ DOPOLDNE V PROSTORIH JUGOSLOVANSKEGA VELEPOSLANIŠTVA V RIMU
ENOTNA DELEGACIJA SLOVENCEV V ITALIJI OBRAZLOŽILA VRHOVCU PRIZADEVANJA ZA UZAKONITEV GLOBALNE ZAŠČITE
Sekretar SFRJ naglasil pomen pravilnih rešitev za manjšinske pravice pri razvijanju odnosov med državama
sklenitev sporazuma v Evropi. Ob tem je ponovno branil svojo zamisel o vseevropski konferenci za razorožitev, o kateri bodo razpravljali tudi na konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki bo jeseni v Madridu.
O bodočih sovjetsko-evropskih pogajanjih sta bila torej državnika izredno previdna in skušala preprečiti vsak preuranjen optimizem, dosedanje izjave sovjetskih voditeljev so bile precej protislovne, a tudi Bela hiša se ni še v celoti razjasnila. Nobenega dvoma pa nimata državnika glede Afganistana. Za njiju je »sovjetska invazija nesprejemljiva*. Dovolj jasno pa sta tudi povedala, da ne vidita kratkoročnih možnosti, da bi Sovjetska zveza u-maknila svoje vojake iz te azijske države.
Glede bližnjevzhodnega zapleta sta Giscard in Schmidt mnenja, da mora Evropska gospodarska skupnost na prihodnjem zasedanju generalne skupščine OZN sprejeti skupno stališče, ki naj vnese «prvine zmernosti*, kot odraz sklepov beneškega vrha.
Papež sc danes vrne v Vatikan
MANAUS — Svoj dolgi obisk v Braziliji je papež Janez Pavel II. končal včeraj s slavnostno plovbo po reki Amazonki, po kateri ga je spremljalo več sto plovil domačinov, ki so tako kot preostali Brazilci videli v njem nekak katalizator najrazličnejših ljudskih želja. Od osebnih do družbenih — vse so imele skupen imenovalec: rešite nas raznovrstnih tragedij, ki bijejo predvsem revnejše sloje, to se pravi veliko večino brazilskega prebivalstva.
V četrtek zvečer je tako stopila pred papeževe oči tragedija Indio-sov, katerih je bilo na amazonskem področju pred tremi stoletji dva milijona, sedaj pa jih je la sto tisoč, ki so raztreseni na izredno težko dostopnih področjih in razpršeni med 203 plemeni. Poglavarji nekaterih plemen so papežu v zelo neposrednem tonu poudarili, da jih obsoja na izumiranje, oziroma na pravi genocid, industrijska invazija, ki je nobena oblast noče za.jeziti.
Prvič v brazilski zgodovini je televizija posredovala v vsedržavnem merilu posnetke Indiosov, ki so javno iznesli svoje izredno pekoče probleme. Papež jih vsaj z besedami ni razočaral: v svojem krat-
MED VČERAJŠNJO SEJO DEŽELNE SKUPŠČINE
Predsednik deželnega sveta Colli se je spomnil požiga Narodnega doma
Poudaril je, da je bil požig eden prvih korakov na poti totalnega uničenja vsega kar je bilo slovenskega in slovanskega ■ Izrazil je tudi željo, da bi bil slovenski narodnostni skupnosti zagotovljen zaščitni zakon
Deželna skupščina je posvetila. komentiral dogodek, ko je zapisal, del včerajšnje seje obletnici požiga da so «plameni Balkana končno oči-slovenskega Narodnega doma. Pred-1 stili Trst, ki se je z močjo patrio-
sednik deželnega sveta Mario Colli se je namreč na začetku seje spomnil tega pomembnega zgodovinskega dogodka, ki je predstavljal tragično prelomnico v polpretekli zgodovini našega narodnostnega obstoja. »Požig sedeža številnih slovenskih družbenopolitičnih, gospodarskih in kulturnih ustanov, je dejal Colli, je eno izmed prvih in najbolj krutih poglavij zgodovine teh
OB 60-LETNICI POŽIGA
Danes množično pred Narodni dom
Odbor za spominsko akcijo ob šestdeseti obletnici požiga Narodnega doma vabi vse Slovence, naj danes z množično prisotnostjo pred nekdanjim Narodnim domom v Ul. Filzi podprejo simbolično spominsko akcijo, ki bo od 16.00 do 18.30. Z enotnim in množičnim nastopom bomo Slovenci opozorili javnost na 60. obletnico prvega fašističnega pogroma proti naši narodnostni skupnosti, obenem pa bomo zopet dokazali svojo zavzetost za dosego osnovnih narodnostnih pravic in celovite zaščite.
Ob 19. uri pa bo na sedežu SSk v Trstu v Ul. Machiavelli svečanost, na kateri bosta spregovorila dr. Joža Vilfan in prof. Ubald Vrabec. Na sporedu so še krajši utrinki iz kronike o tragičnem dogodku ter odmevi na požig v slovenski literaturi. V tržaški okolici pa bodo ob 22. uri prižgali kresove v spomin na zločinski izpad.
Jutri, 13. julija, pa SSk poziva Slovence, naj se spomnijo tragične prelomnice z branjem odlomkov iz del graditeljev naše kulture, s pričevanjem ali na kak drug primeren način.
krajev, eno izmed najhujših dejanj, kar so jih storili fašisti več kot dve leti pred tako imenovanim pohodom na Rim. To dejanje je za-dobilo neki emblematičen pomeni že od nekdaj je bilo predmet preučevanj. razmišljanj in analiz s strani zgodovinarjev in politikov, tako v Italiji, kot v Jugoslaviji in drugih državah, in < njem tečejo razprave tudi danes.
Za fašiste je bil požar »zgledno očiščevalno dejanje*, je med drugim poudaril predsednik deželnega sveta. Služilo naj bi kot lekcija, kot prvi korak na poti totalnega uničenja vsega, kar je .-ilo slovenskega in slovanskega. Temu požigu so dejansko sledili drugi napadi na posameznike in ustanove. Protidemokratični, protidelavski in protislovenski napadi, je dejal Colli, so se množili. Julijska krajina je bila ena izmed tistih dežel Italije, kjer so fašisti izvedli največje število uničevalnih akcij (uničili so 134 poslopij), napadov in kazenskih ekspedicij, in sicer vse dotlej, dokler ni fašizem postal režim in z nasiljem izbrisal vsakršno sled demokracije.
Tudi za Slovence in italijanske demokrate je imel požar emblema-tično vrednost: zaostril -je boj, ki je potekal v vse hujših pogojih do končne tragedije, ki jo je predstavljala vojna in do odporniškega gibanja, iz katerega je zrasla demokratična republika, ki je bila osnovana na delu in ki je v načelih zavrnila na-cionalizepi in vojno ter se izrekla za enakost pravic za vse državljane
»Deželni svet ni tisti sedež, kjer b. se obnavljalo zgodovinske dogodile in dajalo poglobljena mnenja in tolmačenja, je de.' 1 v nadaljevanju svojega spominskega govora predsednik Colli, kljub temu pa smatram za potrebno, da obudim v spominu ta dogodek. Ne gre za formalno obujanje spominov, pac pa za preverjanje dolge poti, ki je bila opravljena v teh krajih, v Italiji in v Jugoslaviji, v odnosih med obema državama, ki so jih te dni potrdili na srečanjih v Rimu med jugoslovanskim zunanjim ministrom in predsednikom republike ter predstavniki italijanske vlade.
Predsednik Colli je svoj govor zaključil z željo, da bi se fašizem in njegove nasilne metode nikdar več ne povrnili, da bi bilo nasilje dokončno premagano in da bi nu zakonodajni ravni čimprej zagotovili globalno zakonsko zaščito slovenski narodnostni skupnosti, ki živi v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Prav tako je izrazil željo, da bi se utrdili odnosi prijateljstva in sodelovanja med ljudstvi in narodnostmi,ki živijo v teh krajih ter med državama, ki ju danes povezuje odprta meja in skupna želja po miru v svetu ter družbenem napredku.
Komemoracija v občinskem svetu
Šestdesete obletnice požiga Nar rodnega doma se je na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta spomnil komunistični svetovalec Ravel Kodrič. Poudaril je, da je dogodek močno prizadel ne samo tržaške Slo. vence, ampak tudi ves Trst, ki je stopil v eno najtemačnejših in najbolj sramotnih obdobij svoje politične, socialne in kulturne zgodovine. Spomnil se je, kako je ob pri-ialaoati italijanski tržaški dnevnik
tične tradicije postavil na čelo fašizma*.
Svetovalec Kodrič je prisotne o-pcmnil (med temi tudi publiko, ki je njegovim besedam sledila z neprikritim nezadovoljstvom, pri tem pa naj še dodamo, da je odbornik Gambassini zapustil sejno dvorano in se vrnil na sv~je mesto šele, ko je skupščina začela razpravo o drugih vprašanjih), kaj vse je prinesel fašizem in poudaril, da mora ostati požig Narodnega doma trdno v spominu vseh Tržačanov, da bi se taki dogodki nikoli ne ponovili in zaključil, da mora ostati Trst aktiven zagovornik miru
Njegove besede so očividno zbodle neofašistične svetovalce, saj so hoteli do besede, ki jim jo je župan tudi dal. Njihov predstavnik je komemoracijo požiga Narodnega doma označil le kot slovensko - komunistično provokacijo. Takim žaljivim besedam je hotel odgovoriti in dogodek komemorirati tudi svetovalec Lokar, župan Cecovini pa ni
dopustil, da bi se odprla razprava. Kljub protestu komunistov, socialistov in radikalcev je svetovalcu Lokarju odvzel besedo in prešel na druga vprašanja.
Zastopniki NŠK pri deželnem odborniku Barnabi
Včeraj je deželni odbornik za šolstvo in kulturne dejavnosti Barnaba sprejel zastopnike NŠK, ki so mu prikazali delovanje, vlogo in položaj knjižnice, predvsem pa poudarili, da bi morala biti knjižnica, spričo svojega priznanega pomena in vloge. deležna večje deželne podpore.
Odbornik Barnaba je pozorno poslušal izvajanja in pojasnila o delovanju in potrebah knjižnice ter zagotovil svoje zanimanje za prikazana vnrašanja.
Ob koncu je sprejel vabilo, da bi si v bližnji bodočnosti, najbrž v septembru, osebno ogledal knjižnico.
lltlllllllMMHttllllllllllllltllllMIIIIIIIIIIIIHIIlIftllltltllllltfllkllf Hlllltltllllf IIIIIIIttlltlllltMllllllllllllllllllllltltll
PO ODLOČNEM PROTESTU BAZ0VCEV IN POLITIČNIH SIL
Tudi tržaška občinska uprava nasprotuje odprtja kamnoloma
Občinski svet je razpravljal tudi o Teatru sta-bile in o onesnaževanju morja v Barkovljah
Tudi tržaška občinska uprava nasprotuje odprtju kamnoloma v neposredni bližini Bazovice. Tako je dejal na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta odbornik za urbanistiko Deo Rossi v odgovoru na pismeno vprašanje, ki sta mu ga zastavila komunistična svetovalca Costa in Kodrič. Družba SICAT je namreč v mesecu februarju tega leta vložila prošnjo na občinsko u-pravo za odprtje kamnoloma, občina pa ji ga ni izdala.
Kot je dejal odbornik Rossi je občina pri tem upoštevala škodo, ki bi jo odprtje kamnoloma v neposredni bližini Bazovice povzročilo okolju ter kmetijskim dejavnostim in živinoreji in dejstvo] da bi kamnolom onesnažil celotno področje in zadal hud udarec drugim produktivnim dejavnostim. Pri svoji odločitvi je občinska uprava tudi upoštevala nasprotovanje, ki so ga do te pobude izrekle politične stranke, združenja kmetov in kulturna društva. Iz teh razlogov je ■iružbi SICAT odrekla dovoljenje za odprtje kamnoloma, deželni upravi pa je predlagala, naj za iste potrebe preveri možnost odprtja drugega kamnoloma nekje med že obstoječima strukturama Scoria in Italcantieri, kar bi nedvomno povzročilo manjšo škodo okolju ter kmetijskim in drugim produktivnim dejavnostim.
V repliki na odgovor odbornika Rossija je komunistični svetovalec Kodrič izrazil prepričanje, da bi ga odgovor vsekakor zadovoljil, ko bi ne imela zadnje besede o celotni za devi deželna uprava. Občinski u-pravi je priznal, da je naredila svojo dolžnost, odslei naprej, je še poudaril, pa bo morala paziti, da bo deželna uprava poiskala in preverila vse alternativne možnosti za odprtje novega kamnoloma. Obžaloval je tudi, da se občinska uprava ni posvetovala s predstavniki rajonskega sveta, z odgovorom odbornika Rossija pa je bil v glavnem zadovoljen.
Radikalec Ercolessi pa je podčrtal (povedati je treba, da so tudi radikalci vložili podobno vprašanje, kar pa so storili v teku včerajšnjega dne, medtem ko ie komunistična skupina to naredila že 27. junija), da so negativna mnenja o takih problemih skoraj brez pomena, če jih ne spremljajo široke politične pobude.
Poleg odgovora na to vprašanje, je na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta tekla beseda še o gledališču Teatro stabile ter o onesnaženju v Barkovljanskem zalivu. O problemu Teatra stabile, oziroma o prepovedi družbe Lloyd Adriatico, ki je ustanovi odvzela gledališče Rossetti, so razpravo izzvala tri
Od včeraj dražji bencin v Jugoslaviji
V Jugoslaviji so včeraj opolnoči ponovno dvignili ceno bencinu in drugim petrolejskim derivatom. Podražitev znaša v poprečju 27 odst. Pri bencinu so cene poskočile v nekoliko manjšem razmerju:	navaden
bencin stane zdaj 19 dinarjev liter (poprej 15 dinarjev), su-perbencin pa 21 dinarjev (poprej 16,50). Nakup superben-cina z boni se kljub podražitvi še vedno izplača, saj stane bon — ki se kakor znano glasi na 100 din - 2.918 lir, za tak bon pa natankajo ob črpalkah na sosednem obmejnem območju 4,75 litra super goriva. Po vsem tem stane liter superben-cina 614,3 lire, medtem ko ga v Italiji plačujemo po zadnjih protikonjunkturnih ukrepih po 750 lir. Liter navadnega bencina z boni pa stane ob jugoslovanskih črpalkah 554 lir.
vprašanja, ki so jih občinskemu od boru zastavile komunistična (Mon-falcon, Kodrič, Poli), krščansko demokratska (Abate Chersd) in radikalna ^Ercolessi, Pecol Cominotto, Busdachin) skupina. Na vprašanja sta odgovorila odbornika Salvagno in Gambassini, pri tem pa je treba povedati, da je prav včeraj popoldne zasedal upravni svet gledališča Teatro stabile, ki je prišel do takih zaključkov, ki so v bistvu spremenili celotno zadevo. Vsekakor pa je treba podčrtati, da so se svetovalci, ki so posegli v razpravo, zavzeli, da bi občinska uprava čim prej. preverila možnost odkupa gledališča Rossetti, ki bi ga nato namenila javnim prireditvam, saj je nedopustno ~ je, j>ilo šg, poudarjeno — da o tem po mili volji odloča le Lloyd Adriatico.
Komunisti in radikalci so v nadaljevanju seje izrekli ostre kritike na račun zasipavanja morja v Barkovljah, kar povzroča hude posle dice za onesnaženje morja. Predvsem so poudarili, da se v morje odlaga vsakovrstni material, kar povzroča veliko škodo morskemu rastlinstvu in občinsko upravo opozorili, da bi morala vprašanju posvetiti večjo pozornost.
FESTIVAL ZNANSTVENE FANTASTIKE
«LA MORT EN DIRECT» NEDVOMNO NAJBOLJŠI
Drevi bo na gradu Sv. Justa podelitev nagrad Francoski lilm najresnejši kandidat za zlati asteroid
Že zaradi Tavernierovega slovesa in filmov, ki smo jih videli v ciklusu Cappelle Underground, smo mogli pričakovati dobro delo. In res nas njegov film ni razočaral: Ta-vernier je tudi tokrat ustvaril zanimiv in originalen film.
V svojem predzadnjem delu se je francoski režiser lotil zanj nove filmske zrvsti. «La mort en direct* (prevedemo ga lahko »Smrt v neposrednem prenosu*) je stal režiserja veliko truda in napora, to pa zato, da je lahko dobil potrebna sredstva za njegovo realizacijo. Kot je sam avtor poudaril, se je že takoj, ko je prebral knjigo angleškega pisca Davida Comptona («The Continuous Katherine Mortenhoe*). navdušil in ga želel prirediti v filmski scenarij. Skoraj nepremostlive težave pa so nastopile, ker ni nobena filmska družba hotela nuditi finančnih sredstev. Ameriški in angleški producenti se niso hoteli odzvati. Angležem se imeni Romy Schneider in Harvey Keitel nista zdeli dovolj zveneči; Američanom se film ni zdel dovolj donosen. S pomočjo francoske Societč Francai-se de Production in libanonskega producenta Gabriela Boustanija, televizijske družbe Antenne 2 ter Gaumonta je snemanje končno začelo.
Film je ambientiran nekje v devetdesetih letih, to pa v angleškem Glasgovvu, tako da ga ne obtežu-jejo nobene futuristične zgradbe, prihranjena pa so nam tudi psev-dofuturistična oblačila. Vse odgovarja realnosti, tako kot bi morala biti čez nekaj let.	£
Zgodba je v par besedah sledeča: Katherine (Romy Schneider), ženska srednjih let beži pred sredstvi množičnega obveščanja, posebej pred televizijo, da bi (TITirla v miru in samoti. Na begu ji pomaga Roddy (Harvey Keitel). moški, ki ima v očesu nameščeno kamero, s katero snema Katherinino kalvarijo. Katherine se neutrudno bori za svobodo, bori se proti stroju, ka meri. in to je tudi vzrok njene smrti, njenega samomora. Hkrati je film tudi ljubezenska zgodba in pripoved o tem, kako je mogoče človeška čustva brutalno prizadeti.
Romy Schneider in Harvey Keitel sta se popolnoma vživela v vlogi. Schneider jeva nadajuje s svojim poosebljanjem duhovno globokih ženskih figur. Harvey Keitel, igralec neizmernih sposobnosti (spomnimo se ga v ameriških delih Martina Scorseseja, pa v filmu «The Duelists* Ridleya Scotta), pa je še enkrat nudil čudovito metamorfozo.
Mislimo, da se o filmu lahko izrazimo samo pozitivno in to z e-nim pridevnikom, ki pa more povedati vse: film je človeški, prepojen je s humanostjo. Poleg tega je do kraja dovršen in vsekakor zasluži zlati asteroid, za katerega se po naši oceni lahko kvečejmu potegujeta še dve deli, in sicer madžarski film «Az Erčd* (»Trdnjava*) in sovjetski «L’albergo ”A1-1’alpinista scomparso”*, pa čeDrav * v
Na včerajšnji seji deželnega sveta so zaključili razpravo o krizi industrije in posameznih obratov v deželi Furlaniji - Julijski krajini. O tem je poročal podpredsednik deželnega odbora in odbornik za industrijo De Carli, ki je vsebino svojega referata obrazložil tudi na nedavni tiskovni konferenci. V včerajšnji živahni razpravi so prišla na dan različna stališča, svetovalska skupina KPI in svetovalca Cavallo (DP) ter Barazzutti (PDUP) so dali na glasovanje tudi resoluciji, ki pa ju je večina zavrnila. Nasprotno je deželni svet z glasovi KD, PSI in PRI odobril resolucijo deželnega odbora, v kateri je rečeno, da deželni svet izraža veliko zaskrbljenost nad širjenjem krize, ki prizadeva, predvsem obrate v tržaški in goriški pokrajini ter postavlja v dvom veliko število delovnih mest.
Nadalje je v resoluciji rečeno, da je industrijska kriza v deželi zelo težka in ima posledice tudi na celotno družbeno tkivo, zaradi tega pa deželni svet smatra za nezadostne vse možnosti intervencije dežele, predvsem kar zadeva finančno pod-
nista na ravni francoskega filma.
