I Ml/I Vlf I^^IA^l il lili ll 14 /I nian Societies and O^ganL j... ........ . .........77. i 1,__________________— I j "t 1 ' 11 ' i ' ' '.r, .'■■■■'V.' '' l,.. !>;; ■ \ i / i 'it'. Jhfc fi"i■111 t' ' ' U ^ l f L^OUj^iiil^if iTI^t I ;7i-ff[; • 1 , : (NO. 70/ CLEVELAND, OHKX WEDNESDAY, JUNE, 14th, 1916. v * , LETO IX, — VOL. ix| ■ I1"'R- ' : ' ••''••""'•'■' ■ ■ ■ ___ fr; ' * ___'■iniliSlffl! ' f Ameriška javnost priznava in spoštuje slovensko ime. —— 4 ZAVEDNI AMERIŠKI SLOyENCI V CLEVELANDU SO LAHKO PONOSNI NA SVOJE IME. AMERIŠKA JAVNOST JIH SPOŠTUJE ZATO, KER SO SLOVENCI A NE AVSTRIJCI. v—Več let smo se borili pri' ameriški javnosti, da se zgubi iz naše sredine naslov "O.ri-ners", kot nas je nalivala dalj časa ameriška javnost. Ko se je vršilo leta 1910 splošno ljud-1 sik o štetje je bil pritisk našega lista in drugih slovenskih 1>-| istov tako hudo, da je ameriška vlada sklenila, da ne bo štela; (prebivalstvo Zjed. držav /po državah, odkoder -so naseljenci prišli, ampak po narodnosti. Takrat se je prvič uradno pisalo ime "Slovenec" v ameriški statistiki, in starejši naši! naročniki se bodejo spominjali' kako smo se tedaj borili za to stvar. 'Popačeno ime "Griners" a še bolj nesramno ime "Avstrijec" je izginilo. Ameriška javnost in vlada nas danes pozna samo po tem, da smo Slovenci, Slovenci kot narod, ne ipa "Avštrijaki", kar pomeni v amerikanski javnosti nekaj ja-Iko zabitega. Kadar porečete ( kakemu Amerikancu, da ste Avstrijec, se vam pomilovalno nasmehne in premišljuje vašo duševno revščino. Kajti če vi trdite, da ste Avstrijec, s tem lastni rod zaničujete in zanikate, ker vi niste Avstrijci, ampak Slovenci! Največji ameriški list države Ohio "The Cle-| veland IFlain Dealer", ki ima nad 150.000 naročnikov, krasno piše o Slovencih v svoji izdaji 13. junija. Nr prvi strani je klicana pozornost lAmerikan-cev za posebni članek na 9. strani "Plain Dealerja". Ame-j riška javnost ima jako prisrč-j ne simpatije do Slovencev, ki vztrajajo pri Slovenski Ligi. uri vsalki priliki, skoro vsak^ ■eden prinaša ameriško časo-| pisje manjše ali daljše članke o Slovenski Ligi. Iz tega se vidi. da ameriška javnost z nami! simpatizira do Skrajnosti, in največje obsoje vredno je pisanje avstro-filskih časopisov a la Nesloga, ki hoče še vedng, da so Slovenci "Avštrijaki", lo se pravi, najbolj zaničevan narod na svetu. Kako zna ameriška javnost ceniti Slovence, nam je krasen dokaz, ker je bila Slovenka izbrana za splošno ameriško slavnost, ki se vrii v sredo, 14. junija v Luna Parku, Ta dan je posvečen ame riški zastavi po vseh Zjed. dr-čavah. Predsednik Wilson, vsi »guvernerji vseh držav in vsi župani vseh mest so proglasili ta dan za uraden praznik. Naša Slovenka, Maty Foznik, bo na tej ameriški -slavnosti pred» etavijala znamenito Amerikan-ko Betsiy Rose, ki je prva izdelala prvo ameriško zastavo. To se pravi, da zna ameriška 1 javnost ceniti 'slovensko zavednost. Proč z Neslogo, ki vas tlači pod avstrijski jarem, proč od sužnjosti, bodimo zvesti ameriški državljani, ljubeč svobodo in želimo isto svobodo na šim ubogim bratom v zločinski Avstriji! 