Šlev. 120. f LJHDPII, T SOM. (Ue M. BWa 1925. Posamezna H stana 1*30 OTn Lelfl UL Uredništvo Je v Kopitarjevi ulfcl 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva teleion 50, upravništva 328. Polltlč Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljeno 10.65« in 10.349 (za insernle) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797. Naročnina za državo SHS: na mesec...... Din 20 za pol leta . . . . « .120 xa celo leto .. . . .240 za inozemstvo: mesečno.......Din 30 Sobotna izdaja: celoletno t Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstva.... . 80 Cene inseralom? Enostolpna petitna vrsta mali oglasi po Din 1-50 in Din 2-—, večji oglasi nad 45 mm višine po Din 2'50, veliki po Din 3-— in 4'—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din 6-—. Pri večjem naročilu popust, Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj. PošiGiM plačana v solovini, tedensko prilogo ^Ilustriram Slovenec" Stranka nad državo. Kadarkoli smo poudarjali, da tako zvani >državotvorci« pod krinko narodnega edin-stva in verske strpnosti v naši državi dejansko uvajajo nadvlado enega samega plemena, favorizirajo pravoslavstvo in od vrhovne državne uprave izključujejo Hrvate in Slovence, je zagnalo demokratarsko časopisje, pa tudi »Samouprava«, velik krik, češ, da s tem oznanjamo mržnjo in da v svoji »plemenski in verski nestrpnosti« potvarjamo dejstva, češ, da je vsak član »edinstvenega naroda« v naši državi enakopraven kakor so enakopravna tudi posamezna »plemena« tega »edinstvenega naroda«. Kakor pa vsa dejstva v naši državni upravi govorijo proti temu, tako dokazujejo našo tezo na prav očividen in čisto nepobiten način volitve članov Državnega sveta, ki so se nedavno tega izvršile. Naj govori v tem oziru mesto nas interpelacija, ki jo je vložil 27. maja t. 1. na ministrskega predsednika Nikolo Pašiča g. narodni poslanec Fran Smodej. Ta interpelacija se glasi: »Zadnje dopolnilne volitve v Državni svet 90 prevzele vse državljane, ld ne gledajo aa prilike v državi samo skozi strankarska na-očala, z veliko skrbjo. Postalo je jasno, da iz vrhovnega upravnega sodišča namenoma ustvarjate svojo strankarsko trdnjavo. V svojem govoru dne 24. maja, izgovorjenem v radikalnem klubu, ste izrecno rekli — naslanjamo se na časopisna poročila —, da radikali v Pravnem svetu še nimate večine, to se prav, da vam jo naj prinesejo šele dne 25. maja izvršene volitve. Hvalevredna ie vaša odkritosrčnost, da ne prikrivate svojih strankarskih nakan, a drugo je, da lj je državniško modro tako govoriti in delati. Iz vaših besed moram sklepati, da vi namenoma demontirate vse temelje in predpostavke pravne države, in kadar bo sprejet nov zakon o sodiščih, potem lahko rečete, da nimamo več pravne, ampak samo še policijsko državo. Zgodovina pa dokazuje, da se ni mogla držati za delj časa nobena policijska država. Tako tirate vi našo državo v svoji slepi strankarski strasti na rob propada. Zdi se, da vam je srtranka več kakor država. Iz previdnosti in v strahu, da bi vlade res inogle tako nedržavniško in strankarsko na-Btopati, kakor dela to sedaj vaša vlada, je ustavotvorec v členu 103. naše ustave dal kralju veliko ingerenco na volitev članov Državnega sveta in tako omogočil korekturo strankarske strasti in državniške kratkovidnosti. Ta ingerenca je tako velika, da laliko popravi vse pogrešite zaslepljene in fanatične strankarske vlade in ne pusti iz Državnega sveta napraviti kolegija strankarskih zagrizencev. Tem večje je naše začudenje, da ste ob priliki zadnje volitve tudi Nj. V. kralju s svojo parlamentarno odgovornostjo predložili in vposlali narodni skupščini kot predlog Njegovega Veličanstva — z eno samo izjemo — same radikale, same pravoslavne, same Srbi-jance ter tako vse druge stranke, narode, ve-roispovedi in pokrajine izključili od možnosti, da pridejo po svojih zastopnikih v Državni svet. To je tembolj obsodbe vredno, ker nam vi, gospod ministrski predsednik, neprenehoma frazirate o nekem narodnem edinstvu, o verski toleranci in o ravnopravnosti vseh državljanov, najsibodo iz katerekoli pokrajine, a nastopate, kakor tudi ta slučaj kaže, najbolj zagrizeno plemensko, versko netolerantno in separatistično. Vprašamo vas, gospod ministrski predsednik, kako opravičite svoje zgoraj opisano postopanje in kako ga mislite popraviti, ker druga polovica predloženih državnih svetnikov do danes še ni imenovana? Prosim vas v roku, določenem v poslovniku, /a ustmen odgovor.« Belgrad, 27. maja 1925. Fran Smodej nar. poslanec. * * * Na to naj zdaj odgovorita naša demokra-farska organa. FRANCIJA IN KOMUNISTI. Pariz, 29. maja. (Izv.) Listi poročajo, da bo vlada odvzela dovoljenje za bivanje v Franciji večjemu številu Rusov, ki pod krinko trgovskih zastopstev širijo komunistično propaganda Belgrad, 29. maja. (Izv.) Vedno bolj se tudi v radikalnem klubu proti sedanjemu stanju stvari širi nezadovoljstvo. Nobena zadeva se ne more rešiti, ker Pašič radi vedno rastočega nezadovoljstva vse zavlačuje. Toda ti radikali priznavajo, da se s Pašičem ne mere naprej, pa tudi brez njega ne, ker vsi stre-muhi v klubu čvrsto stoje na njegovi strani in nočejo videti njegove nesposobnosti. Tudi zadeva osperjenik hrvatskih mandatov ne napreduje. Pašič mandatov n če potrditi ne raz veljaviti, ker v enem kakor drugem slučaju sluti nevarnost za svoj politični obstanek. Pavle Radič je danes na sestanku hrv. seljačkega kluba naznanil, da krona, o čemur se Z Belgrad, 29. maja. (Izv.) Govor poslanca K u 1 o v c a na današnji seji skupščine predstavlja najbolj stvarno kritiko vladne politike napram kmetskemu prebivalstvu sploh, obenem pa stvarno upoštevanje stanja zadružništva, posebej kreditnega v naši državi. V poldrugournem govoru, ki je bil na višini \ vsakem pogledu, je pokazal slabe strani predloženega zakona in polemiziral z ekspozejem, ki ga je na zadnji seji podal minister Krsta Miletič. Obenem je točno orisal pomen zadružništva, posebno kreditnega za državo in ljudstvo. V tem pogledu je podal dragocene podatke. Njegove stvarne argumentacije in utemeljeni predlogi v prid našega zadružništva so našli splošno odobravanje. Poslanec je žel buren aplavz in pritrjevanje. Govor je napravil globok vtis. Poslušali so ga z napetostjo vsi poslanci, vladni in opozicijonalni. Seja je pričela z zamudo. Predsedoval je predsednik Trifkovič. Po končanih formalnostih so bili na vrsti razni odgovori na razna vprašanja, med drugim na vprašanje poslanca M o s k o v 1 j e v i č a, ki je zahteval od predsednika, da odgovori, kaj namerava ukreniti proti temu, da si nekateri vladni poslanci, posebno samostojni demokrati, pričenjajo lastiti pravico, da motijo opozicionalne govornike na način, ki ni dostojen poslanske zbornice, niti dovoljen. Poleg tega delajo ti poslanci med govori opozicionalnih poslancev tak nemir, da je stvarno nemogoče vsako intenzivno delo. S takšnim nastopom sramotijo parlament, nc samo pred našo ampak tudi pred svetovno javnostjo in s tem škodujejo ugledu naše države. Predsednik je odgovoril, da ima samo on pravico skrbeti za red in mir v skupščini. Prosil je poslance, da ga pri tem podpirajo. svojem odgovoru je Moskcvljevič ponovno bičal postopanje teh vladnih poslancev, ki namesto, da bi izpolnjevali obljube, dane volivcem, motijo opozicionalne poslanre pri njihovem delu za blagor ljudstva in države. Pesi. Moskovljevič je posebno bičal dejstvo, da se med kričači in razgrajači posebno odlikujeta oba skupščinska tajnika Stjepan Kobasica in Tomo Popovič. Tomo Popovič se je opravičeval in v svojem odgovoru priznal resničnost navedb, da dela vedne kravale, pač pa se je izgovarjal, da tega ne dela kot tajnik, marveč kot navaden poslanec, kar je seveda ravno tako ob- živahna delavnost opozicionalnega bloka. OeTOŽBA PROTI LUKINIČU RADI AFERE THURN-TAXIS. — RADIČEVCI SE AKTIVNO UDELEŽUJEJO OPOZICIONALNF TAKTIKE. — RASTOČE OHLAJEVANJE MED RADIKALI IN SAM. DEMOKRATI Belgrad, 29. maja. (Izv.) Danes popoldne jc imel blok narodnega sporazuma sejo, na kateri je sklenil, da vloži Dragotin P e č i č obtožbo proti pravosodnemu ministru dr. Lu-kiniču radi afere Thurn-Taxis. Obtožbo je podpisalo nad 60 poslancev vseh štirih klubov. Pe&ič je zbral obširen in dragocen ma-terijal ter težko obtožuje dr. Lukiniča, ki jc eden najmočnejših stebrov samostojnih demokratov in intimni prijatelj dr. Žerjava. Pcčič jc obtožnico izročil nocoj ob pol 7 predsedniku narodne skupščine Trifkoviču, da z njo postopa po predpisih. Obtožnico ;c podpisal tudi Pavle Radič. Sploh je opažati, da se Radičevci aktivna udeležujejo opozicionalne lak- »Ju zavlačevanja. je na včerajšnji avdijenci prepričal, želi, naj se zadeva mandatov, ki so pod anketo, hitro izvrši, in sicer pravilno. Sodišče je zadnji čas ugotovilo, da takozvanega »ugovora« z Mažar-sko ni napisal Stjepan Radič, ampak angleški detektiv, ki je hotel na ta način izvedeti Ra-dičevo mišljenje o restavraciji Mažarske. Jutri bo Pavle Radič obiskal Pašiča, da izve, kdaj misli rešiti zadevo o anketiranih hrvatskih mandatih. V radikalnih krogih nihče ne ve, kake namene ima Pašič, ker nikomur več ne zaupa in misli, da mu povsod stavijo zanke, kako bi ga prisilili k odstopu s političnega posorišča. sodbe vredno. V svojem govoru je Tomo Popovič napadel »klerikalcem, vsled česar ga je predsednik na zahtevo posl. Smodeja ukoril in se je Popovič moral s kislim obrazom opravičevati. Minister za socialno politiko je odgovarjal na vprašanje posl. Z n n i č a radi tiskanja in objavljanja statističnih podatkov. Nato je prešla skupščina na dnevni red, to je na razpravo o kmetijskih kreditih. Kot prvi govornik je nastopil dr. K u 1 o v e c. (Njegov govor bomo objavili radi njegove aktualnosti ob prilild v celoti. Op. ur.) Njemu je odgovarjal v imenu vladne večine dr. Ve-'izar Jankovič, ki se je pa med svojimi izvajanji zapletal v nasproije s samim seboj. Govoril je na široko o zadružništvu in skušal braniti vladni načrt. Ni mogel utajiti, da je načrt Jugoslovanskega kluba, ki je bil izdelan za časa Davidovičeve vlade, za prečan-sko razmere dober in edino pravilen. To je moral odkrito priznati. Skušal je vladni načrt podpreti s tem, češ, da je veliko pokrajin v naši državi, kjer je poljedelstvo slabo razvito in kjer vlada nepismenost. To se mora upoštevati in zato je treba sprejeti vladin načrt. (Dr. Kulovec: »Zakaj ne uvedete paritete za staro zadružništvo z novim?«) Dr. Jankovič je nadalje v polemiki trdil — ves govor je bil polemika z dr. Kulovcem —, da ni v zakonu nobene odredbe, katera bi hotela škodovati obstoječemu zadružništvu, ali bi je hotela uničiti. Dr. Kulovec je izjavil, da se čudi, kako more dr. Jankovič vzdrževati tako trditev, kakor da ne bi novi načrt imel namena škodovati dosedanjemu zadružništvu. Mora vztrajati pri svoji izjavi, da je namreč načrt naperjen proti sedanjemu zadružništvu. Zakonski načrt res govori o tem, da se bo podpiralo produktivno zadružništvo, izrecno pa izključuje od ugodnosti državnih kreditov dosedanje kreditno zadružništvo. Kreditno zadružništvo je pa ravno podlaga in pionir vsemu drugemu zadružništvu. Ali nima tedaj ta zakonski načrt namena škodovati sedanjemu zadružništvu? Po odgovora dr. Kulovca je bila seja zaključena. Prihodnja seja je sklicana za jutri. Nadaljevala se bo razprava o zakonu o kmetijskih kreditih. t tke bloka narodnega sporazuma. Nasprotno postaja vladni blok vedno rahlejši, ne samo radi rastočega nezadovoljstva radikalov proti Pribičeviču, ampak tudi raditega, ker je pogodba, s katero se je ustvaril blok, izgubila svojo veljavnost. Med vladnima strankama ne obstojajo nobene pismene in nobene ustmene obveznosti več. Borisa za zboljšanje gmotniti razmer sodnikov. Dr. Hodžar zopet v mnogem uspel. Belgrad, 29. maja. (Izv.) Debata v odseku za zakonski načrt o sodnikih je bila danes mnogo mirnejša. Večina je sprejela več predlogov opozicijo popolnoma, oziroma deloma ali v načelu. Sprejet je bil dr. Hodža r j c v predlog, da imajo sodniki, ki služijo v ministrstvu za pravosodje glede pokojnine iste pravice kakor ostali sodniki. V načrtu tega ni bilo. O tem vprašanju se jc na včerajšnji seji razvila burna debata, ker pra- vosodni minister na to določbo ni hotel pristati. Predlog poslanca Hodža rja, da dovoljuje starešinsko sodišče odsotnost 14 dni, je propadel. Pač pa je bil sprejet predlog, da dovoljuje dopuste od 5 do 30 dni predsednik apclacijskega sodišča, nad 30 dni pa minister. Nadalje je bil sprejet Polič-Hodžarjev predlog, da se v ministrstvu vodi seznam aktivnih sodnikov po činu. Posl. Hodžar se je zavzel za tiste sodnike, ki vsled vojne niso mogli pravočasno položiti sodnijskega izpita in so vsled tega brez lastne krivde prikrajšani, in za višje sodne svetnike iz Slovenije in Dalmacije, da obdrže pridobljene pravice. V