roain na piačana gotovini Maribor, sobota 7, novembra 1935 Sfev 249 lito IX XV10 MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 t ieleiou uredništva 2440, uprave 245-jzhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri Volja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din Oglasi po ceniku ' Oglase sprefema tudi oglasni oddelek ,.Jutra“ v Liubljan' t Poštni čekovni -ačun 31. 11-403 99 JUTRA Tudi zadnji noizkis it fosafinl Pripravlja se baje sredozemski pakt med Francijo in Angiijp proti Italiji — ¥ Ženevi in Pariz« ne ver«teio v sporazum — Pričetek izvajanja sankcij 15. t. m. - Predlog balkanske zveze in male antante Sredozemski pakt proti Italiji? RIM, 2. novembra. Angleški listi objavljajo pomembne podatke o pogajanjih, ki se vrše med Anglijo in Francijo to skupno akcijo na Sredozemskem morju. Po teli informacijah izgleda, da le že dosežen načelni sporazum in se razpravlja sedaj samo še o tehničnih Podrobnostih. Gre namreč za to, da se točno določi katere pomorske baze in ladje bo Francija stavila na razpolago to eventuelno skupno angleško-francos-ko akcijo na Sredozemskem morju. Prav tako se mora določiti tudi točna tozvrstitev vojnih ladij na Sredozemskem morju ter končno odrediti način Sodelovanja angieško-francoske avlacije. Ure/, ozira na to, da trdijo angleški listi, •to tu ne gre za neko posebno francosko-Pigleško sporazumevanje, ampak samo za priprave na podlagi odredb Društva torodov proti napadalcu, naglašajo Italijanski listi, ki objavljajo te informacije, gre pri tem očito za sklenitev poseb-tofia sredozemskega pakta med Fran-cb'o hi Anglijo, naperjenega proti Italiji. Zmagale bodo sankcije ŽENEVA, 2. novembra. Razpoloženje med delegacijami je tu tako, da so v ospredju le sankcije. Zatrjuje se. z vso Gotovostjo, da današnja pogajanja med Mvalom. Hoarejem in Aloisljem ne bodo imela nobenega uspeha in bosta Lato! ter Aoisi zaradi tega takoj odpoto-tola j/ Ženeve. Po tem neuspehu ne bo tobene ovire več za sprejem in uvedbo stokcij. Tekom današnjega dne, čim se 1'Rotovi neuspeh pogajanj omenjene tro-'Ito, se sestane sankcijska konferenca, (!a določi datum, kdaj se bodo pričele tonkciie striktno izvajati. Zatrjuje se, da 0 odrejen za to dan IS. t. m. Preden se topravi sklep, bo imel Hoare velik goto*', v katerem bo obrazložil stališče ^bglije Anglija želi. da se italijansko-jtoosinska vojna Člmpreje konča in se po to**i doseže sporazum v okviru pakta ”ruštva naradov. Hoare bo nadalje napasi!, da italijanski predlogi, ki so mu .doposlani preko Park/a, niso bili spre *emii|vi. ker so v bistvu vsebovali stare tolijanske zahteve, ki jih Anglija nikoli to more spreleti in odobriti. Pesimistično razpoloženje I^ARIZ. 2. novembra. Poluradni Teinps toozarja javnost, naj zaenkrat ne priča ,toie iz Ženeve nobenih rezultatov, ker £to le za diplomatska pogajanja, ki ni jaW ne jjiorejo rešiti glavnega vpra-'toia. Doslej še ni nobenega načelnega v vzhodni Afriki. Taka politika ne more voditi do uspeha. Anglija spravlja zaradi tega tudi Francijo v težek in mučen položaj. Obramba naših interesov ŽENEVA, 2. novembra. Komisija za gospodarske sankcije razpravlja danes o predlogu male antante in balkanske zveze, po katerem naj bi države, ki imajo z Italijo aktiven klirinški saldo, prejemale iz Italije blago še tako dolgo, da se ta saldo likvidira. V predlogu se na- glašajo zlasti težka bremena, ki jih stavijo sankcije na ramena držav male antante. Angleški, francoski in španski delegat so nastopili proti temu predlogu, ker bi to vzelo sankcijam ostrino in obrezuspešllo njihov namen. Titulescu je nato predlagal, naj se pretrese ves zadevni kompleks vprašanj. Zastopnik Jugoslavije je nato nastopil ostro proti delegatom Anglije, Francije in Španije. Naposled se je pa izvolil poseben pododbor za rešitev te zadeve, v katerem je zastopana tudi Jugoslavija Ostri boj" na vseh bojiščih Italijani baje zavzeli Gorahej? — Makala še ni padla — Odbit Italijanski napad - Položaj ob reki Setst too PARIZ, 2. novembra. Semkaj so prispele vesti, da je v Abesiniji v teku dvojna italijanska ofenziva in je že potekla prva perioda, določena za organizacijo zavzetih ozemelj. Italijanske čete prodirajo stalpo pred glavno črto in so prodrle že precej daleč v ozemlje. Agencija »Radio« pa poroča iz italijanskega glavnega stana, da so oddelki generala Graziania na južnem bojišču po kratki, a ostri borbi zasedli Gorahej v provinci Ogaden. Zavzetje je omogočil nagel italijanski napad na malo trdnjavo Šilavo, kar je omogočilo, da so Italijani vrgli Abesince vse do Goralicja. Ta vest se pa uradno doslej še z nobene strani ni potrdila in jo je treba sprejeti zaradi tega s potrebno rezervo. AD1S ABEBA. 