GLAS list slovenskih delavcev v Ameriki. The only Slovenian daify -s in the United States :- Issued every day except jjj Sundays and Holidays TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.f under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT, NO. 122. — ŠTEV. 122. NEW YORK, TUESDAY, MAY 25, 1915. — TOREK, 25. MAJA, 1915. VOLUME XXm. — LETNIK mrm, AVSTRIJSKI AEROPLANI SO OBSTREUEVALS ARZENAL V BENETKAH TER MESTO ANCONO. 680,000 MOŽ ZBRANIH ZA BOJ PROTI ITALIJI. AVSTEUA JE PRIČELA S SOVRAŽNOSTMI NA KOPNEM IN NA MOEJU. — V JUŽNO TIROLSKO VRE MOGOČNA NEMŠKA ARMADA IN PRIPRAVLJA SE VPAD V ITALIJANSKO OZEMLJE. — OBLEGANJE VERONE. — FORMALNA NAPOVED VOJNE OD STRANI NEMČIJE. — NEMŠKI POSLANIK ZAPUSTIL RIM. j London, Anplija. 24. maja. — Italija in Avstrija sta pričeli «la-Vies s sovražnostmi na kopnem in na morju in sicer par ur pot« m ko je vlada italijanskega kralja objavila formalno napoved vojne. Ita-j ja je tudi obljubila zaveznikom. da ne bo poti nobenim pogoj«-m hklenila separatnega miru s katerimkoli sovražnikom. V zgodnji jutranji uri so se približali italijanski obali ob Jadranskem morju avstrijski aeroplani. torpedn« čobii in rušile i. Obstreljevali s<» kakih šest mest, med temi tudi Benetke. Konečno so s e avstrijske ladije umaknile radi premoči sovražnika. Tudi na Tirol-tkein in ua iztočni meji sta sovražni armadi v stiku in izmenjalo se je prve strele. Xa«"rt kampanje ni se jasen vendar pa se splošno domneva. d«i bosta Avstrija in Nemčija skušali zadati hiter in odločilen udarec, nakar bi Italijani izgubili pofiun. (lovori se eelo. da bo poveljeval nemškim četam Hindenburg. Glasi se. da se že pomikajo nemške čete s težko artilerijo, aero-plani in Zeppelin i po dolini preko A« l i že (dotok reke l'ada v severni Italiji} v smeri proti Veponi. V tej direkciji se hoče udariti italijanski centrum ter stem preprečiti da bi Italijani udarili na Furlansko, kjer imajo boljše šanse za napredovanje. Protiitalijansko razpoloženje raste v Nemčiji in Avstriji Z vsakim dnem dočim se v zavezniških deželah vse veseli vstopa Italije v vojno. Rim Italija. 24. maja. — Danes se je tukaj ofieijelno objavilo, da so avstrijski aeroplani napadli vladni arzenal v Benetkah. — Aeroplane se je pregnalo. Napadlo se je tudi mesta iu kraje Porto Crosini, Ancona, Bar-letta. (iesi. Poten/a. Pieerno in otoke Treiuiti. Obstreljevanje An-cone je trajalo celi dve uri. V oficijelni objavi se tudi poroča o napadu avstrijskih bojnih Jadij na italijansko obal. Glasi se. da so se morale avstrijske bojne fMije umakniti po kratkem obstreljevanju. V poročilu se glasi: — Vedelo se j«' vnaprej, da se bo takoj po napovedi vojne za počelo z akcijo proti naši obali, a bolj z namenom, da se moralno učinkuje kot pjt z ozirom na vojaške uspehe. Mi smo pa bili pripravljeni nato in obstreljevanje je bilo kratko. Pričetek malih bitk na Tirolskem. Dunaj, Avstrija. '24. maja. — Avstrijsko vojno ministrstvo je danes objavilo, da so se pričele sovražnosti ob italijanski meji in da se je završilo par spopadov. V poročilu se glasi: — Na fronti ob italijanski obali se je pojavila italijanska artilerija pri Stras-soldo. — (StrasHoldo je grajbčina in k tej spadajoča vas v Furla-jiiji. — tipom. ured.). Ženeva, Švica, 24. maja. — Glasom poročil iz Bel lin zona v italijanski Švici so se za vrši le prve sovražnosti ob 2. uri danes zjutraj, i.o je avstrijska artilerija Obstreljevala italijanske postojanke oh Adiži preti Ki voli. Poteklo je par minut, p red no so Italijani odgovorili na ogenj. Avstrijci so tudi poguali v zrak dva majhna mosta na italijanskem ozemlju pri Adiži. Civilno prebivalstvo v Valtel-lina v Lombardiji je zapustilo domovja ter pribežalo v mesti Tira-no in Bormio. Prvega večjega spopada se pričakuje ob bregovih reki- Adiže. Avstrijske in nemške čete vro neprestano na fronto preko Inomosta in M era na. Haag, liolandsko, 24. maja. — Iz informacij, ki so došle v Haag. je razvidno, da so koncentrirali Nemci in Avstrijci ua italijanski fronti 6K0.000 mož. Zasedli so vse strategično važne pozicije. V skupni armadi je 34 divizij po 20.000 mož. Izmed teh je Je deset avstrijskih. Lastnoročno pismo avstrijskega cesarja. Dunaj, Avstrija. 24. maja. — Patriotične manifestacije na Dunaju so dosegle danes višek. Pred vojnim ministrstvom so se zbrale velikanske množice ljudi, ki so kričale: — Dol z Italijo! — Dol z izdajalci! iener Zeitung je objavila lastnoročno pismo cesarja Franca Jožefa na grofa Stuergkli-a. avstrijskega ministrskega predsednika. Pismo se glasi: — — Italijanski kralj mi je napovedal vojno. Perfidijo kot je ne pozna zgodovina, je izvršilo italijansko kraljevstvo napram obema zaveznikoma. Po zvezi, ki je trajala več kot trideset let, tekom koje je imela Italija priliko povečati svoje teritorijalne posesti ter se razviti v cvetočo državo, nas je sedaj zapustila v uri nevarnosti ter prešla s vihrajočimi zastavami v tabor naših sovražnikov. — Mi nismo ogrožali Italije in omejevali njene avtoritete. Ni-smo napadli njene časti ali interesov .Vedno smo lojalno izvrševali dolžnosti zveze ter ji naklonili svojo protekcijo, kadar jo je potrebovala. Storili smo še več. Ko je obrnila Italija svoje poželjive poglede preko naše meje, smo sklenili, da ohranimo mir in prijateljsko razmerje, dati velike in mučne žrtve, ki so nam prav posebno *egle do srca. Poželjivosti Italije, ki je mislila, da je treba izrabiti trenutek, pa ni bilo mogoče utešiti ter se mora izpolniti usoda. Moje armade so se zmagoslavno upirale mogočnim armadam na severu skozi deset mesecev tega velikanskega boja v zvestem pri-jateljstvu z armadami našega zaveznika. Nov in izdajalski sovražnik na jugu vam ni noben nov sovražnik. Veliki spomini na Novaro, Mortaro in Vis, ki so tvorili ponos moje mladosti; duh Radecki-ja^ nadvojvode Albrehta in Tegetthoffa, ki še vedno živi v moji armadi in mornarici, mi jamči, da bomo tudi na jugu uspešno branili meje monarhije. — Pozdravljam svoje v boju preiskušene čete, katerim je zmaga zagotovljena. Njim in njihovim voditeljem zaupam. Zaupam narodu, kateremu gre moja hvala za vse velike žrtve. Molim k Vsemogočnemu, da blagoslovi naše zastave ter nam dodeli svojo pomoč v' naši pravični stvari. Italija dolži Avstrijo radi napada na Srbijo. Rim, Italija, 24. maja. — Vlada je objavila sledeče glede stališča Julije od pričetka sedanje vojne: — Situacija je postala za Italijo neznosna, ko sta Nemčija in Avstrija napadli Srbijo ter povzročili evropski požar, ne da bi o tem obvestili Italijo. Italija je legitimno varovala svoje lastne interese soglasno s pravicami, katere ji je zagotovila trozveza. Avstrija se je trdovratno upirala pravičnim italijanskim zahtevam. kljub naporom Nemčije. Vsled tega je edino Avstrija odgo vorna za novo vojno, Italija je storila kar je bilo v njeni moči. da jo prepreči. Nemški cesar hoče voditi armado proti Italiji. Rim, Italija. 24. maja. — Glasi se, da namerava nemški cesar «»l let Evrop m «*r "GLAS NARODA" izhaja vsak dan _icvsttmAi nedelj in praznikov. « -GLAS NARODA" ("Voice of the People") issued every day except Sunday« and Holidays. t ■>ubscripuon yearly $3.00. v_ Advsrdacmcnt on acreamant, Dopni twvi podpisa in osobnosti it ne priobCujejo. Uw&r aaj se blagovoli poSiljati po — Moo**y Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-tin i, da se nam tudi prejinj« luvslii^e naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopi*om in poftiljatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA** v 12 ( ortlandt St., New York City. Telefon 4^87 Cortlandt. H assoc/jI MWUiK M0brambna vojna." GLAS NARODA, 25. !UAJA} 1915. sklep Avstrije, da se ne vmeša v •denje iu junaštvo sinov našega drugo balkansko vojno, ki se je J naroda. ravnokar končala. .j s takim narodom bo moral ra- Vsled t«*ga ni niti najmanjšega . C-unati vsakdo. Kdo bo imel duše. kosa. bliskali so se srpi iu vesela pesem je plula od griča do griča. Tudi mesto je vršelo kakor poln panj. ulice so bile živahne, klopi dvoma, da Nemčija in Avstrija ni-J aH če te nima. kdo bo imel koraj-'po dolgih šumečih drevoredih za-*ta računali na pomoč Italije v jje. da bi s takim narodom ne po-'sedene. V dolgih vrstah in ob pr-preteklem juliju, v času. ko sta'stopal tako, kakor gre temu na-j vili jutranjih žarkih, ko je še rah-n a sta vili Srbiji pištolo na prsi-jrodu po Bogu. pravici in zaslu-ia mlečna meglica ležala na odda-Ministrski predsednik Giolitti je gah .'! Ali bodo taki ljudje, ki 8o'ijenih gozdnih vrhovih, so vsak dvanajst mesecev preje izrecno bili tolikokrat na tem, da izgube dan korakali vojaki i/ mesta na izjavil, da ne bo Italija nikdar (svoje življenje, dopuščali, da bi^ vežbališča. lepi in mladi, življe- podpirala >vojih zaveznikov, ako postopali ž njimi, kakor bi se rav nja polni. Na vse zgodaj se je bi šlo za napad na kako bal-jno komu izljubilo?! Ne. ti naši plasihl ,n }n tVz 5iroko pla. L-..,, .1»;..™ T.. „4^1.. • i ■ i- _____ • _ u r -»t _ « _ kan<»n™-|napredovati iu vzeveteti. Ako nas dnem berem novice o evropski doslej niso mogli iztrebiti toliki vojni iu kar mraz ine skoraj pre- Leprijatelji iu nesreče, nas bodo Iresa, ko berem, koliko življenj nmffii manje po sedanji vojni, zahteva to roparsko klanje. Daj.^aš narod vstaja k novemu živ-I'»og. da bi bilo že enkrat konec1 v-eh teli homatij! — Z tlelavski- bodočnost ali vračajočimi st boljše jamstvo, da po^ vojni mora"dalpše, kakor sije sedaj zlat« pušek s samokresom pretrgal nit na?..." j solnee nad temi dobravami. obra rani i naj JH) V1 življenja. Vzrok samomora ni - ... ,7.nan. Menda je storil dejanje v torej tudi Italija!.. ... 