načelu je debata končana in zakon v načelu sprejet, pridržana je še samo stilizacija, ker so vsa vprašanja glede činov in plač odložena. Vodi se huda borba s finančnim ministrom glede zboljšanja gmotnih razmer sodnikov. Odločitev pade jutri. Na prihodnjih sestankih bo tekst še končno stiliziran. Opozicionalna poslanca dr. Polič in dr. Hodžar sta končno celo sekcijo pridobila zato, da je v načelu za zboljšanje. Varčnost finančnega ministra glede sodstva tu gotovo ni na mestu. S številkami je dokazano, da dohodki sodnih taks daleko prekašajo izdatke za celokupno sodno upravo. Seja finančnega odljora, Bolgrad, 29. maja. (Izv.) Na današnji seji fin. odbora so poslanci Kumanudi, Sečerov in Veljkovič ostro kritizirali politiko fin. ministra. V imenu Jugoslovanskega kluba je posl. Pušenjak poudarjal, da je treba v drž. gospodarstvu varčevati. Čudi se pismu fin. ministra, ki je vedno omalovaževal fin. odbor sedaj ga pa poživlja na svoj napačen program. Vprašuje ali se vlada strinja s koraki fin. ministra. Opozarja nato, da je treba načrt za štedenje sestaviti in ga izpolniti, ne pa samo obljubljati, kakor n. pr. pred leti z redukcijo ministrstev, kar se ni bilo izvršilo. Vlada ne kaže smisla za varčevanje, dokaz temu je nastavljanje velikega števila novega uradništva pri velikih županstvih, okrajnih glavarstvih, vpokojitve, premestitve vladi neljubih učiteljev in profesorjev. — Fin. minister jo zago> varjal svojo politiko in je pozval fin. odbor, da se razdeli v odseke. Razdelil se je v tri odseke. Prvi: vrhovna državna uprava, notranje zadeve, finance, vojne zadeve, kmetijstvo, državni dohodki. V tem odseku je od Jugosl. kluba posl. Pušenjak. Drugi: javna dela, promet, pošta, trgovina, socialna politika, izenačenje zakonov. Zastopnik Jugoslov. klbua dr. Kulovec. Tretji: vsa ostala ministrstva. Poleg tega je bil izvoljen poseben pododbor za pretres prošenj, katere pošlje fin. odboru odbor za prošnje in pritožbe. Od Jugoslov. kluba je v ta pododbor izvoljen poslanec Pušenjak. POSLANEC ŽEBOT ZA UPOKOJENE ŽELEZNIČARJE. Belgrad, 29. maja. (Izv.) Fin. minister Sto* jadinovič zavlačuje izplačilo pokojnin in dra-ginjskih doklad železničarjem v Sloveniji, ki so bili upokojeni po novem zakonu. Dva meseca že čakajo zaman na rešitev te zadeve. Poslanec Zebot je 4. maja vložil na fin. ministra tozadevno vprašanje. Ker fin. minister še do danes ni odgovoril je poslanec Žebot zahteval od skupščinskega predsednika, da naj opozori fin. ministra, da odgovori na to vprašanje. Marko Trifkovič je odgovoril, da fin. minister posl. Zebotu še ni mogel odgovorili, ker še ni dobil teh podatkov. Posl. Žebot protestira in izjavlja, da ni zadovoljen s takim postopanjem fin. ministra. MUSLIMANSKA PRAVDA« USTAVLJENA* Belgrad, 29. maja. (Izv.) Muslimanski klub je dobil iz Sarajeva poročilo, da jo tamkajšnji državni pravdnik prepovedal nadaljnje izhajanje glasila avtonomističnih muslimanov »Pravda: na podlagi' SL 138 ustave in sicer, ker je ponatisnila članek, ki ga je pred par dnevi priobčila belgrajska »Politika« izpod peresa Milosava Jcliča o izseljevanju muslimanskega življa iz Južne Srbije, v katerem pozdravlja Jelič muslimasnki živelj v Južni Srbiji in agitira zato, da bi se morali muslimani na ta ali oni način prevesti v pravo i slavno vero. Poslanci muslimanskega kluba so takoj pri pravosodnem ministru intervenirali in bo akt državnega pravdnika na to intervencijo najbrž razveljavljen. Nekateri po. slanci so predlagali, naj se takoj prične z iz- STVAREN IN UČINKOVIT GO VOR POSL. DR. KULOVCA. dajanjem novega lieta pod imenom »Ne- pravda«. OBSODBE V PROTIKOMUNISTICNEM PROCESU. OD 20 DO 2 LET. Belgrad, 29. maja. (Izv.) Danes je bila razglašena obsodba komunistov, ki so bili po zakonu o zaščiti države obtoženi, da so širili tajno revolucionarne časopise in spise in da so ogrožali s tem pravni red in miT. Obsojeni so vsi: časnikar Moša Piade na dvajset let, tipograf Čipcič, na d e s e t 1 e t, njegova žena na 2 leti, G joka Pašič na 10 let, Živalic 6 1 e t. Obsojeni so priglasili ničnostno pritožbo. talija. POLNA OBLAST VLADI ZA IZPREMEMBO ZAKONOV. Rim, 29. maja. Vladna večina je na včerajšnji seji sprejela zakon, ki daje vladi polno oblast, da izpremeni in izpopolni razne zakone. ZA NOVE POKRAJINE. Rim, 29. maja. Včeraj so se sešli na Mon-tecitoriju julijski in dalmatinski poslanci, da se posvetujejo o raznih nujnih problemih, lu se tičejo novih pokrajin. Med drugim so govorili o predilski železnici in o vojni odškodnini italijanskim optantom. Drž. podtajnik Ba-nelli je poročal o operatu interministerialne konference za gospodarsko obnovo Istre. ODHOD DR. BENEŠA V ŽENEVO. Praga, 29. maja. (Izv.) Zunanji minister 'dr. Beneš je danes dopoldne ob 11 odpotoval v Ženevo. Praga, 29. maja, (Izv.) »Češkoslovenska Republika« poroča, da bo dr. Beneš odpotoval med zasedanjem Društva narodov za tri dni v Pariz. AMERIKA ZOPET GROZI. Newyork, 29. maja. (Izv.) Vsled držanja Belgije in Italije napram ameriški zahtevi po ureditvi vojnih dolgov je začela že precej popustljiva ameriška javnost postajati zopet trša. Zlasti italijansko mnenje, da bo Italija uredila svoje obveznosti napram Ameriki, čim jih uredi Francija, je vzbudilo v Ameriki nevoljo. Zato Amerika zopet postaja odločnejša v svojih zahtevah. FRANCOZI V MAROKU. Pariz, 29. maja. (Izv.) Uradno poročajo, da so Marokanci napadli francoske postojanke pri mestu Bibane. Napad se ni posrečil. Skupina polkovnika Freydenberga je napadla Ma-rokance zapadno od Tačinata in jih je prisilila, da se umaknejo. Pariz, 29. maja. (Izv.) Uradno poročajo, da žnaša število mrtvih v bojih z Marokanci okoli 400. PRED OFENZIVO SPANCEV V MAROKU. Pariz, 29. maja. (Izv.) Španija namerava novo veliko ofenzivo proti Marokancem. Primo di Rivera odpotuje v kratkem v Cento in odtam v Mello. Španija namerava izkrcati svoje čete v Alhucemasu, čemur pa se protivijo španski mornariški krogi. BOLGARI MORAJO RAZOROŽITI 10.000 M02. Sofija, 29. maja. (Izv.) Poslandška konferenca je bolgarski vladi sporočila sklep, da mora Bolgarija razorožiti onih 10.000 mož, ki jih je smela oborižiti le začasno, dckler komunistična nevarnost ne mine. SAME ZAROTE V BOLGARIJI. Sofija, 29. maja. (Izv.) Včeraj so policaji tstrelili advokata Ga eva, načelnika oddelka za izdajanje orožja tajnim revolucionarnim icrganizacijam. V Varni so zaprli doslej zaradi revolucij-onarstva 144 oseb. V Gornji Oreho- vicd »o zaprli 40 seb vsled suma, da pripadajo teroristični skupini komunistov. SMRTNE OBSODBE V PLOVDIVU. Sofija, 29. maja. (Izv,) Sodišče v Ploivdivu je obsodilo sedem oseb na smrt. ANGLIJA IN BOLGARIJA. London, 29. maja. (Izv.) V parlamentu je izjavil državni podtajnik Mac Neill, da se britanska vlada prizadeva z vsemi svojimi močmi krvoprelitje v Bolgariji ustaviti, sicer se pa noče vmešavati v notranje bolgarske razmere, če Bolgari sami ne prosijo pomoči. ANGLIJA PROTI KOMUNISTOM. London, 29. maja. (Izv.) Državni podtajnik za notranje zadeve je prepovedal dostop na zborovanje angleških komunistov v Glasgowu vsem tujcem. Kdior bo prišel sikrivaj in brez dovoljenja v Glasgovv, ga bo vlada izgnala. VISOKE ŠOLE NA DUNAJU ZAPRTE. Dunaj, 29. maja. (Izv.) Vsled ostrega na-sprotstva med socialisti in nacijonalisti je prišlo v najnovejšem času do krvavih spopadov med pristaši obeh struj. Prepiri so se prenesli tudi na dijaštvo visokih šol, kjer je ravnotako prišlo celo do krvavih spopadov. Z oaurahtitte«, so sklenila večje število delavcev odpustiti, ker nimajo odjemalcev. OLIMPIJSKI KONGRES. Praga, 29. maja. (Izv.) Minister msgr. dr. Šramek je danes otvoril olimpijski kongres. POTRES. Budimpešta, 29. maja. (Izv.) Scismogra-fični aparati na vseučiliški potresni opazovalnici so 28, maja ob 7. uri 8 minut zjutraj zaznamovali potres, čigar ognjišče je bilo oddaljeno okoli 10.000 km. nosti se polagoma urejuje. (Od našega pariškega dopisnika.) Pariz, koncem maja. Predvsem zvečer se Parižani zavedajo, da je razstava dekorativnih umetnosti otvorjena, ko se sprehajajo v bližini Esplanade Invalidov ali pa po Cours de la Reine. Iz razstave namreč prihaja močna luč. Če gremo po mostu čez Seino mimo razstave, vidimo girlande luči, ki so pritrjene na zgradbah, katere se dvigajo v razstavi. Te pestre luči se zrcalijo v motnih valovih reke in to je izreden pogled celo za onega, ki mu ni nič posebnega mo7je svetlobe velikega mesta. Na Plače de la Concorde na molijo proti nebu čudni štirikotni stebri, postavljeni v krog kot ogromni kameni keltskega cromlecha. Ti tvorijo glavna vrata, glavni vhod v razstavo. Tudi iz njih seva čudna, la-jinstvena luč. Mogočni žaromet, ki se včasih zasveti iz Eiflovega stolpa, oblije vso razstavo z ostro zarisano lučjo, ki kar jemlje vid. Tudi tri velike ladje, ki so zasidrane na Seini v razstavi in na katerih se nahajajo buffeti, koncerti in dancingi, se lesketajo v tisočerih lučkah. So Parižani, pa tudi tujci, ki hodijo vsak dan par ur v razstavo, o kateri jim pišejo vsak dan časopisi in neprestano javljajo nove otvoritve raznih paviljonov, ki sledijo druga drugi po pompozni glavni otvoritvi. Stopajo med napol dovršenimi paviljoni in hišami, kjer je tu in tam že nekaj gotovega: paviljon, ali vrt, ali celo kak vodomet. Ogromni stolpi, ki stojijo na štirih koncih Esplanade in bodo služili pokušanju najboljših vin, kar jih rodijo francoska tla, Se niso gotovi, vendar pa skoraj ob vsakem koraku zadevamo na buffete, buvette (prvi so elegantni, drugi so pa za skromnejše mošnje), restavracije in kavarne. Vsi lokali so v senci ravnokar cvetočih kostanjev in se v njih človek po utrudljivi hoji in gledanju razstave prijetno odpočije. Razstava ima pred vsem namen, pokazati nove, dosedaj še nikjer uporabljene sloge. Ne moremo ravno trditi, da se je to vsem razstavljavcem posrečilo. Dekoracijski slog, ki prevladuje zaenkrat skoraj pri vseh že gotovih zgradbah, je precej podoben onemu pariške palače Trocadero, ki je bila zgrajena za svetovno razstavo leta 1900., ali pa je čudno pisan in poln pahljač in rožnih popkov. Dekoracij take vrste je toliko, da se jih oko slednjič utrudi. Seveda nahajamo pa tudi prav posrečene stavbe, ki niso samo pogumno izdelane, temveč dela,jo tudi prav ljubek utis. Prodaja se že glavni katalog (6 frankov), mogočna knjiga, ki precej tehta. Grand Palais (Velika palača) je postala skrivnosten labirint, v katerem se nahaja ne-broj najrazličnejših stvari, predvsem šolske razstave (med njimi razstava naše kraljevine), potem preproge, gobelini itd. Med različnimi paviljoni, ki so že otvorje-ni, moramo omeniti češkoslovaškega, ki dela bratskemu narodu res čast: češko kristalno steklo zavzema v njem prvo mesto, pa tudi na narodno umetnost niso pozabili (narodne noše, rezbarije). Ljubitelja knjig bo zanimal pred vsem »le pavillon du livre«, v katerem bo našel krasne stvari, ki so primeroma precej poceni. Danska ima dva paviljona, eden je posvečen kralju, drugi kraljici; v njih je kraljeva tovarna v Kopenhagenu razstavila porcelan svoje slavnoznane znamke. Da imajo velike pariške prodajalne kot tvrdka Bon Marche itd. svoje lastne paviljone, se samo ob sebi razume. Na vrhu paviljona »magasina du Louvre« se nahaja restavracija, med tem ko je »Printemps« krstil svoj paviljon z italijanskim imenom Priinavera. Lepe stvari so razstavili tudi Švedi. Sicer niso prinesli bogvekaj novega, toda kar so prinesli je vseskozi prvovrstno, kar o Avstrijcih nikakor ne moremo reči. Po zgledu drugih narodov so Švedi razstavili na treh mestih: v rue des Nations stoji njih paviljon, poleg katerega plapola na visokem jamboru narodna zastava, v Veliki palači ?o razstavili steklarske, keramične, kovinske in tekstilne izdelke, kakor tudi knjige, enako se tam nahaja gledališka umetnost in sobna oprema mestne hiše v Stockholmu, med tem ko so industrije razstavile svoje proizvode v galerijah Invalidov. Čez mesec dni, ali pa morda že čez tri tedne bo vsa razstava gotova; paviljon naše države se otvori koncem tega meseca, 27. ali | 28. Zato naj pred 15. junijem nihče ne prihaja v Pariz, če hoče videti celotno razstavo. Koncem junija in pozneje poleti se bodo vršile povodom razstave velike slavnosti, na katere bomo čitatelje pravočasno opozorili. — B. Odkritosrčen zastopnik Pribičovičevcga narodnega edinstva je brez dvoma znani belgrajski časnikar Krsta Cicvarič, ki piše samo to, kar mu narekuje Pribičevič. V njegovem »Beogradškem dnevniku« z dne 28. t. m. beremo sledeče odkritosrčne besede: -Če bi se posrečilo Hrvatom uresničiti njihov narodni ideal, bi oni gospodovali nad Srbi; zato je bolje, da mi ostanemo gospodarji.