2. novembra. T« se uradno izjavlja, da se je pričela severno od Makale velika bitka. Italijani so hoteli tam napredovati s tanki in letali, bili pa so sprejeti z ognjem močnih abesinskih čet na strateško zelo ugodnih položajih in vrženi z velikimi izgubami nazaj. Na južni fronti je zavladalo zatišje, ni pa nobenega dvoma, da se bodo vzporedno z večjimi akcijami na severni fronti začeli tudi tam boji večjega obsega med zbranimi italijanskimi in abesinskimi vojskami. Nadalje se potrjujejo vesti, da je bila na področju gorovja Musa Ali v puščavi na severu uničena neka italijanska kolona, ki je bila na poti proti levemu italijanskemu krilu z nalogo, da ga zavaruje z boka. LONDON. 2. novembra. Po vesteh, ki so prispele semkaj z bojišča na jugu, so v teku krvavi boji med Italijani in Abe-sinci. Abesinci priznavajo, da imajo že okoli 3500 mrtvih in ranjenih. Potrjuje se Uidi. da se vrše v področju gorovja Mu- sa Ali velike vojaške operacije, ki pa še niso dosegle aktivnega stadija, kar se pa mora vsak čas pričakovati. Na severni fronti so v akciji topovi srednjega in težkega kalibra. Italijani obstreljujejo z velikimi topovi zelo važne abesinske postojanke na visokih gorah okoli Mukale Na področni reke Setit traja dalje bolj s strojnicami. Tu skušajo Italijani zaustaviti Abesince, da ne bi vdrli v Eritrejo, Abesinci pa Italijane, da ne upadejo v Abesinijo. ADIS ABEBA. 2. novembra. DNB poroča: Po zadnjih italijanskih vesteh so Italijani razpolagali v bojih pri Adui s tremi divizijami, dočim so imeli Abesinci tamkaj vsega skupaj 31.00(1 mož. Glede izgub se izve. da je bilo na italijanski strani ubitih in ranjenih okoli 12.000 mož. na strani Ahesincev pa okoli 17.000. V tukajšnjih merodajnih krogih se pa meni. da je to število preveliko. zlasli kar se tiče abesinskih izgub. ADIS ABEBA. 2. novembra. Reuter poroča: Poveljnik južne fronte -as De-sla naznanja, da ‘ bil pri Dolu 29. ok-l sestreljen neki italijanski avijon PARIZ. 2. novembra. Radio poroča iz Port Saida, da so angleška vojaška »Prejmite kot reprezentant Legije koroških borcev od podpisanega švicarskega državljana naslednje vrstice. Kot iskren prijatelj jugoslovenskcga naroda izražam ob 15. obletnici vas tako tragičnega plebiscita sledečo željo: Skušajte z vsemi sredstvi vašo vlado pripraviti do tega, da zapre vse nemške šole v Jugoslaviji vse dotlej, dokler Avstrija na Koroškem za Slovence ne bo otvorila šol v njihovem maternem jeziku. Le tako boste sedanje šovinistične vlastodrž-ce v Avstriji prisilili, da ustavijo nasilje in germanizacijo, ki je zločin nad slabotnim narodom. Zato imate moč in mora-Hčno pravico, napram vašim rojakom v Avstriji pa celo mofalično dolžnost. Toliko o priliki mojega odhoda iz vaše lepe dežele. — Pripominjam, da sem manjšin sko vprašanje temeljito proučeval, sem mnogo sveta prepotoval, toda reči moram. da tako kulantnega ravnanja z narodnimi manjšinami kakor v Jugoslaviji (razen v Švici) nikjer nisem našel, nasprotno pa tudi nikjer nisem videl tako brutalnega zatiranja manjšin kakor v Italiji, Avstriji in Nemčiji. Z Avstrijo morate to vprašanje sami urediti; ka-I kor sem vam danes opisal. Kar se pa tiče Nemčije, vaš narod na tem ni tangi-ran. — Emil Nett s. r.« Očitki so sicer precej trpki, toda resni čni. Mi Smo vajeni vedno božati z roka vicami, dočim nas in naš bedni narod on stran mej hijejo s pestmi. Treba bi bilo le uveljaviti načelo: kakor vi tam našim, tako mi tu vašim, pa bi bila vsa taka in enaka pereča vprašanja kmalu rešena iti bi tujci ne imeli prilike nam mptati po 15 letih narodne svobode v obraz očitkov, da je nismo vredni. Žalostno je le dejstvo, da nam morajo tujci dajati nasvete, kako naj branimo našo narodno čast. Ma tmlm demah \ Častniške gredice Jadikovanje In grožnje Benkove »Murske krajine«. V št. 44 prinaša omenjeni tednik iz Murske Sobotef »Nekdanji eksponenti radikalne stranke v Prekmurju se prezirajo in se hočejo pomesti z mest, do katerih imajo polno pravico po svojih sposobnostih in neomajnem zaupanju ljudstva. Plačilo za zvestobo je bridko-« — »Če motrimo današnje politično življenje pri nas, se ne moremo ubraniti kritike napram vodstvu JRZ, ki hoče delati v Sloveniji brez sodelovanja bivših radikalov, ki še danes naglašajo jav-oblastva prepovedala let civilnih letal; no jn odkrito svojo strankarsko pripad- nad Suezom, Port Saidoin, Ismailotn, Abukirjetn in Marsa Madruhom. V tem zadnjem inestu je glavni stan angleških čet na zapadni obali. Angleži utrjujejo Marsa Madruh in grade naglo podzemska skladišča zu municijo ter vodovodne in telefonske zveze med glavnim stanom in obmejnimi četami. Iz Indije je prispelo tjakaj mnogo vojaštva, ki je bilo nameščeno v Sidi Ballru, mrd Aleksandrijo in Abukirjem. se tozunia, List naglasa, da je edino kar *De| •oore smatrati za ugodno to, da ie pri v Ženevo tudi baron Aloisi, pa tudi Dz Brebrovnika s puško izsledili. Pri