Poštnina plačana v gotovini POSKMEZNA STEVIEKA1 125 D lN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH. ČETRTKIH 5N SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.~, v Inozemstvu mesečno Din 15.—. — Uredništvo in upravai Maribor. Ruška cesta S. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Dt-lavska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom.. — Rokoplst se ne vračajo. — Nefrankirann pisma se ne sprejemalo. — Malt oglasi trgov, značaje* vsaka beseda Din 1.—, mali oglasi, ki sluii/o v socialue namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 122 o Maribor, sobota, dne 26. novembra 1938 • Leto XIII © Spoštujmo avtoriteto človeka Kmalu bo dvesto let, odkar je postavila francoska revolucija viden mejnik med posvetno in cerkveno hierar-®|lo ter svobodnim duhovnim in kulturam poletom evropskih narodov. — V i rranciji je bil takrat izveden prevrat * geslom svoboda, enakost in bratstvo. geslo in uspeh boja je prebudil vso propo ter zaključil boj za velike reforme, ki jih je zahtevala doba z letom 1848. tudi v Nemčiji in 'Avstriji. Borba Za svobodo s koncem duhovnega vidnega preporoda pa še ni bila končana, *er je srednjeevropska reakcija narodu °bljubljala svoboščine, potem pa po-°strila teror, da se narodi niso mogli razvijati svobodno. In mnogo in mnogo 2rtev je padlo še pozneje v boju za svobodo, to je, za priznanje avtoritete človeka. Tudi svetovno vojno je organizirala Reakcija in sicer kapitalistična reakcija, je hotela okrepiti svojo oblast nad narodi na razvalinah moralno in gospodarsko razkrojenih narodov, kar se ii je, kakor dokazujejo povojne razbere, tudi precej posrečilo, Spričo te nečuvene reakcije se nadaljuje boj za svobodo, bratstvo in enakopravnost. Ce je v razvoju boja po francoski revoluciji nastopila trenutno r«*kcija v iačji obliki, je to, skoraj bi rekli, razvojni zakon. Ne smemo pa po-Zabiti, da je tak val reakcije najboljše | tetivo za odpor proti reakciji, ki sej Pojavlja po vsem svetu, ker človeštvo jLe razvije naprej in nikdar ne nazaj. To vero imamo, to zaupanje bdi ne le v nas, ampak v vsem človeštvu. Ne smemo sicer hladnokrvno opazovati dogodkov. Zbirati moramo svoje s’le, položiti na tehtnico avtoriteto človeka, ki jo hoče sedanja divja reak-cija uničiti. Vsak človek je del človeštva in del Avtoritete vseh ljudi, zato moramo duhu cloveškega napredka z bojem za člo-Veka pomagati do zmage. Berlin In Podkarpatska Rusija ^ Berlinu •* niso za razdelitev Podkarpatske Rusije. Češki vladni listi z zadoščenjem poročajo, da je nemška vlada v Budimpešti in Varšavi odločno posvarila radi divjanja raznih tolp na mejah Podkar-Patske Rusije in zahtevala, da se takoj preneha s propagando o priklopitvi t^dkarnatske Rusije Madžarski in Poljaki. V Budimpešti so res že utihnili in je sedaj tudi na mejah že mir. V Pod-karpatsko Rusijo je prišel tudi odposlanec nemške vlade ter obiskal glavni stab češkoslovaške vojske v Podkar-Patski Rusiji. Švicarska socialna demokracija in finančna reforma Socialna demokracija je preprečila poslabšanje pokojnin in znižanje plač Švicarska zvezna vlada je izdelala načrt finančne reforme, ki ga je parlament dne 24, junija odklonil. Ako bi tudi sedaj ne prišlo do sprejetja načrta, bi bila zvezna vlada uvedla krpanje financ s pomočjo zasilnih odredb. Tako stanje bi ne bilo brez nevarnosti za švi- j carsko demokracijo, vsled česar se je i socialno demokratična stranka odločila, da bo pri glasovanju o vladini finan-, čni reformi, ki se bo vršilo dne 27. no- i vembra t. 1., napotila svoje pristaše, j da glasujejo za vladin načrt. Ta sklep je sprejela stranka vpošte-vaje poprej navedene razloge in pa dej- ^ stvo, da se ji je v pogajanjih z vlado posrečilo doseči, da je vlada pristala na nekatere bistveno važne zahteve socialno demokratične stranke. Prehodna odredba rešuje vsa najbolj pereča vprašanja starostne preskrbe in izdatkov za obrambo države za najdalje tri leta. V tem času bo imela zvezna skupščina pravico, da bo y okviru sedanjih davčnih zasilnih odredb lahko sklepala o izboljšanju in uravnoteženju državnega proračuna. Zvezna vlada je pristala na socialno demokratično zahtevo, da se izboljšajo pokojnine staroupokojencem, nadalje, da vlada umakne predlog o krajšanju sporednih dodatkov državnim uradnikom. Socialna demokracija pa pristaja na to prehodno rešitev finančnega vprašanja z izrecnim povdarkom, da mora končnoveljavna finančna reforma obremeniti posest in kapital v taki meri, da se bo na ta način dobilo kritje za iz-padek dohodkov vsled gospodarske krize in za izdatke za oboroževanje. — Razen tega zahteva socialna demokracija, da vlada pristane na strankin program za preskrbo dela. — Razgovori med vladnimi strankami in socialno demokracijo so se zaključili zadovoljivo. Sklep strankinega vodstva, da pozove strankine člane, da glasujejo za od vlade predlagano finančno reformo, je bil sprejet s 40 proti 19 glasovom. Madiarska diktatura se maje Vlada Imredya v odstavki. Volitev predsednika ČSR ne bo soglasna Iz Prage poročajo, da se bodo pri volitv? novega predsednika razne skupine vzdržale glasovanja, zlasti tudi °niunisti. Nezadovoljnost v Francij? **ara$2» Paladierovi načrti so tako daleko* j^ni, da se v parlamentarnih krogih Jle težak boj ali so izvedljivi brez tež-! . pretresljajev ali ne. Z načrti soglaša elansko le porodica. 0 V socialističnih vrstah in strokovnih /čanizacijah je odpor jako oster, tako, a že grozi obsežna protestna stavka. V Madžarski je prišlo nenadoma do vladine krize. Vlada je hotela uvesti nov poslovni red v parlamentu, s katerim bi bil parlament v dobršni meri izločen od sodelovanja in njegovi posli takorekoč prenešeni na vlado. Temu načrtu so se poleg opozicije uprli tudi vladini poslanci. 67 jih je izstopilo iz vladine koalicije. Ko je vlada Imredyja dne 23. t. m. zahtevala v parlamentu zaupnico v zvezi z verifikacijo mandatov poslancev, ki so bili izvoljeni na od ČSR pridobljenem ozemlju, je ostala v manjšini. Za njo je glasovalo 94 poslancev, proti pa 115. Vlada je nato odstopila. m • S tem seveda še ni rečeno, da bo sedaj na Madžarskem prišla demokracija. O tem ne more biti govora. — Opozicija, ki je vrgla vlado, je preveč raznolika in v svojih težnjah si nasprotujoča ter po svoji koncepciji nikakor ni demokratična. Poznavalci razmer pa trdijo, da je desničarskemu pravcu v notranji politiki odzvonilo. Kombinacije o bodoči sestavi vlade in vladine večine so zelo različne. Eni trdijo, da ni izključena koalicijska vlada, v katero bi razen sedanje vladine skupine, ki jo tvorijo krščanski socialci, vstopila tudi stranka malih kmetov Ti-borja Eckharda. Na drugi strani pa se govori, da bi se združili stranka malih kmetov, del krščanske gospodarske stranke in pa 67 poslancev, ki so se izneverili Imredyju ter prevzeli vlado. Padec Imredyja je tudi zunanje politično zanimiv. Vlada je ostala v parlamentu v manjšini v času, ko lahko zabeleži velik zunanje političen uspeh, t. j. priključitev slovaških pokrajin Madžarski. Ni pa izključeno, da je