No. 118
Ameriška Domovina
'Fw um m r i e /% in— home
AM6RICAN IN SPIRIT JFORCIGN IN LANGUAG€ ONLY
{serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 4, 1975
LETO LXXVH.—VOL. LXXVH
Zadnje vesti
Detroit, Mich. — fbi je vče-raj posegla v preiskavo o v Sredo izginulem Jamesu Hoffi, bivšem predsedniku Team-sIer’s unije, ki se je trudil za vrnitev v vodstvo unije, ki ga le moral pustiti, ko je bil pred jeti obsojen v zapor. Hoffovo izginutje spravljajo v zvezo z Mafijo.
Agadir, Mar. — Potniško letalo Boeing 707 je včeraj zjutraj s 188 osebami na krovu treščilo pri letu iz Evrope v Maroko v gorovje Atlas v višini 3,000 čevljev in se razbilo.
potniki in posadka so ^rtvi. Letalo je najela družba Royal Air Marocco od jor-danijske družbe Alia in je b°silo 181 Marokancev, zaposlenih v Franciji, domov na Počitnice.
HELSINKI, Fin. — Razgovor tu v soboto med predsednikom ZL'A Fordom in sovjetskim
Predsednik Ford za izpolnjevanje duha podpisov v Helsinkih
Predsednik ZDA je v svojem govoru v Helsinkih poudaril, da bo vrednost podpisanih sklepov zavisela od i z p o 1 njevanja njihovega duha.
HELSINKI, Fin. — V petek je finski predsednik Urho Kek-konen zaključil konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, ko so voditelji in zastopniki 35 držav podpisali sklepe, ki so bili doseženi tekom dveh let pogajanj. Podpisovanje samo je trajalo 17 minut, večji del tridnevnega zasedanja konference so zavzeli govori vseh u-deležencev.
Predsednik ZDA Ford je govoril zadnji dan in je v svojem
Predsednik Ford ne verjame, da bo njegov tekmec 1976 Humphrey
WASHINGTON, D.C. — V Beli hiši trdijo, da predsednik Ford ne računa dosti na to, da bi demokrati izbrali za kandidata proti njemu prihodnje leto H. H. Humphrey] a.
Severna Koreja išče pomiritev z Ameriko
Posebni zastopnik predsednika japonske vlade, ki je imel daljše razgovore v Pyongyangu, pravi, da želijo tam premirje v Koreji spremeniti v mir.
TOKIO, Jap, — Tokimo Utu-nomiya, vodilni član vladne Liberalno -demokratične stranke, je bil po naročilu predsednika japonske vlade Takeo Miki-ja v
Ciprski Grki in Turki dosegli delni sporazum
V dveh dneh pogajanj na Dunaju so se dogovorili o piUselitvi 9,000 Turkov na Cipru v po Turkih zaseden del otoka.
DUNAJ, Avstr. — V soboto so se tu zastopniki ciprskih Grkov in Turkov sporazumeli o tem, da se lahko kakih 9,000 Turkov, ki živijo sedaj v delu Cipra, ki ni pod turško zasedbo, preselijo v oni del pod turško zasedbo.
V po Turkih zasedenem delu otoka Cipra bo lahko ostalo, kot je dejal turški zastopnik Denk-taš, okoli 10,000 Grkov, ki še vedno tam žive, vrnilo pa se bo lahko tja tudi 800 grških beguncev na njihove domove.
Razgovori na Dunaju so trajali dva dni pod vodstvom glavnega tajnika ZN Kurta Wald-
Severni Koreji in se je tam dol-
* fT P0udaril’ da b0hVr®1dn0St'g0 razgovarja! s predsednikom h^m^Sporazum je pomemben, orožja je privedel sicer do zavisela od tega, kako jih bodo prosil Japonsko za posredovanje	'	P
delnega napredka, ni pa raz-j podpisnice držale, rešil pair temeljnih vprašanj.
pair
Razgo* Lr se je zategnil eno uro in; iol preko predvidenega rasa in je potekal v dobrem Poslovnem razpoloženju. HEOGRAD, SFRJ. — Predsed-Pib Tito je predsednika ZDA, bi je priletel sem z obiska v Eomuniji, sprejel z vsemi slovesnostmi, p? na svečani ve-rerji gostu v čast govoril o Srednjem vzhodu. Pri tem Je trdil, da miru tam ne bo, dokler se Izrael ne umakne z Usedenega arabskega ozem-Ha in prizna Palestinskim Arabcem pravico do njihove lastne države. Okolica pred-Sednika Forda je smatrala te Titove izjave za nekako kritiko ameriške politike na Srednjem vzhodu. Vsekakor nekaj nenavadnega ob prilož-n°sti obiska povabljenega go-sta. Predsednik Ford je Tita V svoji napitnici hvalil kot onega velikih mož povojne dobe”.
ElZBONA, Port. — Socialisti in Hudski demokrati so priredili vrsto zborovanj v podporo Sv°ji zahtevi po demokratski Ureditvi dežele. Vojaška trojka, ki je na čelu države, ni Uspela sestaviti nove vlade.
Washington, d.c. — Senat
Jo pretekli petek odklonil zakonski predlog, ki določa 31.2 bilijona dolarjev za potrebe Uarodne obrambe, četudi se je zanj zedinila konferenca za-sh>pnikov obeh zbornic Kongresa in je Predstavniški dom Predlog potrdil. Predlog je Ml v Senatu zavrnjen, ker da Presega” gornjo mejo, dolo-oeno po proračunskem odboru Senata. Predlog je bil vrnjen v ponovno obravnavo konferenci zastopnikov Senata in Homa. O njem bo Senat gla-s°val v septembru, ko se bo vrnil s počitnic.
Washington, d.c. — Sem- je
Prišel na uradni obisk pred-Sednik japonske vlade Takeo Miki. Predsednik Ford ga bo ^Prejel in se z njim razgovar-Jal jutri, ker se šele danes vrne s svoje 10-dnevne poti Po Evropi, na kateri je obiskal Eonn, Varšavo, Helsinke, Bukarešto in Beograd.
Opravičevanje
Kissinger ja?
WASHINGTON, D.C. — Gla-S°vl iz kroga Kissingerjevih ^ prijateljev trdijo, da je Kissin-i ger odsvetoval Fordu sprejem' v °lzenirina zato, ker je lani pri-jpvarjal Kremlju, naj tega raj-‘oe Požene na tuje, kot pa da bi znova zaprl.	‘
izpolnjevale
njihovega duha.
Med podpisovale! so bili tudi zastopniki štirih malih evropskih državic Monaka, San Marina, Lichtensteina in Vatikana. Zadnji ni pomemben toliko kot država, ampak kot središče Katoliške cerkve. V njegovem imenu je sklepe podpisal msgr. A. Cassaroli.
Podpisovanje v Helsinkih so primerjali kongresu na Dunaju leta 1914-15, kongresu v Berlinu 1888 in podpisovanju miru ob koncu prve svetovne vojne v Parizu 1919. Helsinki po pomenu ne dosegajo nobenega od teh, tu so bili podpisani le sklepi, ki nimajo pravne vrednosti, ampak so le nekaka vodila za medsebojne odnose držav v Evropi, Kanade in ZDA, ki so te sklepe podpisale.
Lisice za krzno
WINNIPEG, Man. - Lisice so bile prve živali, ki so jih v Kanadi gojili zaradi krzna. Navadnim lisicam so sledile srebrne.
pri pripravi razgovorov med Severno Korejo in ZDA.
Utunomiya je v poročilu predsedniku japonske vlade o svojih razgovorih v Severni Koreji dejal, da je ta proti istočasnemu sprejemu obeh Korej v ZN, ker bi to pomenilo pravno priznanje dveh Korej. Kirn naj bi bil predložil razgovore z ZDA o spremenitvi sedanjega, 22. let trajajočega premirja v Koreji v mir, ki naj bi vodil v pomiritev Koreje, v zmanjšanje oboroženih sil v obeh njenih delih in omogočil mirno zedinjenje Koreje.
Predsednik japonske vlade Takeo Miki bo o teh Kirnovih predlogih govoril s predsednikom ZDA Fordom tekom svojega sedanjega obiska v ZDA.
Prošnja Južne Koreje za sprejem v Združene narode je med tem v Varnostnem svetu ZN, ki bo v tednu ali dveh razpravljal o njenem sprejemu istočasno s sprejemom Severne Koreje. Predsednik Varnostnega sveta ZN je ta mesec japonski poslanik Shizuo Saito.
BREZPOSELNOST SE V JULIJU ZNIŽALA NA 8.4%
Ko so napovedovali povečanje brezposelnosti, j'e ta v juliju nepričakovano padla na 8.4% in pokazala, da je gospodarsko oživljanje dejstvo. Značilno je, da je brezposelnost bolj padla pri črnem kot pri belem delu pre-
bivalstva.	_	_
Urni zaslužek se je v juliju dvignil le za 0.2% in ni torej pokril porasta življenjskih stroškov. Ti znašajo po uradnih računih sedaj povprečno za upokojen zakonski par, ki živi zelo skromno, $4,200 letno, za srednjo življenjsko raven $6,000 letno in $9,000 za nekaj višjo.
Iz Clevelanda in okolice.
nadaljnih pogajanj, četudi je prepadel poskus razgovorov med predsednikoma grške in turške vlade v Helsinkih na Finskem.
Ko sta že oba na sestanek pristala, je Sulejman Demirel odpotoval domov, ko Kongres ZDA ni umaknil prepovedi dobav orožja Turčiji, ne da bi se preje sestal s K. Karamanlisom, zanesljive, so sedaj začeli pre-
WASHINGTON, D.C. — Brezposelnost je v razdobju april-junij bila na povprečni ravni 8.9%, maja je dosegla celo 9.2%. Ko je v juniju padla na 8.6%, so bili gospodarski strokovnjaki, vladni kot privatni, prepričani, da številka ni točna in da se jo zato ne sme jemati preveč resno. Kar splošno so napovedovali, da bo brezposelnost v juliju pokazala, da je bilo junijska številka napačna. Govorili so, da bo število brezposelnih znova doseglo in morda celo preseglo 9%. V petek objavljene številke za julij so pokazale, da so gospodarski strokovnjaki tokrat položaj presojali napak.
Uradni podatki za julij pravijo, da je število brezposelnih padlo na 8.4% in da je število zaposlenih porastlo za 630,000.
Ko so preje sodili, da so junijske številke o brezposelnosti ne-
kot je bilo dogovorjeno.