« Pribičevicu ni nič za jugoslovanstvo, — Jugoslovanstvo je zanj gola pretveza /a dosego velesrbskega gospcdslva nad prečani. Tako pa ne pravimo mi, ampak Pribičevičev glavni organ to pri-poznava na usta g. Cicvariča. Pavel Popotnik: [Spomini na Goriško. III. Pred sedmimi leti. Od onega večera v Oktobru, ko se je pred veliko vojašnico trlo tisoče ljudi in bralo poročilo o predoru pri Kobaridu in zavzetju Gorice, se je Trst oddahnil. Nič več ni bilo onega značilnega bliskanja tam izza Doberdoba, nič več onih detonacij, ob katerih so šklepetale šipe, le daljen odmev je bilo, kar je človek včasih ujel na pomolu San Carlo ... Študentje goriške slovenske gimnazije, lii so jo bili spravili v Trst in v take prostore, kakršnih ne bi privoščil najhujšemu sovražniku, so začeli sanjati o vrnitvi v Gorico. Pa je pometla še burja Trst in prišla je pomlad in prišel maj in na majniškem izletu v Gorico so se prepričali, da bo zgodaj, če bi se mogli na jesen vrniti. Z državnega kolodvora pri Sv. Andreju smo se odpeljali in na vseh postajah od Opčin do Dutovlj, Štanjela in Rili en berka smo gledali sledove bivše bližnje fronte. Od Rilienberka proti Prva čini so že na desno in levo zijale ogromne jame, ki so jih bile izkopale granate. Vinogradi opi!'.-.I')šeni, trte posekane in porezane. Prva-čina razdejana — Šenpeter sama grob-Ijn in razvalina, plodna polja preprežena z žičnimi ovirami in razrita in posejana z ostanki najrazličnejšega orožja, Stara g ra s Svetini Markom kot bi nikdar ne poznala zelenja in drna — groza opustošenja. Na polju in njivah med Šempetrom in Gorico je cvetelo tedaj čudo maka. Ko da cvete kri... Gorica!... Z ljubeznijo jo je objel naš pogled, a solze so ga zameglile —-- »Pri Jelenu« smo si zagotovili prenočišče in šli potem gledat strahote razdejanja. Naša ljuba stara gimnazija je še stala, a njena notranjost je pričala grozotno — consecutio tem-porum ... Razredi v pritličju — hlevi, na dvo rišču med vojno šaro raztrgane knjige in po-*>mljeni instrumenti iz kabinetov, na hodnikih okajeni zidovi, razredi brez vrat in podov ... V konferenčni sobi, ki ni izgledala nič boljše ko razredi, so študentje oživeli: »Tu sem bi morala treščiti pravzaprav granata! .. .« Iz Raštela smo prodirali čez janke in žične ovire in skozi rove in med kupoma raztreseno mumicijo najrazličnejših vrst in kalibrov na grad, odkoder smo ugotavljali, katere hiše so še videti nepoškodovane. Vrnivši se srečno z gradu, smo si ogledali razdejano, od vseh strani podprto stolnico, obiskali ponosno novo stavbo deškega semenišča, ki je bila preluknjana ko rešeto, in odšli potem za gradom na Kostanjevico, kjer nas je prijazen pater vodil po vseh prostorih, ki so še stali. Pokazal nam je tudi razdejano celico patra Skrabca. 6 Kostanjevice smo se spustili na Potko« i pališčno cesto — via Camposanto. Kostanji, ki so jo v lepem drevoredu Spremljali tik do pokopališča, so še stali, a bili so okleščeni in neštetokrat ranjeni. V mnogih so tičali še šrapneli... Cesta je bila cd kostanja do kostanja zastrla s trs jem, ki je nabrano na žico ! viselo ko plahte. Četrt ure bi rabili sicer do pokopališča, a smo hodili gotovo celo uro, ker se je vila pot ko v labirintu med ovirami. Vsakih par korakov smo morali pravokotno zavijati: pot so določali na desno in levo visoki skladi vreč, napolnjenih z zemljo in okamenelim cementom. In na vsako stopinjo smo morali paziti, da nismo zadeli ob izzivajoče nedolžne oblike ročnih granat. Težka pot je bila to, zame dvojno težka: po treh letih sem se spet bližal materinemu grobu, na katerem se je bilo 1. 1915 sprejelo prvo cvetje ... Grozen je bil prvi pogled na razrušeno Gorico, a za pogled na pokopališče ni besed. Obzidje razdejano, grobnice odprte, v njih razbite krste, kosti, obleka, skeleti, lobanje; z grobovi je bilo prav tako: med njimi jarki, žične ovire, orožje, jame, ki so jih izkopale granate... Poiskal sem materin grob. Začasni križ je bil zapleten v žično ovi ro, napis od dežja skoroda izpran, na grobu drobci granate, ki je priletela v sosednji grob in vrgla iz njega krsto, ki je še vedno tam ležala ... Zgrudil sem se na grob--— Večerna zarja se je uprla v Sv. Gabrijel in ga zlatila, ko smo »e vračali proti mestu. Cerkveni vestnik. Planinska gora. Kakor že javljeno, se vrši o Binkoštih pri nas shod. Romarji, prihitite v velikem Številu! Učiteljski vestnik. Novomeško-črnomcljska podružnica Slomškove zveze ima svoje mesečno zborovanje na Zaplazu pri Čatežu dne 6. junija t. 1. Na sporedu je sv. maša, predavanja in občni zbor. Pevci! Za kosilo preskrbljeno. Iskreno vabljeni podporni člani in druge dolenjske podružnice (Krška, Litijska, Kočevska). Prihitite na Zaplaz, da se prosti vsakdanjosti pogovorimo in razveselimo v naravi. — Načelnik. Društvena nabavna zadruga v Ljubljani (Ljudski dom) ima v zalogi note za godbo na pihala za proste vaje za leto 1925. Cena Din 50.—. Priporočamo »Srečke« za loterijo v korist zgradbi Ljudskega doma v Št. Vidu, ki se dobijo v prostorih zadruge v Ljudskem domu po Din 10.—. m revije. Zbori. Mesečna revija za novo zborovsko glasbo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. Izšla je junijska številka, v kateri je objavljena na šestih straneh E. Adamičeva balada za mešani zbor »Vragova nevesta« na narodno besedilo. »Zbori« so v kratkem času svojega obstoja nudili naročnikom izbrane težje in lahke pesmi za koncertne sporede. List se zbog lepe vsebine sani priporoča. Naroča se po dopisnici na naslov pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Ljubljani. J. S. B a a r : Križev not. Roman češkega duhovnika. Prevedel V o i t e h H y b a š e k, Mohorjeve knjižnice •!. zvezek. Prevalje, 1925. Str. 152. Cena za ude Družbe sv. Mohorja broš. Din 14.20, vez. Din 21.50, za neude broš. Din 18.90, vez. Din 28.70. Le škodovali bi tej knjigi, če bi hoteli nieno vsebino pripovedovati in opisali križev pot, ki ga Golobov Jurij prehodi za Mojstrom po vseh postajah od gimnazijske mature do f^robn. Zato samo nekaj opomb. Pravilneje bi se naslov knjige glasil: Roman duhovnika, brez »češkega«, kajti vekomaj je res, da je življenje vsakega v e s t n e g a duhovnika križev pot. Da pa mora premnogi zadeti izredno težek križ, nam dokazuje ta povest, ki je resnična zgod ba trpinova in ki jih fco morda čez dalje več. Ljudje pa tega nočejo videti in verjeti; ali jih ne slišimo, da prečesto govore o duhovni- ku isto kakor Čehi: :magal boš staršem, preskrbljen boš... Ali se :ae godi duhovnikom najbolje? Spoštovan boš in češčeu, do smrti se boš iinel dobro; ne boš vedel, kaj je beda in pomanjkanje; čaka te mimo in brezskrbno življenje...« Zato je zelo prav, da spoznajo vsaj deloma resnico, ki je boljša od zmote, in sodijo po pravici, ki je boljša od krivice, ko spremljajo duhovnika na njegovem potu, polnem duhovnih bojev, duhovne zapuščenosti, bridkega razočaranja, nevidnih žrtev, hotenega neumevanja pri »obratih in ljudeh, brezsrčnih žalitev, pa tudi bede in pomanjkanja, in vidijo, kaj je delež duhovnikov, ko je enkrat »preskrbljen«. Pa še to: posamezna poglavja so »postaje«, dnevi, kc je trpljenje najgorje. Torej so vmes tudi dnevi duhovnega veselja; saj bi sicer bilo duhovnikovo življenje nepretrgana in neznosna mu ka. Mohorjeva družba je s tem (4.) zvezkom svoje knjižnice napravila resnici in pravici dobro uslugo. Drugi dan smo si ogledali ostalo mesto, šli »na izprehod« proti Solkanu — med potjo sem stopil v svoje bivše stanovanje in dobil vse izropano, razbito in vse knjige raztrgane — zavili čez solkansko polje k Soči, koder je plala nekoč mladost, pa naj se je šla spodaj med skalovjem indijance ali naj je sanjala vzdolž brega. Povsod, povsod grozota! — In še čez provizorni most pri Sentmavru smo šli, se vsptli do vasi, potem po klancu do Pevmice in krenili od tam skozi gorenji konec P e v m e do O s 1 a vj a. Mrtvih groaot, ki so vpile, tožile in obtoževale, za vse življenje dovolj. K a 1 v a r i j o, ki je bila prva gora smrti, smo oddaleč pozdravili ... Popoldne smo se odpeljali z južnega ko-lodvora, videli razrušen Štandrež, Miren, Peč, Sovodnje, in ko smo zavili ob vznožju Vrha sv. Mihaela proti Gradiški, in od tam proti Z a g r a d u in se mimo R e d i p u 1 j a vozili skozi R o n k e pod Doberdobom in skozi Tržič pod J a m 1 j a m i in še pod G r o m a d o proti D e v i n u in videli betonske utrdbe, videli rove v živo skalo, videli nešteto topov in nešteto grobov, smo se prav zavedli gigantske borbe in groznih žrtev, ki smo jim bili hvaležni ob misli, da je Goriška rešena... To je bil moj zadnji goriški majniški izlet, zadnji goriške slovenske gimnazije. Pred petindvajsetimi leti nisem sanjal takega, danes sanjam drugačnega. Pribičevič Se! celokupne jugoslovanske kulturo. Notranje ministrstvo je razposlalo vsem podrejenim oblastem okrožnico, v kateri jih opozarja, da ne smejo vzeti ua znanje pravil kakoršnegakoli kulturnega izobraževalnega ali dobrodelnega društva ,katerih ni preje pregledalo in potrdilo prosvetno ministrstvo. — Društvo za varstvo ptic ali za starostno preskrbo ostarelih lovskih psov bo torej, ako bi se ustanovilo, moralo predložiti svoja pravila g. Pribičeviču. Kongres »preporodašev«, to je srednješolske mladine, ki stoji pod paironanco gospoda prosvetnega ministra Pribičeviča, se vrši na binkoštne praznike v Ljubljani. Mi bi se zanj ne zanimali, ampak bi zanimanje zanj prepustili narodnim damam, gospodu dr. Pe-stotniku in demokratskim bančnim rentirjem ter predstavnikom »jake rukc«, ako ne bi imel na svojem programu plesa, ki je po disciplinarnem redu srednješolcem strogo prepovedan. Zato ne dvomimo, da bo šolska oblast v tem oziru uvedla ravnotako preiskavo kakor jo je, kakor doznavamo, uvedla te dni zoper neke komunistične organizacije med srednješolci, ld jih tudi mi s svojega stališča ne odobravamo, ako v resnici obstojajo in če se njihova krivda po nepristranski preiskavi tudi res dokaže. Soglašamo pa popolnoma z »Narodnim dnevnikom«, da se naj postopa s to mladino kolikormogoče obzirno, da se ne ustvarijo z drakoničnimi kaznimi izgubljene eksistenco, ki bodo v resnici tvorile nevarnost za državo, kakor sta io tvorila za bivšo avstrijsko državo Endlicher in Jenko, dočim je sedanje bavljenje mladine s takimi problemi ponajveč le izliv zmotno usmerjenega za-letavstva in ekslremizma, ki je iz današnjih razmer, ko je reakcija v vsem cvetu, precej razumljiv. Sicer pa ravno današnja prosvetna uprava v državi sama ustvarja ugouui milje za idejni komunizem, ko oficijelno propagira svobodomiselstvo in verskomoralno anarhijo pod krinko »verske strpnosti« — tla, na katerih se lahko bohotno razcvita boljševiški ateizem. Vrhtega naš oficijelni »jugoslovanski nacionalizem« odkrito propagira nasilje koi, dovoljeno sredstvo v borbi zoper nasprotno idejo in nasprotnega človeka, vsled česar js nasilni boljševizem čisto naravni pendant k fašizmu, kateri pri nas uživa protekcijo me-rodajnib faktorjev. Zato bi mi priporočili našemu g. prosvetnemu šefu, naj prime zlo pri korenini, to je, s pozitivnimi v zgojnimi odredbami pospešuje smisel za urejeno, na nravstvenih temeljih sloneče družbo, oziroma dr-::avo, s tem, da našo slovensko mladino navaja k globokemu verskemu in odločno katoliškemu življenjskemu nazoru, ne pa k verskemu indiferentizmu in k tistemu paganske-mu nacionalizmu, ki veli nasprolmku razbijati glavo, če ne soglaša. Zato menimo, da bi storil prav, če bi obračal svojo pozornost tudi na svobodomiselne in hakeitkrajclarske organizacije kakor »Preporod», da bo pravica na vse strani. Kar pn se te organizacije same tiče, menimo, da svobodomiselcem, če so res svobodomiselci, prav nič ne pristoja preganjanje tovarišev, ki je stvar policije, in da naj skrb za »internacionalne organizacije« med dijaštvom (menda gospodiči jic mislijo s tem tudi »klerikalcev«?), prepustijo drugim, ki so za to poklicani in plačani. In če nimajo namesto plodnih idej drugega kakor ples, ki naj pomnoži »preporodaške« (lucus a non lu-cendo) vrste, naj vsaj šolska oblast gospodom dopove, da ples in podobne zabave srednješolcem niso dovoljene, čeprav stoje pod pa-tronanco najvišjih »državotvoroev«. Odkritje spominske ph?Pe psssiiu Medvedji v Kamniku. Mestna občina Kamnik vabi k odkritju spominske ploščo na rojstni hiši pesnika Antona Medveda, ki se izvrši v nedeljo dne 7. junija t. 1. v Kamniku ob 11. uri dop. Spored: V soboto dne 6. junija ob pol 9. uri zvečer v Narodni čitalnici dramatična predstava »Za pravdo in srce«, spisal Anton Medved. — V nedeljo ob pol 11. uri dopoldne skupni odhod od glavnega trga k rojstni hiši na Grabnu. — Ob 11. uri odkritje spominske plošče. Slavnostni govor g. pisatelja Franca F i n ž -g a r j a. — Ob 3. uri popoldne priredi Narodna čitalnica veliko vrtno veselico v mestnem parku v korist »Jugoslovanske Matice«. Ljubljanski Ljudski oder na BIoJu. Ljudski oder v Ljubljani vprizori v Ljudskem domu na Bledu v nedeljo dne 31. maja ob 8. uri zvečer veseloigro v štirih dejanjih »Sluga in njegov grof«, noviteto polno humorja in zabave; v pondeljek dne 1. junija ob pol 4. uri popoldne pa Jalenovo dramo v štirih dejanjih »Srenja«, ki se godi na Gorenjskem. Blejča-ni in okoličani uljudno vabljeni. Čemu je to dobro? Kakor nam poročajo, je nadzornik za ljubljansko okolico Miha Kosec ob priliki nadzorovanja šentviške šole prepovedal otrokom 3. razreda majniski izlet v Kropo. To je nekaj čisto novega. Prosimo prosvetni oddelek pri velikem županu, da nam pojasni, na kakšni, podlagi se morejo odslej majniški izleti, oziroma kraj izleta prepovedovali ? Delničarji »Slovenske banke« d. d. r Ljubljani, ki se žele udeležili sestanka v varstvo interesov delničarjev »Slovenske banke« se poživljajo, da naznanijo svoj naslov na adreso: »Odbor delničarjev »Slov. banket, Ljubljana, Groharjeva ulica 5t. 15, priti.;', nakar bodo osebno vablieiu k sestanku. 