'J_ . , „ _„ .. hipni blaznosti. Tukaj zapušča ze-vojno. Ko celi * * 1 ta Da Till utrni tudi Italija ne more ladalue vojne. Kadi* ein logično, da je sc-avil tudi italijanski kralj Viktor manuel proklamacijo na "svoj trod", v kateri se do pičiee na-nčno dokazuje, da se je Italiji ililio vojno in da mora ona brati svojo "narodno čast in intent ct<>". It' smejati bi se moral človek, * hi ne bilo tako prokleto žalost-> in obenem ogavno. Kako zelo morala napredovati splošna aznost v Evropi, da se more po • iieseenem barantanju z obema raukama farbati narod, da st -•daj v resnici /a narodno Nt! Zal, da ni nobenega dvoma italijanski narod vrjame tej u.iviiMst blazni gluposti ter se a za to, da plača mistično čast la z zelo realnim življenjem. r» bo lepo Italijo razdejalo in lo, da jili bo na stotisoče po-nih, da jih bo še več za celo nje pohabljenih: na to ne v teh dnevih bolestnega na-nja nihče in vsi sanjajo o s'avi in moči "nove Italijo". # « « Kljub nad vse sramotni politiki barantanja, katero je uganjala italijanska vlada, pa je najti do-sti vzrokov, vsled katerih je na-vdušenje ceste umljivo. Trozveza je bil povsem nenaraven stvor. Naravno nasprotje med Italijo in Avstrijo je bilo preveč živo in >!.!!■>. da bi s«1 ga moglo odstraniti s pogodbo, sklenjeno na sestanku diplomatov. Narod, ki je enkrat v oblasti narodnega šovenstva, se n«' ho tako hitro zadovoljil ter pustil svoje sorojake pod tujejezično %lado. Kar se je leta 1866 že sko-i ro uresničilo — namreč osvojitev Tridenta in Trsta od strani pro-movoljeev (laribaldi-ja — to je ži-velo naprej v srcu italijanskega naroda, naprej do današnjih dni. Razven iredentističnih teženj pa je bila Avstrija v Italiji sovra-/ na raditega. ker je bila od nekdaj reakcijon&rna ter s*1 jo je smatralo v demokratični Italiji predstaviteljico političnega na /adnjaštva in absolutne monarhije. V Italiji so še vedno mislili na Metternieha in njegov režim, kadar se je govorilo o Avstriji, in imeli so prav, ki so mislili tako Sistem v črnožolti monarhiji se ni nič irpremenil in ista reakcija vlada .s»>daj, dasiravno je poti ki o že več desetletij od istega časa. « « « K temu so pa še prišli zelo realni interesi na Balkanu, ki so bili ogroženi vsled avstrijskih želja in radi. katerih bi moralo priti prej-alis!cj do konflikta. Raditega je popolnoma upravičeno mnenje, da je ležala kal sedaj zavrženega razkroja trozveza v balkanski politiki Avstrije, ki bi julija meseca l!li:< skoro dovedla do svetovne no in dva nepreskrbljena otroka. L. It. Naša bodočnost. —o— Celovški "Mir7' priobčil je: Pod tem naslovom prinaša zagrebški "Prijatelj Naroda" članek, ki ga pa v polnem obsegu ne moremo priobčiti i/, razlogov, ki jih ni treba šele pojasnjevati. Je pri nas ljudi — tako začenja. — ki so v skrbeh radi bodočnosti našega naroda vsled sedanjih dogodkov. Teli bojazni na-rodno-politiene narave mi ne delimo. To je sicer gotovo, da ta vojna v vsakem narodu — pa tudi v našem — zapusti globokih sledi gospodarske naravi. Trebalo bo 20 do 80 let mučnega dela, da se nadom ... .. stvin. namenjenih za ubog«' ra- hladu. Razpravljajo se politična-Iljenw same ^^ -Ar,M.itl.r. vprašanja, pišejo se razglednice, wiIle- prinaša Q tej obravnavi za-pije se pivo... jnimivo poročilo, katero tudi mi Toda. kaj je to; Naenkrat molk v izvlečku prinašamo: Kot tožite-— od zadnje mize se dvigne bled 1 jioe so nastopile: gospe Fell. Mo-obraz. sedeči si šepečejo nekaj na drinjak (sodnikova soproga ušesa in strmijo drug drugega ka- Jahn, dr. Fridrihova (zdravniko-kor ne bi se poznali. jva soproga) in gospica Deutseh. Kakor bi bila od nekod prile- Tožiteljiee so zaposlene v niari-tela na mizo debela skala, se je borski vojaški bolnišnici. Neka vse zdrznilo, začutilo nenadni pri- ?nsP» AVeinzerl j.- ob Božiču letaj tisk zraka, čudno se pregiba jo- j pravila g. Sarku. orahl!;> določeni letel ln Frank Bambich. t>,____- -i A namen. l*ri prvi obravnavi dne Iz Sarajeva prihaja m se potr-' . ! . .. , - i> marca je izjavil obtoženec, da ju je. Prestolonaslednik b ran Fer- , , • , . .w v*e dotovo. tla se j« dmand m njegova prevzvisena go-', , , - ° 1 ° i bra kos srne. ki spa soproga sta mrtva. Atentat. J' .za ranjence. \e ve se se. kako se je zgodilo, to .. nam prinesejo v kratkem časopisi. Slovani smo izgubili s tem umorom vse. zakaj ni ga bilo boljšega prijatelja in zaščitnika nam od sedaj pokojnega nadvojvode. In kakšne bodo posledice iz tega ne- peke križa* * dne 14. okto-bil namenjen in so ga dame i Rdečega križa*' v vojaški bolnišnici povžile. Ker je g. Sark s svojo trditvijo o srni. posebno ko je trdil, da so tudi možje in drugi prijatelji teb dam se udeležili omenjene jiižme. so se omenjene dame čutile znova žaljene in čuvenega čina za nas, o tem sedaj so proti g. Sarku vložile novo tož-niinamo pojma, vsekakor nedo- bo. Raditega je bila prva obra v-gledne in usodepolne. . . V znak nava preložena. Meti oni mimoški- žalosti prekinemo današnjo veselico in vdajmo se žalosti, ki j«* nenadoma napolnila naša srea.'T Naenkrat je bilo tukaj ono, česar ni poprej nihče vedel, česar ni niliče slišal. enar, kolikor ga podružnica sama ne potrebuje, naj blagovolijo poslati Mr. John Jaicru. Vsaka vplačana svota bode potrjena po blagajniku in razglašena po slovenskih listih. Pozor! — Tajniki in blagajniki podružnic Slov. Lige! Tem potom so proseni vsi tajniki podružnic SI. Lige, da nemudoma pošljejo na glavnega tajnika sledeča porodila: število članov, ime in naslov predsednika, tajnika in blagajnika, kraj podružnice ter dan ustanovitve. Blagajnike podružnic pa prosim, da o poslanem denarju na glavnega blagajnika napravijo dva poročila in {po'ljejo enega na glavnega blagajnika, enega pa na glav. tajnika, da tem potom laliko vedno izkažemo natančen račun in stanje Slov. Lige. Za vsa nadaljna pojasnila tičoea se Slov. Lige, naj se cen j. rojaki obrnejo na glav. tajnika Slov. Lige. EDWAKD KALISH, glavni tajnik. 6119 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Vse iztise Pravil Slovenske Lige smo poslali glavnemu tajniku Slovenske Lige. Mr. Edvardu Kališu, 6119 St. Clair Ave., Cleveland, O. — Oni. ki nimajo Pravil, naj se obrnejo naravnost nanj. — Vse potrebne informacije daje glavni tajnik. Uredništvo G. N. Moč italijanske armade in mornarice. Armada. ijanska armada ima v mir-i asu 12. armadnih zborov ka-v>.»k ima »Ive diviziji < il/zet IX. armadui zbor. ki ima *rv i je v Turinu, drugi v itndriji. tretji v Milanu, če-1 Genovi, peti v Ve roil i. šesti • ulji. sedmi v Aneoni. osmi J n m i, deveti v Rimu. deseti j [Mtlju, enajsti v Baru. dva-! v Palermu. •g 2"» teritorialnih divizij talija še tri samostojne ka-l j*ke divizije. | iiirttetn »asu ima italijanska! la : dva polka grenadirjev.I ili vsak ima po tri bataljo- • iiifauterijskih polkov (vsak italjone); 12 beraaljerskili I v * po štiri bataljone); osem kili polkov, ki tvorijo sku j '» bataljonov; 29 kavalerij- j K»lkov (po 5 eskadronov) ; 1 tilerijskib polkov, ki imajo skupaj 211 baterij; en |>oikj rije ua konjih (osem bate Iva polka gorske artilerije j ai*rij>; 2 (Milka težke arti-(20 baterij); šest Ženijskih j v; en železniški polk, 1 bata-i u ima tedaj Ita-j •rijskili hataljo- rt il isk *rij< i n L dnj •te. h eskadronov. j > (1060 topov), j . K temu pri-! •jei, preskrbo i karabinerjev, ke artilerije in miru ima Italija 15.123 čast-iv, 290,000 vojakov ter 64,500 j in mul. vojnem času šteje italijanska uda 3.160.000 mož. V vojni e seveda v prvi vrsti v po-stalna armada, rezerva iu de-l HDobranstva. Te tri kategori-tejejo skupaj — brez častni-— 1.250.000 mož. Iz raznih v je znano, da ima Italija sa-l •n miljou dobro izurjenega in j -o preskrbljenega vojaštva, ►niti je pa treba, da pokliče j a v slučaja najhujše potre->od orožje tudi finančne straž-in gozdarje. Italijanska mornarica. Takoj, ko so bile italijanske države združene, je začela gladiti vlada moderno mornarico. Sedaj ima Italija štirinajst modernih linijskih ladij, štiri pa še niso popolnoma zgrajene. Linijske ladije so: "Ainmiraglio di St. Bon**, "Einanuele Filiberto", "Regina Margherita". "Benedetto Brin". * Regina Elena". "Vittorio Ema-nuele". **Napoli"', * Roma \ 'Dante Alighieri', "Conte ili favour", "Giulio Cesare", "Leonardo da Vinei", "Andrea Doria", "Caio-Duilio"". Zgrajene so bile od leta 1897 do 1913, imajo ml 9800 do 22.800 ton, od 13,500 do 28,000 konjskih sil ter delajo od 18 do 22 vozlov na uro. Italija ima deset oklopnih kri-/ark. katerih najstarejša "Mareo Polo", je bila zgrajena leta 1892, najnovejši, "Amalfi"' in ;"San .Mareo" pa 190*. Križark štirinajst (meti temi šest modernih), štiri kanonske čolne. 40 torpednih rušileev, 71 velikih torpednih čolnov, 15 torpednih čolnov drugega razreda in 49 podmorskih čolnov. Vse obrežje je razdeljeno v tri okraje, katerim poveljujejo trije podadmirali. 1'rvi okraj (Speeia) sega od franeoske meje do Terra-einei, drugi (Na polj) od Terra-rine do rta Santa Maria tli Leu-ea. tretji (Benetke) od omenjenega rta do avstrijske meje. Mornariški zbor sestoji iz 1987 častnikov, 33,000 mornarjev in 3000 mož obrežne straže. Mornariški obvezenei se dele v dve kategorije: prva se porabi za obrežno stražo, druga pa za bojne ladije. Vojaški dolžnosti je podvržen vsak možki. ki izpolni 20. leto. Italija ima tri glavna vojna pristaniška prvega razreda z arzena-li: Speeia. Napolj in Benetke, ter tri vojna pristanišča drugega razreda v Tarentu, Maddaleni in Cast ermare d i Stabjiia. Zračno brodovje. Italijansko zračno brodovje sestoji iz sedmih armadnih zrakoplovov, enega vodilnega balona treh mornariških zrakoplovov in treh poskusnih zrakoplovov. Vsi njeni zrakoplovi so bili zgrajeni med letom 1907 in 1914. Večje število zrakoplovov je še v gradnji, oziroma so bili zadnji čas zgrajeni. Ranjeni in mrtvi slovenski vojaki. Izgube 17. pešpolka. (Nadaljevanje.) Belaj Josip. 