PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana * gotovini Abb. oostale I gruppo
Cena 150 lir
Lelo XXXII. Št. 196 (9501)
TRST, sreda, 25. avgusia 1976
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vtisi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8 maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
VLADA NAJ POSLUŠA MNENJE VSEH STRANK
PSI ZAHTEVA OD VLADE SPORAZUMNO Avstrija je pred evropsko javnostjo IZDELAVO GOSPODARSKIH UKREPOV odgovorna za zatiranje Slovencev
Socialistično glasilo poudarja, da je to dolžnost vlade, neglede na to, kaj meni krščanska demokracija
RIM, 24. — Andreottijeva vlada ni KD in niti si ne more domišljati, da lahko vlada tako, kot je to delala doslej, ko je vladala ne da bi nikogar vprašala za mnenje. Tokrat je drugače in tudi za gospodarske ukrepe se bo morala vlada posvetovati s političnimi silami, ki so ji z vzdrža-njem omogočile, da sploh obstaja.
Toda nikakor ne more delati, kot dela sedaj, ko naslavlja na brezimne »družbene ali politične sile» pozive, naj jo razumejo ali naj podprejo njene ideje. Nasprotno, te sile ne morejo biti nekaj anonimnega, pač pa jih mora Andreotti imenovati natančno in postulati njihovo mnenje.
To je v bistvu smisel uvodnika, ki ga bo jutri objavilo socialistično glasilo «Avanti», ki v polemiki s krščansko demokracijo poudarja, da se mora vlada glede svojih programskih obveznosti in njihovega uresničevanja posvetovati s strankami, ki tvorijo «večino vzdržanih glasov».
«Avanti» ugotavlja tudi, da KD «noče sesti za isto mizo z drugimi strankami», zato pa socialisti tembolj poudarjajo, da «vlada ni krščanska demokracija, čeprav jo sestavljajo samo njeni člani». Vlada je samostojen organ, ki se mora posvetovati z ostalimi političnimi in sindikalnimi silami, četudi bi KD tega izrecno ne marala.
Nobenega dvoma ni, po mnenju socialistov, da bo moral imeti zadnjo besedo o posameznih ukrepih parlament v svoji zakonodajni moči, toda prav je, da se «politična volja» oblikuje že pred tem, ko naj stranke, ki so ali skeptično ali v pričakovanju novega sprejeli Andreottijev sicer omejen program sodelujejo pri dokončni izdelavi načrtov.
Socialisti so prepričani, da je parlament dopustil obstoj Andreottijeve vlade iz več razlogov. Dati ji je hotel možnost, da pokaže, česa je sposobna. Toda večina v parlamentu ni želela prav take vlade, nasprotno, usmerjala se je k zamisli «zasilne vlade» in «programa za izjemne čase». Temu se KD ni uklonila in posledica je bila taka enobarvna vlada. Njen program je bil hote nejasen in samo golo naštevanje programskih obveznosti, toda za vsako obveznostjo mora slediti uresničevanje izbir in ukrepov. Tu pa je potrebno soglasje.
Socialistično glasilo poudarja tudi, da je sedanja vlada «nekaj prehodnega» do trenutna, ko bo napočil in dozorel čas za nove politične večine. Vendar to spoznanje ne omogoča Andreottijevi vladi, da bi delala svojeglavo. Prav nasprotno, pri ^obravnavanju posameznih vprašanj se bo izmerilo Kolikšna in kakšna je kakovostno politična volja posameznih strank, ki se «vrte» okoli sedanje Andreottijeve vlade.
To so, torej, stališča PSI, ki je dala nov predlog:	pogajanja in
sprotno izpopolnjevanje vsebinsko meglenega vladnega programa. Podobno zahtevo po jasnih in nedvoumnih obvezah, ki naj bi bile plod pogovarjanja in sporazumevanja z vlado so dali sindikati.
Kaj bo odgovoril Andreotti na to jasno zahtevo? časa nima veliko. Na tak ali drugačen način, tudi če bi KD temu formalno nasprotovala, bo moral na pot sporazumevanja in torej avtomatičnega premoščanja še zadnjih zaprek v okviru «večine», če je sedaj KD delala, kot če bi «večine» ne bilo se zahteva PSI po stalnem programskem preverjanju dejansko spreminja v oblikovanje «koalicije» strank, lei so — od komunistov do liberalcev — omogočile obstoj vlade. Nov korak naprej, torej, k «vladi za izjemne čase».
Andreotti se meaiem srečuje s svojimi ministri, kajti pripraviti mora podrobno analizo gospodarskega in finančnega stanja države. To poročilo, ki dejansko pomeni «zdravniško prognozo in diagnozo» bolne Italije bo moral sporočiti parlamentu. Sedaj se odpira vprašanje, koliko rok bo pisalo «prognozo» in recepte za ozdravitev gospodarske bolezni, če bo teh , rok pet ali šest bomo priča kakovostnemu skoku v italijanski politiki od 20. junija dalje.
skoameriške demokratične osebnosti, ki bivajo v Argentini.
V, resnici so tamkajšnje oblasti po poluradnih vesteh aretirale danes med širokopotezno protilevičarsko akcijo bivša peronistična parlamentarca Juana Jaimeja Catueio in Ro-dolfa Garciareno. Poleg njiju sta bili aretirani dve drugi osebi, med njima neki pisatelj. Policija naj bi zaplenila med omenjeno operacijo tudi nekaj orožja in propagandnega materiala. Prizorišče akcije je Villa Mercede v pokrajini San Luis 850 km zahodno od Buenos Airesa.
«France Soire» spet v prodaji
PARIZ, 24. — Po šestih dneh stavke je eden od najbolj čitanih francoskih dnevnikov «France Soir» ponovno v prodaji. Sklep časnikarjev
pa je le začasen, ker bo že danes seja celotnega uredništva na kateri bodo sklepali o možnosti proglasitve stavke v nedogled zaradi prodaje časopisa magnatu tiska Robertu Hersantu
Makarios m Karamanlis: popolno soglasje
ATENE, 24. — Predsednik ciprske , republike Makarios je končal svoj dvodnevni obisk v Atenah ter se je vrnil v Nikozijo. V skupnem sporočilu po pogovorih med ciprskim državnikom in grškim predsednikom vlade Karamanlisom je rečeno, da obstaja med Grčijo in Ciprsko republiko popolno soglasje. Hkrati se poudarja, da sta obe stranki ugotovili turško «slabo voljo», da bj Ankara sprejela resen in odgovoren dialog za rešitev nerešenih vprašanj. Obe stranki sta ugotovili tudi, da obstaja popolno soglasje glede spora med Grčijo in Turčijo o celinskih platformah v Egejskem morju.
OSTER JUGOSLOVANSKI ODGOVOR DUNAJSKEMU KANCLERJU
Nesmiseln® namigovanja Krnskega, daje za poslabšane odnose kriv tisk v Sloveniji z nekakšnimi «ozemeljskimi zahtevami» ■ Po vsej Jugoslaviji ogorčene demonstracije
iiiiimmiiiiimiiiimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiHirmifiimmiiiiumiimiiiuiiiiiiiimifiii
V ARHIVU SO NAŠLI SUMLJIVO FAKTURO
Je tovarna v Sevesu tudi prodajala dioksin?
Sklepi deželnega sveta Lombardije - Vprašanje o «dokumentu NATO» v zvezi s strupenim oblakom
Stopnjevanje političnega terorja v Argentini
BRUSELJ, 24. — Tako imenovani odbor za preprečevanje političnega preganjanja v Argentini (COB RA) je apeliral na belgijsko javnost in politične kroge, naj se pri buenosaireških oblasteh pozanimajo za usodo bivšega argentinskega radikalnega senatorja Solarija Yrigo-yena, ki je izginil z doma 18. avgusta.
Yrigoyen se je v parlamentu boril za pravice političnih jetnikov in je tudi predsedoval parlamentarni komisiji za preiskave v zvezi z mučenjem zapornikov. Njegovo izginotje lahko pomeni: le, da je bil zaprt; v najboljšem primeru ga mučir jo, v najhujšem pa je bil morebiti umorjen. Odbor COBRA pravi, da gre pri njegovem izginotju za nadaljevanje pravega lova na vse latin-
MILAN, 24. — Deželni svet Lombardije se je sestal skupaj z župani in drugimi izvoljenimi predstavniki področja, lq ga je zastrupil dioksin. Na seji so z večino glasov KD, PSI, KPI, PRI in PStU odobrili dejavnost deželnega odbora v zvezi z ukrepi za ozdravitev zastrupljenega področja. Vnesli so nekatere popravke v predvidene ukrepe in postavili d.ve zahtevi: poglobljeno preučitev stopnje okužbe področja «B» pri Sevesu in jamstvo, da bo iz cone «A», ki je bila neposredno okužena (govori se do globine 15 centimetrov) po potrebi odnesli vso vrhnjo zemeljsko plast in jo uničili. To seveda «po potrebi», se pravi, če se bo po laboratorijskih raziskavah izkazalo, da se strup drugače ne da odpraviti.
Deželni odbornik za zdravstvo Rivolta je moral nato orgovoriti tudi na vprašanje nekdanjega voditelja študentskega gibanja Maria Capanne, ki v deželnem zboru predstavlja stranko PD. Capanna je namreč v svojem posegu omenil obstoj nekega «dokumenta NATO», ki naj bi ga prejela italijanska vlada. Rivolta je priznal, da ta dokument obstaja, vendar je ostal pri generičnem opisu. Zdi se vsekakor, da so v ameriških vojaških krogih preučevali vpliv dioksina in njegovo uporabo.
Rivolta je sicer pojasnil, da je šlo za «preizkuse na kmeLijskepj področju», medtem ko je splošno mnenje, ki ga je izrazil Capanna, da gre za uporabo sirupa v Vietnamu.
To vprašanje je tembolj zaskrbljujoče, ker so baje ugotovili, da je tovarna ICMESA imela med svojimi fakturami tudi dokument o prodaji neke količine «dioksina». Lastnik tovarne, družba «Givaudan» sedaj zatrjuje, da je to bilo le trgovsko ime nekega preparata za kmet:jstvo in da so mu pozneje spremenili ime. Sum, da so se v tovarni ICMESA pripravljali tudi preparati za vojaške namene pa obstaja v javnosti in ga bo lahko razblinila temeljita sodna preiskava.
Novi britanski veleposlanik na Irskem
LONDON, 24. — Foreign Office je sporočil, da bo 65-letni Robin Hay-don novi britanski veleposlanik v El RE. Doslej je bil Haj'don britanski visoki komisar na Malti, še prej pa ravnatelj tiskovnega urada angleškega zunanjega ministrstva. Nasledil bo Christopherja Ewartbiggsa, ki je bil umorjen 21. julija letos v nekem dublinskem predmestju.
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA, 24. — Dogajanja v sosednji Avstriji, kjer sta slovenska in hrvatska narodnostna manjšina izpostavljeni novim pritiskom oblasti, v Jugoslaviji še naprej pritegujejo veliko pozornost in vzbujajo številne obsodbe. Delovni ljudje se zbirajo na protestnih zborovanjih po kolektivih po vsej Jugoslaviji ter izražajo ostre proteste in veliko zaskrbljenost zaradi ravnanja. proti koroškim Slovencem in gradiščanskim Hrvatom, ki jim avstrijske oblast; jemljejo možnosti in pravice za obstoj in svoboden razvoj.
Olja na ogenj, ki zaradi avstrijske protimanjšinske politike tli v odnosih med Beogradom in Dunajem, so te dni prilile izjave avstrijskega zveznega kanclerja Kreiske-ga. Današnje jugoslovansko časopisje objavlja uradni jugoslovanski odgovor, ki ga je Tanjugu posredoval predstavnik zveznega tajništva za zunanje zadeve. Odgovoril je na dvoje vprašanj: Prvič, kancler je dejal, da nekatere slovenske skupine želijo, naj bi bilo določeno območje slovensko, to pa nemško govoreče Avstrijce skrbi, češ da bi to območje utegnilo tretjič pripasti Sloveniji. In drugič, Kreisky je kritiziral pisanje jugoslovanskega tiska in pri tem valil odgovornost na vlado SFRJ.
Jugoslovanski odgovor je oster in še bolj razčlenjuje že znana stališča uradnega Beograda do avstrijske protimanjšinske politike, ki je u-smerjena naravnost k reviziji državne pogodbe, čeprav seveda Avstrija na vse načine skuša zamegliti te svoje nakane, ki so v neposrednem nasprotju z vrsto mednarodnih pravnih listin in tudi z dobrim sosedstvom, kakršno bi navsezadnje moralo vladati med dvema državama, ki sta podpisali tildi evropsko listino konference o varnosti in sodelovanju v Helsinkih.
Jugoslovanski odgovor se v celoti glasi: «V zadnjih štirinajstih dneh je dal kancler o Jugoslaviji dve izjavi, ki sta v popolnem nasprotju z izjavami najvišjih avstrijskih krogov, da želijo razvijati dobre sosedske odnose z Jugoslavijo. Ti izjavi ne prispevata k razvoju odnosov dobrega sosedstva med Jugoslavijo in Avstrijo, temveč lahko, nasprotno, samo škodujeta razvoju takšnih odnosov. Omenjeni izjavi pomenita nedopusten in žaljiv napad na Jugoslavijo in poskus zvaliti nanjo odgovornost za posledice, ki izvirajo iz tega, da avstrijska vlada ne izpolnjuje obveznosti na podlagi državne pogodbe, ter iz pritiskov . in drugih ukrepov proti manjšini v Avstriji. Ti izjavi vsebujeta namige na dozdevne teritorialne pretenzije Jugoslavije do Avstrije in sta poskus razpihovanja stare zgodbe mednarodnih reakcionarnih krogov, da v Jugoslaviji ni svobode tiska.
«Izjavi gospoda Kreiskega sta med drugim tudi v popolnem nasprotju z običajnimi normami odnosov med dvema državama. Namesto da skuša diskreditirati Jugoslavijo in va-
liti krivdo na Slovence na Koroškem, naj bi se kancler Kreisky in njegova vlada resno zamislila nad reševanjem bistvenih vprašanj v zvezi z uresničevanjem pravic in ureditvijo položaja slovenske in hrvatske manjšine v Avstriji, pravic1, ki so določene z mednarodnimi akti. še bolj čudno je to, da kancler Kreisky «deli zaskrbljenost» s tistimi šovinističnimi in nacionalističnimi silami, ki se ne odpovedujejo svojim asimilacijskim težnjam do slovenske in hrvatske manjšine.
«Stvar jugoslovanskega tiska je. da odgovori gospodu Kreiskemu na njegovo obtožbo, da ni svoboden tisk. Kar pa zadeva poskuse gospoda Kreiskega, da bi jugoslovansko vlado napravil odgovorno za vse, kar piše jugoslovanski tisk. jih lahko komentiramo takole: jugoslovanski tisk, ki svobodno komentira vse, kar se dogaja v svetu, v drugih deželah, si prizadeva izražati mnenja in stališča jugoslovanske javnosti. Jugoslovanski tisk prav gotovo ni tisti, ki «podžiga ozračje» na Koroškem, temveč to ozračje podpihnje stališče avstrijske vlade in ravnanje avstrij-
skih šovinistov in organov oblasti do manjšine, za kar je avstrijska vlada odgovorna pred svojo in mednarodno javnostjo, ker je odgovorna za varstvo pravic slovenske in hrvatske manjšine na podlagi in v duhu državne pogodbe, ki še do danes ni uveljavljena, čeprav je od njene sklenitve minilo že nad dvajset let.»
Brez dvoma je bil tako jasen in odločen odgovor uradnega Beograda potreben, saj si avstrijski kancler, njegova vlada, predvsem pa nacionalistične in šovinistične sile na Koroškem in po vsej Avstriji na vso moč prizadevajo, da bi prikrili pravo resnico, zameglili resnične razmere in pripisali krivdo zanje Jugoslaviji in zdaj tudi njenemu časopisju, medtem ko nikakor nočejo pogledati resnici v oči in priznati, kaj je pravi namen «nove» manjšinske zakonodaje, da gre samo za kratenje že tako skromnih pravic Slovencev in Hrvatov v Avstriji, pravic, ki so bile že doslej daleč od tistega, kar zagotavlja državna pogodba, v bodoče pa naj bi bile še manjše, če je to sploh mogoče.
VLADO BARABAŠ
V PADOVI NA UKAZ VOJAŠKEGA SODSTVA
Aretiran policijski kapetan - sindikalist
Obžalovanje notranjega ministrstva, ki se strinja s pobudo za reformo policijske službe in ustanovitvijo sindikata agentov
PADOVA, 24. — Vojaško pravdni-štvo je dalo aretirati policijskega kapetana Salvatore Margherita pod obtožbo, da je organiziral «prevratniško manifestacijo». Odvedli so ga v vojaški zapor v Peschieri pri Veroni, kjer naj bi počakal na sodno obravnavo in kazen, ki je za te prekrške izredno resna. Kapetan Salvatore Margherita je služil v II policijskem oddelku «celere» v Padovi.
Vest o njegovi aretaciji je izzvala vrsto reakcij, saj ne gre — kot bi morda mislili — za policijskega častnika s protidemokratičnimi ali zares prevratniškimi težnjami, pač pa za človeka, ki je služil v policijskih vrstah in se odlikoval po zvestobi italijanski državi in demokratični u-stavi. Kriv je samo tega, da se je zavzemal za us tanovitev policijskega sindikata in' je kot «sindikalist» nasprotoval. kazenskemu premeščanju agentov «celere», ki so negodovali zaradi neusmiljene in marsikdaj nehvaležne naloge, ki so jim jo nalagale oblasti. Oddelki padovanske «celere» so namreč znani kot no-sebni «jurišni oddelki», ki jih je notranje ministrstvo uporabljalo pri vzdrževanju «javnega-reda» med de-
lili 11*11111 iiiii m Minili iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiii lumini iiiiiiiiiiiniiiiiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiii
V BEJRUTU NA POBUDO POVELJNIKA MEDARABSKIH MIROVNIH SIL
Pojutrišnjem v četrti Ašralieh srečanje za poravnavo spopada
V pričakovanju arabskega «vrhunskega» sestanka se v Libanonu nadaljujejo boji med desničarji in Sirci ter Palestinci in levičarji - Asad povabil Sarkisa v Damask
Andreotti se je te dni večkrat sestal z gospodarskimi ministri svoje vlade: Rinaldom Ossolo, Tommasom Morli-nom in Gaetanom Stammatijem, da bi izdelali poročilo o gospodarskem stanju Italije in prvih nujnih ukrepih.

Socialisti zahtevajo, naj Andreottijeva vlada neha s slepomišenjem in pozove politične sile, ki ji sploh omogočajo obstoj, na posvetovanja v zvezi z idelavo ekonomskih ukrepov. Doslej je namreč vlada naslavljala «brezimne pozive» neznancem, medtem ko socialisti hočejo, da bi se stranke usedle za mizo in se sporazumele o gospodarski politiki."'Pritisk je očiten, saj bi od sedanje vlade, ki pluje v «morju vsedržavnih glasov» prešli že k oblikovanju prve «zasilne koalicije», ki bi vlado pogojevala v njenih izbirah.
Prihodnje dni bomo vedeli, ali je KD poziv sprejela in kako. Socialisti vsekakor poudarjajo, da se mora vlada vesti samostojno tudi do KD.
Jugoslovanska vlada je zelo ostro odgovorila na izzivalni nastop avstrijskega kanclerja Kreiskega, ki je pred nedavnim pripisal Jugoslaviji nekakšne «ozemeljske pretenzije» po Koroški in
omenil nevarnost, da bi «morebitna slovenska Koroška» vzbujala jugoslovanske apetite. Kreisky je celo omenil, da je kriv napetosti med Jugoslavijo in Avstrijo jugoslovanski tisk. Vlada SFRJ sedaj poudarja, da sprejema Avstrija z zatiranjem in u-strahovanjem koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov težko odgovornost pred vsemi evropskimi narodi. Stvari postavlja na svoje mesto in ugotavlja, da je vzrok napetosti med sosedoma treba iskati v dejstvu, da Avstrija grobo krši določila lastne državne pogodbe.
BEJRUT, 24. — Vse stranke, ki so vpletene v libanonski spor, se bodo srečale prihodnji petek v četrti Ašra-fieh na vzhodnem področju Bejruta. ki ga kontrolirajo desničarske sile. Na dnevnem redu srečanja bo preučitev novega načrta, katerega namen je, da bi se končala v Libanonu državljanska vojna. Avtor tega načrta je general Mohamed Hasan El Ghoneim, ki poveljuje med-arabskemu korpusu v Libanonu. General Ghoneim je dejal, ko je sporočil vest o srečanju, da ne gre za navadno prenehanje sovražnosti, ki sicer v Libanonu nima več nobenega pomena, temveč za dokončno zaporo bojev. General Ghoneim je pojasnil, da se bodo petkovega srečanja udeležili vojaški in politični voditelji. Dejal je še, da je prepričan, da bodo vse stranke soglašale, da je treba napraviti konec bojem. Poveljnik medarabskih sil je podal to izjavo, potem ko se je pogovarjal z leaderjem nacionalne liberalne stranke Camillom Chamunom. Cha-mun je potem izjavil, da je seznanjen z Ghoneimovim načrtom in da je pripravljen, da se bo pogovarjal o njem z vsemi prizadetimi strankami.
Na diplomatski ravni se je zvedelo tudi, da je libanonski ministrski predsednik Rahid Karame (musliman) izjavil, da je Libanon pripravljen, da se bo udeležil «vrhunskega sestanka», ki ga pripravlja Arabska zveza. Karame je v tej zvezi obvestil tudi libanonskega veleposlanika v Kairu in sicer v svoj-stvu libanonskega zunanjega ministra. Karame meni namreč, da je imenovanje Camilla Chamuna za zunanjega ministra, ki ga je sklenil predsednik Frangie neustavno (Chamun je bil namreč do sedaj le notranji minister). Vse to kaže, da so v krogih libanonske vlade, oziroma v nekaterih njenih krogih, precejšnje razprtije. Vse te razprtije pa je brez dvoma treba povezati z osrednjim vprašanjem enotnosti in celovitosti libanonske države. Kot je znano, v krščansko maronitskih krogih prevladuje težnja, da bi prišlo do razcepitve Libanona vsaj na dve ločeni državni enoti: krščansko in muslimansko. Proti tej težnji se bojujejo številne sile, med drugimi libanonski levičarji. Naj pripomnimo še v tej zvezi, da tudi ZDA nasprotujejo tezi o razceplje-nju Libanona.
In nazadnje je treba še prisluhniti vestem, ki prihajajo iz Damaska. Sirski predsednik Asad je povabil novega libanonskega predsednika Sarkisa, naj pride na obisk v Damask. Sarkis, ki bi nastopil svojo službo 23. septembra, je baje sprejel to povabilo. Vse to kaže, da je Sirija usmerjena v tem trenutku na pot političnega in diplomatskega reševanja libanonske krize. Če pa bi se vse to izjalovilo, potem pa je možna zaostritev vojaških spopadov, če ne celo še hujših ofenziv proti palestinskemu odporniškemu gibanju in levičarskim enotam.