Nov sestanek predstavnikov ciprskih Grkov in Turkov je bil določen za 8. in 9. september 1975 v New Yorku.
V oboroženih silah zdaj zdravnikov ne manjka
WASHINGTON, D.C. — Odkar je bila odpravljena vojaška obveznost, so imele oborožene sile težave dobiti potrebno število zdravnikov. Ko so začele v zadnjih mesecih zavarovalnine proti tožbam naglo rasti, se je večje število zdravnikov začelo prijavljati za službo v oboroženih silah.
Trdijo, da je v zadnjem času prišlo toliko prijav, da bodo skoraj krili vse potrebe.
iskovati, če morda niso bile previsoke številke za piretekli maj.
NOVI GROBOVI
Laurence Thomas
V	Woman’s bolnišnici je umrl 85 let stari Laurence Thomas, rojen na Korčuli v Dalmaciji, od koder je prišel v ZDA leta 1901, vdovec po 1. 1969 umrli ženi Vili, oče Edwarda in Margaret, stari oče Lawrenca. Do svoje upokojitve leta 1960 je bil skozi 35 let zaposlen pri Arco Paint Co. Pogreb bo jutri, v torek, ob 9.15 iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cerkev sv. Jeroma ob 10., nato' na Kalvarijo.
Josephine Voglar
V	Ivy House negovališču v Painesvillu je umrla 88 let stara Josephine Voglar, rojena v Na-
Da je bilo nek]e nekaj narobe, :klu nad Kranjem, od koder je je zelo verjetno, toda kje, to prišla v ZDA 1. 1921, samska,
bodo morali statistiki še dognati in preiskati, da ne bodo drugič takih napak ponavljali.
stanujoča na 725 E. 254 St., do svoje upokojitve je bila skozi 25 let zaposlena pri Smith’s
Brezposelnost se je od april- Restaurant v kuhinji. Bila je sko-junijske ravni zmanjšala na' sestra Angele Krall, pri kateri vseh področjih, značilno pa je,!je živela, teta Rudy j a, Matta in da se je bolj pri črnem delu de- Rayja Kralla. Pokojna je bila lovne sile kot pri belem.	J članica ADZ št. 29. Pogreb je
Delovni teden se je povečal bil v soboto, 2. avgusta, ob 8.45 od 39.1 na 39.5 ur v industriji, iz Želetovega pogrebnega zavo-kar je znak večje delavnosti, po-!da na E. 152 St., v cerkev sv. vračanje k polnemu delovnemu j Viljema ob 9.30, nato na poko-času, ki je bil v nekaterih indu-! pališče Vernih duš na prostoru strijah v zadnjih mesecih orne-!za Krallovo družino.
jen.
V juliju je bilo skupno zapo-
Stanley Dragas
Zadet od srčne kapi je bil po
slenih 85.1 milijonov, 1.2 milijo- prevozi v Euclid General bol-
na več ljudi kot v aprilu.
VREMENSKE NEPRILIKE IN GOSPODARSKE TEŽAVE V ZSSR DRAŽE HRANO - V ZDA
Sovjetska zveza je pretekli mesec nepričakovano kupila v ZDA 10.6 milijonov ton pšenice, koruze in ječmena, nekaj milijonov ton pa še v Kanadi in Avstraliji. Skupni znani nakup je presegel 13 milijonov ton.
V javnost so v zadnjih dneh prodrla poročila, da bo Sovjetska zveza verjetno' kupila v ZDA še nove količine žita, če tega že ni storila. Prvotno so cenili namreč sovjetski pridelek žita letos na 215 milijonov ton, pa nato to zmanjšali po pičlih podatkih, ki so na Zahodu na razpolago, na 205 milijonov ton, pretekli teden pa je poljedelsko tajništvo ZDA to oceno še znižalo na 185 milijonov ton.
Računajo, da Sovjetska zveza potrebuje nekako za svoje redno porabo letno 205 milijonov ton. Ker je sedaj že kupila v svobodnem svetu preko 13 milijonov ton, bi ji ob pridelku 185 milijonov ton torej še manjkalo okoli 7 milijonov ton. Če bo skušala to količino kupiti v ZDA, se u-tegne skupna količina približati oni leta 1972, ki je povzročila dvig cen pšenice od $1.48 na preko $6 za bušel, ceno koruze pa od $1.05 na preko $3 za bušel. Ta nena-
den izreden porast cene žita je dal močan zagon inflaciji, ki je bila dotlej še kar dosti omejena.
Vladni viri so v svojih ocenah sovjetskih nakupov in o posledicah teh nakupov ne-' edini in govorijo vsak svoje. Poljedelski tajnik Earl Butz; -ki zagovarja očitno farmarsko stališče, trdi, da so sovjetski nakupi žita v ZDA ugodni in koristni ter da ne bodo bistveno povišali cen žita in s tem hrane doma. Direktor Federal Reserve Boarda A. Burns je izjavil pred kongresnim odborom, da “se boji”, da bo Sovjetska zveza kupila še nove količine žita v ZDA, kar bo nujno pognalo navzgor cene doma, podražilo hrano in prispevalo k zagonu inflacije.
Poljedelski tajnik E. Butz zanika utemeljenost te napovedi in opozarja na dejstvo, da poviška cene kruha leta 1972-1974 ni bila toliko kriva podražitev cene pšenice kot podražitev vsega drugega. Pri tem navaja, da je delež cene žita pri kruhu tako majhen, da bi podvojitev cene tega ne pomenila več kot dva centa višjo ceno pri enofuntni štruci kruha.
Farmarji so v splošnem ve-
likih sovjetskih nakupov žita veseli, ker so jim povečali izkupiček za njihov pridelek, delavske unije pa protestirajo, ker vidijo v tem podražitev hrane. Koristi se torej križajo in vsaka stran ocenjuje položaj s svojega stališča. Unija pristaniškega delavstva je ob polni podpori AFL-GIO izjavila, da njeni člani ne bodo nakladali žita v pristaniščih za izvoz v Sovjetsko zvezo, dokler ne bodo dobili od zvezne vlade jamstva, da ta izvoz ne bo bistveno podražil hrane doma. Far-marska organizacija to izjavo Unije pristaniškega delavstva zavrača in obsoja.
E. Butz zagotavlja deželo, da je pridelek žita letos tolikšen, da bo lahko kril vse domače potrebe, vse potrebe naših rednih kupcev deželnih pridelkov in še posebne sovjetske. Drugi poznavalci razmer niso o tem čisto prepričani, tako je eden od njih koncem tedna opozoril, da bi sovjetski nakup kakih nadaljnih 5 milijonov; fon žita v ZDA ob 5-odstotnem manjšem pridelku, kot ga predvidevamo, ne mogel ostati brez večjega vpliva na ceno žita in celotne prehrane doma.
Rusija je bila pred nastopom komunističnega režima ena naj večjih izvoznic žita na svetu. Trdijo, da bi lahko tudi sedaj pridelala dovolj žita doma, če bi bilo njeno poljedelstvo in posprava pridelka primerno urejena. Samo z boljšo in načrtnejšo uporabo traktorjev in drugih strojev bi, kot je zapisal moskovski časopis “Problemi gospodarstva” v svoji zadnji številki, lahko povečali pridelek žita letno za 20 milijonov ton, torej za toliko, kot ga jim letos manjka! Izredno zanikrna je tudi posprava in shranjevanje pridelka, sovjetsko časopisje se nad tem leto za letom pritožuje, zgraža in zahteva izboljšanje.
Ameriško poljedelstvo pridela veliko več, kot porabimo doma, samo prirodno je, da višek pridelka prodamo, moramo pa biti seveda pri tem toliko modri, da s prodajo tujini ne delamo škode sami sebi. Zvezna vlada je dolžna gledati na korist vse dežele, ne le na korist farmarjev ali na korist delavstva in urad-ništva. S tega vidika mora u-ravnavati vso narodno gospodarsko politiko, tako prodajo žita kot nakup in cene olja.
nišnico proglašen za mrtvega 66 let stari Stanley Dragas s 512 E. 288 St., Willowick, Ohio, mož Mary, roj. Diklich, oče Donne Mitrovich in Frances Dragas, stari oče Michaela in Marka. Pokojnik je bil rojen v Clevelandu, živel na Hale Avenue do leta 1959 in bil zaposlen pri Penn-Central železnici skozi 48 let do svoje upokojitve lani. Bil je član Sv. Sava br. 108 SBP. Pogreb je danes, v ponedeljek, ob 12. iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St., v srbsko pravoslavno cerkev sv. Save na Broadview ob enih, nato na pokopališče sv. Teodozija.
Mary Peterlin
V soboto je na svojem domu na 265 E. 150 St. zadeta od kapi umrla 92 let stara Mary Peterlin, roj. Menart v vasi Peč pri Višnji gori na Dolenjskem, vdova po 1. 1936 umrlem možu Franku, mati Mary Peterlin, Mrs. John (Frances) Milavec, pok. Franka, pok. Jennie, Mrs. William (Rose) Hočevar, Mrs. Josephine Zarnick, Mrs. Steve (Albina) La Bant, Mrs. Clarence (Alice) Dielman, Mrs. Joseph (Mildred) Drew, pok. Louisa in pok. Rudolpha, 9-krat stara mati, 9-krat prastara mati, sestra pok. Josepha in pok. Johna Menarta. Pokojna je bila članica KSKJ št. 162, St. Agnes Lodge of Catholic Knights of Ohio, S2Z št. 25. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.30, v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo.
i
Podružnica št. 14 SŽZ ima jutri, v torek, ob 7. zvečer sejo v SDD na Recher Avenue.
Pozdravi—
Pozdrave iz Dubrovnika v Dalmaciji pošiljajo Mrs. Rose in Mrs. Frances Eržen.
Rodgers, Mrs. Amelia Habjan
Iz Lurda, kjer sta se ustavila na svoji poti po Evropi, pošiljata pozdrave Marija in John Brod-nick od “Brodnick Bros.” Prodaja po znižanih cenah—
Pri Anzlovarju na 6214 St. Clair Avenue se začne danes prodaja vsega blaga po 20% znižanih cenah. — Več v oglasu! jZnižane cene—
V znani slovenski trgovini fine obutve Louis Majer Shoe Store, 6410 St. Clair Ave., se začne danes, v ponedeljek, 4. avgusta, velika razprodaja poletnih čevljev, moških, ženskih in otroških. Cene poletni obutvi bodo znižane 20%, vsej ostali obutvi pa za 10%. Ne zamudite te ugodne prilike in pojdite po čevlje v Louis Majerjevo trgovino! Več v današnjem oglasu na notranji strani lista!
