Ljubljana, ponedeljek, 5. nov. 1956 LETO XXII. Stev. 261 OUAVNl O) ODGOVORNI □ REDNIK tvks Šinkovec PREJA UREDNIŠKI ODBOR UM Izb«]* mt dan razen p«tka — Cena 10 dinarjev ' 13053 j(*SB M M J^tulSko, PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRUŽITE SEI •LJUDI«« rliVlCA. OITANOVUCMA t. OKTOBRA UM - 11X0 NAHODMOOtVO BOOILMO BORBO «* «■*. i ax«a kot M-oMivna m r ED NIK. OD OSVOBODITVI OO L IDI. US KOI DNEVNIK. NATO PA KOT rKDMlB - OD t JUNIJA 19SJ tZRAJA V REDAKCIJSKI POVCZANO S Tl B »BORBO* NEWYORSKI mlini meljejo počasi MEDNARODNE SILE OZN naj bi iočžle napadalce od napadene dežele Generalna skupSčina je sprejela kanadsko resolucijo in azijsko-afriško o nagli intervenciji organov OZN za nadzorstvo nad premirjem Nem York, 4. nov. (AFP). Generalna skupščina OZN se je li seji. Na dnevnem redu »o bili poročilo generalnega sekretarja, odgovor Egipta, Fran- sestala preteklo noč ob 2.40 k izredni sej cije in Velike Britanije na resolucijo Generalne skupščine o opustitvi sovražnosti in dve ameriški resoluciji. Prvi je govoril egiptski delegat Lufti, ki je prebral zadnje egipt-sko pismo generalnemu sekretarju. v katerem Egipt protestira, ker Velika Britanija, Francija in Izrael niso sprejeli poziva OZN o ustavitvi sovražnosti. »Potrebni so drugačni ukrepi, da bi onemogočili agresijo in obnovili mir,« je dejal. »Egipt je miroljubna dežela in je ni moč prepustiti brezobzirnemu ravnanju velikih sil. Egipt se brani in se bo še nadalje branil.« Cabot Lodge išče daljne vzroke Nato je ameriški delegat Ix>dge predložil dve resoluciji. Dejal je, da je treba urediti vprašanja, ki *o povzročila sedanji položaj, z miroljubnimi sredstvi. Obtožil je obe strani, da teptata sporazum o premirju v Palestini. OZN je odgovorna za to, kar se je zgodilo. »Očitno je, da nismo ukrenili vsega, kar bi bilo treba,< je rekel Lodge in menil, da utegne ameriška resolucija o Palestini postaviti temelje za konstruktivno akcijo. Komisija OZN, sestavljena iz 5 članov, ki jo predlaga ameriška resolucija, bi se lahko obrnila za priporočila na Generalno skupščino in na Varnostni svet, s čimer bi za/ščitili koristi zainteresiranih dežel. Nato je prešel nri resolucijo o Sueškem prekopu in pri tem ugotovil, da so dogodki v bližnji preteklosti povezani s sedanjimi sovražnostmi. Potem je govoril iraški delegat, ki je pouaaril, da med sedanjimi napadalci in fašisti ni nobene razlike. Nato so govorili nizozemski, filipinski, sirski in indijski delegat. Indijec Artur Lal je izjavil, da je zdaj položaj slabši, kot je bil pred dvema dnevoma, ko se je Generalna skupščina prvikrat sestala. Ameriški resoluciji sta »priporočljivi« in jih je treba proučiti, vendar pa je treba »takoj nekaj ukreniti«. V imenu 19 afriških in azijskih dežel je predložil resolucijo, ki poziva generalnega sekretarja, naj začne pogajanja o prekinitvi sovražnosti v roku 12 ur. To bi bil »začasen ukrep« •n »očitno najmanj, kar je moč zdaj storiti«. Predlagal je dalje, naj generalni sekretar v roku ?2 ur predloži poročilo o položaju. Po njegovem mnenju bi bilo 12 ur dovolj, da bi našli izhod iz sedanjega položaja, saj se je tudi ultimat Egiptu glasil na 12 ur. Pearsonov načrt Kanadski zunanji minister Pearson je ugotovil, da je zdaj neposredni cilj, ustaviti sovražnosti in doseči umik s tega pod- ročja, nato pa bi bilo treba urediti vprašanja, ki leta in leta niso bila rešena in so nazadnje izzvala spopad. OZN mora takoj začeti akcijo za opustitev sovražnosti. Arabsko-azijska resolucija je pomembna, vendar pa po njegovem mnenju v tem trenutku morebiti ni »zadostno sredstvo za kočljivo nalogo, ki jo je treba izpolniti«. Predlagal je, naj bi generalni sekretar takoj pripravil načrt o mednarodni oboroženi sili, ki bi zagotovila ustavitev sovražnosti in nadzorstvo nad izpolnjevanjem ki je poudaril, da sta Velika Britanija in Francija s svojo intervencijo ne samo poteptali voljo OZN, temveč izzvali tudi mednarodno vest in moralo in hudo prizadeli OZN. Najnovejši dogodki v celoti razkrivajo hinavščino anglo-francoskih izjav »vojna se razširja in grozi zajeti ves Srednji predlog danskega delegata zaključena. Približno ob pol osmih so glasovali o kanadski in azij-sko-afriški resoluciji. /e Cap 0-kjntjrj v&iritHi Arik fl-ferdjn EI-G/sr hsun Q\Serav| je prillo do hudih letalskih napadov na predmestje Kaira. Egiptovske oborožene sile so se umaknile s Sinajskega polotoka, da se pripravijo na bitko na območju prekopa in v ustju Nila. Ondi so ostale le enote »komandosov smrti«. Te prodirajo v Izrael, pri čemer so že uničile precej izraelskih vojaških vozil, taborišča ln arteške vodnjake. Angleži in Francozi so prav tako bombardirali petrolejske naprave na Sinaju. Egiptovska letala so hudo bombardirala Izraelski letališči Lidu in Aker, pa tudi Jafo in Halfo. Poročajo, da je bila uničena tretjina izraelskih letalskih slL Delavsko-kmečka vlada na Madžarskem Začasna sovjetska vojaška pomoč za obnovo reda in miru Budimpešta, 4. nov. Kot poroča madžarski radio, je Janos Kadar danes razglasil, da je bila ustanovljena revolucionarna delavsko-kmečka vlada. Poudaril je, da Je množično narodno gibanje, ki se je začelo 23. oktobra z namenom, da bi odpravili prejšnje napake in zavarovali neodvisnost in suverenost naroda, zaradi slabosti vlade Imre Nagya in zaradi čedalje močnejših vplivov kontrarevolucionarnih elementov, ki so se vmešali v delavsko gibanje, spravilo v nevarnost madžarske socialistične pridobitve, ljudsko državo, oblast delavcev in kmetov in obstoj dežele. »Nas, madžarske rodoljube, je to spodbudilo, da smo ustanovili madžarsko delavsko-kmečko vlado.« Vlada je sestavljena takole: predsednik vlade Janos Kadar, podpredsednik vlade, minister oboroženih sil in javne varnosti dr. Ferenca Muenich, državni minister Gyorgy Marosan, zunanji minister Imre Horvath, minister za finance Istvan Kosa, minister za obrt Antal Apro, za kmetijstvo ________ Imre Dcgei, za trgovino Sandor i bitve socializma. Ronai. Predsednik vlade Janos Kadar je nato v radijskem razglasu pripomnil, da za sedaj še niso zasedeni vsi resori. Ko bodo obnovili zakoniti sistem reda in miru v državi, bodo prišli v vlado tudi predstavniki drugih strank, ki so za ljudsko demokracijo, ljudje, ki bodo pripravljeni braniti prido- Proglas nove vlade . Madžarska radijska postaja je davi objavila naslednji proglas madžarske revolucionarne delav-sko-kmečke vlade: Bratje, delavci, kmetje, vojaki in tovariši, narod preživlja hude dni. Oblsst delavcev in kmetov, sveta stvar socializma, je ogrožena. Ogrožene so vse pridobitve, ki so jih izvojevali madžarski delovni ljudje, predvsem vi, madžarski delavci, z lastnim delom, požrtvovalnim herojskim delom v minulih dvanajstih letih. Kontra-revolucionarji so čedalje predrz-nejši. Neusmiljeno preganjajo pristaše demokracije. Pristaši pu-ščičriih križev in drugi zločinci ubijajo poštene rodoljube, naše tovariše. Zavedamo se, da je v domovini še mnogo neurejenih vprašanj, čaka nas boj, v katerem bomo morali premagati težave. Življenje delovnih ljudi še zdavnaj ni takšno, kakršno bi moralo biti v deželi, ki gradi socializem. Sporočilo tajništva za notranje zadeve Beograd, 4. nov. (Tanjug) Državno tajništvo za notranje zadeve je objavilo tole sporočilo: Danes je na nekaterih krajih ob naši severni meji prišlo na jugoslovansko ozemlje nekaj oboroženih skupin madžarske vojske in državljanov. Vse te ljudi so prijeli naši obmejni organi in jih razorožili. Poslali jih bodo v odrejena sprejemališča. Vzporedno z doseženimi rezultati v zadnjih 12 letih je počela klika Rakosi-Gerd vrsto hudih napak in je hudp kršila zakonitost. Vse to je upravičeno izzvalo ne- zadovoljstvo delovnih ljudi. Reakcionarji pa imajo svoje sebične namene. Napadli so naš ljudsko-demokratski sistem. To pomeni, da nameravajo vrniti tovarne in podjetja kapitalistom, zemljo pa veleposestnikom. Horthyjevi žan-darji in ječarji so že mobilizirani in so začeli delovati, da bi spet zatirali ljudstvo. Njihova zmaga ne bi prinesla blaginje, svobode in demokracije, temveč suženjstvo, bedo, brezposelnost in neusmiljeno zatiranje. Izigrani rodoljubi Reakcionarni elementi so izkoristili napake v izgradnji ljudske demokracije in so zavedli mnoge poštene delavce, zlasti velik del mladine, ki se je priključila gibanju s poštenimi rodoljubnimi nameni. Vsi pošteni rodoljubi so hoteli nadaljnjo demokratizacijo družbe političnega in gospodarskega življenja v deželi, da bi tako zagotovili trdne temelje socializma v naši domovini. Povzdignili so svoj glas za to, da bi Madžarska postala močna in bi napredovala, da bi postala svobodna suverena država, ki goji prijateljstvo z ostalimi socialistični- mi deželami. Zaradi tega je neumestno in napak, če bi jih obtožili za to, ker so sodelovali v gibanju. Pri tem ne smemo pozabiti, da kontrarevolucionarne sile, ki so izkoristile slabost vlade Imre Nagya, sejejo razdejanje po deželi, ropajo in ubijajo. Nevarnost je, da bi te sile zmagale. S težkim srcem in v globoki žalosti ugotavljamo, v kakšen strašen položaj so privedli deželo kontrarevolucionarni elementi. Se več, tudi posamezni dobronamerni napredni ljudje, ki so zavestno ali nezavestno zlorabili geslo demokracije in svobode, odpirajo s tem pot reakciji. Madžari, bratje, rodoljubi, vojaki, državljaniI Treba je napraviti konec pustošenju kontrarevolucionarnih sil. Prišel je čas za akcijo. Ubranili bomo oblast delavcev in kmetov, pridobitve ljudske demokracije. V domovini bomo obnovili red, mir in varnost. V interesu naroda in domovine je močna vlada. V interesu naroda je. da ima oblast, ki bo sposobna rešiti deželo iz tega težkega položaja. Zato smo ustanovili madžarsko revolucionarno drlavsko-kmečko vlado z naslednjim programom: Program neodvisnosti in suverenosti Prijateljski odnosi z vsemi socialističnimi deželami — Demokratizacija ljudske oblasti in gospodarstva — Po obnovi miru in reda odpoved varšavskega pakta in umik sovjetskih čet iz Madžarske 1. Zagotovitev nacionalne neodvisnosti in suverenosti dežele. 2. Obramba ljudske demokracije in socializma pred sleherno agresijo, obramba socialistične ureditve in zagotovitev nadaljnjega napredka na poti izgradnje socializma. 3. Konec bratomorne vojne, obnovitev reda in miru v deželi. Vlada ne bo trpela, da bi s kakršnim koli izgovorom preganjali delovne ljudi, ki so aktivno sodelovali v zadnjih dogodkih. 4. Ureditev pristnih prijateljskih odnošajev z vsemi socialističnimi deželami na podlagi načela popolne enakopravnosti in ne-vmešavanja v notranje zadeve drugih dežel. Gospodarski stiki in vzajemna pomoč morajo temeljiti in jih je treba urejati na podlagi istih načel. 5. Mirno sodelovanje z vsemi deželami ne glede na družbeno in državno ureditev. 6. Naglo in pomembno izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi, zlasti delavskega razreda. Več stanovanj delovnim ljudem. Treba je omogočiti, da bi tovarne in ustanove gradile stanovanja za svoje nameščence. 7. Revidiranje petletnega načrta. Sprememba metod v vodstvu gospodarstva ob upoštevanju posebnih gospodarskih možnosti dežele kot tudi namena, da bi čim-prej izboljšali življenjski standard prebivalstva. 8. Likvidacija birokracije in razvijanje demokracije na širši podlagi v interesu delovnih ljudi. 9. Utrditev delavskega upravljanja v tovarnah, podjetjih, obratih na najširši podlagi. 10. Pospeševanje kmetijske proizvodnje, 'ukinitev obveznega odkupa, pomoč posameznim kmetom. Vlada bo odločno odpravila kršitve zakona in nepravilnosti r zadružnem gibanju m pri arondaciji zemljišč. 11. Zagotovljene bodo volitve organov upravljanja in članov revolucionarnega sveta na demokratičen način. 12. Vlada bo pomagala krajevni industriji in trgovini na drobno. H. Dosleden razvoj madžarske narodne kulture v duhu naših naprednih pridobitev. 14. V interesu naroda, delavskega razreda in domovine se je (Nadaljevanje na 8. strani) Izraelska vlada se bo uprla mednarodnim vojaškim silam Jeruzalem, 4. nov. (AFP). Danes je bilo tu uradno objavljeno, da se bo izraelska vlada uprla temu, da bi bile mednarodne vojačke sile prisotne na Sinajskem polotoku. Znano je, da so ta egiptovski polotok pred kratkim zavzele Izraelske vojaške enoto. Več elektrike, premoga, nafte in jekla v letu 1957 Vedja proizvodnja bazične Industrije bo prihodnje leto omogočila nadaljnji dvig industrijske proizvodnje za 15 odstotkov Po osnutka zveznega družbenega plana za leto 195? se bo obveg industrijske proizvodnje v prihodnjem letu povečal za 15 %, medtem ko določa letošnji družbeni plan povečanje za 10 %. Ta novi vzpon naše industrijske proizvodnje v prihodnjem letn ima realno osnovo v dosedanjem razvoju proizvodnje, v neizkoriščenih zmogljivostih, predvsem pa v novih proizvodnih objektih, ki smo jih letos dovršili ali jih bomo dovršili v prihodnjem letu. Pri tem gre M dovršitev tako objektov bazične industrije kakor tudi predelovalne industrije. PRIHODNJE LETO SKORAJ 6 MILIJARD KWH Predvsem se bo v prihodnjem letu nadalje povečala proizvodnja električne energije. Od treh novih velikih termo elektrarn že obratujeta termoelektrarni Šoštanj in Kakanj (Bosna), vsaka z dvema agregatoma po 30 MV, pred kratkim pa je začela obratovati tudi tretja veliika termoelektrarna v Kolubari (Srbija) s prvim agregatom prav tako za 30 MV, ki se mu do pred koncem leta pridružil še drugi agregat. Letos je začela na Dravi obratovati hidroelektrarna Vuhred s prvim agregatom za 20 MV, ki mu bo kmalu sledil še drugi. V kratkem bo začela obratovati v hidroelektrarni Jajce II. z novim agregatom za 10 MV, medtem ko bo hidroelektrarna Jajce I. prihodnje leto dobila dva agregata po 24 MV. Velika hidroelektrarna Zvornik na Drini pa bo dobila tretji in četrti agregat, tako da bo dosegla kočno zmogl jivost 84 MV. Drugo leto bo začela obratovati tudi hidroelektrarna Vrla III. s prvim agregatom za 13 M V, medtem ko bosta obe manjši Ovčar Banja in Medjuvršje na Zahodni Moravi dobili vsaka še en agregat, kar bo skupaj dalo novih 10 MW. Predviden ie tudi začetek obratovanja hidroelektrarne Mavrovo z 2 agregatoma po 37 MV, termoelektrarni Konjšči-na in Kostolac pa bosta dobili vsaka po en nov agregat za 12,5 MV. Tako se bo prinodnje leto proizvodnja električne energije lahko povečala še za 1 milijardo kWh in bo dosegla okrog 5,9 milijarde kWh. VEC PREMOGA IN NAFTE Tudi premoga bo verjetno prihodnje leto dovolj. Ze letos se je proizvodnja povečala za skopaj 10 % in je računati, da bo do konca leta presegla 16,5 milijona ton. Za prihodnje leto pa je predvideno nadaljnje povečanje na 17.5 milijona ton. Predvsem bo začel v večjem obsegu obratovati premogovnik Kolubara v severozahodni Srbiji z veliko su Silnico premoga, ki ima zmogljivost 800.000 ton na leto. Povečanju zmogljivosti naših premogovnikov smo zadnja leta namenili znatna sredstva. Na temelju desetega natečaja za posojila iz splošnega investicijskega sklada je bilo lani odobrenih rudnikom 21,5 milijarde din za investicije v prihodnjih letih. Te investicije naj bi zagotovile povečanje proizvodnje premoga na skoraj 20 milijonov ton letno, kar naj bi dosegli leta 1959, ko bo kolubarski bazen dal 2,2 milijona ton premoga, rudnik Kreka še 1 milijon ton in rudnik Breza 800.000 ton. Letos je bil za nadaljnje investicije v premogovnikih razpisan še nov, dvanajsti natečaj. Z investicijami po tem natečaju naj bi naši premogovniki leta 1963 dosegli proizvodnjo 30 milijonov ton. Na temelju tega natečaja je bilo odobrenih že nekaj posojil, med drugim rudniku Kostolac za povečanje proizvodnje za 500.000 , ton letno in rudniku Zagorje za povečanje proizvodnje za 220.000 .t Ko bodo končane investicije iz teh sredstev, bodo samo trije največji premogovniki Kreka, Kolubara in Velenje dosegli skupno letno proizvodnjo 9,5 milijona ton (Kreka 3,5,, Kolubara 3,5 in Velenje 2,5). Tudi v proizvodnji tretjega energetskega vira — nafte se NOVE ZMOGLJIVOSTI V 2ELEZARSTVU Naj omenimo še nekaj važnih novih zmogljivosti s področja črne metalurgije. V novi železarni Nikšič se je nedavno začela poskusna proizvodnja v obratu za hladno valjane tralkove z letno zmogljivostjo 12.000 ion. Prihodnje leto bo začela v tej železarni obratovati tudi prva SM peč za 27.000 ton jekla letno, nadalje elektropeč za 10.000 ton jekla, valjarna pločevine za 30.000 ton in valjarna težkih profilov za 10.000 ton letno. V železarni Zenica pa gredo postopno v obrat poslednji novi obrati. Valjarna žice že obratuje (letno 70.000 ton), dovršena