'pto
Ameriška Domovi ima
-O/g^ Pav/. _
r°o*Cy l^e
’ W.y	AMOUCAN, in snmr
'	m lamguao« omut
»JVSJEJRI e f% M— HO
:	v*f ’
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, DECEMBER 4, 1969
iLOVCHIAN
ŠTEV. LXVH - VOL. LXVII
Biafra pritisnjena v novi ofenzivi ob zid!
^°dnik Biafre Ojukwu išče Pogajanja, ko se z vsemi silami upira novi zvezni o-fenzivi.
Lagos, Nig. — Biafra, nek-
^ja Vzhodna pokrajina, naj-bolj cvetoči in najnaprednejši ^ republike Nigerije, se že 29 Mesecev upira zveznim silam, ki ^Hiskajo na njo od vseh strani, 'L bi strle njen upor. Biafra se rnaja 1967 proglasila za neod-vLno državo, kar pa zvezna vla-^ v Lagosu ni priznala. Odloči-va se je Biafro pokoriti z voja-Eko silo.
^ojna se sedaj vleče že 29 me-Secev. Zveznim silam se je poučilo Biafro popolnoma obko-'L in jo od vseh strani odrezati sveta. Edino zvezo vzdržuje s ie gg 0p zraku z letališč pri h. Od celotnega ozemlja je o-stalo svobodnega le še nekako eHo desetino in od okoli 14 mili-l°nov prebivalstva je na neza-Sedenem področju le še okoli 5 j^kijonov. Stiska tam je velika ako v pogledu prehrane kot j^ravstvene in vse druge oskr-e- Cerkvene dobrodelne orga-^zacije iz Amerike in Evrope °Važajo v nezasedeni del 3i-aLe hrano in zdravila, kolikor . možno. Kljub temu umira-j0 še vedno tisoči in tisoči od aLote in brez zdravil.
^ teku 29 mesecev vojskovala j

le prišlo ponovno do poga-'j, ki pa niso privedla nika-Vodnik Biafre polk. Ojuk-^ zahteva priznanje neodvis-^°sti, je pa voljan priznati ni-^erijsko federacijo, če pusti ta lafn lastne oborožene sile kot Varstvo za njeno svbbodo. V La-®°su niso pripravljeni pristati ^ tako omejitev zvezne oblasti, ^ajši bi imeli trdno zvezno vla-kot po trdne pokrajinske ade. Tako so se odločili za no-
Jugoslavija razširja gospodarske zveze z podjetji
BEOGRAD, SFRJ. — Jugoslavija je leta 1967 z zakoni dovolila sodelovanje svojih gospodarskih podjetij z inozemskimi na široki osnovi. Od tedaj je vrsta podjetij v Italiji, Nemčiji in Franciji sklenila dogovore o sodelovanju s podjetji v Jugoslaviji. Najširše je sodelovanje v avtomobilski industriji, saj so samo v Sloveniji doslej že štiri domača podjeta, med njimi Litostroj v Ljubljani, sklenila dogovore s tujimi avtomobilskimi tovarnami.
Švedska tovarna krogličnih ležajev se je dogovorila z jugoslovansko o postavitvi take tovarne v Jugoslaviji. Sodelovanje je seglo na polje kemične, strojne in električne industrije. Domača podjetja delajo po tujih licencah, sodelujoča tuja podjetja pa pomagajo spraviti take jugoslovanske izdelke na tuji trg.
Jugoslavija išče zaposlitev svojih brezposelnih v Zahodni Nemčiji na temelju posebnih pogodb. V Jugoslaviji vežbajo na nemški račun jugoslovanske brezposelne za delo v nemških toVarnah in podjetjih. Nemška podjetja dajejo jugoslovanskim izvedbo naročil, ki jih sama ne zmorejo ali pa vsaj ne po tako ugodni ceni.
“zadnjo ofenzivo”, ki
naj
Orično stre Biafro. k L’olk. Ojukwu se zaveda tež-eSa položaja in išče zato na eni rani razgovore in pogajanja, a drugi pa se pripravlja na od-r z vsemi silami zveznim če-v.111- Za posredovanje'je zaprosil Tanta, Švico in par afriških rePublik.
J. Strauss pojde iz ^°Htike v gospodarstvo?
SONN, Z. Nem. — Joseph F. ^,rauss je vodnik Krščanske so-lalne unije na Bavarskem ^ Sli), ki je skupaj s Krščansko de^okratsko unijo (CDU) vla-v.a Gelih 20 let v Zahodni Nem-pjj1, Strauss bi bil rad kancler, a baje ne vidi za dosego tega veliko možnosti in naj bi i. Lil zato odločil zapustiti po-
> in -tvu.
^se to so govorice in nihče k 'eri Straussa samega ne ve.
'bo so vredne. Ker mož še ni jrtiestar> jih je komaj okoli 50, c. a še dovolj časa za dosego - če mu seveda ne manjka
cLja se
se posvetiti gospodar-
.	—- ill U. o c
P0trPežljivosti.

Vremenski prerok
pravi:
Va^etr°Vno in mrzlo z naleta-Tjein snega. Najvišja tempe-atura okoli 26.
Angleško učiteljstvo proglasilo 14-dnevni štrajk
LONDON, Ang. — Okoli 4,500 angleških učiteljev in učiteljic je ta teden zapustilo 325 šol in šlo na štrajk, da pribori večje plače, ki se sedaj gibljejo od začetnih letnih prejemkov $2,064 do $3,840 po 14-letni službi. Povišanje naj znaša $27 na mesec.
Štrajkovni fond izplačuje izgubljene plače, tako da učne moči niso v zadregi za življen-ske stroške. Zahtevo po večjih olačah so postavili zato, ker so ugotovili, da cela vrsta unijskih delavcev že dobiva večje plače od učiteljskih. Ako v 14 dneh ne dosežejo svojih zahtev, bodo štrajk podaljšali.
— Nikelj uporabljajo v preko 3000 vrstah zlitin.
Upor v italijanski KP
Skupino, ki se je zavzemala
WASHINGTON, D.C. — Znani odvetnik F. Lee Bailey, ki je za povezavo Z "novo levi- dosegel oprostitev dr. Sama co”, je vodstvo Italijanske Shepparda in branil letošnje po-
^ KONGRESNI ODBOR ODOBRIL ZVIŠANJE POKOJNIN ZA 15%
Komu nistične partije izključilo.
RIM, It. — Komunistična partija se že dolgo prizadeva, da bi dobila v javnosti ugled mirne, ustaljene politične stranke, ki je opustila misel na revolucijo in hoče priti na oblast mirnim potom. Ko se je nedavno skupina, ki je začela izdajati mesečnik ‘Tl Manifesto”, začela zavzemati za povezavo z novo levico in za obnovo revolucionarnega duha in boja, jo je glavni odbor KP izključil iz strankinega občestva.
Med izključenimi so tudi trije člani Centralnega komiteta KP in dva njena poslanca v parlamentu.
Zanimiv je odmev te izključitve v italijanskih političnih krogih. Socialistični poslanec R. Lombardi, ki se je zavzemal dolgo za sodelovanje s komunisti v parlamentu in v vladi, je dejal, da ta izključitev “sodelovanja ni olajšala”, če ga že ni otežila. Tudi levo krilo krščanskih demokratov je sličnega mnenja. V koraku vodstva Komunistične partije vidijo pomanjkanje demokratične miselnosti in prevelik poudarek na strankarski disciplini.
Vodnik skupine ‘Tl Manifesto” poslanec Alessandro Natta je dejal, da je njegova skupina izjavila vodstvu KP pripravljenost boriti se za svoje cilje znotraj partije, toda to je to odklonilo in skupino izključilo.
Churchill dobil svoj spomenik v angleškem parlamentu
LONDON, Ang. — Angleški parlament je postavil spomenik svojemu odličnemu članu Win-stonu Churchillu. Spomenik je odkrila Churchillova vdova v prisotnosti vseh angleških vodilnih politikov, ki so bili v zvezi s pokojnikom.
Stroški zanj so znašali $26,500. Bronasti kip naj predstavlja Churchilla v trenutku, ko se je pripravil, da odgovarja v parlamentu svoji opoziciji.
letje enega od obtoženih “zelenih beret”, je prevzel obrambo kap. Ernesta Medine. Ta je bil komandir čete, ki je operirala v Song My 16. marca lani, ko naj bi bilo tam pobitih več sto domačinov civilistov, med njimi žena in otrok.
Odvetnik F. Lee Bailey je poslal predsedniku Nixonu brzojavko, v kateri zahteva “takojšnjo konferenco” v Beli hiši, da ne bo oblastem ušlo “popolnoma iz rok” obravnavanje Song My slučaja. Bailey je prepričan, da je obravnavanje tega v časopisju in na televiziji preveč enostransko. On je na primer odklonil fotografije pobitih kot dokazno sredstvo za pokol civilistov.
Vrhovno vojaško sodišče je med tem odklonilo zahtevo odvetnikov in javnega tožilstva za prepoved poročanja izjav in razgovor z osebami, ki utegenjo biti klicane kot priče pred sodišče.
ZN ob«odili Južno Afriko
NEW YORK, N.Y. — Glavna skupščina ZN je obsodila Južnoafriško unijo, ker se “vztrajno” upira zahtevi po umiku iz Jugozahodne Afrike, dc leta 1918 nemške kolonije, na o pa ozemlja DN pod upravo Južne Afrike.
ZN so kot naslednica Društva narodov odvzeli upravo Južni Afriki, toda ta se za njihov sklep prav nič ne meni in je seveda Jugozahodno Afriko obdržala v svoji oblasti.
Odbor Predstavniškega doma za pota in načine je včevai oglasno odobril predlog za povišanje pokojnin Socialnega zavarovanja za 15%. V veljavo naj bi stopil s 1. januarjem 1970, torej s prihodnjim mesecem. Vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield je izrazil dvom, da bi mogel Senat še letos glasovati o predlogu, bo pa to vsekakor storil takoj po Novem letu.
WASHINGTON, D.C. — Vče- k zasedanju. Povišanje naj bi
raj je odbor Predstavniškega doma za pota in načine soglasno sprejel predlog za povišanje pokojnin Socialnega zavarovanja za 15 odstotkov, kot je to v preteklem oktobru predložila skupina preko 150 kongresnikov pod vodstvom kong. C. Vanika iz Clevelanda. Načelnik odbora W. D. Mills je dejal, da bo predlog o povišanju že v nekaj dneh predložen celotnemu Domu v glasovanje. Pričakujejo, da bo predlog odobren z veliko večino. Težavnejše bo to v Senatu, ki je močno zaostal s svojim delom in po vsem sodeč ne bo imel časa vzeti povišanje pokojnin Social-
bilo odobreno za nazaj s 1. januarjem. Namignil je celo, da bi Senat utegnil povišanje pokojnin povečati preko sklepa Predstavniškega doma.