8519 novice. Železniško ugodnosti z» upokojence. Upokojenci imajo po obstoječih predpisih pravico trikrat ua leto do polovične vožnje. Pa kaj nam pa pomaga, ko tozadevne legitimacije še niso gotove in se provizorične objave za meti ec junij ne izdajo več. Skrajni čas bi pač bil, da se te legitimacije enkrat izgotovijo in nam pošljejo, ker sedaj je čas, da se eden ali drugi kam pelje, ker jesen in zima nista za potovanje. — Več prizadetih. V. železničar siki kongres v Zagreba. Mi-nolo nedeljo se je v Zagrebu vršil V. redni kongres Zveze železničarjev v Jugoslaviji. Sprejeli so sklep, v katerem zahtevajo, da se urede službene razmere železničarjev sporazumno z njihovimi organizacijami ln delavskimi zbornicami. Proti pravilniku, ki ga pripravljajo v prometnem ministrstvu, se Zveza naj-cdločnejše zavaruje. Kongres se je izrekel za združenje vseh železničarskih organizacij. Končno so zborovalci sklenili protestno rezo-lucijo proti vladnemu načrtu novega tiskovnega zakona. Telefonske evcsc z občinami. Ministrstvo za pošto in brzojav je odredilo, da se morajo v toku dveh let vse občine telefonično zvezati s svojimi okrajnimi mesti. Stroške za t.e zvezo plačajo občine in država, in to vsaka polovico. Dolenjskemu »Nnrmiju,- v premislek. Iz športnih krogov smo prejeli: Prav razveselilo nas je, ko smo brali o vztrajnosti in hitrih nogah g. Dremlja. Lc tako naprej in enkrat bomo v mednarodnih vrstah! Da je pa le še precej dale? do tja, naj navedemo tale slučaj: V Vi-borgu ua Finskem *.:o tekmovali v nedeljo 24. maja v teku na 25 kilometrov. To je malo j manj kakor je letel Dremelj iu tudi ni bilo • na cesti, ampak na ravnem tekališču, pa vendar: Zmagovalec H. Kohlemainen je porabil j za 25 km 1 uro 28 minut hi 24 sekund, drugi je bil Halon en v 1 uri 29 minut in 32 sekund. Tu ne gre na četrt ure itd., tu gre na minute in sekunde. Ustanovni občni zbor Jugoslovanskega 7o!',ring kluba v Belgradu. Ministrstvo za trgovino iu industrijo sklicuje glavno skuščino J. T. K. za ponedeljek 1. junija 1925 v Belgradu. Kakor je »Slovenec« že poročal, bi obsegal gori omenjeni Jugoslov. Touring-klub vse tujsko prometne ustanove Jugoslavije. Slovensko planinsko društvo in Hrvatsko planin, društvo se občnega zbora ne udeležita, ker se bodo zastopniki omenjenih društev Se poprej posvetovali glede vstopa v Touring-klub na seji jug. planinskih društev v Zagrebu, ki se vrši dne 7. junija 1925. Smrutna kosa med ameriškimi rojaki. V Forcst City, Pa., sta umrla 48 letni L. Oma-Iien in 53 letni J. Gerkman. — V Clevelandu so umrli 29 letna Alberta Brlan, 48 letni F. Fabec in 19 letna F. Česen. Naš izseljenišk! komisar v Ameriki — Ugledni »Hrvatski Glasnik«, ki izhaja v Chi-cagu, prinaša po jugoslovanskih listih opozorilo zagrebškega izseljeniškega komišarijata, da naj se naši izseljenci obračajo ua našega izseljeniškega odposlanca v New Yorku, potem pa pripominja: »Gosp. Etbin Kristan se nahaja v Ameriki že nad dve leti kot »izselje-niški odposlanec kraljevine SHS. A to je prvi pot, da čitamo v starokrajskih listih ta važni dogodek in njegov naslov. Naj reče kdo, kar hoče, a naglica g. odposlanca je prevratolom-na tudi za New York ...« Osebne novr.ee e pošte. V 2. skupini II. kategorije so pomaknjeni v Ljubljani uradniki: Valentin Koman, Jakob Šegula, Lucijan Kovačic, Karel Čeh, Ivan Pevec, Franc Zoreč, Janko Cizelj-Alesch, Anton Verč, Fr. Šalehar, Fr. Pire, Anton Preinfalk, Matko Klavora, Fr. Merek, Leopold Markelj, Anton Kalokira, Robert Olifčič, Janko Tavzes, Ivan Zupanoc, Martin Mlakar in Ivan Konto; v Mariboru: Ljude-vit Fajgelj, Fr. Zmazek, Anton Hrovat, Anton Majer, Ljudevit Vodopivec, Fr. Zupančič, Karel Kumar, Matija Kumar, Henrik Šiško, Jernej Vidmar, Vojteh Pošir, Štefan Bele, Hubert Jurkovič, Blaž Ukušič in Peter Marot; v Celju: Anton Boc, Andrej Anžlovar, Jernej Vinguat in Karel Mlakar; v Brežicah: Albin Lichtenecker; v Kočevju: Anton Vujičič; v Kranju: Ivan Cof; v Novem mestu: Fr. Lapaj-ne; v Ptuju: Anton Smodič; na Zidanem mostu pa: Pavel Krulij. Roparski napad na Orlih. V pondeljek zvečer je vdrl neznan lopov v hišo posestnika Mlakarja in je zahteval od gospodarja, da mu takoj izroči ves denar in druge vrednosti, kar jih ima doma. Mlakar se je prestrašen branil, nakar ga je lopov udaril, bržkone s kamnom v pesti, po glavi. Domači so začeli klicah na pomoč, na kar je k sreči pritekel brat gospodinje. Nato je predrzni ropar pobegnil. Aretacija razpečevalca ponarejenih pet-funtnih angleških bankovcev. S pomočjo nekega policijskega agenta iz Maribora so aretirali v Trstu trgovskega potnika Arnolda Turka, ki je pristojen v Ljubljano. Iznenadili so ga z aretacijo, ko je bil v veseli družbi s svojo soprogo in pa '■• 'rišem Marjanom Valen-tinčičem. Ug--' povodom preiskave, da je dal Turk -v v odinji gospe Zaklanovi v Mariboru p 1 i odhodom ček, ki se je glasil na je hotela Zaklanova ia ček vnovčiii, >iii, da je bil ta ček ukraden lansko < i vlomu v blagajno Združenih posoji - vfnjanu. Mož jo na-nravil baie nred ?seci s oodobnimi čeki velike goljufije tudi že v Zagrebu, kjer je ta družba dvignila pri raznih denarnih zavodih okrog 800.000 Din in nato pobegnila v Italijo. Nekaj teh sleparjev so že aretirali v Zagrebu in ua Sušaku iu Turk je nujno sumljiv, da je bil udeležen tudi pri tej predrzni kupčiji. Vsled tega so uvedli tudi v Zagrebu strogo preiskavo. Sleparija z ruskimi ujetniki. Dodatno k temu našemu včerajšnjemu poročilu o predrzni goljufici z ruskimi ujetniki poročajo še dodatno, da se je zglasila ženska, ki popolnoma odgovarja našemu včerajšnjemu popisu tudi pri posestniku Ivanu Levsteku v Črncih pri Sv. Gregorju v kočevski okolici. Tudi njega je nalagala, da se je vrnil njegov sin iz ruskega ujetništva in da je obležal v neki bol-j nišnici v Sarajevu. Sleparka je pregovorila i njegovo soprogo Pavlo Levstikovo, mater po-I grešanca, da so je res napotila z njo v Sarajevo. Pripeljali pa sta se tudi samo do Ljubljane, kjer je, pueiila sleparka Levstikovo in je pobegnila. Če ji ic izvabila kaj denarja, se še ne ve. Sleparka se je izdajala za soprogo sodnega pisarja Minko Pichler iz celjskega predmestja. Občinstvo se opozarja na to predrzno sleparko. Splošno se govori, da se najceneje in najbolje oblači v detajlni trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2, konfekcijske tovarne Fran De-renda in Cie. — Prepričajte se tudi vi! 3502 PROTI ODEBELG8TI deluje s kolossl-nim uspehom samo »Vilfanov čaj«. Dobiva so v vseh lekarnah in drožerijah. — Proizvaja: Laboratorij Mr. D. Vman, Zagreb, lika 204. 1391. Sz LJubljane. Častna železnica. Z ozirom na našo včerajšnjo notico v tej stvari črno dobili danes sledeče pojasnilo: Kar se tiče uporabljanja rokodelcev za sprevodnike, je stvar taka: Pred nekako dobrim mesecem je bil sklep celokupnega csabja, da se zahtevajo prosti dnevi, kar se jo vožnemu osebju ugodilo. Vprašalo se pa ni, kdo bo vozil v slučaju bolezni enega ali več uslužbencev. Naneslo pa je sedaj, da so tiri je bclni, trije na dopustu in. štirje vsak dan prosti. Kdo bo te namestil? Gotovo tehnično osebje. Ker se pa vodstvo drži strogo pravil, kar je vsekakor prav, ima tehnično osebje pravico, da se mož uporablja za slučajno nadomestitev, za kar je kdo spo-sobesn. Zaraditega se pa nikomur kruh ne odjeda.. ' Smrtna kosa. V Spodnji Šiški v C ek i novem gradu je umrla včeraj gespa K o s l e r Marija rojena Sosman, v visoki starosti 90 let, soproga pekojnega gospoda Petra Koslerja, ustanovitelja pivovarne Kcsler, sedaj Delniške družbe pivovarne »Unioij«--. — Pogreb bo v nedeljo ob pol 11 dopoldne iz hiše žalosti Celovška cesta 23 na pokopališče pri sv. Krištofu. — Pokojnica je bila skrbna družinska mati in ljubezniva dobrotnica. Naj v miru počiva! Ostalim žalujočam iskreno sožalje. Nenadna smrt. Na vrtu za gospodarskim poslopjem posestnika in gostilničarja Čada pod Rožnikom so našli mrtvega 53 letnega berača Miklavža Vdovca, doma iz Mcravč, Mož je večkrat delal lažja domača dela pri Čadu in je nabiral lubje. Včeraj je dobil 150 dinarjev za lubje in se je nekoliko napil. Nato je šel za hlev sekat šibje za butare. Kmalo nato pa so ga našli na travi ležečega na hrbtu. Slučajno navzoči dr, Kcšenina je ugotovi!, tla je zadela moža srčna kap. Prepeljali so ga v mrtvašnico. Smrt na cesti. Včeraj okoli poldneva je zadela v Gorupovi ulici kap neznanega moškega, ki se je zgrudil na tla in je v nekaj minutah umrl. Na mesto nesreče je prišla takoj policijska komisija ped vodstvom dežurnega uradnika dr. Fakina. Ugotovili so, da je mrtvec posestnik France Peklaj iz Krušice pri Ljubljani št. 5. Pri njem so našli med drugim tudi recept od ljubljanskega zid ravnika clr. Minara. Truplo so odpeljali v mrtvašnico. Petkov trg. Včeraj je bilo na trgu že precej letošnjih novin. Dobile so se že lepe kumare po 25 Din kilogram, češnje po 11 do 20 dinarjev kilogram, dalje krompir, pesa, grah in mlada čebula, katero iroznajo Hrvatje pod imenom »luk«. Posebno bogat je bil včeraj ribji trg. Dobile so se lepe postrvi po 60 Din, meniki po 60 Din in ščuke po 160 Din. Bilo pa je tudi dosti klinov, krpov, mren in pa merskih belic. Tudi različne domače in uvožene zelenjadi je bilo izredno mnogo. Za vojns invalide in vdove ljubljanske podružnice. Poveljstvo dravske dtivizijske oblasti v Ljubljani je dovolilo, da morc-jo revni vojni invalidi in vdeve, ki imajo svoje vrtove oz. gredice v najemu, da si pridelujejo zelenjavo za svojo lastno uporabo, dobiti brezplačen gnoj o.) vejuške uprave. Refleklanti naj se zgla.se v društveni pisarni, kjer bodo prejeli natančne informacije. Z r praznike k Tičku ua gričku. Krasen nanovo preurejen vrt, zelo primeren za večje veselične prireditve. Velik prostor za balinanje. Pristna dolentska in štajerska vina ter irvrsfna kuhinja. Poskusite — ne bo Vam žal! Zaprli so včeraj nekega Ivana KuSarja radi prepovedanega povratka v r.esto in pa Štefana Starina radi prodaej sumljivega ko- j lesa. Nepreviden kolesar. Pred hoielom Tratnik na Sv. Peira cesti je zavozil kolesar Lco-doIc! Kraljic v Je/ne ia Skofica. siutfo Dri vc- i likem županti. Škofic je padel na obraz in je j dolil težke poškodbe na komolcu in v tre-i buhu in so ga prepeljali v bolnico. Dva kanarčka" in sicer samca in samico ! je vjel sluga deželne bolnice Valentin Drčar, i Samica ima na nogi kvinast obroček. Lastnik ; jih c!obi pri Drčarju v bolnici, j Ukradeno kolo. Iz veže palače Kreditne banke na Dunajski ccsti je bilo ukradeno slugi Alojziju Artaču črno pleskano kolo, vredno 3000 dinarjev. | Ce se slabo počutiš, ti je glava pusta, | Bonuttijave čokolade vzemi v usta. i___. Iz štajerske. Iz Sv. Kunigunde na Pohorju. Visoko gori v V/indischgratzovi planini živi s svojo ženo g. Jožef Cenčič, lovski paznik, sedaj v pokoju. Letos je izpolnil 75 let, pri kuezih \Vindisch-griitz je v službi že 41 let; s prvo ženo je bil poročen pred 50 leti, z drugo ženo slavi letos 25 letnico. Rojeu je bil na Goriškem. Jubilant je zdrav in vesel. Pevski koncert priredi v nedeljo 7. junija ob 4 popoldne v dvorani gostilne šušteršič na 1 Teharjih teharsko pevsko društvo s pestrim j sporedu. Po koncertu bo prosta zabava, srečo-i lov ter šaljiva zabava. Čisti dobiček je name-j njen za zgradbo novega društvenega doma na : Teharjih. IZ MARIBORA. Za spomenik padlim vojakom. Podmi?