je nova srednja valjčna proga 150.000 ton) in valjarna bandaž (15.000 ton), do konca leta pa bo dovršena še tretja nagibna SM peč. V železarni Ilijaš pri Sarajevu pa bodo prihodnje leto dovršili elektro-plavž z letno zmogljivostjo 27.000 ton surovega železa. F. Kitajska mladinska delegacija pri predsedniku Titu Brioni, 4. nov. (Tanjug). Predsednik republike Josip Broz Tito je sprejel danes popoldne na Brionih delegacijo Kitajske mladine, ki jo vodi sekretar CK Kitajske mladine Lui Hsl Juan. Po daljšem prisrčnem razgovoru s svojimi gosti, ki mu je prisostvoval tudi predsednik CK Ljudske mladine Jugoslavije Mi-lijan Neoričič, Je predsednik Tito prek članov delegacije sporočil pozdrave mladini Ljudske republike Kitajske. Indijska uradna delegacija prispela v Beograd Beograd, 4. nov. (Tanjug). — Danes je prispela v Beograd Indijska uradna delegacija, da bi proučevala sistem delavskega samoupravljanja pri nas. Delegacijo, ki se bo mud|la v Jugoslaviji štiri dni, vodi pomočnik ministra za delo Vlshnu Sahay. Na zemunskem letališču so indijske goste sprejeli Dragi Sta-menkovič, podpredsednik Zveze sindikatov Jugoslavije Franc Popit, tajnik sekretariata za delo Zveznega izvršnega sveta, predstavniki sekretariata za zunanje zadeve ter indijski veleposlanik v Beogradu Radzasvar Dajal s člani veleposlaništva. Pred določitvijo začetnih skladov obratnih sredstev gospodarskih organizacij Letos v juliju je Zvezni izvršni svet hkrati z uredbo o kratkoročnih kreditih in uredbo o posojilih za investicije izdal tudi važno uredbo o skladih obratnih sredstev gospodarskih organizacij. Po tej uredbi bo družba dodelila gospodarskim organizacijam v trajno upravljanje najnujnejša obratna sredstva za redno poslovanje. Kmalu je izšel tudi odlok o načinu določanja začetnega sklada obratnih sredstev, pri čemer je bilo za njegovo ugotovitev določeno kot izhodišče stanje obratnih kreditov na dan 30. junija t. I. V osmih mesecih ostvarjenih 56% planiranih dohodkov Vplačilo davkov in drugih dohodkov še zmerom neenakomerno — poudarjajo v Zveznem državnem sekretariatu za finančne zadeve Enakomerno dotekanje dohodkov v zvezne in republiške sklade ter sklade ljudskih odborov Je eden Izmed osnovnih regulatorjev za pravilno poslovanje gospodarstva in državne uprave. Pred kratkim so v odborih za proračun Zvezne skupščine ugotovili, da v prvem polletju letošnjega leta zveznega proračuna niso enakomerno izpolnjevali. Dohodki so namreč precej zaostajali za izdatki. Zavoljo tega smo se te dni obrnili na Državno tajništvo za finance ter se pozanimali, kako se ostvarjajo dohodki v drugem polletju. UGODNE TENDENCE j tarifi davkov na promet (mnogo Dohodki iz gospodarstva dote- proizvodov je bilo oproščenih tega kaj o nekoliko bolj enakomerno v davka). Povečal se je izvoz blati rugem kot v prvem polletju. Po S®> ki ni obremenjen z davkom podatkih glavne centrale Narod- na promet. ne banke je bila v prvih osmih Tudi davek na dobiček je letos mesecih amortizacija vplačana s večji od lanskega za bribližno 32 75,1 % vzlic temu, da je letos za ! milijard dinarjev. Ostvaritev pa 12,4 % večja od lanske in da so je manjša kot lani — 47,2 % do bili v dobršnem številu podjetij konca avgusta letos v primerjavi vse leto krajši ali daljši čas ra- z 68,2 % do konca avgusta lani. čuni blokirani. Vplačilo obresti I Dohodki iz prispevka za socialna osnovna sredstva pa je v pre- n0 zavarovanje se ostvarjajo raz-cejšnjem zaostanku. Vplačanih je meroma dobro. V prvih osmih le 60 8 % obresti I mesecih je bilo vplačanih 80 mili- Davek na promet znaša letos jard ali 72,1%. 210 milijard dinarjev in je za 58 pnoAMF7m nnRnRT mtco milijard večji od lanskega. Ne- POSAMEZNI ODBORI SE NISO vplačanih pa je v minulih osmih OPRAVILI ODMERE DAVKA mesecih le 49,1 %. Res da so le-; Letos znašajo skupne davčne tos nastale nekatere spremembe v obveznosti prebivalstva 68,9 milijard dinarjev. Sem sodijo davek na dohodek iz kmetijstva, davek na promet zasebnikov, davek na promet z vinom in žganjem, občinski davek, pristojbine na premoženje ter občinski davek na promet. Davek na dohodek iz kmetijstva in obvezna občinska davčna odmera znašata 35,4 milijarde dinarjev. Od tega je bilo v prvih osmih mesecih izplačanih 58 %. Davek na dohodek obrtnikov in drugih samostojnih poklicev Je kontrola poslovanja), pa naj bi dobila žačetni sklad obratnih sredstev v manjšem obsegu, pri čemer bi se drugi del teh sredstev dal v obliki stalnega kredita. Nekaterim podjetjem (zlasti kazalo dati sklad obratnih sredstev zaenkrat v obliki stalnega kredita. V zvezi z ustanovitvijo skladov obratnih sredstev gospodarskih organizacij bo treba urediti tudi vlogo teh skladov v primeru prisilne likvidacije. Dopolniti bo treba v tem smislu uredbo o prenehanju podjetij. Naposled kaže na novo urediti tudi vprašanje obrestne mere. K temu predlagajo, naj bi zvezni družbeni plan Obsežno delo za določitev za- spodarskih organizacij pri Na-četnega sklada obratnih sredstev rodni banki. Ta sklad izvira je v glavnem zaključeno in je ra- iz leta 1952, ko so bila dote-~ , - , , čunati, da bodo začetni skladi danja lastna sredstva gospodar- nam obeta nov napredek. V no- 0bratnih sredstev dodeljeni go- skih organizacij vključena v vem revirju nafte v Jermenovcin gpodersklm organizacijam s 1. ja- obratni kredit pri banki. Po bi-v Banatu .smo dovršili potrebne ^^jejn prihodnjega leta. Po do- lanci Narodne banke za leto 1955 naprave za črpanje, zbiranje in skiada obratnih sredstev znaša ta splošni sklad obratnih odpremo nafte iz ze navrtaniu ^odo gospodarske organizacije sredstev 263 milijard din, pove-vrtin. Te naprave imajo letno navezane ^ kredit pri banki le čal pa se bo letos, kakor je pred- zmogljivost 60.000 ton. Z zakasnit- ^ are- n®jnujnejše redno poslovanje ne- hodnje leto v Berlinu, generalni katerimi razpolaga sekretariat, ho tn^direktai bankf- ^vedapa bo- svet Federacije pa se bo sestal v dve tretjini uslužbencev dohod- do hkrati prevzela tudi odgovor- ščetka februarja prihodnje leto ninske službe nimata potrebne vagon Beograd—Bukarešta, ki bo nost M neokrnjenost tega sklada v Colombu na Cejlonu. kvalifikacije in dolžnost plačevati v obliki obre- vozil vsak dan namesto trikrat tedensko kot letos. Tudi v prometu direktnih mednarodnih brzih ekspresnih vlakov je nekaj pomembnih sprememb. Razen sedanjega »Baltik-ekspresa« bo začel voziti med CSR in Beogradom nov brzi vlak. Posebni ekspresni vlak, ki ne bo več v sestavi sim- sti prispevek skupnosti za dodeljena obratna sredstva. Razen tega bodo morala sama skrbeti za morebitno povečanje sklada obratnih sredstev, če bo to potrebno v zvezi z naraščanjem poslovanja ali z vključitvijo novih obratov. Svoje sklade obratnih sredstev bodo plona od Beograda do Niša, bo lahko povečala iz dobička oziro- vozil iz Beograda v Solun in Atene. »Jugoslavija-ekspres« bo tskoj nadaljeval pot iz Beograda v Sofijo, trikrat tedensko pa tudi v Carigrad. »Balkan-ekspres« med ma iz sklada za samostojno razpolaganje ali pa z najetjem investicijskega posojila iz družbenih investicijskih skladov. Skratka, s skladom obratnih sredstev NOVI PROSTORI PEDAGOŠKEGA CENTRA O njegovem namenu je govoril prof. Gustav šilih Beogradom in Skopljem bo vozil bodo morala gospodariti podob' prek Kraljeva. Beograd in Za- no, kakor že gospodarijo s skla' greb bosta dobila novo zvezo z dom osnovnih sredstev. V soboto je bila v novih pro- namreč, niti učiteljišče, niti višja štorih Pedagoškega centra v delu pedagoška in niti univerza ne zgradbe internata »Ivan Cankar« more nuditi učitelju oziroma pro-na Poljanski cesti 30 v Ljubljani fesorju toliko znanja, da se mu intimna slovesnost, ki so se je ni treba v praksi še vedno sproti udeležili številni prosvetni ter ne- izpopolnjevati, širiti že pridonlje- s_ ivriionnm MprfnarnHna _ .. . ~ ----- kateri javni delavci, med katerimi no znanje in osvajati novo. biti sezonska vlaka Dalmacija in PoJ?re^ določi Zvezni izvrš- so bili tudi članica Izvršnega sve- skratka na tekočem z vsemi no- Adrla-eksores bosrta ™zUa med znesek sredstev, ta Ada Krme ter predstavniki vimi dognanji in odkritji na pod- turistično sezono medtem ko je ?° dodeljena gospodarskim sveta za šolstvo LR Slovenije, ročju vzgoje, estetike in metode, turistično sezono, meatem ko j organizacijam za začetni sklad Svečanost je začel načelnik uprav- 2e zdavnaj so razumeli to potrebo obratnih sredstev, in način dode- nega odbora Pedagoškega centra ; in skušali to nalogo reševati z iz-litve. O tem bo v kratkem izdan tovariš Henrik Zdešar, daljši re- dajanjem raznih strokovnih revij, Kot ie videti le naipomemb- P°s^fn odlok. V zadnjem času ferat o namenu in značaju te ■ s prirejanjem občasnih tečajev in nelša prednost novega voznega je b,lla. ^ obravnavanju tega nove ustanove pa je imel profe- posvetovanji učiteljstva. Ustanov-reda v tem ker to uvedba več- ^Sanja sprožena misel da ne sor Gustav Šilih. | [jeni Pedagoški center pa naj bi Sa števila novih brzih vlakov bl 15a2aJ? vse+m, S^P^arskim or- Pedagoški center je bil usta- sistematično skrbel zn to izpopol- znatno razbremenila^tnlški pro- gfn^fCiJeT^v,J dod/5 MČet- rten Pred e.tom d" • od tedai "ievanje učiteljskega kadra, imel met na 7aim relacijah C L ?i,sklad obratnih sredstev v ce- do danes pa si je uredil tudi svoje bo stalne tečaje z izbranimi premet na aai]Sin reiacij . u. l,. loti, marveč bi bilo primerneje prostore in s tem nekako polneje davanji, seminarji in obiski v šo- sezonski ukinjen. vlak Avstrija-ekspres Izvoz iz Makedonije Vrednost letošnjega izvoza iz Makedonije znaša kakih 5 milijard in v nekaterih panogah bodo plan presegli. Makedonska k temu preiti postopno. Nekatere gospodarske panoge oziroma gospodarske organizacije (na pr. industrijska podjetja) naj bi dobile začetni sklad obratnih sredstev skoraj v celotnem znesku, kakor podjetja so sklenila zadnje čase to kaže izračun, druga podjetja pogodbe za izvoz živil v približni (zlasti takšna, pri katerih je po-vrednosti 100.000 dolarjev. trebna stalna in sistematič(na zaživel. Pedagoški center je prva lah. Od ustanovitve do danes je taka ustanova v Sloveniji in dru- imel Pedagoški center že 40 takih ga v državi, doslej so imeli Peda- tečajev, ki so trajali od tri do goški center samo v Zagrebu. Na- osemnajst dni. Zdaj ko ima ta men Pedagoškega centra je, po- ustanova svoje moderne prostore sredovati učiteljskemu kadru vse, in najsodobnejše učne pripo-kar je bilo doslej storjenega ozi- močke, bo to delo le še toliko roma kar sproti novega nastaja lažje, sistematičnejše in učinkovina področju šolstva. Nobena šola tejše. Ni povrat k starim režimom Egipt pripravljen na vse Tisoči Egipčanov korakajo na fronto Predsednika Naserja je po Razumljivo je, da se naša jav- nastal bi nov položaj, v katerem nost silno zanima za dogodke na bi slonel socialistični razvoj na Madžarskem že od prvega dne, prizadevanjih in koristih madžar-ko so v Budimpešti izbruhnile skega ljudstva samega, kar bi v demonstracije, pa do najnovejše- prihodnosti docela eliminiralo ga preokreta, v katerem sta zna- kakršnokoli možnost vmešavanja čilna ustanovitev vlade Janosa drugih držav v notranje zadeve Kadar ja in njegov programski dežel, ki grade socializem. Jugo-govor. f slovanska javnost prav tako pri- Vzrok tega zanimanja je tre- iakuje, da bo vlada Janosa Kar ba iskati v dejstvu, da je naša darja ravnala širokogrudno in ulicah Kaira spremljala nepre-dežela soseda Madžarske in da humano v urejanju notranjih raz- gledna množica Egipčanov. Moški našim narodom ni vseeno, kako mer na Madžarskem. in ženske so vzklikali: »Naser, bodo potekali dogodki v tej so- Prvi odzivi na najnovejši pre- vodi nas v zmago!« Več tisoč me-sednji deželi, s katero smo imeli okret položaja na Madžarskem no- ščanov se je zbralo okrog dža-v minulosti tako negativne kot sijo pečat sodobnega zapleta do- mije, da bi poslušali njegove be-pozitivne izkušnje. Vzrok tega je godkov na svetu sploh, zlasti na sede. Prebivalstvo tri milijonske-treba prav tako iskati v okolišči- področju vzhodnega Sredozemlja, ga mesta je bilo na ulicah, da ni, da Jugoslaviji kot socialistič- Oborožena intervencija proti Egip- pozdravi vodjo, v katerega glo-ni skupnosti ni vseeno, kakšno tu odvzema tistim, ki so začeli to boko zaupa in ki pomeni za usodo bo doživel socialistični raz- intervencijo, moralno pravico, da egiptovski nared svobodo po ma-voj na Madžarskem. j razlagajo svoja gledišča o dogod-; Ione sto letih britanske okupa- V zadnjih dneh je naša jap-j kih na Madžarskem v imenu ob-idje. no st z zaskrbljenostjo spremljala jektivnosti in realnosti. | Štiriindvajset ur po ultimatu čedalje močnejšo težnjo reakcio- Seveda sodimo, da je negativ- so egiptovska mesta in vasi, pa narnih elementov, ki so si hoteli no sdmo dejstvo, da se je morala tudi sam Kairo, postali žrtve bri-Prigrabiti vodilno vlogo in ki so v nova madžarska vlada obrniti na tanskih, francoskih in izraelskih mestih, zlasti v Budimpešti, brez sovjetsko armado za pomoč. Upo- j bombnikov. Napadalci so objavili, obsodbe ubijali nedolžne ljudi, za- raba tujih čet pri urejevanju no- | da bodo bombardirali zgolj vo-Žigali knjige in sprožili gesla, ki t ran jih razmer je v nasprotju z: jaške objekte, bili pa so uničeni so čedalje bolj kazala na to, da se načelnimi stališči, na katerih tudi neka bolnišnica, džamija in bodo vrnili Horthyjevi časi in gradi Jugoslavija svojo zunanjo deli mirnega predmestja Kaira, časi Nylasa. I politiko in ki naj bi prevladovali Včeraj je bilo v vasi Abu Zabal Upravičen odpor ljudstva pro- v mednarodnih odnosih. Ne mo-, ubitih 85 ljudi ti politiki Rakosija, Gorbja in remo pa prezreti dejstva, da je Imel sem priložnost videti raz-drugih je tako zašel na pot, ki je uporaba teh čet sad prav takšne- dejanje po navalu napadalnih le-očitno niso hotele niti tiste sile, ga negativnega razvoja o kate-, tal. Ruševine, trupla, deli teles, ki so v večini in katerih cili je rem sm° govorili zgoraj. Ponav-1 čevlji, krvave cunje na vseh stra-bil, da odstranijo vse te negativne Ijamo, da je še nadalje dejstvo, neh — pa tudi koptska cerkev, Pojave preteklosti, ki so zavirali da je v Madžarski in zunaj nje nemara zato, ker je koptska skup-normalni razvoj krepitve socia- do povečanega pritiska re- nost složno z vsemi drugimi v Uzma in socialistične demokraci- akcionarnih sil, kar ne samo ni Egiptu obsodila agresijo dveh zaje u/l MnHinr. bodo šejako ~juao*laviUz^m- pri^ontelLv srednjem Sinaju so skovski raaio onjavu noro sovjet-i sueškem prekopu, s čimer kršita Inn™ hi In V ‘ x P°' upanjem v prihodnost Prepričani se britanske padalske enote iz [ she vlade, ki jo je poslala vlada- carigrajsko konvencijo ie leta vidik^eohrMeVmiZ v smo, da bodo ti dogodki nauk za Akabe izkrcale pri Nehli v sred- nia Anglije in Francije v zvezi s 1888. Tako se je agresija Anglije viaiKa onranuve miru v . . . . ». ----njem delu Sjnajskega polotoka. Nemara doslej to dejstvo še ni bilo znano, vendar je tako. Ljudje že vedo, da so francoske čete prisotne v Izraelu. Prav tako vedo, da so francoska in britanska ie- logov: z tem delu sveta, z vidika razvoja mnoge in da bodo z novo močjo progresivnih sil na Madžarskem, i potrjena načela in stvar miru, z vidika usode socializma ter uso- \ enakopravnega sodelovanja, »pode tistih pozitivnih pridobitev štovanja suverenosti in nevme madžarskega naroda, ki so bile izvojevane v minulosti. Socialistične sile na Madžarskem, pa tudi na svetu, očitno niso hotele takšnega načina boja za ohranitev tistih poglavitnih pogojev, ki so potrebni za nadaljnji progresivni in socialistični razvoj na Madžarskem, toda objektivna, hladnokrvna analiza šavanja v notranje zadeve drugih narodov. (Tanjug) Program madžarske vlade (Nadaljevanje s 1. strani) madžarska revolucionarna delav-sko-kmečka vlada obrnila na po- rarvoja nas sili, da se lotimo ce- velistv0. kjotske armade s pnoš-lotnega sklopa sedanjih dogodkov in najnovejšega položaja z realističnih stališč. To pomeni: Ni si mogoče zamisliti in predvidevati, da je v sedanjih razmerah tako na Madžarskem kot tud i v drugih deželah Vzhodne Evrope možna vrnitev k starim režimom. Videti je bilo, da so v zadnjih letih takšno pravilno ugotovitev sprejeli psi politični čini tel ji na svetu, ki so realistično gledali na sedanji položaj. Razvoj dogodkov na Madžarskem pa je spodbudil določena poželenja in izzval nasprotna hotenja, ki lahko bistveno izpodkopljejo sedanji razvoj v Popuščanju mednarodne napetosti. Nam v Jugoslaviji je kot bor-°em za socializem, za aktivno koeksistenco in za utrditev miru na svetu jasno, in to smo rekli večkrat, da ni miru in napredka, da ni neodvisnosti v deželah vzhodne Evrope drugače kakor na temeljih socializma. Sleherni Poslcus, da bi spremenili položaj v teh deželah na drugačni podla-9*> kot je bilo to zdaj na Madžar- pri onemogočanju mračnih reakcionarnih sil in obnovitvi reda in miru v deželi. 