Višje pokojnine bodo, če pojde vse po sedanjih predvidevanjih, izplačane najprej 1- aprila 1970. Tedaj bodo dobili upokojenci prvič čeke z višjimi pokojninami, pa tudi poseben ček s poviškom za tri mesece nazaj.
Grčija se brani arabskih potnikov
ATENE, Grč. — Grška dikta-
tura je segla po učinkovitem o-ne varnosti v obravnavo pred rožju v boju proti arabskim gve-
Omejene cene za neveste
PORT MORESBY, N. Gv. — Krajevne oblasti so omejile ceno za neveste v tem delu Nove Gvineje na največ $2,240. V kolikor nima ženin na razpolago dolarjev, lahko plača kupnino tudi s konzervami, biseri, svinjami in pasjimi zobmi.
Med primitivnimi plemeni notranjosti Nove Gvineje je kupovanje nevest v splošni navadi.
zaključkom letošnjega zasedanja.
Predsednik L. B. Johnson je predložil v začetku letošnjega leta v poročilu o stanju dežele povišanje pokojnin Socialne varnosti za 10%, predsednik Nixon je smatral, da je to preveč in je zato predložil zvišanje za 7%, pa se kasneje premislil in se vrnil k predlogu svojega prednika. V Kongresu so prišli do prepričanja, da je 10% povišanje premajhno, ker ne krije niti izgube upokojencev zaradi inflacije. Tako je skupina kongresnikov v oktobru predložila, naj se pokojnine poviša za 15% in naj stopi povišanje v veljavo s 1. januarjem 1970 in ne šele s 1. aprilom, kot je to predložila Nixonova vlada. Predlog te skupine je bil včeraj v odboru za pota in načine soglasno sprejet.
Vodnik demokratske večine v Senatu M. Mansfield je včeraj dejal, da ne verjame, da bi mogel Senat delo na povišanju pokojnin opraviti še letos, obljubil pa je to storiti takoj po Novem letu, ko se bo Senat vrnil
Konferenca Bele hiše o hrani, prehrani in lakoti ponesrečena akcija?
CLEVELAND, O. — Začetek konference, ki naj bi bila glavni politični dogodek tega tedna, ni bil ravno posrečen. Predsednikov uvodni govor ni naletel na običajno odobravanje vsakega uvodnega nastopa, sprožil je pa takoj kritiko. Zakaj tako, pove priprava na konferenco.
Predsednik Nixon je kmalu po novem letu oznanil, da se je hudo vnel za boj za boljšo prehrano in hrano, pa tudi za boj proti lakoti. Napovedal je veliko konferenco, ki naj izlušči smernice za ta boj, da bo administracija vedela, kaj naj zagovarja pred javnostjo in Kongresom. Nixon je poveril nalogo za pripravo konference dr. Mayer ju in ga celo stalno zaposlil v Beli hiši. Dr. Mayer je svojo nalogo zagrabil zelo na široko, napravil je obširen program za konferenco.
Ustanovil je kar 26 strokovnih pododborov in jih podredil 8 glavnim odborom. Odbore in pododbore je še obdal s celo vrsto komisij, kjer so strokovnjaki obravnavali najrazličnejše probleme, ki jih je
mogoče spraviti v zvezo z namenom konference. Vse priprave bi morale dobiti konsolidirano obliko v gornjih 8 glavnih odborih. Pokazalo se je pa, da je v stališčih odborov, pododborov in komisij preveč različnih vidikov, da bi bilo mogoče doseči potrebne kompromise že pred začetkom konference. Skratka: gradiva za konferenco je skoraj preveč, ni pa nihče posnel glavnih misli, kako se je treba bojevati na eni strani za boljšo hrano in prehrano, na drugi pa proti lakoti.
Preobsežna je tudi udeležba na konferenci. Vseh udeležencev je okoli 3,000, ki jih je u-rad dr. Mayerja moral najprej razdeliti na razne organe konference. Ker je trajanje konference omejeno na tri dni, je Mayer jev urad moral predpisati podroben postopek za debato in glasovanje, pred vsem pa omejiti časovno govore, da so vsi govorniki lahko prišli na vrsto.
S takim stanjem seveda ni bil v začetku konference nihče zadovoljen. Vsi so hoteli stresti svojo jezo. Ker ni bilo
drugega, so se vsi, ki so bili nezadovoljni ali razo čarani, spravili na predsednikov u-vodni govor in ga bolj kritizirali kot hvalili.
Kritiki niso zadeli bistva negativne presoje, ki je v sledečem: Boj za boljšo prehrano in hrano je nekaj, kar ni v zvezi s politiko. Živimo v dobi, ko je naše gospodinjstvo postalo odvisno od industrijsko popolnoma ali vsaj deloma pripravljene hrane in ko gospodinje večinoma ne znajo več pripravljati hrane na stari družinski način. Kvaliteta naše hrane in prehrane je torej odvisna od industrije, tej je pa v prvi vrsti do dobička. Šele potem gleda, da spravlja na trg čim boljšo in čim bolj zdravo hrano. Industrijska hrana zaostaja torej glede kakovosti za staro domačo družinsko hrano, velikokrat pa je celo veliko slabša. Proti temu bi se moral nekdo boriti, po Nixonovem mnenju je za to poklicana federacija. Včasih se poskuša uveljaviti na tem polju, toda proti združenemu odporu industrije za hrano in prehrano hitro podleže. Da ne bi več podlegala, ji je potreb-
na moralna podpora javnosti in to naj da konferenca za prehrano in hrano.
Čisto nekaj drugega je boj proti lakoti. To je vprašanje podpiranja tistih 15-20 milijonov ameriških revežev, ki jim še ni dano, da bi lahko zanesljivo računali, da pridejo vsaj enkrat na dan do zadostne, dobre, tople hrane.
Zato ni nič čudnega, da so se na konferenci takoj začela trenja med obema strujama, tisto, ki se vnema za hrano in prehrano, in tisto, ki išče denar za boj proti lakoti. Konferenca je šele sredi svojega dela. Počakati moramo konca, da. bomo videli, ali bo v njenih resolucijah kaj praktične vsebine.
Pripomniti moramo že sedaj, da o teh vprašanjih sood-ločuje tudi Kongres. Tam za te probleme ni dosti smisla ne pri večini kongresnikov ne pri večini senatorjev, posebno tistih, ki vedrijo v kongresnih odborih in komisijah. Ni izključeno, da bo prav tam pokopano vse, kar se bo dobrega rodilo iz Nixonove konference tega tedna.
rilcem. Onemogoča prihod na Grško vsakomur, ki ima pale-stisko-arabski potni list, naj bo posloven človek, turist ali karkoli. To je grški odgovor na a-tentate arabskih gverilcev na grškem ozemlju.
Arabskih potnikov je bilo že sedaj malo, sedaj jih bo še manj. Kar bo pa palestinskih potnikov samo šlo skozi Grčijo, v glavnem na letališčih in v pristaniščih, bodo pa prišli pod strogo kontrolo grških obmejnih straž in carinskih organov.
Iz Clevelanda in okolice
Molitev!—
Marijina legija pri fari Marije Vnebovzete bo molila nocoj ob 7. uri v Žele pogr. zavodu na E. 152 St. za pok. Mary Zust.
Članice Podr. št. 10 S2Z so vabljene nocoj ob sedmih v 2e-letov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pok. Mary Zust-
Skupno sv. obhajilo—
V nedeljo, 7. decembra, i m a Oltarno društvo sv. Vida pri osmi sv. maši skupno sv. obhajilo, ob pol dveh popoldne pa glavno letno sejo z volitvami odbora. Po seji bo zabava. Vse članice so prošene, da se seje udeleže.
Seja in božičnica—
Podr. št. 47 SŽZ ima v nedeljo ob enih pop. letno sejo v SDD na Prince Ave., nato pa tam božičnico skupaj z Gospodinjskim klubom.
Zadnje slovo—
Članstvo Kluba slov. upokojencev za Holmes Avenue okrožje je vabljeno nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St., da se poslovi od umrle članice Mary Zust.
Obsojen na smrt—
Porota je sinoči spoznala krivim umora 26 let starega Josepha McDonalda s 2378 E- 38 St., ki je bil obtožen, da je letos 7. aprila ustrelil detektiva Johna R. Apanitesa Jr., ki ga je prijel v Petrie’s Dress Shop na 322 Euclid Avenue, ko je v spremstvu Miss Joanne Daniels skušal odnesti neplačano blago. Apani-tes je bil mrtev, njegov tovariš John M. McNamara, cleveland-
Rim in Dunaj sta se dogovorila o Tirolu
DUNAJ, Avstr. — Italijanski zunanji minister Aldo Moro in ski policaj, ki je bil v času svoje avstrijski zunanji minister Kurt prostosti zaposlen kot posebni Waldheim sta se sporazumela o čuvaj v Petrie’s Dress Shop. Južnem Tirolu. V bodoče bodo Sodnik T. J. Parrino je po ob-vsi spori, ki bi nastali v pogledu!javi odločitve porote obtoženca
izvajanja sklenjenega dogovora, predloženi v rešitev mednarodnemu razsodišču v Haagu.
obsodil na smrt. Sodba naj bo izvršena 10. aprila 1970 v državni kaznilnici v Columbusu, O.
Najnovejše vesti
SAIGON, J. Viet. — Predsednik Van Thieu je predložil rdečim za Božič in Novo leto p.) 24 ur prekinitve sovražnosti- — Rdeči, ki so včeraj napadli Tuyen Binh na področju Mes-kongove delte kakih 58 milj zahodno od Saigona, so bili odbiti s hudimi izgubami. Na bojišču naj bi pustili 150 mrtvih. Postojanko Tuyen Binh so začeli v zgodnjih urah obstreljevati z minami in raketami, nato pa je sledil napad pehote v več valovih. Zadnji je bil že, ko se je naredil dan. Rdeči so ponekod prebili zunanji pas obrambe, pa bili nato uničeni. Na bojišču so pustili 150 mrtvih ter večje število pušk in drugega orožja. To je bil v zadnjih 6 mesecih največji spopad v delti. Kakih 250 članov krajevne milice in “vaških stražarjev” je uspešno zavrnilo napad okoli 500 rdečih, ki so ga podpirali z minami in raketami. Bežeče rdeče je nato
napadlo še ameriško letalstvo.
