pažfrrtna ptaCana v
Mariborski
Cena 1 Din
Leto VI (XIII.), štev. 22
Maribor, četrtek 28 januarja 1932
»JUTRA
ahaia razun nedeljo in praznikov vsak dan ob 16, un Račun pri poštnem ček xav. v Ljubljani it. 11.409
^ella mesečno preieman v upravi ali do pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon;
llredn.2440 Uprava 2455
Urodniitvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št. 13
Ogla« pa tarifu
Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4
Zglasovanje adrese narodnega predstavništva
ZAKLJUČEK DEBATE.
GLASOVANJE.
DELA.
— PROGRAM NADALJNJEGA
Adresa narodnega predstavništva
Adresa, naslovljena na kralja Aleksan-kot odgovor na njegov prestolni go-v®r> le nedvomno najvažnejši dosedanji a« našega novega narodnega predstaviva. V njej se dokumentira vsa naša prodna preteklost in sedanjost, a ugotovljene so tudi temeljne smernice, ki nai nas povedejo v bodočnost. Zato se aam zdi potrebno, da posebno podčrta-m° glavne njene misli.
Adresa ugotavlja uvodoma razvoj Si-. °v, Hrvatov in Slovencev v preteklosti 'n Dot do jugoslovanske orientacije, ki je ^varila današnjo kraljevino Jugoslaviji navaja dogodke po osvobojenju do :• ianuarja 1. 1929., zgodovinski vladar-Jev akt od tega dne ter novo ustavo in 'travno ureditev, ki je privedla do iz-tolitve narodne skupščine in senata, no-VeSa narodnega predstavništva. Za te Poslednje čine, ki so preprečili grozeči razDad naše skupnosti, se adresa izrec-110 in še prav posebej zahva'juje modre-|5U in odločnemu vladarju kralju Aleksandru.
Narodno predstavništvo je uverjeno,
bo kraljevska vlada vselej in na vseh ^Ddročjih državne uprave z einalco lju-pznijo in skrbjo ščitila in pospeševala akrese vseh delov naroda in države. a tudi samo je trdno odločeno graditi ^ teh temeljih svoje nadaljnjo delo. Za-eda se popolnoma velike dolžnosti, ki J itnajo njegovi člani kot predstavniki naroda v teh težkih časih. Z veseljem Pozdravlja adresa ureditev države in sDre;ema iniciativo vlade, da se samoupravno življenje v banovinah in obči-nab_ izpopolni in utrdi z definitivno organizacijo.
^ zunanji politiki bo naš narod tudi še Vnaprej zasledoval miroljubne cilje in Dokazai vselej voljo za spoštovan e vi-s°kih principov mednarodnega sodelovala. S temi idejami prežeta, bo naša zunanja politika omogočila Jugoslaviji dojke odnošaje z vsemi narodi, posebno še 2 zavezniki in prijatelji, katerim bo vedno ostala zvesta. Toda zavedajoč se svo-Je. vloge na Balkanu in v Srednji Evro-Di, bo ostala vedno neomajna braniteljica sedanjega, Jz silnih naporov in žrtev svarjenega stanja. Pri razorožitvi bo odejovala iskreno, a čuvajoč pri tem edotaklj,vost svo;e varnosti.
Glede odgoditve reparacijskih plačil, se narodno predstavništvo zaveda, da je Hooverjeva iniciativa iz minulega leta Dostavi a našo državo v izredno težaven Položaj. Za nas je imela za posledico kr-S1tev principa enakosti med narodi v do-Drinašanju žrtev. Zato se v polni meri pridružuje besedam prestolnega govora, fla: »ne moremo na eni strani nositi bre-P160 za zmago splošnih načel svobode ,’h pravice, a na drugi pristati na to, da e nam odreče povračilo ogromne Škode,
nam je bila povzročena v svetovni vO'tii«.
Narodno predstavništvo se pa tudi za-
‘Veda
rea.ncs;i časa v katerem se le sc
BEOGRAD, 28. januarja. Včerajšnja seja narodnega predstavništva, na kateri se je nadaljevala debata o adresi, se je pričela že ob 8.30. Predsedoval ji je dr. Pavelič, govorili pa so poslanci in senatorji Mirko Ivandekovič, Milan Popovič, Vladimir Stanišič, Mita Dimitri-jevič, Ivan Hribar, dr. Bogumil Vošnjak, dr. Svetislav Popovič, dr. Ilija šumen-kovič in Jovo Bantamu.
Senator Ivan Hribar je orisal zgodovinski razvoj Slovencev in dobo osvo-bojenja ter zedinjenja s Hrvati in Srbi. Pri tem je omenil tudi velike zasluge našega generala Rudolfa Maistra, ki je s svojo iniciativnostjo in odločnostjo rešil obsežne slovenske pokrajine. Dr. Voš-njak je govoril o jugoslovanski misli, poslanec dr. Popovič pa je obračunal z opozicijo, ki se še vedno gerira kot zastopnica naroda. Ugotovil je, da se je sestava opozicijske kandidatne liste razbila na neslogi voditeljev, a rezultat volitev dokazuje, da bi tudi sicer bila v parlamentu brez pomena. Njena želja je Samo rušiti, četudi nima za to nobene moči in tudi ne jamstva, da bi sama mogla delati bolje. Do danes se ni mogtn niti še zediniti glede enotnega programa, veljavnega za vse njene frakcije. Z
volitvami 8. novembra je jugoslovanski narod definitivno odstavil z dnevnega reda ustavno vprašanje ter z ogromno večino sprejel sedanjo ustavo in jo proglasil za svojo.
S temi govori je bila zaključena adres-na debata, katere se je udeležilo 40 govornikov. Sledilo je glasovanje. Poročevalec adresnega odbora dr. Slavko Še-čerov je predlagal, naj se, ker je stavljen en sam predlog, glasuje z vzklikom. Poslanci in senatorji so z dolgotrajnim ploskanjem sprejeli ta predlog ter z vzkliki kralju in Jugoslaviji osvojili adreso, katero bo izročila kralju deputacija, sestavljena iz predstavništva narodne skupščine in senata ter članov adresnega odbora.
Po tem sklepu je prevzel predsedstvo dr. Kumanudl, ki je zaključil zadnjo skupno sejo skupščine in senata. Odslej bosta obe zbornici zborovali ločeno. Na prihodnji seji skupščine, ki bo sklicana v najkrajšem času, se bodo Izvolili stalni odbori: finančni, administrativni, imunitetni ter odbor za prošnje in pritožbe. Že na prvih sejah ji bo vlada predložila več zakonskih predlogov, v prv' vrsti pa proračun za leto 1932-33.
bo Harbina in koncentriranje čet ter bojnih ladij v Šanghaju naslovila na angleško vlado noto, v kateri zahteva energičen skupen nastop proti Japoncem. Angleška vlada je noto vzela na znanje, ni pa doslej še precizirala stališča, ki ga misli zavzeti na ta stavljeni predlog.
Avstrijska vladna kriza
DEMIS1JA BURESCHEVEGA KABINETA. - KOMENTARJI DUNAJSKIH LISTOV.
DUNAJ, 28. januarja. Vlada dr. Bure-scha je podala včeraj ostavko. Predsednik avstrijske republike Miklas je do sestave nove vlade poveril vodstvo poslov dosedanjemu kabinetu.
DUNAJ, 28. januarja. Vsi listi se ba-vijo z vladno krizo in komentirajo poiz-
kus, da bi se sestavila manjšinska vlada pod predsedstvom dosedanjega krmce-larja dr. Burescha. Vsi listi pa so si edini v tem, da so vzroki sedanje krize glob-Ul, kakor bi se v prvem trenutku moglo domnevati.