16. stot., Lienfeld. ranjen. Belovič Ivan. 3. IV. maršstot.. Vitiiea. mrtev (31. jan. do 28. februarja 1915). Berdajs Frane. 3. stot., Teme-niea. ranjen. Bernik Ivan. 5. stotnija. Selca, ranjen. Blaži«" Mihael. 2. stot. Trebel-no, ranjen. Blodnikar Anton. 2. stot., iz kamniškega okraja, mrtev (31. januarja do 28. februarja 1915). Bostič Josip. 8. stot., ranjen. Bradeško Anton. 6. stot., Medvode. ranjen. Breeeljnik Frane. 2. odd. stroj, pušk. Zg. Šiška, ranjen. Brieelj Alojzij, 2. odd. strojnih pušk. Dobrunje, vjet. Brugger Peter. 4. stot., vjet. Bučar Farne, 1. stot., Trebelno, ranjen. Burkeljea Ivan, 7. stot., vjet. Butkovec Ivan, 6. stot., Toplice, ranjen. Čadež Gregor. 6. stot.. Poljane, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915). Cankar Jakob, 2. stot., vjet. Cankar Ivan. 6. stot., Nažovice, ranjen. Čebašek Franc, 5. stot., Zg. Pir- "NEMŠKA KULTURA", Prijatelj našejm lista nam je ]toie Phrase, der Geldsark, der Hunnenberitt! In die Seele, du Deutsehland, einbrennen dir lass Den tit-feu. den nie mehr austilgbarrn Hass! Den Hass, der dir lang, arti. zu lang srhon gefehlt, Nur von Rarhe, Vergeltung und Wut set beseelt! l>u sem uet haft gesrholt'iies, erst Irk dein Gefuehl, Dein mensehliches. u uergend im Feldsehlachtgewuehl! O du Deut srh land, jetzt hasse! mit risi gem Bhit HinsrhUrhte Millionen der teuflirhen Brut, I'nd tuermten sirh herghorh in Wolken hinein I)as raurhende Fleiseh und das Mensehengebein! « du Deusrhland, jetzt hasse! geharniseht in Erz: •ledem Feind einen Bajonet 1stoss ins Herz! Ninim keinen Refangen! marh jeden gleirh stumm! Srliaff iur Wueste den Guertel der Ijiendler rundum! O du Deutsehland. jetzt hasse! im Zorn glueht das Heil: I'nd zerspalt' ihre Sehaedel mit Kolben und Beil! Diese Raeuber sind Bestien. sind Mensehen ja nirht. Mit der Faustkraft vollstrerke des Herrgotts Gerieht! O du Deutsehland, jetzt hasse! I'nd Hieb nun und St oss! BataiHone. Batterien. tiesrliwader los. los! Aus den Truemmern der Welt stei«'. auf ewig dann frei Von dem Wahn. von dem Flurh deiner Auslaenderei! Ppsimu je tako nesramna, da je niti ameriški nemški listi niso ponatisnili, čeravno ponatisnejo vsako nemško nesramnost in jo poteg tesa Se smatrajo za poginoma opravičeno. — Taki so toraj Nemei, v katerih vidijo nekateri naši rojaki svojo rešitev. Ker je skoraj potrebno. da rojaki v polni luči spoznajo te nemške "kulturouosee", stno i»esem prestavili in jo prinašamo v slovenskem prevodu. ki se glasi: GOSPOD DVORNI SVETNIK HEINRICH VIERORDT v Karlsruhe, Badensko. NEMČIJA. M R Z I ! Heinrieh Vierordt. Napočil je dan, in prihruli so vsi. Kakor jastrebi, lačni mesa in krvi. Troje roparjev si je poseglo v roke. Da Nemčijo, jagnje pohlevno, zdrobe. Francoz in Anglež, celo Rus je ustal: Frazerstvo in mošnja in hunska druhal. O Nemčija, v srcu naj srd se ti užge. Neizprosna naj mržnja iz duše privre! S srdom, ki dolgo ti manjkal je že, Z osveto in jezo napolni srce In v klanju mesarskem vsa čustva zatrl; Prej mirna, ponižna ... zdaj bodi. kar si! O Nemčija, mrzi! In smrti pečat Vtisni v mil jonsko, peklensko svojat! Visoko v oblakih naj stolp se konča . . . Stolp trn pel j gnijočih. krvi in mesa! O Nemčija, mrzi! Orožje v roke. Prodri z bajonetom vsakomur srre! Ne vjemi nikogar ver, vsi naj umro, S puščavo zamenjaj sovragu zemljo! O Nemčija, mrzi, ker čas je sedaj! S sabljo, s kopitom po glavah jim daj! Nad tolpo zverinsko se kruto maščuj. Zapoved (>ospoda s pestjo izpolnuj! O Nemčija, mrzi in kolji brez mej! Bataljoni, topovi, brodovje naprej! Iz krvi in iz smrti naj vzklije nov rod. Rod nemški, svoboden, vse zemlje gospod. niče. mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915). Čelesnik Anton, 5. stot., mrtev (31. jan .do 28. febr. 1915). Cemažar Josip. 6. stot., Sp. Šiška, ranjen. Cerar Martin, ti. stot., Radomlje. ranjen. Cerne Anton. 2. stot.. ranjen. Cerne Ivan. 6. stot., Dev. Marija v Polju, ranjen. Črtalič Alojzij. 6. stot.. Št. Jernej. mrtev (31, jan. do 28. febr. 1915). Dececco Ivan. 1. stot., ranjen. Dačman Ivan. 8. stot., Ježica, ranjen. Dejak Alojzij, 5. stot., Dolenja-vas, ranjen. Dolar Anton. 6. stot., Brezniea. ranjen. Dolenc Ivan, 6. stot.. Ljubljana, mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915). Dolinšek Rok. 5. stot., vjet. Infanterist Dovšek Ignacij, r. Dragan Alojzij, 3. stot., ranjen. Drešar Josip, 8. stot.. Medvode mrtev, (31. jan. do 28. febr. 1915). Drnovšek Ivan, 3. stot., Zagorje. ranjen. D role Rudolf. 8. stot., Zg. Tuhinj. ranjen. Erjavec Leopold, 3. stot., Vojsko. mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915). Erjavec Rudolf, 2. odd. strojnih pušk. vjet. Erše Anton. 1. stot.. Št. Peter, ranjen. Feihter Simon. 6. stot., ranjen. Ferkanec Štefan, 6. st., ranjen. Filčič Anton, 4. stot.. Kastav, ranjen. Fink Matija. 3. stot.. ranjen. Franko Anton. 2. VI. maršstot., St. Jernej, mrtev (31. jan. do 28. februarja 1915). Froehlich Frane. 4. stot., ranjen. Grabrina Franc, 3. stot., Litija. ranjen. Gramšek Franc, 3. stot., Videm, ranjen. Gašpar Alojzij. 6. stot., Turjak, ranjen. Gerčar Ivan, 8. stot.. mrtev (31. jan. do 28. febr. 1915). Gitzl Bernard. 4. stot., ranjen. Glavač Alojzij. 2. stot., mrtev, (31. jan. do 28. febr. 1915). Gliha Franc, 5. stot., ranjen. Gnidica Alojzij, 6. stot., Dolnja vas, ranjen. Godec Anton, 6. stot., Štefanja vas, ranjen. Golmaver Alojzij, 4. stot., Tržič. ranjen. Gorenc Alojzij, 8. stot., Bučka, ranjen. Infanterist Gorenc Anton, ranjen. Gorjup Anton, 1. stot., Lužarje. ranjen. Gorjup Henrik, 1. stot., ranjen. IZPOVED AVSTRIJSKEGA DIPLOMATA. Dr. JOSIP 60RIČAR. (Konec). Četrti del. VILJEM HOHENZOLLERNSKI. — RESNIČNI VLADAR V AVSTRIJI. Zmaga je čudovita reč. Ona pomeni življenje in smrt z eno samo besedo. Enega dvigne k nebu. drugega pa potisne v najgloblji propad. Zmaga je regulator usod narodov skozi stoletja. Tako je hibi z drujfo srbsko zmago. Mali Srbiji je prinesla uspehov, o katerih se ji niti sanjalo ni. Žalost in obup pa je prinesla nemškemu in avstrijskemu cesarju. Nemcem in Ogrom. Med Nemci in Ogri dvojne monarhije se je dvignil klic za osveto. Ta zmaga je preko noči pomaknila utež sile od dvojnih cesarstev proti zaveznikom. Angliji, Franciji in Rusiji. Bulgarskemu carju, ki je vedno sanjal o osveti, je zadala ta zmaga strašen udarec ter je bil zopet prisiljen ostati miren in igrati nevtralnega. Turke je napolnila s strahom, ker niso vedeli, kaj vse se bo še zgodilo v bodočnosti in to kljub zagotovilom maršala Goltza. katerega je v istih dneh poslal nemški cesar v Carigrad, tla prevzame vrhovno poveljstvo nad ne-kristijani in da zagotovi Turkom konečno zmago Nem-čije in njenih zaveznikov. Ta zmaga je nadalje napolnila s pogumom Italijane in Rumunee. ki so omaho\ ali med obema združenima silama. ne da bi vedeli na katero stran naj se obrnejo. Ta zmaga pa je tudi imela strašen moralični učinek na duhove narodov, iz katerih obstoji Avstrija. Avstrijce nemške in ogrske narodnosti je napolnila z veliko grozo ter jih spomnila na vsa njih grozodejstva zatiranja, neizpolnjenih obljub iu neštetih političnih zločinov, katere so vprizarjali proti Slovanom skozi dolga, dolga leta. Na drugi strani pa je dvignila duhove pobitih in skoro obupanih avstrijskih Slovanov. Vi hi skoro ne vrjeli, a je bilo v resnici tako kot vam pripovedujem. Nemške in avstrjske zmage imajo ravno nasprotni pomen za avstrijske Slovane. Vsaka taka zmaga je kot bodalee v srce slovanskih rodoljubov. Kot prikazni žalosti in obupa so hodili vsi inteligentni Slovani po cestah slovanskih mest po celem cesarstvu, ko je prišla vest o popolnem porazu Srbov in o padcu Belgrada. V znamenje žalovanja ni nihče govoril na cestah, dočim so bili Ogri in Nemci vsi iz sebe vsled velike radosti. Kot v pravljici se je vse iz-premenilo, ko je vlada počasi in obotavljaje objavila vest, da so Avstrijci izpraznili Belgrad. Vsakdo je lahko opazil, kako so postali obrazi zopet veseli. Ta siloviti poraz Avstrije je pomenil zmago Slovanov v Avstro-Ogrski. Veselje narodnjakov je bilo veliko in odkrito. Kjerkoli so se srečali prijatelji, so si stiskali roke in dasiravno niso smeli govoriti, ker bi sicer prišli v ječe in na vislice, je vendar lahko vsak dal izraza svojim čuvstvom s kretnjami. Čudna dežela ta Avstrja, kaj ne?! ; Nihče razven Avstrijec je ne more razumeti. Vse te okoliščine skupaj: notranja situacija v Avstro-Ogrski, nova situacija na Balkanu, povzročena vsled srbske zmage, so neobhodno zahtevale, da se oživotvori tretjo invazijsko armado ter jo ima pripravljeno za vpad v Srbijo. Zakaj pa se je se%daj uporabilo avstro-nemške čete in ne le čisto avstrijske kot bi zahteval politični ugled Dunaja? Da se pojasni to, se je treba vrniti k zasneženim bojnim poljanam pri Valjevu in Belgradu, kjer so izvojevali Srbi tako odločilno zmago. Druga invazijska armada je bila sestav-j ljena iz čet vseh avstrijskih narodov. Kako je bilo pri srcu avstrijskim vojakom — Jugoslovanom, i Hrvatom, Slovencem in Srbom, ko so šli v boj proti Srbom, mi ni j znano. Na tisoče vojnih ujetnikov pa je prihajalo nizdol v Niš, sko-I ro brez vsake straže in pojoči slovanske narodne pesmi. Kdo bi se J čudil, če bi se uprli med bitko ter končno prišli do spoznanja, da je lArojna hudodelstvo in vojna proti svojim lastnim bratom trikratno? ; Ti jugoslovanski narodi so bili preveč udani rodbini Ilabsburžanov ter se jih je vedno vzgajalo v srdu do vsega, kar ni rimsko-kato-liško. Naval Srbov pa je bil tako strašen, da so se pričele avstrijske čete po trdovratnem odporu umikati ter bežati. Urejeno umi- « kanje se je izpremenilo v paničen beg in Srbi so bili avstrijski armadi neprestano za petami. Ko so slovanske avstrijske čete videle svoje nemške in ogrske tovariše bežati po zasneženih srbskih