Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XIX april 2013 št. 3
Izdajatelj:
Občina Ivančna Gorica
Sokolska 8
1295 Ivančna Gorica
Aktualno dogajanje v občini.
Vabljeni na internetne strani: www.ivancna-gorica.si
m
Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica
Smo očistili občino?
Očistimo občino je bil slogan letošnje občinske čistilne akcije. V njej so, na povabilo Občine Ivančna Gorica, krajevnih skupnosti in Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, sodelovali prenekateri občani, ki jim ni vseeno za okolje v katerem živijo. Tudi letos smo, ko je skopnel sneg, zgroženo ugotovili, da mnogim še vedno ni mar za naravo. Naša gospodinjstva so opremljena z zabojniki za ločeno zbiranje odpadkov a očitno je človeška brezbrižnost tista, ki dovoljuje, da nekateri odpadke odmetavajo, kakor se jim zazdi. Po zaslugi nekaj sto občanov, ki so v dneh okoli 20. aprila, žrtvovali svoj čas za širšo skupnost, je naša občina zagotovo tudi nekoliko bolj prijetna in čista. Zavedati pa se moramo, da mora skrb za čisto okolje, postati del naše zavesti in vsakdanjika.
Ko pa smo se udeležili akcij po naših krajevnih skupnostih, smo opazili tudi kakšne posledice je pustila zima na cestah. Ne le v občinski blagajni, kjer je pobrala za debel milijon denarja, za seboj je pustila tudi poškodovane ceste, kar bo terjalo še dodatna sredstva in ne nazadnje tudi potrpežljivost občanov, ki pričakujejo novi asfalt. A optimizma nam ne sme zmanjkati. Za nami so prvomajski prazniki in maj je vendarle tisti romantični in živi mesec, ki se ga vsako leto veselimo.
Matej Šteh, urednik

ILI
Ivankinim
sejmom
sU
. 4
I -	A
B	■ .
konferenca o
inovativnih lokalnih
skupnostih ■ \
m
str. 7
KOCJANČlf
AVTO MOTO CENTER Kocjančlč
*	POf RAVILO VOZIL
*	jwtovleka
*	THGQVUMA Z4VTODELI
Tfi Ol/Ta 77 333 GSM: (Ml 777 333, 0*1 651 7£i
k«titf>: si	t» vat avto nas.?,
Izdelava in montaža: plise zaves, žaluzij, rolet, tend, komarnikov
\y/ i r rv
SENČILA OVEN, Pot v resje 1, 1295 Ivančna Gorica GSM: +386 31 679 079, Tel/Fax: +386 1 7878 266 sencilaoven@gmail.com, www.senicla.oven.si
Biološke čistilne naprave - brez elektrike in z elektriko
Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice
ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica
www.cistilnenaprave-dezevnica.si
2
Občina
april 2013
številka 3
Ambrus
objarl^SerindckJ^
Moja pediatrinja in Moj ginekolog 2013
Župan Dušan Strnad je sprejel nagrajenca akcije Moj zdravnik 2013, pediatrinjo Ksenijo Peršin Zupet in ginekologa Andreja Pogačnika
odnos, delo in strokovnost še naprej
Revija Viva je letos že sedemnajstič organizirala vseslovensko akcijo -Moj zdravnik. Letošnje glasovanje je potekalo od 2. januarja do 18. marca, glasovalci pa so lahko glasovali v naslednjih kategorijah - Moj družinski zdravnik oz. Moja družinska zdravnica, Moj pediater oz. Moja pediatrinja ter Moj ginekolog oz. Moja ginekologinja. Kar dva prestižna naslova sta na koncu pristala v rokah dveh zdravnikov, ki delujeta v ZD Ivančna Gorica.
Za laskave naslove je kandidiralo več kot 2000 zdravnikov, glasovalcev pa je bilo preko 15000. Naziv Moja pediatrinja 2013 je po mnenju glasovalcev pripadel Kseniji Peršin Zupet, dr. med., spec. pediatrije, naziv Moj ginekolog 2013 pa Andreju Pogačniku, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, oba pa sta del kolektiva Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Vivina akcija Moj zdravnik je edinstvena priložnost, v kateri se pacienti zahvalijo zdravnikom, ki jih revija Viva nagradi s posebnim priznanjem. Letos jih je na sklepni prireditvi 4. aprila, podelil predsednik države Borut Pahor.
Sprejem pri županu Dušanu Strnadu
18. aprila je v sejni sobi Občine Ivančna Gorica oba nagrajenca sprejel župan Dušan Strnad, ki je obema zdravnikoma za njuno uspešno delo in prispevek k prepoznavnosti občine podelil posebno županovo priznanje - spominski kovanec v podobi občin-
ske blagovne znamke Prijetno domače. Nanju je namreč poleg Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, v katerem sta zaposlena, upravičeno ponosna tudi Občina Ivančna Gorica. Ob podelitvi je župan Strnad v nagovoru poudaril pomen dobrega sodelovanja med občino in zdravstvenim domom, saj je ta ustanova še kako povezana z našimi občani. Le s skupnimi močmi je možno doseči, da so storitve, ki jih občani iščejo v zvezi z zdravjem, kvalitetne in strokovne. Dokaz temu sta brez dvoma tudi prestižna naziva, ki sta ju oba zdravnika prejela pred kratkim, zadovoljstvo nad delovanjem naše zdravstvene ustanove pa je dala tudi obsežna raziskava z naslovom Zdravo staranje in kakovostno sožitje, ki jo je v lanskem letu med 1500 občani naše občine izvajal Inštitut Antona Trstenjaka. Župan je obema zdravnikoma izrazil hvaležnost za izvrstno opravljanje njunega poklica z željo, da bi njun
bogatila življenje v naši skupnosti. Lokalna skupnost pa se bo še naprej trudila nuditi dobre pogoje za delo, ena prvih nalog je, po besedah župana, ureditev parkirnega režima pred zdravstvenim domom. V imenu zdravstvenega doma je spregovoril direktor Janez Zupančič, ki je poudaril, da je bistvo uspeha, ki sta ga dosegla oba zdravnika, edinstvena kombinacija empatije, strokovnosti in osebnega odnosa do vsakega, ki stopi v njuno ambulanto. To je še toliko bolj pomembno, saj so njuni pacienti najbolj ranljivi del populacije; otroci in ženske oz. matere. Izrazil je zadovoljstvo in ponos ob njunem uspehu in jima zaželel še veliko delovnih uspehov. Ob tejpriložnosti jima je v imenu kolektiva podaril strokovno literaturo, ki bo dopolnjevala njune bogate delovne izkušnje. Svoje vtise pa sta strnila tudi oba nagrajenca. Po besedah pediatrinje Ksenije Peršin Zupet je priznanje zanjo potrditev, da dela dobro in s srcem, ravno zadovoljstvo pacientov oz. ne nazadnje tudi lokalne skupnosti pa potrjuje delo zdravnikov, kar je tudi namen akcije »Moj zdravnik«, s katero se želi dvigniti ugled zdravniškega poklica v javnosti. Tudi ginekolog Pogačnik je poudaril, kako pomembna je tovrstna potrditev pri zdravniškem poklicu, še posebej pa je poudaril dobro počutje med sodelavci in ljudmi, s katerimi se pri svojem delu srečuje v naši občini, saj mu je zelo všeč pristen dolenjski način razmišljanja in življenja. Oba zdravnika sta seveda ob tej priliki poudarila,
kako pomembni so za dobro delo delovni pogoji in zdravstveno osebje, s katerim delata.
Kulturni dotik sta slovesnosti dodala zvok violine izpod prstov Brine Dolores Omahen, učenke Glasbene šole
Grosuplje, enota Ivančna Gorica ter pesem študenta medicine Aljaža Le-vstka, z naslovom Najboljši. Oba sta »znanca« iz ambulante doktorice Ksenije Peršin Zupet.
Matej Šteh
Kdo sta Moja pediatrinja in Moj ginekolog 2013
Moja pediatrinja 2013, Ksenija Peršin Zupet se je po končani osnovni šoli v Šmarju Sap šolala na Gimnaziji Bežigrad, z jasnim ciljem - študij medicine. Zdravniški poklic je njen način življenja in poslanstvo. O tem govori tudi preprosto dejstvo, da njena zdravniška torba povsod potuje z njo. Prvih nekaj let je delala kot splošna zdravnica v Zdravstvenem domu Zagorje in zatem še v Grosupljem, v pediatrični ambulanti Zdravstvenega doma Ivančna Gorica pa dela že deveto leto. Kot pediatrinja mora biti v dobrih odnosih ne le z malimi pacienti, temveč tudi z njihovimi starši in to ji več odlično uspeva. V svoji ambulanti ima približno 1700 zdravstvenih kartotek in vsaka od njih predstavlja svojo zgodbo in izkušnjo. Svojevrstna posebnost njene ambulante so stene, povsem polepljene z risbicami malih pacientov, ki se tam očitno prav dobro počutijo. Zdravnico s kratkimi rdečimi lasmi v marsikateri družini čisto zares imenujejo »moja zdravnica«.
Kljub priljubljenosti, pa doktor Peršin Zupetova vedno znova poudarja, da brez odlične ekipe, s katero sodeluje, ne bi bilo tako preprosto. Ob prejemu priznanja, ki ga razume kot izraz potrditve njenega dela, je še posebej hvaležna prav medicinskima sestrama Ani in Mariji. Po njenem prepričanju je prijetno vzdušje v timu, izvor vsega dobrega in uspeha pri delu.
Moj ginekolog 2013, Andrej Pogačnik se je moral pred študijem odločiti - ali medicina ali nogomet. Odlični nogometaš se je poslovil od prve zvezne nogometne lige in iz rodne Subotice, kjer je dokončal osnovno šolo in gimnazijo, odšel na študij v Beograd. Po dokončanem študiju in sekundariju je najprej dve leti delal v splošni bolnici Subotica, kjer je opravil tudi specializacijo. Leta 2000 se je preselil v svojo drugo domovino. Pri tem je moral opraviti vse obveznosti za delo v Sloveniji, torej nostrificirati specializacijo in opraviti strokovni izpit.
Ginekolog Pogačnik ne ve natančnega odgovora na vprašanje, koliko opredeljenih pacientk ima. Sam pravi, da številke niso najpomembnejše in zato pomaga vsaki pacientki, ki potrka na vrata njegove ambulante. Osnovno vodilo njegovega dela je biti človek, ki hoče pomagati. Zaposlen je Splošni bolnišnici Trbovlje, dela pa tudi v ZD Litija in ZD Ivančna Gorica.
Priznanje, ki ga je dobil kot »Moj ginekolog 2013« doživlja kot spodbudo za naprej in kot potrditev, da dela pravilno. Pri tem se zahvaljuje vsem sodelavcem, kajti brez dobrega timskega dela tega priznanja ne bi bilo.
Pogovor z Mojo pediatrinjo 2013, Ksenijo Peršin Zupet
Kaj vam pomeni naziv Moja pediatrinja 2013?
Bila sem izredno presenečena, ko me je urednica revije Viva, gospa Vesna Žunič, poklicala sredi običajnega delavnika in mi sporočila novico. Ker zadnja leta revije ne spremljam, je bil pozitivni šok ob dejstvu, da so me pacienti - no, pravzaprav starši mojih pacientov nagradili s tem laskavim nazivom, toliko večji. Navdušuje me unikatnost in nepriča-kovanost tovrstnega načina izbora. Biti izvoljen oz. izglasovan, ne da bi kandidiral je neverjeten izraz zaupanja in potrditve. Izjemna se mi zdi ta možnost čistega sporočila, ki ga lahko povzamemo iz te akcije.
Ambulanta dr. Peršinove v ZD Ivančna Gorica. 9 let, 1700 kartotek ... Kaj je glavno vodilo vašega dela?
Kot zdravnica se ves čas trudim, da bi svoje delo opravljala strokovno, predano, predvsem pa z neomajno mero potrpežljivosti in nežnosti do malih bolnikov, ki stopajo v mojo ambulanto. V naših srečanjih se mi zdi najpomembnejši pristen odnos, ki ga vzpostavim z dojenčkom, malčkom, otrokom ali mladostnikom, pa tudi s starši. Odnos pa je vedno dvostranska relacija. Moj trud, delo in raz-dajanje se vračajo nazaj v obliki neokrnjene hvaležnosti, brez katere je težko živeti. Prepričana sem namreč, da je v svetu negativnih sporočil, in
marsikdaj celo sovražne nastrojeno-sti, prav hvaležnost tista vrednota, ki je temelj za rojevanje lepih stvari v življenju.
Vaše delo ni zgolj opravljanje poklica, je poslanstvo. Kako se zdravnica pediatrinja sooča z izzivi? Česa se v življenju najbolj veselite?
Ne morem mimo dejstva, da svoj poklic ali bolje rečeno poslanstvo, zelo globoko doživljam in je del mene v vseh sferah mojega življenja. In čeprav me delo osrečuje, moram priznati, da je otroška ambulanta v Ivančni Gorici vedno polno zasedena. To sicer priča o tem, da se kraj in občina širita, da ne primanjkuje mladih družin, da se starši odločajo za velike
družine obenem pa je to tudi znamenje, da tudi naša ambulanta potrebuje dodatne moči. Naš trenutni veliki izziv je iskanje tretjega pediatra, ki bi razbremenil trenutno stanje in zagotovil, da bi delo v preventivi in kurati-vi teklo nemoteno, strokovno in učinkovito. Sama pa bi se najraje povsem posvetila predšolskim otrokom. Moje veselje? Veselje je vsak dan, ki ga napolnim z dobrim. Velikokrat se česa veselim vnaprej, še pogosteje pa me kakšna stvar razveseli hipoma in nepričakovano. Veliko takšne preproste radosti doživljam te dneve, ko se ljudje iz moje bližnje in ne tako bližnje okolice z menoj iskreno veselijo uspeha. Njihovi odzivi, da ne rečem
celo ponos, so spet neprecenljiva izkušnja.
In še beseda za zaključek najinega pogovora?
Bila sem zelo počaščena na sprejemu pri predsedniku, še posebej pa pri županu občine Ivančna Gorica. Nekaj neverjetnega je bilo prisluhniti dvema mojima pacientoma in videti njun potencial - zato se še posebej zahvaljujem Brini Dolores Omahen, ki je zaigrala na violino in Aljažu Le-vstku za ganljivo pesem z naslovom Najboljši. Njun prispevek k slovesnosti je meni osebno pomenil svojevrstno življenjsko nagrado.
Dragica Šteh
Kolofon
Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 15. maja.
Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrho-vec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Hiša grafike, Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana, Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
prejeli tudi že proračun za leto 2014
Marčevska seja Občinskega sveta je potekala v sredo 20. marca na njej pa so svetniki in svetnice sprejeli nekaj pomembnih proračunskih dokumentov in komunalnih odlokov.
Že na februarski seji je Občinski svet sprejel rebalans proračuna za leto 2013 in obravnaval tudi že predlog proračuna za leto 2014. Slednji je bil dan v javno obravnavo in na mar-čevski seji je Občinski svet obravnaval dopolnjen predlog proračuna za prihodnje leto. Pripravljen je bil na podlagi večine predlogov iz javne razprave, ki sta jih dali svetniški skupini obeh neodvisnih list v Ob-črnskem svetu. Kljub temu je iz vrste Neodvisne liste Optimist bilo slišati nekaj kritik, češ da proračun ni razvojno naravnan, predlagali so tudi, da bi člani Občinskega sveta imeli možnost vpogleda v projektno dokumentacijo posameznih investicij, katere sicer po zakonodaji sprejema in potrjuje župan. Podali so tudi dvome o učinkovitosti nove občinske blagovne znamke Prijetno domače. Župan Dušan Strnad je nerazvojno naravnanost odločno zavrnil, saj prav proračuna za leti 2013 in 2014 pred-
videvata največ projektov do sedaj, nenazadnje tudi enega največjih v zgodovini občine, nekajmilijonske gradnje kanalizacije Vir pri Stični in Višnja Gora. Pristojnosti, ki mu jih nalaga zakonodaja pri sprejemanju projektne dokumentacije pomeni posledično tudi odgovornost, o vseh večjih projektih pa se bo po besedah župana Strnada vedno seznanil tudi občinski svet. Kar nekaj svetnikov pa se je oglasilo z mnenjem, da je oblikovanje blagovne znamke primeren način za prepoznavnost občinske turistične ponudbe, oz. je to priložnost tudi za gospodarski sektor. V proračunu 2014 je načrtovanih 15,3 mio evrov prihodkov in 19,6 mio evrov odhodkov. Za realizacijo nekaterih večjih projektov je kot rezervni scenarij predvideno tudi zadolževanje.
Zaključni račun proračuna 2012
Iz zaključnega računa 2012 je vidna
realizacija proračunskih sredstev v lanskem letu. Prihodkov v lanskem letu je bilo za skoraj 12 mio evrov, skupaj s prenesenimi sredstvi iz prejšnjih let je bil lanski proračun velik skoraj 16 mio evrov, realiziranih pa je bilo približno 10 mio evrov. Zaključni račun za leto 2012 je bil po poročilih odborov in razpravi sprejet.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne, odpadne in padavinske vode na območju Občina Ivančna Gorica
Občinski svet je obravnaval predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka odvajanju in čiščenju komunalne, odpadne in padavinske vode na območju občine. Spremembe odloka so posledica uskladitve z novo zakonodajo s tega področja in novo metodologijo cen storitev. Odlok zajema celotno območje občine, tudi tisto kjer javna kanalizacija ni predvidena in bodo gospodinjstva
z aprilske seje Občinskega sveta
25. seja Občinskega sveta Občine Ivančna Gorica je potekala v sredo 24. aprila. Na njej so se svetniki in svetnice seznanili z nekaterimi aktualnostmi, kot je priprava projektov za novo šolo v Zagradcu, sprejeli tri odloke in obravnavali tudi poročila naših javnih zavodov.
Uvod v 25. sejo Občinskega sveta je minil v znamenju predstavitve projektov za novo osnovno šolo v Za-gradcu. Kot je že bilo predstavljeno javnosti se bo nova šola gradila na mestu dosedanje in bo omogočala devetletni šolski program, s čimer bo razbremenjena matična OŠ Stična. Šola bo poleg knjižnice in telovadnice imela tudi dva oddelka vrtca. Projekt nove šole krajani toplo pozdravljajo, sredstva za gradnjo pa so že zagotovljena v proračunu za leto 2013 in 2014. Žal za zdaj ni uspelo pridobiti sofinancerskih sredstev s strani države. Občinska uprava pa intenzivno dela na pripravah za začetek gradnje, predvideva se, da bi v maju pripravili dokumentacijo potrebno za vlogo za gradbeno dovoljenje, seveda pa bo pred tem potrebo počakati še na dokončni sprejem Občinskega prostorskega načrta. Začetek gradnje se tako načrtuje v drugi polovici letošnjega leta.
Svetniki so se seznanili s projektno dokumentacijo, v razpravi pa je bilo slišati kar nekaj različnih mnenj, zlasti je še odprto vprašanje ureditve prometnega režima in priključitve na regionalno cesto. Problematika lokacije kjer bo zrasla nova šola je zlasti omejen prostor, ki vpliva tudi na na-
črtovanje gradnje, svetniki in svetnice so se s tem v zvezi v razpravi kar nekajkrat dotaknili tudi predvidene telovadnice, ki bo velikosti košarkarskega igrišča.
V nadaljevanju so člani Občinskega sveta sprejeli dopolnjen predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o odvajanju in čiščenju komunalne, odpadne in padavinske vode na območju Občina Ivančna Gorica, prav tako že v drugič pa so obravnavali Odlok o oglaševanju v Občini Ivančna Gorica. Po objavi v Uradnem listu, bosta oba odloka javnosti na
odvajanje odpadnih vod morala zagotavljati z malimi komunalnimi čistilnimi napravami. Odlok je bil po 24. seji dan v javno razpravo, dopolnjen odlok pa je občinski svet sprejel na 25. seji dne 24.4.2013 in bo objavljen na spletni strani občine na naslovu www.ivancna-gorica.si, v rubriki Odloki in predpisi, takoj po objavi v Uradnem listu RS.
Odlok o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja JKP Grosuplje, d.o.o.
V skladu z ugotovitvami skupščine Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, ki jo sestavljajo župani občin ustanoviteljic, je prišlo do potrebe, da se reorganizira ureditev tega javnega podjetja. Poglavitna novost bodo nove pristojnosti nadzornega sveta, ki bo prevzel določene odgovornosti v zvezi s strateškim vodenjem podjetja. Predvideva se strokovna zasedenost 7-članskega nadzornega sveta. Nadzorni svet bo po novem izvajal tudi razpis in imenovanje direktorja podjetja in opredelil dejavnosti, ki jih bo podjetje opravljalo. Odlok natančneje pojasnjuje tudi kaj pomeni za posamezno občino izstop iz javnega podjetja. V družbo lahko vstopijo drugi partnerji javnega prava nezasebnega kapitala. Predlog odloka je Občinski svet dal v javno obravnavo, dopolnitve pa bo sprejemal na eni izmed prihodnji sej.
voljo tudi na spletni strani občine. Že drugič pa so člani Občinskega sveta obravnavali tudi Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Ivančni Gorica, sprejeti predlog odloka bo sedaj šel v obravnavo Direkciji RS za ceste, ki mora dati soglasje. Na seji so se svetniki in svetnice seznanili tudi s poročili treh javnih zavodov za leto 2012; Zdravstveni dom Ivančna Gorica, Vrtec Ivančna Gorica in Center za socialno delo Grosuplje. Vsa tri poročila so dostopna na spletni strani občine v gradivu za 25. sejo Občinskega sveta.
Ob kocu seje so bili na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja sprejeti naslednji sklepi: za predstavnike ustanovitelja v svet Vrtca Ivančna Gorica so bil imenovani Irena Brodnjak, Stanko Kuplenk, Urška Rus, v svet OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični Majda Verbič, Ignacij Kastelic ml. in Marina Koščak), predstavnik Občine v komisiji za sprejem otrok v vrtec pa je postala Darka Zupanc Puš. Občinski svet pa ni potrdil predloga o imenovanju Marinke Piškur za predstavnico lokalne skupnosti v svetu Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica.
Matej Šteh
Odlok o tržnem redu tržnice v Ivančni Gorici
Občinski svet je obravnaval spremembe in dopolnitve Odloka o tržnem redu tržnice v Ivančni Gorici. Tržnica je bila vzpostavljena v maju 2011, po skoraj dveh letih pa je prišlo do nekaterih sprememb v zvezi z določitvijo pristojbin za uporabo prodajnih mest in spremembami obratovalnega časa tržnice. Po novem bodo ponudniki na tržnici dolžni plačati tudi pristojbino za stojnico, pripravljeni so trije različni razredi pristojbin. Cenik se določi s sklepom župana, enkrat letno. Poenoten je tudi zimski in letni obratovalni čas od 8. do 12. ure.
Poročilo KVIAZ-a
Ob koncu seje se je Občinski svet seznanil s poročilom Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja (KVIAZ). Občinski svet bi moral izglasovati predstavnike v svet Vrtca Ivančna Gorica in svet Srednje šole Josipa Jurčiča, vendar je bilo glasovanje odloženo s pogojem da se pridobi mnenje Komisije za preprečevanje korupcije, kako voditi tovrstne postopke.
Prostori sejne sobe v kateri je potekala 24. seja Občinskega sveta so bili tokrat okrašeni z razstavljenimi slikami članov Kulturnega društva likovnikov Ferda Vesela.
Matej Šteh
Namig za premik
9. 5. ob 19. uri, Družbeni center Krka, Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu
11. 5., Metnaj in Višnja Gora, 36. Rally Saturnus
18. 5. ob 19.30 uri, športna dvorana OŠ Šentvid pri Stični, Slavčkova podoknica s Povratniki
18.	5., kulturni dom Ambrus, delavnica ustvarjanja iz gline
19.	5. ob 11. uri, športno igrišče v Stični, Spretnostna vožnja MK Fire Group
22.	5. od 7. - 12. ure, OŠ Šentvid pri Stični, krvodajalska akcija
23.	5. od 7. - 13. ure, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, krvodajalska akcija
23.	5. ob 17. uri, Kulturni dom Ivančna Gorica, Predstavitev knjige Leopolda Severja
24.	5. OSREDNJA SVEČANOST OB OBČINSKEM PRAZNIKU
26. 5. ob 11. uri, Dolina pod Kalom, Pokalno tekmovanje Slovenije v motokrosu
26. 5., Krka, 37. Kajakaški spust po reki Krki
26.5. ob 15. uri, Dob pri Šentvidu, Pritrkovalsko srečanje Dolenjske in Bele krajine
Organizatorje prireditve vabimo, da sporočite prireditve, ki jih organizirate in objavljene bodo v spletnem napovedniku prireditev na občinski spletni strani www.ivancna-gorica.si in v Klasju. Podatke o prireditvah lahko oddate preko spletnega obrazca Namig za premik, ali preko elektronske pošte na naslov urednik@ivancna-gorica.si
4
Občina
april 2013
številka 3
Ambrus
objarl^SerrndckJ^
Kratke občinske
Začenja se obnova fasade na stavbi knjižnice oz. Zadružnega doma. Dela naj bi se končala do konca maja, zgrajena bo tudi klančina za invalide, investicijo pa si občina glede na lastniški delež deli s kmetijsko zadrugo. Uporabniki storitev v tem objektu so na-prošeni, da upoštevajo spremenjene razmere v času obnove. Izvedena so tudi vzdrževalna dela na fasadi občinske stavbe na Sokolski ulici 8, kjer se bo uredila tudi zunanja okolica.
Za dograditev vrtca v Višnji Gori je naročen idejni projekt. Gradnja poslovilnega objekta na Muljavi je v teku, kanalizacijsko omrežje je zaključeno.
Za novo šolo v Zagradcu se pripravlja Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD).
Gradnja kanalizacije v Šentvidu je v polnem teku.
Občina je prejela tri ponudbe na javnem razpisu za asfaltiranje v letu 2013. Sledil bo izbor najugodnejšega ponudnika. Žal pa je izredna zima potrošila za zimsko službo več kot milijon sredstev, predvidenih za vzdrževanje cest, zato bo letos nekoliko manj obnovljenih cest, kot je bilo sprva načrtovano.
Izbran je izvajalec za izvajanje gospodarske javne službe zavetišča za zapuščene živali na območju občine Ivanč-na Gorica za leto 2013 (Meli center, Repče).
Zaključen je razpis za sofinanciranje športne dejavnosti, v postopku so razpisi za kulturo, turizem in kmetijstvo.
Občina je podelila zobozdravnici Anki Perpar koncesijo za odraslo zobozdravstvo v višini 0,5 tima. Aprila se je iztekel rok za oddajo vloge za vključitev otrok v Vrtec Ivančna Gorica v prihodnjem šolskem letu. Vloge bo obravnavala komisija v mesecu maju.
Športno društvo Muljava je tudi s pomočjo občine uredilo športno igrišče za muljavsko šolo, otroško igrišče pa bo kmalu začelo nastajati tudi v Am-brusu.
V	sredini maja bo na tržnici v Ivančni Gorici potekal t. i. »spomladanski sejem«. Razvojni center Srca Slovenije bo v Grčiji predstavil našo tržnico, župan pa je sprejel sklep o določitvi cen za najem stojnega prostora na tržnici. Občina je naročila lasersko skenira-ni posnetek grajskega hriba v Višnji Gori, načrtuje se obnova pešpoti do gradu in obnova cvingerja v starem mestnem jedru.
Planinska društva Šentvid pri Stični, Polž in Gorniški klub Limberk so skupaj z Občinsko turistično zvezo začela pripravljati krožno pešpot Prijetno domače, ki bo povezovala vseh dvanajst turističnih točk naše občine.
V	Ambrusu so sprejeli novo gasilsko vozilo, uradni prevzem vozila pa bo potekal v mesecu juliju.
Na seji štaba Civilne zaščite so ekipe prvih posredovalcev prve pomoči prejele novo opremo, nekatera gasilska društva pa potopne črpalke za posredovanje ob naravnih nesrečah.
Gašper Stopar
n lj*•■
Začela se je gradnja vodovoda Kuželjevec - Korinj
Petrol je začel graditi kotlovnica za daljinsko ogrevanje na lesno biomaso pri šolskem centru.
Sklenjen je dogovor, da se začne nekdanja podružnična šola v Hrastovem Dolu urejati v »družbeni center« za področje KS Dob, v katerem bo večnamenska dvorana in prostori za posamezna krajevna društva.
V Dobu je postavljena varnostna ograja ob glavni cesti v dolžini 250 m.
Občina je naročila pometanje cest in pločnikov v krajevnih središčih.
Vse se je začelo z Ivankinim sejmom
Za nami je 6. velikonočni Ivankin sejem na Sokolski ulici Na t. i. cvetno soboto 23. marca je bilo v središču Ivanč-ne Gorice zopet pestro sejemsko razpoloženje, saj je že šesto leto zapored potekal na Sokolski ulici tradicionalni Velikonočni Ivankin sejem. Obiskovalci so lahko izbirali v bogati ponudbi med več kot 30 stojnicami, ki so poleg redne ponudbe lokalnih pridelkov in izdelkov domače obrti nudile tudi cvetne butarice in velikonočne dobrote.
Tradicionalni velikonočni Ivankin sejem, ki ga je občina Ivančna Gorica prvič organizirala leta 2008, se je po nekaj letih dobro uveljavil, prav s tem sejmom pa je začela nastajati tudi ideja o redni tedenski tržnici. Tako se je iz enkratnega dogodka v letu razvila redna tržnica v Ivančni Gorici, ki od maja 2011 vsako soboto dopoldan ponudi pridelke in izdelke iz lokalnega okolja.
Tudi letos so na Ivankinem sejmu svoje dobrote s podeželja predstavile in ponudile naše kmetije z ekološko in integrirano pridelavo ter pridelovalci zdravilnih zelišč in drugih domačih pridelkov in izdelkov. Prvič pa je bila organizirana tudi t. i. izmenjava semen, saj so lokalni kmetovalci na svojih stojnicah poleg pridelkov ponudili tudi različne sorte semen s tradicionalnim poreklom, z lastnih njiv. Tradicionalni sejemski utrip so popestrili rokodelci z izdelki domače obrti in naši pridni čebelarji, manjkale pa niso tudi praznične dobrote pridnih podeželskih žena. Predstavljala so se nekatera društva, kot so TD Ivančna Gorica in KO RK Ivančna Gorica, svoje dejavnosti in projekte je predstavljala tudi matična OŠ Stična.
Sejem je uradno z nagovorom odprl župan Dušan Strnad, ki je izrazil svoje zadovoljstvo nad polno ulico stojnic in obiskom številnih občank in občanov. Posebna popestritev dogajanja pa je bila skupina članov Turističnega društva Ivančna Gorica, ki je tržnico obiskala s starimi ročnimi vozili za prevoz blaga, večinoma iz etnološke zbirke Nose z Bojanjega Vrha. Namen njihovega obiska je predstavil idejni vodja skupine, Leopold Sever, obiskovalci pa so lahko videli razne stare, že skoraj pozabljene predmete, kot so razni vozički, cize, »kulce«, »šajtrge« in lesene samokolnice. Članica TD Ivančna Gorica Ema Grünbacher pa je zapela tudi himno t .i. kulčarjev. Kot je v navadi je bilo tudi tokrat poskrbljeno za dogajanje na odru, kjer so nastopali različni kulturni izvajalci. Brez Godbe Stična tudi tokrat ni šlo, nastopili so še mladi harmonikar iz KD Gledališče Krka, učenci Glasbene šole Grosuplje podružnica Ivančna Gorica, Pevci ljudskih pesmi Studenček in plesalke Plese šole Guapa.
Bogato sejemsko dogajanje je zaznamovalo tudi lepo število obiskovalcev in kupcev, vsem pa je bilo naklonjeno tudi vreme, saj ga je že naslednji dan zopet zagodel sneg.
Matej Šteh
JKP Grosuplje obvešča lastnike stanovanjskih stavb na Muljavi
Delavci Komunalnih gradenj zaključujejo z gradnjo kanalizacije na Muljavi. Izvajajo se še dela na ureditvi prizadetih zasebnih in cestnih površin in upravna opravila zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja. Sočasno na že zgrajeni čistilni napravi poteka tudi poskusno obratovanje, tako da bo po pridobitvi uporabnega dovoljenja že možno pristopati k priključevanju posameznih stanovanjskih stavb na zgrajeno kanalizacijsko omrežje. S tem v zvezi izvajalec javne službe obvešča lastnike stanovanjskih stavb o postopku priključitve na javno kanalizacijsko omrežje. Izvajalec javne službe, JKP Grosuplje bo takoj po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kanalizacijo vsaki stavbi iz območja zgrajene kanalizacije poslal dopis, s katerim bo uradno pozval lastnika stavbe, da mora v roku šestih mesecev na JKP Grosuplje pridobiti soglasje za priključitev stavbe, na Občino Ivančna Gorica pa podati vlogo za izračun komunalnega prispevka ter izvesti kanalizacijski priključek. Pri tem bodo morali obstoječe greznice opustiti in odpadne vode priključiti na kanalizacijo direktno, mimo greznic. V tem primeru se obstoječa greznica lahko preuredi v zbiralnik deževnice za zalivanje in drugo koristno uporabo.
Vse informacije okoli postopkov priključevanja stavb na kanalizacijsko omrežje lahko občani z območja novozgrajene kanalizacije na Muljavi dobite pri izvajalcu javne službe vsak delovni dan med 8. in 14. uro na telefonski številki 01 788 89 24 ali na elektronskem naslovu: nejc.vesel@jkpg.si, kamor lahko posredujete vprašanja, v nekaj dnevih pa prejmete pisni odgovor.
Navodila za izvedbo gradbenih del za priklop na javno kanalizacijo Muljava
Kanalizacijski priključek je del stanovanjske stavbe ali drugega objekta, ki je v lasti uporabnika in se iz njega odvaja komunalna odpadna voda v javno kanalizacijsko omrežje.
Odvod komunalnih odpadnih voda se izvede iz objekta v hišni jašek, ki je že postavljen na zemljišču uporabnika ali v njegovi bližini.
Uporabniki morajo iz objekta do obstoječega hišnega jašek položiti PE cev (togost razreda min. SN 8), premera (min. 160 mm). Cev mora biti položena na peščeno posteljico (0 - 8 mm granulacije) ter po položitvi zasuta z enakim peskom najmanj 10 cm nad temenom cevi. Na celotni trasi priključne cevi mora biti 30 cm nad temenom cevi vgrajen opozorilni trak (skica priključka - SLIKA 1, detajl obsutja kanalizacijske cevi - SLIKA 2).
ffl	
	■ ;
PREREZ C EU!

E B '*■-- mi -i"
•t/ji**
'i 1MB- iA-.if , rj„; > WT.*» ~ "T UMWUMtaK; «OH
Slika 1
Slika 2
Zupan pri naših jubilantih
Župan Dušan Strnad tudi v letošnjem letu obiskuje devetdesetletnike, v zadnjem mesecu je tako obiskal kar dve občanki, ki sta dopolnili okroglih 90 let. Letos bo skupaj tako visoko obletnico praznovalo kar 28 občanov. V minulem mesecu je obiskal Antonijo Skubec iz Debeč, ki je 23. marca praznovala svoj častitljivi 90. rojstni dan.
Še posebej slovesno je bilo 28. marca v Brezovem Dolu, kjer se je v krogu domačih okroglega jubileja veselila Terezija Pečjak. Njen praznik so poleg župana Dušana Strnada obeležili tudi fantje iz ambruškega pevskega zbora. Praznovanje je bilo tako zaznamovano z veselim razpoloženjem.
Priporočljiv najmanjši padec kanalizacijskega priključka je 2 mm/m. Padec nivelet kanalizacijskih priključkov ne sme biti večji od 5 cm/m. Pri večjih padcih se izvedejo višinske kaskade.
Kanalizacija mora biti vodotesna in izdelana v skladu z določili Pravilnika o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Ivančne Gorice (Ur. l. RS, št. 38/09).
Pomembno:
-	Obstoječe greznice je ob priključitvi na javni kanalizacijski sistem potrebno odklopiti.
-	Obstoječe greznice se lahko uporabi tudi kot zadrževalnike meteornih vod in nato vodo uporabi za zalivanje, pranje avtomobilov ...
-	V javni kanalizacijski sistem se sme priklapljati samo fekalni del kanalizacije uporabnika.
-	Meteorne vode iz dvorišč in streh morajo uporabniki ponikati na lastnem zemljišču.
-	V kanalizacijski sistem je prepovedano metati: razne krpe, osvežilne robčke, palčke za ušesa, damske vložke, tampone, kondome, jedilno in drugo olje, ostanke hrane, razna čistila, strupe.
JKP Grosuplje d.o.o.
Naj še omenimo, da je voščilo ob okroglem jubileju po pošti prejela tudi občanka Lidija Zajc, ki je 23. februarja v Domu starejših občanov Grosuplje prav tako praznovala devetdeset let.
Gašper Stopar
Mali oglasi
V	Ivančni Gorici oddamo v najem trgovski lokal, primeren za umirjeno dejavnost, velikosti 50 m2.