Usoda angleške podmornice
V PODMORNIC! JE BILO 64 OSEB. KATASTROFA PARNIKA »LARCHWOOD«.
LONDON, 28. januarja. Iskanje potopljene podmornice »M. 2« je kljub vsem dosedanjim naporom ostalo brez uspešno. Kakor je sedaj naknadno ugotovljeno, je bilo v pogrešani, odnosno ponesrečeni podmornici skupno 64 mož, ker so se na njej udeležili manevrov kot gosti tudi nekateri letalski častniki drugih formacij. Podmornica je bila opremljena tudi z najmodernejšo oddajno in sprejemio radio-postajo. Ker posadka ni odposlala niti običajnih klicev na pomoč, sodijo, da je voda tako naglo vdrla v notranjščino pod mornice, da se niti radio-naprave ni več mogla poslužiti.
LONDON, 28. januarja. Ob severni obali Yorkshira je trčil parnik »Larch-\vood« zaradi goste megle v neko drugo ladjo in se tako poškodoval, da se je že v nekaj minutah potopil. Posadka se je do zadnjega moža rešila v čolne.
RUSKO-ROMUNSKA POGAJANJA SO SE RAZBILA.
MOSKVA, 28. januarja. Rusko romun* ska pogajanja za sklenitev pakta o neua-padanju v Rigi, so bila včeraj definitivno prekinjena. Romunska delegacija je odpotovala domov, ruska pa je ostala še nadalje v Rigi, da nadaljuje pogajanja z Letonci.
Japonci prodiralo dalie
EKSPLOZIJA BOMBE V ŠANGHAJU. — ZASEDBA HARBINA. — AMERIKA PREDLAGA ANGLIJI SKUPEN NASTOP PROTI JAPONSKI.
TOKIO, 28. januarja. Po vesteh iz Šanghaja je v tukajšnjem japonskem konzulatu eksplodirala bomba, katero so najbrže položili kitajski nacijonali-sti. Ker je bomba prezgodaj eksplodirala, ni bil k sreči nihče ubit ali ranjen. Tudi stvarna škoda rti velika. V zaščito svojih postojank, so Japonci se-
daj izkrcali še nadaljnjih 500 mož svoje vojske, tako da imajo sedaj v Šanghaju skupno 3000 vojakov.
LONDON, 28. jan. Diplomatska korespondenca »Morning Post« poroča, da je vlada Združenih držav Severne Amerike z ozirom na nadaljno prodiranje Japoncev v Mandžuriji, zased-
Vreme.
Današnja vremenska napoved (opoldne):	Zaenkrat	nobene bistvene spre-
membe, tudi na gorah še jutranji mrazovi, v par dneh toplejše vreme.
Živčno bolnim in otožnim nudi mila naravna »Franz Josefova« voda dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Po izkušnjah znamenitih zdravnikov za živčne bolezni je uporabo »Franz Jose-feve« grenčice pri težkih obolenjih možganov in hrbtnega mozga najtopleje priporočati. »Franz Josefova« voda se dobi v. vseh lekarnah, drogerijah In špecerijskih trgovinah.
stavilo. Dobro ve, da velika gospodarska kriza ni omejena na našo državo, ampak da je splošna in svetovna in da nas postavka pred težko nalogo. Zaradi padca cen poljskih pridelkov je naš narodni dohodek znatno zmanjšan. Naše narodno bogatstvo se je skrčilo. Zaradi padca kupne moči poljedelcev je osirotelo tudi obrtništvo; trgovina je v zastoju, a industrija ne more najti dovolj odjemalcev. Agrarni protekcionizem industrijskih držav še bolj onemogoča rentabilnost dela in truda naših poljedelcev. Zato je potrebno, da se našemu gospodarskemu položaju prilagode naš* javne finance; zato se mora proračunsko ravnovesje obvarovati za vsako ceno, in sicer z največjo štednjo.
Največjo pažnio treba posvetiti orga-
nizaciji poljedelske proizvodnje in njenemu izpopolnjevanju z ozirom na potrebe svetovnih trgov. Čuvanje starih in pridobivanje novih tržišč mora postati ena najglavnejših nalog naše državne politike. Nadalje pozdravlja tudi prizadevanje za uvedbo preferenčnih carin na agrarne proizvode Naposled pa je treba odstraniti tudi razliko med cenami poljedelskih in industrijskih proizvodov ter prilagoditi pogoje ekonomske aktivnosti drugih gospodarskih panog konjunkturi agrarne proizvodnje. Napredek poljedelstva pa bosta podprla vlada ir parlament tudi s tem, da bosta razvila in izpopolnila poljedelski in zadružni kredit. Agrarna reforma, ki je ustvarila gospodarsko podlago 100.000 družinam se bo izvedla do konca.
Tako bo narodno predstavništvo delalo za razvoj vseh skupin gospodarstva in bo ustvarilo pogoje za delo. Pomagalo bo do razvoja domači proizvodnji, kajti le s porabo domačih produktov se bo ohranil denar v naši državi za potrebe našega lastnega gospodarstva. Potrebo razvoja nacionalnega kapitala priznava v polni meri, preprečiti pa hoče vsako njegovo zlorabo na škodo delovne sile in narodnega zdravja. K vsemu temu bo mnogo pripomogel tudi snujoči se gospodarski svet. Narodno predstavništvo je torej prepričano,,da bo uspešno izvršilo svojo zgodovinsko misijo v korist in napredek velike in nedeljive Jugoslavije in vsega 'ugoslovauskega naroda,
mrite ,,VECERN1K!"
Zadušnica za nadškofa Sedeja.
V uedeljo 31. t. tn. se bo ob 11. uri dopoldne brala v tukajšnji stolnici maša zadušnica za pokojnega goriškega nadškofa dr. Fr. Sedeja. Mariborčani, posebno Primorci, naj se je udeležijo v čim .večjem številu.
Darovi za pomožno akcijo.
Z ozirom na pritožbe, da se niso po vseh hišah pobirale za Pomožno akcijo stare obleke in obutev kakor tudi denarni prispevki, prosi mestno načelstvo vse meščane, ki so se pri pobiranju pomotoma prezrli, da darove, namenjene Pomožni akciji, izročijo neposredno mestnemu načelstvu in sicer gotovino mestni blagajni, Slomškov trg št. 11, naturalije pa socijalno-političnemu uradu Rotovški trg št. 9.
Led na falskem jezu.
Danes v prvih dopoldanskih urah so spet morali počivati vsi mariborski obrati, ki dobivajo e’ektrični tok s Fale, ker so na Fali imeli spet težave s plavajočim ledom, tako da so morali ustaviti turbine. Šele okoli pol 11. ure so bile motnjave odstranjene. Vsled prekinitve toka je zastalo delo tudi v »Mariborski tiskarni« in je današnji »Večernik« izšel s precejšnjo zamudo.
Nezgoda tovornega avtomobila.
.(o se je vračal včeraj popoldne s tovornim avtom iz Dravograda v Maribor šofer tukajšnjega trgovca Oseta, ga je doletela blizu Brezna nesreča. Na nekem zaledenelem ovinku je zaneslo avto s ceste, da se je prevrnil v obcestni jarek. Pri tem je padel tudi šofer ven, a se na srečo samo lahko poškodoval. Na pomoč poklicani mariborski reševalci so dvignili avto iz jarka.
Mariborski smučarski klub
priredi od 7. do 14. februarja t. 1. smuški tečaj pri Pohorskem domu na Pohorju.