Sestanek Lilije—
Dramatsko društvo Lilija ima nocoj ob 8. svoj redni mesečni sestanek v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
Pozdrav iz Ljubljane—
Mrs. Mary Boštjančič, ki se je s kupino Ed Kenika udeležila izleta v Slovenijo, pošilja prijateljicam pozdrave iz Ljubljane. Sporoča, da se imajo prav dobro-Družabni večer—
Marijina legija vabi na družabni večer v šolski dvorani pri Sv. Vidu v soboto, 9. avgusta. Za družabnost bodo skrbeli Legionarji iz Norristowna, Pa. Vabljeno članstvo in prijatelji Marijine legije. Za rezerviranje kličite tel. 432-2041.
Zdravstveni tečaj-*-
Jutri ob 7. zvečer se bo začel v prostorih American Red Cross na 1227 Prospect Avenue tečaj za pomoč v slučaju srčnega napada in bo trajal do 16. septembra. Prijavijo se lahko esebe stare nad 13 let. Na tečaju bodo učili isti postopek, kot se ga uče za take slučaje zdravniki in medicinske sestre.
Vsenarodni festival uspel—
Mestni župan R. J. Perk je sinoči dejal, da je Vsenarodni festival v mestu, ki se je začel v četrtek in sinoči končal, lepo uspel in da ga bodo zato ponovili. V petek se je podrl en vrtiljak, pri čemer je bilo 15 oseb ranjenih, kakih 500 mladih divjakov pa je po končanem festivali na Mallu začelo razbijati in pleniti po trgovinah na Public Squaru in ob Euclid Avenue. Policija je več oseb prijela, predno je izgrede v zgodnjih urah v soboto končala. Škode je bilo več tisoč dolarjev. V soboto in včeraj je bila policija pripravljena in je vse potekalo in se končalo v miru.
Vremenski prerok
Oblačno, toplo, najvišja temperatura okoli 85 F (30 C). Ve-jetnost dežja danes 50%, zvečer 30% in jutri 10%. — Včeraj popoldne ob 4.40 je bilo ozračje nad mestom Clevelandom toliko čisto, da so po 74 urah ukinili omejitev obratovanja naprav, ki posebno onečiščujejo ozračje. Nesnaga v zraku je padla na polovico, ko so nevihte in veter1 zrak delno očistile.
/telEBiSKA DOMOVIlll/l
V« i I <- » V— U< I VH -
6117 St. Clair Aye. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Wee1., Set, Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NABOCNINA:
•	Združene države:
$23.00 na leto; $11.50 ra pol leta; $7.00 ra 3 mesec*'
•	Kanado in dežela izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 meseca Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION BATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 8 months; $7.50 for S months Friday Edition $7.00 for one year.
j ko vprašanje z dvemi ali tremi imeni, pomeni to, da smo pozabili druge, da smo prevarali druge. Boljše je, da omenimo le številke. Tam je na deset tisoče političnih jetnikov in po računih angleških strokovnjakov je sedaj 7,000 oseb v norišnicah pod prisilnim zaporom.
Pa vzemimo Vladimirja Bukovskega kot zgled! Njemu so rekli: “Pojdi proč. Pojdi na Zahod in molči! In ta mladi mož — mladenič na pragu smrti — je dejal: “Ne. Jaz ne maram iti. Jaz sem pisal o osebah, ki ste jih poslali v norišnice. Izpustite te in potem bom šel na Zahod.” To je, kar jaz smatram za odločnost duha postaviti se proti tankom.
V preceni vsega, kar sem vam danes rekel — jaz prehajam zdaj k svojim zaključkom — bi lahko rekel, da se mi nismo niti razgovarjali na politični ravni — zakaj je ta in ta dežela delovala tako in tako, kako — na kaj so računale, da so postopale na tak način.
(Konec sledi)
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO
No. 118 Monday, Aug. 4, 1975
A. Solženicin:
Besede svarila Ameriki
Aleksander Solženicin, ki ga je v našo deželo povabil na obisk predsednik AFL-CIO George Meany, je na njemu v čast prirejenem banketu v Washingtonu, D.C.. 30. junija 1975, imel govor, ki je vzbudil izredno zanimanje ne le v naši deželi, ampak po vsem svobodnem svetu. Ta govor o-značujejo za ‘Besede svarila Ameriki’ in je zato prav, da ga Amerikanci, ki se resnično zanimajo za svojo domovino, za njeno ter svojo svobodo, poznajo. Tu ga prinašamo našim bralcem v slovenskem prevodu.
* *
VII.
Sovjetska zveza in komunistične dežele lahko vodijo pogajanja. One vedo, kako to delati. Dolgo časa ne popustijo čisto nič, potem pa dajo kak drobec. Potem vsakdo pravi zmagovito: “Poglejte, oni so popustih. To je čas za podpis.”
Evropski pogajalci 35 držav so se sedaj skozi dve leti boleče, boleče pogajali — njihovi ž,ivci so bili napeti do pretrganja. In komunisti so končno popustih. Nekaj žensk iz komunističnih držav se sedaj lahko poroči s tujci. In nekaj novinarjev bo sedaj smelo potovati po nekaterih krajih. kjer preje niso mogli. Oni dajo tisočinko tega, kar daje naravni zakon ali prirodno pravo — stvari, ki bi jih ljudje smeh vršiti, predno so se taka pogajanja sploh začela. In tu na Zahodu slišimo vse vrste ljudi dvigati svoje glave rekoč: “Poglejte, oni so popustih; mi moramo podpisati.”
Tekom dveh let pogajanj je v vseh državah Vzhodne Evrope pritisk narastel, zatiranje je narastlo — celo v Jugoslaviji in Romuniji, da pustimo ob strani druge države. In prav sedaj je dejal avstrijski kancler: “Mi moramo podpisati ta sporazum tako hitro, kot je mogoče.” Kake vrste sporazum bo to?
Predloženi sporazum je pogreb Vzhodne Evrope. Pomenil bo, da je Zahodna Evropa končno, enkrat za vselej, odpisala Vzhodno Evropo, izjavljajoč, da je popolnoma pripravljena gledati, kako bo Vzhodna Evropa zdrobljena in obvladana, ne da bi jo to kaj brigalo. In avstrijski kancler misli, če on potiska vse te države v skupen grob, potem ne bo tudi Avstrija, na neposrednem robu tega groba, padla vanj.
Iz naših življenj tam smo mi zaključili tole: da je samo eno sredstvo, ki ga je mogoče uspešno rabiti proti nasilju in to je odločnost.
»
Vi morate razumeti naravo komunizma, pravo ideologijo komunizma. Vse Leninovo učenje pravi, da komunizem smatra vsakega za bedaka, ki ne vzame tega, kar mu je dano, kar leži pred njim. če lahko vzamete, vzemite! Če lahko napadete, napadite! Toda, če je tam zid, potem se umaknite!
Komunistični voditelji spoštujejo samo odločnost, zaničujejo in smeje pa se osebam, ki se vedno umikajo. Rečeno vam je — in to je zadnja navedba, ki jo vam ponavljam iz izjav vaših voditeljev — da bo moč brez poskusa pomiritve vodila v svetovni spopad. Toda jaz vam pravim da moč s stalnim podajanjem, stalnim umikanjem sploh ni nobena moč več.
Iz naše skušnje vam morem reči, da bo samo odločnost omogočila uspešen odpor proti napadom komunističnega totaiitarizma. Imamo mnogo zgodovinskih zgledov. Naj vam nekatere od njih navedem.
Poglejmo malo Finsko v letu 1939, ki je s svojimi lastnimi silami vzdržala napad.
Vi ste v letu 1648 branih in se postavili za Berlin in samo zaradi odločnosti vašega duha ni prišlo do svetovnega spopada.
Na Koreji leta 1959 ste se postavili proti komunistom s svojo odločnostjo in nepopustljivostjo. In ni bilo nobenega svetovnega spopada.
Leta 1952 sta izsilili umik raket s Kube. Zopet ste pokazali odločnost in vztrajnost značaja, pa ni prišlo do svetovnega spopada.
* * #
Mi odpadniki v ZSSR nimamo nobenih tankov, mi nimamo nobenega orožja, mi nimamo nobene organizacije. Mi nimamo nič. Naše roke so prazne, mi imamo samo srce in to, kar smo prestah tekom zadnjega pol stoletja pod tem sistemom. Kadar smo našli trdnost v samih sebi za obrambo naših pravic, smo to storili. Je samo naša trdnost duha, da smo vzdržali. Jaz sem tu pred vami ne zaradi prijaznosti ah dobre volje komunizma, ne zaradi detente, ampak zaradi svoje lastne odločnosti in vaše trdne podpore.
Komunisti vedo, da jaz ne bi bil popustil niti za palec, niti za las in ko. niso mogli storiti nič več, so se umaknili. Tega sem se naučil v težavah svojega lastnega življenja.
Ne maram omeniti veliko imen, ker kadar rešimo ne-1
"MM
k
mssitsiie


BESEDA IZ NARODA

Zopet malo razmišljanja!
GARY, Ind. — Je že približno eno leto, odkar sem zadnjikrat pisal. Vzrok je bila bolezen, da nisem mogel. Na prigovarjanje nekaterih pa bom zopet poskusil, če bo šlo. Ker me najbolj vznemirja sebičnost današnjega človeka po vsem svetu, bom malo razmišljal o življenju današnjih kristjanov in jih malo primerjal z našimi predniki. To pismo bom napisal v premišljevanje kristjanom, kateri še malo dvomijo, da res živimo tako, kakor Bog hoče, da živimo. Tistim, ki ste prepričani, da živite Bogu po volji, ni potrebno čitati dalje.