zašli* san;u je navedel tudi pomagača, in sicer ‘lekega posestnika v Pobrežju pri Sv. Vidu, ki je svinjo z vozom odpeljal lZ Hlaponcev na svoj dom, kjer sta name' ravala svinjo dobro izkrmiti in jo potem zaklati ter si deliti plen. Orožniki so svi-njo zaplenili in izročili lastniku, tatove pa prijavili sodišču, kjer jih čaka zaslu-ženo plačilo. Aretacija tatu. Aretirali sc 40-letneg* Josipa Šerksa iz Ptuja, ker je na sarm'« da je izvršil več tatvin v Ptuju, pri katerih je oškodovanih več strank za težke tisočake. Pri imenovanem se je >z' vršila hišna preiskava in so tudi nekaJ ukradenih predmetov, obleke in pcri'a našli in zaplenili. Izročili so ga okrajnemu sodišču v nadaljnjo preiskavo. $•’ ki je že predkaznovan, je nosil več žensko obleko in je bil radi tega iz drugih mest izgnan, je moral radi tega stalno stanovati v Ptuju, kamor je tudi domovinsko pristojen. VMaritioru, dne 2. XI. 1935. .tfarfborslčl »V e J? e r n! 1?« Julra. ■ *•' " SEMI a- fr. SttSuffilDOHI Hlatitetske m Matičke Mcvite Smrt preži po cestah in ovinkih Težka avtomobilska nesreča na Teznem — Mož mrtev« žena se bori s smrtjo v bolnišnici — V Slov. Bistrici se je pri motociklistični vožnji smrtnonevarno ponesrečila 25 letna uradnica Marija Siegl Neverjetno vrvenje in gneča za Vse svete, ko je vse hitelo na grobove dra-rajnkih, je tudi letos povzročilo več Prometnih nesreč. Dve od teh sta bili težki in sta zahtevali štiri žrtve, od ka-•erih je ena smrtna, druge pa se nahajajo v mariborski* splošni bolnišnici. Vče-raj okoli 11. ure dopoldne se je peljal Mizarski mojster Ivan Klančnik iz Mej-ulice z avtomobilom iz Maribora proti Konjicam. V avtomobilu je bila tudi njegova žena in hčerka. Na odcepu Tržaške na Ptujsko cesto pa se je pripetila *Wda nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Na tem mestu je namreč hotel bančnik mimo motociklista, ki je vozil Pred njegovim avtomobilom, pa je po Nesrečnem naključju zavil malo preveč na levo in se zavozil v gručo ljudi, ki je •ta na pobreško pokopališče. Z blatnikom le Podrl na tla tri osebe, in sicer 40-let-neKa železničarja Janka Mlakarja iz Bet-flavske ceste, ki je obležal z zevajočo fano na' temenu, njegovo 38-letno ženo s ''Udo poškodbo na tilniku ter 65-letno vdovo Marjeto Harc Iz Studencev, ki je ‘Udi obležala na tleh v mlaki krvi s ši- roko zevajočo rano na glavi. Klančnik je takoj naložil vse tri ponesrečence na svoj avto ter jih nemudoma prepeljal v mariborsko splošno bolnišnico, kjer pa je Mlakar ob 17. uri podlegel smrtonosnim poškodbam. Vest o tragični nesreči se je takoj razširila po mestu ter vzbudila z žrtvami težke prometne aesreče toplo sočustvovanje. Nesreča pa je prežala tudi pri Slo« venski Bistrici. 23-letna uradnica Marija Siegel iz Maribora se je peljala s svojim znancem na motorju proti Slovenski Bistrici. Na znanem strmem klancu pred Slovensko Bistrico je vozilo imelo nenaden defekt, zgrmelo je nazaj po strmini nizdol. Sieglovo je vrglo z vozila s strahovitim sunkom v obcestni jarek, kjer je obležala z razbito lobanjo v nezavesti in mlaki krvi, pomešani z izpljuskani-mi možganskimi drobci. Vozniku samemu se ni nič pripetilo. Takoj je poklical na pomoč iz Slovenske Bistrice avto, ki ie Sieglovo prepeljal v mariborsko bolnišnico, kjer sc doslej še ni zavedla in je njeno stanje brezupno. Umetnik, ki slika z noge Čudoviti akademski slikar Klein je prispel v Maribor in razstavil svoja dela v gradu Iz Ljubljane, kjer je bil z velikimi simpatijami sprejet in dosegel odlične uspehe, je prispel v Maribor znameniti aka-demski slikar Aleksander Klein. V biv-* Berdajsovi trgovini v gradu je razstavil svoja dela in si uredil svoj atelje. Mariborčanom se nudi prav gotovo pri-*a, ki je ne bodo imeli nikdar več. da ^iščejo slikarja, ki bo pred njimi že v Osetih minutah naslikal z nogo z akva-relnimi barvami pravo umetnino, ki je •le odrekajo umetniške vrednosti niti sloviti akademski slikarji. Grenka je usoda človeka umetnika, ki se s svojimi deli predstavlja Mariborčanom. Že pred vojno je bil Klein znameniti akademski slikar in vreden nasledek svojih prednikov, ki so bili širom Evrope znani umetniki. V svetovni vojni Je na soški fronti ranila granata, pri ?effier je ohromel na obe roki, tako da k bil popolnoma nesposoben za svoj po-Toda volja pri tem človeku je ustvarila pravo čudo. Lahko rečemo, da je bila volja in energija večja od nesreče, ki ga je zadela. Ker je izgubil roki, se je lotil slikanja z nogo. Z vztrajnostjo in marljivostjo je dosegel neverjetne uspehe, ki jih občudujejo celo sloviti umetniki. Kakor Klein, pa sta prava umetnika tudi njegova žena Terezija in njegov sinko Ladislav. Njegova žena je razstavila prekrasne slike na črni svili, ki bodo presenetile zlasti naše maribor. gospodinje, sin pa se že uveljavlja kot spreten