V pričakovanju arabskega vrhunskega sestanka je stanje v Libapo-nu negativno. Vendar pa je opaziti še vedno povsod hudo napetost in tudi ostre spopade. V Bejrutu je obstreljevanje s topovi in minometi neprenehno: včeraj ponoči in tudi
ves današnji dan so si sledile ek- delo, da v Je •'»novačenje Palestincev,
splozije granat težkega kalibra na vseh področjih mesta, posebno na zahodu. Včeraj zvečer je padla granata pred hotel «Commodore» kjer prebivajo tuji časnikarji. Ranjena je bila ena oseba.
Siloviti spopadi so se odigravali ponoči na vzhodni periferiji Bejruta ter so še vedno v teku.
V Tripoliju so desničarske sile, med katerimi so osebne vojaške enote predsednika Frandžieja (tako imeno- | vana vojska iz'Zghorte), obkolile ne-' katere vasice v okolici mesta, med- j tem ko so sirske sile naoadle pale- j stinski taborišči Nahr Al Bared in Barawi. Danes so se spopadi nadaljevali z rastočo silo. V nekaterih krogih menijo, da nameravajo sirske in libanonske desničarske sile oblegati Tripoli.
Južno od okolice Jezine so sirske sile po trditvah levičarskih sil napadle dve vasi, ki sta v rokah naprednjakov. V gorovju pa palestinske in napredne sile krepijo svoje položaje, toda do sedaj so spopadi omejeni le na topniški ogenj.
Iz poročila «urada za splošno mobilizacijo palestinskega odporniškega gibanja in nacionalnega libanonskega gibanja za Južni Libanon» se je zve-
postalo obvezno za vse moške od 15. do 45. leta. Ukrep zadeva tudi člane vseh odporniških organizacij. V teku jutrišnjega dne se bodo morali vsi prizadeti javiti v uradih palestinskih organizacij, ker jih bodo v nasprotnem primeru preganjale oblasti palestinske vojaške policije. Po neuradnih podatkih je sedaj v Libanonu okoli 400 tisoč Palestincev.
lavskimi in mladinskimi manifestacijami.
Aretacija kapetana - sindikalista je tembolj nerazumljiva in zaskrbljujoča, ker je prav notranji minister Cossiga pred nekaj dnevi v razgovoru za dnevnik «La Repubblica» izjavil, da soglaša z ustanavljanjem policijskega sindikata, oziroma «demilitarizacijo» policije, ki naj bi odslej postala navadna «civilna služba».
Zanimivo je. da je kazenski postopek proti policistu - sindikalistu sprožilo vojaško državno pravdništvo, kateremu bi morala reforma odvzeti vsakršno pristojnost nad policijskim zborom. S tem se očitno notranji minister Francesco Cossiga ne strinja in je to javno sporočil. V tiskovnem sporočilu iz Viminata je med drugim rečeno, da je to «prizadelo» notranjega ministra, saj gre za «trdno voljo vlade, da preide k reformi policije». Pri tem notranje ministrstvo poziva policijske agente naj ohranijo mirno kri in z zaupanjem počakajo na vladne ukrepe.
Odločen protest zaradi dogodka je izdal v Benetkah odbor, ki se zavzema za ustanovitev policijskega sindikata.
Reforma policije
Hafez El Asad
itmiiiiiiiiiifiimuiiiiHiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiifiuiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii
BO ŽLAHTNA KOVINA ŠE NAPREJ MERILO VREDNOSTI?
Na zahodnem trgu padla cena zlata
V Parizu in Frankfurtu zabeležili najnižjo raven od leta 1973 - Južnoafriška kriza in sovjetski nakupi
PARIZ, 24. — Danes se je cena zlata še naprej nižala na vseh tržiščih in menjalnicah ter je dosegla v nekaterih primerih (v Parizu in v Frankfurtu) najnižjo raven v zadnjih letih.
V	Parizu so danes prodajali zlato v palicah po 17.790 frankov proti 18.085 včerajšnjega dne. To je bita v Parizu najnižja cena za zlato od decembra leta 1973. V Parizu so nadalje prodajali zlato po 111,32 dolarja za unčo.
V	Frankfurtu, Ziirichu in Londonu je cena za unčo padla na 105 dolarjev (v Londonu celo na 104,80). To je najnižja cena v zadnjih dveh letih in pol.
To težnjo padanja cene zlata je treba pripisati brez dvoma dejstvu, da je prav sedaj prišlo do prodajanja zlata s strani «Mednarodnega monetarnega sklada». To prodajo o-menjena ustanova izvaja sicer vsakih šest mesecev, toda prav sedaj sovpada z raznimi drugimi činitelji, ki so potisnili ceno zlata še bolj navzdol.
V	nekaterih krogih menijo, da je padanje cene zlata znak. da ta žlahtna kovina izgublja svoje svoj-stvo monetarne enote, ki naj bi bila mera za vse druge enote ter sploh za blagovno menjavo na svetu. Ta trditev je morda pretirana,
nem gospodarstvu dogaja nekaj, kar daje slutiti na nepredvideni razvoj. Upoštevati je treba, da se je gospodarstvo v nekaterih zahodnih državah precej okrepilo po zadnji krizi ter je zato tezavrizacija zlata postala odvečna. Ljudje se ne zatekajo več k nakupovanju žlahtne kovine, da bi s tem ohranili vrednost svojih prihrankov.
Na drugi strani je treba upoštevati tudi, da bo južnoafriška zveza prisiljena v kratkem prodajati večje količine zlata spričo težav v katerih se je znašla zaradi napetega položaja v notranjosti države, ki mej: na hude politične spopade s črnsko večino. Pričakovati je tudi, da bo Sovjetska zveza (ki je prav tako močan dobavitelj žlahtne kovine) nudila še v^čje količine zlata na svetovnem trgu.
Doslej smo v Italiji imeli več policij. Toda značilno za vse je to, da so organizirane po vojaško in ne u-strezajo sodobnim metodam boja proti vsem oblikam kriminala: navadnega. političnega in gospodarskega. Policije so v Italiji bile organizirane, predvsem v Scelbovih časih, kot organi zatiranja opozicije med ljudstvom. Zato so bili agenti PS izvežbani predvsem pri uporabi strelnega orožja, pendreka in sol-zilcev, malo pa jih je, ki bi bili vredni naziva «detektiva».
Napredne sile. ki prihajajo do izraza tudi med agenti javne varnosti, ki so ponavadi iz revnih proletarskih in kmečkih slojev, so zadnja leta zahtevale temeljito reformo. Predvsem odpravo «vojaškega» značaja službe, ki naj bo civilna. Italiji zadostuje ena sama «vojaška» policija, se pravi karabinjerji. Policijo je treba posodobiti in reorganizirati, da bo lahko uspešno zatirala kriminal, predvsem z detektivskimi in preventivnimi metodami (mišljen je ulični policist ameriškega ali angleškega značaja), razrešiti pa jo je treba nepotrebnega birokratskega dela, ki bi ga lahko opravljali drugi organi (občine za dovoljenja, prefekture za potne liste itd.).
V ta okvir spada tudi zamisel o sindikalni organizaciji agentov javne varnosti, ki naj ščiti njihove gospodarske pravice in dostojanstvo pred pretiranim izkoriščanjem in zlorabami. Sindika’na federacija je to pobudo, ki so jo izvedli v večini evropskih držav, podprla in se strinja tudi z zamislijo, da bi edina omejitev za podoben sindikat morala biti pravica do stavke. Te pravice bi agenti javne varnosti ne imeli. Notranji minister Cossiga je dejal, da se s tem strinja. Čas bo pokazal, ali bo prevladala potreba po reformi ali pa bodo nazadnjaške sile v ločenih strukturah državnega aparata uspele obrniti stvari po svoje.
HAAG, 24. — Holandska kraljica Julijana in princ Bernard sta davi odpotovala z letalskega oporišča pri Soesterbergu, da bi se vrnila v Porto Ercole, kjer sta na počitnicah. Kraljica in njen mož sta se morala vrniti nenadoma na Holandsko, kjer ju je ministrski predsednik Joop Den Uyl seznanil s poročilom treh modrih glede domnevne podkupnine, ki naj bi jo princ Bernard pre-toda prav gotovo se sedaj v svetov- jel od družbe Loockheed.
Brcžnjev sprejel japonsko delegacijo
MOSKVA. 24. — Generalni sekretar KPZS Leonid Brežnjev je sprejel v Kremlju delegacijo federacije gospodarskih organizacij na Japonskem, ki jo je vodil predsednik Tosyo Do-ko. Na razgovoru sta si delegacija ia Brežnjev izmenjala mnenja o sedanjem položaju in perspektivah razvoja odnosov med Sovjetsko zvezo in Japonsko. Posebno pažnjo so posvetili gospodarsko-trgovinskemu sodelovanju.
Tako Brežnjev kot Doko sta izrazila svoje zadovoljstvo ker sta se v zadnjih letih gospodarsko-trgovinski odnosi med obema državama stalno razvijali. Sklenjena je bila vrsta pogodb o gospodarskem sodelovanju na vseh področjih. Ta potek odgovarja koristim Sovjetske zveze in Japonske. Brežnjev je še poudaril, da Sovjetska zveza želi. da bi se odnosi dobrega sosedstva med obema državama še poglobili. Doko pa je s svoje strani dejal, da japonski gospodarski krogi pripisujejo velik pomen čim tesnejšemu sodelovanju s Sovjetsko zvezo na dolgoročni osnovi.
Pinochet noče povratka v vojašnice
SANTIAGO DE CHILE, 24. - Na tiskovni konferenci, ki je bita včeraj v Santiagu je general Pinochet ob tretji obletnici prevzema oblasti nad oboroženimi silami izjavil, da bi vrnitev vojakov v vojašnice pomenila popoln kaos v državi. Izjavil je še, da bi ta vrnitev, kot želijo v nekaterih krogih, pomenila, da bi se v Čile vrnile skupine skrajnežev. V neki drugi izjavi, ki jo je podal ob isti priložnosti v neki vojašnici. je Pinochet napadel vse tiste, ki skušajo razbiti disciplino v vojski,
TRŽAŠKI DNEVNIK
VČERAJ NA TRŽAŠKI UNIVERZI ZAČETEK MEDNARODNEGA TEČAJA
Skupna prometna politika v Evropi osnovna tema 17. tečaja o prevozih
O pomenu pobude so med otvoritveno slovesnostjo spregovorili rektor de Ferra; predsednik Inštituta za preučevanje prevozov v EGS prof. Maternini ter podtajnik za prevoze Degan - Popoldne je udeležence tečaja sprejel župan Spaccini
Z otvoritvene slovesnosti 17. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v EGS.
Pobude za pomoč palestinskemu ljudstvu
Vrsta organizacij, kot so Zveza demokratičnih žensk, ACLI ter Združenje tovarniških krožkov, v katerem so zastopane organizacije ARCI, ENDAS in ENARS, je izrazila potrebo, da bi se tudi v Trstu razvila širša koordinirana akcija za pomoč palestinskemu ljudstvu. Obenem pozivajo tržaške parlamentarce naj posredujejo pri italijanski vladi, da bi se zavzela za političrio rešitev palestinskega vprašanja, ki bi preprečila absurdne pokole Palestincev.
Omenjene organizacije vabijo vse tržaške demokrate ter njihove organizacije, krajevne uprave ter politične in sindikalne sile naj enotno pristopijo k pobudam, ki so jih sprožili na vsedržavni ravni v podporo tega preganjanega ljudstva v obliki zbiranja denarnih prispevkov, živeža in zdravil ter na druge načine.
Maturanti navdušeni nad izletom po Jugoslaviji
Slovenski maturanti iz Trsta in Gorice so nam sinoči iz Sarajeva sporočili, da poteka potovanje po Jugoslaviji po začrtanem sporedu. Prvi dan so si ogledali starorimske izkopanine v Šempetru v Savinjski dolini, zdravilišče Rogaško Slatino in spomenik Matiji Gubcu v Stupici; dalj časa so se zadržali v zloglasnem ustaškem taborišču v Jasenovcu, zvečer pa so prispeli v Banjaluko, kjer so prespali. Včeraj so se na poti v Sarajevo ustavili v Jajcu, kjer so obiskali muzej NOB. V glavno mesto Bosne in Hercegovine so prispeli v poznih večernih urah. Naši maturantje so nad izletom navdušeni in vsi se dobro počutijo.
NA VČERAJŠNJI SEJI
Načelniki svetovalskih skupin določili razpored bodočega dela
Deželni svet se sestane šele v torek
Velikošmarenski premor deželnega sveta se je zaključil z včerajšnjo sejo načelnikov svetovalskih skupin, ki jo je sklical predsednik deželne-nega sveta Pittoni. Na dnevnem redu je bila predvsem določitev datuma sklicanja deželnega sveta. Načelniki svetovalskih skupin so se dogovorili, d;, bo seja v torek, 31. avgusta; na dnevnem redu bodo odgovori na vprašanja svetovalcev in poročanja odbornikov o stanju na področju, ki ga je prizadel potres, sledila pa bo razprava o problemih obnove prizadetih krajev. Ta del seje bo po vsej verjetnosti zelo zaposlil deželne svetovalce, saj prihaja iz dneva v dan do ostrejših kritik na račun delovanja deželnega odbora v korist prizadetega prebivalstva. Gradnja montažnih hiš je v zastoju, najhuje pa je s popravili poškodovanih hiš, saj manjka delavcev in gradbenih podjetij, deželni odbor pa vali krivdo na krajevne organe predvsem na občine. Kljub temu se bodo verjetno politične sile zavzele tudi za odobritev zakonskega osnutka za razvoj knjižnic in muzejev ter za varstvo naravnega in
INFORMACIJE ZA MALE OGLASE PO TELEFONU 76 14 70
Skupna prometna politika v Evropi v okviru odnosov iped Evropsko gospodarsko skupnostjo in tretjimi deželami — to je v bistvu osnovna tema letošnjega 17. mednarodnega tečaja o organizaciji prevozov v EGS, ki se je včeraj začel na tržaški univerzi ob prisotnosti velikega števila predavateljev in slušateljev iz vseh držav EGS ter posebej iz Jugoslavije, Poljske, Avstrije, Španije in Grčije. Tečaji o organizaciji prevozov v EGS imajo že dolgoletno tradicijo, saj so bila v 16 letih kar 303 predavanja 204 priznanih strokovnjakov, kar pomeni, da je bila ta problematika že izčrpno obravnavana v vseh svojih aspektih. Letos pa se pozornost tečaja v večji meri kot doslej obrača tudi na druge, predvsem vzhodne evropske države. Poleg tega je ena glavnih značilnosti letošnjega tečaja tudi ta, da ga prvič po šestnajstih letih ne prireja več tržaška univerza, temveč Inštitut za proučevanje prevozov v EGS, ki so mu pristojne oblasti v Rimu pred kratkim priznale status javno - upravne ustanove.
r..
£ ,
I OEUTSCH iftlB
Prof. Matteo Maternim
To novost so med včerajšnjo dopoldansko otvoritveno slovesnostjo v univerzitetni avli «Veneziana tudi posebej podčrtali.
Rektor tržaške univerze prof. de Ferra, ki je prvi spregovoril zbranim predavateljem in slušateljem ter številnim gostom, med katerimi so bili tudi predstavniki krajevnih oblasti, je poudaril, da je kljub spremembi ostala vloga univerze pri vrednotenju takšnih pobud nespremenjena in da je njena pozornost vselej usmerjena h krepitvi mednarodnega sodelovanja, kar dokazuje že sam predlog tržaške univerze, da bi priredili v Trstu srečanja univerzitetnih rektorjev vseh evropskih držav za konkretno uvajanje načel helsinške listine. In pri tem so seveda tudi načela, ki zadevajo področje organizacije prevozov.
širši oris dosedanjih dosežkov mednarodnih tečajev o prevozih ter oris programa letošnjega tečaja, ki se bo zaključil 3. avgusta in bo obsegal 17 osnovnih predavanj, je nato podal predsednik Inštituta za proučevanje prevozov v EGS prof. Matteo Maternini, ki je med drugim, kakor že prof. de Ferra pred njim, podčrtal lik bivšega rektorja tržaške univerze prof. Origoneja, ki je bil glavni pobudnik mednarodnih tečajev o prevozih v Trstu in ki je pred nedavnim umrl.
Besedo je imel nato glavni gost na včerajšnji slovesnosti — državni podtajnik za prevoze inž. Costante Degan, ki je prinesel pozdrav ministra Ruffinija ter dejal, da predstavlja proučitev možnosti za poenotenje raznih sistemov prevozov v Evropi pomemben prispevek k razvijanju širše politične enotnosti, ki je porok napredka in miru. Italijanska država želi zasledovati ta cilj, je med drugim dejal podtajnik, in pripravlja v ta namen poseben načrt o prevozih, ki naj bi omogočil vedno bolj tesne in učinkovite povezave z vso Evropo. Na koncu je podtajnik omenil tudi razne pobude jr prevoznem sektorju v naši deželi
ter v našem mestu, kot so pristaniške strukture, terminal pri Červi-njanu, pontebska cesta in druge. Seveda pa pri tem ni povedal, v kakšni fazi so trenutno dela za dokončno uresničitev teh pobud.
Uvodno predavanje o skupni prometni politiki v Evropi je imel nato predstavnik prometnega odseka pri Evropski gospodarski skupnosti v Bruslju prof. Erdmenger. Govoril je o dosedanji politiki deveterice na področju' prevozov, tako z vidika organizacije prevozov znotraj držav članic EGS, kot z vidika povezovanja z drugimi državami. Poudaril je, da se je v zadnjih letih izoblikovala precejšnja enotnost gledanja in hotenja, kar je prvi pogoj za stvarne enotne pobude. Obravnaval je tudi vprašanje uporabe raznih infrastruktur, potrebo po enotnejši zakonodajni ureditvi teh vprašanj ter vprašanje izboljševanja življenjskih in delovnih pogojev v posameznih državah.
Udeležence tečaja je po zaključku dopoldanskega predavanja sprejel v občinski palači župan Spaccini. Potem ko je poudaril pomen tečaja za naše mesto, je med drugim dejal, da je usoda Trsta tesno povezana z idejo o združeni Evropi in da je naše mesto zaradi svoje geografske lege in kulture poklicano, da vodi posredovalno vlogo. Da bi lahko izpolnjevalo to svojo vlogo, mora razpolagati z ustreznimi prometnimi povezavami s srednjo in vzhodno Evropo. Župan je nato poudaril, da si tržaška občina v mejah svojih zmogljivosti vztrajno prizadeva, da bi zagotovila Trstu vse potrebne infrastrukture. V prvi vrsti je omenil načrte za gradnjo hitrih cest, gradnjo suhozemskega terminala pri Fernetičih ter izpopolnitev sedmega pomola.
V popoldanskih urah so se na u-niverzi nadaljevala dela mednarodnega tečaja. Na sporedu je bila razprava o temah, ki jih je v svojem predavanju obravnaval prof. Erdmenger. Danes bo na sporedu predavanje dr. Woelkerja o razvoju sodelovanja na prevoznem področju med zahodno in vzhodno Evropo.
Okrožnica deželnega odborništva za kmetijstvo za razvoj živinoreje
Deželni odbornik za kmetijstvo je pred dnevi poslal okrožnico pokrajinskemu nadzorništvu za poljedelstvo v Vidmu in Pordenonu, deželni ustanovi za razvoj kmetijstva (ERSA), živinorejski zadrugi «Friul-came», pokrajinskim združenjem živinorejcev in vsem, ki se ukvarjajo z živinorejo. V okrožnici pojasnjuje norme zakona št. 35, ki predvideva med drugim tudi podpore za razvoj živinoreje, ki jo je prizadel potres.
UiiiiiiiiiiliiiluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiniiiiiHiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
NA SINOČNJI SEJI POKRAJINSKEGA VODSTVA PSI
Položaj v socialistični stranki predmet dolge in ostre razprave
Deželno tajništvo PSI za korenite spremembe v deželni upravi - Odstop liberalnega predstavnika s predsedstva pokrajinske svetovalske skupine
Položaj, ki je nastal v socialistični stranki po odstopu treh članov pokrajinskega tajništva, je bil sinoči predmet obširne in polemične razprave na seji pokrajinskega vodstva PSI, ki se je zavlekla do pozne ure. V središču razprave so bila tudi metodološka vprašanja, saj bi moral v kratkem biti na dnevnem redu pokrajinski kongres PSI (oktobra ali novembra), zaradi česar je sedanji trenutek najmanj primeren za korenite spremembe v strukturi vodstvenih organov stranke. Nekateri člani vodstva so izrazili mnenje, da bi bilo treba v pričakovanju kongresa «zamrznit''» sedanji položaj in prepustiti vodstvo stranke edinima članoma tajništva, tajniku Ghersiju in namestniku tajnika Tringaleju, ki nista odstopila, po mnenju drugih pa naj bi že sedaj izbrali nove člane tajništva, ki naj bi nadomestili tiste, ki so odstopili. Vsekakor pa bi to b:la začasna rešitev v pričakovanju, da se znotraj PSI izoblikuje nova večina, potem ko so tradicionalne struje dejansko že razpuščene ter se šele ustvarjajo nova zavezništva.
Vsekakor pa ni pričakovati, da bi v kratkem roku prišlo do spreminjanja stališč, kakršna so socialisti izoblikovali v zadnjih mesecih, pač pa bo treba preveriti odnos treh članov tajništva, ki so odstopili do teh stališč. Vprašanje je tudi, kakšno težo imajo v stranki omenjeni trije bivši člani tajništva in predvsem vodja svetovalske skupine v občinskem svetu odv. Kervin, ki je zavzel najbolj kritično stališče do politične linije sedanjega vodstva stranke.
Kot smo omenili, se je seja zelo zavlekla, saj je v trenutku, ko poročamo, še v teku. Zaradi zapletenosti problemov na dnevnem redu bi utegnili razpravo nadaljevati v prihodnjih dneh. Za polemično vzdušje na seji je poskrbel tudi tržaški italijanski dnevnik, ki že nekaj časa napihuje krizo v socialističnih vrstah in ki je na primer objavil vest o Kervinovem odstopu, še preden so bili pristojni strankini organi o tem obveščeni. Od tod tud; očitek odv. Kervinu, da je dal v javnost notranje težave stranke, še preden
bi o njih utegnili razpravljati v samih vrstah PSI.
V prejšnjih dneh se je sestalo tudi deželno tajništvo PSI, ki je ob navzočnosti tajnikov pokrajinskih federacij razpravljalo o splošnem političnem položaju v deželi pred obnovo delovanja deželnega sveta. Kot je rečeno v poročilu, ki so ga objavili po seji, se PSI zavzema za nadaljevanje soočanja: med političnimi silami, ki ga je potrebno razširiti na celotno deželno problematiko, s posebnim poudarkom na proble? mih področij, ki jih je prizadel potres ter na nerazrešenih vprašanjih zaostalosti in nerazvitosti. Socialisti opozarjajo tudi na potrebo po novem načinu delovanja deželne uprave in po dejanski decentralizaciji oblasti kot pogoju za največje sodelovanje prebivalstva pri sprejemanju sklepov in njihovi uresničitvi.