« j nični odbor zveze vojnih invalidov je v svoji seji dno 27. maja končnoveljavno iu soglasno skienil, da povzame akcijo za postavitev spomenika v spomin in počaščenje naših predragih padlih in na žalost že skoraj pozabljenih' vojakov in primemo ureditev zelo zapušče-; nega in zanemarjenega vojaškega pokopališča. Spomenik naj bi stal na mestnem pokopališču v Pobrežju, kjer počiva več tisoč vojakov iz vseh delov bivše Avstrije, pa tudi tedanje Srbije, Rusije, Italije in drugih držav. Podružnica je določila v ta odbor naslednje: Predsednika in podpredsednika tov/ A. Krepek in F. Geč, dalje tov. A. Golož, J. Fras in M. Pravdič. V odbor bodo nadalje povabljeni zastopniki mestne občine, vojaške oblasti, Zveze časnikarjev, katoliški in pravoslavni vojni kurat in dva strokovnjaka. — Upamo, da bo javnost pozdravila ta korak in da ne bo korporacije in ne posameznika, ki ne bi podpiral te akcije, da se čimprej uresniči ta lepa misel. Čut pietete do padlih in pozabljenih vojakov nam pa tudi naravnost veleva, da jih ne pozabimo, da jim postavimo dostojen spomenik in skrbimo za njih grobove. Vzemimo si za vzgled vojaška po« kopališča dmgod in pri nas. V sramoto nam so in ni čuda, da se zgraža vxak tujec, ki pride na naše pokopališče. Ves načrt je zamišljen tako, da bi se že tekom tega leta odkril spomenik in primerno uredilo pokopališče in to še pred praznikom Vseh svetih. Mariborska porota. Za prvi teden so določeni sledeči slučaji: 15. junija Rudolf Veis, požig; Franc Granda, rop; 16. junija Karol Kebrič, zloraba uradno oblasti; Jakob Eferl. poneverba; 17. junija Majcen, Osojnik, tatvina; 18. junija Anton Berglez, Jurij Petrovič, tatvina; 19. junija Katra Dajeer, umor; 20. junija Josip in Barbara Benko, umor. Pripomnimo, da je zagoneten slučaj Benko sedaj že drugič pred poroto. Ostali slučaji še niso določeni. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru sporoča vsem interesentom^ da so bila pogajanja glede »Okrožnice« od 5. aprila 1925, razposlane vsem odvetnikom' in notarjem po Sloveniji, pri seji dne 26. maja 1925 zaključena in sicer le za mariborsko okrožje. Vsled podatkov teh pogajanj se je sklenilo v poletnem času od maja do novembra nepretrgano uradovanje od 8 do (13 in sicer le ob sobotah po vseh odvetniških in notarskih pisarnah in so pisarne dotične sobotne popoldneve zaprte. Občinstvo vljudno o tem obveščamo ter naprošamo, da svoja pravna opravila po teh pisarnah ob sobotah že dopoldne opravi, ker popoldne od 14 naprej so uradi tudi pri sodiščih, pri političnih oblastvih, bankah itd. zaprti in se tudi tair ne uraduje. — Odbor. Občni zbor društva hišnih posestnikov za mesto Maribor in okolico se je bil vršil dne 27. maja v mali G8tzovi dvorani ob obilni udeležbi članov. Po poročilu odbora se je izvolil nov odbor, na kar je poročal g. dr. Pi-puš o novem stanovanjskem zakonu. Predavanje. je bilo res važno. Mrtev otrok v vlaku. Ob priliki carinsh« revizije Iranzitnega vlaka št 708 v Mariboru, ki je prišel ob četrt na 3 iz Trsta, so našli na stranišču v rezervarju za vodo truplo mrtvega olroka. Truplo je bilo brez obleke in zavito v tržaški list »II Piccolo« in sicer od nedelje 24. maja. Truplo je bilo povito z vrvico in spravljeno v papirnati šatulji. Mariborski zdravnik dr. Zorjan je ugotovil smrt skoro golovo vsled zadušenja. Truplo so pokopali na mariborskem pokopališču. Dete je pustila v vlaku bržkone kaka Tržačanka. ki se je odpeljala nato nazaj v Trst Nesreča na kolodvoru. Predvčerajšnjim je zadel na kolodvora tovorni voz carinskega slugo Franceta Valanta, ki je padel pod voz in je dobil težke poškodbe. Valanta so pre-preljali težko ranieneca v bolnišnico. IZ CEL J A'. Pisatelj Peter Petrovič t Celju. Te dni se fiiudi v našem mestu znani#književnik g. Pe-cija Petrovič, ki je prisostvoval v torek zvečer gostovanju mariborske opere v mestnem gledališču. Cuje se, da gostujejo v torek 16. junija v Celju zopet zagrebški igralci s tremi enode-jankami >U naviljclma«, »Rod« in »Čizrne«, ki se uprizore pod osebnim vodstvom avtorja Petroviča. Pri zadnjem gostovanju Zagrebčanov stno videli njegovo delo »Cvor« (Vozelj). Davek na šampanjec, šumeča viua ter vl-rta v buteljkah bo pobirala celjska mestna občina. Pobiralo se bo od steklenice šampanjca ter penečega vina '20 Din, od buteljke pa po 4 Din. Vsi, ki lo blago prodajajo, morajo svoje zaloge prijaviti mestnemu magistratu, ki bo po svojem uslužbencu vršil strogo nadziranje prijavljenih količin. IZ PTUJA. Zahvala. Preteklo nedeljo je tukajšnja podružnica FS priredila cvetlični nabiralni dan in se je iztekel še precej ugodno, kljub temu, da smo se že bližali zadnjemu v mesecu. Zasluge gredo delavni podružnici, nabiralcem in uabiralk&m, ki so se že -ponovno žrtvovale. Velika zasluga pa gre zopet za-vendi in delavni gdčni Ivi Kobalovi, ravnateljici v internatu Mladike. Podpisani odbor se vsem skupaj iskreno zahvaljuje. — Odbor XV. podružnice FS. Iz ostale Jugoslavije. Novi listi v Zagrebu. Dne 1. junija t. I. tefine v Zagrebu izhajati radikalni dnevnik •»Samouprava« v latinici. Glavni urednik bo bivši tajnik >Nar. Obrane polkovnik Premo-vič, ki se je že nastanil v Zagrebu. — Vest, da začne tudi belgrajska »Politika« izhajati v Zagrebu v latinici, se zaenkrat od mero-dajne strani dementira. — Po nadaljnih vesteh namerava komunistična stranka namesto dosedanjih tednikov v Zagrebu izdajali dnevnik. Zborovanje najemnikov v Zagrebu. Na binkoštni pondeljek se vrši v Zagrebu velik *hod stanovanjskih najemnikov, na katerem bodo razpravljali o novem stanovanjskem zakonu. Ambulance za dijake na vseučiliščih. Na fielgrajskem vseučilišču so te dni otvorili stalno ambulanco za dijake, Id jo brezplačno oskrbujejo profesorji medicinske fakultete. Enako nmbulanco ustanove na zagrebški univerzi. Razsulo v belgraiskem Narodnem gledališču. Belgrajski listi poročajo, da je v bel-grajskem Narodnem gledališču nastopilo popolno razsulo. Denar se razsipa na nezakonit način in naravnost poneverja. Člani si delajo prarioo s pestmi in grožnjami. Dobri domači igralci se odpuščajo in najemajo proti trikrat višjim plačam tuji diletanti. Kaos je popoln. Listi pozivajo prosvetnega ministra, naj škandalu napravi konec. Donavski vojui monitorji v Sisku. Vojni toonitorii >Sava< in -Morava« (bivša avgtro-ogrska monitorja »Korosj in »Samos«), dalje remorker >Lovčen<- in motorni čoln -D. M. 10r so te dni dospeli v Sisek, odkoder bodo plovili na izvide po Savi iD Kulpi navzgor. Izvidi se bodo vršili tudi v Dravi. Te vaje je smatrati kot priprave za velike vojaške manevre, ki se bodo letos vršili ondod. Dvakratni uboj zaradi zemlje. V Irigu v Vojvodini sta se tožila kmeta Janoš Kunek in Dimitrij Bajič zaradi, zemlje. Dne 28. t. m. se je vršila na licu mesta sodna komisija, ki je dognala, da je Bajič res zaoral v Kunekov svet in je zato obsodila Ba.jiča na 200 Din globe To je Bajiča tako razjezilo, da je vzel lovsko puško, ki jo je imel na vozu, in na mestu ustrelil Krmeka in njegovega odvetnika Mullerja iz Rume. Iz Primorske. Občinske volitve v Tinjanu v Istri. Zara-fti zadnjih občinskih volitev v Tinjanu v Istri so izšli v raznih liberaluih listih (med njimi je bil tudi zopet zagrebški »Obzor«) srditi napadi proti Političnemu društvu za Slovence in Hrvate v Istri, češ da vodi izdajalsko politiko. Temeljem kompromisa je bila namreč izvoljena pretežno italijanska lista, dasi je v občini komaj 2 odstotka Italijanov. Zadnji »Pucki prijatelje prinaša sedaj o tej stvari širše poročilo, pripominjajoč obenem, da nekaterih okolnosti ne more objaviti, ker bi s tem škodil narodni stvari. V tinjansko občino spadajo davčne občine Tinjan, Kringa in Sv. Peter v Šumi. Pravih Italijanov ni v občini niti 2 odstotka. Kljub temu je bil pri predzadnjih obč. volitvah »izvoljen« fašistovski odbor; to pa na ta način, da so slovenske zaupnike enostavno vrgli iz volivne dvorane, nato pa proglasili >zraago< fašistovske liste. Fašisti so pa tako gospodarili, da je bila oblast prisiljena odbor razpustiti. Namesto novih volitev je postavila komisarja, pod katerim so se pa razmere še poslabšale. Občinski denar se je neusmiljeno trosil, ljudje so se šibili pod ogromnimi občinskimi davki, a kljub temu je občina propadala v dolgovih. Ni bilo druge pomoči kakor nove volitve. V tem se je začel oster boj med fašisti samimi. Med njimi jih je vstalo nekaj, Ici so ostro obsojali brezvestno gospodarstvo in zahtevali, da se v občinski upravi napravi red. Vedoč, da ob danih razmerah občine zaenkrat ni mogoče oleti i* italijanskih rok — ker bi oblasti tega ne dopustile — so domačini sklenili, da se zvežejo z boljšim delom Italijanov in reišo-jo občino tako vsaj v gospodarskem oziru. V tem znamenju so se potem vršile občinske volitve. Ob sebi se razume, da se je ljudstvo samo le s težkim srcem odločilo za ta izhod iz neznosnih razmer v občinski upravi, a druge poti ni bilo. Zdrava občinska uprava je pa za kmeta prvi pogoj za obstoj in napredek. — - Tako »Pucki prijatelj", Ivi mu bo vsak pameten človek pritrdil. V Št. Petru (Istra) bodo napravili novo tobačno tovarno. Nasadi tobaka naj vsaj deloma nadomestijo vinograde, ki z italijanskimi vini ue morejo tekmovati in so jih morali začeti opuščati. V Trnovskem gozdu hoče družba goriških trgovcev zgraditi več moderno opremljenih gostiln in hotelov. Sedaj jih sploh ni. Del glavnice je že skupaj. Prva gostilna bo v Lokvi. Pri Tržiču so skočili ponoči tatovi na tovorni vlak, ki je vozil s polno hitrostjo. Vlomili so v dva vagoua in so vrgli ven lo ovojev blaga, zdravil itd. Vojaštvo, ki je vlak spremljalo, je aretiralo tri zlikovce in je spravilo nazaj v vagone ven zmetano blago, vrednost 30.000 lir. V Opatiji so zborovali upniki »Jadranske banke« (Banca Adriatica), večinoma kmetje in rokodelci. Odbor je brzojavil Mussoliniju in ga je prosil naj država povrne škodo, ki jo imajo upniki pri banki. Skupne terjatve vseh malih upnikov iz Kvarnerske provincije znašajo dva milijona lir. 100 majhnih hišic z vrtom bodo napravili v Rocolu pri Trstu za manj premožne ljudi. Tako je soglasno sklenil tržaški občinski svet. To naj bi bila najlepša proslava 2oletuice kraljevega vladanja. 25. majnika se je vršilo v Trstu ljudsko štetje. Prav posebno smo radovedni na podatke o narodnostih. Tržaška trgovska visoka šola priredi od 22. avgusta do 14. septembra poučno potovanje v Budimpešto, Krakov, Dunaj iu Gradec. V tnali loteriji je neki igravec zadel v Trstu 1,800.000 lir, t. j. 18 milijonov kron. V bolnišnici Regina Eleaa v Trstu so otvorili 7. maja radiologični zavod. Prvi milijon za kraljevo letnico v Trstu. Tržaški, gospodarski zavodi in razni zasebniki so v par dneh podpisali prvi milijon lir za gradbo ljudske vrtne naselbine v spomin kraljeve 25 letnice. Podpisali so med drugimi Assicurazioni Generali 250.000 lir, Lloyd 150.000 lir in Riunione Adriatica di Sicurta [150.000 lir. Pri. Gropadi na Krasu je zašel Llovdov strojnik Trevisan v past, ki so jo nastavili divji lovci. Puška sc jc sprožila, krogla mu je prodrla prša in je bil takoj mrtev. Švedski prestolonaslednik, ki je zastopal kralja o proslavi 300 letnice nekaterih polkov, je pri slavnostni pojedini napil z — vodo. Uvoz alkoholnih pijač v Nemčijo. V letu 1924 je uvozila Nemčija za 42.8 niilijonov uiark alkoholnih pijač, izvozila je pa samo za 20.6 milijonov tako, da je radi alkoholnih pijač obremenjena trgovska bilanca z 22 milijonov mark. Stroga izvedba prohibicije v Newyorku. Amerikanski listi poročajo, da je napočila za Newyork z ozirom na prohibicijo nova doba. Doslej so se zadovoljili s tem, da so kršitelje zakona kaznovali z velikimi denarnimi in zapornimi kaznimi. Toda tihotapstvo je toliko neslo, da se jc kljub temu še vedno izplačalo. Sedaj se je lotil Mr. Emcry R. Buekner te kočljive stvari iz druge strani: Vse poslovne prostore (točilnice, prodajalne itd.), v kate rih bedo prišli nu sled predaji alkoholnih pijač, bodo za vedno zaprli. Marsikdo se bo premislil žrtvovati svojo obrt in eksistenco za nekaj litrov alkohola. Iz širnega sveta. Tečaj molči. Ob treh popoldne v četrtek 21. maja je Amundsen odšel. Torej je pretekel že dober teden, odkar so se dvignili na pot. Poročil ni še nobeuih. Listi prinašajo cele strani, a nt nič stvarnega. Omenimo le, da je norveški brambni minister Jacobseu začel resno misliti na rešilno ekspedicijo, sestavljeno iz ladij iu aeroplauov. Tudi Amerikanci hočejo leteti. Švicarski aviatik Mittcrholzer, ki je bil lani z aeroplanom na Spitzbergib in je letel letos iz Švice v Perzijo, je optimist iu sc boji le, da ne bi aeroplana v kaki vodni cesti, ki sta jo lahko poiskala za pristan, zamrznila. Za pomožno akcijo za Amundsena so nabrali v Ameriki že nad 460.000 dolariev. Kongres češkoslovaških pravnikov v Bruu. Čehoslovaški pravniki so sklicali na biu-Gostue praznike kongres v Brno. Med Čehi je to drugi kongres te vrste. Prvič so se sestali češki pravniki 1. 