Posamezna številka 90 vinarje*. Slev. 215. v uiHH, v mm, me n mmm isn LBIB \LH ma Velja po polti i bb n Mlo lato aaprt).. K 10--ta eo ffl«lM „ .. „ 4 .SO H Nemčijo oeloletno. „ 15-— H ostalo Inozemstvo. „ BO - ▼ Ljubljani na dom Sa selo lato upre].. K 4S-— aa m meaeo „ .. K *•— V iprtTl inlimio nititni „ 3-50 mm Sobotna Izdaja: bi Sa oelo leto.....K 10 — wNemčijooeloletno. „ 12-— ia ostalo lnoiemstvo. „ 15 — Enostoipna petitvrsta (U mm široka ln 3 mm visok« ali «|» prostor) ■a enkrat . . . . po 50« i« dva- ln večkrat ., 45 „ prt večjih naračiliii .i.acrei popust po (lovore. Ob sobotah dvojni tartL Enostoipna petltvrata K V Izhaja vsak dan livzemši ae> delje in praznike, ob 3. ari pop Redna letna priloga vosnl rti W Uredništvo je v Kopitarjevi nlloi itev. 6/m. Bokopiei ta ne vračajo; netranklrana pisma se ne ■e sprejemajo. — Uredniškega telefona itev. 50. e=a Političen list za slovenski naroi Up?;tvnlštvo le v Kopltar|evi nlloi St. B. — Račun poStno hranilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 2B-311, bosn.-bero. št. 7563. — Upravniškoga telefona it 60. V Turčiji se razbur- Sofija, 15. septembra 1918. Napetost med Bolgarijo in Turčijo glede korekture meje pri Odrinu in glede Dobrudže se še vedno ni polegla. Vrše se pogajanja, imamo veliko posredovalcev, v Sofijo prihajajo najrazličnejše visoke osebe, teda uspehi vseh teh pogajanj in posvetov niso danes za širšo javnost. Le toliko lahko povemo, da je položaj še vedno zamotan, mogoče še bolj kompliciran, kot je bil. Toda hipno je pozornost turške javnosti in turškega časopisja koncentrirana na neko drugo točko. Nemčija je v svoji dodatni pogodbi k brestlitovskem mirovnem traktatu nakazala Batum boljševiški Rusiji. Radi tega se Turčija razburja, ker smatrajo Turki Kavkaz za izključno lastno posestno stanje in izključujejo vsako vmešavanje tretjega. V ilustracijo položaja naj navedemo samo nekoliko glasov semkaj došlih listov: »T e r d ž u m a n« piše: »Nemčija je bila in je tujec na Kavkazu in nima tu ne plemenskih, ne verskih, ne političnih in tudi ne gospodarskih interesov. Če odstopi boljševikom Batum, je ravnotako, kakor ce bi odstopila Himalajo Ameriki. Nemci naj vedo, da je Turčija združena s Kavkazom na življenje in smrt. Na tej zemli stanuje 75 odstotkov naših sorojakov.« •> ■ »V a k u f« vprašuje: »Ali se je udeležila naša vlada teh posvetovanj? Ali je potrdila to pogodbo? Mi tega ne verujemo. Ni mogoče, da bi naša vlada akceptirala tako rešitev vprašanja. Vse dokazuje, da so nas ignorirali. Nam je bilo rečeno, da se je razpravljalo pri sestanku dveh cesarjev riamo o vprašanjih, ki tičejo samo njihovih držav, a sedaj je jasno, da se je razpravljalo o miru v Brestu Litovskem. V nemškem glavnem stanu ni bil samo bolgarski prestolonaslednik, ampak tudi bolgarski kralj /e imel sestanek z nemškim cesarjem.« »Z e m a n« izvaja: »Svoječasno se je nemško časopisje smejalo Francozom in in Angležem, ki niso znali ceniti turške sile. A danes bi vprašali: Ali se ne laže ta tisk, ko povdarja, da se zavzema na Kavkazu za turške interese. Nemčija je obljubila, da hoče varovati zemljepisna, zgodovinska, narodna in druga prava kavkaškega prebivalstva, zato so morali pa boljševiki postati gospodarji Batuma. Tako se varujejo koristi malih narodov. Boli nas, da moramo tako govoriti svojim zaveznikom, toda njihovo obnašanje nas je tako razljuti-lo, da ne najdemo dovolj besed ogorčenja, Turčija je upala, da bo v osvoboditvi svojih bratov izpod ruskega jarma dobila pravično nagrado za neštevilne svoje žrtve. Toda bila je ogoljufana s tem, da je Aser-bejdžan odtrgan od svojega glavnega mesta. Proti temu mora naša vlada, aserbej-džanska, in naši bratje na Kavkazu nastopiti skupno in brez odlašanja.« Jugoslovansko vpra- Jugoslovansko vprašanje postaja dan na dan bolj pereče. Listi polnijo svoje predale o nas. Zelo jih skrbi naša bodočnost. Posebno Mažare in Nemce, Če se ozremo kako je bilo pred letom in danes, nam je jasno, da je uresničenje majniške deklaracije gotova stvar. Vsak kompromis, vsako politiko etape odklanjamo. Jugoslavija ali smrt, to je naše geslo. Ni je več sile, ki bi nas odvrnila od naše življenjske zahteve po svobodi, združeni samostojni Jugoslaviji Slovencev, Hrvatov in Srbov pod habsburškim žezlom. Veliki čas zahteva, da smo edini. In ne samo Jugoslovani, ampak vsi Slovani monarhije. Mažari o iugeslovanskem vpraSaniu. O bivanju grofa Tisze na Hrvatskem ■n o njegovem potu v Bosno in Hercegovino, a eventualno tudi v Dalmacijo, prinašajo mažarski listi obsežne komentarje, tfsi listi novdarjajo. da je oot grofa Tisze v zvezi z informacijami o jugoslovanskem vprašanju, dalje z nekimi spremembami v državnopravnem položaju posameznih jugoslovanskih dežel in končno baje z nekaterimi osebnimi spremembami na različnih mestih. Kot rdeča nit se vleče skozi kombinacije mažarskih listov posebno kombinacija, da postane iz Bosne-Hercegovine in Dalmacije posebna država s suvereniteto in neposrednim vodstvom kraljevine Ogrske. — »Pesti Naplo« piše, da je dobil grof Tisza pri svoji zadnji avdijenci v svojstvu polkovnika posebno misijo, ki je v zvezi z ogrsko politiko. Od vseh strani se zadnji čas pojavlja v vedno konkretnejši obliki kombinacija, d a se Bosna in Hercegovina pridružita Ogrski in da se mora jugoslovansko vprašan je rešiti definitivno še tekom vojske. To vprašanje se baje reši v najkrajšem času in nekateri politiki spravljajo v zvezo avdijenco grofa Tisze s tem vprašanjem. »V čisto resni formi se govori o tem, da se Dalmacija odtrga od Avstrije in da bo sedaj združena z Bosno-Hercegovino po vzoru hrvatsko-slavonskih sestrskih dežel pod žezlom svete ogrske krone.« »Pesti Naplo« pravi, da je ta kombinacija za sedaj še prezgodnja. — »Az Ujsag« izve, da je grof Tisza konferiral v Zagrebu z banom in podbanom o jugoslovanskem vprašanju, nadalje o dalmatinskem in bo-senskem vprašanju. Avdijenca grofa Tisze je posebno vznemirila stranko grofa Ka-rolyja. Ureditev vprašanja Bosne in Dalmacije je stopilo v štadij nujnosti. Baje urgirato rešitev kralj sam. Po vesti tega lista bi se imela pridružiti Dalmacija Hrvatski, .Bosna-Hercegovina pa Ogrski. Bosna bi baje dobila bansko vlado, ki bi bila vodena iz Budimpešte. Pozitivnega načrta za sedaj še nimajo. — »Vilag« piše med drugim: »Hrvatska politična situacija se ta čas nahaja v štadiju krize. Ban še ni demisijoniral, ali mnoga znamenja kažejo, da je odnošaj med ogrsko vlado in banoih napet. Ogrska vlada ni predložila v sankcijo hrvatskega volilnega reda, ki ga je sprejel hrvatski sabor. Preprečuje se imenovanje obeh sekčnih načelnikov. Glede jugoslovanskega vprašanja krožijo najbolj pustolovne kombinacije in ni nobena tajnost, da hoče Wekerle pridružiti Bosno - Hercegovino neposredno Ogrski. Ta načrt je izzval v hrvatskem javnem mnenju najostrejško opozicijo, ki bi imel v celem jugoslovanskem vprašanju nepregledne posledice. Zopet se govori tudi o tem, da bi imel priti na čelo Hrvatske general, ter se imenujejo s tem v zvezi imena Boroevič, Čičerič in Sarko-tič. Tudi prehranjevalne razmere so v deželi take, da se ne bodo mogle dolgo vzdržati. V tem napetem in zapletenem položaju je pot Tisze na Hrvatsko na vsak način nekaj, kar zelo vzbuja pozornost.