Dokument socialističnega deželnega tajništva polemizira nato s cen-tristično večino na deželni in drugih ravneh, ki izključuje sodelovanje levičarskih strank pri upravljanju, ter se zavzema za premostitev sedanjega stanja, kar je toliko bolj potrebno glede na izredno resen položaj v deželi. Po mnenju PSI pa je za korektno delovanje demokratičnega življenja potrebno opustiti diskriminacije na levi, ki so bile na vsedržavni ravni dejansko že odpravljene, ter postaviti pogoje za izhod iz krize, ki pretresa deželo, z dosego širokih in demokratičnih upravnih sporazumov. Proces globoke prenovitve ter učinkovita akcija za materialno in moralno rekonstrukcijo terjata namreč — po oceni PSI — neposredno in odgovorno angažiranje delavskega razreda na vseh ravneh. Težavni položaj v deželi — se zaključuje poročilo deželnega tajništva PSI — ne dopušča političnim silam odlašanj in takticizmov v obrambo strankarskih interesov.
In končno še vest, ki potrjuje krizno stanje v tržaških krajevnih upravah: pokrajinski svetovalec PLI Pam-panin je odstopil s funkcije predsednika ene izmed pokrajinskih svetovalskih komisij. To je logična posledica sklepa liberalne stranke, da u-makne svoj pristanek na dogovore, ki so bili svoj čas doseženi na ob-
čini in na pokrajini med vsemi strankami ustavnega loka. Kot je znano, so prav na osnovi takega dogovora na pokrajini podelili predsedstvo dveh komisij liberalnemu in komunističnemu predstavniku. Tržaški italijanski dnevnik je včeraj poročal, da je tudi komunist Panizon odstopil s funkcije predsednika svetovalske komisije, sam Panizon pa nam je zagotovil, da je vest povsem izmišljena. Nasprotno je komunistični predstavnik izrazil mnenje, da je treba delovanje svetovalskih komisij okrepiti, saj predstav-' Ijajo sredstvo za sodelovanje vseh političnih sil v upravni dejavnosti pokrajine.
umetniškega bogastva Furlanije-Ju-lijske krajine, ki je za Slovence bistvene važnosti. Deželni svet bo moral odobriti tak zakon, ki bo upošteval tudi naše kulturne ustanove in bilo bi nedopustno, da bi to spregledal zaradi trenutno bolj perečih problemov. V torek bodo pričele z delom tudi deželne komisije.
CIKLUS AMERIŠKEGA FILMA
Drevi Scorsesejev film «Alice non abita più qui»
V današnjem sporedu ciklusa a-meriškega filma 70. let, ki je do sedaj na Grad sv. Justa privabil zadovoljivo število gledalcev, sta filma «Alice non abita più qui» (1975) in «Perchè un assassinio» (1974). Prvi film je režiral trenutno izredno uspešni in popularni Martin Scorsese, ki je letos s filmom «Taxi Driver», v katerem igra Robert de Niro, osvojil najvišje priznanje na festivalu v Cannesu. V glavnih vlogah igrata Ellen Burstyn in pevec Kris Kristoferson. Scorsese pripoveduje o potovanju ženske, ki je ostala sama s trinajstletnim sinom, v Kalifornijo. Na poti si postavlja velika in težka vprašanja o odgovornosti do same sebe in do sina ter o izbirah v nadaljnjem življenju.
Režiser drugega filma je Alan J. Pakula, glavna igralca pa sta War-ren Beatty in Paula Prentiss. «Perchè un assassinio» govori o skrivnostnem ozadju umora ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Osvetli predvsem politične intrige in zarote, ki so se skrivali za umorom.
Prva predstava se bo pričela ob 21. uri. Ciklus je priredila avto-
nomna letoviščarska ustanova iz Trsta.
in turistična
Nenadna smrt mladeniča v tržaškem lokalu
Sinoči, malo po 22. uri, je iz še neznanih vzrokov umrl v nekem lokalu v mestnem središču 28-letni Claudio Sabba iz Ul. del Prato 1. Mladenič je nekaj minut prej stopil v lokal ter naročil «pizzo» in pivo, med jedjo pa ga je doletela nenadna slabost. Lastnik «pizzerie» je, potem ko je uvidel, da .je Sabba v resni nevarnosti, takoj telefoniral Rdečemu križu, ko pa je rešilec prispel, je lahko dr. Purini le ugotovil, da je mladenič že mrtev. Na truplu ni bilo nobenih vidnih poškodb ali ran, zato bodo lahko vzrok smrti ugotovili šele z obdukcijo.
PRIHODNJI TEDEN
Sestanek z vinogradniki o novih predpisih EGS
Po spremembah predpisov evropske gospodarske skupnosti glede .proizvodnje vin, bodo morala kmetijska odbomištva italijanskih dežel odobriti ustrezne norme, ki bodo u-rejevale te predpise. Prepovedano bo vsako naknadno stiskanje tropin in usedlin, vse države bodo morale tudi določiti kakovost stranskih proizvodov, ki bodo deležni tako imenovanega «odvzema pod nadzorstvom».
S tem v zvezi bo deželni odbornik za kmetijstvo Del Gobbo predsedoval prihodnji teden srečanju z vinogradniki, ki jih ta problem zanima, da se bodo seznanili s predpisi EGS in določili nove deželne norme o stranskih proizvodih, ki nastajajo pri pridobivanju vina.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 25. avgusta LUDVIK
Sonce vzide ob 6.18 in zatone ob 18.56 — Dolžina dneva 13.38 — Luna vzide ob 6.15 in zatone ob 19.34.
Jutri, ČETRTEK, 26. avgusta BERNARD
Vreme včeraj: Najvišja dnevna temperatura 25,3 stopinje, najnižja 15,8, ob 19. uri 22,3 Zračni pritisk'1018,6 mib ustaljen, vlaga 57-odstotna, brez vetra, nebo malo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 20,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 24. avgusta se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
Umrli so: 76-letna Giovanna Gustin-cich por. Valetti, 72-letni Giovanni Giro, 86-letni Biagio Piccolo, 71-letna Giuseppina Ambrosi, 82-letni Alberto Ribechi, 88-letna Giuseppina Metton vd. Prukar, 73-letni Nello Gianangeli, 73-letna Maria Amodeo, 72-letna Stefania Brusel, 73-letna Vanda Pitae-co, 82-letni Carlo Ferfoglia.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, Ul. Montorsino 9.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Trg della Borsa 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek; tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje; tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
SPDT priredi 5. septembra ob priliki dneva slovenskih tržaških planincev avtobusni izlet na Sviščake in Snežnik. Vpisovanje v Ul. Geppa 9 do 31. avgusta.
Mladina iz Gropade ter športniki in drugi člani ŠD «Gaja» so priredili v soboto, nedeljo in ponedeljek šagro v Gropadi. Kljub hladnemu vre-
menu se je na prireditvi zbralo poleg domačinov tudi precej ljudi iz drugih krajev. Vse tri večere je za dobro razpoloženje igral znani an-
sambel «Furlan», v nedeljo popoldne pa so na odbojkarskem igrišču pripravili tudi kultumo-zabavni program z glasbenimi točkami in šaljivimi prizori.
«fiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiTmuiiniiiiuimiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiuniimiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiU
PO SKLEPU MESTNIKA DRŽAVNEGA PRAVDNIKA BR. BRENDIJA
Sodna obvestila enajstim domačinom zaradi zasedbe preboda v Vižovljah
Gre za manifestacijo, ki so jo domačini uprizorili 4. februarja letos, vznak protesta proti samovoljni odločitvi železniške uprave, ki je zaprla cestni prehod čez progo - Vprašanje nabrežinskemu županu
Namestnik državnega pravdnika dr. Alessandro Brenči je poslal sodna obvestila enajstim prebivalcem Vižovelj in Cerovelj, ki so osumljeni, da so 4. februarja letos ovirali promet na železniški progi Trst - Benetke pri zapornicah v Vižovljah od 13. do 15. ure. S tem naj bi kršili zakonski odlok štev. 66 z dne 22. januarja 1948, ki prepoveduje vsakršno postavljanje ovir na železniških progah in tudi oviranje železniškega prometa. Obvestila o sodnem postopku so prejeli Ivan Antonič (oče), Ivan Antonič (sin) in I-van Legiša iz Cerovelj ter Josip Pernarčič, Bruno Žužek, Rudolf še-mec, Bruno Bravetti, Valentin žužek, Angelo žužek, Damila Žužek in Marija Kosmina iz Vižovelj. Namestnik državnega pravdnika jih bo zaslišal II. septembra dopoldne, za uradnega zagovornika pa je že imenoval odv. škerka.
Dogodek, na katerega se nanašajo ta sodna obvestila, se je pripetil na dan, ko je uprava železnic sklenila, da dokončno zapre prehod čez progo z zapornicami v Vižovljah. Ta odločitev je seveda povzročila veliko razburjenje, saj je bil bližnji podvoz prenizek in preozek za tovornjake in celo za natovorjene kmečke vozove. Tedaj so prebivalci z množično manifestacijo izrazili svoje nezadovoljstvo in očitno so agenti železniške policije in krajevnega komisariata javne varnosti ugotovili, da so pri tem kršili zakonski o-dlok o zagotovitvi neovirane vožnje po železnicah. Ni pa nam znano, kako je poslal namestnik državnega pravdnika sodna obvestila samo nekaterim izmed teh. O tem smo se pozanimali na sedežu tržaške železniške policije, kjer nam je funkcionar pojasnil, da pravzaprav preiskavo vodi sesljanski komisariat. Načelnik tega komisariata pa je dejal, da meni, da so v preiskavo vključili samo glavne «demonstrante», vsekakor pa da je komisariat le izpolnjeval navodila in zahteve železniške policije.
Po drugi strani pa nam ni znano, j da bi bila v teku preiskava o dej- j stvu, da je uprava železnic odredila dokončno zaporo prehoda in torej zaprla cesto, ne da bi dobila za to dovoljenje občinske uprave. V zvezi s tem vprašanjem sta naslovila svetovalca Slovenske skupnosti vpraša-
nje županu devinsko - nabrežinske občine.
«Namestnik državnega pravdnika dr. Brenči je poslal sodni poziv 11 občanom iz Cerovelj in Vižovelj, ki so osumljeni, da so 4. februarja 1976 z zasedbo železniške proge pri Vižovljah kršili veljavne zakone.
Na seji občinskega sveta 10. februarja t.l. je predstavnik Slovenske skupnosti vprašal župana, ali je imela uprava Državnih železnic pravico zapreti cesto pred dograditvijo železniškega nadvoza in ali se namerava občinska uprava v primeru, da so si Državne železnice resnično lastile tujo pravico, prijaviti kot zasebna stranka proti zadevni ustanovi zaradi kršitve veljavnih zakonov.
župan je na isti seji odgovoril, da se je uprava Državnih železnic zavedala, da je z zaprtjem ceste kršila veljavne zakonske določbe.
Občinska svetovalca Slovenske skupnosti vprašujeta župana, kaj je občinska uprava naredila, da zaščiti interese prebivalstva, ki jih je samovoljno zaprtje železniškega prehoda resno ogrožalo, in kakšne u-krepe namerava sprejeti, če Državne železnice ne bodo dogradile nadvoza do 30. 9. 1976, kot so se s pogodbo obvezale.»
Vprašanje zakonitosti odločitve u-prave železnic je treba vsekakor preveriti, saj je pri vsem tem ključnega pomena. Glede na dejstvo, da občina ni izdala nobenega dovoljenja za zaprtje prehoda in je bila torej taka odločitev nezakonita, se oviranje železniškega prometa kaže v precej drugačni luči, saj gre v tem primeru za terjanje zahteve, ki je povsem zakonita. Prav zato upamo, da bo sodstvo objasnilo tudi te okoliščine, preden sprejme morebitni nadaljnji krivični ukrep na škodo domačinov.
Tudi v septembru dnevno letovanje mestnih otrok
Tržaška pokrajina bo tudi v mesecu septembru nadaljevala letošnji poizkus «čas počitnic», ki naj zagotovi osnovnošolskim otrokom mestnih četrti Kolonje, Škorklje,
Grete, Rojana in Barkovelj dnevno letovanje na Opčinah. Sedanja pobuda bo trajala od 6. do 24. septembra. Avtobus mestnega podjetja bo pripeljal otroke vsak dan ob 8.30 na Opčine (v Villaggio del Fanciullo) in jih bo odpeljal v mesto ob 16.30. Otroke bodo porazdelili v 6 skupin, za vsako (10 otrok) bosta skrbeli vzgojiteljica, usmerje-valka in zdravstvena asistentka. Prav tako bo zagotovljena zdravstvena služba občinskega zdravnika, otroci pa bodo zavarovani proti nezgodam in bodo preživeli svoj prosti čas v igrah in tudi v spoznavanju športa, glasbe, slikanja in v uprizarjanju gledaliških igric.
Prošnje za vpis otrok je treba vložiti na tržaško občino ali na sedeža rajonskih konzult Kolonja — Škorklja in Greta-Rojan-Barkovlje. Poleg osebnih podatkov morajo prošnje vsebovati še sestavo in število družinskih članov ter naslov šole, ki jo je otrok obiskoval.
Mali oglasi
V PORDENONU iščemo dekle za varstvo otrok v popoldanskih urah. Družinski odnosi, plačilo, Gasparini, via Domicilia 5, Pordenone.
PRIZNANO podjetje v Trstu išče vajenko za prodajalno pohištva in vajenca za mizarsko delavnico. Telefonirati na štev. 54-390 ob umiku odprtja trgovin.
MIRAMARSK1 PARK - «Luči in zvoki» - Predstavi: ob 21.00 «Maximi-lian of Mexico an emperor’s tra-gedy» (v angleščini); ob 22.15 «Cesarski sen v Miramaru» (v italijanščini).
Ariston 21.30 «La terra prese fuoco». Barvni film.
Mignon 16.00 «La bisbetica domata». E. Taylor, R. Burton. Barvni film.
Nazionale 16.30 «Billy Ciang». Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Kill». Stephen Boyd, Jean Seberg, James Mason. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Fenice 16.30 «Weekend a Zuydcoote». J. P. Beimondo. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Excelsior 16.30 «Quelli della calibi* 38». Marcel Buzzuffi in Carole André. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Eden 16.30 «America violenta». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Ritz 16.30 « Classe mista ». Dagmar Lassander. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Aurora 16.00 «A qualcuno piace caldo». Marilyn Monroe, Jack Lemi mon in Tony Curtis. Barvni film.
Cristallo 16.00 «Agente 007 - Una cascata di diamanti». Sean Connery-Barvni film.
Capito! 16.30 « Il trionfo di King Kong». Barvni film.
Moderno 15.30 «Rocco e i suoi fratelli». A. Delon in A. Girardot. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «Deep Throat -Gola profonda di madame d'O». Linda Lowelace. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Impero 16.00 « Le quattro piume ». Barvni pustolovski film.
Vittorio Veneto 16.30 «Ispettore Martin ha teso la trappola». W. Matt-hau in B. Bem. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Ideale 16.30 «A viso aperto». Dean Martin. Rock Hudson, Susan Clark. Barvni western.
Astra 16.30 «I ribelli della Tortuga». E. Purdom in A. M. Pierangeli. Barvni film.
Abbazia 16.30 « L’uomo terminale ». George Segal. Barvni film.
Giardino Pubblico 21.00 «Agente 007 -Vivi e lascia morire». Roger Moore. Barvni film.
Razstave
V	dvorani sesljanskc ustanove za turizem in gostinstvo se nadaljuje deželna razstava umetnih ročnih del.
V	«Kraški galeriji» v Repnu razstavlja ducat svojih grafičnih listov tržaški slovenski likovnik Klavdij Palčič. Razstava je odprta ob nedeljah in praznikih.
V	petek, 27. t.m., bo v tržaški občinski galeriji odprl razstavo svojih tolkanic tržaški likovnik Nino Rigot-ti, ki bo razstavljal do 4. septembra.
Šolske vesti
Ravnateljstvo Državnega znanstvenega in klasičnega liceja «F. Prešeren», Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da se pismeni popravni izpiti pričnejo dne 2. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo na znanstvenem liceju iz slovenščine, na klasičnem pa iz latinščine. Razpored drugih pismenih izpitov dobite na oglasni deski.
Ravnateljstvo srednje šole F. Erjavec v Rojanu sporoča, da se začnejo- popravni izpiti v jesenskem roku 2. septembra ob 8.30 po razporedu, ki je objavljen na oglasni deski šole.
B AN CAD h' Č:R E DUO pi. TRIESTE T RŽ À SKA K RE DUNA B AN K A
TEČAJI VALUT V MILANU DNE 24. 8. 1976
Ameriški dolar: debeli drobni
Funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona
švedska krona Norveška krona Drahma: debeli drobni
Dinar: debeli drobni
836.— 820.— 1485.—
337.50 161.—
20,25
329.50 46.-
830,-311.— 133.— 184.— 145.—
19.	—
20.	— 39,— 39,-
MENJALNICA
- . ... • .■
vseh tujih valut
Namesto cvetja na grob Pjerine Cotič daruje Ottavio Verginella 5.000 lir za ŠD Kontovel.
Viljem Bandi (Prebeneg) daruje 10.000 lir za ŠD Breg.
V spomin na pok. Martina Stublja daruje Justina Stubelj 5.000 lir za PD Rdeča zvezda in 5.000 lir za ŠK Kras.
Dne 24. t.m. nas je zapustila naša draga
PAVLA GRGIČ vd. MAHNIČ
Pogreb bo danes, 25. t.m., ob 12.30 iz sanatorija Santorio naravnost v cerkev na Padričah.
Žalostno vest sporočajo: hči Zofija z možem Pierom, sestre, bratje, vnukinji Liliana in Anita z možem Ful-viom ter drugi sorodniki
NAMESTO CVETJA DARUJTE V DOBRODELNE NAMENE Trst, Montevideo, Padriče, Gropada, 25. avgusta 1976 (Občinsko pogrebno podjetje)
GORIŠKI DNEVNIK
,V TRSTU DELUJETA DVE ZASEBNI DETEKTIVSKI AGENCIJI
POSLOVNI LJUDJE SIALNI ALIENTI TRŽAŠKIH «SHERLOCKOV HOLMESOV»
Vedno manj prošenj zakoncev za ugotavljanje partnerjeve zvestobe in vedno več dejavnosti na področju poslovnih poizvedb
Nobena skrivnost ni, da za varnost vsakega italijanskega državljana skrbi veliko policijskih agentov, orožnikov in finančnih stražnikov. Vendar se posebno v zadnjem času zdi, da ti varuhi italijanskemu državljanu niso dovolj in da nujno potrebuje posnemalce Perryja Ma-sona, Cannona, newyoràkega serija» in podobnih televizijskih junakov, proizvodov ameriške potrošniške družbe. Le tako si lahko razlagamo neverjetno poplavo zasebnih detektivov in zasebnih policijskih zavodov.
In to še ni vse. Napovedujejo,_da bo pojav porasti števila detektivov zadobil v kratkem neprimerno večjo razsežnost. Treba bo le počakati, da bo stopil v veljavo nov kazenski zakonik, ki bo baje dajal popolno enakost tožilcem in branilcem. To pa pomeni, da se bodo odvetniki obtožencev lahko obračali na zasebne detektive, da bi jim le-ti pomagali zbrati čimveč dokazov o nedolžnosti njihovih varovancev. Kaže torej, da se zasebnim detektivom v Italiji obetajo lepi časi.
Trst v tem novem okviru italijanske stvarnosti ni izjema. Za enkrat delujeta pri nas dva zasebna detektivska zavoda «Invepri» (Istituto Polizia Privata) in «Minerva International Detective». Zagotovili so nam, da jima povpraševanj po najrazličnejših preiskavah ne manjka; če pomislimo, da je to precej donosen posel, lahko pričakujemo, da ta dva zavoda ne bosta ostala osamljena.
Vendar ne smemo misliti, da je lahko postati zasebni detektiv. Predvsem je potrebno več dovoljenj, izmed katerih je najpomembnejše dovoljenje prefekta. Nadalje so potrebni določeni rekviziti. Direktorji zavodov morajo v posebnem registru voditi evidenco dnevnega delovanja. Funkionarji javne varnosti nato občasno pregledajo te registre. Tudi kar se tiče tarif, je stvar precej jasna. Vse tarife morajo na-
ureditev njihove dejavnosti. Med drugim naj bi kandidirali za detektivski naslov le diplomiranci pravne in ekonomske fakultete ali fakultete političnih ved. Zakonski osnutek je predložil demokristjanski poslanec Maggioni, vendar o njem parlament še ni razpravljal. Zaradi razpusta zbornic bodo morali osnutek ponovno predložiti.
S. K.
Od petka do ponedeljka občinski festival Mà-Delo na Pončani
V	Ljudskem vrtu na. Pončani bo od petka, 27. avgusta, do ponedeljka, 30. avgusta, občinski festival komunističnega tiska. Spored obsega vrsto okroglih miz, kulturnih nastopov, srečanj, razstav ter zabavnih nasto-pov. V petek je po otvoritvi festivala, ki bo ob 17. uri, predvidena okrogla miza o sedanji krizi in industrijski preusmeritvi z obravnavo primera podietja Calza Bloch.
V	večernh urah bo nastopil Gualtiero Bertelli s predstavo «Mi voria saver».
V	soboto, ob 19. uri, bo javna razprava na temo «Spolnost in družba» s sodelovanjem Luciana Grup-pija, člana CK KPI in podravnate-Ija revije «Critica marxista». Zvečer bo koncert jazz ansambla Idea Trio - Gaetano Liguori. V nedeljo bo po popoldanskem koncertu ric-manjske godbe na pihala osrednje zborovanje, na katerem bosta govorila Stojan Spetič in Vitto-io Vidali.
V	večernih urah bo nastopil ansambel «Strane Vision1».
Festival se bo zaključil v ponedeljek z intemacionalistično manifestacijo. Nastooila bo čilska folklorna skupina «Pucarà». V popoldanskih urah bosta nagrajevanje bali-
narskega turnirja «Pokal Unità» ter mreč odobriti trgovinske zbornice. I 0!i.r(?^a ™za 0 športnih in rekrea-«Minerva International Detective» I CIJs^’h strukturah za novo pojmo-
(sedež v Ul. Lavatoio), kot je razvidno iz telefonskega seznama) je starejši zavod. Ustanovili so ga leta 1959. Leta 1968 ga je v svoje roke prevzel sedanji lastnik in detektiv Alvise Millo. Pri njegovem delu mu pomaga več zunanjih sodelavcev.
«Invepro» (sedež v Pasaži Rosso-ni) pa je mlada detektivska agencija. 1. januarja letos jo je ustanovil Silvestro Borracci, rezervni pol-kovnik orožnikov, ki je svojo javno službo zapustil 31. decembra lani. Borracci je, kot nam je dejal, prenesel izkušnje javneaa delovanja na zasebno področje. Poleg direktorja je v agenciji zaposlenih še pet u-službencev.
Klasičen primer, ki spada v resor zasebnih detektivov, je nezvestoba zakoncev. Morda se bo komu zdelo čudno, vendar to še zdaleč ni bistveno delo detektivov. Nasprotno: v zadnjih letih celo upada povpraševanje mož ali žena, da bi se prepričali o morebitnih «rogovih». Mimo tega pa ostajajo osebni in družinski problemi še vedno v ospredju.