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj izglasoval povečanje osebnega odpisa pri dohodninskih davkih od $600 na $800. Povišanje naj bi stopilo v veljavo postopno, prihodnje leto na $700, leta 1971 pa na $800. Sličen predlog republikanske-
ga senatorja C- Percyja, ki je hotel povišanje raztegniti na 4 leta, je Senat odklonil. Nixon se je izrazil odločno proti povišanju in celo svaril, da utegne vetirati cel zakon, če bo to sprejeto. Senatni predlog bo treba spraviti v sklad s predlogom Predstavniškega doma, ki takega povišanja ne obsega.
NEW YORK, N.Y.— Vrednostni papirji na borzi so včeraj znova padli in dosegli v zadnjih treh letih najnižjo točko. Dow-Jones 30 industrijskih delnic je padlo povprečno za 7.99 na 793.36.
LAGUAIRA, Venez.— Potniško letalo Boeing 707 Air France je sinoči kmalu po vzletu treščilo v Karibsko morje. Skupno je bilo v letalu 62 oseb, namenjenih v Pariz. Nihče od njih ni nesreče preživel
SAIGON, J- Viet. — Ameriške sile so imele pretekli teden v bojih v Južnem Vietnamu 70 mrtvih in 1049 ranjenih, južni Vietnamci so imeli 373 mrtvih, rdeči pa blizu 2,200.
TEL AVIV, Iz. — Izraelske čete so vpadle preko meje v južni Libanon in uničile tam gverilsko oporišče. Izraelci so imeli pri napadu enega mrtvega, pokončali pa so 12 Arabcev.
/Imeri^ka Domovi ima
=as
/»■(Vi « «/ic-/» vi— 110/vi■
6117 St. Clair Avtnue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Fditar: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $6.00 za 1 meaec« Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $6.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 233 Thursday, Dec. 4, 1969
Indijska politika se bliža razpotju
kov, zato socialistične struje v parlamentu gledajo z drugimi očmi na kongresne poslance.
Mrs. Gandhi se torej ni treba bati parlamentarnih socialistov. Zato mislijo politični opazovalci, da se bo njena vlada lahko držala na oblasti do 1. 1972. Paziti bo pa morala zmeraj na dve nevarnosti.
Kongresna stranka ni tudi po odhodu sindikatne skupine zavarovana pred notranjimi spori. Bo morala paziti, da drži razne strujarske apetite v pravem ravnovesju. To marsikdaj ne bo lahko. Lastni pristaši bodo namreč večkrat hoteli imeti še večje ugodnosti, kot jih bodo dobili njeni zavezniki na levi za njihove glasove pri glasovanjih. Paziti bo torej morala, da zaveznikom ne nudi preveč popuščanja, ker bi to dvigalo apetite pri ambicijoznih članih lastne stranke
Druga 'nevarnost se bo prav kmalu pokazala. Indija je namreč federativno urejena republika. Ima 17 federalnih edinic, politika v teh edinicah je vse kaj drugega kot prečiščena. Tam vladajo stalni prepiri, obračunavanja, krize, demisije itd. Večkrat jim lokalna vodstva političnih strank niso kos, takrat mora poseči v lokalno politiko federalna vlada in z njo vred tudi stranke, ki sedijo v federalnem parlamentu.
S tem bo jasen pogled v indijsko politiko le še težji. To bo za tuji svet najbolj neprijetna posledica sedanje indijske politične krize.
Indijska politična kriza se trenutno odigrava v indijskem parlamentu. Tam je po zadnjem glasovanju položaj sledeči: poslanska zbornica ima 526 poslancev, večina znaša torej 263 poslancev. Doslej je bila najmočnejša stranka kongresna stranka, ki je štela 286 poslancev. Pri zadnjem glasovanju se je od stranke odcepilo 64 poslancev! Mrs. Gandhi drži skupaj torej še zmeraj 222 poslancev. Do večine v parlamentu ji manjka nekaj nad 40 glasov. Te je dobila pri zadnjem glasovanju od drugih malih strank, tudi obeh komunističnih. Zato je pri glasovanju o zaupnici zmagala s 306 proti 140 glasovom. To je kar lepa večina, ali je pa tudi stalna?
To je najprvo odvisno od stanja v Kongresni stranki. Tam se je nabralo okoli koservativnega vodstva, znanega pod imenom sindikat, 65 poslancev. Odcepila se je torej manjšina, toda v njej sedi večina glavnega odbora, ki si je dovolila pogumno potezo, da je pred nedavnim vrgla Mrs. Gandhi iz stranke. V tej manjšini pa sedi cvet konservativnega kongresa, ki pa nima, tako se zdi, v javnosti dosti privržencev. Zato ni dosti upanja, da bi sindikat pritegnil iz skupine Mrs. Gandhi še kaj več poslancev. Stranka pod vodstvom sindikata ne more torej upati, da bo pomnožila število svojih somišljenikov v parlamentu. Ali bo mogla dobiti zaveznike pri parlamentarnih glasovanjih? Tu so izgiedi nekaj boljši, saj je pri zadnjem glasovanju dobila za svoje stališče vsega skupaj 140 glasov. Za njen predlog niso glasovali poslanci, ki simpatizirajo z njimi, ampak vsi, ki nasprotujejo politiki Mrs. Gandhi. Mrs. Gandhi torej ve, koliko ima nasprotnikov v parlamentu. Seveda s tem ni rečeno, da bodo vsi, ki so zadnjič glasovali proti njej, to delali zmeraj.
Kakšen je položaj v stranki Mrs. Gandhi? Med 222 poslanci kongresne stranke, ki so zadnjič glasovali zanjo, jih je večina res prepričana, da je njena politika boljša od politike sindikata. Zato tudi njej bolj zaupajo kot sindikatu. Seveda je odprto vprašanje zvestobe stranke Mrs. Gandhi. Na zvestobo 222 somišljenikov se Mrs. Gandhi gotovo ne more popolnoma zanesti. Ako bi začela njena struja v parlamentu zgubljati glasove pri odločilnih glasovanjih, bi marsikdo med poslanci začel misliti, da je prišel čas, da misli na prehod od sedanje stranke na novo politično kombinacijo. Dokler bo večina Mrs. Gandhi znašala 306:140, se predsednici ni treba bati za poraz pri glasovanjih. Zato bo gotovo napela vse sile, da si ohrani sedanjo večino do j. 1972. Takrat bodo namreč potrebne redne parlamentarne 'i olitve.
Za zmago v parlamentu potrebuje Mrs. Gandhi nekaj nad 40 glasov zunaj stranke. To ni tako veliko, ako po mislimo, da sedi v parlamentu poleg 286 poslancev kongresne stranke (sedaj razbiti v dve skupini) še 240 poslancev, ki pripadajo drugim strankam.
To je precej pisana družba. Na skrajni desnici sedi nekaj nacionalistov, ki jim je politika Mrs. Gandhi trn v peti. Nanje se Mrs. Gandhi ne more opirati in tudi ne računa nanje. Na levo od njene stranke je cela vrsta malih strank, ki pa nobena med njimi ni narodnega pomena. So to lokal ne stranke. Izvzeti je treba le komuniste, moskovske in kitajske, ki oa niso močni. Med temi malimi strankami Mrs. Gandhi le lahko nabere toliko glasov, kolikor ji jih manjka za večino v parlamentu. Izbira je precej široka. Pri zad njem glasovanju je na primer zmagala tudi z glasovi komunistov. Štetje je pa pokazalo, da ji komunistični glasovi niso bili potrebni. Tudi, ako bi komunisti glasovali proti njej bi bila zmagala. To je dalo njeni zmagi še poseben pomen v indijski javnosti. Komunisti so konsolidirana skupina, ki glasuje na povelje, zato so nekaj vredni kot začasni ali bolje rečeno priložnostni zavezniki, nevarni pa kot nasprotniki. Zato se pojavlja vprašanje, kako se bodo opredeljevali od slučaja do slučaja.
Pri iskanju odgovora na to vprašanje je treba najprvo vpoštevati, da se bodo ravnali po nasvetih, ki jih bodo dobivali iz Moskve, ako držijo s Kremljem, ali pa iz Peipinga, ako obožujejo Maovo politiko. Verjetno je, da bo Moskva s poudarkom svetovala, naj komunisti podpirajo režim Mrs Gandhi, kakršen pač je. Ta sicer sili na levo, toda ne mara komunistov kot takih. Vidi v Sovjetski zvezi prirodnega zaveznika proti Kitajski, v Peipingu pa vsaj tekmeca, ako ne sovražnika ,ki je pa treba imeti z njim kolikor mogoče dobre sosedske odnose. Mrs. Gandhi torej lahko računa na glasove promoskovskih komunistov, manj pa na glasove prokitajskih tovarišev.
V indijskem parlamentu sedi tudi nekaj socialističnih struj, ki imajo pa razna imena. Vse te struje niso simpatizirale s kongresno stranko, ker niso marale za strankino sindikatno vodstvo. Sedaj se je položaj spremenil. V kongresni stranki Mrs. Gandhi ni več konservativnih velja-
BESEDA IZ NARODA
menjava božičnih daril za $2
Vabilo na sejo Oltarnega društva pri Sv. Vidu
CLEVELAND, O. — Oltarno društvo fare sv. Vida ima v nedeljo, 7. decembra, ob dveh popoldne v šoli sv. Vida važno sejo. Vse članice posebej vabljene in prošene, da vsaka pripelje s seboj kako novo članico, da se 30 naše število pomnožilo. Stare umirajo, novih pa je tako ma-o. Potrudimo se, da bomo nastale vrzeli redno izpolnile.
Vsaka dobra žena ali dekle bi morala biti članica našega društva, saj deluje vendar za cerkev. Vse, kar naberemo, darujemo za velikonočni dar, za cvetice in za božični dar. Sedaj imamo zopet nekaj za božični dar. Ker nam je kosilo v septembru prineslo lep dohodek, bomo imele za dar. Vsem našim ženam, ki so zmeraj pripravljene pomagati, kadar jih pokličemo, naj Bog stotero povrne z ljubim zdrav jem in posebnim blagoslovom.
Še enkrat vse vabljene v nedeljo popoldne ob dveh na sejo. Na sejo bodo prišli tudi naš žup nik rev. R. Praznik. Po seji bo nekaj prigrizka.
Na svidenje!
Mary Otoničar
Sv. Miklavž v Collinwoodu
vrednosti bo po seji.
Po končani seji bomo imele oožičnico skupno z Gospodinjskim klubom SDD, kot smo jo že parkrat imele. Bile smo vedno zadovoljne in vesele. Tako se nam obeta dobra zabava v nedeljo. Pridite vse, več ko nas bo, več veselja in zabave bo!