Informacije: 051 613 861.
Prodam enosobno stanovanje v centru Ivančne Gorice. Informacije: 064 108 655.
Ugodno prodam zazidljivo parcelo nad Temenico, sončna lega, mirna lokacija, voda in elektrika ob parceli. Informacije: 031 304 569.
V	Spodnji Dragi pri Ivančni Gorici prodamo parcelo s pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, v izmeri 1217 m2, asfaltni dostop, služnosti urejene, mirna lokacija ob gozdu, na koncu vasi.
Informacije: 041 221 051.
6
Stranke
april 2013
številka 3
Ä»
objarl^SerrndckJ^
Sprejeli smo rebalans 2013 in proračun 2014, država pa cepeta na mestu
Svetniki svetniške skupine SDS v sestavi Janez Mežan, Jernej Lampret, Irena Brodnjak, Janko Zadel, Ignacij Kastelic, Vera Hribar, Alojz Šinkovec, Andreja Miše in Tomaž Smole, smo podprli načrte občinske uprave za naslednji dve leti.
Za nami sta spet dve seji, na katerih smo potrdili načrte za naprej in se seznanili s poročili za nazaj. Na seji 6. februarja smo podprli rebalans proračuna 2013 in predlog proračuna 2014. Pozdravljamo vse nove investicije in črpanje nepovratnih sredstev. V nadaljevanju smo se seznanili in podprli tudi program dela Občinskega sveta in program dela nadzornega odbora - nadzor za leto 2013. Sprejeli smo tudi letni program športa in glasovali za Predlog Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Ivančna Gorica.
Na drugi seji 20. marca pa smo po
poročilu župana o aktualnih dogodkih najprej potrdili in sprejeli dopolnjen predlog Proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2014. Kljub temu, da so bili določeni dodatni predlogi sprejeti, smo ugotovili, da so posamezni svetniki in svetnice (Neodvisna lista optimist, Neodvisna Juretova lista) glasovali proti. Ali to pomeni, da so proti izgradnji šole v Zagradcu, proti izgradnji kanalizacije v naši občini, izgradnji vodovoda na Korinj, ... ?
Zaključni račun proračuna Občine Ivančna Gorica za leto 2012 smo sprejeli v naslednji točki. V nadaljevanju smo sprejeli še tri odloke, in sicer najprej Odlok o spremembah
in dopolnitvah odloka o odvajanju in čiščenju komunalne, odpadne in padavinske vode na območju Občina Ivančna Gorica, s katerim se ureja način izvajanja te gospodarske javne službe. Prav tako je bilo nujno urediti zaradi neusklajenosti Odlok o ustanovitvi in organiziranju javnega podjetja Javno komunalno podjetje Grosuplje, ki so ga podprli in sprejeli tudi v drugih dveh občinah. Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o tržnem redu tržnice v Ivančni Gorici pa smo določili višino pristojbin za uporabo prodajnih mest, spremembo obratovalnega časa tržnice. Na koncu smo se seznanili še s poročilom KVIAZ-a.
Glede na to, da občina dobro deluje pa so toliko bolj zaskrbljujoče informacije z državnega vrha. Potem, ko je prišlo do menjave oblasti, presenečeno spremljamo spremenjeno retoriko tistih, ki so še nedolgo nazaj govorili o uničujoči politiki vlade Janeza Janše in o veleizdaji, sedaj pa brez zadrege ugotavljajo, da so taki ukrepi nujno potrebni in celo v tujini razlagajo, da bodo sedaj nadaljevali to isto politiko kot edino smiselno (finančni minister). Ali je šlo zgolj za menjavo oblasti za vsako ceno? Ali smo zato izgubili par dragocenih mesecev pri izhodu iz krize? Ne bomo preveč kritični, saj si vsaka vlada zasluži svojih 100 dni, vendar
pa prve poteze predvsem pa prvi medijski nastopi, ki močno vplivajo na kredibilnost države in finančne trge niso spodbudni. Iskreno upamo, da bodo ljudje, ki imajo v rokah usodo naše države sposobni izpeljati potrebne reforme in ukrepe ter nadaljevati že začete in to čim prej!
Janez Mežan, vodja svetniške skupine SDS
Občinske skrivnosti
Naša občina ima v preostanku mandata tega občinskega sveta dokaj zahteven načrt investicij. Zajeten nabor investicij je deloma posledica nerealiziranih ciljev v preteklih dveh letih, deloma pa, kar je tudi pomembno, jasno izraženih potreb občanov. Kot lokalna skupnost je občina zavezana izpolniti dogovorjene okoljske cilje, ki so bili postavljeni že pred leti, čas izpolnitve pa se hitro približuje. Občina bo morala aglomeracije urediti do konca leta 2015, medte, ko je za posameznike, ki niso vezani na izgradnjo in priklop na lokalno čistilno napravo, rok za postavitev male čistilne naprave do leta 2017. Poleg teh investicij, ki so pomembne tudi na nacionalnem nivoju, ima -mo občani tudi druge potrebe, ki se uresničujejo v okviru izgradnje šol, vrtcev, igrišč, cest in ostalih objektov. Vse te investicije imajo svoj začetek, ki se kaže v obliki pobud, ki jih podajamo poleg občine same tudi občani,
svoje nadaljevanje, ki se pojavi kot projektna dokumentacija in uvrstitev v proračun, in pa svoj srečni zaključek s samo izgradnjo in uporabo. Normalno je, da se občani želimo dejavno vključiti v te procese, eni bolj, drugi pač manj, odvisno od potreb, zanimivosti projekta, ali od vpliva projekta na naše življenje. Zato je seveda nujno, da so projekti, ki nedvomno vplivajo na našo kakovost življenja, dostopni občanom. To so projekti, ki na najosnovnejši ravni povedo, kakšen cilj ima projekt, kako se bo izvedel, za kakšen znesek in seveda v kakšnem roku. Projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja in projekti za izvedbo niso predmet tega interesa. Optimisti smo prepričani, da je treba občinske načrte predstaviti javnosti, pretresti njih namen in vsebino, ter jim šele nato dati podporo ali pa kritiko na občinskem svetu. Brez projektov, v katere bi imeli jasen vpogled, si javnost ne more ustvariti jasne slike o
investiciji, prav tako občina brez njih ne more računati na kakršnokoli državno pomoč pri realizaciji. Ta pomoč pa, čeprav pičla, pomeni dandanes dragocen prispevek k realizaciji potreb in želja, ki jih ima naša občina. Občina doslej teh dokumentov iz neznanih vzrokov ni želela predati občinskim svetnikom. Potrjevanje teh dokumentov je, skladno s Poslovnikom Občine Ivančna Gorica, v izključni pristojnosti župana. Optimisti pa smo prepričani, da to ni ovira, da se projekti po tej potrditvi ne predstavijo tudi širši javnosti. Po zadnji seji občinskega sveta smo od odgovornih dobili zagotovilo, da bo izdelana projektna dokumentacija postavljena na ogled.
Z vztrajanjem po javnem in odkritem
predstavljanju projektov v obliki investicijske dokumentacije, ki je vidna vsem občanom, želimo opozoriti tudi na problem realizacije nekaterih ključnih projektov (kot na primer opremljanje aglomeracij s kanalizacijami). Naj trditev podkrepimo z nekaterimi podatki, povzetimi po Zaključnem računu Občine Ivančna Gorica za l. 2012. Realizacija načrta razvojnih programov je bila 41,20 %, od tega na področju varovanja okolja in naravne dediščine le 30,46 %. Od načrtovanih projektov je občinska uprava in župan uspela realizirati le slabo tretjino načrtovanih projektov. Stanje na računih občine se je glede na leto 2011 spet povečalo, kljub temu da občina vseh svojih nalog ni opravila v zadovoljivi meri.
Z opozarjanjem na težave pri realizaciji proračuna želimo, da se občinski proračun sprejema na realnih temeljih, projekti pa morajo biti izpeljani transparentno in skrbno, saj gre za porabo denarja nas vseh in za nas vse.
Seveda se bomo pri »na ogled postavljeni podobi« držali načel in kot kopitarji sodili »le čevlje«.
Rado Javornik, Urška Rus, Neodvisna lista Optimist
NEODVISNA LISTA
Delaj dobro,
misli pozitivno!
Vabilo na tabor Nove Slovenije
Dragi občani in občanke Ivančne Gorice, člani in članice OO N.Si Ivančna Gorica, simpatizerji in simpatizerke Nove Slovenije, vabljeni v naročje kamniških planin, v nedeljo 26. maja 2013 na tabor Nove Slovenije in ogledom znamenitosti občine Kamnik.
Pred in po uradnem programu tabora boste imeli lepo priložnost, da obiščete številne druge naravne znamenitosti, kjer si boste lahko oddahnili in nauži-li naravnih lepot. Vabljeni, da nedeljo preživite z nami, zato vas vabim, da se prijavite in z nami preživite zadnjo nedeljo v maju
NSi
Nova Slovenijo
Krščanska ljudska stranka
PROGRAM TABORA NSi - Kamnik, 26. 5. 2013 dopoldan	možnost obiska svete maše v Kamniku in okolici
10:00 - 12:00 zbiranje udeležencev na prireditvenem prostoru 12:00 - 13:30 osrednji uradni program tabora z nagovori in
glasbenim programom 13:30	druženje in zabavno popoldne z
Ansamblom Saša Avsenika
Popoldne bo tudi posebna nogometna tekma med ekipo Nove Slovenije in ekipo PAX (Slovensko duhovniško nogometno reprezentanco). Prijave zbira predsednik OO Nove Slovenije Ivančna Gorica, Anton Černi-vec (041 647 938). Se vidimo!
OO N.Si Ivančna Gorica
c e m e n t n j
ROJEČ
7 Z D e L K J
CEMENTNI IZDELKI ANTON ROJEČ s.p.
www.rojec.net
DOBRA MERA ZA POŠTENO CENO
PRODAJA CERTIFICIRANIH TRANSPORTNIH BETONOV
Z DOSTAVO IN ČRPANJEM
BETONSKO IZDELKI ZA GRADNJO PO TRAJNO NIZKIH CENAH
O BETONSKE BLOKE; širine 12-20-25-30 cm O BETONSKE VOGALNE BLOKE; 20-25-30 cm O OPEČNE VOGALNE BLOKE; 20-30 cm O OPAŽNIKE - SKARPNIKE S POLOVICARJI širine 20-30 cm

ELEMENTI
DIMNIK
Na Krki je potekala konferenca o inovativnih lokalnih skupnostih
Svoje inovativne projekte je predstavila tudi Občina Ivančna Gorica 21. marca je potekala na Krki konferenca o inovativnih lokalnih skupnostih (InLoCom), društvi pripravila Razvojni center Srca Slovenije in družba Vibacom. InLoCom gibanje projekte v lokalnih skupnostih.
ki sta jo v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica in lokalnimi vsako drugo leto podeljuje priznanja za najbolj inovativne
Naša občina sicer ni bila med prejemniki priznanj, je pa bilo gostovanje dogodka lepa priložnost, da se občina predstavi širši javnosti. Ne nazadnje je konferenco naša občina gostila kot aktivna članica Razvojnega partnerstva Srca Slovenije, udeležili pa so se jo predstavniki občin in različnih javnih in zasebnih organizacij s področja turizma, kulture in gospodarstva, predvsem iz območja Srca Slovenije in tudi širše po Sloveniji in tujine. Goste je v dvorani Družbenega centra Krka v uvodnem nagovoru pozdravil župan Dušan Strnad, ki je med drugim poudaril, da je za uspešno delovanje lokalnih skupnosti ključno povezovanje in vključevanje ljudi iz različnih področij. Kot primer je navedel uvedbo blagovne znamke »Prijetno domače«, ki je skupna zgodba vseh krajevnih skupnosti in turističnih ponudnikov, povezanih v 12 biserov občine Ivančna Gorica.
Podžupan Tomaž Smole pri predstavitvi glavnih ciljev našega lokalnega razvojnega programa
Prvi vrhunec srečanja je bila razglasitev letošnjih prejemnikov priznanj za najboljinovativne projekte lokalnih skupnosti. Izmed prijavljenih projektov so bili nagrajeni naslednji:
-	»BTC City in ženski smučarski skoki na Ljubnem ob Savinji« (BTC d. d. Ljubljana)
-	»Sprehod skozi preteklost vasi ob vodni učni poti« (KUD Fran Ma-
Vaje za sprostitev
selj Podlimbarski, Krašnja v občini Lukovica)
-	»Dežela kozolcev« (Občina Šen-trupert)
-	»Abrahamov ključ Srca Slovenije« (Turistično društvo Polšnik)
-	»Oglarjenje v Oglarski deželi« (Miroslav Brinovec)
-	»Živa dvorišča Maribora« (HIŠA! Društvo za ljudi in prostore)
V nadaljevanju konference so bile izpostavljene tudi nekatere inovativne lokalne zgodbe iz območja Srce Slovenije, med njimi tudi dva razvojna projekta iz občine Ivančna Gorica. Podžupan Tomaž Smole je predstavil pristop k razvojni strategiji naše občine, ki s sprejetim Lokalnim razvojnim programom temelji na petih ključnih stebrih; medgeneracijsko sodelovanje, turizem, lokalna samooskrba, energetika, prostorski razvoj. Prav na medgeneracijsko sodelovanje se je nanašal tudi prispevek dr. Jožeta Ramovša iz Inštituta Antona Trstenja-ka, ki je zbranim predstavil raziskavo »Zdravo staranje in kakovostno sožitje«, ki jo je inštitut v lanskem letu iz-
V nedeljo 17. marca je v občini Hir-schaid potekal tradicionalni Pomladanski (velikonočni) sejem, na katerem je svoje izdelke in storitve ponudila tudi manjša delegacija ponudnikov iz naše občine. Skupina podjetnikov je v Hirschaid sicer prispela že dan prej in opravila pogovore s predstavniki občine o krepitvi gospodarskih odnosov med obema občinama. Kot je že znano se je tovrstno navezovanje stikov zlasti začelo razvijati po prvem obisku naših podjetnikov pred enim letom, ki ga je organizirala Občina Ivančna Gorica. Glavni dogodek je sledil v nedeljo ko je svoja vrata odprl letošnji tradicionalni spomladanski sejem. Svoje izdelke in storitve je obiskovalcem ponudilo preko 100 ponudnikov, ki so s svojimi stojnicami z obeh strani zapolnili skoraj kilometer dolg prireditveni prostor na tamkajšnji glavni ulici, Nürnberger Alle. Ponudnike iz naše občine so predstavljali: Strojno vezenje - Vezaj Jerica Vlašič s.p., Mesarstvo in trgovina Mici Maver s.p. in Farma polžev »Zu-pet & Genorio« Stična; obiskovalcem pa so bili na voljo tudi izdelki, ki jih tržita Joži Pevec in Samo Kenda. Nekateri ponudniki so se v Nemčiji predstavljali prvič, spet drugi so že
stari znanci občanov občine Hirscha-id. Omenjeni dogodek pa ni ponudil samo priložnosti za predstavitev izdelkov naših ponudnikov, temveč se je izkazal tudi kot imenitna priložnost za vzpostavljanje novih poslovnih stikov med podjetniki in predstavniki iz obeh občin. Živahno sejemsko vzdušje je namreč omogočilo ne le sproščeno klepetanje z mimoidočimi, pač pa so naši ponudniki izkoristili priložnost za resne pogovore s tamkajšnjo podžupanjo gospo Romano Kreis, gospodom županom Andreasom Sc-hlundom in ostalimi vidnejšimi predstavniki občine Hirschaid. Seveda ni
peljal s pomočjo številnih prostovoljcev iz naše občine in bo služila kot osnova za reševanje problematike starejšega prebivalstva. Nad predstavljenimi slovenskimi praksami so bili med številnimi obiskovalci navdušeni tudi strokovnjaki s področja inovativnosti iz Nemčije, Francije, Italije, Litve, Irske, Romunije in Malte, ki jih v teh dneh v Sloveniji gosti Razvojni center Srca Slovenije v okviru mednarodnega projekta IN--EUR. Prisotni so bili tudi predstavniki Srca Istre iz Pazina, ki navezujejo stike s Srcem Slovenije. Dogodek, ki ga je gostila Krka, je bila seveda tudi lepa priložnost za promocijo naše turistične ponudbe. Občin-
Dr. Jože Ramovš je spregovoril o projektu Starosti prijazna občina Ivančna Gorica
ska promocijska stojnica in stojnice TD Krka, Jurčičeve domačije in krške šole so to priložnost povsem izkoristile, svoje pa so dodale tudi pridne podeželske žene iz Krke in okolice.
Matej Šteh
Nagrajeni inovativni projekti
Projekt BTC City in ženski smučarski skoki predstavlja projekt ženskih smučarskih skokov v Ljubnem pri Savinji, pri katerih so z družbeno odgovornim pristopom povezali prostovoljce, gasilce, študente in upokojence iz lokalne skupnosti. Kot inovativen slovenski projekt je bila prepoznana tudi pobuda Živa dvorišča Maribora, ki s kulturnimi dogodki oživlja pozabljene mestne prostore in jih ponovno spreminja v prostore druženja.
Nagrajeni so bili tudi štirje drugi projekti, ki so uspešni v Srcu Slovenije: Dežela kozolcev v Šentrupertu, edini muzej na prostem s kozolci na svetu; Abrahamov ključ, ki povezuje 50-letnike s plemenitim poslanstvom; ohranjanje tradicije oglarjenja v Oglarski deželi (Dole pri Litiji) in prikaz preteklosti ob vodni učni poti Krašnja (Lukovica).
Javni poziv delodajalcem
Objavljen je nov Javni poziv delodajalcem za vključitev v regijsko štipendijsko shemo Ljubljanske urbane regije za šolsko/študijsko leto 2013/2014, ki omogoča 50 % sofinanciranje štipendiranja delodajalcem iz Ljubljanske urbane regije.
Rok za oddajo vlog delodajalcev je 28. 6. 2013.
Prijavna dokumentacija je dosegljiva na spletnem naslovu www.rralur.si. Informacije: (01) 306 19 05, lur@ljubljana.si
Krepitev gospodarskega sodelovanja
Spomladanski sejem v pobrateni občini Hirschaid z gospodarsko delegacijo iz občine Ivančna Gorica
manjkala tudi stojnica s turističnim propagandnim materialom naše občine.
Udeležba na tradicionalnem Pomladanskem sejmu v Hirschaidu z vidika ponudnikov in predstavnikov iz naše občine pomeni dobro priložnost za graditev poslovnih in prijateljskih stikov s pobrateno občino, zato že razmišljajo kajbodo v Hirschaidu ponudili oktobra, ko bo tam potekal Jesenski sejem. Prepričani smo, da se jim bo takrat pridružil še kakšen ponudnik.
Miha Genorio
Ivanška stojnica na sejmu v Hirschaidu
Sešel se je županov podjetniški kolegij
V	aprilu so se na četrtem delovnem srečanju sešli člani županovega podjetniškega kolegija. Kolegij obrtnikov in podjetnikov iz občine Ivančna Gorica je župan Dušan Str-nad ustanovil lansko leto kot posvetovalno telo pri spodbujanju gospodarstva v občini. Člani kolegija so tokrat sprejeli načrt aktivnosti na področju spodbujanja lokalnega gospodarstva v letošnjem letu.
Tokratnemu srečanju sta prisostvovala tudi predstavnika iz pobratene občine Hirschaid, ki sta se v tistih dneh mudila v naši občini. Našim podjetnikom sta predstavila nekaj pobud za krepitev gospodarskega sodelovanja obeh občin.
V	sklopu županovega podjetniškega kolegija je namreč lani prišlo tudi do obiska gospodarske delegacije v pobrateni občini Hirschaid in organizacije prvega obrtno-podjetniškega sejma v naši občini. Predstavnika iz občine Hirshaid sta tokrat predstavila možnost, da na njihovih javnih razpisih kot izvajalci sodelujejo tudi naši podjetniki, zainteresirani pa so tudi, da bi njihovi dijaki opravljali strokovno prakso v nekaterih večjih podjetjih v naši občini. Seveda bi enaka možnost obstajala tudi za naše dijake, s tem pa bi mlade iz obeh občin vključili v mednarodno izmenjavo. Člani podjetniškega kolegija so pozdravili pobude, izrazili pa so tudi zanimanje za oglaševanja oz. predstavitev naših podjetij v občinskem glasilu občine Hirschaid.
Sicer pa so na področju spodbujanja lokalnega gospodarstva v naši občini za letos predvidene naslednje aktivnosti; vzpostavljen bo spletni občinski poslovni imenik, ki bo preveden tudi v tuji jezik, poraja pa se ideja o organizaciji dogodka, na katerem bi ivanški obrtniki in podjetniki svojo dejavnost in zaposlitvene možnosti predstavili dijakom in študentom. Člani kolegija so obravnavali tudi predlog programa Območne obrtne zbornice Grosuplje za letošnje leto in se odločili, da letošnja sredstva v proračunu Občina nameni za vsebine, ki so jih obravnavali ter da se še bolj aktivno pristopi k sodelovanju s pobrateno občino ter na tak način izkoristi ponujene priložnosti. Ob zaključku se je podjetniški kolegij opredelil še do pobud nekaterih podjetnikov, ki bi radi sodelovali in sklenil, da je podjetniški kolegij odprt za vse.
Gašper Stopar
8
Okolje
april 2013
številka 3
Ambrus
objarl^SerrndckJ^
Poročilo o učinkovitosti čiščenja odpadnih vod na območju občine Ivančna Gorica v letu 2012
Na območju občine Ivančna Gorica delujeta dve čistilni napravi v upravljanju Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, in sicer komunalna čistilna naprava Ivančna Gorica in mala komunalna čistilna naprava Šentvid pri Stični. Komunalna čistilna naprava Ivančna Gorica
Čistilna naprava Ivančna Gorica je komunalna čistilna naprava (KČN). Zgrajena je bila leta 1985. Kanalizacijski sistem, ki vodi do čistilne naprave Ivančna Gorica, je mešan. To je naprava z zmogljivostjo 15.000 populacijskih enot (PE) in je na občutljivem območju. Čistilna naprava obratuje s primarno in sekundarno stopnjo čiščenja (mehanska in biološka stopnja). Prispevno območje so naselja Gabrje pri Stični, Stična, Ivančna Gorica, Škrjanče, Malo Hudo, Stranska vas ob Višnjici, Mrzlo Polje, Vir pri Stični, Mleščevo in Zgornja Draga.
V	letu 2012 se je na KČN Ivančna Gorica očistilo 579.000 m3 odpadnih voda. Poleg tega je bilo sprejetih in očiščenih tudi 1.260 m3 odpadnih vod in gošč iz greznic oziroma malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN).
V	spodnji preglednici so prikazane podatki o meritvah na vtoku in iztoku iz KČN Ivančna Gorica.
Naziv							Št. vzorčenja							Povp.
Parametra		1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	12	vrednost
datum vzorč.	vtok	10.1.	22.2.	19.3.	18.4.	6.6.	5.7.	30.7.	5.9.	24.9.	15.10.	20.11.	6.12.	/
(dd.mm.ll)	iztok	10.1.	22.2.	19.3.	18.4.	6.6.	5.7.	30.7.	5.9.	24.9.	15.10.	20.11.	6.12.	/
čas vzorč.	vtok	10:00	11:00	11:00	11:00	10:00	11:00	10:00	10:00	11:00	11:00	11:00	11:00	/
(hh:mm)	iztok	10:00	11:00	11:00	11:00	10:00	11:00	10:00	10:00	11:00	11:00	11:00	11:00	/
Temperatura	vtok	9,0	7,3	9,4	11,6	15,8	19,0	19,0	12,8	17,7	13,1	13,3	11,5	13,3
	iztok	6,6	5,1	10,1	12,8	18,0	24,0	23,9	10,9	17,6	14,1	12,4	9,0	14,0
PH	vtok	7,7	8,0	7,7	8,0	7,9	7,9	7,9	7,8	7,8	7,7	7,7	8,3	7,9
	iztok	7,8	7,6	8,0	7,9	7,6	7,8	7,7	7,5	7,7	7,5	8,0	7,5	7,7
Neraztop. Sn.	vtok	450	336	410	266	141	206	600	366	416	728	135	91	345,4
(mg/l)	iztok	LOQ	LOQ	22	LOQ	20	33	125	10	23	34	18	19	25,7
Amonijev dušik	vtok	62,0	34,7	56,9	58,4	40,7	18,8	55	45,7	37,2	47,6	12,5	38,2	42,31
(mg/l)	iztok	24,4	20,1	63,6	31,0	LOD	2,4	1,8	3,5	2,6	3,5	9,8	9,6	10,81
KPK	vtok	1148	739	865	757	457	236	980	758	639	947	188	464	682
(mg/l)	iztok	56	52	124	64	50	87	212	34	68	62	36	60	68
(%)	učinek	95	93	86	92	89	63	78	96	89	93	81	87	90,29
bpk5	vtok	688	375	453	311	263	110	488	456	334	488	84	250	358
(mg/l)	iztok	11	LOQ	20	LOQ	12	17	29	10	12	LOQ	10	11	11
(%)	učinek	98	98	96	98	95	85	94	98	96	99	88	96	96,98
Celotni fosfor	vtok	14,4	7,6	12,5	9,2	8,0	4,5	8,3	12,0	10,1	13,0	15,2	9,3	10,34
(mg/l)	iztok	7,4	3,2	7,7	4,8	3,2	6,0	7,2	6,4	6,6	4,2	8,3	6,5	5,69
(%)	učinek	49	58	38	48	60	-33	13	47	35	68	45	30	47,00
Celotni dušik	vtok	83	47	79	72	49	23	86	67	47	61	15	49	56,5
(mg/l)	iztok	38	23	67	39	16	28	58	39	25	9	12	31	27,1
(%)	učinek	54	51	15	46	67	-22	33	42	47	85	20	37	50,82
*LOD - pod mejo določanja - *LOQ - spodnja meja kvantifikacije
Iz preglednice je razvidno, da je bilo med letom izvedenih vseh dvanajst predpisanih meritev. Meritve kažejo, da je prišlo do prekoračitve parametrov na iztoku. Prekoračitev se je pokazala pri parametrih neraztopljene snovi, amonijevega dušika, kemijski potrebi po kisiku (KPK) ter biološke potrebe po kisiku (BPK5).
Letni povprečni učinek čiščenja KČN Ivančna Gorica je bil:
-	po KPK 90,3 %,
-	po BPK5 97,0 %,
-	po celotnem fosforju 47,0 %,
-	po celotnem dušiku 50,8 %.
KČN Ivančna Gorica leži in zajema odpadne vode iz prispevnih območij, ki so opredeljena kot občutljiva območja, in sicer kot občutljivo območje reke Krke, hkrati pa vodno območje Donave. Uredba o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih voda iz komunalnih čistilnih naprav predvideva prilagoditev čiščenja odpadnih vod tako, da parametri komunalne odpadne vode ne presegajo mejnih vrednosti za terciarno čiščenje t. j. postopek čiščenja odpadne vode, s katerim se dosega eliminacija dušika in fosforja. Če upoštevamo tudi te zahteve, čistilna naprava okolje čezmerno obremenjuje tudi pri parametru celotnega dušika in celotnega fosforja. KČN Ivančna Gorica terciarne stopnje čiščenja še nima. Občina Ivančna Gorica je v zaključni fazi pridobivanja kohezijskih sredstev. V sklopu teh sredstev bomo nadgradili tudi KČN Ivančna Gorica s terciarno stopnjo čiščenja.
Mala komunalna čistilna naprava Šentvid pri Stični
Čistilna naprava Šentvid pri Stični je mala komunalna čistilna naprava (MKČN). Projektna zmogljivost naprave je 1950 populacijskih enot (PE). ČN Šentvid pri Stični je zgrajena kot mehansko biološka čistilna naprava v kompaktno
armiranem betonskem bloku, namenjena čiščenju komunalne odpadne vode. Naprava deluje po principu zaporednih faz procesov v ciklu, t. i. SBR tehnologiji. Kanalizacijski sistem, ki vodi do MKČN Šentvid pri Stični, je mešan. Prispevno območje so naselja Šentvid pri Stični in Petrušnja vas, Šentpavel na Dolenjskem, Velike Češnji-ce in Male Češnjice, katerih del je že priklopljen na kanalizacijsko omrežje.
V	letu 2012 se je na MKČN Šentvid pri Stični očistilo 141.000 m3 odpadnih voda.
V	spodnji preglednici so prikazani podatki o meritvah na vtoku in iztoku iz MKČN Šentvid pri Stični.
		Št. vzorčenja	
		1 1 1	2
datum vzorč.	vtok	6.6.	5.9.
(dd.mm.ll)	iztok	6.6.	5.9.
čas vzorč.	vtok	11:00	11:00
(hh:mm)	iztok	11:00	11:00
Temperatura	vtok	13,0	12,4
	iztok	13,9	13,4
KPK	vtok	143	275
(mg/l)	iztok	21	34
(%)	učinek	85	88
bpk5	vtok	46	70
(mg/l)	iztok	LOQ	15
(%)	učinek	86	79
Iz preglednice je razvidno, da sta bili med letom izvedeni dve od dveh predpisanih meritev. Parametra kemijska potreba po kisiku (KPK) in biološka potreba po kisiku (BPK5) sta bila na iztoku iz čistilne naprave pod zahtevano mejno vrednostjo, kar izkazuje ustrezno delovanje čistilne naprave.
Letni povprečni učinek čiščenja MKČN Šentvid pri Stični je bil:
-	po KPK 86,4 %,
-	po BPK5 82,2 %.
Uporabnikom, kateri niso priključeni na sistem javne kanalizacije, je bilo v letu 2012 zagotovljeno izvajanje obvezne občinsko gospodarsko javno službo varstva okolja na področju odpadnih voda. Odpadne vode in gošče teh uporabnikov, ki imajo greznice ali male komunalne čistilne naprave (MKČN) se je prevzelo in očistilo na KČN Ivančna Gorica, ki ima sprejemnico grezničnih gošč. Za več informacij vabljeni na spletno stran Javnega komunalnega podjetja Grosuplje, www.jkpg.si.
Nejc Vesel, uni. dipl. ing. VKI, Operativni vodja za kanalizacijo JKP Grosuplje
Namig
Za učinkovito delovanje čistilnih naprav, greznic in varstvo okolja, lahko poskrbite predvsem na način, da v WC školjke in druge odtoke NE mečete, kar tja ne sodi. To so:
-	razne krpe in tkanine,
-	osvežilni robčki (ki v vodi ne razpadejo),
-	palčke za ušesa,
-	damski vložki in tamponi, kondomi
-	lasje,
-	razni drugi odpadki,
-	jedilno in drugo olje (oddajte ga v CERO Špaja dolina ali ob organiziranem zbiranju nevarnih odpadkov v vašem kraju),
-	ostanki hrane (oddajte jih v zeleni zabojnik za biološke odpadke),
-	razna čistila in dišave (uporaba naj bo v zmernih količinah, ali se jim celo odpovejte),
-	strupi.
WC školjka ni koš za smeti!
*LOD - pod mejo določanja *LOQ - spodnja meja kvantifikacije
Sprejemni preizkusi Glasbene šole Grosuplje za vpis v šolsko leto 2013/2014
IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GLASBA
V glasbeno šolo se lahko vpišejo otroci, ki uspešno opravijo sprejemni preizkus in so v okviru priporočene starosti (glej spletno stran). Ker je število prostih mest omejeno, bomo sprejeli kandidate z boljšimi rezultati. Prednost bodo imeli otroci, ki bodo izrazili željo po učenju deficitarnih instrumentov, in sicer:
trobila (trobenta, rog, bariton, tuba, pozavna), klarinet in saksofon, oboa, fagot, violončelo, klavirska harmonika, petje.
Sprejemni preizkus obsega: petje pesmi po lastni izbiri, posnemanje ritmičnih in melodičnih motivov, razvitost glasbenega spomina, primernost fizičnih predispozicij in zdravstvenega stanja.
Za šolsko leto 2013/2014 bodo sprejemni preizkusi v soboto, 18. in 25. maja 2013 od 9. do 12. ure na vseh podružnicah. Sprejemni preizkusi bodo potekali na naslednjih lokacijah:
•	Grosuplje: Glasbena šola Grosuplje, Partizanska cesta 5, 1290 Grosuplje,
•	Dobrepolje: Jakličev dom, Videm 32, 1312 Videm-Dobrepolje,
•	Ivančna Gorica: Srednja šola Josipa Jurčiča, Cesta II. grupe odredov 38, 1295 Ivančna Gorica,
•	Škofljica: Osnovna šola in vrtec Škofljica, Klanec 5, 1291 Škofljica. Predhodna prijava ni potrebna.
O rezultatih sprejemnih preizkusov in datumu vpisa boste pisno obveščeni na vaš domači naslov.
IZOBRAŽEVALNA PROGRAMA PREDŠOLSKA GLASBENA VZGOJA IN GLASBENA PRIPRAVNICA
Predhodnega preizkusa razvitosti glasbenih sposobnosti ni potrebno opravljati. Izpolnite le vpisni list, ki ga na dan sprejemnega preizkusa oddate vodji podružnice.
Predšolska glasbena vzgoja je skupinski pouk za otroke stare 5 let. Pouk poteka 1x tedensko po 60 minut. Program traja 1 leto. Glasbena pripravnica je skupinski pouk za otroke stare 6 let. Pouk prav tako poteka 1x tedensko po 60 minut in traja 1 leto. V glasbeno pripravnico se lahko vključijo tudi otroci, ki pred tem niso obiskovali predšolske glasbene vzgoje.
Urniki skupinskega pouka bodo znani konec avgusta (glej spletno stran).
Glasbena šola Grosuplje
Redni občni zbor stiških zadruznikov
Člani stiske zadruge smo se zbrali na rednem letnem občnem zboru 21. marca 2013 v stiškem gasilskem domu. Kot vedno smo tudi tokrat pregledali poslovanje zadruge za leto 2012 in potrdili načrte za leto 2013. Zadruga je kljub kriznim časom poslovala pozitivno. Z veliko mero pozornosti in s sprotnim spremljanjem poslovanja, smo izboljšali vse segmente poslovanja, tako na trgovskem, kot tudi na kmetijskem delu. Vse pomembne odločitve v zvezi z zadrugo smo potrjevali na upravnem odboru, ki ga vodi predsednik zadruge g. Cvetko Zupančič in na nadzornem odboru, ki ga vodi g. Marko Kastelic.
Kmetijska zadruga Stična je v letu 2012 odkupila več kot 1000 glav živine, 4.200.000 litrov mleka, okrog 200 ton krompirja in zelenjave. Zadruga ima za leto 2013 kljub krizi smele načrte. V maju 2013 bomo naredili fasado na zadružnem domu v Ivančni Gorici. Investicijo bomo vodili skupaj z Občino Ivančna Gorica, vsak na svojem lastninskem delu. Prav
tako že vodimo aktivnosti za novo prehrambeno trgovino v Radohovi vasi, ki jo bomo predvidoma zgradili do konca letošnjega leta. Na občnem zboru je tekla beseda tudi o Ljubljanskih mlekarnah. Slovenski zadružniki smo se skupaj z Mlekodelom, kar nekaj časa trudili za nakup Ljubljanskih mlekarn, vendar žal nismo bili uspešni. Za Mlekodel oz. slovenske zadruge in kmete je bil to očitno prevelik finanč-
ni zalogaj v teh kriznih časih. Naša zadruga pa je zagotovila sredstva za kompleten 4-odstotni delež, ki ga imamo v Ljubljanskih mlekarnah. Država nam ni priskočila na pomoč, ne moralno ne materialno. Bojimo se, da se bo ponovil scenarij Fructala. Na koncu smo ob prigrizku in kozarčku poklepetali še o drugih aktualnih problemih v kmetijstvu.
Milena Vrhovec
Obrazi ivanške tržnice
Izletniški turizem Okorn
Okornove punce - Tjaša, Mateja in Marta Okron. (iz leve proti desni)
Marta Okorn s Pristave nad Stično je eden izmed najbolj nasmejanih obrazov Ivanške tržnice, ki vsako soboto dopoldan bogati ponudbo s sezonskimi vrtninami, suhomesnati-mi izdelki in drugimi dobrotami družine Okorn. Okornovi pa so še bolj znani po svoji izletniški kmetiji, priljubljeni nedeljski izletniški destinaciji za večje družbe in posameznike.
cerkev svetega Lamberta, ki je bila zgrajena na mestu nekdanje grajske kapele lovskega gradu, v katerem je bivala Virida Visconti, dobrotnica sti-škega samostana, poznana tudi kot Gospa s Pristave. Milanska plemiška rodbina Visconti je še danes znana po svojem grbu kače, ki požira otroka. Zasledimo ga na emblemu avtomobilske znamke Alfa Romero, za svoj znak pa so ga prevzeli tudi Krajevna skupnost Metnaj. Okornovi so polni načrtov za prihodnost. Poleg postajališča za avto-dome, ki so ga postavili lansko leto, načrtujejo izgradnjo sob oziroma apartmajev v arhitekturi starega slovenskega lesenega skednja. Že v letošnjem letu pa bo po vsej verjetnosti postavljen nov kozolec, ki bo služil kot večnamenski prostor. Izletniška kmetija Okorn stoji ravno na trasi treh pohodniških poti. Udeležence in pohodnike po Romanovi in Lavričevi poti vsako leto Okornovi pričakajo z okrepčilom ob poti, vsako drugo leto pa je na kmetiji zaključek Viridine poti s tradicionalno klobaso s prilogo. Okornovi so med drugim leta 2010 gostili 4. Državne kmečke Igre, pri katerih so sodelovale predstavnice društev podeželskih žena iz vse Slovenije.