15. Potem ko bosta obnovljena red in mir, se bo začela madžarska vlada pogajati s sovjetsko vlado in ostalimi udeleženci varšavskega pakta o umiku sovjetskih čet z madžarskega ozemlja. Delavci, delovni kmetje, izobraženci, mladinci, vojaki in oficirji, stojte ob strani madžarski revolucionarni delavsko-kmečki vladi. Podprite pravično borbo našega ljudstva! Obranite sistem Se en proglas vlade Budimpešta, 4. nov. Radio Budimpešta je nocoj oddajal proglas madžarske revolucionarne delav-sko-kmečke vlade, v katerem je rečeno, da so dogodki, ki so se odigrali na Madžarskem, privedli do popolne likvidacije reakcionarnih sil v deželi. Vlada Imra Nagyja, ki je utrla pot silam reakcije, je rečeno v proglasu, je prenehala obstojati in je razpadla. Zdaj vidimo, kako zvito so -______________ ravnale reakcionarne sile z de- skem, bi lahko privedel samo do lavci revolucionarji in z mirnim Pozledtc, ki niso v interesu teh narodov in ne ohranitve miru na svetu. Na drugi strani pa je možen prebivalstvom. Socialistične sile ljudske Madžarske skupaj s sovjetskimi enotami, ki so poklicane na pomoč, požrtvovalno iz- ljudske demokracije, razorožuite kontrarevolucionarne tolpe! Organizirani delavci, zberite se okrog madžarske revolucionarne delavsko-kmečke vlade. Začnite delati takoj in brez odlašanja. Delovni kmetje, branite svojo deželo! Borite se skupaj z delavci za skupnost, za ljudsko demokracijo! Delovna in šolska mladina, ne pusti se zapeljati! Samo ljudska demokracija lahko zagotovi tvojo prihodnost. Brani in obrani ljudsko demokracijo! Madžarski delovni ljudje, prvi pogoj za uresničenje naših preizkušenih gospodarskih, politični^ in socialnih stremljenj je, da branimo in ohranimo oblast ljudske demokracije, da obnovimo red, da začnemo delo, da se lotimo izgradnje. položajem v Egiptu in s sklepom in Francije na Egipt razširila še obeh vlad, da bosta vzhodno Sre- na druge dežele in to navzlic dozemlje in severni del Rdečega , sklepu o nujnem prenehanju morja zaprli za trgovinsko plovbo, ognja, o umiku tujih čet iz Egip-V noti je rečeno, da je so- ta in zagotovitvi plovbe po vjetska vlada že povedala svoje Suezu. stališče in obsodila agresijo An- \ V noti sovjetska vlada odločno glije in Francije na Egipt, zdaj nasprotuje temu sklepu angleške pa je dobila še poročila o tem, da in francoske vlade in opozarja na sta angleška in francoska vlada to, da bosta odgovornost za posle-sklenili trgovskim ladjam one- dice, ki bodo nastale, nosili an-mogočiti plovbo po vzhodnem gleška in francoska vlada. Sredozemlju in Rdečem morju, kar je v nasprotju z mednarodnimi načeli. S to prepovedjo, je rečeno v noti, želita Anglija in T. Popovski Britanska poslanica Hammarskjoldu _ , New York, 4. nov. (Reuter). — Eisenh0wer Bulganinu Britanski zunanji minister Lloyd Washington, 4. nov. (AFP). — je poslal danes poslanico general- ustavitvi premikov vojaških sil in orožja na tem področju. Dalje poziva ta resolucija tuje udeleženke v sporazumih o premirju, naj takoj umaknejo vse svoje sile za meje, določene s premirjem, naj prenehajo vdirati na sosednje ozemlje ln naj se zavestno ravnajo po določbah sporazuma o premirju. Generalna skupščina: 1. znova potrjuje svojo resolucijo z dne 2. novembra 1956 in še enkrat poziva udeleženke spopada, naj takoj izpolnijo določbe te resolucije, 2. pooblašča generalnega sekretarja, da se takoj sporazume z zainteresiranimi stranmi o opustitvi sovražnosti in ustavitvi premikov vojaških sil in orožja na tem področju ter zahteva od njega, naj takoj poroča o izpolnitvi te določbe, v vsakem primeru pa ne pozneje kot 12 ur po sprejemu te resolucije, 3. poziva generalnega sekretarja. naj doseže s pomočjo načelnikov štabov In organov OZN za nadzorstvo nad premirjem umik vseh sil za meje, določene s premirjem, 4. sklene, da se bo sestala, kakor hitro bo prejela omenjeno poročilo generalnega sekretarja.« Za to resolucijo je glasovalo 59 dežel proti 5, 12 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Predsednik Eisenhower je danes nemu sekretarju Združenih naro- poslaJ nujno poslanico premieru dov Hammarskjoldu, v kateri je Bulganinu o položaju na Madžar- rečeno, da britanska vlada »nuj- skem. Poslanica bo objavljena še- no« proučuje resoluciji, ki sta bili le, ko se bosta o tem sporazumeli sinoči izglasovani v Generalni ZDA in ZSSR. | skupščini OZN. B . I V poslanici sporoča Lloyd, da Adenauerjeva pot v railZ se mora britanska vlada posveto- Bonn, 4. nov. (Reuter). Zahod- ‘ vati s francosko vlado in da bo gočeno naglo odpraviti posledi-nonemški kancler Adenauer je odgovor poslan čimprej. 1 ce kolonializma in utrditi svojo zaradi mednarodnega položaja! Nocoj sta prispela v London neodvisnost. Maršal Vorošilov je odložil svoj obisk v Parizu do J na posvetovanje z britanskimi dr- to izjavil na sprejemu ki je bil jutrišnjega večera. Kancler bo žavniki francoski zunanji mini- prirejen v Kremlju v počastitev imel s premierom Molletom raz- ster Pineau in obrambni minister predsednika sirske republike govore o evropskem sodelovanju. Maunoury. 1 Sukrija Kuatlija. SZ pripravljena nuditi Siriji pomoč Moskva, 4. nov. (Radio Moskva). Predsednik Prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR maršal Vorošilov je izjavil, da je Sovjetska zveza pripravljena nuditi Siriji pomoč, s katero ji bo omo- GOMULKA NA VSEDR2AVNEM PARTIJSKEM AKTIVU Utrjevanje demokracije na vseh področjih življenja na Poljskem Obsodba anglo-francoskega napada na Egipt -— Enotnost dežele je edino jamstvo proti zmedi in pustolovščinam Povsem drugačen normalnejši vršujejo naloge, ki jim jih je razvoj, ki bo omogočil krepitev postavila revolucionarna vlada dejanskih demokratičnih odnosov j delavcev in kmetov. Revolucio-n° podlagi resničnega socialistič-1 nama vlada ljudske Madžarske neQa razvoja, kar je v interesu poziva vse delavce, kmete in in-naroda, v interesu miru, medna-, telektualce, vse domoljube, da z Todnega sodelovanja, v interesu j vsemi silami podprejo vlado in “blažitve napetosti na svetu. Do- j njene organe. kaz za to je Poljska, zakaj razvoj na Poljskem pelje h krepitvi so-ciallzma, socialistične demokrata, neodvisnosti in enakopravnih odnosov med socialističnimi *n vsemi ostalimi deželami. Pismo Kadarjeve vlade Hammarskjoldu Budimpešta, 4. nov. Radio je nocoj sporočil, da sta predsednik Programski govor novega pred-. vlade Janos Kadar in zunanji mi' Sadnika madžarske vlade Janosa j nister Imre Horvath poslala ge-Kadarja obljublja takšen razvoj, | neralnemu sekretarju OZN Ham- siosti še če upoštevamo program nove vlade, ki izpolnjuje tiste tohteue, zaradi katerih se je za-®l upor 23. oktobra. Kar zadeva uOoslavijo, izražamo samo željo, da bi se sedanji koložaj na Madžarskem čimprej pomiril, da bi dobila hotenja v tem programskem govoru tudi polno afirma-ciio in možnost, da bi jih lahko nveljavili, da bi ustvarili pogoje, v katerih bodo urejeni odnosi nted Madžarsko in Sovjetsko zve-z° na novi podlagi, po načelu pobot ne enakopravnosti in nevme-dvanja v notranje zadeve. To bi “stvartlo realne pogoje za umik marskjoldu pismo naslednje vsebine: »V imenu revolucionarne vlade madžarskih delavcev in kmetov Vas prosimo, da sporočite OZN, da je prošnja, ki jo je vlada Imre Nagyja poslala OZN v vprašanju Madžarske, izgubila svojo pravo vrednost in postala glede na dejstvo, da vlada Imra Nagyja ni več na oblasti, brezpredmetna. Revolucionarna de-lavsko-kmečka vlada protestira Farsa d a, 4. nov. (Tanjug). — 2200 delegatov, izDol jenih na plenarnih sestankih okrajnih, mestnih in rajonskih komitejev ZDPP iz vse Poljske, se je sestalo danes v Varšavi na posvetovanju partijskega splošnodržavnega aktiva, posvečenem proučevanju perečih nalog, ki se jih bo morala o tem trenutku lotiti poljska Partija. Razen izvoljenih delegatov se udeležujejo posvetovanja, ki bo trajalo dva dni, prvi sekretarji vseh partijskih komitejev večjih podjetij in višjih šol iz ose dežele. t Na tem posvetovanju sodelujejo Wladislam Gomulka in člani Politbiroja ZDPP in vlade. Gomulka je imel na tem posvetovanju govor o nalogah Partije in ljudstva. V svojem govoru je rekel, da L najvažnejša naloga, ki se je ta morala lotiti poljska Partija in narod, dosledna in popolna demokratizacija na vseh področjih življenja v socialistični izgradnji dežele. To nalogo je moč pravilno izpolniti v interesu delovnih množic samo pod vodstvom Delavske partije. Poglavitni pogoj pri tem je, da so vsi partijski organi voljeni na podlagi leninističnih načel. Zgodovino poljske Partije je razdelil na tri obdobja: do avgusta 1948, do VIII. plenuma in po njem. Gomulka je opozoril, da sc je začelo z VIII. plenumom novo razdobje v izgradnji socializma na Poljskem s tem, da se je začela odločna borba proti ostan- in ne soglaša s tem, da bi se to kom zablod iz Stalinskega ob-vprašanje obravnavalo bodisi v dobja. Varnostnem svetu, bodisi v Ge-> O personalnih spremembah, do neralni skupščini, ker je notranja s°bjetskih čet iz Madžarske in I zadeva LR Madžarske.« dejal, da gre tu za izmenjavo ljudi s »starimi in okorelimi nazori, katerih nadaljnje vztrajanje na vodilnih mestih bi bilo lahko samo škodljivo za partijo. Toda vodstvo Partije bo vselej branilo tiste poštene in delavskemu razredu vdane aktiviste, ki so zašli na stranpot v obdobju kulta osebnosti«. Gomulka se je zatem dotaknil nedavne velike spremembe na Poljskem in dejal, da pri tem ni šlo brez omahovanja v najvišjem vodstvu Partije in države. Po njegovih besedah so prišle do izraza poglavitne razlike v mnenjih in odnosu do demokratizacije življenja v deželi in v nazorih poljskega vodstva, pri čemer je tlel najvišjih poljskih voditeljev prevzela bojazen pred morebitnimi negativnimi posledicami novih odnosov do KP SZ. Ra- katerih prihaja vodstvu v vsej deželi, ga vodstva in glede tega, da bi se vrnil Gomulka v aktivno partijsko življenje. V tej zvezi je Gomulka izjavil, da je treba iz Partije odstraniti besednjak delitve na konservativno natolin-sko in napredno pulavvsko "ku-pino in da je treba člane Partije presojati po njihovem dosedanjem delu in po tem, kako so uveljavili sklepe VIII. plenuma. Nato je govoril o delu partijskega aparata, ki bi ga bilo treba znatno zmanjšati in odstraniti iz njega vse prejšnje težnje po tem, da bi se izenačil z državno oblastjo. Poseben del govora je Gomulka posvetil potrebi, da bi odpravili prejšnje napake v odnosu do elanov bivše poljske So-cialistjčne partije in rehabilitacije tistih, ki so jih aretirali, a niso bili krivi. »Večina odstranjenih aktivistov bivše poljske Socialistične partije,« je poudaril Gomulka, »je iskreno sprejela sklepe VIII. plenuma in ji je zato treba dati možnost partijskega dela.« Opozoril je, da je treba razen sedanje centralne komisije za rehabilitacijo ustanoviti podobne komisije v vojvodstvih in okrajih. V zvezi z odnosi s SZ, je Gomulka dejal; »da so novi teme- v partijskem zen tega so bile tudi razlike gle- 1 ji, na katerih slone odnosi Polj-ili, je Gomulka ; de personalne sestave partijske-1 ske do SZ in do KP SZ, naleteli na popolno razumevanje sovjetske Partije in državnega vodstva.« Gomulka je napovedal znatne spremembe v pristojnostih aparata javne varnosti. Pristojnost tega aparata bo omejena na »boj proti špijonaži, terorju in ostalim dejanjem, naprej naperjenim proti državni varnosti.« Aparat javne varnosti bo podrejen notranjemu ministrstvu, komite za zadeve varnosti pa bodo ukinili. O bližnjih volitvah v Sejem je Gomulka poudaril velik pomen, ki ga ima v volilni kampanji aktivnost partijskih organizacij. Dejal je. da bi morale vse partijske organizacije postaviti svoje kandidate, pri čemer je poudaril sodelovanje ZDPP z Združeno narodno stranko. Ko je govoril o mednarodnem položaju, je Gomulka absodil agresijo na Egipt in opozoril na resnost položaja na Madžarskem. »Potrebno je. da natanko izpolnjujemo navodila Partije in ljudske vlade, da se ne bi znašla Poljska v takšnem položaju, v kakršnem je Madžarska.« Na koncu svojega govora je Gomulka opozoril na to, da mora biti Partija čvrsta in enotna, »kar je v sedan jem trenutku edino jamstvo, da bomo preprečili vse poskuse tistih, ki bi hoteli zasejati zmedo in pustolovstvo.« Svoj govor je Gomulka zaključil s pozivom, da je treba podpreti vodstvo Partije v njegovih prizadevanjih za utrditev poljske suverenosti in popolno demokratizacijo dežele. V razpravo je potem poseglo 20 delegatov, ki so govorili o političnem in gospodarskem položaju v svojih okrajih. Paberki iz dela Inštituta za gozdno in lesno gospodarstvo V levi del stavbe, ki Jo pravkar dograjujejo ob Večni poti, se je letos maja preselil Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Stavba bo v kratkem v celoti dograjena in takrat bodo del prostorov odstopili gozdarskemu oddelku agronomske, gozdarske ln veterinarske fakultete. Spričo razumevanja in podpore ljudske oblasti za dograditev poslopja pričakuje Inštitut pomoč tudi za opremo, tako da se bo v bodoče še 'laže in uspešneje posvečal svoji osnovni nalogi, ki je pospeševanje gozdnega in lesnega gospodarstva. Dejavnost Inštituta je že sedaj tesno povezana z raznimi ustanovami in organizacijami doma in v tujini. Velik napredek v razvoju Inštituta pa pomeni letos uvedeno družbeno upravljanje. V upravnem odboru zastopani predstavniki iz gozdarske in lesne ope-ratdve, pa tudi nekateri ljudski poslanci se v neposrednih razpravah pobliže seznanjajo s problematiko Inštituta in ga podpirajo, kadar Je treba izgladiti morebitne nesporazume. Inštitut, ki raziskuje in ureja najbolj pereče probleme obnove in gojitve gozdov ter proučuje uvajanje novih drevesnih vrst, je spodarjenje na gozdnih in kmetijskih površinah, kakor jih bodo pač določili pristojni strokovnjaki, ki bodo izbrali na osnovi ekonomskih analiz najdonosnejše kulture tako za gozdne kot njivske površine. Gozdarji bodo poskrbeli za drevesni zaščitni pas, za vetrobran, ki bo ščitil kmetijska zemljišča pred vetrom. Bukev je ena najvažnejših drevesnih vrst, naš glavni in najbolj razširjeni listavec. Vendar je bilo za njegov biološki razvoj zelo malo storjenega. Neobdelane naloge se je lotil Inštitut, ki proučuje biološka vprašanja gojitve bukve in tehnološka svojstva bu-nedvomno prevzel na svoje rame kovega lesa, da bomo končno na sila odgovorno naloga Oddelek čistem, kaj pravzaprav lahko | izkoristili lesne odpadke, da bi za gozdno gospodarstvo oziroma pričakujemo od naših bukovih nadomestili desko s ploščo in upo- nih raziskavah, ki jih je na stotine in stotine, Inštitut skupno s sodelavci na terenu izvaja zaščitne ukrepe, pri čemer ima vso podporo republiške in okrajnih uprav za gozdarstvo. Sektor za izkoriščanje gozdov preizkuša in uvaja domačo mehanizacijo za spravilo lesa, kar je posebnega pomena za tiste terene, od koder prav težko spravljajo les iz nedostopnih kotanj in vrtač. Mehanizacija spravilo lesa močno poceni, olajša in tudi manj poškodb utrpi les. Omenimo naj še sektor za kon-serviranje tal, ki ima zelo široko polje dela in proučuje vegetativni način utrjevanja narušenih terenov v hudourniških področjih zlasti na Gorenjskem, medtem ko oddelek za lesno gospodarstvo s svojimi osmimi sektorji med drugim proučuje mehanično predelavo in površinsko obdelavo lesa. V zadnjem času z vso vnemo obdeluje vprašanje ivernih plošč, ki je izredne važnosti za pohištveno industrijo v vsej naši državi. Najti hočejo način, da bi čimbolj kaj Želimo in.kaj se pričakujemo od nase industrije Pozabljeni izdelki njegovi sektorji pripravljajo med drugim elaborat za sistematično gojenje hitro rastočih dreves, ustreznih našim rastiščem in podnebnim razmeram. Topol je n. pr. hitro rastoča drevesna vrsta in zato velikega gospodarskega pomena, saj je znano, da že ne moremo več kriti vseh potreb odjemalcev, ki žele enakomeren dotok lesnih zalog. Pri izvajanju te naloge pa se Inštitut v polni meri zaveda, da bi lahko s prenagljeno akcijo ogromno škodil celim pokolenjem, če bi zaradi nezdrave nestrpnosti, ki se včasih opaža, začel z nedovoljno