poljanah proti avstrijski meji. je izginila zadnja sled discipline. Slovanski vojaki so spoznali, da je preveč, če se zahteva od njih da naj bodo bolj pogumni kot pa oni. v kojih korist se vojskujejo. Mesto da bi bežali, so se udali in to kljub grožnjam nemško-avstrijskih in ogrskih častnikov. In pametni so bili! Avstrija in Nemčija sta se preveč zanašali na vojaško diseipli-no ter nista hoteli razumeti, da so tudi v armadi stavljene meje človeški potrpežljivosti. Iz strahu, da bi se kaj takega ne ponovilo, je odredil nemški cesar, naj bo tretja invazijska armada sestavljena deloma iz čistih nemških čet iz Nemčije. Nemški vojaki iz rajha so pravcati lep. ki drži skupaj avstrijske armade. In tako se je zgodilo, da so bile prvič v zgodovini na balkanskem polotoku nemške čete. Kljub vsemu temu pa je bilo veliko nesporazuma med Dunajem in Berlinom glede potrebe tretje invazijske armade v Srbijo. Dunaj in Budimpešta pa sta zahtevala oživotvorenje tretje invazijske armade iz strahu pred resnimi notranjimi neprilikami ter zunanjimi posledicami. General Potiorek. poveljnik nesrečne avstrijske armade, je bil natihem odstavljen in na njegovo mesto se je imenovalo nadvojvodo Evgena, neoženjenega velikega mojstra nemškega vitežkega reda. To se je bahaško oznanilo celemu svetu, da se je napravilo primeren utis na sovražnike in nevtralne. Za kulisami pa je bilo povsem drugače. Cesar je rabil svoje vojake in avstrijsko armado drugod. Spoznal je, da ni nobenega časa za varovanje avstrijskega političnega ugleda in da se moment osvete lahko preloži na poznejši čas. Odredil je, naj se brez nadaljnega odloga ponudi Srbiji mir. To se je zgodilo potom kanalov. Ponujal je Srbom nebo in zemljo, če odlože svoje zmagovito orožje ter v bodoče ne ogrožajo avstrijskega juga. Seveda, obljubljal jim je vse. kar ni bilo niti njegovo, niti avstrijsko. Srbi naj bi dobili eelo pristanišče Solun pod pogojem. da odstopijo kos za avstrijski efcsport. Kar so tiče severne Albanije, naj bi se Srbija dogovorila z fJr-ško in Italijo. Srbiji se je ponudilo ugodnejšo trgovinsko pogodbo z Avstrijo, da bi mogla eksportirati svojo živino in svinje ter poljedelske produkte, ne da bi morala prejo vprašati za milostno dovoljenje ogrskih magnatov. Srbija pa je odločno odklonila vse te dvomljive prednosti ter je imela prav, da je storila tako. Kdo bi mogel jamčiti, da bi Avstrija in Nemčija držali besedo, ee bi izišli zmagoslavni iz boja* Xikdo in tudi nemški cesar ne, kajti eilj tega velikanskega boja je bil boj za Carigrad in to bi niti za trenutek ne dovoljevalo obstoja proste in neodvisne države kot je Srbija, ki leži prav sredi pota iz Berlina in Dunaja v Solun in Carigrad. Razventega pa nista Avstrija in Ogrska nikdar izpolnili obljub, danih slovanskim narodom. O tem je nepotrebno govoriti in Srbija sama je doživela najhujša razočaranja pri pogajanjih z avstrijskimi diplomati. Tako je prišlo, da je zavrnila Srbija vse ponudbe glede sklepanja separatnega miru. Razočaranje cesarja je bilo veliko, ker je bil prepričan, da bo sprejela Srbija njegove ponudbe. V strahu, da bi Srbi in Črnogorei ne udri i v Bosno in Hercegovino ali pa eelo v bogate pokrajine Sirmije in Slavonije tor zanetili ustajo v jugoslovanskih pokrajinah Avstrije in Ogrske, se je konečno sklenilo, da se odpošlje tretjo invazijsko armado, ki naj bi — pomešana z nemškimi četami — držala Srbe nazaj. Sredi januarja smo čitali. da prihajajo v Avstrijo nemške čete iz Bavarske, ki naj bi ojačile avstrijsko armado. Ta nova avstro-nemška armada je baje brojila 400.000 mož ter je bila razpostavljena na severni meji Srbije in ne kot prvi dve v glavnem na severozapadnem koncu Srbije. Vsled dolgotrajne neaktivnosti te nove avstro-nemške armade pa so imeli Srbi časa, da si odpočijejo in okrepe svoje razredčene vrste; da izpopolnijo svoje zaloge munieije da se izurijo v ravnanju z zaplenjenimi avstrijskimi topovi vsake vrste in vsake velikosti. z mu niči jo vred. Z eno besedo, da se strašno pripravijo na to tretjo veliko skušnjo, ki je ogrožala te občudovanja vredne junake. I soda dvanajst milijonov Jugoslovanov, — ne oziraje se na Bulgare — leži sedaj v rokah Srbije. Ali se jim bo tudi tretjič posrečilo ne le zadržati tega nepokoj-nega in krviželjnega sovražnika, temveč mu eelo zadati poraz ter na ta način ustvariti jugoslovanski narod, sestavljen iz treh narodov. Slovencev. Hrvatov in Srbov? Ali bo pa Srbija premagana in uničena kot si želita Avstrija in Nemčija ter bodo za vedno pokopane vse sanje južnih Slovanov? Srbska zmaga pomeni mir v tem koncu sveta, nje poraz pa triumf krivice in nepokoja. Pa če zmagajo Srbi ali ne — in mi smo polni upanja, da bodo zmagali — spomin na njih slavo ne bo izginil v vekih, dokler živi en Srb m en Jugoslovan v tem nehvaležnem svetu južno-iztočne Evrope. Raznoterosti. Ruai in Nemci proti skupnemu sovražniku. Neki ruski vojak piše: Zašel sem bil v gozd. Tam sem srečal nekega nemškega vojaka, ki se je je tudi izgubil. Dogovorila sva se. da skupno poiščeva pot iz šume. Hodila sva dolgo.več kilometrov, ne da bi bila našla pravo pot. Legla sva pod neko a na predsednika porotnega porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se n« bode ziralo Društveno glasilo: "GLAS NARODA". Članom in odbornikom krajevnih društev v naznanje! Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU. Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote. Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno. Uredništvo G. N. Po maturi. Fran Albrecht. Izidor Plahuta je stal na pragu gu domače hiše in se je z utrujenim. kalnim očesom razgledoval preko ulice. Njegovo mlado, dvajsetletno tel oje bilo narahlo upognjeno. njegov obraz nclep in siv. s presojno nadabn jenitni rdečimi progami. Pod očmi dvoje višnjevih kolobarjev, kakor od preču-tih noči. Predpoldansko julijsko solnee je ozlatilo vso ulico, ogledovalo se v zamazani vodi. ki se je nabrala vrh kanala ter se utrinjalo v' |Kilumitih oknih enonadstrop-1 nih. kričeče barvanih hiš. Zrak je bil svež. a že je z vedrega, brez-oblačncgu neba padala dušeča so pariea julijskega poldneva. "Kaj sem neki pričakoval? te bi prišel tudi po tisoč letih tu' sem, pa hi s<» prav nič ne izpre-1 menilo.. Mogoče, da je celo lepše tako", je pomislil mladi fant na pragu in tilt nasmeh je obkrožil njegove rdeče, tanke ustnice. — "Le solnee, solnee*' je sanjaril —■ "edino solnee je dobro in posije tudi v ta naš revni kraj. Prav tako lepo in neoskrunjeno pozdravi to blatno v'ieo. kakor bleščeča in bogata mesta tam zunaj. Tu pred hišo je kup gnoja, tam sredi uliee kalna mlakuža — n kamor pade njegov zlati poljub, je vse zlato. Solnee, ti dobri Bog!" ln smehljal se je zase in šel po ulici navzgor. Na ogalu je stal med vrati suhi rdečenosi čevljar iu je z vodenimi očmi mežikal v »olnce. Plahuta ga je pozdravil. — Dober dan, mu je odzdravil čevljar. Kaj si pa spet prišel domov, no? ga je vprašal s hripa-vim, nekoliko osumim glasom in mu podal roko. — Prišel sem, mu je odvrnil fant kratko. —- Koliko časa pa ostaneš zdaj doma T I)va meseca, tri? — Ne vem še. — Ne.... To se pravi, v Ljubljano ne pojdem več. Končal sem. maturo sem napravil. — Maturo si napravil, glej. glej! Da, spominjam se, zadnjič mi je pravil tvoj oče. Prav vesel je bil. Zdaj lahko zavriskaš. fant! — Da, zdaj lahgo zavriskam. je ponovil Plahuta in pogledal v tla Čevljar je besedičil dalje. • JTSUAM cAvsunr inaction 1 — Italijanski kralj Viktor Emanuel. — General Cadorna. — Italijanska kavalerija na vajah. tla oči in tako hitel, skoro bežal,' preko tr«ra in široke, svetle e»-ste.i plah iu ponižen, kakor da ga je te, svoje lastne neznatnosti sram pred ljudmi. Ljudje, ki so ga sreča val i in' poznali, so hiteli ravnodušno iu brezbrižno mimo njega: med drugimi, ki ga niso poznali, pa je ob-[ stal marsikdo in se začuden za tre-liotck ozrl za njim. Tisti Plahu-tov študent!" je začni nenadoma za sabo glasne, tuje besede. Naj-brže se je dvoje ljudi pogovarjalo o njem. Ves je zardel v obraz: ni obrnil glave, temveč jo je še, glob-j Ije povesil na prsi in bežal. Preko klanca je prišel na r«\v-j — Tri leta v lemenat in si gospod ! Kaj pa to — tri leta? Eh, tam si preskrbljen z vsem. Očetu ne bo treba več dajati in tožiti: — "Toliko me stane, ta prokleti fant!".... Kaj pa bi se tudi u-kvarjal. ko ni nič! Jaz šivam in krpam, krpam in šivam — a nimam ga. nimam bora počenega.. Vse mi vzame žena. kar pa ostane. ali morem jaz zato, če mi zdr-či vse po grlu?.... Denar je o-krogel, fant. Plahuta se je nasmehnil prisiljeno. prijel za klobuk, lioteč končati pogovor, a čevljar ga je pri-držal. — Tak majhno še počakaj vendar ! Kam se ti neki mudi, da si tako nestrpen, je silil vanj. — Veš. zdaj imam namreč dva nova fanta. »Iva prav brihtna---- Peljal ga je v vežo, kjer sta v kotu za durmi kraj okrogle mizice s čevljarskim orodjem sedela no malih nizkih okroglih stolcih dva dečka v sivih, s smolo zamazanih predpasnikih in vbadala in razbijala. Vsekrižem krog njiju so ležali v neredu stari čevlii. obnošeni čižmi. nizki, in visoki, za moške, ženske in otroke. — Kadar ti bo dolgčas, je nadaljeval mojster, pa se oglasi tako mimogrede., kakor prejšnje čase, saj veš! Se bomo spet pogovorili, kako se gode reči tam v velikem svetu, ki si nam jih vča- razlagal.... soci — jal — iz. . Pogledal je nenadoma ves prestrašen okrog sebe, obmolknil, sključil se vase in sedel na tref ji prazni stolec kraj mizice, kjer sta krpala in razbijala dečka. — Pridem, pridem, gotovo se zglasira.... je mehanično ponavljal Plahuta ter odšel. Med vrati ■ie je okrenil in za trenotek razločil širok, ves napihnjen obraz z malimi ostudnimi očmi tolste ženske. "Če bi prišel tudi po tisoč letih tu sem. pa bi se prav nič ne izpre-menilo", si je dejal zopet in obdal na koncu ulice. ''Mogoče je lepše tako, a boljše ni.