Vsak dan eno.
Včeraj popoldne je odpeljal nekdo iz veže bolniške blagajne na Slomškovem trgu, čevljarskemu pomočniku Josipu Kresalu skoro novo, črno pleskano kolo, .vredno 1500 Din. — To mora v Mariboru že kar mrgoleti kolesarskih tatov!
S policije.
Preteklo noč je imela policija dosti posla z razigrajači. Na Vodnikovem trgu so se stepli delavci Milan P. in dva Ivana. S težavo jih je užugail stražnik in spravil pod ključ v Ključavničarski. Nadalje je bila aretirana radi vlačugarije Karolina B., že stara znanka policije. V zapore so vtaknili tudi Alojzija S. radi beračenja, Antona in Jožefo M. pa radi razgrajanja in nedostojnega vedenja.
Posestna sprememba.
Anton in Josipina Tavčar, stanujoča v 'Jurčičevi ulici, sta kupila hišo št. 25 v Smetanovi ulici od Adolfa in Frančiške Klubička iz Daruvara za 250.000 Din.
Naši ljudje v Argentini]!.
O življenju med izseljenci v Argentini-ji bo nadaljeval drevi ob 19. uri svoja zanimiva predavanja g. Rupert Lindtner na »Ljudski univerzi« v Studencih.
Zborovanje okoliških gostilničarjev.
Včeraj dopoldne je imela gostilničarska zadruga za mariborsko okolico svoj redni letni občni zbor, katerega se je udeležilo večje število zadružnih članov. Navzoča sta bila tudi obrtni nadzornik g. Založnik in tajnik Zveze gostilničarskih zadrug g. Peteln. Zborovanje je otvoril in vodil predsednik zadruge g. Holc, ki je podal obširno poročilo o posl! o vanju zadruge v preteklem letu. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g. Holcem na čelu. Pri debati, ki je za tem sledila, so zborovalci razpravljali o današnjih težkočah, s katerimi se ima boriti gostilničarska obrt.
Igralce državne razredne loterije, ki kupujejo srečke v upravi »Jutra« in »Večernlka« v Mariboru, Aleksandrova e. 13, opozarjamo, da so srečke za IV. razred že dospele in jih lahko zamenjajo do 3. februarja t. I. Ker bo žrebanje že 4. hi 5. februarja, prosimo točnosti. Ne-samenjane srečke bomo prodali naprej.
Maribor za Maribor!
Glasbeni večer za Pomožno akcijo v dvorani pivovarne „UNION“ v sredo 3. tebruarja 1932
Veliki lepaki po ulicah in javnih lokalih nas vabijo, da se dne 3.febr.vsi brez izjeme zberemo v veliki dvorani pivovarne „Union“, kjer bo ves glasbeni Maribor nastopil v korist Pomožne akcije.
Prvič, odkar obstoja naš Maribor, bo s tako plemenito gesto storil vse kar more, da omili bedo svojih pomanjkanje trpečih someščanov, ki jih je težka gospodarska kriza spravila ob zaslužek in kruh. Pa tudi prvič bo Maribor na tem velikem koncertu pokazal, kaj zmore z združenimi močmi vseh svojih pevcev, pevk in godbenikov. Nastopilo bo preko 300 oseb in vsa dela, ki se bodo izvajala, bodo vzeta iz naše lastne bogate zakladnice, ki so jo z dolgoletnim trudom napolnili naši najboljši pesniki in skladatelji. Popolnoma upravičeno je zato geslo prireditve: »Maribor za Maribor!"
Zato ne odklanjajte vstopnic, ki vam jih te dni ponujajo in ki vam jih še bodo do velikega večera 3. februarja. Storite vsi svojo dolžnost: udeležite se koncerta, pomagajte trpečim! Velika dvorana pivovarne »Union" mora biti tako polna, kakor še ni bila nikoli doslej!
Opozorilo davkoplačevalcem.
Davčna uprava Maribor nas prosi za objavo: Pridobninski davčni zavezanci se opozarjajo, da poteče rok za vlaganje pndobninskih davčnih prijav in prijav za pavšalirani davek na poslovni promet dne 5. februarja t. 1., rok za Vlaganje letnih prijav za davek na poslovni promet »knjigašev« pa 31. januarja 1932.
4XP=?
Prvi P visoko !eze, gre v polet.
Drugi P se zavrti tja v nori svet.
Tretji P nam lepoplavi dan pove.
Četrti P nam lajša krize in gorje.
Štirje P za vas postavljeni!
Štirje P za vas najavljeni!
Vas poživlja SPD, da poveste nam ime!
•ESaAJd TfOtiapuOjj saij ijjsuiuei^
Hudi časi.
Pirichova tovarna usnja v Ptuju je znižala delavske mezde za 20 odstotkov. Ubogi delavci, ki so bili že itak slabo plačani, so s tem zmanjšanjem zaslužka hudo prizadeti.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Četrtek, 28. januarja ob 20. uri »Škorpijon«, ab. A.
Petek, 29. januarja. Zaprto.
Sobota, 30. januarja ob 20. uri »Viktorija in njen huzar«, ab. D.
Veliko zanimanje je med gledališko publiko za krstno predstavo Goouhove politične satire »Groteska sedanjosti«, ki bo v kratkem. Režira J. Kovič, nove scenerije je naslikal gled. slikar Ussar.
Smuški izlet k Rimskemu vrelcu
priredi Zimskošportni odsek SPD Maribor. Odhod v soboto z vlakom ob 13.18 in 18.40 do postaje Guštanj; odtod z vozom do zdravilišča Rimski vrelec. Zbirališče pred odhodom vsakega vlaka v vestibu'u glavnega kolodvora Vodja izleta gosp. Pič. Radi polovične vožnje vzemite nove planinske legitimacije s seboj. Prijatelji prirode dobrodošli!
Iz Prekmurja
Finančni stražniki ubili tihotapca. Na
madžarsko-prekmurskl meji so te dni zasledili finančni stražniki skupino tihotapcev, ki so na poziv, naj se ustavijo, pričeli bežati Stražniki so oddali za njimi več strelov in ustrelili 181etnega posestniškega sina Ivana Tkalca iz Krke-tinca v Medjimurju. Ust reli eni tihotapec je nosil dve vreči tobaka za pipo. Ostali tihotapci so pobegnili.
Ogenj uničil mlin. V ponedeljek ponoči je na Muri pri Krketincu zgorel mlin Josipa Rožmana. Rešiti je bilo mogoče le nekaj vreč moke. Škoda znaša okrog
75.000	Din. Mlin ni bil zavarovan.
»Muravidek« zopet izhaja. Kakor znano, je malo pred lanskimi državnozborskimi volitvami prenehal izhajati še zadnji v madžarščini pisani prekmurski tednik »Muravidek«, ker je število njegovih naročnikov tako padlo, . da ni imel več nobene stvarne podlage. Sedaj pa so nekateri madžaronski elementi list zopet obnovili in ga preselili iz Dolnje Lendave v Čakovec. Koliko časa bo list tam izhajal, ni znano, gotovo pa je, da tega mrliča ni bilo prav nič treba obujati k novemu življenju.
Brzovlak Kotoriba—Pragersko ostane.
Ukinitev brzovlaka na progi Kotoriba —Pragersko—Maribor je težko prizadela tudi Prekmurje, ki se je zato v celoti pridružilo akciji Medjimurja, da se zno-v.. uvede. V Murski Soboti, Dolnji Lendavi in drugod je bilo več zborovanj, s katerih so bile odposlane železniški direkciji v Ljubljani zadevne resolucije. Uspeh ni izostal. V'ak se zopet uvede in bo' voz:l kakor doslej.