premišljenim delom. To je obširna problematika, ki bomo o njej še posebej pisali. IZGRADNJA PROMETNE MREŽE V GOZDOVIH JE EDEN OSNOVNIH PROBLEMOV Brez neogibno potrebnih gozdnih komunikacij, ki edine lahko omogočijo rentabilno izkoriščanje gozdnih sortimentov, tudi najdrobnejših, je nemogoče intenzivno gospodarjenje z gozdovi.. V gozdovih letno propade ogromno materiala, ker so v naši republiki še obsežna gozdna območja praktično nedostopna. Prometna mreža pa je tista, ki omogoča smotrno dostavo gozdnih proizvodov na železniške postaje, Industrijske obrate oziroma potrošnikom. Inštitut pravkar pripravlja Studijo za izgradnjo prometne mreže na pohorskem gozdnem kompleksu in pa gojitveni načrt, ki bo prispeval, da bodo lz čistih umetnih smrekovih sestojev na neustreznih nižinskih rastiščih na Pohorju, ki bolehajo na raznih boleznih, napravili naravne mešane sestoje. Na ta način bodo oteli 15.000 do 20.000 ha hirajočega gozda, z drugimi besedami, spremljali bodo proces razvoja dreves od semena oziroma sadike do zrelosti za sečnjo. Za tako delo je seveda potrebno daljše časovno razdobje. KONEC BOJA MED GOZDOM IN POLJEM V TRBOVELJSKEM OKRAJU Na Inštitutu imajo tudi v delu pokrajinsko-gospodarski načrt za področje Okrajnega ljudskega odbora Trbovlje. Načrt pomeni okvirno razmejitev med gozdom in pašniki oziroma kmetijskimi površinami. Kot povsod, kjer pašnikov niso čistili, tako je tudi v tem okraju na precejšnjih področjih prevladal gozd in zarasel njivske površine. Hkrati bodo pripravili načrt za intenzivno go- gozdov. Inštitut se ukvarja tudi rabi j ali bukovino namesto lesa z vprašanjem gozdnega semenar- iglavcev. Sektor za lesno strojništva Na eni strani določa go- štvo sodeluje pri izdelavi inve-zdove, ali bolje skupine dreves sticijskih. programov, zlasti pa ši in posamezna drevesa za pridobi- prizadeva, da bi s preizkušanjem vanje najkakovostnejših semen. V domačih strojev dosegel, da bi na-biološkem laboratoriju Inštituta pake sproti odpravljali, in dajali sektor za semenarstvo kontrolira lesni industriji čim popolnejše semenski material, da prepreči stroje, s čimer bi pocenili in iz-škodo, ki bi lahko nastala zaradi boljšali proizvodnjo. Čeprav bi uporabe semen, izvirajočih od lahko še veliko govorili o delu damo tistim, ki poleti na plaži Ondan nas je pozval neki redni bralec. »Prebral sem,« je dejal, »članek o novih izdelkih naše industrije za široko potrošnjo. Ne-, strpno čakamo, da bi vse to prišlo v trgovino. Toda mislim, da ni težko pisati o tistem, kar imamo. Pišite o drobnih vsakdanjih potrebah ljudi. Pišite o stvareh, za katere dajemo lepe denarce komisijskim trgovinam in polnimo žepe ljudem, ki jih prejemajo kot darila v paketih, oziroma jih vtihotapljajo iz tujine.« Razgovarjali smo se s potrošniki, trgovci in proizvajalci, o nekaterih izdelkih kemične, kemično farmacevtske in tekstilne industrije. V tem članku navajamo njihova mnenja in nekatera za-pažanja. ZAKAJ NIMAMO? Vprašanje je upravičeno. Mar ne bi mogli, ko nastopi pozna jesen, na primer spraviti svetle obleke v veliko prozorno skrinjo iz plastične mase. Nenehen boj s prahom' in molji bi dokončno izbojevali. Neprijeten duh po naftalinu ne bi več vladal v naših omarah in sobah. In kako šele gospodinje hrepene po rokavicah iz polivinila, koliko jih je med njimi, ki čistijo štedilnike, lupijo krompir, čistijo parketna tla, perejo posodo. Ce bi imele rokavice (mar je to tako težko napraviti?), bi jim bile roke zaščitene. Bodite iskreni. Mar ne zavi- neustreznih drevesnih vrst V Inštituta, naj za to pot zaklju glavnem je semen, zlasti iglavcev čimo z ugotovitvijo, da vse sek-(bora in smreke dovolj, primanj- torje preveva skupna težnja: Vse kuje pa semen nekaterih poseb- za napredek gozdnega in lesnega nih vrst jelk in ceder, ki jih gospodarstva. uvažamo. NA STOTINE RAZISKAV za o Čuvanje gozdov Več kot razumljivo je, da je težko govoriti o varstvu, smotrnem in uspešnem gospodarjenju z gozdovi, če ni hkrati odločnih ukrepov za očuvanje gozdov pred boleznimi, insekti, glivami itd. Gojitveni sektor Inštituta proučuje metode za zatiranje raka kostanjeve skorje, gobarja v hrastovih gozdovih in med drugim opravlja razne analize. S terena prihaja na Inštitut ogromno materiala v raziskovanje. Po opravlje- Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je družba naložila Inštitutu veliko in za njegove sedanje razmere celo preveč nalog, kot jih zmore. Mimo tega, da Inštitut še ni opremljen, se bori tudi s pomanjkanjem kadrov. Zeli pa člmveč razumevanja s strani terena, dokler si ob pomoči skupnosti dokončno ne uredi delovnih pogojev. Potem bo pomoč Inštituta gozdnim gospodarstvom in lesni industriji nedvomno še večja, naše dragocene lesne surovine bodo gospodarsko izrabljali in predelovali v izdelke, ki bodo visoko oplemeniteni z delom. M. R. berejo časnike na spalnih blazinah iz plastične mase ali pa veselo skačejo za pisanimi žogami. Naši otroci nimajo gumijastih igrač. Napraviti te »drobnarije« ni niti težko, niti zamotano. V PRODAJALNI »JUGOPLASTIKE« Nedavno smo bHi v prodajalni »Jugoplastiike« iz Splita. Trgovina je bila polna ljudL Zanimanje je veliko. Ljudje pa si žele predvsem uvožene stvari, po katerih je čedalje večje povpraševanje. Izbira je — roko na srce — dokaj raznovrstna, toda niti približno ne zadovoljuje želj potrošnikom. Podajmo se za človekom, ki je sklenil svojo Južino, ki jo je doslej zavijal v papir (ne v bel, ker je to redkost), odslej nositi v higienski praktični vrečici iz polivinila. Prodajalec mu je pokazal pet ali šest takih predmetov različnih barv. Mož pa očitno ni bil zadovoljen. Barve so bile ostre, trde, pogosto zelo neokusno kombinirane. Vendar pa je stvar kupil, toda brez posebnega navdušenja, čeprav je bila zelo poceni. Plašči so preveč trdi — debeli, nam je dejal neki kupec, s katerim smo se razgovarjali v trgovini. Ne zavijajo se tako, da bi jih lahko nosili v torbici ali v žepu. Sicer pa nas takšni plašči varujejo pred velikimi nalivi ali stalnim jesenskim deževjem. Ponavadi jih nosimo preko plašča iz balonske svile, ali celo preko zimskega plašča. Razgovarjali smo se s tovarno »Jugoplastika« iz Splita. Res je, da so naši plašči nekoliko debelejši od tujih — so nam rekli. Toda zato so trajnejši. To pa je vsaj za sedaj važnejše od mehkobe. Razen tega nimamo vseh potrebnih surovin. Treba je osvojiti proizvodnjo in premostiti druge težave. Vendar so nas potolažili, češ da bo izbira prihodnje leto znatno boljša. TRGOVEC: BLAGO IZ PLASTIČNIH MAS — LE DA BI GA BILO DOVOLJ Ogledali smo si »Narodni ma-gacln« v Beogradu. Pred kratkim so dobili tu plastične mase iz uvoza. Celotne kontigente prodajo že v enem ali dveh dneh. Podjetja jemljejo po deset tisoč kvadratnih metrov linoleja. Iščejo tudi vse druge predmete. Samo da bi imeli dovolj blaga lz plastičnih mas — pravi vodja oddelka Vukašln Kostič. Vsak dan prihaja na tisoče ljudi in vprašuje za nekatere predmete. Ondan smo dobili dva tisoč vrečic »Gospodarski adresar LRS« Po itevllnlh porretih zastopnikov naših gospodarskih zbornic ln po dveletnem redakcijskem delo je vendarle iz-Sel iz tiska »Gospodarski adresar LRS«. 2e vsa leta po osvoboditvi so ugotavljale gospodarske ustanove, družbene organizacije, proizvodna podjetja vseh strok, naie kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo, promet, trgovina, tnrizem ln gostinstvo, da bi bil nujno potreben gospodarski adresar, ki naj bi zajel vse gospodarstvo naie republike. Tak adresar so pogreiall pri ■vojem Danes bo predaval v Ljubljani prof. Henri Lefebvre Danes, v, ponedeljek 5. novembra ob 11. uri bo v zbornični dvorani ljubljanske univerze predaval znani francoski marksistični ideolog prof. Henri Lefebvre iz Pariza o temi »Ali je marksistična estetika?« Po predavanju bo splošna razprava o tej izredno zanimivi temi, predavatelj pa bo odgovarjal na vprašanja. Predavan je bo v francoščini, prevajali pa ga bodo tudi v slovenščino. Namenjeno je vsem, ki se ukvarjajo z marksistično estetiko, pa tudi publici-stonij književnikom in drugim javnim ter kulturnim delavcem. vsakodnevnem delu v vseh gospodarskih I Ja odposlalo približno ».000 dopisov ln organizacijah, posebno pa nam je bil | vpralalnih pol. Ve« se ni dalo storiti, potreben v gospodarskih stikih z drugi- Kolikor Je v »Gospodarskem adre-ml republikami v FLRJ. NaSi konzulati snrju LRS« nepravilnosti in netočnosti, ln trgovinska zastopstva v inozemstvu ne bodo povzročale trajne škode, ker 1-»" k-----',“l* ima uredništvo »Nove proizvodnje« na- men Se nadalje bdeti nad vsemi spremembami pri naSih gospodarskih organizacijah in Jih vsako leto objavljati. Na zahtevo in po naročilu prizadetih go-snodorskih organizacij bo uredništvo »Nove proizvodnje« objavljalo vse nove podatke in vse nastale spremembe v svojem vsakoletnem »Gospodarskem koledarju«. Tiskarske pole s takimi po- so Imeli mnogo nepotrebnega dela, ko so zbirali in ugotavljali naslove nailh podjetij, ki bi mogla prodajati surovine, polizdelke, Industrijske proizvode in pridelke na raznih inozemskih tržiščih, ro sprostitvi trgovine pa Je že nekaj let postalo vedno bolj nujno omogočiti iospodarsklm organizacijam in podjet-em, da se tudi v domovini med seboj :ar- najbolj povezujejo in da se docela med seboj spoznajo. Uredništvo »Gospodarskega adreaar-Ja LRS« Je moralo popravljati vse spremembe, ki so se v podatkih podjetij pojavljale med samim redakcijskim delom, premagovati je moralo sproti vse težkoče ln upoštevati te moralo vse novosti, ki so se pojavile celo ob koncu, ko je bil rokopis adresarja že pripravljen za tisk. Prav tedaj so se izvrSile spremembe v našem bankarstvu in hranilnem prometu in v zvezi s tem je večina gospodarskih organizacij spremenila svoje tekoče račune. Nastala je tudi nova upravna razdelitev LR Slovenije in treba je bilo popravljati pri podatkih za gospodarska podjetja navedbe o občinah, okrajih itd. Kljub prizadevanju uredniitva, da bi bil adresar kar naj-popolnejšl, je vendarle mogoče, da so v njem Se vedno kake netočnosti In nepravilnosti. Toda uredništva glede tega ne zadene krivda. Saj Je pozivalo po časopisju, naj gospodarske organizacije Javljajo vse spremembe, obračalo se nanje tudi z dopisi, podjetja so obiskovali zastopniki uredništva »Nove proizvodnje« in uredništvo je glede adresar^ pravici ne bodo uvezane v »Gospodarski koledar«, tako, da Jih bo mogoče vdeti v »Gospodarski adresar LRS« ali pa ustrezne podatke vleplti na ustrezna mesta v »Gospodarskem adresarjn LRS«. Te tiskarske pole bodo mogli naročniki »Gospodarskega adresarja LRS« vsako leto naročati pri »Novi proizvodnji Ljubljani. »Gospodarski adresar LRS« bo mogel potemtakem dolgo vrsto let služiti svojemu namenu. Bo zanesljiv in pre- 5leden zbornik o vsem našem gospo-arstvu v LRS, bo vedno bolj nnjen priročnik in sodelavec pri vsakdanjem poslovanju gospodarskih podjetij^ ^ da bi te, pri nas še premalo zna-ne proizvode, spravil na trg. Kemikalij za čiščenje oblek je zelo malo, nam je dejal neki strokovnjak. Kvaliteta je slaba. Celo nič boljša od čistega bencina. Koliko je pri nas gospodinjstev, kjer še vedno s pepelom drgnejo zarjavele posode, nože in vilice. Zadostovalo bi malo učinkovite tekočine in že bi bilo v kratkem času vse čisto. Isto velja za pranje oken, perila in drugih predmetov, kjer izključno uporabljajo »klasični« sredstvi: vodo in milo. Zvedeli smo, da pri nas že izdelujejo nekatere kemične preparate za pranje, vendar jih v večini trgovin ni dobiti. Nekatera podjetja v Sloveniji pa že imajo več proizvodov te vrste. Kozmetičnih preparatov je v naših trgovinah dovolj. Pa vendar ženske niso zadovoljne. Ustno rdečilo ni najboljše kvalitete. Nimamo na primer kemikalij, s katerimi bi se lahko zaposlena žena doma sama frizirala, pri čemer bi prihranila dragocen čas. Lak za nohte naglo odpade, prav tako pa nimamo krem, ki hkrati nadomeščajo pudei;. Nesporno terja proizvodnja kvalitetnih kozmetičnih preparatov kvalitetnejše surovine in laboratorije. Tega nam v resnici primanjkuje, manjka pa nam tudi spretnosti, da se vselei in pravočasno približamo željam potrošnikov. ZDRUZENJE PROIZVAJALCEV O MOŽNOSTIH Borimo se z velikimi težavami v zvezi s ključnimi predmeti v naših podjetjih — so nam rekli v Združenju proizvajalcev kemične industrije FLRJ. Večje pozornosti nismo posvetili predmetom celotne potrošnje, dasi- za sadje ln kruh Iz plastične ma-! ravno je izbira dokaj raznovrst-se. Ljudje so v pičlih dveh urah na. Nemara bi morali več govoriti o kvaliteti. Podjetja kemične industrije imajo svoje težave. Nimajo vselej dovolj surovin; precej uvažajo. Mnogi stroji so že odslužili. Ko smo se telefonično razgovarjali z »Jugoplastiko« iz Splita, so nam povedali, da 22 _ podjetij iz vse države potrebu-' je poldrugo milijardo za rekonstrukcije. V kratkem času — so trdili — bi se brutto produkt povečal za trikrat. Toda, kakor pravijo v Zdru- vse pokupili Nekoliko bomo prekinili razgovor. Bralcem dolgujemo neko pojasnilo. Po razgovoru s trgovcem smo odšli v podjetje »Plastika« v Zemunu. Očitno so bili zadovoljni s svojim uspehom v zvezi z vrečicami. Izdelali so 20.000 kosov in takoj vse prodali. Pri njih smo zvedeli, da so vrečice prodajali trgovskim podjetjem po 150 dinarjev za kos, ob običajnem popustu 1 do 6 %. V trgovinah so bile po približno 180 dinarjev. Zaslužek je znašal že“Ju- ljudje dobivajo vtis, da torej več kot 20 %. Zakaj tudi ne, nekateri voditelji podjetij ke- če gre to blago dobro v prodajo. nliCne industrije nimajo dovolj In še en podatek: v vseh trgovi- razumevanja, da bi v celoti ob- nah je bila cena enaka, kakor Cutili zahteve trga, nimajo dina- da bi se dogovorili. i m'ke in premalo so smeli. Zmog- >ii „ „„ I ljivosti nekaterih podjetij niso vise i nlantiAnih mac? I izkoriščene, trgovci in potrošni- vise iz plastičnih mas? | ki pa zaman e£kajo na £]ag0< k} Zanimanje je veliko, toda tega ga na trgU n[m Navsezadnje sicer blaga nimamo. Ljudje iščejo sko- jrg sam drami tiste, ki spijo, delice, servise, zlasti kompletni dragocen čas pa le gre v izgubo, pribor za izlete in krajša poto- y prid tej trditvi govori tudi vanje, čutarice, čaše itd. V ko- dejstvo, da zasebne obrti s pla-mlsijskih trgovinah smo videli stičnimi masami uspevajo, toda marsikaj. _ le takrat, ko je dovolj surovin. Torej tudi trgovci potrjujejo Obrtniki zelo hitro osvajajo no-mnenje potrošnikov. Mnogih ve ;n potrebne predmete; seveda Ljudsko revijo Prešernove družbe OBZORNIK dobite v vseh knjigarnah, kioskih, trafikah predmetov nimamo. VELIKE »DROBNARIJE« Madež na novi obleki nam napravi že velike preglavice. Obleko nesemo v kemično čistilnico. Vpišejo nas v knjigo, sprejmemo številko, kar pa je najhuje — čakamo dva do tri tedne. Ko bi imeli kakovostnejše kemikalije od tistih, ki nam jih ponujajo kot najboljše »specialitete«, bi yse to trajalo eno ali dve minuti. Kemikalij, so nam rekli v trgovini, imamo vendar zelo malo. Bržčas se nihče ni niti potrudil, KAKO DOLGO ŠE »Delovna skupnost za Južno Koroško«? Z velikopoteznim zunanjim vide- i jezičnem Šolstvu, odrivanja vseh d nizom se Je pred dnevi na Dunaju sestal gih vprašanj, o katerih govori držav-odbor avstrijske vlade za pripravlja- na pogodba (dvojezično uradovanje, nji zakonov o Izvedbi manjšinskih udeležba manjšine v prosvetni, sodni zaščitnih določb Iz državne pogodbe. In državni upravi, prepoved germa-Znano je, da sestanek kljub dvodnev- nlzacljskih organizacij Itd.). Medtem nemu delu ni dal ničesar otipljivega, pa Imajo nedemokratični elementi vso razen nadaljnjega zavlačevanja. Ce- možnost zastrupljati Javnost s Sovinl-prav Ima vlada že leto dni v rokah itlčno protislovensko gonjo, postopo-podrobno Izdelano stališče koroških ma Izsiljevati dejansko likvidacijo Slovencev o izvedbi določb Sl. 7 držav- slovenščine v Soli (zastraševanje uči-ne pogodbe ln čeprav je tudi znano teljev, ki Izvajajo Šolski zakon, In stališče drugih člnlteljev na Koro- starSev), prisiliti vse tiste, ki zagovar- Skem katere so sklenili vprašati za Jajo demokratično Izpolnjevanje šol- mnenje, je odbor samo povedal, da skega zakona, da umolknejo, ali še je pričakovati kaj konkretnega šele bolje, da prekličejo svoje dosedanje ob začetku prihodnjega šolskega leta prepričanje. Spomniti se je treba sa- In še to le na področju osnovnega Sol- mo s kakšno trpkostjo ugotavlja na stva. Edina novost, ki jo je prineslo meščanskem demokratizmu sloneča ______________________________, _____ zaslišanje