TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, industrifo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za ‘A leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 21. novembra 1933. štev. 133. Sfiwcuiutn o&e-U wetwMk sil Iz Washingtona prihaja vest velikanske važnosti. Združene države Sev. Amerike in Unija sovjetskih socialističnih republik sta sklenile pogodbo, ki med drugim določa: 1. Vsaka država se odreka vsakemu vmešavanju v notranje zadeve druge države in sovjeti ne bodo vršili v USA nobene komunistične propagande. 2. Priznava Se svobodno versko udejstvovanje za državljane obeh pogodbenih držav, kar ima seveda praktično vrednost le za Američane. 3. Sklene se konzularna pogodba o medsebojni pravni pomoči in se zagotove državljanom obeh držav iste civilne pravice, ki jih imajo lastni. 4. Rusija amna-stira vse Američane, ki so obsojeni ali v preiskavi zaradi gospodarske špijonaže. 5. Rusija se odreče odškodnine za ameriško oboroženo intervencijo v Vladivostoku, ,!e pa tudi za ono v Murmanskem. 6. Medsebojne terjatve se urede s posebnim sporazumom. 7. Amerika prizna sovjetsko Rusijo. Za ameriškega veleposlanika je bil imenovan William Ballitt, dočim so bile istočasno odvzete diplomatične pravice trem konzulom Kerenskijeve vlade, ki so Še do zadnjega dne zastopali v Ameriki Kerenskijevo vlado. Temu splošnemu dogovoru pa je dodan še drug dogovor, ki se tiče poglobitve trgovinskih odnošajev med obema državama. Rusija bo nabavila v Ameriki bombaža, Strojev, živine in železniškega materiala ?a več ko 500 milijonov dolarjev. Poleg I pa še ogromne količine bakra, o če- j "ter pa se ne bo javno govorilo, ker kaže dobava bakra preveč na rusko oboroževanje. Baker se bo dobavil takoj, Se pred-no se poostri položaj na Daljnem Vzhodu, ker velja baker v primeru vojne za kon-trabansko blago in bi se Amerika hotela s tem zvezanim neprilikam izogniti. Že ti sklenjeni dogovori pa dokazujejo, da se bodo odnošaji med obema svetovnima silama še poglobili in da ni izključeno gospodarsko sodelovanje obeh držav v tej meri, da se bo pokazal vpliv na vse gospodarstvo sveta. V Washingtonu doseženi sporazum je '■ato svetovni dogodek zgodovinske važno-sfi, kakršnega že dolgo ni bilo. Kajti ne sme se pozabiti, da sta Amerika in Rusija edini v resnici svetovni sili, ki imata skupno skoraj 300 milijonov ljudi, njih ozemlje pa je tako veliko in tako bogato na prav vseh surovinah, da se vse druge države niti zdaloka ne morejo primerjati. Političen pomen priznanja sovjetske Rusije s strani Amerike je zlasti z ozirom na vojno nevarnost na Daljnem Vzhodu, očiten, še neprimerno važnejši pa je gospodarski pomen washingtonskega sporazuma. Združene države Sev. Amerike so tipično kapitalistična država z najbolj modernim načinom produkcije, kar jo pozna današnji svet. Sovjetska Rusija pa je proti-kapitalistična država, ki pa povsod išče Kapital, da bi mogla tudi doma uvesti ameriški način produkcije. S sodelovanjem Amerike bi se mogla ta namera sovjetov tudi izvršiti in v tem primeru bi se začela Rusija razvijati v istem tempu, kakor se je ^ekoč Amerika. Z ozirom lia velikanske jti naravnost neizčrpljive zaklade Sibirije, i mogla ta postati v kratkem nova Ame-£ a> v katero bodo ljudje tako drveli, t or 301 'lek°č v Ameriko. Razlika bo le a, da v Rusiji ne bo gospodar vseh teh eizmernih novih dobrin zasebni kapitalizem, temveč državni. Toda tudi smer Rooseveltovih gospodarskih reform gre v državni kapitalizem. Nad vse verjetno je žato, da bo posledica ameriško-sovjetskega ^delovanja čisto nov gospodarski sistem, i bo odgovarjal novemu razvoju v Rusiji 111 v Ameriki. Sovjeti bodo popustili od Marsikatere točke svojega maksimalistič-nega programa, Amerika pa bo krenila bolj na levo. Deloma to že dokazuje sklenjeni dogovor, ko so sovjeti žrtvovali tako svojo misel o svetovni komunistični revoluciji, ko njih boj proti verstvu. Jasno je, da bo korak Amerike odločilno vplival tudi na druge države in da bomo v kratkem času čitali, kako so še druge države priznale sovjetsko Rusijo. Še bolj pa bo vplivala rastoča gospodarska moč Rusije, ki ni več nobeno vprašanje, kakor hitro priskoči Rusiji na pomoč ameriški kapital. Priznanje sovjetske Rusije s strani Zdru- Narodni skupščini je predložil finančni minister novi državni proračun za proračunsko leto 1934./35. Novi proračun predvideva skupno 10.171,250.798 dinarjev izdatkov. Od teh odpade 6.914,354.840 dinarjev na splošno drž. upravo, 3.256,800.000 dinarjev pa na državna gospodarska podjetja, ki krijejo te izdatke z lastnimi dohodki kot avtonomne finančne ustanove. Novi proračun je v primeri s sedanjim znižan za 511*6 milijonov dinarjev. Ti pri- ženili držav Sev. Amerike pomeni za vse države nad vse resen opomin, da še bolj skrbe za napredek svojega gospodarstva, ker morajo računati s tem, da se bo ame-riško-ruska konkurenca občutila odslej še v mnogo večji meri. Načrtno gospodarstvo, ki je v obeh teh velikih svetovnih silah že vpeljano, oziroma se uvaja, bodo morale sprejeti tudi vse druge države, ali pa po* stanejo konkurenčno čisto nesposobne. Tudi nam velja ta opomin in to v tem večji meri, čim bolj se manjša upanje na večji izvoz naših pridelkov. hranki so se dosegli z znižanjem proračunov v vseh ministrstvih, med tem ko znaša avtomatsko povečanje izdatkov, izvirajočih iz zakonskih in pogodbenih državnih obveznosti 244-5 milijonov dinarjev. Avtomatično so se povečali ti izdatki: za pokojnine in invalidnine za 185 milijonov, izdatki za gradnjo železnic za 50-3 milijone (na račun odplačil za gradnjo prog sklenjenih posojil), izdatki prosvetnega ministrstva za 7-36 milijonov in po proračunu gradbenega ministrstva za 0-6 milijonov. Izdatki prosvetnega ministrstva so se po- večali vsled novo otvorjenih osnovnih šol in zvišanja števila učiteljev. Izdatki gradbenega ministrstva pa so se povečali vsled odplačila posojil, najetih za gradnjo cest. Proračuni vseh ostalih ministrstev pa so bili znižani. Dohodki. Tudi dohodki so znatno nižje proračunani vsled sedanjih težkih gospodarskih razmer. Tako so preračunani dohodki posrednih davkov (trošarine, takse in carine) za 325 milijonov niže. Znižani pa so tudi dohodki od vseh vrst monopolov in sicer za 56-7 milijonov dinarjev. Državna gospodarska podjetja pa so znižala svoje proračune za 149*3 milij. dinarjev. Najbolj