Salonski komik Wollner samo še par dni. V soboto balonska reduta mask. Ve-1’’.. kavarna
Ubil župnika in sebe.
Newyorški listi poročajo iz Paname: V pokrajini Veraguas je neki mladenič v cerkvi ustrelil domačega župnika, ker je s prižnice opomin al mlada dekleta, naj ne,plešejo toliko narodnega plesa »Fandango«, ampak rajši pomagajo doma materam v gospodinjstvu. Po svojem činu je mladenič kakor obseden tekel domov in z diriamitno patrono samega sebe pognal v zrak. Patrbna ga je raztrgala na kose.
Dinastija Pilsudski
Na Poljskem se v zadnjem času vedno bolj širi. monarhistični pokret, ki zahteva. da se osnuje »dinastija Pilsudski«. Kako misli sam maršal o tej zadevi, m znano. On je že od svoje mladosti navdu šen oboževalec Napoleona, a ga vendar ne misli v vsem posnemati. Hotel bi biti napol Korzikanec, napol pa Kosciuszko, ki je vodil prvo protirusko ustajo in je bil prežet z jakobinskimi idejami, umrl pa je kot skromen meščan. Njegov pob’j kus, dobiti v roke oblast, se je ponesrečil. Toda to, kar je Kosciuszko le poskušal, je maršal Pilsudski izvršil. Vendar se sam v monarhistična prizadeva; nja ne meša. Pušča jim svoboden razvoj; Pokret zares precej uspeva. Najvnetejši monarhist, vilnski poslanec Mackievvici je na nekem nedavnem zborovanju m°* narhistov odločno zahteval, da se osnui® »dinastija Pilsudski«, ker bo sicer P° maršalovi smrti prešla zopet vsa oblast v nesposobne roke parlamenta. Toda Pilsudski ima samo dve hčerki, in tako bi nova dinastija nosila svoje ime I® dokler se naslednica ne bi poročila. P® vsem tem se zdi, da so v ozadju interesi nekaterih visokih' starih plemiških rodbin. —
Dramski uspeh londonske prodajalke
Še nedavno nikomur znana Ded’* Smithova ima najboljše izglede, da stane slavna s svojo prvo dramo, ki J® pravkar igrajo v newyorškem Lyri<-' Theatru. In ta Dodje Smith je navadfl* prodajalka zelenjave v neki londonski tržnici, ki še vedno pridno in vestno o* pravlja svoj posel;.
Svojo dramo je napisala letos poleti v neki škotski vasi, kjer je bila na počitnicah, in ko se je vrnila v London, jo je izročila gospodu Deanu, ravnatelju imenovanega newyorškega gledališča, s katerim se je seznanila čisto slučajno. Dea” se je za njeno dramo takoj navdušil in postavil na repertoar svojega gledališča. In ni se zmotil, ke>r že doslej si dramo Dodie Smithove ogledalo ok<^
400.000	ljudi. Dohodki od predstav ah®* šajo že približno 100.000 funtov šterl^ gov.
Toda to še ni vše, mlada pisale" jica i® prodala svoje delo tudi že nekemu ameriškemu filmskemu podjetju. Tako je doslej zaslužila že 25.000 funtov šterlingdvl ali okrog 5,000.000 Din. Naposled pa so njeno delo sprejele na repertoar tudi «' prave nekaterih angeških. avstralskih Skandinavskih, nemških in francoskih gledališč. Uspeh Dodie Smithove je torei popoln in njena bodočnost je sijajno preskrbljena.
Brezposelnost v Italiji narašča.
Genera'ni ravnatelj socialnega zavarovalnega zavoda v Rimu objavlja podatke o brezposelnosti v Italiji. Dočirh je število brezposelnih sredi novembra znašalo okroglo 870.000, je naraslo koncem minulega leta na 972.321 oseb.
Poljska na poii do velesile
POLJSKA VELEMESTA. — NARAŠČANJE PREBIVALSTVA PO VOJVOD STVIH. — BODOČA NOVA VELESILA.
lostocko ' z 1,640.394
Državni statistični urad je te dni objavil celokupni elaborat o lanskem ljudskem štetju na Poljskem, iz katerega so bili posamezni izvlečki že poprej obelodanjeni. Po tej objavi je v zadnjih 10. letih narastlo število prebivalstva poljske republike za 18.9 odstotkov, in sicet
v številkah od 26,856.000 na 31,927.000, tako da šteje danes skoraj 32 milijonov duš, to iko kakor Italija 1. 1910.
Danes ima Poljska eno mesto z več ko enim	milijonom	prebivalcev. To	je
glavno mesto Varšava, ki šteje 1,178.200 duš. Deset mest ima pa preko 100 tisoč prebivalcev, in si po vrsti slede: Lodž s 6Co.287,	Lvov s	.316.174, Poznanj	z
246.574.	Krakov	z 221.260. Vilna	5
197.049, Katovice s 127.841, Čenstohova s 117.692, Bydhošt s 117.529, Lublin s 112.522 in Sosnovice s 109.542 dušami.
Števi’o prebivalstva po posameznih vojvodstvih se kreta med 3 milijoni in 700.000. Najgoste e so obljudena vojvodstva: kielecko z 2,935.686, lodžsko	z
2,632.434. lvovsko s 3,127.153, varšavsko z 2,532.528 in krakovsko z 2,297.027 prebivalci. Od obmejnih immo največ prebivalcev: volinjsko z 2,081.501. biu-
in vilensko * 1,272.851 dušami. .
V zadnjih 10. letih se je najboli pomnoži! o prebivalstvo v vzhodnih vojvod stvih, in sicer od 26 do 51 odstotkov, do-č:m znaša v poznanjskem vojvodstvu prirastek samo 7 odstotkov. V nekaterih pokrajinskih mestih, kakor n. pr. v Grod-nu, Vilni, Brestu, Kovelu itd., se je prebivalstvo povečalo za 50 do 80 odstotkov, v novi luki Gdiniji pa celo za 851 odstotkov. Pojav je tedaj tudi na Poljskem isti kakor v Jugoslaviji: dočim i® na vzhodu in jugu porast velik, je na zahodu in severu le neznaten.
Poljski listi se obširno bavijo s tern’ Podatki in naglašajo, da je porast prebivalstva na Poljskem dosti večji kakor drugod v Evropi. Poljska je narastla v teku zadnjih 10 let za 18.9. Jugoslavija za 16.2, Češkoslovaška za 8.2, Norveška za 8, Anglija za 5.5, a Švica samo za S odstotkov. Če se bo poljsko prebivalstvo trdi :: a na prej tako naglo množilo, b® Po jska v 10—15 letih dohitela že Fran-t cio in bo torej imela vse pravice do Po* ločuj? velesila
v M a r f b o r o, dne 28. I. 1932.
■**' - <«3a««SBa5Sia«^25^aeaiaa8m2®4a
Nekaj misli o pomenu individualne
psihologije
(K predstoječem predavanju dr. Adlerja v Mariboru.)
Ena največjih zagonetk na svetu je ne ■dvomno človeška duša. Kako težko je Prodreti v njeno globino, kako nezanesljive so ugotovitve o njenem snov •n.iu in nagibih dejanj. Proučevanje človekove duševnosti otežuje zlasti še dejstvo, da je vsak človek svet zase, s svojim posebnim načinom reagiranja na zunanje Pojave, s svojim posebnim stališčem do oko. ja in družbe. Zato psihologija, ki samo razčlenjuje duševnost v njene prvine, te kot osam! ene proučuje in ugotav-v njihove splošne zakonitosti, pri presojanja ljudi in vplivanju nanje ne koristi ninogo.. Mnogo premalo je, ako vemo samo to, kako iz dražljajev nastajajo zaznave.in predstave, kakšni so splošni za-k°ni, po katerih delujejo spomin, domi-U.::ja, razum, čustvovanje in hotenje.
