I llf*»T#ltkI 1 II IIMIŽAV Iz Žeaeve. Svet Društva narodov v Ženevi se pe.a z vprašanjem Posaarja. Po mirovni pogodbi med Nemci in Francozi bi naj odločil usodo tega ozemlja leta 1935 izvedeni plebiscit: ali pripade nazaj Nemcem ali Francozom. Nemci ho.ejo Posaarje kar brez ljudskega glasovanja, Francozi so za plebiscit in Društvo narodov naj določi datum in zasigura tajrto in svobodno glasovanje. Zadnje dni se je zglasil v Žeoevi vodja skupine posaarskih socijaHstov Maks Braun. Predložil je Svetu Društva narodov prošnjo, naj bi se odgodilo ljudsko glasovanje v Posaarju za 5 ali celo 10 let in bi naj še nadalje vodila tamkaj vladne posle komisija Bruštva narodov pod predsedstvom Angleža Knoxa. Braun je tudi naglasil dejstvo, da bo izpostav}jer_o Posaarje za slučaj plebiscita, ki bi naj bil po mirovni pogodbi, nezaslišanemu nasilju nemških hitlerjancev. Društvo narodov je prejelo še od ene posaarske delavske skupine prošnjo, ki označuje stališče strogo levičarskih krogov. V ulogi je posebno pod.rtano, kako izvajajo nar. socijal-Sti v Posaarju nasilje in so že sedaj stalno v zvezi s Hitlerjevo vlado. Navedeni so vzgledi, ikako so bili Posaarčani v Nemčiji aretirani radi ovadb in obdolžitev posaarskih hitlerjevcev. Vodja posaarskih socialnih demokratov, glavni urednik lista »Deutsche Freiheit« (Nemška prostost), __i se mu- di v Ženevi, je izjavil, da bi bilo v sedanjih okoliščinah svobodno in čisto ljudsko glasovanje y Posaarju nemogoče. Če bi se hotelo zagotoviti tajno in svobodno glasovarije, bi moralo Posaarje zasesti vojaštvo. Romunska vlada proti fašis.om, Kakor znano, je bil prejšnji romunski ministrski predsednik Duca ustreljen od clana fašistične romunske organizacije takozvane »Železne garde«. Sedajna Tatarescova vlada je naperila vse moči proti vsem silam, ki se skrivajo v Romuniji za fašizmom. Po celi državi je bilo v zadnjem času aretiranih nad 10.000 članov Železne garde. V Bukarešti je v stari vojaški trdnjavi Ilava po ječah 12 m globoko pod zemljo 4300 oseb. Med zaprtimi se nahajajo generali, advokati, vseučiliščni profesorjl, popi in zelo mnogo dijakov. Mandžurija še ni pomirjena. Madžurski uporniki so začeli srdite boje proti mandžurski civilni obiasti in japonskim čctam. Povsod prirejajo atent~te na železnicali ter cestah, da bi preprečili prevoz japonskih čct in oskrbo vojaštva ob mandžursko-.uski meji. Spustili so v zrak ekspresni vlak. Štiri osebe so bile ubite, 28 ranjenili. Z dinamitom so pognali vstaši v zrak japoilski oklopni vlak in je ubila eksplozija celotno posadko. V očigled vsem tem krvavim izgredom so v polnem teku priprave za kronanje mandžurskega cesarja Pnja. Zgradili so že tempolj, kjer bo pred kronanjem darovan bocrovom velik bik. Obredu kronanja ne bo smel prisostvovati noben Evroppjec.