Verujem v enega Boga! — Današnji kristjani verujemo v enega Boga le še z besedo na jeziku. V srcu imamo za Boga denar, udobno življenje in vse, kar k temu spada. V mnogo verskih resnic dvomimo, vsakdanja molitev nam ni važna, v Boga popolnoma več ne zaupamo. O-pustili smo molitev sv. rožnega venca, za katerega smo bili na-crešeni od Marije same še pred nedavnim, da ga pobožno molimo. Poslušamo protiversko go-vorjenje, namesto da bi vero zagovarjali, se potuhnemo, v naj-ocljšem slučaju pa odstranimo. Žrtvovanja za Boga in vero dana šnji kristjani ne poznamo. Za n ožje kraljestvo na zemlji najrajši odrinemo nekaj denarja, kar je pač najlažje, ker ga ima-no in zaradi tega nič ne trpimo. Če izvzamemo otroke in siromašne, ki si res od ust pritrga-jc, da morejo darovati malo finančne podpore za kraljestvo nežje na svetu, lahko rečemo, la so te žrtve za nas prav lah-ce, če to sploh moremo imeno-/ati žrtvovanje. V resnici se irtvujejo le zbiralci teh darov n misijonarji, ki žrtvujejo sebe n svoje zdravje pri svojem delu / vinogradu božjem.
Malo je danes kristjanov, ki 'o res še pobožni in še radi molj o. Pobožna molitev in zaupa-ije v Boga sta naše edino orož-e, s katerim se moremo uspešno boriti proti skušnjavam hu-lobnega duha. Le, ako pobožno n zaupno molimo, prejmemo od Bega dovolj milosti božje, da ;mo lahko uspešna vojskujoča 5e Cerkev na zemlji. Klečimo ne radi, čeprav smo si napravili nehke klečalnike. Pridige so cratke in večkrat za sv. vero nepomembne. Krščanskega nauka v cerkvi ni več, opustili :mo pobožnosti sv. Križevega Deta in Šmarnične pobožnosti. Blagoslova s presv. Rešnjim Telesom skoraj ne poznamo več in mpevedanih praznikov ne praznujemo več.
Odkar je postala zemlja v tem stoletju zelo majhna in človek na njej zelo učen, je ta človek s ponosom ugotovil, da ne potre-cuje več Bega. Tako smo se tudi kristjani odtujili Bogu in tudi mi prisluhnili hudobnemu duhu, ta pa nam je zasenčil razum in tako njemu služimo bolj in bolj. Kakor so se Bogu uprli hudebni angeli, prav tako smo tudi' mi odpovedali pokorščino Bogu. Seveda v takem stanju
tudi nimamo več posvečujoče milosti božje, brez te pa ne moremo biti vojskujoča Cerkev. Brez milosti božje je nam, današnjim kristjanom, upadel pogum in tako ne moremo več braniti vere v Boga in Njegovega kraljestva na zemlji. Očitno ne nastopil čas, ko hočeta ateizem in komunizem zadati zadnje udarce kraljestvu božjemu ;na svetu.
Nekatera verska društva skuhajo poživiti vero v teh kritičnih Yasih, pa je pri kristjanih malo zanimanja in sodelovanja. “Ser-|ra Club” priredi na predvečer ; prvih petkov štiriurno pobož-nest na čast presv. Srcu Jezuso-[vemu vsak mesec v drugi žup-jnijski cerkvi in verniki so povsod vnaprej obveščeni, v kateri cerkvi bo to češčenje.
Pri obisku teh pobožnosti, ki so nad vse lepo pripravljene, sem naštel največ 24 ljudi, navadno število pa je od 10 do 15 ljudi. Istotako je tudi zelo majhna udeležba pri pobožnostih prvih petkove
Naravno, da kristjani v takem stanju ne moremo imeti dovolj milosti božje, da bi se uspešno upirali hudobnemu duhu, ki danes hoče zavladati po celem svetu. Vsak kristjan, ki še more trezno misliti, bi moral uvideti, da sedaj ni nobenega drugega izhoda, kakor upreti se z vsemi silami, tudi z orožjem, in braniti krščanstvo in božje kraljestvo na zemlji. Pa današnji kristjani nismo takšni, po hudobnemu duhu zasenčenim razumu smo vrgli svoje orožje v koruzo ter se ne moremo več vojskovati. Še več, zadnjega vojvodo, ki je hotel organizirati in voditi odprt boj proti ateizmu in b r e z b o žnemu komunizmu (madžarski kardinal Mind-szenty) smo sramotno izigrali. V umetnem izgnanstvu smo ga razorožili in mu zavezali usta, da je tako potem od razočaranja in žalosti odšel k Bogu. Smeje se lahko hudobni duh, ko dosega tako ogromne uspehe s pomočjo kristjanov. Današnji kristjani smo povsem podobni tisti neumni žabi, katero je kača hipnotizirala; gledala je žaba v kačo in lezla proti njej, dokler ni izginila v kačjem gobcu. Prav tako lezemo tudi mi kristjani v komunistično žrelo, ne da bi se upirali.
Današnji kristjani nismo prav nič podobni našim prednikom iz preteklih stoletij. Ti so v popolnem zaupanju verovali v Boga, bili so bolj pobožni in veliko molili. Doprinašali so ogromne žrtve za kraljestvo božje na svetu, ko so z rekami gradili tisoče cerkva in samostanov in potem bodili po več dni daleč bosi do teh cerkva, v katerih so se po golih kolenih plazili po kameni-tem tlaku in okoli oltarjev ter prosili za milost božjo. Kadar vse to ni pomagalo in sta kljub temu bila krščanstvo in vera v nevarnosti, so brez pomisleka prijeli za orožje in to branili z velikimi žrtvami. Bog je te na-1 še prednike, vojskujočo se Cerkev na zemlji, spremljal in bla-
goslavljal, zato je kraljestvo božje uspevalo in se širilo tako, da je nauk Kristusov dosegel vse dele sveta, kot je Jezus napovedal.
Če bi današnji kristjani še mogli in hoteli trezno misliti, bi iahko spoznali, da ne ravnamo prav, ker odklanjamo žrtve. U-videli bi, da so žrtve potrebne ter da je sedaj skrajni čas, da napovemo odločen boj ateizmu, brezbožnemu komunizmu ter njegovim pomagačem. Napovedi iz preteklih stoletij se točno izpolnjujejo. Med drugim je bilo napovedano:	Najhujši časi
bodo prišli nad svet, ko se bodo po zemlji začele plaziti železne kače (železnica) in bodo po zraku letale železne ptice (letala) ter, bodo na svetu nastale velike vojske in strašna opustošenja. Potem bo prišlo tako hudo, da bo sv. oče papež moral bežati iz svetega mesta Rima.
Ako zasledujemo svetovne dogodke in sedanje razmere v Italiji, nas ne bi smelo iznenaditi, ako v nekaj letih v Italiji zavlada komunizem in sv. oče bo moral bežati, kakor je že morala bežati častita sestra Lucija iz Portugalske v sedaj še varno Španijo. To je Lucija, najstarejša od treh pastircev, kateri so bili izvoljeni od Boga, da so mogli videti in govoriti z Marijo. Božjo Materjo v Fatimi, in po kateri je Marija napovedala u-sedo sveta. Seveda konca teh n: povedi ne bomo izvedeli, ker smo današnji kristjani preveč oddaljeni od Boga in ne bi mogli tega prav sprejeti, pač pa bi še bolj podivjali, ker ljubezni dc bližnjega več ne poznamo.
Časi so neizmerno resni, gorečih kristjanov, ki bi nas k te mu opominjali, je pa zelo malo Zakaj smo tako navezani na zemeljsko življenje ter se z vsemi sredstvi borimo za njene dobrine kljub temu, da vemo, ds smrt lahko pride vsak čas ter nas izročil sodbi, pri kateri bomo morali dajati težak odgovor o našem življenju. Mislimo vec o tem!
Kako pa posvečujemo nedeljo, Gospodov dan? Razne po-vp reševalne statistike nam povedo, pa tudi drugače je očitno, da mnogo kristjanov več ne hodi v cerkev, nekateri pa samo še parkrat na leto. Tisti katoličani, ki še hodimo v cerkev, smo zadovoljni, da sv. maša ne traja več kot pol ure. Večkrat smo nedostojno oblečeni in s tem povzročamo, da drugi pobožni ljudje ne morejo biti zbrani pri sv. maši. Vse preveč radi uporabljamo sobotno sv. mašo le zato, da smo v nedeljo prosti, nedeljo pa potem uporabimo za razne druge namene. Premnogi si prihranijo razna hišna dela. da jih opravljajo ob nedeljah, namesto da bi čitali Sv. pismo ali druge dobre verske knjige in časopise. Obiskovanje bolnikov, re diteljev ter sorodnikov ob ne-ddjah je bila tudi lepa navada in dobro delo obenem. Naši piedniki so veliko romali na božja pota, bosi in lačni po več dni daleč. Kako so te vernike pc živile slovesne romarske sv. maše in druge pobožnosti, navdušeni govori in dolge, temeljite spovedi. Tako so se vračali ti romarji domov, polni milosti bežje, in so potem zopet lahko nosili težo življenja.
(Dalje sledi)
IznmihVrst
Los Angeles, Calif. — Velecenjeno uredništvo! Zopet je prišel čas za obnovo moje naročnine. Zato se Vam oglašam s par vrsticami in prilagam nadaijno naročnino. Upam in želim, da bi to moje pismo v redu prejeli.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna. Z veseljem prebiram clevelandske novice, ker sem veliko let živela v Vaši metropoli. Ponosna sem, da Slovenci v Clevelandu tako lepo napredujete v vseh ozirih. Vse hvale vredno je, da ste se tako
VESTI
Smrt dVeh slavistov
V domovini sta zadnji čas u-
zavzeli za Slovenski dom za o-starele in tudi za druge kulturne in narodne ustanove.
Da, Slovenci imamo pridne roke, pa dobro srce! Zdi se mi, da je tukaj v Los Angelesu vse drugače. V Clevelandu vlada prijetna slovenska domač nost. Tam imam še svoje otroke, veliko prijateljev in znancev. Prav lepo vse pozdravljam!
Ameriški Domovini želim mnogo nadaljnega uspeha, da bi izhajala še mnogo let in nas razveseljevala.
Uredništvu, upravi, naročnikom in bralcem lista moj naj-lepši pozdrav!
Mary Pausic-Poje z možem Frankom
*
Ridgewood, N.Y. — Spoštovani! Priloženo Vam pošiljam ček zo enoletno naročnino in dar v pomoč listu. Vselej se ga razve-jelimo. Kcšček domovine nam prinaša in vse v njem je zanimivo. Hvala Vam za Vaš trud, lajlepše želje za v bodoče in skrene pozdrave!
S spoštovanjem
Ana Stalzer
*
Wickliffe, O. — Spoštovani! Brez nadaljnega nam je v da-: lEŠnjih časih zelo potreben svo-aeden demokratični slovenski ist. Zato si tudi želimo več po-:oČanja o dogodkih in dosežkih / domovini. Domovina Slovenija je in bo ostala, mi bomo predi. Rod za nami bo presojal na-.e delo, le pozitivno in realno bo rodilo sad.