so znižani dohodki prometnega ministrstva, kjer znaša znižanje 140-3 milij. dinarjev. Razni drugi dohodki v vseh strokah in vrstah so znižani za 16 milij. Din. Novi državni proračun ima popolnoma izenačene dohodke in izdatke. Konferenca trgovinsko industrijskih zbornic v Beogradu Poročali smo že o konferenci trgovsko industrijskih zbornic, ki je bila pretekli teden v Beogradu iu ki je trajala več dni. Po obravnavi vseh aktualnih vprašanj je prešla konferenca na svojem zadnjem sestanku na glavno točko svojega dnevnega reda: na formuliranje skupnega predloga z ozirom na nameravano revizijo obrtnega zakona. Konferenca je zlasti razpravljala o teh vprašanjih: Odredbe obrtnega zakona o gospodarskih zadrugah so premalo natančne. Tako se zakon premalo ozira na to, da ogromno število nabavljalnih in konzumnih zadrug’ kupčuje, da so nekatere teh postale že čisto navadne trgovine, ki prodajajo svoje blago fudi nečlanom in vsakomur, kdor le hoče kupiti njih blago. To je sicer po obrtnem zakonu prepovedano in je tudi v nasprotju z zadružno mislijo, vendar še to vedno bolj pogosto in že skoraj redno dogaja. Obrtni zakon mora zato imeti strožje določbe in je zato konferenca predložila tudi konkretne predloge, da se ta škodljivi pojav odpravi. Tudi odredbe o trgovski strokovni na-ob raz bi so v starem zakonu nezadostne 111 je zato konferenca predložila potrebne nove predloge. V istem smislu so bili formulirani tudi predlogi za gostilničarske obrate. Povdarjala se je potreba, da se izda čim preje pravilnik o gostilniških obratih. Konferenca je nadalje sklenila, da zaprosi trgovinsko ministrstvo, da čim preje izda pravilnik o razmejitvi industrijskih in obrtniških podjetij, ker so sedanje določbe obrtnega zakona nezadostne in premalo jasne. Mnogo se je razpravljalo tudi o § 95. obrtnega zakona in se je konstatiralo, da je vpliv zbornic pri izdajanju pooblastitev in dovolitev za izvrševanje ob rtov nezadosten. Konferenca je zato stavila več predlogov, da se vpliv zbornic poveča. Končno je konferenca sklenila, da se vrš« prihodnja konferenca trgovsko-indu-strijskih zbornic dne 11. decembra v Beogradu, na kateri se bodo končno redigirale vse pripombe in predlogi zbornic k noveli obrtnega zakona. Po konferenci so bili sprejeti zastopniki zbornic od zunanjega ministra dr. Jevtiča, kateremu so izjavili pripravljenost vseh zbornic, da sodelujejo pri sestavi načrta za gospodarsko sodelovanje držav Male antante. Zastopniki zbornic so se ministru Jevtiču zahvalili tudi za poročila, ki jih zunanje ministrstvo stalno daje zbornicam. ŠVICARSKI IZVOZ IN UVOZ V oktobru je Švica izvozila blaga za 77-6 milijonov, uvozila pa za 144-5 milijonov švicarskih frankov. Tako uvoz ko izvoz sta večja ko v septembru t. 1. in manjša ko v oktobru lani. Vtiu&ad(H/aHfe tcqwi*te. in afcta Letos 874 trgovin in 971 obrtov manj Kmetovalci tožijo, da so kmetija ne izplača več in kdor pogleda na skrajno nizke cene kmetijskih pridelkov, mora kmetovalcu le pritrditi. Kakor kaže ogromno število odjav trgovinskih in obrtniških obratov, pa se tudi trgovina in obrt ne izplavata več. Kajti drugače pač ni misliti, da bi ljudje v tako velikem številu odjavljali obrate in žrtvovali ves v nje investirani denar in delo. A kar je najtežje, je to, oa število odjav letos kar neprestano raste, dokaz, da postajajo razmere v trgovini in obrtu vedno težje in težje. Pričakovati moramo zato, da bo število odjav se naraslo in da bosta trgovina in obrt zaposlovala vedno manj ljudi. Kako zelo je že pritisnila kriza trgovino in obrt, kažejo jasno podatki Zbornice za TOI o številu prijavljenih in odjaivljeniih obratov. Tako je bilo v 3. letošnjem četrtletju prijavljenih na področju ljubljanske Zbornice trgovskih in trgovsko pomožnih obratov 182, odjavljenih pa 443, da se je torej število trgovin znižalo samo v 3. četrtletja 7.a 261. V ivisem lotu -pa je bilo prijavljenih 611 trgovinskih obratov, odjavljenih pa 1485 in ie torej letos padlo število trgovin za 874. Ta velikanski padec je tem usodnejši, če ga primerjamo s številom prijavljenih in odjavljenih trgovin z lanskim letom. Lani je bilo v prvih devetih mesecih pr r avl jenih 801 trgovinski obrat, odjavljenih pa 748, da se je torej lani število trgovin povečalo za 53. Lani 53 več, letos 871 manj, v teh številkah je najbolj zgovorno povedana’ vsa velika stiska, ki je pritisnila trgovino. Prav enako žalostno isliiko propadanja nudi tudi obrt. V 3. četrtletju je bilo prijavljenih 225 nov/h obrtov, odjavljeno pa 508. Število obrtniških obratov je torej padlo v 3 mesecih za 283 V prvih devetih mesecih t 1. pa je bilo 723 priw in 1694 odjav in je torej v devetih mesecih padlo število obrtniških obratov za 971 ali za skoraj 1000. Še lani j© bil položaj neprimerno ugodnejši, saj so bile v 3. četrtletju prijave mnogo večje ko odjave, na 384 prijav jo prišlo le 189 odjav. Trgovina propada in propada tudi obrt. Zakaj propada trgovina, je bilo v našem listu že ponovno poudarjeno. Ponovno je bilo tudi že povedano, kako spraviti! trgovino iz sedanjega težkega položaja, samo da so vsi ti predlogi ostali neizpolnjeni. Upamo pa, da bodo zgovorne številke o odjavljenih obratih vendarle -poučile odločujoče kroge, da je treba nekaj storiti za dvig trgovf.ne, ker bo drugače ta popol- noma propadla. Naj ne pozabijo odločujoči krogi, da ima država v trgovini najboljše davkoplačevalce in da se že zato izplača storiti nekaj za trgovino. In to se izplača tern bolj, ker trgovci nič na zahtevajo, kar bi zahtevalo od države stroškov, temveč hočejo samo to, da se ne zapravlja s privilegiji državni denar in ubija trgovina. Prav nič no velja državo, če odpravi privilegije nabavljalnih zadrug in konzumov, temveč nasprotno bodo njeni dohodki še narasli, a trgovina bo zopet zacvetela, Kar razumeti ne moremo, da se ne bi država pcslužila tega sredstva, da obvaruje trgovino pred propadom. Prav tako niima država prav nobenih stroškov, 5e s kartelnim zakonom uredi kajrtele, da ti ne bi mogli brez utemeljenega razloga poviševati cen. In tudii kartelni zakon bi mogel trgovini olajšati položaj m jo obvarovati pred propadom. Omejitev prodajaln industrijskih podjetij bi prav tako ne veljala državo nič, a trgovini zopet olajšala obstoj. Trgovstvo zahteva torej samo reči, ki no bi državi niti najmanje ne povečale izdatkov, temveč ji narobe dohodke