Ponudbo Okornovih ob sobotah na tržnici je zelo pestra, poleg tipično sezonskih pridelkov je med ponudbo najti večkrat nagrajene suhomesna-te izdelke, krvavice in pečenice, kislo zelje, kislo repo, hišni kruh mame Ivanke, jajca, rezance, piškote, jabolčni zavitek, različne potice, različne vrtnine, vloženo peso ter kisle kumarice. Vse te dobrote pa gredo še najboljše v slast na njihovi domačiji na Pristavi.
Franc Fritz Murgelj
Izletniški turizem Okorn je kmetija iz Pristave nad Stično z 20-letno tradicijo. Svojo poslovno priložnost za dejavnost izletniške kmetije so prepoznali kmalu po zaprtju Partizanskega doma, ki je bil dobro obiskana izletniška destinacija in gostišče, znano po okusnih ocvrtih piščancih. Okornovi so ravno v tistem času gradili hišo, ki so jo zaradi odločitve za dopolnilno dejavnosti na kmetiji preuredili v gostinski prostor, v katerem so obiskovalcem ponudili doma pridelano hrano - še danes so poznani po svojih mesnih dobrotah iz krušne peči, z ocvrtim piščancem so nadaljevali znano tradicijo, ki so jo dopolnili še s suhomesnatimi narezki in okusnim kruhom iz krušne peči. Z leti so Okornovi gostinsko ponudbo prilagajali željam in povpraševanju gostov, tako da imajo danes veliko gostov, ki prihajajo k njim na njihovo znamenito telečjo pečenko in sirove štruklje ter jabolčni zavitek mame Ivanke. Pozorni gostje bodo na stenah poleg veliko priznanj za suhomesnate izdelke opazili še posebno priznanje za najdaljši jabolčni zavitek, ki je meril v enem kosu celih
230 cm. Okornova domačija je znana tudi po svojem znamenitem kruhu iz krompirjevega testa, ki ga mama Ivanka peče v krušni peči že petdeset let. V zimskih dneh gostinska ponudba Okornovih ne bi bila popolna brez ajdovih žgancev, pečenic, krvavic, telečje obare ter kislega zelja in repe. Z leti so postali priljubljena točka za praznovanja in druženje za zaključene skupine. Postrežejo lahko do 60 gostov, v poletnem času je mogoče pod kozolcem organizirati piknike, družine z otroki pa zelo cenijo brezčasno posedanje na vrtu z otroškimi igrali.
Pristava priljubljena izletniška točka
Pristava nad Stično je postalo priljubljena izletniška destinacija tudi zaradi izrednega razgleda. Z njenega vrha s 694 metri nadmorske višine, na katerem še danes stoji Partizanski dom in partizanski spomenik, lahko ob lepem vremenu, še posebej, če ga je prej »opral« dež, opazujemo Julijce z očakom Triglavom, Kamniško--Savinjske Alpe in Karavanke. Na drugi strani pa se nam pogled odpira na Gorjance, Zasavsko Sveto Goro, Kum ter Snežnik. V neposredni bližini stoji
©
RAZVOJNI CENTER SRCA SLOVENIJE
DEVELOPMENT CENTRE OF THE HEART OF SLOVENIA
SRCE SLOVENIJE INFO
www.razvoj.si
www.srce-slovenije.si
info@razvoj.si
Imamo novo ime -Razvojni center Srca Slovenije
V	marcu se je Center za razvoj Litija preimenoval v Razvojni center Srca Slovenije. Že nekaj let Center ne deluje zgolj v lokalnem okolju občine Litija, zato je bil korak v smeri preimenovanja smiseln in pričakovan. S partnerskimi občinami, med katerimi je tudi občina Ivančna Gorica, želimo tudi v prihodnosti skupaj uspešno razvijati znamko Srce Slovenije.
Brezplačna spomladanska izobraževanja za podjetnike
Razvojni center Srca Slovenije v okviru točke VEM (Vse na enem mestu) v Ivančni Gorici pripravlja brezplačna izobraževanja za bodoče podjetnike in delujoča podjetja:
Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo!
Sreda, 15. maj 2013, ob 17. uri sejna soba Občine Ivančna Gorica
Delavnica je namenjena vsem, ki razmišljate o samostojni podjetniški poti, vsem, ki imate že idejo, pa ne veste, kako začeti, tistim, ki se ukvarjate s hobijem, ki bi bil lahko vaš posel ter ne nazadnje tudi vsem tistim, ki ste brez ideje, pa vas vseeno vleče v podjetništvo.
Vodenje knjigovodstva
3. in 10. junij 2013, ob 15. uri sejna soba Občine Ivančna Gorica
Izobraževanje za vse podjetnike na začetku svoje podjetniške poti, ki se želijo seznaniti z osnovami računovodstva. Predstavljen bo način enostavnega vodenja računovodstva na podlagi davčnega obračuna. Prijave in dodatne informacije na: info@razvoj.si ali telefon 01 89 62 713.
Usposabljanje za rokodelce, obrtnike in vse, ki radi ustvarjate
Znate plesti košare, kvačkate, se ukvarjate z oblikovanjem keramike ali nakita, izdelujete lesene izdelke? Četudi se s tem ukvarjate le ljubiteljsko in se želite znanj še priučiti, vabljeni na usposabljanje, ki vam bo dalo navdih za vaše nadaljnje delo. Tradicionalna rokodelska znanja in sodobno umetnostno ustvarjanje so odlična priložnost za razvoj podjetniških zgodb na podeželju. Usposabljanje poteka v treh sklopih, ki so zasnovana tako, da boste dobili čim več odgovorov na vaša vprašanja, hkrati pa boste imeli tudi priložnost za razvoj lastne ideje:
Sodobni vidiki rokodelstva
Četrtek, 25. april 2013, od 16.00 do 18.30; Turistična kmetija Fajdiga, Temenica
Priznani etnolog prof. dr. Janez Bogataj je spregovoril o pomenu združevanja tradicionalnih obrtnih znanj s sodobnim oblikovanjem in tehnologijo. Predstavil je tudi način pridobitve znaka kakovosti za izdelke domače in umetnostne obrti.
Rokodelci in njihove zgodbe o uspehu
Sreda, 8. maj 2013, od 16.00 do 18.30; Domačija Pr' Krač, Dolsko
Moč in pomen zgodb bo predstavila mag. Ladeja Godina Košir. Osvetlila bo ključna (trženjska) vprašanja, na katera si moramo odgovoriti, ko se podajamo v svet podjetništva. Sledile bodo osebne zgodbe posameznikov, ki so se v slovenskem prostoru uveljavili kot uspešni in prepoznavni rokodelci (pletar-ka, lončarka, oblikovalka unikatnega nakita, čevljar). Verjamemo, da boste tudi sami našli navdih za svojo pot.
Prijave na: e-mail mojca.hauptman@razvoj.si ali na telefon 01 89 62 710. Junija bo sledila še strokovna ekskurzija z ogledom dobrih rokodelskih praks.
V	aprilu je Razvojni center Srca Slovenije že izvedel uspešno usposabljanje o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji. Na dveh srečanjih, ki se jih je udeležilo 30 ljudi, so bile predstavljene osnove za registracijo dejavnosti, pa tudi zgodbe posameznikov, ki so s pomočjo registrirane dopolnilne dejavnosti uspešno razvili samostojno podjetniško pot (peka kruha, zeliščarstvo ter predelava sadja in zelja). Priložnost za podjetniške zgodbe so tudi dopolnilne dejavnosti na kmetiji, o katerih je potekalo usposabljanje že v aprilu, in sicer na Kmetiji Erjavec
Ana Savšek
Obvestilo LD Višnja Gora
LD Višnja Gora poziva vse uporabnike in lastnike kmetijskih zemljišč, da takoj ogradijo vsa obdelovalna zemljišča, njive in travnike v bližini gozda kakor tudi ostale površine, zaradi velike nevarnosti škode zaradi divjadi.
Lovska družina nudi tudi tehnična zaščitna sredstva - pastirje, za kar lahko pokličete gospodarja LD, g. Bojana Erštej'a na številko: 041-848-739.
Lovska družina Krka obvešča lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov s svojega območja, da škodo, ki jo napravi divjad, pisno prijavijo najkasneje v roku 3 dni od opažene škode na naslov: Lovska družina Krka, znojile 21, 1301 Krka.
Milan Žgajnar, starešina LD Krka
10
Krajevne skupnosti
april 2013
številka 3
ä»
objarl^SerrndckJ^
Dan Zemlje
Očistimo občino
Tudi letos so v naših krajevnih skupnostih potekale vsakoletne pomladanske čistilne akcije. Občina Ivančna Gorica je v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in Javnim komunalnim podjetjem Grosuplje akcijo pod geslom »Očistimo občino« sklicala za soboto 20. aprila, torej tik pred svetovnim dnevom Zemlje. Večina krajevnih skupnosti je na svojem območju v tistih dneh oz. tudi v času prvomajskih praznikov organizirala čistilno akcijo. V tokratni številki Klasja objavljamo nekaj vtisov in podatkov o izvedenih akcijah, ki pa so bile različno uspešne. Tako kot smo različni ljudje, takšni, ki onesnažujejo okolje vsevprek in takšni, ki se udeležujejo čistilnih akcij. (mš)
Pluženje in čistilna akcija v KS Temenica
Zima, ki je za nami, nam je v KS Temenica povzročila nemalo preglavic. Saj smo navajeni naših strmih in ozkih cest, a ob tolikšnih zimskih padavinah in tako veliki količini snega je bilo po nekaterih cestah že skorajnemogoče plužiti. Na pomoč smo poklicali celo bager. Težavam pri pluženju pa so pripomogle tudi škarpe in žive meje, saj je dejansko že vse na cesti in snega ni bilo kam pluži-ti. Tako bo za naslednjo zimo potrebno premisliti; vse te škarpe, brajde in žive meje, ki prinašajo poleti lastnikom toliko zadovoljstva, pozimi predstavljajo nepremostljivo oviro in ne bo kazalo drugega, kot, da bodo lastniki morali zaradi letnega zadovoljstva, pozimi poprijeti za lopate. Zima pa je vplivala tudi na čistočo našega okolja. Ker so se ljudje nanjo že navadili in so mislili, da bo trajala celo leto, so pridno odmetavali odpadke ob cesti. Namesto, da bi nas po končani zimi pričakalo pomladno cvetje, se je pokazala vsa nesnaga in tako smo 19. aprila organizirali čistilno akcijo. Akcije se je udeležilo 22 zavednih krajanov, kar je bistveno
manj kot je bilo tistih, ki so okolje onesnaževali. Kljub številčnosti »vikendašev« sta se akcije udeležila samo dva, kar ni razveseljivo, ko kaj potrebujejo jih vedno veliko. Pa tudi okoliških vasi, ki so bile obveščene z letaki, so bile slabo zastopane. V čistilni akciji smo pobrali 30 vreč različne embalaže, ki smo jo pospravili v za to namenjene posode. Zavedati se moramo, da je narava naša, vsi si želimo čistega okolja, zato bo v bodoče potrebno pokazati več volje, da nas sodeluje čim več. Če pa bodo nekateri sedeli doma in se ne menili za okolje in čiščenje ter se posmehovali tistim, ki čistimo okolje, ne bo pravega reda. Po vsej verjetnosti, bo to nadlogo potrebno rešiti s plačilnimi nalogi, ki bodo zadevali vse. Po končani akciji so nas gasilci pogostili z malico in pijačo. Zahvaljujemo se vsem sodelujočim, pa tudi tistim, ki so v času čistilne akcije sedeli v bifeju, po končani akciji pa prišli na brezplačno malico.
Ignacij Kastelic, predsednik sveta KS Temenica
Uspešna čistilna akcija v KS Zagradec
V soboto, 20. aprila je nekaj več kot 50 prostovoljcev pobiralo odpadke po naši krajevni skupnosti. Vsaka vas je imela svojo skupino, ki je prečesala bližnjo in daljno okolico. A glej ga zlomka. Vreče so bile na pol prazne. Bravo. Krajani smo očitno ozaveščeni, smeti vzorno ločujemo. Sem in tja se je že našla kaka plastenka, papir, pločevinka. Ekipa iz Kuželjevca je pripeljala nekaj starih pnevmatik, ki so jih našli ob robu gozda, možakarji iz Dečje vasi nekaj »plehovja«, Valičani belo tehniko. Ja, dobro so prečesali teren naši » čistilci ». Pa koliko mladih se je udeležilo akcije! Okoli poldneva so vodje ekip že sporočili, da so z akcijo zaključili. Na zbirnih mestih v Dečji vasi in v Češnjicah sta bila kupa vreč majhna. In to je dobro. Kaže na to, da se do našega okolja obnašamo spoštljivo, da pazimo na svoj kraj, da ga želimo ohraniti lepega, čiste-
ga. Za nas in kasnejše rodove. Vsem udeležencem akcije se zahvaljujem za njihovo skrb za čisto okolje.
Biljana Gartner, predsednica KS Zagradec
Čistilna akcija v Sobračah
Letos smo v Sobračah po ustaljeni praksi izvedli čistilno akcijo že v petek 19. aprila popoldne. Čistili smo predvsem ob regionalni cesti od Radanje vasi proti Pustem Javorju ter ob lokalni cesti Sobrače - Ježce.
Žalostno je dejstvo, da ob vseh ekoloških otokih in kantah za smeti, nekateri še vedno prazno pločevinko, plastenko ali kozarec za kavo brezvestno odvržejo ob cesti ali poti, najraje v grmovje. Seveda smo zato napolnili kar nekaj rumenih vreč za odpadke. Kljub temu, da smo imeli vsi veliko drugih spomladanskih opravil, pa smo bili zadovoljni, da smo se akcije udeležili in tako na svoj način prispevali k praznovanju dneva Zemlje. Občini Ivančna Gorica in krajanom Sobrač se zahvaljujemo za podporo pri tovrstnih akcijah.
za KS Sobrače, Tanja Fajdiga
Krški jamarji čistili jamo v Šentvidu
Napovedano je bilo lepo vreme in ker je pomlad končno jasno pokazala svoje prve znake, smo se jamarji v Jamarskem klubu Krka odločili, da je čas za izvedbo vsakoletne čistilne akcije. Da naredimo nekaj dobrega za okolje in skrajšamo seznam onesnaženih jam v naši občini še za eno jamo.
Tako se je v soboto, 13. 4. 2013, v klubskih prostorih zbralo šest jamarjev in jamark, ki so se po jutranji kavi podali proti Šentvidu pri Stični. Glavni cilj je bil očistiti jamo, ki smo jo pred leti registrirali kot Jamo dvojnega vhoda (kat. št.: 9272), domačinom bolje poznana kot Lisičja luknja. Že samo ime nam pove, da gre za manjšo jamo, dolgo komaj 13 metrov. V globino sega 5,5 metra, a ker ima dva vhoda in se rahlo spušča, ni nič drugega kot majhna »luknja«. Ob našem prvem obisku leta 2008 smo zapisali, da je jama onesnažena predvsem s plastiko in razbitim steklom. Očiščevalna akcija se je začela tako, da smo se oblečeni v kombinezone in s čeladami na glavah, lotili dela. Notranja ekipa je v jami začela polniti vedra z ne jamskim materialom, zunanja ekipa pa je razvrščala odpadke na steklo, mešano embalažo in staro kovino. Delo je potekalo gladko in vreče so se kmalu zvrstile ena za drugo. Med odpadki je bilo predvsem veliko plastične embalaže, manjših konzerv, kantica z odpadnim oljem in velika količina sicer razbitih steklenic, kar je oteževalo delo zunanji ekipi. Namreč, drobne delce stekla je zelo težko ločiti od zemlje, kamor so bile steklenice vržene. Vmes je sledila zaslužena malica in ogled dosedanjega nabora raznovrstnih odpadkov. Jama nam je služila kot zavetje pred dvema kratkima plohama tekom akcije. V dobrih treh urah nam je uspelo napolniti okoli 10 velikih vreč za smeti. Zaradi mokrega terena in velike količine odpadkov smo smeti pustili pred jamo ter se po njih vrnili čez teden dni. Tedaj smo vreče naložili na sa-
Večji del zbranih in razvrščenih odpadkov tik pred jamo.
mokolnico in jih prepeljali do ceste, kjer je čakala avtomobilska prikolica. Dobro natovorjeno prikolico smo zapeljali nedaleč stran do zbirnega mesta, saj je ravno v soboto, 20. 4. potekala tudi čistilna akcija v Krajevni skupnosti Šentvid.
Sobotno popoldne smo nato izkoristili še za barvanje ograje z zaščitnim premazom, ki vodi proti Jami Polta-rici in uredili dostop. Pred jamo smo pospravili še manjše vejevje, ki je omagalo pod težo letošnjega snega. Na steni nad vhodom v jamo Poltari-co namreč redno izvajamo praktični del naše jamarske šole in nam služi tudi v druge izobraževalne namene. Čeprav je bila naslednji dan nedelja, se je skupina jamarjev v okviru čistilne akcije, ki jo je na ta dan organiziralo Turistično društvo Krka, lotila še vsakoletnega pregleda in čiščenja
terena nad vhodom v Krško jamo. S strmega terena so s pomočjo vrvne tehnike pobrali nevarno kamenje in odpadlo vejevje, ki se vsako pomlad zadrži nad vhodom. Na ta način so poskrbeli za varen ogled priljubljene izletniške točke tudi v prihodnje. Zadnja leta je novih odpadkov v jamah zadnja leta sicer manj, vendar je še vedno preveč tistih, ki ležijo tam več let. Vsako leto se jamarji po vsej Sloveniji trudimo, da bi bilo onesnaženih jam čedalje manj. Lepo bi bilo, da bi se ljudje spomnili, da se je treba za okolje, v katerem živimo, truditi vsak dan in ne le ob dnevih kot sta Dan zemlje in Dan voda.
Tanja Podržaj, Jamarski klub Krka Foto: Tanja Podržaj
Levo slikana notranjost jame pred in desno jama po izvedeni očiščevalni akciji.
V Šentvidu le peščica čistilcev
Čistilno akcijo 20. aprila je sklicala tudi KS Šentvid pri Stični, ki je k sodelovanju povabila društva iz območja krajevne skupnosti. Prva prava pomladna sobota se je izkazala za zelo primerno za delo zunaj, kar so izkoristili številni krajani pri opravilih doma in na kmetijah, udeležba na akciji pa je bila posledično slabša. Kljub temu je peščica krajanov nabrala nekaj vreč odpadne embalaže in drugih odpadkov v Šentvidu in njegovi bližnji okolici. Za malico ob koncu opravljenega dela sta poskrbela krajevna skupnost in društvo upokojencev.
Matej Šteh
V Dobu smo spet čistili
Tudi v Dobu smo se pridružili letošnji občinski čistilni akciji in očistili našo okolico, le da smo mi delo opravili že v petek, 19. aprila, popoldne. Zborno mesto je bilo kot vsa leta doslej, pred gasilnim domom. V letošnji čistilni akciji je sodelovalo 13 šolarjev in 10 odraslih, s podporo kamiončka in delovnega stroja, kajti iz gozda smo pripeljali kar nekaj »kibel«, predvsem avtodelov. Druge odpadke smo ločevali že med pobiranjem v vreče. Dobro delo in prijetno druženje smo zaključili na začetku, kjer je vsakega udeleženca čakalo okrepčilo, ki ga je prispevala KS Dob.
Naša čistilna akcija ima že dolgo tradicijo. Pred približno dvajsetimi leti smo, na predlog gasilcev, smeti pobirali prvič in tako vsako leto, vse do danes, le da se zadnja leta v organizacijo dejavno vključuje tudi KS.
Silvo Škrabec
S skupnimi močmi smo naredili nekaj dobrega za naš kraj
Na svetovni dan voda (22. marec) potrjujemo, da je čista voda življenje in da so naša življenja odvisna od naše skrbi za kakovost vode. Voda je nujna za življenje na Zemlji. Kakovost življenja je neposredno odvisna od kakovosti vode. Dobra kakovost vode vzdržuje zdrave ekosisteme in posledično vodi k večji blaginji človeka. In obratno: Slaba kakovost vode slabo vpliva na okolje in na naša življenja.
ZATO POSKRBIMO TUDI MI, DA BO NASA LEPOTICA REKA KRKA DELEŽNA NAŠE POZORNOSTI!
TD Krka je močno povezano z vodo in čistočo okoli nje. V našem območju izvira reka Krka, v prekrasni Krški jami. Letos smo morali zaradi vremenskih razmer združiti čistilno akcijo z dnevom voda in dnevom zemlje (22. april) in se podali na delo 21. aprila. Razdelili smo se v štiri ekipe. V sodelovanju z Jamarskim klubom Krka so njihovi člani prevzeli čiščenje in urejanje okolice Krške jame. Ostale tri ekipe TD Krka pa so poskrbele za okolico INFO pisarne, se podale k izviru Poltarice in njenega parkirišča ter poskrbele za čistočo vodnjaka Gabrovčec, ki smo ga pred leti obnovili.
Pri letošnji čistilni akciji so sodelovali: Člani JK Krka, Ana Miklič, Maja Hočevar, Marija Turk, Danica Petrič, Tanja Kozinc, Nace Kamin, Jože Petrič, Nataša Lukman in Jože Globokar. Ob tej priložnosti se vsem za pomoč najlepše zahvaljujemo. S skupnimi močmi smo ponovno naredili nekaj dobrega za naš kraj.
Nataša Lukman, Turistično društvo Krka
-1-2
Krajevne skupnosti
april 2013
številka 3
Ambrus
objarl^SerrndckJ^
Okrogli deseti pohod KS Dob
Lepo smo ga zaokrožili. Nekako smo zajeli vse vasi v KS Dob, tako v vseh prejšnjih, kot še posebej v letošnjem, že desetem pohodu po Krajevni skupnosti Dob. Tudi z vremenom smo letos imeli kar srečo, kajti v tej pomladi je bilo le malo dni brez dežja in nedelja 7. aprila je že bila taka. Zbralo se nas je 58 pohodnikov.
Pot smo kot vsakokrat začeli na cesti proti cestnini. Usmerili smo se na dobsko polje, mimo kapelic, skozi gozd, ves čas pa smo lahko na svoji levi ali desni strani opazovali velika jezera, ki jih je za kratek čas ustvarila narava.
Zanimivo je bilo, ko smo v vas prihajali iz druge, nam neobičajne smeri in smo jo komaj prepoznali. Večkrat se je slišalo »tu pa še nisem bil«. In ravno to je bil naš namen. Sprehoditi se in spoznavati svojo bližnjo okolico. Na naših vabilih smo vedno zapisali, da hodimo v skupini in po neoznačeni poti. Naši vodniki so nam vedno pripravili zanimivo traso. V pohod je vedno vključena tudi malica, ki jo vsa leta sponzorira KS Dob. Včasih nas je čakala med pohodom, včasih nekje sredi poti. Pripravili so jo enkrat na Lučarjev Kalu, drugič v Hrastovem Dolu in potem v Dobu in tako se je krog obračal.
Če se ozremo nazaj in številčno prehodimo naše pohode, je bilo povprečno število pohodnikov nekaj nad 50, največ 93, najmanj pa 24, seveda zaradi dežja.
»Hitro je minilo teh 10 let«, smo modrovali med pohodom, predvsem tisti, ki smo bili organizatorji oziroma bolj pogosti udeleženci tega našega
pohoda. Na začetku, ob sami ideji, da si pripravimo pohod po domačih vaseh, smo razmišljali, da bi termin določili, kar prvo nedeljo v maju. Žal smo kmalu ugotovili, da je to težko, zato smo kasneje datum pohoda prilagajali in umeščali pohod na proste termine, predvsem, da nismo motili podružničnih žegnanj, kajti naša KS ima kar štiri podružnične cerkve. Kakor koli že, zaokrožili smo desetletje, na teh pohodih spoznali veliko
neoznačenih povezovalnih poti, ki povezujejo vseh 12 vasi v KS Dob. Predvsem smo se kot krajani med seboj bolje spoznali in prijetno družili. Vsako leto pa je bilo med pohodniki tudi vedno več udeležencev od drugod. Bilo je prijetno in koristno. Pred nami pa je naslednje obdobje, kako se bomo organizirali, pa je odvisno od nas krajanov samih.
Silvo Škrabec
Po obrobju KS Metnaj
Letošnji Velikonočni ponedeljek je za nekatere minil v znamenju megle in vetra. Za več kot 80 pohodnikov pa v znamenju 13. Viridinega pohoda. Letos smo imeli na Viridinem pohodu prav posebnega obiskovalca, ekipo iz dolenjske televizije Vaš kanal. Želela bi se jim zahvaliti za vztrajnost pri snemanju, saj nam vreme ni bilo naklonjeno. Utrinki pohoda so že bili predvajani na Vašem kanalu.
Rotarijska Mediada 2013
Tako kot čebele pridno zbirajo med, so tudi rotarijci Rotary kluba Grosuplje na tradicionalni dobrodelni in tekmovalni prireditvi Mediada 2013 zbirali sredstva za tiste, ki jih potrebujejo.
Grosupeljski rotarijci, ki združujejo podjetnike in gospodarstvenike tudi iz občine Ivančna Gorica, so se lani prvič odločili za organizacijo Mediade, med, zdravilo in hrana naših prednikov pa je postal vodilo njihove prireditve. Prijatelji kluba in podjetniki iz več občin so v oceno prispevali med, medene pijače in panjske končnice. Letošnja zbrana sredstva, na prireditvi so zbrali 2.000 evrov, so namenjena ustanovitvi oziroma finančni podpori šolskega podjetniškega inkubatorja v Osnovni šoli Louisa Adamiča Grosuplje. Gre za krožek, s katerim bodo otrokom približati podjetništvo. Ček je iz rok predsednika Rotary Kluba Grosuplje Petra Vita Grila sprejela ravnateljica Osnovne šole Louisa Adamiča Grosuplje Janja Zupančič.
Franc Fritz Murgelj
Vaščani Brega pri Zagradcu smo šli v akcijo
Vaščani Brega pri Zagradcu smo 13. aprila na pobudo Aktiva podeželskih žena TD Zagradec, ki ga vodi Helena Žnidaršič in pod okriljem KS Zagradec uredili avtobusno postajališče. Tako smo začeli z aktivnostmi za čistejšo in lepšo okolico.
Avtobusno postajališče je vaška »znamenitost«
Kritična točka kraja Breg je avtobusno postajališče na desni strani ceste v smeri Žužemberk - Ivančna Gorica. Pri ureditvi cestišča in javne razsvetljave pred nekaj leti je bila tu narejena le odstavna niša, brez nadstreška, brez posode za smeti in ustrezne razsvetljave, pa tudi talne označbe so slabe. Postajališče loči od ceste le slabih deset metrov dolg ter meter in pol širok zeleni otok. Ta je prepuščen dobri volji bližnjih sosedov, ki so občasno pokosili travo, pometli tla in pospravili smeti. Te mimoidoči in ustavljajoči vozniki odmetavajo brez zadržkov. Podobno je tudi postajališče na drugi strani ceste v smeri proti Žužemberku.
Gremo v akcijo!
Ženske iz Brega so se na sestanku dogovorile, da bodo uredile zunanjo podobo te krajevne »znamenitosti«. Na deževno jutro so se v soboto, 13. aprila, na postajališču najprej začele zbirati članice Aktiva podeželskih žena. Opremljene so bile z lopatami, krampi in samokolnicami, pa tudi s polno mero volje in zanosa. Kmalu so se jim pridružili tudi pripadniki močnejšega spola, partnerji, pridno pa so roke zavihteli tudi najmlajši krajani Brega. Akcija je stekla. Z zelenega otoka smo odpeljali kar nekaj »kariol« zemlje, peska in blata. Pri tem je pomagal sosed s svojim mini bagrom. Na pomoč je priskočila tudi predsednica KS Zagradec Biljana Gartner. Pomagala je pri delu, poskrbela za moralno podporo, pa tudi za nabavo ustreznega filca in rož, ki smo jih nato zasadili na otok. Sosed, podjetnik s TGM mehanizacijo, je priskrbel gramoz. Potrebnih je bilo tudi nekaj gradbenih popravkov na robnikih, ki so se razleteli pod udarci snežnih plugov.
Sicer pa so bili pohodniki dobrodošli na prav vseh turističnih kmetijah v KS Metnaj. Iskrena hvala prav vsem kmetijam, ki so prispevale h gostoljubnosti naše krajevne skupnosti. Zaključek pohoda je sledil na Kmetiji odprtih vrat Miglič, izbor malice je razveselil pohodnike, saj so le ti že na startu spraševali kaj bo dobrega letos za malico. Obenem pa zahvala tudi vsem, kateri ste pripomogli k izvedbi Viridinega pohoda.
Mateja Okorn
Rezultat dela je tu
Delo je bilo opravljeno do poldneva. Akcije so se udeležili predstavniki skoraj vsega Brega, na kar je bila predsednica KS Zagradec še posebej ponosna. K boljšemu vzdušju je pripomoglo tudi vreme, saj se je zjasnilo. Posvetilo je sonce in osušilo novo zelenico. Ta bo pravo podobo pokazala, ko se bodo razcvetele rože, posajene na njej.
Zvečer se je zbrala večina udeležencev pri bližnjem sosedu in opravila »likof«. Dobra kapljica, prigrizki in glasba vaškega harmonikarja, ki je bil tudi udeleženec akcije, so poskrbeli, da so še tako utrujena telesa dolgo plesala ob zvokih narodno-zabave glasbe. Dan je minil v odličnem vzdušju, poln dobrih in koristnih opravil ter prijetnega medsosedskega druženja.
Marjan Urbas
Na letošnji Mediadi so rotarijci zbrali 2.000 evrov za podjetniški inkubator na Osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosuplje.
Pritrkovalski krožek slovenskih bogoslovcev in soseska sv. Petra, Dob pri Šentvidu
vabita na
PRITRKOVALSKO SREČANJE DOLENJSKE IN BELE KRAJINE,
26. maja 2013, ob 15.00, v Dobu pri Šentvidu, župnija Šentvid pri Stični
Potek srečanja:
•	14.30- 15.00 - sprejem skupin in ogled zvonika,
•	15.00 - zbor v cerkvi s kratkim bogoslužjem in uvodnim pozdravom, pritrkavanje v zvoniku; vsaka skupina približno 4-5 minut
•	17.00 - podelitev priznanj in slovesni zaključek srečanja z družabnim delom
Pokrovitelj srečanja: Občina Ivančna
Gorica, župan Dušan Strnad
O poj nam, zvon, le poj na glas, čez mesto doni, trg in vas. Prijazno božaj nam uho, Ter v dušo sezaj nam krepko. Ti duh oživljaj, povzdiguj, Srce nam blaži, navdušuj. Na delo čvrsto budi nas, K svetišču vabi tudi nas. Preteči znani nam požar, Odganjaj divji nam vihar.
PGD Krka organiziralo tekmovanje
V soboto, 9. marca 2013, je v organizaciji PGD Krka, v dvorani na Krki potekalo že 3. tradicionalno gasilsko tekmovanje v spajanju sesalnega voda. Tekmovanje pridobiva vse večjo prepoznavnost, saj je udeležba vsako leto večja. Tako se nam je letos pridružilo kar 26 ekip, od tega 22 moških in 4 ženske. Ekipe so prihajale iz sedmih gasilskih zvez, in sicer: GZ Ivančna Gorica, GZ Trebnje, GZ Moravče, GZ Metlika, GZ Črnomelj, GZ Dobrepolje in GZ Grosuplje. Nekatere ekipe so pokazale vrhunsko pripravljenost, tako da smo lahko zelo zadovoljni z usposobljenostjo naših enot. Ob tej priložnosti se PGD Krka zahvaljuje vsem ekipam za udeležbo ter vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji tekmovanja. Prisrčno pa vas vabimo tudi na tekmovanje članov in veteranov za pokal Krke, ki bo potekalo na Krki 6. julija 2013. Po tekmovanju bo, kot vsa leta do sedaj, sledila velika vrtna veselica.
Rezultati: Ženska kategorija:
1.	PGD Dobrnič
2.	PGD Šentvid pri Stični
3.	PGD Čušperk (pokal za 3. mesto je dobila ekipa PGD Višnja Gora zaradi odsotnosti ekipe Čušperk na razglasitvi rezultatov)
Moška kategorija:
1.	PGD Krka 1
2.	PGD Radohova vas
3.	PGD Kriška vas
Na pomoč!
Tekmovalni odbor PGD Krka
Zahvala
Iskrena hvala vsem gasilcem PGD Dob, PGD Šentvid pri Stični in PGD Radohova vas, ki so hitro in strokovno pogasili požar na naši stanovanjski hiši v Podborštu.
Posebej se zahvaljujem za sanacijo pogorišča, za zbiranje pomoči in delovno akcijo pri obnovi strehe PGD Dob, KS Dob in Občini Ivančna Gorica. Za ponujeno pomoč in spodbudne besede prisrčna hvala gospodu županu Dušanu Strnadu in gospodu podžupanu Tomažu Smoletu.
Za darovani les, material, hrano in finančno pomoč hvala številnim krajanom bližnje in širše okolice, RK Grosuplje, Župnijski Karitas Šentvid pri Stični, SVIŠ Ivančna Gorica, Trgovini Agrograd, Šentpavel, Cugelj PVC okna, Ivančna Gorica, Strešniki Golob, Mirna Peč, Marjan Oven, Stehanja vas, Steklarstvo Može, Trebnje, Gregor Čebular s. p., Podboršt, Valentin Fortuna s. p., Lučarjev Kal, ABV kovinski izdelki, Sela pri Dobu, Peskokop Kepa, Ježce, Avtoservis in avtoprevozništvo Alojzij Verbič, Podboršt, Bojan Kastelic, Sad, BS Petrol, Grosuplje, Hoja oblazinjeno pohištvo, Zagradec, skupini, ki je zbirala denarna sredstva in skupini, ki je skrbela za operativo.
Javno se zahvaljujem tudi gospodu Francu Žgajnarju lastniku podjetja Fragmat Ljubljana za vso materialno pomoč.
Stanko Pšajd, Podboršt 32
Delovanje INFO pisarne Krka
Pisarna začne delovati 8. 5. 2013!
V	INFO pisarni so vam na voljo turistične informacije o kraju Krka in okolici, turistični spominki, ... Pripravimo Vam tudi organizirani program, gostinske usluge,... Vsak bo našel nekaj pri nas po svojem okusu.
Akcija zbiranja rabljenih koles
V	Turističnem društvu Krka želimo obiskovalcem naših krajev ponuditi možnost bolj zdravega in ekološkega premagovanja kilometrov po kraju Krka. Odločili smo se, da organiziramo akcijo ZBIRANJA RABLJENIH KOLES. Le- te bomo najkasneje do prihodnje sezone obnovili in jih odeli v barve kraja Krka. V INFO pisarni jih bomo kot dodatno doživetje ponudili našim obiskovalcem, jih osveščali o varovanju okolja, promociji zdravja, prijaznem načinu mobilnosti,...
Bi želeli v kleti ali kolesarnici imeti več prostora Imate kolo, ki ga več ne uporabljate? Ste že razmišljali, da bi rabljeno, a še vedno vozno kolo komu podarili? Akcija poteka od 8.5. do 20. 5. 2013. Kolesa lahko dostavite v INFO pisarno (sreda 16-18 ure, sobota 10-12 ure, nedelja 12-14 ure) ali pokličete na telefon 041/ 308-308 (Nataša) ali 031/338-053 (Danica).
Za pozitiven odziv se vam najlepše zahvaljujemo.
URADNE URE: Sreda: od 16. - 18. ure Sobota: od 10. - 12. ure Nedelja: od 12. - 14. ure
Ogled izvira reke Krke in Krške jame
Jama je odprta od meseca aprila do meseca oktobra. Ogled za skupine (najmanj 10 obiskovalcev) je možen le s turističnim vodičem ob predhodnem naročilu. Vodič vas sprejme pred vhodom v jamo. Individualni ogledi so možni ob nedeljah med 14. in 16. uro.
Za dodatne informacije in dogovor glede ogleda pokličite na tel. št.:
ANA	+ 386(0) 41 276-252
DARINKA	+ 386(0) 41 597-700
SABINA	+ 386(0) 41 552-701
MAJA	+ 386(0) 41 553-702
Vstopnina:
ODRASLI	3,00 EUR
DIJAKI, OTROCI	2,00 EUR
Individualni ogledi izven urnika za dve ali več oseb se zaračunavajo dvojno.
Brezplačni vstop imajo le predšolski otroci!