Želim mnogo uspeha in pozdravljam
Franc Music
*
Omaha, Nebr. — Spoštovano uredništvo! S priloženim čekom obnavljam naročnino. Z Ameriško Domovino sem zadovoljen. Všeč mi je Vaše pisanje o komunističnih nasilnikih v Jugoslaviji.
Vse dobro in lep pozdrav!
J. L. Zaplotnik
*
Chicago, 111. — Spoštovani! Lepa hvala za prijazno obvestilo, da mi poteče naročnina.
Z Ameriško Domovino sem res zadovoljna. Najraje berem povesti in Lemontske drobtini-:e izpod spretnega peresa č. sestre Lavoslave, ki je tudi moja prijateljica. Všeč so mi čikaške novice, ki jih piše Toti Staj ere .n pa pisma Toneta Osovnika iz newyorske srenje. Pa tudi vse drugo rada berem.
Bog naj Vam nakloni ljubo zdravje, da boste še dolgo pisali Ameriško Domovino. Prosim, o-pi osti te moji nerodni pisavi, kajti stara sem že 81 let. Preteklega januarja pa sva z možem obhajala 62-letnico poroke. Dolga doba skupnega življenja, kajne?
Priloženo Vam prilagam ček za enoletno naročnino in vse Vas prav prisrčno pozdravljam!
S spoštovanjem!
Josephine Kralj
*
Cleveland, O. — Cenjeno u-redništvo! Priloženo Vam pošiljam ček za enoletno naročnino m dar listu, katerega globoko in iskreno cenim.
Želim veliko nadaljnega uspe-ra pri Vasem delu in Vas lepo pozdravljam!
Mary Prelogar
*
Richmond Hill, Ont. — Spoštovani! Pošiljam Vam enoletno naiočnino in dar za Vaš tiskovni sklad.
Obenem se Vam lepo zahva-ijujem za ves Vaš trud, za vsa prizadevanja pri izdajanju slovenskega časopisa.
Vas srčno pozdravlja
Francka Mavec
, mrla dva poznana slavista, fil°' loga dr. France Tomšič, prof^ sor na ljubljanski univerzi, in dr. Rudolf Kolarič, profesor na univerzi v Novem Sadu, seda] že upokojen.
Dr. France Tomšič je bil rojen 1. 1905 v Novem mestu ter je po dovršenih univerzitetnih študijah v Ljubljani bil eno leto štipendist Slovanskega instituta v Krakovu na Poljskem, kjer jo obiskoval predavanja znamenitega dialektologa prof. Nietzcha. Po vrnitvi je bil srednješolski piofesor v Ljubljani. Pisatelj Mauser mu je svoj čas izrekel veliko hvaležnost kot enemO svojih najboljših profesorjev. Napisal je več pripomočkov za gimnazije (skupaj s Pregljem vprašanja slov. literature itd.)! najbolj znan pa je njegov Slovar nemško-slovenskega jezika in narobe, ki je izšel pri Jugoslovanski knjigarni, in še danes velja za enega naj uporabnejših
slovarjev. Znanstveno se je posvečal dialektologiji in slovanski fiologiji. Disertacijo je napisal o jeziku Janeza Svetokri-škega. Po smrti prof. Nahtigal3 je prevzel stolico za staroslovenski jezik ter je tudi napisal Starocerkveno slovansko slovnico. Kot eden najboljših poznavalcev slovenskega jez'ka je sodeloval pri obeh izdajah Pravopisa kot znanstveni svetnik SAZU ter bil eden vodilnih mož pri sestavljanju novih slovarjev, ki jih pripravlja Akademija- •
Dr. Rudolf Kolarič, brat dr. J-Kolariča, Rožmanovega biogr3' fa, se je rodil v Perlekiji pred 7^ led. Tudi on ima za seboj velik0 delavnost kot srednješolski profesor v Ljubljani. Spadal je v ožji krog prof. Ramovša in bil med tistimi “čitankarji”, ki s° iz .lajali slovensko slovnico ^ berila za slovenske srednje šole pred vojne. Z njim je delal zbrani krog slavistov, kakor so bili profesorji A. Bajec, J. Šolar, A. Sovre in M. Rupel. Njihove čitanke so izšle v mnogih izdajah ter so uvajale nov način pcuka slovenistike v srednjo šc!o. Po vojni je postal profesor za slovenščino na univerzi v Novem Sadu, kjer se je odlično uveljavil, kar priča Zbornik, ki ga je univerza izdala v počastitev njegove 70-letnice. Za Srbe je izdal pregled slovenske književnosti. Najbolj vidno pa je stopil v javnost s svojo .obširno razpravo o Brižinskih spomenikih, kjer zastopa mnenje, da s° nastali na območju Ogleja. ^ njo je vzbudil veliko znanstvenih polemik. Svojemu učitelj11 prof. Nahtigalu je posvetil pre' gled in oceno njegovega dela io pomena.
Oba pokojna slavista sta bil3 zaslužna za razvoj slovenskega jezika doma in v širokem svetn-
Socialistična trgovina
Ostarel kmet je z Goriškega pripeljal v Mursko Soboto 60 k£ češenj, debelih kot oreh in j ib pcnujal po soboških prodajalnah sadja. Pa mu jih niso kupili, ker so bile — prepocenb zahteval je zanje 8 dinarjev z3 kilogram.
Odgovarjali so mu, da ‘‘češnj6 ne gredo, ker jih prodajajo P° 20 dinarjev za kilogram, pr6' kupčevale! z juga na soboški tržnici pa zahtevajo še več.” I11 tako je kmet moral svoje poceni češnje odpeljati domov, kje1" jih je pač moral vreči na gnoj-
Zadnje vesti
Za zadnje vesti iz Sloveni]6 poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro "P6' smi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM n9 106.5 MC, katero vodita dr. M*" lan in ga. Barbara Pavlovčič.
Pokol slovenskih domobrancev pred BO leti
D. Kočevski Rog.	enega do pet let prisilnega dela.
W *unisti so pretežno večino Rekel nam je, da nas bodo kma-je[nikov iz fta
Št. Vida odpeljali lu odpeljali na zaslišanje. Ker por v- V ■^■°^evski R°g- P° pa se je zgodilo - tako je pravil, i žfin; ^ , 80 v smeri proti Stari da da so trije domobranci za-
ftiorišča
2 r°čilih s
P^ili okoli 14,000 nasprot- klali partizanskega stražarja ter
j sed°V rdeče§a režima. To je bilo [ušli, nas bodo zdaj uklenili. Kam eai transportov.
P imel
40 do 50 vagonov ter so Je^ V^e^e po tri lokomotive, j^ke so najprej prepeljali v
Koč^10 d°m V gimnaziio v
vozili na morišča.
domobrancev
od tri do
Vsak vlak nas mislijo odpeljati, nismo mo-
dokler nismo
Od tam so jih s ka-
šo tam pobili je - štiri tisoč. Poleg teh ^čevskem Rogu našlo svoj tis°v 3>00° srdskih dobrovoljcev, 2 5nn ^rno§orskih četnikov in Ust v ■':lrvaških domobrancev in ^asev. Veliko je bilo tudi ci-s ov, ki so jih zaprli prve 3. P° “osvoboditvi”.
Ve?i°ČeVSki Ro§ je got°vo naj-’ Množično grobišče proti-
Sedmega ^Poldne
i 4u“ ^Auiuzicr
0lhunističnih
t0Vedujejo očividci!
I
junija okrog treh Se - je prišlo povelje, naj ^jPPpravimo za odhod. Pre-^ So nas in odkorakali smo So Vstajo št. Vid. V vsak voz Šjj aas spravili po petdeset. Ob
C
gli zvedeti prej videli sami.
Odgnali so nas v pritličje, nam najprej vse pobrali, nato nas pa zvezali z žico. Jaz sem bil na vrsti ob pol osmih. Vezali so nas takole:
Vsak se je moral obrniti k steni, si zavihati rokave in roke pomoliti nazaj, na kar so prekrižane močno povezali. Meni so levo roko tako močno povezali, da je kmalu omrtvela in postala črna. Nato so nas povezali skupaj po dva in dva. Tako zvezane so nas odgnali v drugo
fsil kamenje na kup. Ko me je j zagledal, me je takoj, poklical, naj mu pomagam narediti za-[klonišče, zvečer pa bova poskusila priti ven.
Nekaj časa sem nosil kamenje, potem pa začel ogledovati jamo. Bila je široka kakih 30 metrov in prav toliko globoka. Stene so bile popolnoma navpične, na vrhu pa je najbrž bila že minirana. V jamo so bile navaljene debele skale na žrtve, ki so jih že prej pobili.
Nato sem si poiskal mesto na neki skali, pet metrov od dna, si slekel srajco in se namazal z blatom, da nisem bil tako viden, j Tam sem sedel od devetih zjutraj, ko sem bil vržen v jamo,
sobo, kjer smo čakali na avto-borcev. Naj pri- mobile. To čakanje je bilo obupno; mnogim je postalo slabo. Prosili so vode, dobili pa trde udarce.
Tudi mojemu sotrpinu Pecko-vemu Jožetu, s katerim sem bil zvezan skupaj, je postalo slabo. Naslonil sem ga na zid, ko smo pa odhajali ven, sem ga vlekel je vlak premaknil, ne- za seboj in pri tem se je zdramil.
se
2o ^aSa vozil Pr°ti Kranju, pa .j nazaj in po polurnem pre-^ Juvanju odpeljal proti Lju-^Juni. jvja giavnem kolodvoru
&il/e Us^av^ na drugem tiru.
4je Srn° mo^no zastraženi, Iju-w so spet kričali nad nami.
J nismo vedeli, kam nas bodo Poklekniti, gledati v tla m se ^Peljali,	,tako nismo smeli niti premak-
j,	niti.
Jstki z zadnjimi pozdravi
Bridko spoznanje: “V smrt nas peljejo!”
Na dvorišče je pripeljal avtomobil, pristavili so zaboj ter nas nagnali nanj. Na avtomobilu smo se morali obrniti nazaj,
Pas
svojcem.