še povečale — a kljub temu ostajajo zahteve trgovine neizpolnjene. In zaito pada število trgovin, a s tem tudi število davkoplačevalcev, ker vsaka trgovina je siguren in dober davkoplačevalec. Samo v Sloveniji bo izgubila država zaradi kri vičnih in neutemeljenih privilegijev nabavljalnih zadrug ter konzumov okoli 1000 teh davkoplačevalcev in gre tako izguba na davkih v milijone. Ali je to treba? Ali je takšno postopanje sploh mogoče na kakršenkoli način opravičiti? In isto je z obrtjo. Zaradi šušmarstva propada obrt v prvi vrsti. Po vseh državnih kaznilnicah se šušmari in dela konkurenca obrtniku. Naravno je, da obrtnik s kaz-nenci in nedavkoplačevalci ne more konkurirati. Tako propada obrt in le v devetih mesecih je odjavilo 1000 obrtnikov svoje obrate, do konca leta pa bo to število naraslo še za par sto. In zopet bo izgubila država poldrug ti seč davkoplačevalcev, zopet se bodo znižali davčni dohodki za najmanj poldrug milijon. A to le zaradi šušmarstva. Ali je mogoče na kakršenkoli način opravičevati šušmarsitvo, ki jemlje državi davkoplačevalce? Treba je napraviti konec vsem tem napakam in pniskočiti trgovini in obrtu na pomoč, da bosta zopet mogla v polni meri vršiti svoje naredno-gospodarske funkcije v korist naroda in v dobro državne bla-* gajne. Hwi dc&ai/toi {(icfrcututo Fr. Zelenik: Ati st nat Pri nas je se vedno v veljavii stari avstrijski trgovinski zakon, čeravno smo že 15 let v svoji državi. V tem zakonu je predpis, da se morajo v inventuro vstavljati dvomljive terjatve z bržčasno vrednostjo, izgubljene pa se morajo sploh odpisati. Nič pa ta zakon ne določa, kako se naj ugotavljajo in dokažejo dvomljive ali izgubljene terjatve. Ker v tem pogledu zakon ničesar ne določa, je nastal trgovski običaj in navada, da se prenesejo med nezanesljive, oziroma dvomljive terjatve tiste, katerih se z rednim trgovskim postopanjem, za kar se smatra opominjanje itd., ni moglo izterjati ali se je s poizvedbami zaznalo, da dolžnik slabo stoji in da je malo upanja, da bo mogel poravnati svoje dolgove. Med izgubljene so se prenesle tiste terjatve, katerih tožba in rube-žen sta bila brezuspešna ali pa se je na drug način dognalo, da ni ničesar dobiti. Takšna je ta prav stara navada. V eni bilanci so lahko bile te terjatve z manjšim zneskom, če se je pa kasneje proti pričakovanju več izterjalo, kot se je stavilo poprej v bilanco, je prebitek pač prišel v dobro v naslednji bilanci. Sedaj so pa prišli izvrševalci novega davčnega zakona z drugačnimi zahtevami in nazori, s katerimi ne priznavajo več starega, na zakonu slonečega trgovskega običaja ali navade, temveč dovoljujejo trgov-ou in davkoplačevalcu, da sme staviti med dvomljive terjatve le tiste svoje terjatve, o katerih more dokazati neizterljivost s sodnimi papirji. Mnogim ne gre v glavo ta nova zahteva in ne morejo razumeti, zakaj bi naj stari, po zakonu utemeljeni način ne veljal več. Ne razumejo naši ljudje, zakaj in s kakšno pravico sedaj prepovedujejo trgovcu to, kar je po svojem stanovskem zakonu dolžan storiti. Pripomniti moram, da ni ravno tako veliko nasprotje med določili trgovinskega zakona in med zahtevo davčne oblasti. I>a nam bo nova zahteva davčne oblasti bolj pojmljiva, navedem, da so se v tem oziru, to je glede prenašanja na račun dvomljivih terjatev, vršile in dogajale velike nerodnosti. Ni pa rečeno, da je bilo to pri nas. Kakšen nevesten davkoplačevalec pokvari ugled vsein iin povzroči nezaupanje do vseh! Radi nekaterih nerodnosti morajo trpeti vsi. Iz svoje izkušnje lahko povem, da sem ob priliki raznih revizij ugotovil, da so marsikje vodili res dvomljive terjatve med popolnoma zanesljivimi, samo da je bila bilanca ugodnejša in da so lahko še kaj razdelili. V nekem slučaju sem našel za dober milijon takih dvomljivih terjatev. Naletel sem tudi na vknjižbo, da so /e prej odpisane in razvrednotene terjatve vsied propada dolžnikov zopet »aktivirali« in stavili te svojčas odpisane terjatve s polno vrednostjo, da so zboljšati bilanco! Ne nameravam sedaj razpravljati, kako bi se naj spravila v sklad stari, na zakonu sloneči trgovski običaj itn nova zahteva davčne oblasti, ki priznava za dvomljive in Izgubljene le tiste terjatve, za katere se mere dokazati neizterljivost s sodnimi akti. 0 tem bi naj razpravljali tisti, ki so osebno prizadeti. Moj namen je le povedati mnenje, ali naj se dvomljive terjatve pri slabih ali propadlih dolžnikih iztožijo ali ne. Marsikateri odgovori na vprašanje, če naj iztoži terjatev pri propadlem ali pri dolžniku, o katerem je prepričan, da mu ne bo nič plačal, s protivprašanjem, zakaj naj bi povrh izgubljenega denarja izdajal še denar za stroške itd. Mnogo* je takih, ki načeloma ne iztožujejo dvomljivih terjatev, ker se jim dozdeva škoda stroškov in sitnosti. Ali to stališče ni popolnoma upravičeno, temveč bi bilo mnogo bolj pravilno >načelno stališče«, da se iztoži vsaka dvomljiva terjatev. Tožba se naj opusti le tedaj, če je očividno izgubljena vsaka nada, da bi se kdaj kaj dobilo, n. pr. dolžnik umre in ne zapusti nikakega premoženja in podobno. Večinoma je pa dobro, da se ima v rokah razsodbo in rubežno pravico, ker s tem se prepreči zastaranje terjatve in dolžnika se lahko vsak hip brzo potiplje pri žepu. Imamo dovolj primerov, ki dokazujejo, kako prav pride rubežna možnost. Življenje naim nudi primere, da je bilo mogoče izterjati tudi pri takih, kateri so že prisegli, da ničesar nimajo ali pa samo niklasto uro. Imamo primere, da je neutrudljiv upnik našel denar tudi pri težkem dolžniku, o katerem se je splošno govorilo, da nima ničesar, da se ne more ničesar vzeti, da je vse prodal ženi ali komu drugemu, da je zloben prevarant, da so ga že brez uspeha rubili itd. Zato pa pravim, da je vendarle umestno iztožiti tudi dvomljive terjatve, da se ima v rokah dovoljenje za rubež. Takšna pravica navadno prav pride prej ali slej. Rilo Je tako in bo tudi tako, da vsak propadel dolžnik ne ostane vedno pri tleh. Dolžnik ni predmet, temveč človek in kakor vsak drug človek, si tudi on prizadeva in se trudi, da bi zaslužil in si zboljšal svoj položaj, si povečal dohodke in si pridobil premoženje. In če bi tudi ne imel naravnost takih stremljenj, ga gospodarska stiska sili, da mora delati. Vsi ne dobivajo in ne morejo dobivati podpor pri kakšni zbornici ali na županstvu. Včasih pride dolžnik