predstavnikov s KoroSkega, katoliška (!) revija Furche, da so JI druStvo slldmark (KSrltner Schiilvc- je bil umik šolskega nadzornika ve- onemogočili pisati o slovenskem vpra- reln SUdmark). llkovškega okraja s stallSča, ki ga je Sanju na KoroSkem, kako sta morala Koroška zveza obrambnih borcev Toda ne pridobiva je samo za likvidacijo pravic koroških Slovencev, temveč tudi (ln to Je osnovni namen) za likvidacijo prevladujočega položaja Socialistične stranke na KoroSkem. NI moč trditi, da se socialisti tega ne bi zavedali. Toda zdi se, da so sl Izbrali napačno sredstvo: popuščanje nacionalistom, sram pred lastnimi naprednimi stališči v narodnostnem vprašanju. Glavni praktični organizator nacionalističnega pritiska Je tako Imenovana »Delovna skupnost za Južno Koroško«, ki združuje v sebi tri organizacije: Koroško zvezo obrambnih bor- cev IKlrntner Auwehrk!impferbund), Koroško rojaško zvezo (KSrntncr Landsmannschaft) ln Koroško šolsko ob zelo visokih cenah. Poglejmo še en primer. »Plastika« iz Zemuna bo v kratkem začela izdelovati ženske torbice iz polietilena. Po proračunih bodo stale 200 do 250 dinarjev. Torbice iste kvalitete prodajajo sedaj v komisijskih trgovinah po 1600 dinarjev. Mar to ni dovolj prepričljivo? NEOKUSNE KRAVATE Čutimo pomanjkanje številnih zlasti specialnih vrst tekstilij. To je do neke mere tudi razumljivo. Toda, zakaj na primer ni-~~~~~~~———“——————————— i mamo kvalitetnejših kravat, okusnih in primernih barv. udeležence bojev, temveč tudi njihove sddmark izrecno postavilo za cilj boj Pred kratkim so* nekatere otroke ln celo vnuke. Na ta način naj proti pravicam, ki jih koroškim Slo- beograjske trgovine znižale ce Vil CA vreto nolhniovrUnlKk J.l. JI... CII_ . J ° ...... ne kravatam za približno 30 odstotkov (od 720 na 520 din). Za* kaj? Ne gre — so nam rekli trgovci. Kvaliteta je slaba, vzorci bi se vrste najbojevitejših nosilcev vencem daje državna pogodba. Skup- nemškega nacionalizma nenehno po- no z obema sorodnima organlzaclja-mlajevale in Sirile. Bojevniška zveza ma vodi akcije proti dvojezični šoli, deluje za borbeno nacionalistično vzgo- usmerja v tem večji del avstrijskega jo v šoli. in koroSkega tiska, daje s svojimi pu- Koroška rojaška zveza Je že stara, bllkacljami gradivo za Šovinistično organizacija, ki naj bi gojila domovin- gonjo, kuje »argumente« o »vlndlšar- „ skega duha. Po vojni so socialisti hote- stvu«, vse skupaj seveda v zvezi z pogosto sila neokusni. Tudi pO J ?lav"° besedo, dejstva najbolj zabitim antikomunizmom ln nnrPn;tvi ne ere nrodnin nai-pa kažejo, da Imajo odločilni vpliv sovraštvom proti socialistični Jugo- pocenitvi ® proaaja naj nemški nacionalisti. Letošnji občni slaviji. In vse to popolnoma nemoteno bolje. 1*terlga ?° prliH pr,e.d; ,n 8 pristankom oblasti, kljub Nemara bo to prisililo proiz- stavnlkl vseh strank, Je razpravljal ponovnim opozorilom in protestom vni„ir„ ,1„ vpx „ o narodnostnem vpraSanju. Glavni re- koroških Slovencev. vajaice, da vec razmišljajo O ferent Je bil stari nemški nacionalist, . . tem. Mar ni tudi Čudno, da nl- nekdanji slovenski učenec Kmetijske prt vsem tem se vprašamo, kaj Je mnmo nrimprnpfrn materini« za šole na Grmu, Vincenc Schumy, ki je vzrok, da avstrijske oblasti od vsega mamo primernega materiala za na široko razpredal trditev o »vlndl- 7. člena vidijo samo odstavek o šolah *e*? . praKticne _ športne srajce. Sarstvu« ln zahteval odpravo dvojezlč- (kjer koroški Slovenci pravno že ne-nega šolstva. V tej zahtevi mu Je sledil kaj Imajo), ne vidijo pa drugih ln ves občni zbor. Dejstvo, da Je rojaška zlasti ne petega odstavka, ki dobesed-zveza zdaj član »Delovne skupnosti za no pravi: »Delovanje organizacij, ka-Južno Koroško«, Je že samo po sebt terlh namen je odvzeti slovenskemu dovolj zgovorno. prebivalstvu njegove manjšinske last- Sedaj delajo take srajce iz rip* sa, flanele ali popelina. Razen kemične in tekstilne Soisko društvo snrtmorb "0,tl ln pravice, je prepovedano«? ter številnih drugih industrijskih no nadaljuje vellkonemško "tradicijo kVgl^zražaame^kV po^L^Č bi lal’ko s sedanjimi sred _n. P.°n^rn .va ”° ?el° or8®ulzaciJ Iste- koroških razmeT R. R. Randall v svoji ?.^vl in v razmerah lZdelova- ga imena Iz Avstroogrske monarhije razpravi o politični geografiji čelov- li veliko število predmetov, ki In nrvA A vctrllclro rcnuhlll/a •*<* k«____ _ 1.1.1 li.. . ■ _ . .. . * ... . . ’ • nlh Šolah ln za demagoško »pravico zorlli proti socialističnemu (letos ne zaclja te vrste, ustanovljena Je z očlt- z odporom ln ogorčenjem. Po priklju- reSeno, pisec dvomi, da bo Drlšlo do staršev«. več Izvoljenemu) poslancu Janschltzu, i nim namenom borbe Kitni air.ti-u« t — -—• ■■--------- - ■ Ta umik zelo dobro osvetljuje tak- ko se je izrekel za dobrohotnost v nju 7. člena državne tlko tistih vplivnih političnih činlte- obravnavanju narodnostnega vpraša- to prišlo do Izraza na njenih ustanov ljev v Avstriji, ki so državno pogodbo nja, kako se Je dunajski advokat mo- nih zborovanjih. Bojevniška zveza in njen 7. člen sprejeli kot težko pri- ral odreči zagovornlStva slovenske skuSa preprečiti usmerjanje demokra-čakovano priložnost, da brez strahu stranke pred celovškim sodiščem, ker i tlčne javnosti k ustvarjanju enako-za državni položaj Avstrije končno Je njegov klient zahteval slovensko pravnega sožitja obeh narodnosti in odpravijo še tisto, kar so leta 1945 ko- obravnavo itd. In zdaj vellkovški Sol- hoče za vse čase ohraniti bojni duh roSklm Slovencem zaradi negotove skl nadzornik. Zmeraj bolj tesne zan- In spomin protijugoslovanskih ln ple-meje dali. To je taktika zavlačevanja ke nacionalistične mreže zajemajo in biscltnlh bojev. Značilno je, da poziva s potrditvijo sedanjega zakona o dvo- stiskajo avstrijsko ln koroSko javnost ! k vpisu v članstvo ne samo neposredne ivijena je z ocu- z jnporom m ogorčenjem, po priklju- rešeno, pisec dvpml, da bo prišlo do oenia izdelane iz Jairovine m proti lzpolnjeva- čltvl Avstrije k Nemčiji leta 1938 so zadovoljivega lzpolnjevanla maniSIn- , ane iz zagovine m pogodbe, kot je bile organizacije SUdmarke neposred- sklh določb« (str. 97). »Na žalost bo sm0le, ah kocke. S katerimi skU- ninnih ii«t>n»«T. no vključene v berlinski »Volksbund Avstrija nedvomno Se naprej ravnala hamo juho v desetih minutah. as Deutschtum im Ausland« po ustaljeni praksi, n. pr. po »poli- Ali narezan kruh in zavit v hnli- ( £,*• °as‘eJ *° nastopale kot »Ost- tiki moči«. Položaj Slovencev se naj- xi o J marklsche Gauverb.lnde VDA« ln med brž ne bo dosti zboljšal; morda se bo E?PV Je iS?uel?vale.^p.ri ®eio znova poslabšal, skoraj popolno- Drobnarije, mar ne? Vendar ? 1? ^ ukrepih In ma v odvisnosti od moči Avstrije na- dovoli velike da nam olaišaio preseljevalnlh akcijah proti Sloven- sproti Jugoslaviji« (str. 315). Ali ie - J ., a _nQm 01aJsaJ° cem na Koroškem, Gorenjskem ln Avstrija zaveda odgovornosti, ki Jo je m napravijo lepše vsakdanje Štajerskem. Danei si je Soisko druStvo glede Koro5ke prevzela? j. p. življenje. 2. 2. RUDNIK PRESIKA izpolnil letni proizvodni načrt Tudi ostala podjetja v ljutomerski občini so v tretjem četrtletju močno povečala proizvodnjo Delovni kolektiv Rudnika Presika je v letošnjih prvih devetih mesecih izpolnil celoletni proizvodni načrt, v tretjem četrtletju pa je bila vrednost nje. ^ove proizvodnje za 64 odstot-stoodstotni izpolnitvi proizvodne nov veC[a kot lani v istem obdobju. Ugodno je še to, da je pri ga načrta porabil za plače komaj 92 odstotkov predvidenih sredstev, kar kaže na znatno povečanje storilnosti. Storilnost mu je uspelo povečati z novo opremo in s povečanim trudom. Zaradi povečanih proizvodnih stroškov, ki so posledica težav pri nabavi jamskega lesa, in povečane amortizacije na račun nove opreme, je ustvarjeni dobi- Iz mozirske občine Na seji občinskega odbora Združenja rezervnih oficirjev so glavni del razprave posvetili letnim delovnim konferencam pododborov. Le-te se morajo izvršiti najpozneje do 20. novembra. Prccei so govorili tudi o programu predavanj, ki jih bodo uredili tako, da bodo povezana s praktičnimi vajami. Za predavatelje bodo pridobili aktivne oficirje celjskega garnizona. * Aktivi mladih zadružnikov so že zabeli z rednimi letnimi občnimi zbori. Eden izmed prvih je bil v Mozirju. Delo mladih zadružnikov je bilo letos kar zadovoljivo. V avgustu so priredili tekmo koscev, ki je dobro uspela in privabila zelo veliKo ljudi. Vsi člani aKti-va so se udeležili v Celju parade mladosti in izlet hkrati izkoristili za poučno ekskurzijo. Ogledali so si vrtnarijo v Medlogu pri Celju in kmetijsko-gospo-dlnisko Solo v Šentjurju pri Celju. Lani Pozimi je KZ organizirala gospodinjski tečaj, fantje pa so obiskovali gospodar-•ko-k ček manjši kot proizvodnja, vendar še mnogo večji od predvidenega. Podobno sorazmerje med proizvodnjo in stroški je tudi v Opekarni Križevci. V devetih mesecih ie ustvarila 80 odstotkov vrednosti celoletne proizvodnje, za plače pa je porabila samo 74 oastotkov predvidenih sredstev. Zaradi povečanih materialnih stroškov in amortizacije je dosegla komaj 64 odstotkov predvidenega dobička. Letošnja proizvodnja v tretjem četrtletju je bila za 19 odstotkov večja kot lani v istem času. Tudi Opekarna Ljutomer je v tretjem četrtletju povečala proizvodnjo za 11 odstotkov v Velike uspehe v odnosu na letošnji proizvodni načrt in povečanje proizvodnje v primerjavi z lansko so dosegla tudi nekatera socialistična obrtna podjetja. Vrednost proizvodnje Remonta Ljutomer v letošnjem tretjem četrtletju znaša 365 odstotkov v primerjavi z lansko v istem obdobju, Agroservisa Ljutomer 335 odstotkov, Mlekopro-meta Ljutomer 126 odstotkov in Pekarne Ljutomer 104 odstotke; v ostalih obrtnih podjetjih pa je bila proizvodnja manjša kot lani. Sorazmerno s povečano proizvodnjo imajo tudi večji letni proizvodni načrt in ga je najvišje presegel Remont, ki je v 9 Seminarji za člane svetov in odborov V nekaterih občinah murskosoboškega okraja že pripravljajo seminarje za Slana nekaterih svetov ln odborov, kakor je nedavno sklenil Okr. odbor Socialistične zveze v Murski Soboti. Seminarji bodo na občinskih središčih predvsem za svete za zdravstvo, za Šolstvo ln za Šolske odbore. Na njih bodo proučili zakonske predpise. ki jih sveti ln odbori morajo pri svojem delu upoštevati, ter najvažnejša vpraSanja, ki Jih morajo reSevatl. Občinski odbori Socialistične zveze pripravljajo tudi posvetovanja o delu hišnih ln potrošniških svetov, na katerih se bodo pomenili o vsakdanjih drobnih vprašanjih. Kjer potroS-nlSklh svetov Se nimajo, Jih bodo v kratkem Izvolili. ^Za^bndoče ^lelo pa «0 sklenili, d« obdobju, v prvih letošnjih deve-bodo posvetili vso skrb vključevanju ^ mesecih pa komaj 47 odstot- SJtot 1^'brkmikt kov celoletnega načrta To pod- ga praznika, ki ([a bodo prihodnje leto jetje ima velike objektivne te-pripravill v Mozirju. Več se bodo ba- ^aye jn jjh ne bo kma- vill s sadjarstvom, napredn.m pomede.- ^ premagalo 1< Z OBČNEGA ZBORA DPD SVOBODE »SLAVA KLAVORA« V MARIBORU Pevski zbor med najboljšimi DPD Svoboda »Slava Klavora« Maribora se je na občnem •tvom in čebelarstvom. znanje si je priboril pod dobrim vodstvom prof. Jožeta Gregorca. Njegovi nastopi v Mariboru in sodelovanje na osrednji Cankarjevi in pa sindikati v podjetjih. Za novo sezono pa je že pripravljeno, da bo to delo bolje steklo. Čeprav je Svoboda »Slava Klavora« najmočnejše društvo v Mariboru, saj šteje šest tisoč članov, a niriia nobenih svojih prostorov. Pripravljeni so bili na odkupil Na nedavnem poletnem obč-1 radi tega so predlagali, naj bi se ostale sekcije: tamburašu ženski nem zboru KZ v Slov. Konjicah amortizacija plačevala le od let- pevski zbor, dramska sekcija je bila podana dokaj široka ocena nih efektivnih ur določenega stro- Zlatorog, medtem ko skupine na dela v prvi polovici letošnjega ja. Na zboru so sklenili, čimprej Ekonomski srednji šoli letos niso leta. Razen splošnim nalogam je odprodati tovorni avto. bile tako delavne kot v prejšnjih upravni odbor posvečal največ I Zelo uspešno se v okviru za- sezonah. Povezava dijaštva z de-pozornosti delu pospeševalnih od- druge razvija krožek mladih za- lavskim društvom pa je vse hvale sekov ln pripravam za odkup, i družnikov, ki mu upravni odbor vredna m koristna. Izkušnje pri odkupu v zadnjih le- j in vodstvo dajeta vso pomoč. Ra- j Izobraževalna sekcija pa kljub tih so zadrugi mnogo koristile,1 zen več strokovnih nalog pri po- 1 trudu odbora le ni povsem zado-tako da je bila letos za to dobro speševanju kmetijstva so v okvi- voljila.. Ljudska univerza v Melju pripravljena. Nekoliko težav Je s ru krožka ustanovili tudi pevski ;e imela razmeroma malo preda-skladišči, toda bržkone bo to v | zbor, ki je enkrat že javno na- van; a tudi zelo glab obisrk Pa prihodnjem letu tudi rešeno, ko stopil. Mladi zadružniki so raz- tudi Delavske univerze v meljskih bodo urejena nova ip primerna stavili na živinorejski razstavi podjetjih se niso uveljavile. Red- . 1 ■ <■■>» i n«>AnAi flirltiA Ih .«4« J.UI11 mm ‘ . , , , » , , no pa je prirejala predavanja Mladinska univerza ESS. Pionirski kino je pripravil nekaj dobro obiskanih predstav za najmlajše in gostoval celo po okolici. Za uspelo delovanje izobraževalne sekcije so se premalo zavzele tudi politične organizacije na terenu \ zadnjem času mu pomaga to vprašanje reševati Okrajni svet Svobod in prosvetnih društev. KUD »Jože Hermanko« pa je dal pevskemu zboru na razpolago , . . pevsko sobo. Društvo bo pričelo I rom in člani, v sekcijah pa skrbe- proslavi v Ljubljani so hili vse- | zbjjati poseben investicijski sklad, | li za kakovost. J- K stransko pohvaljeni. Razen zbora da bi lahko v doglednem času vsaj adaptiralo primerno stavbo. Le pod tem pogojem bi lahko zaživelo tudi notranje društveno življenje. Razen pregleda dela je občni zbor sprejel tuSi obširen načrt dela. Predvsem bodo skrbeli, da bo' izobraževanje sistematično steklo in pritegnilo kar največ delovnih ljudi. Izboljšali bodo tudi organizacijsko delo z odbo- skladišča. precej živine ln zato dobili po- Delo zadružnih pospeševalnih sebno pohvalo od ocenjevalne ko-odsekov pa je bilo najbolje raz- misije. V svojem zimskem pro-vidno na konjiški gospodarski gramu pa Ima krožek predvide-razstavl, v okviru katere so raz- nih več strokovnih in splošnih stavi j ali živinorejci, prašičerejci, predavanj ter ustanovitev dram-sadjarji, vinogradniki in polje- • skega krožka, delci. Vsi njihovi pridelki so pri- | Dobršen del finančnih sredstev čali o precejšnjem napredku. Za v prvem polletju je zadruga vlo-lažje in uspešnejše delo pa je že žila v adaptacijo novih upravnih zadružni občni zbor spomladi do- prostorov. Vsa dela pri tem so ločil pospeševalnim odsekom pri- preračunana na preko tri milljo-merne denarne zneske. ne din, glavna zidarska in druga Na zboru Je bilo ponovno po- dela pa bodo končana že letos, stavljeno vprašanje strojnega par- Razen sadja, malin m nekaka, ki je še vedno nerentabilen, K temu je deloma kriva visoka amortizacija, ki zahteva temu ustrezajoče visoke cene storitev, čeprav precejšnji del strojev lahko koristijo le v določeni sezoni (mlatilnice, škropilnice itd.). Za- Mladi planinci so taborili ob Muri Razen saaja, mami m ‘i';—- imaPmnnogokč°an^vU^ terih drugih pridelkov je Zadru- cev. Ker v bližini nimajo planin, ta- * aa V letošnji jesenski sezoni od- borjenje v oddaljenih krajih pa Je SpU. S i pet vagonov vin- skega mošta. Prav tako pa name- ob Muri Čeprav je bilo taborjenje rava odkupiti še večje količine v oktobru so bili mladinci zelo za-rava j dovoljni. Zato bodo v prihodnjem vina. letu prlpravUi Se večje ln dalj časa u. V. I trajajoče taborjenje ob Muri. p. Motiv pod Trdinovim vrhom c primeren pa je za internat tudi kranjski grad, ki bi bolj pripadal muzeju, kot mladinskemu prebivališču, saj bo njegov stolp skoraj slavil 700-letnico. Mladina, ki ne more biti sprejeta v internate, je torej obsojena na vsakodnevno vožnjo v šolo z vlakom, avtobusom ali s kolesom. Koliko časa gre tu v izgubo, koliko denarja stane \ožnja in kakšni napori so potrebni, menda ni treba posebej omenjati. Predavatelji stremijo po svojem izpopolnjevanju. Želijo dobiti strokovno literaturo iz inozemstva, toda sredstev nimajo. 