Na drevišnji podelitvi nagrad bo Zlati pečat mesta Trst šel najboljšemu kratkometražnemu filmu Po pričakovanjih bo nagrado dobil italijanski kratki film «Giallo automa-tico* režiserja Bruna Bozzetta, je še nekaj drugih del, ki so vredna nagrade. Odločitev pripada vsekakor mednarodni žiriji.
Drevi bodo na Gradu Sv. Justa (če bo vreme dopuščalo, drugače pa v kinodvorani Fenice) vrteli tudi zadnji film v konkurenci, in sicer britanskega »The Quatermass Conclusion* Piersa Haggarda. Ob tem bo tudi razglasitev zmagovalcev in slovesna podelitev nagrad.
Sporočilo TPPZ
USTNI DEL MATURE NA TRGOVSKEM TEHNIČNEM ZAVODU
Bodoči uradniki in poslovni možje so se spoprijeli s trgovinstvom
Poslušali smo maturanta, ki sta odgovarjala na vprašanja iz italijanske književnosti ter se pogovarjala o sestavi raznih pogodb
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora javlja članom ansambla, da v juliju ne bo vaj, pač pa so na sporedu trije koncertni nastopi:
jutri, 13. t.m., ob 15. uri v Lipici ob 400-letnici kobilarne;
v soboto, 19. t.m., ob 20.30 na tržaškem sejmišču pri Montebelu ob festivalu demokratičnega tiska;
v nedeljo, 27. t.m., pa v Comu di Rosazzo (Videm) na srečanju bivših borcev z onstran in tostran meje.
MiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuifiiiiiiiuiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiimirmiiniiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA
Dežela mora izdelati načrt za rešitev obratov v krizi
Skupščina je z glasovi večine odobrila resolucijo deželnega odbora, zavrgla pa resolucgi KPI ter DP in PDUP • Pritisniti tudi na osrednjo vlado
<PRIREDITEV IN MEST0»
Velika kulturno zabavna manifestacija za lepše počitnice handikapirancev
Pokrovitelj manilestacije je tržaška pokrajina - Prve prireditve 22. julija Organizatorji popolnoma obšli slovensko narodnostno skupnost
Včeraj dopoldne je bila v dvorani pokrajinskega sveta tiskovna konferenca, na kateri so pokrajinski funkcionarji predstavili program poletnih prireditev, s katerimi želijo pokrajinska uprava in krovne kulturne ustanove v Trstu obrniti večjo pozornost velikih rr.nožic meščanov in okoličanov na problem duševno in fizično prizadetih sodržavljanov.
»Prireditev in mesto* (Lo spet-tacolo e la eittš) — takšen je naslov manifestacije, katere pobudnik je bila pokrajinska uprava, in pri kateri sodelujejo tudi: občina Trst, Avtonomna turistična in letoviščar-ska ustanova, deželni sedež RAI, Teatro stabile, Slovensko stalno gledališče in Gledališče Verdi. K zamisli sta pristopili še Cassa di Ri-sparmiio in Ljudsko gledališče »La Contrada*.
Tiskovne konference se niso udeležili samo časnikarji, temveč tudi mnogi predstavniki omenjenih ustanov. O programu, njegovi izpeljavi, o pobudi sami in njenih namenih pa so spregovorili odbornik za zdravstvo Maurizio Pessato, dr. Augu-sto Debemardi, ki je koordinator načrta EGS za vključevanje handi-kapiranih v redna delovna razmerja in dr. Franco Gervasio, ki je glavni organizator^ manifestacije »Predstava in mesto*.
Za kaj gre, v bistvu? Trst je že v mnogih primeril pokazal veliko občutljivost do 'problemov handika-piranih. V Trstu je bilo tudi veliko storjenega na tem področju, predvsem v primeri z drugimi mesti v državi, ki šele čakajo na ustrez-n zakonske odloke, da bi lahko tudi konkretno začela izvajati določene zamisli v prid duševno in telesno prizadetih. Dežela Furlanija -Julijska krajina je sicer nekje v sredini med tistimi, ki imajo pravno že rešena vprašanja pomoči han-dikapiranih prek ustreznih socialno -zdravstvenih ustanov in tistimi, ki se vprašanja niso lotili.
Toda s 1. aprilom letos je načrt EGS prešel pod direktno upravo in
nadzorstvo pokrajinskih oblasti, kar pomeni, da ima odslej pokrajina veliko več manevrskega prostora. Zimski čas je bilo razmeroma lahko zapolniti z marsikatero pobudo, toda problem je tičal v tem, kako razgibati poletje, kajti v tem času mnogi prebivalci Trsta in okolice ostanejo doma, med temi je tudi mnogo handikapiranih. In prav tem bi bilo treba omogočiti, da nekako prebijejo poletni čas, kajti počitnice so tudi njihova pravica. Zato se je pokrajinska uprava odločila, da
v sodelovanju z najpomembnejšimi kulturnimi ustanovami v Trstu priredi na Trgu Unita, v Ljudskem vrtu in na gradu Sv. Justa vrsto kulturnih in zabavnih prireditev, na katerih naj bi se ljudje srečevali in bliževali ter zaužili trenutek sproščenosti in brezskrbnosti. V o-spredju je seveda handikapiranec, kateremu je prireditev prvenstveno namenjena, vendar pa je treba paziti, da v tem kontekstu ne postane handikapiranec subjekt usmiljenja in milovanja. Tudi poletne prireditve morajo služiti namenu, da bolnika sprejemamo kot polnopravnega in enakovrednega člena človeške družbe in da se mu kot takemu tudi posvetimo, seveda upoštevajoč okoliščine, ki jih zahteva vsak primer zase.
Program manifestacije »Prireditev in mesto* je zelo bogat in tudi kvaliteten. Prva prirt’i'.ev bo v torek, 22. julija na Trgu Unita; sodelovale pa bodo kar tri umetniške skupine: Teatro Tascabile iz Bergama, Centro Maschere e Sculture iz Padove in Državna godba na pihala policije iz Rima. Zaključna, ei.a.jsta, prireditev pa bo 2. septembra na gradu Sv. Justa.
Do tu hvalevredna pobuda tržaške (»krajine. Nedelja pa ima še drugo plat in sicer to, da so organizatorji in programerji manifesta cijo popolnoma obšli slovensko na rodnostno skupnost in njene organizacije, razen gledališča, čigar vloga — vsaj po programu sodeč —
sploh ni jasna v kontekstu, v katerem je dejansko izključena dejavnost sleherne slovenske skupine. To pomanjkljivost so odločno poudarili tudi nekateri udeleženci tiskovne konference, toda jasnega odgovora organizatorjev, zakaj je do tega prišlo, smo zaman pričakovali. Pokrajinska uprava na. na tak način izključuje iz nekega okvira, katerega namen je predvsem zbliževanje in poglabljanje v probleme drug drugega, y l»glabljanje v status in način življenja ljudi, ki so «drugačni». Toda dober namen se s površnostjo in zapostavljanjem Slovencev pri takih širokopoteznih akcijah že v srži razblinja in si izpodkopuje temelj, na katerem, pravi, da gradi, (ris)
poro. Prav zaradi tega bi morala o-srednja vlada poskrbeti za načrtno industrijsko politiko, posebno kar zadeva železarne ter ladjedelski in tekstilni sektor, ob tem pa bi morala na novo pregledati in dopolniti svoj prispevek posameznim obratom in deželnemu gospodarstvu nasploh.
Deželni svet nadalje pooblašča in poziva odbor, da poišče oblike prio-ritamih posegov za pomoč obratom v krizi, te oblike pa morajo upoštevati pomembnost obratov v deželnem okviru in načrte za ozdravitev in restrukturacijo 1^-teb, trdnost tovarniških struktur in možnosti trgovine. Deželni odbor naj finančno v največji meri podpre-obrate v krizi in naj ne dovoli, da bi šla sredstva v «izgubo», poleg tega pa mora pregledati zakon 22 in v tega vnesti tudi meje intervencij oziroma točno določiti namene podpor. V resoluciji, ki jo je včeraj sprejela večina v deželnem svetu, je še rečeno, da mora odbor čimprej izdelati vse potrebne premise za začetek programske politike tudi v posameznih sektorjih in v prid celotnega industrijskega proizvodnega aparata. Če bi se pokazala potreba, da je treba zamenjati oziroma ukiniti nekatere o-brate, za katere ni poti iz krize, pa bi moral deželni odbor izdelati tudi načrt, ki bi dajal konkretne možnosti preoblikovanja določenega o-brata.
V zadnji točki resolucije je še rečeno, da je treba iskati povezavo med deželo, sindikati in kreditnimi zavedi. Tako bd lahko s skupnimi močmi izdelali projekt za rešitev o-bratov iz krize in podprli potrebo po zaposlovanju in obdržanju sedanjih delovnih mest, v kar je seveda treba koncentrirati vse energije in organizirano nastopiti na celotnem deželnem ozemlju.
Tatovi v zabavišču Big-Ben
Plesno dvorano in zabavišče Big-Ben so preteklo noč obiskali tatovi. Neznanci so od znotraj odprli stransko okno, ko je v zabavišču zavladal mir pa so se vrnili in iz blagajno odnesli 50.000 lir ter zla to žepno uro, ki je bila last 22-letnega Massima Pisanija iz Ul. Terza Armata 9. Tatvino je odkril oskrbnik disko kluba Roberto Ma-racich, ko se je včeraj popoldne ob 15. uri vrnil na delovno mesto, je opazil, da je okno odprto in da je blagajna prazna.
DIMILE VESTI NA ZADNJI STKANI
VPIS ŠE DO 30. t.m.
Tudi letos «tečaji 150 ud
Tudi letos se bodo na naših šolah odvijali tečaji «150 ur», ki se imenujejo tako, ker so si jih priborili sindikati kovinarji leta 1973 kot pravico do izobraževanja delovnih slojev, oziroma tistih IjU^ ki nišo ItrieII možnosti dokočati obveznega šolanja. Tečaji sč'pVaV 'Ž^rgdi tp-ga odvijajo delno tudi v delovnem času.
V zadnjem šolskem letu so bili prvič na Tržaškem tudi tečaji v slovenščini. Priboril si jih je Sindikat slovenske šole po dolgih prizadevanjii. in pritiskih na ustrezne forume v Rimu, letos pa sindikat upa, da bo podoben tečaj mogoče uvesti tudi na Goriškem.
Tečaji «150 ur* so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali pu bodo dopolnili do 31. decembra letos 16. leto starosti (za tiste, ki niso še dopolnili 23 let je obvezna diploma osnovne šole). Tečaji so brezplačni in trajajo eno šolsko leto, od 20. septembra 1980 do 31. maja 1981, skupaj torej več kot 350 učnih ur.
Učni program prediskutirajo udeleženci sami in profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkušenj. Tudi komisijo ob zaključnem izpitu sestavljajo profesorji, ki na tečaju poučujejo, udeleženci pa dobijo po uspešno opravljenem izpitu diplomo nižje srednje šole. Skratka, gre za pobudo, ki bi jo morali tisti, ki še nimajo diplome srednje šole, nujno izrabiti.
Interesenti se lahko vpišejo na tečaj «150 ur* Še do 30. tega meseca, in sicer na tajništvih nižjih srednjih šol v tržaški in goriški pokrajini, lahko pa tudi v Tržaški luijigarni in na sedežu Sindikata scenske šole (Ul. Fabio Filzi 8), vsak ponedeljek med 16. in 18. uro. Obrazci za vpis so na razpolago v zgoraj omenjenih uradih in v tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin • Nabrežina in Milje.
Naše potovanje po višjih srednjih šolah se bliža koncu. Prav tako se končuje matura za dijake trgovskega tehničnega zavoda, klasičnega in znanstvenega liceja, učiteljišča ter tečaja vzgojiteljske šole oziroma šole za vrtnarice. Nabrali smo si precej vtisov o poteku letošnjega zrelostnega izpita, prepričali smo se o delu izpraševalnih komisij in znanju maturantov. Slika pa seveda še ni popolna in zaradi tega sedaj ne bomo potegnili še nobenih zaključkov. To bomo nemara storili, ko bodo svojo preizkušnjo prestali še Goričani in takrat bomo dobili celotno podobo letošnjega uspeha in poteka mature na slovenskih šolah. Zaenkrat se bomo omejili le na poročilo o zrelostnem izpitu na zavodu, ki smo ga včeraj obiskali. Tudi tokrat smo poslušali dva kandidata.
Trgovski tehnični zavod «Žiga Zois*. Na hodniku obnavljajoče se stavbe, ki ji postavljajo na glavo višjo streho, da bi sprejela v svoje učilnice še več dijakov, ki »rabijo* udobne prostore, da nemoteno študirajo, je bilo vse živo, še bolj kot na drugih šolah. To je tudi ijazumljivo, saj je na trgovski največ maturantov, ki bodo v kratkem in ,^,,(jpbfšno mero sreče (mladinska brezposelnost je namreč pereče vprašanje) zasedli delovna mesta v uradih, podjetjih, itd. Zaradi tega je znanje in vednost teh maturantov usmerjena v čisto določeno, lahko bi rekli konkretno tematiko.
Najprej smo poslušali dijakinjo, ki si je izbrala za glavni predmet italijanščino. Na vprašanje o Vit-toriniju je maturantka povedala, da je bil pisatelj v začetku svoje umetniške poti pod vplivom književnosti ZDA, to je seveda mlade književnosti, brez velike tradicije, ki pa ima vendarle take značilnosti, katerih ni zaslediti nikjer drugje. Tega vpliva se Vittorini zlahka ni mogel otresti in je prisoteu domala v vsem njegovem delu. Primerjava med zgoraj omenjenim pisateljem in Pavesejem se je tudi obnesla, pogovor je zadel še obdobje fašizma in se osredotočil na zelo zanimivo tematiko; položaj in delo italijanskih književnikov ob začetku fašizma. Zaradi tega so bila tudi vprašanja o Croseju in D’Annunziu nujna, saj je njun položaj v marsičem značilen. Zadnje vprašanje je zadevalo toliko »priljubljeno* Divino Commedio, pa še pogovor o nalogi v slovenščini, da se je dijakinja lahko presedla in se »spopadla* s profesorjem, ki je bil zadolžen, da preverja znanje v trgovinstvu. Lombardna polica, e-fekti, anticipirane obresti, report-na pogodba so pojmi, ki jih trgovec mora obvladati in smemo reči, da jih je bodoča »trgov'.a* kar solidno označila in razložila.
Se razgovor o nalogi iz trgovin-stva, ki je za mnoge dijake zlo, vendar menimo, da manjše od latinščine, s katero so se morali spoprijeti na učiteljišču. Mislimo, da je trgovinstvo na «Zoisu» nujno, latinščina na ostalih šolah pa ne, saj ne drži, da bi širila slovnična obzorja in rabila pri sistematizaciji znanja. Latinščina je nemara nujna za tiste, ki se bodo pozneje poklicno ukvarjali s filologijo in gramatiko.
Naslednji kandidat je odgovarjal najprej na vprašanja iz trgovinstva. Računati je moral oziroma izdelati pogodbo med banko in zasebnikom, govoriti o negocijacijskem listu in podobnih zadevah, ki so laiku in drugače usmerjenemu človeku španska vas. Kaj je pasivni report, stvarni letni odnos pri obveznicah ter ostalo in že so bila na vrsti vprašanja iz italijanske književnosti. Cassola, Svevo, romantika in Manzonijeva Zaročenca, vsebinski krogi v znamenitem romanu, radikalno nasprotje med Manzonijem in Ver go, pa še motiv iz izseljenstva pri Foscolu so bila vprašanja, s katerimi je dijak izčrpal svoje »pričevanje* pred komisijo.
Na sliki: komisija s trgovske «vrta» v maturantko.
Pogled na udeležence tiskovne konference na sedežu pokrajine
• Tržaška občina obvešča, da bodo 14. julija v občinski zakladnici, Ul. Nordio 11, izplačevali honorarje predsednikom volilnih sedežev in skrutinatorjem za delo, ki so ga o-pravljah med zadnjimi volitvami, in sicer za volilne sedeže od št.; 261 dalje in za sedeže št. 40, 66. 134, 170, 181, 235, 242.
GORIŠKI DNEVNIK
»V ■'*
• ••
12. julija 1980
KD Lonjer - Katinara	ŠD Adria
prirejata danes in jutri
TRADICIONALNO VAŠKO ŠAGRO
Program:
danes: ob 16. uri odprtje kioskov
ob 18. uri tek čez dm in strn na Katinari ob 20. uri ples z ansamblom POMLAD jutri:	ob 9. uri kolesarska dirka cikloamaterjev na kronome-
ter za «IV. trofejo» Agraria-Močilnik ob 12. uri nagrajevanje v Lonjerju ob 18. uri nastop godbe na pihala iz Ricmanj in nastop nevskega zbora Primorec iz Trebč ob 20. uri ples z ansamblom POMLAD
Delovali bodo dobro založeni kioski. Ob morebitnem slabem vremenu bo šagra v pokritem prostoru.
GOSPODARSKA ZADRUGA V BAZOVICI
priredi
LJUDSKI PRAZNIK
na zadružnem vrtu v Bazovici danes, 12. in jutri 13. julija
Poskrbljeno- za pijačo in jedačo — lahko se boste zavrteli ob zvokih ansambla SUPERGROUP
ŠZ GAJA
priredi 12., 13. in 14. julija
ŠAGRO V liROPADI
Za ples bo igral ansambel LOJZETA FURLANA
Razstave
Na Pomorski postaji je odprta razstava slikarja Giannina Marchi-®a- Razstavljene so slike, ki jih je Ustvaril med leti 1912 in 1977 V galeriji Kocian v Gradežu je ®dprta razstava Giuliana Pecellija. Razstava bo trajala do 18. julija z uraikom od 8. do 21. ure.
Razna obvestila
Ravnateljstvo trgovskega tehnič-®e8a zavoda Ž. Zois sporoča, da je v t®ku poskusno vpisovanje za 1. raz-red oddelka za geometre, ki naj bi Uu pridružen tehničnemu zavodu. Vdprtje oddelka za geometre je odtisno od števila vpisanih in od prostorskih zmogljivosti.
f Čestitke
TJTipmDsu Danes praznuje 17. rojstni dan LUCIANO FRANCO. Vse' najboljše ®u želijo sestra Bruiik, dfka' in' n»ama.
Danes praznujeta 50 let skupnega življenja
. EVGENIJA in
VLADIMIR KRALJ
Še mnogo srečnih let jima telijo sin in hči z družinama ter vsi, ki ju imajo radi
SLOVENSKI
RAZISKOVALNI
INSTITUT
obvešča, da bodo uradi zaprti
od 17. julija do 18. avgusta 1980
Izleti
Zveza partizanov z Opčin, PD Tabor in ŠD Polet sporočajo, da napovedano srečanje v naravi pri Lovski koči v Očineih pri Štiaku 13. t.m. odpade iz tehničnih razlogov.
Za pojasnila telefonirati na 212255.
ŠPDT vabi izkušene in trenirane planince na dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili na Marmolado (3343 metrov) v* Dolomitih, ki bo v soboto, 26., in nedeljo, 27. t.m. Zbirališče je v soboto zjutraj, ob 7. uri na Foro Ulpiano v Trstu (pred sodnijo). Vpisovanje je vsak dan od 11. do 12. ure na sedežu ZSŠD1 (Ul. sv. Frančiška 20/2, tel. 767304) do vključno srede, 16. julija. Obvezna popolna planinska oprema s cepinom, derezami in vrvjo. Vabljeni!
Združenje UNION priredi enodnevni izlet 20. julija 1980 v Avstrijo in Jugoslavijo (Trst, Trbiž, Celovec, Ljubelj, Ljubljana) Z ogledom raz-
OBVESTILO
ŠTUDENTOM
Tržaška knjigarna vabi študente nižjih in višjih srednjih šol, ki nameravajo naročili šolske knjige, da to storijo čim prej, ker bodo njeni prostori zaprti od 5. do 18. avgusta.