Iz seje štaba Civilne
V "V I,
zaščite
V četrtek, 18. aprila, je v Gasilskem centru Stična potekala 6. redna seja Štaba civilne zaščite Občine Ivančna Gorica. Na njej so člani štaba pregledali minule aktivnosti in potrdili načrt investicij za letošnje leto. Ob tej priložnosti so gasilska društva prejela novo opremo za potrebe delovanja Civilne zaščite.
Po uvodni besedi poveljnika štaba Civilne zaščite Občine Ivančna Gorica Jožeta Kozinca, so člani obravnavali predlog nabave opreme za CZ v letošnjem letu. Načrtovan je nakup radijske postaje z anteno, merilec plinov, defibrila-tor, štab pa bo delno sofinanciral tudi nakup termo kamere. Termo kamera omogoča varno posredovanje gasilcev ob požarih, saj kamera prikaže žarišče požara in omogoča hitro in učinkovito gašenje. Prav tako je to pripomoček za iskanje poškodovanih oseb v prostoru ali zunaj ter ob pregledovanju in nadziranju terena pri zmanjšani vidljivosti.
V nadaljevanju je član štaba CZ Anton Posavec predstavil aktivnosti ekipe prvih posredovalcev prve pomoči, ki jo sestavljajo člani Prostovoljnih gasilskih društev Ambrus, Krka, Sobrače, Stična in Višnja Gora. Ekipe se usposabljajo po sprejetem državnem načrtu. Člani ekipe prve pomoči so se v zadnjem letu srečali na usposabljanju kar 25-krat, imeli so tudi eno prikazano vajo in eno tekmovanje. V tem letu se bodo udeležili državnega tekmovanja usposobljenosti ekip prve pomoči.
Na seji je bil prisoten tudi župan Dušan Strnad, ki se je seznanil z načrti štaba CZ in delovanjem ekipe prvih posredovalcev prve pomoči. Ob koncu je župan skupaj s poveljnikom CZ predal novo opremo ekipam prvih posredovalcev prve pomoči iz PGD Ambrus, Krka, Sobrače, Stična in Višnja Gora, novo potopno črpalko pa so prejela PGD Šentvid pri Stični, Višnja Gora in Zagradec. Kako pomembna je usklajenost in strokovna usposobljenost ter opremljenost teh ekip, se je ne nazadnje izkazalo tudi ob nedavni delovni nesreči v gozdu na Pristavi nad Višnjo Goro. Nesreča je bila sicer usodna za ponesrečenca, toda delovanje vseh reševalnih služb je bilo usklajeno in strokovno.
Matej Šteh
ODVETNIK JURE GOREC
Stantetova ulica 13, 1295 Ivančna Gorica
Odprtje nove odvetniške pisarne v Ivančni Gorici
Na podlagi 23. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike, odvetnik Jure Go-rec obvešča občane, da je odprl odvetniško pisarno v Ivančni Gorici, na Stantetovi ulici 13 (v obrtni coni, v poslovni stavbi družbe REKON d. o. o.). Odvetnik Jure Gorec v okviru odvetniškega poklica pravno svetuje, zastopa in zagovarja stranke pred sodišči in drugimi državnimi organi, sestavlja listine in zastopa stranke v njihovih pravnih razmerjih. Uradne ure po predhodnem dogovoru na tel. št.: 031 231 947
14
Krajevne skupnosti
april 2013
številka 3
Ambrus
objarl^SerrndckJ^
Monsinjor Jože Plut z Valične vasi postal kanonik ljubljanske stolnice
Našega občana, monsinjorja dr. Jožeta Pluta, načelnika vojaškega vi-kariata pri Generalštabu Slovenske vojske, sicer krajana Valične vasi, je na Velikonočni ponedeljek nadškof dr. Anton Stres umestil v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, za kanonika stolnega kapitlja. Stolni kapitelj je zbor duhovnikov, katerega naloga je, da opravlja slovesnejša bogoslužja v stolnih cerkvah in tudi naloge, ki mu jih zaupa krajevni škof. Naš soobčan z Valične vasi, dr. Jože Plut, ki je v javnosti poznan kot vojaški vikar v Slovenski vojski, je letos na Velikonočni ponedeljek v ljubljanski stolnici postal kanonik stolnega kapitlja in na ta način nastopil visoko cerkveno službo. Slovesnosti v ljubljanski stolnici so se poleg sokrajanov in sorodnikov udeležili tudi župan Dušan Strnad, načelnik generalšta-ba Slovenske vojske, brigadir Dobran Božič, namestnik načelnika, brigadir
Andrej Osterman ter uslužbenci vojaškega vikariata.
Po uradnem delu se je kanonik Jože Plut srečal z vsemi povabljenimi gosti, iz nagovora uslužbenke vojaškega vikariata pa je bilo razvidno, da ima
Plut številne človeške in vodstvene vrline, v Slovenski vojski pa uživa tako med vojaki z najvišjimi kot tudi med tistimi z nižjimi čini veliko spoštovanje.
Gašper Stopar
Veterani OZVVS Grosuplje na smučeh
Člani OZVVS Grosuplje smo se tudi letos udeležili smučarskih tekmovanj, katere organizira Združenje veteranov vojne za Slovenijo. Tako smo se 26. januarja 2013 udeležili 9. odprtega prvenstva Severnoprimorske v veleslalomu, ki je potekalo na smučiščih Smučarskega centra Cerkno na progi Lom 3 in Lom 4. Prvenstvo je potekalo v okviru spominskega tekmovanja ''Partizanske smučine - Cerkno 45''. Tekmovanja se je udeležilo 20 članov našega združenja in dobili smo pokal za osvojeno 3. mesto ekipno. Za ekipo sta štela dva najboljša časa, dosežena v vseh treh moških kategorijah, to je skupno šest časov. Tekma je obenem štela tudi za društveno tekmovanje OZVVS Grosuplje in prvi trije v vsaki kategoriji so prejeli medalje. Medalje so dobili: kategorija moški 1955 in starejši 1. mesto Dušan Hudolin, 2. mesto Joško Hrovat in 3. mesto Alojz Vrho-vec; kategorija moški 1956 do 1961 1. mesto Janez Kastelic, 2. mesto Davorin Tomažin in 3. mesto Oto Rome;
kategorija moški 1962 in mlajši: 1. mesto Drago Pevec, 2. mesto Janez Škantelj in 3. mesto Zvonko Knep. 16. februarja 2013 pa smo se na smučiščih Smučarskega centra Golte pomerili na 10. državnem prvenstvu Veteranov vojne za Slovenijo v smučanju - smuku in streljanju z malo-kalibrsko puško. Smuk je potekal na progi Beli zajec dolgi 1350 m z višinsko razliko 205 m. Streljanje z MK pu-
ško je bilo na cilju smuka na razdalji 30 m, položaj ležeči, z roke. Število strelov je bilo pet in za oceno so se šteli trije najboljši zadetki. Vsaka točka je bila vredna 0,5 sekunde in se je odštela od rezultata smuka. Tega tekmovanja so se udeležile 3 ekipe s 3 člani našega združenja. Vsem tekmovalcem iskrene čestitke.
Davorin Tomažin Foto: Oto Rome
Bernski dan na Gradišču nad Stično
Slovenski klub za bernske planšarske pse vabi na klubsko razstavo bernskih planšarskih psov, ene najlepših pasem na svetu, ki bo letos prav posebna, saj bo združena s tradicionalnim spomladanskim piknikom.
Sodniško delo bo opravila gospa Lidija Okleščen, priljubljena mednarodna sodnica, ki jo lahko mirno uvrstimo med poznavalke pasme in ki jo vabijo mnogi organizatorji specialnih razstav za bernce v tujini. To je še dodaten razlog, da smo jo zaprosili za sodelovanje. Zagotovo bo njeno delo poučno za vse nas in njene pripom-
be, napotki in ocene bogato izhodišče za skrbnike bernijev. Razstava bo imela »vse, kar imajo veliki«, le da ne bo nepopisne gneče ob razstavnih krogih, ampak bo druženje potekalo v sproščenem okolju. To je idealna priložnost za nabiranje razstavnih izkušenj tako za izkušene razstavljavce kot za popolne začetnike, ljubitelji pasme in psov nasploh pa se bodo lahko cel dan družili s skrbniki in vzreditelji ter njihovimi psi. Poskrbeli bomo za pester spremljevalni program. Delovala bo tudi klubska stojnica tako, da bo mogoče dobiti dragocene informacije iz najbolj zanesljivih virov. Za vse, ki bi se želeli razstavnih veščin pred razstavo naučiti in imate doma bernskega planšarskega psa z veljavnim rodovnikom KZS - FCI, bomo organizirali brezplačno malo šolo raz-
stavljanja v treh zaporednih majskih terminih (11., 18. in 25. maja) pod vodstvom Ivana Janežiča, izkušenega vzreditelja in razstavljavca. Prijave so obvezne!
Finančni načrt razstave smo skrbno izdelali in ponujamo cenik prijavnin, ki vas bo prepričal tudi teh v slabih časih.
Vljudno vabljeni vsi: tisti, ki se do sedaj še niste udeleževali naših dogodkov - da se spoznamo in da vidite, da je v naši družbi prijetno, tisti, ki ste hodili na dogodke, pa še niste razstavljali - da skupaj poskusimo nekaj novega in seveda, tudi tisti, ki ste stari znanci naših druženj in razstav -da se spet srečamo in poklepetamo. Vabilo pa še posebej velja vsem, ki se za nakup bernija šele odločate in bi o tem čudovitem pasjem velikanu z nežnim značajem radi izvedeli kaj več.
Prisrčno vas vabimo k sodelovanju v nagradnem fotografskem natečaju. Obenem vam želimo obilo fotografske ustvarjalne domišljije, prijetnih trenutkov ob opazovanju kraja Krka in uspelih posnetkov.
Turistično društvo Krka, Krka 4, 1301 Krka
objavlja javni razpis
za nagradni fotonatečaj -»Utrinki Krka - 2. del«
PRAVILA NATEČAJA IN RAZPISNI POGOJI
1.	Udeležba na natečaju
Natečaja se lahko udeležijo vsi amaterski in profesionalni fotografi, ki bodo do zaključka predpisanega roka in v skladu z razpisnimi pogoji poslali svoja dela.
Nastanek del ni časovno zavezujoč pogoj razpisa (leto nastanka ni omejujoč faktor). Število poslanih fotografij enega avtorja je omejeno na 10 (deset).
2.	Tema natečaja »Utrinki Krke«:
Na fotografijah naj bodo upodobljeni utrinki kraja Krka. Na natečaju sodelujejo fotografi iz Slovenije.
3.	Označevanje in pošiljanje del:
Natečaj je anonimen (avtorji del bodo žiriji znani šele po opravljenem ocenjevanju del), zato udeležence prosimo, da upoštevajo naslednja določila razpisa:
Pogoj za sodelovanje je, da fotografije niso računalniško obdelane. Najmanjša velikost digitalnih fotografij je 1600 pixlov horizontalno. Zapis naj bo v »jpg« ali »tif formatu«. Fotografije, katerih število je tudi omejeno na 10, pa naj bodo na CD-jih, na katerih mora biti napisano:
•	število posnetkov ter ime vsakega posnetka, če bodo na CD-ju posnetki po številkah (npr. od 1 - 10),
•	poljubna šifra, pod katero se avtor udeležuje natečaja (avtor si jo izmisli sam).
Zraven CD-ja z digitalnimi fotografijami je potrebno priložiti tudi barvne printe fotografij v velikosti A4 formata.
CD-jem mora biti priložena še zaprta ovojnica, označena s šifro avtorja, v kateri so osnovni podatki o avtorju (ime in priimek, naslov, telefon, davčna številka in lastnoročni avtorjev podpis, s katerim potrjuje avtorstvo poslanih del in točnost podatkov o njih).
Fotografska dela pošljite na naslov:
Turistično društvo Krka, Krka 4, 1301 Krka, s pripisom: »Utrinki Krke«
ZADNJI ROK ZA SPREJEM FOTOGRAFSKIH DEL JE 30. SEPTEMBER 2013 -dela prejeta po tem datumu na javnem razpisu ne bodo sodelovala.
4.	Ocenjevanje del:
Vsa prispela dela bo pregledala in ocenjevala žirija. Pri ocenjevanju prispelih del komisija upošteva tehnično dovršenost, iz-povednost in originalnost del ter estetska merila. Fotomontaž ali drugače predelanih posnetkov žirija ne bo ocenjevala. Žirija prav tako ne bo obravnavala prispelih del, ki ne bodo ustrezala razpisnim pogojem. Žirija ni obvezana podeliti nagrad, če nobeno izmed del ne dosega zahtevane kakovosti. Vse odločitve žirije so dokončne in nepreklicne.
5.	Razstava in podelitev nagrad:
Avtorji se s sodelovanjem na javnem razpisu strinjajo s tem, da se izbor poslanih del brez nadomestila (brezplačno) objavi na razstavi, katere otvoritev bo 26. decembra 2013 v Družbenem centru Krka, ob 15.30 uri. Žirija bo objavila rezultate razpisa in podelila nagrade ob odprtju razstave, kjer bodo izbrana in nagrajena dela tudi razstavljena. Avtorji, katerih dela bodo nagrajena in izbrana v ožji izbor, bodo o tem obveščeni tudi po pošti. Vsem udeležencem natečaja, katerih dela bodo razstavljena, bomo poslali vabilo na odprtje razstave.
6.	Avtorske pravice:
Avtorji zadržijo avtorske pravice na predloženih delih. Nagrajeni avtorji in avtorji del uvrščeni v ožji izbor, dovoljujejo organizatorju natečaja uporabo nagrajenih in v ožji izbor uvrščenih del v promocijske namene društva in izključno prenašajo na Turistično društvo Krka ustrezne materialne avtorske pravice.
7.	Nagrade:
prva nagrada - 100 EUR druga nagrada - 70 EUR tretja nagrada - 40 EUR
uvrstitev 10 fotografij v ožji izbor - brezplačni vstopnici za obisk Krške jame
Nagrajenci so po zakonu davčni zavezanci, zato so ob prevzemu nagrade dolžni predložiti tudi svojo davčno številko. 9. Razno
Dodatne informacije dobite po elektronski pošti info@tdkrka.si ali po telefonu na 041/ 310-171, Darka.
Sponzor naše razstave, distributer kakovostne hrane ProPlan bo tudi letos poskrbel za lepe nagrade in pozornosti za vse razstavljavce. Rok prijave na razstavo in piknik je 15. 5. 2013. Cena kosila (1. meni: postrv in krompirjeva solata; 2. meni: mešano meso na žaru in krompirjeva solata) je 10 €.
Dodatne informacije in prijavnico ob-
javljamo na spletnih straneh www. bernski-klub.si oziroma smo vam na voljo na e-naslovu bernski.klub@ gmail.com in na tel. številki 041 63 16 61.
Nasvidenje na Gradišču nad Stično!
Mojca Sajovic, predsednica SKBPP
F«A
EURO&AN RALLY CUPS
Tudi letos prihaja Rally Saturnus v Ivančno Gorico
Spoštovani občani občine Ivančna Gorica in vsi ljubitelji avto športa. Tudi letos bo, sicer že 36. po vrsti Rally Saturnus potekal po nekaterih lokalnih cestah v vaši občini. Tekmovanje, kot verjetno že veste iz minulih let, šteje za odprto državno prvenstvo Slovenije, Evropski rally pokal s koeficientom 10, Prvenstvo Centralno Evropske Cone in mednarodni Mitropa rally pokal, letos pa spet tudi za državno prvenstvo sosednje Hrvaške. Dirka se začenja v Ljubljani na območju ŠP Stožice, kjer bo v petek, 10. maja 2013, start rallyja in prva hitrostna preizkušnja, atraktivni Superspecial na Štajerski cesti v neposredni bližini stadiona. Sobotni tekmovalni del rallyja bo letos potekal na vašem koncu. Hitrostne preizkušnje, sicer enake, kot lani, bodo potekale po nekaterih cestah v vaši občini ter na območju občin Ljubljana, Šmartno pri Litiji in Grosuplje. Tri različne hitrostne preizkušnje bodo tekmovalne posadke prevozile po dvakrat, nato pa zaključile sobotni del tekmovanja v Ljubljani.
Kot rečeno, hitrostne preizkušnje bodo potekale po isti trasi kot lani, vendar je dobro, da se ponovno seznanite o popolnih zaporah cest na trasi HP, poteku obvozov ter ravnanju v potrebi po nujnih prevozih. O tem vas bomo obvestili s posebnim letakom. Tega bomo najkasneje v tednu pred dirko delili po hišah, ki stojijo neposredno v krajih, kjer bo potekala hitrostna preizkušnja. Obvestila o zaporah bomo poizkušali zagotoviti tudi na vaši lokalni radijski postaji.
Celotni urnik zapor hitrostnih preizkušenj je naslednji:* Sobota 11. maj 2013 HP Janče	od 08:00 do 16:30 ure
HP Metnajod 09:00 do 16:30 ure HP Višnja Gora od 09:30 do 17:30 ure * Popolne zapore cest veljajo v navedenem urniku, ki pa se lahko delno spremeni. O tem boste obveščeni po predvidenem načinu (letaki ...).
Ob naštetih hitrostnih preizkušnjah bodo dodatno zaprti za promet še nekateri odseki cest, ki vodijo neposredno na odseke posamezne hitrostne preizkušnje. Po teh cestah bo stanovalcem omogočen dostop do njihovih hiš. Tiste stanovalce, ki nimate možnosti dostopov po obvoznih cestah in imate res nujni prevoz, pa prosimo, da se
Redna letna skupščina Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje
V soboto, 23. 2. 2013, smo se članice in člani DGŠŠ zbrali na redni letni skupščini v prostorih gostišča Brdavs. Že tretje leto zapored nam je na dan sklica skupščine zagodlo vreme, saj je v zelo kratkem času zapadlo ogromno snega, ter tako marsikomu onemogočilo udeležbo na skupščini. Kljub temu se nas je zbralo 34 članov in članic ter dva gosta, zelo veliko pa nas je po telefonu obvestilo, da na skupščino ne morejo zaradi snega. Poleg poročil o delu in planu dela so bile na dnevnem redu tudi nadomestne volitve zaradi odstopa prejšnjega predsednika, g. Vekoslava Pajntar-ja. Na mesto predsednika društva je bil izvoljen dosedanji podpredsednik, g. Pavle Gregorka, za novega člana UO je bil izvoljen g. Stane Bizjak z Malega Globokega pri Zagradcu. Upravni odbor je na svoji seji v skladu s statutom za podpredsednika soglasno izvolil g. Štefana Kastelica iz Vidma. Vsem novoizvoljenim in starim članom organov društva želimo uspešno delo.
Navzoči smo ugotovili, da je delo
društva potekalo v skladu s sprejetim programom dela, realizirane niso bile determinacije gob v mesecu juliju in avgustu preteklega leta, ker ni bilo rasti gob zaradi suše, zato pa smo v mesecu septembru to nadoknadili s priložnostnimi razstavami in deter-minacijami pri koči, ter na različnih prireditvah.
Program dela za letošnje leto je pester, sajse bodo odvijala različna predavanja, izobraževanja na terenu, srečanja in izobraževanja z drugimi društvi, ter delo z mladimi. Največ energije pa bo tudi letos vložene v pripravo tradicionalne razstave v mesecu septembru.
Na skupščini so bila podeljena tudi priznanja za delo v društvu, in sicer so letošnji prejemniki priznanj Jelka Strajnar, Vida Globokar, Gerta Gregorka, Cilka in Ivan Grabarac, ter Meta in Stane Bizjak. Vsi prejemniki priznajso dolgoletni člani društva, nekateri vse od ustanovitve dalje, ter so pripravljeni vedno in povsod pomagati pri realizaciji sprejetih nalog. Prav tako smo podelili zahvale tistim,
19. maj 2013 - dan, ki ga Moto klub Fire group posveča varni vožnji
V Moto klubu Fire Group Ivančna Gorica, ki že 15. let aktivno deluje na motoristični sceni, se zavedamo, da je spretnost ravnanja za našimi jeklenimi konjički bistvenega pomena za varno in prijetno vožnjo. Zaradi tega smo vrsto let prirejali tekmo, ki je veljala za državno prvenstvo v spretnostni vožnji pod okriljem Zveze moto klubov Slovenije. Letos državnega prvenstva sicer ni, pa tekma kljub temu ne bo nič manj resno organizirana ali celo manj pomembna. Kljub resnemu pristopu je prireditev več kot samo tekma, s katero naj bi določili zmagovalce v posameznih kategorijah. Je predvsem priložnost v kontroliranih pogojih pobližje spoznati svoj motor ali moped in videti kaj zmorejo ostali udeleženci. Je tudi priložnost spoznati nove prijatelje, člane drugih klubov, pa tudi priložnost, da tistim, ki mislijo, da je izziv v motorizmu predvsem hitrost, pokazati, da je izziv predvsem spretnost ravnanja z motorjem.
na dan rallya obrnete neposredno na uradne osebe ral-lya. Te imajo na določenih točkah radijsko zvezo z vodjem hitrostne preizkušnje. Z njimi se dogovorite, kdaj bo možna vožnja po poti hitrostne preizkušnje, ki pa mora biti vedno in izključno v smeri tekmovanja. Naš predlog je tudi letos, da potek mednarodne prireditve po cestah skozi vašo občino in s tem povezan močno povečan obisk, izrabite za predstavitev svojega kraja, predstavitev vaših posebnosti in gostoljubnosti ter odprete vrata turističnih kmetij, planinskih domov, pa tudi kakšna improvizirana stojnica bo dobrodošla na mestih, kjer bo rally spremljalo večje število gledalcev. Prosimo vas le, da nas o postavitvi le-teh predhodno obvestite, zaradi uskladitve varnostnih nalog.
Seveda pa upamo, da si boste vsaj del tekmovanja ogledali tudi sami. Še posebej ste dobrodošli na brežinah nad novo Štajersko cesto pri stadionu Stožice. Kot športnega prijatelja, ki se zaveda, da hitrost in adrenalinsko sproščanje v vožnji sodi na organizirana tekmovanja, vas prosimo, da nam pri izvedbi tekmovanja pomagate na način, da ob ogledu upoštevate navodila uradnih oseb. Kajti, prav zaradi varnosti veljajo pri izvedbi avtomobilskih tekmovanj dokaj stroga pravila.
Dodatne informacije lahko dobite tudi na vodstvu rallya na naslovu: Avto športno društvo SA - I, Koprska 98, 1000 Ljubljana, E-naslov. Ažurne informacije so vam na voljo tudi na: www.rally-saturnus.si. Zelo bomo veseli, če se nam boste pridružili,
Davorin Možina, tajnik organizacijskega odbora
Letos bomo pripravili tekmo v nedeljo, 19. maja, ob 11. uri, seveda se bodo poskusni treningi začeli že prej - to je okrog 9. ure. Tekma je namenjena praktično vsem, ki premorejo dvokolesnik na motorni pogon ne glede na starost, spol, moč ali prostornino motorja. V skladu s pravilnikom so tekmovalci namreč razvrščeni v več kategorij, v katerih najmlajši tekmujejo na skoraj miniaturnih motorjih, nekoliko starejši na skuterjih, tudi kakšen pony ekpres se najde vmes, pa do najtežjih endur, chopperjev in cestnih motorjev. Še posebej pa so seveda zanimive vožnje za lady cup.
Vse, ki bi se preizkusili v spretnosti, vabimo, da se nam pridružijo - lahko že v soboto, 18. maja, da bodo vsaj malo okusili, kaj nas čaka na tekmi. Tiste pa, ki nimajo motorja, ali nimajo namena tekmovati, vabimo na prijetno druženje in spodbujanje tekmovalcev.
In še lokacija - Stična, igrišče za dvorano kulturnega doma.
Zvonko Zupančič predsednik MK Fire Group
ki nam s svojimi donacijami v najrazličnejših oblikah pomagajo, zlasti pri izvedbi gobarske razstave. Letošnji prejemniki priznanjso: Vrtnarstvo Breskvar iz Dobrove pri Ljubljani, Black-Decker, De Wallt Grosuplje, Zlatarstvo Gros Grosuplje, Žaga Po-gorelec iz Strug, Trgovina Miša Krka, Stanka in Tone Hočevar iz Vel. Les pri Krki in Slavka Tičar, ki nam vsako leto omogoči razstavo pod »Štentovim kozolcem«. Vsem še enkrat hvala v upanju na naše nadaljnje dobro sodelovanje.
Brez aktivnih članov društva ter zvestih donatorjev nam prav gotovo ne bi uspelo pripraviti najlepše razstave v Sloveniji, tako nam vsaj zagotavljajo obiskovalci od blizu in daleč. To pa nam daje še večji elan in željo po izobraževanju in še boljšem delu. Vse, ki bi želeli izvedeti kaj več o delu našega društva vabimo, da si poiščejo informacije o delu v društvu na spletni strani društva.
Majda Grm
S kolesom na Gradišče
društvo
v
% IN
organizirata
6. kolesarsko akcijo »VZPONI NA GRADIŠČE«
(Lavričeva koča na Gradišču nad Šentvidom in Stično)
Akcija traja od 1. aprila do 30. septembra 2013. V tem času se bo mogoče povzpeti na Gradišče kar 183 krat. Kolesarko in kolesarja, ki se bosta največkrat povzpela in vpisala v evidenčno knjigo vzponov, čaka posebna nagrajena. Enako velja za najmlajše in najbolj izkušene udeležence, družine itd.. Za 15. in 30. vzpon boste nagrajeni v koči.
Udeleženci akcije se ob plačilu startnine 15 evrov vpišete v evidenčno knjigo, vsak vzpon pa evidentirate tudi na svojem kartončku. Dnevno šteje samo en vzpon.
6. oktobra bo zaključna prireditev. Takrat bomo za vse udeležence organizirali vožnjo na čas - kronometer in najuspešnejše seveda nagradili. Start bo v Ivančni Gorici in cilj pri Lavričevi koči na Gradišču.
Nagrade:	- 10 vzponov - bronasta medalja,
-	20 vzponov - srebrna medalja,
-	30 in več vzponov - zlata medalja.
Srečno vožnjo!
16
Krajevne skupnosti
april 2013
številka 3
Ambrus
objarl^SerindckJ^
Teden Rdečega križa
Od 8. do 15. maja vsako leto obeležujemo teden Rdečega križa, letos s poudarkom na 150-letnici delovanja te največje humanitarne organizacije na svetu in 60-letnici prve krvodajalske akcije v organizaciji Rdečega križa Slovenije.
150 let od ustanovitve Mednarodnega odbora Rdečega križa
17. februarja 1863 je pet švicarskih humanistov na pobudo Henryja Du-nanta ustanovilo Mednarodni odbor za pomoč ranjenim. Henry Dunant se je leta 1859 kot poslovnež znašel v bližini znamenite bitke pri Solferinu, kjer se je spopadlo 270 000 francoskih in avstrijskih vojakov. Na bojišču je obležalo 40 000 mrtvih in ranjenih, za katere ni nihče poskrbel. Henry Dunant je organiziral prostovoljce iz okoliških vasi, da so ranjenim nudili pomoč. Kasneje je to nečloveško trpljenje opisal v knjigi Spomini na Sol-ferino in začel s prizadevanji, da bi se ljudje v mirnem času čim bolje poučili in pripravili na nudenje pomoči v vojni ali ob naravnih nesrečah. Henry Dunant je bil, skupaj s F. Passujem,
prvi dobitnik Nobelove nagrade za mir leta 1901, Mednarodni odbor RK (ICRC) pa je Nobelovo nagrado prejel že trikrat: 1913, 1944 in 1963. Bistvena naloga RK še danes ostaja, da se hitro in učinkovito odziva na humanitarne potrebe ranjencev, zapornikov, beguncev in civilnega prebivalstva, ki jih je prizadela vojna ali naravne in druge nesreče.
Danes Rdeči križ združuje 186 nacionalnih združenj, letno pa pomaga več kot 100 milijonom ljudem. Slovenci smo se v okviru Avstro Ogrske monarhije pridružili že leta 1863, od 1993 pa je Rdeči križ Slovenije priznan kot samostojna in enakopravna članica mednarodnega gibanja Rdečega križa.
60 let krvodajalstva
Leta 1953 je organizacijo krvodajalstva v Sloveniji prevzel Rdeči križ in
prva krvodajalska akcija pod okriljem Rdečega križa je potekala 9. marca v Zagorju, ko je kri darovalo 9 rudarjev. V šestdesetih letih širjenja duha prostovoljnega krvodajalstva smo dosegli zavidljive rezultate, saj naša država sodi med tiste, ki vse potrebe po krvi zagotovi sama. Letno se tako na terenskih krvodajalskih akcijah ali na transfuzijskih službah odzove več kot 110 000 krvodajalcev ali skoraj 400 na dan, kar pomeni upanje za rešitev premnogih človeških življenj.
Oba jubileja bomo tudi v Območnem združenju RK Grosuplje obeležili s predstavitvami našega dela, prikazom nekaterih ukrepov prve pomoči ter merjenjem krvnega tlaka in sladkorja na tržnici v Grosupljem in Ivančni Gorici.
Anica Smrekar
Tretjič na Ivankinem sejmu
V soboto, 23. marca, je potekal že 6. Ivankin sejem na tržnici v Ivančni Gorici. Tudi letos smo se ga že tretje leto udeležile odbornice KO RK Ivančna Gorica in mladi prostovoljci Špela Koščak in Uroš Kastrevc.
Na stojnici smo predstavile delo RK Slovenije in naše krajevne organizacije. Predstavile smo krvodajalstvo, darovanje organov po smrti, letovanja otrok, ki zaradi zdravstvenih in finančnih težav letujejo v zdravilišču Debeli rtič itd. Razdelile smo tudi nekajobrazcev za namenitev dela dohodnine za humanitarne namene. Prosimo vse, ki se še niste odločili komu nameniti del dohodnine, da se zglasite na sedežu KO RK Ivančna Gorica in dvignete obrazec. Zahvaljujemo se Občini Ivančna Gorica in zadrugi Jarina za priložnost, da posredujemo svoje delovanje širšemu krogu ljudi. Hvala tudi vsem, ki ste nam podarili prostovoljne prispevke.
Obiskali žene in matere
Že tradicionalno smo odbornice KO RK Ivančna Gorica obiskale žene in
matere ob svetovnem dnevu žena in materinskem dnevu. Letos smo na domovih obiskale 63 članic in v DSO Grosuplje in Notranje Gorice 10.
Upamo, da smo jim vsaj malo polepšale praznik.
za KO RK Ivančna Gorica, Stanka Pajk
Sneženi mojstrovini
Ja res je, smo že na pragu poletja, vendar minula zima je bila po količinah snega tako izjemna, da si jo velja priklicati v spomin, nenazadnje je ponudila tudi nekaj priložnosti za sprostitev. Zanimivo dogajanje v središču Šentvida pri Stični je v eni izmed zasneženih noči v februarju v objektiv ujel tudi Nejc Puš. Spodaj si lahko preberete kako je strnil dogajanje tiste noči, seveda fotografiji dopolnjujeta poročilo. (mš) 22:00 V Šentvidu pri Stični, natančneje pod ulično svetilko
pri gostilni Jankl se pojavita dve osebi z lopatami. 22:30 Zvoki snežnih lopat parajo svež zimski zrak.
23:00 Prijazen možakar iz sosednje hiše osebama z lopatami ponudi domačo medico.
1:00 Pod svetilko nasede kit, osebi zamenjata lokacijo svojega nočnega početja.
2:00 Delavci zimske službe ustavljajo svoje pluge in se pogovarjajo z osebama z lopatami.
4:00 Za lopatarjema ni ne duha ne sluha. Ostaneta le nasedli kit pod svetilko in skremžen obraz sredi križišča.
Foto:Nejc Puš
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE
vabi na
KRVODAJALSKO AKCIJO
•	v sredo, 22. 5. 2013, od 7. do 12. ure, v Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični
•	v četrtek, 23. 5. 2013, od 7. do 13. ure v Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici
•	v petek, 24. 5. 2013, od 7. do 12. ure v Osnovni šoli Dobre-polje, Videm-Dobrepolje
•	v ponedeljek, 27. 5. 2013, od 7. do 13. ure v Osnovni šoli Louisa Adamiča v Grosupljem
S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo.
Skupaj rešujmo življenja!
KO RK Šentvid pri Stični vabi
KO RK Šentvid pri Stični vabi vse krajane, ki skrbite za svoje zdravje, na merjenje vaših življenjskih funkcij (krvni sladkor, holesterol, pritisk), vsako prvo sredo, od 8. do 9. ure. Meritve opravlja višja medicinska sestra Marjeta Bijec. Zaradi lažjega dostopa za ostarele in invalidne osebe, bodo meritve v bodoče potekale v župnišču v Šentvidu pri Stični (družabni prostori v pritličju - prvi vhod).
KO RK Šentvid pri Stični
Srečanje starejših krajanov KS Muljava
V okviru KO RK Muljava smo imeli 10. 3. 2013 ob 14.00 uri v kulturnem domu Josipa Jurčiča, srečanje in pogostitev starejših krajanov. S pomočjo učiteljev in učencev Podružnične šole Muljava ter moškega pevskega zbora smo jim pripravili pester kulturno-zabavni program. Med drugim je nastopila tudi g. Marija Bregar z nekaj svojimi pesmimi, voditelj in povezovalec Igor Adamič pa je interpretiral pesmi g. Alojza Zaletelja. Pesniško navdihnjeni duši sta naša krajana in prav je, da se ovekoveči njun prispevek, ki je polepšal to popoldne.
Moram pa povedati, da ljubezen do glasbe in harmonike čedalje bolj narašča, kar mene osebno zelo razveseljuje, saj je nastopilo kar nekaj obetajočih harmonikarjev, v primerjavi z lanskim letom, ko je nastopil samo en učenec s harmoniko ter privzdignil in navdušil celo dvorano. Mislim, da je bil tudi on navdih, da smo imeli letos več glasbenih točk. Naši krajani se radi odzovejo našemu vabilu, saj vedo, da to ni stran vrženo popoldne, ker se bodo nasmejali nadobudnim učencem, uživali ob ubranem petju moškega pevskega zbora, srečali z ljudmi, katere že nekaj časa niso, z njimi veselo poklepetali, se spomnili skupnih dogodkov, povprašali za tega in onega.
Letos smo izrekli in razdelili čestitke nekaterim našim krajanom, ki so ali pa še bodo praznovali okroglo obletnico. Od teh so trije krajani oz. krajanke, ki so ali pa še bodo praznovali 70 let, 6 z obletnico 80 in kar 6 s častitljivimi 90 leti. Srečanja se žal niso mogli udeležiti vsi povabljeni, zato smo le-te obiskale naknadno ter jih obdarile z rožico in čokolado, kar so prejeli tudi vsi prisotni na srečanju. Našega obiska pa bodo deležni tudi naši krajani, ki prebivajo v domu za starejše občane, ki bodo tudi deležni skromnega darila in naše pozornosti ter seveda novic in dogajanj iz domačega kraja. Da naši krajani niso sedeli za prazno mizo, smo poskrbele članice naše organizacije. Razne slaščice in sladko-slane dobrote smo spekle in pripravile same, vendar za polno obložene mize je bil potreben tudi nakup v trgovini in zaradi omejenih denarnih sredstev, ki jih imamo, nam je priskočila na pomoč KS Muljava ter plačala del računa.
Za uspešno izpeljano srečanje se moram še enkrat zahvaliti vsem udeleženim, in sicer: učiteljskemu zboru in učencem Podružnične šole Muljava, pevskemu moškemu zboru, staršem sodelujočih učencev, gospodu, ki je poskrbel za primerno ozvočenje ter članicam RK. Hvala tudi g. Francu Horvatu, predsedniku OZRK Grosuplje, za odziv na naše vabilo. Preživeli smo res prijetno popoldne. Gostje so odhajali veseli, nasmejani in zadovoljni; kakor tudi me, z zavedanjem, da smo nekaterim polepšale enoličen vsakdan.
Marjeta Škrjanec, predsednica KO RK Muljava
Aktivnost Krajevne organizacije Rdečega križa Višnja Gora
Krajevna organizacija Rdečega križa Višnja Gora je humanitarna in ne-profitna organizacija, v kateri deluje 10 prostovoljk. Aktivnosti izvajamo po vnaprej zastavljenem programu. Ciljna populacija so starostniki, onemogli in bolni krajani ter socialno ogrožene družine in posamezniki. Sredstva za izvedbo programa zbiramo sami, prijavljamo se na razpis za sredstva iz humanitarnega programa na Občini Ivančna Gorica, prosimo za donacije, pobiramo članarino in prispevke krajanov, nekaj pa dobimo od OZRK Grosuplje. Vsa sredstva so zelo preudarno porabljena, izključno za pomoč potrebnim krajanom Višnje Gore.