padla Imredvjeva vlada na tem, ker ni znala uresničiti sanj velikomadžarskega kraljestva, t. j. doseči pripojitve vseh »izgubljenih« pokrajin nekdanje Madžarske. i ■ ! Angleški kapitalizem diktira Anglija se bori za svojo imperialno avtoriteto. Že v prejšnjih letih se je v mednarodni politiki vedno pojavljala neka taj-1 na ovira v Angliji, ki je preprečila vsako skupno akcijo v mednarodni politiki. Izmenjavale so se vlade, ki so priznavale načela Društva narodov, dokler je zmagal Chamberlain, ki je pravi predstavnik angleškega imperialističnega kapitala. Vse lepe misli, dobra volja angleške delavske vlade in pozneje celo kompromisna politika zunanjega ministra Edena, je morala propasti, se je morala opustiti, ker se angleški kapital ni strinjal s politiko, ki bi prepuščala del odgovornosti drugim narodom ali vsaj Društvu narodov. Proti volji angleškega kapitala ni ne domače in ne mednarodne politike. — | Tako krepak je ta kapital in njegov imperij danes. To svojo avtoriteto čuva Anglija z geslom, da dela za mir. *• Z našega stališča so ta naziranja an-. gleške kapitalistične vlade neumljiva, Lf, .. ker želimo sporazum med ; narodi in splošno varnost pred vojno. Angleški imperialistični kapitalizem pa 'je drugačnega mnenja. 1 . * - — ■ • Angleški kapitalistični kapital ne mara sodelavcev, ne mara soodločeva-nja narodov po načelih mednarodne morale o sodelovanju, ker bi to ogrožalo ali vsaj slabilo njegovo pozicijo. Vsi mednarodni dogodki in politične dogodivščine nam kažejo, da Anglija v mednarodnih korporacijah ni hotela sodelovati, pač pa je spletkarila zunaj njih ter reševala vse probleme za enega z javnimi ali prikritimi koncesijami, za drugega pa z diktatom v njegovo škodo. Anglija je hotela »ohraniti« mir, vendar mir ob krvavih ali nekrvavih žrtvah — drugih, da je sama ostala angel miru. Politika angleškega imperija je danes Damoklejev meč nad vsemi narodi. Ali prepričani smo, da ta • »♦ka metoda mirovne politike ne more biti večna. Svet bi se oddahnil, če bi zmagala vsaj načela pokojnega Wilsona, ki je «*efa!, da naj bodo narodi svobodni ter da naj sodelujejo med sboj. Ta načela nasprotujejo današnjim diktatom. Nenapadalni pakt med Frandlo in Nemi* jo sklenjen Te dni je iznenada prišla vest, da je bil med francosko in nemško vlado sklenjen pakt o nenapadanju. Obe državi izjavljata, da nimata druge na-pram drugi nobenih teritorijalnih zahtev in da priznavata nedotakljivost svojih mej. ,— ~ Von Ribbentrop v Pariz. V pondelejek se odpelje nemški zunanji minister von Ribbentrop v Pariz, da podpiše pravkar sklenjeno pogodbo med Francijo in Nemčijo o nenapadanju. Čisti dohodek od monopolov 1767,5 milijonov din Gospodarstvo monopolske uprave 1937/1938 Dohodki državnih monopolov so v primeri z lanskim letom narasli od 1919.2 na 2069.9 milijonov dinarjev. — Dohodek se je povečal zlasti pri tobaku. Dohodki iz posameznih monopolov so pri tobaku v milijonih dinarjev: 1491.1 (lani 1340.0), soli 272.54 (77.9), petroleju 125.7 (134.5), vžigalicah 81.6 (73.3), cigaretnem papirju 70.5 (63.7) ter razni dohodki 28.46 (28.8). Stroški monopolne uprave so se znižali od 315.65 na 302.4 milijone dinarjev. Čisti dohodek v prid tu.*.' s.*» u • ' • ' ’ se je povečal od lani od 1613.54 na 1767.5 milijonov dinarjev. Dobilkl rudarske Indust Ije Trepča Mineš Ltd. Dobički te angleške družbe so znašali v letih: 1934—1935 73.2 1935—1936 95.7 1936—1937 150.5 1937—1938 48.1 Zadnji dobiček se je znižal, ker so cene svincu in cinku padle početkom tega leta. Razlika v ceni svinca in cinka, o kateri trusti sami odločajo, je le političnega pomena. Produkcija rude je znašala lani svinčeve 70.486 in letos 72.589 ton, cinkove lani 69.863, letos 70.120 ton. Pozabiti tudi ne smemo, da je bila glavnica za bodoče leto povečana od 266.6 na 366.8 milijonov dinarjev, •» 'n Boji ob reki Segre v Španiji Reuter poroča: Dočim vlada ob Ebru mir, so vzplamteli hudi boji ob reki Segre, ki je pritok Ebra. Ob tej reki so republikanci pred tedni napadli in prekoračili strugo. Zasedli so precejšen kos dnesnega brega. Njihova ofenziva preko reke je imela edini namen, da razbremeni republikansko vojsko ob Ebru, Ta namera se je posrečila. Ko se je sedaj republikanska vojska i umaknila na levi breg Ebra, so se tudi čete republikancev na Segri umaknile na levi breg, ker bi bile sicer izpostavljene prehudemu pritisku. | Nova ojačenja iz Afrike Vesti iz Španije soglašajo v tem, da je Franco v zadnjem tednu dobil nova ojačenja iz Afrike. Gre za črnce iz španskega Maroka. Poraz konservativne stranke v Angliji pri nadomestnih volitvah v parlament. V Angliji se mnogo razpravlja o izidu j nadomestnih volitev v parlament v i kmečkem okraju Bridgevater. V tem j okraju je imel pri zadnjih parlamentar- ( nih volitvah kandidat konzervativne stranke ogromno večino nad svojim pro- J tivnikom. Volilni boj pri nadomestnih volitvah j se je vršil izključno v znamenju zunanje- ^ političnih gesel. Konzervativci so agiti-rali z mirovno politiko Chamberlaina in j z monakovskim sporazumom, ki da je j rešil svetovni mir, nasprotniki, ki so kandidirali neodvisnega naprednjaka, J publicista Bartletta, pa so vodili propa- j gando proti konzervativcu s tem, da so ( predočevali ljudem «uspehe« monakov-| skega miru, ki se kažejo v čim dalje večjem oboroževanju vseh držav. Konzervatici so računali, da bo njihov kandidat pri volitvah odnesel zmago nad protivnikom in da bo večina znašala najmanj toliko, kolikor pri pred-j zadnjih volitvah, ko je dobil konzerva-j tivec 10.500 glasov več kot pa njegov nasorotnik. Volilni rezultat je presenetil ne samO( konzervativce, ampak vso angleško javnost, ki se ni nadejala, da bi mogel kdo j zmagati v tem konzervativnem okraju s tako prepričevalno večino nad konzervativnim kandidatom. Neodvisni naprednjak Bartlett je namreč zmagal nad konzervativcem z večino nič manj kot 2.300 glasov, t. j. konzervativna stranka je pri teh volitvah izgubila v primeri s prejšnjimi nič manj kot 13.000 glasov. Splošna sodba v Angliji je, da visi Chamberlainova politika v zraku in da prihaja čas, ko se bo Chamberlain moral umakniti, Vlada Chamberlaina je, kakor se zdi, zadnja vlada, ki se je porodila v uri prehodne slabosti angleškega imperija Člani mednarodnih vojaških misij so v začetku 1. 1938. napovedovali, da bo Nemčija do jeseni 1. 