Dopisi. Iz Petrovč. (Javni shod.) Onp nedeljo je napravilo »slov. kat. delavsko društvo v Žalcu« javen shod v Petrovčah, kateri se je prav dobro obnesel. Zloglasna »vahtarca' je sicer bobnala zopershod; toda za njeno hujskanje se naši kmetje in delavci ravno toliko brigajo, kakor za lanski sneg; še socijaldemokrati, kateri so še pred kratkim tako radi se shajali v Žalcu in njegovi okolici, so izostali; zakaj pač? Mogoče, da so se sprli z »vahtarco« in ji nočejo več biti pokorni! Toda eden socijaldemokratov je vendar prišel, a ta je bil siromaček, oglašal se je sicer rad med govorom — na koneu govora pa je — molčal! Shod se je tako-le vršil: Na dnevnem redu je bilo kmečko vprašanje. Gospod predsednik Jernej Meh otvori ob y25. uri zborovanje. Na to nastopi prvi govornik, gospod Antloga, visokošoiec. V dobro premišljenem in sestavljenem govoru nam pove, kdo da so socijaldemokrati. Pravi, da so Ijudje, kateri bi radi znašli nov raj. V tem se bode ljudera boljše godilo, kakor Adamu in Evi v paradižu. Na to navaja njihove nauke ter jih teraeijito zavrača. Občno ploskanje na koncu govora je spričevalo, da je gospod govornik pravo zadel. Na to nastopi drugi govornik, gosp. Ivan Kač. V poljudnem govoru pojasnjuje, da propada zares kmečki stan ter dokaže to s številkami, na to odgovarja na vprašanje, zakaj propada kmečki stan ter navaja več uzrokov. H koncu opominja vse navzoče, naj se večkrat shajajo, naj odločno zahtevajo zboljšanje avojega stanu. Pravica mora na dan! Mogočni »živio« zadonijo, ko je končal gospod govornik. — Na to se je ednoglasno sprejela ta-Ie resolucija: »Slov. kmetje in delavci, zbrani na javnem shodu slov. kat. delavskega društva« v Petrovčah, odločno zahtevajo, naj vlada predloži visoki zbornici na novo davčno preosnovo, da se malim posestnikom znižajo davki; svoje poslance pa prosimo, naj podpirajo vse predloge, katere merijo na to, da se olajšajo kmetom bremena«. Ker se nikdo več ne oglasi k besedi, zahvali se gospod predsednik gospodoma govornikoma ter sklene shod s trikratnim »živio« na sv. očeta in cesarja. lz Vitanja. (Lovska postava.) Velika škoda, katero dela zverinjad ne le na mladih drevescih in vinskih trtah, temveč tudi po njivah, je napotila letos visoko c. kr. vlado, da je dala pozvedovati, koliko škode se je minolo zimo po divjačini zgodilo v vsaki občini. Kjer niso občinski predstojniki ali pa njihovi tajniki sami lovci, se je škoda gotovo po pravici cenila in vladi naznanila. Toda, kjer je župan lovski prijatelj ali pa ima zajčjega prijatelja za pisarja; tam se je pa gotovo ododposlalo napačno sporočilo. Znan mi je slučaj, da je neka občina naznanila sledeče: V tej občini so zajci naredili škode za 50 gld. Neki tamošnji posestnik je pozneje zvedel za to sporočilo in rekel: »Tako, po celi naši občini ni več škode, kakor za petdeset goldinarjev ? Samemu meni so zajci naredili škode za 50 gld.< Ker se bodo v kratkem sešli občinski odborniki k sejam, da napravijo proračun za prihodnje leto, bi svetoval, naj se v vsaki odborovi seji napravi sklep in se naj prošnja odpošlje na dešelni zbor po domačem deželnem poslancu, da deželni zbor štajarski sklene sledečo lovsko postavo: § 1. Divjačina, namreč zajci, lisice, volkovi in srne so roparska žival; § 2. Vsakdo ima pravico, roparsko žival na svojem posestvu ubiti«. Ni treba več paragrafov k tej postavi; ta dva zadostujeta, in vse tožbe o poškodovanju polja, dreves in trt bodo prenehale; občinarji bodo pa imeli od take postave stokrat večji dobiček, kakor od tistih goldinarjev, katere dobiva občinska blagajnica od lovskih najemnikov. Drugo prošnjo naj napravi vsaka občina na državni zbor za premembo postave zastran oskrbljevanja onemoglih ljudij. 0 tej stvari je »Slov. Gospodar« še pisal, pa naj se bralci še enkral na-njo opozorijo. Velika krivica se godi kmečkim občinam, da morajo plačevati za Ijudi, katerih rihče več v njihovi pristojni občini ne pozna; naj jih oskrbljuje tista občina, kateri so skozi več časa delali in njej bili na hasen! Iz Ljutomera. (Franček na lovu.) Kakor že v nebesih vsi angelji niso bili enaki, tako imamo ludi različne lovce. Naš Franček je strasten lovec, pa on ne išče zajcev, lisic itd. ampak on sledi plemenitejšo divjačino: Franček lovi deco. »Kaj otroke strelja?