Številni starši se obupani obračajo na agencije, naj jim poiščejo sina ali hčerko, ki je zbežala z doma. Mnogi pa želijo pred poroko spoznati vse podrobnosti preteklega življenja svojega bodočega partnerja in tudi v tem jim detektivi priskočijo na pomoč. Ne nazadnje so tu še dediščine, ki vselej povzročajo kopico vprašanj.
Veliko, morda prvenstveni pomen, v delovanju teh Sherlock Holmesov Pu doVvajo trgovske ali industrijske zadeve. Jasno gre tu za posle, ki lahko pomenijo zaslužek ali izgubo znatnih vsot denarja in je torej bolje, da tvrdke, banke ali industrije prej vedo, s kom imajo o-praviti. Dobri klienti detektivskih agencij so tudi zavarovalniške družbe, ki se hočejo «zavarovati» pred tistimi, ki bi jih radi potegnili za nos. Mnogi se obrnejo k agencijam, ker skušajo tako odkriti posnemalce svojih patentov. To je recimo Primer kavbojk «fiorucci». Pred nekaj tedni so namreč odkrili prodajalce, ki so povsem cenene kavbojke prodajali za prave — tudi kar se tiče cene — «fiorucci». Predvsem v zadnjih mesecih se na kolege Toma Ponzila in v Trstu bolj znanega Benefortija (slednji je več let služboval na tržaški kvesturi) — °ba sta zaradi prisluškovanja telefonskih pogovorov grela klopi italijanskih zaporov — obračajo delodajalci, ki se borijo proti absentizmu. Temu je botrovala tudi razsodba milanskega sodišča, ki je men'lo, da imajo delodajalci vso pravico, da se poslužijo detektivov.
.Že nekaj let se del detektivov bo-rl za uzakonitev stroke. Pred tre-ni leti so v parlamentu predložili Zakonski osnutek, ki predvideva u-stanov:tev profesionalnega sezna-171(1 zasebnih detektivov in popolno
vanje športa in prostega časa.
OD PETKA DO NEDELJE
Sežana praznuje občinski praznik
Letošnji sežanski občinski praznik, ki bo potekal od petka do nedelje, bo zaradi pomembnih dosežkov še posebno slovesen. Prvi pomembni dogodek bo že v petek, ko bodo (ob 11. uri po jugoslovanskem času) odprli nove poslovne enote Adriaeom-merca - Tovarne električnih aparatov TEA iz Divače. V soboto ob 10. uri bo v dvorani kina Svoboda v Sežani slavnostna seja občinske skupščine. Na sporedu je slavnostni govor, po-
delitev nagrad 28. avgust in kulturni program. Popoldan ob 17. uri bodo v Komnu odprli novo zgradbo osnovne šole poimenovanje po narodnem heroju Antonu šibelji. Otvoritve se bo udeležila tudi proseška godba na pihala. Praznik bodo sklenili z zaključno slovesnostjo ob izgradnji Brkinske slemenske ceste v makadamski izvedbi, ki bo v Zavrhku.
Deželni odbor CISL razpravljal o odpravljanju
posledic potresa
Na seji deželnega tajništva CISL v Gorici, na kateri so bili navzoči tajnik CISL Idolo Marcone ter pokrajinski tajniki iz Vidma, Trsta, Pordenona in Gorice so razpravljali o sindikalni akciji, ki se bo pričela v teh dneh, da bi pospešila reševanje odprtih vprašanj vsedržavnega, deželnega in lokalnega značaja.
Sindikalni položaj v naši deželi je osvetlil deželni tajnik Angelo Mannello, obenem pa je analiziral tudi splošna gospodarska in družbena gibanja.
Beseda je tekla o obnovi porušenih poslopij v Furlaniji ter o vlogi sindikalnega gibanja. Poudarili so zlasti doprinos, ki ga sindikat s svojim pritiskom na javno upravo lahko daje pri obnovi porušenega področja. Vključevanje sindikata v obnovo je važno tudi zaradi naraščajočih potreb prebivalstva in zaradi bližajoče se zime.
Tajniki štirih pokrajinskih organizacij so nato prikazali položaj na svojem področju ter so se zlasti zadržali pri zaposlovanju in sindikalnih sporih.
V	Tržiču aretirali Paoleftij'eveqa sodelavca
V	okviru preiskav, da bi prišli na : sled Paolettijevim pajdašem, ki so sodelovali pri raznih vlomih in tatvinah, so policisti v Tržiču aretirali priletnega moža, ki je Paolet-tiju nudil zavetišče v svoji hiši v Marini Julii. Preiskovalci niso še hoteli povedati imena Paolettijeve-ga sodelavca.
Medtem so v Tržiču zaslišali 17-letno dijakinjo A. Z., pri kateri se je sestajala Paolettijeva tolpa. Preiskovalci hočejo namreč od nje čimveč izvedeti.
POGAJANJA NA POKRAJINI PREHAJAJO V ZAKLJUČNO RAZDOBJE
Skladno z rezultati 20. junija zahteva levica vodstvo gospodarskih ustanov
Pritisk ljudskih množit je usmerjen na spremembo politike gospodarskih ustanov, ki so v oblasti sredinskih strank
Tatvina avtomobila
V petek je 28-letni Vittorio Rava-lico iz Ul. Artemisio 5 prijavil tatvino svojega avtomobila fiat 500 TS 85224. Prejšnjega večera ga je parkiral v bližini svojega stanovanja, ko pa se je zjutraj odpravljal v službo, vozila ni bilo več.
..........iiiiiiiiiiiiisiiiiiiiimiiiimmuimiiimiuuiiiiimiiiiiiiiimiHiiiHiiiiiiiiiinimuiimmniHiimmn
Pismo uredništvu
Urad za obmejne cone
in slovenščina v beneških šolah
Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika!
V soboto, 21. t.m., ste objavili «Pismo uredništvu», ki vam ga je poslal bralec L.T. Pismo samo je zanimivo in Vaš komentar je vsekakor ma mestu. Sicer bi se ne oglasil, niti zaradi močnega dvoma nad značajem in nalogami obnovljenega urada za obmejne cone, ker so prežalostni naši spomini in izkušnje z njegovim istoimenskim predhodnikom. K pisanju teh vrstic me je spravila skromnost pisca L.T., ki želi, da bi novi urad vsaj za začetek poskrbel za uvedbo pouka slovenščine vsaj eno uro tedensko v slovenskih vaseh videmske pokrajine. Predvsem: ne sme biti naša želja, niti prošnja ne, temveč zahteva, da se končno u-vede pouk slovenščine v šolah Beneške Slovenije. Ne gre, da bi pristajali na začasne rešitve, tako rekoč «zaenkrat», kot L.T. želi vsaj eno uro slovenščine tedensko v beneškoslovenskih vaseh, ko pa predlaga za slovenščino v italijanskih šolah (resda le fakultativno) kar dve uri.
Mislim, da ni v tem času na mestu skromnost, četudi privatnega posameznika, ko govorimo o u-vedbi slovenščine v šole, ki jih o-biskuiejo otroci, v Beneški Sloveniji. Po Osimu in po 20. juniju morajo biti s slovenske strani že dokaj jasno in dognano formulirane zahteve po rešitvi tega vprašanja.
Prvo besedo pri tej stvari imajo seveda kvalificirani predstavniki Slovencev iz Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline, ki bodo gotovo dobili stoodstotno pomoč in podporo pri vseh političnih in kul-
SLAVNIK-KOPER
prometno - turistično in hotelsko podjetje
«SLAVNIK» TOZD Potniški promet in turizem Koper
organizira
Veliko križarjenje po Sredozemlju v času od 26. 10. do 10. 11. 1976 GRČIJA EGIPT - IZRAEL - TURČIJA - ITALIJA 16 dni z m/b «JEDINSTVO»
Vse informacije in rezervacije dobite v Kopru na telefon 22-660
turnih dejavnikih naše narodne skupnosti v Italiji.
Predvsem moram spomniti, da ima slovenščina že delno vstopnico v šole Beneške Slovenije z odlokom prosvetnega ministra izpred nekaj let, z odlokom, ki pa ga je videmski šolski skrbnik dosledno sabotiral. (Da, celo iz fašistične dobe je kako določilo, ki ne izključuje uporabe materinščine v šoli). To je tudi popolnoma v skladu s starim in splošno veljavnim pedagoškim, metodičnim načelom «Od znanega k neznanemu». Mali učenček prinese od domače hiše sicer skromni besedni zaklad v narečju, (ki pa je eno izmed narečij slovenskega jezika). Na tem znanju gradi učitelj novo znanje v italijanskem jeziku, če je bilo doslej v Beneški Sloveniji absurdno stanje, vemo, da je bil glavni cilj šole asimilacija, ne pa izobrazba. Toda doba, ko je slovenska beseda v učenčevih ustih v Beneški Sloveniji bila prestopek, ki se je kaznoval celo z denarno globo, pripada zgodovini.
Naslanjajoč se na zgoraj citirano obče pedagoško načelo in na že obstoječe odloke morejo učitelji, ki poučujejo beneškoslovenske otroke, široko odpreti šolska vrata domači govorici. Vendar je to le izhodišče, po katerem naj odgovorni dejavniki (med katerimi morajo sodelovati tudi pedagoški delavci) zgradijo ustrezne predloge, za dokončno ureditev slovenskega šolstva v Beneški Sloveniji.
Ko je pred leti parlamentarna prosvetna komisija sprejemala na zakonodajni ravn; zakon za slovenske šole, so njeni socialistični in komunistični člani pristali spričo takratne situacije, da se iz zakonskih osnutkov njihovih strank črta uzakonitev slovenske šole v Videmski pokrajini. Toda zastopnika obeh strank sta takrat v komisiji izjavila, da umikata zadevni predlog le začasno in da ga bosta kasneje ponovno predložila.
Čas dozoreva. Boj za priznanje slovenščine v šolah videmske pokrajine bo danes na parlamentarni ravni lažji. Še lažji pa bo, če bo tudi urad za obmejne cone dokazal, da je drugačen od svojega predhodnika in bo preučil to vprašanje v duhu italijanske ustave, mednarodnih deklaracij in nadnarodnih dogovorov.
S spoštovanjem
D. M.
V letošnjem poletnem razdobju politika ni šla na počitnice. Pa ne morda zaradi deževnega in hladnega vremena, ampak zaradi družbenih razlogov, ki silijo javne delavce k neprestanemu soočanju z vprašanji nadaljnjega političnega, gospodarskega in splošno družbenega razvoja. Ugotovitev ne velja samo za Rim, ampak tudi za provincialno Gorico. Tudi v našem mestu politika v letošniem poletju ni poznala premora. Neprestano smo nekaj preverjali, snovali okvirne programe in ugibali možne oblike zavezništev za razplet krize v pokrajinski upravi.
Iz skromnih novic, ki so prišle v javnost, smo sklepali, da so vsa dosedanja prizadevanja predsednika pokrajine Gennara Compagnone-ja šla v smeri iskanja razpleta o zadevah, ki strogo sodijo v pristojnost pokrajinske uprave. Kakor pa vemo, je pristojnost pokrajine zelo omejena in se nanaša le na nekaj obrobnih institucij, toliko je res, da je bilo v preteklosti slišati predloge o ukinitvi tega telesa.
Poskus omejevati pogajanja na porazdelitev odgovornosti članov takšne ali drugačne koalicije na pokrajinsko upravo pomeni, gledano s stališča rezultatov 20. junija, zapiranje oči pred novo stvarnostjo.
20. junij predstavlja v razvoju i-talijanske družbe resnično novo e-tapo razvoja, v kateri se kot zgodovinski dejavnik pojavljajo množice državljanov s svojimi neštetimi vprašanji, zahtevami in predlogi. Teh množic, organiziranih v strankah, ni več mogoče prezreti, prav tako pa ni več mogoče prezreti vprašanj, ki jih nosijo s seboj.
Če ta razmišljanja prenesemo v politično sfero naše pokrajine, potem teh množic ni več mogoče odrivati od ključnih položajev oblasti, ki jih ne nahajamo samo v klasično pojmovanih oblastvenih predstavniških telesih, ampak tudi v u-stanovah, kjer se sprejemajo prav tako važne odločitve.
Če gremo še dalje po tej poti, potem postane jasno da se sfera odločanja sploh ne končuje v pokrajinskem svetu, da ostanemo pri našem primeru, ampak se nadaljuje — in še kako se nadaljuje — v trgovinski zbornici, mestni goriški hranilnici, bolnišnicah, ustanovah kot so industrijske cone, tovorna postaja za cestni promet, pristanišče itd., kjer je vse doslej prevladoval monopol krščanske demokracije in sredinskih strank, ki z njo sodelujejo. V teh ustanovah so se sprejemale gospodarske in družbene odločitve, ki so odražale politične poglede na določena vprašanja. Ni treba posebej poudarjati, da so v teh ustanovah sprejete odločitve ustrezale interesom manjšega dela državljanov in da je zavzel konflikt med temi interesi in interesi množice osveščenih državljanov, združenih prvenstveno v levičarskih strankah, tolikšne razsežnosti, da je potrebno postaviti odnose sil na nove osnove.
Krščanska demokracija skuša o-hraniti te odnose v mejah pokrajinskega sveta in ločevati stranke r.a večinske in opozicijske. Takšno stališče je očitno daleč od stvarnosti in ga šibijo tudi sami sporazumi o sestavi vlade in komisij v Rimu. Krščanska demokracija je k temu stališču dodala kot koncesijo možnost imenovanja komunistov in socialistov za predsednike komisij pokrajinskega sveta, toda vsaj doslej v pokrajinskem svetu takšnih komisij niso nikoli imeli in bi jih morali torej šele ustanoviti. Toda čemu bodo te komisije služile? Ali naj bi se v njih izčrpal pritisk levice, ne da bi segel do pomembnih vzvodov odločanja?
Na Goriškem imamo dva «težavna» odbora: na občini v Tržiču in na pokrajini. V Tržiču je bila poiskana zasilna rešitev s podporo tr-žiške PSDI, ki podpira levičarski odbor. Na pokrajini pa je še vedno pat pozicija in jo je mogoče razvozlati samo š sedanjimi pogovori
predsednika Compagnoneja, če bo doseženo soglasje o nekaterih bistvenih vprašanjih.
Vse kaže, da bi leve sile bile pripravljene omogočiti sestavo enotnega pokrajinskega odbora na podlagi odprave protikomunističnih predsodkov in dogovora med strankami ustavnega loka o aktivnem posegu levičarskih strank v področje gospodarskega odločanja. Z drugimi besedami to pomeni, da bi morali komunisti in socialisti zasesti predsedniška mesta v gospodarskih ustanovah.
To je eno izmed vprašanj, ob katerega bodo nujno trčili sogovorniki na pogajanjih za premostitev krize na pokrajini. Drugo se po naši sodbi nanaša na reševanje vprašanj naše narodnostne skupnosti, tretje pa na opredelitev odnosa do osimske-
ga sporazuma, v okviru katerega nam je zajamčena največja možna narodna zaščita.
S sinočnjo sejo delegacij KPI in PSI, kjer je tekla beseda o pokrajini, ter današnjo sejo delegacije KPI s predsednikom Compagnone-jem stopajo pogajanja torej v odločilno fazo. To značilnost jim daje neposreden poseg levičarskih delegacij v sam razplet.
Kaj lahko pričakujemo od te faze, je sedaj težavno napovedovati, prav gotovo pa je, da leve sile čutijo na svojih ramenih breme odgovornosti, ki so jim jo množice prisodile 20. junija. Bolj ko bodo sredinske sile razumele dalekosežne
NA NOVOGORIŠKEM BODO ODPRLI VEČ OBJEKTOV
Kulturne in športne prireditve ob letošnjem prazniku v N. Gorici
Osrednja slovesnost bo 11. septembra v Novi Gorici Cankarjev Martin Kačur v priredbi PDG
Številne kulturne in športne pri- V Brdih bodo 4. septembra prireditve bodo glavna značilnost le- redili tekmovanje ZRVS. naslednji
tošnjega praznika novogoriške občine, ki ga bodo slovesno proslavili 11. septembra. Obenem bodo v okviru letošnjih praznovanj odprli več objektov.
V okviru tega praznika so konec prejšnjega tedna predah namenu
dan pa bo v Biljah srečanje mladih iz krajevne skupnosti. V Grgarskih Ravnah bo 6. septembra odkritje spominskega obeležja žrtvam nesreče pri gradnji ceste Grgar - Ravne.
Kar zadeva kulturne prireditve, naj omenimo predstavo Cankarjeve-
sodobno urejeno cesto Hum - Gornje ga Martina Kačurja v priredbi Pri-
Cerovo. V soboto, 4. septembra, bodo v Solkanu odprli novo šolsko poslopje, 10. septembra pa dom upokojencev v Novi Gorici. Osrednja slavnost bo v Novi Gorici 11. septembra. Po slavnostnem zasedanju občinske skupščine bodo predali namenu hladilnico Živinoprometa.
V okviru novogoriškega občinskega praznika bodo v soboto, 28. avgusta, priredili slovesnost ob za-
posledice te zgodovinske opredelit-1 ključku akcije Kožbana 76. Istega ve, bolj bodo prispevale k razvozla- ' vanju težavnih vprašanj našega časa.
dne bo na vrsti srečanje in pobratenje gasilcev iz Nove Gorice in Maribora.
aiiiiiiiiiimiiiiiiiuiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiKiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiii
POLETNO PRAZNOVANJE PD NAS PRAPOR
Številna udeležba obiskovalcev na briškem prazniku na Oslavju
Briški prosvetni delavci se pripravljajo na jesensko-zimsko sezono -V petek pričetek praznovanja na Peči
morskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, ki bo 10. septembra. Naslednji dan bodo odprli razstavo o Cankarju in revoluciji.
Pošiljka zdravil odposlana danes Palestincem
Pokrajinska federacija CGIL, CISL, UIL sporoča, da bodo danes po letalski zvezi poslali sindikalni federaciji Trade - Union v Palestino prvo večjo pošiljko zdravil in s tem stvarno dokazali svojo solidarnost s palestinskim ljudstvom.
Nabirka, ki so jo organizirale sindikalne in kulturne organizacije, je naletela na velik odziv med delavci ter se širi po vsej državi. V prihodnjih dneh se bodo enotne pobude za zbiranje sredstev še o-krepile in se bo s tem povečala tudi pomoč palestinskemu ljudstvu v boju za njegov obstanek.
Generalni tajnik palestinske sindikalne organizacije Zeid Wahdi je včeraj v telegramu prosil za hitro pomoč; potrebujejo zlasti odeje za preživele v taborišču Tal al Zaa-tar. Italijanski delavci bodo pospešili zbiranje odej in zdravil in podprli obenem vse pobude, da se prepreči prelivanje krvi v Libanonu. Pri vseh pokrajinskih in deželnih sindikalnih federacijah so namreč ustanovili zbirna središča, od koder pošiljajo blago na sedež enotne sindikalne federacije v Rim, Ul. Sicilia 66.
9 Goriški župan bo v petek opoldne seznanil časnikarje z vsebino knjige aktov novembrskega srečanja o mejnih prehodih. Knjigo je izdala goriška občinska uprava.
• V Bologno je odpotovala delegacija goriških športnikov, ki sodeluje na finalnih tekmah mladinskih iger. Iz Goriške je odpotovalo o-krog 50 mladih tekmovalcev.
- : -1....? *
Pogled na občinstvo med nedeljskim Še kar precej ugodno vreme je ] petdeset udeležencev zbralo na za-
omogočilo, da je letošnji briški praz nik na Oslavju lepo uspel. Prireditelji, člani prosvetnega društva Naš prapor, ki zajema vasi Oslavje, Pev-mo in Štmaver, so namreč imeli smolo le v soboto, ko so zaradi vetra odložili praznovanje. Letošnje praznovanje je za prosvetne delavce v spodnjem predelu Brd uvod v jesensko - zimsko sezono, ki se bo pričela čez mesfec dni. Lani so v Pevmi obnovili prosvetno dvorano, zaradi česar je pričakovati, da bodo popestrili prosvetno dejavnost, ki je bila doslej prav zaradi pomanjkanja primernih prostorov precej okrnjena. Prosvetna dvorana v Pevmi razpolaga s primerno predavamo sobo ter z odrom za večje proslave ter za gledališko dejavnost.
Briški praznik se je pričel v petek zvečer, ko je bilo na sporedu tradicionalno tekmovanje v briškoli, ki je tudi tokrat privabilo veliko i-gralcev z Goriškega. Po večurnem igranju sta si prvo mesto delila para iz števerjana in Gorice. Po sobotnem prisilnem «premoru» se je praznovanje nadaljevalo v nedeljo zjutraj z netekmovalnim pohodom po briških poteh.
V jutranjih urah se je več kot
miiiiiiiiiiiimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiHiimiiiiiMiuniiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiimiiiiiiiiimmiiiiiiuiif
MED STANOVALCI IN USTANOVO IACP
Sklenjen s porazom o plačevanju pravične stanarine v hišah IACP
Združenje stanovalcev in sindikati se bodo zavzemali za prenos sporazuma tudi na zasebni stanovanjski sektor
Po dolgotrajnih pogajanjih sta združenji stanovalcev (SUNIA in ANIA) ter ustanova za ljudske hiše IACP v goriški pokrajini sklenili sporazum o izvajanju deželnega zakona št. 26 od leta 1975 o stanarinah v javnih stanovanjih. S tem sporazumom so tudi v naših krajih uvedli «pravično stanarino» v družbenem stanovanjskem sektorju ter jo bodo skušali uvesti tudi v zasebnega.
V skladu z deželno zakonodajo, ki določa višino stanarine na podlagi letnega družinskega dohodka, kakor tudi značilnosti povprečnega novega stanovanja za štiričlansko družino, so stanovalce razdelili v tri kategorije. V prvi kategoriji so družine z letnim dohodkom do 2,1 milijpna lir — plačevale bodo «socialno» stanarino. V drugi kategoriji so družine do 4,020.000 lir letnega prejemka — plačevale bodo «ustrezno» najemnino. V tretji kategoriji so družine z letnim dohod-
kom do 6 milijonov lir — plačevale bodo «ekonomsko» najemnino. Poleg tega bodo vsako kategorijo razdelili na tri podrazdelke in tako dosegli še pravičnejšo porazdelitev.
Drugo pomembno določilo v sporazumu se nanaša na roke izvajanja. Plačevanje «pravične najemnine» bodo izvajali postopoma in bodo 1. januarja leta 1977 plačevali polovico, naslednje leto pa preostalo polovico. Družine z več kot štirimi člani bodo plačevale manjše prispevke. Vsak stanovalec bo moral do 15. oktobra prijaviti morebitne spremembe svojega dohodka na obrazcih 101 in 740 priložiti nov družinski list. Za nova stanovanja bodo sedanji sporazum uveljavljali takoj ob vselitvi.