« Jugoslovani in german-stvo. »Kolnische Volkszeitung« priobčuje članek o jugoslovanskem vprašanju, ki ga je spisal neki avstrijski sotrudnik. Piscc opozarja na izpremembo nemškega stališča nasproti slovanstvu, s katerim bi se Nemčija sedaj rada sporazumela, in nadaljuje: Izprememba v političnem razmerju med nemštvom in slovanstvom se dotika tudi razmerja med Nemci in Mažari. Av-strijski-ogrski dualizem jc v jugoslovanskem vprašanju vsekakor zelo prizadet. To nam le prejasno razodeva nervoznost mažarskih politikov. Boje se federalizacije Avstrije; stavijo protizahteve v poljskem vprašanju, katerega avstro-poljska rešitev — ki pa še nikakor ni gotova — bi poine-njala za Avstrijo prirastek moči; dalje hočejo, kar bodi mimogrede povedano, so-odločevati nad Galicijo, a trdovratno odklanjajo, da bi se financielno udeležili obnovitve te dežele, Te protizahteve Mažarov se obračajo na jugoslovanska ozemlja; ne manjka merodajnih ogrskih politikov, ki zahtevajo pripojitev Bosne in Hercegovine in cclo Dalmaciic deželam ogrske krone. V jugoslovanskem vprašanju hočejo I Mažari sami odločati. Nemci osrednjih j velesil bi storili težko napako, ako bi ho- ' teli v jugoslovanskem vprašanju biti nevtralni, Saj je jugoslovansko vprašanje krilo v sebi kal za svetovno vojno. — Nato opisuje člankar postanek in razvoj hrvat-sko-srbske koalicije in čiste stranke prava ker njune politične •cilje. Med tema dvema političnima strujama, piše člankar, mora sedaj voliti ogrska vlada. S srbsko-hrvat-sko koalicijo ne more več dalje vladati; to bi se reklo očitne izdajalce postaviti za vladarjeve namestnike v deželi. Nasproti velikohrvatskemu gibanju pa vztraja ma-žarstvo zaradi njegove avstrijske orientacije na stališču močnega nezaupanja, tako da moramo biti pripravljeni na počasen potek banske krize, Vprašanje je sedaj, kako naj se Nemci centralnih velesil ravnajo v jugoslovanskem vprašanju? Avstrija kot donavska država in njena hrbtenica, nemštvo, se mora v presoji jugoslovanskega vprašanja zavedati svojega poslanstva, da veže zapadno slovanstvo z german-stvom. Za le-to ima jugoslovanstvo največji pomen, ker posreduje promet z Balkanom. Čim večja je žrtev, ki jo obe državni polovici habsburške monarhije do-prineseta jugoslovanskemu vprašanju, tem boljše bo jamstvo za temeljno orientacijo jugoslovanskih stremljenj po zedinjenju na hrvatski podlagi, tembolje bo za Avstrijo-Ogrsko, za osrednji velesili sploh. Dualizem ne sme biti nikaka ovira. Od pravega vodstva in sestave oziroma brambe proti političnim silam, ki se čutijo med Jugoslovani, je za bodočnost monarhije veliko odvisno. Mnogo se more tu pridobiti in veliko izgubiti. hašišu matf.?&m! Matere! Koliko izmed Vas je takih, ki so morale v teku vojne nasititi svojega otroka s praznimi besedami namesto s kosom tečnega kruha? In koliko Vas je, ki pričakujete s strahom dneva, ko boste stale pred svojimi otroci praznih rok, izogibajoče se njihovim prosečim pogledom. Ne varajmo sebe! Preden bo še končana strahota vseh strahot, bo še mnogo, premnogo mater, ki bodo morale gledati, kako umira od lakote njim najdražje bitje, njihov otrok. Matere! Na Vas apeliramo predvsem, da na »Narodni blagdan«, ki bo 21, in 22. septembra, dejansko izkažete svojo ljubezen do otrok. Čeprav morda ravno Vaš otrok ni še potreben pomoči splošnosti, pa vendar ne morete ostati trde napram otrokom drugih mater, ki jih že sedaj trpinči najhujša bol, bol, da morajo odrekati — brez svoje krivde — svojim otrokom najpotrebnejše za vsakdanje življenje. Matere! Vse za eno, ena za vse. Kdo naj globlje pojmuje pomen »Narodnega blag-dana« kakor Ve? Ne zapirajte duri svojih domov, ko potrkamo 21. in 22. septembra pri Vas, proseč Vas pomoči za našo, Vašo bedno deco. Odbor SHS žena za siročad. Kritsč&n p©8©iaf si??!. Ogrskem« Fuzija med stranko Tisze in \Veker-leja je gotova stvar ter se že splošno govori o rekonstrukciji Wekerlejevega kabineta. Rekonstrukcija se izvrši tako, da vstopijo v kabinet pristaši Tisze, sam Tisza pa ne prevzame nobenega ministrstva, ker se namerava v bodoče posvetiti vodenju splošne politike v monarhiji, kakor se to vidi tudi po njegovem sedanjem potu po jugoslovanskih krajih. Informirani krogi pravijo, da aspirira grof Tisza na mesto zunanjega ministra. V zvezi s tem javlja novo Karolyjevo glasilo »Virradat«, da se pripravljajo važne spremembe v notranji in zunanji politiki, da je položaj Wekcrlejeve vlade žc omajan v temeljih, ravnotako tudi položaj grofa Buriana, ki ni mogel utrditi svojega stališča niti z zadnjo mirovno ndto. » Virradat« dostavlja, da se poslužujejo reakcionarni krogi vseh sredstev, kako bi predstojei> soremembe vnorabili v svojo korist ter da med ta sredstva spada baje tudi pot grofa Tisze. 0 priliki navzočnosti dr. Wekerleja na Dunaju poroča »Az Est«, da smatrajo na Dunaju, da je prišla ogrska vlada v krizo, da so v ogrski vladi različne težave kakor tudi ocl strani barona Hussareka, grofa Buriana in še nekaterih članov avstrijskega kabineta. Po tej informaciji se želi vrniti na fronto — honvedni min. Szur« may. Šef avstrijske prehrane grof Land-wehr tudi nasprotuje politiki dr. Weker' leja. Kakor se iz teh glasov vidi, se nahaja Wekerlejeva vlada v kritičnem položajut a v Budimpešti upajo, da se bo cel polo« žaj razjasnil čez tri tedne, ko se sestan' ogrski parlament. Ententa odklanja ^urianci« v® noto« Nepričakovano hitro so odgovorili vodilni državniki entente na noto, s katero jih jo povabi! avslrijski-ogrski zunanji minister grof Burian na zaupna pogajanja o miru. Prvi ja odgovoril Balfour, dve uri potem, ko je prebral besedilo v časopisih. Odgovoril je z ne, toda povedal je, cla si želi veliko Angležev miru. Pravzaprav je bil Balfourjev govor naslovljen na Nemčijo, od katere je zahteval zagotovil z ozirom na Belgijo, Alzaciio-Lorena in na Rusijo, predno se vsede k zeleni mizi. Previdni angleški zunanji minister, ki se lei redkokdaj oglasi, si je zavaroval za vsak slučaj prosto postopanje s svojo opazko, da izvaja le svoj zasebni nazor. Balfour in ameriški vodilni državni tajnik Lansing, kakor tudi francoski ministrski predsednik Clcmenceau so posebno naglašali, da jim gre v prvi vrsti z» to, da se za vselej zabrani vojska. Zelo kratko izjavo je podal Lansing, ki j« zahteval, naj Avstrija-Ogrska predvsem pri-pozna znane mirovne nogoje Združenih držav, Lansing je gotovo mislil na znane štiri točjcel WiIsonove binkoštne poslanice, v katerih je povdarjal: 1. Pogodba se mora skleniti na temelju pravičnosti tako, da se doseže trajert mir. 2. Narodi in dežele ne smejo po kaki oblasti premikati se okoli, kakor da so predmeti aH kamni v kaki i^ri. če ludi gre za velike' igro ravnotežja moči. 3. Vprašanja, kj, jih ie sorožila sedanja vojska, se morajo rešiti v korist prizadetih narodov in 4. da se morajo ugoditi v najobsežnejšem smislu narodne z.ahteve^ ker če se to ne zgodi, bi se zopet najbrže kmalu motil svetovni mir. Izključeno ni, da odgovori ententa Bti:rf-anu v Lansingovem, oziroma v \Vilsonovem smislu, ker je tudi Clemenceau naglasil potrebo večnega miru. Burian je povedal poslancema Marckhlu in Neunteufflu, da je podvzel mirovni koraki samostojno. Predsednik nemškega državnega' zbora Ichrenbach je pa izjavil, da upa na premirje med zimo. Navadno jc sklenjenemu premirju sledi! trajen mir, po katerem vse nre« I peni. Balfour o Burian .ivi noti. London, 16. (K. u. Nadaljevanje včerajšnje, brzojavke.) Predstavljajte si razgovore, kali r-šnih si žele Avstrijci! Predstavljajte si pol i u-cata diplomatov v eni sobi skupaj! Govorjenje bi tako uredili, da se ne zagovore. Uradno niso odgovorni. Predstavljajte si, kako bodo sodili o od dne do dne menjajoči se igri na bojišču! Proli dogovorom je še važen ugovor. V nekaterih manjših vpraašnjih, ki so v zve;ri z vojsko, se morata premagati trma in satn.o-ljubnost. Želo veliko vprašanj je, o katerih sodim, da se nc morejo z razgovori dovolj visoko ceniti. Ali se že bližamo dobi, ko jih bo mogoče rešiti? Bojim se: da nel Predno pridemo v to dobo, se morajo odločiti večja vprašanja, o katerih ni mogoče dvomiti. Ni mogoče napačno umevati meniajočega se stališča vlad, ki so ga zavzemale. Popolnoma jasno so svoje stališče obrazložile. Kaj pomaga, 6e se prično potem neobvezni razgovori? Dovolite mi, da pojasnim to na sedanjem položaju! Predno smo zvedeli o avstrijski ponudbi o predlaganih razgovorih neodgovornih os<»b, smo brali uradno izjavo nemškega podkan-clcrja. Govoril je daljši govor, v katerem ie jasno in nedvomljivo povedal, kako misli o posameznih vprašanjih. Poznajo li uradna dunajska mesta in sestavitelji note govor pod-kanclcrja, ali ga ne poznajo? Podkancler j« postal deloma zato, ker zastopa liberalizem j in po-ebno še, ker mislijo, da je v milosti večine državnega zbora. Govoril ni v imenu n»ij-ekstremnejših, marveč za liberalno krilo vlade. Popolnoma jasno jc: Vzemimo si na prime* Belgijo za zgled. Uporablja znamenite