Kadi majhne praktične uporabnosti te-dušeslovja je naravno, da so se za-ce e Pojavljati razne struje, ki postavljajo raziskovanje človeške duševnosti na čisto drugačno osnovo. Sem spadata zla-)t‘ Psihoanaliza dr. Sigmunda Freuda in 1'd-vidualna psihilogija dr. Alfreda Adlerja.
^ Psihoanaliza sloni na eksistenci du-Sevde podzavesti, kamor izginjao iz za-)’esti pregnane oz. zatrte predstave, že-;Je In goni. Od tukaj delujejo kot nekake kjhne podzemeljske si'e in prodirajo v vhliki sanj, nevroz in drugih duševnih ®°tshj na površje. S pomočjo analize £ani ter posebne metode izpraševanja Prikliče psihoanalitik pregnane predsta-ye in želje iz zastitih globin zopet v luč £avesti in jih tako stori neškodljive. Psihoanaliza je razrešila marsikako uganko C1eveške duše, uporabljiva pa je v sploš-nern le bol; v izrazito patoloških prlme-r*h in služi skoro samo zdravnikom.
Za vsakdanje življenje in za vzgojo V več pomena individualna psihllogi-
Njen ustanovitelj dr. Adler je bil princi učenec in pripadnih dr. Freuda, Pozneje pa je šel svo:o pot. Individua aa Psihologija smatra težnjo po uveljavljc Pin kot glavno življenjsko gonilno silo, z! izhaja iz pranagona samoohranitve.
1 ežnja po uveljavljenju lahko dvigne člo-veka do velikih dejanj, v neugodnih razmerah ga pa prirojeno čuvstvo manjvrednosti lahko tako potlači, da docela ^giibi vero v samega sebe. To sta pa le ^ajna učinka. Med obema pa se giblje oelga vrsta raznovrstnih pojavov, ki po-v2ročajo različne konflikte, tako v duši P°sameznika, kakor tudi med družbami !n eelo med narodi, ker so tudi ti kot
enote podvrženi omenjeni elementarni gonilni sili.
Najhujše konflikte povzročata težnja po uveljavljanju in ovirajoče čuvstvo manjvrednosti pri tistih, ki imajo do za-željene pozicije v družbi najdaljšo in najtežjo pot. To so otroci, zlasti tisti, ki jim je bla narava mačeha, namreč telesno in duševno manjvredni.
Otroku je pot do zaželjene družabne pozicije že v normalnih okoiščinah dolga in težka. Ta kot je pravzaprav njegov razvoj do polnovrednega člana človeške družbe, je proces vraščanja v duhovno, socialno in gospodarsko okolje sodobnosti. Otrokova duševna vsebina in zmožnosti so ob rojstvu enake ničli. Te kom razvoja si mora prisvojiti toliko znanja, kolikor ga zahteva stopnja kulture oz. cilji, ki jih je postavil doraščajo či človek sam, ali pa mu jih diktirajo tisti, ki imajo nad njim oblast. Prilagoditi se mora sodobni stopnji civilizacije in se ukloniti zakonom družbe, njenim šegam in navadam; seznaniti se mora z nauki religije in jih priznati kot vrhovne zakone svo'ega dejanja in nehanja. Vse to je velikanska naloga, ki raste sporedno z napredkom človeštva. Ničla ob rojstvu pa ostaja vedno enaka.
Zato je razumljivo, zakaj je v današnji dobi vzgojno delo mnogo težje, nego je bilo v prejšnjih patriarhaličnih časih, zakaj je razvoj otroka pri primitivnih na-rodlh mnogo lažji. Neupoštevanje gori navedenih dejstev in nepoznavanje motivov otrokovih dejanj zakrivi pri vzgojitelju cesto usodno napačne ukrepe, ki prisilijo otroka, zlasti telesno in duševno manjvrednega, da se skuša z negativnimi dejanji vriniti v ospredje in zbuditi pozornost, ako se drugače ne more uveljaviti. Njegov razvoj lahko krene v čisto antisocialno smer in iz njega postane družbi sovražno bitje. Prestopki takih ljudi se pravilno presojajo le s stališča individualne psihologije, katera v vzgoji in tudi v pravosodstvu odločno zavrača kazen kot enostavno osveto za storjeni zločin in zahteva, da nesrečnežu vlijemo poguma in mu vrnemo zaupanje v samega sebe.
Individualna psihologija si radi svoje praktične uporabnosti pridobiva vedno več pripadnikov tudi pri nas. V Zagrebu že deluje »Radna zajednica za indivi-dualnu psihologija s in kakor je bilo javljeno, pride koncem tega tedna na svoji turneji po Jugoslaviji dr. Ader predavat tudi v Maribor. Gotovo je, da vseh problemov vzgoe in sožitja med ljudmi tu-
di individualna psihologija ne bo mogla rešiti; življenje je pač preveč komplicirano, da bi se moglo urediti z eno samo formulo. Ne da se pa oporekati, da daje glede vzgoje in občevanja z ljudmi dragocene izsledke in nasvete. F. H.
Šport
Medklubski odbor LNP, službeno.
V nedeljo 31. t. m. bo na igrišču ISSK Maribora nogometni brzoturnir vseh mariborskih klubov v korist brezposelnih.
Vrstni red tekmovanja je ta-le: ob 13.30 SK Rapid :SK Svoboda; ob 14. ISSK Maribor.-SK Železničar; ob 14.30 ISSK MariboriSK Svoboda; ob 15. SK Železničar:SK Rapid; ob 15.30 SK Železničar;SK Svoboda; ob 16. ISSK Maribor :SK Rapid.
Propozicije: Vsaka tekma traja 20 minut. Zmagovalec prejme pokal MO. Zmaga ono moštvo, ki si je priborilo večje število točk. V primeru enakega števila točk odločuje goaldiferenca, v primeru enake goa/.iference odiočuje žreb Vsi klubi mor3.b nastopiti s kompletnim prvim moštvom.
Nedeljske tekme bodo sodili; SK Ra-pid:SK Svoboda Vesnaver: .SSK MaribortSK'Železničar Nemec; ISSK Maribor :SK Svoboda Bizjak; SK Železničar :SK Rapid B e r g a n t, SK Železničar :SK Svoboda Mohorko; ISSK Maribor :SK Rapid dr. Planinšek.
Zobje so dragoceni.
Ne delajte eksperimentov, uporabljajte preizkušeno sredstva ODOL se je v 40 letih izkazal povsem svetu.
; OD O L m nikoli razočaral
Sokolstvo
Sokol Št. Ilj v Slov. gor.
bo imel v nedeljo 31. t. m. ob 3. uri popoldne redni letni občni zbor v Dimni-kovi dvorani. Ker je šentiljski Sokol v preteklem poslovnem letu zelo živahno deloval, bodo poročila gotovo zanimiva.
V Šoli.
Katehet bi malim šolarčkom rad dopovedal, kaj je usmiljenje. Torej pazi, Mihec: Če bi videl, da nekdo pretepa svojega osla, pa bi mu to zabranil, kakšna čednost bi bila to?
Mihec; Bratovska ljubezen.
Klin s klinom.