190-1. v Pragi. Tedaj so sc posvetovali o avstrijskem pravnem redu brez posebnega upa, da bi se njihovi predlogi upoštevali, ker so imeli zakonodajno delo pač drugi ljudje v rokah. Letos se bodo čehoslovaški pravniki sešli v popolno .na drugačnih razmerah. Sedaj pričakuje uji-hova svobodna domovina prav cd njih glavno pobudo za easoprimerno ureditev pravnih razmer. Kongres šteje 1100 članov. Pripravili so 58 znanstvenik razprav, ki bodo tvorile podlago za posvetovanja. Kongres bo trajal tri dni. Prične se danes. Pomemben bo radi mnogih predlogov za spremembo obstoječega pravnega reda, druga njegova važna naloga 1 pa je, da zbere ua skupno torišče teoretike in praktike, ker je le od vzajemnega dela obeh pričakovati zdrav in življenja poln napredek zakonodajnega dela. Porab« alkohola na svet«. Statistisclie Nachrichten« prinašajo na temelju mednarodnih preračunov pregled o porabi alkohola, na vsem svetu. Ta statistika je posebno zanimiva glede piva. Dežela, v kateri se izpije največ piva ni — kakor bi se utegnilo misliti — Bavarska ali pa Češko i lo vaška, ampak — Belgija. Tam pride na vsakega državljana 160.60 litrov piva na leto. Največ se potroši piva v Evropi v: Belgiji, kjer pride 160.60 litrov na osebo, na Angleškem 81.30 litrov, na Danskem 69.60 litrov, v Nemčiji 18.70 litrov, na Češkoslovaškem 47.80 litrov, v Avstriji 45.70 litrov, na Švedskem 31.20 litrov, v Švici 30.30 litrov, na Norveškem 30.30, na Francoskem pa 25.80 litrov. Najmanj piva se popije na Španskem in na Balkanu. — Največji konzum vina izkazuje francoska dežela, kjer pride na glavo 143 litrov vina na leto. za Francozi pridejo Italijani in Španci. — Žganja se pa popije največ na Estonskem in v Švici. Sadjarstvo v Italiji. V zadnjem času so nastale v Italiji velike družbe za gojitev intenzivnega sadjarstva. V Oristano na Sardiniji Mauratania,c znani velikanski parnik družbe Cunard, je v angleškem mestu Ply-mouth izlozila 3.600 zavojev v 58 minutah in je s tem dosegla nov rekord. Acroplani proti škodljivemu mrčesu. Pre* tekli teden je izvršil nemški Aerolloyd po ameriškem zgledu prvi poizkus, da bi se rabili aeroplani proti lubadarju, ki uničuje smrekove in jelkove gozde v bližini berlinskega mesta. Poizkus so napravili v ozemlju 7 štirijaških kilometrov, Iz letal so sipali apnen, otrovan prah. Policija je zaprla dotic no ozemlje, a i? gozda so pregnali vse živali, da bi se ne zastrupile. Orientalski rokopisi last ruske akademije. Ruska akademija znanosti v Petrogradu je dobila za azijski svoj muzej iz ostaline umrlega prof. Pozdejeva dragoceno zbirko mongol-ske-mandžurskik iu tibetskih rokopisov. Zbirka obsega 292 mongolsko-mandžurskih rokopisov, 60 tibetskili in 40 kitajskih. Za izredno posebnost se smatra kalnmški rokopis, ki je-v tej zbirki. Najnonrevidnejši ptiči so vsekako kosi in ščinkovci, posebno kadar gnezdijo. Zakaj guezdn si delajo na tleh ali pa v neznatni višini, tako da je njih zarod kaj lahko plen paglavcev, po vrtili pa posebno mačke pokončajo mnogo mladičev. Zato je pač treba, da kose in šcinkavce posebno ščitimo, saj nas od prvega svita do noči razveseljujejo s sladkim petjem in vrhutega pokončava j o škodljivi mrčes po sadnem drevju. Obnova Trajanovega vodovoda v Rimu. Rim potrebuje spričo stalnega naraščanja nov vodovod. Občinska uprava je sklenila, da namesto čisto novega podjetja obnovi Trajanov vodovod iz 1. 112. po K. r. Nov hidroplau. Ameriško mornariško ministrstvo bo preskusilo to poletje nov hidro-plan, ki bo lahko letel brez prestanka iz Kalifornije na otočje Havai, 3500 km daleč. NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI. DRAMA: Začetek ob 20. uri zvečer. Sobota, 30. maja: LIZISTRATA. — Red D. Nedelja, 31. maja: VDOVA ROŠLINKA. — Izven. OPERA: Začetek ob pol 20, uri zvečer. Sobota, 30. maja: Zaprto. Nedelja, 31. maja: BRIVEC BAGDADSKI. _ Izven. Ponedeljek. 1. junija: V VODNJAKU. CVETICE MALE IDE. — Izven. Binkoštni prazniki v ljubljanskem m rodnem gledališču. Na binkoštno nedeljo igra drania zadnjikrat v tej sezoni Golarjevo veseloigro »Vdovo RoSlinkor. V operi pa se poje »Brivec bagdadski ■, kjer poje glavno vlogo brivca g. Hugo Zathev, vlogo Margijane pa g. Ribičeva. Ostale vloge so tako zasedene kakor pri premijeri. Na binkoštni pondeljek vprizori drania Cankarjevo farso -Pohujšanje v dolini šentflorjanskk, v operi pa sc poje kot ljudska predstava pri znižanih cenah Bloude-kova komična opera »V vodnjaku^ iu se uprizori izredno lep balet -.»Cvetke maie Ide :, ki je posebno primeren za mladino. Vse predstave so izven abonnemenia. — V torek 2. junija je v operi za red F -Brivec bagdadski«*. Drama ostane la dan zaprta. Naznanila. Pevski zbor Glasbeuo Matice ponovi v četrtek t. junija svoj koncert, na katerem je izvajal Cesar Frunckovo delo ■ Blagri 8 zvečer. Vstopnice po znižanih cenah v Matični knjigarni. V. umetniška razstava kluba »Vesna« na Bledu. Dne 80. maja otvori klub »Vesna-: svojo V. razstavo v prostorih blejske Kaziue. Razstava bo tokrat posvečena naši Jadranski straži. Obiskovalci bodo imeli na njej priliko občudovati krasoto naše rivijere, a to posebno na slikah Rudolfa Marčiča, ki je tokrat posebno bogato zastopan, in to s samimi novimi deli iz Dubrovnika in njega divne okolice. Poleg n.iega so vposlali svoja dela skoraj vsi člani Vesne: Bucik, Smrekar, Sodnikova, Šantel, Šubic Rajko in Mirko. Razen imenovanih razstavljajo tokrat kot gostje: Fr. Škodlar, Henrika in Avgusta šantlova. Del čistega dobička te razstave je namenjen Jadranski straži. Vabimo posebno prijatelje te organizacije, da razstavo gotovo posetijo. Vzajemnost, društvo duhovnikov ljubljanske škofije, ima prihodnji četrtek, dne -I. junija, ob 2 popoldne odborovo sejo v posvetovalnici Jug. tiskarne v Ljubljani. Seja bo važna, zato naj se je gotovo udeleže vsi odborniki. Po S 7 pravil ima društvo razen na obenem zboru izvoljenih odbornikov tudi še po enega zastopnika iz vsake dekani je, ki ga izvoli vsako leto dekanijska konferenca. .Ako dekanijske, konference za letos še uiso izvolile novih odbornikov, naj pride k seji stari odbornik ali pa vsaj |>o en zastopnik. Šivalni tefaj se bo pričel v torek, 2. junija ob 6 zvečer v Krekovi prosveti, Poljanska cesta 4, Alojzijevišče. Pogoji, čas itd. se bodo dobili prvi večer. S tem vabimo. — Odbor Krekove prosvete. Hrastnik. V nedeljo 31. maja ob .5 popoldne se vrši v dvorani »Narodnega doma • veseloigra Charlejevn teta-, ki jo priredi zveza vojnih inva- lidov, vdov in sirot, podružnica v Ljubljani. Po igri prosta zabava. Ker je čisti dobiček namenjen podpornemu fondu vojnih žrtev, prosimo obilne udeležbe. — Odbor. Društvo najemnikov za. Slovenijo opozarja, da bo prihodnja javna odborova seja v sredo, dn# 3. junija ob 20 v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisani a daje članom informacije dnevno od 18 do 20: Sv. Petra cesta 12, priti., desno. Zveza šoferjev Slovenije naznanja svojim članom, da prične v smislu sklepa zadnjega občnega zbora izplačevati po 1. juliju obolelim članom bolniške podpore. Za izplačilo omenjene podpore j« potrebno, da vsak član, ki je, oziroma je bil bolan, pošlje Zveznemu odboru izpričevala zdravnika, ki ga je zdravil, z natančno navedenim številom dni, v katerih je bil za delo nezmožen. Opozarjamo člane, da se podpora ne bo izplačevala tistim, ki dolgujejo Zvezi preko treh mesecev na mesečni Ha-narini. Obenem opozarjamo tovariše v Sloveniji, ki še niso Zvezini člani, da javijo svoj pristop na naslov: Zveza šoferjev Slovenije, Ljubljana. Rimska cesta. — Odbor. Pri žrebanju srečk efektne loterije gasilnega društva Blatna Brerovira dne 24. maja 1925 so bile izžrebane sledeče številke za glavne dobitke: Dobitek v vrednosti 1000 Din je zadela št. 2600, 400 Din št 1109, 300 Din št. 3183, 250 Din št 1911, 250 Din št. 1169, 150 Din št. 2279, 150 Din St 2581. številke ostalih dobitkov so razvidne iz liste v trgovini Rutner na Vrhniki. Prostovoljno gasilno d ruš tm Zalog-Sp. Kašelj svečano blagoslovi novi gasilski dom na binkoštni pondeljek. Po blagoslovljenju je velika veselica na vrtu gostilničarja g. Fr. Siherla v Zalogu. Na binkoštni pondeljek v Zalog! Na pomož! Prijatelji gasilstva! V nedoljo vsi na Brezovico pri Ljuhljani, kjer priredi gasilno društvo otvoritev novega gasilskega doma. Svirala ho godba dravske divizija. Na svidenje na prijazni Brezovici! - Odbor., Karteli. Razmere na svetovnih tržiščih v vojnem tn povojnem času so dovedle do silnega konkurenčnega boja na-vseh poljih, kakor ga ne pozna predvojna doba. Radi težkoč, ki radi tega nastajajo, seveda vse stremi za odpravo teh. Skoro večina držav si poizkuša pomagati s tem, da domači industriji zasigura s pomočjo carinske zaščite domač trg. Na tej poti koraka tudi naša država. Poleg tega pa stremi za obvladanje trga domača industrija zlasti na ta način, da ustvarja kartele, ki regulirajo cene tako, da je Izključena medsebojna konkurenca. Najbolj se občuti pri nas kartel sladkornih tovarn, v katerem se nahajata tudi dve državni tvornici sladkorja. Medtem ko »sladkorni« kartel skrbi za dosti visok nivo cen sladkorju v državi, bije on obenem tudi l>oj s producenti sladkorno pese, ki zahteva višje odkupne cene za svojo peso, sklicujoč se na visoke cene sladkorju. Producenti v tem b> ju s tvorni cami nimajo dovolj močnih postojank. Znano jo, da je bila lanska produkcija sladkorja rekordna in da bo tvornicam ostalo za domače potrebo sladkorja dovolj tudi v bodoči kampanji. Posledica nizkih odkupnih cen sladkorne pese je ta, da so producenti zmanjšali povrpino posajeno s peso in nameravajo rajšo gojiti pšenico ali pa druge žitarice, ket je to zanje bolj dobičkanosno. Nado na velik pridelek v jeseni letos so torej zastonj in s tem so uničeni tudi upi na znižanje cen sladkorju. Ravno ob Binkoštih ss vrši v Belgradu ičongres producentov sladkorne pese, težko pa jo verjetno, da bodo oni s svojimi zahtevami prodrli, kajti pravzaprav nimajo sredstev za to. Zahtevajo tudi od države, da njeni dve tvornici izstopita iz kartela, kar pa se tudi ne bo dalo doseči. Na drugi strani pa je treba tudi opozoriti na ustanavljanje kartotov mednarodnega značaja. Tako poročajo iz. Berlina, da se je ustanovila mednarodna prodajna organizacija, ki so jo ustanovile železne industrije Nemčije, 'Avstrije, Češkoslovaške in Madžarske za trgo-,vino z Balkanom. To so prvi znaki, da se bo ustanovil mednarodni kartel železne industrije, M bo obsogal vso železno industrijo kontinentalne Evrope in reguliral predvsem razpeče-,vaM trg, v kateiega spada tudi Jugoslavija. Kartel bo izključeval medsebojno konkurenco vodilnih držav na inozemskih razpečevališčih. Še preji, predno se bo .ustanovil ta kartel, je . "pričakovati ustanovitev kartelov v posameznih državah, kjer je konkurenca mod posameznimi skupinami še vedno zelo ostra. Da se bo to kmalu realiziralo, nam kaže vzgled industrije žarnic, ki tvori velik evropski trust, kjer ni nobenega podjetja, ki bi bilo izven njega. * * * Cene živine, tolet in prošičev dno 29. maja 1925 v Ljubljani. Voli debeli za kg žive teže Din 9.75—10, voli rejeni Din 9—9.50, voli za vprego po sposobnosti Din 8—9; krave re-jene Din 7—8, krave klobasari.ee Din 3—3.50, telice rejene Din 7—8; biki težji debeli Din 8—9, biki rejeni Din 7—8; teleta težja debela Din 12—12.50, teleta rej ena Din 11.75—12; prešiči debeli Din 13—14, prešiči peršutarji Din 12—13, prešiči zaklani Din 17—18; teleta zaklana Din 17—17.50; bahaški špeharji Din 17—17.50. Cene pri goveji živini in prešičih so ostale neizpremenjene. Večje povpraševanje se pa čuti po debeli živini, tako da so cene goveje živine bolj čvrste kot doslej. Cene teletom pa padajo in ni pričakovati zboljšanja fcon. Omeniti je tudi treba, da so cene plemenski živini, zlasti pa molznim kravam, znatno popustile in je kupčija s plemensko živino —WB3PHP—BWll J BMI^MIljlMMggBMHMBBMCr flBUSUHBBBHMDBBBOBBHHMHBOSn Lftibezen in iM®»99 Angleški spisal Jack London, prevel J. M. In ali je bilo vredno? Kaj pa mu je navsezadnje pomenil ves njegov denar? Deda je imela prav. Ves ta denar mu ni. mogel kupiti, da bi spal več kot v eni postelji hkratu, in ga je istočasno naredil najbolj hlapčevsko pokornega sužnja. Denar ga je trdo vezal, uprav sedaj je bil trdo privezan nanj. Danes ne bi mogel malo poželeli tudi ako bi želel. Denar ga je klical. Piščal njegove pisarne bo kmalu zažvižgala in on se ji mora odzvati. Jutranji solnčni žarki so se razlivali skozi okno — krasen dan, da bi jezdil na Bobu po brdih, z Dedo na Mabi poleg sebe. Ampak vsi njegovi milijoni mu niso mogli kupiti tega enega dne. Kaj lahko se pojavi eden tistih majhnih viharčkov in on mora biti na svojem mestu, da mu kljubuje.