2e tri leta si prizadevajo, da bi organizirali strokovno ekskurzijo v inozemstvo, vendar morajo vsako leto stvar opustiti, ker ne dobe deviz. Na j več ja ironija pa je še v tem, da podjetja pogosto pošiljajo svoje »strokovnjake« v inozemstvo, ki pa svojin vtisov in ugotovitev nikomur ne posredujejo. V prihodnjem letu hočejo poslati vsaj štiri svoje predstavnike v Avstrijo, Nemčijo in CSR. Le-ti naj bi proučili tamkajšnje strokovno šolstvo z vsemi pedagoškimi posebnostmi. Tudi Republiškemu odboru bodo predlagali ustanovitev komisije za stik z inozemstvom, ki naj skrbi tudi za dobavo potrebne strokovne literature. Kljub velikemu prizadevanju po vsestranskih izboljšavah vzgoje novih kadrov, delo učiteljstva ni dovolj cenjeno. Dokaz za to so že nizke plače, ki se ne dajo primerjati z onimi v industriji. Zato mladi ali starejši strokovnjaki raje zapuščajo šole, če se jim nudi priložnost, in se zaposlijo v industriji, kjer imajo navadno vsaj za tri tisoč dinarjev višje prejemke kot v šolah. Tu ima tudi idealizem svoje meje. Razprava je pokazala, da se šolski odbori še niso povsod prav vživeli v svoje delo. To je ra- ljeni. Čakajo pa jih še velike naloge, če bodo hoteli rešiti problem , z umljivo, saj so bili šele ustanov- l reSiti pr V 5 strokovnega šolstva v Kranju. Samo za najnujnejšo normalizacijo položaja bi potreboval Kranj 380 milijonov dinarjev. Videti je, da tudi šolski odbori tega perečega problema ne bodo mogli rešiti sami, kajti postal je že prevelik in tako je dobil širši, družbeni značaj. Zdravstveni tečaji za žensko mladino Okrajni odbor RK v Novi Gorici bo letos v sodelovanju z organi oblasti § in raznimi organizacijami v semc-\ > j stralnlh počitnicah organiziral 10-* dnevne zdravstvene tečaje za žensko mladino letnikov 1938 ln 1939. Tl tečaji bodo po vseh občinah ter bodo potrebna sredstva za finansiranje le-teh zagotovili Občinski ljudski odbori v svojih proračunih. Oskrbni stroSki za :ojenko naj bi po sedanjih predra-mnlh znašali od 2500 do 3000 dinarjev. Tečajnice bodo nastanjene v dl- iaSklh domovih ln šolskih poslopjih, :Jer bodo tudi predavanja. Dekletom bodo snov v obliki predavanj posredovali zdravstveni ln javni delavci iz Miiiuuimiiiniiiiiiiiiinniniiiniiiiiuiiiinniinuii^uiiiiiii^Uiiiiii^niuinniiiniiiniiHniiiiniiuiiiiiniiniiiiiiiiiiiiniiiiuiiiiniiu gorlškega okraja. Gojenke naj bi v tečajih pridobile osnovne pojme o nudenju prve pomoči ln o temeljnih vprašanjih preventivne zdravstvene zaščite ln nege. M. D. IllliiilPIIIliiillllllllHillllllllgllHlIllllMIIIIIIII Jgaj /zdaj, HANS FATJ-ADA mah 00 FANT Gledalci so se smejali, Jachmann pa Je razložil: »Pravi filmski Junaki ne smejo Imeti kosmatih nog. Ta film bo gotovo zanič.« Zena na filmskem platnu pa je zares lepa. Komaj se je oglasila budilka, že je vstala, odeja ji je zdrknila z ramPartizan<. tov. Mitja Ribičič. Le-ta je poudaril, da propagandah pri Partizanu zaostaja za dejavnostjo, ki jo imamo o društvih. To dejavnost je treba namreč pravilno popularizirati in jo povezati z javnim življenjem. Tovariš Ribičič je tudi dejal, da organizaciji oziroma v društvih niso potrebne posamezne sekcije, marveč bi lahko le-te osnovali v naših delovnih središčih in raznih društvih. Za razmah Partizana so po mnenju tov. Ribičiča potrebni pogostejši sestanki s starši, ki bi jih organiziralo društvo. Zlasti bi bilo treba bolje izkoristiti razne prireditve Partizana. Predvsem pa bo treba — je dejal tovariš Ribičič — izkoristiti republiški zlet, ki je o njem treba razpravljati po šolah, tovarnah, zadrugah, v športnih društvih in povsod tam, kjer se o večjem številu zbirajo ljudje. Le ob sodelovanju s številnimi organizacijami, ki bodo mnoge od njih k zletu prispevale svoj program, bomo mogli doseči to, da bo zlet manifestacija naše celotne telesne kulture. Predsednik komisije za propagando pri Zvezi Partizan tov. Kutin je prav tako opozoril na dejstvo, da celo društva, ki se ponašajo s svojo dejavnostjo, ne znajo svojih uspehov propagandno izkoristiti. Vendar so se nekatera društva znašla v propagandnem delu, predvsem zato, ker so se povezala z drugimi organizacijami — z JLA, s centri predvojaške in izvenarmadne vzgoje itd. Razprava na tem posvetu je bila zaključena s sklepom, da je treba ustanoviti jnladinske prednjaške zbore, da je potrebno začeti * pravilno akcijo za republiški zlet, predvsem pa da je treba razviti ustrezno propagandno mrežo po društvih in izven njih, ki naj, kot rečeno, zajema šole, tovarne, zadruge itd. LESTVICA I, »Split« »Reka« Šibenik Metalac Uljanik Trešnjevka Tnrbina Jadran Odred Tekstilne »Ljubljana« Grafičar CONSKE LIGE » J t i 33:13 15 » 9 5 i 22: 8 13 » 5 1 2 26:13 13 » 5 5 1 20:11 13 » 4 t 5 19:14 10 > 4 a i 19:16 10 9 J a 4 12:14 8 9 5 a 4 15:22 S 9 1 4 4 9:13 i 9 a 1 5 13:27 S 9 i a t 10:23 4 9 t i t 8:28 S ODHOD NAŠIH KOŠARKARJEV NA POLJSKO BREZ OPTIMIZMA Zvezni kapetan ni povsem zadovoljen z njihovo foimo Včeraj je bil ▼ Beogradu zadnji trening najboljših jugoslovanskih košarkarjev pred njihovim odhodom na Poljsko. Jugoslovanska reprezentanca bo pod vodstvom članov sekretariata KZJ Bje-lojeviča, Josifoviča in zveznega kapetana Nikoliča danes popoldne odpotovala na Poljsko. Jugoslovanski košarkarji bodo na Poljskem igrali štiri tekme. Na- tan tudi za evropsko prvenstvo, ki bo | v zadnjem času odpovedi igralcev vedno bolj množe. Razen Kristančiča se vsi naši reprezentanti dobro počutijo. Na treningu ▼ spomladi v Sofiji. Reprezentanca je precej oslabljena, ker v njej ni Konjoviča in Popoviča, medtem ko je zvezni kapetan že napravil križ čez Milerja, ker zaradi kazni dve leti ne sme igrati. Konjovič je bolan, Popovič pa ni mogel na pot zaradi Beogradu so popravili svojo formo, stančičeva bolezen je nekoliko spr< nila načrte zveznega kapetana. Kaj študija. Kaže, da bi morala zveza pre-sprotnik v prvih dveh bo najboljše polj- povedati igralcem, ki nočejo igrati v sko moštvo, ki se pripravlja za olimpij- državni reprezentanci, udeležbo na goske igre v Melbournu. Ti tekmi boeta stovanjih njihovih klubov v tujini. Tako 10. in 11. novembra v Gdansku, 14. in predlaga zvezni kapetan Nikolič, ker se 15. novembra pa se bo Jugoslavija pomerila z drugim poljskim moštvom v Krakovem ali Varšavi. Po včerajšnjem treninga je zvezni poldne Krim na svojem igrišču premagal Ilirijo z 2:1 <2:1). Gole so dosegli za Krim Marjanovič iu Hočevar, za Ili- rijo pa Potokar. Pred 300 gledalci je sodil Gvardjančič iz Ljubljane. Krimovci so dosegli dva gola, lahko pa bi jih več. Tudi njihovi napadalci so bili neučinkoviti zaradi sebičnosti, s Krim 9 Grafičar 9 Slovan 9 »Tržič« 9 »Nova Gorica« 9 »Izola 9 Ilirija 9 Mladost 9 Branik 9 25:14 13 21:14 13 19:1? 10 16:19 24:19 20:24 13:19 10:20 16:33 svojo formo. Kri-reme-apetan Olimpije sicer odhaja na pot, ni pa še gotovo, če bo mogel igrati v prvi tekmi. V tem primeru bi bila prva petorka takale: Engler, Loci, Rudovič. Miletič in Minja. Na Poljsko potujejo še Gojanovič, Danev, Katič, Demšar, kure, Kandus in Markovič. Pred odhodom le zvezni kapetan de- tal še tole: »Odhajamo brez optimizma, 'oljaki s<» močnejši od nas, ker so s« pripravljali na olimpijske igre. Zato ne računam z zmagami. Bojim se, da bo odločala višina poljskih igralcev. Odsotnost naših visokih napadalcev Milerja _________ ,mg „ ________________ __________ in Konjoviča nas sili. da bomo igrali igrali na Poljskem, računa zvezni kape- iz Vldem-Krškega in domačo Ljub- hitro. To pa Je dvorezen meč, ker .so r ,l_____ Vs___1 1 4» 1 A A 1 - 4..JJ T) „ I ;L val l lr t nir.ls.iri V hitrih nrfk— BOKS kapetan Alek,ander Nikolič izdavil: »Za- »Ljubljana« : Celuloza 10:8 dovoljen sem samo z Englerjem, Loci- * J jam in Miletičem.« Nikolič meni, da naia Ljubljana, 4. nov. Sinoči je bil v reprezentanca ni mogla biti bolje se- Domu železničarjev prijateljski bok-stavljena. Na trinajst igralcev, ki bodo sarski dvoboj med moštvom Celuloze NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO LJUBLJANSKE PODZVEZE Več kot 70 tekmovalcev Ljubljana, 4. nov. — Včeraj se Je začelo prvo prvenstvo ljubljanske namiznoteniške podzveze. Sodelovalo Je S klubov ln okrog 70 posameznikov ln posameznic. Klubi: Odred, Ljubljana, Ilirija, Gradis, Slovenska filharmonija, RaiJlo Ljubljana, Elektra In Fuži-nar (kot gost). Pri moštvih Je zmagala »Ljubljana«, ki Je v finalu premagala Odred a 5:3, pri članicah tudi Ljubljana nad r MOŠTVENO PRVENSTVO SLOVENIJE V JUDO » LJUBLJANA« BREZ KONKURENCE Ljubljana, 4. novembra, _ . današnjo zmago nad Branikom je bila »Ljubljana« moštveni republiški p judo. Kljub temu pa so se Ljublj zagrizeno borili in dosegli visoko zma- rvak jančani o 12:0. čeprav gostom ni uspelo osvojiti točke v posameznih borbah, pa so tile le-te zanimive, dinamične in včasih ie zadoščalo le pol točke, da so Ljubljančani postali zmagovalci (Škraba, Macarol, Maček). Sicer maloštevilni gledalci (<&roc 100) niso bili razočarani, sai so videli nekaj lepih metov in tehničnih fines juda. Najbolj zanimiva je bila borba med Krušičem (Branik) ' in Pogačnikom, posebno v tretji rundi, v kateri je bil Pogačnik izvrsten. Gledalci so z zanimanjem pričakovali zadnjo borbo med državnim prvakom Mačkom in Mariborčanom Mihevcem. Le-ta se ie ves čas držal v obrambi in ni dovolil Mačku, da bi izkoristil svoje tehnično znanje. Maček ie uspel Mihevca premagati v drugi rundi, ko ga je presenetil s fiksiranim polo- u D O C ‘ / Že pred žaiem, drugače pa ni pokazal kaj poje bila sebnega. bnega, Rezultati: Branik — »Ljubljana« 0:12 — Perolahka: Perne (El) 0:2, X. O. lahka: Huber — štor 0:2, Welter: Korošec—Škraba 0:2, srednja: Meznarič—Macarol 0:2, poltežka: Krušič—Pogačnik 0:2, težka: Mihevc—Maček 0:2. Sodil je brez napake Mejač. Evropsko prvenstvo v judo se bo začelo 14. t. m. Izmed naših tekmovalcev sta bila določena Škraba in Maček. Ker pa je Škraba po nesrečnem padcu dobil ___________________ pretres možganov, nakar mu je dežurni | d Sido, Gyetval, Foldy in Koczla-zdravntk predpisal 14 dni počitka, je udeležba Škraba na evropskem prvenstvu negotova. ljano. Dvoboj se Je končal z zmago I Ljubljane z 10:8. Rezultati: bantam: Kulčar : Govej-I šek 0:2; peresnolahka: Kovač : Lapuh j 2:0; lahka: Zadnikar : Djordjevič 2:0, ! (tko); polwelter: Sčurk : Lazarevič 1 2:0 (tko); welter: Kraljič : Plaveč 0:2 I (tko); welter: Mencej : AJster 0:2; pol-I srednja: Mrak : Markovič 0:2; srednja: Podobnik : Hrvat 2:0; poltežka: /-.n-,,,.™ . __, j, , Troha : Silvanov 2:0. prvo imenovani s ®’1' Prt mladincih pa je s0 boksarji Ljubljane. »Ljubljana« slavila še tretjo zmago, tokrat s 5:1. Pri posameznikih je v polfinalu Kocjan premagal Tomažiča s 3:1, Podobnik pa Kerna s 3:0. V finalnem dvoboju je bil Kocjan boljši in tako svojil iaslov prvaka ljubljanske namiznoteniške podzveze. Pri članicah se je Pogačarjeva oddolžila Trampužev! ln zmagala z 2:0, prt mladincih Je bil najboljši Miklavec (finale Miklavec : Kostanjšek 2:1), pri članih B pa Je zmagal Medic, ki Je v finalu premagal Maklina z 2:0. Prvo prvenstvo ljubljanske podzveze Je vsekakor uspelo, saj so se borili za naslove prvakov res najboljši igralci Ljubljane. Vsekakor pa je število 70 nastopajočih za prvo prvenstvo ljubljanske podzveze lepo število. To kaže, da Je na področju Ljubljane potrebna samo smiselna organizacija, ki lahko vključi kvalitetne Igralce, ki jih v Ljubljani ne manjka. Pri tem pa mislimo tudi na Igralce sindikalnih organizacij, ki so tokrat ostali ob strani. Ce bi dosegli še to, potem bi lahko rekli, da je prvo prvenstvo ljubljanske namiznoteniške podzveze popolnoma uspelo D. P. Madžari v Sloveniji? Ljubljana, 4. nov. Kaže, da bodo po vrnitvi z Dunaja najboljši madžarski namiznoteniški igral- V Soboto zvečer je Branik nastopil proti Olimpiji. Rezultat je bil 6:6. Rezultati: perolahka: obe . moštvi brez tekmovalca, lahka: Huber—Križman 1:1, welter: Korošec—Zidanič 0:2, srednja: Meznarič—Vresk 2:0, poltežka: Mihevc — brez n&sprotslka, težka: Krušič— Bida 0:2. Evropskega prvenstva v judo bi se morala izmed slovenskih tekmovalcev udeležiti Maček in Škraba. Maček je v današnjem dvoboju pokazal, da je pri- « ——..lin.. MA L . K. 1 n i a — -A a1aa.I1«-... I. A 1 1 A pravljen na kvalitetno prireditev kot je evropsko prvenstvo, medtem ko je imel Škraba veliko smolo. V tretji rundi ga ie Korošec vrgel. Škraba je padel na čelo in dobil pretres možganov. Dežurni zdravnik dr. Kališnik mu je predpisal 14 dni popolnega miru, zato je vprašanje, če do Škraba sploh nastopil na evropskem prvenstvu. nova gostovali v Sloveniji. Namiznoteniška zveza Slovenije skuša zagotoviti nastop najboljših madžarskih namiznoteniških igralcev v Ljubljani in Kranju. O točni uri morebitnega nastopa Madžarov bomo poročali v jutrišnji številki. SLOVENSKO ODBOJKARSKO PRVENSTVO ZA 2ENSKE »Maribor« prvak bil LESTVICA »Ljubljana« »Maribor« »Olimpija« »Branik« 6 5 3 2 3 1 6 0 U točk 6 točk 4 točke 1 točka V. š. V dvorani TVD Partizana Trnovo je danes finalni turnir za prvenstvo • Slovenije v odbojki za članice. Sode-1 lovale so odbojkarice Krima iz Ljubljane, Maribora in Novega mesta. Prvo mesto in naslov republiškega prvaka je osvojila vrjta Maribora, ki je v odio- sto in naslov republiškega prvaka je Maček (levo žgoraj) nas bo zastopal na bližnjem evropskem prvenstvu Dvoboj med Pogačnikom in Krušičem je bil najbolj zanimiv na letošnjem republiškem prvenstvu (levo) čilnein srečanju premagala 'svoje tekmice iz Novega mesta s 3:2. Na finalnem turnirju v Trnovem stno videli kvalitetno igro. Vsi dvoboji so bili zelo zanimivi. Vrste so bile zelo borbene in so se borile za vsako točko. Celo mlada vrsta Ki;ima, ki ie sicer zadnja, nas je prijetno presenetila z ie-po igro. Zaradi pomanjkanja izkušenj niso mogle resneje poseči v borbo za prvo mesto. Najprej je Novo mesto premagalo Krim s 3:0, nato pa so Mariborčanke z istim rezultatom premagale Ljubljančanke. V odločilnem dvoboju so se tako pomerile odbojkarice iz Maribora in tudi Poljaki veliki mojstri v hitrih protinapadih. -j -Brzojavke— • DUNAJ, 4. nov. (AFP). V osmini finala mednarodnega turnirja v namiznem tenisu je Madžar Sido premagal Avstrijca Wagnerja z rezultatom 3:0, naš tekmovalec Harangozo pa Belgijca Rollanda s 3:2. V četrtfinalnem tekmovanju posameznic pa so bili doseženi tile rezultati: Roseanu (Romunija) : Javor (Madžarska) 3:0, Farkaš (Madžarska) : S.mon (Madžarska) 3:0, Rumpler (Avstrija) ; Golo-pesa (Romunija) 3:1, Szoke (Romunija) : Koczian (Madžarska) 3:1. • BEOGRAD, 4. nov. V okviru tekmovanja za državno prvenstvo v odbojki je danes moštvo Crvene zvezde premagalo domačega rivala Partizana z rezultatom 3:2 (12:15, 14:16, 15:9, 15:11, 15:10). • MOSKVA, 4. nov. (Tanjug). Šahovski komentator »Večerne Moskve« poudarja med ostalim tudi to, da predstavlja četrto mesto Gligorlča na spominskem Aljehinovem šahovskem turnirju velik uspeh Jugoslovanskega šahovskega velemojstra. Časnik omenja izredno igro Gligorlča in pripominja, da je le-ta pokazal železno voljo za zmago. V istem časopisu je tudi izjava mednarodnega mojstra Panna, ki sodi, da je Gligorič pokazal na tem turnirju izredno lepo igro. Ostali časopisi pripominjajo, da Je Gligorič dosegel uspeh predvsem zaradi tega, ker je pustil za seboj znana sovjetska igralca Bronsteina in Ke-resa, mimo njiju pa še elito > vrop-skih šahistov. O BEOGRAD, 4. nov. V tekmovanju zvezne odbojkarske lige Je moštvo »Jugoslavije« premagalo zagrebško Lokomotivo z rezultatom 3:0. • MOSTAR, 4. nov. V finalnem tekmovanju za nogometni pokal predsednika Tita v BiH Je Velež premagal moštvo Sarajeva z rezultatom 1:0. • VIROVITICA, 4. nov. V tekmovanja zvezne lige v malem rokometu za ženske je domača vrsta Lokomotive premagala Grafičarja iz Osijeka z rezultatom 7:5 (5:4). V -Subotici sta se srečali vrsti domačega Spartaka in Lokomotive iz Zagreba. Zmagala Je Lokomotiva z rezultatom 6:5 (4:3). • BEOGRAD, 4. nov. V nadaljevanju zvezne, lige v velikem rokometu je danes moštvo Radničkega 1* Beograda klonilo pred Železničarjem iz Niša z rezultatom 3:2 (1:1). V Zagrebu sta se srečali moštvi domačih rivalov Grafičarja in Trešnjevke. Zmagal Je Grafičar z rezultatom 11:7 (7:4). • KOPENHAGEN, 4. nov. Meddržavna nogometna tekma med reprezentanco Danske in Nizozemske se J« končala neodločeno z rezultatom 2:3 9 ZAGREB, 4. nov. Danes Je bila dokončno določena nogometna reprezentanca Zagreba, ki se bo srečala z reprezentanco Prage. V reprezentanci Zagreba bodo igrali tile igralci: Kralj, Banožič, Crnkovič, Conč, Horvat, Režek, Mežak, Vukas, Dvornlč in Hmeljina. Za rezervne igralce pa so določeni: Irovič, Velič, Joksimovlč, Klalč, Medved in Mantula. V današ-1 nji trening tekmi se je reprezentanca Zagreba srečala z moštvom Dinama. (17:15, 16:14, 15:8), Maribor : Krim 5:0 ?