		
	m	
Danes, SOBOTA, 12. julija MOHOR
5?hce vzide ob 5.28 in zatone ob jžl-53 — Dolžina dneva 15.25 — Lu-vzide ob 5.38 in zatone ob 20.55
Jutri, NEDELJA, 13. julija
DRAGAN’
J^eme včeraj: naj višja temperatura 26,4 stopinje, najnižja 17,8, ob j H- uri 23,5 stopinje, zračni tlak ur mb ustaljen, veter 18 km na m severozahodnik, vlaga 43-odstot-nebo pooblačeno, morje razgi-/?<>. temperatura morja 22 stopinj, aežJa je padlo 3 mm.
ROJSTVA IN SMRTI ^RODILI SO SE: Francesca Prato, avide Degrassi, Paolo Knez, Luca uril|ji Roberta Racman, Giuliano ^uvattini.
UMRLI SO: 98-letna Elvira Deluc-?a vd, Smolian, 83-letna Giovanna aeh pUI< Scherbi, 84-letna Marghe->ta Socher vd. Gioppo Rini, 63-letni > u}Si Caliandro, 79-letni Umberto attanzio, 70-letna Maria Graccogna
vd. Pečar, 81-letna Cornelia Canzia-ni, 67-letni Atto Braun.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Corso Italia 14, Ul. Giulia M, Erta di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Libertš 6.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 21 dn H ure tel 732627; predpraznična od 14 do 21. ure in praznična id T de '10. ire rcl 68441
LEKARNE V OKOLIC)
BnlJunec: tel 228 124. Bazovica tel 226 165; Opčine: tel. 211001. Prosek: tel 225 141; Božje polje. Zgonik: tel 225 506. Nabrežina tel 'KHl 121; Sesljam tel ■>09 197. ž.avlje tel 213 137; Milim tel 271124
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU
obvešča, da bo knjižnica zaradi poletnega urnika obe soboti, to je 12. in 19. julija 1980 zaprta.
Zaradi poletnih počitnic bo NŠK zaprta od 26. julija do vključno 27. avgusta 1980.
Gledališča
V občinskem gledališču «Verdb
bosta danes, ob 20.30 peta ter jutri, ob 18. uri, šesta predstava Leharjeve operete »VESELA VDOVA*. Opereto bo dirigiral jugoslovanski dirigent Oskar Danon, režijo je oskrbel Filippo Crivelli.
Pri blagajni gledališča prodaja vstopnic za današnjo, in jutrišnjo ponovitev.
Kino
Nazionale 15.30—22.00 »Porno frene-sia di una vergine*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 21.30 «Un sacco bello*. G. Verdoni, V. Miriel, M. Brego, R. Scarpa. Barvni film.
Ritz 16.00 «Agente 007: 1’uomo dalla pištola d'oro». R. Moor, Christo-fer Lee, Barvni film.
Eden 16.00 «Arizona campo 4». Gregg Henry, Giorge Kennedy. Barvni film.
Grattacielo 17.00 »Vigilato specialen D. Hoffman. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Pane e ciocola-ta». N. Manfredi, J. Dorelli. Barvni film.
Fenice Zaprto do 12. julija Mignon 15.30 «11 piccolo grande uo-mo». D. Hoffman. Barvni film. Filodrammatico 15.30—22.00 »Butter-fly erotica*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Cristallo Do 25. julija zaprto. Moderno 16.30 «Alien 2 sulla terra*. Barvni film.
Aurora 17.00 «James Bond: Agente 007 a! servizio segreto di Sua Maestži*.
Capitol 16.00 «Portiere di notte*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorlo Veneto Zaprto do 19. julija.
Mali oglasi
telefon (040) 7946 72
OSMICO je odprl Milič Stanko - Zgonik 34. Toči belo in črno kapljico.
NUDIM 400.000 lir plače gospodinjski pomočnici stari od 35 do 45 let brez družinskih obveznosti. Nudim tudi hrano in stanovanje. Telefon (040) 418-350.
TOVORNI avto mercedes kiper TRAMPUŠ 16-23 registriran za 8 ton, letnik 1970, odlično ohranjen, prodam. Ogled danes in jutri, od 15. ure dalje. Milan Stare, Naklo 7 pri Kranju.
OSMICA v Dolini št 116. Vincenc Pangerc toči belo in črno vino.
PRODAM ritmo 60 CL star 6 mesecev s 5 vrati in 5 brzinami. Telefonirati na telefonsko številko 229224 (od 18. ure dalje).
ZARADI pomanjkanja skladiščnega prostora prodamo po izredno u-godni ceni nošene in vlečne traktorske atoraizerje od 200, 300 in 600 litrov, ' freze 125 in 165 cm, rotacijsko kosilnico in hidravlične preše ,)remena 'c-r centimetrov im več. Informacije Agromec Gorica, Carduccijeva ulica 33, tel 2758.
PRODAM avtomobil alfa-sud letnik 1972 v dobrem stanju. Telefon št. 724-031.
V	PETEK je iz stanovanja hišnika v Kulturnem domu v Gorici izginil rdeči maček z dolgim košatim repom. Kdor je mačka našel, naj ga vrne ali telefonira na tel. 33288.
LJUBITELJE pristne domače kap ljiee vabimo k čočevim v Doberdob, kjer so odprli osmico z belim in črnim vinom.
TRŽAŠKO industrijsko podjetje i-šče osebo za delovno mesto pro-gramerja-ke v svojem centru za obdelavo podatkov. Zahtevana je visokošolska izobrazba in nagnjenje do tega poklica. Pri izbiri kandidatov-k bo dana prednost tistim, ki lahko dokažejo tako strokovno poznavanje jezika RPG II kot tudi izkušnje na tem področju. Delovno mesto je na sedežu podjetja v Trstu. Ponudbe pošljite na upravo Primorskega dnevnika, Trst, Ul. Montecchi 6, pod šifro «Programer».
V	REPNICU štev. 2 je odprl osmico Vladimir Rebula. Toči belo in črno vino.
SEJA RAJONSKE SKUPŠČINE V PODGORI
Odsotnost svetovalcev KD in SSk onemogočila izvolitev predsednika
Predsedujoči Edi Maligoj je na seji govoril v slovenščini - Pojasnilo občinskega funkcionarja, zakaj je nadzorni odbor prepovedal rabo slovenščine in kakšne posledice bi ta povzročila
Ker je Edi Maligoj sejo odprl v slovenščini, mu je občinski funkcionar razložil ozadje nasprotovanja nadzornega odbora tej pravici in opozoril na možnost osporava-nja pravilnosti zapisnika, če bi ga pisali v slovenščini. Ob tej priložnosti je bila prikazana protislovnost zakonodaje (člen šest ustave, deželni zakon o finančnem kritju stroškov za dvojezične napise) in nasprotovanje nadzornega odbora členu 27 pravilnika o delovanju rajonskih svetov, s katerim je priznana pravica rabe materinega jezika. Nadzorni odbor, ki zavrača člen 27 pravilnika, trdi, da je za izvajanje člena šest ustave dolžen skrbeti parlament in mora zato parlament izdati .ustrezna izvajalna določila. Nadzorni odbor se rabi slovenščine na prejšnjih sejah rajonskih svetov, zato ni uprl, ker so bili ti sveti posvetovalnega zna-
V prostorih športne palače se je
v	četrtek zvečer sestala rajonska skupščina za Podgoro, ki so jo izvolili na volitvah 8. in 9. junija in ki jo sestavlja 12 svetovalcev. Komunistična partija je izvolila na takratnih volitvah pet svetovalcev, socialistična stranka enega, socialdemokratska enega, slovenska stranka dva, krščanska demokracija pa tri.
Edi Maligoj, ki je prejel največ preferenčnih glasov (33) in mu je po zakonu pripadalo vodenje prve seje, jo je odprl s polurno zamudo, ker so hoteli počakati na prihod vseh svetovalcev. Tega pa niso dočakali, ker so svetovalci KD in SSk sejo bojkotirali. Očitno so se svetovalci teh dveh strank dogovorili, da nanjo ne pridejo.
Ko je Maligoj ugotovil navzočnost sedmih svetovalcev, petih komunistov, enega socialista in enega socialdemokrata, je moral hkrati povedati, da seja ni sklepčna, ker bi morala za izvolitev predsednika biti navzoča dvetretjinska večina izvoljenih svetovalcev, se prar
vi	najmanj osem. Občinski funkcionar dr. Michelutti, ki v imenu občinske uprave prisostvuje sejam rajonskih svetov, je pojasnil člen 21 občinskega pravilnika, po katerem ob takšnem stanju ni mogoče izvoliti predsednika. Pač pa je pri drugem sklicanju seje za predsednikovo izvolitev zadostna prisotnost polovice izvoljenih, se pravi šest svetovalcev. Predsedujoči Edi Maligoj je v posvetovanju s prisotnimi svetovalci zato sklical sejo rajonskega sveta za naslednji četrtek, ob 21. uri. Obenem je svetovalcem priporočal, da bi bili vsi prisotni.
Čeprav niso izvolili predsednika,
Pa so na seji vendarle razpravljali o prvi točki dnevnega reda, ki se je nanašala na izvoljivost svetovalcev. Ugotovili so, da ni med svetovalci takšnih, ki bi bili občini dolžni denar, ki so občinski funkcionarji ali so v nedovoljenih sorodstvenih stikih (odnos oče - sin in podobno). Po tem preverjanju so z glasovanjem potrdili izvolitev vseh svetovalcev prisotnih in odsotnih. Naj dodamo, da sta v podgorski skupščini dv i primera sorodstvenega odnosa (brat - brat in brat - sestra), vendar ju zakon dovoljuje.
imiiMiiiiiiiiiiiMiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiitiuiiiuiiiiiiiiilimiiiiiiniMuiiuitiiiiiiiiiiiiiiiiimiaiiiiimiliii
I	. • '	K s riirfi •»	-	«»• -
čaja, sedaj pa, ko so izvoljeni imajo možnost odločanja in zato tudi večjo zakonsko moč in odgovornost.
Kako krivična je odločitev nadzornega odbora, je povedala svetovalka Vilma Bregant (KPI). Zlasti je ta odločitev ogorčila starejše Slovence, je dejala, ki niso še pozabili, kako je enake prepovedi izstavljal fašizem v protifašističnem boju pa smo skupno z italijanskimi demokratičnimi silami porazili zatiralce slovenskega naroda ter sprejeli demokratično ustavo, ki s šestim členom priznava pravico do rabe materinega jezika, pravico, ki jo terjamo od italijanske vlade v zahtevi po globalni zaščiti. Bregan-tova je dodala, da bodo skupno z italijanskimi predstavniki delovali za napredek vasi. Izrazila je tudi priznanje občini, da je poslala na sejo tolmača, ki zagotavlja njen nemoten potek.
ZASEDANJE FEDERALNEGA ODBORA
PSI pripravljen sodelovati v občini in na pokrajini
Večino je potrebno sestaviti brez diskriminacij in predsodkov
Na sestanku pokrajinskega vodstva PSI ter tajnikov sekcij so o-dobrili poročilo pokrajinskega tajnika Gdanfranca Trombette, ki je zaobjelo povolilno razdobje stranke, vštevši obnovitev levičarskih občinskih uprav. Upoštevajoč osrednji položaj, ki ga je stranka v Italiji zavzela po volitvah, so na sestanku pokazali svojo pripravljenost deliti soodgovornost pri vodenju pokrajinske uprave in goriške občine. Stranka hoče takšno svojo politiko izvesti v »projektu 80», ki naj Gorici in Goriški zagotovi nekatere osnovne cilje: enotnost pokrajine, gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo, ovrednotenje vloge Posočja v deželi, državi in v tem delu Evrope, izdelavo načrta rasti proizvodnje in zaposlovanja. Te cilje je potrebno doseči s pomočjo demokratičnega sodelovanja.
Stranka je pripravljena pričeti politična in programska pogajanja za sestavo večine v Gorici brez diskriminacij in predsodkov. Ta pogajanja se morajo skleniti čimprej in
Odločilni trenutki za maturante na liceju
~ >, iiimihiiiiimiiii»i št*-pr ■ isbi
na podlagi demokratične solidarnosti.
Gospodarska kriza na Goriškem je tako globoka, ugotavlja PSI, da se morajo vse demokratične stranke opredeliti za takšen politični in programski projekt, ki bo zavaroval interese delavcev in celotne posoške skupnosti.
Proslava obletnice oglejskega koncila
V spomin na oglejski koncil, ki so ga sklicali pred 16 stoletji, točneje 3. septembra 381. leta, prireja poseben deželni odbor, v katerem so zastopniki štirih škofij naše dežele, znanstveniki, duhovniki in laiki, v nedeljo, 19. julija proslavo tega dogodka s sodelovanjem škofov Cocolina iz Gorice, Battistija iz Vidma, Freschija iz Pordenona in Bellcmija iz Trsta ter ljubljanska ga škofa Alojzija Šuštarja in Jo-sefa Stimopfla iz Augsburga. Na slovesnosti bo pelo več zborov, med temi tudi Mirko Filej iz Gorice.
Oglejski koncil, ki se ga je udeležilo 32 nadškofov, je po celi vrsti izobčenj ter hudih notranjih sporih vzpostavil enotnost Cerkve.
Razna obvestila
Deževje v juniju in juliju je povzročilo precej škode tudi na področju števerjanske občine, kjer bodo v prihodnjih dneh skušali oceniti posledice. Kmetovalci in lastniki prizadetih parcel naj škodo pri-javijjo na županstvu najkasneje do 30. julija. Prijavo naj napišejo na navadnem papirju, obsegati pa mora ime, priimek in druge osebne podatke lastnika ter označbo kraja, kjer se nahajajo prizadeta zemljišča.
Šolsko skrbništvo v Gorici obvešča zainteresirane univerzitetne študente zadnjega letnika fakultet, da je v pisarni skrbništva na razpolago besedilo natečaja za dosego štipendije za enoletni študij v Združenih državah Amerike.
Občinska knjižnica v Sovodnjah bo zaradi počitnic zaprta od 15. julija do 5. avgusta.
, , v; ■;	v
MN.(:A-.01-CRfDiTO ij|l TfilESTE TRZAŠ K A K REDI IN A BANKA
i? ;:rP.A. tkmi - Tnot- - ulio/vf- . FU2(1B- 1 i® Bi-.-me,
i"S2 si-nia.
11. 7. 1980
Ameriški dolar	828.—
Funt šterlirig	1972.--
Irski funt šterling	1780,—
Švicarski frank	516,—
Francoski frank	202,—
Belgijski frank	28,—
Nemška marka	475.—
Avstrijski šiling	66,25
Kanadski dolar	718.—
Holandski flnrint	433.—
Danska krona	150.—
švedska kron	197.—
Norveška krona	167,—
Drahma	20.—
Mali rimat	30,25
Veliki riinar	29,25
MENJALNICA
vseh tujih valut
SPD IGO GRUDEN
NABREŽINA prirejata 12. In 13. julija 1980 na Sokolovem igrišču
Društveni praznik
ŠD SOKOL
dečki
DANES, 12. JULIJA: ob 17. uri odprtje kioskov - ob 17.30 košarkarski turnir 21. ure dalje ples z ansamblom VI KIS.
JUTRI, 13. JULIJA: ob 10. uri košarkarski turnir (nadaljevanje) in slikarski EX TEMPORE ob 17. uri nagrajevanje košarkarjev in slikarjev - od 21 ure dalje ples z ansamblom THE LORDS — vmes ob 22. url nastop plesne skupine CIABS iz Tržiča.
Postregli vas bomo z domačimi jedmi in domačo kapljico
VABLJENI 1
-KAJ PRAVIJO V GRADEŽU
, uujšoo bo .on^ur-
Kljub mokremu poletju ugodna turistična bera
Do konca junija so zabeležili za približno 15 odstotkov več gostov, kakor v istem obdobju lani
Turistični delavci se kaj radi sklicujejo na vreme. Če je gostov manj, ali se v določenem kraju zadržijo krajši čas, potem je po svoje krivo tudi vreme. Če bi to držalo za letošnjo poletno turistično sezono v Gradežu, potem bi morali govoriti že o pravi katastrofi. V resnici pa je drugače. Kako bo v juliju, avgustu in p^i polovici septembra ni mogoče napovedati, podatki, ki se nanašajo na prisotnost domačih in tujih gostov do konca junija pa so kar se da ugodni, saj so v tem obdobju zabeležili za okrog 12 odstotkov več nočitev kakor v istem obdobju lani, za kakih 15 odstotkov pa se je povečalo število gostov. Razmeroma ugodni so podatki tudi za junij, pa čeprav je prevladovalo sonca žejnim nenaklonjeno vreme.
Do konca junija so v Gradežu zabeležili 38.70 gostov ter 303.500 nočitev, v istem obdobju lani pa samo 33.800 gostov ter 270.800 nočitev. Med gosti prevladujejo domači. Do konca junija jih je bilo 20.400 (lani 17.0()0). Tujih gostov so v istem obdobju našteli 18.300 (al-ni 16.100).
Nekoliko manj so seveda zadovoljni v toplicah in istili ustanovah, kjer se ukvarjajo s helioterapijo, saj v dneh ko prevladuje oblačno vreme, skorajda nimajo kaj početi.
Gornji podatki vključujejo vse goste v hotelih, kampingih in zasebnih sobah.
Za goste so v Gradežu, kjer imajo glede turizma dolgoletne izkušnje, tudi letos dobro poskrbeli, tako kar zadeva različne kulturne prireditve, kakor tudi možnosti za razvedrilo. Letos imajo dve novi diskoteki.
Že sama gradeška neposredna o-kolica pa nudi vrsto zgodovinskih in arheoloških zanimivosti, ki pritegnejo pozornost turistov zlasti ob neugodnih vremenskih razmerah.
Cabrinijcva predsednica rajonske skupščine center
Na rajonski skupščini center so za predsednico izvolili Carlo Ca-brini, poročeno Zorzenon, neodvisna svetovalko na listi krščanske demokracije. Prejela je devet od 15 glasov: seji ni prisostvoval svetovalec MSI. Svetovalec Livio Oppieri je prejel tri glasove, dve glasovnici sta bili beli, ena pa neveljavna. Ob izvolitvi je Cabrinijeva izrazila pripravljenost na široko sodelovanje z vsemi skupinami ter je Opozorila občinski odbor, da bo moral poslej imeti več posluha za zahteve rajonskih skupščin
Na seji so sprejeli ostavki Daria Baresija (KD) in Manlia Lamber-tija (KPI) izvoljena v občinski »vet
ter na njuno mesto potrdili prva neizvoljena svetovalca Livia Di Blasa (KD) ter Attiiia Carboneja (KPI).
V	Gabrjah začetek poletnega praznika
V	Gabrjah, kjer bodo jutri sloves: no odkrili spomenik y narodnoosvobodilni vojni padlim vaščanom in žrtvam fašizma (slovesnost bo ob vsakem vremenu), se je sinoči pričelo tridnevno praznovanje. Sinoči je nastopila goriška folklorna skupina, drevi pa bo na prireditvenem prostoru, na gabrskem glavnem trgu pel sovodčnjski nonet. Na sporedu So tudi recitacije pesmi Franca Rojca. Slovesnost ob odkritju spomenika bo jutri, ob 10.30. Poleg priložnostnega govoia je napovedan še nastop združenih pevskih zborov, recitacije in nastop godbe na pihala. Zvečer ob 19. uri bo tekmovanje v košnji, zatem pa bo nastopil še moški pevski zbor iz Mirna.
Tudi maturanta lieeja Primož Trubar v Gorica se bodo že skoraj rešili skrbi (in trenje) v zvezi z zrelostnim izpitom. Včemj se je namreč na šoli pričel ustni del preizkušnje, ki ga je opravilo že šest kandidatov. Prav toliko se jih bo predstavilo komisiji, ki ji predseduje profesor Martin Jevnikar, danes, Za uspeh pa bodo izvedeli v četrtek, 17. julija, ob 9. uri.
Kandidati so se glede ustnega dela izpita takole odločili: polovica je izbrala italijanski jezik in slovstvo, polovica pa slovenščino in slovensko slovstvo, komisija pa je šestim prisodila še prirodopis, šestim pa zgodovino. Z včerajšnjega poteka izpitov na klasični gimnaziji je tudi gornji posnetek.
Danes kotalkarska revija v Štandrcžu
Na ploščadi doma Andreja Budala v štandrežu bo danes veliko tekmovanje kotalkarjev za prehodno trofejo društva Oton Župančič. Predvidoma se bo nastopa, ki se bo pričel ob 9. uri, udeležilo okrog 170 kotalkarjev dvanajstih društev, devet društev je iz naše dežele, tri pa iz sosednje Jugoslavije.