Obiski ostarelih, bolnih in onemoglih krajanov na domu in v DSO Grosuplje V letu 2012 smo obiskali 27 naših krajanov, ki so praznovali osemdeseti, petinosemdeseti, devetdeseti in petindevetdeseti rojstni dan. Pripravili smo jim skromno darilo, ki nima materialnega pomena. Pomembnejši je bil obisk, stisk roke in prijazna beseda. Veseli so našega obiska in hkra-
ti presenečeni nad pozornostjo, ki so jo deležni. Ugotavljamo, da je za vse, ki smo jih obiskale v domačem okolju, lepo poskrbljeno. Naše krajane, ki živijo v DSO Grosuplje smo obiskale dvakrat. Prvič v marcu takrat je bilo tam 7 naših krajanov in drugič v decembru, obakrat smo jih obdarile. Trenutno živi tam 6 naših krajanov, veseli so pozdrava iz domačega kraja. Naših obiskov so se tako navadili, da nas komaj čakajo. Pomoč socialno ogroženim družinam in posameznikom
Iz OZRK Grosuplje smo za našo KS prejeli in razdelili 668 kg hrane iz EU ter 25 prehranskih paketov in prav toliko vreč pralnega praška. V l. 2012 smo v primerjavi z l. 2011 prejeli približno 1000 kg manj hrane iz EU in 39 prehranskih paketov manj. Število pomoči potrebnih pa se iz meseca v mesec povečuje. Včasih ni enostavno oblikovati seznama prejemnikov. Z zbranimi sredstvi smo pomagali sedmim socialno ogroženim družinam. Eni družini smo plačali položnice, za ostale pa smo nakupili nujno potreb-
na živila in stvari za gospodinjstvo in jim dostavili na dom. V sodelovanju s strokovno službo Osnovne šole Stična smo 13. otrokom, ki obiskujejo podružnično šolo v Višnji Gori, sofinancirali stroške šole v naravi. S prispevkom 100 € smo pomagali pri nakupu defibrilatorja v Kriški vasi. Podelitev priznanj krvodajalcem Rdeči križ Slovenije vsako leto preko KO RK Višnja Gora podeli priznanja in značke večkratnim darovalcem krvi v naši krajevni skupnosti. Priznanja smo podelili 1. 6. 2012, v okviru tradicionalnega srečanja krajanov Višnje Gore. Dobitniki priznanj so bili: Antonija Erjavec 5-krat, Janez Erjavec 5-krat, Sandi Hribar 5-krat, Ivanka Krampelj5-krat, Franc Mi-šmaš 5-krat, Črt Omahen 5-krat, Peter Erjavec 10-krat, Janez Jeršin 15-krat, Janko Tomažin 20-krat, Jože Novak 25-krat, Slavko Novak 25-krat, Marjan Gros 30-krat, Marko Jevnikar 30-krat in Stojan Česnik 45-krat darovano kri.
Priznanja jim je podelila predsednica KORK gospa Milena Kum. Dobitniki
sodelovalo pri anketiranju v raziskavi »Zdravo staranje in kakovostno sožitje«, ki ga je po naročilu Občine Ivančna Gorica izvajal Inštitut Antona Trstenjaka na področju celotne občine. Sodelujemo tudi v Svetu župana za starosti prijazno občino. Vedno pa tudi sodelujemo v Krajevni skupnosti Višnja Gora pri večini prireditev in akcij z drugimi krajevnimi društvi in v njih. Vsako leto se udeležimo srečanja upokojencev Koordinacije Dolenjska. Ob koncu leta pa ne pozabimo na bolne in starejše nad 80 let, ki se ne morejo tekom leta veseliti z ostalimi člani, jih obiščemo in skromno obdarimo. Pohvaliti pa se moramo, da že osmo leto uspešno izvajamo obširni projekt «Starejši za starejše«, ki ga vodi koordinatorka Anica Zupančič.
V letu 2013 bomo nadaljevali z večino že do sedaj uveljavljenih projektov. Potrudili pa se bomo, da bomo skušali uvesti čim več novosti in zanimivih druženj.
Po izčrpnem dnevnem redu je pred-
so poleg priznanja prejeli skromno darilo, gasilci PGD Višnja Gora pa so jih postregli s hrano in s pijačo.
V	imenu RK Slovenije in KO RK Višnja Gora izrekamo vsem dobitnikom iskrene čestitke! Zahvaljujemo se vam za človekoljubnost in solidarnost. Želimo vam trdnega zdravja in vas spodbujamo, da še naprej ostanete zvesti krvodajalstvu.
V	našem kraju imamo vse več krajanov, ki potrebujejo pomoč. Največ stisk je v družinah s šoloobveznimi otroki, velik del sredstev namenimo njim. Osnovni namen KO RK je le lajšanje stisk in ne reševanje osnovnih težav, ki so ljudi pripeljale v določeno stisko. Na srečo imamo tudi krajane, ki so pripravljeni pomagati. Krajevna skupnost je precej obsežna, zato smo prostovoljke s svojimi avtomobili prevozile kar nekaj kilometrov. Tudi tokrat smo se odpovedale potnim
stroškom v korist pomoči potrebnim. Za izvedbo programa smo opravile 200 ur prostovoljnega dela. Zahvaljujemo se krajanom Višnje Gore, Občini Ivančna Gorica, KS Višnja Gora in OZRK Grosuplje. Hvala za vašo pomoč, zaupanje in podporo, brez vas ne bi mogli deliti. Dobro se je zavedati dejstva, da je lažje dajati, kot prejemati, a človek nikoli ne ve, kdaj se znajde v vrsti prejemnika. Življenje v kraju je bolj prijazno, če so si ljudje pripravljeni pomagati. Kot predsednica KO RK Višnja Gora se iskreno zahvaljujem vsem požrtvovalnim prostovoljkam, ki ste tako velikodušno pripravljene darovati svoj prosti čas in tudi finančna sredstva, ki so povezana s stroški opravljenega dela za naše pomoči potrebne krajane.
Milena Kum, predsednica KO RK Višnja Gora
Iz občnega zbora DU Višnja Gora
23. 2. 2013 smo se upokojenci DU Višnja Gora zbrali na redni letni skupščini. Po lepem pozdravnem govoru predsednice društva gospe Cvetke Vozel smo poslušali nekaj glasbenih točk, kjer sta se nam predstavila dva mlada višnjanska glasbenika Manca in Luka Pirc. Tako lepo sta na harmoniki in violini izvabljala prečudovite melodije, da so jima mnogi v dvorani pritegnili s pesmijo. Prelepo. Z glasbo smo se ogreli in prešli k uradnemu delu skupščine. Na predlog predsednice smo izvolili organe delovnega predsedstva skupščine. Vrstila so se poročila vseh komisij in raznih delovnih organov društva. Vsa poročila smo soglasno potrdili.
Predsednica društva je povedala, da smo v letu 2012 lepo in uspešno delovali. Iz njenega poročila je razvidno, da smo člani zelo aktivni, pa naj si bo to v društvu ali izven njega. Tako smo se kar nekajkrat zbrali in se odpeljali na oglede naše lepe Slovenije, pod vodstvom PD Polž pa smo se povzpeli tudi na nekoliko višje ležeče predele domovine. Pot nas je zanesla tudi izven meja Slovenije. V društvu skrbimo tudi za zdravje in rekreacijo naših članov. V marcu so nekateri letovali v Izoli, v toplejših mesecih pa so bili nekateri aktivni pri balinanju na kopališču.
Društvo Objem iz Stične nam je priredilo desetdnevno predavanje in izobraževanje na temo »Preprečevanje padcev v starosti«. Zelo dobro in koristno izobraževanje. V projektu »Starejši za starejše« smo imeli izobraževalno temo »Nasilje nad starejšimi«. Udeležili smo se tudi seminarjev in posvetov, ki jih je organiziral ZDUS, devet članov pa se je udeležilo v okviru Simbioze opismenjevanje starejših pri delu na računalniku. Vsako drugo sredo v mesecu izvajata naši »medicinki« Vladka Assejev in Cilka Groznik za vse krajane meritve krvnega tlaka, sladkorja in holesterola ter svetujeta o preprečevanju bolezni.
Kar nekajčlanov društva obiskuje Univerzo za tretje življenjsko obdobje v Ivančni Gorici. Pod mentorstvom Marije Pilko so se v zimskih mesecih zbirale pri ročnih delih. Tudi za telovadbo je poskrbljeno. Pripravile pa smo delavnico peke peciva, ob krajevnem prazniku pa tudi razstavo peciva.
V spomladanskih mesecih v preteklem letu je pet naših prostovoljk
sednica povabila k besedi goste. Župan g. Dušan Strnad je pohvalil veliko in raznoliko dejavnost članov društva in nas seznanil z mnogimi načrtovanimi deli na občinski in krajevni ravni. Tako se lahko v prihodnje nadejamo, da bomo dobili v Višnji Gori in v Šentvidu pri Stični medgeneracij-ska centra, ki bosta služila predvsem opešanim starejšim občanom, pa tudi vsem drugim generacijam, kjer se bomo lahko srečevali in družili ob raznih prilikah. Začeli bi naj tudi z izgradnjo kanalizacije in še s celo vrsto drugih projektov. K besedi so pristopili še predsednik KS g. Luka Šeme, predsednica Koordinacije DU ga. Malči Žitnik, predsednik DU Grosuplje, predsednik PGD Višnja Gora g. Miha Slapničar in predsednik TD Višnja Gora g. Aleš Tomše. Ob koncu se je naša predsednica zahvalila vsem gostom in govornikom za spodbudne besede, ki so jih izrekli našemu društvu.
Anica Zupančič
Veselo v Kamnik ...
V	soboto, 16. marca, smo člani Društva upokojencev Ivančna Gorica obiskali Kamnik in njegovo bližnjo okolico. Ustavili smo se na Budnarjevi domačiji in se popeljali ob reki Kamniški Bistrici do njenega izvira.
Prvi letošnji izlet oz. bolje ekskurzijo smo začeli v krasnem mrzlem jutru in sonce nas je nato spremljalo ves dan. Začeli smo v Kamniku. Če kdo misli, da je to malo mesto preblizu in da o njem ni kaj izvedeti, se grdo moti. O tem nas je hitro prepričal lokalni vodič Miha, ki nam je razkazal največje znamenitosti in ob tem mimogrede povedal še kaj o zgodovini Kamnika.
Kamniške znamenitosti
Zgodovina mesta sega 780 let nazaj. Mestno jedro je imelo obzidje, katerega del je viden še danes. Ležalo je na križišču trgovskih poti in je imelo zelo razvito obrt. Morda je imelo ravno zaradi tega pred leti močno industrijo, ki pa je danes praktično ni več. Imelo je tudi veliko znamenitih osebnosti, ne le bavarskih grofov Andeških. V Kamniku je bil leta 1874 rojen general Rudolf Maister - Vojanov, osvoboditelj Maribora in pesnik. Danes nanj opozarja spomenik in seveda Maistrova ulica. Tu se je rodil pesnik Anton Medved, pa tudi znana igralka Marija Vera.
Ogledali smo si cerkev sv. Jakoba, zavetnika popotnikov. Zagrajena je bila leta 1492 v gotskem slogu. Poleg cerkvene ladje je kapela Božjega groba, ki je nastala l. 1956 in je zadnje delo arhitekta Jožefa Plečnika. V njej so vidne vse značilnosti njegovega dela, od naravnih materialov, luči, drugih natančnih detajlov in simbolike. Tako tabernakelj ponazarja Kristusov grob. Poleg cerkve je frančiškanski samostan, ki deluje od leta1495 in ni bil nikoli ukinjen, ker se je ukvarjal tudi z drugimi dejavnostmi. Njegova največja znamenitost je knjižnica, v kateri je 10.000 eksponatov, starejših od 200 let. Kamnik ima pet trgov, en od njih je Glavni trg. Na njem je galerija slikarja Mihe Maleša, Kamničana, ki je bil vrstnik Riharda Jakopiča. Tu je še poslikana fasada, Plečnikovo delo, kot je njegova tudi kamniška železniška postaja. Povzpeli smo se še na Mali grad, vzpetino, od koder je krasen razgled na Kamnik. Grad sam je ruševina, ohranjena je le dvonadstropna kapela s kripto.
V	portalu je vidna vdrtina, ki ima svojo legendo. Grofico Veroniko so prosili, naj kaj prispeva za uboge, ona pa je z vso silo s pestjo udarila po portalu in zagotovila, da ne da ničesar. Od tod vdrtina v kamnu, ona pa se je spremenila v pol žensko, pol kačo in taka je v grajskem grbu.
... in urno naprej
Vodič Miha bi nam brez težav Kamnik razkazoval ves dan, toda mi smo morali naprej. Dvignili smo se do vasi Zgornje Palovče in se ustavili na Budnarjevi domačiji.
Domačija je stara 350 let in je muzej v lasti kamniške občine. V pravi črno črni kuhinji z odprtim ognjiščem nas je sprejela prijazna gospodinja, vodič Miha pa nas je tu preizkušal v poznavanju starih kuhinjskih pripomočkov. Seveda nam je bilo jasno, kaj so burklje, lopar, omelo itd. V »hiši«, ki jo je prijetno grela topla kmečka peč, smo se nato podprli z dobro malico. Zadovoljni z malico in lepim dnevom smo se nato odpeljali ob zgornjem toku reke Kamniške Bistrice do njenega izvira. Spotoma smo pogledali v njen kanjon Veliki in Mali Predaselj, ki leži ali bolje buči kar 30 metrov globoko. Pri izviru reke smo si od zunaj ogledali kapelico Lurške Marije, zgrajeno l. 1897. Znamenita je po tem, da je oltar iz neobdelanega kamna. Odpravili smo se še do Plečnikovega dvorca, ki je delo našega arhitekta Jožeta Plečnika, prvotno imenovan Lovska koča kralja Aleksandra. Kralj menda v njej ni bil nikoli, pač pa jo je ob lovu dvakrat uporabil Tito. Dan se je prevesil v popoldne, mi pa smo se odpeljali do zadnje točke izleta, do Gostilne Repnik v Vrhpolju pri Kamniku. Kaj se je tam dogajalo, za bralce ni pomembno, je bilo pa seveda za nas. Po končanem programu smo gostilno zapustili prijetno utrujeni in siti. Domov smo se vrnili polni novih vtisov. Preživeli smo lep dan in zanj smo hvaležni avtorici izleta Mileni Vrenčur.
Joža Železnikar
18
Šolstvo
april 2013
številka 3
Ambrus
objarl^SerrndckJ^
Moji babici je njena babica pripovedovala
23. 3. 2013 smo se mladi raziskovalci naše preteklosti zbrali že petič. Tokrat v Zagradcu, na naši podružnični šoli, ki je kmalu ne bo več. Zgrajena je bila leta 1968, pouk v njej pa se je začel 5. septembra istega leta. Umaknila se bo sodobnejši šoli. Učenke in učence izbirnega predmeta etnologija (OPK, SRD, SSK) in člane zgodovinskega krožka z matične šole so sprejeli prijazni, svetli prostori, polni življenja in otroškega živžava. Na raziskovalnem taboru so namreč sodelovali tudi učenke in učenci od 1. do 5. razreda z vodjo šole Slavko Nahtigal in učiteljicami Anico Grčman, Vanjo Peček Janoš, Tatjano Črnivec, Alenko Puš, Barbaro Tomše, kuharico Marinko Štravs, hišnikom Jožetom Rusom. Zadnja leta se zberemo pred veliko nočjo - da obudimo spomine na doživetja ob tem lepem prazniku - hkrati pa spoznavamo tudi zgodovino šole, kraja, njegove kulturne in naravne posebnosti. Začeli smo z zajtrkom, z mlekom in s polento, vsak pa je za malico v »škrniclju« dobil še jabolko, kos kruha in pecivo, ki so ga napekle mame in babice v okviru Društva podeželskih žena. Njihova predsednica Helena Žnidaršič je nekaj časa preživela z nami.
K sodelovanju smo pritegnili tudi krajane in ljubitelje ljudskega izročila. Kitni Vrh z okolico nam je razkazal Slavko Blatnik, delovanje Gasilskega društva Zagradec Slavko Ferlin, čebelarje sta zastopala Marjan Volaj
Barvanje pirhov
Predstavitev čebelarjev in Sabina Zaletelj, Janez Ivan Rošelj nam je povedal marsikatero zanimivo zgodbico in anekdoto iz življenja ljudi v teh krajih. Odlično je poučen tudi o zgodovini kraja. Janez Mohor-čič nas je učil plesti košare, Andrejka Butara je pomagala izdelovati punčke iz cunj, Nataša Blatnik in Nada Seliškar sta priskočili na pomoč pri izdelavi rož iz "krep" papirja. Stane Kastelic pa nas že nekaj let uči izdelovati butare.
Na raziskovalnem taboru, ki je postal že tradicionalen, kot v pozdravnem nagovoru rad poudari naš ravnatelj Marjan Potokar, so sodelovali tudi učitelji in učiteljice z matične šole. Več o tem bomo napisali v etnološkem časopisu Potujemo skozi čas, ki na naši šoli izhaja že šesto leto. Prireditev si bodo učenke in učenci matične šole lahko ogledali tudi na »prikazovalniku« šolskih dogajanj in na spletni strani šole. Nekaj delavnic smo že omenili. Dodajmo še druge dejavnosti: barvali smo pirhe, okušali čaje iz babičine skrinje, pripravili velikonočni jerbas, vezli oz. »štikali«, plesali, obudili spomin na otroške igre v prostem času. Poslikali smo nekaj panjskih končnic, spoznavali "modne smernice" v stari šoli. Pripravili smo tudi razstavo otroških slikanic, ki so izhajale pred več kot tridesetimi leti, kotiček s šolskim računalom, staro klopjo, z zemljevidi, s stenskimi slikami, starimi učbeniki . Izposodili smo si jih v našem šol-
Podjetje CONA BOMAX na Muljavi je učence podružnične šole Muljava
povabilo na obisk
Direktor podjetja Marko Ilovar nam je ponudil ogled poslovnih prostorov, predstavitev različnih dejavnosti in poklicev ter pripravil delavnico za učence. Povabilo je bilo več kot mamljivo, zato smo se nanj z veseljem odzvali.
V torek, 16. 4. 2013, smo se z učenci odpravili v podjetje CONA BOMAX na Muljavi. Gospod Marko nam je skupaj z ženo Marijo razkazal svoje poslovne prostore, predstavil dejavnosti ter poklice, povezane z njimi. Po ogledu je sledila še delavnica; izdelava izložb v trgovini s tekstilom. Učencem so bila na voljo vsa oblačila iz trgovine in modni dodatki, s katerimi so oblekli lutke v izložbah. Idej je bilo ogromno, predvsem pa so učenci bili zelo zahtevni in kritični do svojega dela. Da je temu res tako, so dokazale pisane izložbe, katere so bile zelo lično izdelane. Nad celo-
stno podobo smo bili navdušeni prav vsi; prodajalke, g. Marko, ga. Marija, učenci in učiteljice. Zahvaljujemo se podjetju za sodelovanje, njihovo odprtost in pripravljenost. Prepričani smo, da nam bo
času poučevanja v Zagradcu. Vračamo se v preteklost, ohranjamo svoje korenine, dedki in babice nas pred prihodom na tabor "opremijo" z marsikaterim spominom, ki ga zapišemo. Pa komunikacija in delo v skupinah, strpnost, sobivanje, sodelovanje otrok in odraslih. Upoštevanje razlik v letih, dojemanje vsebin,
sprejemanje znanja in veščin - na našem taboru ni sledu o izključevanju drugačnosti - učimo se vsi, eden od drugega!
Zlata Kastelic, učiteljica slovenščine, zgodovine in etnologije na OŠ Stična, vodja tabora
skem muzejčku, ki domuje na podružnični šoli na Muljavi. Posebnost naše razstave so bile vezenine Nade Jevnikar, po domače Skupkove, babice naše učiteljice Anke Švigelj Koželj. Pridružili smo jim še velikonočne prte. »Časovni stroj« smo temeljito zavrteli nazaj. Obiskala nas je namreč »šolska nadzornica«, ki je na šolo v Zagradcu prišla kar s »kufrom«. Temeljito se je namenila pregledati življenje in delo na šoli. Začela je s čistočo rok, lak na nohtih je bila zanjo novost - predlagala je uporabo sirkove krtače!!! Preizkusila je lepopisje, tudi kakšno glavo si je ogledala nekoliko pobliže, pa šibo je imela s seboj. To je bilo smeha in zabave!
Za kosilo nas je kuharica z matične šole presenetila z enolončnico in s »štrudljem«. Posladkali smo se lahko tudi z medom v čebelarski delavnici, še prej smo seveda morali izdelati satnico, nekateri pa svečo iz naravnega voska. Ta dejavnost je bila najbolj všeč najmlajšim udeležencem tabora.
Mentorice smo bile vesele rdečih nageljnov, ki jih je prinesla predsednica KS Biljana Gartner za materinski dan in lepo organizirano dopoldne. Radi bi ohranili naša druženja. Tudi z učitelji. Pozdravit so nas prišli dolgoletni vodja šole Ciril Mišmaš, učiteljica Anica Orel in pomočnica ravnatelja Lidija Zajc. Nekatere smo tudi povprašali o njihovih doživetjih v
V	Temenici zadišalo po pomladi
»Sonce pomladi se z roso igra, pridi ukradi mi jutro srca. Sonce pomladi naravo budi, barva poljane in klasje zlati ...« S to pesmijo so otroci OŠ Ferda Vesela - Podružnične šole v Temenici v torek, 26. marca 2013, pričeli predstavo Pozdravimo prihod pomladi. Deset učencev 1. in 2. razreda, ki letos obiskuje to šolo, je z učiteljico Mojco Kravcar Glavič in vzgojiteljico Alenko Ivanjko, pripravilo čudovit enourni program. Otroci so sami povezovali program, zapeli več kot deset pesmi, nekatere od njih ob spremljavi glasbil, recitirali, odigrali lutkovno igrico, zaplesali in tudi zaigrali na trobento ter harmoniko. K nastopu so povabili tudi bivše učence te šole, ki v prostem času obiskujejo glasbeno šolo. Povabilu so se z veseljem odzvali, saj se sem zelo radi vračajo. Zaigrali so na violino, harmoniko in flavto. Na predstavi so učenci kar nekaj pesmic posvetili mamicam za njihov materinski praznik in zanje izdelali čudovite rože. Starši in obiskovalci smo bili nad bogatim programom prireditve zelo navdušeni.
V	očeh otrok je bilo videti ponos, veselje, iskrivost in s to predstavo so pokazali, da čeprav so še majhni, se hitro in veliko naučijo in to z veseljem pokažejo. Velika zahvala za to znanje gre zelo angažiranima učiteljicama, ki se z veseljem trudita pripraviti tako prireditev. Kljub vsesplošni trenutni krizi in varčevanju v državi, si krajani Temenice želimo, da bi otroci te šole tudi drugo leto priklicali pomlad. Prepričani smo, da bo ob napovedanem večjem številu učencev, pomlad zagotovo prišla kaj prej.
Elizabeta Adamlje
Srednja ekonomska šola Josipa Jurčiča spet med
vsaka takšna nova izkušnja prišla še kako prav. Če ne prej pa takrat, ko se bomo odločali o izbiri poklica.
za PŠ Muljava, vzgojiteljica Maja Sever
zmagovalci
Naša srednja ekonomska šola je ponovno dokazala svojo vrednost, saj je njena dijakinja četrtega letnika Mateja Zaman na državnem tekmovanju iz ekonomije dosegla drugo mesto. Tekmovanje je potekalo 9. 4. 2013 v Ljubljani na Gimnaziji Bežigrad. Udeležili sta se ga tudi Bernarda Minov Petkov in Katja Kastelic. Ekipno so dijakinje dosegle peto mesto. Tekmovanje je bilo zelo obiskano, saj se je število šol, ki so tekmovale, povečalo. Kriza očitno vpliva tudi na zavedanje, da je znanje pomembno.
Jožica Strmole
Srednja šola Josipa Jurčiča odlično izobražuje v zavetju domačega okolja
Te dni je za nami slovesni maturantski ples 59. generacije maturantov Srednje šole Josipa Jurčiča, mi pa s pogledom naprej že spremljamo prijave za novo šolsko leto 2013/14. Še do 10. maja imajo devetošolci, bodoči dijaki, čas, da prenesejo svojo prijavo s tiste šole, kamor so se prijavili v prvem roku, na kako drugo. Zato vam želimo osvežiti informacije o naši šoli, predvsem o njeni odličnosti, o vrhunskih uspehih naših dijakov in mnogih dejavnostih, ki našo šolo postavljajo ob bok najbolj prestižnim in zaželenim šolam v državi.
Številčno vse manjšim generacijam devetošolcev se skoraj ni več potrebno bati za mesto na želeni srednji šoli. V bazenu ponudb lahko bodoči dijaki prosto izbirajo šolo po svoji meri. Pojavlja se le vprašanje, ali nima vsa ta razkošna paleta možnosti vendarle tudi nekaj pomanjkljivosti. Tu mislimo predvsem na neizkoriščen potencial izobraževanja v domačem okolju. Pri devetošolcih - najstnikih - v razmišljanju ne prevladuje mnenje, da je šola blizu doma prednost, ki je nima vsak. Pogosto je že sama misel na šolanje v glavnem mestu, v vrvežu ljudi, tista, ki prevlada pri izbiri šole. Zato se je najbrž zgodilo, da so ljubljanske gimnazije prejele več kot 120 prijav več, kot jih zmorejo sprejeti, pri nas v Ivančni Gorici pa smo napolnili le dva od treh razpisanih oddelkov. Kot zapisano, do 10. maja je še čas za vse, ki bi si želeli premisliti in se šolati na Srednji šoli Josipa Jurčiča. Kakovost naše šole je posledica trdega dela, vztrajnosti, dobrih in iskrenih medsebojnih odnosov in temelji na odkrivanju in razvijanju potencialov vseh srednješolcev. Vsi uspehi so neizpodbitno posledica dejstva, da so naši dijaki zelo delavni, lepo vzgojeni, z jasnimi cilji, in da je naše mirno podeželsko okolje izjemno ugodno za šolsko delo.
Bogati zapisi v šolski kroniki in številke, ki govorijo o doseženih uspehih naše šole, dokazujejo kvalitetne prednosti, ki jih na Srednji šoli Josipa Jurčiča ni malo. Naj se sprehodimo samo po najodmevnejših področjih preteklih šolskih let - dvakrat zapored smo imeli v ekipi petih kar dva dijaka, ki sta Slovenijo zastopala na mednarodni fizikalni olimpijadi. Naši dijaki so v državnem vrhu, ko gre za tekmovanja iz logike, matematike, računovodstva, ekonomije, znanja tujih jezikov, slovenščine, kemije, biologije ... Ne moremo spregledati tudi izjemno rodovitne kulturne dejavnosti, s katero se šola ponaša že vsa
leta svojega obstoja in daje mladim ljudem usmeritev za kvalitetno nadaljnje življenje. Številne gledališke predstave, koncerti, plesne in druge prireditve bogatijo življenje šole in kraja, v katerem živimo. Močni smo v rokometu, nogometu, košarki in zadnja leta v atletiki, naši plesni pari pa že leta dominirajo srednješolskemu plesnemu svetu. Vsako leto se veselimo druženja z dijaki iz pobratene šole iz Hirschaida, pa maturantske ekskurzije z razredniki, maturantskega plesa cele generacije ekonomistov in gimnazijcev, strokovnih ekskurzij in številnih projektov. Dijakom ponujamo širok izbor dejavnosti, pri katerih lahko razvijajo svoje interese. Zdrava prehrana, rekreacija, prosto-voljstvo, tutorstvo in dobrodelnost pa predstavljajo tiste naše prioritete, ki niso povezane z izobraževalnim procesom, pa kljub vsemu ključno vplivajo na razvoj posameznika. Tudi zato morda velja premisliti ali premisliti ponovno in izbrati šolo, ki je na dosegu rok, a se hkrati zaradi svoje edinstvenosti in kvalitete dotika tudi neba.
O zanimivostih tekočega šolskega
SREDNJEŠOLSKI ŠPORT
Janja Perovšek na državnem prvenstvu v streljanju z zračno puško
Konec marca letos je potekalo finalno državno tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem srednjih šol. Tekmovanje je potekalo na strelišču v Ljubljani, tekmovanja pa se je udeležilo 85 najboljših strelk in strelcev-srednješolcev iz cele države. Kljub temu, da je dijakinja 4. letnika ekonomske smeri Srednje šole Josipa Jurčiča iz Ivančne Gorice Janja Perovšek pričakovala več, ji moramo vseeno čestitati za 24. mesto, saj že nekaj časa ni več v polnem tekmovalnem pogonu. Vsaka uvrstitev naših dijakov v državno finale je namreč lep uspeh. Zmago je med dekleti slavila Petra Vernik iz Gimnazije Ormož, pri fantih pa je zmagal Jan Kozinc iz Gimnazije Kranj. Upajmo, da bo kateri od obeh hodil po stopinjah našega izjemnega olimpionika Rajmonda Debevca. V naslednjem Klasju pa bomo poročali o rezultatih naših plesalcev, kjer smo zadnja leta dosegali res izjemne rezultate.
Simon Bregar
prenovi in kakšni so načrti za naprej? Program ekonomski tehnik je na preizkušnji v celi Sloveniji. Povsod se je vpis več kot prepolovil, pri nas tudi vpisujemo samo en oddelek, a na srečo doslejvedno polnoštevilen. Menim, da smo program pri nas prenovili tako, da je za dijake še posebej vabljiv, saj jim na koncu nudi kar tri poklicne kvalifikacije, za delo v računovodstvu, bančništvu in zavarovalništvu, kar je več kot marsikje drugje. Kar polovica vseh naših ekonomskih tehnikov v tretjem letniku opravlja dvotedensko prakso v tujini. Doslej so bili že v Angliji, Španiji, Italiji, na Malti in Madžarskem ter večkrat v Nemčiji v Hirschaidu. To je odlična popotnica tudi za zaposlovanje izven meja naše domovine. Če bo trend vpisa še naprej padal,
bomo v Sloveniji kmalu brez ekonomskih tehnikov, kar bo zelo slabo, saj so ekonomski tehniki že sedaj zelo zaposljivi. Hkrati pa je šola dovolj splošna in zahtevna, da je tudi dober temelj za mnoge študije na visoki in celo univerzitetni ravni. Kaj pa lahko rečemo o gimnazijskem programu ?
Gimnazijski program je boljprepo-znaven in poznan med ljudmi, zato ga ni treba posebej izpostavljati. Rad pa bi našo gimnazijo ponovno izpostavil le po tem, da z odličnimi dosežki naših dijakov stojimo ob boku naje-minentnejšim gimnazijam, s katerimi tudi veliko in odlično sodelujemo. Zato po dobro izobrazbo našim učencem ni treba hoditi v mesto, lahko jo dobijo doma! Šola čaka pripravljena!
Dragica Šteh
leta, o načrtih in željah pa smo poklepetali tudi z ravnateljem Srednje šole Josipa Jurčiča, gospodom Milanom Jevnikarjem.
Kaj se dogaja v tem šolskem letu na vaši šoli?
Predvsem je pomembno, da osnovno delo, torej pouk, poteka nemoteno, da smo v zadnji četrtini šolskega leta in se že veselimo »žetve«, ki bo, ocenjujem, spet bogata. Konec marca smo se dvakrat družili z našimi partnerji iz Hirschaida, ob izmenjavi dijakov in ob obisku njihove plesne skupine. Za nami je maturantski ples, večina pomembnejših tekmovanj v znanju, ki so nam spet prinesla zlata odličja pri zgodovini, slovenščini ter srebrna pri fiziki, biologiji in najbrž bo še kaj. V maju bomo s slovesnim plesom sredi Ivančne Gorice zaključili pouk z letošnjimi maturanti in začeli z maturitetnimi izpiti, imeli bomo tudi celovečerni koncert šolskega pevskega zbora, pa še marsikaj zanimivega se bo zgodilo. Vemo, da je program ekonomski tehnik v zadnjih letih na preizkušnji. Kako se v Ivančni Gorici posvečate
7. Jurčičev memorial - natečaj v pisanju angleškega eseja
Letošnji natečaj je potekal pod naslovom 'Who are the tenth brothers of the 21st century in Europe' ali 'Kdo so deseti bratje v Evropi 21. stoletja?
Leta 1866 je Josip Jurčič v svojem romanu opisal različne človeške usode, primerjal dve okolji, grajsko in vaško ter dva časa - zgodbo desetega brata in sedanjost. Torej, veliko elementov, ki jih je pisatelj mojstrsko povezal med seboj v berljivo pripoved, z ljubezensko zgodbo, skrivnostmi in celo elementi kriminalke. Kdo pa bi bili deseti bratje danes, v Evropi 21. stoletja, je bilo vprašanje, ki je spodbudilo k razmišljanju letošnje sodelujoče na že 7. Jurčičevem memorialu.
Prejeli smo kar 89 esejev, v katerih so dijaki iz vse Slovenije našli današnje podobe desetih bratov v sodobnem svetu v ljudeh, odrinjenih na rob družbe: v priseljencih iz drugih držav, predvsem delavcih iz nekdanje Jugoslavije, ki so k nam prišli 's trebuhom za kruhom', med študenti v tujini, ki so se jim dogajale osebne stiske, pa tudi ljubezni in razočaranja. Pa tudi v družinah, kjer je nasilje, alkohol ali nesprejetje istospolne usmerjenosti že dodobra načelo družinske temelje. Letošnji natečaj je potekal v okviru evropskega leta državljanskih pravic, ki ga je izglasoval evropski parlament z namenom, da bi povečal zavedanje o pravicah, ki so povezane z državljanstvom EU. Med letom bodo po vsej Evropi organizirani dogodki, namenjeni izobraževanju o pravicah državljanov, ki se odločijo za študij, delo, odprtje podjetja ali prejemanje pokojnine v drugi državi članici. Jurčičev memorial je torej del velikega meddržavnega dogajanja v letu 2013. Letošnji nagrajenci, ki so nas z bogastvom domišljije, poznavanjem problematike in veliko izraznostjo v angleškem jeziku še prav posebej navdušili, so:
Nina LORBER, dijakinja Prve gimnazije Maribor (mentorica profesorica Tatjana Košič), ki je prejela nagrado in priznanje za tretje mesto, Aljaž Zaletelj, dijak Srednje šole Josipa Jurčiča za drugo in Anja Pirc, dijakinja Srednje šole Josipa Jurčiča za prvo mesto. Mentorica obeh je profesorica Mojca Saje Kušar. Skozi vse mojstrovine v angleškem jeziku, bogatem v besednem zakladu in pravilnem v slovničnih zahtevah, pa je bilo ob branju vseeno najlepše čutiti žlahtnost materinščine in pronicljivo občutljivost našega, Jurčičevega desetega brata.
Ob dnevu šole torej, 15. marca letos, smo na Srednji šoli Josipa Jurčiča najboljšim podelili tudi priznanja in nagrade, ki jih mladim ustvarjalcem vsako leto velikodušno podari ravnatelj šole. Vsem, ki so sodelovali, pa mentorici angleškega literarnega natečaja iskreno čestitava in želiva, da v evropskem letu državljanskih pravic Jurčičeve besede izpred skoraj stopetdeset let v slovenščini, angleščini, nemščini in vseh evropskih in svetovih jezikih spet ali pa vendarle dobijo žlahtnost, ki jim jo je namenil avtor:''Da bi ljudje bili ljudje!« mentorici natečaja Mojca Saje Kušar, prof. in Maja Zajc Kalar, prof.
20
Šolstvo
april 2013
številka 3
Ambrus
objarl^SerrndckJ^
Izjemni uspehi mladih tekmovalcev Glasbene šole Grosuplje
Z velikim ponosom objavljamo rekordno februarja na regijskih tekmovanjih dosegl
Na regijskem tekmovanju flavtistov na Vrhniki sta tekmovalki iz razreda prof. Nikoline Kovač (Ivančna Gorica) dosegli naslednji uspeh (spremljevalka na klavirju je bila Evelin Legovic):
•	Tinkara Stražišar je v kategoriji 1. c zasedla 2. mesto (91 točk),
•	Katarina Zvonar pa v kategoriji 1. b 1. mesto (95,33 točke). Obe sta prejeli zlato priznanje.
•	Karmen Kušlan iz razreda prof. Helene Potočnik (Grosuplje) je ob spremljavi Eve Sotelšek v kategoriji 1. b prejela bronasto priznanje.
•	Prav tako ob spremljavi Eve Sotelšek je v kategoriji 1. b saksofonist Martin Samec (Grosuplje), pod mentorstvom prof. Andreja Tomažina, zasedel 1. mesto (91,67 točke, zlato priznanje).
V	Trbovljah, kjer je potekalo tekmovanje pianistov, sta najvišji uvrstitvi in zlati priznanji v kategoriji 1. a pripadli našima učencema (oba s Škofljice):
•	Martin Šalamon, učenec prof. Evelin Legovic, je dosegel 92,33 točke,
•	Ema Markič, učenka prof. Lovorke Nemeš Dular, pa 91,33 točke.
V	1. a kategoriji klarinetistov sta učenca prof. Sama Per-ka (Grosuplje) ob pomoči spremljevalke Elene Metelko prav tako osvojila zlati priznanji, in sicer:
•	Urban Šifrar 91,67 točke (četrto mesto) in
•	Zala Katarinčič 95,67 točke (absolutno prvo mesto). Na Jesenicah pa je v disciplini kljunasta flavta v 1. c kategoriji tekmovala:
•	Ana Starc iz razreda prof. Jasne Rojc (Grosuplje) ter dosegla 1. mesto ter srebrno priznanje.