četrturnem čakanju
Ko je bil avto poln - kakih 50 mož - so nas zastražili štirje parse j tizani in avto zaprli. Odpeljali
^ Pomaknili proti dolenjske-1 so nas proti Šalki vasi, od tam čez ko^oc*voru- Ker je bil most Sr^ Gruberev kanal še podrt,
na
Sq morali izstopiti. Vsak voz _ °dprli posebej, nato pa smo Radi mii teči kakih 400 metrov, do 1 zijo, _ugega vlaka. Povsod so stali | niti.
vj^izani nas pretepali s
prjnimi kopiti. Najhujše je bilo J debelo palico po njegovi glavi. na katere smo po-
v Željne, kjer smo krenili desno. Tedaj smo bili vsi prepričani, da nas peljejo v smrt. bi pogledali, kam nas vo-a glav nismo smeli dvig-Kakor hitro se je kdo le malo premaknil, je že padlo z
Stražarji so se norčevali iz
llo Vagonih
sn*10 vstoPali: pri vratih sta'nas, češ, zdaj greste zopet juri-Po dva partizana in udri- šat. Pograbili so palice in začeli a Po nas, kolikor sta mogla. | mlatiti po nas.
Iz
Ko smo bili ne-
so ljudje rado- 'kako na polovico poti, je šofer parkrat zavozil sem in tja, stražarji pa so nas spraševali, če Iškega kolodvora, kjer smo j vemo, kje smo. Molčali smo in m, tri četrt ure. Potem je vlak se pripravljali na smrt. Šofer je naravnost v Kočevje, ne | začel zopet voziti v določeno
smer in se končno ustavil ha
biižnjih hiš a° gledali.
lejl- , so nas prepeljali do do-
i
^drai
^ bi
se kje ustavil.
ekateri so poskali kak košček kk) a’ kos časopisa ali kaj slo °bneSa nani riapisali na-'j Ve svojih domačih in sporo-^ ’
ry. el, so res dobri ljudje pobi- vijem.
lih do:
kraju morišča.
Živ v grob.
Odprli so vrata. Vse do tu smo klečali, tu pa smo morali se ta dan vozijo tod noge iztegniti naprej, da smo v Kočevje in da vse po-' obsedeli. Partizan nas je takoj jajo. Kot sem pozneje potegnil na tla z neke vrste ka-
Darovi za Slovenski starešini dom v Olevelandu
Cleveland, O. — Slovenski dom za ostarele se prav lepo zahvaljuje za darove, ki jih je v zadnjem času prijel.
Za upravni in gradbeni sklad: $150 Lekson-Pierce Fund; po $100 Anna Jalovec in Anton Novak; $50 Ernest in Anne Urbas; po $25 Catherine Krau-ter, Ernest in Anne Urbas; $23.50 John Krebel; $20 Dr. Leonard Galecki, DDS; $12.50 Marie Maisel (od prodane ku-
harske knige); po $10: Mary pa do sedmih zvečer. Zelo me je FuShra; Margaret Grosel, Rudy zeblo, posebno še, ker sem bil;K°g’ Josephine Walker; po $5: vržen v jamo zelo razgret. Ves R°se Klemenčič, Carl Smej del.
ta čas sem opazoval, kako so žrtve padale v jamo. Nekateri so takoj umrli, drugi so znoreli, nekateri so bili samo ranjeni, nekaterih sploh razvezali niso in so padali v jamo z zvezanimi rokami. Eden teh je tožil, da še moliti ne more.
živ iz groba.
Ta dan je padlo v to kraško jamo okrog tisoč žrtev. Nekaj strašnega je bilo gledati to ves dan. Kadar je zmanjkalo žrtev, so v jamo metali ročne granate in kamenje, streljali z mitraljezi in sploh počenjali, kar se jim je zahotelo.
Okrog sedmih zvečer sem stopil s skale. Ker me je tako zeblo, sem nekemu mrliču slekel spodnje hlače, z drugega pa potegnil bluzo in srajco. Vse je bilo krvavo in raztrgano od udarcev.
Z mrakom so prenehali s streljanjem. V jamo so navalili kamenja. Zgoraj smo slišali divje krohotanje in hojo stražarjev.
Nekako ob desetih smo poskusili splezati iz jame. Po sredi je bila kakih 10 metrov dolga bukova žrd, katero so najbrž spustili v jamo zato, da so se trupla na njej odbijala in tako padla bolj na široko. Od te žrdi pa do vrha je bilo še kakih 10 metrov žive skale.
Prvi je poskusil priti ven neki Belokranjec, pa je rekel, da je nemogoče in da bomo morali tu umreti.
Za njim se opogumim jaz. Prosil sem preživele, naj mi malo pomagajo, pa so rekli, da se ne izplača, ker itak ne bom prišel do vrha. Zagnal sem se po žrdi in bil takoj na vrhu. Skrbelo me je, kako bom plezal po kamenju, pa je tudi šlo dobro. Pogledam iz jame. Stražarja ni bilo nikjer, le od druge strani sem slišal govorjenje.
Pognal sem se na vrh in že po nekaj korakih stopil na suhljad, da je počilo pod nogami.
°b železnici naše listke in morali smo se sleči, nekateri po-izročali kot zadnji pozdrav polnoma do golega. Mene so ^ačinom.	pustili v srajci in spodnjih hla-
°č smo prebili kar v vago- čah.
Zrak je bil tako slab, da že I Od tod je peljala steza, izse-s laJi tega nismo skoro nič kana in posuta z debelim kame-
i rvipm• bila je dolga kakih sto
Potem so nas iazveza-R>!gjra2ar je zavpil, jaz sem za
bih.
j njem;
šestih zjutraj so nas pre-'metrov. 'Zapodili so nas po tej ^ j ali v domobransko kasarno.1 stezi. Na vsakih pet korakov je
t>eli

I bate
so nas nagnali na hodnik, stal stražar, na vsaki strani po
Pa na dvorišče, kjer so , eden. Vsi'so imeli palice in vsak
11:1 dali neko sprijeno zelje s'nas je ustavil in pretepel, dok-
Par
fižoli in smrekovimi iglami, j ler mu žrtev ni ušla naprej.
Ker je bilo,Tako smo prišli do jame že po-
nič zabeljeno.
Jeužitno, .smo j^tizani pa so
^ C' “Le stresajte proč, mi bo-
0 Pa spet pobrali in še enkrat piše. če se mu je zdelo, se je
stresali na kup, se smejali, re-
poinoma zmešani.
Pred jamo je stražar vsakega ustavil in ga vprašal, kako se
SHali
. has pustili samo posamič
^ rr\	i
za vas.” Na stranišče morala žrtev uleči na tla, par-in tizan pa jo je s palico toliko j časa pretepal, da jo je ubil. To so delali zlasti s tistimi, ki so imeli zlate zobe, da so jim jih
f° pod močno stražo.
^tosijo vode, dobijo pa trde udarce.
kasarne so nas prepeljali v ' pobrali iz ust, žrtev pa vrgli v
J^ijanišče.
kUdi’ ker ■ lobisti 5arijanišč
fc nadstropje.
Po cestah ni bilo jamo. Večina je morala pred so že vedeli, kaj bodo jamo narediti počep, rablji pa naredili z nami. V so na nje oddajali posamezne u so nas natrpali v strele ali cele rafale.
___jrj_. Tu so nam po-{ Tako sem prišel na vrsto tudi
vraJi prav vse, kar smo imeli jaz. Počepnil sem pred jamo in k ezhega pri sebi, še celo gum- padel vanjo, med padcem je pa s° nam potrgali. ti tu se
*LSem §a
fbh iz D 6 takorel L fVc*il, da ^^GPačpa c
^ - j-u sem imel skrit prstan, 2 Sem ga pa dal nekemu parti-h iz Dolenje vasi. Ta nam 6 takorekoč Sovorii
počil strel. Ko sem padel na kup trupel, sem se takoj zavedel, še preden je padla naslednja žrtev za menoj. Povlekel tik pred smrtjo’sem se Vstran in ugotovil, da da ne bodo nikogar ubi- sem le malo ranjen. V kotu ja-
trenutek počakal,, nato pa odhitel naprej. Hodil sem vso noč. Tako sem bil pretepen in utrujen, da bi skoro omagal. Tudi groza me je bila vsega presta-nega. Slekel sem eno srajco, obvezal noge in tako nadaljeval pot iz groba v Kočevskem Rogu. “Vetrinjska tragedija”, str. 80-83.
(Dalje sledi.)
-------o------
— V ZDA imajo tri mesta
ime Romance.
V SPOMIN SORODNIKOM IN PRIJATELJEM
$75 Jacob Ambrožič v spomin žene Mary, staršev, bratov in sestra; po $25: Rose Reja in otroci v spomin Joe Reja, Rose Škapin v spomin soproga Marka (Lorain, Ohio); po $20: William

KOLEDAR
društvenih prireditev

AVGUST
6.	— Federacija Klubov slovenskih upokojencev priredi piknik na Izletniškem središču ADZ v Leroyju.
10. — Štajerski piknik na Slovenski pristavi. Igra Alpski kvintet.
17. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi na Slovenski pristavi svoj vsakoletni piknik.
17. — Farno proščenje pri Mariji Vnebovzeti. Festival v šolski dvorani.
17. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi drugi društveni piknik v parku Triglav.
SEPTEMBER
7.	— Društvo SPB Cleveland
in Carla Gotke v spomin Dorothy Curk, Mary Lokar v spomin in žena, Christine Kovach, An-Krista Lokarja in John Misich;thony Lokar in žena, Anthony iz Barbertona, Mrs. Louis Pe-, Mihelich in žena, trovich v spomin soproga Loui-
sa; po $15: Anne G. Kumer v spomin soproga Michaela R. Kumer (Pittsburgh, Pa.), Pro-gressivne Slovenke Krožek #1 v spomin Anne Jurgek, Antonia Vintar v spomin soproga Antona; po $10: Emil E. Čermelj in žena v spomin Joa Zorna, SNPJ #86 (Chicago, 111.) v spomin Emily Doberstein, Thomas R. Fox v spomin Micky Gorshe, Josephine Jezerc v spomin Frances Kochevar, Mrs. Felix Strumbel v spomin Agnes Longar in Laurenca Kokal, Mike Telich in žena v spomin Franka Kukaya, Društvo “V boj” SNPJ #53 v spomin Franka Ane-nika, Vogrin in Rupena družine v spomin Franka Straussa; Frances Wohlgemuth v spomin Mrs. Konjar; po $5: Joe Gabro-sek, Barberton, Ohio, v spomin Anna Tonček, A. Rezzolda in žena v spomin Marie Amer osa; Molly Terček v spomin Josepha Lunder j a.