Drugo boste slišale na seji.
V nedeljo, 23. novembra, sta praznovala 50-letnico zakonskega življenja Mr. in Mrs. John Baša z 9202 Plymouth Avenue, Garfield Hts., Ohio. Mr. Carolina je naša družabna članica. Želimo jima še mnogo srečnih, zdravih in veselih obletnic. Vemo, da je vama bilo življenje tega pol stoletja posuto s cvetjem in z žalostjo. Pa sta prenašala skupno vse z dobro voljo, kar Vama je Bog naklonil. Bodita lepo pozdravljena in sprej-mita naše čestitke. Bog Vaju ži vi še mnogo let!
Jennie Pugely, taj.
Petdesetletnica Dram. društva “Lilije”
V	nedeljo, 9. novembra 1969, je Dramatsko društvo “Lilija” proslavilo 50 -1 e t n i co obstoja. Prireditev je bila v Slov. domu na Holmes Avenue v Collinwoodu, kjer ima društvo svoj dom in svoj oder.
V	ta namen je društvo pripravilo veseloigro “Poslednji mož” v režiji Ivana Jakomina.
Pred predstavo je stopil na oder sedanji predsednik “Lilije” Lojze Mohar in pričel proslavo z govorom, v katerem je povedal v glavnem sledeče: Prav na današnji dan, 9. novembra 1919, je tedanje članstvo Dram. društva “Lilije” na tem odru in občin-stu v tej dvorani pripravilo svojo prvo dramatsko predstavo. Vprizorjeni sta bili dve burki: “Kaj je kdo, ali vsi v megli” in pa “Kako je Janez naročil kosilo”. Obe igri sta bili prevedeni iz angleščine.
Med ustanovitelji
igralci naj omenimo sledeče: Franc in Jože Matoh, Kabaj Avgust, Lojze Jerkič, Franc Suban, Henrik Batič, Miha Lah, Jože Glinšek; od deklet pa Ana Sašo, Jožefa Sašo, Antonija Logar in druge. Nato je pa nadaljeval: Ob tej priliki ne mislim podajati zgodovine Dram. društva “Lilije”, kdor se za to zanima, najde zgoščen opis razvoja in dela našega društva na programih današnje prireditve.
Lojze Mohar je nato predstavil prve igralce, ustanovitelje in člane “Lilije” iz prvih let društvenega delovanja. Navzoči so bili:	Jennie Škerl, Josephine
Rovanšek, Josephine Cigoj, Antonija Stradjet, Jennie Batič, Mary Matoh, Henry Batič, Bošt jan Trampuš, Louis Jerkič, Krist Stokel, Joe Kompare in Frank Matoh. Nato se jim je zahvalil, da so se odzvali povabilu Dram. društva “Lilije” in se udeležili
glejmo vsakega posebej. Vzemimo osebe po vrsti, kot so bile na programu: Petelin ni bil ka' strog in zadirčen oče in moz, ampak sitna žvirca, ki se je vtikal v vse gospodinjske zadeve, Likozar Jože ga je prav dobro kot takega pokazal v svoji igr*, Petelinka, Elka Pretnarjeva je lepo zaigrala dobro mamo, ki se boji moževega sitnarjenja in hoče na drugi strani ustreči o-trokom, ki niso več otroci; Helena, starejša hčerka, — Marinka Hočevar, je po svojih prvih nastopih na odru pred leti, postala dobra in solidna igralka, za katero si vedno gotov, da bo svojo vlogo lepo privedla z uspehom do konca; druga hčerka Zdenka, igrala je Andreja Novak, ki spada že deset let v družino “Lilijinih” igralcev, četudi ni mogla vedno in stalno nastopati. V nastopu je bila sigurna in vseskozi prikupna oseba na odru; Jaroslav, — Marko Sfib" go, je bil prvi med najmlajšimi igralci. Če je bil to njegov prvi
( nastop, potem lahko rečemo, da proslave 50-letnice. V imenu bQ odličen igraleC; ako ge b0
društva jim je čestital k nji o	ocjr£u gp je posrečen v na-
kajti Klub je narastel že na 580 članov in še vedno pristopajo novi. Po seji bo božična zabava s prigrizkom in plesom.
Značilno pri Klubu je to, da na seje prihaja povprečno po 200 članov, kar je rekord vseh sej naših organizacij. To je znak, da se člani počutijo kot doma. Razumljivo je, da se pri tolikšnem številu ljudi zmeraj pojavijo kake nove ideje in predlogi, kar daje Klubu živahnost in podvig.
Naš klub se odlikuje tudi tem, da je poslal že več resolucij in spomenic na kongresnike in
vemu tedanjemu kult urnemu delu in se jim zahvalil, da so se vedno in radi udeleževali predstav in prireditev sedanje, obnovljene “Lilije”.
Za tem se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali “Lili-in prvimi ji” pri njenem delu. Najprej se ja zahvalil direktoriju Slovenskega doma na Holmes Avenue, kjer ima “Lilija” svoj dom in svoj oder. Nadalje se je zahvalil Ameriški Domovini, da je vedno priobčevala obvestila in vabila za prireditve, zahvalil se je tudi slovenski radio-oddaji za objavljanje obvestil in vabil za prireditve; posebej se je zahvalil dr. Milanu Pavlovčiču, ki je že vsa leta masker “Lilijinih” igralcev. Zahvalil se je tudi režiserjem, šepetalcem, odrskim mojstrom, igralcem in pa zlasti slovenskemu občinstvu, ki je vedno rado prihajalo na “Liliji-ne” prireditve. Zahvalil se je tu-
senatorje za izboljšanje socialne in zdravstvene zaščite ter vselej prejel povoljne odgovore. Prav
di vsem ostalim delavcem in sodelavcem:	kuharicam, točajem
biljeterjem, ljudem, ki so proda-
tako je apeliral za mir v Viet- jali vstopnice, postavljali stole namu, celo na predsednika Ni- in bili vedno pripravljeni poma-xona.’ To znači, da Klub vrši gati, kadar koli je bilo potreb-
CLEVELAND, O. — Ko otroke učimo naših navad in običajev, imamo v mislih tudi dobrega svetnika sv. Miklavža. Koliko pridnosti je bilo pred dnem tega svetnika. Kakšen strah je bil pa parkelj! To so lepi spomini iz otroških let!
Da ohranimo to lepo navado, se pripravlja na ta dan tudi Slovenska šola pri Mariji Vnebo-vzeti v Collinwoodu. Pridno se uče kratko igrico, hodijo na vaje in se vesele nedelje. To lepo
Delovanje upokojencev
EUCLID, O. — Slovenski u-pokojenci iz prvega rodu imajo precej svojih klubov, kjer si z raznim razvedrilom lajšajo življenje v jesenskih letih. Nekateri klubi si skušajo izboljšati svoj gmotni položaj potom socialne in zdravstvene zaščite. Ti klubi žal niso povezani med seboj in zato niso na merodajnih mestih dovolj upoštevani. Očitno ne u-poštevajo gesla, da je v združenju moč.
Slovenci v Velikem Clevelandu imajo sedaj pet klubov, ki so združeni v Federaciji.
Pred kratkim sta pristopila še kluba iz Girarda in Barbertona.
Tako je sedaj v federaciji sedem klubov z okrog 1,500 člani. Upamo, da se bodo kmalu javili za pristop še drugi klubi, kajti pristopnina je samo $10.00, mesečnih prispevkov ni nobenih. Ako j Maple Heights, O. Ker se sklenete, da se pridružite naši; bova ob božičnih praznikih na-Federaciji, tedaj pišite na tajni-! bajala v Sloveniji, ne bova po-
svojo nalogo v polni meri.
Frank Česen
IZ NAŠIH VRŠI
Canton, O. — Spoštovano u-redništvo! Priloženo Vam pošiljam denarno nakaznico za mojo naročnino, katera mi bo kmalu potekla.
'Na Ameriško Domovino sem naročena že veliko let in je vedno rada in zanimanjem preberem.
no. Posebej se je zahvalil še te danjemu upravitelju Doma Tonetu in njegovi ženi Eleanor Bokal, ki sta bila “Liliji” vedno na uslugo in sta poslala društvu lep šopek cvetja za 50-letnico. Posebno zahvalo je izrekel Johnu Tiabatu, ki je podpredsednik Slov. doma in je bil, ko se je “Lilija” obnavljala, njegov predsednik. Naj omenim, da je bil John Habat predsednik Slovenskega doma na Holmes Avenue polnih 17 let.
S tem je bil prvi del proslave zaključen, zastor se je razgrnil in pričel se je drugi del: veselo
Vam, vsem sodelavcem in vsem naročnikom želim najlep-1^ Poslednji moz še praznike in Vas prisrčno pozdravljam! Hvala Vam!
Josephine Gorance
miklavževanje bo v nedeljo, 7. ka; WiUiam j Kennick, 2675 decembra ob 3. popoldne v šol- RockefeUer Rd., Wickliffe, Ohio. ski dvorani. Po kratki igrici bo 0n Vam bo drage volje poslal prišel sv. Miklavž v spremstvu pr0Šnj0 za prist0p in pravila, angel.)ev in paikeljnov.	Tem potom se vsem cleveland-
Darila lahko oddaste v nede- skim, barbertonskemu in girard-Ijo eno uro pred prireditvijo, to' skemu klubu naznanja, da se bo je od dveh naprej v prostorih! ]etna seja Federacije vršila v pe-Slovenske šole. Matere pa prosi- tek, dne 19. decembra, ob dveh mo za pecivo kot običajno.	popoldne v Slovenskem domu
Prav iskreno vabimo vse prijatelje mladine in naše Slovenske šole na ta lepi praznik!
Pridite!	dolski odbor
Podr. šla 47 m vabi na letno sejo
CLEVELAND, O. — Članice podružnice so vabljene, da se gotovo udeležijo glavne letne seje, katera se vrši v nedeljo, 7. decembra, ob 1. uri popoldne v SDD, 10814 Prince Avenue. Več važnih stvari je treba rešiti in izvoliti odbor za leto 1970. Iz-
šiljala božičnih voščil. Zato želiva že sedaj potom Ameriške Domovine voščiti vsem sorodnikom, prijateljem in znancem vesel Božič in srečno ter zdravo novo leto. Enako tudi osebju pri Ameriški Domovini. Ostanite zdravi in na svidenje!