1938. delala zunanjo politiko kakor bo hotela. Po tem terminu, pa da se bodo razmere korenito spremenile, ker bo oborožitev in pripravljenost Anglije dosegla ono stopnjo, ki je potrebna, da se ji ne bo več treba poniževati in popuščati. Tedaj bo An-gliia dobila novo vlado. Pravijo, da je izid volitev v Bridge-vatru tudi posledica židovskih pogromov v Nemčiji. Ti pogromi so prepričali devet desetin angleškega naroda, da je sporazum z Nemčijo nemogoč. do*n& Ut si/eh* Kandidatna lista združene opozicije z nosil- j Rotary-klub v Sofiji je priredil predavani* ceffl dr. Vladimirja Mačkom je bila vložena o sedanji Češkoslovaški in so pri tem ugol« 24, t. m. pri kasacijskem sodišču v Beogradu. JRZ kandidatna lista za volitve v narodno skupščino z nosilcem dr. Stojadinovičem je bila vložena pri kasacijskem sodišču v Beogradu. Na listi je 746 kandidatov. ' Pogreb dr. Trumbiča v Splitu, kamor so ga j0. Po vili, da ostanejo med državama kljub sprem«® bi mej v ČSR neizpremenjend gospodarski stiki- Konfiskacija premoženja v Nemčiji. je izdala odredbo, po kateri se zakon o koti fiskaciji premoženja raztegne tudi na Avstn- prepeljali iz Zagreba, se je vršil ob ogromni udeležbi ljudstva iz vseh delov Hrvaške in Dalmacije. Prepoved uvažanja našega papirnatega denarja v tej odredbi zamore država zaplen* vsem t premično in nepremično premoženje osebam in organizacijam, ki se pregrese kako akcijo proti državi ali nemškemu nato . . du. Minister notranjih zadev ali njegov n.a državo. Finančno ministrstvo je od- mestnik po svojem preudarku določita, kakšne redilo, da je prepovedano uvažati iz inozemstva naše bankovce po 1000, 500 in 100 din. Ako kdo poseduje v inozemstvu naš papirnati denar, je sedaj zanj prav za prav brez vsake vrednosti. Podobno uredbo je izdala tudi Nemčija. Nemškega papirnatega denarja zato pri nas nihče ne sprejme in ga vsakdo lahko kupi za bagatelno ceno, ker tisti, ki ga kupi more papirnati nemški denar samo vtihotapiti preko meje. To pa je nevaren posel in velik riziko'. Sladkor so že podražili. Letos so pri nas pridelali manj sladkorja kakor običajno. Pro- akcije je smatrati za naperjene proti državi t" narodu. ' , Aretacije Židov v Nemčiji. Po londonski vesteh je bilo v Nemčiji odgnanih v konce11' tracijska taborišča okoli 30.000 židov. »Neue Zuricher Zeitung« pa poroča, da so izvrši kar cele židovske rodbine samomore. " Vrhutega preiskuje posebna komisija židovska stanovanja, —r-; • ’ * Jki.V.. .1. v- \ Š “j; i »Baseler National", zeitung« poroča, da je vodstvo mestnega gle dališča v Baselu na seji predsedstva sklenil0' soglasno, odpustiti nemškega igralca Karl3 Eden vendarle snuje svojo stranko Bivši angleški zunanii minister Eden snuje novo stranko »Narodne opozicije«, v katero vstopijo liberalni in konzervativni disidenti. Eden je hotel pridobiti za to opozicijo tudi delavsko stranko, ki pa z ozirom na svojo veličino in specialni program v taki stranki ne more sodelovati. Nova naredba o Invalidih T-> dni je izšla nova naredba o invalidih, ki pa stopi v veljavo šele dne 1. anrila 1939. Uradna poročila pravijo, da bo nova naredba boljša kakor je bila prejšnja. VDO?t°va se tudi večje število rentnikov in prizna se zopet vojna invalidnina onim, katerim je bila odtegnjena kot kazen zaradi prestopkov iz koristoljubja. O naredbi več pozneje. Stavkovno gibanje v Franclji se širi V Franciji so doslej stopili v stavko železničarji, nadalje velik del rudarjev v severni Franciji in kovinarji. Kovinarji so zasedli obrate. Vmešalo se je orož-ništvo, ki je obrate zopet izpraznilo. V spopadih med delavstvom in orožniki je bilo ranjenih precej delavcev. dukcijo ovirajo kartelne določbe. Tako so na Weissera( ker se je udeležil kongresa naci0 primer v Novem! Sadu zivišali ceno sladkorju nalno socialističih lumkcionarjev v Švici, kristalnemu od din 12.75 na din 13.—, v kockah Delavska stranka v Angliji je sklenila, da pa od din 14.50 na din 15.—. bo izvedla po celi državi veliko kampan)0 Banovinska trošarina na vino. V Beogradu Proli sedanji anlgleški zunanji politiki, je intervenirala deputacija vinogradnikov pri bližajoče se volitve v Angliji se dela vladi radi odprave banovinske trošarine na vi- . že razne kombinacije; v krogih opozicije s no, ki je uvedena v sedmih banovinah. Kakor razpravlja O ustanovitvi nekake ljudske fron zatrjujejo, je vlada obljubila odpravo bano- j te Pod imenom »narodne opozicije«, ki naj ° vinskih trošarin na vino. Kako bodo krile iz- M° tvorili laburisti, liberalci in z vlado ne» _1 dovolimo krilo konservativne 'stranke, vou stvo laburistične (delavske) stranke sicer de-. mantira, da bi se nameravali združiti z libe' Kdo je priskrbel splavarjem polovično voz- ra]cj jn konservativnimi disidenti v noV° padek teh trošarin v proračunu prizadete ba novine, se še ne ve. nino? Splavarji so imeli dolga leta polovično voznino ob povratku. Pozneje so jim to ugodnost odvzeli, lansko leto pa zopet dali. Sedaj je nastal kreg okoli tega, kdo ima zasluge za to, da so splavarji zopet dobili ugodnost polovične voznine na železnici. Kar je tega tiče so mnenja zelo deljena. Eni pravijo, da jim je to prikomandiral bivši Mačkov poslanec stranko, verjetno je pa vsekakor, da se snuJe; tehnično sodelovanje opozicije pri bodočih volitvah, s čimer bi bilo Chamberlainove z11' nanje politike konec. 20.000 ljudi je manifestiralo v Londonu <** Madison Skvem v korist preganjanim židoi* in zatevalo bojkot; nemškega blaga. O čem se je raztovarjal nemški poslanik i Pevec iz Gornjega grada, drugi zopet, da je i New Yorku? Angleški listi poročajo po Reutef' to dosegel g. Spiller Muys, tretji, da bivši ju ;z Amerikei da se je nemški ameriški p°' Jevtičevec g. Doberšek in četrti, da ga G. sjanik v četrtek poslovil pri aimerikansk®11' Volilno agitacijo bo zaključil dr. Stojadl-novic na shodu v Ljubljani, ki bo 8. decembra zunanjem ministru Hulliui. Ko je nemški posl*' nik šel v vladno palačo, se je še smehljal, Rusija bo gradila velike bojne ladje v Tihem oceanu. V Londonu pričakujejo, da bo po pomorskem dogovoru iz leta 1936., zahtevala Rusija pravico, da gradi za svoje brodovje v Tihem oceanu velike bojne ladje po 45.000 registerskih ton. Znani ameriški letalec Lindberg, ki je pred meseci obiskal tudi Moskvo in .se cub povratku nepovoljno izrazil o ruskem letalstvu, nakar ga je rusko časopisje ljuto napadlo, se namerava nastaniti v Nemčiji in sodelovati z nemškim letalskim ministrstvom. Pred anketo grafičnih strok. Tiskarska pod- j pa j,e odhajal, je bil baje silno resnega obraz9 jetja in obrati grafičnih strok so predlagali ministru za trgovino in industrijo Kabalinu sporazumno z delavsko organizacijo, da skliče anketo za grafično stroko, na kateri naj se razpravlja o grafični industriji ter v nji za- in ni hotel dati novinarjem nikakih izjav 9 svojem zadnjem političnem govoru v Amerik*'' V četrtek je nemški poslanik odpotoval Demonstracij v New Yorku se je udeležil® blizu 200.000 ljudi. Demonstranti so nosili 9*' pise, ki so pozivali na bojkot nemškega blaž* radi preganjanja Židov. 