^ Trideset milijonov I In vsi ti so brez moči, da bi mogli pregovoriti Dedo, naj jezdi na Mabi — Mabi, ki jo je bil on kupil, ki je nikdo ni uporabljal in se je debelila na paši. Kaj pa je bilo trideset milijonov, ko niso mogle človeku kupiti ene same ježe z dekletom, ki ga je ljubil? Trideset .milijonov! Oni so bili vzrok, da je moral sem pa tja, so ga težili kot mlinski kamni, so ga uničevali, oni pa so rastli, so mu onemogočali dobiti to dekle, ki je delalo za devetdeset dolarjev na me-soc. zalo postala nekoliko živahnejša. Glavni vzrok temu popuščanju je pač veliko pomanjkanje gotovine in zato so tudi tukaj cene popustile. Iz Narodne banke. Pred 2 dnevoma se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri so reševali prošnje za nove kredite, kolikor jih je dosedaj prišlo.. Novih kreditov bodo deležni samo tisti, ki jih dosedaj niso imeli. Starih kreditov niso in ne bodo povišali. Prihodnji mesec se bodo bavili s prošnjami za sezonske kredite; Revizija kreditov je dosedaj izvršena v centrali in večini podružnic, vršila pa se še ni. v 7 podružnicah, ki so vsb izven Slovenije. Bilanca Državne hipotekarne banke. Bilanca Državne hipotekarne banke (Uprave fondov) izkazuje na dan 30. aprila t. 1. aktiv 1,393.8 milijona dinarjev, od tega odpade na blagajno 8.6 milijona dinarjev, na žiroračun pri Narodni banki 34.5 milijona dinarjev, na posojila 533.3 milijona dinarjev itd. Med pa-sivi so: samostojni fondi 83.3 milijona dinarjev, rezervni fondi 9.8 milijonov dinarjev, fondi javnih ustanov 249.7 milijona dinarjev itd. Donos neposrednih davkov. V proračunskem letu 1924-1925 so dali neposredni davki in pribitki ter invalidski davek 859,614.563 dinarjev (proračun 1924-25 669,852.157 dinarjev) napram 794,839.047-dinarjev v proračunskem letu 1923-24. V prvih 3 mesecih t. 1. je znašal donos neposrednih davkov 207,061.608 dinarjev napram d 48.286.093 dinarjev v odgovarjajočem razdobju 1924. ■ Donos davka na poslovni promet in izrednih prebitkov. V proračunskem letu 1924-1925 je bil donos davka na poslovni promet in izrednih pribitkov 659,505.573 Din (proračun 700 milijonov dinarjev) napram 647 milij. 498.476 dinarjev v proračunskem letu 1923-24. V prvih 3 mesecih letos je plačanega davka na poslovni promet in izrednih pribitkov lih milijonov 758.547 dinarjev napram 404,741.451 dinarjev v prvih 3 mesecih lanr.' Železniške vesti. Prometno ministrstvo je obvestilo vse trgčfske zbornice v državi, da naj- uplivajo na gospodarske kroge, da prevzamejo kmalu svoje blago, ker bo v nasprotnem slučaju-prisiljeno zvišati ležarino od enega dinarja na 12 dinarjev za 100 kg. — Iz Belgrada javljajo, da ie izdelan projekt nevega tarifa za relacijo od 100 do 1000 km glede prevoza-mlinarskih izdelkov in da je organizacija mlinov o. višini postavk že. obveščena. Proročiui za leto 15)25-192«. Finančni minister jo izjavilda je že podpisan ukaz, na . podlagi katerega je pooblaščen predložiti parlamentu proračun za leto 1925-2.6: Ker. pa izgleda, da no bo časa za sprejetje, proračuna, /■e bo še nadalje gospodarijo' z dvahajstinami. lavoT produktov železne industrije iz Avstrijo v Jugoslavijo. V teku lanskega leta je Avstrija izvozila za 8.7 milijona zlatih kron surovega železa (od tega v Jugoslavijo za 1.8 milijona zlatih kron); potem železnih izdelkov za 100.2 milijonov zlatih kron (v Jugoslavijo za 21.9 milijonov; na 1. mestu smo!); kovinskih izdelkov za 69.7 milijonov zlatih kron (v Jugoslavijo za 6.8 milijonov); strojev za 46.1 milijonov zlatih kron (v Jugoslavijo za 8.4 milijonov; Jugoslavija je na 1. mestu); avtomobilov za 35.7 milijonov zlatih kron (v Jugoslavijo za 1.1 milijona zlatih kron). Italijanska zunanja trgovina. V prvih treh mesecih 1.1. je znašal uvoz v Italijo 6.490 milijonov lir, izvoz pa 4.003 milijone lir. V prvem tromesečju lani je bila bilanca sledeča: uvoz 4.246 milijonov lir, izvoz 3.154 milijonov lir. Pasivnost italijansko zunanje trgovine, ki je bila v prvih 3 mesecih lani samo 1.092 milijonov lir, je narasla v prvih 3 mesccih. letos na 2.487 milijonov lir. Nemška zunanja trgovina. V mesecu aprilu t. 1. je znašal uvoz v Nemčijo 796 milijonov zlatih mark, v prvih 4 mesecih t. 1. Kaj je bilo bolje? se je vprašal. Vse to je bila Dedina misel. To je bilo tisto, kar je imela v mislih, ko je molila, da bi propadel. ' Vzdignil je nesrečno desnico. Ista nekdanja roka. To se ve, da ni mogla ljubiti te roke in tega telesa, kakor je ljubila močno, lepo roko in telo minulih let. Njemu samemu ni bila všeč ta roka, to telo. Mlad paglavec si je mogel dovoliti nepristojnosti z njo. Nazadoval je. Iznenada je sedel pokonci. Ne, za Boga, nazadovala mu je. Nazadoval je sam pri sebi, nazadoval pri Dedi. Prav je imela,, tisočkrat prav, in ona je imela dovolj razuma, da je to vedela, dovolj pameti, da se je branila vzeti za moža sužnja denarja in od viške strohnelo mrhovino. Zlezel je iz postelje in se ogledoval v dolgem zrcalu v vratih omare za obleko. Zal ni bil. Nekdanja vpadla, suha lica so izginila. Sedanja so bila težka, kakor bi se povešale zaradi lastne teže. Oziral se je po potezah krutosti, ki mu jih je omenila Deda, in jih jo našel, in je tudi našel trdoto in osornost v svojih očeh, v teh očeh, ki so bile medle, nejasne od vseh koktailov prejšnjega večera in vseh mescccv in let, kar jih je pil. Pogledal je razločno zarisane vrečice, ki so se mu pojavile pod očmi; pretresle so ga. Zavihal si je rokav pyja-rne. Ni čuda, da mu je metalec kladiva potisnil roko nizdol. To niso bile mišico. Zalila jih je naraščajoča poplava špeha. Sle-kel je jopič. Zopet ga je pretreslo, to pot skupno 3.370 milijonov zlatih mark. Izvoz pa je dosegel v mesecu aprilu 1925. 510 milijonov zlatih mark, skupaj v prvih 4 mesecih letos 2.060 milijonov zlatih mark. BORZA. One 29. maja 1925. DENAR. Zagreb. Oorlia 14.575—14.725 (14.45—14.(10), Italija 2.425-2.455 (2.395-2.425), London 295.45— 298.45 (293.75—295.75), Newyork (50.45—61.25 (60.13-60.93), Pariz 3.04-3.00 (3-3.05), Praga 1.7927—1.81 (1.793-1.807), Dunaj 8.54-8.66 (8.47 -8.59), Curih 11.76-11.86 (11.55—11.75). Curih. Belgrad 8.55 (8.H2), Pešta 72.75 (72.70), Berlin 1.23 (1.231), Italija 20.625 (20.525), London 25.12 (25.1275), Nowyork 516.70 (516.70), Pariz 25.925 (25.925), Proga 15.325 (15.325), Dunaj 72.80 (72.75), Bukarešt 2.45 (2.45), Sofija 3.70 (3.70). Dunaj, Devize: Belgrad 11.685, Kodanj 133.60, London 34.49, Milan 28.33, Ne\vyovk 709.35, Pariz 35.60, Varšava 136.10. Valute: Dolarji 706.35, lira 28.3*1, dinar 11.60, Češkoslovaška krona 21. Praga. Devize: Lira 134.875, Zagreb 55.13, Pariz 170, London 164.15, Newyork 33.75, VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. 7 odrt. inv. pos. 62 (hI.), Celjska posojilnica 200—201,, Lj. kreditna 230—265, Mer-kanlilna zaklj. 102, Praštediona 800—807, Slavenska 79 (bi.), Kreditni zavod 185—195, Strojne tovarno 134 (bi.), Vevč o 100—114, Stavbna družba 265—280, 4 iu pol odst. zastavni listi 20 (den.), 4, iu pol odst. kom. zadolžnic o 20 (den.). Zagreh.Hrv. eskomptna 105—106, Kreditna, Zagreb 105—108, Hipobanka 59.50—60, Jugobankn 100-102, Praštediona 800—805, Lj. kreditna 250— 251, Slavenska 70—71, Eksploatacija 35, Sečerana 560—565, Gutmnnn 360, Vevče 100, 7 odst. inv. posojilo 61—61.59, vojna odškodnina 188- 191. Dunaj. Efekti: Zivnostenska 77.95. Alpine 32.1, Greinitz 13.6, Kranjska ind. družba 42.5, Trbovlje 42,8, Hrv. eskomptna i2, Leykarn 14.7, Hrv,-slav. hipobanka 6.8, Avstr. tvornice za dušik 18, Gutmann 43, Munduš 85, Slavonija 6.1. BLAGO. Ljubljana. Les: Tram i 8-8, 11-11, 11-13, 13-16, 4—8 m dolž,, fco nakl. postaja 3 vag., zaklj. 350; M;idriera 7"-2.25, 3.66—6 m, L, II. in III. vrsta, fco meja 610 (den.); smrekovi hlodi od 25 cm, 4 m, fco nakl. post. 260 (den.); hrastovi bordonali, 30-30, I. in.II. vrsta, fco Postojna 1400 (den.); čre-slo, suho, v. ovojih, fco nakl. postaja, za 100 kg 42 (bi.). — žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, 80 kg, rinf., promptna, par. Ljubljana 490 (bi.); pšenica avstralska, rinf., promptna, par. Ljubljana 485 (bi.); pšenica liard VVinter 2, rinf., promptna, par. LjuMjana 500 (bi.); otrobi pšenični drob., par. Ljubljana 190 (bi.); koruza, dob. maj, junij, par. Postojna, neocar. 250 (bi.); rž maked., 72-73 kg, par. Ljubljana 400 (bi.); ječmen 57-59 kg, fco maked. postaja 300 (bi.); oves maked., orig., par. Ljubljana 355 (bi.). Dopisi. . Trbovlje, (Občni zbor Jugoslovanske Matico in drug drobiž.) V . nedeljo 24. maja 1925 se je vršil v Dimnikovi gostilni redni občni zbor podružnice Jugoslovanske Matice. Po pozdravnem govoru predsednika g. Pavliča je društveni tajnik g. Vel-kovrli poročal o zelo aktivnem delovanju podružnice v preteklem letu, kar priča naraste!: članstva, ki se bliža 300. Pojasnil je v lepih besedah vzvišeni namen te idealne narodne ustanove, ki prinaša našim zatiranim bratom onkraj državnih meja tolažbe in jih spodbuja moralno hi gmotno k vztrajnosti. — Nato jo podal blagajnik g. Omerza poročilo o stanju blagajna in ugotovil, da se je zbralo in odposlalo v preteklem letu preko 5000 Din glavnemu odboru Jug. Matice v Ljubljani. Po izvršenem pregledu računov se je izrekla g. blagajniku Ornem zahvala in abs lutorij. Zatem se je vršila volitev novega odbora. Izvoljeni so bili: gg. Pavlič, predsednik, Pust, nam.; Velkovrh, tajnik, Podrenik, nam.; Omerza, blagajnik, Edo Požun, nam.; za odbornike pa gg. župnik Gašparič, Keše Stanko, Standegger, Rifl, ga. Štehova, Persoglio. G. dr. Dimnik je nato v lepih izbranih besedah orisal yzvišeni nadstrankarski cilj Matice, kojega moramo strogo čuvati. Stavljeni so še bili razni predlogi, glede cvetličnega dneva na Vidov dan iri o proslavi spomina koroškega plebiscita in in dneva sklepa Rapallske pogodbe. Predlogi masa njegovega telesa. Ni bilo lepo. Suhi želodec se je razširil v debel vamp. Izrazite mišice oprsja, pleo in trebuha so se iz-premenile v zvitke mesa in špeha. Sedel je nazaj na posteljo in v glavi so se mu pojavile podobe nekdanje mladostne čvrstosti, težav in nadlog, ki jih je prestal več kot drugi, Indijancev in psov, ki jih je v silnih dneh in nočeh potovanja po Alaski tako izmučil, da se niso mogli držati pokonci, slike činov njegove moči, ki so ga naredile za kralja nad koren jaškim plemenom obmejnkov." Starost je bila to. V mislih se mu je prikazal oni starec, ki ga je našel pri Glen Ellenu, ko je prehajal v žarkih zahajajočega solnca po hribu navkreber, sivoglav in sivobrad, v roki vrč penečega mleka, v obrazu topli žar in zadovoljnost minolega poletnega dne. To je bila prava starost. »Da, gospod, štiriinsedemdeset let imam, a sem bolj trden kot večina drugih,« je slišal govoriti starca. »In pohajkoval nisem. Leta 51. sem j>otoval čez planjave z vprego volov in Indijanci in sem bil tedaj družinski oče s sedmimi mladiči.« Nato mu je prišla na misel starka med bodičevjem, ki je v svoji hribovski jasi grozdje stiskala. In Ferguson, tisti mali možiček, ki je skočil na cesto liki zajec, ki je bil nekoč glavni urednik velikega časnika, ki je bil sedaj zadovoljen, da je živel v bodičevju z vrelcem gorske vode in z drevjem, ki jih je sam vzredil ia gojil. Fuaru- so bih soglasno sprejeti. Končno še omenimo, da je bilo zbran na občnem zboru znesek Din 317. — Ob priliki 15 letnega obstoja lovskega društvu »Jelenca« priredi društvo na binkoštno nedeljo izlet na Mrzlico z godbo na čelu. — Na binkoštni pondeljek gredo trbov. rudarji s svojo godbo kakor običajno na sv. Planino. — V tuk. rudniku počiva delo vsled pomanjkanja naročil v soboto dne 28. t. m. Podzemelj. (Mladinska predstava.) V nedeljo dne 31. maja priredi tukajšna šolska deca prvo mladinsko predstavo na novo zgrajenem šolskem odru: »V kraljestvu palčkov«. Ker je čisti dohodek namenjen za nabavo šolskih knjig in drugih potrebščin revnim šolskim otrokom, zato vabi Vaša mladina vse občane, ki ste vneti za dobro in se veselite napredka v lastni občini ter tudi bližnje in dalnje sosede k mnogoštevilni udeležbi. ,V pondeljek dne 1. junija se bo igra ponovila v Gradacu. Pričetek v Podzemlju ob 3. uri, a v Gradacu ob 4. uri popoldne. Iz Krope. Dne 15. maja t. 1. je bil obsojen pri deželnem kot vzklicnem sodišču Andrej Z. iz Krope na 5 dni zapora in vse stroške radi soudeležbe pri tatvinah pri tukajšnji železo-obrtni zadrugi. S tem se popravlja tozadevna notica v »Jutru«, kjer se je pisalo, da je bil omenjeni nedolžen. Izmed drugih soudeležencev je dobil eden 3 mesece, drugi 4 mesece tretji pa 5 dni zapora. Turistika Io šport. Venezia : Ilirija. Na binkoštno nedeljo i rt pondeljek igra Ilirija dve važni mednarodni tekmi proii AC Venezia, najmočnejšemu beneškemu klubu, kar znači prvi posut italijanskega nogometnega moštva v Ljubljani. Venezia je kvalitativno prvorazredno moštvo, proti kateremu Ilirija, kljub temu, da se nahaja v prav dobri formi, ne bo imela lahkega stališča. Obe tekmi se pričneta ob 17.30, ob 16 oba dni predlekme. Predprodaja tribunskih sedežev v trgovini J. Goreč. Navadni tribunski sedež Din 15, ložni Din 20. Ha/,ena. — Gostovanje tržaške Adrije. Na binkoštno nedeljo in ponedljek absolvira vodilni tržaški klub v bazeni SK Adria v Ljubljani dve tekmi, in sicer prvi dan z Ateno, drugi dan z Ilirijo. Adrija goji efeklno, zelo prikupno igro, ki bo naši publiki golovo ugajala, ler jo je smatrati našima vodilnima kluboma za najmanj rečeno enakovrednega nasprotnika. Obe tekmi se vršita na igrišču Atene ob Tivolskem drevoredu, pričetek oba dni ob pol 12 dopoldne. — Adrija dospe v Ljubljano danes ob tričetrt na 11 zvečer. Kolesarsko in motor.iklistično društvo >Sava« v Ljubljani priredi na binkoštni pondeljek ob 2 izlel, katerega naj se udeležijo vsi člani ter prijatelji kolesarskega športa. Zbirališče ob pol 2 na Sv. Jakoba trgu. Izpred sodišča. iOh, kaj mi more dati država!