slikar. Razstava, o kateri bomo še poročali, je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 14. do 20. ure. Povdarjamo, da razstava slikarja, ki slika z nogo, ni samo atrakcija, marveč ima umetniški značaj. Prav posebej priporočamo šolam, naj omogočijo mladini obisk izrednega človeka-umetnika. Ogled razstave je brezplačen. Urinsko zmrcvarjen napade-nec v Slivnici Včeraj proti večeru se je s slivniškega P°kopališča vračal 34-letni posestnik r;e°Pold Štancer v Orehovo vas. Pri ne-gozdiču sta ga iz zasede napadla va neznana in doslej še neizsledena ^PŠka. Prvi ga je z vso silo treščil v Pocestni jarek, kjer je obležal Štancer v .vi in z zlomljeno levo nogo. Drugi pa le 2 nekim kolom navalil na tleli ležeta Štancerja in udarjal po njem tako °lgo, da mu je strl lobanjsko bazo. Po Urinskem dejanju sta oba napadalca pobegnila v gozd in ju orožniki še iščejo Ljudje, ki so se še vračali s pokopa-so našli na pomoč klicujočega ^ancerja v jarku in so ga prepeljali v ^riborsko splošno bolnišnico. Njegovo ^flie je zelo resno. k splošne bolnišnice. Upravnik mari- ^ rsl$e splošne bolnišnice dr. Fric Vreč-2° razrešen svoje službene dolžnosti. .Vodstvom uprave je začasno poverjen lrv|arii dr. Franc Hribar. „1 železniške službe. K mariborskemu j ^nemu kolodvoru je premeščen kot sT^or V. položajne skupine Franc ”'^ar iz Žombolje. lo in tuici- Pretekli mesec je bi- v Mariboru 2503 tujcev, med temi je trn?*905 inozemcev. Največ je bilo Du-a’Ca"ov, in sicer 79. jja pokopallščnih obiskovalcev, ki j0 na Vise svete organiziralo tukajšnje Slovensko žensko dru: dinarjev, ki se bodo že, predvsem za re Zrele maline v p redništvo je prines Katica Erbežnikova krasnih, sočnih in sladkih malin, IZ ,)a vejico ki so 13.30 izpred hotela »Orel«. Povratek iz Judenburga v nedeljo 10. novembra popoldne. Skupno kosilo v Judenburgu bo v nedeljo ob 13. uri. Odbor. Ljudska univerza. V ponedeljek 4. novembra predava g. prof. Bizjak iz Maribora o filozofskih in socialnih osnovali fašizma. Predavatelj je študiral na italijanskih univerzah in tudi več let deloval kot profesor v Italiji. Radi tega po-zna ta važni sodobni problem tudi iz prakse opazovanja in izkušenj. — V petek 8. novembra predava dr. Arnold iz Zagreba o francoskih vrtovih. Šahovsko simultanko pripravlja naš mladi šahovski šampijon Ivo Lešnik. Pa številu sodelujočih igralcev bo ta simultanka ena največjih, kar jih je bilo doslej v Mariboru. Za ljubitelje španskega (kastelanskega) jezika je prejela Tujsko-prometna zveza v Mariboru od sorodne organizacije iz Buenos Airesa nekoliko učnih knjig na razpolago. Prošnje za brezplačno prepustitev te knjige je nasloviti na »Putni-ka«, Maribor. Strelska družina na Pobrežju bo priredila v nedeljo 3. novembra 1935 ob 18. uri družabni večer pri Renčlju. Na sporedu je tudi nagradno streljanje. V proslavo Jadranskega dne — obletnice naše prve pomorske afirmacije — priredi krajevni odbor Jadranske straže v Mariboru 6. novembra 1935 ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze predavanje g. prof. Baša o naši pomorski poziciji. Uvodno besedo bo govoril predsednik krajevnega odbora g. dr. Rapotec. Vstop prost! Vsakdo potrebuje 5426 dobrega urarja. Nezlomljivo steklo. Originalni sestavni deli, jamčijo, da ura dobro gre ter podaljšajo uporabnost ure in vse to po zelo nizkih cenah! To vam nudi strokovnjak M. Jlgerjev sin urar in juvelir Gosposka ul. 15 Prodaja na obroke! Hotel »Orel«. Vsako soboto, nedeljo ln praznik koncert. Priznano dobra kuhinja, specijalni menici, mesnate in ribje specijalitete, domače prekajene klobase; izboraa jeruzalemska in dalmatinska vina. V dvorani točilne cene. Jutri vsi v Laznico na pojedino domačih klobas, pečenic, potic s koncertom. Dobljekar. Jutri v nedeljo 3. novembra se bo vršila v pravoslavni kapeli služba božja ob 9.30 uri, pri kateri bo sodeloval ruski oktet in izvajal: Slava in Jedinorodnij — Turčaninova, Prisvatoje — Kijevskoga, Heruvimskaja — Lomakina in Milost mira — Turjonkova. Prvenstveno tekmovanje IN P Jutri, v nedeljo, dne 3. novembra, ob 14*30 na v igrišču SK Rapida nogometna tekma .a« Cakovački SK : SK Rapid Ob vsakem vremenu! dozorele že v poznem jesenskem solncu na njenem vrtu. Zanimivo je, da so bile maline pred zadnjim deževjem še popolnoma zelene, ko je po dežju prvi dan po sijalo solnce, so dozorele v sladek sad. Čudno se včasih igra narava s svojim stvarstvom. Jutri bo ob 11. uri dopoldne v veliki kazinski dvorani otvorjena letošnja jesenska, to je 4 redna razstava »Brazde«. Razstavili so svoja najnovejša dela slikarji Jirak, Kos, Košir, Mušič, Sirk, Trstenjak ter kiparji Kolbič, Samic in Što-viček. Odbor za postavitev spomenika juden-burških žrtev v Mariboru sporoča bivšim vojakom 17. pešpolka, da bo blagoslovitev kapelice v Judenburgu dne 10. novembra. Slavnostne