4 milijarde dolarjev bodo izdali v bližnji ho' jposlenih delavcih in nameščencih. Minister je j pismeno potrdil, da skliče tako anketo ter bo j dan in kraj ankete sporočil. V Sofiji zahtevajo podatke o zunanji politiki, dočnoisti za novo oboroževanje v Ameriki. Predsednik zunanjepolitičnega ipdboTai parla- J Linčanje črnca. V Wigginsu države MissisiP1 1 menta, Božidarov, je zahteval od zunanjega j so nekega črnca osumili, da je posilil belokožo; ministra takojšnje poročilo o zunanjepolitičnem j Okrog 200 amerikanskih mož je začelo iskat' j položaju, zlasti o pogajanjih, ki jih je imel' črnca in so ga končno našli v tovornem avW; zunanji minister Kjuseivanov v Nišu z Jugo- j 'zvlekli so ga ven in obesili na drevesu j slavijo. cesti. Dr. Avg. Reisman: Iz spominov na avstrijska sodišča Najglasnejši in najstrupenejši so bili baš oni sodniki, ki so imeli sicer prazno glavo, nikakega širšega obzorja, krat-komalo ljudje brez resnične inteligence, brez srčne kulture, ljudje, ki sicer niso čutili nikake potrebe po duševni hrani in so se izživljali v čenčarijah, slepem sovraštvu do vsega našega in v reševanju aktov, ne da bi se poglabljali v usodo ljudi, katere je zagrabil paragraf. Spomine v mariborski arhiv. O tem svojem bivanju v mariborski jetnišnici so nekateri bivši interniranci tudi napisali nekaj spominov. Bilo bi prav, če bi naši zgodovinarji zbrali ves materijal, ki je na tukajšnjem sodišču o naših žrtvah avstrijske persekucije med vojno, sodne spise, sezname in poročila iz jetnišnice, otvorili za to poseben oddelek v banovinskem arhivu in tam shranili vse te dokumente našega trpljenja v sužnosti, da bi bili dostopni tudi širši javnosti. V to zbirko bi spadali tudi vsi spisi naših »gostov« iz Dalmacije, katerim se je Maribor sicer očividno dopadel, ker se je dr. Smodlaka po vojni za nekaj časa celo preselil sem. Takšen oddelek našega muzeja — ki hrani sicer skoro izključno spomine na življenje naših nemških meščanov, bi bil izredno vzgojno sredstvo za narod, posebno mladino, da bi se živo spominjala, kako se godi zasužnjenemu narodu. Račun avstrijskega rablja. Huje kot v Dalmaciji je gospodarila avstroogrska justica v Bosni med vojno. Živ dokaz krvoločnega sovraštva na-pram prebujajočemu se narodu sem dobil v roke leto pozneje, ko sem se oreselil iz Maribora v Slov. Bistrico. V gostilni sem čital »Arbeiterzeitung«, pa je prisedel k meni mlad mož, očividno sodrug, Nemec iz Dunaja in začel z menoj takoj zaupno govoriti o krutostih avstrijske vojske na jugu. Kmalu sva si bila popolnoma zaupljiva in sva zapustila gostilno. Ko sva bila sama, je potegnil neznanec iz žepa fotografijo z naročilom, da jo spravim v roke jugoslovanskih politikov. Bil je fotografiran sledeči račun deželnega krvnika za obešanje jugoslovanskih veleizdajalcev v Trebinju: »16. 2. 1916 pot iz Sarajeva v Tre-binje za 5 oseb II. razreda a Kron 17.22, to je 86.10. 20. 2, 1916 povratek nazaj 86.10 Kron, prtljaga za 5 oseb 150 Kron. 16, 2. 1916 2 izvoščka na kolodvor v Sarajevu a 10 Kron = 20 Kron. 17. 2, 1916 za 2 izvoščka s kolodvora v Trebinje v hotel 20 Kron. 19, 2. 1916 2 izvoščka od hotela na morišče in nazaj 30 Kron. 20. 2. 1916 2 izvoščka od hotela naj kolodvor v Trebinju 20 Kron. 21. 2. 1916 2 izvoščka s kolodvora v Sarajevu domov 20 Kron. Od 16. do 21. 2. potne dijete za rablja in njegove pomočnike dnevno 10 Kron (10, 5, 6) = 300 Kron. 19, 2, pristojbina za obešanje za krv-, nika za 9 delinkventov po 50 Kron — 450 Kron. 19. 2, pristojbina za obešanje 9 delinkventov za 4 pomočnike po 10 Kron (19, 9, 4) = 360 Kron. 19, 2, obraba krvnikove vrvi, krvni- j škega orodja pri obešanju po 10.90 Kron. Skupaj....................Kron 1.632.20 Predujem za pot . . » 460.— Končna terjatev . . Kron 1.172.20 Sarajevo, dne 23. februarja 1916. Alois Seyfried, deželni krvnik, Mjedinica 24, Sarajevo. Primernost cen se potrjuje. S. S. predsednik (podpis nečitljiv).« Še danes čutim, kako me je spreletavala groza, ko sem prvič videl račun rablja, njegov rokopis na rjavi sliki. Šele pozneje sem zvedel, kako mesarsko klanje so izvedli avstro-ogrski gospodarji nad našim ljudstvom v Trebinju. Ne samo teh devet, na desetine in desetine »delinkventov« je obešal ta Alojz Sevfried ne samo v Trebinju, ampak po vsej Bosni. Čez par mesecev sem potoval v Prag0 na izpit za rigoroz in nesel s seboj t® fotografijo, da bi jo oddal takratncio11 tajniku Jugoslovanskega kluba v strijskem parlamentu, dr. Gregorju Ž«J’ javu. Vem, da sem si jo dobro skrj < kam ne vem več, toda bil sem hud® nervozen vso vožnjo, ker so takrat oroZ niki neprestano pregledovali potnike vlaku. Vlak je prišel pozno v noc veliko zamudo na Dunaj, kjer je b1o treba še celo uro s tramvajem od enefl kolodvora na drugega, od južnega u* Franc Jožefovega. Med vožnjo sem 1 stopil na Ringu in našel stranska vra parlamenta odprta ter sem po ne * ozkih stopnicah v temi s kovčkom vrC^. tipal v II. nadstropje, kjer sem Pr0. polnoči res še našel dr. Žerjava, ko ravno diktiral interpelacije na..?11ptS^0. radi preganjanja po južnih krajih. o grafijo in še druge pritožbe iz nj\|0 krajev sem mu brž izročil, ker je treba hiteti na vlak, ki me J® naf e doooldne enkrat pripeljal v Kaj je napravil dr. Ž«,av s loto>|» fijo, sicer nisem izvedel, tod xrn0St jugoslovanski poslanci so na a preganjali vlado z interpelacijami g činskem postopanju avstro- g stice med vojno. noaz‘1 Po prevratu pa sem naenkrat ta račun v »Slovenskem narod ^ januarja 1919), ko ga je ne: |crvnikih- za svoje članke o avstnjs i (fconec-^ NaSe kandidature v Za srez Litija kandidira na listi združene opozicije s. Arh Jurij, tajnik Zveze \ rudarjev Jugoslavije iz Zagorja ob Savi. i Njegov namestnik je g. Klavs Štelan, Posestnik iz Stične. Volilni shodi CELJE Celjska mestna občina je povišala delavcem * Mestni elektrarni mezde za približno 10 odst. e‘° lep in hvaležen čin. Takega povišanja, ®ezd so potrebni vsi delavci. Opozoriti ho-e™o mestne očete, ida naj zboljšajo mezde tudi vsem tistim mestnim 'delavcem:, ki imajo urno mezdo pod din 4.— in praznujejo vse uedelje in praznike. Mestna občina na gleda, dobijo delavci, ki delajo v nedeljah, zakonito priznane doklade. — Upamo, da se bo Uredilo v splošno zadovoljstvo vsega mestnega delavstva. -•♦»•»t Kino Dom - Celje 26., 27. in 28. novembra: JADVIGA JANOV-SKA. — 29. in 30. novembra: ŠPIJONI V ORIENT EKSPRESU. — 1. in 2. decembra: TAJNO POVELJE. SLOVENJGRADEC Ali za g. Mikoliča ne veljajo jugoslovanski *®koni? Že 1. avgusta lanskega leta je stopila j veljav.o banova odredba o minimalnih mez- j ki določa najnižje mezde, katere smejo: Podjetniki plačevati delavcem.. Za podjetje g. j “ikoliča velja najnižja mezda po din 2.75 na I •tto in bi nižjih mezd ra to ne smel plačevati svojim delavcem. Motil pa bi se oni, ki bi mi-®‘-l, da se g. Mikolič te uredbe drži. Delavke, so že po 20 let zaposlene v njegovem pod-leUu. zaslužijo po 2 din na uro, druge delavke, ^četnice komaj :po din 1.50. Že mezda po din 2.75 na uro je tako nizka, da ne moire z njo Delavec niti za silo živeti. Kako ipa naj živi delavec z mezdo po din 1.50 na uro oziroma 12 din na dan ali iborih din 72 na teden? Rado-vedni smo, če bi nam mogel to pojasniti g. Mikolič, ki v tako veliki meri izrablja naše delavce, da jim plačuje skoro polovico manj, kot znaša z zakonom zagotovljena minimalna •fiezda, ki je itak že skrajno nizka. JESENICE Volilni sestanki opozicionalne liste Olip-Celesnik "SPjf cc bodo vršili: v soboto, dne 26. t. m. ob 7, uiri zvečer v Žirovnici pri Svetinu, v nedeljo, dlne zJ- t- m. pa se vršijo: ob pol 9. uri zjutraj v "°h, Bistrici v hotelu Markež, ob 11. uri dop. v Srednji vasi v Bohinj«, pri Hodniku, ob 3. uri ®°P. na Koprivniku pri Korošcu in