___" Njegov obraz je bil trd in siv, brez muhljaja, v očeh je žarelo pritajeno sovraštvo, ko je gledal jk» u-lici nizdol. "Tam sirotišnica, tam gostilna, tu čevljar, ta dobrodušni >ocijalist ki ga je strah pred ženo in me navdušuje za lemenat.. iaj gre k vragu vse l*1 Nasmehnil se je trudno in raztreseno, sklonil glavo med rame ni, upognil tilnik in hrbet, vprl / no belo cesto, kjer so se na obeh straneh bleščale v solneu bele eno in dvonadstropne meščanske hiše. od tam je zavil v stransko ulico in je s počasnim umerjenim korakom stopal dalje. Pred vrati male prodajalne je obstal, pogledal raztreseno krog sebe, napravil ne-i kaj korakov, kot da premišljuje, bi li vstopil ali ne. Že je prijel za kljuko, stopil z eno nogo na prag, prijel za klobuk iu izpustil kljuko. Obrnil se je in šel. Po par korakih se je povrnil in spet postal, j Ali bi vstopil ali ne?.... Šel jej naprej, nazaj — potem se je kakor v zadregi odkašljal in je z br-zimi koraki stopal po ozki, vijugasti ulici iz mesta. Pot se je bočila, ko je pustil mesto za seboj. Nič več hiš. tistih bahatih kmetsko-meščanskih palač, le tam gori na griču je pozdravljal, kakor zalit od zelenja, mal. napol zapuščen in napol raz-pal gradič. Za njim je ležalo polje, valoviti travniki, posejani s sadnim drevjem, ločeni drug od drugega z naravnimi, gosto zaraslimi mejami, v ozadju pa je tvoril polkrog temen, zelenožolt gozd. Plahuta je sedel na klop kraj peščene steze, ki se je vila na obronku travnikov -iz gradiča v gozd, ter čakal. Nad njim je šepetala stara, gostovejna lipa svoje sladkodehteče besede. V pogledu mladega fanta je sijal nemiren, vlažen blesk, ki je razodeval nestrpno pričakovanje. In tako je zdel nepremično zroč predse, ne da bi trenil z očesom, ne da bi se ganil s telesom. Nenadoma pa je vzdrgetal, nagnil glavo, prisluhnil in se takoj hlastno dvignil. Pozdravil je s širokim vzma-hom roke. Preti njim se je smehljal zardel obraz mladenke. Samo ta obraz, bel in čist, brez pege, kakor izumit v rosi, obdan od trdih, kostanjevih las, je videl Plahuta, ko je nudil svojo roko v pozdrav. — Oestittim vam, gospod Plahuta ! je dejal tih, drhteč, zasop-Ijen ženski glas. — Kaj bi! je zamahnil on z roko po zraku. — Sicer pa vam lepa hvala----Zdi se mi, da ste nekoliko zrastli.... je pristavil hitro, preletel z očmi njeno visoko postavo in zardel in umolknil. Mladenka se je zasmejala, pogledala vanj, zardela tudi ona in povesila oči. Tako sta stala drug proti drugemu obrnjena, oba zardela, s povešenimi očmi, brez besed. B — Leto dni vas ni bilo v Kotlič- je, je pričela nenadoma devojka in •rledala preko zelenih travnikov. — Ne hodite radi domov. Obljubili ste mi lani. da pridete o Božiču.... za Veliko noč — ni vas bilo.... Jaz sem vedno mislila. da pridete. — Torej mi oprostite, gospodična Roza. Zdaj mi je zares hudo. ker sem prelomil besedo. — In obljubili ste mi pisati____ — Ali niste prejeli? Pisal sem. — Res, krasno, velikanska ko-respodenea to. cela razglednica. Ali. vi. ko bi vas človek ne poznal! Obljubili ste tudi, da mi hočete vse popisati: kako živite, kaj premišljujete, berete, delate — vse. vse. In kaj ste napisali? "Lepo pozdravljam'' — drugega nič! Ah vi!----In meni se tako hoče pisati, se jc tako hotelo.... Jaz bi vedno pisala pisma, krasna pisma, da bi vriskali in jokali, ko bi ji čitali! Povedala bi vam, kako je lepo na svetu včasi, kako grdo drugič, kadar je dež in sneg 1 in so ljudje žalostni, ln vam ni i nič žal, nič žal? ga je pogledala vprašaje v oči in se zasmejala z zvonkim, neskrbnim smehom. Plahuta je povesil glavo in odgovoril z monotonim, brezzvonč-n i m glasom: — Zal mi je, a jaz----jaz nisem hotel pisati.... — Saj vem, da niste hoteli, je vzkliknila mladenka, vsa žareča od smeha, začuvši otožni, elegič-ui odgovor Plahutov. — Ne bodite sentimentalni! A kako. kako ste dejali?.... O, vi! Niste — hoteli?----Zakaj, čemu?____Mo^li bi se vendar lepo zlagati; takole na primer: "preobložen sem bil z delom", gospodična, oprostite, res popolnoma nemogoče".... ali kaj podobnega, karkoli! Vi pa: "Nisem hotel---- jaz.*... jaz nisem hotel----" A zakaj, zakaj niste — hoteli? je vprašala s poudarkom in mu pogledala pozorno v oči. — Zakaj nisem hotel pisati ? Moj Bog! Zato____ zato pač, ker____ ker sem---- oprostite, gospodična, tako sem bil preobložen. — Obmolknil je, še predno se je docela zavedel, ker glasen, predrzen smeh mladenke nm je bušil na uho. Nato se je jel smejati tudi on sam z odkritim, naivnim smehom. — Ze dobro, pustiva to! Ha-ha.... je med smehom govorila Roza. — Idiva, idiva, tam je gozd! Tam je senca in hlad in drevje šumi.... tam je lepo! Vi pa pripoveduje, ne smete molčati, drugače pa sem res huda na Vas!" — Kaj pa naj vam pripovedujem lepega? — Kar hočete, vse me zanima. Pripovedujte lia priliko, kako ste delali maturo. Včasi ste znali za bavno pripovedavti. — Maturo sem delal z raztrganimi čevlji.... — Ta—ako? Z raztrganimi —? — Čevlji, da, gospodična. Vmi-slite se v to harmonijo: salonska suknja, črna kravata in — raztrgani čevlji____ Smešno, ali n^? In nadzornik, strog in resen, zre skozi očala in si misli' "Ta člo I vek ima raztrgane čevlje." — Ali mene, glejte, to vse ni prav nic ženiralo! Nasprotno, ce- lo prav veselo in lahko mi je bilo pri srcu. Naj me le ogleduje in O-eenjuje s temi svojimi karajočimi očmi — saj ne bo klasificiral mojih raztrganih čevljev, si mislim, in odgovarjal sem, kar sem vedel in znal. in vse je šlo po sreči. Tako sem prestal maturo. — Tako ste prestali maturo — kako komično! Ali ni bil nič strog nadzornik ? — Ne vem, če je bil. Drugega ne vem, da me je grdo gledal in da je imel veliko, debelo srebrno verižico. — Grdo vas je gledal? — Grdo in hudo me je gledal, pa menda ni bil zloben človek. Samo moji raztrgani čevlji mu pa najbrže niso prijali posebno.. Saj veste: matura in raztrgani čevlji — profanaeija! Zasmejala sta se oba in stopala z mladimi, spočitimi koraki po srebrni stezi, zasenčeni z grmičevjem ni dračjem. Dospela sta na rob gozda, odkoder se je odprla vsa pestra panorama prirodne lepote pred zadivljcuimi očmi teh dveh mladih ljudi. Bil je divoten razgled! Mestece s svojimi belimi hišami in cerkvami, obdano ou temnečih se gozdov; planine, v sivem, jeklenem blesku, v ozadju; v njih podnožju raztresene vasi. zapuščene in osamljene, a na desni proti jugu, kakor zelena reka, zibajoča se v rahlem vetru, odprta valovita plan, z griči in eerkvi-•ami, travniki in gozdiči in poji.. In zgoraj, preko vsega, neoskrunjena jasnina nebesa, kakor pogrled nedolžne device. Obstala sta kot vkopana in zrla predse, oba nenadoma resna in tiha, kakor da se jima je v trenot-ku petrgala nit živahnega razgovora. — Roza je bila sedemnajstletno dekletce z rjavimi, jasnočistimi očmi, v katerih je odsevala v hipih notranjega razburjenja vsa njena naivna, mladostno neizzore-la duša. Njen obraz je bil fin in bel, s pravilnimi črtami, ne previsokim čelom, z izrazito, nekoliko preveliko brado. Stas njen, ne-visok. a močan in širok, v oprsju in plečah nenavadno razvit, je iz-dihaval zgolj zdravje in moč. A imela je roke, čuda bele in mehke roke, tako neskončno male. da so bile, stisnjene v pesti, kakor dvoje mladih, negodnih golobic.. In kar je glavno -. bila je dekle, ki je umela pomen trenotka v življenju in je zato znala biti vesela in žalostna, razigrana in resnično obupana, kakor je nanesel pač slučaj in kakor je naklonila usoda : znala je živeti z drugimi, morebiti celo za druge. Zato je ugajala in je njena bližina vlivala simpatijo in zaupanje vanjo. (Pride še.) Največja vojaška bolnica sveta. bo stala v čeških Pardubicah. Bolnica sestoji iz 198 paviljonov, — v katerih je nastavljenih 370 zdravnikov in 500 služabnikov ter pomočnikov. Bolniških strežnic i-tna bolnica nad 1000. Ravnokar so dogradili zadnje paviljone in bolniea bo skoraj izročena svojemu natnenu. ^CENIK KNJIG katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. ^ 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T. MOLITVAM 1X1: Duhovni boj — Evangeljska zakladnica — Gospod usli.ši mojo molitev z posebno velikimi črkami $1 Ključ nebeških vrat — Jezus in Marija — Marija Varbinja — Marija Kraljica -— Marija Kraljica, elegantno vezana $1 Pot k Bogu, v šagrin vezano Rajski Glasovi — Rajski Glasovi, elegantno vezano — Rajski Glasovi, v slonovo kost vezano Sv. Ura. elegantno vezano $1 Sv. Ura, v slonovo kost vezano $.1 Skrbi za dušo — Skrbi za dušo, elegantno vezano $1 Nebesa naš dom, elegantno vezano $1 Vrtec nebeški — POUČNE KM 711*: Abecednik slovenski, 74« an —.25 Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan «—.50 Angleško-slovenski in slo- vensko-angieški slovar —.40 Berilo prvo, vezano —.30 Berilo drugo, vezano «—.40 Berilo tretje, vezano —.40 Cerkvena zgodovina —.70 Dobra kuharica, vezano $3.00 DomaČi zdravnik, vezan —.75 Domači živinozdravnik —.50 Evangelij —.50 Fizika 1. in 2. del —.45 Hitri racunar, vezano —.40 Navodilo za spisovanje raznih pisem —.70 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del po —.50 Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano $1.20 Občna zgodovina $4.00 Desmariea, nagrobnice $1.00 Poljedelstvo —.50 °opolni nauk o čebelarstvu, vezan $1.00 Postrežba bolnikom —.20 Pouk zaročencem, vezan —.70 Prva nemška vadnica •—.35 ^adjereja v pogovorili —.25 Schimpffov nemško-sloven- ski slovar $1.20 Schimpffov slovensko-nem- ški slovar $1.20 Slovenski pravnik $2.00 "Slovar slovensko - nemški (Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00 Slovenska Slovnica, vez. $1.25 Slovenska pesmarica 1. in 2. zvezek po —.60 Slovensko- angleška slovnica, vez. $1.00 Spisovnik ljubavnih pisem —.40 3pretna kuharica, broeir. —.80 Trtna u5 in trtoreja —.40 CTmna živinoreja —.50 Umni kmetovalec —.50 Zgodbe sv. pisma, vez. »—.50 ?irovnik, narodne pesmi, 1., 2. iu 3. zvezek, vez., po —.50 Ivan Resnicoljub 00 lzanami, mala Japonka 50 Izidor, pobožni kmet Jama nad Dobru&o 00 J Jaromil ,")0 Jeruzalemski romar —.4 .40 J Kristusovo življenje in smrt .00 vezano GO Krištof Kolumb Križana umiljenost .20 Kaj se je Makaru sanjalo T .20 Lažnjivi Kljukec .50 1/eban, 100 beril Lepa Vida (Cankar) .110 Maksimilijan 1. Marija, hči polkova —20 .20 Mati, sccijalen roman. $1JOO .20 Malomestne tradicije —.25 Mir Božji _.70 .20 Miki ova Zala —.35 .