besede, toda po moji sodbi jc nameraval reči: Nern-čiia čuti, da mora res obnoviti neodvisno Belgijo. Nemčija ne izjavlia izrecno, da mora kaj storiti, da sc obnovi blagostanje v Beljiji lr da namerava odškodovati deželo, katero j« : opustošila, ji delala silo in jo uropala. Zii se, ! da so voljni pripoznati Belgiji njeno neodvisnost, ako uvede gotove notranje spremembe. Po moji sodbi je to najjasnejša izjava, ki smo jo čuli od kakega zastopnika nemške vlade. Opozarjani na okolnost, da nemška vlada izrecno odklanja, kar smatramo mi za, neka£ kar je samo ob sebi umljivo: Belgija, s katero se ie nečuveno postopalo, se mora obnoviti in odškodovati. Nemčija je zdaj izsilila boljševiški vladi 300 milijonov funtov šterlingov odškodnine za izgube, ki jih je, kakor sodi, imela v Rusiji. Rad bi zdaj vedel, kakšno krivico je delala Rusija Nemčiji, ki bi se morala primerjati z nemško, Belgiji zadano krivico. Je li to resno, če Nemčija, ki vzame od Rusije 300 milijonov funtov šterlingov, ne tla niti šilinga odškodnine Belgiji? Če tako sodi nemška vlada, ne more noben razgovor koristiti. Zdi se, da zahteva Nemčija povračilo svojih kolonij. O tem vprašanju ne nameravani razpravljati, a tudi tu izrecno izjavljam: gre za vprašanje, o katerem ni mogoče dvomiti in stoje Nemci na eni in mi na drugi strani. Nemogoče se mi zdi, da bi razgovori premostili tako veliko težavo in da vrnemo Nemčiji oblast nad tistim nesrečnim prebivalstvom, ki ga je zlorabljala in da damo Nemčiji zopet nadzorstvo mornariških opirališč, ker bi se ne nadzorovalo le zveznih črt v delu britske črte, marveč bi gospodarila na črti vsega obrata. (Pritrjevanje.) Kako naj se doseže sloga potom razgovorov? Ne vem odgovora. Alzacija-Lorena jc točka za se. Nemčija je v minulem tednu po svojem podkanclerju izrecno izjavila, da ne namerava spremeniti meja nemške države in opustiti nemško ozemlje, v katero se mora v vseh okolnostih všteti tudi Alzacija-Lorena. Kako naj se pri razgovorih doseže uspeh, si ne moremo predstavljati. Pečajmo se s strašnimi zahtevami Nemči- 1e v vzhodni Evropi. Liberalni nemški pod-cancler je izjavil, da ostane v veljavi usoda Poljske in usoda narodov, ki meje z Rusijo, kakor tudi v Bukareštu sklenjeni mir, ki je Spremenil Rumunijo v vazala in da bo Nemčija sama odredila, v kakšni meri se naloži tajenim vzhodnim sosedom hlapčevstvo. To je zadnja beseda, spregovorjena tako jasno, da izključuje vsak dvom. Nobena govorniška spretnost ne more omiliti takih težkoč in dokler tisti, ki vodijo usodo Nemčije, bodi si že glavni stan, cesar, kancler, podkancier ali državni zbor, niso pripravljeni, da govore odkrito ali da so vsaj pripravljeni na rešitev, ki soglaša s tem, česar se drže naši zavezniki glede na pravico, civilizacijo, pravičnost in mir, le razgovori ne koristijo. Narodi ententnih dežel resno, da celo strastno žele miru, a tako neumni niso, kakor si jih menda nekateri njihovi kritiki osrednjih velesil predstavljajo. Znano jim je namreč, da morajo ostati brez uspeha razgovori, dokler ni Nemčija pripravljena, presojati obstoječih vprašanj v duhu, ki se zelo razločuje od duha, ki preveva' njene državnike. Opisane okolnosti me silijo k sledečemu zaključku: Če stavijo take predloge, kakršne so predlagali, tega niso storili z namenom, da se sprejmejo in ne mislijo, da se morejo sprejeti, marveč da so jih predlagali zato, ker mislijo, da bi s svojimi predlogi ločili kakega zaveznika od drugih in da poostre kakšno obstoječe mnenje nazorov med zavezniki in da tako oslabe skupno stremljenje v dosego zma- fe, ki se pojavlja sedaj na vseh frontah — v ranciji, Italiji, Mezopotamiji, kakor tudi v Rusiji. Z velikim premagovanjem samega sebe, toda skoraj brez dvoma sem se približal končnemu sklepu, da ta predlog ni poskus, da se firide do poravnalnega miru, marveč poskuša e oslabiti moči, ki so se njim nasproti pokazale na fronti premočne, ker skušajo vplivati na častna, a le zapeljana čustva, ki obstojajo po njih nazoru v vseh deželah in o katerih sodijo, da morejo privesti do njim ugodnega načrta in da služijo njih nameram. Njin predlog ne more prinesti miru; gotovo vem, da ne bo med zavezniki izzval nesloge, ker vlada v popolni meri medsebojno zaupanje. Da se ohrani medsebojno zaupanje, je in bo storila dežela vse, kar je mogoče. Če poskuša Nemec, da se oblači v barve predsednika Wilsona in predstavlja vlogo, o kateri misli, da je Wilsonu všeč, je zelo neroden, ker ni odkritosrčen. Naj se že oblači kakor hoče, vedno se pojavlja z oklopom zavarovana pest. Prav imajo tisti, ki mislijo, da ne morejo pogajanja nikdar učinkovati in koristiti, dokler ne bodo tisti, ki so odgovorni za nemško politiko, razumeli, da s tem, če si izvojujejo ali spretno uporabljajo Wilsonove besede, njihova politika povsod v istem trenutku postopa v protislovju z Wilsonovimi nauki, ne morejo zavesti najpriprostejšega državljana v deželah zaveznikov. Po tem, kar sem vam povedal, boste hitro ustvarili sodbo, da skoraj ni verjetno, da more predlog roditi uspešnih posledic. Čim-■ bolj ga primerjamo z načinom nemškega postopanja, tem bolj se kaže, da načrt ne more povzročiti drugega, kakor da vzbuja nade, katerih uresničenje ni mogoče. Približal nas ne bo strašno zaželjenemu častnemu miru, ki naj ne konča le trpljenj, ki jih prenašamo, marveč ki naj nam tudi jamči, da ne bodo tudi naši otroci pretrpeli takega trpljenja. (Dolgotrajno pritrjevanje.) LoDdon. 17. (K. u. Rcuter.l Časopisje pritrjuje nazorom, ki jih je izrazil Balfour. Konservativno glasilo »Daily Telegraph« piše, da ni misliti na najmanjši uspeh. »Morning Post« tudi pritrjuje Bdiourju. »Star« piše: Nemčija mora vun iz svoje vojaške dupline, da odkritosrčno pove, če se odpove svojemu vojaškemu častihlepju v Rusiji, Rumuniji, Belgiji ali kje drugje. Odgovor Združenih držav Burianu. Washinglon, 17. (K. u. Reuter.) Državni tajnik I.ansing je objavil sledečo izjavo: Predsednik me je pooblastil, da podam sledečo izjavo: Odgovor ameriške vlade na avstrijsko-ogrsko noto r.e bo tako-le glasil: Vlada Združenih držav sodi, da je mogoč lc en odgovor na predlog avstrijske-ogrske vlade, ki je večkrat in popolnoma iskrenito naznanila pogoje, na katerih temelju so Združene države pripravljene, da se pečajo z mirom. Ugodila ne bo nobenemu predlogu za posvet o zadevi, o kateri je svoje stališče jasno izrazila. Newyork. 17. (K. u. Reuter.) Javno mnenje in časopise Združenih držav odklanjajo z nekaterimi izjemami podvzeti korak avstrijske-ogrske vin de, čef, da tvori !e del vojske tevtonskih goljufij. Reatf. 18. rflolldnash Nieuwsbureau poroča iz Wsshingtona: Lansingova izjava je taka, da ni mogoče dvomiti, kako bo odgovorila Amerika. B-ar.ting o Burianovi noti. Stockhclm, 17. (K. u.) V Soederlegc je govoril Branting o noti grola Buriana. Obžaloval bi, če jo ententa enostavno odkloni. Seveda uir.eva, da entesta težko verjame o poštenem mišljenju milih glasov, a se lahko prep.riča o iskrenitosti. Obžalovati mora, ker nota govori izključno 1? o udeležbi diplomatov pri diskusiji. Stališče Vatikana. Amsterdam, 18. (K. u.) »Daily News poroča 16. t. m. iz Rima: Avstrijsko-ogrsko mirovno ponudbo so pričakovali. Ne ve se še, kakšno stališče bo zavzel papež, ker se bode morebiti oziral na okolnosti. Vatikan pa pola-.ga veliko važnost na inicijativo Avstrije-Ogr-ske, ki nas bo približala miru, če tudi ne doseže uspeha. V Vatikanu se splošno sodi, da je nastopila Avstrija-Ogrska samostojno, dasi se misli, da je noti pritrdila Nemčija. Vatikan ne odgovori Burianu? Berlin, 18. »Berliner Tageblatt« poroča Lugana: »Corriere della sera« javlja iz krogov Vatikana, da Sveta stolica na avstrijsko-ogr-sko noto ne bo odgovorila. Clemenceau o Burianovi noti. Pariz, 17. V današnji seii senata je govoril ministrski predsednik Clemenceau o av-strijski-ogrski mirovni ponudbi. V svojem govoru, s katerim je mirovno ponudbo cfdločno odklonil, je izvajal med drugim: Nismo še popolnoma zmagali. Po štirih letih neizmerne žalosti sc je zasukala sreča in prisilila na umik cesarjevo armado. Prišel je v resnici dan, katerega so napovedovali