svečanosti se pričnejo ob 9. uri dopoldne. Iz Maribora se odpeljemo v soboto 9. novembra ob Nedeljo popoldne; koncert z umetniškimi vložki v »Veliki kavarni«. Krvave jeterne klobase zopet v nedeljo v gostilni Žoliar na Tržaški cesti. Vsakomur je še dana možnost, da si ogleda danes ob 14. uri in jutri ob 11. uri veliki reportažni film »Abesinija 1935« po znižanih cenah. Pri Plohlu na Teznem bo jutri pojedina domačih klobas in krvavic. Poceni meso. V torek 5. novembra se bo prodajalo od 8. ure naprej na stojnici za oporečeno meso pri mestni klavnici 250 kg govedine po 3 Din, a samo do 2 kg na konzumenta. ___ Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Min a pikova in Konigova lekarna, jutri v nedeljo Sirakova in Vidmarjeva lekarna, v ponedeljek pa Maver jeva in SaMostova lokama. Ravnotako kakor mati otroka uspava bonbon kašelj IZDELEK „UNION“ ZAGREB GRAJSKI KINO m Od danes dalje 1$ ZLATI OKOVI »I Ljuhavni film v nemškem jeziku. V (»lavni vlogi Joan Cravvford in Clark Gable. Pride: „Pisani pajčolan11 Greta Oarbo. Kino Union. Do vključno ponedeljka čarobno lepa in vesela opereta »Ljubav-ne melodije (»Clo-Clo«) z Marto Egger-tovo. Od torka dalje prekrasni film »Za vedno Tvoja« z Elizabeto Bergner. Hatadm aiedaime REPERTOAR. Sobota, 2. novembra: Zaprto. Nedelja, 3. novembra ob 15. uri: »Tartirt-fe«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Beneška noč«. Premiera. Ponedeljek, 4. novembra: Zaprto. Torek, 5. novembra ob 20. uri: »Medvedi ples«. Red C. Kaj bo v nedeljo v gledališč«? Popoldne ob 15. uri bo prva letošnja popoldanska predstava. Uprizorc prav zabavno Moliereo-vo komedijo »Tartidfe«. Znižane cene. — Zvečer ob 20. uri bo otvoritev letošnje glasbene sezone. Kot prvo premiero uprizo-rc melidiozno in živahna klasično operoio slavnega mojstra .1. StrauBa »Beneška noč«. Barvita in prekipevajoča muzika ter zabav* no dejanje dajeta temu delu stalno privlačnost. Režiser: J. Povlie kot gost, dirigjnt Lojze Herzog. V, kratkem izide epohalna knjiga ABESINIJA nerešeni problem Afrike Cena broš. Din 30' vez. Din 40‘— Naročila sprejema založba „DOM“ Ljubljana S prerezanimi žilamj na levi roki so prepeljali, v bolnišnico 25-letnega ddav-ca Koberta Franca, ki je postal žrU'-v nekega pretepa v Kamnici. Z zlomljenima nogama je obležal pod vozom, naloženim s cementom, pri Poljčanah 33-letni voznik Anton -Ribič iz Maribora. Spravili so ga v mariborsko splošno bolnišnico. Tudi žrebeta so nevarna. Ko je šla včeraj popoldne vdova po kaznilniškem pazniku Marija Zornikova po Pobreški cesti, io je pri kaznilnici brcnilo neko žrebe in ji hudo poškodovalo levo roko. V Abesinijo je kanil. Na avstrijski tovorni vlak je skočil tik pred šentiljskim predorom 22-letni Jurij Brivec iz Sa-mobora, toda čuječi orožniki so ga zasačili, nato pa zasliševali. Pri zasliševanju je navedel, da je nameraval v Francijo in odtod v Abesinijo. Mladi Robinzon. 2e pred dnevi je ne-znanokam pobegnil z doma 12-letni ljud-skošolski učenec Franjo Oštarčevič z Meljske ceste 57. Policija mladega pustolovca še ni izsledila. Uboga Julčka... V bolnišnici se zdravi zabesnica Julčka, ki jo je njen mož premikastil tako hudo, da se je morala zateči v bolnišnico. Mož pa se bo moral zagovarjati pred sodniki. Tatvina denarja. Včeraj dopoldne se je neznanec splazil v sobo uradnika L. Modica na Frankopanovi ulici 17 ter mu iz košare ukradel 10 kovancev po 50 dinarjev. Mariborske gospodinje so imele veliko izbiro na današnjem trgu. Špeharji so pripeljali 28 vozov svinjine in slanine, 44 vozov krompirja in drugih pridelkov, 20 vozov jabolk, hriršk in grozdja, 4 vozo-* ve kurilnih drv in 2 voaova lončene in lesene robe. | ... doHaui jmagtetU Ogromne množke na mariborskih pokopališčih Praznik mrtvih v Mariboru — Maribor je toplo izkazal rajnkim svojo pieteto — 20.000 mrtvecev na pobrežkih pokopališčih Pobreška pokopališča, staro mestno pokopališče, radvanjsko pokopališče, studenško pokopališče in še druga bivališča dragih rajnkih, vsa so bila nepregledna kakor mravljišča. Lučke so gorele, go-miie so bile okrašene ir. lepo prirejene ter s cvetjem in venci obsute. Vrvenje, da ni bilo zlahka mogoče skozi te na gosto zgrnjene množice, pa je bilo na višku na pobreških pokopališčih, saj počiva tukaj preko 20.000 mariborskih meščanov, ki spijo svoje večno spanje v 15.700 gomilah. Samo na vojaškem grobišču počiva 900 prerano ugaslih mladih življenj med svetovno vojno. Ljudje so se zlasti zgrnili okoli grobov naših narodnih prvakov in velikanov od generala Maistra pa do blagopokojnega dr. Rosine in ravnatelja F. Voglarja. Zgrnila pa sc je množica tudi ob krasnem spomeniku žrtvi dela in trpljenja mučenika Avgusta Kelnariča. Ljudje so prinašali sveče in cvetje ter opsipali markantno grobišče trpinovo z rožami in venci. Dijakinje so že