Končno velja pripomniti še to, da so se zastopniki IACP, sindikatov ter stanovalcev dogovorili o sklicanju conskih skupščin, na katerih bodo sporazum pojasnili.
baviščnem prostoru, da bi se udeležili pohoda, ki je z Oslavja vodil do Šance ter po Grojni mimo vinogradov zopet na Oslavje. Kakih 9 km dolga proga je omogočila udeležencem, da so si ogledali lepe briške «grive» ter pobliže spoznali Oslavje in njegovo okolico. Lepo sončno jutro je bilo kot nalašč za tako prireditev, tako da je bilo prav prijetno hoditi po briških kolovozih. Po 38 minutah hoje in teka je prvi u-deleženec že dospel do cilja. Za njim se je ustvarila precejšnja praznina, saj je glavnina udeležencev dospela po 1 uri hoje. Prireditelji pa so poskrbeli tudi za nagrade. Konfekcijo vina sta kot najstarejši udeleženec, oziroma najmlajši dobila Rudi Vuga, ki je že praznoval svojo 80-letnico, ter Valter Prinčič, ki je dopolnil komaj 6 let. Po žrebu pa so druge nagrade šle naslednjim udeležencem pohoda: Venceslav Devetak, Gorazd Vesel, Romano Bradaschia, Marko Primožič, Darij Humar, Edi Maligoj, Benito To-ful (progo je prehodil v 38 minutah).
Že v zgodnjih ponoldanskih urah se je veliko domačinov zbralo «na borjaču», da bi pričakali prihod Briške godbe na pihala, ki je do večera nastopala s samostojnim koncertom.
Vonj po pečenih piščancih in klobasah, ki je prihajal do občinstva, je privabil veliko obiskovalcev praznika do stojnic, kjer so pečeno meso «zalili» z dobro briško kapljico. Prijetnega vzdušja torej ni manjkalo. Mejaši pa so v večernih urah poskrbeli tudi za ples.
Tudi v ponedeljek zvečer so zabeležili precejšnjo udeležbo obiskovalcev, tako da morajo prireditelji letošnjega praznovanja na Oslavju biti kar zadovoljni s svojim praznikom.
Na Peči pa je skoraj vse nared za šagro, ki jo prirejata prosvetno društvo Vipava in domača sekcija VZPI - ANPI. V petek in soboto je na sporedu prosta zabava s plesom ob zvokih ansambla The Lovers. Nedeljski spored, ki se bo pričal ob 17.30, bo obsegal nastop tambura-škega orkestra Bisernica iz Rateč pri Škofji Loki ter folklorne skupine Sava iz Kranja.
Popravni izpiti na trgovskem zavodu
Ravnateljstvo trgovskega zavoda je sporočilo, da se bodo 2. septembra pričeli popravni izpiti. Prvi dan bodo na sporedu pismene naloge iz splošne izobrazbe, srbohrvaščine in trgovinstva. Za ostale predmete si dijaki lahko ogledajo urnik na o-glasni deski trgovskega zavoda.
Pri Tržiču ustavili skupino Romov
V Tržiču, pri Moščenicah, so po-j licisti včeraj zjutraj ustavili pet Ro-' mov, ki so se vozili v alfi romeo 1750. Med njimi je bil tudi 30-letni Boro Jovanovič iz Zagreba, ki ga policija že več časa išče. Jovanoviča so odpeljali v goriški zapor, medtem ko so ostale štiri izpustili.
•iiiiiiiiimmiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiHimiiiimmiinmiritiiiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiu
V ČASU PRED LETOŠNJO TRGATVIJO
Vrsta zanimivih pobud briškega vinskega konzorcija
V soboto poučni izlet v Romagno in Puglio Priznani enotehniki si bodo ogledali naša Brda
Konzorcij za zaščito tipičnih briških vin Collio je pobudnik številnih prireditev vinogradniškega značaja, ki jih bo priredil v času, ki nas loči do letošnje trgatve.
Prva važnejša prireditev je izlet članov konzorcijev Collio in Isonzo v Romagno in Puglio. Tu se bodo namreč naši vinogradniki pobliže spoznali s sodobnimi tehnikami pridelovanja in ustekleničenja vina, ki so jih uvedli v obeh deželah. V okviru tega izleta (odhod iz Gorice bo v soboto) si bodo vinogradniki ogledali razne vinske kleti in druga kmečka posestva, da bi se neposredno seznanili s prednostmi sodobnega pridelovanja vina.
Konzorcij Collio že od svoje ustanovitve skrbi za briške kmetovalce s tem, da zanje prireja razna predavanja in podobne večere, na katerih lahko dobijo koristne napotke v vinogradništvu. Sedaj čaka briškega vinogradnika najvažnejše obdobje v letu — trgatev. V ta namen je konzorcij Collio pripravil vrsto predavanj. Jutri ob 20. uri bodo o trgatvi in o vprašanjih, ki so z njo povezana, razpravljali v enoteki v Gradišču; prihodnji torek ob 20. uri v enoteki v Dolenjah; v sredo, 8. septembra, pa v župnijski dvorani v Števerjanu. V okvir teh predavanj spada tudi petkovo srečanje ravnatelja konzorcija Collio dr. Fabbra z vinogradniki iz krminske okolice. Srečanje bo ob 9. uri v prostorih restavracije Leon bianco.
V	prvi polovici septembra, in sicer v četrtek, 9. prihodnjega meseca, se bodo na občnem zboru sestali izvedenci in tehniki skupine Sandoz. V jutranjih urah si bodo ogledali vinograde in kleti v Brdih. Na posestvu vinogradnika Livona bodo o-cenili prednosti škropljenja trt s pomočjo helikopterja. V dopoldanskih urah sta na sporedu predavanji dr. Carniela, ravnatelja zavoda proti trtnim boleznim ter dr. Fabbra, ki bo govoril o delovanju konzorcija Collio ter o razvoju vinogradništva v Brdih.
V	popoldanskih urah, po kosilu v Formentinijevi restavraciji, se bodo udeleženci občnega zbora udeležili še Michelinijevega predavanja o tehnični plati v vinogradništvu ter predavanja o biološkem boju proti trt-
ni« zajedalcem, ki ga bo imel prof. Cčfli.
C Občinski socialistični svetovalci De) Ben. Waltritsch, Sanzin in Nanut, so županu vložili pismeno vprašanje, v katerem hočejo vedeti, če bo občina stvarno pomagala prizadetemu palestinskemu prebivalstvu v Libanonu.
Kino
(lorica
VERDI 17.00—22.00 «La contessa nuda». U. Blanth in F. Gonez. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
CORSO 17.30-22.00 «La grande sfida a Scotland Yard». S. Granger in S. Hamtshire. Mladini pod 14. letom prepovedan. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.15—22.00 «L'altra faccia del pianeta delle scimmie». Barimi film.
CENTRALE 16.30—21.30 «Carambola, filotto, tutti in buca». P. Smith in M. Coby. Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «Il vizio ha le calze nere». R. D. Lassander. Mladini pod 18. letom prepovedan. Barvni film.
Tržič
EXCELS10R 17.30-22.00 «Profumo di donna». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Monti Pyit-non». Barvni film.
J\ova Gorica
in okolica
SOČA «Don je mrtev», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Živi, toda raje mrtvi», ameriški barvni film ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Amazonke», ameriški barvni film ob 20.00.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Al Corso, Korzo Italia 83, tel. 24-43.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna S. Nicolò, Ul. 1. maggio 94, tel. 733-328.
V ITALIJI POLDRUGI MILIJON BREZPOSELNIH
v
Cimprej ustvariti delovna mesta za nove delovne moči
Ce se val ne zajezi, bo v kratkem 2 milijona mladih ljudi brez dela Kako gleda sindikalna federacija na to vprašanje - Nič začasnosti
RIM, 24. — V okviru skupnega evropskega tržišča ima Italija najbolj šibko ekonomijo. Njeni zunanji in notranji dolgovi že vzbujajo strah, veliko izseljevanje delovnih moči širom po Evropi pa ni rešilo vprašanja brezposelnosti, ki iz dneva v dan še narašča. V nekaj mesecih se bo število mladih brez-
produkeijske oživitve v zadnjih mesecih niso omogočili večje zaposlitve. Gre torej za to, da je treba ekonomsko oživitev kvalificirati tako, da bo obsegala tudi razširitev delovnih mest». Ekonomska oživitev potemtakem naj bo «strateška točka ekonomske politike v deželi» in «naj obsega predvsem vpraša-
poselnih povečalo še za nadaljnjih nje italijanskega Juga. pri čemer
J-----naj se upošteva ustrezen nedavno
izglasovan zakon», «ki bo nudil možnost precejšnjega razvoja v o-kviru načrtov, vse to pa bo lahko močno vplivalo na vprašanje mladinske brezposelnosti».
Toliko v splošnem, kadar pa je govor o posameznih področjih, sindikalne organizacije navajajo kot specifična področja kmetijstvo, gradbeništvo, energetiko, prevoze, elektroniko in zdravstveno službo, kot specifična področja, ki naj bi absorbirala mlado delovno moč.
V sindikalnih krogih se nadalje poudarja, da se je treba vprašanja lotiti takoj in da se je treba opredeliti tudi za regionalna reševanja, ki naj rešujejo posamezne lokalne probleme in hkrati- vprašanje brezposelnosti mladih. Skratka, ubrati je treba tisto politično smer, ki bo reševala vprašanje dela in zaposlitve, pa tudi vprašanje strokovnega usposabljanja in zaposlovanja, vse to pa v razmeroma kratkem času.
350 tisoč delovnih enot in doseglo poldrugi milijon. Gre za brezposelne v starosti od 18. do 28. leta in v precejšnji meri za ljudi, ki so dokončali srednjo ali visoko šolo. Posebno med 350 tisoči novih delovnih moči, ki iščejo prve zaposlitve, je veliko mladih z višjo srednjo in visoko šolo. Če se ne bo čim-prej našla rešitev za to, če v najkrajšem času ne bodo mogli zavreti tega pojava, bomo prišli do dramatičnega položaja, ko bo v Italiji skoraj 2 milijona brezposelne mladine, torej ljudi od 18. do 28. leta starosti.
Tako sindikalne organizacije, kot tudi vlada uvidevajo. da bi se bilo treba tega vprašanja lotiti zares. In tudi predsednik vlade Giulio Andreotti je poveril ustreznim ministrom in sicer ministru za delo, zakladnemu ministru ter drugim ministrom, ki imajo kakršno koli zvezo s tem vprašanjem, da naj se čimprej lotijo izdelave načrta za rešitev tega vprašanja.
Vse tri sindikalne federacije pripravljajo enoten program, bolje povedano enoten predlog, da bi ga čimprej predložili odgovornim vladnim krogom na reševanje. Po mnenju vseh treh sindikalnih organizacij perspektive za zajezitev naraščanja mladinske brezposelnosti niso kdove kako optimistčne. Sindikalne organizacije namreč računajo, da bo «razširjena produkcijska o-snova» mogla v letu dni zaposliti 200 tisoč novih delovnih moči, v smislu «trajne zaposlitve, torej trajne vključ:tve v delovni proces».
Cena ali strošek tega bi po ocenah sindikalnih organizacij znašal približno 1000 milijard lir in sicer po 5 milijonov lir na posamezno novo zaposleno delovno moč. Toda teh 5 milijonov se ne nanaša le na mezdo oziroma plačo posamezne nove delovne moči, pač pa tudi na kvoto novih naložb, ki so potrebne za nova delovna mesta.
Ne glede na to. da se nam vsota 5 milijonov lir na vsako delov- I no mesto, če upoštevamo tudi mezdo za novo delovno moč. zdi ne-verjeno majhna, vsekakor nezadostna, soglašamo z mnenjem sindikalnih organizacij, da «bfffgo izboljšanje na ekonomskem področju zares ne obeta veliko v tem smislu, da bi namreč omogočilo večje zaposlovanje novih delovnih moči». «Blagi simptomi ekonomskega ali produkcijskega oživljanja zares ne jamčijo novih obetov za veliko novih delovnih mest. kar naj bi zajezilo naraščanje brezposelnosti med mladino».
Vrhu tega sindikati vztrajajo na tem. da naj bi se reševanje mladinske brezposelnosti ne opiralo na kako podporniško metodo ali na to, da naj bi mlade delovne moči zavzele mesta, ki jih že zavzemajo druge delovne moči, to se pravi da je treba ustvariti zares nova delovna mesta, potemtakem se je možno lotiti tega vprašanja, vprašanja zaposlitve mladih delovnih sil, samo z «razširitvijo produkcijskih osnov», za kar so pa potrebni «kvalificirani posegi države», ki naj tudi ta problem vključi v reševanje celotnega konteksta brezposelnosti v deželi».
Konfederalni tajnik CISL Roberto Romei, ki vodi sindikalni urad. ki se ukvarja z reformami, je v zvezi s tem podčrtal da «simptomi
V nedeljo je na prazniku komunističnega tiska v Križu igral ansambel «Praprot», ki ga vidimo na gornji sliki. V Gropadi pa so vaška mladina in člani ŠD «Gaja» priredili sagro. Na sliki prizor s te ljudske veselice (spodaj)
4>MiillllilllliliiillMliliii<lillliimilllllllliiniHiiiii»iniiiiiiiiiiiiiliii.inni!.................
TURINČANKA, KI JE V STIKIH Z «VESOLJCI», ZATRJUJE...
«Pomanjkanje bralske ljubezni naj večji sovražnik človeštva»
Kar ni uspelo znanstvenikom in vsem njihovim popolnim napravam, je uspelo preprosti turinski ženski, ki ji «izvenzemeljski ljudje» naročajo, kaj naj pove človeštvu - Na tisoče strani «beležk» o svojih «stikih»
TURIN, 24. — Prav gotovo je še mnogim v spominu geslo, ki smo ga pred nekaj leti brali na vsakem vogalu, zelo lepo je bilo to geslo: «Non fate la guerra, fate l'amore». Torej raje se ljubi, kot bi se šel heroja za kdove, koga. To bi lahko postavila za svoje geslo tudi Turinčanka. ki pa se ne ukvarja s pomirjevanjem morebitnih vojnohujskaških duhov na Zemlji, pač pa skuša povezati prebivalce naše zemlje s prebivalci drugih svetov. Saj je res, da se često najde kdo, ki je «tako srečen», da se sestaja z ljudmi, ki prihajajo z drugih svetov. Veliki znanstveniki, ki imajo na razpolago mogočne elektronske naprave, s katerimi so prodrli v milijarde sončnih let oddaljene vesoljske prostore, še niso uspeli priti v stik z nekom, ki bi bil izven zemeljskega območja. Preprosti turinski gospodinji, ki vesolja ne pozna, ki vidi zvezde kot bi bile nalepljene na nekem pla-vem svodu, pa je pogovarjanje z izvenzemeljskimi ljudmi tako rekoč vsakdanja praksa. Sicer pa začnimo od začetka kot nam to veselo zgodbo prikazujejo tiskovne agencije.
«Največji sovražnik zemeljskega prebivalstva je popolno pomanjkanje ljubezni ter bratskega razumevanja». tako trdijo «nezemeljska» bitja, ki bedijo nad vsem
početjem na našem planetu in ki po telepatski poti prihajajo v stik s stotinami ljudi, med katerimi je tudi 53-letna turinska gospodinja Germana Grosso, ki je že skoraj dvajset let v pogostnem stiku z živimi bitji, z drugih svetov in ki je doslej zbrala za več tisoč tipkanih strani belfežk, rekli bi nekakšnih zapiskov o svojih stikih z izvenzemeljskimi bitii.
Ne glede na ielepatične sposobnosti, v katere skoraj nihče ne verjame, je zadeva Germane Grosso zanimiva. Že dvakrat smo rekli. da je to preprosta gospodinja brez slehernih strokovnih šol ali česa podobnega, vrhu tega se doslej ni ukvarjala z zvezdoslovjenn ali čim podobnim, vendar pa more razpravljati o raznih pojavih v vesolju s povsem določenimi in strokovnimi izrazi in čeprav se ni nikoli učila niti risanja, ustvarja slike v najrazličnejših tehnikah in tudi z najrazličnejšo motiviko, še več, njeno stanovanje je praktično velika galerija, kajti na stene je Germana Grosso razobesila veliko del, za katere hi nepoučeni strokovnjak rekel, da jih je naslikalo veliko umetnikov. V stvari pa so le njena dela. pa čeprav v različnih tehnikah in stilih, motivi pa so «iz vesolja», torej motivi z drugih svetov, seveda kot si jih zamišlja ona.
Germana Grosso se je začela
■ iiimiiiiiliiiiiminMiiiiilliiHiiiiiiiiHliiiiinimiimiiiiiilillimiliimiiiiiiiNllmiHMiiiiiHiiimililillimiHiiinmiiiimiiiiniMiiiuiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiniimiiiiiiiil
PŠENICA JE ZELO DOBRO RODILA KORUZA PA TUDI KAR DOBRO KAŽE
Pšenica se je za las rešila pred ušo, ki je začenjala zajemati tudi ugoslavijo, koruzi, sladkorni pe-i, sončnici in grozdju pa grozi ■revelika moča. To je v enem stav-u diagnoza in hkrati prognoza le-ošnje letine v Jugoslaviji.^ Če k emu dodamo, da je bila pšenična etina malone odlična in da bi ob ekoliko bolj povoljnem vremenu logla biti letina koruze rekord-a, smo dali celotnejšo podobo o em, kaj se letos na tem področij obeta. Ob vsem tem pa je ven-arle potrebno držati se starega ra vila, da ne smemo hvaliti dne-a pred večerom, da ne smemo ovoriti o letini, ko je koruza ta-o rekoč šele v cvetju, ko začenja rozdje komaj zoreti .. .
In prav v zvezi z grozdjem ozi-oma z vinsko letino bomo dodali, a vinska letina dobro kaže, saj
jugoslovanskem zveznem kmetij-kem zavodu računajo s 130 tisoč agoni namiznega ih vinskega rozdja, kar je za približno 20 od-totkov več kot lansko leto. Toda ! raznih krajev poročajo o naj-azličnejših boleznih, ki so zajele inograde, pa tudi o hudih posle-icah toče in neurja, ki' je hudo oškodovalo področje Neretve, pa idi del Makedonije, Kosoveg' in ekatera področja v Dalmaciji. Si-er je res, da sa posebno namiz-a grozdja že v fazi trgatve, za inska grozdja pa bo potreba še očakati, v splošnem pa bo leti-a dobra, če ne celo odlična.
Kar adeva sladkorno peso. pra-ijo, da bo nekaj nad 100 tisoč ektarov nasadov dalo kakih 415
tisoč vagonov sladkorne pese. To pa bi moglo ob primernem procentu sladi dati od 500 do 520 tisoč ton sladkorja.
S tem v zvezi se zadnje čase vedno pogosteje govori o tem, da bi skrčili površine, posejane s pšenico in koruzo in razširili polja z raznimi industrijskimi kulturami in s sladkorno peso. S tem pa ni rečeno, da naj bi se pridelek pšenice zmanjšal, saj spada Jugoslavija med tiste dežele, kjer je poraba krušnih žit in žit nasploh izredno velika, saj pride v Jugoslaviji na državljana samo za kruh po 200 kg pšenice na leto.
Kot smo že rekli, je pšenica komaj ušla suši, vendar pa je bila letina kar dobra, ponekod celo rekordna, saj je neko vojvodinsko družbeno posestvo doseglo svetovni rekord, ko je na površini obilnih 20.000 ’ a pridelalo skoraj po 60 stotov zrnja na ha. Sicer pa so v Sremu letos pridelali na družbenih posestvih v poprečju od 55 do 58 stotov žita na ha, zasebni kmetje pa so pridelali od 45 do 50 stotov na ha, v Banatu je bila letina nekoliko slabša, kljub temu so na družbenih posestvih pridelali od 48 do 55, na zasebnih posestvih pa od 35 do 41 stotov zrnja na ha. Bačka je tudi dosegla lepe rezultate. pa čeprav ne rekordnih, saj so naželi na družbenih posestvih od 50 do 55 stotov, na zasebnih pa od 40 do 45 Stotov pšenice na ha. Lah ko bi navajali podobne podatke tudi za druga področja, vendar se bomo ustavili tu in dodali v zvezi s tem le še en konkreten hkrati
pa zelo zgovoren podatek: lansko leto je Jugoslavija imela bolj slabo pšenično žetev. Pridelala je komaj 27,3 stota zrnja na ha, na družbenih posestvih pa so dosegli nekaj nad 40 stotov na ha. Letos so, kot smo navedli zgoraj, donosi na družbenih in tudi na zasebnih posestvih veliko boljši.
Vtem ko je pšenica že pod streho, je koruza šele v fazi cvetenja in rasti. Rekli smo, da ponekod koruzi nagaja moča, preobilica dežja. Kljub temu strokovnjaki menijo, da bi se mogla letošnja letina koruze približati lanski rekordni letini, ko so pridelali 9 milijonov in pol ton «rumenega zlata». To se pravi da bi mogla biti tudi letošnja letina koruze rekordna.
Letos je «pod koruzo» v vsej Jugoslaviji nekaj nad 2 milijona in pol hektarov obdelovalnih površin. Strokovnjaki, ki so pred nedavnim obiskali glavna koruzna področja, trdijo, da bo koruza dobro rodila tudi na tistih poljih, ki jih je zajela poplava. Podobno kot pr' pšenici, bodo tudi koruzna polja različno rodila glede na vremenske razmere. na teren in agrotehniko, Na inštitutu za koruzo v Zemunu menijo, da bodo. na 250 tisoč, ha koruznih polj na družbeni posesti do segli najmanj 60 do 62 stotov zrnja na ' a. Pa tudi zasebna polja dobro kažejo in če ne bo zares preveč moče od slej dalje, bi se moglo zgoditi da bi Jugoslavija v e-nem in jstem letu zabeležila dve dobri letini, namreč dobro pšenično in dobro koruzno letino, kar se ni menda zgodilo še nikoli.
ukvarjati s telepatijo pred dvajsetimi leti. Pravzaprav je tedaj spoznala, da ima telepatične sposobnosti. Baje je te njene sposobnosti odkril neki tibetanski «mojster», ki pa da ni nanjo pikoli vplival, pač pa lc potenciral mene sposobnosti. In. ko je leta 1960 menil, da je «zrela» za stike z iz\ enzemeljskimi bitji, ji je prepustil prosto pot.
Nekaj časa je Germana Grosso svoje vtise in sporočila, ki so ji jih dajali «ljudje» z izvenzemelj-skih svetov, posredovala zemljanom, toda nihče ji ni hotel verjeti, da bi bila v stiku z drugimi svetovi, oziroma z ljudmi drugih svetov. Zato se je zaprla vase in vse svoje vtise in sporočila nele-žila v nekakšen dnevnik, ki obsega sedaj več tisoč gosto tipkanih strani. Sedaj, po desetih letih, pa je sklenila ponovno stopiti «v javnost», ker so ji to svetovali in jo k temu spodbudili izvenzemeljski ljudje. Ta izvenzemeljska bitja so namreč prišla do spoznanja, da je skrajni čas na zemlji razmere urediti, kajti razmere da so izredno nepovoljne. Potemtakem ni ona neki prerok hudega, pač pa le posrednik ugotovitev tujih bitij.
Ti izvenzemeljski «ljudje» jo od časa do časa, sicer pa zelo pogosto obveščajo o tem, kar se nanaša na naš planet in kar oni ujamejo s pomočjo svojih izredno občutljivih naprav, ki prihajajo v bližino zemlje s pomočjo vesoljskih ladij. V beležkah turinske gospodinje je tudi «sporočilo» od 10. julija letos, kjer med drugim dobesedno beremo:	«Velikanska
katastrofa se pripravlja na Zemlji. Prišlo bo do strahotnega potresa, ki bo zahteval veliko žrtev. Zgodilo se bo, kot da Zemljo premetava velikanska sila, ki se že nekaj časa nabira in ki jo mi opazujemo z veliko zaskrbljenostjo. Zelo obsežno zemeljsko področje bo doživelo velike premike zaradi tega seizmičnega pojava.»