naši predniki nad pol stoletja^ Naši otroci so na poti, da končajo veliko dejanje, katerega so pričeli naši očetje. Naši voiaki se hočejo zmagovito vojskovati naprej, dokler ne bo bila ura, v kateri bo sovražnik umeval, da med pravico in zločinom ni sprave. Čul sem celo, da se mir z vojaško odločitvijo ne more doseči; tako Nemec ni govoril, ko ie otvoril vojsko in izpustil na nas svoje grozote, ker so njegovi voditelji takrat delili narode, kakor se. razdeljuje živina. Vojaška odločitev, katero razglasila Nemčija, nas sili, da nadaljujemo vojsko. Ne iščemo miru, ker hočemo, da se doseže pravični in trajni mir tistim, ki pridejo za nami, da bodo obvarovani strahot preteklosti. Sinovi domovine, odhajajte in osvobodite narode od zadniih strahot, odhaiajte in zmagajte! Cela Francija, celo misleče človeštvo je z vami! Baron Burian o svoji mirovni noti. Dunaj, 18. Zunanji minister baron Burian je izjavil poslancema Marckhlu in Neunteuflu glede na mirovno noto: Na noto se je že dolgo časa mislilo. Dogodki na bojišču je niso povzročili ali vplivali na njo. Predlog nadaljuje dosledno avstrijsko-ogrsko politiko in temelji na prepričanju, da kljub nasprotnim trditvam hrepene vojskujoči se in nevtralni narodi po miru in da je posebno za evropske narode boljša mirna poravnava, kakor nadaljevanje vojske. Korak je podvzel minister sam, seveda je samo ob sebi umljivo obvestil o njem zaveznike in si zagotovil njih načelno pritrditev. Nastopil je sam, ker se je hotel izogniti tudi videzu mirovne ponudbe osrednjih velesil in ker je hotel predlog predložiti naravnost vsem vojskujočim se velesilam. Če še naprej govore državniki vsak zase, bi ne bilo le brezplodno, marveč bi celo škodovalo mirovnim možnostim. Na nesporazumljenja je pripravljen, a z_ ozirom na veliki nameravani smoter ne prihajajo v poštev. ,asno se bo pokazalo, da se zvestoba, ki veže osrednje velesile, ne bo zrahljala. Stališče Španske. Budimpešta, 18. »Az Est« poroča iz Madrida: Ministrski predsednik Dato je poročal včeraj ministrskemu svetu o Burianovi noti. V nadaljnjem svojem poročilu je povdarjal, da je ententa prijazna Španski. Vprašanje premirja. Stuttgart, 18. Predsednik državnega zbora Fehrenbach je izjavil zastopstvu časopisja centra, da ni nikakega povoda za Hertiingovo krizo. Grof Herlting je prevzel kanclerstvo v sporazumu s politično večino nemškega ljudstva, a delal je tudi na vzravnavo z drugimi željami in stremljenji. Brez dvoma so se pojavila nasprotstva v večini. Zdaj, ko si o mirovnih smotrih merodajni vojaški in politični krogi več ne nasprotujejo, ni nobenega pomisleka več proli Hertlingu. O vprašanju premirja je Fehrenbach rekel, da upa na premirje vsaj pozimi vkljub vojnemu kričanju nasprotnikov. Berlin, 18. Trdi se, da bosta vstopila v vlado dva socialna demokrata, če se jim v nekaterih zahtevah ugodi. Maribor, 18. septembra. Podajamo brez komentarja sledeče poročilo iz zadnje seje našega »Gospodarskega sveta«; »Mestni svetnik Valenta poroča o preskrbi z moko in kruhom, ki se je pač zboljšala, ki pa vendar še ne zadošča za popolno oskrbo gospodinjstev. Posebno se še ni mogla zagotoviti prejšnja množina jedilne moke po pel kilograma na teden za osebo. Ker vlada, kakor se zdi, noče in ne more prevzeti jamstva, da bo prebivalstvo zadostno preskrbljeno z moko in kruhom do prihodnje žetve, se je v zaupni seji posvetovalo o potrebnih ukrepih, da ne bomo nepripravljeni za bodočnost.« Zadnjič smo poročali o pomanjkanju premoga. Že sedaj živimo le od rok v usta in je nevarnost, da danes ali jutri ne bo več niti premoga za kuho, niti za pečenje kruha. Enako je tudi s premogom za plin. Zaloge premoga mestne plinarne so pošle h novi dohodi so tako pičli, da bo treba danes ali jutri zapreti plinarno. Tako je že danes, a kaj bo šele pozimi! Na zadnjem občnem zboru »Schulve-reina« so tožili, da vsled pomanjkanja in draginje stavbnega materijala ne morejo zidali nikakih novih šolskih stavb. To jim je posebno žal glede Spodnje Štajerske, kjer je vojna ustavila germanizatorično delovanje tega nemškega bojnega društva. Zato pa obljubujejo, da bodo takoj po vojni zgradili »Schulvereinsko« šolsko poslopje v Srečini v smislu zapuščine župana Menhafta. No, mi smo prepričani, da po vojni »Schulverein« ne bo imel več prilike, da bi strašil do naših krajih. Znani ptujski Ornig si je cmislil novo sredstvo za vzgojevanje janičarjev. Osnovati misli »Dom za vzgojo in sirotišnico«, namenjeno predvsem sirotam padlih vojakov. Ornigu se je posrečilo že marsikaj, dvomimo pa, da se mu posreči ta najnovejši načrt, ker pač ne bo mogel nabrati potrebnega kapitala. Kapital za vzdrževanje kakega »Štajerca« se že spravi vkup, toda vse lcaj drugega je tako podjetje, kakor je je zasnoval Ornig s svojo sirotišnico. Tu treba milijonov, ki jih spodnjeita- jerski nemčurji, ki poznajo samo grablje, pač ne bodo spravili vkup. Sicer bi bila misel sama na sebi zelo lepa in namera človekoljubna, ko bi ne izšla od Orniga. Toda tega moža poznamo predobro in vemo, da je njemu le za ger-manizacijo in ne za človekoljubje, ne za to, da bi pomagal sirotam. Sicer pa, naj Ornig in tovariši le uga« njajo svoj šport. Mi pa bomo v Jugoslaviji sami poskrbeli za svoje sirote. Jesenske bitke na vseh bojiSflh. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dnnaj, 18. septembra. Uradno: Italijansko bojišče. Italijan je nadaljeval svoje napore, da bi osvojil naše postojanke v ozemlju Monte Pertica. Cilj njegovih včerajšnjih, s silnim topniškim ognjem in ognjem min spremljanih capadov je bil hrbet Tassona, proti kateremu je petkrat navalil. Sovražnik je bil vsakokrat v silnih bojih od blizu odbit. Na Monte Tomba in na Monte Sola-rolo so se izjalovili sovražni približevalni poskusi. Na visoki planoti vzhodno od Asiaga' od časa do časa težki topniški boji. Številni sovražni letalci so metali na več krajih za piavsko fronto in v dolini Adiže bombe, ne da bi napravili znatno škodo. Albanija. Delni napad Italijanov ob obrežju je bil odbit. Na višinskem pobočju jugozahodno od Berata, kjer smo pomaknili svoje črte proti jugu, so bili odbiti sovražni napadi. Zahodno bojišče. Pri c. in kr, četah nič novega. Načelnik gen. štaba, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 18. septembra. Veliki glavni stan: Vojna skupina kraljeviča Ru-p e r t a. Pri Ypernu smo odbili sunke, na cbeh straneh prekopa La Bassče večkrat ponovljene delne napade sovražnika. Vojna skupina gen. polkovnika p 1, B o e h n a. Poskus sovražnika, da bi se prebil severno od gozda Holnon do naših črt, kakor tudi delni napadi proti Holnonu in Essigny le Grand so se izjalovili. Vojna skupina nemškega česa r j e v i č a. Med Ailetto in Aisno je Francoz nadaljeval svoje napade. Dopoldne je napadel med Vauxaillonom in Allemantom, popoldne pa po najmočnejšem ognju na celi fronti z močnimi silami. Sovražnika, ki je bil sprva na Pinonu in južno od ceste Laffaux-Chavignon vdrl v naše črte, smo s protisunkom vrgli zopet nazaj. Proti ostali fronti naperjeni napadi so omagali pred našimi črtami. Vojna skupina pl. G a 11 wi t z a. Nobenih posebnih dogodkov. Vojna skupina vojvode Alberta. Manjši poizvedovalni spopadi ob lo-renski fronti in v Vogezih. Makedonsko bojišče. Vzhodno od Črne so Bolgari od dne 15. septembra v boju s Francozi, Srbi in Grki. Da odbijejo sovražnika so bjli poslani v boj tudi nemški bataljoni. Berlin. 