Spričo tolikega števila nastopajočih, bodo tekmovanja potekala skoraj v« dan, prireditev pa se bo zaključila z revijo, na kateri bodo nastopile najboljše skupine iz vseh društev in seveda z nagrajevanjem. V primeru slabega vremena bodo celotno prireditev izvedli jutri.
SLABŠA OSKRBA Z RIBAMI
Kmarnica te dni ni kdo ve kako založena. Slabo vremj' zadržuje ribiče v pristanih in zato ni ulova. Poleg tega Gorica ni dobro tržišče za ribe. Gospodinje se s težavo odločajo zanje. Morda enkrat l.a teden, zakaj dobra riba sploh ni poceni. Zanjo je potrebno odšteti od šest do osem ali več tisočakov. Poleg tega je priprava ribje hrane za-mudnejša. Cenejša je plava riba, vendar tudi te prav sedaj primanj
kuje. Sardel denimo, ni že nekaj dni, ker so «šle» vse v Trst. Tržačani so namreč divji nanje.
Obisk v ribarnici pa ni zanimiv samo po tej plati; čestokrat se spremeni v predstavo Neredkokdaj je prodajalke že od daleč slišati, kako glasno ponujajo svoje blago; zdi se, kot da tekmujejo med seboj. Za svojimi cementnimi stojnicami ustvarijo delček Mediterana v sicer zadržani celinski Gorici.
Prispevki
Namesto venca daruje goriška sekcija VZPI 50.000 lir v sklad za gradnjo partizanskega spomenika v Gabrjah.
i | nli vvj i ui 1 Uvj Či'j l v Uua. d ,. i . .
~ POSVET DEMOKRATIČNIH STRANK V GORICI
.	, ,	. ■	vusns
Delegacija KPI pojasnila zakaj zapušča pogajanja
Iz gradiva za sestanek je razvidno, da hoče KD izločiti komuniste iz odborov
Na pobudo krščanske demokracije so se včeraj zvečer na njenem sedežu v Gorici sestali zastopniki demokratičnih političnih strank, da hi začeli nov krog pogajanj za sestavo večine na pokrajini in v občini Gorica. Poleg številne delegacije KD so se pogajanja udeležile tudi delegacije KPI, PSI, PSDI, PRI. SSk in PLI. Po otvoritvenih besedah pokrajinskega tajnika KD Bruna Longa, ki je pojasnil namen posveta, je delegacija KPI prebrala stališče pokrajinskega tajništva, zakaj se stranka ne bo udeležila pogajanj. Potem ko je pojasnila svoje stališče, se je delegacija KPI umaknila.
Komunisti so povedali, da je v povabilu, zlasti pa v gradivu, ki so ga priložili vabilu m sestanek, razviden predsodek proti KPI. Zaradi tega za stranko ni koristno in tudi ni možno sklepati političnih in programskih sporazumov z vodstvom, ki si ga je KD izbrala na vsedržavnem kongresu. Po sodbi «preambuli-stov» bi morali KPI izključiti iz vseh odborov. Po drugi strani pa je KPI pripravljena v ponedeljek na seji pokrajinskega sveta podpreti socialističnega predsednika in takšen odbor, ki bo spoštoval ugled vseh strank in ki bo sprejel ukrepe proti ekonomski krizi in za polno spoštovanje pravic slovenske manjšine.
V Krmiiiu razpravljali o odpravljanju posledic poplav
Na sestanku, ki je bjl v sredo v Krminu na pobudo združenja Conf-coltivatori in ki so se ga poleg neposredno prizadetih kmetov udeležili tudi predstavniki deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA, kmetijskega nadzomištva ter gozdarskega nadzomištva, so razpravljali o posledicah poplav, ki so prve dni julija povzročile veliko gmotno škodo v sedmih občinah na Goriškem. Do poplav je prišlo zaradi tega, ker nihče ne skrbi za ureditev strug potokov in hudournikov ter manjših odtočnih jarkov, so Ugotoviti na sestanku. Skrajno zanemarjeno je tudi področje Pre-valske kotline, na gričevnatem področju pa niso bila izvedena potrebna melioracijska dela pri graditvi in urejevanju cest ter drugih posegih.
Na sestanku so poverili nalogo združenja Confcoltivatori, da naredi ustrezne korake pri predsedniku deželnega odbora in pri pristojnih u-stanovah, da se odpravijo posledice poplav, da se točno določi prizadeto področje in priskoči ha pomoč
najbolj ogroženim družinam ter da se pripravi načrt hidrogeološke sanacije področja.
Bencin pri sosedih zopet dražji
Ugodnosti, ki so jih uživali italijanski in tuji avtomobilisti po razvrednotenju dinarja, so se včeraj znatno skrčile. Od včeraj je namreč super bencin dražji skoraj za 30 odstotkov, in stane zdaj 21 dinarjev po litru, «popravili» so ceno plinskemu olju, ki velja zdaj 16,40 dinarjev po litru, navadni bencin stane 19 dinarjev, za liter kurilnega olja za gospodinjstvo pa je treba odšteti 10,30 dinarjev.
Liter super bencina stane torej, če italijanski avtomobilist plača v lirah neposredno na črpalki, približno 613 lir. To velja seveda samo za črpalke na obmejnem področju, medtem ko si mora, če je namenjen v notranjost, oskrbeti posebne turistične bone, ki jih lahko kupi v turističnih poslovalnicah na meji. Za bon za 100 dinarjev bo še zmeraj odštel 2918 lir, za kar mu bodo n«; bencinski črpalki natočili 4,7 litra super goriva. .
Kino
C or len
VERDI 17.30-22.00 »Agente 007, 1'uomo dalla pištola d’oro». R. Moore in Y. Boond. Barvni film.
CORSO Zaprto
VITTORIA 17.00-22.00 »Porno take off». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
EXCELSIOR 18.00-22.00 «11 tamburo di latta».
PRINCIPE 18.00-22.00 «L’isola del-la pa ura*.
JV«wj Carica in okolicu
SOČA 18.00-20.00 »Zadnji valček*. 22.00 »Deviška žena*. Italijanski film.
SVOBODA 18.00-20.00 »Kobra*. Japonski film.
DESKLE 16.00 «Cirkus z Jerryjem». 19.30 «Potepuh Sam*. Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC
Danes ves dan in ponoči je Gorici dežurna lekarna S. Giust Korzo Italija 244, tel. 83-538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽH
Danes ves dan in ponoči je Tržiču dežurna lekarna Rismom Ul. Toti 52, tel, 72-701.
Kulturni dogodki v slikah
Na gornji sliki vidimo ansambel Aries ex Praprot, ki posebno zadnje čase nastopa na številnih prireditvah. Na spodnji sliki pa vidimo razstavo ročnih del, ki so jo pripravili otroci na Gradnikovi šoli na Colu
Na valutnih tržiščih je bilo ta teden precej živahno in kupčije so se usmerile proti novim naložbam. Tako se je dolar še bolj ošibil ter je zgubil skoraj dva odstotka nasproti trdnejšim valutam. Tudi cena zlata je nekoliko padla, vendar se je pozneje ustalila okrog vrednosti 660 dolarjev za unčo. O-krepile so se valute kot nemška tnarka, švicarski frank in avstrijski šiling, del «vročega kapitala* pa se je preusmeril tokrat tudi v diamante.
Francoski frank in japonski jen sta se ohranila na trdnih temeljih; italijanska lira je bila tokrat trdnejša in sicer zaradi zadnjih vladnih ukrepov za zajezitev gospodarske recesije ter zaradi svežega priliva valut med polno turistično sezono.
Dolar je v enem tednu padel od 840 na 828 lir, kar predstavlja poldrugi odstotek, še hujše je bilo razvrednotenje dolarja nasproti švicarskemu franku (1,59 šv. franka za dolar) in marki (1,73 marke). V glavnem je bila ošibitev dolarja posledica padca obrestne mere V ZDA na 10 odstotkov ter u-krepov federalne rezerve, ki bodo verjetno potisnili obrestno mero še bolj navzdol.
Tudi energetska kriza ter razmeroma visoka cena zlata sta klavrno vplivali na kotacijo dolarja. Posegi centralnih bank niso dosti zalegli, tako da je padla ta
ViiiiiiMiiiiiiiHiiiiiMiiiHiiiiuiiiiiiMiiiiiminiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitiiiiiHiiiniiiiiiiiimiiiimiiiHiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
K ŽIVLJENJU SO GA OBUDILE KONKRETNE VAŠKE POTREBE
V MAČKOLJAH ŽE MESECE DELUJE OBNOVLJENO DRUŠTVO PRIMORSKO
Prvič Je bilo ustanovljeno leta 1898 in je dobro delovalo vse do leta 1926 Obnovljeno po osvoboditvi je spet zadremalo ■ Njegove sedanje naloge in delo
NOVICE Z VALUTNIH TRŽIŠČ
DOLAR JE SPET ŠIBKEJŠI, ZLATO USTALJENO ZANIMANJE ZA «DALJŠ0 NALOŽBO-DIAMANTE
V Mačkoljah deluje že nekaj mesecev obnovljeno Kulturno prosvetno društvo Primorsko. Pobudo za ponovno delovanje so dali vaščani v želji, da bi se razvila, utrjevala in širila kulturna, prosvetna, rekreativna in športna dejavnost v vasi.
Prosvetno društvo je bilo prvič ustanovljeno že daljnega 1898. leta. Imenovalo se jc Bralno in pevsko društvo Primorsko in bilo p- avno priznano leta 1900. Delovala sta dramska skupina in pevski zbor, s katerima je društvo nastopalo doma in v sosednjih vaseh. Imelo je tudi svojo knjižnico. Delovalo je vse do deta‘1926, ko so fašistične oblasti prepovedale vsakršno delovanje v slovenskem jeziku. Leta 1945 se je društvo obnovilo in delovalo pod imenom PD Primorsko. Tudi te-
Lepi uspehi
v
Borisa Švare
Konec junija je bil v Ljubljani sedmi jugoslovanski operni bienale, o katerem se je veliko gov milo in pisalo. Bienale je bil v, Letnem gledališču »Križanke* in so na njem sodelovala operna gledališča iz Beograda, Osijeka, Skopja rn Reke, ter seveda operni gledališči iz Liubljane in Maribora. Bo zaključku bienala je petčlanska žirija, ki so jo sestavljen jugoslovanski strokovnjaki s področja operne glasbe, podelila 11 naqrad. Beograjska Opera je bila deležna treh nagrad, po eno nagrado so dobila operna gledališča iz Osijeka, z Reke in Skopja, mariborska Opera pa je odnesla kar pet nagrad. Mariborska Opera je nastopilo z opero «Slovo od mladosti» našega rojaka Danila Švare, torej z opei n im delom, ki smo ga gledali tu di v tržaškem Kulturnem domu. Mariborska Opera je dobila mgra-do za najboljšo predstavo, nagrado za najboljši orkester, nagiado za naiboljši zbor in nagrado za najboljšo scenografijo. Nagrado pa je dobil tudi Boris Švara kot najboljši dirigent na bienalu. Boris Švara je tudi direktor mariborske Opere.
daj sta delovali dramska skupina in pevski zbor. Že leta 1948 je spet prenehalo z delovanjem in se znova obnovilo 1958. leta ob priliki 60. obletnice ustanovitve. Obnovila se je dramska skupina, knjižnica in ustanovil se je tudi dekliški kvintet. V letih 1958 in 1960 je društvo imelo več vaških prireditev in dvakrat je pripravilo tudi šagro. Vas pa ni bila e-notna in društveno delovanje je zamrlo.
V letih premora so vaščani večkrat mislili na obrM^tpjr, jdelovq-nja društva. Zamisel, se je okrepila in oživela letos, ko so popravljali staro	&
omogočila neovirano delovanje društva ter vseh vaških komponent na področju kulturno - prosvetne dejavnosti.
Prvi sestanek vaščanov je bil v februarju letošnjega leta. Vsem se je zdelo primerno in potrebno o-buditi delovanje društva, ki bi nadaljevalo tradicijo prejšnjega in krepilo vse dejavnosti v vasi.
Izmed 26 vaščanov pripravljalnega odbora so v marcu na ponovnem sestanku izvolili začasni ožji odbor društva, ki naj bi poskrbel za sestavo pravilnika. Prvi občni zbor, na katerem je bil izvoljen redni odbor, je bil 26. marca 1980. Predsednik društva je Robert Smotlak. Društvo šteje že » koli 180 članov, ima svojo izkaznico, ki nazorno prikazuje cilje društva: širiti kulturo in povezovati ljudi — v bratstvu in miru. Na ovitku izkaznice in na žigu društva sta knj:ga in golob, nosilca kulture in miru.
Društvo Primorsko se je vključilo v zvezo slovenskih kulturnih društev, ker bi želelo razširiti delovanje tudi izven meja svoje vasi. Čeprav šele na začetku svojega delovanja, je kljub temu društvo že dokazalo, da obstaja: sodelovalo je v kulturnem programu pri spomeniku padlim v Mačkoljah ob priliki 35. obletnice osvoboditve, njegovi člani so sodelovali v štafetnem teku ob isti priložnosti in sodelovali tudi pri štafeti mladosti v Ljubljani. Za vaščane so priredili večer z Mariom Magajno, ki je v si kah in besedi opisal svoja popotovanji.
Člani društva pa se lotevajo tu-
di čisto svojih vaških problemov. Z velikim navdušenjem in veseljem sodelujejo pri čiščenju gozda, ki ga preurejajo v park. Tu bodo ob priliki letošnje pokrajinske razstave vin, postavili kioske. Člani društva bodo tu glavna delovna sila. Park bo služil za razna kulturna srečanja in prireditve. Planirajo še razna druga vaška dela, kot popravilo pralnice, čakalnico na avtobusni postaji in drugo. Želijo ustanoviti dramsko skupino, športne sekcije, največja želja pa je imeti svoj vaški pevski 7 zbor.'	BORIS SLAVEC
NAKUPNA CENA TUJIH VALUT
	Trst	Celovec	Ziirich	Beograd
	11. 7.	10. 7.	10. 7.	11. 7.
Ameriški dolar	820,—	12,10	1,59	-26,55
Kanadski dolar	780,—	10,55	1,40	22,70
Nemška marka	470,—	70L—	91,95	1509,62
Holandski florint	430,—	640,—	84,10	1376,36
Belgijski frank	29,-	43,40	5,74	92,63
Danska krona	150,—	225,—	29,95	485,18
Švedska krona	197,—	292,50	39,05	639,23
Norveška krona	167.—	253.—	33,55	546,98
Francoski frank	204.—	301,40	39,85	647,70
Italijanska lira	—	1,46	1,85	3,16
Angleški funt	1969.—	28,76	3,81	62,70
Irski funt	1750.—	■ -—	3,40	: 	i
Švicarski frank	512.—	.	768,-	_	, 1658,39
Avstrijski šiling	66,75	-f—i- .	12,95	212,02
Japonski jen	3,20	5,45	0,73	—
Avstralski dolar	890. ~	.,	_—	2,-	30,14
Španska peseta	11.10	17,20	2,45	—
Portugalski eskudo	16,-	23.00	3,30	——
Jug. dinar - mali	30,-	42,-	5.90	———
• veliki	29,-	42,—	5.90	1
Grška drahma	19.-	28.—	3.80	58,99
teden prva varnostna pregrada za dolar (1,6 šv. franka), druga pa naj bi bila 1,7 nemške marke. Vrednost ameriške valute bo verjetno padla še za kak odstotek v prihodnjih dveh mesecih, potem pa bodo gotovo sledili obrambni u-krepi ameriške vlade tik pred jesenskimi predsedniškimi volitvami. Proti koncu leta bo verjetno dolar spet popustil.
Zlato je ta teden nekoliko popustilo. V ponedeljek popoldne je veljala unča zlata v Londonu že 675 dolarjev, v torek ob 10.30 pa je zlato poskočilo v Londonu kar na
688,5	dolarja. Isti dan je v New Yorku »avgustovsko zlato* doseglo ceno 696 dolarjev, potem pa je začela cena zlata padati in se je v naslednjih dneh ustalila pri okrog 660 dolarjih za unčo. Strokovnjaki so dognali, da je pripisati skok zlata v zadnjem mesecu podražitvi' cene «črnega zlata». V resnici se je zlato podražilo v istem razmerju kot nafta (510 - 670 dolarjev za unčo zlata, 24 - 32 dolarjev za sodček surove nafte). Tako je ostalo razmerje unča zlata : 20 sodčkov nafte nespremenjeno. Nihanju zlata je sledilo v glavnem tudi srebro, vrednost platine pa je v primeri s ceno zlata nižja od običajne.
Nekatere informativne agencije so objavile vest, da so bile te dni zelo živahne kupčije z diamanti. Na splošno so naložbe v diamante donosne na daljši rok (10-15 let), ker je razlika med nakupom in prodajo zelo visoka (30 odstotkov).
švicarski frank se je povzpel na 522 lir, ker prihaja v to srednji
evropsko državo te dni veliko kapitala iz Amerike. Nemška marka se je tudi okrepila in velja zdaj 478 lir. Francoski frank je v evropskem denarnem sistemu trenutno na drugem mestu, takoj za marko. Japonski jen se je ovrednotil nasproti dolarju za 1 odstotek. Avstrijski šiling je še vedno visoko kotiran ter velja nekaj nad 67 lir.
Grška drahma se je podražila za 5 odstotkov in velja zdaj 21 lir. Pojav je pripisati turistični sezoni, ki naj bi bila sedaj na višku.
—srs—
VZHODNOEVROPSKE		V4IUTF
V TRSTU 11. 7.		80
Sovjetski rubelj		200,-
Poljski zlot		6.-
Češka krona		31,—
Madžarski forint		27.-
Romunski lej		26,-
Bolgarski lev		350,-
Turška lira		9.-
		
DRAGOCENE KOVINE		
10. 7. 80 ZLATO	Nakup	Prodaja
Milan (g) ZLATO	17.800	18.000
London (unča)	660,50 dol. 662,50	
SREBRO		
Milan (kg) PLATINA	430.000	450.000
Milan (g)	18.350	18.650
	oi jtleiml-v".	i	
Slovenska imena
. ^	•**.*<.	«'4 4* «•'
naših krajev
Ščedna, Ščedno
Latinsko ime nekdanje vasice pri Trstu Splvula, kar pomeni gozdič, je dalo današnje it. ime Servola. Ko so Slovenci naselili ta kraj, so tudi tu, kakor v preštevilnih krajih, gozd iztrebili, sčeidlii, da so pridobili zemljo za kmečke kulture, sčedino. Iz prvotnega krajevnega imena Ščedina je po moderni vokalni redukciji v 16. stol. nastalo ime Ščedna. V prejšnjem stoletju tega imena niso več razumeli in je nastala hiperkorigirana oblika, ki se je sprva glasila Skedenj, a se je kmalu po kontaminaciji z izvirnim imenom pojavila nova oblika Skedenj.
Pri ti hiperkorekturi je očitno, da so skušali ime naslanjati na samostalnik skedenj, češ da je tam bil neki «škofov skedenj*, saj je ščedna bila oddavna posest tržaškega škofa. Kdor si je novo obliko izmislil, je očitno menil, da je skupina čš— na samem za-j četku izvirnega imena nastala iz šk— ali sk—, kar je v brkinskem narečju, ki se govori v Ščedni, normalen pojav (mošči, ženšče ipd.), a ni bil jezikovno izobražen, saj drugače ne bi mogel prezreti, da sta naglas in končni del izmišljenega imena Skedenj ne-snvavijiva s samostalnikom skedenj oz. z izvirnim imenom šččdna.
Novo ime je sprva motilo uporabnike, zato najdemo na žigih naših kulturnih društev v drugi polovici prejšnjega stoletja kar vse tri oblike: Ščedna, Skedenj, skedenj, kakor da se ne morejo prav odločiti za nobeno.