ob 7. uri ^ ve čer v Češnjici pri Korošcu, v pondeljek, dne 2®- t. m. ob 7. uri na Slov. Javorniku pri Kojiču, v torek, dne 29. t. on. ob 7. uri zvečer v Podhomu pri postaji. Na sestankih poročajo okrajni kandidat Pavel Oliip z Lesc, njegov jj^rnestnik Čelesnik Ivan z Jesenic in Kristan Cvetko z Jesenic. Molilni sestanki so se vršili doslej: _ Na BI. Dobravi: v torek, dne 22. t. m. ob • ‘"Uri zvečer, predsedoval je s. Rekelj Anton, 2aPisnikar je bil g. Stana Janko. Poročala sta Ss- Kristan Cvetko in Čelesnik Ivan. "'cihi oibisk 48. Potek zelo l"f Izvoljen je bil 2°'ilni odbor iz treh članov: Rekelj Anton, "lana Janko in Piber Vinko. Na Boh. Beli: v sredo, dne 23. t. m. ob 7. uri *večer. i'. ; t ! * ■ n > •' -• Poročala sta ss. Kri- žan Cvetko in Čelesnik Ivan. V debati tudi kandidat Olip Pavel, ki ni bil pripravljen kot govornik, ker je menil, da bo zadržan. L -U ’ ’ Volilni odbor se ustanovi. Zvočni kino Radio predvaja v soboto in netijo oib 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri ®°D.) velefilm »Hrabrost kapetana Kostalia« z! J, £o Čehovo in K. L. Diehlom v ,gl. vi. Med1 dodatki kulturni film »Grossglockner« in Para-^ountov zvočni tednik. — Sledi za državni Braznik: »Ljubavne laži«. POBREŽJE PRI MARIBORU Zvočni kino Pobrežje. 26. in 27. novembra ‘CVETJE IZ NICE«. Erna Sack, prvič v filmu, ^ul Kemp in drugi. Maribor levi breg: Košaki: V nedeljo, dne 27. novembra s pričetkom ob 10. uri dopoldne v gostilni Welle. Poročali bodo: kandidat za Maribor levi breg s. dr. Reisman, namestnik s. Bahun Andrej, ss. Petejan, Eržen, Vidovič, Ulbl in Jelen. Maribor desni breg: Radi V'vnM>« uradne prepovedi se v zadnji številki našega lista napovedani volilni sestanki na desnem bregu ne bodo vršili. Okraj Dravograd: Vuhred: V soboto, dne 26. novembra ob 8. uri zvečer v gostilni Zgerm. Muta: V nedeljo, dne 27. novembra a) ob 9. uri v gostilni Dobnik na Sp. Muti; b) ob 11. uri v gostilni Deutschmann. Vuzenica: V nedeljo, dne 27. novem-. bra pop. ob 3. uri v gostilni Jezerššek. I Na shodih poroča kandidat za dravograjski srez s. Eržen Viktor. Okraj Laško: Laško: V soboto, dne 26. novembra s pričetkom ob 18. uri v gostilni Gačnik. Sv. Lenard nad Laškem: V nedeljo, dne 27. novembra s pričetkom ob 11. uri dopoldne v gostilni Gračner. Breane: V nedeljo, dne 27. t. m. ob 3. uri popoldne v gostilni Kozole. Sv. Jedert: V nedeljo, dne 27. novembra ob 11. uri dop. v gostilni Stakovnik. Širje nad Zidanim mostom: v nedeljo, dne 27. novembra ob 8. uri zjutraj v gostilni Medved. Krnice: v nedeljo, dne 27. novembra ob 3. uri popoldne v gostilni Kerže. Na shodih poročajo kandidat ss. Petejan in Murn Filip, nam. kandidata, Malovrh Karel, Beutl, Kolner, Kladnik in Mlakar. LJUBLJANA Volilno gibanje opozicije v Ljubljani in oko- j širše in ožje sestanke, tako, da kaže. da se bo lici se je zadnje dni jako poživelo. Kandidati i volilno gibanje zadnja idlva tedna pred volit-iprirejajo po vseh okrajih mesta in okolice | vami razmahnilo po vsem svojem obsegu. MARIBOR Pekovski obrati morajo polivati 1. decembra Sicer kazen od 50 do 3000 Din. Bliža se državni praznik 1. decembra, ko ! bomo letos slavili celo 20-letnico obstoja naše države. Obrtni zakon določa, da morajo biti | ob državnih praznikih, t. j. na rojstni dan Nj. Vel. kralja, dne 6. decembra in na dan narod- j nega ujedinjenja. dne 1. decembra zaprti vsi lokali in delavnice in se mora v njih tudi ustaviti vsako delo. Delodajalci s.o se tej zakoniti določbi do-1 slej tudi po vseh krajih [pokorili, ker bi jih sicer že po obrtnem tzakomi doletela kazen i (§ 398 globa 50 do 6000 din). Že obrtni zakon v tem pogledu ne pozna nobene izjeme za pekovske obrti. Samo pekovski pomočniki so morali ta dan delati. V smislu §a 154. obrtnega zakona pa je to prepoved dela na državni praznik 1. decem- j bra še ponovila navedba Ihanske uprave Drav- ! ske banovine z dne 28. aprila 1937, ki ponovno I do’oča v čl. 27, da mora ob gornjih državnih praznikih počivati delo v trgovskih in obrtnih obratovalnicah ves dan. Tudi ta naredba, ki je seve še v veljavi, ne pozna nobene izjeme za pekovske obrti in predvideva za kršenje te naredbe, torej za kršenje počivanja dela na: dan 1. decembra in na kraljev rojstni da*, kazen v denarju od 50 do 3000 din, sorazmerno z Obsegom obratovalnice. Čl. 43 banske naredbe priznava pravico naznaniti prekršitev teh predpisov vsakemu državljanu, kakor tudi prizadetim organizacijam in zbornicam. V primeru neizterljivosti se de- j nama globa spremeni v zaporno kazen. Pekovski pomočniki vsled tega pravočasno Dražba »Delavske pekarne«. Zadruga »delavske pekarne«, ki ima svojo pekarno že izpred vojnega časa na Tržaški cesti, je prišla zadnja leta po krivdi nekaterih izstopivših elanov v velike denarne težave in dolgove. Zgodilo se je celo, da je nek bivši član iz maščevanja ovadil Delavsko pekanro pri davkariji, češ da ni pravilno plačevala davkov in je davčna uprava potem naložila zadrugi Delavski pekarni naknadno davke in kazni nič ma-nje kot 240.000 din. Ker zadruga tega denarja ni mogla plačati, je postavila davčna uprava pekarno pod prisilno upravo. Zadrugi pa je manjkalo tudi sredstev za nadaljno obratovanje, plačevati ni mogla dobaviteljem in tako so rasli dolgovi. Bivši člani in uslužbenci so razen tega naperili proti zadrugi nebroj tožb za velikanske vsote. Radi davčne kazni se je sicer zadruga pritožila na upravno sodišče, a pritožba čaka na rešitev že preko leta dni in tako je prišlo končno do dražbe Delavske pekarne, ki se je vršila minuli ponedeljek. V zadnjem hipu so prišli člani zadrugi prositi zadrugo »Delavski dom«, da bi skušala zadrugo rešiti prodaje na dražbi, ker bi šlo na ta način zadružno premoženje v zgubo in tudi upniki bi brez potrebe zgubili. Zadruga Delavski dom je res skušala Delavsko pekarno rešiti na ta način, da bi s pomočjo posojil kupila pekarno na dražbi in bi potem skušala spraviti pekarno na zdravejšo podlago. Na ta način je res »Delavski dom« izdražbal pekarno za 420.000 din. Takoj po prodaji pa so začeli prihajati razni upniki in se potom nemških advokatov pritoževali, da je hotel »Delavski dom« špekulirati in oškodovati upnike, čeprav je v resnici posegel vmes »Delavski dom« šele pol ure pred dražbo in so to videli navzoči advokati. — V petek pa je prinesel že tudi »Slovenec« o tej dražbi poročilo v duhu govorjenja nekih nemških advokatov in celo med peki se je raznesla vest, kakor da je hotel »Delavski dom« pri tem koga oškodovati. Ker pa bi si »Delavski dom« nakopal s kupčijo nepotrebno breme, skrbi, težave in odgovornost, je z ozirom na to »Delavski dom« sam sporočil Zemljiškoprometni komisiji pri sodišču, da ne reflektira na to kupčijo in na odobritev te dražbe. Zemljiškopro-metna komisija je to vpoštevala in dražbe ni odobrila ter bo tako prišla »Delavska pekarna« vnovič na- dražbo. Vsakdo, zlasti vsak upnik, se bo lahko te nove dražbe udeležil in tako pomagal, da bodo upniki »Delavske pekarne« s pomočjo nove dražbe čim manj oškodovani. Ker bo se sedaj gotovo tudi zanimanje