Na nekem volilnem shodu je zavpil možakar: »Tako bedastega volilnega govora pa še nisem slišal!«
Ravnodušno je odvrnil govornik: »Prijatelj, jaz govorim tako, da me morete razumeti!«
Nesrečni dedič številnih milijonov
Tragičen konec romunskega razbojnika
Razbojnik Popa je bil žc več let strah in trepet Romunije, o čegar številnih zločinih so listi često poročali. Oblasti so proti njemu organizirale po sebne ekspedicije, toda vedno brez uspeha. Popa se je znal tako skriti, da ga nihče ni mogel izslediti. Smel se je torej prištevati med največje raz bojnike, kar jih pozna novejša zgodovina.
Vendar je pretekli teden končno tudi njega doletela usoda. Preteklo sredo zvečer je prišel Popa preoblečen v orožniškega narednika h kmetu Ma-ximu v vasi Sculeni in mu povedal, da prihaja po nalogu svojega poveljstva, da preišče njegovo hišo, ker se baje skriva v njej — razbojnik Popa. Naletel je slabo, kajti kmet, ki je Popa nekoč poprej že videl, je takoj vede! s kom ima opravka. Dovolil mu je vstopiti, istočasno pa je po ženi poklical tudi svojega soseda, ki se je Pope lotil. Razbojnik pa je bil zelo pre viden, in preden ga je napadalec pobil. ga je že ustrelil. Isto bi bil storil tudi z Maxitnom, da ni v usodnem trenutku skočila v sobo njegova pogumna žena, ki je Popi s sekiro razklala glavo.
Popa se je takoj zgrudij na tla in obležal mrtev. Vest, da je tolovaj ubit, se je naglo razširila po vsej okolici, in kmalu so prihiteli tudi orožniki, ki so ugotovili, da je ubiti razbojnik zares toliko let zaman zasledovani Popa. Junaška žena in njen mož bosta sedaj prejela visoko nagrado, ki je bila razpisana na glavo tega drznega razbojnika.
foeminlalte te CMD
•3aae»aaaBas«aasaaaaaa
■aar
V malem pruskem mestu Johannesburgu je živel siromašni trgovčič Ignacij N°senkranz. Ubijal se je s svojo borno ’rarr‘0, pa mu vse ni nič pomagalo: obo-?ateti ni mogel. In tako se je zgodilo, da ]e vse svoje upe in nade postavil na eno Samo kocko, na svojega bogatega sorodnika, ki je star, boSehen in docela sam 2lv’el v bližini Johannesburga. Pričako-ie pač, da starec kmalu umrje in mu ot finemu sorodniku zapusti vse svoje veliko premoženje.
Od tedaj, ko je Naceta Rosenkranza, Prevzela ta velika rešilna misel, se sploh ni več brigal za svojo trgovinico, ki je ;eveda pričela še bob' propadati. In tako ,e nekega dne moral zapreti branjarijo in aposled so mu prodali še staro bajto, v kateri je živel. Poslej Se je moral predivi ati s slučajnimi zaslužki. Čakal je na smrt svojega starega sorodnika, a ta le 1,1 m ni hotel umreti.
Navsezadnje pa mora vendar vsak člo-
zov Umrej\p\|e Um^ tudi Rosenkran-*<>v sorodnik Nace Rosenkranz je na vrat na nos hitel k njegovemu mrtvaškemu odru, kjer je pretakal grenke solze, 2e zaradi ljudi ni mogel pokazati ka-je srečen in vesel, da se mu je napoved le izpolnila tako dolgo negovana že-• In tam, ob mrtvaškem odru, je Na-® Rosenkranz izvedel od priče, ki je res°rfPisa.,a °P°r°k°. da je pokojnik za-določil njega za glavnega in edinega
Smola ubogega Ignacija Rosenkranza.
dediča številnih milijonov. To je bilo Rosenkranzu preveč. Polotila se ga je taka žalost zaradi prebridke izgube, da se je nezavesten zgrudil na tla. (Od veselja seveda.)
Sedaj je Nace Rosenkranz od jutra do večera in od ponedeljka do nedelje čakal, kdaj ga bo pozval sodnik, ki je ime! urediti to zapuščinsko zadevo. Toda sodnik je imel mnogo dela in je Ro-senkranzovo stvar odlašal. Njemu se pač ni tako mudilo kakor ubogemu Rosenkranzu. A j>rav to je bilo usodno.
Neke noči so sodnika obiskali tatovi, odnesli so razne stvari in med njimi — Bog si ga vedi zakaj — tudi oporoko Ro-senkranzovega sorodnika. Edina nadaso ostale še priče, ki so oporoko sopodpisar le. Te so pri zaslišanju sicer izpovedale, da je pokojnik res zapustil vse svoje imetje Nacetu Rosenkranzu, a med tem se je izza johannesberškega plota pojavila spet nova nevarnost.
Od daleč nekod se je oglasil človek, ki je z veljavnimi dokumenti dokazal, da je v mnogo bližjem sorodstvu s pokojnikom kakor nesrečni Nace Rosenkranz in komplikacij je zrastia nad komplikacijo. Kaj bo sedaj storilo sodišče in kako bo razsodilo, še ni jasno, a gotovo je eno: Nace Rosenkranz iz Johannesburga ni bil rojen pod najsrečnejšo zvezdo, čeprav je bil njegov predmk morda celo sam veseli in bogati kralj David.
Tragedija slavne ruske pevke
Samomor Lidije Karano ve In njenega moža.
V znanem floridskem kopališču v Mia-miu se je te dni dogodila pretresljiva tragedija, ki je uničila dvoje mladih življenj. Znana operna pevka Lidija Karanova, ki je živela v srečnem zakonu z nekim bogatim bankirjem iz Filadelfije, je izvršila samomor, a njen mož si je iz obupa pognal kroglo v glavo.
Lidija Karanova je odšla v dvajseto nadstropje kopališkega hotela, v katerem je živela s svojim 'možem, se strmoglavila v globino in obležala mrtva na tleh. Med tem časom je bil njen mož vesel in veder v kopališču in ni niti slutil, kaj namerava njegova ljubljena žena. Ko so mu prišli pove >.t grozno novico, je molče odšel v svojo sobo, vzel samokres in se ustrelil.
, S lem dvojnim samomorom se je zaključilo romantično življenje dvojice ljudi, polno ljubezni in čudnih naključij. — Pevka Karanova je mnogo pretrpela v svoji rani mladosti in tudi potem, dokler ni našla dobrega človeka, ki jo je rešil skrbi. Toda bilo je že prepozno. Prošlost ii je raztrovala živce in njene globoke potrtosti ni mggel ozdraviti noben zdrav nik. Prignala jo je naposled do obupa in samomora.
Lidija Karanova je bila hčerka uglednega ruskega novinarja, ki je pred vojno živel in deloval v Moskvi. Kot otrok je bila srečna in preskrbljena z vsem, kar je potrebovala. Toda na nekem potova-i
n ju v Podonje, kamor je bil poslan kot poročevalec o priliki neke revolucije, je Lidijin oče zbolel za legarjem in umrl. Tako je dekle ostalo samo in nepreskrbljeno v življenju. Takrat je prvič obolela in bi bila gotovo podlegla težki duševni depresiji, da je ni slišal peti ameriški bankir Thomas Holl, ki se je takrat slučajno mudil v Rusiji. Lidija je kmalu nato postala njegova žena in se je preselila v Ameriko.
Na neki soaireji jo je slišal znan ameriški operni pevec in se toliko zavzel zanjo, da jo je spravil k operi. Po dveh letih je mogla že z velikim uspehom nastopiti v Metropolitanski operi v New-yorku. Njena umetniška karljera je bil po splošni sodbi še ogromna, toda stara živčna bolezen ji je zastavila pot navzgor ih jo pahnila v prerani grob. Njeno smrt obžaluje ves ameriški tisk.