Katarina Zvonar je dobila priznanje za najbolje izvedeno obvezno skladbo in je skupaj z Zalo Katarinčič nastopila
število zlatih priznanj - kar sedem, ki so jih i naši učenci.
na zaključnem koncertu v petek, 15. februarja 2013, v Glasbeni šoli Domžale.
V marcu so se vsi tekmovalci z zlatimi priznanji z regijskih tekmovanj preizkusili še na državnem tekmovanju »42. tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije«. Tudi tu so dosegli vrhunske rezultate in s tem postavili nov mejnik v zgodovini naše šole:
Razred klarineta, prof. Samo Perko (klavirska spremljevalka Elena Metelko):
•	Urban Šifrar kategorija 1. a: zlata plaketa za izjemno 1. mesto (98 točk),
•	Zala Katarinčič kategorija 1. a: zlata plaketa za izjemno 2. mesto (96,50 točke).
Razred flavte, prof. Nikolina Kovač (klavirska spremljevalka Evelin Legovic):
•	Katarina Zvonar, kategorija 1. b: zlata plaketa za izjemno 2. mesto (kar 99,50 točke),
•	Tinkara Stražišar, kategorija 1. c: priznanje. Razred saksofona, prof. Andrej Tomažin (klavirska spremljevalka Eva Sotelšek):
•	Martin Samec, kategorija 1. b: srebrna plaketa, 7. mesto (92,60 točke).
Razred klavirja, prof. Lovorka Nemeš Dular:
•	Ema Markič, kategorija 1. a: bronasta plaketa (88,40 točke).
Razred klavirja, prof. Evelin Legovic:
•	Martin Šalamon, kategorija 1. a: bronasta plaketa (86,20 točke).
Urban Šifrar je nastopil tudi na koncertu prvonagrajen-cev v Glasbeni šoli Krško v sredo, 27. marca 2013. Vsem iskreno čestitamo!
Robert Petrič in Nina Kaufman
Kolesarji in motoristi - tudi ob lepem vremenu bodite previdni!
Pred nami so lepši in toplejši dnevi, ki bodo na ceste znova privabili kolesarje in motoriste. Policisti zato, zlasti voznikom enoslednih vozil, svetujemo, naj bodo izjemno previdni.
Kolesarji in motoristi spadajo med najbolj ranljive udeležence v cestnem prometu, zato policisti svetujemo previdnost in pozivamo vse, da hitrost svoje vožnje prilagodijo razmeram na cesti ter svojim izkušnjam. Vozniki motornih koles in koles z motorjem se morajo zavedati, da razmere za vožnjo še niso optimalne. Asfaltna površina je namreč še vedno hladna in ne omogoča optimalne oprijemljivosti pnevmatik. Poleg tega je na vozišču še veliko udarnih jam in peska od zimskega posipa. Ob tem zagotovo ne smemo pozabiti, da za vožnjo ne zadošča zgolj izdano vozniško dovoljenje. Izjemno pomembne so tudi naše vozne spretnosti in izkušnje, ki so med zimskimi meseci pri voznikih enoslednih vozil zapostavljene.
Voznikom motornih koles in koles z motorjem policisti svetujemo:
•	Pred vožnjo preverite zračni tlak v pnevmatikah in jih v prvih kilometrih vožnje primerno ogrejte.
•	Pri vožnji dosledno uporabljajte zaščitno motoristično čelado. Pravilno si jo zapnite. Čist vizir vam omogoča potrebno vidljivost.
•	Ne pozabite na oblačila s ščitniki.
•	Motorno kolo je ozko, zato vas pri večji hitrosti drugi prometni udeleženci hitro lahko spregledajo. Naj bo vaša hitrost primerna okoliščinam, da vas bodo drugi pravoča-
sno opazili, pa tudi vi njih. Poskrbite tudi, da boste čim bolj vidni. Na motornem kolesu imejte vedno prižgane luči. Nosite zaščitna oblačila s čim več odsevniki (nalepkami, trakovi) in čelado svetle barve. Nosite tudi odsevni brezrokavnik.
Pri vožnji skozi levi ovinek se umaknite od ločilne črte na sredini vozišča, sicer bo vaša glava »brzela« tudi meter globoko po smernem vozišču za nasprotni promet. Hitrost in način vožnje motornih koles še posebej prilagodite v prvih minutah deževja.
Če vaše motorno kolo nima zavornega sistema ABS, v dežju ali na spolzkem vozišču ne zavirajte na talnih označbah.
Izogibajte se asfaltnim površinam, na katerih je posut pesek, razlito olje ali podobno (predvsem v ovinku).
Reakcijski čas v idealnih pogojih je 0,6 - 0,8 sekunde, v cestnem prometu v povprečju 1 sekundo, pri nezbranem ali utrujenem vozniku pa že 2 sekundi ali več. Zavorna pot do ustavitve znaša, pri hitrosti 100 km/h, 40 metrov. Pot ustavljanja je seštevek reakcijske in zavorne poti.
Ne vozite, če ste uživali alkohol, mamila, psihoaktivna zdravila ali ste utrujeni. Sicer to lahko hitro
postane vaša zadnja vožnja.
•	S prilagojeno in previdno vožnjo na začetku sezone, si pridobite »kon-dicijo«.
Da bi bila udeležba v cestnem prometu bolj varna tako zanje kot za ostale udeležence, morajo tudi kolesarji spoštovati cestnoprometna pravila.
•	Voziti morajo po kolesarskem pasu, kolesarski stezi ali kolesarski poti. Kjer teh prometnih površin ni, smejo voziti ob desnem robu smernega vozišča v smeri vožnje.
•	Kolesarji morajo voziti drug za drugim, razen na kolesarski poti, kjer smeta voziti dva kolesarja vzporedno, če širina poti to omogoča.
•	Med vožnjo s kolesom je prepovedano iz rok izpustiti krmilo, dvigniti noge s pedal, voditi, vleči ali potiskati druga vozila, pustiti se vleči ali potiskati, prevažati predmete, ki ovirajo kolesarja pri vožnji, voziti druge osebe, razen če to dopušča zakon.
•	Na kolesu je dovoljeno prevažati otroka, mlajšega od 8 let, če je na kolesu pritrjen poseben sedež za otroka in je kolo dodatno opremljeno s stopalkami za otroka.
•	Na kolesu in v priklopnem vozilu, ki je dodano kolesu, sme otroka prevažati le polnoletna oseba.
•	Voznik mora imeti ponoči in ob zmanjšani vidljivosti prižgano na
Nemški dijaki spet v Sloveniji
Na Srednji šoli Josipa Jurčiča Ivančna Gorica smo od 15. 3. do 19. 3. 2013 spet gostili dijake Realschule iz Hirschaida. Letos se je izmenjave udeležilo kar 21 nemških dijakov. Spremljali so jih dve profesorici in njihov ravnatelj Karlheinz Lamprecht.

Petdnevno izmenjavo smo začeli s kratkim sprejemom in pogostitvijo na naši šoli, nato pa so se dijaki skupaj z našimi gosti odpravili domov k družinam. Naslednje jutro smo imeli ekskurzijo na Primorsko, ogledali smo si kobilarno v Lipici in se nato odpeljali še do Pirana. Tam smo si ogledali Tartinijev trg in cerkev Sv. Jurija. Pot smo nadaljevali peš do Portoroža, kjer smo imeli prosti čas za nakupe, sladoled in uživanje na plaži. Vreme nam je bilo izjemno naklonjeno, saj je bil to eden od zadnjih sončnih dni pred »ponovitvijo zime«. Nedelja je bila prosta. Za naše goste so poskrbele družine, nekateri so šli na družinski izlet, drugi pa so enostavno počivali, ali pa šli nakupovat v Ljubljano.
V	ponedeljek nas je v sejni sobi občine sprejel župan občine Ivančna Gorica, ki je v priložnostnem nagovoru in prestavitvi pohvalil to sodelovanje in poudaril globlji pomen, ki ga ima taka izmenjava za pobrateni občini Hirschaid in Ivančna Gorica. Po prijetnem sprejemu smo se vrnili v šolo, kjer smo imeli delavnice. Gostujoči dijaki so se poskusili v učenju in znanju slovenskega jezika. Ob tem pa so okušali tudi slovenske dobrote, ki so jih nalašč zanje in za to priložnost pripravile naše kuharice. Potem ko smo se najedli ajdovih žgancev z mlekom ali ocvirki in potice, smo obiskali našo prestolnico. Žal nam tam vreme ni bilo najbolj naklonjeno, zato ogleda nismo opravili povsem po načrtu. Vendar pa nas sneg in plundra nista spravila v slabo voljo. Smo pa zaradi tega imeli več časa za spoznavanje drug drugega. Dan je bil vseeno uspešen.
In že je prišlo torkovo jutro, ko smo se od naših prijateljev morali posloviti.
V	teh petih dneh smo obnovili stare in navezali nove prijateljske stike. Komaj že čakam dan, ko se bomo ponovno videli. Celotno izkušnjo lahko na kratko opišem z besedami »einfach einzigartig«.
Urška Popovič
sprednji strani belo luč za osvetljevanje ceste, na zadnji strani pa rdečo pozicijsko luč. Na zadnji strani kolesa mora imeti nameščen rdeč odsevnik, na obeh straneh pedal rumene ali oranžne odsevnike, na kolesih pa rumene ali oranžne bočne odsevnike. • Bodite še posebej previdni in primerno prilagodite hitrost pri vključevanju na prednostno cesto ter v zgoščenem prometu.
Kolesarjem svetujemo tudi uporabo čelade, vidnih oblačil in drugih odsevnih pripomočkov. Poskrbeti je tre-
ba za tehnično brezhibnost kolesa, nikakor pa ne smemo pozabiti niti na primerno psihofizično stanje. Po obdobju slabega vremena, ko so, zaradi snega, nizkih temperatur ter poledice, vozniki še posebej previdni in nezaupljivi, pridobijo ob lepem vremenu in na suhih cestah ponovno lažen občutek varnosti. Praviloma spet začnejo voziti hitreje, poleg tega postanejo pogumnejši in agresivnejši, zato k previdni in odgovorni vožnji pozivamo vse udeležence v prometu.
Vodji policijskega okoliša, Damijan Mišigoj in Igor Mahnič

Anton Mrkun: Narodopisna knjižnica
Tretja knjiga v Domoznanski
Med veljavne slovenske narodopi-sce sodi tudi dolgoletni predvojni dobrepoljski župnik Anton Mrkun, ki je zastavil svoj narodopisni projekt zelo široko ter velikopotezno in ga poimenoval Etnografija veliko-laškega okraja. S svojimi sodelavci, predvsem učiteljem Tonetom Lju-bičem, mu ga sicer ni uspelo izpe-
t
ljati v celoti, kljub temu je tudi to, kar je bilo uresničeno, občudovanja in spoštovanja vredno. Še posebej, če si prikličemo v spomin, da so knjižice nastajale sredi tragične in nasilne druge svetovne vojne, ki pa ji, presenetljivo, ne Mrkun ne Ljubič nista dovolila vdora v njuno delo. V šestih desetletjih od prvega natisa so iz teh knjižic, ki so že prava redkost, črpali številni strokovnjak in ljubitelji, a za novo izdajo ni poskr-
zbirki naših treh občin
bel nihče. Zato je prav, da smo sedaj to storili mi, prebivalci treh dolin, povezani v treh občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Tako je v smiselno in utemeljeno, da v naši Domoznanski zbirki v celoti po-natiskujemo obe knjižici, Kmetijstvo ter Obrt in trgovina.
Vsebinsko bogastvo Mrku-nove in Ljubičeve knjige
Mrkunovi narodopisni deli sicer nosita preprosta naslova, a v resnici prinašata veliko več - celovit vpogled v delovno in duhovno življenje kmečkega človeka v času pred drugo svetovno vojno. Prostor avtorjevega pogleda je geografsko zamejen na nekdanji Velikolaški okraj, ki je segal od Grosupljega in Pijave Gorice na severu, do Sodražice in Žlebiča na jugu, od Krke in Žvirč na vzhodu, do Golega in Blok na zahodu. Pisec najprej na kratko predstavi naravne, zgodovinske in kulturne posebnosti področja, potem pa v 14. poglavjih izčrpno popiše vse temeljne dejavnosti, s katerimi so se prebivalci čez stoletja preživljali, se ohranjali in razvijali. Pred nami se zvrstijo: poljedelstvo, sadjarstvo, gozdarstvo, zeliščarstvo z gozdnimi sadeži in gobami, živinoreja, prašičereja, ovčereja in kozjereja, peru-tninarstvo, zajčjereja, čebelarstvo, lov, vozna živina in vozila ter na koncu še kmetijsko zadružništvo.
Enakovredno, kot jedrnata arhaična beseda Antona Mrkuna, nas prepričujejo tudi mojstrske risbe učitelja Antona Ljubiča, ki oživljajo kmečke hiše, hleve, senike, kozolce in druge manjše enote kmečkega in bajtarskega gospodarstva. Izredno zanimivo je predstavljeno kmečko orodje, v besedi in podobi, tudi njegova mnogovrstna funkcionalna raba. Pred nami je celovito bitje in žitje slovenskega kmečkega človeka, ki se v potu svojega obraza in s pomočjo domačih živali in v sozvočju z naravo in zemljo vztrajno prizadeva za svoje preživetje in blaginjo. V drugem delu se Mrkun in Ljubič posvečata obrti in trgovini, ki sta dopolnjevali pridelovanje hrane in bistveno pomagali pri preživljanju številnih kmečkih družin v dobrepoljski in sosednjih dolinah in hribovjih naokoli. Mrkun in Ljubič nanizata kar 36 vrst obrti, ki so bile tradicionalne v teh krajih, od platnarstva, klobučarstva, preko usnjarstva, do tesarstva in kolarstva, oglarstva in apneničarstva ter še marsičesa. Posebej zanimivo so predstavljene drobne obrti, kot je bilo pletenje košar in košev, izdelovanje zobotrebcev, čevljev in cokel pa vse do igrač in glasbil. Skratka, neizčrpno bogastvo obrtniških spretnosti in znanj. Tudi trgovanje je bila cvetoča, tradicionalna dejavnost,
seveda z domačimi suhorobarskimi izdelki, kmetijskimi pridelki, zelišči in gobami, pa tudi z živino, perutnino in jajci. Živo opisani in izrisani potujoči trgovci s trgovino na hrbtih so danes videti kot pravljični posebneži iz davnine, a so bili še pred sedmimi desetletji običajni gostje slovenskega kmečkega podeželja. Dodati je treba, da je vse omenjeno obdelano s potrebno strokovno verodostojnostjo, natančnostjo in opremljeno z dokumentarno risbo, zato knjiga nima le domoznanske vrednosti, ampak še zmeraj resno streže tudi etnološki stroki, ki preučuje kulturo človekovega vsakdanjega v realnem času in prostoru.
Razpravljalni del
Vsebinske in druge lastnosti naše knjige osvetljujejo in pojasnjujejo strokovni prispevki v dodanem raz-pravljalnem delu, ki je tokrat zelo bogat in obsežen. Mrkunovo pastoralno in ekumensko, narodopisno, kulturno in socialno delovanje predstavljajo kar trije strokovnjaki: teolog dr. Zvone Štrubelj, etnologi-nja Anka Novak in bibliotekar Drago Samec. Slednji objavlja tudi zelo obsežno in bogato bibliografijo vseh Mrkunovih del. Dobrepoljskega učitelja, etnologa, slikarja, fotografa in zbiratelja kulturne dediščine, enakovrednega avtorja Narodopisne knjižnice, Toneta Ljubiča, pa pred-
stavlja prof. Ivan Grandovec.
Knjiga za vsako družino
Mrkun-Ljubičeva Narodopisna knjižnica je imenitna knjiga, ki se ne more postarati, ker trajno priča zmeraj znova vsakemu novemu rodu prebivalcev na področju naših treh občin. Je zanimiva in slikovita ter lepo oblikovana in trdno vezana. Njen izid so finančno podprle vse tri občine:, Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje, zato je po skromni ceni dostopna vsem ozaveščenim krajanom, še posebej pa vsem šolam, knjižnicam in župniščem. Poiščite jo za svoje veselje, prijetno in poučno branje, podarite jo svojim učencem, otrokom ali vnukom.
Mihael Glavan
Razstava dveh domačih slikarjev
V Družbenem centru na Krki je bila pred kratkim na ogled zanimiva razstava dveh naših slikarjev; Janeza Zupančiča in akademika Franceta Slane. Svečano so jo odprli v petek 26. aprila, na ogled pa je bila do nedelje 5. maja.
Slikar Janez Zupančič
Slikar Janez Zupančič, dr. med., se je s prvo samostojno razstavo predstavil 21. oktobra 2006 v Jožefovi župnijski dvorani v Ivančni Gorici. Sledilo je še nekaj predstavitev, ki so zmeraj bolj jasno izrisovale njegovo likovno ustvarjalnost, ki se osredotoča na tri vsebinska področja:
-	motivi iz narave, ki se od posameznih enot ali subjektivno izoliranih skupin vse boljrazraščajo v širše krajinske poglede (gozd, impresivni zamahi, naravne krajine, polja z naselbinami ipd.),
-	strukturirana urbana področja (zlasti mediteranska) in arhitekturne celote in enote (palače, cerkve, gradovi, samostani
ipd.),
- sakralno mistični motivi, ki pogosto spominjajo na stare evropske mojstre.
Tokrat razstavlja večjo skupino slik iz zadnjih dveh let. Motivno prepoznavamo domačo dolenjsko krajino z drevesi, s polji, rekami, griči in naselji, nekaj je tudi obmorskih pejsažev. Večkrat je opazna zazrtost v nebo, v oblake in svetlobo njihovih medprostorov. Formati so razmeroma veliki, učinkoviti v okolju večjega prostora.
Akademski slikar France Slana
France Slana je v Sloveniji in širše znan in cenjen umetnik splošne prepoznavnosti. Ge-
neracijsko sodi v prvo povojno skupino akademskih slikarjev, ki so se izobraževali pod strokovnim vodstvom profesorjev Gabrijela Stupice in Nikolaja Pirnata. Kljub svoji umetniški moči in akademskemu ugledu doma in v tujini, France Slana ni bil pogosto nagrajevan slikar, čeprav je že mlad prejel ugledno nagrado v Aleksandriji, potem še nagrado Prešernovega sklada 1964, ker je bil vselej samohodec. Izjemen ugled si je pridobil v Združenih državah Amerike in tudi v nekaterih evropskih državah, doživel je priznanja z več knjižnimi monografijami o njegovem delu, predvsem pa z veliko in splošno javno pozornostjo poznavalcev in laikov. France Slana, častni krajan Krke, na tej razstavi predstavlja nekaj svojih novejših sijajnih slik z motivi naše dolenjske krajine in kmečke
arhitekture, ki v njegovem obsežnem opusu sodijo v okvir čiste in neomadeževane narave. Z njimi potrjuje svoj izhodiščni realizem, obogaten z ekspresivnostjo in otožnim sentimen-tom zrelega in izkušenega umetnika.
Mihael Glavan
Naša Višnja Gora in poljska Wisniowe Gore na poti do pobratenja?
Pred kratkim je našo občino obiskala zanimiva delegacija iz Poljske. Njihov obisk je bil povezan s projektom Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica, v katerem je pred kratkim izšel že deveti prevod Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori. Knjiga je leta 2011 izšla tudi že v poljskem prevodu in prav tu tiči razlog za tokratni obisk. Tudi na Poljskem obstaja kraj Wisniowe Gore, torej istoimenski kraj kot je naša Višnja Gora.
V Višnjo Goro sta prišla namestnik vanju s slovenskim veleposlaništvom
varšavskega župana Krzysztof Piotr Skolimowski, župan občine Andre-spol Dariusz Kubus in župan Wisniowe Gore Pawel Garnys, ki se nahaja v občini Andrespol. V Mestni hiši so goste sprejeli župan Dušan Strnad, predsednik Krajevne skupnosti Luka Šeme, predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica, Pavel Gro-znik ter Barbara Rigler iz Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Glavni namen srečanja je bil dogovor o izvedbi predstavitve poljskega prevoda Jurčičeve Kozlovske sodbe na Poljskem, ki bo potekalo tudi v sodelo-
na Poljskem.
Obisku je prisostvovala tudi »naša« Poljakinja Joanna Zajac Slapničar, ki jo v naši občini, njeni drugi domovini, poznamo kot uspešno umetnico. Prav z njeno pomočjo so gostitelji in gostje premagovali jezikovne razlike. Gostje so preživeli ves dan v naši občini in potrebno je poudariti, da so odkrito izrazili zanimanje za krepitev medsebojnih stikov, ki bi lahko pripeljali tudi do pobratenja obeh krajev. Ob priliki obiska Mestne hiše so si lahko ogledali razstavo ilustracij, ki so objavljene v zadnjem - grškem prevo-
du Kozlovske sodbe v Višnji Gori ter pozdravili višnjanske upokojenke, ki so ravno takrat izdelovale velikonočna jajčka in izdelke s testa. Ogledali so si tudi staro mestno jedro Višnje Gore in nadaljevali obisk v Podružnični šoli Višnja Gora. Tam je goste sprejel ravnatelj OŠ Stična, Marjan Potokar, šolarji pa so z mentoricami pripravili kulturni program, med drugim tudi uprizoritev odlomka iz Jurčičeve Kozlovske sodbe. Obiskali so tudi Mestno kopališče v Višnji Gori, Jurčičevo domačijo na Muljavi in sti-ški samostan.
Gašper Stopar
Območno srečanje folklornih skupin, pevcev in ljudskih godcev
V soboto, 6. aprila 2013, je v kulturnem domu v Ivančni Gorici potekalo Območno srečanje odraslih folklornih skupin ter pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž. Prireditev je potekala v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica in Zveze kulturnih društev Ivančna Gorica, udeležil pa se jo je tudi župan Dušan Strnad.
Nastopajočim in obiskovalcem je naprej izrazil dobrodošlico predsednik Zveze kulturnih društev Občine Ivančna Gorica, Janko Jelenčič, nato pa se je na odru kulturnega doma zvrstilo pet pevskih skupin in štiri folklorne skupine iz občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Našo občino so zastopali Pevci ljudskih pesmi Studenček ter folklorniki iz Folklornih skupin Stična, Šentvid in Zagradec. Srečanje sta strokovno spremljali za pevce in godce Simona Moličnik ter za folklorne skupine Klavdija Žabot.
Gašper Stopar

Ts k d
J JAVNI SKLAD REPUBLIKE
SLOVENIJE
ZA KULTURNE DEJAVNOSTI
Območna izpostava Ivančna Gorica Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica tel.: 01 786 90 70, faks: 01 786 90 75 e-pošta: oi. ivančna.goricaHjskd.si www.jskd.si,www.kultura-ustvarjanje.si
8. 5. 2013, Logatec - Regijsko srečanje otroških folklornih skupin Osrednje Slovenije
Na regijskem srečanju se bodo predstavile tri izbrane skupine ivanške izpostave. Srečanje bo potekalo v organizaciji logaške izpostave v Narodnem domu Logatec. Strokovno pa ga bosta spremljala Saša Meglič in Adrijan Novak. Iz ivanške občine je bila na regijski nivo umeščena tudi Otroška folklorna skupina Vidovo, ki jo vodi Anita Kotar.
14. 5. 2013, Kočevje - Regijsko tekmovanje otroških in mladinskih pevskih zborov 2013
Po izredno natančnem strokovnem posvetu po nastopih na Območni reviji predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov 1. in 2. del, ki ga je pripravila strokovna spremljevalka Branka Potočnik Krajnik, sta se na regijsko tekmovanje uvrstili dve ivanški zasedbi. Iskreno čestitamo zborovodkinjama Bojani Mulh in Simoni Zvonar, ki sta s svojimi mladimi nadobudnimi pevkami in pevci sprejeti
na regijsko tekmovanje.
17. 5. 2013, Tabor Cerovo -Otroški ex-tempore 2013
Ponovno bodo k ustvarjanju povabljeni učenci osnovnih šol vseh treh občin. Dopoldanska delavnica se vsako leto odvije na drugi lokaciji, s katero obeležimo spomin na lokalno dediščino ali pa se prepustimo izzivom ustvarjanja v vedno novih tehnikah.
25. 5. 2013, Zagorje ob Savi - Regijsko srečanje odraslih folklornih skupin Osrednje Slovenije 2013
Letošnjega območnega srečanja v Ivančni Gorici so se udeležile štiri folklorne skupine in od teh kar tri iz ivanške občine. Strokovna spremljevalka na območnem nivoju, Klavdija Žabot bo pripravila izbor za regijsko srečanje v Zagorju.
Ambruške čitalnice so se začele s Cavazzo
Člani Literarne skupine Ambrus smo se na literarnem večeru, konec lanskega leta odločili, da bomo naredili nekaj novega na našem koncu. Izpeljali smo bralno akcijo, ki je pritegnila tudi nekaj novih članov.
Za branje smo izbrali knjigo slovenske pisateljice in publicistke Vesne Milek, z naslovom Cavazza. To je biografija legendarnega slovenskega igralca Borisa Cavazze, ki je to isto soboto prejel Viktorja za življenjsko delo. Knjiga je nekaj časa krožila med bralci, nato pa smo 16. marca priredili literarni večer, ki smo ga poimenovali Ambruške čitalnice. Ne pravijo zaman, da zgodba zaživi vsakič, ko jo nekdo prebere, saj je tisti večer med nami zaživela zgodba o življenju Borisa Cavazze, vsaj tisti deli, ki jih je delil z nami bralci v svoji biografiji. Zgodba je podana na tak način, da bralcu ne dovoli ostati ravnodušen. Predstavili smo jo tudi za tiste, ki je niso prebrali, nato smo se o njej pogovarjali, si izmenjali vtise in občutke ob branju ter prebirali odlomke, ki so se nas najbolj dotaknili. Zgodba se nas je dotaknila, tako kot se nas lahko dotakne življenje, s smehom in solzami. Zanimivo je bilo za vse, tako tiste, ki so zgodbo prebrali in tiste, ki je niso. Po kratki uri in pol smo družno ugotovili, da komaj čakamo naslednje čtivo, da bomo kmalu lahko priredili naslednji literarni večer in še koga navdušili za branje in sodelovanje na Ambruških čitalnicah. Ker pa beseda rodi besedo in ker imamo najbolj plodne zamisli ravno na druženjih po takih dogodkih, smo v noči po literarnem večeru sklenili, da bomo poskusili izpeljati še nekaj.
Poskušali bomo preprečiti propadanje in uničenje tistih knjig iz naših domov, ki so nam včasih, žal, tudi v napoto. Oton Zupančič je dejal: »Knjiga je najzgovornejša priča, da se narod zaveda sebe, da živi, da hoče živeti.« In ker se strinjamo, bomo z zbranimi knjigami uredili knjižni kotiček, kjer bodo knjige na voljo vsem, ki bi jih zanimale. Zbiranje se je začelo na Belo nedeljo in začetek je obetaven.
Polona Hrovat, KD Ambrus
Obisk učencev iz OŠ Josipa Jurčiča Devin
16. aprila so podružnično šolo v Višnji Gori obiskali učenci iz Osnovne šole Josipa Jurčiča iz Devina iz Italije. Lani novembra je Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica v tamkajšnji šoli predstavil italijanski prevod Jurčičeve humoreske Kozlovska sodba v Višnji Gori. Ob tej priložnosti sta stike navezali tudi šoli in tako so prišli učenci s svojimi spremljevalci na obisk v našo občino.
53 učencev (od 1. - 5. razreda) je skupaj s sedmimi učitelji in ravnateljem Markom Jarcem najprej obiskalo šolo v Višnji Gori, kjer so jih pozdravili ravnatelj OŠ Stična Marjan Potokar, podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, in predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica Pavel Groznik. V imenu gostov je spregovoril ravnatelj dr. Marko Jarc, ki je hkrati ravnatelj štirih vrtcev, štirih osnovnih šol in mednarodne Večstopenjske šole Nabrežina v Občini Devin Nabrežina. Prav pouk mednarodne srednje šole obiskujejo tudi slovenski dijaki.
Višnjanski učenci so za vrstnike pripravili kratek kulturni program z dramsko uprizoritvijo Jurčičeve humoreske. Nato so si gostje ogledali še Mestno hišo in razstavo ilustracij za grški prevod Kozlovske sodbe v Višnji Gori, se na kratko sprehodili po delu Jurčičeve poti in obiskali Polževo, obisk v Sloveniji pa zaključili na Jurčičevi rojstni Muljavi.
Osnovna šola v Devinu je prav lani obeležila 30. obletnico poimenovanja po slovenskem pripovedniku in avtorju prvega slovenskega romana, vsakih pet let pa si skupaj z učenci ogledajo rojstni kraj pisatelja Josipa Jurčiča.
Gašper Stopar
»Sveta ne smemo pustiti takšnega kot je«
Razstava Mednarodnega pedagoško-umetniškega simpozija
V	petek, 12. aprila, so na gradu Turjak odprli razstavo v okviru Mednarodnega pedagoško - umetniškega simpozija z naslovom »Sveta ne smemo pustiti takšnega kot je«. Razstava je potovala skozi štiri države in zaključila svojo pot v Sloveniji. V slovenskem delu razstave so sodelovali likovni umetniki, študentje in učenci osnovnih šol iz okolice Ljubljane, ki so sodelovali na literarnem in likovnem natečaju. Med njimi so bili tudi udeleženci Male likovne šole iz Ivančne Gorice.
Organizator tega mednarodnega umetniško-izobraževalnega projekta je bila Pedagoška univerza v Krako-vu na Poljskem, slovenski delež pa je organiziral JSKD, območna izpostava Ljubljana okolica. Projekt je sestavljen iz ciklusa razstav umetniških del otrok, študentov in profesionalnih umetnikov iz Poljske, ZDA, Švedske, Danske in Slovenije. Otroci in študentje so bili vabljeni tudi k literarnemu ustvarjanju, kjer so se navdihovali po življenju in delu Janusza Korczaka - poljskega zdravnika, učitelja, pisatelja, novinarja ter zaščitnika otrok. Projekt je mednarodno zastavljen in sooča delovanja različnih umetniških in akademskih okolij z otroško ustvarjalnostjo.
V	projektu je sodelovalo tudi 15 otrok iz Male likovne šole iz Ivančne Gorice, in sicer: Zoja Hribar, Karmen
renta, Vanja Fink in Zoja Hribar. V otvoritvenem programu na gradu Turjak je nastopila otroška folklorna skupina OŠ Primoža Trubarja Velike Lašče, pozdravni nagovor pa je v imenu pokroviteljice, Občine Velike Lašče, podal župan Anton Zakrajšek. Razstavo je odprla Marzena Kraje-wska, namestnica veleposlanika Republike Poljske v Sloveniji. Naše mlade umetnice so na otvoritvi prejele zbornik in simbolna darila od Poljskega veleposlaništva. Razstava bo na ogled še do 6. maja.
Matej Šteh
Na obisku so bili mladi plesalci iz Hirschaida
Glavan, Jan Goljevšček, Ivona Ljolič, Ines Glavan, Ambrož Hribar, Barbara Glavan, Benjamin Fink, Eva Erjavec, Nejc Erjavec, Alja Božic, Maša Po-renta, Vanja Fink, Dora Plantarič, Ula Pangeršič. Malo likovno šolo v okviru
ZKD Ivančna Gorica vodi Joana Zajac Slapničar, Poljakinja, ki živi in ustvarja v naši občini. Pet del je bilo zbranih za razstave, ki so potovale po petih državah, njihove avtorice pa so bile: Alja Božič, Dora Plantarič, Maša Po-
V tednu po Veliki noči se je v naši občini mudila skupina plesalk iz Plesnega društva TanzRhytmus iz pobratene občine Hirschaid. Skupina »Neubertgarde« je v petih dneh spoznala našo občino in se srečala z našimi plesnimi ustvarjalci, imele celo nastop in pokukale tudi izza občinskih meja.
Obisk v naši občini so začele s prisrčnim sprejemom pri županu Dušanu Strnadu. Na gostovanju so dekleta spremljali njihova plesna učiteljica Gerlinde Stache in predstavnika občine Hirschaid, Klaus Busch in Norbert Rittmeier. »Povezovanje mladih iz obeh občin je tisti temelj, na katerem bosta občini medsebojno partnerstvo lahko gradili tudi v prihodnosti«, je ob sprejemu povedal župan Dušan Strnad.
Dekleta so bila nastanjena v bivalnih prostorih Centra za zdravljenje bolezni otrok v Šentvidu, ki so se izkazali za zelo primerne nastanitvene prostore za mladino, saj so kvalitetni in ločeni od bolnišničnega dela, da ne motijo delovnega procesa ustanove. Osrednji program gostovanja skupine iz HIrschaida pa je potekal v četrtek, 4. aprila, ko je skupina obiskala Srednjo šolo Josipa Jurčiča. Dekleta so bile navzoče pri pouku nemškega jezika, posebna izkušnja pa je bila plesna delavnica z obema plesnima skupinama, ki delujeta na šoli. Vrhu-
nec obiska je bil skupni nastop za dijake in profesorje, kjer so se plesalci iz obeh občin predstavili z različnimi koreografijami.
Za mlade gostje pa zanimivega programa ta dan še ni bilo konec. V popoldanskem času so se udeležile v Ivančni Gorici še treninga Plesne šole Guapa. Podobnost njihovih plesov je plesalce iz obeh skupin hitro zbližala in še enkrat se je izkazalo, kako hitro kultura, v tem primeru ples, preseže
jezikovne in nacionalne razlike. Gostje so v času obiska pri nas obiskale tudi vaje naših folklornih skupin iz Stične in Šentvida, ogledale so si stiški samostan in Jurčičevo domačijo, obiskale pa so tudi Ljubljano, Postojno in Lipico. Štiridnevni obisk pa je spletel nova prijateljstva in vezi, ki bodo zagotovo obrodile nova medsebojna sodelovanja.
Matej Šteh
Nastop v Srednji šoli Josipa Jurčiča
Knjižnica Ivančna Gorica
Enota Ivančna Gorica
Cesta II. Grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si
PON., TOR., SRE., PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure
KRAJEVNE KNJIŽNICE
Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer:
Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88)
Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436)
Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436)
Krka: od 16. do 18. ure (780 65 45)
Dnevi knjige in kako jih praznujemo v naši knjižnici
2. aprila smo praznovali Mednarodni dan knjig za otroke, že trinajsto leto zapored pa Društvo slovenskih pisateljev organizira Slovenske dneve knjige. Med 21. in 25. aprilom se je na glavnem prizorišču v ljubljanskem parku Zvezda odvijal knjižni sejem z vrsto koncertov, predstavitev in kulturno zabavnim programom. Središčno dogajanje je sovpadalo s svetovnim dnevom knjige, 23. aprilom, ki ga je leta 1996 razglasil UNESCO. Tedaj je po celi Sloveniji potekala akcija Podarimo knjigo. Tudi v naši knjižnici poteka akcija »Bralec podarja bralcu« vse leto, tako bo tudi na ta dan.
-	Dneve knjig smo v knjižnici v aprilu obeležili z vrsto prireditev in obiskov različnih skupin, zaključili pa smo jih s pravljico za otroke, in sicer 24. aprila v Ivančni Gorici, 25. aprila pa v knjižnici na Krki, obe z vsebino o zmajih.
-	V maju se prvi torek, sedmega ob 17. uri zopet srečamo z Bralnim klubom za tretje življenjsko obdobje. Tokrat beremo knjigi Franka McCo-urta Angelin pepel in Učitelj.
-	16. maja začnemo že mladostno razigrano vzdušje z likovno razstavo Damijane Bijek. Slavnostna otvoritev bo ob 18. uri.
-	17. maja ob 19. uri vabimo vse fotografe in fotografske navdušence na Fotoklepet.
-	23. maja sodelujemo pri krstni predstavitvi knjige Leopolda Severja z naslovom Tičnice iz naravoverja. Gre za življenjsko delo našega neutrudnega raziskovalca, knjigo bo zato v okviru občinskega praznika predstavil v kulturnem domu ob 17. uri.
-	V času od 16. aprila do 15. maja je v knjižnici na ogled reprezentančna likovna razstava arhitekta, življenjski opus dr. Petra Fistra z naslovom Človek in arhitektura: slike in risbe. Vabljeni!
Mednarodna poslanica bookyoj ali knjigosreča: mednarodni virus, kako deliti veselje do branja
Sicer pa bi radi delili z vami tudi mednarodno poslanico in plakat, s katero mehiška pesnica Pat Mora, izraža veselje do branja.
S knjigosrečo okoli sveta
Brati znava ti in jaz.
Vidiva, kako črke postanejo besede
in besede postanejo knjige,
ki jih drživa v rokah.
Slišiva šepetanje reke
in njeno bučanje s papirnih listov,
medvede, kako pojejo
smešnice Luni.