za to stvar povečalo je zadruga »Delavski dom« stvari le koristila in jo bo samo veselilo, če bo prišlo k novi dražbi več reflek-tantov z višjimi ponudbami. Osnutek pravilnika za železniške delavce in __________ ,___________ ____________ ,______________ »Slovenec«. V zadnji številki našega iista smo opozarjajo lastnike pekovskih obrti, da se ho- j poročali, da »Slovenec« zanika, da bi bil pravilnik za železniške delavce že izdelan. Iz,gleda pa, da »Slovenec« vendarle ni ibil popolnoma točno informiran o tej zadevi, vsaj ne tako točno, kakor predstavniki nacionalne organizacije, ki poseduje prepis osnutka pravilnika o železniških delavcih, ?i:ai M 1 i l »f Ir» čejo letos v polni meri okoristiti teh zakonitih določil, torej 1. decembra ves dan počivati in na ta način proslaviti 20-letnico svoje države. Obenem pa je na igornja določila in potrebo zaščite pekovska organizacija tudi opozorila pristojne oblasti. Delavska proslava 20-letnice države v soboto, dne 3. decembra pri »Unionu«. V Mariboru se pripravljajo razne proslave' v dvorani »Uniona«, v soboto, dne 3. decembra 20-letnice osvobojenja slovenskega naroda iz- j zvečer. pod habsburškega jarma. Tudi delavstvo se XI , , ,, hoče z dostojno proslavo spomniti tega zgodo-| ,Na. sporedu te proslave ie godba pet,e gra-vinskega dne svojega osvobojenja. V ta namen' icar’ev in Pevskih pomočnikov deklamacij pripravlja podružnica delavskega kultunrega | ter slavnostnl Sovor s’ *• AvC' Reismana. društva »Vzajemnost« skupno s strokovnimi j Za proslavo se bodo iprodiajali spominski organizacijami, z Godbo Glasbenega društva! traki po din 2, da se krijejo režijski stroški, železniških delavcev, [pevskim zborom grafi- medtem ko bo vstop na [proslavo prost in tako carjev in pekovskih pomočnikov veliko slavnost dostopen najširšim krogom našega delavstva. ^ angleški zbornici se je vršila velika debata ® židovskem vprašanju. Konservativni poslanec amersley je rekel, da je bolje, da Angleži ai° posojila židovskim emigrantom, ki bodo * t&mi sredstvi pomagali izgraditi angleški im-*>erij, kakor pa da dajejo posojila novi češki ^adi, da bi z njim pomagala uničiti zapadno en,okracijo. Delavski poslanec Noel Baker je ^ rekel med drugim: g. Gobels se trudi) da 1 nas prepričal, dia je židovsko vprašanje 41110 notranje vprašanje nemške države; če se morajo ostale države 'brigati za židov- j'5® emigrante iz Nemčije, potem se to vpra-V1'6 tudi njih tiče. Če je postopanje z narod- kako manjšinami le notranja zadeva države, pravico se je pa potem Nemčija toliko Hi 2eWala za usodlo sudetskih Nemcev. Ro račku debate je zbornica odobrila amand-^ delavske stranke, ki predvideva sredstva Pomoč židovskim beguncem. Londonski tisk Patično pozdravlja te vladne ukrepe. Sestanek obratnih zaupnikov v Mariboru se bo vršil v nedeljo, dne 27. no/embra ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici. Vsi zaupniki in organizacijski funkcionarji nai bodo točni. Družnost! KMO. Socialistični shod v petem okraju. V V. mestnem okraju v gostilni »Balkan« se je vršil socialistični shod v četrtek, dne 24. t. m. !'•> '•» t -. or. Predsedoval je s, Eržen, govorili pa so ss. Bahun, dr. Reisman in Eržen. Socalistični shod pri »Gambrinu«. V sredo, dne 23. t. m. se je vršil \ socialistični shod v Gambrinovi dvorani. Shodu je predsedoval s. Jelen, govorili pa so ss. Petejan. dr. Reisman in Eržen. Sestanka živilskih delavcev ne bo. Pred-stojništvo mestne policije je obvestilo kandidata dr. Reismana, da prepoveduje javljeni volilni sestanek za živilske delavce, ki bi se naj vršil to soboto zvečer pri »Zlatem konju«. Smrtna nesreča železničarja. V sredo, dne 23. t. m. zvečer, po prihodu koroškega vlaka, je 36-letni kurilniški delavec Kranjc Martin polnil svetilke. Cev plinskega hidranta je moral pritrditi k posameznim vagonom in ko se ie nahajal pod potniškim vagonom, da bi cev pritrdil, se je vlak začel nenadoma premikati. Kranjcu, ki se je hotel naglo rešiti iz-rod vagona, je spodrsnilo in je padel pod kolesa, ki so mu zdrobila glavo. Kranjc je bil ha licu mesta mrtev. Nesreča pri delu. Frič I. iz Peker, ki je zaposlen pri lesni industriji »Drava« v Melju, je po nesreči prišel z desno roko v stroj, ki mu je prerezal kite na roki. O tragični usodi iz Nemčije pobegle Židinje in njene 15-letne hčerke, smo poročali v eni izmed prejšnjih številk našega lista. Zadeva je končala potem tako-le: Policija je Židinjo pridržala in jo nato ponoči odpremila na brzo-vlak, ki odhaja iz Maribora ob pol 4. uri. 1 « Mariborsko gledališče. V sobto. dne 26. novembra ob 20. uri: »Pesem s ceste«. Prvič. Veljajo bloki. Obvestilo železničarjem! Sporočam vsem sodrugom in tovarišem ter iprizadetim železniškim uslužbencem, ki so sopodpisali vlogo na skupščino in senat za priznanje stopenj in službenih let za pokojnino, katera jim pritiče po | službenih letih, ki so jih dosegli kot člani pro-| vizijskih fondov bivše južne oziroma državnih i železnic, da je vloga, ki je bila odposlana dne 24, februarja 1938., naslovljena na senat, bila vrnjena v Maribor v s vrh o overovljenja fprvih treh podpisov na vlogi. Radi tega smio bili ! poklicani in sicer Franc Šolinc. Martin Kosar 1 in podpisani, da podpise overovimo. To smo 1 storili pri sodišču v Mariboru, dne 22. novem- I bra 1938. i it *■ - -•»-**-> -.4 i« ( , « • -------- »• Prosim ! vse prizadete, da naj ne obupajo, ampak naj hrabro vztrajajo. 1- .<)• i A. Bahun. STUDENCI »VSE ZA ENOTNOST« »Vse za enotnost«. V smislu čl. 26. in sl. Zak. o tisku prosim, da objavite ta-le popravek: 1. Ni res, da bi jaz že vse leto hodil okrog delavskih društev in jim predaval o delavskem ljudstvu v Nemčiji, ker sem v resnici predaval samo enemu delavskemu društvu, to je »Vzajemnosti« na Teznem in to samo enkrat. 2. Ni res, da moje predavanje izzveni povsod v tem smislu, da pokažem ost samo proti socialni demokraciji v Nemčiji, ki je baje kriva, da je prišel v Nemčiji fašizem na oblast, ker je poročevalec preslišal, da sem govoril o krivdi vseh opo-zicionalnih strank v Nemčiji, ki se niso znale združiti in se postaviti grozečemu fašizmu v bran. Tako ko so se postavile februarja 1934. v bran opozicionalne francoske stranke. Res je pa, da nosi socialno demokratska stranka Nemčije velik delež na zmagi fašizma, s čimer pa nikakor nočem trditi, da so krive tega vse socialno demokratske stranke po svetu, zlasti pa nisem imel najmanjšega namena rušiti enotnost delavstva pri nas. 3. Ni res, da bi v svojem predavanju razvijal »teze«, ki postavljajo resnico zgodovine na glavo, marveč sem podal v predavanju samo zgodovinsko ugotovljena dejstva, kot jih podajata nepristranska poznavalca Nemčije Villielm For-ster v knjigi »Evropa in nemško vprašanje« in Stephen H. Roberts v knjigi »Hiša, ki jo je zgradil Hitler«. 4. Ni res, da bi mi delavci na Studencih povedali v obraz, da so kot žive priče dogodkov zadnjih dveh lOletii malo bolj počeni, kakor jaz. marveč je res, da se je oglasil k debati samo en delavec in še ta je trdil zgolj to, da so propada Nemčije v svetovni vojni krivi le levičarji, ker bi brez njih Nemčija zmagala, kar sem pa seveda z dejstvi, ovrgel. 