(JO Mirko Poštenjakov!« —.20 Na divjem zapadn, ves. —.60 .20 Na indijskih otokih —.30 ! Na jdenček —.20 20 Na jutrovem —.36 40 Na krivih potih —.30 Na različnih potih .—.20 Narodne pripovesti, 1M S. in 3. zvezek po —.20 Naseljenci —.26 Na valovih južnega morja —.15 Nesrečnica t—.29 Nezgodan a Palavann —.20 Nikolaj Zrinski (_.20 O jetiki —.15 Odkritje Amerike, vez. —.80 Pasjeglavei $1.00 Prihajač —.30 Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčevem Grogi —.20 Prst božji —.20 Pariški zlatar —.28 Randevouz —.25 Revolucija na Portugalskem —20 Senila —15 Simon Gregorčiča poezije —.45 Stanley v Afriki —JN Strahovalci dveh kron, 2 » zvezka $1.60 Sherlock Holmes, 3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Sveta noč —.20 Sreeolovec ;—.20 Strah na Sokolskem gradu, 100 zvezkov $5.00 Strelec —.20 Sanjska knjiga, velika —.30 Slovenski saljivee —.35 Štiri povesti —.20 Tegetthof — .28 Turki pred Dunajem —.30 Trije rodovi —.50 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85 Zlate jagode, vez. —.30 Življenjepis Simon Gregorčiča —.58 Življenja trnjeva pot —.30 Znamenje štirih —.30 Za kruhom —.20 Z ognjem in mečem, 7 zvez. $2.00 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa —.71 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite Bvoje sovražnike —.28 2. zv. Maron, krščanski deček —.29 4. zv. Praški judek —.20 6. zv. A rumu g an, sin indijskega kneza 7. zv. Sultanovi sužnji 8. zv. Tri indijanske povesti 9. zv. Kraljičin nečak 10. zv. Zvesti sin 11. zv. Bdeča in bela vrtnica 12. zv. Korejska brata 13. zv. Boj in zmaga 14. zv. Prisega huronskega glavarja 15. zv. Angelj sužnjev 16. zv. Zlatokopi 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev 18. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev 19. zv. Mlada mornarja * TALIJA; Zbirka gredaliških Iger. ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE: Avstrijska ekspedicija >—.20 Baron Trenk —.20 Belgrajski biser —.20 Beneška vedeževalka —.20 Bitka pri Visu —.30 Bodi svoje sreče kovač —.30 Boj za pravico —.40 Boj s prirodo —.15 Božični darovi —.15 Burska vojska —J25 Cerkvica na skali ■—.15 Cesar Jožef II. —20 Ciganova osveta —.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Človek in pol (Cankar) $1.00 Cvetke —.20 Don Kižot —.20 Dobrota in hvaležnost —.60 Gvstahija dobra hči —.20 Pabiola —.35 George Stephenson, oče železnic —.20 Grizelda —.10 Grof Radecky —.20 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hirlanda, —.20 Hildegarda —20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po ■—.20 Hustrovani vodnik po Gorenjskem •—.20 Izlet ▼ Carigrad —.20 Opomba: Naročilom je prilož iti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poitn ih znamkah. Poštnina je pri vseh _____- . - - i .---------—, ^ —^9 —.25 ■—.38 —.30 —.30 —.38 —.30 —.30 —.30 —.30 —.30 —.30 .29 .30 Brat sokol —.29 Cigani —.40 Dobro došli >-.20 Doktor Hribar —JO Dve tašči —.20 Pri pušcavniku —.20 Pntifarka •—.28 Raztresenca —J8 Starinarica i-M V medenih dneh —Ji Zupanova Micka i—JO iNOVICE IZ STARE DOMOVINE. KRANJSKO. I Spoznan za nesposobnega. GLAS NARODA. 25. MAJA, 1915. Rus pa se je branil vrniti se k svojim. Tako dobro kakor danes, je rekel, se mu še v eelem življenju ni godilo in zato da lioee pri nas ostati. Se na misel da Jim ne pri- Bil sem •zdel kakor Dobrunjt* pri Ljublja- "ien posestnik Daniel Segina. n. sta Borskov v samarski Ker se mu pa rana ni zacelila, bil i j i. — Bernard Potokar iz Je Pr> superarbitriranju spoznan pošta št. Vid pri Zati- 711 nesposobnega za nadaljno čr-v mestu Čistopolje, ka/.an- \ no-vojniško službovanje in je bil i . -------° - uMrtu. jia linsei ud ji ruskega ujetništva so se 0-'Adlrfi* poročajo; Dne 25. iiovem- ^ poiskati svoje ljudi i dolenjski vojaki: -Josip bra j«- bil na južnem bojišču ra- g-inDopjs se mi je z t * _____' ____z i ' -VI" II Ihti utiw nn^iicimV ne, da je letu svoje starosti. Pokojna je bill <1 Itn sov ujet. — I/. Stopič po-jla soproga občespoštovanega po-"«ijo: i/, n is k »'ga ujetništva se Cestnika Martina Colariča iz Sli-o^hisil Janez šlekovee s slede-j nove pri Kostanjevici. Odkar je Orlov, gutn-rnija Vac- kidala posestvo sinu, je živela pri >J«> }£a lin ca rt o 12. mar Radove > karto, odgovi že naznanil, da sem ujet, namreč na 27. avgusta in obenem tudi ranjen. Drugega nimam kaj pisati, kakor da sem sedaj zdrav. Si- dr. Pavel Avramovič. — Srebrno hrabrost no svetinjo 1. razretla praporščaki: Vladimir Vaulnik in Konrad Simnič 17. pešpolka, Ivan Žorž in kadet Al-bert Trt ni k 27. pešpolka, kadet Fran Dečko 47. pešpolka in pra-poščak Fran Tavčar 7. top. polka. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste praporščak Henrik Rauch iu Hugo Schauta 17. pešpolka.— Duh. zaslužni križ 2. razreda na belo-rdečem traku vojaški kurat 27. domobr. pešpolka dr. Fr. Walla nd. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne kolajne: narednik 17. pešpolka Josip Klemenčič, ognjičar 7. polj. top. jK>lka Fran Zalokar. računski podčastnik 27. pešpolka Rudolf Luka n, rač. podčastnik 5. •drag. polka Fran Domanjko, rač. podčastnik 27. pešpolka Ferdinand Marko, višji polkovni mojster U. gor. top. polka Josip La-pornik. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste pri 17. pešpolku četovodja Fran Starec, poddesetnik Fran Leveč, orožnik Fran Lobe, desetnik Anton Štimec, narednik Anton Adamič, četovodja Anton Marincel iu Ivan Osvald, desetnika Ivan Logar in Ivan Rodič, poddesetnik Fran Prosen. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. razre-oberček; orožni moj sfer Bernard Zupanec, prideljen 100. pe«polku. Iz uradnih izkazov izgub najdemo naslednje dolenjske vojake IV. peipolka: Adamič Anton. 4. stotnija. Ribnica, ujet; Brule Iv., 3. stotnija. Velike I^ašče, mrtev; Hnfovsr Josip, :{. stotnija, Bučka, ramjen; Huč Alojzij, 4. stotnija, Trebnje, mrtev; Novak Fran, 1. Ktotnija, lyuzarje, ranjen; Svetec Ludvik. 2. stotnija, Preserje, mrtev ; Verderber Ivan, 3. stotnija, Kočevja, oiirtev. iti je dosegel starost Dolenčevi 7:t let. Denar oziroma denarne nakaz- , .. . , , .i nice je hotela delati novomeška Vojaški zasluzili' , .. , . ... J . , , I občina vsled prevelikega pomanj- meščausko šole 131etni Anton Ar-nejčič in 14letni Ivan Erjavičnik neznano kam. Bojda so ju videli na 'Pohorju. Vlom. I/. Žetal pri Rogatcu poročajo. da je vlomil nekdo v pisarno tamkajšnje posojilnice. Poskušal je odpreti železno blagajno. v kateri se je nahajalo okrog 2000 kron gotovine, pa se mu ni posrečilo. Zarcčil se je Jožef Podgoršek, gostilničar in veleposestnik v Št. Jurju ob ijuž. žel., z Minko Kuko-vič vulgo Šusterič iz Teharjev. KOROŠKO. Vojna žrtev. Dne 21. aprila je umrl v rezervni bolnišnici št. 2 v Celovcu četovodja 7. pešpolka Jožef Meier, oženjen, star 28 let, doma v St. Jurju ob jezeru. Podlegel je tuberkulozi. Mrliški prevoz. V Oloinueii na Moravskem je umrl dne L oktobra na griži poddesetnik 7. pešpolka Viktor Olina. Truplo so izkopali in prepeljali v Celovec, kjer je bil pokopan z vojaškimi čast.mi. Rajni je bil star 23 let. Vojaški Službi sta se hotela odtegniti Tomaž Bergner, infante-rist, pristojen v Št. Salvator, roj. 1. 1890., iu Boštjan Kemegger, iu-fanterist, roj. 1. I8f>2. v Št. Jurju ob jezeru. Zdaj iju išče vojaška oblast. V rezervno bolnišnico štev. 2 v Celovcu so bili sprejeti infanteri-sti od 7. pešpolka Jožef Kohler. Jurij Wieser, Pavel Offner in Mihael Rauchensteiner, od polj. lov. bataljona št. 8 lovec Fran Cast. Izpred sodišča. Celovško kazensko sodišče je mlinarja Simona Seebacherja obsodilo na 20 K globe, oziroma dva dni zapora, ker je prodajal iz plesnjive moke napravljen kruh, ki je bil izvidu izvedencev zdravju škodljiv in je lahko povzročil različne črevesne bolezni. Vrh tega se je Seebaeher-ju zaplenil slabi kruh. Obtožbe radi prodaje plesnjive moke in koruze je bil Seebacher oproščen, proti tej razsodbi se je državni pravdnik pritožil in vzklicno sodišče je Seebacherja obsodilo na 30 K globe ali tri dni zapora in na zaplenitev 227 vreč moke v skupni teži 18.160 kilogramov. Pobegnila sta iz celovške norišnice Robert Kuhnel, star 45 let, pristojen v Celovec, in Albin Ma-ier, star 42 let. pristojen v Krasto. Iz peštne službe. Poštni ofieiant Fran Papež v Beljaku je bil imenovan za poštarja v prvem plačilnem razredu v Rablju. Poštna aspirantinja Marija Zwick je dobila mesto poštne ekspeditorice pri pošti v Flattach. Celovška gimnazija se seli že v tretjič. Nekaj časa so imeli gimnazijci šolo v realki, potem v nemškem dijaškem domu in sedaj se gimnazija preseli na učiteljišče. PRIMORSKO. V srbskem ujetništvu v Skoplju se nahaja Joižef Fegic, uradnik "Goriške zveze". Bil je nevarno obolel na legarju. Njegova žena ni dolgo dobila o njem nobenega poročila, a sedaj ji je sporočil, da ga odpeljejo kmalu v Bel grad. General Danki. "Goriški list" opozarja na dejstvo, da je bil general Viktor Danki svoj čas dijak goriške gimnazije. Leta 1865. je bil v prvi gimnaziji v I. oddelku. 4 ploh ni poznal, ker JRjRojen je bil v Vidmu, ker stoji se v svojem.življenju ni videl. Bil. tam "iz Vidma". Za 1. 