« se bo čudil marsikdo. Ne, Franček ne strelja otrok, ker niti puške ne nosi seboj, Franček otroke v zanjke lovi. Kakor je znano vsem Murskim poljancem in viničarjem Ljutomerskih goric, so si namreč ljutomerski Nemci postavili prav lično šolsko poslopje tam zunaj ob Ščavnici. Navada pa je, da ima vsaka šola tudi učence, torej mora tudi ljutomerska nemška šola imeti učence Pa kje jih dobiti? Pametni Neraci pošiljaio svoje otroke v krasno Franc-Jožefovo šolo, oni pa, ki so si najbolj prizadevali za nemško šolo, pa otrok nimajo in med temi je tudi Franček. P.a da bi vsaj nekaj otrok imel v nemški šoli, si je Franček naložil prostovoljno pokoro obhoditi vse vasi Ijutomerske fare tar nagovarjati stariše, naj dado svojo deco v nemško šolo. Obeča pa starišem vse: pozimi bodo otroci iz Cezanjevec, Logarovec, Kristanec in drugih vasij stanovali v Ljutomeru pri imenitnih Nemcih, kjer bodo sama pečena piščeta jedli ter v pernicah spali, sam6 da v nemško šolo hodijo. Pa tudi učiti se tem otrokom ne bo treba toliko, kakor se morajo oni, ki hodijo v Franc-Jožefovo šolo, kajti učencem nemške šole ni treba pokazati, kako znajo krščanski nauk, ker jim ni treba iti v cerkev k skušnji. Pa vsa taka obečanja Frančeku nič ne pomagajo; on ne dobi nič otrok za nemško šolo in to ga tako jezi, da je kar zelen od jeze. V svoji jezi pa človek ne ve, kaj dela in tako se je pripetilo, da tudi Franček ni vedel, kaj dela. Ko je zadnjič otroke lovil, je v svojem velikem hrepenenju potrkal na hlevska vrata, ker je mislil, da tam kak otrok .stanuje. Pa naše krave sicer ne znajo govoriti, a vendar so zelo razumne in tako so vse tri krave v imenovanem hlevu namesto človeškega »noter« Frančeku zamukale svoj kravji »mu-u!« Franček je z zobmi škripajoč, odbežal v Ljutomer. Iz Veličan. (Naše gorice.) [Konec.] Moj namen nikakor ni pljuvati v lastno skledo, a vendar morem navesti, da so taki malomarni vinogradniki bili največji uzrok, da so se vinski kupci zbali kupovati vino naravnost od malih posestnikov. Prvi uzrok temu je bila zanemarjena smrdljiva posoda, čcš, saj ga jaz ne bom pil; k temu pa so se nekateri še celo predrznili v preobilni meri prilivati! Vinski mašetarji so potem nakupili taka pokvarjena vina po nizki ceni, misleč si, da kaj zraven zaslužijo, in so potem v obče proti večjim kupcem ernili vse, tudi poštene vinogradnike, kateri so le po štrtinjaku in še raanj vina pridelali. Pa pustimo prodajo vina in skrbimo v prvi vrsti, da se ga bo le kaj pridelalo! Na delo tedaj vi, ki samo tožite o slabih vinskih letinah! Kdor ima še zdravo trsje v goricah in mu ne manjka tudi potrebnih sredstev, zamore še v nekaterih letah pridobiti toliko, da bo zamogel ob času potrebe delati nove nasade. Neobhodno potrebno pa je tudi gorice o pravem času škropiti, in to delo naj bi gospodar nadzoroval, če ima še tako zanesljivega viničarja. Ravno tako in še bolj pa je potrebno, da se pripravimo z ameriškimi trtami za nove nasade. Stvar aicer ni lahka, pa tudi veliko manj težavna, kakor se nam v prvem trenotku dozdeva. Najprvo si naredimo gredico v kakem zatišju, na katero zasadimo ključece, razume se, da k temu mora biti drobni prhki gnoj, v kalerem ti že prvo leto malo da ne vse rozge bujno rastejo, raorajo pa se pridno okopavati in s škropljenjem braniti peronospore. V goricah si zreguli, kolikor ti je k temu že odmerila trsna uš, najmanj 75 cm globoko. Dobro je, ako pustiš regulo nezasajeno vsaj eno leto in potem še le zasadi vkoreninjene amerikance; ne ^bo preredko 2w» drug od drugega. Treba pa je to delo izvršiti pravilno, to se pravi, jama pripravljena za trs, raora se črez polovico napolniti z drobnim kompostom, sadika, ki jo vzameš iz grede, mora se na koreninah pnmerno pristriči, enoletna rozga na zgornjem koncu se prikrajša na eno, k večjemu na dve »oki« in tako se mora sadika, položena v kompost, na koreninah dobro zaphati, jama se potem zagrne tako, da se na rezniku, ki stoji nad površjem zemlje, naredi iz drobne zemlje mal grobek in zraven se pristavi kol. Tako vsaien trs zamoreš, kadar ti požene dovolj močne mladike, na zeleno cepiti v drugi polovici maja in če ti je mogoče, na vsakem trsu cepiti vsaj dve rozgi, tedaj dobiš prihodnje leto, ko se ti trsi pogrobajo, ravno zadosti gosto gorico, ki ti bo v tistem letu že obilno obrodila. V. H.