V	SPOMIN FRANCES COTMAN
Po $10: Frank Jakše in žena, Frank Primožič, in žena, Waterloo upokojenci; po $5: Mrs. Rudy Okleson, Strukely družina, Peter Weiperth in žena.
V	SPOMIN
FRANKA GORSHETA
$150: so skupno darovali: Lou- j is Recher in žena, Louis Strukel | in žena, Peter Vacek in žena,
in žena, Anton Noda in žena, Josephine Prince, Bertha in Sam Richter, Amelia Strunge, Edward Zwknich in žena; po $3: Lois Florjančič, Nick Hotujac in žena.
V SPOMIN ANNE KERMAVNER
$15 Mary Kušar, $10 Mrs. A. Barkovich, po $5: Jessie Burroughs, Robert J. Metelko, Mrs. Leo Price.
V	SPOMIN JOHNa E. MAUER-ja
Po $20: Mary Martinsek, Ann Hrdy, Emil Martinsek in žena, Joseph Wolk in žena; po $10: James Kuhel in žena Joseph Vercheck; $5 Mathew Zakrajšek in žena.
V	SPOMIN
FRANCES OSTRELICH
Po $10: Frank Oster in žena, Emma Oster in sin Dale; po $5: Millie in Joe Bradač, John in Alich Cech, Michael Krainz in žena, Joseph Novak in žena
V	SPOMIN STANLEYja PAGONa
$10 John in Milka Kokal; po $5: Mary Bobich, Suzie Conti-
romanja v Frank,
nenzo.

V SPOMIN JOHNa PERNUSa
$15 Euclid Ward 4 Democratic Club, $10 Fritz in Ruth Hribar, $3 Steve in Bertha Jo-chum.
V SPOMIN ANNE SIVEC
$10 Dorothy Rebach, po $5 Bertha Cushing, Gerald Folta,
Norman Kozan, Tom Potts in Sadie Folta, Valerie DeMatties, žena, John Sivec in žena, John‘Mike Reback, Ursula ’ Sercel Cesnik in žena, Rudy Samsa in j (Pa.), Alvin Struible in žena, žena, Simčič družina, Albert , Mrs. Ray Vovk.
Glatz in žena; po $10: Jean in Herman Drenser, Družini Girod po
V SPOMIN MARY SPELIC
$50 Družina Fred Spelic, $25
in Žele po $5: Frances Gorše, Anna Filipič, po $10 Joseph Birk Joe Luzar in Donna Prolucci. in žena, Jack Obed, Helen Rich V SPOMIN	in Pat Žele; po $5 Mary Durn,
MILANA JAKSICA |Thomas Legat in žena, Julia Po $25: Jean Križman, Louis Marzlikar, Mrs. F. Majer.
Noda in žena; $20: P. E. Ross-1 Iskrena hvala vsem daroval- |
man in žena; $15: Joseph Nosan cam in uredništvu Ameriške in žena; po'$10: John Alich, žena j Domovine, ki se trudi z ureja-in družina, John in Alice Cech; njem teh poročil in nam daje za
po $5: Frank in Sophie Bradock, nje prostor v časopisu.
Steven Derby in žena; Mrs. James Drobnič, Norman Hirter
Za S S D Cecelia Wolf
pa da bomo kaznovani od me sem opazil nekoga, ki je no-
NJIHOV ZADNJI NASTOP? — Mick Jagger (v sredi) in Rolling Stones so izjavili, da so zaradi osebnih težav odpovedali"svoje že objavljene gostovanje v Južni Ameriki. Kitarist Keith Richard (na desni) je bil nedavno prijet in zaprt, ker naj bi imel pri sebi nedovoljeno orožje.
prireja Ohio.
14. — Vinska, trgatev na Slovenski pristavi.
16. — Podružnica št. 14 Slovenske
Ženske Zveze priredi “Vanity Fair” v Euclid Park Clubhouse. Začetek ob 7.30 večer.
21. — Olatarno društvo fare sv.
Vida priredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11.30 do 2. popoldne.
21. — Skupne podružnice Slovenske ženske zveze priredijo bazar v Slovenskem domu na Holmes Ave.
27.	— Graduacija šole sv. Lovrenca — kosilo in ples ob 7. uri v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
28.	— Narodni Baragov dan: sv. maša ob 2.30 pop. v stolnici sv. Janeza na Superior Ave. in E. 9 St., ob 3.30 popoldne spored v avditoriju St. John Collegea.
28.	— Narodni Baragov dan: sv.
maša ob 11.30 pri Mariji Vnebovzeti, ob 3.30 popoldne program pri Sv. Vidu.
OKTOBER
4. — Glasbena Matica poda svoj jesenski koncert v SND na St. Clair Avenue.
4.	— Društvo SPB Cleveland
priredi družabni večer v veliki dvorani pri Sv. Vidu.
5.	— Euclidska kulturna skupina
priredi koncert v SDD na Recher Ave. ob 4. uri pop.
5. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., priredi VINSKO TRGATEV v parku Triglav.
12. — Klub Ljubljana priredi
večerjo in ples v SDD na Recher Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
18. — Klub nevburških slovenskih upokojencev priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St.
18.	— DSPB TABOR priredi jesenski družažbi večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
19.	— Občni zbor Slovenske
pristave.
25.— Halloween — kosilo in ples v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
25.—Štajerski klub priredi svoje
martinovanje v farni dvorani pri Sv. Vidu Začetek ob 7. zvečer. Igra Alpski kvintet.
NOVEMBER
8. — SKD Triglav v Milwaukee, Wis., praznuje 25-letnico svojega obstoja s svečano akademijo v farni dvorani pri Sv. Janezu na 84 in Cold Spring Rd. Igrajo Veseli Slovenci iz Sheboygana.
8. — Belokrajski klub priredi
“martinovanje” v SND na St. Clair Avenue. Igrajo “Veseli Slovenci”.
16. — Slomškov krožek postreže z domačim kosilom v Avditoriju pri Sv. vidu od 11.30 dopoldne do 2. ure popoldne.
23. — Bazar v Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
23. — Zahvalni festival pri Mariji Vnebovzeti.
29.	— “Thanksgiving” kosilo in ples v slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
30.	— Pevska skupina ZŽZ “Dawn” priredi koncert v SDD na Recher Avenue.
DECEMBER
7. — Moški zbor Slovan priredi koncert v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. ob 4. popoldne.
31.	— SDD na Recher Avenue
priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
31. — SILVESTROVANJE v
Slovenskem narodnem domu na E. 80 St.
31. — Slovenski delavski dom
skem narodnem domu na St.
FEBRUAR
14. — Štajejrski klub pripravi DOMAČE KOLINE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Cisti dobiček no razdeljen med bolne člane Kluba in med Slovenski starostni dom na Neff Road.
Počitniška potovanja številna, toda krajša
CHICAGO, 111. — Potniške pisarne in podatki državne policije kažejo, da so počitniška potovanja letos prav tako številna, kot so bila v prejšnjih letih, le da so nekaj krajša. Ljudje se dalj drže na enem kraju, namesto da bi kraje počitnic menjali in se več vozili.
Počitniška potovanja v tuje dežele so letos znova padla, to velja zlasti za Evropo in Srednji vzhod. Večji je obisk Kanade in Mehike, ki sta obe naši neposredni sosedi.
Prijatsi’s Pharmacy
St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4112 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS ZA OSTARELE
MALI OGLASI
NOVI ZIDAN KANC
od Rt. 91, krasne tri spalnice, IVz kopalnica jedilna soba, polna klet, dvojna priključena garaža, sposobna za vrnitev davka.
NOVI EUCLID DUPLEX
6-6, prostorne tri spalnice, IVz kopalnica, jedilna soba, kvalitetno delana, čaka za vašo izbiro dekoracije..
EUCLID ZIDAN
bungalow, delan po naročilu; dve spalnici, prostor za razšira-nje zgoraj. Lepa rekreacijska soba, IVz kopalnica, 2V2 garaža. V lepi okolici novih domov.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
(121)
BY OWNER
off E. 156 St. & Lake Shore Blvd. 4 bedroom home, all newly remodeled, copper plumbing, IV2 garage. Call 481-6651.
(121)
MAYFIELD VILLAGE
Kenwood Gardens, 3 bedroom ranch, V2 acre land. Family room, dining room, 2 baths. Covered patio. All major appliances, drapes carpeting included. Low 70’s. Call 944-4701.
(1187
SOBE SE ODDAJO
tri lepe opremljene sobe se oddajo za eno ali dve osebi, brez živali, na St. Clair in E. 53 St. Kličite zgoraj zjutraj ali pozno zvečer 481-4649.
(119)
Naprodaj
Pohištvo za sprejemnico, zofa, dve končni mizici (end tables) in cocktail miza, ogledalo 45 x 54. Tudi kuhinjska miza in stoli. Vse po zmerni ceni.
Kličite 731-3811
(118)
Help Wanted Male or Female
7 Delo za žensko
Starejši mož išče gospodinjo in kuharco, rajši če lahko živi pri njem ali pa drugače če treba. V okolici E. 185 in Euclid. Kličite “Jim” 228-1771 ali 267-0600.
' (121)
Dental Asst. Wanted
Dental assistant wanted, part time, will teach, must be able to type. Local girl preferred. Call 431-6644
(119)
HELPER-COMPANION
for elderly woman. Live-in. 2 to 3 days per week. Cleveland Hts. area. 321-8357.
(119)
WAITRESS
part time, busy lunch trade, na 15335 Waterloo Rd. priredi Three hours 11 till 2 p.m. and to
fill in for vacation. Bar experience helpful. Call 621-2622.
Silvestrovanje.
JANUARY — 1976 18. — Fristavska noč v Sloven-
(118)
»ooooeoooo r
JANEZ JALEN:
BOBRI
Prva knjiga
SAM
Gozd pred Ostrorogim se je spet začel svetliti. Jelen je stopil hitreje in skoraj zagledal na široko razlito vodo. V njo samo in po bregovih naokrog je bilo podrtega vse polno izpodgloda-nega drevja. Največ je bilo vmes topolov, jesena in hrasta.
“Bobri, bobri, bobri!”