tudi nepričakovano do premoženja, n. pr. z dedščino itd. Poveča se mu plača kot zrelejšemu nastavijencu. Večje je število prilik in slučajev, ki pomagajo takemu dolžniku do premoženja ali vsaj do sredstev, katerih se upnik lahko loti. Tudi najbolj zanikrni dolžnik ne more v današnjih časih živeti z brezdelncstjo! Da bi takega dolžnika tožili sedaj, ko kaj ima, bi bilo najbrže nekoliko pre-kasno. Terjatev je medtem lahko zastarala in se sploh ne bi mogla iztožiti. Ali vas prehiti drug upnik, bi je lahko takoj rubil. Tožbemi postopek je zelo počasen in preteče precej časa, predno pride do rubežni. Dolžnik je opozorjen in lahko pravočasno ukrene, da se mu potem ne more ničesar vzeti. Zahteve naših denarnih zavodov Zategadelj je edino pravilno, da se načeloma vsaka dvomljiva terjatev iztoži takoj, ko se je ni moglo izterjati z opominjanjem. Da naši dobavitelji-upniki niso dosledni, naj navedem zopet slučaj iz prakse. Marsikateri dolžnik dobi na svojo prošnjo za poravnavo odgovor, da upnik rajši izgubi še to, kar dolžnik nudi, kot da bi sprejel poravnavo. V tem primeru se upniku ne zdi škoda tudi večjega zneska, kot pa so troški za tožbo in rubež. Res je, da je najbrže izgubljen računski znesek,: ali mnogokrat se izplača, troške za tožbo' izdati, ker so ti troški 'večinoma malenkostni v primeri z iztoževanim zneskom. Seveda ni zadesti, če ima upnik v rokah pravico rubežni, pa bi se za usodo svojega dolžnika ne zanimal. Upnik se mora vedno zanimati, kaj počenja dolžnik, kako mu gre itd. Posebno potnik mora vedno pri vsaki priliki pogledati, kako je s takšnim dolžnikom. Od provizijskega potnika tega seveda ne moremo zahtevati, če se mu ne obljubi večja provizija za inkaso. Vem za slučaj, da se upnik ni zadovoljil s prisego dolžnika, da ničesar nima, temveč je vrtal iin stikal, da je v resnici iztaknil toliko in take lastnine dolžnika, da je dosegel kritje svoje terjatve, čeravno je dolžnik prisegel, da ničesar nima in še mnogi upniiki delajo tako in ne v svojo škodo. Tožba in rubež sta marsikateremu dolžniku neprilični v družabnem* in poslovnem oziru, še bolj pa prisega, da ničesar nima. Zato takšen dolžnik na tožbo plača. Pripeti se tudi, da ta ali oni dolžnik dobi dobro službo ali menja službo, pa noče, da bi se mu v novi službi zarubila plača in zato raje prej poravna svoj dolg ali: ga odplačuje zlepa. Na vsak način je s takojšnjo tožbo možnost, da se pride do denarja, veliko večja, kakor pa brez tožbe ali pa s pozno tožbo. Če pravite, da v primeru prošnje za 'poravnavo nočete ničesar popustiti dolžniku :n rajši vse izgubite, zakaj pa se potem izr cgibljete primeroma manjšim izdatkom za tožbo? Ponavljam pa še enkrat, da ima pravi pomen tožba le tedaj, če se iztoži takoj, ko se ni moglo denarja dobiti z opomini itd. Napisal sem svoje misli na podlagi podatkov iz prakse. Nil pa zapisano, da bi to naj bila zadnja napisana beseda. Naj povedo še drugi svoje mnenje. Že v 24 lirah V petek je bila v Beogradu važna konferenca zastopnikov naših denarnih zavodov. Na konferenci so bili zastopani vsi naši pomembnejši denarni zavodi iz Ljubljane, Zagreba, Beograda, Novega Sada in Splita. Po vsestranskem in temeljitem razpravljanju o vseh vprašanjih, ki se tičejo denarnih zavodov, je bila soglasno sprejeta ta resolucija: »Zastopniki vseh strokovnih organizacij denarnih zavodov iz vse države, zbrani na konferenci dne 18. novembra v Beogradu, so sklenili, da zaprosijo kraljevsko vlado, predno bi izdala kakšno uredbo ali predno bi predložila narodnemu predstavništvu zakonski načrt, ki bi se tikal ureditve kmetskih dolgov, sanacije denarnih zavodov in kreditnih odnošajev vobče, konzultirati vodno organizacije denarnih zavodov v vprašanjih, ki se nameravajo urediti z novimi uredbami ali zakonskimi predlogi. Potrebno in pravilno je, da se slišijo ne samo najbolj merodajna mnenja organizacij denarnih zavodov, temveč da zastopniki teh organizacij tudi sodelujejo pri izdelavi teh uredb in zakonskih načrtov. V ta namen bodo denarni zavodi radevolje dali svbje ljudi na razpolago. Gd/zla SPORAZUM O MEDNARODNI UREDITVI LESNEGA IZVOZA Na gospodarski konferenci v Londonu izvoljeni pododbor za les je predložil gospodar. odboru Društva narodov predlog, da čim preje skliče konferenco lesnih producentov, da bi se dosegel sporazum o mednarodni ureditvi izvoza mehkega lesa iz evropskih držav in če mogoče tudi iz Kanade. Na seji gospodarskega odbora se je konstatiralo, da so se v zadnjem času cene stabilizirale in deloma celo popravile, ker so nekatere, države omejile izvoz. GOSPODARSKA SILA NOVEGA SADA Ob priliki 151etnioe osvoboditve Novega Sadia je zbornična tajnik dr. Slavko Stanič objavili večjo študijo o gospodarstvu Novega Sada v teh. lotih. Iz toga spisa izhaja, da je v Novem Sadu 3661 podjetij, od katerih odpade na trgovine 1548 (768 branjeni j), na gostilne 248, ebrte 1488, industrije 45, denarne zavode 19 in zavarovalnice 12. Kvalificiranega osebja *j*e nastavljeno v trgovinah 700, gostilnah 450, obrtih 1983, industriji 7500, denarnih zavodih 280 in zavarovalnicah 120. Ce prištejemo k tem nameščencem še njih rodbine, potem vidimo, da živ: v Novem Sadu od meščanskih poklicev 22.000 ljudi ali približno ena tretjina prebivalstva. Pridobnine je bilo odmerjene 1. 1931 za 2,900.000 Din, družbenega davka pa za 1.400.000. Ves promet vseh podjetij je znašal približno 3.800 milijonov, čisti dobiček pa se ceni 57 milijonov Din. Povprečen zaslužek enega podjetja je znašal okoli 15.000 Din. — Od trgovin je največ agentur in komisijskih prodajaln (88), nato slede trgovine z mešanim blagem (83), galanterijske (49), špecerijske (43), s kurivom (34), deželnimi pridelki (17), špedicije (17) in trgovine z železnino (13). V zadnjem času vedno/bolj izrivajo zlasti manjše trgovine prodajalnicc industrijskih podjetij. Od teh je prodajaln čevljev 8, tekstilnega blaga in konfekcij 6 in alkoholnih prodajaln ter zalog piva 4. — Od obrtnikov so najštevilnejši čevljarji (137), nato slede: brivci (126), ženski krojači 96, moški krojači 94, peki 91, mesarji 79, mizarji 72, izdelovalci klobas 59, zidarji 66, kovači 41, sobni slikarji 41, slaščičarji 47, ključavničarji 24, kleparji 23 -n mehaniki 17. Oti industrij je 11 kovinskih, 10 tvornic za živila, 7 tekstilnih, 3 alkoholne, 3 lesne in drugih 8. Večina vse industrije je v domačih rokah, le 5 tvornic ima tuj kapital. Gd/tfa pvctA&ft- & barva, plesira in kemično snaži obleke, klobuke itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manSnte. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nnsip 4—6. Šeleburgova ul. 3. Telefon St 22-72. SKUPNA FRONTA PROTI JAPONSKEMU DUMPINGU SVILE fo -svetu Narodna skupščina je priznala nujnof Kr V Parizu je bila mednarodna konferenca producentov umetne svile, katere so se udeležili zastopniki iz Francije, Anglije, Nemčije, Italije in Združenih držav Sev. Amerike. Na konferenci se je razpravljalo o skupnih korakih vseh interesiranih držav proti japonskemu dumpingu s svilo. Sklenjeno je bilo, da se naj s kontingenti-ranjem japonskega uvoza svile preprečijo zle posledice dumpinga. interpelaciji poslanca Božiča zaradi »K vaje«, čeprav se je minister za šume i rude izjavil proti nujnosti. V Subotici se je začel proces zaradi po loma Trgovsko-industrijske banke. Držav ni pravdnik obtožuje nekatere uradnik* in člane uprave, da so zagrešili falzifi kate, lažnivo vodstvo knjig in da so nemarnim poslovanjem povzročili poloi banke. V Skoplju se je pričel proces proti rav nateljstvu Privredne banke. Bolgarske oblasti so prepovedale Perče covemu plačancu Marku Došenu njegova predavanja, ker je v njih napadal na skrajno surov način Jugoslavijo. Bolgarski listi to prepoved odobravajo. Večja skupina bolgarskih novinarjev je obiskala Beograd, kjer je bila zelo prisrčno sprejeta. Na letni skupščini bolgarske zemljorad niške cmladinske zveze »Aleksander Stani bolijski« je prišlo do navdušenega odobravanja, ko je poslanec Dimitrov govoril Rimu umrl. Položaj Sarrautove vlade je zelo omajan in parlament bo njen finančno-sanacijski načrt po vsej verjetnosti odklonil. Govori se o novi Herriotovi vladi ali pa o prehodnem kabinetu Bonneta, ki naj bi izvedel sanacijo drž. financ. Tudi kabinet de Monzieja bi bil mogoč z nalogo, da izvede sporazum levih strank. Francoski prosvetni minister de Monzi*1 je demisioniral. Pri Španskih volitvah, ki ao v glavnem mirno, so zelo napredovale desničarske stranke, ki so si osvojile nad 150 nevih mandatov. Socialisti, ki so 'imeli do-sedaj 110 poslancev, bodo imeli v novem parlamentu le 50. Enako so nazadovale tudi druge levičarske stranke. Skupina liberalnih poslancev Herberta Samuela, ki je doslej podpirala politik0 MacDonaldove vlade, je prešla v opozicio-nalni tabor. Nemčija je zahtevala, da se ji prizna pravica, da poveča svojo stalno vojsko na 300.000 mož in da sme imeti tudi tanke in težke kanone. Če pa se druge velesil? ne bi razorožile, potem se bo Nemčija oboroževala po mili volji. Glede kontrolej oboroževanja se Nemčija ni nič izrekla S tem so odkritja »Petit-Parisienna« o vojnih pripravah Nemčije potrjena. Nemška veleposlanika v Parizu in Londonu sta protestirala pri francoski in an gleški vladi, ker francoski in angleški listi ponatiskujejo odkritja »Petit-Parisiena« Pridno protestira tudi Gobbels, ki pravi da propagandno ministrstvo sploh ne bi moglo izdati takšna navodila nemškim diplomatom. V razgovoru z dopisnikom »Saturday Review« pa je izjavil Gobbels, da si hoče Nemčija osvojiti vsa tista ozemlja, ki so ji neobhodno potrebna. Po tem stališču, da bo tudi uravnala svoje stališče do Francije. V japonski mornarici je popolnoma zmagala imperialistična struja, ki zahteva v pomorskem oboroževanju popolno enakost z Anglijo in Ameriko. Vsi višji oficirji v mornarici so bili zamenjani s pristaši imperialistične struje. Poseben odbor agrarcev in industrijcev so ustanovili v Pragi, ki naj doseže sporazum med industrijo in kmetijstvom, da bo mogoče ustanoviti gospodarski načrt Male antante. Velotvornica orožja Schneider-Creuzot izkazuj© za 1. 1932/33 čistega dobička v višini 25.39 milijonov fr. frankov. Izplačal* bo 5-5% dividende. Letos je bilo v USA 1630 stavk. V vsen1 je stavkalo 588.000 delavcev. Izguba n* mezdah znaša 24 milijonov dolarjev. Več>' na teh stavk (1100) je bila med 1. Vil in 31. X. Japonska namerava v Mandžuriji in K0, reji 500.000 hektarjev zasaditi z bomb*' žom. je 1 mii m o Mo rač tijs nai Ob izt do 15 sp lo| sit za dtHacstva NOBENE INFLACIJE V JUGOSLAVIJI »Prager Presses poroča iz Beograda, da je popolnoma zmagalo stališče finančnega ministra dr. Djordjeviča, da se namreč mora inflacija na vsak način preprečiti. Morebitni primanjkljaj v državnem proračunu, ki bi nastal vsled padca cen kmetijskih pridelkov, se mora nadomestiti z nadaljnjim znižanjem državnih izdatkov. Obenem pa se morajo davki bolj energično izterjavati, da se doseže ravnovesje med dohodki in izdatki. STANJE NARODNE BANKE Po zadnjem izkazu Narodne banke z dne 15. t. m. se je njeno stanje po 8. novembru spremenilo tako-le (vse v milijonih Din). Na aktivni strani: Zlata in devizna podloga se je povečala za 5-46 na 1.917 .) in sicer zlato za 0.049 na 1.794-9, tuje valute za 0.052 na 0-193 in devize za 5'3 na 122-74. Devize, ki ne spadajo v podlogo, so padle za 7-9 na 22-48; vsota kovanega denarja v niklu in srebru se je povečala za 22-07 na 210’5- Posojila so se dvignila za 2-01 na 2.1/0 o in sicer so se povečala eskontna za 3-03 na 1.866-2, dočim so lombardna padla za 1-01 na 308-5. J . ... Bivši predjemi državi so se dvignili za 0-27 na 1.719-2, vrednosti rezervnih fondov za 0-09 na 47, račun nepremičnin, pohištva in zavoda- za tiskanje bankovcev za 0-12 na 161-1, razne aktive pa za 5-4 na 216-68. Na pasivni strani: Obtok bankovcev se je zmanjšal za 65-1 na 4.257, zato pa so narasle obveze na pokaz za 80 na 1.139-9. Državne terjatve so se povečale za 2"98 na 6-58, tekoči računi pa za 67-8 na 649'9, razni računi pa za 9-27 na 483-3. Tudi obveze z rokom so se povečale in sicer za 10-2 na 1.100-5. Bazne pasive so narastle za 2-45 na 334-9. Vsota bankovcev v obtoku in obvez na pokaz je narastla na 5.397-0, čemur odgovarja skupno zlato in devizno kritje v višini 35-53 odstotkov in je ostalo kritje popolnoma isto, ko v prejšnjem tednu. Samo zlato kritje pa se je v primeri prejšnje-tedenskemu zmanjšalo od 33-35 na 33-25%. Obrestna mera je ostala neizpremenjena. PRED STABILIZACIJO DOLARJA Dolar, ki jo v drugi polovici prejšnjega tedna padel že na najnižjo stopnjo, da je padel v četrtek na pariški borzi že od, 15-34 na 15-05, se je v zadnjih dneh zopet precej popravil. Tako je noti ral v soboto v (Parizu že 15-65, v Londonu