Ni blazen.
Oče: Torej Vi, mladi gospod, bi radi poročili mojo hčer?
Snubec: Da, ampak poprej moram.ve-deti, če se v Vaši rodbini ni morda kdaj pojavil kak primer blaznosti?
Oče: Se ni pojavil in se ne bo: jaz Vam svoje hčerke ne dam!
Darujte za pomožno akciloJ
Currer Bell:
32
Lovvoodska sirota
»Ne, gospod, na tej podlagi ne; toda na tem temelju, da ste čisto pozabili na plačo in da Vam je le do tega, ali je ali ni uslužbenka zadovoljna s svojo podre, enostjo, soglašam z Vami iz vsega srca.«
»In mi boste oprostili, kadar opustim kako konvencionalno formo in fraz, ne da bi mislili, da se to dogaja iz nespodobnosti?«
»Vem, gospod, da bi preprostega vedenja nikoli ne zamenila z nespodobnostjo. Prvo ljubim, dragi se svoboden človek ne bi rad podrejal, niti za plačo ne!«
»Nezmisd! Večina prosto rojenih bi se podredila čemurkoli za plačo. Zato pa sodite le o sebi in ne o splošnih stvareh, o katerih se Vam niti ne sanja! Sicer pa Vam za Vaš odgovor podajam roko, dasi je nepravilen, in sicer kolikor radi načina, toliko radi vsebine odgovora. Način je bil odkrit in pošten, kakor ga često ne najdeš; baš narobe, pretvarjamo, hladnost ali pa bedasto in sirovo nerazumevanje je navadna plača odkritosti. Niti tri nove vzgojiteljice od treh tiso-Čev mi ne bi bi'e tako odgovorile, kakor ste to sedaj Vi storili. Toda ne hotel bi se Vam laskati. Ce ste se vrgli po drugem kalupu kot večina, ni to Vaša zasluga. In morda sem prenagel v svojih zaključkih. Saj radi mene in po tem, kar o Vas vem, nemar* niti niste boljša od drugih, morda imate neznosne napake, ki bi bile nekaka protiutež Vašim vrlinam.«
»Pri Vas je lahko ista stvar,« sem si mislila. Naftne oči so se srečale, ko mi je bila ta misel šinila v glavo. Menda jo je bral v pogledu, ker Je odgovoril tako, kakor da sem tudi govorila, ne le mislila.
»Da, da, prav imate,« je pokimal. »Tudi jaz imam mnogo napak. Vem to in ne trudim se, da bi jih omalovaževal, Vam zagotavljam. Bog sam ve, da mi ni treba drugih preostro soditi. Moral bi v lastnih prsih promatrati prejšnje življenje, dolgo vrsto činov, način svojega žita, potem bi se več ne rogal drugim, ampak sebi. Napotil sem se ali pravzaprav pognali so me — kot drugi grešniki pripisujem pol svoje krivice nesrečni usodi in raznim hudim oviram — v eno in dvajsetem letu na slabo pot in odtistihmal nisem nikoli več našel prave steze. Utegnil pa bi biti tudi čisto drug človek, lahko bi bil dober kot Vi in pametnejši kot Vi in skoro prav tako brez madeža. Zavidam Vam duševni mir, čisto vest, neomadeževano minulost. Deklica! Spomin brez madeža, brez očitkov mora biti razkošno bogastvo, neizčrpen vir najčistejše okrepitve, kajne?«
»Kakšna Vam je bila vest, ko ste šteli osemnajst let?«
»Tedaj je bilo še vse dobro: jasna je bila in zdrava, tedaj se še ni bila zaostala voda izprememila v smrdečo mlako. Z osemnajstimi leti sem bil Vam enak, povsem Vam enak, Narava me je vobče ustvarila kot dobrega človeka, Miss Eyre, hotela je ustvariti človeka boljšega soja. A dobro vidite, da ni uspela. Morda mi porečete, da tega niste opazili, vsaj laskam si, da Vam čitam nekaj takega v očeh — mimogrede naj Vas posvarim, da pazite na to, kaj izražate s tem čutilom, prav dobro znam tolmačiti n ega govor. — A zadajam
Vam častno besedo: nisem podlež, kaj takega ne smete misliti o meni, tako slabega priimka mi ne smete vzdevati. Prepričan sem, da se mi je bolj zahvaljevati okoliščinam kot naravnim nagibom, da sem postal čisto navaden grešnik, ki se je uietel v vseh tistih ubogih malenkostnih razkošjih, s katerimi si krasijo življenje bogatini in ničvredneži. Ali se čudite, da Vam to priznavam? Vedite, da Vas bodo v bodoče znanci večkrat izbrali za neprostovoljno zaupnico svojih tajn. Kakor sem to faz dognal, tako bodo tudi drugi ljudje ugotovili po nagonu, da Vam ni do pripovedovanja, marveč rajši poslušate, kar Vam drugi pripovedujejo o sebi. Tudi bodo ugotovili, da ne poslušate s hudobno porogljivostjo njih skrivnosti nego z naravnim sočutjem, ki pa nič manj ne tolaži in hrabri, ker je v izjavah zelo neuslljivo.«
»Kako pa veste to? Kako morete vse to misliti o meni, sir?«
»Vse to dobro vem, zato tudi lahko tako govorim, kakor bi zapisoval misCi v dnevnik. Rekli boste, da sem moral biti močne si od okoliščin. Prav imate, res je tako. Toda sami vidite, da nisem bil. Ko me je bila usoda udarila, nisem bil tako pameten, da bi miroval. Zdvajal sem — in nato sem se pokvaril. Kadarkoli kak grešen bedak izzove moj stud s svojimi nizkimi izgredi, ne maram samega sebe pohvaliti, Češ, boljši sem od njega, ker moram priznati, da sva oba na enaki višini. Želim si, da bi bil ostal trden, sam Boig mi je priča, da je tako! Bojte se kesa, če Vas obhajajo iz-kušn ave, Miss Eyre! Kes je strup življenja.«
»Pokora, pravijo, je lek zanj,«
»Ni lek zanj. Pobolišanje je nemara edino zdravilo. In lahko bi se poboljšal, še imam dovolj moči za to — ko bi —Pa kaj pomagajo take misli, ko sem tako obremenjen, zaprečen, proklet? A ker mi e sreča tako za večne čase zabranjena, imam pravico, da si izsilim v življenju toliko ugodja, kolikor le utBgnem; in to si priborim, naj velja, kar hoče.«
»Potem se bodete še bolj izpridili, sir?«
»Mogoče. Toda kako neki, če si najdem sladko, nedolžno ugodje? In nemara si poiščem tako sladkega, tako presnega, kakršen je divji med, ki ga zbirajo na loki čebele.«
»Čebela Vas piči, med bo grenak, sir.«
»Kako veste to? Nikoli ga še niste poizkusili. Kako resno, kako slovesno gledate, a v tej stvari ste tako nevešči kot ta kameja!« Vzel jo je s police. »Nimate pravice, da ml propovedujete, Vi novinka, ki še niste prekoračili pragu življenja, in ki so Vam njega tajne povsem tuje.«
»Spominjam Vas le lastnih besed, sir. Rekli ste, da zmota povzroča kes, a kes ste proglasili za strup življen a.«
»In kdo govori zdaj o zmoti? Le težko je verjeti, da bi bila zmota misel, ki mi je bila puhnila v možgane. Prepričan sem, da je bi’a bolj navdahnjen e kot izkušnjava. Bila je zelo ugodna, zelo pomirjevalna — poznam to. Zda ponovno prihaja! To ni hudič, zagotavljam Vam, da ni! In ko bi bil, se je preoblekel v angela luči. Tako lepega gosta moram vpustiti, če mi trka na srce;«
»Ne zaupajte mu, gospod! To ni pravi angel«
»Še enkrat: kako Vi to veste? Po> kakšnem nagonu sj dovol ujete razlikovati podlega serafa iz brez-
na od sla izpred večnega prestola — zapeljivca in zvodnika od voditelja?«
»Sodila sem po Vašem licu, o gospod, ki je bilo v zadregi, ko ste rekli, da se Vam je tista misel obnovila. Čutim za gotovo, da Vas bo spravila v še večjo nesrečo, če se ji boste vdajali.«
»Nikdar! Prinaša mi najlepšo vest sveta. Končno pa Vi niste stražnica moje vesti. Zato pa le vstopi, dragi popotnik!«
Dejal je to tako, kakor bi govoril s prividom, nevidnim vsem očem razen njegovim. Potem je razšir- . jene roke prekrižal na prsih, kakor bi hotel tisto tenjo objeti.