Vstopava v strašljive sive gradove in v najinih rokah cvetoče drevje požene
do oblakov. Drzne deklice letijo; fantje ribarijo sijoče zvezde. Ti in jaz bereva, krog za krogom, s knjigosrečo okoli sveta.
Pred desetimi leti je Pat Mora, mehiška pesnica in pisateljica, skovala besedo »Bookjoy« (knjigosreča), da bi izrazila veselje do knjig, intimno izkušnjo bralcev. Pisateljica takole pravi o pisanju in veselju do knjig: »Spoštovala sem skrivnost pisanja, tako poezije kot proze. Besede so radost, ki izrazijo razpoloženja, čustva, misli. Bralci med občinstvom se vedno smehljajo. Ljubim kroge (mnogo ljubezni imam): Zemljo, Mesec, otroke, ki se držijo za roke in se vrtijo okoli in okoli... Želela sem, da ta pesem o veselju do branja sporoča, kako nas knjige povezujejo v krog bralcev. Upam, da bodo upovedene podobe razveselile otroke; vključila sem čudeže iz vsega sveta, ki jih najdemo v knjigah, kadar obračamo strani. Kakšna čast, da je pesem ilustriral tako nadarjen umetnik, kot je Ashley Bryan, navdušen, zanesen in plemenit človek, in to za Mednarodno zvezo za mladinsko književnost, organizacijo, ki jo prav tako globoko občudujem.«
Bila je učiteljica, referentka na univerzi in svetovalka. Leta 1996je osnovala projekt za spodbujanje družinskega branja »El dia de los ninos/El dia de los libros.« Ideja projekta, ki je sedaj pod okriljem American Library Association in ga vodijo učitelji in knjižničarji, je spodbujanje otrok k branju vsak dan, čez vse leto. Cilj je navdušiti za knjige vse otroke, različnih jezikov in kultur, da si delijo "veselje do knjig" ("bookjoy"). »Vpoletnih popoldnevih sva s sestro počivali na najini dvojni postelji in brali. Imela sem priložnost potovati v mnoge druge dežele in na vseh poletih ter v vseh hotelskih sobah sem brala. Na koncu dneva doma se smehljam, ko spet lahko vzamem knjigo v roke - branje je moje vsakodnevno veselje v življenju. Z ljubeznijo delim " knjigosrečo" ("bookjoy") tako, da spodbujam družine in učitelje, da berejo otrokom, in tako, da pišem pesmi in knjige za otroke.«
24
Kultura - Šport
april 2013
številka 3
ä»
objarl^SerrndckJ^
Plesna šola GUAPA -veselo in plesno v pomlad
Leto je naokoli in Plesna šola Guapa je ponovno zbrala ekipo plesalk iz naše občine in se s fan klubom odpravila v olimpijsko Sarajevo. Nikakor tudi letos na našem izletu niso manjkali pravi sarajevski čevapi, turistični ogled Sarajeva in obilo lepih uspehov naših plesalk; 1. mesto mladinske formacije, 2. in 5. mesto solistk, 3. mesto male mladinske skupine, 3. in 6. mesto plesnih parov.
Nase plesalke so zopet pokazale lep napredek na plesnem področju, kot že vsa leta do sedaj pa so ponovno pokazale vsem, kaj je v plesu in na splošno v življenju najpomembneje - prijatelji in dobra volja. In to je tudi eden izmed ciljev naše plesne šole, da delamo tudi na medgenera-cijskem druženju naših plesalcev in zato smo posebej za plesni festival v Sarajevu pripravili točko, v kateri so nastopale tako mladinke kot članice, kar se je ponovno odlično obneslo. Vsekakor, čestitke plesalkam in njihovim trenerkam.
Ne nazadnje moramo omeniti tudi to, da je v tem mesecu na pobudo pobratenih občin Ivančna Gorica in Hirschaid steklo tudi sodelovanje plesnih skupin. Na več dnevni obisk naše Dolenjske so prišle plesalke iz Hircshaida in se poleg ogledov naravne in kulturne dediščine Dolenjske in Slovenije pridružile tudi nam. Pod taktirko našega gostujočega učitelja
V aprilu so nas obiskale članice plesne skupine iz Hirschaida
Nejca (Maestro), ki je ravno v tem obdobju polno zaseden kot plesalec na turneji Severine, smo pripravili Hip hop klas, ki jih je navdušil in ostal v zelo lepem spominu. Morda, bo kmalu čas, da se tudi mi odpravimo
Še malo pod vtisom čevapčičev iz Sarajeva vam iz Plesne šole Guapa želimo lepo pomlad in kakšen slasten piknik.
Plesni pozdrav,
Gregor Zrilič
Najhitrejše sankukai pesti Slovenije zbrane v Ivančni Gorici
valo. Tekmovanje se je zaključilo brez poškodb, kar gre zasluga kvalitetnim sodnikom SKZS. Najboljšim je na koncu tekmovanja podelil diplome, pokale in praktična darila župan g. Dušan Strnad in predsednik ZŠO Ivančna Gorica g. Jože Kastelic.
Dne 17. 03. 2013 je v telovadnici Osnovne šole Stična potekal finalni del državnega prvenstva v športnih borbah za članice, člane, mladinke in mladince. Tekmovalce je uvodoma pozdravil podpredsednik SKZS g. Dean Levačič, samo tekmovanje pa je odprl župan občine g. Dušan Str-nad, ki je tekmovalcem zaželel veliko športne sreče, vsem obiskovalcem pa »Prijetno domače« počutje. Celotno dogajanje pa je s svojim šarmantnim glasom povezoval znani voditelj radia Sraka g. Darko Povše. Sama priprava na tekmovanje se je začela že mnogo prej, tako v organizacijskem kot tudi v tekmovalnem smislu. Organizirati tako pomembno tekmo je bil za Sankukai karate klub Ivančna Gorica velik zalogaj, kajti nič ne sme biti prepuščeno naključju. Tako smo poleg pokalov, diplom, plakatov, ozvočenja, vaditelja, pogostitve nastopajočih, poskrbeli tudi za redarsko službo. Posebno pa so se posvetili delu s tekmovalno ekipo. Člani SKK so čez celo sezono udeleževali pokalnih tekmovanj in pridno nabirali točke in izkušnje, da smo dosegli kriterij za udeležbo na državnem prvenstvu. Za državno prvenstvo pa so se še posebej pripravljali na dodatnih borbenih treningih, kjer je bil velik poudarek poleg fizične pripravljenosti tudi na tehnično-taktičnih elementih borbe, kar se je poznalo pri doseganju kvalifikacijske norme, kar je pogoj za nastop na državnem prvenstvu. Normo za državno prvenstvo v absolutni kategorijah je doseglo kar pet članov iz SKK iz Ivančne Gorice in sicer: Gregor Kastelic, Miha Grandovec, Žan Dežman, Martin Mikelj in Gašper Šinkovec. Prvenstva se je udeležilo 50 najboljših SANKUKAI karatei-stov iz cele Slovenije, katerim iskreno čestitamo za prikazane zelo napete, zanimive in na trenutke zelo dramatične borbe. Člani domačega kluba pa so prikazali atraktivne demonstracije, ki jih je občinstvo z navdušenjem opazo-
Rezultati: Mladinci obs:
1.	Blagojevič Uroš
2.	Vrečar Grega
3.	Resnik Andrej
Mladinke obs:
1.	Šinkovec Tjaša
2.	Šinkovec Lara
3.	Valenčič Alja
Člani abs:
1.	Levačič Dean
2.	Levačič Samo
3.	Boršnik Mihael
Članice abs:
1.	Čop Katja
2.	Grad Teja
3.	Medle Teja
Ob tej priliki se bi zahvalili županu, ki je polepšal našo športno popoldne in seveda tudi vsem sponzorjem, kajti brez njih bi tako tekmovanje težko organizirali.
Nejc Kolenc
Razstava keramike v Ambrusu
Ambrus. Sobotni večer, 16. marca 2013. Ob 19. uri smo se v likovni sobi kulturnega doma množično zbrali na odprtju razstave keramike.
Razstava je bila tokrat sestavljena iz dveh delov: združuje letno razstavo keramike, katere dela so bila ustvarjena na ustvarjalnih delavnicah z glino v sezoni 2012/13, ter razstavo del, ki so nastala 20. in 21. oktobra 2012 na 3. otroškem EX-temporu keramike v Ambrusu, pod mentorskim vodstvom Marjete Baša, kiparke in unikatne oblikovalke.
V kratkem kulturnem programu je za glasbeno spremljavo poskrbela Špela Zupančič iz Ambrusa, članica Glasbene šole Grosuplje. Strokovno oceno razstave je podala predstavnica JSKD Ivančna Gorica, Simona Zorko, univ. dipl. sociologinja kulture in prof. umetnostne zgodovine. Razstavljena dela bodo na ogled do vključno 24. junija 2013, pred in po vsaki prireditvi v Kulturnem domu Ambrus ali po dogovoru na tel.: 041 938 558, med 8. in 19. uro.
Marjeta Baša, Kulturno društvo Ambrus
Napovedujemo
Sobota, 18. maj 2013;
DRUŽINSKA USTVARJALNICA - SKUPAJ ZMOREMO VEČ
Otroci bodo v tednu družine skupaj s starši ustvarjali z glino. S tem projektom želimo, da bi starši in otroci prostore umetnosti prepoznali kot prostore kakovostnega in predvsem skupnega preživljanja prostega časa. Ob razmisleku kaj najbolj opredeljuje dom posamezne družine, kakšne so njegove značilnosti, bodo izdelali logotip svojega doma. Iz gline bomo izdelovali oznake za posamezne prostore in kotičke stanovanja.
V Ivančni Gorici zopet uspešno izpeljano tekmovanje v
tajskem boksu
Ivanški klub tajskega boksa NAK MUAY zopet uspešno izpeljal mednarodno tekmovanje v tajskem boksu!
V	soboto, 30. 3. 2013, smo v Ivančni Gorici gostili tajske boksarje na mednarodnem tekmovanju imenovanem 1. krog mednarodne lige v tajskem boksu. Prireditev je potekala od 15.00 ure dalje v veliki dvorani OŠ Stična. Domači klub tajskega boksa NAK MUAY je imel veliko dela, saj je bilo predvidenih kar 20 borb. Prireditev je potekala v dveh delih.
V	uvodnem delu so gledalci v Ivančni Gorici imeli priložnost prvič videti mlajše borce, ki so kljub svoji starosti (12, 13 let) pokazali srčnost in strast do borb v tajskem boksu. Napetost se je v dodobra napolnjeni telovadnici stopnjevala, ko so v glavnem delu v ring vstopali domači borci. Prvi sta nastopili, domača predstavnica kluba Nak Muay, Lea Štrempfelj in njena nasprotnica Tina Petrič kot edini ženski predstavnici. Po sodniški odločitvi je zmago slavila Lea.
David Skubic in Matjaž Peterlin sta kljub srčni borbi izgubila po sumljivi sodniški odločitvi. Davidova borba je bila izenačena, tudi gledalci so pričakovali zmago domačega borca, vendar so le to sodniki prisodili nasprotnemu kotu. Na podoben način je v borbi z močnim nasprotnikom izgubil Matjaž, ki se ni predal kljub močnemu udarcu v rebra, v drugi rundi. Ko smo že mislili, da športna sreča ni na naši strani, je za preobrat poskrbel domači Mitja Kozinc. Zasluženo je slavil proti tekmovalcu iz Maribora. Davorin Okrogar je po ponesrečenem udarcu moral priznati zmago nasprotniku. V zadnji borbi večera sta se pomerila Aleš Godec in Jasmin Bajrovic iz Zagreb Gym-a. Proti bolj izkušenem nasprotniku je izgubil Aleš. Za to tekmovanje se je pripravljal tudi domačin Matej Pekolj, pa je njegov nasprotnik zaradi strahu pred poškodbo (čaka ga še eno pomembno tekmovanje) borbo predal. Kljub izidu pa so se tekmovalci športno odzvali in se ne predajo ter trenirajo naprej, saj je tudi poraz del tajskega boksa.
NAK MUAY-evci so se tudi tokrat zelo resno lotili dela pri izvedbi tekmovanja, ki pa seveda s pomočjo sponzorjev in donatorjev ne bi bil mogoč. Zato se predsednik Matej Dremelj in glavni trener Franci Grajš kot vodji organizacijskega odbora vsem lepo zahvaljujeta. Zahvala gre tudi vsem, ki ste z nakupom vstopnice omogočili, da je KTB NAK MUAY že drugo leto doniral finančna sredstva v šolski sklad OŠ Stična za potrebe socialno ogroženih otrok v naši občini.
Lea Štrempfelj
Taekwondo klub Kang Ivančna Gorica
Pokal Šmartno-Litija 2013
V	soboto, 9. marca, je bil v dvorani Pungrt v Litiji tradicionalni taekwondo turnir Pokal Šmartno-Litija, ki se ga je udeležil tudi TKD klub Kang. Med 27 klubi in 380 tekmovalcev iz Hrvaške, Srbije, Bosne, Italije in Slovenije je klub Kang osvojil skupno 12. mesto, v kategoriji mlajših kadetov pa sedmo mesto. Barve kluba je na tekmovanju zastopalo 23 tekmovalcev iz Ivančne Gorice, Ambrusa, Višnje Gore in Škofljice; 11 otrok je tekmovalo v kategoriji kick, 14 se jih je merilo v borbah in dva tekmovalca v kicku in borbah.
Za višnjegorsko ekipo je bila to druga tekma, na kateri so se merili v borbah. Prejšnje njihovo tekmovanje je bilo v novembru državno prvenstvo v Ivančni Gorici. Štirje so tekmovali v borbah, šest pa v kicku, ter dva v obeh kategorijah. V borbah so tekmovali Jan Kušar, Žan Zupančič, Kenan Huseinovic in Tija Dobrič. Žan, mlajši kadet do30 kg, je bil v prvem kolu prost, v drugem kolu pa je dobil izkušenega tekmovalca iz Hrvaške in izgubil s 6:10. Jan, mlajši kadet do 33 kg, je dobil v prvem krogu tekmovalca iz Srbije in je izgubil s 7:11, Tija, mlajša kadetinja do 39 kg, je bila v prvem kolu prosta, v drugem kolu nasprotnica ni prišla, tako da se je brez borb uvrstila v finale, v finalu pa je dobila nasprotnico iz Hrvaške, ki je že imela dve borbi in je bila dosti bolj izkušena in je izgubila s 5:17 in si zagotovila 2. mesto. Kenan, kadet B do 53 kg, je dobil nasprotnika iz Karlovca in je izgubil z 0:11 ter tako končal na 3. mestu. Zelo smo zadovoljni z nastopom višnjegorske borbene ekipe, saj so vsi pokazali, da so iz pravega testa.
V	kicku so tekmovali Mitja Dobrič, Valter Germ, Jaka Hočevar, Jan Kušar, Maks Šušteršič in Žan Zupančič. Naši tekmovalci so se že v prvem krogu pomerili z najboljšimi tekmovalci, ki so kasneje tudi osvojili vsa tri prva mesta, kljub temu so bili rezultati zelo tesni in odlični. Vendar se tudi tukaj tekmuje po sistemu izpadanja, tako da jih je veliko izpadlo že v prvem krogu. Najbolje pa se je v kicku odrezal Mitja Dobrič, kick M2, ki si je po dveh zmagah zaslužil 2. mesto. Tekmovalci iz Ivančne Gorice in Ambrusa, ki so bolj izkušeni, so prav tako tekmovali in tako pokazali svoje znanje. Najbolje se je izkazal Sandi Cener, kadet B do 53 kg, ki je v polfi-nalu premagal domačega nasprotnika iz Šmartnega s 7:1, v finalu pa je kljub srčni borbi in odlični predstavi za gledalce moral priznati premoč taekwondoistu iz Karlovca s 16:19 in
bil na koncu drugi. Dobro formo je pokazal tudi Aleš Tekavčič, mladinec do 59 kg, ki je bil prvo kolo prost in se uvrstil v polfinale, tam je premagal Srba s 7:5 in se uvrstil v finale. V finalu pa je zmagal močnejši nasprotnik iz Maribora in tako je na koncu osvojil 2. mesto. Žan Tekavčič, mladinec +78 kg je dobil v polfinalu nasprotnika iz Srbije in je izgubil borbo z rezultatom 2:5 in je osvojil 2. mesto. Urh Oven, kadet A do 37 kg in Nik Cener, mlajši kadet do 30 kg, sta naletela na najboljšega iz svoje kategorije in sta izgubila v prvem krogu proti srbskima nasprotnikoma. Lukas Gregorič, mlajši kadet do 33 kg in državni prvak iz prejšnjega leta, se ni pokazal v top formi in na žalost izgubil prvo borbo proti hrvaškemu tekmovalcu. Ambrušan Luka Hočevar, mladinec do 55 kg je tudi izgubil prvo borbo proti Srbskemu nasprotniku. V kicku so tekmovali še Aleks Janežič in Cene Zupančič, kljub eni zmagi Ceneta sta oba ostala brez odličja. Iz Škofljice so tekmovali štirje v borbah in dva v kicku. V borbah je bil najboljuspešen Jure Tozon, mlajši kadet do 39 kg, ki je bil v vrhunski
formi in je z veliko razliko premagal nasprotnika z Vrhnike in Ljubljane. V finalu je dokazal z zmago proti Vrhni-čanu z rezultatom 9:1 da je najboljši v svoji kategoriji in postal zmagovalec Pokala Šmartno-Litija 2013, čestitke Juretu za tak uspeh. Ker Tim Podkri-žnik, kadet B do 33 kg ni imel nobenega nasprotnika v svoji kategoriji, so združili kategoriji do 33 kg in do 37 kg, tako da je Tim tekmoval v finalu proti težjemu nasprotniku iz Srbije, kljub dobri borbi je izgubil s 5:16 in osvojil 2. mesto. Tudi Brata Jure Pajk, kadet B do 49 kg in Matic Pajk, mladinec do 48 kg nista imela velike konkurence in sta v finalu oba izgubila in osvojila drugo mesto. V kicku so tekmovali še Zarja Bažika, ki je bila prvo kolo prosta, drugo tekmo je izgubila, potem pa pristala na četrtem mestu, saj je bila nasprotnica, ki jo je dobila v tekmi za tretje mesto bolj izkušena. Tin Intihar in Tjaž Intihar sta prav tako tekmovala v kategoriji kick. Naprej se je z dvema zmagama prebil Tin Intihar in pristal na 4. mestu.
Renata Mavrič
Miha Zajc osvojil bronasto kolajno na turnirju v biljardu
Na turnirju tipa 2.C (drugi letošnji turnir lige začetnikov) v disciplini »desetka« se je naš občan Miha Zajc v Celju prvič povzpel na stopničke, natančneje na 3. mesto. Uspeh je nato ponovil tudi na naslednjem turnirju, ki ga je organiziral njegov matični klub BK Ilirija tokrat v disciplini »devetka« in bronasta medalja je bila spet njegova. Z dobrimi rezultati uspešno brani 1. mesto v skupnem seštevku začetniške lige, v kateri tekmuje kar 87 biljardistov. V Sloveniji pod okriljem Biljardne zveze Slovenije potekajo še tekmovanja v 1. in 2. ligi in očitno je Miha že zrel tudi za konkurenco v višji ligi.
Simon Bregar
OBČINSKA LIGA V MALEM NOGOMETU
Rekordnih 21 ekip v Zagradcu začelo ligo 2013
7. aprila letos se je začela 19. sezona v občinski malonogometni ligi, ki se je udeležuje rekordnih 21 ekip, v katerih je prijavljenih več kot 250 igralcev, ki so večinoma naši občani. Tekmovanje poteka v dveh delih: spomladi (od aprila do konca junija) in jeseni od konca avgusta do začetka oktobra. Liga gostuje v praktično vseh predelih naše občine, od Ambrusa na jugu do Stične na severu pa od Temenice na vzhodu do Višnje Gore na zahodu. Največkrat, kar štiri nedelje, se bo tekmovanje odvijalo v lepi dolini v Hrastovem Dolu, kjer je svoje »domače« igrišče prijavilo največ ekip. Zdi se, da bo letos tekmovanje zelo zanimivo in izenačeno tako v prvi kot drugi ligi. V prvi ligi je prvi favorit ekipa Tyson team Gačnik šport, a bo imela za obranitev lanskega naslova verjetno veliko dela. V drugi ligi je težko napovedati končni razplet, najboljši start je uspel ekipi iz Hrastovega Dola. Če se po jutru dan pozna, bo to morda njihovo leto.
1. LIGA:
Ekipa:		T	Z	R	P	DG	PG	GR	TO.
1	Niko tours	2	2	0	0	6	4	+2	6
2	Tyson team Gačnik Šport	2	1	1	0	5	2	+3	4
3	ŠDM Krka	2	1	1	0	3	1	+2	4
4	Dolinox	2	1	0	1	8	4	+ 4	3
5	Bar pr'Livarni	2	1	0	1	5	3	+2	3
6	Mixfix.si FSK Mafijozi	2	1	0	1	4	6	- 2	3
7	ŠD Ambrus	2	1	0	1	3	5	-2	3
8	Mizarstvo Rogelj	2	0	2	0	1	1	0	2
9	Flirt Bar	2	0	0	2	4	6	-2	0
10	Bencinski Servis ŠD Zagradec	2	0	0	2	2	9	-7	0
T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke
2. LIGA:
Ekipa:		T	Z	R	P	DG	PG	GR	TO.
1	Fortuna no.1	2	2	0	0	2	0	+2	6
2	Gostišče Krka	2	1	1	0	11	3	+8	4
3	Ekipa Kip Slovenski Dimnik	2	1	1	0	7	5	+2	4
4	ŠD Ambrus mladi	2	1	1	0	5	3	+2	4
5	ŠD Temenica	1	1	0	0	6	4	+ 2	3
6	Gradbeništvo Glavan Muljava	2	1	0	1	4	3	+ 1	3
7	Pekarna Dobrot	2	0	1	1	1	2	-1	1
8	Carpe Diem Krka	2	0	1	1	5	7	-2	1
9	TD Grča	2	0	1	1	2	4	-2	1
10	Raja	1	0	0	1	2	4	-2	0
11	MSU team	2	0	0	2	5	15	-10	0
T - tekme, Z - zmage, R - remiji, P - porazi, DG - doseženi goli, PG - prejeti goli, GR - gol razlika, TOČ - točke
Simon Bregar
MEDOBČINSKA LIGA V KOŠARKI - TROJKE
Imamo eno ekipo, a najboljšo
V košarkarski medobčinski ligi imamo v svojega zastopnika- ekipo Mixfix.si, ki nastopa zelo uspešno, saj je po sedmih tekmah še vedno neporažena. V medobčinski ligi lahko nastopajo igralci, ki niso registrirani v klubih, a kljub temu se igra zelo dobro, saj je v ekipah veliko takih, ki so nekoč trenirali košarko. »Ivanška« ekipa Mixfix.si je sestavljena iz samih prekaljenih mojstrov košarke, saj v njej nastopajo: Janez Erčulj, Miha Zajc, Uroš Kristan, Kristjan Ogrin, Jernej Strnad, Žan Ivanjko, Danilo Baranašič, Aljaž Omejec in Mladen Novak Bralič.
Upajmo, da bodo fantje v podobnem ritmu tudi nadaljevali in, da se bomo zmage in prvega mesta veselili tudi na koncu.
		tekme	zmage	porazi	TOČKE	koši		razlika
1.	MIXFIX.si	7	7	0	14	245 :	185	60
2.	ŠD ŠT. JURIJ	8	5	3	13	267 :	223	44
3.	ŠPORTNI KLUB PIJAVA GORICA	8	5	3	13	256 :	247	9
4.	ŠD GROSUPLJE	6	6	0	12	210 :	128	82
5.	STRUŠKI BIKI-ŠD STRUGE	8	4	4	12	233 :	237	-4
6.	ŠMARJE SAP DELFINI	7	4	3	11	219 :	202	17
7.	MZG GROSUPLJE	7	3	4	10	218 :	235	-17
8.	ŠD PREDSTRUGE	8	2	6	10	236 :	263	-27
9.	ŠD ŠT. JURIJ 2	8	2	6	10	231 :	273	-42
10.	ŠMARJE SAP	7	2	5	9	176 :	233	-57
11.	FORTUNA BAR CIKAVA	8	1	7	9	204 :	269	-65
Simon Bregar
26
Sport
april 2013
številka 3
Sb
objarl^SerrndckJ^
Tekmujemo in vpisujemo nove mlade nogometaše
Pomlad je tu in končno so pravo barvo dobile tudi nogometne zelenice.
Mladi nogometaši v NŠ Ivančna Gori-
ca so pričeli z ligaškimi tekmovanji v okviru MNZ Ljubljana in upajmo, da bodo še uspešnejši in številčnejši kot jeseni. Treningi že lep čas potekajo zunaj in, če kdaj je sedaj, ko narava res vabi ven pravi čas, da naš klubski dres obleče še kak nov nadobudni nogometaš ali nogometašica. Zaželeni so tako fantje kot dekleta, od 5. do 14. leta starosti, starejše pa usmerimo h kadetski oz mladinski selekciji. Na kratko preglejmo, kaj se je konec marca in začetku aprila dogajalo z našimi »asi«. Najmlajša selekcija U-6 je marca v Grosuplju odigrala prijateljsko tekmo z vrstniki z Brinja in se odlično odrezala. Konec aprila ali na začetku maja nam bodo »Brinjčani« vrnili obisk.
V nedeljo 14. 4. se je ekipa U-7 odpravila v Domžale na 1. turnir spomladanskega dela prvenstva. Na umetni travi so odigrali tekme proti NK Domžale, NK Trbovlje in NK Zagorje. Res, da je bilo še kar nekaj tehničnih napak, a pokazali so borbenost, poskus igre od nog do nog - napredek je bil viden, kar je najpomembnejše. Teden prej je ta ekipa uspešno nastopila na turnirju v Radomljah. Selekcija U-8 bo s tekmovanji začela v kratkem, dečki selekcije U-9 pa so v nedeljo 7.4. v mrzlem in nič kaj pomladnem vremenu odigrali tekme 4. kroga prvenstva proti NK Svoboda in NK Interblock. Fantje so nastopili dobro in zavzeto. Njihov nastop je bil kljub trem zmagam, kar je odlično na trenutke še negotov, pozna se, da je za njimi predvsem trening v telovadnicah. A nepopustljivost in motiviranost od jeseni je še ostala. Selekcija U-10 je tudi začela s pomladanskim ligaškim tekmovanjem. V prvi tekmi, 13. 4. so v gosteh pri ekipi Bravo C tesno izgubili z 1: 2. A puške v
/ - . t
-'v..

v* r-% <


Naši mladi asi - prijatelji iz U-7
koruzo ne velja metati. Prišla bo tudi kaka zmaga.
Počasi se bo izoblikovala ekipa U-11 za letošnje kvalifikacije turnirja Ljubljana open 2013, ki jih organiziramo skupaj z NK Bravo. Ivanški risi, med-voški tigri, trebanjski levi in kočevski medvedi ter še kakšen predator bodo nastopili skupajproti domačinom in verjamemo, da tudi proti tujim ekipam. Najprej 4. 5. v Ivančni Gorici in potem še na glavnem turnirju na začetku junija v Ljubljani. Na skupni nastop se fantje pripravljajo na prijateljskih tekmah. Tako je bilo tudi v nedeljo 7. 4. proti NK Bravo. Kljub porazu je vtis zelo dober, manjka predvsem uigranost. Tudi selekcija U-12 je začela tekme spomladanskega dela prvenstva pod okriljem MNZ Ljubljana. V soboto, 13. 4. so v Črnomlju odigrali tekme proti domačinom- Kolpi. Fantje so igrali zavzeto in borbeno, na igrišču s povsem svežo umetno travo in iz Črnomlja odnesli 4 točke. Ostaja pa vtis, da bi jih lahko še več. Mogoče pa drugič.
AMD Šentvid pri Stični
Le dočakali prvi start v sezoni
Začetek letošnje sezone motokrosa se je kar nekaj časa izmikal, saj so prve dirke zaradi neugodnih vremenskih razmer v marcu in aprilu odpadle. Naposled so slovenski motokrosisti prvi start le dočakali 14. aprila, ko se je z dirko v Semiču začelo slovensko pokalno tekmovanje. Teden dni kasneje je sledila še druga dirka v Slovenskih Konjicah. Obeh so se udeležili tudi vozniki AMD Šentvid pri Stični.
• /T
Naša selekcija starejših dečkov U-14 je v 12. krogu nadaljevanja prvenstvena gostila ekipo Litije. Gostje iz Litije so v športni park Ivančna Gorica prišli z mislimi na zmago. Načrte pa jim je prekrižala očitno zelo motivirana in borbena domača zasedba. Domači trener se je pred tekmo ukvarjal z velikimi težavami, saj so že dlje časa zdravstveno odsotni trije ključni igralci moštva. Igralci Ivančne Gorice so s svojo borbenostjo in pristopom do igre kar malo presenetili trenerja Fadila in povsem zasluženo zmagali. Tri gole je dosegel Žiga Kotar. Še to: v petek, 22. 3. 2013, se je slovenska članska reprezentanca v sklopu kvalifikacij za svetovno prvenstvo pomerila z reprezentanco Islandije. Tekmo si je ogledala tudi naša selekcija U-9, ki je v zadnjih minutah tekme nudila bučno podporo in bila kljub porazu zadovoljna s prikazano igro naših reprezentantov.
Za NS Ivančna Gorica Simon Bregar
Medobčinsko prvenstvo v dvojicah v namiznem tenisu
Prvenstvo občin Ivančna Gorica, Dobrepolje, Grosuplje in Velike Lašče v dvojicah v namiznem tenisu za leto 2014 se je odvijalo v telovadnici na Krki ob organizaciji ŠD Krka. Na tekmovanju je nastopilo 45 igralcev. Člani Krke so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Za dosežene rezultate so bili najboljši nagrajeni z medaljami in praktičnimi nagradami.
Moški do 50 let
1.	Mlakar - Omahen (Krka)
2.	Kuhelj - Vokal (Krka)
3.	Kmet - Janežič (Šmarje Sap)
4.	Erčulj - Zidar Zupan (Velike Lašče) Moški nad 50 let
1.	Porenta - Godler (Flirt bar)
2.	Tuma - Polajžar (Šmarje Sap)
3.	Kozinc - Globokar (Krka)
4.	Prijatelj - Prijatelj (Kompolje) Dečki do 17 let
1.	Škof - Žužek (Vel. Lašče)
2.	Hočevar - Koščak (Krka)
3.	Černe - Zaletel (Krka) Mešani pari do 17 let
1.	Zaletel - Brodnik (Krka, Dobrepolje)
2.	Černe - Zaman (Krka)
3.	Vokal - Škof (Krka, Vel. Lašče)
Sezona 2012/13 najuspešnejša do sedaj
Obstanek v 1. ljubljanski namiznoteniški ligi je bila v tej sezoni velika želja, ki pa se je uresničila. S sedmimi zmagami so si igralci KGG Krka 1 prvič zagotovili obstanek v najmočnejši ligi, izkupiček zmag pa je zadostoval za končno 8. mesto. Druga ekipa KGG Krka 2 pa je odlično sezono zaključila na sicer nehvaležnem, a zelo prigaranem 4. mestu v tretji ligi. Tekmovanja v petih ljubljanskih ligah se udeležuje preko 250 igralcev iz Ljubljane in okolice. Za ekipo Krke sta najboljše igre pokazala Luka Mlakar pri prvi ekipi, za drugo pa Irena Bregar in tako pripomogla k odlični uvrstitvi svojih ekip.
Jože Kozinc
Jan Pancar (drugi z desne strani) je bil član slovenske reprezentance na Evropskem pokalu narodov
Za zdaj kaže največ rezultatskega uspeha mladi Jure Ahčin, ki je v začetniškem razredu R3 obakrat zmagal. V istem razredu je bil dvakrat četrti Rok Miklič. V obeh elitnih razredih pokalnega tekmovanja, v MX 125 R1 in MX Open R2 ima šentviško društvo tri predstavnike. Rok Virant je bil v razredu MX 125 R1 na prvi dirki 2., teden dni kasneje pa 3., medtem ko je bil Klemen Porenta 10. in 8. Borut Koščak pa je sezono v kategoriji MX Open R1 začel s 4. in 7. mestom. V kategoriji MX Open R2 za zdaj najbolje kaže Juretu Pečjaku, ki je bil 9. in 10. Seveda so aktivni tudi naši veterani. Med tistimi starimi do 50 let je na obeh dirkal manjkal branilec naslova Igor Pancar, ki je spremljal sina Jana na dveh dirkah v tujini, je pa bilo toliko bolj zanimivo v kategoriji veteranov nad 50 let. Prvič v njej nastopa tudi »abraham« Stane Pečjak, ki je odlično pripravljenost v novi sezoni pokazal že na prvi dirki z 2. mestom, medtem ko je na drugi dirki končal na 3. mestu. V Slovenskih Konjicah je bil namreč pred njim Branko Kavšek, prav tako član AMD Šentvid pri Stični. Suvereno pa je obe dirki dobil dolgoletni voznik AMD Šentvid pri Stični in povratnik na dirkaške steze Alojz Fortuna (MK Bartog Fortuna Trebnje).
Kot že rečeno smo na obeh dirkah pogrešali Jana Pancarja v kategoriji MX 85 zaradi njegove udeležbe na dirkah v tujini, je pa v Pancarjevi kategoriji 3. in 2. mesto dosegel še en domačin iz Šentvida, Jan Hribar, član MK Fire group iz Ivančne Gorice. Fire group ima za zdaj tudi vodeča voznika v kategoriji MX 65, Gašperja Polajžerja in Matevža Robeka.
Sezona pokalnega tekmovanja se bo nadaljevala 26. maja z dirko v naši Dolini pod Kalom, na katero motokrosistične navdušence že sedaj vabimo. Jan Pancar uspešno na mednarodni sceni
Prav poseben pa je začetek letošnje sezone za Jana Pancarja. Trinajstletnik iz Četeža pod Zaplazom brani naslov pokalnega in državnega podprvaka, a letos še ni nastopil na domačih tleh, saj sta se obe dirki v Sloveniji pokrivali z dirkami v tujini, ki se jih je udeležil tudi Pancar. 14. aprila je nastopil na prvi dirki Evropskega prvenstva za jugozahodno cono evropskih držav, v španski Albadii. Na selektivni in zahtevni progi je dvakrat osvojil 16. mesto in si prisvojil prvih deset točk. Teden dni kasneje pa je v Franciji sodeloval kot član slovenske reprezentance na Evropskem pokalu narodov. Letos to tekmovanje ekip poteka po spremenjenem sistemu in tako je Jan nastopil kot član slovenske reprezentance v kategoriji MX 85. Na progi, ki je gostila tudi že svetovna prvenstva se je izkazal in bil v prvi vožnji 10., v drugi pa 20. Predvsem smola z izpuhom mu je preprečila boljšo uvrstitev v drugo. Skupaj je s člani iz ekipe osvojil solidno 7. mesto in si nabral prepotrebne izkušnje za nadaljevanje kariere.
Matej Šteh
Občinsko prvenstvo Občine Ivančna Gorica
v namiznem tenisu za leto 2013
Družbeni center Krka, 9. 5. 2013 s pričetkom ob 19. uri
Kategorije: • Posamezno- enotna skupina do 50 let • Posamezno - Veterani nad 50 let • Dvojice - enotna kategorija
Organizator: Športno društvo Krka Prijave: 041 670 168 (Kozinc)
Sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh
Zelenjava na dosegu roke
Če imamo doma balkon ali teraso, si lahko omislimo nekaj zelenjave in zelišč kar na dosegu roke. Če pa imamo vrt, si lahko pridelamo sveže paradižnike, solato, redkvice ali paprike, ki rastejo le nekaj korakov stran od vrat naše kuhinje.
Za vzgojo v posodah se predvsem dobro obnesejo vrste in sorte vrtnin z nizko grmičasto rastjo, majhnimi glavicami in drobnimi plodovi. To so na primer češnje-vi paradižniki, sladki feferoni, korenček z majhnimi koreni, solate, ki ne naredijo velikih glav, kumare in bučke grmičaste rasti, ki ne potrebujejo opore. Od ostale zelenjave lahko sadimo tudi fižol, grah, čebulo, česen, papriko, redkvice, rukolo, radič in še mnoge druge. Seveda ne smemo pozabiti na zelišča, med katerimi so za posode najbolj priljubljeni peteršilj, bazilika, timijan, rožmarin in origano. Zelenjavo najpogosteje sejemo in sadimo v lonce in korita. Zeliščem manjše grmi-
časte rasti bodo zadostovali manjši lončki, korenasta zelenjava bo zahtevala bolj globoke posode, precej velike posode so primerne tudi za zelenjavo višje rasti, na primer paradižnike. Posoda mora imeti na dnu odprtine za odtok vode, sicer lahko pride do gnitja korenin. Še posebej je na zastajanje vode občutljiva korenasta zelenjava, ki jo moramo saditi tudi v primerno rahlo prst. Če bomo sadili v glineno posodo, moramo upoštevati, da njihove stene srkajo vodo. Pri tem se prst hitreje suši, kar zahteva tudi pogostejše zalivanje. Najbolj praktične so plastične posode in če so izdelane iz dobre plastike, so čvrste, odporne na zmrzal in dobro za-
V življenju mi največ pomenita dve besedi-ti in življenje.