°, enakovredni igri se Je tekma kon-(15:2, 15:5, 15:3), Maribor : Novo mesto , Č8la z rezultatom 2:2 (1:0). 3:2 (4:15, 8:15, 15:1, 15:4, 15:12). I Krakow, 4. nov. — Poljska nogomel- Vrstni red: Maribor 4, Novo mesto na reprezentanca premagala Finsko • 2, Krim 0 točk. D. P. 5:0, (2:0). Olimpijske novice S posebnim letalom T. U. 104 Je v New Delhi prispela skupina sovjetskih športnikov, ki potuje na olimpijske igre v Avstralijo. Skupino sestavlja 88 tekmovalcev, ki Jo vodi predsednik Komiteja za šport SZ, Nikolaj Romanov. Le-ta Je na letališču dejal novinarjem, da bo Sovjetsko zvezo na olimpijskih igrah zastopalo 325 športnikov. ★ Olimpijski ogenj, ki Je bil včeraj prižgan na gori Olimpu, so grški atleti prinesli danes v Atene, odkoder bo posebno letalo odpeljalo olimpijski ogenj v Avstralijo. Preden Je bil olimpijski plamen prenesen na atensko letališče, Je bila na starem olimpijskem stadionu v Atenah simbolična slavnost. Na koncu slavnosti Je 500 atenskih dijakov zapelo olimpijsko himno, potem pa Je baklo prevzel avstrllskl generalni konzul v Grčiji. Ta je na letališču v Atenah Izročil baklo članoma olimpijskega komiteja, ki bosta le-to prenesla v Melbourne. + Olimpijski komite Iraka Je danes preklical svojo prijavo za sodelovanje na olimpijskih igrah. Le-to Je utemeljil zaradi težkih mednarodnih položajev na Srednjem vzhodu. Zaradi tega se Je Število sodelujočih na letoSnJih olimpijskih igrah zmanjSalo za 73 udeležencev.. Novega mesta. Po prvih dveh nizih je kazalo, da bo naslov republiškega prvaka odšel v Novo mesto, v tretjem pa je _______________ čank, ki so zlahka dobile tudi Četrti niz. V petem nizu se je razvila ostra in dramatična borba. Vrsta Maribora je prišla v vodstvo s 6:0, .Novomeščanke pa so nato izenačile. Pri stanju 12:12 se je trikrat zamenjal servis, dokler niso Mariborčanke povišale na 14:12. Nato niso izkoristile 7 match žog, šele z osmo pa so si Mariborčanke zagotovile zmago in naslov republiškega prvaka. Tako bodo kot prvakinje Slovenije igrale na izločilnih tekmah z zagrebško Lokomotivo za vstop v zvezno ligo. Rezultati: Novo mesto : Krim 3:0 J tj e sreča obrnila na stran Maribor- TA TEDEN na ljubljanskem sodišču Prvi bo sedel ta teden na zatožno Klop v ponedeljek že večkrat kaznovani Josip Franjevlč, Šofer na »Grad-skl ekonomiji 21tnjak« pri Zagrebu. Le-ta Je obtožen, da je v septembru leto« na živilskem trgu v Ljubljani kradel lz žepa ln poškodoval nekega moškega, ki ga je ulovil. Za njim bo na vrsti že večkrat kaznovani Alojz ArmuS, vrtnarski delavec lz Ljubljane, ki Je ukradel na raznih krajih Ljubljane Stlrl kolesa in trlclkelj S tatvino slušnega aparata, vrednega 35.000 din, ln s tatvino posteljnega perila ter raznih drugih predmetov v skupni vrednosti okrog 150.000 dinarjev, pa se je hotela z vlomno tatvino okoristiti tudi V. P. na Škodo svojega razvezanega moža, ki pa Jo le prijavil. Ker je vozil na prečnem drogu ■olesa svojega brata, se Je ob srečanju * avtomobilom na Klancu in v ostrem ovinku pri Sp. Gorjah M. U. tako zmedel, da kolesa ni zavil, kar Je imelo za posledico, da Je prlžlo med obema voziloma do trčenja, pri čemer Je dobil brat pretres možganov in zlom leve ključnice. Čeprav Je A. B. lz Podgorja pri Kamniku star že 82 let, Je vendar v Jezi hudo telesno poškodoval svojega sina, ko sta se začela prepirati, pograbil Je sekiro in z ostrim delom udaril sina po glavi tako, da mu Je vdrl lobanjsko kost na čelu. Zelo nepreviden je bil A. B. lz Kale pri Gornjem Logatcu, ker Je napeljali skozi leseno ostrešje dimne cevi Iz pločevine, ki med seboj niso bile dovolj tesno povezane in niti izolirane, jaradl česar Je prišlo do požara in •kode okrog 750.000 din. Leopold Medved, mesarski pomočnik iz Škofje Loke, čaka na sodbo zaradi vlomne tatvine v gostilniški lokal v Škofji Loki v preiskovalnem zaporu. Kako je bilo s tem vlomom, bo Povedal sodnikom v Sredo. Poneverbe v znesku 240.564 din Je obtožil Javni tožilec Franca O., bivšega poslovodjo v trgovini s čevlji »Alpinist« v Ljubljani. Dokumenti ln Priče bodo pokazali, ali je to dejanje v resnici storil ali pa gre le za po-»lovnl primanjkljaj. Letos 1. julija je prišlo med delavci, ki so zaposleni pri gradnji avtoceste Ljubljana—Zagreb do hudega medsebojnega obračunavanja na veselici v Višnji gori. Posledica Je bila uboj enega izmed njih z nožem in več lažjih telesnih poškodb. Za uboj odgovarja 24-letni Mijo Sčurlč lz okolice Varaždina, ostalih šest obtožsncev pa za sodelovanje pri pretepu, poškodbo tujih stvari in lahke telesne poftkodbe. Bivša uslužbenca nekdanjega KLO Ožbolt pri Kamniku M. K. in A. B. je bosta morala zagovarjati v sredo že ponovno zaradi poneverbe, ponarejanja uradnih listin ln nevestnega opravljanja službe. V gostilni »Za vodo« v Ljubljani so se zvečer 16. marca letos že proti 23. uri med seboj spoprijeli Štirje že vinjeni gosti in se začeli pretepati. Eden izmed njih Je pri tem utrpel zlom desne piščali, drugi pa so takoj za tem napadli gosta, ki Je hotel poškodovanemu nuditi pomoč in ga tako Pretepli, da Je dobil poleg številnih manjših poškodb tudi pretres možganov ln zlom nosne kosti. Za to »junaštvo« bodo itoplll pred sodnike v četrtek. V četrtek se bosta morala zagovarjati tudi poslovodja A. B. in trgovska pomočnica M. L., oba z Jesenic. A. B. Je namreč zlorabljal uradni položaj s tem, da Je neopravičeno zviševal jene raznemu potroSnemu blagu. V trgovini, kjer Je bil poslovodja. Je prodajal tudi svojo lastno kavo, medtem ko Je M. L. poleg tega, da Je nemarno opravljala svojo službo, Se poneverila 4308 din. Zaradi hudih telesnih poSkodb se bo zagovarjal tudi F. G., ki Je udaril »vojega nasprotnika v obraz s tako »llo, da mu je razbil čeljust, F. B in C. P. pa sta bila pri delu tako nemarna, da nista zavarovala gonilnega Jermena v delavnici ln je zaradi tega zdrobilo enemu Izmed delavcev členke na roki. Neprevidnost pri čiščenju pepela bo pripeljala v petek pred sodnika A. V. lz Sel pri Litiji, ker Je zaradi tega nastal ogenj ln povzročil za okrog 80.000 din škode. .V soboto bodo tudi še tri "obravnave, ln sicer proti profesorju M. M., ki Je obtožen sovražne propagande ln neupravičene uporabe zaupanega mu denarja, dr F. S., ki Je z neprevidno vožnjo ogrozil Javni promet, ln M. P. ter 8. M., ki sta obtožena ropa. -k DNEVNE NOVICE KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO FLEX v blšot FLEX v potno torbo! Masten madež lahko doblS vsak čas, pa nobene skrbi, če lmal FLEX. Kvaliteta odločal Telnt Bell Rožno mleko je bilo nujno potrebno našim želam. Telnt Bell Rožno mleko dobite, kjer Imajo kvalitetno kozmetiko. KONCERTI Slovenska filharmonija vljudno obvešča koncertno publiko, da Je koncert mladih glasbenih umetnikov, ki Je bil napovedan za danes, prestavljen na december. Točen datum bo objavljen pravočasno. Slovenska filharmonija priredi Jutri ob 17 v veliki filharmonični dvoran! vokalno-lnstrumentalnl koncert za nižje razrede I. in X. gimnazije, za VI. gimnazijo in za Klasično gimnazijo. KINO >UNI0N< Zbe-3>e DIZINHCIBA IN DIZODORIRA Gledališča SLOV. NARODNO GLEDALIŠČE DRAMA Ponedeljek, 5. novembra: Zaprto. Torek, 6. novembra ob 20: Shakespeare: »Henrik IV.« (II. del.) Abonma G. Sreda, 7. novembra ob 20: I. Cankar: »Pohujšanje v dolini Šentflorjanski«. Abonma F. Četrtek, 8. nov. ob 20: Shakespeare! »Henrik IV.« (II. del.) Abonma E. Petek, 9. novembra: Zaprto. Sobota. 10. novembra ob 20: Miller: »Spomin na dva ponedeljka« ln »Pogled z mostu«. Premiera. Izven. Nedelja, 11. novembra ob 15: Miller: »Spomin na dva ponedeljka« in »Pogled z mostu«. Izven in za podeželje, ob 20: Axelrod: »Sedem let skomin«. Izven ln za podeželje. OPERA Ponedeljek, s novembra: Zaprto Torek, 6. novembra ob 19.30: Švara: »Kleopatra«. Abonma H. Sreda. 7. novembra ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma A. Četrtek, 8. novembra ob 19.30: Puccini: »Tosca«. Gostovanje Paule Takacs, prvakinje budlmpeštanske Opere. Izven. Petek, 9. novembra: Zaprto. Sobota, 10. novembra ob 19.30: Rossini: »Seviljski brivec«. Abonma B. Nedelja, 11. novembra ob 19.30: Mas-senet: »Manon«. Izven ln za podež. V četrtek. 8. novembra. Je predvideno gostovanje prvakinje budlmpeštanske Opere Paule Takacs v vlogi Tosce. Predstava bo Izven abonmaja. V primeru, da bi zaradi sedanjih političnih zapletljajev v Budimpešti gostja ne mogla dopotovatl, bo liti večer Izvajana »Tosca« z našimi solisti za abonma, predvidoma za red C. Zadevno obvestilo abonentom bo objavljeno najpozneje v sredo, 7. novembra v časopisih. Za gostovanje bodo vstopnice v prodaji od ponedeljka, 5. novembra, od 17 dalje. — Vstopnina bo potem povrnjena, če bi gostovanja ne bilo. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Torek, 6. novembra ob 15.30: Barilette-Gr6dy: »Pero«. Abonma Torek popoldanski. Vstopnice so tudi v prodaji; ob 20: Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Abonma LMS I. Sreda, 7. novembra ob 20: A. Camus: »Pravični ljudje«. Abonma TSS I. Četrtek, 8. novembra ob 20.30: Barl-lette-Gr£dy: »Perd«. — Abonma TSS II. Petek, 9. novembra ob 20: A. Camus: »Pravični ljudje«. Abonma LMS II. Sobota, 10. novembra ob 20: Barllette-Grčdy: »Pero«. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Ljubljana, Mestni dom Sreda, 7. novembra ob 20: J. Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska Igra. Red A. Vstopnice so tudi v prodaji. Sobota, 10. novembra ob 20: O. Wllde: »Idealni soprog«. Igra. Izven. Nedelja, 11. novembra ob 16: O. Wilde: »Idealni soprog«. Popoldanska predstava. Izven; Nedelja, 11. nov. ob 20: Josip Jurčič: »Sosedov sin«, ljudska igra, Izven, večerna predstava. Prodaja vstopnic v Mestnem domu. Rezerviranje telefol 32-860. VESTI IZ KRANJA PREŠERNOVO GLEDALIŠČE Torek, 8. novembra ob 18: A. T. Lln-I hart: »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Red D ln Izven. Sreda. 7. novembra ob 16: A. T. Lll-hart; »Ta veseli dan ali Matiček se ženi«. Zaključena predstava za gimnazijo Kranj.' j Sobota, 10. novembra ob 20: Ronald Dolderfield: »Visok Je zid«. Premiera. izven. Režija Peter Malee k. g. Nedelja, u. novembra ob 16: Ronald Dolderfield: »Visok Je zid«. Izven in za podeželje. KINO »STOR2IC«: Ameriški film: »Balada o črnem zlatu«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Z BLEDA Devizni tečaji Na rednem sestanku so bili dne 2. novembra zaključki po naslednjih tečajih: US dol. 6000, 5265,41, 1655,16; Lstg -J, p. 110, 1078,18, 1611,6»; UM 156.00«, 150.600, 146.673,93, 1953,44; Ftr« —, —, 1105, 1189,1?; Sfrs 100.000, —, »6.617,58, 1308,30; Lit —, 920, 860,37, 1692,44; Lit STT 521, 575, 501,21, 944,1»; Lit Gor. 370, 370, 670,83; Hfl -, 81.000, «6; Eg Lstg 2880, 2960, 2945,08, 241,87; Obr. dol. Avstr. 6010, 5889,58, 1865,19; Obr. dol. Fin. 1200, 1100, 1164,04, 288,01; Obr. dol. Norv. 1350, —, 1350, 550; Obr. - Izr. 1420, —, 1275.40, 325,13; Obr. dol. Ar*. 1150, 1150, 283,33; Obr. dol. SSSR -, -, 1510, 403,35; Obr. dol. Madž. 1000, »00, 1087,93, 262,64; Obr. dol. Polj 1845, 515; Obr. dol. C8R 2000, 1900, 1951,77, 543,92; Obr. dol. Bol*. 1200 710, 1365,85, 355,28; Obr. dol. Rom. --, 741,83, 147,28; Obr. dol. Vzhod. Nem! 1900, 1700, 1533,90, 411,30; Obr. dol. KINA —, 4050, 4050, 382,14; Lit Koper 482, 460, 471, 881,25. OPOMBE: številke pomenijo: 1. tečaj v Ljubljani, 2. tečaj v Zagrebu, 5. srednji tečaj FLRJ, 4. ažlo v odstotkih. KINO Italijanski film: »Turek Napollta-nec«. Predstava ob 20. V glavni vlogi Toto, Carla Campanlnl, Isa Barrlzza ln Enzo Turko. Z JESENIC IN OKOLICE Od 2. do 9. novembra Ima zdravniško dežurno službo na Jesenicah dr. Stanka Rosensteln, Javomlška pot. CELJSKE VESTI CELJSKO GLEDALIŠČE Četrtek, 8. novembra ob 20: Richard Nash: »Vremenar«. Premiera. Premierski abonma ln Izven. Petek, 9. novembra ob 18: Richard Nash: »Vremenar«. I. srednješolski abonma. Sobota, 10. novembra ob 20: Richard Nash: »Vremenar«. Sobotni abonma ln izven. Nedelja, 11. novembra ob 15.80: Richard Nash: »Vremenar«. Nedeljski abonma ln Izven. KINO »UNION«: Nemški film: »Zgodba malega Mukca«. Predstavi ob 18 ln 20. »METROPOL«: Ital. film: »Kruh; ljubezen ln ljubosumnost«. Predstavi ob 18 ln 20. VESTI IZ TRBOVELJ KINO 1.«iJ;SY?BODA'TRBOVLJ!e n.«: Ameriški film: »Avstralski Robin Hood«. RADIO LJUBLJANA Spored za ponedeljek, I. novembra Poročila: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 1».00 in 22.00. 5.00—7.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — 6.30— 6.40 Reklame In obvestila — 7.10 Zabavni zvoki - 7.20-7.25 Naš jedilnik - 8.00 Zaključek oddaje — 11.00 Glasbena medigra — 11.05 Radijska iola za srednjo stopnjo — Josip Jurčič: Jurij Kozjak (prir. Vasja Ocvirk) — 11.57 Venček slovenskih narodnih pesmi — 12.00 Opoldanski koncertni spored Pavel 61-vic; 4 otroške skladbe za klavir In orkester — Primož Ramovš: Divertimento — 12.30 Kmetijski nasveti — Ivančlč-Kuhar: Tolminsko planšarstvo — 12.40 Pohorski fantje pojo in Igrajo — 13.15 Za vsakogar nekaj (lahka in zabavna glasba) — 14.05 Radijska iola za višjo stopnjo a) Morja Fortlč: črni šolarji v ZDA —b) Vojna v Egiptu — 14.35 želeli ste — posluiajtel — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.40 Utrinki iz literature — Mahmud Taimur: Vaški Šrobar — 16.00 V svetu opernih melo-ij — 17.10 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Družinski pogovori: Zakaj se otrok ne uči dobro — 18.10 Mali vokalni ansambli pojo slovenske narodne pesmi— 18.30 Radijska univerza — Prof Janko Pučnik: Kako nastane ljubljanska megla — 18.45 Klavirske skladbe Marka Žigona in Sama Vremšaka Izvaja pianist Leon Engelman — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Mladinska oddaja — 20.20 Simfonični koncert orkestra Mariborske filharmonije dir. J. Cipcl, solistka Pina Carmlrelll — 22.15—23.00 Domači ansambli v plesnem ritmu — 22.15—23.00 UKV program: Komorni koncert — 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos lz Zagreba) MARIBORSKE VESTI DE2URNA LEKARNA Ponedeljek, dne >. novembra: lekarna »Studenci«, Gorkega ulica 18. Torek, dne 8. novembra: lekarna »Center«, Gosposka ulica 12. * KINO PARTIZAN: Slovenski film: »Dolina miru«. UDARNIK: Ameriški barvni film: »Gyp*y*. SLOV. NARODNO GLEDAUSCB Ponedeljek, 5. novembra ob 19.30: Patrick: »Vroča kri«. Red LMS-4. Torek, 6. novembra ob 19.30: »Andrč Chenier«. Red LMS-2. Umetnostna galerija. Razstava risb, grafike in olj Albina Lugariča lz Ptuja. Razstava bo odprta od 4. do 18. novembra dnevno od 9—16. VABILO Po 83. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni Ust LRS, It. 19-89-52) sklicujem 14. skupno sejo okrajnega zbora ln zbora proizvajalcev Okrajnega ljudskega odbora Maribor, ki bo v torek, 8. novembra 1956 ob 9 dopoldne v dvorani Doma JLA v Mariboru, Kneza Koclja ulica 9, s sledečim predlaganim dnevnim redom: 1. otvoritev seje in ugotovitev sklepč-noati, J. Izvolitev dveh overlteljev zapisnika, 3. potrdilo zapisnika 13. skupne seje, 4. poročilo o delu Sveta za notranje zadeve ln splošno upravo, 5. poročila odbomlških komisij. — Predsednik OLO Milan Apih L r. Slovenski film »DOLINA MIRU« Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi John Kitz-milller. Prodaja vstopnic od .9.30 do 11 ter od 14 dalje. KINO »KOMUNA- Ameriški barvni film Ona je vedela, kaj hoče Tednik: Filmske novosti 4S. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. V glavni vlogi Dick Powell in Debble Rey-nolds. prodaja vstopnic od 9.30 do 11 ter od 14 dalje. Danes zadnjlkratl KINO »SLOGA«; Nemški film: »Stotnik in njegov Junak«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 matineja Istega filma. KINO »VIC«: Ameriški film: »Abbott ln Costello v Tujski legiji«. Tednik. Predstave ob 15, IT, 19 ln 21. Prodaja vstopnic v obeh kinematografih od 9.30—11 ln od 14 dalje, za matinejo v kinu »Sloga« od 9 dalje. KINO »SOCA«! Amer. film: »Abbott ln Costello v Tujski legiji«, pred-•tave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnic samo od 14 dalje. V primeru prekinitve električnega toka se predstave po potrebi pre- lože. MLADINSKI KINO LM, Kotnikova S, predvaja za mladino francoski film: »Konec počltiic za ljubega boga«. Predstavi vsak dan ob 10 ln 15. — Rezervacija za šole v dopoldanskih urah na telefon 32-454. Vstopnina 10 din. KINO »LITOSTROJ«: Ameriški film: »V koloradskih kanjonih«. Predstava ob 20. Tednik: Filmske novosti St. 38. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave. Tovarna volnenih izdelkov »BACA« Podbrdo sprejme v službo TKALSKEGA MOJSTRA za volnarske statve z večletno prakso Nastop službe možen takoj Plača po tarifnem pravilniku, oziroma po dogovoru, komfortno stanovanje na razpolago __________________________4229 KINO -TRIGLAV« Ameriški barvni flltn »LJUBIM MELVI NA« V glavni vlogi Donald O'connor ln Debble Reynolds. Predstave ob 18, 18 ln 20. Prodaja vstopnic od 15 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri ameriški barvni film »Beau Brummell«. Komisija za razpis mesta direktorja MEHANIČNE DELAVNICE TR2IC razpisuje MESTO DIREKTORJA ZA MEHANIČNO DELAVNICO TR2lC Pogoji: avtomehanik (mehanik) z desetletno prakso in mojstrskim izpitom ali mehanik z 10-letno prakso in delo-vodsko šolo ter po možnosti s prakso v vodenju sličnih poslov. — Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Prijave je poslati do 20. novembra 1956 na tajništvo Občinskega ljudskega odbora Tržič (komisija za razpis mesta direktorja Mehanične delavnice). 128 SPREJMEMO ARHIVARJA ZA UREJANJE ARHIVA KLIŠEJEV SPREJME UREDNIŠTVO »LJUDSKE PRAVICE«, LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6/III ZAPOSLITEV stalna ali honorarna DELO V POPOLDANSKEM CAS0 POSTNI PREDAL LJURUANSKEGA DNEVNIKA' številka 271 smo 1. novembra ukinili LJUDSKA PRAVICA in LJUBLJANSKI DNEVNIK Imata odslej poštni predal št. 42 stalna dopisnika za trboveljski okra} s sedežem v Trbovljah in za kranjski okraj s sedežem v Kranju , .. Po"“?aJlo Sčeki« Nenad ButaS. Blažlja Pajovič. Slavko LUavao, Ing. Mihallo Puletlč in drugi v redakciji Ins. Božidarja Raceja. „ T"v«1'1i0 ‘n *el° Iskano Izdajo Je prej Izdajal »TehnoloSko-eko-nomskl biro« v Zagrebu, v prihodnje pa bo z znatnimi dopolnili 1*-hajalo kot izdaja našega podjetja. Naročila za komplete za zaključne račune (z označbo vrste platnic), Ji navodHa takoj pošljite na naš naslov, da bi lahko zagotovul potrebne količine obrazcev. dajemo 15 V« popusta s franco dostavo. — Zahtevajta najnovejšl katalog obrazcev naše lzdajet , , »SAVREMENA ADMINISTRACIJA« založniško tiskarsko podjetje, Beograd, Prlzrenka ulica «. Postni predal 479. Izdaja ln tlaka Caaoplsno-taložnlSko podjetje .Ljudska pravica«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica 9, telefon 39-181 - Notranjepolitična - gospodarska rubrika Tomšičeva l/lll telefon ?n _ »ubrlka Nazorjeva ulica 10/U. telefon 21-887 — Oprava: Kopitarjeva ulica 2, telefon 89-181 - Telefon za naročnino In oglase 31-030 - Telefon poslovalnice na Titovi cesti aa.aM — m««!. 230 din. za tujino 500 din - Tekoči račuD 60-KB-6-Z-1393 - Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisi se ne vračajo Mesečna Kulturna Mesečna naročnina 5. NOVEMBRA 1956 ** v'j T JUDJE fa fea&toe Lani in v začetku letošnjega leta praktično ni bilo napadov kobilic, v začektu oktobra pa so se pojavili veliki roji v vrsti severnoafriških dežel in so v trenutku »osvojili« vse prve strani tamkajšnjih listov. Človek se bori s kobilicami že od davnih dni, vendar so vlade Avto za 99 centov Pred kratkim je bila v nekem Skladišču v New Yorku razprodaja starih vojaških avtomobilov. Najcenejši avto je kupil 75-letni farmar Everest Berdges, ki je stal dva dni v vrsti, dokler ni dobil dovoljenja za nakup avtomobila is leta 1946 za ceno r I nekaterih evropskih dežel organizirale šele pred 37 leti v Londonu ustanovo za obrambo pred kobilicami. V tej ustanovi se zbirajo podatki o rojih in o sredstvih za uničevanje te nadloge. Sodelovanje številnih dežel je dalo zanimive rezultate. Znano je, da se navadna kobilica z naših travnikov spreminja v tako imenovane potniške kobilica, medtem ko so poprej menili, da gre za posebno vrsto. Se vedno pa ni znano, zakaj se kobilice začno seliti; strokovnjaki pa so ugotovili žarišča, kjer se zbirajo roji kobilic. Dr. Uravov je prvi dokazal, da so navadne kobilice in pa one, ki napadajo v rojih, različne Inačice iste živalske vrste. Znan- — A— J nn Xa1i SEN BODOČNOSTI Na pariški avtomobilski razstavi je zbujal pozornost nov ameriški avto »Firebird« (»Ognjeni ptič«), plinsko turbinski športni voz z najnovejšimi tehničnimi izboljšavami. Avto baje doseže hitrost 300 km na uro, doslej pa so izdelali gamo poskusni model Drobne Z Sest let v nezavesti Na anglefikem otoku Wester-ly Rhode Je pred kratkim umrla 17-letna Margaret Macken-zle, ki Je že malone Sest let ležala v popolni nezavesti. Leta 1951 je padla s kolesa ln si močno poškodoval* lobanjo. najstarejsi upokojenec V vasi Labinsk pod Kavkazom živi upokojenec Kurban žah-parov, ki se je rodil leta 1819. Ko mu je bilo 15 let. je začel fasti ovce, v tridesetih letih pa e postal obrtnik. Delo je opustil, ko mu je bilo 129 let. Žahparov je živa zgodovina svoje vaai. še vedno ima dober spomin in rad pripoveduje o dogodkih iz kavkaške vojne; »Moj oče je doživel 128, ded pa 140 let. Upam, da bom tudi jaz dosegel to starost,« pravi o sebi in svojih ljudeh. ODKRILI SO FARAONSKO SVETISCE Blizu Luksorja Izven tebanskega grobišča »o našli pri Me-monovih kipih doslej neznano faraonsko svetišče. Po najdenih napisih in po dveh kipih faraona Amenofisa sklepajo, da so to svetišče zgradili za njegove vladavine. Prve raziskave kažejo, da je zavzemalo svetišče z okolico okoli 100 ha. REKLAMNA ŠTEVILKA 4711 Neka parfumerija v Kolnu že leta prodaja kolonjsko vodo znamke »4711«. Pred dnevi je začelo prevažati neko podjetje svoje proizvode z novimi vozovi, na katerih . je bila kot reklama telefonska številka 4711. Parfumerija je vložila tožbo, češ da je ta številka z zakonom zaščitena znamka njenega proizvodnega predmeta. Sodišče je ugodilo pritožbi parfumerije. DAN VARNEGA PROMETA Na Holandskem so imeli pred kratkim dan varnega Drometa, , prav tistega dne pa je mio več Srometnih nezgod kot katerikoli an v letošnjem letu. Prometne nesreče so zahtevale 12 smrtnih žrtev, 18 ljudi pa je bilo hudo ranjenih. TELEVIZIJA NA MAGNETOFONSKEM traku Novost v televiziji je nov magnetofon, s katerim je mogoče prenašati televizijski program po vsakem sprejemniku. Izum so v laboratorijih že izpopolnili, vendar se bo začela serijska froizvodnja teh trakov šele čez tiri leta. Takrat bo napočila v sestavljanju televizijskega sporeda nova doba, ker bo mogoče televizijski program posneti na magnetofonski trak ter ga oddajati in ponavljati v vsakem dnevnem času. Od tega izuma si obetajo tudi boljše sodelovanje filiha in televizije. »DIVJI ZAKON« JE NA BAVARSKEM KAZNIV Bavarski parlament je sprejel nov kazenski zakonik, lci bo začel veljati ob novem letu. Med drugim določa ta zakon kazen za ljudi, ki žive »na koruzi«. Neki član svobodnih demokratov je izjavil, da ta zakon ne bo preprečil konkubinata, ki le »privilegij premožnih ljudi«, in da ta zakonska določila samo pospešujejo ovaduštvo. Najstarejše društvo matematikov Moskovsko matematično društvo je eno najstarejših v Evropi. Ustanovili so ga leta 1867 na pobudo večje skupine profesorjev in predavateljev tedanje moskovske univerze. Društvo opravlja najrazličnejša dela. Tako med drugim organizira referate, ki so posvečeni konkretnim znanstvenim vprašanjem, in splošne referate poljudnega značaja. Na njegovo pobudo prirejajo že dvajset let pošebne šolske matematične olim-piade. Društvo podeljuje vsako leto premije mladim matematikom za najboljša znanstvena dela in izdaja skupno z Akademijo znanosti ZSSR časopisa »Matematični zbornik« in »Uspehi matematičnih ved«. Tudi Nemci 80 sc vsestransko pripravili na letošnje olimpijske igre v Melbournu. Svoje tekmovalce so pregledali z najrazličnejšimi sodobnimi instrumenti. Med drugim so ugotovili prostornino pljuč, sposobnost presnavljanja kisika in ritem dihanja, predvsem pa srce in krvni pritisk. Vsi Športni tekmovalci po vrsti so morali v »mučilnico« prof. Reindela, ki že vsa povojna leta tako pregleduje vrhunske tekmovalce v državnem športnem inštitutu vprašanja, zakaj se kobilice zbirajo v rojih, ki požro vise, na kar naletijo. Za sedaj natančne l ugotovitve še niso znane, dobro pa vedo, kje se zbirajo ti veli-: kanski roji kobilic; to je velikega pomena za obrambo pred njimi I Tako imenovane potujoče kobilice so znatno večje od navadnih, pa tudi krila imajo bolje razvita. Nekateri znanstveniki domnevajo, da vplivajo na rast kobilic sončne pege, drugi pripisujejo to preobrazbo zemeljskemu magnetizmu, zadnje čase pa je čedalje več naravoslovcev, ki menijo, da začno te žuželke iz neznanih vzrokov ob določenem času proizvajati znatno več hormonov kakor sicer. Vse to eo seveda domneve. Največ uspehov so dosegli doslej pri ugotavljanju krajev, kjer doživljajo kobilice omenjeno spremembo. Na področjih »rojenja« začno navadne kobilice odlagati množico jajčec, iz katerih se kmalu razvijejo bube in nato mlade kobilice. Ker jih je mnogo skupaj. Jim kmalu zmanjka trave to sploh hrane, zato se v rojih odpravijo drugam. Na i svoji poti uničijo vse, kar Je zeleno. j Ker so kraji, kjer roje te kobilice, že dobro znani, uničujejo legla s petrolejem, kavstično so-! do in z aldrinom, novim sredstvom za uničevanje mrčesa. V tem delu so dosegli velike uspehe, nekaj »rojišč« pa je v pustih pokrajinah, zlasti v Sahari, torej na področjih, ki niso naseljena in jih je težko nadzorovati Prav tak roj iz puščave, ki ga niso opazili o pravem času. se je pojavil pred kratkim v Sudanu in na področju Čada. Številna naselja v indijski Bengaliji so bUa poplavljena zaradi močnih nalivov. Precej domiselnosti v splošni stiski je pokazal prebivalec mesta Na-badvip, ko je moral prepeljati svojo ženo i bolnim otrokom v najbližjo bolnišnico. Iz kosov lesa in starih bencinskih sodov, katerih stranske plošče je zravnal, se je napotil z družino po poplavljeni ulici k zdravniku Športne tekme na mesecu 120 LET ČUDNE ZNANSTVENE MISTIFIKACIJE Pred dnevi je minilo 120 let, odkar se je primerila ena naj-večjih znanstvenih mistifikacij v zgodovini. Se vedno ni jasno, ali je šlo za navadno potegavščino, ali za zavestno prevaro ali pa za fantazmagorijo blazneža. Posebno zaradi tega ne, ker je za vso zadevo stalo ime velikega znanstvenika in astronomske avtoritete tistega časa sira Johna Herschla! Pač pa je res, da poročil ni pisal sam, temveč njegov sodelavec Grant in jih je Herschel samo podpisoval. Vsa stvar se je začela, ko je Britanska akademija znanosti omogočila znanstveniku nakup izredno močnega teleskopa in mu naročila, naj razišče situacijo na Mesecu. Kot najbolj ugodno mesto za opazovanje so izbrali rt Dobre nade, skrajno južno točko Afrike. Listi so bili takoj polni senzacij — saj so imeli o čem pisati! Pojavila so se namreč poročila, da so na Mesecu odkrili znake življenja. Herschel je baje opazil bazaltne stene, obrasle z TELEVIZIJA na Češkoslovaškem Na Češkoslovaškem so se začele pred 30 leti redne radijske oddaje z izvedbo Verdijeve opere »Traviata«. Ceškfoalovaški radio je pred kratkim proslavil ta jubilej s posebno proslavo, ki se je končala z otvoritvijo nove televizijske postaje v Bratislavi. To bo že tretja televizijska postaja na Češkoslovaškem (dosedanji sta v Pragi in Ostravi). V Bratislavi pa nameravajo zgraditi tudi središče za pripravljanje in izvedbo slovaškega nacionalnega televizijskega programa, ki bo imel štiri studie za čmo-belo televizijo. Po pisanju bratislavskega lista »Pravda« pa televizijske kamere, ki jih imajo na Češkoslovaškem, niso dovolj občutljive in so zato potrebni zelo močni žarometi. Zaradi tega morajo umetniki, ki delajo za televizijo, prenašati na odru oziroma v snemalnih prostorih hudo vročino, ki včasih tudi presega 40 stopinj Celzija. Na Češkoslovaškem je zdaj 53 tisoč televizijskih naročnikov, domnevajo pa, da se bo njih število v prihodnjih štirih letih zvišalo na 700.000, tako da bo vsak šestnajsti prebivalec imel televizijski aparat. Dmosaurus na Kitajskem Po sporočilu pekinškega radia so našli kitajski geologi velikansko okostje dinosaurusa v pokrajini Siingkiang. Iskali so nafto, pri tem pa so naleteli na okostje, ki je dolgo 10 metrov in popolnoma ohranjeno. Okostje dind-saurusa je eno najstarejših, saj je žival živela pred približno 150 milijoni let. Na Kamčatki, polotoku na skrajnem severovzhodu azijske celine, je vrsta ognjenikov. Posnetek kaže enega največjih vulkanov v Ava-činski skupini, pod pobočjem pa je del geološke odprave, ki je na tem področju letos poleti ugotavljala zemeljski sestav in iskala rudna ležišča rdečim cvetjem, in velik gozd dreves, podobnih cipresam. Morske obale na Mesecu so bdle pokrite z belim peskom in obdane z velikimi stenami. Na nekem hribu je opazil čredo čudnih živali modre barve in z dolgimi rogovi na glavah. Nadaljnja poročila so bila še bolj senzacionalna. Herschel je opazil velika živa bitja s krili, ld pa so se razlikovala od vseh ptic, kar so jih poznali dotlej. Ta bitja so bila podobna ljudem. Brž ko so se spustila na tla, so hodila po dveh nogah, in sicer baje zelo slovesno. Takoj so jih tudi poimenovali, rekli so jim »ves-peitili« — razliko od »selenitov«, ki so bili višje razviti iri so imeli belo kožo, živahen pogled, skodrane plave lase in nenavadno blage poteze na obrazih! Tudi tl eo bili opremljeni s krili... Toda Herschlu še ni bilo dovolj. Med nadaljnjimi »opazovanji« s svojim teleskopom je prisostvoval športnim tekmam na Mesecu in verskim obredom »selenitov«! Proučeval je njihovo družinsko življenje — uspelo mu je celo opazovati njihove najintimnejše posebnosti! Seveda spočetka nihče ni podvomil o senzacionalnih znanstvenih »odkritjih«, saj je bilo ime Herschel zagotovilo za popolno znanstveno verodostojnost. Navsezadnje pa so se francoski znanstveniki vendarle streznili in objavili članek, v katerem so podvomili o pristnosti senzacionalnih poročil. Potem se je zadeva kmalu končala. Ljudje so spoznali, da jih je Herschel strahovito potegnil. Toda v sodni razpravi, ki je sledila, znanstveniku niso mogli do živega. Izgubil je seveda svoje znanstveno ime, vendar mu je ostala prijetna zavest, da je nalagal svet, kot ga ni pred njim še nihče! Ali pa je morda sam verjel v svoja »dognanja«? Institut za očesne bolezni Pisemski ovitek s poštnim žigom »Peking« so uvrstili v arhiv inštituta za očesne bolezni v Odesi pod številko 130.000. Toliko pisem je ta inštitut dobil v enajstih povojnih letih. Njegov vodja akademik Vladimir Fiiatov je NEUKROČENO MESTO RADO KRAGELJ MILAN MAVER 25. Tujec je prilezel iz skrivališča. »Ivan, moral boš popraviti vodovod,« je rekel. Očka ga je začudeno pogledal: »Zakaj?« »Cev pušča. Prav gotovo sem dobil strahovit prehlad. Nisem se smel ganiti, voda pa mi je kapljala natanko za vrat,« je rekel tujec in si z brisačo, ki je visela ob umivalniku, segel za srajco. Očka je zaprl pokrov in postavil linolej nazaj na njegovo mesto, pa planil v glasen smeh. 26. Natočil Je tujcu kozarček žganja: »Na, zoper prehlad!« Tujec ga je naglo zvrnil in postavil kozarec na mizo: »Se enega, na zdravje karabinjerjem, da bi vedno in povsod preiskovali s takim uspehom, kot so danes tu, hahaha!« Izpila sta vsak svoj kozarček, potem pa je očka rekel Janezu: »No, zdaj pa pojdi sedet na stopnice. Če kdo pride, veš kaj moraš storiti. Italijani se mogoče vrnejo, pazi dobro!« znan kot velik specialist za zdravljenje očesnih bolezni. Pisma, naslovljena na akademika Filatova, prihajajo iz Pariza, Londona, Berlina, Prage, Hanoja, Kaira, Melbourna in New Delhija. Pred kratkim pa so prejeli , sporočilo, da so v glavnem mestu Japonske ustanovili znanstveno društvo »Profesor Fiiatov«. Prof. Fiiatov je ustanovitelj oftalmološke šole, ki je dosegla velike uspehe pri presajevanju roženice in terapiji tkiva, kar vrača vid ljudem, ki so oslepeli zaradi sušenja oči. Nova metoda terapije tkiva je omogočila, da so povsod po svetu opustili stare nazore o neozdraivljivosti vrste očesnih bolezni Ko se je zmračilo, je tujec odšel. Sel je po stopnicah mimo Janeza, kot da ga sploh ne pozna in ga še nikoli ni videl. »Si si zapomnil obraz tega tovariša?« je očka vprašal Janeza pri večerji. »Dobro. Jutri bomo vsi trije sobosiikarji. Zbrati mora neke podatke, pa bova šla še midva z njim. Ob pedmih zjutraj te bom zbudil. Jaz pridem pozneje za vama. No, zdaj pa spat, ti neumni neprevidni listkar!« PREBRISANOST VREDNA DENARJA Znameniti francoski slikar španskega porekla Pablo Picasso je opazil, da ima njegov sinko vselej dovolj denarja. Nemalo po je bil presenečen, ko je izvedel, od kod otroku denar. Njegov 'nadebudni sin je namreč prodajal avtograme »Pablo Picasso«, vendar pa je moral znameniti slikar priznati, da to ni bilo nepošteno delo. Tudi njegov sin, ki baje prav dobro riše, se imenuj* Pablo.