pa 5'275, v Pragi pa je napredoval od 20-125 na 20-625. Da se je tečaj dolarja tako popravil, je mnogo pripomogla vest, da namerava Roosevelt stabilizirati dolaT, ko bo padel 'na polovico svoje vrednosti. Ker znaša sedanji tečaj dolarja le 56% zlatega, je skoraj že prišel časi za stabilizacijo dolarja. Ameriška vlada namerava v ta namen Ustanoviti poseben stabilizacijski fond. Da prepreči beg kapitala iz dežele, je ameriška vlada razglasila, da bo v prihodnje vse menične operacije strogo pregledala in dovolila le čisto trgovinske. V vsem je odšlo od marca naprej ameriškega kapitala za poldrugo do dve milijardi dolarjev. ¥ Bolgarski bankovci po 5, 10, 20, 50 in 100 levov pridejo dne 1. januarja iz prometa. Ker je Poljska banka znižala pred kratkim obrestno mero od 6 na 5%, bodo sedaj tudi druge banke primerno znižale obrestno mero. Najprej bo to storila Poštna hranilnica, nato pa drugi denarni zavodi. Izkaz Csl. Nar. banke izkazuje zmanjšanje deviz za 4-9 na 916-5 milijonov, povečanje gotovine za 16‘3 na 149-7, povečanje eskontnih menic za 56-6 na 1.008-5 in Zmanjšanje lombarda za 246-5 na 422-6 milijonov kron. Obtok bankovcev se je zmanjšal za 343-7 na 5.665-7 milijonov Kč. Kritje se je povečalo od 40-2 v prejšnjem tednu na 40-7%. Pojomalni denar, ki ga je izdajala avstrijska občina \Vorgl, je avstrijsko upravno sodišče prepovedalo, ker je v nasprotju s privilegijem Narodne banke. Zlata zaloga Francoske banke se je po hjenem zadnjem izkazu znižala za 750 milijonov frankov, od česar odpade 100 milijonov na ameriške nakupe zlata. Depoziti v ameriških bankah so se v zadnjih treh tednih znižali za 219 na 5869 milijonov dolarjev, .kar je posledica strahu Pted še večjim razvrednotenjem dolarja. p/M/pcaša/aifa pa našem Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je razvil sistematično akcijo, da zainteresira tuje uvoznike za naše blago, zlasti uvoznike, ki še niso v trgovinskih stikih z našo državo ali pa so imeli le začasne stike. Odziv tujine na akcijo Zavoda je odličen in so bile že dosežene nove trgovinske zveze naših producentov s tujimi uvozniki. Da bi se čim bolje izkoristil naslovni material Zavoda in da se nudi tujim uvoznikom čim bolj uporaben ponudbeni material, poziva Zavod naše interesente, da mu pri sklicevanju na številke tujih povpraševanj, pošljejo tudi konkretne ponudbe, ki naj obsegajo te podatke: Točno označbo vrste blaga in embalažo po tržnih uzancah, razpoložljivo količino blaga, ceno, ki naj bo po možnosti kalkulirana ali cif uvozno pristanišče ali franko naša mejna postaja, plačilne pogoje in rok dobave. Obenem naj pošljejo tudi vzorce, če to zahteva ponudeni predmet. Zavod bo že na podlagi te ponudbe sporočil interesentu, če ima njegova ponudba upanje na uspeh in bo v tem primeru spravil ponudnika v direktno zvezo s tujim uvoznikom. Pripominjamo pa, da Zavod ne prevzema nobenih jamstev za boniteto tujih tvrdk. Les in lesni izdelki 12192 — Solun: gradbeni les raznih vrst; 18334 — Catania: lesni zastopnik za južno Italijo in Sicilijo, pohištvo; 18455 — Alexandria (Egipt): zastopnik za razen les; 18570 — Praga: doge za sode. Sadje in vino 13395 — Bruxelles: vino; 16684 — Bodenbach: zastopnik za sadje, zelenjavo in druge deželne pridelke; 17680 — Lyon: zastopnik za. orehe; 17697 — Krakow: pekmez, grozdje, jabolka, suhe češplje in drugo suho sadje; 17925 — Haifa: zastopnik za suho sadje (zlasti češplje), pekmez in razne sadne konzerve; 18330 — Mor. Ostrava (ČSR): stara in nova 50odistotna slivovka; 18348 — Dunaj: orehi; 1.8349 — Dunaj: zastopnik za prodajo pekmeza in orehov; 18430 — Tabor (ČSR): mošt iz grozdja; 18570 — Praga: suhe višnje; 18576—Hamburg: zastopnik za orehe; 18648 — Lille: rizling. Razni deželni pridelki in zdravilne rastline 15984 — Jaffa: zastopnik za deželne pridelke vseh vrst; 17297 — Le Piree: žito, fižol, grah itd.; 17360 —M. Gladbach (Nemčija): razno semenje; 17680 — Lyon: zastopnik za fižol; 17682 — Aš (ČSR): koruzni slad; 18576 — Hamburg: zastopnik za deteljno seme, luk, oljnate pogače; 17696 — Hamburg: zastopnik za razne vrste zdravilnih rastlin; 17925 — Haifa: zastopnik za seme solnč-nic; 17943 — Jaffa: hmelj (za pivovarno, ki se gradi); 17945 — Milan; zastopnik za razne deželne pridelke; 17946 — Charlottenburg: cikasto vino za pripravljanje kisa; 18245 — Brno; deteljno seme, fižol, grah, mak; 18452 — Istanbul: seme od sladkorne repe; 18570 —Praga: oljkino olje, buhač; 18658—Gdansk: oljkino olje in buče; 18659 — Barcelona: zastopnik za lan in grahorico; 18656 — Hamburg: fructus cynosbati (divji šipek), fižol, seme od solnčarioe; 18805 —Dunaj: zastopnik za semena; 18147 — Dunaj: zastopnik za lan in podobne pridelke. Perutnina, živina in ribe 17680 — Lyon: zastopnik za surovo maslo, jajca in sladkovodne ribe; 17925 — Haifa: zastopnik za surovo maslo, sir; 17945 — Milan: zastopnik za sardele, gobe in mravljinska jajca. 18351 —Praga: med, sir; 18576 — Hamburg; zastopnik za surovo maslo; 18589 — Dunaj: sir, mlečni proizvodi, salama; 18656 — Hamburg: čebelni vosek; 18658 — Gdansk: sardine. Rudarstvo 18301 — Koln: razne rude; 18360 — Brno: sirovi baker in železna ruda; 18607 — Den Haag: sirovi magnezit; 18659 — Barcelona: zastopnik za sirovi magnezit; 18805 — Dunaj: zastopnik za azbest in magnezit. Razni industrijski predmeti 15014 — Collonge (Francija): čevlje, tekstilno blago, igrače, konzerve, kavčukasti predmeti itd.; 15984 — Jaffa: zastopnik za industrijske izdelke vsake vrste; 17925 — Haifa: zastopnik za vrvarske izdelke; 18159 — Neu Allschvvil, Švica: močno s celuloidom impregnirano platno za izdelavo trdih delov pri obutvi; 18451 — Istanbul: zastopnik za pločevinasto in emajlirano posodo, aluminij v listih, kemične proizvode in ekstrakt za strojenje kož; 18455 — Alexandria; zastopnik za papir, tekstilno blago, pločevino, kositer, vrvi; 48655 — Santiago: zastopnik za kovinske in železne izdelke ter toaletne predmete; 18659 — Barcelona; zastopnik za alumi-nije hidrat in oksid, kalcijev cijanamid in mizarski klej; 18702 — Aleksandria: zastopnik za mineralno vodo, kovinske izdelke, pohištvo in gradbeno stroko. Razno 14375 — Barcelona: uvoz raznih proizvodov v Španijo; 18412 — Tangier (Maroko): zastopnik za razne predmete; 18655 — Santiago: zastopnik za živila (tudi za Haiti in Porto Rioo); 18702—Alexandria: zastopnik za živila. Mastna in polmastna „ URAN “-krema za lice se naroča pri „Uran“. Cenejša je in več zaslužite. Priporočite jo svojim odjemalcem. »IIRAH!