In zares smo doživeli hud potres. Ne mislimo na majski potres v bližnji Furlaniji, pač pa na mnogo obsežnejši in zelo bolj katastrofalen potres, ki je konec julija zajel del Kitajske, nekaj dni pozneje pa Filipinske otoke.
V nekem «sporočilu», ki ga je turinska gospa dobila 29. maja letos, je rečeno dobesedno takole: «Neki vulkan se bo ponovno prebudil z izredno silo.» To beležko v dnevniku turinske Germane Grosso bi lahko povezali z izbruhom vulkana «La Soufriere», ki se je prav pred dnevi prebudil na otočju Guadalupe.
Še kitajski znanstveniki, ki so tako temeljito proučevali geološke pojave na Zemlji in še posebej na Kitajskem, so se s potresom u-šteli. Turinčanka Germana Grosso •pa meni, da ji njeni prijatelji iz nekega vesoljskega sveta povedo prav vse. Tako prihaja na dan tudi z zelo preprosto, pa čeprav fantastično razlago o tako imenovanem «prekletem bermudskem trikotniku.» Kakor je znano, se na velikem področju jugozahodnega dela Atlantika dogajajo že dolgo čudne stvari. Veliko letal in ladij je s tega področja izginilo mez sledu. Celo ladje z deset ali petnajst tisoč tonami so izginile brez
•sledu, da ni na površini morja ostali niti kak madež olja ali nafte, niti kak gumast rešilni čoln. Resnično si strokovnjaki ne vedo tega pojasniti In že večkrat je bilo govora o nekakšnih magnetnih motnjah.
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Zanimiv ciklus predavanj v Cappelli
Včeraj, v torek, je bilo na vrsti na sedežu kluba «La Cappella Underground» zadnje od treh predavanj, ki jih je klub organiziral ob ciklusu ameriških filmov 70. let, ki se predvajajo vsak večer v Gradu sv. Justa.
Giuliana Muscio, asistent za zgodovino filma na univerzi v Padovi, specializirana na ameriških filmskih šolah, se je tako že drugič predstavila tržaškemu občinstvu: dan prej se je namreč izkazala kot odlična prevajalka na predavanju dveh angleških filmskih kritikov.
Včeraj pa je poročala o svoji ameriški izkušnji, se pravi o sistemu poučevanja filma v Ameriki in o tamkajšnjih didaktičnih sistemih. Spoznali smo tako naprednost teh sistemov in bogatost didaktičnih poskusov, kar je nedvomno važna komponenta za razumevanje same ameriške filmske proizvodnje.
Prejšnji dan, v ponedeljek smo se pa srečali z dvema angleškima filmskima kritikoma, Thomasom Elsaesserjem, ki je nemškega porekla. in Markom Le Fanujem. Gre za pomembna kritika filmske revije «Monogram», ki se je v zadnjih letih izkazala z zanimivimi stališči, seveda pa predvsem po svojih kritičnih in teoretskih analizah. Revija je namreč ubrala izvirno pot med «avtorsko politiko» revije «Movie» in simiologijo revije «Screen». EIsaesser in Le Fami sta nam dokazala kompleksnost svojih stališč s predavanjem o «Estetiki in politiki novega ame riškega filma», ki ga lahko cenimo kot izredno zanimivo. Poudarila sta bodisi novosti v pripovedni strukturi in v likih ameriškega filma 70. let, kot. tudi pomen novih tehničnih sredstev, kakršen je «zaom».
Še dan prej, v nedeljo pa je prišlo do zanimivega in simpatičnega srečanja s kritikom tržaške ga izvora Tulllom Kezichem. ki je že več let v Rimu kot filmski kritik in organizaior neodvisnih produkcij. Kezich je najprej govoril o razlogih, zakaj se je ameriški film že zdamaj kritično uveljavil predvsem v Trstu: poleg problemov kulturne tradicije je vzel v poštev tudi zabavne anekdote. povezane s predvajanji ameriških filmov v izvirniku, ki so jih po vojni organizirali zavezniki. Nato je govoril o značilnostih današnjega ameriškega filma in poudaril, da veliko ameriških filmov težko pride v italijansko distribucijo. Z zanimanjem je sprejel našo hipotezo, da bi bilo treba iskati tudi «ameriški značaj» določenega italijanskega filma, predvsem med 30. in 50. leti.
S. G.
iiiiiiiiiimiMiiuiiiiiiiimiiiiimiiniiiiiiuiiiiiiimiitimiiHHiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiimummiiiiiimii
Horoskop
OVEN (od 21. 3. do 20, 4.) Ne vpletajte se v tuje posle, ko pa i-mate svojih preglavic dovolj. Pismo ali obisk.
BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Srečanje poslovnega značaja se. bo spremenilo v prijeten dogodek. Ne zanemarite, svojcev,
DVOJČKA (od 21. 5. do. 22. 6.) Posli bodo tekli sami od sebe, toda dobička ne bo veliko. Zadoščenje v ljubezni.
RAK (od 23.. 6. do 22. 7.) Zadovoljivi rezultati na delu, ne pa v družinskem krogu ter v javnem življenju.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Z dobro voljo boste premagali vse težave in še veliko zaslužili. Upoštevajte voljo drugih.
DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Premoč tekmecev se bo pokazala tudi v tem, da vam ne bo nihče hotel pomagati. Ljubosumnost.
TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Izkazalo ce bo, da je imel prav tisti, ki vam je odsvetoval neki posel. Zadovoljstvo v družini.
ŠKORPIJON (od 24. 10._ do 22. 11.) Le z združenimi močmi boste neko zadevo spravili pod streho. Sreča v ljubezni.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ne prenaglite se, ker zadevi ne boste kos. Tudi v domačem krogu ne rinite predaleč.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Neki posel se bo izkazal kot hu da izguba. Držite se stran od gneče.
VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Če boste imeli srečo, boste vse prav opravili. To pa ne velja za vaše čustvene odnose.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Prav boste storili, če boste delo pravočasno začeli. Ne rinite predaleč v družbi.
13.00
13.30
18.30 18.40
20.00
20.45
21.50
22.00
22.45
18.30
19.00
20.00
20.45
21.30
18.55
19.10
19.45
20.30
21.00
22.25
22.45
20.55
21.15
21.35
23.00
20.30
21.00
21.50
22.50 23.05
SREBA, 25. AVGUSTA 1976
ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal
Poljudna znanost: MIT CHARLOTA CHAPLINA, 1. nadaljevanje DNEVNIK
Program za mladino: Strelec Divjega zahoda
Višje načelo, češki fi.m
DNEVNIK
Vabilo na pies, prvo nadaljevanje DNEVNIK
Športna sreda: Kolesarska dirka v Imoli in Konjske dirke v Livornu BIENALE ROZA
Ob koncu DNEVNIK 1 — Vremenska slika
Drugi kanal
RUBRIKE DNEVNIKA 2: ankete, šport itd.
Velikan in morja: RON IN MORSKI PES Z nocojšnjim večerom se bo začelo ponavljanje vrste TV filmov, ki dokumentarično obravnavajo prigode. Gre za snemanje raznih krajev, prirodnih pojavov, morskih živali, ki jih poprečni človek slabo pozna; resnične zgodbe prigodnega značaja, ki pa so se dogajale na morjih, v daljnih nepoznanih deželah itd. DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO Posebna oddaja: Črne beležnice: Pretorijanci neba Če je bilo za prejšnje stoletje značilno, da so se posamezniki odpravljali prostovoljno v boj za določene plemenite smotre, za neodvisnost, za svobodo, je za naše stoletje značilno to, da imamo opravka pogosto s plačanci, torej z vojsko, ki jo sestavljajo plačani vojščaki. Najprej smo imeli tujsko legijo, ki je imela še nekaj romantičnega navdiha, nato pa je prišel na vrsto plačanec, ki se je za drag denar bojeval v bivših kolonijah, seveda za tistega, ki je dobro plačal. Tretja, današ nja «Črna beležnica» prikazuje nekaj zgodb teh avanturistov, ki se udinjajo tistemu, ki največ plača DORIS DAY, dekle iz sosednega stanovanja «FAMMI POSTO, TESORO»
Ob koncu DNEVNIK - ZADNJE VESTI
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana
Obzornik
OD ZORE DO MRAKA: KUHINJA
Glasbeni amaterji
DNFATSIIK
Film tedna: RUMENA PODMORNICA
Rumena podmornica je sicer celovečerni film, vendar risani film. Na Angleškem so ta film sprva slabo sprejeli, posebno zato, ker so tedaj Beatlesi bili v krizi, Beatlesi pa so prijavili glasbeno spremljavo filma. V Ameriki pa je film doživel velik uspeh in zato so ga tudi na Angleškem ponovno sprejeli. Pravijo, da je film svojevrsten umotvor Miniature: BOŠKO PETROVIČ CONVENTION Boško Petrovič in njegova skupina. Je to velik ansambel, ki sodeluje na vseh jugoslovanskih festivalih. Posebno zanimiv je bil nastop tega jazzovskega ansambla tedaj, ko je nastopal z mednarodnimi zasedbami. Sedaj je Boško Petrovič pripravil izjemno skupino gostov DNEVNIK
Koper — barvna
Otroški kotiček DNEVNIK
Festival gorskih filmov, izbira oddaj posvečenih goram BREZPRAVNEŽI, serijski film
Zagreb
DNEVNIK NA VRAT NA NOS Romantična in klasična umetnost Portreti: kipar Zdenko Kalin DNEVNIK
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poro-
RADIO 1
7.00, 8.00, 15.00, 19.00 Poročila;
čila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 6.30, 7.30 Budilka; 9.00 Vi in jaz;
Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.30 Koncert; 18.55 Iz glasbenih ko-
11.00	Poletni program; 12.10 Četrti spored; 13.20 Nadaljevanka;
14.00	Drobec satire; 15.30 Radij-
medij; 19.10 Avtor in knjiga; 19.30 ska nadaljevanka; 17.05 Operna,
Pop in folk glasba; 20.35 Simf. koncert; 21.55 Glasba za lahko noč.
KOPER
7.30, 8.30. 12.30, 13.30, 14.30,
17.00, 18.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.50 Poskočne; 10.00 Z nami je; 10.10 O-troški kotiček; 11.15 Plošče za mladino; 10.45 Ansambel Alcaidla;
12.05 Glasba po željah; 14.00 Po samoupravni poti; 14.35 Pismo iz;
14.40 Slovenski pevci; 15.00 Or- sem; kester Racharach; 15.30 Juke box; 13.10 16.45 Milanski zbor «Alpi»; 17.15 La Vera Romagna; 17.45 Med rojaki v zamejstvu; 18.00 Po samoupravni poti; 18.15 Izložba hitov;
19.00 Progresivna glasba; 19.35
komorna in simfonična glasba; 18.35 Programski mozaik; 19.30 Solisti; 20.00 Sodobni intervjuji: 20.30 Salzburški festival; 22.30 Ponovno na sporedu z Ivo Zanicchi.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 13.00, 16.00, 20.00 Poro čila; 6.15 Danes za vas; 7.20 Re kreacija; 7.50 Na današnji dan; 9.08 Glasbena matineja; 10.05 Nenavadni pogovori; 10.25 Slov. zabavni ansambli; 10.40 Zapojmo pe-12.03 Urednikov dnevnik; Opoldanski koncert; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Holandske pihalne godbe; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Ob, izvirih" glasbene umetnosti; 16.45 «Loto vrtiljak»; 17.45 Sprehodi instrumentov; 18.00
Iz priljubljenih oper; 20.30 Lahka Studio ob 18.; 19.00 Iz repertoar glasba; 21.00 Zbori v večeru; 22.00 ja zborov; 19.25 Baritonist Samo Literarna oddaja; 22.15 Ansambel Smerkolj; 20.40 Minute z ansamb
Levvis; 22.35 Gozd v sredo zvečer; Bergan.
lom Atija Sossa; 20.50 Lahko noč, otroci!; 21.00 Koncert;

Skrivnost izgubljenega škornja
n	■	«v
Pise m rise CIRIL GALE
-—'
25. avgusta 1976
NOGOMET
V PRIJATELJSKI TEKMI
LEPA IGRA TRIESTINE PROTI MILANU PRVOLIGAŠ PA VSEENO ZMAGAL Z 2:1
Srečanju je prisostvovalo približno dvajset tisoč gledalcev
Triestina — Milan 1:2 (1:1)
TRIESTINA: Vaisecchi (Ianza), Lucchetta, Zanini (Berti), Politti (Marcato), De Luca, Monticolo, An-dreis (Rossi), Fontana (Leonarduz-zi), Peressin (Goffi), Traini (Franca), Dri (Furlan).
MILAN : Albertosi, Morini, Mal-dera, Sabadini (Colovatti), Bet, Tu-rone, Bigon, Capello (Gorin), Callosi (Silva), Biasiolo (Boldini), Bra-glia (Bergamaschi).
STRELCI: 27. min. Peressin iz 11-metrovke, 38. min. Bigon, 59. min. Colovatti.
SODNIK: Terpin iz Trsta. -
Na nabito polnem občinskem stadionu je Triestina imela včeraj zvečer v gosteh italijanskega prvoligaša Milana, ki kljub tesni zmagi proti tokrat razigranim domačinom je dobesedno razočaral tržaške ljubitelje nogometa.
Prav gotovo smo si od milanske enajsterice mnogo več pričakovali, upoštevajoč tudi dejstvo, da igra že v nedeljo prvo tekmo za italijanski pokal in bi zato morala biti kondicijsko in atletsko bolje pripravljena, predvsem bi pa morali imeti boljše sheme igre.
Povsem pa je presenetila Triestina, ki je v trenutkih celo nadigrala «ugledne» goste in če govori izid v korist Milančanov se morajo slednji v dobri meri zadovoljiti vratarju Albertosiju, ki je z nekaterimi drznimi posegi preprečil pot do gola Tržačanom.
Za trenerja Milana Marchiora se odpirajo veliki problemi, že v nedeljo je Milan nerodno podlegel v Ceseni, tokrat pa je s težavo in z nekoliko sreče premagal Triestino. Milančani so povsem zatajili v napadu, kjer sta Braglia in Calloni s težavo prodirala v obrambo domačinov. Na sredini igrišča se je deloma rešil le bivši član Juventusa Capello, ki pa ni še v najboljši kondiciji. Obramba je še nekoliko dobro držala, čeprav sta se morala Bet in Turone poslužiti prekrškov da sta zaustavila napadalce Triestine. Videli smo torej poprečni Milan.
O Triestini lahko rečemo, da je dobesedno presenetila. Varovanci Tagliavinija so pokazali dobro atletsko pripravo, predvsem pa dobro i-gro in povezava med posameznimi sektorji je bila odlična. Torej uspešen začetek Triestine, ki bo s tako igro nedvomno med protagonisti prvenstva C lige. B. R.
Novogoriško predstavništvo se med posamezniki ni posebno izkazalo. Pi-culin je v skoku v daljino osvojil komaj 6. mesto s poprečnim rezultatom 6,71 m, Benedetičeva pa je bila v višini prav tako šesta s skromnim skokom 160 cm.
CARACAS, 24. — V zadnjem kolu študentske šahovske olimpiade je SZ premagala ZDA z 2,5 : 1,5.
Končni vrstni red: CZ 24,5 točke, ZDA 17, Kuba 15,5, Poljska 11,5, Izrael 11,5, Brazilija 11, Švica 10,5 in Venezuela 6,5.
Vsega je nastopilo 21 držav.
ATLETIKA
NADAIJEVANJE SEZONE
V nedeljo prvo tekmovanje Za treninge dva stadiona
Morda k septembra izpopolnitev občinskega stadiona
Turnir je namenjen ekipam iz nižjih lig, spada pa tudi v okvir propagiranja tega športa v Jugoslaviji. Organizatorji so zato nanj povabili moštvo «Salona B.K.» iz Splita, ki je na podobni prireditvi igralo že pred dvema letoma.
«Salona» je edini bezbolski klub v 1 Jugoslaviji in seveda igra zelo primitiven bezbol. Že med prvim obiskom v Trstu se je za usodo bezbo- _ la v SFRJ zanimal tudi predsednik ! štadiona? italijanske bezbolske zveze Beneck, | ki je celo obljubil svojo pomoč za j organizacijo ekshibicijskih nastopov najboljših italijanskih moštev.
BEZBOL
Jugoslovani v Devinu
Prihodnji teden bo v Ribiškem naselju pri Devinu mednarodni turnir v bezbolu, katerega prireja domači klub «San Marco».
Z današnjim dnem se domačim a-tletom ponovno odpira občinski stadion «P. Grezar» pr; Sv. Soboti. Objekt je bil dalj časa zaprt zaradi del na nogometnem igrišču, ki je dobilo novo travnato površino.
Včeraj je odbornik za šport tržaške občine Chersi sklical sestanek z atletsko zvezo in s klubi pod njenim okriljem, da bi jih seznanil z novimj normami glede uporabe
Spored turnirja je naslednji:
29. 8. GBC Gorica - Castelfranco Veneto
4.	9. Salona Split - San Marco
5.	9. finala za 3. in 1. mesto
Prispevajte sa
DIJAŠKO MATICO
«iiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiuiuiimiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimm
nogomet

V POKALU ITALIJE
Turinska prvoligaša sia letos favorita
Lani je pokal osvojila enajsterica Napoli
PO UMORU GENERALA ACTISA
SP le v Argentini
BUENOS AIRES, 24. — Argentinska vlada je danes sporočila, da bo svetovno nogometno prvenstvo leta 1978 gotovo v Argentini in da bo v najkrajšem času preuredila organizacijski odbor, katerega predsednik general Actis je bil žrtev umora.
Pred dnevi so krožile novice, da bi v primeru, ko Argentina ne bi zmogla organizacije svetovnega prvenstva, to prestižno prvenstvo priredila Nizozemska.
RIM, 24. — V prijateljski nogometni tekmi je Roma remizirala 0:0 z ekipo National iz Montevidea in je s prikazano igro popolnoma razočarala svoje številne navijače.
BALKANSKE ATLETSKE IGRE
Jugoslaviji tri zmage
Bolgarija je zmagala na drugih mladinskih atletskih igrah Balkana, ki so bile v soboto in nedeljo v grškem mestu Kavala.
Jugoslovanski atleti so dosegli samo tri prva mesta v moški konkurenci, dekleta pa so ostala brez zmag.
Za «plave» je Knapič zmagal v teku na 4C0 m s časom 48”96, Po-1 i „„i"„ garčič na 1500 m (3'55”40) in šta- r prGU NftpOllj6VIIH SefleZeiTl
Številnim prijateljskim nogometnim tekmam bodo v nedeljo sledila prva srečanja za italijanski pokal, kjer nastopajo enajsterice iz prve in druge lige. Nogometna zveza je ekipe razdelila v sedem skupin, od katerih 'ma vsaka po pet enajsteric,
ka skupina navijačev Napolija skušala vdreti v sedež nogometnega kluba, da bi si pravočasno zagotovila abonmaje za nogometno sezono. Morala je posredovati policija, ki je nekatere prenapeteže tudi aretirala.
Zaradi izgredov je vodstvo kluba
m, 400 m, 1500 m in štafeto 4x100 m za moške ter za 100 m čez ovire 100 m, 400 m, 800 m, štafeto 4x100 m za ženske. Obe konkurenci bosta imeli na razpolago tudi skok v višino in met krogle. Tekmovanje se bo začelo ob 9. uri.
NOGOMET
kajti zmagovalec lanskega leta, Na- sklenilo začasno prekiniti prodajo a-poli, ima pravico nastopiti neposred- bonmajev.
no v četrtini finala, poleg sedmih zmagovalcev posameznih skupin. Posamezne skupine SKUPINA A: Atalanta, Lazio, Milan, Catania, Novara.
SKUPINA B: Monza, Juventus, Verona, Sambenedettese, Genoa.
SKUPINA C: Pescara, Fiorentina, Inter, Varese, Palermo.
SKUPINA D: Spal, Catanzaro, Ternana, Cesena, Como.
SKUPINA E: Lecce, Ascoli, Torino, Foggia, Taranto.
SKUPINA F: Bologna, Avellino, Rimini, Roma, Brescia.
SKUPINA G: Perugia, Sampdoria, Vicenza, Modena, Cagliari.
Kot je razvidno iz posameznih skupin, bo borba za prvo mesto ostra in negotova, čeprav imajo nekateri klubi italijanski pokal samo kot pripravo za bližnje državno prvenstvo. Posebno ostra bo gotovo borba v A in C skupini, kjer se bosta srečala Milan in Lazio ter Fiorentina in Inter. Turinska prvoligaša imata že nekoliko lažjo nalogo, medtem ko se bo v skupini F in G borba za najboljše .mesto «razširila» tudi na e-najsterice druge lige.
Spored nedeljskih tekem Atalanta — Lazio Milan — Catania Monza — Juventus Verona — Genoa Pescara — Fiorentina Varese — Inter Spal — Catanzaro Ternana — Cesena Torino — Foggia Bologna — Avellino Rimini — Roma Cagliari — Perugia Sampdoria — Vicenza
ZÙRICH, 24. — V prijateljski tekmi je domača nogometna ekipa Ziirich nepričakovano premagala s 3:1 evropskega prvaka Bayerna iz Miinchna.
Atletska društva so dosegla, da bodo imela odslej na razpolago občinski stadion tri dni na teden in sicer ob torkih, četrtkih in petkih. V torkih in četrtkih bodo atleti in atletinje lahko vadili tudi met kopja in diska. Izjemoma bo stadion za atletske treninge odprt tudi danes, medtem ko bo sreda navadno rezervirana za prijateljske nogometne tekme.
Na popolno razpolago pa bo atletskim klubom stadion na Kolonji in sicer v vseh delavnikih ter ob sobotah. Na stadionu na Kolonji pridejo predvsem v poštev treningi v metih. V prvi vrsti met kladiva. Občinska uprava, pod katere upravo bi moral priti stadion na Kolonji prihodnjo zimo, naj bi v kratkem uredila prostor za met kladiva s posebno kletko zaradi varnosti. Če bo prehod dosedanjega šolskega stadiona na občinsko upravo potekal brez birokratskih komplikacij, ima občina namen polagoma izpopolniti naprave tudi s primernim doskočiščem za skok s palico ter s primerno količino ovir.
Stadion pri Valmauri bi morali izpopolniti na njegovi zapadni strani s prevleko sedaj obstoječih površin iz bitum-veloxa z novo umetno maso «rubtan», kj približno odgovarja tartanu.