Ti, ki si nam dala življenje, in življenje, ki mi je dalo tebe.
V SPOMIN
Letos mineva peto leto, odkar naju je v maju mnogo prezgodaj zapustila najina draga mami
JANJA PRIMC
(1959 - 2008)
Hvala vsem, ki na njegovem grobu prižigate svečo, položite cvetje ali ob njem samo postojite. Hvala, ker se jo še spominjate.
Neža in Janez
Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev,
še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju.
Immanuel Kant
V SPOMIN
AMALIJA KRALJ - JAKLIČ
(1933 - 2010)
V aprilu so od njenega zadnjega slovesa minila že tri leta. Hvala vsem, ki jo obiščete njen grob in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je...
V SPOMIN
ALEŠ TRONTELJ
(18. 08. 1979 - 27. 04. 2008)
Hvala vsem, ki v mislih in srcu ohranjate spomin nanj, obiskujete njegov grob in mu prižigate sveče. Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini, spremljaš vsak naš korak v tišini.
Vedno tvoji: mami Joži, oči Anton in sestra Tina
Jok, solze, žalostni vzdihljaj Ne vrnejo te nam nazaj. Le nemo nam pogled strmi v te tvoje blage, ugasle oči.
V SPOMIN
Minili sta žalostni dve leti odkar nas je prezgodaj zapustil naš dobri mož, ati in ata
VINKO MURN
Gabrovčec 4b
Zahvaljujemo se vsem, ki se spomnite nanj, postojite ob njegovem grobu ter mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
držujejo tudi vlago.
Potrebo po zalivanju preverjamo vsak dan, saj je odvisna o vremenskih razmer, predvsem od vetra in sonca. Čim manjša je posoda, tem pogosteje je treba zalivati. Za dognojevanje zelenjave v posodah uporabljamo tekoče gnojilo za zelenjavo, poskrbeti pa moramo tudi za plevel in rastline redno pleti.
Za zelenjavo v loncih in koritih izberemo univerzalno zemljo za rastline, še boljša pa je zemlja za vrt. Pogosto je kupljeni zemlji že dodano gnojilo z dolgotrajnim delovanjem. Če gnojila ni, ga dodamo ob sajenju. Vsekakor pa za zelenjavo ni primerna zemlja za lončnice.
Tako paradižnik kot paprika bosta odlično uspevala, če jima ob sajenju dodamo dovoljorganske snovi. Uporabimo organsko gnojilo v obliki pelet, ki ima dodane naravne vire kalija ali pa organsko gnojilo v obliki granul.
Pri zalivanju zasaditev s plodovkami v posodah upoštevajte, ali je v posodi večje število rastlin. Potem potrebujejo tudi več vlage v tleh. Priporočljivo je zalivanje v jutranjih urah, ko se zemlja čez noč nekoliko ohladi.
Plodovke tudi v času rasti potrebujejo veliko hranil, zato jih redno dognojujemo s tekočim organskim gnojilom na osnovi alg in vitaminov. Le ob uporabi kvalitetnih sadik in pravih sort ter ob kakovostni oskrbi in rednem dognojevanju bodo obrodile sočne in zdrave plodove. V kombinacije rastlin je priporočljivo vključiti še koristne rastline, ki odvračajo škodljivce. Uši, kot najbolj nadležne škodljivce v posodah, odvračajo kapucinka, šetraj, sivka ter poprova in kodrasta meta.
Torej, kaj kombinirati?
Izbira rastlin za kombinacije na balkonih in terasah je izredno bogata. Če želimo le okras v poletnem času, izberemo sezonske, poleti cvetoče rastline. V večjo korist nam bo kombinacija zasaditev z zelenjavo in zelišči. V koritu, ki je najbližje izhodu na teraso, a na sončni legi, obvezno posadimo zelišča, saj jih uporabljamo pri kuhi, da bodo vedno na dosegu roke. Tako lahko kombiniramo viseči rožmarin, timijan, šetraj, origano, žajbelj, majaron, luštrek, peteršilj in koriander. Nekaj kontrasta v strukturi listov naredimo s kodrasto listnim peteršiljem, krebulji-co, listnatim česnom, drobnjakom, barvni kontrast pa dosežemo s srebrno listnim karijem, temno listno baziliko ali pisano listnim žajbljem.
Kot osnovo zasaditve z zelenjavo lahko izberemo balkonske paprike, paradižnike ali jajčevce, ki imajo šibkejšo rast in le-te kombiniramo z dobrimi sosedi. Tako so dobri sosedje za paradižnik bazilika, šparglji, solate, por, sladka koruza, ognjič. Z jajčevci sadimo žametnice, kapucinke, ognjič ter grah ali bob v kombinaciji z drobno cvetočimi balkonskimi rastlinami, nikakor pa ne s krompirjevko in paradižnikom. Za zaščito pred pogledi zasadimo plezave paradižnike ali kumare, lahko pa uporabimo obešanke paradižnikov ali jagod.
Ihan Irena, dip. ing. agr. in hort.
Usode nisi sam gospod, pospravi vse, pripravi se, ne veš, kdaj treba bo na pot...
(Oton Zupančič)
V SPOMIN
Leto dni je minilo, odkar se je od nas poslovil naš dragi mož, oče in dedi
FRANČIŠEK KEK
iz Spodnje Drage (1947 - 2012)
Tiho pristopamo h grobu, mu prižigamo sveče in prinašamo rože. Vse to v zahvalo za njegovo ljubezen, pomoč, prijateljstvo in veliko dela. Z njegovim odhodom je ostala praznina, samota in neizjokana bolečina.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate.
Hvaležna žena Milka, hči Andreja in sin Franci z družinama
28
Zahvale
april 2013
številka 3
Sb
objarl^SerindckJ^
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo vedno ostal.
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni a ostala je tišina, ki močno boli.
ZAHVALA
V 66. letu nas je zapustila draga mami in babi
OLGA MARKELJ, roj. Blatnik
z Lučarjevega Kala 13
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste se od nje poslovili, izrekli sožalje, prinesli sveče, darovali za svete maše in dober namen. Zahvaljujemo se g. župniku ter Pogrebnemu zavodu Perpar za lep poslovilni obred. Še posebej se zahvaljujemo vsem vaščanom Lučarjevega Kala, ker so nam stali ob strani, ko smo to najbolj potrebovali.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
ob nenadni in prezgodnji smrti naše drage mame, stare mame, sestre:
OLGE STRMOLE,
roj. Demec
(12. 10. 1940 - 3. 3. 2013)
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, vsem njenim prijateljicam iz Univerze za tretje življenjsko obdobje, za izrečena sožalja, darovane maše in sveče, ki bodo gorele v njen spomin.
Zahvaljujemo se tudi g. Tonetu Zaletelju za izrečene poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti v večno življenje.
sin Marko, hči Mojca, vnuki Jure, Matic, Domen, Manca, sestri Marija Maček in Rozi Jagodic
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš. A v naših srcih živiš.
ZAHVALA
Neizmerna je bolečina in še vedno ne moremo verjeti, da nas je zapustil ljubljeni mož, oče, deda, tast, prijazen in dober
TONE SLANA
s Krke 5d
Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli še zadnjič poslovit od njega, bili v teh težkih trenutkih z nami v mislih, nam stisnili roko, darovali cvetje, sveče in svete maše ter ga v tolikšnem številu pospremili v poslednji dom. Hvala pogrebnemu zavodu Perpar, krškemu župniku Marku Burgerju in župnikoma Jožetu Packu ter Franciju Škulju za lepo opravljen obred in poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču ter govornicama Ljubi Štrubelj in Marinki Boljka za ganljive besede. Hvala Tebi, dragi deda, za vse. Hvaležni smo ti za čudovito skupno pot. Večno boš ostal z nami.
Žalujoči vsi njegovi
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame
VERONIKE TEKAVCIC, roj. Hrovat
(3. 1. 1931 - 20. 3. 20013) iz Ambrusa 13
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v zadnjem času obiskovali, sorodnikom, prijateljem, sesedom in vaščanom za izrečena sožalja. Hvala tudi članom Društva upokojencev Ivančna Gorica, domačemu in zagraškemu župniku za poslovilne besede in lepo opravljen obred ter pevcem za zapete žalostinke. Zahvaljujemo se tudi pogrebnima zavodoma Perpar in Novak za opravljene storitve. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, zanjo darovali sveče in svete maše ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, bo večno ostal...
T M ZAHVALA
V 76. letu nas je tiho zapustil naš brat
EMILIJAN ANŽLOVAR
iz Malih Češnjic 13 (1937 - 2013)
Ob izgubi našega brata in strica bi se želeli zahvaliti vsem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in svete maše. Posebna zahvala gre g. župniku Jožetu Grebencu, za lepo sv. mašo in pogrebni obred. Zahvala vaščanom, vsem prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Skozi vrata rojstva pridemo v to deželo prebivat, skozi vrata smrti gremo v neznano večnost počivat.
(A. M. Slomšek)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
LEOPOLDA OZIMKA
iz Hrastovega Dola
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, stali ob strani, s toplim stiskom rok izrekli besede tolažbe, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku Petku, pogrebni službi Perpar, pevcem in organistu ter članom PGD Hrastov Dol za zadnje spremstvo. Iz srca hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se Alešu Kastelicu za prebrane ganljive besede in Vidi Nose za molitev rožnega venca.
Žalujoči vsi njegovi
Ne metulj, ne beseda, ne sončni žarek, nič te ne bo ranilo. Spi.
(Lorca)
ZAHVALA
V 83. letu starosti se je od nas poslovil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric
TONE KAMNIKAR
z Vira pri Stični 36 (09. 06. 1930 - 28. 3. 2013)
Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena ustna in pisana sožalja, sveče, cvetje, svete maše in dober namen. Zahvaljujemo se osebju ZD Ivančna Gorica, še posebej dr. Janezu Zupančiču, osebju UKC Ljubljana ter DSO Trebnje. Hvala g. župniku Maksimilijanu Fileju in msgr. Jožetu Kastelicu za lepo opravljen obred in izrečene ganljive besede. Naš oče je imel rad slovensko pesem, rad je tudi zapel. Zato hvala Cerkvenemu pevskemu zboru Stična, Stiškemu kvartetu in Jožetu Petku za zaigrano žalostinko. Hvala PGD Stična in ostalim občinskim društvom ter ZŠAM Ivančna Gorica. Za ganljive besede ob slovesu se zahvaljujemo Tonetu Zaletelju, Nikolaju Erjavcu, Lojzki Cilenšek, Juretu Strmoletu in Rajku Bivicu. Hvala Pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Dragi oče, vedno boš z nami.
Vsi njegovi
Vse življenje si delal in garal, vse za dom si dal, ko pošle so ti moči, sedaj spokojno spiš, a z nami še naprej živiš.
ZAHVALA
Tiho je odšel k večnemu počitku
JANEZ OBERSTAR st.
(1930 - 2013) Laze nad Krko 12
Iskrena hvala vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu Žuniku Marku Borgerju in cerkvenemu pevskemu zboru. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar in vsem ostalim.
Vsi njegovi
Mami Veroniki v slovo
V eni od svojih pesmi si zapisala: »Težko bom zapustila svoje drage, drevesa, ptice, rože, sonce ...« Mami, vemo, da je bila tvoja bolečina neznosna ob zavedanju, da boš zapustila materialni svet, vendar verjamemo, da je ta bolečina izginila v trenutku, ko si se pridružila svojim dragim, ki so že odšli pred teboj. Sedaj si obdana z neskončnim soncem in najlepšo naravo, ki si jo tako zelo ljubila.
Tvoje drage, ki smo ostali tu, pa tolaži misel, da nas boš ob naslednjem snidenju pričakala z vso svojo ljubeznijo, ki si jo premogla v času svojega življenja na Zemlji.
Tvoji najdražji


J
CfOijo
odiniska stran
Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec
Sezona špargljev
Začela se je kratka, vendar intenzivna sezona uporabe svežih špargljev, ki traja nekje do sredine junija. Ker so to ena prvih vrst pomladne zelenjave, ki že od nekdaj veljajo za rastlino z izrednimi zdravilnimi učinkovinami jim tokrat posvečamo celo stran.
Šparglji so zelo priporočljiv in zaželen del jedilnika, saj vsebujejo nujno potrebne vitamine B-kompleksa, ogromno količino vitamina A, C in E ter veliko mineralov in mikroelementov. Vsebujejo tudi veliko cinka ter balastnih snovi, ki spodbujajo presnovo in delovanje debelega črevesja. Zaradi nizke vsebnosti sladkorja in zanemarljive količine maščob (in seveda zaradi diuretičnega učinka) so priljubljena sestavina diet za uravnavanje telesne teže.
V naši kuhinji šparglji sicer nimajo tradicije, vendar jih vse pogosteje uporabljamo. Lahko jih kupimo v trgovinah z zelenjavo, večjih samopostrežnih trgovinah in tržnicah. Tudi gostilne so postale bolj prilagodljive in ponujajo šparglje, pripravljene na različne načine. Res pa je, da še zdaleč niso poceni hrana. Divji šparglji se najpogosteje uporabljajo za samostojne jedi, medtem ko se gojeni šparglji največ uporabljajo v prikuhah, juhah, solatah, rižotah in nasploh v omakah.
Vrste špargljev
Razlika med belimi in zelenimi špar-glji je samo v načinu vzgoje. Bele
šparglje namreč prekrijejo s črno folijo zato, da rastejo brez sonca in tako ne proizvajajo klorofila - zelene barve.
•	Zeleni beluši nastanejo iz belega poganjka, ko ta pokuka na svetlobo in pod vplivom sončne svetlobe v njem nastane klorofil. Vsebuje nekaj grenčin, zato je za prave sladokusce še poseben izziv. Intenziven okus spominja na orehe.
•	Beli beluši so dolgo veljali za poslastico predvsem v Evropi, kjer so jih masovno začeli vzgajati v poznem 18. stoletju. Bela stebla, ki so pod zemljo, ne doživijo fotosinteze in tako ostajajo bela. Na naraven način pridelani beli belu-ši so znatno dražji od komercialno gojenih v nasipih peska in zemlje ali v črnih plastičnih rastlinjakih, ki jih varujejo pred soncem. Njihov okus je milejši od zelenih.
•	Vijolični beluši so novost v svetu belušev. Navzven so močne bur-gundske barve, imajo pa smeta-nasto meso. Vijolična stebla so večja in manj vlaknasta kot pri zelenih beluših. Vijolični vsebujejo tudi več sladkorja, zato jih lahko
uživamo surove. Diagonalno narezane rezine z vijoličnim robom in smetanasto sredico so lep okras za solate in popečene jedi. Kuhani vijolični beluši imajo blag orehast okus. Če jih kuhamo predolgo, postanejo temno zeleni. Divji beluši so pravzaprav zeleni beluši, ki jih naravi vračajo ptice in druge divje živali, ko raznaša-jo semena. Na prvi pogled so kot drobcena različica gojenega belu-ša, vendar so zelo iskani. Ljubitelji se vsako pomlad zagreto podajajo na roparske pohode na svoja priljubljena mesta.
Šparglji s pršutom na žaru
Sestavine: 500 g špargljev, 260 g tankih rezin pršuta, 2 žlici olivnega olja.
Priprava: Šparglje najprej temeljito operemo in osušimo, spodnji oleseneli del odrežemo ali odlomimo in zavržemo. Prižgemo oglje in dobro naoljimo mrežico. Vsak špargelj posebej po sredini ovijemo z rezino pršuta in pečemo na dobro segretem žaru na zmerni vročini približno 10 minut. Med pečenjem jih večkrat obrnemo, da se zapečejo z vseh strani. Nato šparglje serviramo na krožnike in ponudimo.
Špargljeva juha
Sestavine: 250 g krompirja, 1,5 l zelenjavne jušne osnove, 500 g divjih špargljev, 2 stroka česna, 1 ščepec soli, 1 ščepec popra.
Priprava: Krompir operemo in olupimo ter ga narežemo na četrtine. Položimo ga v večjo kozico in prilijemo jušno osnovo. Kozico pokrijemo in krompir 15 minut počasi kuhamo, da se zmehča. Medtem šparglje operemo, odrežemo trše dele in narežemo na večje kose.
Olupimo, operemo in z nožem stremo česen ter ga skupaj s šparglji dodamo krompirju. Pomešamo in na zmerni temperaturi kuhamo še pet minut, da se šparglji zmehčajo. Juho s paličnim mešalnikom zmešamo, da postane gladka. Juho začinimo s soljo in poprom ter dodamo nekaj kapljic olivnega olja. Pustimo jo na nizki temperaturi kuhati še pet minut, nato jo postrežemo.
Biftek s šparglji
Sestavine: 1 kg govejega fileja (pljučne pečenke), 250 g špargljev, 2 manjša korenčka, 2 mladi ščepec popra, 4 žlice olivnega olja.
Priprava: Meso operemo, osušimo in natremo s soljo. Česen olupimo, operemo, stremo z nožem in sesekljamo. Operemo vejico rožmarina, osmukamo in sesekljamo. V skledi zmešamo olje, gorčico, rožmarin in česen. Meso postavimo v skledo z marinado in vsega dobro premažemo. Nato skledo pokrijemo s prozorno folijo in postavimo v hladilnik čez noč. Vmes lahko meso tudi obrnemo, da se bo marinada enakomerno porazdelila.
Čebulici olupimo, operemo in na drobno sesekljamo. Korenčka prav tako operemo, ostrgamo in narežemo na kocke. Šparglje operemo, odrežemo trde dele in jih narežemo na 5 cm dolge dele. Dobro uležano meso vzamemo iz marinade
in ga narežemo na štiri enake dele.
V	ponvi segrejemo dve žlici olja in popražimo čebulico, da postekleni. Nanjo stresemo korenček in šparglje. Vse skupaj začinimo s soljo in poprom ter pokrito dušimo 20 minut. Nato zelenjavo odstavimo in pokrito pustimo v ponvi do serviranja.
V	sveži ponvi segrejemo dve žlici olja in pazimo, da se ne prične kaditi. V segreto olje položimo bifteke in jih pečemo 7 minut, nato jih obrnemo in pečemo še nadaljnjih 7 minut. Položimo jih na krožnike in obložimo s pripravljeno zelenjavo.
Gratinirani šparglji
Sestavine: 1 kg špargljev, 80 g masla, 1 žlička sladkorja, 8-10 odrezkov kuhane šunke, 150 g sira gauda, 2 žlici ribanega parmezana, 1 žlica vegete. Priprava: Olupimo spodnji del špargljev, operemo in jih porežemo na isto višino. Zvežemo jih v sveženj ter damo kuhati v visok lonec za kuhanje v katerega damo vodo, sol in 20 g masla z vegeto. Kuhamo jih 15-30 minut (odvisno od debeline in vrste - zeleni so kuhani hitreje). Kuhane odcedimo ter po 3 naenkrat zavijemo v rezino šunke. Zložimo jih v namaščen pekač in dodamo nekaj tekočine, v kateri so se kuhali. Posujemo jih z naribanim sirom in parmezanom. Po površini razporedimo lističe masla ter jih zapečemo v vroči pečici pri 220 °C okoli 15 minut.
Špargljeva solata s piščancem
Sestavine: 200 g kuhanih špargljev, 400 g kuhanega piščančjega mesa brez kože, nekaj solatnih listov, 6 žlic majoneze, 2 žlici jogurta, sol, poper. Priprava: Šparglje narežemo na 2 do 3 cm dolge koščke. Nekaj lepih vršičkov shranimo za okrasitev.
Koščke špargljev in na trakove narezano meso zmešamo ter začinimo s soljo in limoninim sokom. Majonezo zmešamo z jogurtom, solimo in popramo. Solatne skledice obložimo s solatnimi listi, damo vanje sestavine za solato, prelijemo s pripravljenim prelivom ter okrasimo s špargljevimi vršički.
Musaka s šparglji
Sestavine: 1 kg krompirja, 200 g ali več špargljev, 2 čebuli, 4 stroki česna, malo pancete (slanina), 3 jajca, 1 kisla smetana, 3 dl mleka, 1 dl belega vina, sol, poper, malo vegete, olje, parmezan.
Priprava: Krompir olupimo in ga narežemo na koščke (lahko skuhamo tudi neolupljenega in ga potem narežemo), solimo in popramo. V ponvi pražimo čebulo, na male kocke narezano panceto in očiščene nalomljene šparglje. Dušimo cca. 20 minut in počasi dolivamo vodo. Na koncu dodamo vino in začinimo po okusu.
V	naoljen pekač damo polovico krompirja, nato šparglje, na vrh spet krompir. Zmešamo jajca, smetano in mleko, solimo, popramo ter vse zlijemo po musaki. Po vrhu potresemo s parmezanom in damo v pečico. Če je krompir surov, ga je treba peči cca. 1 uro oziroma dokler ni pečen, da dobi lepo zlato--rjavo barvo, v nasprotnem primeru pa cca. 20-30 minut.
Jagode s šparglji
Sestavine: 500 g svežih belih špargljev, 2 žlici svežega limoninega soka, 1 čajna žlička belega sladkorja, 500 g jagod, 1,75 dl kisle smetane, 75 g sladkorja v prahu.
Priprava: Šparglje na hitro skuhamo v vodi, ki smo ji dodali limonin sok in sladkor. Nato jih odcedimo, prelijemo z mrzlo vodo in še enkrat dobro odcedimo ter narežemo na približno 1 cm dolge koščke. Očiščene jagode narežemo na večje koščke in jih zmešamo s šparglji, kislo smetano in sladkorjem v prahu.
30
april 2013
številka 3
nbrus

/
P i k
a* nje v regrat love juctce
str«,; ÄÜ
G V G r A G
NAGRADNA KRIŽANKA
Če
ne vem, pa poizvem
a ž
e j
cd c,
K c,
6.
b, a, a,
«■o e,
ij
ri t
CN b,
š e
cc
Lahka križanka S STRAŠLJIVIM GESLOM
V geološki zgodovini je znanih veliko klimatskih sprememb. Nekatere so trajale dogo, druge pa krajši čas. Hladnemu času rečemo ledena doba, toplemu pa vodena doba. Za današnje klimatsko stanje je značilno topljenje ledenikov, torej nekakšna zemeljska vodenica. Na tokratno podnebno spremembo je najbrž prvikrat pomembno vplival človek. Če bo šlo tako naprej, nam preti stanje o katerem govori današnja križanka. Geslo je iz petih črk. dve in dve sta enaki, ena pa je brez para. In še nekaj: geslo se bere z obeh strani enako. Napis se bo pokazal v četrtem navpičnem stolpcu.
	L			0			■v C	
		Z		R		G		
0			T		C			
	A			S			N	
p		E			V		D	
(DOMAČ KVIZ)
1.	Kratica »OK« mednarodno pomeni:
a)	okrog in okrog
b)	v redu
c)	ne velja
2.	Koliko različnih članov je v čebelji družini? ...
3.	Kaj je ostalo od stare gradiške združbe?
a)	vas
b)	selo
c)	mesto
4.	Kaj v domači topografiji pomeni Dol (narečno Du)?
a)	z ene strani odprto dolino
b)	strmino ki se na dnu konča z vodo
c)	dve zaporedni dolini
5.	Reznica pomeni:
a)	domače testenine
b)	krma za živino
c)	palica z vrezanimi znamenji
6.	Če v formuli org. spojine vidimo na osnovo vezano skupino OH pomeni:
a)	da je to kislina
b)	da je to sol
c)	da je to alkohol
7.	Katera svetnica je pri rejcih kokoši najbolj »obrajtana«?
a)	sveta Zofka
b)sveta	Rozka
c)	sveta Nežka
8.	Kaj otroci občudujejo?
Rešitve so zapisane največ pol metra stran.
Pokrovitelj nagradne križan ke: TRGOVINA KAŠČA, IVANČNA GORICA
Spoštovani bralci! Pošljite pravilni gesli tokratne nagradne križanke najkasneje do 17. maja 2013. Izžrebali bomo tri nagrade: 3x popust v višini 10 evrov za nakup v Trgovini Kašča, Livarska ulica 1, 1295 Ivančna Gorica. Pravilni gesli pošljite po elektronski pošti na naslov urednistvo@klasje.net, ali po navadni pošti z dopisnico na naslov: Uredništvo Klasja, Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica.
Pravilni gesli iz zadnje številke sta: »DEROČA REKA« in »SLIKOVITE PISANICE«. Izžrebani nagrajenci, ki prejmejo praktično nagrado pokrovitelja Trgovina Pipo, Šentvid pri Stični so: Jožica Šemrov, Pristavlja vas (popust za nakup v trgovini v višini 30 evrov), Jurij Daneu, Ivančna Gorica (popust za nakup v trgovini v višini 20 evrov), Petra Zajc, Gorenje Brezovo (popust za nakup v trgovini v višini 10 evrov). Čestitamo!
Nekaj burk in vicev
Vzrok je znan
Gost: »Oštir, juha, ki ste mi jo prinesli, je čisto mrzla.
Oštir: »Že vem, kje je vzrok; naročili ste mi jo z včerajšnjega jedilnega lista,
ki je po pomoti ostal na mizi.
Soglasno ocenjevanje
Ati in mami dopadljivo ocenjujeta svojega najmlajšega: »Čelo in nos ima po meni,« razneženo pripomni ata. »Usta in oči pa po meni,« ugotavlja mama.
Par let starejši sinko vse tri nekaj časa opazuje, nato pa doda: »Tale dva zoba ima pa po babici.«
Žalost v črnini
Nace stopi v gostilno in opazi Toneta, sedečega pri poliču črnega vina. Seveda je začuden: »Zdravo Tone, kako da piješ črnega, ko si zmeraj imel rajši belega.«
»Žalovanje, dragi moj, žalovanje; umrla mi je tašča pa moram zaradi žene pokazati nekaj sočutja!«
Rešujemo tako, da v vsak stolpec in vsako vrstico vnesemo številke od 1 do 9. V nobeni vrstici, stolpcu ali v očrtanem kvadratu se številka ne sme ponoviti.
Rešitev (sudoku):
	8		4	2	t		9	
		7				8		
9					8			6
1		5	8			2		7
			2		7			
7		8				9	6	
3								2
		9				I		
	7		1	4	6		5	
V O D O R A V N O:
1. kača strupenjača, ki daje glasove, 2. planinski parkljar, 3. stanje pred nezavestjo, 4. bivališče menihov, 5. ukaz o nedovoljenem.
6	8	3	4	2	1	7	9	5
2	4	7	6	5	9	8	3	I
9	5	1	7	3	8	4	2	6
1	9	5	8	6	3	2	4	7
4	3	6	2	9	7	5	1	8
7	2	8	5	/	4	9	6	3
3	1	4	9	8	5	6	7	2
5	6	9	3	7	2	I	8	4
8	7	2	1	4	6	3	5	9
A	»ttilt«
Sobrače

april 2013
številka 3
31
Spomini na 2. svetovno vojno (XXII. nadaljevanje)
Moje »vojskovanje« se je končalo na Kočevskem. Tja so me zgodaj spomladi 1944 poslali iz Ljubljane z dvema desetinama sobojevnikov, domobrancev. Ne spominjam se več natanko, kako smo potovali. To vem, da smo iz Ljubljane krenili ponoči z vlakom nekako do Slivnice in Predol, naprej pa peš proti Laščam, ker je bila proga zaradi letalskih napadov in miniranja močno poškodovana, torej nevozna. Nekje blizu Ortneka, že podnevi, smo spet stopili na vlak in se mimo Ribnice peljali proti Kočevju. Med vožnjo se je nenadoma za-bliskalo, nato pa močno počilo. Prvi hip se mi je zdelo, kot da mi je nekdo primazal krepko zaušnico. Najprej sem pomislil, da je to storil nemški vojak, ki je sedel nasproti mene, toda Nemec se je čudno zvil in se mrtev sesedel na tla. Tedaj sem šele sprevidel, da smo doživeli angleški letalski napad. Lokomotiva in več vagonov je bilo uničenih in kompozicija je obstala. V vlaku je bilo nekaj mrtvih in več ranjenih. Čez nekaj časa so prihiteli sanitejci iz Kočevja in nas spravili v lazaret.
V Kočevju mi je domobranski zdravnik lep čas kopal iz glave in trupa drobce peska in lesenih trsk, ki so se mi ob razkosanju letalske granate za-
V Lazaretu v Kočevju sem se spoprijateljil z več sotrpini, z napadenega vlaka. Posebej sva si bila blizu z mladim fantom, mojim vrstnikom. Na sliki, ki mi jo je dal, je bilo z okorno roko napisano Ludve. Menda je bil doma nekje z Notranjske. Kakšna je bila usoda dobrosrčnega mladeniča mi ni znano. Pri umiku iz Kočevja ga ni bilo med nami. Njegovo sliko sem po naključju našel doma, ko sem nekaj stikal po žepih svojih vojaških cap.
Čudno leto
Leon Potoški
Pomladi mnoge pomnim, ali take kot je ta, da rožic ni na vrtu, spomin pač ne pozna.
Pomladi mnoge pomnim, ali take kot je ta, da ptičic ni na drevju, spomin pač ne pozna.
Pomladi mnoge pomnim, ali take kot je ta,
da znancev več ni z nami spomin pač ne pozna.
O, še bodo pomladi, bo rožic poln gaj in ptički bodo peli; le kdo bo užival maj?
bili v telo. Bila je prava sreča, da me ni zadel železen drobec granate, saj je bilo okoli mene vse preluknjano. Pozneje, v urah smrtne stiske, mi je bilo večkrat resnično žal, da ni bilo tedaj hipoma konec mojega življenja, saj bi mi bilo veliko prihranjenega. Med bivanjem v lazaretu smo zaskrbljeno poslušali bližajoče se grmenje topov in treskanje granat iz Hrvaške
strani - bližal se je konec vojne. Tedaj sem že toliko okreval, da sem se z našim bataljonom preko Stare Cerkve, Smuke in Dvora umikal proti Ljubljani. Spotoma smo imeli manjše bojne praske s partizanskimi izvidnicami. V Ljubljani smo zvedeli, za kapitulacijo Nemčije, zato smo se preko Ljubelja umaknili v Avstrijo.
Iz narodopisne zakladnice
Tale podoba je že hudo redka v naših predelih. Ponekod pa nekdaj pomembna gospodarska dejavnost še životari, vendar bolj v turistične kot v praktične namene. Seveda boste vzeli v roke pisala in sporočili, kaj bi to bilo. V pomoč naj vam povem, da so se pri nas s to stvarjo največ ukvarjali v Suhi krajini.
Prijazen pozdrav vsem narodopiscem - Leopold
Dopolnite nekaj ljudskega blaga o kovačih, Kovačevih in kovačevem
Kovačeva kobila je zmeraj.........
Mica Kovačeva, pila nič
Vsak je svoje sreče
Piha ko...............................meh
Stara »novica
«
Smrt je na umiku
» V teku leta 1840je od tisoč oseb umrlo povprečno 26, dočim je leta l925 od tisoč ljudi umrlo le še 12. To nazadovanje smrtnih slučajev je triumf znanosti. K zdravilom, ki so omogočila to uspešno borbo z boleznijo in smrtjo spada znani Bayerjev preparat Aspirin. Vsak dan prinaša novih dokazov, kako zanesljivo pomaga pri prehladu, pri gripi, pri reumi. Deluje preventivno, lajša bolečine. Aspirin pokrepi krvni otok in s tem pospešuje izločanje bolezenskih snovi.« Koledar družbe sv. Mohorja, 1936
Komentar: Tole kajpak ni reklama za zdravilo Aspirin. Članek, ki je star že tričetrt stoletja, objavljamo zaradi zanimivosti, kako nekateri izumi ostajajo aktualni celo stoletje, drugi pa so muhe enodnevice. Dandanes kajpak poznamo nove umetne preparate z enakimi ali podobnimi učinki.
LS
32
april 2013
številka 3
Ambrus

U
Hrastarjeva Zofa na svoji bajti ni redila večje živine. Imela pa je mačka in lepo število kokoši, ki naj bi ji nesle jajca, da bo kak sold pri hiši. Zofkin gospodarski projekt načeloma ni bil slab, imel pa je neko pomanjkljivost. Velika jata je potrebovala dosti piče, ki pa je Zofka ni pridelala, zato so bile njene putke večkrat lačne kakor site. Tisto, kar so same našle na vrtu, je dnevno dalo komaj nekaj jajc. Zofa je dolgo časa gruntala, zakaj tako pičla jajčna bera, končno se ji je vendarle posvetilo: »Že vem, moje kokoši odlagajo jajca v tuja gnezdišča; jim
bom že pokazala«, se je jezila. Po tistem je večkrat na dan vzela prgišče žita, močno potresala s kovinsko posodo, da je zrnje glasno zvenelo, zraven pa vpila s prodornim sopranom: »Čipke, čipke, čipke ...« Čipke so kajpak drle k gospodinji, da so nekatere kar kozolce prevračale. A kaj, ko je Zofa le tu in tam spustila na tla kako zrno, večino pa odnesla v shrambo za nov korenček na palici, ki naj bi kokoši odvračal od sosednjih gnezd.
Kokoši so nekaj časa brezglavo dirjale h gospodinji, končno pa so se ve-
dno redkeje odzivale na njene klice; očitno so spoznale, da je dirkanje na domače dvorišče le potrata časa in da je bolje, če si same najdejo kaj za pod kljun.
Po nekem brezuspešnem klicanju je Zofa potarnala sosedovemu Maticu: »Ne vem kaj je z mojimi kurami, najbrž so neumne.« Matic pa nazaj: »Nič niso neumne, k pameti so prišle.« Zofa ga očitno ni razumela, kajti že čez nekaj trenutkov se je po vasi razlegal njen prodorni sopran: »Čipke, čipke, čipke ..!«
Leopold Sever
Naši kraji v preteklost
Razkritje tičnic, ostankov avtohtone vere naših prednikov iz kovinskih dob (verjetno tudi iz večje časovne globine), pojasnjuje mnogotere nejasnosti iz življenja naših prednikov, zastavlja pa tudi nova vprašanja, ki terjajo odgovore.
Vsi, ki ste brali svetopisemske zgodbe iz stare zaveze, se gotovo spominjate bega izbranega ljudstva iz egiptovske sužnosti. Da ubežniki na dolgi poti ne bi umrli od lakote, jim je bog poleg drugega preskrbel hrano v obliki sladke mane.
Slovenski predniki so v tistem času živeli v okviru gradiških skupnosti globoko zaverovani v čaščenje narave, zato jim pravimo naravoverci. Čeprav niso bežali, ampak branili svoja ognjišča, je bog tudi njim dal svojevrstno »mano« v obliki železove rude imenovane limonit. Železo, ki so ga iz nje pridobili je poleg drugih dobrin omogočil vzpon njihove civilizacije. Zato se ne smemo čuditi, če se gostota tičnic in drugih sledov iz starejše železne dobe neverjetno prekriva s starimi nahajališči rjavega železovca.
Leopold Sever
Limonit včasih neverjetno spominja na limone. Vendar je večinoma črno rjav ali rdečerjav.
167. rekord:
Čebule, za dvakrat jokat
Tole o dvakratnem joku je kajpak mišljeno v prispodobi: ko čebulo režeš se solziš, če pa bi jo moral zrezati celo tono, kolikor jo je minulo leto pridelal Drago Strah s Krke, bi se jokal iz obupa, kdaj boš vse to naredil - pa imamo dvakrat jok.
Resnici na ljubo je treba takoj pristaviti, da Dragova čebula ni tako huda kot smo navajeni. Poleg tega, da ne gre hudo v nos, je drugačna tudi njena deviško bela barva in nagnjenje k debelosti - marsikatera je metru »čez rit« pokazala štirideset centimetrov obsega, tehtnici pa precej čez kilogram. Čebula Draga Straha iz Krke ima le eno slabo stran - z njo ne moreš barvati pirhov. Kaj hočemo, nobena stvar ni brez pomanjkljivosti. To nas kajpak ni motilo pri dodelitvi krepko zasluženega Klasjevega rekorda. Nekaj čestitk pripada tudi Dragovi mami Mariji, ki je veliko skrbela, da je čebula tako »ratala«. Uspešna kmetovalca vidimo na podobi skupaj z rekordnim pridelkom.
Leopold Sever
Stari pregovori ne veljajo več
Sovaščan je letošnjo pomlad skuhal nekaj kotličkov žganja, da bo lahko preganjal gliste. Prejšnja leta je destilacijski sod hladil s snegom z domačega dvorišča, letos pa je na to pozabil in sneg nehote razmetal po dvorišču, da se je stopil. Jaz, kot dober sosed, sem kajpak takoj priskočil na pomoč. Odhitel sem domov, pod kapjo za hišo nakopal dve kanti snega, ki je padel še pred novim letom in ga odnesel sosedu. Pa naj še kdo reče, da nisem dober človek, ki nesebično razdaja lanski sneg.
Leopold Sever