^ 4)6 <%& 4W W
Preeren Slomek.
Ob stoletnici njunega rojstva.
(Spisal dr. E. L.)
asa nam malo je Stvarnik odloil, naj bi spoznali, kak' drag je za nas, asa nakupit' je z dobrim naroil, venosti cena sedanji je as.
Slomek 1. 1848.
Dve stoletnici praznujemo letos Slovenci, dva narodna praznika, ki vzbujata spomin dveh velikih mo. Preeren Slomek! Ob teh dveh imenih nam stopata pred oi dve izraziti slovstveni osebnosti. Ti dve imeni nam pomenita dva moa, katerih vsak je nositelj in zastopnik velike ideje. Kulturna zgodovina Slovencev ne pozna ve nobenega moa, ki bi bil krepkeje zarisal sled svojega delovanja v na razvoj, kakor ta dva odlina slovstvenika. In vendar, kolika razlika v znaaju, v delovanju, v smeri!
Preeren Slomek! Dve imeni, dva moa, dve ideji!
Preeren se je rodil v Vrbi na Gorenjskem dn 3. grudna 1. 1800., Slomek na Slomu na tajerskem dne 26. listopada L 1800. Prvi je gledal v mladosti veliastne gorenjske vrhove, drugi se je veselil ljubkih spodnje-tajerskih goric. Oba pa sta bila krepka in zdrava sinova preprostega ljudstva. Kmeka hia ju je vzgojila, trdo delo ju je hranilo, in domae poteno kransko ivljenje sta gledala v prvi mladosti. Tu sta dobila prve vtise, odtod imata svojo zdravo slovensko naravo. In kdo je bil prvi, kateri je spoznal v njiju otroki dui tleega genija? I Preerna i Slomka je slovenski katoliki duhovnik spoznal in odkril ter ga iz omeje-
nega, preprostega rojstnega doma dal v vijo olo, kakor umen vrtnar presadi neno cvetko na boljo gredico, da lepe raste in se vr-steje razvija.
Kot dijaka sta bila oba prvaka med tovarii, in vstrajna pridnost je podpirala darove njiju duha. Pa e v mladosti gresta tudi narazen. Preeren se je navzel ribnike egavosti in aljivosti, kateri se je pozneje pridruila vekrat tudi trpka ironija. Globoko lirino ustvo naraa v njem z vedno vejo silo, tako, da prevzame s asom vso njegovo naravo. Ves drugaen je bil Slomek. Njegov pogled se dviga kviku, in imbolj se mu iri znanje, tembolj se trudi, da vso svojo znanost in vse svoje misli in ute podredi veliki ideji slube boje. e bi hotel v sliki upodobiti ta dva razvijajoa se znaaja, naslikal bi na eni strani Preerna, ki s petjem zabava vesele tovarie, na drugi pa pastirka Slomeka, ki pred cerkvijo sv. Obalta stoji na kamnu in mirno poslu-ajoim dekom pridiga o ljubezni do Boga in do blinjega.
Nadaljnje ivljenje in slovstveno delovanje obeh mo se isto dosledno razvija iz tega duseslovnega temelja. Kot dijaka sta si oba ohranila versko preprianje, le da se je v Slomku to preprianje vedno bolj utrjevalo, znanstveno uglabljalo in izraalo v ivljenju, Preernu pa, ki je vse opazoval bolj s pesnikega stalia, ostalo je to preprianje v srcu kot iskra, ki je tudi vihra hudih bojev, ki je celo slana obupnosti ni
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si