Louis in Tončka Kastelic
Vsega nastopa 10 oseb. Videli smo 5 starih igralcev, dobrih znancev, in prav tako dobrih igralcev in 5 mlajših, od katerih je bila večina prvič na odru, razen Marinke Hočevar, ki je od svojih prvih nastopov postala že zrela igralka. Po tej opredelitvi bi pa morda, kdor to bere, pa igre ni videl, mislil, da so stari igralci te naj mlajše postavljali ob stran. Temu pa ni bilo tako. Vsi: stari igralci in novi so se prav lepo ujemali in vsi skupaj podali lepo ravnovesje celotnega dejanja. Pa si na kratko o-
stopu in korajžen v govorjenju. Naslednji je dr. Gabršek, Janez Hauptman; ta je pa od vseh najbolje igral.
Posebnost v igri je bil inž. Sodar, ki ga je igral Srečko Gaser. Od njega je vsa družina pričakovala, da jih reši Petelinove more. To je rojen komik, ki bot igralec nikoli ne odpove. Takoj, ko je stopil v družino Petelinov, je obljubil, da bo pomagal starega Petelina ozdraviti in vse zadeve urediti. Malo nezaupno so ga gledale ženske, kaj bo neki naredil, a je vse lepo po vrsti in počasi izpeljal. Bil je pravo nasprotje starega Petelina. Svojo vlogo in nalogo je dobro o-pravil. Tončka Kavčič, — R°^ Dolinar, v svojem nastopu pra' vi, da je iz velike družine, kjor so vsi veseli. Ona je s svojin1 nastopom to dokazala. Bila Je prikupna in občinstvo si je h od srca nasmejalo; Bariča, Petelinova služkinja, — Nencu Hočevar, je bila mirna in lep0 pokazala, da se starega Petelina nič ne boji. Njeno obnašanje Je bilo: jaz ne spadam med te Pe' teline in se zaradi njih ne boni razburjala. Obeta, da bo dobra igralka. Je ena izmed najmlaj' šib, ki so tokrat nastopili. Posrečen v nastopu je bil vojak Peter Dragar. Če je bilo kaj narobe pri Petelinih, se je obnašal, kakor bi pričakoval kaplarja, ki ne pozna šale. Morda je nastopil prvič, ker je iz družine naj-mlaših. Bo dober igralec, če se tudi v bodoče ne bo branil vlog in bo nastopal.
Naj omenim še tole. Pet najmlajših igralcev, ki sem jih 2e zgoraj omenil, je iz Dram. krožka, — morda nisem rabil prav0 ime —, ki ga vodi naš nekdanji poklicni igralec in režiser d1-1 Milan Pavlovčič. Če se bo mla' dina tu obdržala, potem lahk° upamo na novo pomlad slovenskega dramatskega udejstvovanja med Slovenci v .Clevelandu-
Ivan Jakomin, ki ga bolje P°' znamo kot odličnega igralca ^ režiserja, se je pa z režijo “Poslednjega moža” pokazal kot spreten režiser. Oder je d1 skrbno pripravljen, maske P1’1' merne vsakemu igralcu. JuH^ Zalar je pa reševala igralce, M
na 15810 Holmes Ave. Vsak klub je upravičen do pet zastopnikov.! Na tej seji bomo volili nov od-l bor za leto 1970 in ukrenili vse, potrebno za nadaljni razvoj in! koristi Federacije. Po seji bo kotj običajno malo prigrizka in pri-j jateljskega kramljanja.
Ker smo že pri klubih, apeliram tudi na člane Kluba slovenskih upokojencev v Euclidu, da se gotovo udeležijo letne seje v četrtek, 4. decembra, v navadnih prostorih. Tudi na tej seji bomo volili nov odbor za leto 1970. Razen tega bo na dnevnem redu še mnogo drugih zadev,
DRUŠTVENI IMENIK
Veliko posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas in kraj sej. Te sezname priobčujemo po enkrat na mesec, skozi vse leto proti plačilu $12.
Druftvom ki imajo mesečni oglas v tem seznamu, ob- ^ javljamo brezplačno ludi vabila za seje, pobiranje ases- | men ta In druge kratke vesti. Dobijo torej za $12 dosti koristnega
Vsem društvom priporočamo, da na letnih sejah odobre letni oglas v imeniku društev Ameriške Domovine in si s tem zagotove tudi priložnost za brezplačno objavo društvenih vesti in novic.
so bili med igro njene pomoč1 potrebni. Sepetalec opravlja delo, kateremu ni vsakdo kos.
Ob smehu in zadovoljstvu godalcev je bil zaključen drugi de programa 50-letnice.
V tretjem delu pa je bila 1111 sporedu godba in ples in doma ča zabava v prijetni slovensk družbi. Naj omenim še to, da so bili ustanovitelji, igralci in član1 “Lilije”, ki so bili ta večer navzoči, gosti Dramatskega din štva “Lilije”, ki so v prijetni 111 domači slovenski družbi, v Prl' jetnem razgovoru preživeli Par , prijetnih uric.	j
Dramatskemu društvu “Nn1 r ji” za 50-letnico tudi moje iskm ne čestitke.
Zdravko Novak
JJ2lJ REMEC:
VELIKI
>«
en pogled proti domači kjer se je bleščala Sveta ’Se zadnji pozdrav in zbo-
PUNT
^ Prbateljem, ki so čakali
)e stopil spovednik k nje-11111 dal zadnjič poljubiti Caria. razpetega na križ, se , asil med ljudstvom pre-n’ obupen vzklik iz dekli-1 grla.
a jo Anica, ki je tisti hip j, v nezavest.. .
%n Cfolia in njegova teta lili sta jo prestregla in pre-faSo jo v bližnjo hišo.
J Gradnik je ta čas umrl— j6 In bridke smrti...
) Je pet mesecev pozneje.
cerkvijo Matere božje (gori je slonel ob nizkem ^'tek fant v sivem plašču, entovsko čepico na glavi J1?16! zamišljen v daljavo, j Jc Štefan Golja, ki je tisto j. °nčal latinske šole in pre-Sj^al, kam naj gre prihod-
s° mu begale brez miru ki jih je tako lepo
ou j
rajih,
K
s Svete gore. Tam doli j klansko nižino, nad ka-,je ležala tanka plast megla, SVetila v svitu zahajajo-s°nca Gorica kakor kup ^ razvrščenih in obrezanih i, ckov. Kakor siv, okoren

le čepel na griču nad hi-§°riški grad, kjer so ječali S^dieah nešteti jetniki->jt) atlu je zbudil ta pogled jit^’ žalostne misli, zato je °či od njega in sledil za ij’ ^ se je kakor zlat trak (t a ^rog svetega Valentina, tSo jo pred umirajočimi ^1 žarki skrile mračne ii(i ln jo spremljale po dolini S JIavena ...
osamljeno žalostjo je domačim goram, za ka-
k
)tiCpasi’ počasi se je spuščalo
s° vstajali daleč, daleč A1 kasti oblaki...
°casi
v zaton. Nad trnovskim
\j0tl1 in nad tolminskimi go-
t!tiCes° se združevale večerne
ljs 111 Padale niže in niže ... 1 So -
^ Golčale pod njimi, kakor e^.P^reznjene v globoko, \ ^n° žalost. Mrtva, brez il6^ je bila dežela, kakor a pod temno težo, ki jo ' ^ i° bo tiščala vekomaj .. • \an Golia ie čutil, kaj je z ;aje 111 in žalostjo zakrilo vse ’ ar jih je videl s Svete
*Wii .
|)0 11 Je prelepi dan upanja prišla je noč brezu-\ * rahu. Izginile so iz kme-^ c sanje o stari pravdi, o \e Casih kralja Matjaža, v ^.S° uPali in ki so jih videli 2n tako blizu, ko so
Bil je sirota, kajti oče je romal v tujini brez doma kdo ve kod ... Obiskat ga ni več prišel od začetka velikega punta. Nemara je zvedel, kako se je vse končalo, in iz žalosti in strahu ni maral več priti v domače kraje ... Teta je bila stara in bolehna in nemara ni bil daleč čas, ko bo prišla ponjo koščena žena s koso... Tedaj bo popolnoma osamljen kakor hrast, ki žaluje v lepih in viharnih dneh mrk in nem sredi široke poljane ...
Sama žalost in mrak je bilo njegovo življenje in bo •. . A morda vendar ne? ... Zamislil se je in na pol pozabljeni sen mu je oživel v duši. Spomnil se je Anice, ki jo je hotel nekoč prositi za roko in ljubezen, a mu je ni mogla dati, ker jo je že bila obljubila Gradniku ... A zdaj je njen ženin mrtev; kdo ve, morda bi se zdaj zgodilo to, kar se ni moglo prej ...
A ne — ni bilo več mogoče ... Pred očmi mu je vstala podoba Anice, kakor jo je videl pred tedni v Ročinju •.. Bleda in slabotna je sedela v vrtu in vdane oči so ji zrle skrivnostno, zaupno...
Bolno se je nasmehnila, ko ji je Štefan segel v roko in vprašal:
“Kako je, Anica?”
“Nič hudega mi ni, le slabotno se čutim, odkar sem prišla iz Gorice domov ...” je odgovorila.
Štefan je spoznal, da zanjo ni več življenja. Ko je na Travniku omedlela, so jo prenesli v hišo k teti Rozaliji, kjer je dolgo ležala. Zdravniki so ji dejali, da je nevarna pljučnica.
Polagoma je ozdravela, a začela hirati.
Prepeljali so jo domov in oče Grozd je hodil krog mazačev, ki so mu nasvetovali vse mogoče šoke iz planinskih rož in zelišč. Upal je še vedno, da bo ozdravela, a Štefan je vedel, da za njeno srčno žalost ni več zdravila in da jo bo smrt združila z dragim nemara še prej, preden zavejejo ostre zimske sape z gora.•.
Tako je Štefan Golja premišljeval žalostno, bridko življenje in spoznal, da ga ne veže več nič za svet.
Zaželel si je le, da bi mogel pomagati kmečkim trpinom ter svoje moči in znanje posvetiti boju za njihove svete pravice, za dediščino kralja Matjaža, za staro pravdo ... Zaželel si je prostosti in neodvisnosti, da bi mogel brez skrbi zagovarjati in braniti revne tlačane. Zaželel si je stanu, v katerem bi mogel lajšati in blažiti njihove skrbi in težave, žalost in obup in jih tolažiti z upom v boljšo prihodnost ...
Dolgo... dolgo je premišljeval Štefan Golja vse to.