Počasi se je v knjižni rabi uveljavila tretja oblika, pravi jezikovni monstrum, kakršnih je med našimi krajevnimi imeni prav malo. Toda izobraženi ščedenci so še pozneje podvomili v veljavnost in možnost uporabe imena Skedenj in skušali ob različnih časih ponovno uveljavljati staro, pravilno in lepo domače ime Ščedna. Ne-posluh in neznanje večine je doslej prevladovalo in vsak nov poskus. uveljaviti znova ščedno, se je izjalovil; škoda: zavest in dobra volja bi lahko staro ime spet uveljavili, kakor je volja narekovala in dosegla toliko sprememb pri uradnih krajevnih imenih.
Nerodnost pri rabi tega krajevnega imena je toliko večja, ker se je isto ime ohranilo v prvotni obliki v števerjanski občini pri zaselku, ki se danes glasi ščedno. Toda it. oblika Scedina nam daje misliti, da je tudi to krajevno ime bilo sprva ženskega spola. Ime tega briškega kraja se danes sklanja kot pridevnik: iz Ščednega, v Ščednem.
Pri obeh krajih pa je pridevnik enak: ščedenski; in enako je ime za prebivalce: šččdenc, ščidenka.

Zenska in njena stvarnost
Druga mednarodna konferenca v Kobenhavnu
Drugo mednarodn. konferenco o položaju ženske v svetu, ki bo prihodnji teden v Kobenhavnu, bi lahko imenovali tudi verifikacijsko konferenco, saj bodo morale delegacije najprej pregledati, kaj je bilo v zadnjih petih letih storjenega za odpravo diskriminacij proti ženski.
Že zadnjič smo zapisali, da je prvo petletje obdobja desetih let, ki ga je Organizacija združenih narodov namenila proučevanju in reševanju ženske problematike v svetu, največ resničnih premikov prinesla državam v razvoju. Vlade teh držav so namreč najresneje upoštevale zaključni dokument, ki so ga udeleženke odobrile na mehiški konferenci leta 1975.
Načelna izhodišča tiste deklaracije je OZN še enkrat povzela in jih strnila v dokumentu, o katerem je tokrat razpravljala celotna skupščina Združenih narodov in ga decembra lani tudi odobrila. Veljavnost dokumenta sicer pogojuje predhodna odobritev vsaj 20 članic svetovne organizacije
• Italija bo dokument podpisala ob začetku same konference, vendar je treba poudariti, da je že marsikatero načelo upoštevala pri izdelavi zadnjih zakonskih določil. Dokument OZN namreč obvezuje podpisnice, da se konkretno zavzamejo za odpravo kakršnekoli diskriminacije proti ženski, da vplivajo na družbeno-kulturne modele, ki še vsebujejo številne predsodke in ki določajo moškim in ženskam strogo opredeljene vloge in, končno, da skušajo vnesti tudi v družinsko in splošno šolsko vzgojo načela o enakih odgovornostih in tudi pravicah Gre torej za precej splošne načelne ugotovitve, ki jih je veliko držav v zadnjih letih vsaj deloma upoštevalo v svoji novi zakonodaji. Vendar pa je na primer že novi italijanski zakon o družinskem pravu, ki je izrazito sodoben v primerjavi z drugimi italijanskimi zakoni, v delnem nasprotju s postavkami resolucije OZN, posebno s tistimi, ki se nanašajo na prevzem državljanstva (mož, ga namreč po ženi ne more povzeti), na prevzem
priimkov in na enakopravnost v odnosu mati-oče in otroci.
S tem v zvezi je zanimiva še vest, da je predsednica evropskega parlamenta Simone Weill sprejela priziv italijanskega ženskega gibanja o kršitvah pravic žensk kmetovalk in tistih italijanskih državljank, ki so ppročene s tujci ter jih posredovala pristojnim komisijam. To je prvič, da tak organizem sprejme kot veljavne proteste ženskih organizacij.
Temu načelnemu pregledu bo v Kobenhavnu sledila, kakor ž. v mehiški prestolnici, izdelava načrta o konkretnih ukrepih. Tokrat naj bi se predlogi nanašali predvsem na tri zelo pomembna in obširna področja in sicer žensko zaposlovanje, zdravstvo in izobraževanje. Pred konferenco je bilo na te teme pet obširnih posvetovanj, vsako posvetovanje je zajemalo določeno zemljepisno področje, tako da bodo na ko-benhavnski konferenci poleg o-riša položaja v svetu, pregledovali tudi že posamezne predloge.
Precej napotkov bode lahko u-
deleženci črpali iz posebnih vprašalnikov, ki jih je OZN razdelila na mehiški konferenci. Kakor smo že podčrtali ,je Italija prvi rok «zamudila» in je zato ni v uradnem povzetku, pač pa bo verjetno italijanska delegacija odgovore nesla kar s seboj v Ko-benhaven.
Vprašljivo je sicer, v kolikšni meri bodo ti odgovori odražali resnično stanje, kajti na pristojnem ministrstvu so se posluževali samo .uradnih virov in niso čutili potrebe, da bi se obrnili na ženske organizacije. Lahko si samo želimo, da so vlade drugih držav ubrale premočrtnejše poti pri odgovorih na vprašalnik, zato da ne bi bila slika o položaju žensk preveč olepšana. Sicer pa bodo tudi tokrat ženske in njihove organizacije imele na voljo prosto »Tribuno*, kjer bodo lahko o vseh vprašanjih spregovorile bolj prosto. Poleg uradnega zasedanja in manj uradr »Tribune* bo v Kobenhavnu še srečanje umetnic, v željah organizatork pa je, da bi postalo srečanje vseh žensk.	(bp)
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
13.00	Benetke:
Koncert za jutri
13.30	DNEVNIK
14.00	Rim — TENIS
17.00	Mož, ki prihaja od daleč 6. in zadnji del TV nadalj.
18.00	Dokumentarna oddaja o živalstvu
18.35	Izžrebanje loterije
18.40	Nabožna oddaja
18.50	Posebna oddaja iz parlamenta
19.20	HEIDI
risani film
19.45	Almanah in Vremenske razmere
20.00	DNEVNIK
20.40	«Piccole donne — un mušicah
22.00	Skupinska slika
Ob koncu DNEVNIK in Vremenske razmere
Drugi kanal
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.15	Jerry Lewis show risanke
13.35	Male skrivnosti velike narave
17.00	A. Hitchock:
VRAČAJO SE PRIJATELJI TV film
Mladinska oddaja
18.00	Dogodivščine Blacka Beau-tya — TV film
18.25 Dnevnik 2 — športne vesti
18.45	Izžrebanje loterije
18.50	Srečanje z Acquamanom in Supermanom
19.15	George in Mildred TV film
Vremenske razmere
19.45	DNEVNIK 2 - ODPRTI STUDIO
20.40	Marco Visconti,
1. nadaljevanje 21.55 Smrt nekega operaterja film
Ob koncu DNEVNIK 2 —
ZADNJE VESTI
Boks
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3
19.15	Compagnia marionettistica di Barletta di Michele Im-mes
19.20	Programi, ki smo jih videli in ki jih bomo videli na tretjem programu
19.50	Znanstvenikov portret
20.05	Vsi na oder
20.40	Sin dveh mater,
1. nadaljevanje
22.10	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana
17.45	Poročila
17.50	Jazon in argonavti angleški film
19.30	Naš kraj
19.45	Srečni dan — TV film
20.10	Zlata ptica
20.15	Risanke 20.26 Zrno do zrna
20.30	TV DNEVNIK Zgodba o Lini,
TV nadaljevanka
22.10	Muppet shpw:
Steve Martin
22.35	Pomagaj mi. drugi italijanski film
24.15	TV kažipot
Koper
20.00	Otroški kotiček
20.15	Stičišče
20.30	Risanke
20.45	TV DNEVNIK
21.00	VISOKI LJUDJE - film Režija: Raoul Walsh
23.00	Zgodba Eda Dowa — Hondo
Zagreb
18.15	Mladina poje
19.15	Mladinska oddaja
19.45	I. Kušan:
Kupec smrdljivih sirov
20.30	TV DNEVNIK
21.00	Priden bom, dedek češki film ŠVICA
19.10	TV film iz serije Bronk
20.30	Risanke
21.45	«Un sogno da un milione di dollari — film
TRSTA
7.00, 8.00,	10.00, 13.00, 14.00,
17.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah: Potovanje v Ameriko: 9.00 Otroški kotiček; 9.20 Utrinki iz operet in glasbene skice; 10.10 Radijski koncert: Iz pretekle sezone Glasbene matice. Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenske katoliške prosvete; 11.00 Jugoslovanska lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.0o «Bom narodu sfzdice, čjer so včas’ b’le», glasnik Kanalske doline; 12.30 Melodije od vsepovsod; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Glasbeni popoldan za mladino: 16.00 Iz filmskega sveta; 16.30 Poslušali boste; 16.50 Deset minut z orkestrom
album:
s™
16.50 Deset minut z orke- 7 ,,n o % c
željah; 17.00 Reklamno-glasbena oddaja; 17.15 Jugoton; 17.45 Objave in zabavna glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00,	9.00, 10.00,	12.00,
13.00,	15.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 6.30 H Pazza-riello; 7.15 Radio Folleromanzo;
8.40	Brasiliana; 9.00 Vikend, glas-beno-govorni program; 10.03 Glasbeni program z Ornello Vanoni;
12.30	Radijska priredba; 13.20 Iz rocka v rock; 14.30 Tudi mi smo;
15.30	Iz obale na obalo; 17.00 Jazzovski program; 17.25 Objektiv Evropa; 18.30 Globetrotter;
20.00	Dober večer, zdravnik, program o zdravstvu.
RADIO 2
9.30.	10.00, 11.30,
15.30,	16.30, 17.30,J
iročila; 6.00	8.4S:
ljubljeni motivi; 18.45 Vera in naš čas.
KOPER
(Italijanski program)
8.30,	9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
13.30,	14.30,	15,30, 16.30, 17.30,
18.30,	19.30 Poročila; 8.00 Dobro jutro z glasbo; 9.32 Lurianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Poje Barry Manilov; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Kim, svet mladih; 14.33 Srečanje s slovenskimi ansambli; 15.43 Z nami je. . .; 16.00 Poslušam, poslušaš; 17.00 Glasovi in zvoki; 17:32 Crasb; 17.55 Pismo iz. ..; 18;32 Glasbeni vikend.
KOPER
(Slovenski program)
7.30,	8.25 14.„0, 15.30, 16.00, 17.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji koledar; 7.15 Reklame; 7.37 Objave, kinospored; 8.15 Najava sporeda;
Srednji val 546,4	metra ali
549 kilohertzov	
UKW - Beli križ	102,0 MHz
UKW — Koper	98,1 MHz
UKW - Nanos	88,6 MHz
14.00	Pregled dogodkov in najava sporeda; 14.05 Med rojaki v zamejstvu; 14.40 Zapojmo in zaigrajmo — spored domačih viž in napevov;	15.00 Moja generaci-
ja; 15.37 Objave: 15.40 Glasbeni notes, reklame; 15.30 Glasba po
o komediji, poeziji in prozi; 11.(10 Long Playing Hit; 12.50 Alto gra. dimento; 13.35 Sound-Track; 15.00 Poletni čas; 16.39 Hit Parade; 17.32 Glasba, ki je všeč tebi,' meni pa ne; 18.32 Poletni čas;
19.50	Plošče; 21.00 Poletni večeri.
LJUBLJANA
7.00,	7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00.
12.00,	15.00, 16.00, 20.00 Ppročila;
7.20	Rekreacija; 7.35 Vremenske) poročilp za pomorščake; 7.50 Do bro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov; 9.08 Pionirski tednik;
9.30	9.45 Počitniško popotova-
nje od strani do strani; 10.05 Z radiom na poti; 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine;
11.05	Sobotna matineja; 12.05 Zapojmo pesem; MPZ Glasbene matice — Trst in Oš «Bojan Ilich* — Maribor; 12.20 Po republikah in pokrajinah; 12.40 Zapojmo Z nami; 13.10 Godala v ritmu; 13.3(1 Kmetijski nasveti; 13.40 Veseli doi.iači napevi; 14.00 Danes do 14. ure; 14.20 Obvestila in zabavna glasba; 1..30 Priporočajo vam...; 15.05 Glasbena panora ma; 15 55 Minute za EP; 16.30 Zabavna glasba; 17.00 «Vrtil.iak»;
18.00	Studio ob 18. uri: 19.00 škaf lica z godbo; 19.30 Mladi mladim; 19.55 Minute za EP; 20.25 Obvestila • in zabavna glasba; 20.35 »Mladi mostovi*; 21.00 Sobotni zabavni večer; 22.00 Za prijetno razvedrilo; 22.30	24.ro Oddaja
za naše izseljence; 00.05 Lirični utrinki; 0010 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe
CUŠAN ŽELJEZNOV
DIVJALI SO
MED VOJNO
22	PO PRIMORSKI
Nemški general Ludvvig Kubler
Predsednik: To ni odgovor na vprašanje, kdo je bil konkretno odgovoren.
Kiibler: Konkretno odgovorna sta bila od decembra 1943 do septembra 1944 na vsem ozemlju višja SS in policijska oficirja, to sta bila Rosener za Ljubljansko pokrajino in Globocnig za ostalih pet pokrajin. Septembra 1944 je nastala sprememba. Od takrat je bila za pobijanje partizanstva v Istri odgovorna vojska in sicer z menoj na čelu.
Predsednik: Se kakšno vprašanje, gospod doktor?
Zagovornik Rainerja dr. Ilc: Ali sta bila prej, preden je bil odgovoren obtoženi Kubler, to je v času, ko sta bila odgovorna za pobijanje partizanstva Rosener in Globocnig, ali sta bila ta dva odgovorna Gauleiterju za to stvar?
Kiibler: Ta dva sta bila odgovorna vrhovnemu SS in policijskemu vodji v Italiji Gruppenfuhrerju Wolffu, ki j« bil odgovm~'*' ■**. pobijanje partizanstva v vsej Italiji.
Zagovornik dr. Vrtačnik: Obtoženi Kubler naj pojasni, zakaj so bili 7. in 8. maja 1945., ko je bilo že zaključeno premirje in ni bilo vojaških razlogov več, razrušeni razni mostovi in drugi objekti v Sloveniji.
Kubler: K temu bi povedal naslednje-, jaz sem s svojim korpusom kapituliral v noči med 8. in 7. majem, bil pa sem tedaj samo še poveljujoči general teh dveh divizij, ki sta bili obkoljeni na Reki. O tem, da bi v noči na 9. maj nastopila splošna nemška kapitulacija, nisem ničesar vedel. Razen teritorija, na katerem sem bil jaz obkoljen, nisem imel nobene oblasti, za to je bila odgovorna nova komanda v Ljubljani z generalom Felmijem.
Predsednik: Obtoženi Kubler. Ali z ozirom na navedbe posameznih točk obtožnice čutite sploh kakršnokoli odgovornost za dela, ki so vam očitana?
Kubler: Tega vprašanja ne razumem prav. -. ,
Predsednik: Ali čutite kakršnokoli odgovornost?
Kiibler: Da. Seveda čutim veliko odgovornost. Imam le prošnjo, da bi se k temu lahko izjavil.
Predsednik: Ali se čutite krivega po teh točkah obtožnice?
Kubler: Krivega seveda ne. Bi smel še k temu nekaj pojasniti?
Predsednik: Nadaljna pojasnila boste imeli pravico dati v zaključni besedi, in sicer preko svojega branilca. Pojdite na svoje mesto. Razprava se prekinja in se nadaljuje v ponedeljek zjutraj ob sedmih. Tovariš starejši vodnik, odvedite obtožene. Opozarjam občinstvo, da ostane v dvorani, dokler sodišče ne zapusti svojega mesta. (Razprava je bila prekinjena ob 15.20.).
V ponedeljek, 14. julija 1947, se je nadaljevala glavna razprava zoper vojne zločince dr.. Rainerja in soobtožence. To je bil že četrti dan razprave, na kateri je bil,tolmač dr. Skaberne.
Predsednik: (odpre razpravo ob 7,10); Tovariš starejši vodnik, privedite prve štiri obtožence z obtoženim Hossli-nom. (Straža privede obtožence). Nadaljuje se razprava v kazenski zadevi obtoženega dr Rainerja in ostalih. Obtoženi Hans von Hosslin, pristopite k sodišču. Ostali obtoženci lahko sedejo.
Vojaški tožilec: Tovariš predsednik, želel bi postaviti obtoženemu Kiiblerju še dve vprašanji.
Predsednik: Obtoženi Kubler, pristopite k sodišču. Obtoženi Hosslin lahko ta čas sede.
Vojaški tožilec: Obtoženi Kubler, povejte nam, kakšen je bil vpliv borbe jugoslovanskih narodov na načrte nemških operacij?
Kubler: (premišljuje): Akcije jugoslovanskih osvobodilnih borcev so imele z vojaškega vidika v prvi vrsti namen vezati čete in ovirati dovoz, dovoz na italijansko bojišče, v prvi vrsti vojaških potrebščin in vojaštva. Dovoz iz rajha na italijansko bojišče je bil zlasti otežkočen zaradi številnih napadov partizanov na dovozne linije, zlasti na železnice. Železnice so bile mnogokrat in na mnogih mestih po partizanih močno porušene. Zlasti kvarne posledice je imelo, ako se je partizanom posrečilo razstreliti mostove, ker je bil z razstrelitvijo mostov promet na železniških progah za dolgo dobo ohromljen. Zaščita.teh zvez, v prvi vrsti železnic, je zaradi tega vezala močne nemške čete, kajti napadi na železnice so bili zelo številni. Mislim, da se lahko reče, da je biJ dnevno
izvršen povprečno po en posrečen napad, vendar lahko velja to število samo kot nekako povprečje.
Predsednik: Po tem lahko zaključimo, da je bila partizanska borba faktor, s katerim je moralo nemško poveljstvo resno računati.
Kubler: Da.
Predsednik: Tovariš tožilec, še kakšno vprašanje?
Vojaški tožilec: Obtoženi Kubler, povejte nam, zakaj se ni dokončala utrjena linija v Jadranskem primorju?
Kubler: Tega vprašan ja nisem popolnoma razumel. Ali gre za utrjeno linijo v Čičariji?
Vojaški tožilec: Da, v Čičariji.
Kubler: Pozimi 1944/45 je bila v Čičariji na liniji med Trstom in Opatijo napravljena močna utrjena linija. Ta linija je imela namen omogočiti nemškemu vodstvu izpraznitev istrskega polotoka in z zasedbo te linije preprečiti, da bi sovražne čete, ki bi se eventuelno izkrcale, prodrle proti severu.
Predsednik: Ali vas, tovariš tožilec, zanima, ali je bila to naloga te linije, ali pa, ali je bila ta linija zgrajena?
Vojaški tožilec: Na eni strani me zanima, kakšen namen je imela, na drugi strani, zakaj se ni zgradila.
Kiibler: Naloge sem povedal. Imela je namen, da sovražnika, ki bi vdrl na polotok, zadrži, da ne bi mogel vdreti proti severu v zaledje. Črta se ni popolnoma zgradila zaradi tega, ker nam je manjkalo sil in časa.
Vojaški tožilec: Zato, ker so vam to preprečili partizani.
Kubler: Mislim, da lahko rečem, da znatnih motitev pri izgradnji v Čičariji ni bilo.
TENIS	:
DAVISOV POKAL
Panatta nepričakovano klonil proti mlademu S. Simonssonu
Po srečanju posameznikov med Italijo in Švedsko je stanje izenačeno ■ Točko za «azzurre» je dosegel Corrado Barazzuiti
RIM — Tudi brez svojega najboljšega igralca Bjorna Borga je Švedska v prvem dnevu evropskega finala v A skupini v Davisovem Pokalu, ko sta bili na sporedu prvi srečanji posameznikov, izbojevala točko proti «azzurrom». Za presenečenje je poskrbel komaj dvajsetletni Stefan Simonsson, ki je v petih setih premagal št. 1 italijanskega tenisa, Adriana Panatto. V drugem dvoboju ,pa je Corrado Ba-razzutti odpravil Kjela Johanssona v treh nizih.