«, LJUBLJANA Mesini irg £uHa*i(a tc^ai/ina ZANIMIVA PRIMERA Za 1. 1934/35 predložena proračuna Avstrije in Češkoslovaške izkazujeta to sliko: v milijonih šilingov dohodki izdatki Avstrija 1903 1902-40 Češkoslovaška 1907-75 1907-50 Več ko še enkrat več prebivalstva ima Češkoslovaška ko Avstrija in tudi gospodarski pogoji Češkoslovaške so ugodnejši, vseeno pa si more Avstrija dovoliti enake državne izdatke ko Češkoslovaška. Bo pač treba temeljito korigirati povest o revni Avstriji. ¥ Italijanski posl. Casalini, ki naj prouči po nalogu Mussolinija, kako bi bilo mogoče dvigniti bolgarski izvoz v Italijo, je izjavil, da to ni mogoče doseči z uvoznimi dovoljenji, temveč morajo Bolgari gledati na to, da bolje organizirajo svoj izvoz in da standardizirajo svoje pridelke. Danes se dogaja, da Bolgari medsebojno konkurirajo na zunanjih trgih. Avstrijska vlada je znižala uvozno carino na našo pšenico od 16 na 12-8 zlatih kron za 100 kg. Avstrijska vlada je prepovedala svoboden uvoz naših konj, razen onih za klanje. Milijon hrastovih pragov namerava kupiti v Jugoslaviji uprava neke češkoslovaške zasebne železnice. Jeklarne v USA so za 27-1% bolj zaposlene. Belgijski žični kartel je sklenil, da zni- CIKORIJA J fc ■ 1 111 !iaš pravi domači izdeleL ža ceno za žice na domačem trgu za 5 do 20 frankov pri toni. Letošnja kanadska žetev je dala 271-8 (lani 428-5) milij. bušljev pšenice, 311-3 (391-5) ovsa, 63-7 (80-7) ječmena. PROCES ZARADI NEPLAČANE PROVIZIJE Kakor znano, je pred meseci dovolila švicarska vlada uvoz 2000 vagonov jugoslov. koruze po zelo ugodni ceni, če nabavi Jugoslavija določene količine plemenske živine v Švici. Živino bi mogla plačati Jugoslavija že iz razlike med ceno, ki je vladala na jugoslov. žitnem trgu lin ceno, po kateri je dejansko bila plačana jugoslovanska koruza v Švici. Za tvrdko, ki bi izvoz koruze izvedla, pa bi še ostal lep dobiček. Izvoz bi morala po prvotnem načrtu izvesti Privilegirana družba za izvoz, a se ie v trgovino vmešala tvrdka Gottlieb iz Novega Sada in dosegla, da je pripadlo- njej 30 odstotkov vse trgovine. 40 odstotkov pa je dobila »Agrairia« in ker je Prizad od trgovine odstopil, tudi njegovih 30 -odstotkov tvrdka Gottlieb. Vso trgovino pa je posredoval Milan Schvvarz, jugoslovanski častni konzul v Curihu. Dobiti bi moral provizijo v višini 1 odstotka, a omenjeni tvrdki te provizije nista hoteli izplačati. Zato je Schwarz svojo terjatev odstopil ■tvrdki1 »Orvag«, Iti sedaj toži omenjene tvrdke za provizijo v višini 482.000 Din. CARINSKA KONVENCIJA MED ITALIJO IN ARGENTINO Pred kratkim je bila v Rimu podpisana carinska konvencija med Italijo in Argentino kot dopolnitev obstoječe trgovinske pogodbe. Nova konvencija dovoljuje razne tarifne olajšave, da se poveča trgovina med obema državama. Argentina je priznala Italiji olajšave za vse glavne italijanske izvozne predmete, ko limone, pa-radiižne konzerve, testenine, razne tkanine iz bombaža in umetne svile, marmor in drugo, Italija pa Argentini za zmrznjeno meso in druge živalske proizvode. Konvencija je sklenjena, na tri leta in stopi v veljavo takoj po njeni ratifikaciji. Gd/iicipzaSektfCr Univ. prof. dr. Milan Škerlj: 1/lekai & izda#, tne.hic Ut cdtov a i/6+enlu tttywiHsULL Unfifr C. Predrugažitve I. V menici in čeku Menični in čekovni zakon določa splošno, da je vsak menični podpisnik zavezan po onem meničnem besedilu, ki ga je on podpisal. Če se torej menično besedilo predrugači, so eni podpisniki zavezani po besedilu pred predrugačitvijo, drugi pa po besedilu, kakršno je nastalo s predrugačitvijo. To velja tako za predruga-čitve, pri katerih se vidi, da je nekaj in kaj je spremenjeno, kakor tudi za one, ki ne dajo spoznati prejšnjega besedila, bodisi da je postalo nečitljivo vsled prečrta-vanja, radiranja ali vsled uporabe kakih kemičnih sredstev, kakršna so zlasti razne čudodelne kapljice. Vse eno je tudi, ali se predrugačitev zgodi po naključju — na menico se razlije črnilo — ali iz nemarnosti, ali namerno, in vse eno je, ali je namera samo ta, da se besedilo, ki res ne ustreza volji strank, popravi tako, da ji res ustreza, da bi se na pr. rešila draga menična golica, ali iz drugih namenov. Niti za to ne gre, ali se predrugači bistvena sestavina temeljne menice, ali nebistvena, na pr. neomejen akcept v omejen; tudi naknadno domiciliranje in izpre-raemba domicila imata isto posledico. Zakon seveda veže ono posledico samo z neupravičen« predrugačitvijo. Neupravičena je pa vsaka predrugačitev, ki ji niso pritrdili vsi dotedanji podpisniki — in sicer najbolje na sami menici in s svojimi podpisi. Če torej hočem spremeniti domicil in mi ne pritrdijo vsi dotedanji podpisniki, so mi oni, ki niso pritrdili, zavezani na prejšnjem plačilnem kraju, tam moram menico prezentirati v plačilo in protestirati, in če hočem, da mi ostanejo v regresni zavezi poznejši podpisniki, tudi še na novem domicilu: dvojna pot, dvojni stroški, ki vsaj enkrat zadenejo mene. Isto velja, če predrugačim čas plačila; — dvakratna prezentacija, dvakratni protest, dvakratna notifikacija, enkrat gotovo ob mojih stroških. Že samo te posledice naj bi odvračale od samolastnih predrugačitev Menica potemtakem po samem zakonu vsled predrugačitve načelno ne postane neveljavna; možno je pa tudi to, takrat namreč, kadar vsled predrugačitve odpade katera od bistvenih sestavin: briše se dosedanja, v naglici se ne zapiše druga ali zapiše se tako, da ne ustreza zakonu, ali doda se nova sestavina, ne izbriše se pa prejšnja, tako da imamo na pr. dva plačilna kraja in sl. Taka menica je seveda neveljavna in tudi prejšnji podpisniki, ki sicer ostanejo v zavezi, bodo imeli precej orožja, braniti se je. Vsekakor pa bo posledica neupravičene predrugačitve ta, da menica ne bo nesumljiva in zato ne več sposobna za uveljavljanje v pospešenem meničnem postopku, t. j. sodišče po nji ne bo izdalo meničnega plačilnega naloga. Kolike važnosti je prav dandanes možnost, da hitro dobim izvršilni naslov in morda prehitim druge upni- ke ali preprečim kake kvarne dispozicije dolžnika, pač ni treba naglašati. Zato sem uverjen, da se take neupravičene predrugačitve često niti gmotno ne izplačajo, pa naj bodo izvršene z najboljšim