18. septembra, zvečer. Uradno: Angleško-trancoski napadi na široki fronti od Havrincourta do Somme. Proti sovražniku, ki je vdrl na središču bojišča med Havrincourtom in potokom Omignon smo uvedli protinapade. Na ostali fronti so se sovražni napadi izjalovili. Bojujemo se povsod zahodno od naših starih Siegfriedo-vih postojank. Ludendorff. * « * Iz vojaških razmotrivanj: Zdi se, da nam bo jesen prinesla na vseh bojiščih najhujše boje. Na zahodu se generalissimus Foch pripravlja za nove velike bitke, na Beneškem se )e pričela italijanska ofenziva s silnimi napadi proti našim gorskim postojankam, v Makedoniji pa stoje Bolgari v trdem boju proti svojim združenim sovražnikom. Severno od Soissona so Francozi nadaljevali svoje trdovratne napade, katerih cilj je, da potisnejo Nemce iz njihovih postojank med Aisno in Ailetto. Italijani so tudi v torek zaman napadali naše črte med Brento in Piavo. Močan topov-ki ogenj, ki divja na visoki planoti Sedmih občin, napoveduje razširjenje bitke proti prosto- fu na obeh straneh Asiaga. Ob Piavi so Ita-ijani zaenkrat še mirni. Vendar pa se živahno pripravljajo na nasilno prekoračenje reke, Napad francosko - grško - srbske ententne armade proti Bolgarom v zahodni Makedoniji je vsekako v zvezi z dogodki, ki se odigravajo v rumunski Moldaviji, kjer skušajo s pomočjo francoskih častnikov in aktivnim sodelovanjem kraljice in prestolonaslednika ustvariti novo vzhodno fronto proti osrednjima velesilama in Bolgariji. Italijansko uradno poročilo. 17. septembra. Severno od Grappe je sovražnik včeraj s petimi protinapadi skušal Jublje zopet osvojiti zgubljeno ozemlje. Ob koncu doline Seren je bil gladko odbit, Število tekom malih, v tem kraju med dolino Cesilla in Col del Orso izvajanih akcij ugrabljenih ujetnikov znaša 442. Poleg tega smo zaplenili 20 strojnih pušk in en mal top. Naši po-zvedovalni oddelki so pričeli s sovražnimi izpostavljenimi posadkami na pobočjih Nozzole (Judikarija) in vzhodno od Mori (dolina Laga-rina) živahen boj. Ujeli so nekaj ujetnikov in f)oleg tega zaplenili štiri metalce min. V do-ini Brente so pri zapori Crotella presenetili malo posadko in jo ujeli. Sovražna artiljerija je posebno delovala ob Piavi pri Montellu, med Fagase in Fossalto. Naši in naših zaveznikov letalci so uspešno obstreljevali vojaške naprave pri Levicu (dolina Sugana) in sovražna letališča v dolini Adiže, kakor tudi na beneški nižini. Sestrelili smo tri sovražna letala in 1 pritrjeni zrakoplov. 18. septembra. V noči od 16. na 17. t. m. in včeraj je sovražnik izvajal srdite pehotne napade, ki so bili pripravljeni z močnim topniškim ognjem proti našim oddelkom na koncu doline Seren in severno od Grappe. Sovraž. nik, ki je bil odbit in od nas večkrat napaden, je imel težke zgube, ne da bi dosegel drug uspeh, kakor da je mogel vzeti neko našo naprej potisnjeno postojanko, ki je bila preveč izpostavljena ognju njegovih baterij. Zaplenil je poleg tega 1 strojno puško in 1 metalec ognja. Pozvedovalne patrulje na zahodnem pobočju doline Gadene. Ob Cornonu od časa do časa topniški dvoboji. Na različnih odsekih gorske fronte in ob Piavi smo opazili požare in eksplozije muni-cijskih zalog. V sovražnih črtan doline La-garina in Arse so naši letalci z uspehom metali bombe na sovražna letališča in naprave. V Suganski dolini ter med Piavo in Tilmen-tom smo v zračnem boju sestrelili dve sovražni letali. Kaj se godi v Rumuniji! Berlin, 18. »Nordeutsche Allg. Zeitung« poroča: V Rumuniji se spletkari na to, da se Rumunija zopet pridruži ententi in napove vojsko osrednjima velesilama. Marghilomanova vlada nosi z ozirom na te spletke veliko odgovornost. Osrednje velesile, katerih zmerno balkansko politiko ogroža agitacija, pazno zasledujejo razvoj in jih ni mogoče presenetiti. Njih koristi so popolnoma enake. Mir, ki si ga ie zagotovila avstrijska-ogrska monarhija v Bukareštu, je v nevarnosti, kakor tudi nadvlada Bolgarije na Balkanu. Nemčija bo seveda na strani svojih zaveznikov varovala in branila bukareški mir. Upamo, da bo Marghilomanova vlada močna dovolj in da bo obvladala rumunsko državo v smeri, ki io je spomladi pripoznala _četverozveza popolnoma premagani Rumuniji. Strateeični načrti entente v Rušili. Stockholm, 18. septembra. »Sarja Rosij« poroča: Ententa izvaja osredotočeni sunek v Rusiji po sledečem načrtu: Na severu ogroža boljševike 1&.000 do 20.000 zveznih čet, ki jih ojačuje 7000 Fincev in Rusov. Na jugu stoji 50.000 kozakov, katerim poveljuje general Krasnov. Na Kavkazu so se uprli domačini proti boljševikom. Pri Baku stoji 10.000 Armencev in Rusov in 2500 mož močna an- Žleška ekspedicija. Na vzhodu stoji 60.000 o 80,000 Čeho-Slovakov in kozakov, v vzhodni Sibiriji stoje Američani in Japonci, katerih število ni znano. Amsterdam. 17. septembra, (Kor. ur.) Japonska je oficielno pripoznala Čeho-Slovake svoie zaveznik*- Kijevski pokret proti boljševikom. Kijev, 18. (K. u.) V Kijevu sta zborovala ruska gosudarstvena duma in državni svet nekdanjega ruskega carstva. Razpravljali so o vprašanju, na kakšen način bi bilo mogoče premagati teror v Rusiji. Sklenili so, da se odpošlje protestna izjava vsem deželam v Evropi. Osrednji odbor ukrajinskih korporativnih zvez je izročil nemškemu veleposlaniku baronu pl. Mummu protestno izjavo proti grozodejstvom, ki jih je zagrešila vlada sovjetske republike. Suhomlinov ustreljen. Berlin, 18. septembra. Iz Genfa: Zasebno se poroča iz Petrograda, da so začetkom septembra ustrelili v Petrogradu bivšega vojnega ministra generala Suhomlinova, Poljaki za poljsko, čelfco, jugoslovansko zvezo in proti nemško-poSlski par* lamentarni večini. L v o v , 15. septembra. Tu se je vršilo zborovanje poljskih političnih lvovskih krogov, katero je sklical eksc. dr. Glombinski. Govorili so: posl. dr. Stanislav Glombinski, urednik »Narodnih Listov« dr. F. Sis, znani geograf dr. Romer, posl. Krseczanowicz in Dcmbski. Soglasno se je sprejela resolucija, v kateri se proglaša za edini poljski program združene samostojne Poljske in vseh poljskih delov z dohodom do morja. Zborovalci odobravajo popolnoma stališče poljskih po- slancev, ki so sklenili zvezo Poljske z bratskima slovanskima narodoma jugoslovanskim in češkim. Ta zveza naj ne traja samo danes, ampak za celo bodočnost. Vsi naod-vieni poljski poslanci se pozivajo, da zvezo s temi bratskimi narodi poglobijo in razširijo. Narod poljski z ogorčenjem zavrača namero Poljskega kola, sestaviti v parlamentu poljsko-nemško večino proti slovan-elum avstrijskim narodom, ki bi preprečila narodne zahteve teh narodov in bila na uslugo avstrijski vladi. Polltline novice. ;+ Narodni svet. V ponedeljek dne 16. »ept. je imelo predsedstvo N. S. sejo, na kateri se je razpravljalo o tržaškem vprašanju. Istega dne se je posvetoval finančni odsek N. S. o pridobitvi denarnih sredstev za N. S. in aprovu.a-2 n i pododsek , ki se je bavil z ustanovitvijo organizacije za nabavo živil, posebno za Primorsko. V torek dne 17. sept. je imel sejo organizačni odsek, ki se je pečal z ustanovitvijo okrajnih in krajevnih odborov N. S. ter ustavno-upravni odsek, v katerem so se raz-motrivala aktualna upravna vprašanja. V •redo dne 18. sept. je zboroval gospodarski odsek, ki se je posvetoval o zbližanju slovenskega zadružništva, o čemur se bodo obvestile centralne zadružne Organizacije. jf. Za koroško grudo. Nemški denarni »avodi na Koroškem so ustanovili »Koro-ftko zemljiškoposredovalno družbo« z o. j., ki bo posredovala pri nakupu in prodaji kakor tudi zamenjavi nepremičnin na Koroškem. V kakšnem duhu se bo to posredovanje vršilo-ozir. proti komu bo naperjeno, je jasno iz razglasa, ki povdarja, da sc mora preprečiti, da bi se naselili v deželi tuji elementi, »ki bi motili prejšnje politično in gospodarsko mirno razmerje v deželi«. Slovensko ljudstvo na Koroškem ue bo imelo z netnškonacionalnim podjetjem pač nobenih stikov, saj gre očividno za to, da •e kolikor mogoče veliko slovenskih posestev spravi v nemške roke. Korošci, čuvajte narodu svojo grudo! -f Notranji in zunanji mir. Pod tem naslovom piše graški »Arbeitervville« v svojem zadnjem uvodniku med drugim: Kakor je razveseljiv Burianov korak, bi bil vendar mnogo uspešnejši, ako bi ga ipremljala notranja politika, ki bi dala spoznati in upati, da se lotimo narodne konsolidacije. In ali ne bi bil ravno krepak mirovni korak na zunaj pripraven, da pospeši ustvaritev notranjega reda? Toda z enostransko narodno krparijo in zraven s policajsko šibo se nikogar ne spravi k -»ameti, S praznimi rokami in poleg tega z bičem se »zapeljani« slovanski narodi ne dajo zadovoljiti. Dokler se v Avstriji bojimo začeti z resnično, temeljito izpremembo notranje politike, koraki v zunanji politiki ne bodo imeli tistega povdarka in odmeva, ki bi ga po pravici zaslužili. S parlamentarnim