v četrtek popoldne pod vodstvom svojih učiteljic položile cvetje na grobove zapuščenih pokojnikov in pokojnic. Mnogi mariborski vrtnarji so tudi izkazali lep čin pietete s tem, da so mnogo cvetja prispevali in darovali za okrasitev zapuščenih in zanemarjenih grobov. Ljudskošolski učenci pa so prinesli cvetje, da ga porazdelc na vojaške grobove. Mestni avtobusi so prevažali ogromne množice že od ranega jutra. Lepo vreme in toplo jesensko solnce sta mnogo pripomogla, da se je mogel spomin rajnkih na tako veličasten način počastiti in proslaviti. V sredini počastitvenih prireditev je bil spominski grob, ki ga je za kapelico na mestnem pokopališču postavil agilni mariborski »Nanos« s simbolno oznako mučeniške smrti bazoviških žrtev in Gortanovega mučeništva. Turobne žalo-stinke so pod vodstvom zborovodje prof. Vrabca odpeli naši vrli »Jadranaši«, priključili pa so se tudi pevci vseh ostalih mariborskih pevskih zborov. Tudi so bila na vseh pokopališčih cerkvena opravila in molitve za drage rajnke. Mrak je legel nad Mariborom ter okolico in je noč prišla, pa so mariborska m okoliška pokopališča še v pozne ure žarela v svitu neštetih svečk in lučk, ki so obsvetljcvala grobove najdražjih bitij, ki imajo tukaj svoje večno domovanje, jutrišnja tekma za mariborski nogomet eminentne važnosti. Ali ima SK Rapid izglede, da premaga CSK? Na to vprašanje moremo pozitivno odgovoriti, če bo namreč enajsterica vsaj tako zaigrala, kakor prejšnjo nedeljo proti SK Železničarju. Moštvo bo pač moralo odpreti vse registre svojega znanja, boriti se z elanom in požrtvovalnostjo in uspeh ne more izostati. Kakor smo že v naših poročilih poudarjali, je Čakovečki SK izrazito borbeno moštvo, ki razpolaga tudi s primerno tehniko. Način igranja je usmerjen zgolj na tehniko, vendar znajo Ča-kovčani tudi lepo zaigrati. Zato bo tudi jutrišnji nastop nogometašev iz medji-murske metropole tem bolj zanimiv, ker gostov še nismo videli v jesenski sezoni pri delu izven njihovega domicilja. Prijatelji nogometnega športa bodo jutri prav gotovo prišli na svoj račun, ker obeta tekma preiti v ogorčeno borbo za točke. Tekma se bo pričela ob 14.30 in se bo vršila ob vsakem vremenu na igrišču SK Rapida. Sodil pa bo naš stari znanec g. Jordan iz Ljubljane. Sodniški odbor pri O. O., službeno. V nedeljo 3. novembra 1935 sodijo sledeči gg. sodniki: Rapid : Železničar (jun). Bergant, Drava : Lendava Nemec. Glede začetka tekem so merodajne službene objave O. O., Maribor. $a&jtad(mka ®id?etue Tečaj za pisavo in besedo v izložbi Rome Iz železniške službe. Premeščeni so-uradnika VIII. položajne skupine: Svoli* šak Venceslaj, prometni uradnik iz Hrastnika na Zidani most; Guberka Jelena, blagajničarka voznih listkov in prtljage, iz Novega mesta na Zidani most; IX. P®; ložajne skupine: Sepič Oton, prometni uradnik, iz Rogaške Slatine na Jesenic®! Pilaj Alojzij iz Maribora glav. kol. v St, lij; uradniška pripravnika: Maglličič Mii® iz Vidma—Krškega v Hrastnik in Tomi' čevič Radoslav iz Ormoža v Trebnje P3 Dolenjskem. 101 leto je doživel v Beogradu Mlade® Gjukanovič. Na dan Vseli svetili so 2® pokopali. Preživljal se je pretežno z d°' bavljanjem jahalnih konj za dvor. Razdelitev občine Polskave. Z odi®' kom notranjega ministra je bila razdeli8; na občina Polskava, srez Maribor, desi" breg, v dve občini: V Zgornjo Polskav®' ki obsega bivše občine Bukovec, Gabri; nik, Oglenšak in Gornjo Polskavo (sed®2 občine Gornja Polskava) ter obči®0 Spodnja Polskava, ki obsega bivše obči' ne Spodnjo Polskavo brez Pragerske?3 in Pokoše (sedež občine Spodnja P®*' skava). Sedež dosedanje občine Polsk3' va je bil na Pragerskem. Kam pripad® Pragersko, iz uredbe r,i razvidno. Ustanovitve iz podpornega sklada teškega kralja Aleksandra I. Zediniidi3’ za podpiranje osiromašenih in onemogl® bivših pripadnikov Zbornice za TOI. ' i Zbornica za trgovino, obrt in industrij® v Ljubljani razpisuje za leto 1935 za f' boge onemogle bivše svoje pripadnike i11 njihove vdove ustanove po Din 200S odnosno po 100.— Din. Prošire naj sC pošljejo zbornici za trgovino, obrt in i®' dustrijo v Ljubljani do 20. novembra, 1935, opremljene z dokazilom in potrd1' lom občinskega urada in pristojne?3 združenja, da je prosilec obrt ali tri0" vino samostojno izvrševal, pa je sed®] ne izvršuje več, ker zaradi onemogl®stl ne more več delati in je obubožal, dri’r°' roma, da je prosilka onemogla ubo£3 udova bivšega zborničnega pripadnik®; Prošnje prosilcev, ki bi ne bili izvrševal' kakega obrta ali trgovine in torej n'53 nikdar bili zbornični pripadniki,'še ne®° jemalo v obzir. Turčija šteje preko 16 milijonov Pr®' bivalcev. Zaključena je statistika ljmj' skega štetja v Turčiji, ki se je izvrši]® dne 24. oktobra t. I. Po tem štetju i naraslo število prebivalstva od 13,648.2$ v letu 1927 na 16,188.767. Zanimivo >e’ da je žensk več kakor moških, in si®® je prvih 8,212.842, drugih pa 7,984.939-^ Usodepolni orkan ob Črnem mori®' , Črnem morju je utonil turški paro^0^ »Gebza«, na katerem je bilo 220 P°tr‘lr kov, ki so jih le s težko muko rešili- . Mramornem morju je utonilo 8 velik']1 ribiških ladij, oziroma motornih čoln®^ Silovito je divjal orkan tudi v Stamb«'3 v zalivu Zlatega roga, kjer se je raZ®‘ gibljivi srednji del mosta. 