namenom. Samo malo naj se stvar kje zatakne, pa so posledice lahko jako hude, mnogo hujše nego bi bila nabava nove golice! Zlasti se, nikar zanašati na to, da ni bilo namena koga oškodovati. Posledice predrugačitve' so čisto objektivne, za cilj in namen ne gre niti malo. In ne zanašati se na to, da se predrugačitev ne bo zapazila. Ni menda niti kemičnega sredstva, ki ne bi zapustilo sledov na papirju, če ne naravnost vidnih, pa vsaj takih, ki se dajo dognati s kemično preiskavo. Samo v eni pravdi naj se pojavi kaj takega, pa postanejo sodišča oprezna, dolžniki pa bodo imeli novo pretvezo, da z raznimi prigovori in dokaznimi predlogi vsaj zavlačujejo pravde, seveda na škodo upnikov. Par pokvarjenih golic gotovo ni vredno tolikih posledic. Najbolje je pač, da se vsebina menice, če je količkaj dvoma glede izpolnitve, najprej napiše, brez lastnoročnih podpisov, na navaden list papirja, kjer se lahko popravlja, in šele potem zapiše na uradno golico in podpiše. Nad. prih.) Gradbeni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 24. novembra t. 1. ponudbe o dobavi 50 kg motvoza; do 28. novembra 't. 1. o dobavi 1000 kg pisanih cunj in 100 ovojev strešne lepenke. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) Direkcija drž. železnic v Subotici sprejema do 28. novembra ponudbe o dobavi 1000 sirkovih metel. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 24. novembra ponudbe o dobavi 100 kg jeklene pocinkane žice in 100 žicovodnih koles; do 28. novembra pa o dobavi 21 m3 hrastovega lesa in borovih mostnic, 500 kg mavca, 50 kg krede, 30 kg kostnega olja, 1000 kg samotne moke, 1800 kg žičnikov, 5000 bakrenih vetroklinov, 700 kg pločevine, 4300 zakovic, 900 vijakov, 1450 kg jekla in 2000 kg ploščatega Siemens-Martin železa. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) Zamenjava stoječih iglastih in stoječih bukovih dreves za mehke deske in plohe se bo vršila potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 24. novembra t. 1. pri gradbenem oddelku Direkcije državnih železnic v Ljubljani. (Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Gradbeni oddelek Direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 28. novembra ponudbe o dobavi 1500 kg karbolineja, 1500 kg katrana, 10.000 kg koksa in 20.000 kg bukovega oglja. Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 21. novembra ponudbe o dobavi 6000 opek; do 27. novembra pa o dobavi 5 kg laka za šolske table, 10 kg sikativa, 3000 vijakov, 270 kg žice, 100 kg kleja, 25 kg šolske krede, 25 kg terpentinovega olja, 100 kg sadre, raznih cevi, vodokaznih stekel, 650 kg vijakov z maticami in 545 žarnic. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 24. novembra t. 1. ponudbe o dobavi čopičev. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Zveza hrvatskih kmetijskih zadrug je zašla vsled poloma Hrvatskega gospodarskega društva v finančne tež,koče. Zveza šte!je okoli 400 članic, ki izjavljajo, da hočejo na vsak na!Hai Zvezo rešiti. Seveda pa bi bila za sanacijo potrebna tudi državna podpora. Splitski »Zadrugar«, ki je izhajal že 22 let, preneha po časopisnih vesteh izhajati. Janjičeva radikalno-sooialna stranka zbira prispevke za nabavo letala, ki bi služilo v propagandne namene. Nov mestni del se zgradi na Sušaku po sklepu občinskega sveta. Žično železnico na Učko goro nameravajo zgraditi Italijani. Železnica bi veljala okoli 3 in pol milijona Lir. Italijanščina se bo poučevala na poljskih srednjih šolah, na univerzi v Varšavi pa se ustanovi stolica za italijanščino. Ivan Bunin bo podelil Nobelovo nagrado za literaturo z Merežkovskim, ker je po njegovem mnenju Merežkovski danes najboljši ruski pisatelj. Francosko realno gimnazijo so odprli te dni v Pragi. K otvoritvenim svečanostim je prišel francoski letalski minister Cot. Poseben dijaški oddelek mesta zgrade v Bukarešti. V tem mestnem delu bodo smeli stanovati samo dijaki, za nje pa bodo zgrajene posebne gostilne, kjer bo hrana zelo poceni. Za samo 1800 dinarjev je bil v Madridu na javni dražbi prodan avtomobil bivšega kralja Alfonza,. V francosko tujsko legijo se v zadnjem času prijavlja toliko Nemcev, da jih morajo francoske oblasti odklanjati. 62.070 traktorjev so napravile sovjetske tvornice v letošnjih prvih desetih mesecih. Svilnate srajce bodo nosili odslej japonski vojaki. Japonska vlada je namreč sprejela predlog japonskih industrijcev svile, da se vpeljejo v vojski svilnate srajce, ker bi se s tem povečala produkcija domačega blaga, uvoz bombaža pa bi se zmanjšal. Mesto Osaka na Japonskem se vsako leto pogrezne v morje za 4 centimetre, kakor je to ugotovil japonski geolog dr. Imamu-ra po 40 letnem študiju. PERUTNINSKI TRG Izvoz :žive perutnine iz Jugoslavije je v zadnjem času zelo velik in znaša do danes že 70 vagonov (po 5000 kg). Večinoma se izvažajo piske in kokoši in sicer v Nemčijo, Švroo in zlasti v Italijo. Cena pa je slaba in se plačujejo piske in kokoši fran-ko Postojna ali Jesenice po S-50 1 ^iiil ilj an<3<; 3. reproducirana religiozni glasba — 22.00: Čas, poročila — 22.20'• Koncert radio orkestra. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Torek, dne 21. novembra: Zaprto. Drama gostuje v Celju z veseloigro Pravica do greha. Sreda, dne 22. novembra: Pohujšanje v do-iini Šentflorjanski. Izven. Globoko znižane cene od 5 do 14 dinarjev. . Četrtek, dne 23. novembra: Praznik cve-točili češenj. Red Četrtek. Petek, dne 24. novembra ob 15: Hamlet. Dijaška predstava po globoko znižanih cenah. Izven. Opera, začetek ob 20. Torek, dne 21. novembra: Pikova dama. Red C. Sreda, dne 22. novembra: Traviata. Red Srsda. Četi-tek, dne 23. novembra: Havajska roža. Red A. Petek, dne 24. novembra: Zaprto. Veletrgovina kolonijalne in špecerijske robe J v cim Jelačin £j uhljema Zaloga sveže, pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. ločna in solidna postrežba! — Zahtevajte cenik! ‘Grgovci in industrijct l lisi se priporoča za inmeviv anj el vseh vrstlrgmke, uradne,reklam-, ^i^m^vniksk mre tn planil! TISKARNA MERKUR LlUB11ANA.GRIGORČICEVAil23 Vžl-2 S-Sl^eharam :7Iskamal1hrkuv. Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek # Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Ureja ALEKSANDER ZELEZNIKAR. — Za TrgOTako-industrijako d. d. >MERKUR< kot izdajatelia tn tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.