Ostrorogemu so se od veselja širila prša. Videl je pred sabo nekaj sežnjev širok, na sredi proti toku upognjen jez. Zgrajen je bil iz krljev, vej in vejic in zagoščen z ločjem in trstjem in blatom. Jelen je vedel, da si z njimi bobri uravnavajo višino vode, pod katero imajo skrite vhode v svoja podzemna rovišča, prav tako pa tudi v kopasta gradišča, zgrajena blizu obrežja naravnost iz vode ven. Ostrorogi jih je več naštel. Kakor majhni otoki so se dvigala nad vodno gladino. Čez nobeno bi ne mogel pogledati iz drevaka, tako so bila visoka. Po kopicah v vodi je Jelen sodil, da je naletel na precej veliko naselbino bobrov. “Lej-” si je domislil, kako smo si podobni. Da stanujejo bolj varno, si bobri zgrade od brega odmaknjena gradišča, mi si pa zabijamo kolišča. Oboji smo premeteni. Samo mi dokaj bolj. Pustimo, da bobri les poderejo, razkosajo in hkrati prio-stre, potem ga jim pa odvzamemo, zabijamo v dno jezera in postavljamo nanj koče. Brez bobrov bi bila naša kolišča borna. Kamnite sekire kar nič ne opravijo v primeri z ostrimi in močnimi bobrovimi zobmi.”
Ostrorogi se je povzpel na jez. Raz kopico prav zadaj je plus-nila v vodo babrovka, čofotnila po vodi s ploščatim repom in se potopila. Trije mladiči, ki so se z materjo sončili na vodnem gradišču, so storili prav isto. Jelen jih ni več videl. Starka je splavala pod vodo s svojo družinico vred v enega izmed podzemnih rovov.
Po jezu je Ostrorogi odšel na breg. Pričel je ogledovati podrti les. Nikakega znamenja ni mogel opaziti na njem. Najbrž za to bobrišče še nihče ne ve. Pripadlo bo njemu, ki ga je odkril. Takoj si ga zase zaznamuje. Jelen je potegnil izza pasa bodalo in vrezal v podrti topol svoje znamenje, jelenov rog s celo vrsto parožkov. Pozazna-m eno val je več debel, da bo vsakdo, ki bi ga zaneslo v te kraje, vedel, čigav je les, in kdo sme loviti bobre. Plamenolasec se je zavedal, da bodo njegovo znamenje kar vsi spoštovali in rhu nihče ne bo hodil v škodo. Si bo vsak premislil, preden si nakoplje na glavo jezo Ostroro-gega Jelena. Če bi morebiti Neokretni Karp —. Samo poskusi naj. Zapodi mu puščico med rebra.
Jelen je sedel na deblo sveže izpodglodane breze. Začel je pregledovati za kolišče uporaben les. Premalo ga bo. Seveda. Če bi utegnil čakati dve, tri leta, bi ga bobri dovolj nagledali. Pa njemu se mudi, če noče, da mu Karp pred nosom ne odpelje Je-zerne Rože. Bo moral pač še pogledati po Dolgem potoku — današnji Gradaščici — navzgor za bobri in za lesom. Stalo ga bo pa dokaj truda, preden debla oklesti, kar jih še niso in jih še
ne bodo bobri, jih znosi in zvleče v vodo pod jez, da mu jih potok ob narasli jesenski vodi splavi v jezero.
Ostrorogi se je zamislil. Naokrog je bilo vse tiho. Le riba je pljusnila iz vode in veter je zašumel v vejah. Jelen je gledal pred sabo novo kolišče. Ob pričetku majhno, potem od leta do leta večje. V njem bo gospodaril on sam. Brkati Som se ne bo smel vtikati vmes. še manj pa Neokretni Karp. Gospodinjila bo pa Jezerna roža. če bo?—
Iz premišljevanja je Jelena predramilo pošumevanje premikajočih se vej na gornji strani 'plitvine, v ustju pritekajočega potoka. Brž se je neslišno pri-huljil za ovele veje breze. Pripravil je lok in potegnil iz tula na hrbtu puščico, da jo morebiti izstreli v prihajajočo divjad. Pa kako se je začudil, ko je iz goščave stopil mlad moški. Prepoznal ga je. že večkrat sta se bila srečala ob ribarjenju na jezeru. Bil je brat Jezerne Rože, Urni Sulec.
“Hoj!”
Sulec se je zdrznil. Ko je pa ugledal Jelena, se mu je na kratko poraščeni obraz razjasnil.
“Hoj!”
Mladca, visokorasli Jelen in širokopleči Sulec sta si pomahala v pozdrav. Urno sta se približala drug drugemu. Dokaj čuden je bil videti kobaljasti Sulec poleg precej večjega Jelena. Prvorojenec Tršatega Tura je svoje življenje preživljal večinoma v drevaku. Kar nekako zrasel je bil z njim. Kadar je on začel vihteti svoje veslo, iga nihče ni mogel dohiteti, tudi ! Ostrorogi Jelen ne. Zato so mu 'vzdeli ime Urni Sulec, j “Kako pa ti zaideš v te kraje?” je vprašal Ostrorogi.
Sulec je sedel na podrti topol: “Prišel sem čez hrib. Za bobri stikujem. Pa kakor vidim po vrezanih znamenjih, si me v tem kraju pravkar ti prehitel.” j ‘ Res sem te,” je prikimal Jelen.
Louis Majer Shoe Store
6410 St. Glair Avenue, Ohio 44103 - Tel. 391-0564
VELIKA RAZPRODAJA
POLETNE IN VSAKOVRSTNE DRUGE OBUTVE TER TORBIC
od ponedeljka, 4. avgusta, do SOBOTE, 16. AVGUSTA
Izkoristite 20% popusta pri poletni obutvi in 10% popusta pri drugih nakupih. Vašega obiska bomo veseli, tudi če sedaj nimate potrebe za nakup!
MI DAJEMO EAGLE ZNAMKE
'pest, pa jo ko j spet povesil, ‘ tudi Sinjeoka ne bo nikoli tvoja. Se rajši z njo vred preselim k rodu najine matere-—.”
“Mhm,” je skoraj zarenčal Sulec.
, Razšla sta se prijazno, vsak
ujet v mrežo svojih misli. Sue je zabrodil po potoku navzg° Jelen je pa planil čez jez it1 vel s tokom vode nazaj v potok. Ni zaupal Sulcu. Je ^ dna pregledal njegovo lakotno ki je ni mogel skriti.
“Prav,” se je potajil Sulec. V resnici mu je pa bilo žal, da ni bolj podvizal. “Prav,” je pritrdil še enkrat in je nadaljeval: “Sta više gori še dve naši bo-brišči. Pa samo za meso in kožuhovino. Lesa se nam niti od tam ne splača spravljati domov, kaj šele od tod.”
“Meni je pa kaj priročno,” je izdal Jelen svoje misli.
“Takooo —,” je zategnil Sulec in vprašal: ‘Je mar to zadnji jez pred jezerom?”
“Zadnji,” je odkrito povedal Ostrorogi.
“Potem boš lahko plavil.” Urni se je ozrl naokrog in se namrdnil: “Pa bo samo iz tega lesa kaj borno kolišče. Saj ga misliš rabiti, če sem prav uganil.”
“Si,” je pritrdil Jelen. Da pa Sulec ne bi prodiral naprej v Dolgo dolino, si je pričel izmišljati in mu lagati. “Seveda. Lesa je tukaj, da je komaj vredno. V Dolgem potoku ga'je pa dokaj. Samo spravilo bo težje.”
‘ So tudi tam bobri?” Sulcu je poželjivo zablisnilo oko.
“So.”
“Ahm,” je pogrknil Urni: Tok, bi na pomlad lahko pre-menjali Sinjeokno in Jezerno.”
“Mislim da,” se je razživil Jelen..
“Samo glej, da te Karp ne prehiti. Že ni dosti manjkalo, da bi te bil.”
‘Kako?” je hlastnil Ostrorogi.
“Je zadnjič Karp ponujal Turu za Rožo težkega soma, menda največjega, kar jih je plavalo v jezeru, in še dva bu-šaka in dve buši.”
“O, ti ničvredni!” je dvignilo | Jelena: “Mojega soma.”
“Je tudi Jezerna to vedela in mu je vrgla v brk. Oče potem ni mogel biti grd. Se mi zdi, da | se ti ne mara zameriti. Le glej, 1 kako ga pridobiš.” Sulec je namignil, da bodo Turovci za Rožo
dokaj zahtevali.
“To naj te nikar ne skrbi.
Glej pa, da z Jezerno počakate name. Če ne,” Jelen je dvignil
OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
•	PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
< SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI !
OSEBNE NOVICE
« DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO
V
S ANZLOVAR'S DEPT. STORE ■
Tel. 361-8042
■ 6214 St. Clair A ve.

STROKOVNJAK PREGLEDUJE izpušni stožec motorja “vesoljskega čolna'’, ki bo v nekako štirih letih pripravljen za polete v vesolje. Trije motorji, vsak z okoli 470,000 funtov potisne sile, bodo pognali vesoljski čoln na pot okoli Zemlje. Po opravljeni nalogi v vesolju se bo vrnil na Zemljo in pristal kot letalo.
j	ZNIŽANE CENE VSEJ ZALOGI
1 RAŽPRODAjFsrŽACNE V PONEDELJEK l 4. AVGUSTA IN KONČA V SOBOTO |	16. AVGUSTA
i	i-MJEio liimEmmm
EAGLE ZMifCE

>4
Ženini in neveste!
Naša slovenska unijska tiskarna Vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
431-0628

BOJ ZA SVOBODO
Ameriška revolucionarna vojna za neodvisnost in svobodo je dala Oskarju de Mejo, v Trstu rojenemu slikarju “na-ivcu”, gradivo za skupi-1111 no slik, ki jih je pripra-lllli! vil za razstavo v ZDA v času pr az novanja 200-letnice. Skupno je naslikal 21 prizorov iz a-meriške vojne za neodvisnost, ki so se mu zdeli najznačilnejši.
ZA NOVO NAČELNICO National Women’s Political Caucus je bila izvoljena na drugi narodni konvenciji v Bostonu zadnjič Rowe Colom iz Washing-tona, D.C. (na sliki).

TONY KRIST A VN IK
PAINTING AND DECORATING
Telephone: 944-6436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje
Skupina De Mejevih slik vključuje predajo H.M.S. Serapis (na levi zgoraj) Johnu Paulu Jonesu, britansko predajo pri Yorktoivnu (desno zgoraj), slovo G. Wa-shingtona od žalostnih č as t n ikov v Fraunces Tavern v New Yorku (na levi) in Bostonski pokol (na desni).
Slikar upa, da bo s svojimi razstavami v A-meriki vzbudil zanimanje in dosegel uspeh.