Ko je vse zagrnil večerni mrak in je zatrepetala pr\a zvezda na daljnem nebu in je zazvonil Marijin zvon — tedaj je bil na čistem
Odločil se je, da postane duhovnik ...
konec
PkAoraviTONi S HRIBA
Joliet, 111. — Sredi jeseni smo. Listje se je že osulo z dreves, zatem ko ga je parkrat ostra slana osmodila. Prijatelja Jure in Bara sta se meni in Nicku pritožila, da sta ga skoro tri tedne neprestano grabila in nosila na “alley”. Jure je potožil, da to ga je zakasnilo pri prešanju nove kapljice. Vendar, hvala Bogu, je dejal, Bog ga je dal in požlahtil, jaz sem ga mlel in prešal in zopet si ga bomo privoščili, kadar se bo nam zljubilo po njem.
Tako vidite, dober, pristen Belokranjec nikoli ne pozabi na sv. Martina in pa na novo vino, ker ob godovanju tega imenitnega patrona se mošt v vino spreminja.
Letos je bil god sv. Martina v torek, 11. novembra. Jure, Ba-fa, Nick in jaz smo ga pa obhajali v nedeljo, 16. novembra. Jure je zopet dobrega napravil. Tak je, da rad po grlu teče, dober da človek, ki ga pije, kar nekam nerad kozarec od ust odmakne. Bara je nam pripravila zopet dober prigrizek in dobre volje smo bili, da kaj. Še zapeli smo zraven par zdravičk s srčnimi željami, da bi ga ob letu še pokušali in srkali in potem še in še ...
Sredi takega veselega razpoloženja se je pa oglasil Nick: “Prijatelji, vse je lepo in nam nič ne manjka. Da bi le zdravi Dili, pa bo že kako. Ampak v koledarjih za naprej dosti svetnikov manjka. Kam so jih dali? Sv. Martin je še noter tu in tam, ampak ne v vseh koledarjih. Saj svetniki so fejst fantje, zakaj naj bi jih odrivali v Jcake kote?”
nam napolnil čaše, ki smo jih dvignili in izpraznili. Jure je nam nato pravil, da mu je letos preša nagajala. Ima jo že nad 40 let in kakor vsaka stara reč, mu tudi preša odpoveduje svoje moči. Peša, kakor vsaka druga stvar.
Nato je pa Jure začel pripovedovati, kako je njegov sosed letos prodal svojo staro prešo za lepo vsoto. Menda še pred 50 leti mu jo je neki mizar ali tesar napravil za $20. Petdeset let jo je rabil, zdaj je pa dobil za njo $45. In kupec gori nekje iz Ro-meoville-a je bil še vesel, da jo je dobil. Izjavil je, da jo je dva meseca iskal okrog in da preš zdaj sploh ni na trgu. Menda jih nihče več ne dela. Stari so jih znali, mlajši se s takimi stvarmi ne ukvarjajo več.
“To je pa res, da se mladi s takimi stvarmi ne ukvarjajo več,” je pristavil Jure. “Ampak pijejo ga pa le radi! Kadar pridejo do njega, ne vedo, kdaj je-njati.”
Nato smo še govorili o starih časih, kako so slavili tam po belokranjskih goricah in gričih sv. Martina. Skromni so bili, malo so imeli, pa so bili le vedno veseli. Niso jih morile take sitnosti, kakor težijo in morijo ljudi po svetu dandanes. Dandanes pa vse drvi in vihra — kam? Iščejo nekaj, miru in zadovoljnosti, pa jo ne najdejo nikjer.
Zatem smo se razgovarjali še o drugih dogodkih in zadevah. Nick je vprašal Jureta, kaj misli o Nixonovem govoru, ki ga je imel 3. novembra zvečer. “Si ga poslušal?” je,vprašal.
“Sem,” mu odvrne Jure. “Nixon ima težke posle z Vietnamom,” je pripomnil Jure, nato pa je nam objavil svoje gledanje na te težave.
“Vesta moža, naša Amerika je še mlada v primeri z drugimi deželami. Prvi ameriški pionirji, ki so se otresli in osvobodili raznih aristokratskih običajev in navad, s katerimi so vladali po evropskih deželah in drugod aristokratski politikarji in kronani
Bara in Jure sta se spogledala m se zasmejala. Nick je pa še vladarji, so, ko so oglasili svetu
pripomnil:	“Vsaj svetnike naj
nam pustijo!”
Bara je pa pritaknila svojo pripombo:
“Pustimo ^vetnike in one, ki jih imajo v oskrbi, pri miru. Že vedo, kaj delajo. Ampak tu na zemlji imamo Vedno več “čudnih svetnikov”, ki delajo vsemu svetu sitnosti s svojimi idejami. Te, te bi bilo treba pospraviti!”
ZDA, da bodo v njih vedno odprta vrata demokraciji in svobodi. Tega načela so se tudi držali in se ga na splošno držijo tudi sedanji naši voditelji. Morda ne vsak, večina pa. Da so izjeme vmes, je pa to nekaj takega, da ‘ demokracijo in svobodo” vsak po svoje tolmači, največ pa jo tolmačijo tako, kakor vsakemu to prija, kakor npr. krojači mo-
K temu je še Nick dostavil: j rajo delati hlače in suknje tako “Jaz bi jih pa še ‘popraviti’ dal!” in po takih vzorcih, da pristoja-
Jure je pri tem zakašljal in z roko pomahal:
“Pustimo, pustimo to, prodno
jo na hrbte in noge odjemalcev. Npr. veleindustrijske korporacije gledajo vedno, da so deležne
predaleč ne zaidemo. Pokusimo take demokracije, v kateri je do-
še malo letošnji pridelek, ki ga nam je Bog dal.
sti dobička za nje. Mednarodni bankirji gledajo vedno, da imajo
Spogledali smo se in Jureta na stežaj odprto svobodo, da se-s spoštovanjem ubogali. On je jejo /solato” tam, kjer kaže, da
bo dobro obrodila. Delavske u-nije, ki so postale zadnja desetletja zelo močne, se pa zanimajo za tako “demokracijo”, ki jim odpira vrata do višjih in boljših plač. Tako vsak gleda za svoj vrt in zeljnik. Vmes je pa precej takih, ki niso organizirani ne tako ne tako, te pa vsak odriva in prehiteva po cestah, po katerih vozijo. Tako doma. Od zunaj pa pihajo proti nam zopet druge sape. Političnih nevoščljivosti med deželami in narodi po svetu nikoli ne manjka. Posebno ne še tam, kjer vidijo, da imajo sosedje boljši kruh, kakor ga imajo sami. Vse to so človeške slabosti, ampak te imajo slabo lastnost, rade vodijo v vražje slabosti in v take razmere, kjer začne brat brata ubijati po Kajnovem modelu.
In tu smo, to pove, zakaj imamo po svetu vedno toliko vojn, v katerih ljudje drug drugega uničujejo. V tej gneči svetovnih sitnosti so tudi naše ZDA. Kdor vozi skozi take sitne' gneče, mora biti že pravi mojstrski vozač-šofer, pa ima največkrat še velike sitnosti. Te sitnosti so od leta do leta večje in večje za vsakokratnega p re d s e d nika naših ZDA. Naj vozi še tako previdno, vsem ustreči ne more nikdar. Če enim kaj ustreže, se drugim zameri.
Vse zgornje, kar omenjam, predstavlja precej visoke gore in hribe, skozi katere je treba voziti že v našem zapadnem svetu, kolikor je še svobodnega, da ga niso zametli viharji komunizma s svojim smetljivim prahom. Kaj šele v svetu, ki je padel v temne sence komunizma? Tam pa demokratičen človek sploh voziti ne more. Še manj komu ustreči. Vsaj tako ne, da bi tako ustrezanje dišalo po kaki demokraciji in svobodi. Tega ni zmogel in ni mogel izvesti še noben, politik, če je le količkaj dišal po demokraciji in svobodi. Komunizem kakšnih takih “političnih koncesij” ne pozna, razen, če jim to kaže, da bi z njimi prevarili druge, seveda v svojo korist.
Vidita moža, to so razmere, zelo, zelo površno povedane in
zavoziti v še večjo vojno — tako, kakršne svet še ni videl.” Tako je nama Jure objavil svoje mišljenje o vsem tem. Res je. V čudnih, nevarnih časih smo. Le zakaj tako?
Vse čitatelje lepo pozdravljamo vsi štirje, Jure, Bara, Nick in moja malenkost,
Tone s hriba
Vzhodna Nemčija se znašla v trenju z ZSSR
BERLIN, V. Nem. — Walter U 1 b ri c h t in njegov režim v Vzhodni Nemčiji se zadnje čase ne počutita dobro. Se morata boriti proti celi vrsti težav v politiki in gospodarstvu. Glavna skrb Ulbrichtovega režima je v želji, da si pribori ravnoprav-nost z Brandtovo Zahodno Nemčijo. Do sedaj noče namreč Brandt niti slišati, da bi priznal suvereniteto Vzhodne Nemčije. Govori zmeraj le o tem, da obstojata dve državi v nemškem narodu, ali sta ravnopravni, o tem v Bonnu nočejo z besedo na dan.
Ulbricht se zato trudi, da bi pridobil vse komunistične države za s k u p e n n a s t o p proti Brandt o vi Nemčiji. Ako bi. Brandt priznal to načelo, bi mo-lal sedeti skupaj z Ulbrichtovi-mi pri isti mizi in priznati Ul-brichtu iste pravice kot vsem drugim rdečim evropskim režimom. Te usluge Brandt noče napraviti Ulbrichtu. Ravno narobe, je ves vnet za dvostranska pogajanja med Zahodno Nemčijo in posameznimi komunističnimi državami v Vzhodni Evropi. Druge komunistične države ne kažejo veselja, da bi podpirale Ulbrichtovo politiko. Se pridno pogajajo vsaka zase z bonn-sko vlado.
Ulbricht hoče torej drugačno komunistično zunanjo politiko kot ostali komunistični blok. To se je pokkazalo te dni, ko blok zboruje v Moskvi in obravnava odnose do Zahodne Nemčije, konferenco v Helsinkih, varnostno pogodbo za Srednjo Evropo
da konferenca ne sklene ničesar, dočim pa Sovjetska zveza sili k
prikazane, v katerih mora sedaj Ad. Ulbricht bi najrajše videl, voziti naš predsednik ZDA. Težke so te razmere. Ni jih on povzročil. Podedoval jih je za skepom, ki bi ji zavarovali hrbet Johnsonom. Začele se so že predi v prepirih s Kitajsko. Med Mo-skoro 20 leti. Meni se zdi, da je skvo in Ulbrichtom je torej na-
precej krivde, če ne vsa, v tem, da niso tiste dni poslušali pokojnega generala Mac Arthur j a. Takrat bi se bilo najbrže vse to rešilo z veliko manjšimi žrtvami. Ne omenjam podrobnosti,
stalo napeto stanje, kot ga že dolgo ni bilo. To se vidi tudi po nekaterih zunanjih znakih. Moskva je na primer sklenila, da potegne plinski vod iz Sibirije preko Češkoslovaške v Zahodno
so znane. Potem se je za- Nemčijo in ne preko Vzhodne
vleklo. Iz komunistične mrčes-ne zalege se je izleglo, kar se je, to je postavilo na noge nesrečni Vietnam, s katerim imajo naše
Nemčije, kar je za Ulbrichta hud političen udarec.