« Posestniku Valentinu Kunstu na Ilovici je bila pred kratkim ukradena iz miznice denarnica z 2000 Din. Te tatvine je bila osumljena vdova Marija Vrankar, sedaj služkinja v Rožni dolini. Pri obravnavi pa je obtoženka tatvino odločno zanikala. Ker se*ji res ni mogla dokazati krivda, je bila žena oproščena. Ker pa je bila nekaj časa tudi v preiskovalnem zaporu in ima oproščeni osumljenec pravico do odškodnine za preiskovalni zapor, če ga ni namreč sam zakrivil, je tudi njo vprašal predsednik senata, če zahteva kako odškodnino za preiskovalni zapor. Žena je zahtevala odškodnino, če jo plača Kunst. Ko pa ji je predsednik pojasnil, da bi ji morala plačati odškodnino država, je žena zamahnila z roko, grdo pogledala Kunsta in rekla-»Ah, kaj pa mi more dati država!« Drag udarec. Anton Krašovec je bil obtožen, da je udaril v Marofu ob priliki gasilske veselice med prepirom tovariša Matevža Mlakarja s »štu-cemc po roki tako, da mu je presekal kito in pokvaril palcc. Rana so je kasneje ognojila in palec je popolnoma pokvarjen in ne bo več za delo. Krašovec je bil radi tega obsojen na 3 meseca težko ječe, odškodnina za poškodbo palca pa se bo določila naknadno, ko bo možno ugotoviti posledice poškodbe. Poizvedovanja. Ukradeno jo bito včeraj 28. maja iz vežo Ljubljanske Kreditne banke ubogemu slugi z malimi prejemki kolo »Offac štev. 115.339. Poživijo se dotični, da kolo vrne sam, ker se mu noče škodovati z ovadbo. Oseba je namreč znana. son jc razrešil cel problem. Slabič in alkoholik ie zbežal pred zdravniki in mestnim kurnikom in vsrkaval zdravje liki žejna goba. No, je Daylight razmišljal, ako se je bolan mestni človek, ki so zdravniki obupali nad njim, mogel razviti v zdravega poljedelskega delavca, kaj ne bi vsega mogel v podobnih okolnostih narediti čvrst človek kakor on? Videl se je v duhu zopet v cvetu mladostne čvrstosti, se zmislil dede in sedel iznenaden spričo veličine misli, ki mu je šinila v glavo. Ni dolgo sedel. V duhu, ld je deloval po navadi liki železna past, je pretehtaval to misel v vseh njenih posledicah. Bila je silna, velika, večja kot vse dosedanje. Zrl ji je naravnost v obličje, se je lotil, jo razmišljal in pretehtaval od vseh strani. Njena preprostost ga je navdajala z vzhiče-njem. Hehelal se je ob njej, naredil sklep in se začel oblačiti. Sredi oblačenja je obstal in vzel telefon v roke. Najprvo je poklical Dedo. s Danes ne pojdite v pisarno,« je re'-kol. »Pridem na obisk za trenutek, dva.« Nato je poklical druge. Naročil je svoj avlo. Jonesu je naročil, naj odvede Boba in Volka v Glen Ellen. Hegana je iznenadil s tem, da ga je prosil, naj poišče listino o ranči v Glen Ellenu in naj naredi drugo na ime Dede Mason. »Na čigavo?« je vprašal Hegan. »Dede Mason,« je Daylight odgovarjal nemoteno — : telefon je danos nerazločen. D-e-d-e M-a-s-o-n. Imate2< \ NAJNOVEJŠIMI PAROBRODI 3 Kraf §ie Se«len iz Cherbourga - Antwerpena - Hamburga -Liverpoola. Vsa mogoča pojasnila glede potovanja prevoznih cen kakor tudi vse najtočnejše podatke za naselitev izvrstnih poljedelcev na farmah v Kanadi daje brezplačno UIIDLIANA, los. Zidar, ©snafsHsa 31 g ZAGREB, pefrlntska ulica 40 1 dne 29. maja, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 90. letu starosti, mimo preminula. Pogreb blage pokojnicc se vrši v nedeljo, dne 31. maja 1925, ob ml. uri dop. iz Cekinovega gradu na pokopališče k Sv. Krištofu. Venci sc hvaležno odklanjajo. Ljubljana, dne 29. maja 1925. Brez posebnega obvestila Mestni pogrebni zavod v Ljublj, Potrti globoke žalosti javljamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod j' najboljše najcenejše v največji izberi ima Ljubljana Aleksandrova 12 Ob priliki težke izgube našega ■ dobrega soproga, očeta, tasta itd., gospoda Ivana Zupana hiš. posest., rudn. nadhišnika v p. itd. izrekamo za izraženo in izkazano sožalje vsem našo najprisrčnejšo zahvalo. — Predvsem moramo še posebej navesti zahvalo gg. zdravnikoma dr. Baumgartnu in dr. Jenšterlu za le-čenje, čč. duhovščini, rudn. gasilcem, Orlom za korporativno udeležbo žalnega sprevoda, pevskemu zboru kat. izobraž. društva in rudn. godbi za žalostinkc in domačemu č. g. župniku za nagrobni govor. — Največjo zahvalo pa smo dolžni društvu rudn. nameščencev za aranžma in častno udeležbo pogreba in gosp. rudn. ravnatelju za vso izkazano naklonjenost, — Prisrčna hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvctja in za vse izkazane žalne simpatije. Ohranite pokojnika v blagem spominu. Trbovlje, dne 28. maja 1925. Žalnjoča žena in otroci. Jugoslovanska tiskarna v Liubliani, ____Stran & ___SLOVENEC, dne 30. maja 1925,___rgtev. 120. u N DERWOOD UNDERWOOD fe, da denar, ki ga izdaste za reklamo, nikdar ni zavržen, zato ker ima reklama za Vas veliko korist, če jo naročite o pravem času in v takem časopisu, ki ga na deželi največ bero. Vsa tozadevna zanesljiva pojasnila Vam da uprava »Slovenca«, ki Vam s tem prihrani mnogo truda in stroškov ter zagotovi vedno uspeh! Uoianpo 14 'ct stare-Idjclltd ga, s primerno šolsko naobrazbo, sprejme A, SUŠNIK, žcleznina, Ljubljana. 3558 Na brezplačno STANOVANJE in zajuterk se sprejme takoj DIJAK 6. do 8. gimnaz. do konca šol. leta proti mali inštrukciji. -Naslov v upravi štev. 3571. Kavam, vajenec se sprejme. - Ponudbe na: KAVARNO »SLON« — LJUBLJANA. ' KUHARICA poštena in pridna, v kuhinji dobro izvežbana, želi službe v župnišču. - Ponudbe pod št. 3452 upravi »Slovenca«. e e v ali več POSODIM osebi, ki mi preskrbi kakršnokoli SLUŽBO. - Dopise upravi lista pod šifro: »TREZEN SAMEC« Stev. 3545. vešča vseh pisarniških del, se takoj sprejme. Služba stalna. — Samo pismene ponudbe s prepisi spričeval na naslov, kateri sc poizve v upravi lista pod štev. 3481. ♦««»o »*>»>»»•»«■»»»*<>♦<••»<'♦♦*»♦ Pečarskega pomočnika iščem. Nastop takoj. - Ivan ZAPLOTNIK, pečarski mojster, Radovljica. 3529 Iščem FANTA poštenega, močnega in zdravega, ki je vajen v mlinu pri kopariji in vezanju vreč. - Naslov: IVAN KURALT, valjčni mlin, Domžale, lepa in moderna, iz trdega, češnjevega lesa, sc po ugod. ceni proda. - Poizve se v Podgori št. 24, p. Šcnt Vid nad Ljubljano. 3455 EJjco skoraj nova, brez nioCfl strank, priprav, za obrtnika ali upokojenca, obstoječa iz kuhinje, 2 sob, shrambe in drvarnice, z električ. razsvetljavo, z novim vodnjakom in z vrtom, zasajenim s sadn. drevjem, pol ure od Ljubljane, jc ceno naprodaj. - Poizve sc v trgov. g. Kregar, Dravlje. Brezova debla posušena, za kolarje, proda JULIUS KLEMENC, Ljubljana - Sv. Petra cesta 79. PRODAM ~ PIANINO, KOČIJO, ZA-PRAVLJIVCEK, amer. pis. MIZO. - Naslov v upravi ^Slovenca« pod štev. 3430. Proviz. ZASTOPSTVO za vso Srbijo, Srem, Banat in Bačko za moške klobuke išče strokovnjak te obrti. Sprejme event. tudi drug dobro idoč predmet. Samo zmožne firme naj pošljejo svoje pogoje do 8. junija pod: »Potnik" št. 3552 na upravo »Slovcnca«. Kmečko dekle Vajena dela, dobi takoj službo v Ljubljani. - Naslov v upravi lista pod štev. 3549. ffprejme trgovina z živili. -Pogoj: 2 razr. mešč. šole, oskrba pri starših. Nastop 1. julija. - Ponudbe pod: »Zvestoba« St. 3548 upravi. RainlfO kmetskih staršev LlCLEld vzamem za SLUGO. Opravljal bi konjička, drugo se priuči. Vsa oskrba v hiši, sirota dobi tudi obleko. - »KONKURENCIJA«, Ljubljana, Zg. ŠiSka. 3555 """IŠČE SE STAREJŠI a,i strojni monter «amo zastopna, popolnoma samostojna moč. - Ponudbe na: SPLOŠNO STAVBENO DRUŽBO, Maribor - Tczno. Sprejme se več dobro iz-vežbanih, samostojnih krojaških pomočnikov za konfekcijsko delo. Vprašati na Emonski cesti 8/1, Konfekcijska tovarna Fran Derenda & Komp. 3122 PRODAJALKA izurjena, meš. stroke, s e išče za večji kraj na deželi. - Ponudbe na upravo pod: »Poštena« štev. 3526. TRI PARCELE takoj naprodaj. 500—600 m5. Ljubljana, Prulc 8. 3484 HARMONIKA, nova, štiri-vrstna, naprodaj v Valjav-čevi ui. pri Koleziji. Petaros. Bukova" DRVA in OGLJE ponudite z navedbo cene in množine Družbi ILIRIJA, Ljubljana — Kralja Petra trg St. 8. 3547 Nova dražba lova občine KOČE se bo vršila dne 9. junija 1925 pri sre-skem poglavarstvu v Kočevju ob 10. uri v sobi St. 5, in sicer za dobo od 15. junija 1925 uu 31. jan. 1928. smrekovi ali jelovi od 3 do 7 m dolžine, sc kupijo v vsaki množini. - Ponudbe za zdrav in suh les franco vagon ali za svež les franco žaga z navedbo cenc in množine ra Konzervno tovarno GLOBUS d. d., Vrhnika pri Ljubljani. 3486 PROSTOR za ključavničarstvo iščem. Vstopil bi tudi kot družabnik v primer, podjetje. Ponudbe prosim pod šifro: "Družabnik« na upravo. Prodam fiiišo obstoječo iz 6 sob, 2 kuhinj, veliko dvorišče in vrt. Ku-cc sc lahko takoj vseli, a periferiji Ljubljane. Cena ugodna. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 3550. pn£ Mirko MARŠ, Ljutomer obavlja vse agenturne posle točno in solidno; prevzema ZASTOPSTVA, REKLAMO in PLAKATIRANJE. Ml !M Prcvozn> sla-",l-m bilcn in GATER za tavolete režat (Trcnn-gatter) ponudite parni žagi DOLNA BRIGA p. Kočevju Plemenite kose in BRUSNA KAMNA (za vsak kos sc jamči), sc dobe v vseh velikostih, ako jih takoj naročite, ker je sezona za iste tu. Kjer se iste nc dobe pri trgovcih, naročite naravnost pri tvrdki MIHAEL OMAHEN, Višnja gora, ki vsako koso zamenja ali vrne denar, ako ne odgovarja vsem zahtevam kmetovalca. 3507 Malo posestvo naprodaj. Vi ure od Celja, z novo hišo, z 1 sobo, kuhinjo in lepo kletjo, bo v šestih tednih za stanovanje sposobna, Pri je na novo zasajen vinograd in lep sad. vrt z žc odraslimi drevesi. Cena 30.000 Din. - Naslov v upravi iisia pod St. 3527, Izdaja konzorcij sSlovencac, Odgovorni urednik: Viktor Cenčiž, 11 l™! Vam stavimo brezplačno proračun za črtanje in vezavo poslovnih knjig po navodilu, Krcjegoveznžca K.T.D. v Ljubljani Kopitarjeva uiica 6. II. Ili TRI MOČNE za manufakturo, po 5 m dolge in 2.50 m visoke, ce pod nizko ceno prodajo. Naslov pove uprava pod St. 3495. LESNI KATRAN za konzervir. novih lesenih stavb, dalje Blauholzextrakt in ICO m žične vm prodam, - Ponudbe pod lesni katran St, 3478 na upravo. dreto in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite v skladišču »Konepjuta« v Ljubljani, Gosposvetska 2. Omaro m led 190 X 140 X 70, s 3 vratica-mi, v dobrem stanju, takoj proda KAVARNA »SLON«, Ljubljana. Pri sini naravni MALINOVEC z najboljšim sladkorjem vku-ban v steklenicah in sodčkih na drobno in veliko nndi lekarna dr. G. PICCOLI Ljubljana dele koles, automobilov, otroških vozičkov, zdravniške instrumente itd. »BISTRA«, DOMŽALE največji galvanizncijski zavod v S. H. S. Kupujem moške STARE OBLEKE in plačam najboljše cene. - Dopisnica zadostuje, da pridem tudi na dom. — JUREČIČ, Ljubljana, Gallusovo nabrež. 31. Parketne stroje za 45.000 D, stroj za čreslo tre ti 5.000 D. Vse v dobrem stanju. - Ponudbe na: »Parketni stroi« upravi »Slovenca« 5t. 3534. En par novih ČEVLJEV po meri dobi, kdor preskrbi mlademu, oženjen. pomočniku STANOVANJE, sobo s kuhinjo ali souporaba kuhinje. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 3500. »SAMOT - OPEKO« in ŠAMOT-MOKO (češko) na zalogi nudi F. Hočevar, Dunajska cesta 36. 3C06 KDO HOČE NAJCENEJE ZIDATI? POZOR! _ Nov način zidanja. 30 odst. prihranka, majhne hišice od 20.000 Din kompletno izgotovljene. — Naročajte načrte edino le pri Dragotin Korošec, Rečica ob Pakt; pišite po pojasnila, priložite 2.— Din za odgovor. 2960 ČEVLJI otročji, platneni .... 20 D damski, ševro, moderni, s špango .... 150» damski, nizki .....120» damski, visoki, Box . 185» moški, visoki, Box . . 185 » moški, nizki, ŠIMI . . 165» pletene sandale .... 125» prodaja in razpošilja dnevno »KONKURENCIJA« - Ljubljana, Zgornja ŠiSka. 3511 najboljši pravi iKarS« nero i šumeči liuio-nadni bonboni Breuse Zastopstvo in tovarniško skladišče za Jugoslavijo, J@ssp Vrtele, LJubljana, Krekov t. 8 HaenEsssBEEM&ssiEian pristen, ix rdečega brinja, zdravilen za ledice vodcnico, ker je zelo odvajajoč, se dobi pri Val. SIrle, Ljubljana, Poljanska cesta. N E KUPU]! dokler si ne ogledate ,,VOIK A" C EVEJEV Krekov trg št- 10, I. nadstropje nainovejših oblik, po najnižjih cenah Icupite pri tvrdki Anica Trarais. raarificr. GrafsEd tr® i Oddelek I. tehničnih naprav industrijskih podjeti in poslopij vseh vrst in za vso namene. in in'ei'0-rio zastopstvo vseh vrst, ?a vse namene, zam ne izjave in ustanovitve. Oddolek III Sodelovanjem našiti oddelkov I.in II. najboljše zveze! Zato dobave vseli strojev in napiav. — Prezidave. — Načrti. — Stavbeno vodstvo. s il-Bresdsn (Osutschland