568 potresnih sunkov v sedmih d"®'] Tako poročajo iz Newyorka. Še ved® javkajo o potresu v Buffalu, RocheS‘, in Elmiri, ravno tako prihajajo žal®3 na poročila iz države Montana. Tudii Kalifornije in Kanade prihajajo poro® o velikih žrtvah potresa. 2000 ljudi je našlo smrt, kakor P°r.^ čajo iz Šanghaja, ob priliki ckspl°zl) tovarne za razstrelivo v Langsav»-^ Sokolske, vtsie Mariborska sokolska župa in štveni odbor mariborskih sokolskih ®■ štev pozivata vse mariborsko s0^°l£je-članstvo in društva, da se sigurn® ^ ležijo otvoritve Sokolskega dom® Limbušu, ki bo jutri ob 14. uri- .. $ Lutkovno gledališče Sokola matice igra v nedeljo ob 15. uri * kot baron«. . ^ Sokolsko društvo v Slovenski B1 ^ priredi nepreklicno v nedeljo 3- rl0.. jCj, bra 1935 tombolo o Okrajni P®soj' v Začetek ob 14. (2.) uri. Tombola prid gradbenega odseka za letno ^ vadišče. Tombola ima 12 krasnih ^ med temi 4 nova kolesa, pohištvo^. Prosimo cenjeno občinstvo za mnog ..vilni poseb Uulhltlei Potomec avstrijskega p'emstva o Slovencih Bridke resnice o slovenskih lastnostih In napakah tujega plemstva Kranjski grof Barbo je izdal nedavno kot so listi že poročali svojevrsten ro man iz življenja plemstva na naših tleh, ki nosi naslov »Bela krogi a«. Ker sam ne obvlada slovenščine tako popolno, je dal svoj nemški rokopis prevesti dr. Janku Tavzesu. Knjiga napravlja na čitatelja vtis avtobiografije in je zaradi tega še bolj zanimiva, ker nas vodi tako neposredno v življenje gospode po-naših gradovih in njeno mišljenje. Naj-zaimivejši so pa oni odstavki, ki prikazujejo avtorjevo mišljenje o nas Slovencih in o nemškem plemstvu na našem narodnem ozemlju. O nas Slovencih pravi grofovski pisatelj med drugim tudi tole: »Tako so n. pr. Slovenci kot delavci v tujini izvrstni; tudi med svetovno vojno so dali Avstriji najboljše polke; Imajo pa napako, da se ne dajo radi voditi in vladati po sebi enakih, čeprav jim ne manjka sposobnih glav, katere iz same zavisti ne puste naprej.« Skoraj še bolj zanimivo in zadeto pa je mišljenje grofa Barbo o starem avstr d skem plemstvu. Barbo pravi: »Plem- stvo je vodilo samo takrat, če je bila nje gova koža v nevarnosti, kakor n. pr. za časa turških vpadov. Drugače pa je živelo do 1. 1848. razkošno od kmečke tlake, povrh pa je še postalo nemško nacionalno. Namesto, da bi zastopalo podeželsko ljudstvo, je rajše redka nemška mesteca, ki so si bedasto domišljala, da bodo deželo ponemčila. Na ta način je moralo plemstvo izgubiti v prebivalstvu sleherno zaupanje.« »Eden edini je v 60. letih pravilno spoznal položaj in se postavil, manj po svojem političnem nagonu, kakor po pra- Jntrišnja nedelja bo za mariborski nogomet važen dan. Na programu je srečanje med čakovečkim SK in SK Rapi-dom, ki se bosta borila za točke. Kako važen je izid jutrišnje tekme, bo vsak razumel, ki se količkaj peča z nogometnim športom. Če se na primer Cakoveč-ketmi SjK posreči, da odnese \z našega vičnostnem čutu, za korist slovenskega ljudstva. Zato so ga pa kratkovidni sta-ležni tovariši vidno zaničevali. Če bi bili posnemali njegov primer, bi bilo danes s slovenskim ljudstvom in deželnim plemstvom čisto drugače. Tako pa, se mi zdi, propadata oba. čez sto let bodo stale samo še grajske razvaline nad siromašno deželo... ker se v svoji domišljavosti nismo znali spojiti z ljudstvom v eno.« V teli mislih potomca ene naših najstarejših plemiških družin, ki pa v bistvu _ kakor avtor sam priznava — nikoli niso bile naše, je mnogo bridke resnice. Mladika. Letošnja M. številka te družinske revije, ki jo izdaja Mohorjeva družba v Celju, prinaša nadaljevanje Stanka Majcna drame »Prekop«, o kateri spregovorimo, ko bo končana; Vinka Beličiča črtico »Zidanica«; nadaljevanje Vdovičevega prevoda Habbertonovega romana »Helenina otroka«; . Fr. Steleta razpravo »Iz zgodovine slovenskega cer kvenega slikarstva; Bogdana Kozjaka sestavek Nadloge pred prevratom in sam bolan« in pesmi Vinka Beličiča, Drage Kranjčeve ter Vinka Žitnika. V »Pisani poljani« poroča A. Farkaš o »Novi maši v Slovenski Krajini«, J. Šedivy opisuje »Slovenske prestolnice«, V. Steska je ob javil »Imenoslovne črtice«, L. Puš obravnava »Izbrana sredstva v glasbil«, slede pa še poročila o slikah, gledališču, knjigah itd. I. Koštial nadaljuje Paberkovanje«. Številko, ki jo krasi tudi več lepih slik, zaključujeta rubriki »Dom in dru žir.a« in »Zabava in šala«. mesta obe točki, potem mu je takorekoč zasigurana udeležba v tekmovanju slovenske lige, ki bo po končanem tekmovanju po okrožjih prihodnjo pomlad- V tej ligi sodelujeta namreč prva dva plasirana v mariborsko-čakoveškem okrožju in prva dva plasirana v ljubljansko-celjsketn okrožju. Iz tega vidika je tudi • Slovensko trgovsko društvo v Mariboru je prerejalo zadnja leta tečaje za moderno aranžiranje trgovskih izložbenih oken. Letos pa priredi v nadaljevanju trgovske izobrazbe tečaj za pisavo in besedo v izložbi in je pridobilo v ta namen strokovnjaka g. Rakušo, profesorja Trgovske akademije, ki bo udeležencem na živ in razumljiv način podal vse, kar se rabi zadevno v praksi. Naučil bo vse vrste abeced, uporabljajoč razna peresa, čopiče, barve, tuše, šablone itd. Vsak udeleženec bo risal plakate in lističe za svojo stroko ter se naučil v izložbi uporabljati najmočnejši reklamni faktor: živo besedo! Praktično se bo obravnavalo: slogan kot opozorilo, plakate pri blagu, cene in lističi, plakati na šipi, deska za cenik. Tečajniki se bodo naučili, kako se z najenostavnejšimi sredstvi doseže največji uspeh. Sugestivna beseda v izložbi in privlačni tekst na plakatih so mogočna sredstva učinkovite reklame. Toda treba je znati sestavljati učinkovito besedilo, in to je treba pisati lepo, čitljivo in dekorativno. Tečaj se prične v sredo 6. novembra ob 20. uri v društvenih prostorih, Jurčičeva ulica 8-1. Prijavite se takoj v društveni pisarni istotam. Ne zamudite ugodne prilike! Kar pridobite, ostane vse življenje! Reklamacijski odbori. Po zakonu o neposrednih davkih se sestavljajo reklamacijski odbori, katerim pripada reševanje prizivov proti odločbam pridobnin-skili davčnih odborov, tako da 4 člane imenuje minister financ, 4 člani pa se vsakokrat pokličejo iz vrst članov, ki jih imenujejo pristojne zbornice, kakor zbornica za TOI, odvetniška in notarska zbornica, inženjerska zbornica, lekarnar-ska zbornica. Vsaka zbornica imenuje no 2 člana in 2 namestnika. Zbornice, ki so razdeljene na strokovne odseke, so upravičene iz vsakega odseka imenovati po 2 člana. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani objavlja sedaj naslednjo listo imenovanih članov: Za Maribor: Oset Miloš, trgovec v Mariboru; Čeh Franjo, trgovec v Murski Soboti; Zadravec Jakob, mlinar v Središču; Bu-reš Franjo, urar v Mariboru; dr. Juvan Alojzij, industrijec v Mariboru; irnž. Šlajmer Vladimir, stavbenik v Mariboru; Povodnik Josip, restavrater v Mariboru; Rozman Alojz, restavrater v Preva-liah. Sejem za prašiče. Na sejem 31. oktobra so pripeljali 202 prašiča. Kupčija je bila slaba in je bilo prodanih komaj 45. Cene mladim prašičem so bile naslednje :7 do 9 tednov stari 60—80, 3 do 4 mesece stari 120—160, 5 do 7 mesecev 220—2660, 8 do 10 mesecev stari 300— 360, leto stari pa 480—580; kilogram žive teš* 4.50—5.50, mrtve pa 7.50—10 Din. SkOttkO fiŠPtofe Jutri: Zadnja prvenstvena tekma Jesensko prvenstveno tekmovanje se bo jutri zaključilo s tekmo SK Rapid : Cakovački SK v Maribor u, dne 2, XI, 1935. .. i../L ..: Mariborski »V e c e r n 3k« Jutra. m&u. - ■'■iMnnmi' posode itd. se bo vršila v nedeljo dne 3, novembra ob Vsi I- uri v gradu Rače (postaja Račc-rratf./ Predmeti se lahko ogledajo na licu meste - ■'* 2. novembra od 9. do 16. ure in na dan dražbe do 10. ure. 4V>51 Damske klobuke najmodernejše modele prvovrstne kakovosti dobite po zmernih cenah samo pr* Mariji Jahn v Stolni ulici Oglejte si naše najnovejše modele. 4935 POSOJILNICA R. Z. Z O. P. MARIBOR, NARODNI DOM USTANOVLJENA LETA 1882 Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezeruni sklad nad 10 milijonov Din Sprejema hranilne yloge na knjižice in n» tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje ugodno proda trgovina Drago Rosina Vetrinjska ul. 26 na Rotovškem trgu sprejema vsa popravila kakor tudi naročila po meri. 4188 Popravljam tudi Bara Čevlje, Kožuhovina je prispela po solidnih cenah. Novi izdelki in popravila izvršuje poceni Šoper Julijana „ krznarstvo Maribor, Glavni trg St. 9 ttlaribor Zdrave noge zdrav narod, zato dobro usnjato obutev ! A Ortrt Opravilna številka IX J 1615/35-H Dražbeni oklic Dne 30.decembra 1935 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišč v sobi št. 11 dražba nepremičnin. Zemljiška knjiga Rače vi. št. 623 s Cenilna vrednost Din 1.584.123*50 s Vrednost pritiklin: a) razno Din 8.845’— b) stroji Din 784.820-—- že všteto k cenilni vrednosti zemljišča Najmanjši ponudek Din 798.804-83 Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnine v Škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit uradni deski sodišča. Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX« dne 22. oktobra 1935. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik STANKO DETELA v Mariboru,