zasedanjem, v katerem naj se sklenejo samo indirektni davki, s politiko, ki ničesar ne tvega v nadi, da ji ne bo treba od svoje stare zapuščine ničesar žrtvovati, ki živi iz dneva v dan, ne bomo dali zunanjim korakom nikakega povdarka. -f- Tisza na Hrvatskem. Čezdaljebolj postaja očito, da potovanje Tisze po na-« Sem jugu nima vojaškega, ampak politični karakter, pa naj se to stokrat uradno de-mentira ali pa zagrebška cenzura zapleni. Dobro smo informirani, da se je Tisza kot zvest pristaš in glava mažar-skega kalvinizma bridko pritoževal pred nekim hrvatskim župnikom, kako bo jugoslovanstvo uničilo ne samo hr-vatstvo, ampak tudi katoličanstvo. On se Čudi, kako je mogoče, da je večina hrvatske duhovščine tako kratkovidna, ter ne vidi v narodnem edinstvu nevarnosti za katoliško cerkev. Naknadno se poroča, da je v nedeljo zjutraj ob osmi uri konferiral grof Tisza v poslopju domobranskega okrožnega, poveljstva s poslancem, voditeljem frankovcev, dr. Ivico Frankom. V spremstvu dr. Lukiniča se je odpeljal grof Tisza v Slunj, od tam pa v Zader. Iz Zadra se vrne v Zagreb, Pot grofa Tisze ima političen pomen. Obiskoval je oblasti, da izve, kako je izpadlo glasovanje pri zadnjih volitvah, to je, koliko glasov je dobil kak kandidat. Avtomobil grofa Tisze je okrašen s hrvatskimi(M!) zastavami. -f General posredovalec med Čehi in Nemci. Budimpešta, 17. Kakor poroča »Az Est«, je cesar sprejel pred par dnevi v avdijenci generala dr. Bardolffa in mu poveril nalog, da poskuša posredovati med Čehi in Ncmci na Češkem. Grof Tisza bo v enaki misiji deloval v južnih deželah. -f Združenje političnih strank med Slovaki. Poslanec Juriga kliče in vabi prvake slovaških strank, in sicer slovaške arodnc stranke, slovaške ljudske stranke, 'ovaške napredne stranke ter slovaške cialnodemokratične stranke na posveto-nje, na katerem naj bi se dogovorili za i esničenie enotne slovaške ool. stranke. -f Spitzmiillerjev program glosira »Arbciterzeitung« takole: Včasih se tudi v Avstriji govori o pravici narodov do samoodločbe. Če pa vidimo, da je za gospoda nad narodom v Bosni postavljen nekdo, ki niti jezika prebivalstva ne razume, kamoli da bi imel kak pojm o njegovih potrebah in ideologijah, če vidimo, da ima narod v Bosni na izbiro ljudi, ki naj ga vladajo, toliko vpliva, kakor n. pr. na dogodke na luni, potem smo si na jasnem, kako se »v gotovih ozemljih monarhije« ljudstvo spoštuje in kako se z njim ravna. Čisto gotovo, Evropa bo spoznala, da je gospod pl. Spitz-miiller poklicani mož, da deli narodu v Bosni toliko svobode, kolikor njegovo »načelno mišljenje« smatra za primerno ... -j- Načelna nasprotja med osrednjimi oblastmi o rešitvi poljskega vprašanja. Krakovski »Naprzod« piše: Med osrednjimi oblastmi vladajo še vedno načelna nasprotja v nazorih o rešitvi poljskega vprašanja. Teh nesoglasij niso mogli odstraniti niti pri konferencah v nemškem glavnem stanu, niti za časa bivanja nemškega državnega tajnika pl. Hintzeja na Dunaju, celo zmanjšati jih niso mogli. Bodočnosti so prepustili način, kako naj se reši poljsko vprašanje. Nemško - avstrijsko - poljsko odposlanstvo, ki naj bi razpravljalo o celem kompleksu poljskega vprašanja, bo ostalo še naprej — na papirju. Kakor Nemčija, tako tudi Avstrija Ogrska živahno delujeta na to, kako bi pridobili Poljake ali vsaj poljske aktiviste za svojo rešitev poljskega vprašanja. Med Berlinom, Dunajem in Varšavo se neprenehoma vodi zakulisna politika. Razširjanje avstrij-sko-nemške zveze je odvisno od sporazuma Nemčije in Avstrije-Ogrske v rešitvi poljskega vprašanja. Vojnogospodarska komisija je v seji 18. t. m. dovršila razpravo o kovinski centrali. Med drugim je sekčni načelnik baron pl. Lehne govoril o pobiranju kljuk. Rekel je, da se vojna uprava temu viru za nabavo bakra nikakor ne more odpovedati. Medene kljuke se bodo pobrale tekom enega leta. Njih število se ceni v Avstriji na osem, na Ogrskem na štiri milijone komadov. Nadomeste se kljuke na hišnih vratih s kljukami iz kovanega železa, na zunanjih stanovanjskih vratih z zaklopni-mi ključavnicami na gumbe, na sobnih vratih pa po možnosti z lesenimi ali železnimi kljukami. — Predsednik posl. Seitz je ugotovil na podlagi podanih izjav, da se pravzaprav ne more govoriti o kovinski centrali v pravem zmislu, marveč da ima gospodarstvo s kovinami v rokah vojno ministrstvo samo. Ker se uganja s kovinami v veliki meri tihotapska kupčija, kaže to, da je nadzorstvo nezadostno. Peštan-ska tvrdka Manfred Weiss uporablja velike množine bakra za proizvajanje modre galice. — Gosposkozbornični član dr. Ener izjavi, da bo med 1. in 8. oktobrom sklical sejo pododseka delegacijskega odseka za vojne dajatve, na kateri bodo razprave vojnogospodarske komisije našle primeren odmev. Na dnevnem redu prihodnje seje je točka: maščobe in olja, + Prepovedan srbski list na Hrvatskem. Bosanski poslanec dr. Majkič je nameraval pričeti izdajati v Zagrebu list, pisan s cirilico, »Otadžbina«. Hrvatska vlada je izdajanje lista prepovedala z motivacijo, češ da manjka papirja. -j- Poljski revolucionarni komite proti poljski vladi. Dunaj, 17. »Neues Wiener Journal« poroča iz Krakova preko Curi-ha: Revolucionarni komite v Varšavi razširja oklic, v katerem grozi regentom in ministrom s smrtjo, ako bi nadaljevali pogajanja z Nemčijo, ali jih dokončali. Vsi socialni demokratje v Poljski so zavrgli načrt zveze z Nemčijo ali z obema osrednjima državama. -j- Umor patriarha Kyriona v Geor-giji. Iz Carigrada poročajo, da je v nekem samostanu v okolici Tiflisa neznan storilec umoril georgijskega patriarha in katolika Kyriona. Po upostavi neodvisne in avtoke-falne georgijske narodne cerkve v lanskem letu je narodni zbor duhovnikov in laikov izvolil Kyriona za vrhovnega poglavarja georgijske cerkve. Kyrion je to nedavno v prijaznem pismu naznanil papežu. 4- Orlando, italijanski ministrski predsednik, je odpotoval v Francijo. + Italijanska zbornica prične zborovati 1, oktobra. Dnevne novice. — Cenjenim naročnikom! Jutrišnji številki »Slovenca« bodemo priložili položnice v svrho poravnave zaostale naročnine ali doplačila. Naj se jih blagovole poslu-žiti vsi oni, katerim je naročnina -Slovenca« že potekla ali pa v kratkem poteče, Da ne bo neljubih reklamacij, opozarjamo, da bodo položnice priložene vsem izvodom, torej tudi onim, ki imajo plačan list že do konca tega leta ali še dlje; taki naročniki naj položnice shranijo za prihodnjič. — Za naročnike v deželah ogrske krone in za one v Erceg-Bosni bodo. priložene položnice ogrske, oziroma bosen-sko-hcrc. poilne hranilnice. — Kdor nn. ložnice ne bi prejel ali ne prave, naj jo izvoli zahtevati (poštnine prosto) po navadnem listu papirja, da mu priloga »Slovenca« št. 216 ni došla. — Kdor ne bo obnovil naročnine pravočasno, mu bode časopis ustavljen z dnem 1. oktobra, — Škofovske konference v Pragi. »Union« poroča, da so dospeli v Prago škofje: kraljevograški dr. Doubrava, ljuto-meriški dr. Gross in budjejeviški msgr. Jožef Hulka, da se udeleže evharističnega zborovanja in škofovskih konferenc na praznik sv. Ljudmile. nameščene, morajo z državnozdravniškim spričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo. — C fembralSis'015"1 ^ ^^ 15' — Volitve v notarsko zbornico. Dne Dne 15. t. se je vršil shod zbora kranjskih notarjev ter so bili za dobo treh let voljeni v notarsko zbornico c. kr. notarji in sicer 1. kot predsednik: Ivan Plantan v Ljubljani; 2. kot člani: Aleksander Hudovernik v Ljubljani, Jakob Kogej v Postojni, dr. Andrej Kuhar v Litiji, Matija Marinček v Tržiču in Alojzij Pegan v Radovljici; 3. kot namestnik Josip Rohrman v Kostanjevici. — Idrija. V nedeljo je v gozdu pri na-pravljanju drv težko poškodovalo rudarja Jos. Kogeja, ki je v ponedeljek radi poškodbe umrl. Rudniški erar noče svojemu delavstvu preskrbeti potrebne kurjave, zato je delavec primoran v gozd ob prostem času. To ni prva nesreča in le čuditi se je, da jih ni več. Ranjki zapušča vdovo in več nepreskrbljenih otrok. Poslanci, poskrbite pri vladi, da preskrbi svojim rudarjem potrebno kurjavo. — Slovensko narodno gledališče v Ljubljani. Nam dobro znani rodoljubkinji g. Minka Krofta in gdč. Jelka Naglasova sta zopet med brati Hrvati pridobili nove deležnike za naše gledališče in sicer: dr. Ivan Rihard Kraus, Zagreb, 500 K; J. Juhn, Novi, 300 K; dr. Rudolf Erben in grof Kul-mer po 200 K; sodnik Weinart, Milan Rei-zer, Zdenko Šmit, dr. Stjepan Mlinarič, mr. Petar Albanese in Oto Stern, vsi iz Zagreba, po 100 kron. — Shod železničarjev. V soboto, dne 21, t. m., ob 7. uri zvečer se vrši v dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani javen shod konzumentov državne in južne železnice na Kranjskem s sledečim dnevnim redom: 1. Aprovizacijske razmere železničarjev na Kranjskem. 