Na občinskem stadionu bo v nedeljo prvo tekmovanje po poletnem premoru. V glavnem bo šlo za teke in sicer za 110 m čez ovire, 100
NAŠE EKIPE PRED NOVO ŠPORTNO SEZONO
FURLANIČ: «OSTATI V LICI»
Borove odbojkarice, ki bodo letos igrale v B ligi, so začele s pripravami v ponedeljek - Veliko prijateljskih tekem in mednarodni turnir
PO SLABEM NASTOPU NA OI
Lobanovski odstopil
MOSKVA, 24. — Trener sovjetske nogometne reprezentance Valerij Lobanovski je danes nepričakovano odstopil in izjavil, da ne on ne njegov pomočnik Oleg Bacilievič si ne zaslužita tako ostrih kritik, ki so jih izrekb na njun račun mnogi sovjetski časopisi glede slabe uvrstitve sovjetske nogometne reprezentance na olimpijskih igrah. Lobanovski je tudi trener Dinama iz Kijeva in ni znano, če bo nadaljeval svoje delo pri tem klubu.
tiiimiiii»iiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiii»iiiiini«iiii»iiiiiiiiii»ii»iiiiiiiimimim,*iiiiiiiiiiiu*i**i*i*iiii*
ŠPORTNO ■ ZABAVNA PRIREDITEV
Prijetna sagra v Gropadi ob organizaciji SZ Gaja
T. Naturai in E. Pečar najboljša
ŠD VESNA
vabi člane in simpatizerje na občni zbor, ki bo v petek, 27. avgusta, ob 20.30, v dvorani Ljudskega doma.
Gneča in aretacije
feta 4x400 m (3’18"20) v postavi Knapič, Keržan, Kopitar in Popovič.
NEAPELJ, 24. - Kot vsako leto pred začetkom nogometne sezone je veli-
Tudi padriška Gaja, ki nastopa v tretji nogometni amaterski ligi, je začela s pripravami
V	ponedeljek se je v Gropadi končala tridnevna vaška šagra v organizaciji športnega združenja Gaja. Da bi praznik čimbolje uspel so gro-pajski mladinci šagro priredili prav na dan vaškega patrona in jo dopol-niU z raznimi športnimi tekmovanji.
V	soboto so bila tako na sporedu tekmovanja v balinanju za odrasle, v igri med dvema ognjema za mladince in v teku v vrečah za najmlajše. Slednji so se pomerili tudi
teku čez ovire in v teku s samokolnicami. Poročeni in «ledih» so se pomeriU v vlečenju vrvi. Boljši so biU poročeni. Vsi tekmovalci so bili nagrajeni z darili, katera so prispe-vaU domači trgovci in obrtniki oziroma vaščani sami.
V	nedeljskem «vaškem sporedu» jc bila na vrsti ljudska veselica v domačem narečju. Ob hitro organizirani režiji so biU gledalci neposredno poklicani na oder in so morali tam «odigrati» to kar jim je najbolj prijalo. Kljub hladnemu vremenu se je ob dobri kapljici nabralo veliko ljudi iz bližnjih vasi in tudi iz mesta. Zabaval jih je ansambel «Furlan».
Za zaključek še nekaj zmagovalcev športnih tekmovanj: v balinanju sta med 8 pari zmagala Stanko Kalc in Stanko Grgič; v teku v vrečah je bila med deklicami najboljša Ticija-na Naturai, med dečki pa Eneo Pečar. V «samokolnici» sta bila prva Eneo Pečar in Frako Jerman, v teku čez ovire pa je ponovno zmagala Ticijana Naturai.
D. G.
AVTOMOBILIZEM
Niki Lauda že na VN Kanade?
RIM, 24. — Mednarodna avtomobilska športna komisija je danes sporočila, da bo šele 8. septembra odločila o Ferrarijevem prizivu glede nepravilne vožnje angleškega pilota Hunta na dirki za VN Anglije.
Medtem pa je Niki Lauda v pogovoru z novinarji izjavil, da bo verjetno že nastopil na dirki za VN Kanade, čeprav so njegovi zdravniki še zelo previdni in ne izključu-
jejo možnosti, da bodo avstrijskemu pilotu odsvetovah nastope v letošnji sezoni.
Danes so tudi zaključili vse tehnične preglede na avtomobilu, s katerim bo švicarski pilot Regazzoni nastopil na nedeljski dirki za VN Nizozemske, ki bo v Zandvoortu.
Emerson Fittipaldi je danes izjavil, da mu je itaUjanska avtomobilska hiša, hitro po Laudovi nesreči, ponudila mesto pilota za naslednje dirke za svetovno prvenstvo, a brazilski pilot je ponudbo brez pomislekov zavrnil.
V	ponedeljek so s pripravami za skorajšnjo sezono začele tudi Borove odbojkarice, ki bodo letos igrale v italijanski ženski B ligi.
V	moštvu je prišlo do nekaj novosti, in predvsem do te, da je trenersko mesto prevzel Ivan Furiarne, ki je tako zamenjal Franka Viteza, ki je bil preobremenjen z delom. Vitez sicer ne zapušča Bora, saj bo skrbel za m'adinsko ekipo, ki je prav tako izredne važnosti glede dotoka svežih sil članski še-sterki. Ivana Furlaniča smo vprašali, kako je zasnoval priprave za to novo težko preizkušnjo v B ligi?
Furlanič: «Najprej bi poudaril to, da je Bor napredoval v B ligo in v bodočem prvenstvu je cilj šesterice v tej ligi ostati. S pripravami smo pričeli v ponedeljek, 23. t.m. Same priprave bodo razdeljene v tri cikluse. Prvi del bo verjetna najtežji in najzahtevnejši, saj bo poudarek predvsem na vzdržljivosti, moči, hitrosti in spretnosti. Ob vsem tem pa bodo sledili tudi posamezni igralni elementi. V drugem delu bo poudarek na tehničnem izpopolnjevanju ter v uigra-vanju posameznih linij in nekaterih novih igralnih akcij. Poleg te-
PRED PRVENSTVOM 2. NOGOMETNE AMATERSKE LIGE
Fausto Finotto prevzel trenersko mesto Vesne
Več sprememb tudi v kriški enajsterici
Vzporedno z velikimi nogometnimi klubi začenjajo v tem času svoje priprave tudi naše domače nogometne enajsterice, čeprav se prvenstva začenjajo šele oktobra. Tudi naši klubi kupujejo in prodajajo igralce in menjavajo trenerje, tako bodo nekateri izmed teh igrali v naslednji sezoni s povsem novimi igralci in pod vodstvom novih trenerjev. Med ekipami, ki so zamenjale trenerja, je tudi kriška Vesna, katero bo letos treniral Fausto Finotto, ki sledi Renatu Košuti, ki je tri leta uspešno vodil kriško enajsterico. Zato smo najprej šli do nekdanjega trenerja in ga vprašali za razlog njegovega odstopa.
Košuta: «Že med lanskim prvenstvom sem sporočil predsedniku društva, da ne bom več treniral ekipe v prihodnji sezoni, in to iz več razlogov, v prvi vrsti, ker sem uvidel, da se nekateri igralci ne držijo mojih navodil in ker občinstvo, v nekaterih primerih, ni znalo upoštevati moje požrtvovalnosti in mojega truda. Zadovoljen sem, ker je
Vesna pod mojim vodstvom osvojila dvakrat «Puntarjev memorial» in dva «Pokala Elio» ter se je vedno dobro uvrstila na končni lestvici. Zapuščam trenersko mesto, a ostal bom vedno zvest navijač ekipe, ki jo še vedno iz vsega srca ljubim.»
Novega trenerja Finotta pa smo vprašali za mnenje o letošnji postavi Vesne in če ima posebne programe ali želje za letošnje prvenstvo.
Finotto: «Začel bom s pripravami šele zadnje dni meseca, ker bom skrbel izključno za prvenstvo, zato se Vesna ne bo udeležila nobenega predprvenstvenega turnirja. O novih nakupih ni še nih gotovega, morda bodo naše vrste ojačiU domačin in član Aurisine, Perissutti in pa Vec-
130.
ISTRSKI
ODRED
1
i
(ODLOMKI IZ KNJIGE V AVTORJEVEM IZBORU)
Na istrskem območju se je nadaljevala mobilizacija. Množice novincev so prihajale s komande mesta Koper na štab 4. bataljona na Pomjan; od tod so jih poslali v dveh skupinah po 150 h komandantu bataljona Matevžu Sivcu na položaje na območje Buj in Kopra, da bi jih vključil v 2. četo, ki je medtem narasla na 400 mož. Osemnajst borcev pa je dal bataljonski štab po predhodnem dogovoru na voljo L četi 2. bataljona 2. brigade Korpusa narodne o-brambe. Na Pomjan je okoli poldne prispela tudi 4. četa (po reorganizaciji prva), ki ji je bataljonski komisar določil enodnevni počitek in ji priključil 100 novincev ter tako povečal njeno številčno stanje na 163 mož. štab bataljona pa jo je nameraval še izpopolniti, da bi štela enako kot 2. četa, 400 mož.
3. maj
V Slovenski Istri so bila vsa mesta že tretji dan osvobojena. Bataljon je ostal na dotedanjih položajih. Popoldne se je 2. četi na sektorju Sečovelj in Buj ter Pomjana priključil še del 1. čete.
Med 30. aprilom in 3. majem je prispela pod vodstvom vaške učiteljice iz dvakrat požgane vasi Šmarje na Pomjan skupina mladink, oblečenih v modra krila in bele jopice, okrašene z rdečimi šopki. Zahtevale so, da ljudsko sodišče
najstrožje kaznuje fašistične zločince, ki so sodelovali tudi pri požiganju in ropanju njihove vasi.
Bataljonove enote so v zasedah ob cesti Koper—Buje ujele precej fašističnih beguncev in nemških vojakov. Zaplenile so tudi blagajno neke večje nemške enote — devet vreč denarja.. Zaplenjeno gotovino so 6. maja izročili v Trstu štabu IX. korpusa.
4. maj
Ker so novinci še vodno množično prihajali, štab 4. bataljona pa ni imel orožja, da bi jih oborožil, je poslal 28 neoboroženih h komandantu na položaje, štab Mornariškega odreda Koper pa je prosil, naj mu odstopi v Piranu zaplenjeno orožje; hkrati je poslal tudi v Trst kamion po obleko, orožje in hrano.
Četnemu bataljonu (bivšemu Istrskemu odredu) so se bližali zadnji dnevi. Svojo nalogo je v glavnem opravil. V Slovenski Istri ni bilo že 4 dni nobenega organiziranega sovražnikovega vojaškega delovanja. Le v okolici Pulja in na območju med Ilirsko Bistrico in Reko sta bili še dve sovražnikovi vojaški grupaciji. Močnejša je bila 97. nemški armadni korpus, ki se je poskušal prav 3. in 4. maja prebiti proti Ilirski Bistrici. Uspelo mu je z levo pobočnico prodreti čez Harije do Prema. Naslednji dan pa je 87. nemški armadni korpus med poskusom preboja proti Postojni zasedel Ilirsko Bistrico, 7. maja pa je bil tu primoran dokončno kapitulirati. Vdalo se je okoli 16.000 vojakov, oficirjev in generalov, med njimi tudi ranjeni komandant korpusa generallajtnant Ludwig Kiibler.
Ker štab 4. bataljona 18. brigade ni dobil po spremenjenih razmerah od nadrejenih štabov 30. divizije ali IX. korpusa novih nalog, se je napotil tega dne bataljonski politični komisar z obveščevalci v Trst, da bi poročal predpostavljenim o opravljenih nalogah in dobil navodila za nadaljnje delo enote. Svojega pomočnika je poslal komandantu v Buje, šefa prometne sekcije in vršilca dolžnosti operativnega oficirja Stanka Požarja pa je napotil po ranjenega načelnika štaba v Materijo.
5. maj
Štab IX. korpusa je ukazal političnemu komisarju 4. bataljona, naj pride bataljon z vsem moštvom in opremo takoj v Trst.
štab 4. bataljona je 5, maja popoldne organiziral pohod iz bujske in materijske smeri na zborno mesto na ankaranskem križišču. Tu so se v noči na 6. maj zbrale vse bataljonove enote, zjutraj pa pod poveljstvom bataljonskega štaba z razvito zastavo in harmoniko na čelu vkorakale po Istrski ulici v Trst.
SKLEPNA BESEDA
Ob sklepu dela, ki obravnava zgodovino več kot 20-mesečnega delovanja Istrskega odreda, lahko utemeljeno in upravičeno ugotovimo, da je odred neglede na težave ki jih je preživljal v svojih razvojnih fazah, vendarle uspešno opravi), na svojem operativnem območju veliko, težko, odgovorno in v razvoju NOB zgodovinsko pomembno nalogo. Njegove enote so od 5. oktobra 1943 do 26. aprila 1945 241-krat napadle sovražnika in se branile pred njegovimi napadi. Po nepopolnih podatkih iz izvirnih arhivskih dokumentov in pričevanj udeležencev — pri čemer pa manjkajo za večino primerov podatki o sovražnikovih izgubah med napadi na vlake in cestna vozila — so odredovi borci v teh akcijah pobili 336 sovražnikov, jih 162 ranili in 201 ujeli; tako so onesposobili za boj 699 sovražnikov. V tem številu zaradi pomanjkanja zanesljivih virov niso upoštevani padli, ranjeni in ujeti sovražniki v končnih operacijah med 26. aprilom in 5. majem 1945, ko so odredovci po približni oceni ujeli, ranili ali uničili še kakšnih 200 sovražnikov. Odred je torej izločil iz boja okoli 900 sovražnikov.
ga pa še kontrolne tekme, ki bodo seveda s slabšimi nasprotniki. Zaključni del pa bo uigravanje celotne ekipe, veliko prijateljskih tekem ter poudarek na tistih elementih igre, ki prinašajo točke, to je servisu, bloku, sprejemu udarca, podaji in protinapadu. Prav slednjim elementom bo treba dati veliko pažnje in pozornosti ter s tem tudi spremeniti mentaliteto igralk.»
«Kako pa z igralskim kadrom?»
«Zaenkrat bodo v prihodnjem prvenstvu branile barve tiste igralke, ki so za Bor igrale tudi lansko leto. Če pa se bo v prihodnje katera od teh igralk premislila, bo potrebno vključiti nekatere mlajše moči, ki so v preteklosti napredovale in si že zaslužijo igranje in treniranje v prvi ekipi.»
«Možnosti in perspektive treh slovenskih šesterk v B ligi?»
«Tako za Breg kot tudi za Sokol, po mojem mnenju, bo veljala ista želja, to je istati v ligi. Med vsemi tremi slovenskimi drugoliga-ši pa ima rahlo prednost Sokol, in to glede na igralni kader, pred Borom in Bregom. Breg sem postavil na zadnje mesto glede na dejstvo, da bo imel v prihodnjem prvenstvu velike težave z igralkami, ker so morale nekatere začasno zapustiti športno igrišče. Tako bo potrebno ekipo pomladiti in seveda se bo to občutno poznalo.»
«Tehnična raven v italijanski ženski B ligi?»	•* ■
«Verjetno bo na splošno raven druge italijanske ženske lige nekoliko slabša kot v preteklosti glede na dejstvo, da bo letos igralo v tej konkurenci nič manj kot 72 ekip. Po drugi strani pa velja poudariti, da italijanska odbojka nasploh napreduje v nižjih ligah in odbojka je dobila prostor pod soncem tudi v tistih krojih, kjer je do pred kratkim sploh niso poznali. Vse zveni nekam čudno, toda to je gola resnica, da ob tako široki bazi je vrh še vedno tam, tako moške kot tudi ženske odbojke, kjer je bil pred desetimi leti.»
«Boste v predprvenstvu organizirali kak turnir?»
«Prvi del prvenstva v prihodnji sezoni se bo pričel 13. novembra. Teden dni pred tem uradnim prvenstvenim nastopom pa bomo skušali organizirati večji mednarodni turnir, ki naj bi služil kot zadnja preizkušnja pred spopadi za točke.»
(Pogovor zapisal B. Lakovič)
(Na sliki: Trener Furlanič daje prve nasvete svojim varovankam).
TENIS
NA TURNIRJU V KANADI
Argentinec Vilas končni zmagovalec
TORONTO, 24. — Argentinec Guil-lermo Vilas je osvojil prvo mesto na mednarodnem teniškem turnirju Kanade, potem ko je v finalu premagal v treh setih igre Poljaka Wojteka Fibaka. S to prestižno zmago se je Vilas povzpel na peto mesto posebne lestvice «Gran Prix de Tenis», ki velja za svetovno prvenstvo posameznikov in kjer začasno vodi Mehikanec Ramirez pred Američanom Connorsom.
V finalu dvojic pa sta slaviL Južnoafričan Hewitt in Ramirez, ki sta v dveh setih igre premagala Španca Orantesa in Gisberta.
* Zaradi pomanjkanja izvirnih dokumentov piscu ni uspelo časovno točneje opredelili dogodkov (opomba pisca M.Z.).
(Nadaljevanje sledi)
Fausto Finotto, novi trener kriške Vesne
chio in Di Benedetto, ki sta v tržaškem nogometnem ambiento še precej znana. Gotovo bom v enajsterico vključil nekatere mlade igralce, posebno pa upam v mlada Guština in Zucco, medtem ko sem še vedno v dvomu, če bodo letos igrali nekateri igralci, zaradi študijskih obveznosti ali pa zaradi odslužen ia vojaškega roka. Verjetno ne Ido naše barve več branil branilec Skrem in pa Verzier ter Kelemenič, ki na bosta ostala še vedno v društvu. Za nas bo letošnje r venstvo morda nekoliko težje od lanskega, vseeno menim, da če se bodo vsi igralci, posebno domačini, potrudili, ne bi smela imeti Vesna posebnih težav pri končni uvrstitvi na lestvici. U-pam tudi, da bodo kriški navijači razumeli morebitne začetne težave in da bodo tudi v tem primeru ”e-dno enako bodrili svoje moštvo. Kot sem že prej omenil, veliko zaupam v mlade igralce, ki jih bom večkrat črpal iz mladinske ekipe, ki jo bo letos treniral domačin Tadeo Sedmak.»
BROOKLYN, 24. — Italijan Corrado Barazzuti in Šved Bjom Bor g sta se uvrstila v drugo kolo mednarodnega teniškega prvenstva ZDA.
Prvi je premagal Kolumbijca Be-tancura, medtem ko je Borg premagal Američana Whitlingera.
PHILADELPHIA, 24. - V nadaljevanju teniškega turnirja za pokal ženskih d-žavnih reprezentanc so dosegli naslednje rezultate: Madžarska - Filipini	3:0
Južna Afrika - Južna Koreja 3:0 Belgija - Rodezija	2:1
Med nastopi Južne Afrike in Rodezije je občinstvo burno protestiralo proti organizatorjem, ki so na ta turnir povabili reprezentance tistih držav, ki uvajajo rasno diskriminacijo.
TELOVADBA
MOSKVA, 24. — Slavna sovjetska telovadkipja Ludmila Turiščeva je danes sporočila, da se ne bo več udeležila mednarodnih tekmovanj, ampak da se bo izključno posvetila ličenju telovadbe.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08
79 46 38 79 58 23 7614 70
Gorica, Ui. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23
Podružnica Naročnina
Mesečno 2.100 lir — vnaprej plačano celoletna’ 20.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 31.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3.— din, za zasebnike mesečno 30.— letno 300.— din, za organizacije in podjetja mesečno 40.—, letno 400.— din
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
Poštni tekoči račun za Italijo
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6
25, avgusta 1976
Za SFRJ	Žiro račun 50101-609-45361 «ADIT» . DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob de*
lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000.
Fin&nčno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir za mm višine v širini 1- stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri SPI.
n, ,	„,r	, izf.l.LJrnr
Odgovorni urednik Gorazd Vese!	#ntiskar 7Trst Hojnikov fiEG1
PRED NOVEMBRSKIMI VOLITVAMI V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE
TEKMA ZA PREDSEDNIŠKO MESTO V ZNAMENJU NEIZPROSNEGA BOJA
Ford namerava prikazati demokratskega tekmeca Carterja in njegove pristaše kot razsipneže ■ Medtem snubi zaveznike poraženega Reagana
NEW YORK, 24.. — Po konvenciji republikanske stranke v Kansas Ci-tj ju, kjer mu je s težavo uspelo odbili ostre napade desničarja Reagana ter obenem preprečiti razkol v stranki, se Ford skupno s kandidatom za podpredsedniško mesto Do-lojem pripravlja na čelni spopad z demokratsko dvojico Carter - Mondale. Čez kakšnih deset tednov bodo pač morali Američani izvoliti novega predsednika, ki jim bo krojil usodo do 1980. leta, izbrati pa bodo morali med izkušenim in uglajenim Ge-raidom na eni ter bistrim in trmoglavim Jimmyjem na drugi strani.
Analisti trdijo, da bi elektronski inženir ter agronom iz Georgie skorajda pregazil zdajšnjega stanovalca Bele hiše. ko bi imele biti volitve te dni. To pomeni, da ima Carter pač izdatno prednost pred Fordom, a slednji se tega prav dobro zaveda.
Zaključena preiskava o Panagulisovi smrti
ATENE, 24. — Atenski preiskovalni sodnik Gavunelis je po treh mesecih zaključi preiskavo o smrti levičarskega poslanca Aleksandra Panagulisa, ki je umrl v še nepojasnjeni prometni nesreči. Rezultate preiskave bo sedaj izročil generalnemu pravdniku, ki je pristojen za vse nadaljnje sklepe.
Med svojo preiskavo je Gavunelis zaslišal kakih 20 prič, med katerimi je bila tudi italijanska časnikarka Oriana Fallaci, ki je med svojim pričevanjem omenila možnost, da je šlo za zaroto, ki naj bi jo organizirali desničarski krcgi, ki jim je bil Panagulis na poti. Možnost, da gre za nameren u-boj je zagovarjal tudi G. Leo-nardos, ki med drugim trdi, da so Pauaguiisa umorili s samokresom na plin. Tudi on je mnenja, da so krivci nekateri predstavniki bivšega fašističnega režma.
Generalni pravdnik bo moral določiti datum morebitnega procesa in pa sestaviti obtožnico.
je bila Amerika deležna pod dveletno Ferdovo upravo — s tem mislijo me-nažerji očitno na predsednikova prizadevanja za moralizacijo (po Water-gateju, odkritju rovarjenja CIA doma in na tujem itd,), utrditev miru na svetu in za zagotovitev gospodarskega razcveta v ZDA.
Posebno zanimivi bodo spopadi Ford - Carter na televizijskih zaslonih. Zanje je dal pobudo (in to prvič v ameriški zgodovini) sam predsednik v prepričanju, da s svojimi globokimi izkušnjami na področju političnega dialoga, ki jih odlikujeta odrezavost in jedrnatost v izvajanjih, postopoma stre v besednem dvoboju manj izkušenega, vendar dokaj polemično nastrojenega tekmeca. Tedaj bi si Ford pridobil glasove več milijonov volivcev. Zadeva pa zanj vsekakor ne bo tako preprosta, čeprav opozarjajo nekateri izvedenci, ki so jim tradicije svete, da je leta 1960 John Kennedy pozval Richarda Nixo-na na podobne televizijske dvoboje in s tem tudi zmagal na volitvah. Toda to se je dogajalo pred 16 leti in nobeden od tekmecev ni tedaj sedel v Beli hiši, kar pomeni, da s
televizijskimi dialogi tudi ničesar ni tvegal. Ford je danes predsednik, zato več tvega od Carterja, ki je do nedavnega bil še docela neznan na politični pozomici.