Po lahki zmagi Barazzuttija (z nekoliko bolj odločno igro bi lahko svojega nasprotnika še prej spravil na kolena), je kazalo, da bo naloga Italijanov sorazmeroma lahka Nihče ni namreč pričakoval, da bo Panatta klonil. Da ne bo imel lahke naloge, pa je postalo jasno že v prvem setu: vodil je namreč že s 4:1, vendar ga je nasprotnik dohitel in niz zaključil v svojo korist P° več kot eni uri igre.
V drugem setu je Simonsson nekoliko popustil in Panatta je stanje izenačil. V tretjem setu pa je italijanski predstavnik ponovil vrsto začetniških napak, ki so ga drago stale. V četrtem setu je kazalo, da si je Adriano nekoliko opomogel. Ob hodrenju publike je prešel Y vodstvo s 5:4, v naslednji igri pa le še iztrgal servis nasprotniku in Povedel s 6:4. Odločal je torej zad-nli niz, v katerem pa je Panatta zašel v krizo in je po 50 minutah Jgre predal zmago mlademu nasprotniku.
Danes bo na sporedu srečanje dvojic, v katerih se bodo pomerili Panatta - Bertolucci in Johansson -Rans Simonsson, jutri pa bodo odi-£rali zadnja srečanja posameznikov in sicer: Panatta - Johansson *n Barazzutti - Stefan Simonsson.
Včerajšnja izida:
“arazzutti - K. Johansson 6:3, 6:3,
6:2
S. Sitnoncson - Panatta 8:6, 1:6, 6:2,
4:6, 6:4
V FINALU B SKUPINE BUKAREŠTA — Po prvem dnevu evropskega finala v B skupini češkoslovaška vodi z 2:0 proti Romu-jnji. V prvem srečanju posameznikov je Ivan Lendl s 6:4, 6:1, 6:3 Premagal Dumitruja Haradaua, v
drugem srečanju pa je Pavel Slozil prav tako v treh setih z izidom 6:3, 6:3, 6:1 odpravil Florina Se-garceanuja.
KOŠARKA
Rir.1T — Predvčerajšnjim se je v Rietiju zaključil mednarodni ženski košarkarski turnir.
V	prvem kolu, ko je že vse kazalo na gotovo zmago jugoslovanske reprezentance nad Italijo, so «azzurre» povedle in zmagale s prednostjo 4 točk. SZ je visoko premagala bolgarsko reprezentanco.
V	četrtek pa je Italija izgubila z Bolgarijo z 2 točkama razlike, SZ pa je visoko premagala «plave». Turnir je bil za italijansko reprezentanco le priprava na prihodnje 01.
NOGOMET
ZORICH — S prihodnjim letom bodo namesto mladinskega nogometnega turnirja UEFA vpeljali evropsko mladinsko prvenstvo. Nastopilo bo 31 ekip, ki bodo razdeljene v 15 skupin. Poleg tega je UEFA organizirala evropski turnir «under 16»,
ki je razdeljen na 8 skupin, v katerih igra 27 ekip.
Skupine evropskega mladinskega prvenstva so naslednje: 1. Wales -Irska: 2. škotska - Islandija; 3. Velika Britanija - Severna Irska: 4. Finska - Švedska; 5. Poljska - NDR; 6. Danska - Norveška; 7. Nizozemska - Luksemburg - Belgija; 8. Francija - Portugalska; 9. Španija - Švica; 10. Madžarska - Romunija; 11. Malta - Italija; 12. Avstrija - Turčija; 13. SZ - češkoslovaška; 14. Jugoslavija - Bolgarija; 15. Grčija - Ciper.
V kvalifikacijah ne igra ZRN, ki je evropski prvak.
FIRENCE —■ Jutri bo v Firencah sestanek italijanske nogometne zveze. Sestanek so sklicali, da dokončno potrdijo datum prihodnjih volitev, ki naj bi bile 3. avgusta. Po odstopu bivšega predsednika Arte-mia Franchija morajo izvoliti novega predsednika. Kandidati za to mesto so Renzo Righetti, Federico Sor-dillo in Artemio Franchi. Slednji, ki ima pravico ostati predsednik še do 31. marca 1981, pa noče sprejeti tega mesta. Manj možno pa je, da bo na mestu predsedstva triumvirat.
ATLETIKA
PREGLED PRVEGA DELA SEZONE DEČKOV
DOSLEJ NAJUSPEŠNEJŠA SEZONA
Razveseljivo je dejstvo, da postaja naša atletika tudi med najmlajšimi vedno bolj množična
Belgijec Peeters med zmagovitim prihodom na cilj 14. etape «Toura»
(Foto AP)
Z državnim finalom propagandnega sektorja, ki je bil 5. in 6. t.m. v Montecatiniju Terme in na katerem sta nastopila tudi Vasilij Pečar (Adria) ter borovka Tiziana Na tural, se je uradno zaključil prvi del sezone za dečke in deklice. Kot vsako leto bomo tudi tokrat podali obračun rezultatov, ki so jih v tem prvem delu dosegli slovenski atleti, objavili pa bomo tudi pokrajinske lestvice po panogah ter kate gorijah.
Kar se tiče naših dveh društev, ki tekmujeta v propagandnem sek torju atletske zveze, moramo najprej omeniti velik kakovostni korak, ki ga je v letošnji sezoni o-pravila lonjerska Adria med dečki. Odkar društvo deluje gotovo ni imelo v svoji sredi toliko in takšnih kakovostnih elementov kot jih ima prav letos. Temu je priča tudi trenutno drugo mesto med dečki, na katerem se društvo nahaja na pokrajinski ravni. Verjetno bo v nadaljevanju sezone to mesto zelo težko obdržati, saj šteje marsikatero italijansko društvo v svoji sredi po dvakrat in tudi trikrat večje število atletov, vsekakor pa bi bila že osvojitev tretjega mesta, lep uspeh.
Kar se tiče Bora, moramo priznati, da je raven med dečki nekoliko
■Hilli..............MIIIIIIIIIII............................Hlinili............................................................................................................................................................................................iiiiiiiiih.............mil...........................
KOLESARSTVO
«T0UR DE FRANCE»
MIRNA ŠTIRINAJSTA ETAPA
Etapni zmagovalec Peeters je pobegnil 40 km pred ciljem * Skupna lestvica brez bistvenih sprememb
MONTPELLIER - Včerajšnja e-tapa ni prinesla nobene bistvene spremembe na skupri lestvici, etapo pa je osvojil dokaj nizko uvrščeni Belgijec Peeters.
Kdor je gledal včeraj karavano kolesarjev, je dobil jasen vtis, da so fantje zelo utrujeni. To niti ni čudno, saj so imeli za seboj izredno težko pirenejsko etapo in tako so včeraj v glavnem štedili svoje moči.
Etapa od Lezignana do Montpelliera (merila je 189,500 m) je bi-
la brez posebnih dogodkov. Na prvi polovici je Zoetemelk skrbno nevtraliziral vse poskuse bega in tako je kratkotrajnejši podvig uspelo opraviti le Špancu Mayozu in Francozu Martinezu. Toda že po nekaj km vožnje ju je glavnina u-jela.
Do odločilnega pobega je prišlo 40 km pred ciljem, ko je Peeters šinil v ospredje, Zoetemelk pa ni pokazal posebne prizadevnosti pri zasledovanju, saj je Belgijec na skupni lestvici uvrščen dokaj nizko.
Peeters je tako sam prispel na cilj, glavnina pa je imela zamudo poldruge minute.
Lestvica včerajšnje 14. etape je bilci taka *
1.	Peeters (Bel.) 5.34’49” (s p.h. 33,959 km na uro)
2.	Van Uliet (Niz.) po 1'34”
3.	Bonnet (Fr.)
4.	Peter Thaler (ZRN)
5.	Jacobs (Bel.)
6.	Ovion (Fr.)
7.	Van de Velde (Niz.)
8.	Pevenage (Bel.)
9.	Martinez (Fr.)
10. Wynants (Bel.)
SKUPNA LESTVICA , 1. Zoetemelk (Niz.)
2.	Kuiper (Niz.) po
3.	M&rtan (Fr.)
4.	De Muynck (Bel.)
5.	Bazzo (Fr.)
6.	Bernaudeau (Fr.)
7.	’ Lubberding (Niz.)
8.	Agoštinho (Por.)
9.	Seznec (Fr.)
10.	Nilsson (Šve.)
NOGOMET
69.56’29" 1’18” 4’55” 701” ( 7T0” 805” 8’59” 9'52” 10W’ 10’01”
(Foto AP)
VČERAJ V MILANU
Sestavili so skupine za italijanski pokal
MILAN — Včeraj zjutraj so na sedežu zvezne lige izžrebali 7 kvalifikacijskih skupin za italijanski pokal. Skupine so sestavljene tako:
1.	skupina: Juventus, Brescia, Udi-nese, Genoa, Taranto;
2.	skupina: Inter, Avellino, Milan, Palermo, Catania;
3.	skupina: Cagliari, Como, Monza, Spal, Foggia;
4.	skupina:	Fiorentina, Pistoiese,
Cesena, Atalanta, Rimini;
5.	skupina: Bologna, Napoli, Lane-rossi Vicenza, Sampdoria, Piša;
6.	skupina: Ascoli, Lazio, Pescara, Verona, Varese;
7.	skupina: Torino, Catanzaro, Perugia, Bari. Lecce.
JADRANJE
NEW vORK - Neka ameriška ribiška ladja je rešila italijanskega samotnega jadralca Antinia Chicat-ta, ki se je prevrnil s svojo jadrnico 300 milj južno od New Fund-ianda.
BOKS
DANES V LONDONU
Mattioli za svetovni naslov
Avstralsko-italijanski boksar je večji favorit kot Anglež Hope
LONDON — Drevi bo v Londonu verjetno zelo borben dvoboj za svetovni naslov v kategoriji junior srednje teže (verzije WBC) med italijansko - avstralskim boksarjem Ro-ckyjem Mattiolijem in Angležem Hopejem. Prodanih je bilo skoraj J3.000 vstopnic, od katerih so približno 500 kupile italijanske agencije, ki so organizirale tudi posebne čarterske polete. Rocky ne bo imel le skromnega števila navijačev iz Italije, marveč bo na njegovi strani tudi veliko Angležev, ki menijo, da je on glavni favorit. Tako bo imel Mattioli več «fansev» kot Anglež. V obeh taborih pa vlada precejšnja samozavest.
Mattioli se je izvrstno pripravil na ta dvoboj ln se ne boji nasprotnika, ki mu je v prejšnjem srečanju zlomil roko. Menil je, če bo vzdržal Hopejev napad v prvih krogih (Ho-pejevo najboljše orožje je hiter napad) bo zlahka zmagal.
V angleškem taboru je vše pripravljeno. Hope je bil januarja operiran na desnem očesu, a je opravil vse potrebne preglede. Zdravnik McLeodo, ki ga je operiral, je zagotovil, da ima njegov Hope enake možnosti za ponovno poškodbo na očesu, kot Mattioli na roki. Dodal je še, da vidi Hope po operaciji bolje kot z levim očesom.
Hope je domorodec iz Antigue, a je dobil angleško državljanstvo. Ima 28 let, tudi on je dobro pripravljen na dvoboj, a po operaciji še ni bil v ringu.
AVTOMOBILIZEM
BRANDS HATCH - Na včerajšnjih poskusnih vožnjah za Veliko nagrado Anglije v formuli ena, ki bo na sporedu jutri, je bil najhitrejši Francoz Pirond na ligieru. Nekaj stotink sekunde slabši čas je dosegel Avstralec Alan Jones, ki trenutno vodi na skupni lestvici svetovnega prvenstva. O enakovrednosti, ki je vladala med tema avtomobiloma, priča tudi tretje mesto Laffita (ligier) in četrto mesto Reu-temanna (vvilliams).
Precejšnje presenečenje pa je včeraj pripravil francoski pilot Prost (melaren), ki je nepričakovano dosegel peti najboljši čas. Nekaj podobnega se ni zgodilo s ferrariji, čeprav je res, da je le malokdo u-
Šved Simonsson (levo) je včeraj povsem nepričakovano premagal Panatto (desno)
..mi..................................mil........................................""•»»
NA TRADICIONALNEM TROBOJU
KOLESARSTVO
JUTRI V BAZOVICI
Dirka cikloamaterjev v priredbi KK Adria
Klavdij Marušič ponovno favorit - Svoj nastop je zagotovil tudi Tone Kunaver - Dirka bo na kronometer
Na relaciji Bazovica - Opčine -“azovica bo jutri na sporedu če-Jjri* izvedba cikloamaterske kole barske dirke na kronometer za tro-tejo Agraria Močilnik. Dirka se bo ^•vijala na progi petnajstih kilometrov, rezervirana pa je za vse aategorije cikloamaterjev. Ob 9. u-j* bo start mlajših kategorij, ob fj- Uri pa veteranov, med katerimi “Odo tudi člani lonjerskega društva Adria, prireditelja te manifestacije.
Dirka je rezervirana za specialiste v tej panogi, eden velikih fa-oritov pa je prav član Adrie Klav-jl Marušič, ki je pred dvema le-mma že zmagal. Največjega konku-6nta bo prav gotovo imel v ljub-Janskem vozaču Tonetu Kunaverji’ W je že najavil svoj prihod.
nreditelj računa, da se bo poleg Kunaverja, udeležilo dirke še pre-
cej drugih jugoslovanskih kolesarjev, predvsem pa iz pobratenih slovenskih klubov Kokrice in Grosuplje ter Roga Franeka iz Ljubljane.
Zmagovalci prejšnjih izvedb pa so naslednji:
24. 7. 1977:
L Jurada (Cremcaffe TS) - 14,5 km 42,417 km na uro
2.	Marušič (Adria)
3.	Cerasari (UC Triestina)
23. 7. 1978:
1.	Marušič (Adria) - 14,3 km -40,753 km na uro
2.	Jurada (Cremcaffe)
3.	Zerial (ACT)
22 7. 1979:
1.	Colus (Italcantieri) lo km - 41,808 km na uro
2.	Marušič (Adria)
3.	Dean (Italcantieri)
R. Pečar
TENIS
NOV POMEMBEN USPEH GAJE
Z zmago na srečanju z Novo Gorico in Tolminom je osvojila prehodni pokal - Podatki o članstvu razveseljivi - Težave z objekti - Pobuda za poletni mladinski center
Na tradicionalnem troboju Trst -Nova Gorica - Tolmin, je slovensko teniško društvo Gaja spet osvojilo prvo mesto in s tem tudi prehodni pokal. Tekmovanje je bilo v Tolminu, kjer so se pomerili člani, medtem ko so mladinci in članice nastopile v Novi Gorici.
Turnir je pokazal tehnično dovršenost tržaških igralcev. Zadovoljili so predvsem najmlajši, ki so svojo prvo zahtevnejšo tekmovalno preizkušnjo izpeljali več kot zadovoljivo. Dokaj dober je bil tudi nastop Gajevih deklet, Grgičeve in Sancinove, ki sta z dvema gladkima zmagama bistveno prispevali h končnemu uspehu.
Doseženi rezultati pričajo, da je teniško društvo Gaja s svojim vztrajnim delom zasedlo vidno mesto v športnem prostoru slovenskih organizacij v zamejstvu. V teniški odsek Gaje se je letos vključilo nad trideset mladincev, prav toliko pa je bilo novih «odraslih» članov. Po-
datki o članstvu so torej dokaj razveseljivi in spodbudni, a obenem kažejo potrebo, da društvo razširi svoje objekte, spričo dejstva, da so italijanski klubi v Trstu in drugod v deželi v tem pogledu veliko bogatejši.
Kljub tem problemom si je vodstvo Gaje zadalo nalogo, da razširi poznavanje tenisa predvsem med mladino: zato je sklenilo, da bo v sodelovanju s teniškimi klubi Tolmin, Nova Gorica, Sežana in Bernardin Koper ustanovilo poletni mladinski center, ki bo začel delovati že v prihodnjih tednih. R. K.
HELSINKI — Italijan Venanzio Ortis ie na mednarodnem mitingu v Helsinkih v teku na 500 m osvojil šele tretje mesto s skromnim časom 13’43”3. 'Tudi ostali rezultati so bili zelo slabi.
VZHODNI BERLIN - Vzhodnonemškega atleta Lutza Dobrowske-
ga, ki je pred časom izenačil evropski rekord Nenada Stekiča v skoku v daljino, so vključili v nemško olimpijsko reprezentanco.
OBVESTILA
Jutri ob 9. uri se v Nabrežini prične balinarski turnir, na katerem bodo sodelovali: Buje, Komen, Postojna, Ilirska Bistrica, Sokol Nabrežina, Olimpia Trst, Devin, Sesljan, Portuale, Opčine in Nabrežina.
Za mladino od 14 do 18 let prireja Čupa v Sesljnnu tečaj flying junior. Začetek tečaja, ki bo trajal 10 dni, bo 31. julija ob 9. uri zjutraj.
Vpisovanje na sedežu ZSŠDI od 8. do 14. ure. Vpisnina je 20.000 lir. Vse informacije lahko dobite pri vodji tečaja Klavdiju Cibicu, tel. 225-478.
pal, da bodo italijanski avtomobili tokrat kaj več pokazali. Zadostuje podatek, da so v dosedanjih sedmih dirkah dosegli pičlih pet točk. Vsa upanja so sedaj položili v novo vozilo «126 C» turbo, ki je doslej upravičilo pričakovanja, saj je veliko hitrejše kot stari «T 5». Nič boljše kot ferrariju se ni včeraj godilo drugi italijanski znamki, alfa romeu: Giacomelliju je odpovedal motor, medtem ko je bil Depailler sedmi. Šele na osemnajsto mesto pa se je uvrstil Cheever na oselli. VRSTNI RED
1.	Pironi (Fr.) ligier ITU'00
2.	Jones (Avstral.) williams Ul V”61
3.	Laffite (Fr.), ligier " l'll"75'
4.	Reutemann (Arg.)
williams	1T1”84;
5.	Prost (Fr.) melaren 1T2”76
6.	Piquet (Braz.) brabham 1'13”08
7.	Depailler (Fr.) alfa romeo
8.	Watson (VB) melaren
9.	Daly (Irska) tyrre!l
10.	Arnoux (Fr.) renault
12.	De Angelis (It.) lotus
13.	Villeneuve (Kan.) ferrari
17.	Giacomelli (It.) alfa romeo
18.	Cheever (ZDA) osella 21. Scheckter (J. Afr.)
'errari
1T3"19
U13”72
1’14”01
U14"17
1’14’'62
1’14”76
1’15”20
l’l5”23
1’15"37
KOŠARKA
Na turnirju S. Lorenzu
Jadranovci doslej upravičili pričakovanja
Prvi del turnirja «S. Lorenza* se je ugodno končal za Jadranovce (ki sicer nastopajo pod imenom «Disco-teca La Bora»), saj so zasedli odlično prvo mesto. Res je sicer, da so njihove uvrste ojačili Klobas. Žerjal in Robert Danev, vendar je tudi ros, da so bili v isti skupini z AGIP, za katerega so zaigrali Ri-tossa in Scollini, ki nastopata pri tržaškem Hurlinghamu, ter odlični center Kraškega zidarja iz Sežane Hilarij Brezec. Tudi publika, ki se vsak večer zbira ob lobu igrišča v Skednju, je bodrila naše fante, tudi takrat, ko so se srečali s Color Arte, ki je v bistvu domače moštvo saj zanj nastopajo košarkarji, ki bodo prihodnje leto igrali pri Servo-land. To je dokaz, da je tržaški publiki všeč hitra in živa igra, ki jo naši fantje predvajajo v napadu in njihova obramba mož moža.
V četrtek zvečer se je začel drugi del turnirja. Discoteca La Bora je igrala proti ekipi Jeans Comers, ki se je v drugi skupini uvrstila na zadnje mesto. Naši fantje pa so tokrat verjetno zaradi podcenjevanja nasprotnika zaigrali daleč pod svojimi sposobnostmi in zmagali le z dvema točkama razlike. Pravila turnirja pa so taka. da bi se v primem poraza v povratnem srečanju (danes ob 19.30) za več kot tri točke razlike, v finalni del uvrstil Jeans Comers, Discoteca La Bora pa bi bila izločena, čeprav je po mnenju nekaterih f.nvorit za končno zmago. Naj povemo še, da bi se v primeru poraza Jadrana Jeans Cor-ners uvrstil v finalni del samo ~ eno zmago, (ekr)
SINOČNJA IZIDA Edi Mobili - AGIP	87:83
Color Arte - Goruppi	114:92
Samski proti poročenim
Na nogometnem igrišču v Dom ju se bosta danes ob 18.30, kot je var ška navada, spoprijeli ekipi poročenih in samskih iz Boršta in Za-brežca.