5. Ni res, da vem marsikaj le iz gotove vrste knjig, ampak je res, da sem pri zbiranju sno- vi za predavanje uporablja! knjige vseh vrst in. knjige vseh raznih nazorov, ter da vem marsikaj tudi iz pripovedovanja delavcev, ki so sami živeli v Nemčiji. — Z odličnim spoštovanjem Dr. Gabrovšek. Da se razumemo! Gosp. dr. Gabrovšek trdi v svojem popravku, da je v svojem predavanju govoril o krivdi vseh opozicijskih strank v Nemčiji, ki se niso znale združiti in se postaviti grozečemu fažizmu v bran. To je čisto lepo. Mi samo ne razumemo, zakaj je potem treba naglasiti imensko ravno socialno demokracijo? V oktobru 1. 1931. je bil na vladi Briining. Šlo je za to, da se v zadnjem hipu prepreči udar fašizma s pomočjo meščanskih strank, ki so bile kljub svoji reakcionarnosti pa vendarle proti fašistični diktaturi. Takrat so n. pr. fašisti stavili predlog, da se kabinet Briining vrže. Za ta predlog so glasovali S fašisti tudi komunisti. Predlog je bil odklonjen s 24 glasovi večine. Ako bi bila 1. 1931. veljala za komuniste v Nemčiji tista parola, ki so jo osvojili I. 1934. v Franciji, parola o »ljudski fronti«, bi najbrž tudi v Nemčiji ne bilo prišlo tako daleč, kot pa je prišlo. Sklicevanje na neke zgodovinske vire je seveda čisto odveč. Dogodki, ki so se odigrali v Nemčiji pred nastopom fašizma so še mnogo premalo raziskani. da bi mogel kdo trditi, to kar pišem in zaključki, ki jih izvajam, so zgodovinska resnica. Knjige, ki so topogledno izšle so le skromen prispevek in ponioček za tiste, ki bodo nekoč pisali nemško zgodovino. fluban \* 'jj/mscmm, v-mm-Bn Jauer eorgsM-aJ SSDMF. •SCUhJIDMTZ ^tckai; ii/iiEU WSG rus m m j&OPPELS p^f!¥: T Bokov Vfl.Bolealav Kop ouajuce Sli SSK vfcntii Aovv burk debrsdv liradefc Kral GLEJ^TT ^fladr.o £-to\^ L 5c Stithooia } ’ O Bobhi W#mm BeaeSo ©PHbr Ctu>lČ£ot Hu/is bWck Rtuv lAumudi ° y&i.Brod *■ V? Suinkrn rvunfite ''aiehreul “tisfiatitr EurJdj.v jTaffvfm ^hAunm Uh-Bmd -i. - X U ^ i \Hn 1>Tepla '2t* -Tr.Tepkc* rižna 'v f/m'r v/' M a-'/"- galica'sS<čsxu*v oGbeii, S? Hodoiiin r~u/tstdj* mmm Mvjovn neštAni Češkoslovaška in njene meje po monakovskem dogovoru. ■Gornji zemljevid ponazoruie ozemlje Češke. Črtkano ozemlje je ČSR odstopila Nemčiji. Pogled na ta zemljevid pove, kako ogromno ozemlje je izgubila ČSR. Iz ČeikoslovaSke Novi prezident ČSR šele prihodnji teden Avstrijske novice Biviepa avstrijskega kanclerja drja šušnika \ torek so se vršila v Pragi ves dan po- iZpUSte iz preiskovalnega pritvora. Glasilo an-svetovanja glede molitev novega prezidenta,! gleške delavske stranke »Daily Herald« poki bi naj bil po dosedanjih vesteh zunanji minister Slovak dr. Clwalkovsky. Notranji položaj pa se je v zadnjih dneh zop&t v toliko spre-j menil, da Slovaki naenkrat z dr. Ghvalkosky-jem niso bili zadovoljni, in to prediv sem radi tega, ker je ‘protestant. Po torkovih posvetovanjih pa so se vsi politični voditelji zedinili i roča, da bo bivši avstrijski kancler dr. Sušnik na intervencijo Mussolinija pulščen na svobodo. | Obsodba avstrijskega generala. »Lokalan-zeiger« poroča iz Salzburga, da je tamošnje sodišče obsodilo bivšega avstrijskega generala Jožefa Stockmamna na 8 let težke ječe, ker je dal leta 1934. ustreliti narodne socialiste, za novega kandidata na mesto prezidenta, toda so 0j, času dunajskega p.uča zasedlli Lam-časopisom je bilo prepovedano .poročati o za- brechthawsen pri Salzburgu. Enako je bil ob- ključku te konference in morajo obdržati zaenkrat ime novega kandidata, ki je dr. Hacha, sojen bivši kapetan Rosenkranz na 6 let ječe. Dunajski radio preklicuje samega sebe. V predsednik upravnega sodišča, v tajnosti. Voli- | torek op^ne je dunajski radio jatvljal kot po-tev pa se bo vršila šele začetkom prihodnjega polnoma resnično vest, da je bil na nemško-tedna. Novi kandidatj ki je torej očividno ^ jggjjj .meji aretiran češki tovarnar čevljev, Jan katoličan, in zato Slovakom všeč, je baje kan- j Bat'a, ker so ga zasačili pri tihotapstvu tujih didaturo že sprejel. valut. Baje je peljal iz Rajhenberga, kjer ima »Zadnjih 20 dni dr. Beneša« svojo podružnico, 164.000 angleških funt- Nedeljske »Lidove Novine« prinašajo obširen šterlingov, kar znese okrog 2,000.000 mark, ali 28,000.000 din. Po dunajskem radiu so posneli to vest tudi številni časopisi, ki črpajo svoje članek poslanca Jaroslava Stranskega o reševanju vprašanja odgovornosti za katastrofo Češkoslovaške, za katero delajo desničarski novice iz nemškega vira DNB. Že naslednji listi odgovornega odstopivšega prezidenta dr.' jan, v sred0 opoldne, pa je isti radio poročal, Edvarda Beneša. Dr. Stransky, ki ima v tem ( da vse to ni res, ke-r g. Jan Bata potuje v svo- pogledu v rokah točne informacije in dokaze, pa pravi na konciu svojega članka: »Ko se bo temeljito pretehtal potek zadinjih iprezidentskih dvajsetih dni dr. Beneša, bo, mislim, vprašanje skupne odgovornosti tako sijajno rešeno, aia nas ne bo več zabavalo in razburjalo kričanje o odgovornosti za vseh teh 20 let, amipak nas bo vse to kar je in kar bode, bolj grizlo, kot ono, kar je bilo.« Po stopinjah avstrijskih Dollfusovcev korakajo Slovaki. Hlinkovci so ustanovili svojo gardo, ki ji bo v vsakem kraju načeloval poleg krajevnega fiihrerja po en duhovnik kot dušni pastir in politični komisar. Vse točno tako kot v propadli Dollfussovi Avstriji. Iz Prage v Curih zopet v dveh urah. Češkoslovaška letalska družba v Pragi je obnovila letalsko zvezo na progi Praga Curih in nazaj. Polet traja komaj 2 uri in en četrt. Vozni listek stane v eno smer 765 Kč, sem in tja 1377 Kč. E. Burianov teater »D 39« v Pragi se kljub nastalim neugodnim razmeram skuša obdržati. Naštudiral je dve novi deli, za kateri je sam Burian napisal kompoziciji. Zato pa je teater Voskovca in Wericha, ki je gojil politično satiro, ukinjen. Nemire netijo v Podkar-patski Rusiji Poljski in madžarski nacionalisti pošiljajo svoje oborožene agitatorje v češkoslovaško Podkarpatsko Rusijo (Ukrajino) ter povzročajo tam oborožene spopade, da bi s tem izzvali intervencijo Poljske ali Madžarske, ki še nista opustili načrta, da se mora Ukrajina združiti z M.adžarsko in s tem vzpostavi sosedstvo med Poljsko in Madžarsko. Velesile ugovarjajo tej iredentistični politiki, toda, če bo treba tam napraviti — red, kdo jima more to braniti. Nadejamo se, da do posredovanja ne pride, ker Ukrajina je zvesta svoji obonovljeni domo- jih trgovskih poslih po zahodnjih državah. Iz vsega je jasno, da si je prejšnji dan radio poročevalec novico enostavno izmislil. V Avstriji so do priključitve k Nemčiji vozili levo. Po priključitvi pa je bila izdana na-redba, da je treba ves promet usmeriti desno. Ta naredba pa ni bila izdana samo iz vojno piGmetnih ozirov, ampak predvsem zaradi tega, da se pridobi čim več starega železa. Kajti vse napisne table na postajališčih cestnih železnic in na avtobusnih postajah, javna stranišča itd., so bila iz železa. Namesto, da bi te železne table itd. prenesli z leve strani ceste na desno, jih enostavno zamenjavajo z lesenimi, železo pa gre v druge namene. vini. Velikanska burja v Londonu. 