2. Raznoterosti. — K mnogoštevilni udeležbi vabijo sklicatelji. — Strokovnim nadzornikom risanja na srednjih šolah, na dekliških licejih in na učiteljiščih na Štajerskem, Koroškem in Kranjskem za dobo treh let je imenoval naučni minister profesorja na državni realni gimnaziji v Gradcu Ladislava Pazdi-reka. —r Požar v Wollersdorfu. Uradno poročajo: V oddelku za izdelovanje topovskih patron municijske tvornice Wollers-dorf je iz doslej nepojašnjega vzroka nastal požar, ki se je hitro razširil, ker se je vnel smodnik za topove. Število žrtev med delavci jc veliko. Vsled takojšnjih odredb je prekinjenje obrata izključeno, — Razpisano mesto učiteljice. Na dvo-razredni ljudski šoli v Rovtah se razpisuje s tem učno mesto za učiteljico v stalno nameščenje. Pravilno opremljene prošnje naj se predlagajo semkaj predpisanim potom do 15, oktobra 1918. Prosilke, ki v kranjski javni šolski službi šc niso štab UubManske novice. lj Aprovizačni odbor za ljubljansko uč teljstvo nam javlja, da ni imel pri razdelitvi masti popolnoma nobene intferenc m ga torej ne zadene nobena krivda . '1 O smrti Mateja Bašlja nam poročajo: Sel je obiskat bolno sestro na Ig Pe ' sei« s kolesom. Ko se je pripeljal nasproti Pustove hiše v Streliški ulici, je stop.I 8 kolesa in je kolo prislonil k ploh, ter se vsedel čez nekaj časa se je našlo" ml in je umrl. Ni pa res, da bi bil s ko-lesa padel in se ubil lj Bufiet v gledališču. Za Slovensko rHV^ahŠČe Se, išče b"^tnik, ki bi med gledališkimi predstavami v I. nadstropju dajal na razpolago občinstvu brezalkoholne pijače, slaščiče i. dr. primerne jest-vine. Reflektanti naj stavijo svoje ponudbe piSai?' ?loven< gledališča nemudoma. _ 1) Hitite pomagat! Šestletnemu dečku in petletni deklici v Ljubljani sta zbolela siromašna oce in mati. Kdor bi mogel uboga otroka vsaj za nekaj časa brezplačno j Prevzeti v oskrbo, naj se oglasi v Dobrodelni pisarni v Ljubljani. lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 8 do 14 septembra 1918: Novorojencev 20, mrtvo-rojenec 1, umrlih 19. Od umrlih je domačinov 14, tujcev 5. Umrli so za tifuzom (legarjem) 1, za grižo 20 (med njimi 1 tujec), za jetiko 4 (med njimi 1 tujec), vsled mrtvouda 1, za različnimi boleznimi 11. _ Za nalezljivimi boleznimi so oboleli, in sicer: za tifuzom 2 vojaka, za grižo 8 domačinov, 2 tujca in 6 vojakov, za vratico (dif-terija) 1 domačin. Štajerske siovice. š 100.000 K je dosegla zbirka za »Slovensko šolo v Mariboru«. Če pomislimo, da ne traja ta zbirka niti celih pet mesecev, je do sedaj nabrana svota pravi čudež in dokaz, da je naš narod tekom vojske tako dozorel, da se mu ni treba bati za obstoj. Sam iz lastne moči si ustvarja kulturna središča, na lastne stroške si gradi zlasti na jezikovni meji neobhodno potrebne šole. Ne prosjači več okoli tujih valpetov, ne moleduje več ponižno s klobukom v roki okoli ošabnih, Slovencu sovražnih uradov, ne, ponosno se postavlja in kot narod, ki si zida svojo lastno državo, polaga kot prve temelje za to stavbo lastno šolo. Vsa narodova prihodnjost sloni na narodni odgoji mladega naraščaja. In eden izmed ogelnih kamnov za slovensko šolo v Mariboru je postavila narodna požrtvovalnost. Seveda bo požrla taka zgradba v današnjih razmerah, ki tudi po vojni ne bodo na mah boljše, še najmanj dvakrat toliko svoto, kakor je do sedaj nabrana, a vsi vemo, da narodna navdušenost v vojni prerojenih Slovencev ni hipni plamen, ki takoj ugasne, mi vsi gojimo globoko prepričanje, da bo požrtvovalnost našega jeklenega ljudstva po tako krasnem prvem uspehu na novo vzplamtela in se bo ob vsaki priliki, v veselju in žalosti, pokazala in z dobrim zgledom vlekla za seboj druge. š »Schulverein« je sklenil ustanoviti na Pesnici in v Svečini nad Mariborom nemško šolo, ki naj bi bila posvečena nemškemu štajerskemu pesniku župniku Otokarju Kcrnstocku. Z zidavo nameravajo začeti takoj po vojski, š Sv, Križ pri Slatini, Le malo Štajercev se je moglo udeležiti zborovanja S. K. S. Z. v Ljubljani, A da je delati silno potrebno, vsi čutimo. Dne 15. septembra smo poskušali zbrati v naši dvorani tiste fante rogaške dekanije, ki nam jih je še pustila vojska. Prišli so v zadovoljivem številu. Shocl je vodil g. župnik Fr. Go-milšek. Lepa vrsta mladeničev jc nastopila z govori in deklamacijarm, tudi nekaj takih, ki so sami skusili grozote vojske; moški zbor pa je zapel več pesmi. Slišali smo o vsem, kar je fantom v teh časih potrebno: o sveti veri, o Mariji in Marijini družbi, o izobrazbi in Mladeniški zvezi, o obnašanju kot vojak in o domoljubju. Naj bo ta prvi mladeniški shod v vojnem času kakor prvi kres, za katerim vzplam-tijo drugi po vsem Slovenskem! Primorske novice. p Starešinstvo občine Čepovan na Goriškem se jc v svoji seji dne 8. septembra t. 1. soglasno izjavilo za majniško deklaracijo, za ujedinjenje Jugoslovanov pod habsburškim žezlom. p f Avgust Zom, bivši uradnik pri deželnem odboru v Gorici, a kot vojak dodeljen k c. in kr. dopolnilnemu vojaškemu poveljstvu v Trstu, je po kratki bolezni za pljučnico izdihnil v najlepši moški dobi jedva 32 let star. Spočetkom mescca avgusta t. I, jc bil namreč z vojaško naborne komisijo odšel v Furlanijo. Bil je v Ge-moni ob Tilmentu, potem v Pordenoni in njeni okolici, kjer sc je baje na potovanju prehladil, dobil pljučnico ter dne 28. avgusta t. 1. umrl v vojaški rezervni bolnišnici Eger v Pordenoni, kjer leži njegovo iruplo daleč od svojccv in daleč od svoje slovenske domovine, katero je tako neizrečeno ljubil. G. Avg. Zorn jc bil rojen v vipavskem Križu kot sin tedanjega tamkajšnjega nadučitelja Ivana Zorna, ki se ie bil pozneje preselil v Vrtojbo. Bil je jako priden, natančen in vesten uradnik, kar jam spričuje pohvalno pismo, katero je pisalo c. in kr. dopolnilno okrajno povelj-ttvo njegovi soprogi g. Marici Zorn, ki bi-/a kot begunka v Metliki. Šel je na roko /sem vojakom sploh, a še posebej sloven-tkim, katerim jc rad pripomogel, da so lobili vojaški dopust; zato bodo marsika-eri vojaki-Slovenci zelo pogrešali v pitami v Trstu tega vrlega slovenskega vo-aškega uradnika. Zapušča vdovo in tri •jtročiče v starosti 3 do 7 let. Počivaj v niru, blagi slovenski vojak! Naj Ti bodo ;e skromne vrstice v trajen spomin! p Išče se Jožefa Humar iz Grgarja pri Gorici, katera se pogreša od izbruha vojne z Italijo. Kdor bi kaj vedel, nai naznani Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani. a Predaja petroleja. Petrolej se bede oddajal po sledečem redu. Liter petroleja stane 70 vinarjev, dokler se nc ustanove druge cene. Stranke naj sc strogo drže določenih dni, ker bodo sicer same trpele škodo, čc ne dobe petroleja. — Uslužbenci južne železnice naj takoj zahtevajo karte od aprovizačne železniške uprave. Petrolej se dobi v sledečih trgovinah: Na prvi odrezek A karte se dobi pol litra petroleja v sledečih trgovinah: V I. okraju pri g. Perdanu, in sicer: štev. 1 do 350 dne 23. septembra, od štev. 351 naprej dne 24. septembra. — V II. okraju štev. 1 do 600 pri Sever-ju, Sv. Jakoba trg; štev. 1 clo 300 dne 23. septembra, štev. 301 clo 600 dne 24, septembra. Od štev. 600 naprej pri Žetkovi, Sv. Florjana ulica; štev. 601 do 900 dne 23. septembra, št. 901 naprej dne 24. septembra. — V III. okraju štev. 1 do konca v konsumu, Krakovski nasip; štev. 1 do 300 dne 23. septembra, štev. 301 do 600 dne 24. septembra, štev. 601 do 900 dne 25. septembra; od štev. 901 naprej dne 26. septembra. — V IV. okraju štev. 