»No,« je povzel in me spet ogovoril, »sprejel sem romarja, ki je po mo em mnenju le preoblečeno božanstvo. In že zdaj mi je odleglo. Srce mi je bilo mrtvašnica; zdaj pa bo svetišče.«
»Da Vam povem resnico, gospod, prav nič Va» ne razumem. Ne morem Vam slediti v pomenku, preglobok mi je. Le nekaj vem: rekli ste, da niste tako dobri, kakor bi radi bili, in da obžalujete svojo nepo- T polnost; in nekaj še pojmem: rekli ste, da ,e omadeževan spomin večno prokletstvo. Meni se zdi, da bi se morali močno potruditi, potem bi čez nekaj časa postali tak, da bi biili lahko s seboj zadovoljni; in ko bi od današnjega dne naprej pazili na to, kar mislite in storite, bi v nekaj letih nagrmadili take spomine, da bi se jih veselili.«
»Pravilno mišljeno in dobro povedano, Miss Eyre! in v tem hipu tlakujem pot v pekel z energijo.« »Gospod?«
»Polagam dobre sltfepe, ki so trdni kot kamen. Veru te, druge prijatelje si izberem in druge posle born opravljal, kot sem jih doslej.«
»In boljše?«
»In boljše toliko bohše, kot čisto zlato nadkri* ljuie trhlo trosko. Zdi se mi, da mi ne zaupate. O sebi ne dvomim. Vem, kaj je moj cilj, poznam svo. nagib. In zdaj izrečem zakon, ki ga ni moči izpremeniti, kakor bi bil zakon Medov ali Perzov: cilj in nagib sta poštena.«
»To ne moreta biti, saj bi bilo treba novega zakona, ki bi ju potrdil«
»To sta, gospodična Eyre, dasi na vsak način potrebujeta nov zakon. Neverjetno zapletene razmere zahtevajo neverjetne zakone.«
»Nevarno načelo e to, gospod, ker je takoj jasno, da bi se utegnilo zlorabiti.«
»Jezična modrijanka, tako je! Toda prisegam pri svojih penatih, da ga ne bom zlorabljal«
»Človek ste, torej tudi zmotljiv.«
»Sem. Vi tudi — torej?«
»Zemeljsko in zmotljivo bitje bi se ne smelo prisvajati oblasti, ki se poveri le božanstvu in popolnosti brez nevarnosti.«
»Kako oblast?«
»Da se sme trditi tudi o čudnih in nezakonitih dejan ih: »Pravična so!««
»»Pravična so!« Da, da, to so prave besede- Vi ste jih izrekli.«
I Ugoden nakup
H oitankovzaobieKe
■____________________ asa	meter	!
ggMB Nadalje velika izb ra za ženine in ne-t	veste po jako nizkih cenah v
RHH ,.TEKSTILNIM BAZARJU«
I Mailbor, Vetrinjska
ulica Stev. 15
Uti
Davna licitacija.
Več velikih slik vladarske hiše, stroj za rezanje repe in železni nadrobni križ se proda na javni licitaciji v tovornem skladišču na Glavnem kolodvoru v Mariboru dne 29. januarja 1932 ob 10. uri dopoldne. 300
Dražbeni oklic
V zapuščinski zadevi po gosp. Antonu Bršuerju, trgovcu z delikatesami v Mariboru se vrši v soboto, dne 30. januarja 1932 ob 2. uri popoldne v hiši Aleksandrova cesta 18/11. nadstr, prostovoljna dražba stanovanjske opreme in nekaterih vrednostnih predmetov.
Natančnejši pogoji se poizvejo v pisarni
dr. Blanke Oton, dr, Brandstetter Franc
302	odvetnika v Mariboru.
Razglas.
trgovca v
Iz konkurzne mase Mirko Herneta, ,.e Mariboru, Vetrin ska ulica se proda vse blago en blok S stelažami vred za okroglo 16.000-— Din ter tudi teijatve napram dolžnikom za okrogli znesek par tisoč dinarjev (po dogovoru).
Vpogled seznamov in podajanja ofert pri podpisanemu najpozneje do 30. januarja 1932.
305
ilj dr. Faninger
advokat v Mariboru, Sodna ul. 14.
Zahtevajte povsod „Večernih1*
Gospoda
sprejmem kot sostanovalca. Židovska ulica 12/1.	297
Inserirajte!
Gatnbrfnova dvorana.
Prvovrstna domača hrana, večerja Din 12.50.
kosilo in 301
S«li«a
najpreglednejša kartoteka 1 Soklič, Maribor Tel.2510
10.
fw :i: V
(T. SOKLIČ) Z Maribor M
uatepnild »• »prejmei*
Postrežklnla
išče mesta za predpoidne. Naslov v upravi.	298
Stanovaole,
dve veliki solnčni sobi in 'kuhinja z vsemi pritiklinami, elektr. razsvetljavo in vodovodom, oddam mirni stranki s 1. februarjem. Naslov v upravi »Ve-černika«.	295
Usnjeno rjavo ročno torbloo, «
prazno, sem zgubila v V. okraju. Najdite ja prosim, da jo odda v upravi Ve-černika.	282
Prvovrstni kosovec,
100 kg Din 40.— dostavljen v hišo. Trda in mehka drva. Kopališka ulica 20.
289
Dve opremljeni sobi,
solnčni, brez prahu in v bližini parka, oddam. Eno takoj, drugo s 15. februarjem. Vprašati Prešernova ulica 19.
294
Velik lovski pes,
rjavo tigrast, se je zatekel. Nagrada Din 200.—. R. Lirzer, tovarna stolov, Maribor. Cvetlična ul. 36,	303
Stanovanje,
dve sobi in kuhinjo, oddam s 1. februarjem. Naslov v upravi »Večerni-ka«.	2%
Prodam otroški voziček
poceni, Jurčičeva ulica 1, Studenci.
Zaslužek ameriških zdravnikov.
Na nekem zborovanju v Newyorkn sc te dni ugotovili, da so ameriški zdrav niki skupaj zaslužili lani tri in pol mili jarde dolarjev. Vsak ameriški državljan je po tej statistiki plačal za zdravniške preg'ode 27 dolarjev.
Izdaja Konzorcij »Jutra« vi Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: JOSIP FR. KNAFLIč v Mariboru. Tiska Ma riborska tiskarna d. d„ predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.