23, t. m. je zajela Anglijo takšna burja, da največje ladje niso mogle v pristanišča, ampak so na odprtem morju klicale na pomoč. V Londonu se je od viharja porušil celo letalski -hangar. Pretrgale so se vse telefonske in brzojavne napeljave. Doslej so ugotovili 13 smrtnih nesreč. Letalo s šestimi potniki je treščilo na tla blizu Celovca in se razbilo. Štirje potnik so se ubili, dva pa so rešili težko ranjena. 2500 Din potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno doma. — Postranski zaslužek. Dopisi ,Bnos1, Maribor,Orožnova 6. Pletene jopice perilo, nogavice, rokavice za ienske, moike in otroke dobite najce-neJSe v novi trgovini Vida, Maribor Korolka cesta štev. 10 V Franciji emigranti iz vse Evrope Zadnji čas začenja tudi v Franciji borba proti tujcem in v časopisih se ponavljajo klici »Francija Francozom«. Tudi na ulici je čutiti ta odpor proti tujcem v deželi, ki je veljala svojčas za najgostoljubnejšo državo na svetu To gibanje je nastalo prav vsled ideološkega preseljevanja narodov Evrope, kjer bežijo pred nemškim prodiranjem na vzhod v masah Židi, marksisti, nekompromisni demokrati in katoliki. V Franciji se pojavljajo poleg carskih Rusov tudi ruski begunci, ki jih smatrajo v Moskvi za prevelike levičarje,, V emigraciji so Avstrijci, demokratični Nemci iz Rajha in Češkoslovaške, mednarodna 'brigada, ki je bila pregnana iz Španije, demokratični Italijani, Grki, nasprotniki Metaxasa, Jugoslovani in Bolgari. Vsi ti bivajo v Franciji, ki je postala nekako središče vseh političnih beguncev in se jih začenjajo kljub prirojenemu francoskemu sočustvovanju z begunci braniti. — Francozi se tudi pritožujejo, da se je izvršila v Franciji zadnja leta cela vrsta zločinov, ki so jih izvršili emigranti. Čutiti je že !uidi prve znake antisemitizma v Francij. Zadnje vesti Anglija in Francija sporazumni Dne 24. t. m. je v Londonu zaključi posvet predstavnikov francoske in a® j gleške vlade, Daladiera, Bonneta (zJ Francijo) in Chamberlaina ter HalifaX> (za Anglijo). Dosežen je sporazuin za sodelovanje obeh držav v pravcu utt' ditve miru in nadaljnjega oboroževanj Chamberlain je izjavil, da je bil ta raz’ gcvor nujno potreben, ker se medna' rodni položaj menja skoro vsako uro. Pred splošno stavko v Franciji Glavni odbor strokovnih organizadl bo dne 25. ali 26. t. m. sklepal o raz-glasitvi splošne 24 urne protestne stav' ke v vsej republiki, da delavstvo da iz' raza svojemu negodovanju proti eno' stranskemu reševanju državnega £°’ spodarstva. V Renaultovih tvornicah avtomobi' lov v Parizu stavka 40.000 delavce^ Policija je tovarno izpraznila. Prišlo Je do spopadov. Več delavcev je ranjenih 350 pa aretiranih. Osiješka občina bo morala vrnit1 vinogradnikom din 700.000, katere ie pobrala za trošarino na vino. VinO' gradniki so namreč za lastni pridelek oproščeni plačanja trošarine. Chamberlain pri bivšem angleškem kralju, V Parizu je Chamberlain obiskal vojvodo Windsorskega, ki je izrazil željo, da bi se smel vrniti v domovinO' Vlada o tem še ni sklepala. Pozornost je vzbudilo, da je razgovoru svojeg® moža s Chamberlainom prisostvoval® tudi žena vojvode. Češka filharmonija v Bruslju. Na po” vratku iz Londona je češka filharmonij3 nastopila na koncertu v Bruslju in do' segla velik uspeh. i. bra Sl Soc ča, :jc e b; cij Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova cesta 13 priporočaročne torbice, aktovke, denarnice, nahrbtnike itd. kot zelo praktična Miklavževa darila pletenine iz lastne pletarne na željo tudi po meri. Rokavici’ nogavice, zimsko perilo, perje i11 čisti puh, copate, ovratniki, svileno perilo, krojaške potrebščine i. t. najceneje pri Cia 99 99 jttaribor, Aleksandrova cesta 19 Delavski nravni svetovalec Zadržana mezda (Sv Primož nad Vuzenico) Vprašanje: Z delodajalcem sem se dogovoril, da mi bo plačal po din 3.50 na ur.o. Plačal pa mi je sedaj, ko sem odšel od njega, le po din 3.— in mi je za 26 ur še odtegnil. Ali ga lahko tožim? Odgovor: Delodajalec Vam je dolžan plačati tako, kot sva se dogovorila in Vam tudi ni smel ničesar odtegniti. Če Vam noče razlike prostovoljno doplačati, ga tožite. Nezgoda pri delu (Borovnica) Vprašanje: Ponesrečil sem se pri delo in mi je odrezalo kazalec na levi roki do prvega sklepa. Ali lahko zahtevam za to kako odškodnino in kam naj se obrnem? Odgovor: Obrnite se na pristojni Okrožni urad za zavarovanje delavcev, prijavite mu svojo nezgodo ter zahtevajte rento. OUZD bo nato ukrenil vse potrebno. Ako pa bi se izkazalo, da zavarovanju niste podvrženi, vložite proti tistim, ki so nezgodo zakrivili, tožbo pri najibližjem sodišču. Če je nezgoda zakrivljena od strani tretjih oseb, vložite proti dotičnim tudi ovadbo pri najbližji orožniški postaji. Žalitev (Laško) Vprašanje: Nek trgovec, ki me je tožil radi poravnave računa, me je pri sodišču žalil, češ, da sem goljuf. Ali lahko vložim radi tega proti njemu tožbo? Odgovor: Trgovca lahko tožite radi žalitve. Tožbo pa morate vložiti najpozneje v treh mesecih računajoč od d!ne, ko Vas je razžalil. Doklade za popravilo stolne cerkve v Mariboru (Maribor) Vprašanje: Te dni sem prejel od konkurenčnega odbora za mestno in stolno župnijo v Mariboru poziv, da plačam pri mestni blagajni 10 odst. doklado za popravilo stolne cerkve v Mariboru. Ali je ta predpis upravičen in ali se lahko zoper njega pritožim? Odgovor: Predpis doklade v tej obliki, kot ste ga prejeli Vi in tudi še drugi davčni zavezanci, stanujoči v stolni župniji, je protizakonit. Letošnji finančni zakon sicer res določa, da smejo rimsko-katoliška dtahovska ob- lastva razpisati za rimsko-katioliške obdavčen' ce doklado dlo 10 odst. na neposredne državo* | davke. Cerkveno-konkurenčni odbor pa ni o*' j kako duhovsko oblastvo, radi česar tudi ni fl' t pravičen razpisovati doklad po navedeni da' j ločbi finančnega zakona. Tudi ni upraviči | cerkvenokonkurenčni odbor predpisovati gof' 1 njih doklad po zakonu iz leta 1874, na katerega f se sklicuje, ker sme po tem zakonu le žup°® občina razpisati poseben davek na člane župne občine, radi kritja cerkvenih potrebščin. "" Župne občine, kot so ipredvidene v naveden®*1* zakonu, pa se niso nikjer ustanovile, tudi t \ Mariboru ne, in zato niti cerkvenokonkurenci" odbor ne more predpisovati doklad imenofl* neke domnevne župne občine, katere ne on . že večkrat zaman prosil pri OUZD, nai za pospešijo. Kam naj se obrnem? i. Odgovor: Ker OUZD tako dolgo ne izda ^ ločbe, ste upravičeni obrniti se naravnost # sodišče delavskega zavarovanja v Ljubila ozirom na določbo §a 107. zakona o za ^ vanju delavcev ter pri sodišču zahteva ^ določi okrožnemu uradu rok, v katerem j v. izdati odločbo o Vaši renti. Na sodisce ^ ^.g, skega zavarovanja se lako obrnete kar meno vlogo, ki je koleka prosta. Za k»nx»rcii izdala lit urelmle Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Liudika tiskarna, d. d. v Maribora prrdstavtteli Vii.t/r Erien v Mariboru