Drevi zato vsi vabljeni na tekmo in, zakaj ne, tudi na zakusko, ki bo po končani tekmi v Hribenci.
22'41”4
25’13”8
10"3
10"6
11"3
11’3
11”5
11”8
11”9
11”9
11"9
1U'9
12”0 12’'6 13"1 13”2*
43"2
6'33”4 7'06”4 7’43”8 7’52"4 ki so
11,28 m 9,56 m 9,50 m 8,75 m 8,31 m 7,65 m 7,49 m
upadla, to pa na račun.ženske sekcije, ki je letos kakovostno precej narasla, kajti poleg skrbi za najmlajše polaga pozornost tudi na specializiranost nekaterih posameznikov.'
Danes objavljamo pokrajinske lestvice' dečkov, medtem, kp bomo lestvice deklic objavili v eni prihodnjih številk.
KATEGORIJA A (1966/67)
80 m ovire:
1. R. Pagliaro (CSI)	14”7
4.	Marko Saksida (Adria) 15”H
10. Rudi Primosi (Bor)	lb”b
V tej disciplini smo lani imeli v Aljoši Gašperlinu svojega najvidnejšega predstavnika, letos pa nimamo (prvič po več letih) atleta, ki bi se enakovredno kosal z najboljšimi, to pa predvsem zato, ker sta oba naša predstavnika na zaprekah komaj prvo leto v tej kategoriji.
Hoja 4 km:
1. S. Battiston (S. Giacomo)
5.	Alfred Zudek (Adria)
80 m:
1. R. Girotto (CSI)
8.	Andrej Furlan (Bor)
22.	David Gregori (Adria)
Vasilij Pečar (Adria)
30. David Inamo (Bor)
39.	Marko Saksida (Adria)
42. Maks Viher (Adria)
Marko Umari (Bor)
Marko Furlani (Bor)
Devan Cesar (Bor)
56. Francesco Biancuzzi (Bor)
63. Rudi Primosi (Bor)
70.	Karlo Glavina (Adria)
72. Andrej Čok (Adria)
Tudi v sprintu letos nimamo vidnejših predstavnikov. Dober čas je dosegel le Furlan (še ta med tekmovanjem v četveroboju).
300 m:
1. P. Briganti (CSI)
2000 m:
1. Davil Gregori (Adria)
9.	Andrej Pangos (Bor)
13. Marko Saksida (Adria)
16. Devan Cesar (Bor)
Ta je ena tistih disciplin, nam letos prinesle največ zadoščenja, saj je v pokrajinskem merilu Gregori brez nasprotnikov, v deželi pa je na tretjem mestu. Temu atletu je v zimski sezoni uspela tudi uvrstitev v državni finale, katerega pa, žal, ni dosegel tudi na stezi, ker je pred deželnim prvenstvom zbolel in je tako tekmoval pod svojimi sposobnostmi.
Krogia:
1. F. Croccetti (S. Giacomo).
6.	Andrej Furlan (Bor)
7.	David Gregori '(Adria)
13. Vasilij Pečar (Adria)
18.	Maks Viher (Adria)
28. Andrej Čok (Adria)
30. David Inamo (Bor)
32.	Sandro Cercego (Adria) 7,24 m
35.	Rudi Primosi (Bor)	7,10 m
40.	Devan Cesar (Bor)	6,67 m
42.	Marko Umari (Bor)	6,60 m
46. Francesco Biancuzzi
(Bor)	6,32	m
49.	Marko Saksida (Adria) 5,95 m Kljub temu, da je v tej disciplini
najboljši Furlan, predstavlja pravzaprav presenečenje visoka uvrstitev Gregorija, sicer izrazitega sred-njeprogaša.
Disk:
1.	F. Bressi (Marathon)	2C.78 m
2.	Vasilij Pečar (Adria)	20,76 m
4.	Rudi Primosi (Bor)	19,96 m
7.	Devan Cesar (Bor)	12,52 m
Le dva centimetra ločita Pečarja od prvega na lestvici, tekmovalno pa je bil kljub temu prav ta atlet najboljši, z zmago na pokrajinskem prvenstvu.
Kroglica:
1.	A. Scomegna (CSI)
2.	Andrej Furlan (bor)
9. David Gregori (Adria)
13. Andrej Čok (Adria)
15.	Marko Furlani (Bor)
20.	Valter Verduno (Adria) 30,04 m
23.	Maks Viher (Adria) 28,80 m 25. Marko Saksida (Adria) 28,38 m
28.	Sandro Cercego (Adria) 27,41 m
29.	Karlo Glavina (Adria) 27,29 m
30.	Andrej Bavčar (Bor) 27,16 m 32. Fabio Brigadini
(Adria)	26,06	m
40. Francesco Biancuzzi
(Bor) .	20,64	m
Z drugim mestom Furlana imamo tudi letos našega predstavnika med najboljšimi. V tej disciplini smo bili že po tradiciji vedno na prvih mestih, verjetno pa bo borovcu ob koncu sezone uspelo prodreti celo na sam vrh lestvice. Višina:
1. Andrej Ferlan	(Bor)	1,55	m
L. Semeraro	(CUS)	1,55	m
9. Fabio Brigadini
(Adria)	1,40 m
12.	Andrej	Čok (Adria)	1,30 m
19.	Valter	Verduno	(Adria)	1,25 m
S prvim	mestom	v višini	je Fur-
lan dokazal, da je med našimi tekmovalci gotovo najpopolnejši in bi bilo v bodoče verjetno zanimivo slediti temu atletu v mnogoboju.
Daljina:
1.	A. Scomegna (CSI)
2.	Andrej Furlan (Bor)
7. Vasilij Pečar (Adria)
16.	David Gregori (Adria)
21.	Maks Viher (Adria)
25.	David Inamo (Bor)
26.	Marko Umari (Bor)
36.	Devan Cesar (Bor)
37.	Francesco Biancuzzi (Bor)
50.	Marko Saksida (Adria)
56. Andrej Bavčar (Bor)
62. Rudi Primosi (Bor)
71.	Valter Verduno (Adria)
74. Karel Glavina (Adria)
Svojo moč v skokih je Furlan potrdil tudi z zelo dobrim drugim mestom v daljini. Rekord je dosegel sicer med četverobojem, kar pomeni, da se da rezultat še izboljšati. Isto velja tudi za Pečarja, ki bi kmalu moral doseči skok čez pet metrov.
48,05 m 46,24 m 38,34 m 34,29 m 32,03 m
2,70 m 2,30 m
12,82 m 12,22 m 11,66 m 11,39 m 11,09 m 10,94 m
Palica:
1. A. Scomegna (CSI)
3. Andrej Furlan (Bor)
V tej disciplini je visoka uvrstitev našega tekmovalca predvsem sad zelo slabe konkurence, saj se s to panogo med dečki v Trstu u-kvarja le pešcica atletov.
Peteroskok:
1. Vasilij Pečar (Adria)
3.	Maks Viher (Adria)
4.	David Inamo (Bor)
5.	Andrej Furlan (Bor)
8.	David Gregori (Adria)
9.	Devan Cesar (Bor)
10.	Valter Verduno (Adria) 10,12 m
11.	Rudi Primosi (Bor) 9,91 m To je druga panoga, ki nam je
doslej prinesla največ zadoščenja, predvsem s strani Pečarja, ki je letos že dvakrat popravil pokrajinski rekord, poleg tega pa Je nastopil tudi na državnem finalu, kjer jfe s sicer neveljavnim skokom dokazal, da lahko svoj rezultat še krepko izboljša Ne smemo pa niti plimo zelo dobrega rezultata Viller-ja, ki je pravzaprav naša bodočnost v tej panogi, glede na to, da bo v tej kategoriji tekmoval še prihodnje leto.
Četvcroboj:
1.	A. Scomegna (CSI)
2.	A. Furlan (Bor)
3.	D. Gregori (Adria)
8. V. Pečar (Adria)
21. D. Cesar (Bor)
23. M. Saksida (Adria)
27. F. Biancuzzi (Bor)
Drugo mesto Furlana v mnogoboju je pravzaprav le potrdilo o izredni polivalentnosti tega atleta, presenečenje pa predstavlja tretje mesto Gregorija, ki je bil sicer manj kvotiran od klubskega tovariša Pečarja, ki pa se bo verjetno lahko bistveno popravil na deželnem prvenstvu v tej disciplini.
Štafeta 4x100 m:
1. CSI	51 ”4
Štafeta 3x1200 m:
1.	CSI	11’53”7
2.	Adria	12’20”8
(Pečar - Saksida - Gregori)
KATEGORIJA B (1968/69)
80 m ovire:
1.	B. Race	(Bor)	15”0
6.	A. Oberdan	(Bor)	16”5
Prvo mesto Raceta v tej disciplini nekoliko popravlja nizke uvrstitve, ki so jih naši atleti dosegli v starejši kategoriji. Sicer pa je tudi dosežen rezultat precej zanimiv.
Hoja 4 km:
1. Marchesi (S. Giacomo) 24’08”5
80 m:
1. M. Rovere (S. Giacomo) 11”4
1720 točk 1588 točk 1362 točk 1160 točk 372 tečk 284 točk 116 točk
17.	D. Metton (Bor)
18.	R. Madotto (Adria) 31. S. Lorenzi (Adria)
D,- Giacomini (Adria) D. Blažina (Bor)
2000 m:
1. R. Bellina (CSI)
Krogla:
1.	A. Košuta (Bor)
2.	O. Bachi (Adria)
5. D. Blažina (Bor)
8.	D. Metton (Bor)
9.	D. Stupar (Bor)
Pravo premoč
12"7 12' '9 13”5 13”5 13”9
7'04”8
6,24 m 5,89 m 5,58 m 5,13 m 4,80 m v pokrajini smo
27,98 m 26,18 m 24,94 m 24,94 m 18,70 m Bachi do-
4,43 m 3,90 m 3,49 m 3,32 m
1,25 m 1,10 m
59”8
5,36 m 5,12 m 4,60 m 1,30 m
4.15	m 4,07 m 4,07 m 3,95 m
3,95 m 3,70 m 3,58 m 3.55 m 3,28 m
3.16	m
zabeležili v metu krogle, kjer sta prvi dve mesti last naših atletov. Najboljši je bil Košuta, talent pa je vsekakor Bachi, ki je leto dni mlajši.
Kroglica:
1. O. Bachi (Adria)
4. R. Madotto (Adria'
6. D. Metton (Bor)
D. Blažina (Bor)
13. D. Giacomini (Adria)
Svoj izreden talent je kazal tudi v metu kroglice, kjer mu je uspelo celo prevzeti vodilno mesto.
Daljina:
1. M. Tomasini (CSI)
4. A. Oberdan (Bor)
15.	O. Bachi (Adria)
22. D. Giacomini (Adria)
Višina:
1. R. Madotto (Adria)
9. D. Giacomini (Adria)
Spet vodilno mesto našega predstavnika. Tudi Madotto predstavlja velik up naše atletike glede na to, da je šele prvo leto v tej kategoriji, kljub temu pa se že nahaja na samem vrhu v pokrajini.
Štafeta 4x100 m:
1. CUS
štafeta 4x1200 m:
1. CSI	13’32”4
4. Adria	15’04”4
(Bachi - Madotto - Giacomini) KATEGARIJA C 1 (1970/71)
50 m:
1. A. Davide (S. Giacomo) 8”I
6.	M. Mahorčič (Adria) 8”9
16.	P. Fontanot (Adria)	9”7
800 m:
1. G. Marchesi (S. Giacomo) 2'53”3
8.	D. Milano (Adria) 3’18”6
9.	vS. Mahnič (Adria)	3’21"6
Krogla:
1. M. Babic (SAAT)	4,89 m
Kroglica:
1. A. Davide (S. Giacomo) 28,90 m
7.	P. Fontanot (Adria)	21,06 m
8.	D. Milano (Adria)	19,16 m
Višina:
1.	G. Venier S. Giacomo) 1,00 m
2.	M. Mahorčič (Adria) 95 m
Daljina:
1. C. Di Marco (Marathon) 3,40 m 4. S. Mahnič (Adria)	2 20 m
KATEGORIJA C 2 (1972/73)
50 m:
1. G. Pinto (S. Giacomo)	8’’6
12. P. Fontanot (Adria)	10"3
800 m:
1. M. Cocolo (S. Giacomo) 3'03"0 Kroglica:
1. E. Naperotti (SAAT) 26,14 m 7. P. Fontanot (Adria) 16,14 m Daljina:
1 M. Hrovatin (S. Giacomo) 2,69 m Rezultate kategorij C1 in C 2 moramo jemati s pridržkom, so pa dokaz, da obstaja skrb tudi za »zaledje*, kar je bistvenega pomena za nadaljni razvoj in napredek vsakega društva.
R. F.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchl 8. PP 559	tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnino za Inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija »DAN*.
V SFRJ številka 4.50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetlo mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Postni tekoči račun za (talilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6
PRIMORSKI DNEVNIK
12. julija 1980
Za SFRJ
Zlro račun 50101-603-45361 «ADIT» Grodišče 10/11. nad., telefon 22207
DZS • 61000 Ljubljana.
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm)
22.600 lir Finančni 800, legalni 700. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izda jsl in tiska I
|ztt
llrst
čfan italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
PO UKAZU AJA TU LAHA HOMEINIJA
Iz humanitarnih razlogov izpustili ameriškega talca
Richard Queen je že prispel v Ziirich - Admiral Madani oporeka teheranskemu parlamentu
ZORICH - Včeraj ob 12.15 so iz. letala «Swissair» izkrcali 28-letnega namestnika konzula ameriškega ve leposlaništva v Teheranu Richarda Queena. Njegovo osvoboditev je predsinočnjim ukazal ajatulah Homeini, potem ko so teheranski zdravniki. ki so ga že nekaj dni zdravili v neki bolnLšnici. izjavili, da bi bilo pametno, če bi bolnika premestili v kako državo, ki ima bolj specializirano zdravniško oskrbo.
To je prvi ameriški talec, ki so ga izpustili iz izključno humanitarnih razlogov; 19. in 20. novembra lani so namreč osvobodili 13 talcev (5 žensk in 8 črncev) predvsem iz propagandno-političnih razlogov. Richarda Queena so takoj po prihodu sprejeli v neko zuriško bolnišnico, kar naj bi predpostavljalo, da ne more nadaljevati poti do ZDA, ali pa do ameriških vojaških bolnišnic v ZRN.
Za sedaj še ni povsem jasno, zaradi kakšne bolezni, so Queena najprej sprejeli v neko teheransko bolnišnico in nato celo osvobodili. Glasnik iranskega predsednika Banisa-dra je izjavil, da trdijo islamski študentje, ki so do nedavnega nadzorovali sedaj osvobojenega talca, da je Queen bolehal za psihičnimi motnjami. Ob prihodu v Ziirich ie Queen izjavil, da ne pozna svoje bolezni, a da je baje staknil kak virus, ki mu povzroča bolečine v glavi. Glasnik švicarskega veleposlaništva v Teheranu pa domneva, da so Queenove psihične motnje posledica kake novotvorbe v mož ganih.
Vest o osvoboditvi talca je ameriški predsednik Carter sprejel z zadovoljstvom, a je takoj poudaril, da bi morali iranski »teroristi* izpustiti vse preostale talce. Medtem pa iranski predsednik Banisadr obtožuje ZDA, da so podpirale zaroto pilotov letalskega oporišča Nodžeh blizu Hamadana. 400 kilometrov zahodno od Teherana. Večino zarotnikov so že onesposobili, izvedelo pa se je, da bi po bombardiranju ključnih položajev v Iranu, med katerimi stanovanje ajatulaha Homei nija in teološko šolo v Komu pove rili predsedništvo bivšemu premie ru zadnje šahove vlade Bahtiaru. Revolucionarni svet pa trdi. da so zaroto podpirali v Bagdadu in da bi morale iraške čete takoj po dr žavnem udaru vkorakati v zahodni Iran.
■ Dvojnost oblasti se v Iranu pozna tudi v takih primerih. Da pa bi bilo nerazumevanje iranske revolucije popolno, je včeraj izdatno ponovno poskrbel ajatulah Homei ni, ki je povsem nepričakovano napadel svoje »stanovske kolege*, šiitsko duhovščino. Kaj jim očita ni znano, a nov Homeinijev poseg je le ponovni dokaz, da se revolucija ni še umirila. Ob tem je zanimivo.
NADALJUJE SE POT LIPICANCEV
Poštna kočija včeraj prispela v Postojno
POSTOJNA — Včeraj so slovesno I Sovjetski zvezi v petih letih 22 nii-sprejeli v Postojni poštno kočijo, ki lijonov in pol ton žita, sirka in so-
že šesti dan potuje po Sloveniji mimo Maribora. Ptuja, Celja in Ljubljane tja do Lipice, kjer jo bodo v nedeljo popoldne, kot na vsej poti doslej, pričakali s slovesnim sprejemom. Tudi pred postojnsko pošto je bila izmenjava pisemskih pošiljk, nakar so snežno beli in iskri lipicanci štiri vprege, seveda s svojim spremstvom, nadaljevali pot po postojnskih ulicah, kjer so se zgrnili številni radovedneži ter turisti. Pred gimnazijo je bila osrednja slovesnost z veličastnim sprejemom kočije prijateljstva med narodi Jugoslavije. Italije in Avstrije.
Slavnostna govornika na slovesnosti v Postojni sta bila predsednik skupščine občine Postojna Zvone Nastra ter upravnik temeljne organizacije združenega dela za PTT promet Postojne Ivan Čič, ki sta poudarila te kulturno-zgodovinske in turistične manifestacije na vsej poti poštne kočije in to od Dunaja do Lipice, ki letos slavi 400-letnico obstoja svoje kobilarne.
Tako se poštna kočija približuje končni postaji v Lipici, kjer bo, kot že rečeno, tudi osrednja prireditev.
V. K.
jinih semen. Vsako leto bo Argen tina izvozila v SZ 2 milijona ton žita in sirka ter pol milijona ton sojinih semen. Letos je SZ že uvozila 3,75 milijona ton žita (90 odst. pridelka), ki ga je plačala po visokih cenah.
Zvedelo se je tudi, da bo Avstraliji prodala SZ 2 milijona ton žita v vrednosti 300 milijonov avstralskih dolarjev.
Pogajanja med Argentino in SZ so se začela že v januarju takoj po ameriškem embargu izvoza žita v ZSSR. Temu se nista pridružili ne Argentina in niti Avstralija, kar jemlje ameriški pobudi skoraj vsa-kišno učinkovitost.
Argentina prodaja žito Sovjetski zvezi
BUENOS AIRES - Argentinske o-blasti so sporočile, da so sklenile sporazum, ki predvideva prodajo
Za napad mravelj na bolnika ni kriv nihče
RIM — Primer bolnika, ki so ga našli v rimski bolnišnici popolnoma prekritega z mravljami, je le o-samljen slučaj. To je izjavil podtajnik za zdravstvo Orsini, ki je odgovarjal radikalcem v poslanski zbornici. Politik je nadaljeval, da je golazen pritegnila hrana, ki so jo našli blizu postelje. Zaradi tega po njegovem ni mogoče nikogar obsojati za ta primer, čeprav je znano, da higiena v rimski polikliniki ni ravno zgledna.
TRŽAŠKI DNEVNIK
DOKONČNO IZGLASOVAN ZAKON 0 POVEČANJU »SKLADA ZA TRST*
Ugodna ocena predsednika Pittonija ■ Senatorka Erbčeva o zahtevah KPl ■ Posegi v korist dežele iz državnega preračuna
da je poslanec in admiral Ahmad l,lllllllllrlllr,milM,,lllin>",>ln,llnll,|lmil,|llmi,la,||||"||,|||,|,,|llll,l>niini||n|l|||||M>l,l"|||MnHI,l|lllllllllll>,,lll,IHMI|MIIIMIin,,l>lllll,lllln>IIIIM,IU11111111111
iki£^r,“k5.tap.*- PREJŠNJO NOČ V RIMSKI ČETRTI TRASTEVERE
menta, »dokler ne bo zavladala pra vica in resnična revolucionarna mi sel*. Napovedal je tudi. da islam ski integralisti že »izdelujejo* gra divo, ki bi ga politično pokopalo.