1866. ni j- tako lačen, da je vse pogoltnil šolskega izvestja. L. 1867. je bil Viktor Danki v III. šoli in 1. 1868. kanja drobiža. Vse je bilo že pripravljeno, le dovoljenja naj kom -petentiiejie strani še ni bilo. Vlada pa konečno iz gotovih razlogov ni dala ?.a to podjetje potrebnega dovoljenja. Denarja z novomeški ni kurzom torej ni, pač pa bo novomeška kronika morala objektivno poročati, da so se v vojnem letu 1915. tudi novomeški občinski očetje bavili s to mislijo, da bi po svojih skromnih močeh odpravili vsaj pomanjkanje drobnega denarja. Dobro kaže. Iz Adlešič poročajo: Strni so pri nas dobro prezi-mile in kažejo večinoma lepo. ŠTAJERSKO. Pogrešajo ga. Iz Gornjega grada se poroča: Naš rojak Ferdo Ceplak, c. in kr. rezervni poročnik bos.-herceg. polka št. 4. je bil pri pregledu po težkih bojih pogrešan. Bil je že četrti mesec na bojišču. 900 mož pri vojakih. Tz škofje vasi pri Vojniku poročajo, da je bilo doslej iz te velike občine poklicanih k vojakom okrog 900 mož in mladeničev. Padel je. Iz Slovenske Bistrice poročajo, da je v karpatskih bojih padel nadporočuik Anton Feigl. Z bojišča. Neki stotnik, ki se bori v Karpatih, je pisal svojim domačim v Gradcu pismo, v katerem pravi o velikonočnem pozdravu Rusov: Približno ob poldva-najstih dopoldne je prišel iz sovražne postojanke neki Rus z vzdignjenimi rokami. V eni roki je imel nekaj belega. Nesel je sveženj. "Z gospodom poveljnikom hočem govoriti!" je rekel po ruski. Pripeljali so mi moža. "Lep pozdrav od mojega kapitana, želi gospodu stotniku veselo Veliko noč in pošilja to-le." S temi besedami mi je Rus oddal sveženj in neki listek. V svežnju je bil kos velikonočnega kruha in tri rdeče barvana jajca. Razvil sem listič, na katerem je bil v popolnoma pravilni nemščini zapisan ta-le pozdrav: "Slava bodi Bogu na višavah! Blagoslovljen velikonočni praznik in božji blagoslov! Velikonočni pozdrav pošiljamo vam vojnim tovarišem! Daj Bog. da bi se v miru mogli pozdraviti kot vrli tovariši!" Rus, ki je prinesel poslano, se je tresel na vsem životu. Dal sem mu sira, kruha, suhopja, vina, čaja in čokolade. Čokolade sploh ni poznal, ker je Mandič smrt none varno bolan. Ko je bil še pri zavesti, je rekel: Zal (mi je, da sedaj umiram, ne da bi (videl usodo svojega dragega ljudstva v Istri. — Izguba Mandiča bo za Istro zelo velika, j Nesreča. 641etna Ana Valas iz Bovca je na. potu v Trbiž sedla na j voz. ki navadno vozi pivo. Blizu 'gostilne Zlatorog so se konji spla-[šili in s sodi vred j° padla na tla 'tudi omenjena žena in se >ako po-jbila. da je v bolnišnici v Trbižu umrla. I V vojaški upravi. Težaški listi 'poročajo iz Pulja: C. kr. okrajno glavarstvo je objavilo razglas, ki postavlja občinska podjetja mesta Pulj, to je plinarno, elektrarno in vodovod, v vojaško upravo, ki ji na čeluje c. in kr. kapitan Teodor Skerl pl. Schmidtheim. Delavci in uradniki imajo v vsakem slučaju, ki bi se pripetil, ostati na svojem mestu, oziroma v službi, v kolikor že niso prekoračili 50ga leta starosti, ter so podrejeni vojnemu sodišču. Kot znak bodo nosili čr-no-rumene trakove na rokavih. HRVATSKO. Umrl je v Jaški dr. Gustav Gaj. izdajatelj spiritističnega glasila "Novo Sunce". Policijska ura. Krčm*1 so v Kari oven otvorjene do 8. zvečer, gostilne do 11. in kavarne do 12. ponoči. Tedaj nastane v mestu popoln mir. Prizor iz vojne« SLUŽBO IŠČE Slovenska, stara 19 let, želi službo za pomoč v kuhinji, v mestu ali na deželi, proti mesečni plači +"20 do $30. Zglasiti se je pri: Ella Svetlin, c o R. Slabanja, 208-210 E. 6. St.. New York. N.Y. Rad bi izvedel za naslove vseh prijateljev, ki smo lansko leto skupaj delali v šumi v Black Mountains v državi North Carolina. Prosim, da se mi oglasite in pošljete svoje naslove, ker bi si rad z vami dopisoval. — Joseph Kollman. Mountain St.. Ashe vi lie, X. C. (24-26—5) kakor volk. Potem mi je poljubil roke. Njegova obleka je bila raztrgana in zdelana. Čeravno infan-terist. je nosil staro črno topni-čarsko uniformo, pripovedoval je, da njegovi ljudje nimajo več česa obleči in da dobivajo le stare raztrgane uniforme. Potem mi je »poročil, da imajo Rusi malo mu-nieije in še manj živil, skoro nič v IV. Od takrat ni njegovega imena več v iz v est j ih, gotovo je zapustil takrat srednjo šolo in šel v kako vojaško učilnico. L. 1868. so bili v IV. gimnaziji z generalom Danklom sledeči še sedaj živi gospodje: c. kr. gimn. ravnatelj Ivan Kos, župnik v pokoju Fran Črv, ces. svetnik Ivan Mercina, kruha, redkokdaj meso in kaj' župnik Tvan Kos, nadučitelj v po-drugega sploh nimajo. Sestavil koju Josip Čopi, vikar v pokoju sem protidar, obstoječ iz gnjati. j Anton Bratina in dvorni svetnik sardin, čokolade, keksa, cigar, ci- v pokoju Alogzij Fabjan. garet in steklenico vino in sem' Smrtno nevarno bolan. Iz Trsta hotel to poslati po ruskem selu. poročajo, da je profesor Matko Četovodja 17. pešpolka. Jan. Oswald, piše: Krenili smo proti sovražniku in za vest, da gremo v boj. nas je prešinila z novimi močmi in novim pogumom. Pozabljeno je bilo trpljenje prejšnjega dne. šalili smo se. kakor bi šli ua svatbo. Bilo je jasno nedeljsko jutro in prvi solnčni žarki so se razlivali čez hribe. Imeli smo povelje sovražniku zapreti dolino: naša stotnija se je vspela na levo v breg, druge na desno. Naš oddelek, ua čelu mu gospod poročnik Fiali in gosp. praporščak Vede-nec, je moral iti kot prvi. da poišče sovražnika. Bili smo dobri volje in se šalili. Ko smo dognali sovražnika, smo se razprostrli v rojno črto. Komaj smo to izvedli, že nas je obsul ogenj od vseh strani. Razdalja med nami Tn Rusi je znašala 30 korakov. Po zraku je vr-šalo in bučalo. granate in šrapne-le so lomile drevesa, krogle iz pušk so žvižgale in padale na gosto kakor toča. Vnel se je boj na življenje in smrt. Stal sem za nekim drevesom, ki je bilo kakor ustvarjeno za boj: bilo je nekoliko upognjeno, da sem se lahko udobno naslonil nanje, zgoraj pa je imelo ob strani mogočni veji, med kateri sem položil puško in streljal, streljal! Gospod poročnik Fiala mi je podajal patrone. da je šlo še hitreje. Rusi so menili, da imamo na drevesu strojno puško, zato so naperili semkaj posebno hud ogenj ter se začeli v gručah vsipati proti nam. Naenkrat začujem levo od mene bolesten krik. Hotel sem iti na pomoč in skočil izza drevesa. Slišal sem še, ko mi je gospod poročnik zaklical: 'Ostani tukaj!' A bilo je prepozno. Ne vein, kako se je zgodilo: slišal sem samo strel in se zgrudil; nato sem sko čil pokonci in se ozrl po poročni ku — ni ga bilo več. Kaj je bile potem, ne veni. Zavedel sem se še le, ko me je našel eden mojih mož in začel iskati, kje sem ranjen Imel sem težko rano v trebuhu, ki sem jo pa, hvala Bogu. seda; že domala prebolel. V trpljenju in bolečinah me je tolažila zavest da sem storil svojo dolžnost. — Rad bi izvedel za naslov svojih dveh prijateljev FRANA PRIMOŽIČ in JANEZA RUGELJ. Obadva sta doma iz Vrha pri St. Rupertu in bivata nekje v Clevelandu, O. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za nju naslov, naj mi naznani, ali naj se sama javita. — Joseph Rasperger, P. O. Box 533, Thomas, W. Va. (25-27—5) Žel im naznaniti svojemu možu, doma iz Zarečja pri Ilirski Bistrici, da mi je deklica umrla. Prosim ga, da se mi oglasi, ker mu imam sporočiti še druge važnosti. Če ve kdo izmed roja kov in prijateljev za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, dobi $5 nagrade. — Ivana Janežič, 416 N. 8th St., Sheboygan, Wis. (24-25—5) NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Miehi-ganu. Wisconsinu in Minnesoti sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik. Mr. OTO PEŽDIR, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. I pravništvo "Glas Naroda". POZOR, SLOVENKE! Želim se seznaniti s Slovenko v starosti od 19 do 22 let. Ima in stalno delo, dobro plačo in $700 v gotovini. Na denar se ne oziram. Pišite in če mogoče priložite sliko. Jerne j Št urni, Box 46, Hewitts, N. C. (24-26—5) Rad bi izvedel z;t naslov rojaka JOHN BONČINA. Sedaj dela v Šumi nekje v West Virginiji. Ce kdo ve za njegov naslov, ga prosim, da ga mi javi. ali n:i.j se pa sam oglasi, ker mu imam poročati nekaj posebnega. — Joseph Kollman, 38 Mountain St.. Asheville, N. C. (24 26—5) VABILO na PLESNO IN ZABAVNO VESELICO, katero priredi društvo sv. Barbare postaja št. 10 v Thomas, W. Va., dne 3. junija na sv. Rešnjega Telesa dan v Mike Bulich-evi "dvorani, 2. St.. Thomas, W. Va. Vstopnina za možke 50č. ženske so vstopnine proste. Začetek veselice točno ob 4. uri popoldne. Na tej veselici bode igrala slovenska premogarska godba. Za izvrstno postrežbo bode dobro preskrbljeno. Tem potom vljudno vabimo vsa sosedna slovenska društva ter rojake in rojakinje iz okolice, da se te naše veselice poluoštevilno udeleže. Na svidenje dne 3. junija! (22-25—5)_Odbor. f slovensko-hmškl kolonij1. Ako Selite kupiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler Be na pr epričate, kakšna prilika se vam nudi ▼ efovenako-hrvaSki koloniji v okolici Ashlanda v državi Wisconsin. Ta kolo-n.ja obstaja sedaj ž« šesto leto ter je ▼ niej kupilo farme že 160 slovenskih in hrvaških družin. Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrvaških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemn našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to M majhnim denarjem. Pišite po naš list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje čitate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako želi kupiti farmo ali ne. Naslovite: Thi James W. 6ood Company Dep. 54 Ashland, Wis. OGLAS Cenjenim rojakom priporočam svoja Velika zaloga vina in žganja. MARIJA GRIUX Proda a belo vino po---...----...... 70c. gallon črno vino po................ 50c. Drožnik 4 gallone za .................... $11.00 Brinjevec 12 steklenic za................ S12.00 ,, 4 gallone (sodček) za.......... $15.00 y Za obilno naroCbo se piiporoča Marija Grill, 5308 St Clair Are., N. E., Cleveland, Ohia 1 DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA in CONKORD prodaja 1780-82 E. 28th St., Lorain? Ohio. CONCORD RDEČE VINO I CATAWBA BELO VINO 60c. galona. | 80c. galona. Te cem» veljajo od 25 zelo hitro 111 čisto obrijete in glavno je to, da se ne morete raniti. Najbolj v rabi so aparati, kot vidite na sliki, stane samo $1.00 s iioštui-no. V UCrl iisnjati skatlji je jHibu alarmu tudi ocU<-m najfinejših klin. ki so izdelane iz najboljšt-ga jekla. Denar pošljite po Postal Money Orderu ali gotov denar v registriranem pismu. Naroča se pri: Alois Adamič & Co., P. O. Box 1581, New York, N. Y. PIŠITE PO ILLSTROVAM CENIK! Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln državniki o knjigi Berte pL Suttner "Doli z orožjem!" Lev Nikolajevič Tolstoj je pisal; Knjigo sem z velikim užitkom prebral in v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga zelo vpliva ua človeka in obsega nobroj lepih misli____ Friderik pl. Bocienstedt: Odkar je umria mailama Stael nI bUo na svetu tako slavne pisatelji<-e kot je Suttnerjeva. Prof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanjega časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da se bližajo človeštvu boljši časi. Kratkomalo: zelo dobra knji£*u Dr. Lnd. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach in sem bral knjigo z naslovom "Doli z orožjem !T* Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma in sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. AU bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jib kdaj bral.... C. Neumann Hofer: — To je najboljša knjiga, kar so Jih spi- ■ali ljudje, ki se borijo za svetovni mir____ Hans Land (na shodu, katerega je imel leta 1S00 v Berlinu) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval jo bom. Vsakemu jo bom ponudil. Naj bi tudi ta knjiga našla svoje apustolje, ki bi šU žnjo križemsvet in učili vse narode.... Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opteana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-gki strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pL Suttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. Mislim, da se ne bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. CENA 50 CENTOV. Naročajte jo pri: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York City, N. Y. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLlAS VEČJI IN NAJCENEJŠI DNE VNIK. NARODA", NAJ- GLAS NARODA*. 2r». MAJA 101."». 19 (Nadaljevanje). — Srrii', — j«* šepnila Marcela, ko sta stopila preko praga mestne hiše, — strie, Kohana ni tukaj! — Prokleto! — je zakrieal korporal. — Morda je pa že notri! Korporal je vstopil v dvorano ter snel spoštljivo klobuk. Gnetel Be je skozi ljudi t«-r vlekel Marcelo za seboj, dokler ni stal prav v mpndjtt. Dvorana je bila velika. Na gornjem koncu, za veliko mizo. na kateri je stala usodepolna posoda za žrebanje. j<* seri i-- ** Roll a na ni tukaj. Kaj je treba Storiti? Osramočen bo in morda eelo kaznovan! Korporal je poinišljal ter konečno rekel: — Preostaja le ena pot! — Jaz bom potegnil zanj» Marcela je za trenutek povesila glavo ter rekla nato hitro- — Ne, pustite mene! Obljubila sem mu to za slučaj, da bi on ne prišel. — £orbleu! - je rekel korporal. - Pa se ti bodo smejali — Tiho! — je rekla Marcela. Žrebanje se je zopet pričelo in seržant je čital na ~las- — Jannick Goron! Goron je stopil naprej iz množice, dočim so njegovo mater zadržali usmiljen, ljudje. Jan je bil zelo bled in roka se mu je tresla d asi ravno komaj v,dno. Potegnil je listič in ne da bi ga odprl ga je izročil seržantu. * 1 ^ — < itajte najprvo! — je rekel seržant. — Mož se je ozrl proti materi, razgrnil nato list ter čital s ti-pim glasom: — Dvesto! — Jan Goron — dvesto! — je rekel seržant. \ oči so mu stopile solze veselja in stopil je nazaj k materi, ki je omedlela vspneo dobre novice. Ni je bilo duše v dvorani ki bi savidala dobro srečo ljubečemu in skrbnemu sinu. — Mikel Grallon! Ribič tega imena je stopil nervozno naprej, s klobukom v roki. Bil je bled kot zid in njegove majhne, lisičje oči so razodevale velik strah. Oblastim je priklonil nekako servilno ter se obotavljal. — Potegnite. — ga je opomnil seržant. Grallon je bil že preje pri žrebanju ter imel še vedno srečo. To dejstvo pa ni nikakor zmanjšalo njegovega strahu. — Mikei Grallon — devet i n d e v e d e s e t! Grallon se je umaknil nazaj v množico ter se je radostno ozrl na Marcelo kot da bi iskal njene simpatije vspričo velike sreče. Marcela pa j«* bila snirtnobleda in z očmi. uprtimi v posodo, je natihem molila. .Zopet .je nastal odmor. Nato pa je bilo slišati, jasno in razločno, ime: — Rohan Gweiifern! Nihče se ni premaknil. Korporal se je ozrl v Marcelo in ona vanj. — Kje j," ta mož! — je vprašal župan ter dvignil pogled z mize. _(Nadaljuje se). PHONe 14« Zastopnik "GLASfN ARODA" 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Frank Petkovsek Javni Notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET WAUKBQAN, IUft>. PRODAJA fina vina, izvrstna smotka patentirana zdravila. PRODAJA vožne listka vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno. UPRAVLJA vsa v notarski posel spadajoča dela. ZASTONJ deset (10) HASSAN kuponov (1ZREŽITE TA KUPON) Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 centov. Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Novo stensko mapo cele Evrope« Cena ji je $1.50« Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar pošljite nai Slovenic Publishing Company, New York, N. Y. 82 Cortlandt Street, Najmodernejša. TISKARNA "GLAS NARODA" ittiiaje vsakovrstne tiskovine po nlililk InrtaJ* t« naroČite pofljito ^ Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New Terk, N. T. HARM0N1 a in« »«Uo »oBJo, kar mmm ta m« ft« MkaJ t %tm porta la mu ▼ ava- io. V popnv« kakor tm trn** ltlT JOHN WENZEL K. O. It. Cleveland. Okla Veliki vojni atlas Za slovenske grafofonske plo. šče, Colombia grafofone, zlatnino in srebrnino obrnite se name. A. J. TERBOVEC, Frontenac, Kanj. (7—11 t sob) aaipjiiiniaiaiafiifi!^^ Za en dolar dobite dnevnik "Glas Naroda" SKOZI ŠTIRI MESECE. '"'Glas Naroda" izhaja v šestih dneh na 30 straneh. V njem najdete važne je vesti vsakega dne. tresti iz stare domovine in zanimive povesti. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije. Prosti nasvet in informacije priseljencem. "ThI Bnrean of Industries and Immigration" za državo New fork varuje in pomaga priseljencem, ki to bili oeleparjeni, oropani ali s katerimi se je slabo rav aalo. Brezplačno se daje nasvete pri •eljeneem, kateri ao bili oslepar jeni od bankirjev, odvetnikov, tr srovcev z zemljišči, prodajalcev psrobrodnih listkov, »premijeval cev, kažipotov in posestnikov go stil*. Daje se informacije v aatnrali zacijskih zadevah: kako postati državljan, kjer se oglasiti za dr žavljanske listine. Sorodniki naj bi se sestali s priseljenci na Ellis Islandu ali pri Barge Office. DRŽAVNI DELAVSKI DEPARTMENT (State Department of Labor) BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION. Urad v mestu New Yorku: 26 East 29th St., odprt vsaki dan od 9. nre zjutraj do 5. popoldne in » arodo avrfer od 8 do 19. POZOR ROJAKI! Najbolj u- •peš no n:a-žilo za ien- * ske in moške lase. kakor tudi za moške brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni. Kosti in doliri lasje. kakor tudi moškim kraene brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem. koatibol ali trguje r rokah. nogah in križu v 8 dneh popolnoma ozdravim, rane, opekline, bule. ture. kraste in grin te. potne noge. kurje odi. bradovice. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi moja zdravila brez uspeha rabil, mu jamčim za $5.00. Piiite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj. JAKOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St„ Cleveland, Ohio. vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil Obsega 11 raznih zemljevidov, ■a 20tih straneh in vsaka stran je 10 j pri 134 palca velika Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas občega devet raznih zemlj»ridor aa 8 straneh, vsaka Btran 8 pri 14 palcev. Cen* samo IS centov, ▼il semljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamesne države. Pošljite 25c. ali pa 16c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas Pri večjea odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. ® ® d) & NAJBOLJŠA ® ® SLOVENSKO-flNGLESKA SLOVNICA Prirejena za slovenski narod, b sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Ceia f platno vezani $1.00. Rojaki v Oerelaud, 0. dobe isto ▼ podružnici Fr. Sakser, 1604 St Qair Ave., N. E. gimpagnie generale TMMp francoska parobrodna družba.) Dlriktoi irta do Havre, Pariza, Slice, Inomesta Id Liabllaoi PeHal varate M) | ■■Sva vijaka 1A SAVOBP aa tfva vijaka "lAiLOKZAJKf H aaUwMMa ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVECJ? SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB državah "Ckfcaao", "La Tosrsise", "loeksmkess" b "ffisfara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK eorner Pearl It., Chesebrongk Bnfldlnf. '•itni parniki odplnjejo vedno ob sredah Is prlstaalile it. m. m. Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do iobregafsem [se prepričal, dal dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo ▼ roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem časn 20 do 24 dni. Torej nI nobenega dvoma za pošiljanje denarjev (sorodnikom is znancem v staro domovino. 100 K velja sedaj $16.50 s poštnino! jvred. FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St. Qair Ave., Cleveland, Ohio.