0 kršenju
človečanskih pravic . v Čilu
ŽENEVA, 24. — Mednarodna komisija za zaščito človečanskih pravic je nedavno ustanovila delovno skupino izvedencev z nalogo, da preveri, kako se v posameznih diktaturah spoštujejo (bolje rečeno: kršijo) omenjene pravice. Strokovnjaki so pričeli z delom danes, svojo pozornost pa posvečajo Čilu; dela bodo zaključili 10. septembra.
Po treh zaporednih sestankih s predstavniki Pinochetove vojaške hunte v New Yorku še vedno niso prejeli dovoljenja za odhod v to latinskoameriško državo. Zato so sklenili, da zberejo čimveč ustreznega gradiva — ustnih in pismenih pričevanj — o razmerah v Čilu.
MED STOPNJEVANJE/VI DEMONSTRACIJ TEMNOPOLTEGA PREBIVALSTVA
V Južni Afriki sedaj na delu tudi rasistični ostrostrelci
V Sowetu odkrili še štiri trupla - Delavska stavka še danes
0 ČUDNIH POJAVIH NAD LENINIM MORJEM KRIZE
Sovjetski znanstveniki pred razkritjem tajne ?
Umetni sateliti v določenem trenutku podivjajo Viking 1: na Marsu zelo verjetno ni življenja
milim....iiii.ii.iiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiinimniiHiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiininiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiniii«
TISKOVNA KONFERENCA POVELJNIKA MOIE, KI JE OSVOBODILA POTNIKI
Preusmeritev letala zaostrila napetost med Liki jo in Egiptom
Egipt obtožuje Libijo, da je plačala preusmeritelje, Libijci pa trdijo, da je vse organizirala egiptovska varnostna služba
Zato bo uporabil vsa mogoča sredstva, da nadomesti zamujeno, tako je npr., že : jel snubiti množice tako imenovanih «neodvisnežev», kakor tudi zaprepadene pristaše potoiklega Reagana, ki nameravajo ustanoviti pojutrišnjem v.. Chicagu novo, to je tretjo ameriško politično stranko (za njeno predsedniško mesto se poteguje tudi «ultrakonservativni» ir, rasistični demokrat Lester Maddox iz Georgie, ki izhaja iz iste politične matrice kakor gromoviti George Wallace).
Fordovi «menažerji» so ze zasnovali ostro volilno strategijo, ki naj bi omogočila nekakšno ponovitev «čudeža» izpred 28 let. ko je Harry Truman v brk vsem napovedim in predvidevanjem zasedel predsedniško mesto. Ta strategija sloni na treh osnovnih načelih:	združiti v tesen
prijateljski objem prav vse struje, na katere se loči republikanska , stranka s poprej ‘ omenjenimi «neodvisne-ži» vred; prikazati Carterja ter vse demokrate kot razsipneže, ki ne znajo upravljati javnih sredstev; ustvariti kar največjo propagando okoli «izredno koristnih pridobitev», ki jih
KAIRO, 24. — Poskus preusmeritve egiptovskega letala, do "katerega I je prišlo včeraj, je še zaostril na-j petost med Libijo in Egiptom. E-gipčani namreč obtožujejo Libijce, da so najeli teroristično skupino in I jo prepričali, da izvede poskus, kar j naj bi preusmeritelji tudi priznali, j Libija pa s svoje strani obtožuje Egipt in še zlasti predsednika egiptovske vlade Salama, da je sam organiziral preusmeritev, prvič da bi lahko vodil še naprej svojo protili-bijsko kampanjo in drugič, da bi dokazal učinkovitost svojih varnostnih organov ter odvrnil pozornost javnega mnenja od velikih notranjih vprašanj, ki tarejo Egipt. Glasnik libijske vlade je tudi dejal, da so preusmeritelji in tudi vojaki, ki so vdrli v letalo in «osvobodili» potnike, bili pripadniki egiptovske protiobveščevalne službe.
Poveljnik egiptovskih poseDnih e-not, ki so včeraj izvedle napad na preusmerjeno letalo brigadni general Nabil Šukri je danes na tiskovni konferenci poročal o tej uspešni akciji. Preusmeritelji so bili trije, plačevala pa jih je Libija, je dejal Šukri, ki je tudi rekel, da sta dva bila Jordanca palestinskega porekla, tretji, pa je bil egiptovski študent, ki je opustil študij. Generai Šukri je tudi predstavil predstavnikom tiska može, ki so izvedli operacijo, vsega skupaj jih je bilo dvajset, skupaj s častniki.
Načrtovanje operacije je trajalo vsega štiri ure, od 13. ure ko so na letališče prišli pripadniki poseb-
ut HmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiimiiiiiirHiiiii mm minitiiimi m iiiiimmiii!!iiiiiM illuminili tmiimii
Radosten nasmešek sicilske lepotice
m m.™
nih enot, do 17. ure, ko so vdrli v letalo. Sama operacija pa je trajala pičlih deset minut. Ves čas su delovali pod neposrednim poveljstvom predsednika vlade Salerna in ministra za vojsko genarala Gamasija.
Operacija je potekala v treh različnih fazah. Najprej je skupina tehnikov egiptovske letalske družbe prišla v letalo, češ da mora opraviti vrsto kontrol, preden letalo lahko spet vzleti. Med njimi sta bila častnika, ki sta podrobno proučila položaj na letalu, nakar sta o vsem poročala voditeljem operacije. Nekaj minut pred začetkom operacije je druga skupina tehnikov stopila v letalo, tokrat pa je bilo med njimi več pripadnikov napadalnih enot, ki pa so bili še brez orožja. Eden od čast nikov se je vrnil v delavnico, pod pretvezo, da gre po orodje. Medtem so pripadniki posebnega oddelka na letalu onesposobili preusmeritelje z udarci karateja, nakar so drugi vojaki prišli na letalo ter streljali nanje, da bi preprečili vsako reakcijo.
Vsa operacija je povzročila samo nekaj lukenj v podu letala, nobeden od potnikov pa ni bil ranjen. Na vprašanje, kakšna je razlika med egiptovsko operacijo in izraelskim posegom na ugandskem letališču En-tebbe je general Šukri odgovoril: «Vsaka operacija ima svoje značilnosti in jih ni mogoče primerjati.»
pold iz Beljaka na Koroškem. Med vožnjo proti Trbižu je izgubil oblast. nad motociklom in čelno trčil v tovornjak, ki ga je upravljal Alfred Bischov prav tako s Koroškega.
Brhkih deklet v zapeljivem bikiniju je na plažah vzdolž italijanskega polotoka, zlasti pa sredi slovitih letovišč za petičneže v tem letnem času nič koliko. «Nimfa», ki jo vidimo na sliki, pa le ni tako anonimna: gre namreč za novopečeno lepotico Sicilije Paolo Bresciano, U se z očitnim zadovoljstvom nastavlja fotografom in radovednežem
Danes v Haagu razprava o grško - turškem sporu
ATENE, 24. — Mednarodno sodišče v Haagu se bo jutri sestalo, da bi sklepalo o prizivu, ki ga je vložila grška vlada v zvezi s sporom med Grčijo in Turčijo o celinski ploščadi v Egejskem morju. Grška vlada zahteva od mednarodnega sodišča, naj se izreče na podlagi pravnih in znanstvenih ugotovitev o demarkacijskih črtah v Egejskem morju, naj potrdi grško pravico do izkoriščanja naravnega bogastva celinske ploščadi ter naj prepove Turčiji, da še naprej vodi raziskave na morskem dnu, dokler se sodišče dokončno ne izreče.
Grška vlada zahteva, naj se Turčija odpove vsakršni vojaški provokaciji ter vsakemu dejanju, ki bi utegnilo poslabšati odnose med obema državama. Grška delegacija, ki jo vodi bivši predsednik republike in državnega sveta Michael Stassino-pulos, je že odpotoval v Haag.
Medtem poročajo o mrzlični diplomatski dejavnosti v okviru Združenih narodov pred skorajšnjim zasedanjem varnostnega sveta svetovne organizacije, ki bo moral odločati o drugem grškem prizivu, ki pa zadeva kršitve grške celinske ploščadi s strani turške raziskovalne ladje. Govorijo o prizadevanjih, da bi preprečili možnost odprtega vojaškega spopada med obema članicama NATO. Italija, Francija in Velika Britanija so baje izdelale predlog, ki ga podpirajo tudi ZDA in ki predvideva opustitev uporabe sile v pričakovanju razsodbe mednarodnega sodišča v Haagu. Grčija je že sporočila, da se s predlogom strinja, medtem ko je Turčija izrazila svoje nasprotovanje.
VIDEM, 24. — Na . pontebski cesti med Karnijo in krajem Moggio Udinete se je smrtno ponesrečil avstrijski državljan ManfrecJ Rum-
800.000 žrtev julijskega potresa na Kitajskem
PEKING, 24. — Kitajska vlada še vedno ni sporočila, koliko človeških žrtev je zahteval strahoviti potres z dne 28. julija, ki je skoraj docela uničil mesto Tangšan in povzročil hudo gmotno škodo tudi v Pekingu in drugih krajih. V diplomatskih krogih. ki se oslanjajo na poluradne podatke pekinških oblasti, navajajo, da je število mrtvih, ranjenih in pogrešanih preseglo 500.000. Drugi zopet trdijo, da je to število znašalo najmanj 800.000. Glede na to, da je na območju Tangšana oziroma njegovega industrijskega središča ter bližnjega mesteca Fengnan (180 km vzhodno od Pekinga) živelo milijon 800 tisoč ljudi in da je bil epicenter potresa ravno tam. bi moral navedeni podatek ustrezati resnici.
Po julijskem potresu so na omenjenem območju zaznali še kar 3.000 do 4.000 sunkov, katerih jakost je dosegla tudi 6. ali 7. stopnjo po Richterjevi lestvici.
JOHANNESBURG, 24. - V črnskem getu Soweto 25 km od Johannesburga so danes odkrili štiri trupla, s čimer je število človeških žrtev po včerajšnjih spopadih med rasistično policijo in temnopoltimi demonstranti (študenti in delavci) narastlo na pet. Včeraj so agenti streljali na udeležence pouličnih izgredov kakor na vrabce: Vorsterje-ve oblasti so pojasnile, da je šlo pri žrtvi za «agitatorja», ki je javno ščuval k napadu na policijo ter ga je moral. zato ostrostrelec ubiti.
Sicer so agenti uporabljali proti tomnopolti šolski mladini in delavstvu gumijevke, debele palice in solzilne naboje. O današnjih truplih trdijo policisti, da gre za žrtve o-bračunavanja med samimi Afričani — stavkajočimi delavci in stavkokazi; trditev utemeljujejo z okoliščino, da so bili nesrečneži ubiti z noži in bodali, resnica pa je seveda lahko povsem drugačna.
Stavka, s katero hoče nacionalistična, ali bolje domoljubna organizacija Afričan National Congress (ANC), prizadeti johannesburški gospodarski aparat, ki je tudi nosilec južnoafriškega industrijskega oz. trgovinskega potenciala, se bo nadaljevala tudi jutri. Njen namen je bil v glavnem dosežen: na deloviščih se je javilo le 10 - 20 odstotkov uslužbencev (zlasti prizadeta je bila tekstilna industrija). Spričo tega je minister za pravosodstvo Kru-ger izrazil pripravljenost na pogajanja s črnskimi voditelji.
Medtem je prišla iz Washingtona zanimiva vest: voditelj gibanja temnopoltih Američanov PUSH, paster Jessie Jackson je po sestanku s Kissingerjem zatrdil, da bodo ZDA sprejele ostre gospodarske ukrepe proti Južni Afriki, ko bi ta nadaljevala svojo rasistično politiko. To naj bi dejal sam Kissinger, vest pa ni bila potrjena.
Na sjiki napad do zob oboroženih policis^W na temnopolte demonstrante med včerajšnji izgredi pri Johannesburgu.
MOSKVA, 24. — Sovjetski tisk je posvetil danes dokajšnjo pozornost vrnitvi avtomatske postaje luna 24 na zemljo. Iz podrobnosti o pristanku lahko razberemo, čemu je agencija TASS poročala o dogodku šele v ponedeljek dopoldne, medtem ko je luna 24 mehko pristala v zahodni Sibiriji že v nedeljo. Sprva se je marsikomu vsilil dvom, češ nekaj je bilo narobe. V resnici se je operacija iztekla povsem v redu, le da se je postaja položila na nekakšen otoček sredi nepreglednih močvirij, in to v večernih urah, ko je zaradi teme ni bilo mogoče spraviti na varno.
«Kroglica», kakor so znanstveniki šaljivo poimenovali luno 24 (gre pač za predmet okrogle oblike, ki je le nekoliko večji od nogometne žoge), je pristala ob 20.55 po moskovskem času. Nanjo je čakalo nič manj kot 15 letal, 17 helikopterjev in več sto mož z najsodobnejšimi tehničnimi aparaturami, to pa za primer, ko bi avtomatska postaja' iz tega ali onega razloga prenehala oddajati radijske signale. Tedaj bi
■iiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiuiiiiiiiii
PO POBEGU IZ ZAPORA V LECCEJU
GRAZIANO MESINA ŠE VEDNO PROST
GROSSETO, 24. — Opoldne sta dopotovala z letalom na tukajšnje vojaško letališče nizozemska kraljica Julijana in njen mož, knez Bernard.

Filmska prireditev v Benetkah priložnost za razmišljanje o filmu nekoč in danes
V15 dneh obširen spored novih in retrospektivnih filmov
BENETKE, 24. — Tudi letos se je začel beneški filmski festival. Organizatorji sicer že nekaj let zavračajo ta naziv, saj je po njihovem mnenju boj prejšnjih let za nov statut beneškega bienala privedel do manifestacije, ki se razlikuje od tradicionalne ra festivala, katerega prototip je tisti, ki se vsakega maja odvija v Cannesu. Beneška manifestacija pa naj bi, za razliko od takega festivala, imela povsem avtonomno stališče v odnosu do filmskega trga, bila naj bi predvsem priložnost za informacijo in razmišljanje o filmu sedanjosti in preteklosti. Bila naj bi tudi manifestacija za širšo beneško publiko, ob upoštevanju dveletne izkušnje «Dnevov italijanskega filma», ki so jih filmski avtorji organizirali kot alternativo stari beneški filmski razstavi.
Do novega bienala je prišlo predlanskim. lani pa so organizirali širši filpski spored, za katerega so se sicer organizatorji poslužili tradicionalnih struktur ni: beneškem Lidu. Mnogo filmov so predstavili tudi občinstvu v Benetkah in v ,vsej pokrajini, načelno pa naj bi jih dali
na razpolago za kulturne pobude na celotnem državnem ozemlju. Druga značilnost novega bienala naj bi bile razne discipline, se pravi filmski odsek (ki je že sam združen s televizijskim) z gledališkim, likovno - umetnostnim, glasbenim itd.: v tem oziru pa se je doslej izrazila le načelna tendenca. Nazadnje, novi filmski bienale naj bi povezoval projekcije z razmišljanjem o filmih v obliki seminarjev, debat itd.
Kaj nam obeta letošnji filmski spored? Že prejšnje tedne so bili prikazani nekateri od 78 filmov, na katere je doslej opozoril Sindikat italijanskih filmskih kritikov (SN CCI): šlo je vsekakor pretežno za filme, ki so bili že predvajani tudi v drugih mestih, tukaj pa so jih zbrali v skupen pregled.
Do prave otvoritve je prišlo danes, ko so se začeli glavni ciklusi, v katere so zbrana letošnja predvajanja. V petuajstjh dtmhgtio Tv septembra bo prikazanih 55' filmov v izboru novih filmskih del. Danes so bili tako prikazani naslednji filmi: romunsko delo Mirceia Veroia «Preko mosta», sovjetski Simmov
film «ženska na otoku Kišnu», italijanski film Riccarda Tortore in Marise Malfatti «Gli altri» ter japonski film kolektiva Ogawa «To so pesmi človeštva». Direktor filmskega odseka Giacomo Gambetti pa je v tiskovni konferenci nakazal značilnosti celotnega izbora.
Drug odsek je retrospektiva, ki je tokrat organizirana po neobičajnem kriteriju: ne gre namieč za pregled de]a kakega režiserja ali igralca, niti ne za žanr, temo, narodnost ali filmsko hišo. Gre za «sinhronični» prikaz 64 filmov raznih narodnosti iz leta 1936. ki ga je pripravil kritik Francesco Savio, spremljal pa ga bo seminar, ki se nanaša na : ezultate seminarja ob lanski retrospektivi o «filmu in kulturni industriji v ZDA v desetih in dvajsetih letih našega stoletja».
Zakaj prav leto 1936? To bomo odkrili sproti. Zunanja priložnost pa je dejstvo, da je letos drug odsek filmov posvečen Španiji ob 40-letnici državljanske vojne, ki se je začela prav 1936. leta. Tudj v tem odseku bo veliko filmov in dokumentacije drugega tipa.
Sergij Grmek
LECCE, 24. — Vsa prizadevanja policijskih in karabinjerskih sil, da bi izsledili sedem jetnikov, ki so v petek zbežali iz zapora v Lecce ju, . so bila doslej jalova. V vsej južni j Italiji se vrstijo cestni bloki, da bi preprečili pobeglim jetnikom odhod s Fstega območja. Policija skuša medtem ugotoviti, kdo sta bila zločinca, ki sta danes ponoči ustavila avto tujih turistov in se z njim odpeljala, potem ko sta ukazala tujcem, da izstopijo.
Še zlasti ostro je nadzorstvo na obalah, predvsem na vzhodni obal: Sardinije, saj skušajo preprečiti Grazianu Mesini, da bi se vrnil na otok, kjer upa, da bo našel varno zavetišče. Vsi so namreč prepričani, da se bo Mesina skušal na vsak načn prebiti do Sardinije.
Na telcfoto ANSA: helikopterji in policijski agenti s psi preiskujejo področje pri Aleziu, kjer so neznanci ponoči ustavili avto s tujo evidenčno tablico in ga ukradli.
BERLIN, 24. — Vzhodnonemška s-genei.ja ADN poroča, da je neki za-hodnonemški vojak zaprosil pankovske oblasti za politično zavetišče.
ZASPAN TAT
Osebje trgovine s čevlji v središču danskega mesteca Rei-singor je bilo dokaj presenečeno, ko je ob odprtju trgovine našlo v njej vse. razmetano, v naslanjaču pa je sladko spal... tat. Očitno je bilo, da si je možakar skušal skuhati kavo v majhni kuhinji, s katero razpolaga trgovina, imel pa je . smolo in je zaspal še preden mu je uspelo spiti skodelico črnega poživila. Sedaj bo imel priložnost, da prespi kakšno uro več v mestnem zaporu.
jo bilo treba iskati dolgo časa, kaj* ti ne gre pozabiti, da se pristajalno območje razprostira 100 kv. km naokoli ter je težko dostopno, tako zlasti zaradi močvirnatih tal.
K sreči ni prišlo do radijske o-kvare, tako da so tehniki zaznali signale lune 24 kar 20 minut po njenem doletu v zemeljsko atmosfero. Ker pa je, kakor rečeno, medtem legla tema, so se odločili, da dragoceno «kroglico» poiščejo na-slednega dne. Avtomatska raziskovalna postaja je bila že včeraj proti večeru v prostorih moskovske a-kademije za znanost, kjer so se u-čenjaki koj lotili preučevanja vzorcev luninih kamenin, ki so dopotovali na našo zemljo z luno 24. Vzorce je postaja izkopala dva metra pod površino našega naravnega satelita, sicer na območju morja Krize.
Čemu prav tam in čemu tolikšna pozornost kameninam šele danes, torej dobrih deset let po prvem pristanku zemeljskega predmeta (luna 9) na luni?
Sovjetski znanstveniki so med letenjem slehernega umetnega satelita ali vesoljske ladjice nad morjem Krize zaznali skrivnostno «reakcijo» ondotnega luninega območja: brzina letečega predmeta se je nad morjem Krize vselej močno povečala, in to na videz brez vsakega razloga. Učenjaki hočejo tajno enkrat za vselej pojasniti, sicer pa nekateri menijo, da gre pojav pripisati izredni gostoti skalovja, s katerim je posejano morje Krize — zaradi tega naj bi bila tam težno-stna sila znatno jačja, a od tod višja hitrost letečih predmetov. Kot torej vidimo, nam ni treba na druge bolj oddaljene planete zaradi reševanja skrivnosti narave oziroma vesolja, luna jih ima več kot dovolj (da ne govorimo seveda o naši lastni zemlji, kjer, razen v redkih primerih, še uničujočih potresov, pa niti vremenskih razmer ne znamo temeljito predvideti).
S tem seveda ne gre omalovaževati ameriškega podviga na maršu, ki naj bi dokončno razjasnil, ali je na tem planetu sploh mogoča kakšna oblika življenja. Sami strokovnjaki iz Pasadene so že skoraj uverjeni, da na Marsu ni nikakršnih bioloških organizmov, in sicer naj bi to dokazale najnovejše analize kamenin prek avtomatskega laboratorija na vikingu 1. Znanstveniki vsekakor nadaljujejo s preučevanjem' Vikingovih laboratorijskih poskusov, tako so sedaj razgreli do 500 stopinj Celzija vzorec kamenine, da bi morda našli sled po ogljiku, ki je bistvenega pomena za obstoj živih organizmov.
ATENE, 24. — V grškem glavnem mestu so aretirali tri libanonske državljane, ki jih obtožujejo tihotapljenja z orožjem. Pri trojici so grške oblasti namreč dobile več samokresov, ki so jih skušali prepeljati v Libanon. Kot so izjavili, gre za tri kristjane.
Pomanjkanje
ljubezni
(Nadaljevanje s 4. strani)
Germana Grosso pa ima za to povsem drugačno razlago. Na tem področju in sicer globoko pod oceanom imajo izvenzemeljska bitja enega izmed svojih glavnih «oporišč» na našem planetu. Tod tudi krožijo njihove vesoljske ladje. Drugo podobno oporišče izven-zemeljskih bitij na našem planetu pa je pod puščavo Gobi, to se pravi v najstrahotnejšem delu a-zijske puščave.
Izvenzemeljski ljudje s teh dveh oporišč pa ne «komunicirajo» med seboj s pomočjo vesoljskih ladij, pač pa na povsem svoj način. V enem oporišču se razkrojijo v a-tomski prah in se nato ponovno sestavijo v drugem oporišču. To se pravi, da potujejo z bermudskega področja v sredino Azije v atomski obliki.
Svoja izvajanja Turinčanka nadaljuje v še bolj fantastični pripovedi. Ta izvenzemeljska bitja so neverjetno bolj razvita kot smo mi na zemlji in živijo zelo dolgo, kajti tudi smrt pri njih ni nič drugega kot ena izmed razvojnih faz v neskončno dolgem življenjskem procesu. Veliko so pred nami umsko in znanstveno in zato bi lahko veliko pomagali tudi človeštvu, ki je v težavah. Vendar tega nočejo, ker nočejo vplivati na človeka na Zemlji, ker da se mora on sam razvijati in doseči nove, večje rezultate. «Nikoli ne bomo prišli vam ukazovat, kajti želimo, da se bo zemeljski človek približal nam, da nas bo z umom, srcem in duhom skušal razumeti», so preko Turinčanke Germane Grosso sporočili izvenzemeljski ljudje vsemu človeštvu, ki pa nikakor noče razumeti teh «bratov» in se raje prepušča svojim tisočletja starim grehom .. .