Na sliki (telefoto AP): osvobojenega talca Richarda Queena nosijo proti rešilcu na ziiriškem letališču.
MOSKVA — V okviru poslovnih stikov z italijansko družbo Pressin-dustria, je sovjetska ustanova /.a zunanjo trgovino' kupila strojna* premo za 7 obratov za izdelovanje kvasa. V preteklem letu je sovjetska ustanova Technopromimport že nabavila pri tej italijanski družbi več strojne onreme za izdelovanje kvasa in peko kruha.
Poplav« na Poljskem
VARŠAVA — Dež. ki že dva dni nenehno pada na Poljsko, je povzročil ogromno škodo poljedelstvu. Minister za kmetijstvo Leon Klonica je izjavil, da je voda preplavila kar 200 tisoč hektarov obdelane zemlje, kar se bo nedvomno poznalo pri letošnjem pridelku. V 12 vojvodinah so že stekle akcije za obvarovanje pred poplavami in nekatere družine so morale zapustiti svoje domove.
Med zasledovanjem občinski redarji ubili 21-letno Alberto Battistello
Dekle se ni ustavila na ukaz in je skušala povoziti redarje - Po dogodku več kot sto Rtm4fanov-napadlo in opsovalo agente ..... -Razplet dogodkov ni še popolnoma jasen « .~.
RIM — «To je grozna nesreča in absurdna smrt. Prvo jamstvo, ki ga moramo nuditi vsem, tako državljanom kot občinskim redarjem, je takojšnja preiskava, ki ne sme ime ti predsodkov do nikogar*, s temi besedami je rimski župan Petrosel-li komentiral smrt 21-letne Alberte Battistelle. ki so jo v znani rimski četrti Trastevere prejšnjo noč ubili mestni redarji, ker se ni hotela ustaviti na njihov ukaz.
Z druge strani pa avtonomni sindikat FAILEL - CONFAIL mestnih redarjev poudarja, da prihaja do teh dogodkov zato, «ker je občinska uprava prepustila mesto in ne-
ZA NEKATERE PREDMETE PRIHAJAJO CELO IZ TUJIH DRŽAV
Težave slovenske šole pri izbiri primernih in sodobnih učbenikov
Razpisi deželnega šolskega urada za izvirna besedila ne dajejo zadovoljivih rezultatov
Šolski učbeniki, ki bi morali v korak z novimi potrebami, so prav gotovo eden od problemov, ki se pojavljajo vsako šolsko leto znova. S temi problemi se srečujejo tako dijaki in učenci, kot učno osebje vseh stopenj. Ne nazadnje se z njimi sooča tudi Tržaška knjigarna, ki skrbi za nabavo večine učbenikov. Kaj se pravzaprav dogaja na tem področju?
Na slovenskih šolah uporablja jo učbenike, ki prihajajo iz Slove-
Bomo imeli ženske generale?
RIM — Komisija za varnost in vojsko pri poslanski zbornici proučuje v teh dneh zakonski osnutek o prostovoljni vojaški službi za ženske. V svojem spremnem referatu socialist Falco Accame predlaga, naj bi ženske lahko vstopile v vse šole in akademije za oficirje in podoficirje; odprta naj jim bodo vsa mesta v generalštabih pehote, mornarice in letalstva. Po zamisli parlamentarca bo moral vsak general štab imeti v svojih vrstah vsaj po enega ženskega generala, za ta naslov pa bodo lahko konkurirale vse ženske med 50. in 65. letom starosti, ki so izkušene v vojaških veščinah (napr., ki so se udeležile odporniškega gibanja). V celoti pa bo ženskam na raz|x>lago približno 800 mest za oficirje.
nije, Italije in nekateri celo iz Nemčije ter Anglije (razne jezikovne vadnice), ki se dobijo preko italijanskih reprezentantov. Sicer težave ne obstajajo pri izbiri italijanskih tekstov, ali celo nemških in angleških. Je pa velik problem, kje dobiti dobre slovenske knjige, ki naj ustrezajo programom in ohranijo istočasno visok kakovostni nivo. Knjige, ki prihajajo iz Slovenije so gotovo aktualne in kakovostne, večkrat pa ne ustrezajo okvirnim učnim načrtom. Zah. se je treba posluževati prevodov italijanskih knjig. T; prevodi so pa večkrat že zastareli.
Italijanski učbenik, ki je bil preveden še pred leti, sploh ni več aktualen in tudi slovenska izdaja je seveda zastarela. Nekaterih knjig pa sploh ni v slovenski izdaji. To so predvsem tehnični učbeniki za višje šole. Treba je torej uporabljati italijanske knjige, ali si pomagati celo z raznimi skriptami. Lahko si predstavljamo na kakšne težave naletijo profesorji in dijaki v takšnih učnih razmerah. To se sicer dogaja tudi na srednjih šolah, kjer primanjkuje učbenik zgodovine.
Najboljša rešitev bi bila torej, da bi zamejski Slovenci pisali slovenske učbenike sami. Deželni šolski urad je sicer že večkrat ponovil razpis, vendar je imel zelo majhen odziv. Knjige, ki bi jih sami pisali, bi bile najbolj primerne za naše razmere. Zavedamo se, da smo italijanski državljani, Slovenci izven Slovenije, s svojo problematiko in svojo realnostjo. Tako bi morale biti tudi knjige, ki jih uporabljamo v šoli, sestavljene po našem merilu. Poudarjamo torej, da bi
se morali sami potruditi, čeprav se zavedamo, da takšno delo zahteva precej truda in časa in tudi, da zaslužka pri tem praktično ni.
Da bi se pobliže seznanili s problemi, ki nastajajo pri izbiri, nabavi in nakupu učbenikov na raznih šolah, smo se pogovorili z nekaterimi profesorji, učitelji in z osebjem Tržaške knjigarne.
Za prevode italijanskih učbenikov skrbi deželni šolski urad in jih tudi izdaja. Dijaki si lahko nabavijo te knjige pri Sv. Jakobu, vse ostale učbenike pa prodaja Tržaška knjigarna. Večina knjig prihaja iz Slovenije ali iz raznih italijanskih založniških hiš, preko reprezentantov pa dobiva tudi nekatere angleške in nemške tekste. V Tržaški knjigarni so nam povedali, da imajo precej problemov s šolskimi učbeniki. Na posameznih višjih šolah pošiljajo že ob koncu šolskega leta sezname učbenikov, ki so predvideni za naslednje šolsko leto. Tako Tržaška knjigarna lahko naroči knjige že junija. Problemi pa nastajajo, če so knjige že razprodane in ni predviden njihov ponatis. Včasih se celo zgodi, da profesorji uvajajo v seznam šolskih učbenikov nove knjige, pri tem se pa ne pozanimajo, če je knjiga sploh v prodaji ali če je na razpolago cenejša izdaja. Logično pride tako do težav, ki jih knjigarna sama ne more rešiti.
katere njegove predele določenim osebam, ki nimajo civilne vzgoje, njim pa zoperstavlja mestne redarje. Slednji so največkrat neoboroženi, ker jih ne smatrajo za policijske agente, ker uprava ni tega zahtevala.* Zato je avtonomni sindikat oklical protestno gibanje svoje kategorije in zahteval soočenje z občinskim odborom.
Medtem pa so preiskovalci le s težavo obnovili vsaj v grobih obrisih dinamiko te »absurdne smrti*. Alberta Battistella je okrog ene po polnoči vozila po četrti Trastevere ukradeni fiat 500. Z njo je bila še neka druga oseba, ki pa je med poznejšim dogajanjem izginila. Baje je ženska hotela oropati neko de kle, ki je šla mimo, a ker se je slednja upirala in je začela kričati, se je Battistellova skušala naglo oddaljiti in je zavozila proti pasu, ki je namenjen pešcem. Tu je srečala tri mestne redarje (ni še jasno, če so bili v skupini ali ločeni), ki so jo hoteli ustaviti.
Ker dekle ni kazala tega namena, ampak je še bolj pritisnila na plin in jih celo skušala povoziti, so redarji proti fiatu 500 izstrelili nekaj strelov, a kljub temu je dekle nadaljevala vožnjo do bližnje ulice, kjer jo je ustavil četrti redar, ki ji je z orožjem v rokah ukazal, naj stopi iz avtomobila. Dekle pa je spet pritisnila na plin in skušala zbežati. Tokrat pa so jo streli, ki
jih je poslednji «mož javne varnosti* izstrelil, ranili do smrti. Alber ta Battistella je namreč še pred prevozom v bolnico izdihnila.
To je bil le prvi, najhujši del do ga jan ja. ki pa mu je sledil protest več kot sto prebivalcev te mestne četrti, v glavnem mladih, ki so sledili dogajanju.
Obkolili so redarje, jih začeli ob metavati z raznimi predmeti, kamenjem in psovkami, češ da so morilci. Neka skupina je podtaknila ogenj motornemu kolesu redarja, pri tem pa so se plameni razširili še na dva avtomobila. Na ta kres so stanovalci bližnjih poslopij zmetali še smeti in razno šaro, tako da so ogenj gasilci le s težavo poga sili.
Karabinjerji, ki so prihiteli na kraj izgredov in pa mestni redarji, so včeraj pripravili poročili za kve-storja in župana ter sporočili, da so aretirali nekega mladeniča, ki je sodeloval pri izgredih. Iz več političnih strank pa so prišli protesti češ da je za organe javne varnosti zakon Reale pravo »dovoljenje za ubijanje*.
ISLAMABAD — Islamska ideologija nasprotuje tudi konjskim stavam, ker obsoja vse hazardne igre kot grešne. Zato jih prepovedujejo tudi ob priložnosti tradicionalnih ljudskih praznikov.
UHiiiiiiiiiiimiiiiuiHiiiiimiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiimiHiuiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiMfiiiiiiiiiiiMiiiiiiatiiii
IZ PUŠČAVE ZA ZAPAHE
BRUSELJ - V državah članicah Evropske gospodarske skupnosti živi približno 10 milijonov nepismenih. To je ugotovila stalna komisija «forum gioventu* EGS. Raziskavo so opravili v Belgiji, Danski Franciji, ZRN, Irski, Nizozemski in Veliki Britaniji.
sporazumov in nedavne pogodbe o gospodarskem sodelovanju med EGS in Jugoslavijo, in končno naj poskrbi, da bo omenjeni strateški načrt izdelan pred koncem letošnjega leta.
Drugi vladni posegi za razvoj gospodarskih dejavnosti v Furlaniji -Julijski krajini so predvideni v državnem proračunu za leto 1980 in v triletnem proračunu 1980-82, ki sta bila pravkar objavljena v Uradnem vestniku. Predvideni posegi so naslednji; 520 milijonov za mejni prehod v Gorici, za mejni prehod pri Lipici in za posodobitev drugih prehodov na meji z Jugoslavijo; 25 milijard za gradnjo avtocestnih odsekov od Moščenic do mejnih prehodov pri Fernetičih, na Pesku in pri škofijah; izplačilo sredstev za dograditev železniške proge v predoru v Trstu in za speljavo nove proge med Sv. Ivanom ob Nadiži in Redipuglio; 800 milijonov za dograditev zidanega doka v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku; 5 milijard za razna javna dela in kulturne prireditve na Tržaškem.
35 let delovanja fakultete za inženirstvo
Pred petintridesetimi leti je za čela delovati na tržaški univerzi fakulteta za inženirstvo. Včeraj so na
V	četrtek je senat dokončno odobril zakon o podaljšanju veljavnosti in finančni okrepitvi «Sklada za Trst*. Veljavnost zakona je bila, kakor znano (o tem smo poročali, ko je o zadevi razpravljala poslanska zbornica), podaljšana za nadaljnjih 15 let, letna dotacija sklada pa povišana z 9,7 na 30 milijard lir na leto. V prihodnjih 15 letih bo torej tržaško gospodarstvo lahko računalo na pomoč iz tega naslova v skupni vrednosti 450 milijar lir.
Predsednik sklada Pittand je v tej zvezd poudaril, da bo s sredstvi iz sklada mogoče uresničiti številne nove pobude na Tržaškem, med temi tudi zahtevnejša javna dela, saj bo po novem pravilniku omogočeno izvajanje razvojni!, programov, ki se bodo glasili tudi na več let, medtem ko je poprej veljalo, da so s sredstvi Sklada za Trst dovoljeni posegi le v okviru in do vrednosti posameznih letnih dotacij.
V	razpravo pred končnim glasovanjem o novem zakonu je posegla tudi komunistična senatorka Jelka Gerbec, ki je poudarila pomen nove norme za povzdig tržaškega gospodarstva. Z nakazilom 30 milijard lir na leto — je nadaljevala Gerbčeva — pa naj vlada in stranke, ki jo sestavljajo, nikar ne mislijo, da so opravile vso svojo dolžnost do TVsta. Okrepitev Sklada je namreč le prispevek k reševanju perečih gospodarskih vprašanj na Tržaškem, nikakor pa ne predstavlja dokončne rešitve za mesto v krizi.
Trst je mesto — je še poudarila Gerbčeva — ki so ga politične izbire osrednjih vlad v vsem povojnem času le emarginirale in potiskale v ozadje. Očitno je, da so imele te vlade namen drugače «o-vrednotiti* mesto in deželo Furlanijo - Julijsko krajino. Kako bi si sicer razložili, da je danes na o-zemlju te dežele osredotočena kar tretjina vse italijanske vojske, da so bila okrog Trsta postavljena številna raketna oporišča, da so na raznih območjih dežele izkopali 400 jam za atomske mine in da nameravajo zdaj postaviti še druga oporišča za rakete »pershing* in «Crui-
se».	  •’
Obmejna lega Trsta bi nasprotno zahtevala vse drugačne prijeme — je nadaljevala senatorka —, predvsem nove pobude za razvoj vsestranskega sodelovanja in prijateljskih odnosov s sosedi in z vsem svetom. Prav zaradi tega komunisti zahtevajo, naj vlada povsem spremeni svoj odnos do Trsta, naj sestavi strateški program za nov zagon celotne tržaške ekonomije s posebnim poudarkom na industrij1 ske. luške in trgovinske dejavnosti, ki naj upošteva smernice osimskih
V PRIREDBI POKRAJINSKE FEDERACIJE KPI
Danes na velesejmu začetek festivala komunističnega tiska
Bogal kulturni spored - Drevi nastop godite
iz Riemanj, Vivianijevega gledališča in foi.
klorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane
sedežu omenjene fakultete s kratko slovesnostjo proslavili to pomembno obletnico in obenem predstavili občinstvu zanimivo monografijo »Fakulteta za inženirstvo — nastanek in delovanje*. Poleg rektorja tržaške univerze in profesorjev, sta svečanosti prisostvovala tudi predsednik deželnega sveta Colli in prefekt Marrosu. Začetnim pozdravom in željam, da bi fakulteta nadaljevala svoje poslanstvo, je sledila predstavitev knjige. Prof. Rampo-ni je podal kratko zgodovino fakultete, ki si je v 35 letih priborila važno mesto v Italiji in v E-vropi tako na znanstvenem kot na didaktičnem področju, in nato opisal vsebino obsežne monografije, ki daje popolno sliko o dosedanjem delovanju.
Izgubljeno - najdeno
V uradu 129 tržaške občinske palače, hranijo sledeče predmete: zaščitno steklo za motocikel, 17 knjig Enciclopedia della donna. plastični podložki za avtomobil, plastična vrečka s knjigami in revijami, torbica iz rdečega usnja, kovinska ura teletron, moška ura doxa, štiri srebrni podstavki za kupe, motocikel ciao, motocikel garelli, šopi ključev in lire ter tuja valuta.
Najdeni predmeti so na razpolago lastnikom na sedežu tržaške občine na Trgu Unita, v tretjem nadstropju, soba št. 129.
čela delovati na tržaški univerzi fa- čine na Trgu Unita, v tretjem nad-kulteta za inženirstvo. Včeraj so na stropju, soba št. 129.
iiiMiiiiiiMiiiimiimiiitiiiiitmiiiMiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiiiiimiiitiHmiiiimiiitiiiiiimiiiiiiiiiiirimimiiHiiN
V NABREŽINI DRUŠTVENI PRAZNIK
ŠD SOKOL IN KD IGO GRUDEN
....................................................................;•
Kot običajno, prireja tržaška avtonomna federacija KPI tudi letos pokrajinski festival «Unita in Dela*. Odprtje festivala bo danes v prostorih tržaškega velesejma pri Montebelu. Prireditev se bo nadaljevala ves teden do nedelje, 20. julija. Program je bodisi na kulturnem kot na političnem področju žeto bogat. Na festivalu bodo prisotne organizacije ARCI - UJSP, UDI - ZŽI, ITALIA 7 ZSSR, FGCI - ZKM1 idr. Svojo prisotnost je potrdilo tudi več založništev, ki bodo postavila na ogled in prodajala svoje knjige.
Tudi za jedačo in pijačo bo preskrbljeno, saj bodo delovali dobro založeni kioski. ANPI pa bo pripravila bogat srečolov. Naj naštejemo predstave, ki bodo vsak večer ob 21. uri. V ponedeljek, 14. julija bo na sporedu koncert Veronique Cha-lot, v torek, 15. julija recital Milly,
v sredo, 16. julija rock koncert Gian-ne Nannini, v četrtek, 17. julija kabaret France Valeri, v petek, 18. julija recital Edmonde Aldini, v soboto, 19. julija se nam bo predstavil partizanski zbor, v nedeljo, 20. julija pa mestna godba na pihala G. Verdi.
Na festivalu bosta igrala orkestra iz Emilie Romagne in sicer v nedeljo, 13. orkester Piera Ragni-ja in v nedeljo, 20. orkester «Nova-lis - Dimensione Romagna*.
Današnji program predvideva na: stop godbe na pihala iz Riemanj ob 17. uri. Ob istem času se bo predstavil tudi Claudio Viviani s svojim «Teatro semplice*. Zadnja točka današnjega kulturnega sporeda pa je nastop znane folklorne skupine Tine Rožanc iz Ljubljane, ki se_ je pred nedavnim predstavila tržaški javnosti med praznikom v parku bivše psihiatrične bolnišnice.
Poletje — čas vaških praznikov. Tudi v Nabrežini upamo, da nam bo vreme naklonjeno in da bo danes in jutri lahko nemoteno potekal tradicionalni društveni praznik, ki ga že vrsto let prirej:. ŠD Sokol in KD Igo Gruden.
Prireditev, ki bo na Sokolovem igrišču v neposredni bližini nabre-žinske cerkve, ne bo le priložnost za srečanje med znanci. Danes in jutri je na sporedu tudi košarkarski turnir, jutri zjutraj pa slikarr ski ex tempore, zvečer pa bo priznana plesna skupina C.I.A.B.S. i* Tržiča predstavila standardne plese.
Oba večera bo od 21. ure dalje tudi priložnost za ples, saj bosta i-grala kvalitetna ansambla: The Lords jutri, danes pa Vikis, ansambel narodnozabavne glasbe slovenskih izseljencev s švedske, ki se je odlično odrezal na zadnjem števerjanskem festivalu, od koder je odnesel nagrado občinstva.
Društveni delavci obljubljajo, da bodo postregli obiskovalcem in gostom s pristnimi domačimi jedmi; o vinu pa sploh ne sme biti razprave — nabrežinsko bo.
Na sliki: Ansambel Vikis
rdjf
Oblasti Tucsona v Arizoni so obtožile ilegalnega prestopa ameriške meje edina preživela od skupine salvadorskih beguncev, ki so prejš-, nji teden izgubili življenje v Arizonski puščavi	(Telefoto AP)
ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI
BRESCIANI BRUNO
UL. NAZIONALE 47 - OPČINE (Trst)
IGNIS
hladilniki
«freddo
alluminio))
pralni stroji s stranskim ali zgornjim polnjenjem
štedilniki
«multiforno»
250°