Poleg tega je Ulbricht postal hudo bolehen, se že dolgo ne po-ZDA te nemale sitnosti, ki se čuti dobro, boleha kar naprej nočejo in nočejo končati. Znajo vkljub vsem nasvetom zdravni-se še dolgo, dolgo vleči. Znajo še ške nege, ki jim zvesto sledi.
'bi) ji.
S Sv 1.Za kose in cepce in šli tlačitelje ... Kako jim sar^vkigati srca Gradnik, ka-'Vj^ °2avestno so se po nje-. ^svetih vojskovali nje-\ ^VariŠi!
j ai ■ •.. Zdaj ni več Grad-
'Sel>g0vih> njih udie 30 \j. 1 na visokih drogih ob
V	, Cestah krog Gorice, ka-‘itiu iih obesili v strah in opo-
?Vitetorn’ nai si ne uPaic vea
V	f,- r°^e zoper gosposko ■. . s tir/ Vea kmečke vojske, ni
k	v boljšo prihodnost,
W I)0vsod zavladala stara W 7 • Vse je izginilo, vse se !\cjJ ° ^leč, daleč v mrak
Ztiib* d dni, katerih ne doča- strata priredili ob 200-letnici Ce več ... Kruto je kazno- Rojstva velikega skladatelja raz-
' stavo pod naslovom “Ludwig van Beethoven — življenje in delo”. Razstavo bodo zaprli ob koncu leta v zgodovinskem muzeju mesta Dunaj.
Nasploh bo mesto ob Donavi drugo leto v znamenju Beethovna:	Karajan bo z berlinskimi
filharmoniki izvajal več njegovih simfonij, Leonard Bernstein pa bo dirigiral v operi novo izvedbo njegovega “Fidelia”. Odkrili bodo tudi nekaj spomenikov v čast slovitega mojstra.
Y ^
Ari
Beethovnova razstava
Od maja do avgusta 1970 bodo prostorih dunajskega magi-
*1«

%
a . v—jv. roka pravice in 4ac pod grofi in baroni ej. r^’ ki jo žulijo bolj ko
i^edki punt je bil svetel etp, ie kn
%o n°č trpljenja, a potem
, ki
,le kmetom kakor blisk euil
C??«1-
da je bila tema
se to a neznosnejša •
in ^ Premišljeval Štefan kil0 ri0*3ene tolažljive misli H/, nieg0vem srcu.
Hje j0 misliti na lastno ži-Veser v +'em ni bilo mno-
Tudi v vzhodnonemškem gospodarstvu ni vse v redu; pri vsej blesteči zunanjosti manjka deželi kapitala, rdeči blok ga pa nima, da bi ga Ulbrichtu posodil.
Nad vsemi temi težavami stoji Ulbrichtova stara zahteva:	Za-
hodna Nemčija mora najpreje priznati Vzhodno, šele potem naj se Moskva in sateliti začno razgovarjati z Bonnom. Tega se Moskva otepa, trenja med Kremljem in Ulbrichtom se pa nadaljujejo.
Švisa protestirala proti vmešavanju Mirijo v
sojenje treh gverilcev
WINTERTHUR, Šv. — švicarski zunanji minister je* odločno in trdo protestiral pri vladi Alžirije proti posegu v sodno razpravo proti trem arabskim gverilcem v Švici, ki so letos v februarju napadli izraelsko letalo v Zuerichu. Alžirski zunanji minister je namreč pretekli petek v posebnem pismu glavnemu tajniku ZN U Tantu trdil, da je Švica očitno pristranska in zanika palestinskim Arabcem njihove pravice v borbi za osvoboditev njihove domovine.
Švicarska vlada je označila ta poseg Alžirije v sodno razpravo za nedovoljeno vmešavanje v notranje zadeve Švice. Pri razpravi so obtoženi arabski napadalci izjavili, da ne bodo odgovarjali na vprašanja, ker je sodišče pristransko”. Odklonili so tudi javne branilce. Sodišče je kljub temu odločilo razpravo nadaljevati. Molk obtoženih arabskih gverilcev olajšuje obrambo izraelskega stražarja Rachamima, ki je planil iz napadenega izraelskega letala in enega od napadalcev ustrelil.


DOBRO'. — Naši marini v Da Nangu v Vietnamu so pripravili za skupino domačih vietnamskih sirot malo zabavo. Na sliki vidimo marina cpl D. Horna iz Dur-hama, N.C., ko streže mladim gostom.
MALI OGLASI
Odprto od 2. do 5. ure pop.
v soboto in nedeljo za ogled na 839 Sable Ave. blizu Neli Rd. zidan bungalow z 3. spalnicami.
GEORGE KNAUS, BROKER 819 E. 185 St. 481-5:300
For Rent
Three nicely furnished moms. Rent reasonable. Call 881-2484 or after 6:00 p.m. 321-0021.
(235.)
ZMAGOVITA ARMADA vega.
I	y , Z
Slika kaže četo izraelske pehote, ko po nastopu počiva in se pripravlja na no-
Carsl Memoriali;
Kraška kamnoseška obrt
EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV
(MSS Vlxirrlnn JLt
IV 1.*M-
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 4-4, zaprt porč, garaža za 2 kare na Huntmere Ave., v Euclid Beach okolici. $20,500. Nobenih agentov. 942-8161. (239)
= F. S. FINŽGAR:
POD SVOBODNIM SONCEM
Pred sončnim vzhodom sem že jezdil iz mesta v deželo barbarov. Kjer koli sem srečal široka pleča, kjer se je pojavila močna roka, stasito telo, povsod sem postal in nagovarjal. Vreča z bizantinci je plahnela; na večer drugega dne sem potrošil zadnji zlat; z njim sem kupil štiridesetega moža. Segnal sem jih v gosto šumo in zapadili smo ogenj. Očka, ti obrazi, te mišice, ta pleča! Vsi rojeni gladiatorji. Raztrgani, bolj nagi ko oblečeni, tatovi in razbojniki po poklicu, brez, doma, brez svojcev! Ko bi nas zagledala kohorta hoplitov iz Qelizarjeve vojske, na Jupitra, ostrmela bi in bi ne potegnila mečev- Kakor bi se razpočila zemlja in bi jih izbruhnil Had, tako je bila moja četa. Skoraj da niso znali govoriti. Hripavo so grgrali, povedali več z licem, z očmi, z groznimi pestmi, z vsem telesom, kakor so znali povedati z besedo. Med seboj brez ljubezni, za sad divje smokve so se zbili. Obupal bi bil. Ali eno jih je vezalo, zlato in peklensko sovraštvo do Bizanca. Ko sem jim povedal, da bodo, če mi pomorejo oteti nesrečnemu očetu hčerko, udarili s tem v obraz samega Upravdo, da pljunejo na despojno, so se stisnili kakor veriga. Plamen maščevanja je zagorel, njegova luč je použila vse druge strasti in kleče ob ognju so mi prisegli na Krista in vse bogove, da so mi pokorni do zadnje kaplje krvi in da jim segnije jezik, preden bi ■ kdo bleknil izdajalsko besedo.
Drugi dan sem vtihotapil v šumo orožje: nekaj mečev, sekir in sulic. Pripravil sem jim brašna in obljubil vsem deseti dan po zmagi na tem mestu pla-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
General Office Good Typist
Filing and Phone Answering. Exc. conditions. Nr. Everything. Contact
ROBERT STOUGH
325 W. Huron - 337-7662
(234)
HOUSEHOLD HELP
MOTHER’S HELPER Housework-Child care. 4 da. wk. Tues thru Fri. Perm. pos. for rite person. Must speak some English. Skokie	677-6895
(233)
BABYSITTER
in my home. 1100 North. Reliable elderly lady. Mon. thru Fri. 7:30 -5:30. $25 + carfare. 2 small children, Ref. req.	252-4784
(234)
BUSINESS OPPORTUNITY
SNACK SHOP Two (2) By owner.
Good So. West Locations. Well estab. mod. eqpt. 581-5068
(233)
BEAL ESTATE FOR SALE
HICKORY HILLS —
8 Rms. 3 ba. 2 fam. rms. Tri-level. Lge. lot. Immed. possess. Will sac-rif. Mid $40’s - By owner 272-3682 9120 S. 87th Ave.
(233)
GLENVIEW — By Owner. Must sacrifice, transfd. $39,900, this wkend. only. Next wk. realtor. 3 bdrms. 2% baths, beamed cathedral ceiling in liv. and dn. area, frplc. in lge. fam. rm., bsmt. att. gar., beaut. Indscpd., nr. schls	724-7902
(233)
čilo v zlatu. Nato sem jih poslal posamič razkropljene po gozdih za Toper. Sam sem pred njimi dirjal na konju v Toper iskat Spiridiona.
‘Kako?’ sem nagovoril skopljenca. Z žarečimi očmi in tresočimi se rokami je prešteval skupiček v prodajalni in računal dobiček, ki ga je nagrabil s trgovino.”
“Slepar!” je zamrmral Radovan. “Sedaj šteje denar! Vsi skopljenci so sleparji!”
“ ‘Kako?’ sem ponovil. Zakaj prvič ni čul. S sključenimi prsti je pokril denar in se nas’onil s prsi na mizico.
‘Jutri jo odpeljejo! Rustik ne odneha!’ ”
“Smrdljivec! Ali si ga po čeljustih?”
“Nisem. Ali drugo jutro je moral poiskati Cirilo in jo privesti predme. Podkupoval je v pretoriju tako, da se je razjokal-zaradi denarja, ko se je vrnil. Toda opravil je dobro. Cirila je prišla iz pretorija z izgovorom, da gre nakupovat za pot, in se je prikradla k Spiridionu.
‘Kako je z jasno dvorjanico? Ali odpotuje?’
Sužnja je zaplakala in se zgrudila k mojim nogam.
‘Numida, oj, Numida, otmi prejasno, reši angela!’
‘Otmem jo! Toda dva dm ne sme še zdoma.’