1 do konca pri g. Leskovcu-Medcnu, Jurčičev trg; štev. 1 do 350 dne 23. septembra, štev. 350 do /00 dne 24. septembra, od štev. 700 naprej dne 25. septembra. — V V. ekraju štev. 1 do 650 pri g. lioizerju, Dunajska cesta; štev. 1 do .'50 dne 23. septembra, od štev. 351 naprej dne 24. septembra. — V Vi. okraju štev. 1 clo 600 pri g. Jeršetu, Sv. Petra cesta; štev. 1 do 300 dne 23. septembra, štev. 301 do 600 dne 24. septembra. Od štev. 600 naprej pri g. Tomažu Mencingerju, Resljeva cesta, dne 25. septembra. — V VII. okraju štev. 1 clo 600 pri Zormanu, Spodnja Šiška; štev. 1 do 300 dne 23. septembra; štev. 301 do 600 dne 24. septembra; od šlev. 600 naprej pri Pinlarju, Sp. Šiška, dne 25. septembra. — V VIII. okraju št. 1 clo konca pri Šarabonu, Zaloška cesta; št. i do 250 dne 23. septembra; od štev. 251 do konca dne 24. septembra. — V IX. okraju št. i do 250 pri g. Klemencu, Dolenjska cesta, dne 23. septembra; ocl štev. 251 naprej pri g. Marenčetu, Dolenjska cesta, dne 25. septembra. — Na prvi odrezek B karte se dobi četrt litra petroleja 23. in 24. septembra in sicer: v 1, okraju pri Jermanu, Poljanska cesta; v II. okraju pri Schiffrerju, Mestni trg; v III, okraju pri Sokliču, Pred konjušnico; v IV. okraju v konsumu, Zvezda; v V. okraju pri Zorcu, Dunajska cesta; v VI. okraju pri Tomažu Mencingerju, Resljeva cesta; v Vil. okr. pri Pintariu, Spodnja Šiška; v VIII, okraju pri Štefanu Mencingerju, Martinova cesta; v IX. okraju pri Marenčetu, Dolenjska cesta. — Na | 1, odrezek C karte se dobi takoj 1 liter pe-' troleja v sledečih trgovinah: v I, okraju pri Jermanu, Poljanska cesta: v II. okraju pri Schifferju, Mestni trg; v lil. okraju pri Sokliču, Pred Konjušnico; v IV. okraju v konsumu, Zvezda; v V. okraju pri Zoreti, Dunajska cesta; v VI. okraju pri Tomažu Mencingerju, Resljeva cesta; v VII. okraju pri Pinlarju, Sp. Šiška; v VIII. okraju pri Štefanu Mencigerju, Martinova cesta, v IX. okraju pri Klemencu, Dolenjska cesta. Zgubil se je v pondeljek, dne 9. t. m. dopoldne ženski čevelj. Pošten najditelj naj ga odda proti nagradi hišnici Učiteljske tiskarne. Zgubil se jc čevelj na Prulah do pred Prut Pošten najditelj naj ga prinese Pred Prule št 23, Koširjeva hiša, pritličje. Ker sc je izvedelo o osebi, ki je nagla o« praznik 15. avgusta otročjo temno-modro volneno jopico od Razdrtega do Škofljice, sc poživlja, da jo takoj vrne pri g. Javorniku na Škofeljci, drugače bo sodnijsko zasledovana. Zgubil se je včeraj med 5. in 6, uro na elek« trični žcleznici od južnega kolodvora do Zaloške ceste železniški vozni list na ime Leop. Sekač iq šc neko drugo potrdilo. Dotičnik, ki je to pobral, je naprošen, naj odda na Zaloški cesti št. 13 g, Ani Zupančič. Našla se je manjša vsota denarja. Zgubl-telj naj se oglasi na cesarja Jožefa trgu št. 1, vrata 3. Našla se je palica debeljše vrste; lastnik jo dobi na Dunajski cesti štev. 29, na dvoriščv Gospodarske zveze. Prispevajte u sKlsd S. L. S. Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi it oljnate portrete na platno :i izvriuje umetniško po vsaki fotografiji Dauorin Roušeh prvi fotografski in povečevalni zavod _::: V LJUBLJANI «::- KOLODVORSKA ULICA St. 34 a. postranski zaslužek se nudi osebi, ki prevzame pri nekem društvu pobiranje članarino in razna-šanje društvenih razglasov. Pogoj je točnost in poštenost. Pismene pouudbe naj se pošljejo na upravništvo „Slo-venca" pod ..Točnost" 3403. Poštena čUlapl^a in se sprejme takoj pri Ivan N. Adamič, Sv. Petra cesta Ljubljana. V najem se vzame manjše ali večje na Dolenjskem ali Štajarskem. Ponudbe na upravo ,,Slovenca" pod „manjše posestvo" 3395. Zahvali. Za preobilne dokaze iskrenega sočutja in dobrosrčnosti v bolezni in smrti naše preblage matere Eifie Šuflaj ter za mnogoštevilno častno spremstvo na njeni zadnji poti k več-nemu počitku, izrekamo tem potom vsem najiskrenejšo zahvalo. Velike Lašče, dne 17. septembra 1918. Žalujoči ostali. SE KUPI TAKOJ, oziroma SE VZAME LE OBRT V NAJEM, najraje v Ljubljani. Naslov sc izve v upravništvu »SLOVENCA pod itev. 3383. PF" Platno SE PRODA aH ODDA ZA ŽIVILA. Ponudbe z navedbo poijujane cene, oziroma vrste in množine živil na upravništvo »Slovenca« pod: »Platno 30.624«. 3412 Dobro ohranfeno moško kolo znamke »Puch« SE PRODA. Poizve se v gostilni »Pri zvezdi«, Spodnja šiška št. 22. 3413 Zahvala. J*" KUHARICA 3408 v župnišču si želi premenitl službo v kako župnišče v bližini mesta ali tudi na deželi vsaj do 1. oktobra. Vajena je vsega gospodinjstva tudi se razume na kmečka dela. Dobra spričevala na razpolago. Poizve se pri Mariji Lužar, posredovalnica služb, Kranj. Važno za urade, Sata Pomanjkanje črnila (tinte) v steklenicah bo vedno občutneje radi pomanjkanja steklenic. Nudim Vam zato jat" črnilni ekstrakt v vseh barvah, za navadno in kopirno črnilo. Razpošiljam najmanj 1 karton 100 zavitkov »EFESINA«, ki stane: za navadno črnilo (tinto) 24 K franko; za cene bar-vanega in kopirnega črnila, kakor tudi drugih predmetov zahtevajte cenik brezplačno. ZAJAMČENO. NIKAK VOJNI NADOMESTEK, PRIHRANKA 50 ODSTOTKOV. — Se priporoča 3354 Rudolf Cotič VRHNIKA. Glavberievo in srenlio sol na cole vagone, dalje WERMUTH* prašek od 50 kg višje dobavlja JAN.WURZSNGER-ja, nas!., Ges. nt b. H., Gradec, Lagerg:asse 4. Naslov za bizojavke: „Salia", Gradeo. Z*- KUPIM TAKOJ -»c 2 vagona suhih, za izdelavo pohištva. Rabim tn debelosti, — Prijazne ponudbe na poltnl predal 144, Ljubljana. 3345 Sprejme se ea ortopedično obrt. — Poizve tat Ljubljana, Sv. Petra cesta, številka 7. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom smrti nagega srčnoljubljenega soproga oziroma predobrega očeta, gospoda Karola Seunig-a izrekamo vsem našo globokočutečo, srčno zahvalo. l'osebno se pa zahvaljujemo p. t. zastopstvom Mestne hranilnice ljubljanske, Kreditnega društva mestne hranilnice ljubljanske Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko v Ljubljani, Trgovskega društva v Ljubljani, zastopnikom raznih denarnih zavodov ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili k prezgod- njemu^grobu.^ zahvaljU]-emo gg pevcem za tolažilni žalostinki, končno vsem, ki so nam na ta ali oni način lajšali našo globoko bol. Zračno meblirnno S IŠČE profesor, Prispeva eventnelno z živili. — Ponudbe na upravništvo »Slovenca« pod: »K. 5«. 3411 Krema za britje najboljša kakovost, rabljiva brez vode. 1 porcelan, lonček K 750 Jelka Seunig in otroci. I /V\11Q Zdi britje lili i masoviriem išče član »Slovenskega narodnega gla* dališča«. Ponudbe pod št. 1 na upravo >Slovenca,« ^^^^ k II. in V. gimnazijcu SE SPREJME s popolno oskrbo v hiSi. Želi se, če mogoče, znanje vijoline, zahteva se pa vesten pouk in dobra vzgoja. Ponudbe z zahtevkom na: Josip Petrič, Rečica ob Paki, štajersko. 3392 SPREJMEMO 3415 URHDMKIt z večletno prakso pri lesni trgovini, zmožnega knjigovodstva ter slovenske. nemške in laške korespondence, HUDOVERNIK & COMP., Radovliica, Gorenjsko. Brez posebnega obvestila. pristno, najboljše vrste i kos 3 K 1 kg K 34'— Pošilja proti naprej- poslatvi denarja M. JtiftiiER, eksportna trgovina Zagreb 39, 1'etrinjska 3 III. Ilrv. tfdvika Ditrich roj. Vieten in c. kr. polkovnik Teodor VlPten poveljnik Njega Veličanstva telesne straže pehotne stotnije 'naznanjata v svojem in v imenu vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njih ljubljena mati, stara mati, prastara mati in teta, gospa marija Vieten m?. Msralfa dne 18. t. m. ob 3. uri zjutraj po dolgi mukepolni bolezni v 82. letu svoje dobe boguvdano preminula. Truplo nepozabne pokojnice se bo v četrtek dne llJ. septembra 1918. ob pol G. url popoldne v hiši žalosti Stari trg st. 9 svečano blagoslovilo, nato prepeljalo na pokopališče k sv. Križu in tam položilo k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. Venci se hvaležno odklanjajo. V Ljubljani, dne 18. septembra 1918. IZBOREN i g m Esarara zelo sladak, vporaben brez ciko-rije, zavit v zavojčkih po 5 in 10 kg, pošilja po povzetju po 10 K 1 kg ali pri 100 kg p > 8 K 1 kg. Zavojnina sc zaračuna najceneje. - GUSTAV SUŠICKY, ČEŠKI BROD, ČEŠKO_3355 stenice zatre čudovito naglo «