‘Mora, danes popoldne jo odpeljejo. Pomagaj, tako ti Krista, pomagaj! Despojna jo uniči!’ Cirila je ihtela v obupnem, brezsolznem plaču. Iz pordelih oči ni bilo solze na bledo, upadlo lice-
‘O, poglej me! Duša beži od mene od same bridkosti. In jasna gospodarica, morja žalosti, grenke kakor mira, je razlito po njenem srcu. Vse noči sva prebedeli pred ikono Bogorodice, kadilo sva zažigali Kristu, o, in ni rešitve, ni pomoči. Numida, če naju ne rešiš, ubij naju! Spokoriš se za greh in medve poletiva kakor golobici od tod.’
‘Ne blodi, sirota! Dva dni ne sme še prejasna na pot. Potem sta oteti, vse je pripravljeno.’ ‘Dva dni,’ je ponovila Cirila in se sesedla kakor odsečena bilka na tla.
Tedaj se je nenadoma zasvetilo v Spiridionovi glavi.
‘Pomoč! Jaz vem za pomoč,’ je vzkliknil. Obupana Cirila se je ozrla vanj s prosečimi očmi.
Poiskal je v šatulji drobna zrnca.
‘Dvorna skrivnost! Naj pou-žije eno zrno in zagrnil jo bo spanec kakor omedlevica. Koliko sem zaslužil v Bizancu od dvorjanic za ta čudoviti lek! Omedlele ne bo tiral Rustik na pot.’
‘Če je strup —’ je segla z drhtečimi prsti po zrnih Cirila-‘Ni — na Boga, ni! Ne škoduje! Toda skrivnost je, da ji ni bil kos prvi zdravnik same des-pojne. Kolikokrat sem ukanil dvor s tem lekom! Koliko sestankov in kako nagrajenih!’ — Cirila je odšla s čudotvornimi zrni, jaz za njo; stražeč sem se potikal ob skritih oglih krog pretorija. Opoldne je obstala lepa dvokolnica pred vrati. Za njo je prijezdila tretjina mani-pula (četa 120 oseb) lahko oboroženih vojakov. Pot me je polival, noge so mi odpovedale v kolenih, da sem moral sesti na kamen. Rustik jo odpelje, sem pomislil! Zrnca niso pomagala. Izgubljena je! Z dvora je ne otme nihče več. Spomnil sem se Ciriline prošnje, naj ju umorim. Zona me je spreletela ob misli, da bi se dotaknil tega angela.
In vendar ni rešitve! Ko bi šel ven in počakal v zasedi! Planil bi na voz, sunil voznika in zbežal. Ne utečem. Vojaki me ujemo.
V grozi so tekli trenutki. Glavo mi je objela težka tema, kakor bi mi jo kdo v svinec vkoval- Srce se je stresalo, pred očmi so kipele megle. Mine ura. Iz pretorija pribeži suženj. Za njim centurio. Kriknil je na spremstvo. Od strahu in čakanja so mi oglušela ušesa, da nisem razumel. Toda videl sem, da so vojaki pognali konje, dvokol- j niča se je zazibala, odšli so prazni brez Irene. V meni se je po- i rodila moč, tema je izginila iz-pred oči, začel sem šepetati molitve. Kmalu se je vrnil suženj in z njim zdravnik.
Rešena!
Spustil sem se v tek in hitel k Spiridionu. Gnusil se mi je ta lakomnik. A tedaj sem pokleknil predenj in mu poljubil sandale. Od radosti me je premagal smeh in solze so mi zaeno tekle iz oči. Ne vem, ali resnično toliko ljubim Epafrodita ali Ireno ali samega sebe, da sem blaznel od veselja. Ko bi jo bili odpeljali, bi bil počakal na Rustika in ga zabodel. To je bil moj sklep. Nato bi bil planil v morje in bi se bil pogreznil na dno, da bi ušel sramoti, ker je nisem otel.
Zvečer sem šel s čolničkom na morje in na samotnem kraju pritisnil k bregu. Poiskal sem domenjeni kraj in glej, vrlih ' barbarov je bilo že nad polovico zbranih.
Ne da bi bil čakal ostalih, sem se tiho splazil z njimi skozi goščo in soteske, ki obkrožajo Toper, ter poiskal samoten, dosti oddaljen kraj, da bi tam počakali za napad.
Ker sem vedel, kako močno bo Rustikovo spremstvo, se nisem nič bal. Tudi samo s temi barbari bi si bil upal nad vojake. Zato sem šel k skopljencu, kamor je prihitela tudi Cirila zahvaljevat Spiridiona.
‘Povej gospodarici, naj prosi strica, da odpotuje zvečer. V hladu, naj reče, je ne bo napadla omedlevica.’
Popoldne sem zopet odveslal po morju in šel iskat še ostalih barbarov. Vsi so prišli. Odvedel sem jih v skrivališče-
‘Vrli borci!’ sem jih nagovoril. ‘Bliža se ura. Že ste zaslužili suhega zlata. To je šele polovica. Drugo dobite deseti dan. Toda berem vam z lic nekaj drugega. Maščevanje je zapisano na vaših mrkih čelih. Da, maščevanje tistemu, ki vam je z davkom izpil kri in vas pognal med razbojnike. Častitljivi razbojniki so tisti, ki hočejo sami peljati pravdo za kruto krivico. Tudi oče te deklice, katero otmemo nocoj, je komaj ubežal despotu. Ker je imel nekaj denarja, je stegnila pošast po njem svojo roko.
Toda utekel je. In sedaj troši zadnji ostanek imetja, da otme otroka. Nocojšnje delo ni rop, ni umor, ni tlaka in ni suženjstvo, nocoj je sveta noč, ker bo opravdana krivica!’
Divji obrazi so se razkrcmžili, iz njihovih oči je sršel ogenj, pokazali so se lačni zobje, pesti so se krčile, mišice valovile-
‘Kakor zveri!’ sem se razveselil in prestrašil. Zbor lačnih levov v pustinji ni groznejši od te tolpe. Kamor udarijo, zavlada smrt.
Ko se je zvečerilo, smo se sporedih ob cesti na levo in desno.
‘Kadar plosknem z rokama, udarite! Pazite, da zadene prvi zamah. Ko pade drugi, naj že vsakega vojaka obsenči Morana. Voza se ne dotikajte! Voz je moj!’
Nihče mi ni odgovoril, nihče ugovarjal. Še z očmi niso trenili. Vsak je stisnil svoje orožje in se prikril za drevje in grmovje na prežo.
(Dalje prihodnjič)
-------o------
Raztresene jeklarne
V ZDA je preko 400 jeklarn, ki pa so razmeščene po skupno okoli 250 raznih krajih dežele.
SAM'S
HARDWARE
PRE JMS SALE
20% OFF TO EARLY BIRD SHOPPERS
USE OUR LAY-A-WAY PLAN
SMALL DEPOSIT WILL HOLD ’TIL CHRISTMAS
JUST ARRIVED - $25,000 STOCK OF NEW TOYS
A COMPLETE LINE OF MATTEL TOYS AND GIFTS
100 LBS. ROCK SALT - S1.94
ALUMINUM SNOW SHOVELS - Reg. $2.95 - NOW $1.94
ROTATING COLOR WHEELS - Reg. $7.95 - NOW $4.95
HOT WHEELS MADE BY MATTEL - Reg. $8.95 - NOW $5.95
ALUMINUM TREES . All Sizes 6 ft. - Reg. $8.95 NOW only $5.95
SPRUCE - SCOTCH PINE - BALSAM CHRISTMAS TREES AND OTHER CHRISTMAS DECORATIONS
COME IN AND BROWSE AROUND
ANY 10c ITEM - NOW 3 for 25c
6812 St. Clair	EN 1-1635
WE GIVE AND REDEEM EAGLE STAMPS Open Wednesdays and Sundays and late evenings
UTRUJENOST SE KAŽE — Roberto Sorlini iz Italije se je na biciklistični dirki okoli Mehike že utrudil, kot kaže gornji posnetek. Sadež, ki ga pravkar nese v usta, ga bo nemara okrepčal.
Lepo božično darilo!
AM imate sorodnika, prijatelja ali znanca, ki ne dobiva še Ameriške Domovine? Dajte, osrečite ga za Božič in mu naročite Ameriško Domovino. Boste videli, da mu boste zelo ustregli.
Ako to storite, bomo novemu naročniku poslali lepo božično karto obenem z božično številko ter ga obvestili, da mu Vi poklanjate naročnino kot Vaše božično darilo. Izrežite spodnji kupon in priložite naročnipo obenem z natančnim naslovom novega naročnika.
_________________________________KUPON ______________________________________
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kor moje božično darilo na sledeči naslov:
Ime ......................
cesta ....................
mesto in država ..........
Za to darilo pošiljam znesek $
Moje ime je ..............
Moj naslov je ............
mesto in država ...........
36'' Full Size
COOK TOP — Lift-up, removable Cook top • Continuous-type grates • Color coded control knobs • High Performance Uni-Burners • Clock with 1-hour timer.
OVEN - Lo-Temp control • Chrome plated, non-tilt racks • Removable door seals • Sealed window and light • Removable oven door.
BROILER - Roll-out smokeless broiler • Two-piece broiler pan. / PLUS - Storage compartment • Four leg levelers.
start cooking
with sunshine on a modern
gas range
•	fiame-kissed flavor
•	pinpoint control
•	burner-with-a-brain
EASY MONTHLY PAYMENTS
NORWOOD APPLIANCE
& FURNITURE
6202 ST. CLAIR AVE.
JOHN SUSNIK & SONS
—... ——
EURCPA TRAVEL SERVICE
759 East 185. Street, Cleveland, Ohio 44119 POTOVANJA V DOMOVINO in prihod SVOJCEV v AMERIKO PREVOZ Z LETALI IN LADJAMI PO VSEM SVETU
Vam točno po Vaših željah oksrbimo in uredimo najboljše zveze.
Poslujemo v našem domačem in tudi drugih evropskih jezikih. JEROME A. BRENTAR
EUCLID POULTRY
V lalogl Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, P°‘. polnoma sveža ja}ca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberlt*'
HOWARD BAKER
84» BAST >85 STREET. F.TICLlD___________ KB l-Slg__________
..............iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiuiiiiiM|iiiiii|lt|||||iiiiiiiiii""l|l>,|
JOS. ŽELE IN SINOVI f
POGREBNI ZAVOD	,,«2
650Z ST. CLAIR AVENUE	Tel.: ENdlcott L05 s
COLLINWOODSKI URAD	.„1*1
452 E. 152nd STREET	Tel.: IVanhoe l'31 S
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razp®18*0	%
Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo	-
i»mirmiiiiiiiiiuutiiutmniuiiinuuinininiiniuuuimmiuuiniininHih,j!!!!^"
VABLJIVA SLIKA — Tuja obiskovalka se je spravil* P°d slap reke Dunn na Jamaici, ko ji domačin igra in PreP