1 —IFoIicija je ta teden zamrla pet oseb, ki so prepovedanim potom prodajale opojno pijačo. Med njmii je neka Mrs. •Mary Dulange (!) na 1407 E. 39th St. Zapri j- bil tudi John Kelly, ki je lansko leto kandidiral za cotircilmana v 9. var-di. Tudi on je prodajal na prepovedan način hožjo kapljico. —V Cleveland ste dospeli dve češki deklici, Miss Betty Bartecek in »Mary Horcicek iz Moravskega. Napram reporter ju nekega angleškega časopisa ste se deklici izjavili: V Avstriji nihče ne vrjame av-HH - - :. " f ' strijskim "zmagam". In v Avstriji nihče ne vrjame, kar je Slovanov, da 'bi sploh mogli Nemci zn-agnti. Sprva so bili ljudje skrajno razburjeni, da-' nes pa -so na robu propada in brezbrižni. V mestih se silno j puntajo ženske, ker ne morejo dobiti flirane ne za sebe ne 1 za otroke. »Policija s sabljami 'maha po takih žensikah, ki zahtevajo hrano. Strašno število narodnih mož je bi^o obešenih in postreljenih. Seja Slovenske Lige danes zvečer. HRBHBBaHHHHB —Od petka do torka so bili rojeni sledeči slovenski otroci: stariši Istenič na Elton ave. so dobili deklico, stariši Prinčič 1 na 411. cesti deklico, stariši Miš-maš na W'hite ave. dečka, stariši Milkovič na Finn ave. dečka, stariši Perhaj na St. Clair i ave. dečka, stariši Tomaževič na 67. cesti dečka, stariši Do-I linar na 62. cesti deklico, stariši Giršičman Glass ave. dekli- ico, stariši LikovuLna Metta I \ ave. deklico, stariši Gestič na 62. cesti deklico, stariši F. j Turk na 61. cesti deklico, stariši Maček na W. 50th St. deklico. —Strajkujoči asbestni de-Havci, ki so že dva meseca na Istrajku, so se v torek pogodili 's ikompanijami. Dobili bodo 153 centov na uro to leto, in prihodnje leto 570 na uro. I —Promet z "zelenimi kara-!mi'\ ki vozijo med Clevelan-'dom, Elyrio, Wooster, Wellington, Lorain, Norwalk in 'med stotinami drugih malih '•mest države Ohio, je bil v torek popolnoma ustavljen. V elektrarni v Elyriji, kjer dobivajo kare električno moč, so namreč prenehali z delom električni stroji, ker je počila glavna plinova cev od The East Ohio Gas Co. —13 otrok je porodila Mrs. Spear, stanujoča na 6802 Zoe-ter ave. v trinajstih letih odkar je poročena. 7 od teh jih je umrlo tekom prvih mladinskih let, 6 jih je živih in vsi so v sirotišnici. Molž je pravi pijanec in ne da nič za družino, in 13. juinija je iMrs. Spear uložila prošnjo za ločitev zakona. —Policija je dobila v neki 'hiši na W. 30th St. za $1500 ukradenega blaga, katerega so hoteli uizmoviči pravkar dati na "razprodajo". Medtem ko se je policija približala hiši, so tatovi ušli, gospodinje v okolici pa se žaloste, ker niso mogle poceni kupiti blaga na "razprodaji", kajti policija je vse blago s seboj odnesla. —Ko-operativna bolnišnica, katere člani so zdravniki in tisoče Clevelandčanov, se prične v kratkem graditi. Poslopje bo štiri nadstropje visoko. Ta bolnišnica je ustanovljena po načelu: Plačuj, dokler si zdrav, in kadar si bolan, imej zastonj postrežbo. Več Slovencev je članov te družbe. —»M. B. Daly, predsednik East Ohio Gas Co. se je izjavil, da vsi uslužbenci te družbe, ki se vpišejo k vojakom in se vežbajo tekom šestih tednov, dobijo za ves ta čas polno plačo, ne da bi delali. Rusi napredujejo z ofenzivo na celi fronti. Od Pripet reke do romanske meje se vršjjo krvavi spopadi. Razven pri Tarnopolu bežijo Avstrijci na celi fronti. Vsa nemška pomoč je zaman. Cernovice in Lvov pred padcem. Italijani so ustavili avstrijsko ofenzivo. Najnovejše poročilo. Petrograd, 14. junija. Neposredno pred Cernovicami je bila armada avstrijskega 'generala PflarLzerja popolnoma poražena. Padca Černovic je pričakovati vsak trenutek. Zale Szczyky, najmočnejša utrjena avstrijska postojanka ob reki Dnj°ster je'padla v ruske roke. Število ujetnikov se je pomnožilo na 116.000 mož. Pri Tar-nouolu se bije 'htucl boj, ki bo odk>?:l padec Lvova. Rusi pri Černovicah. Petrograd, 13. junija. Ruska armada se je približala ogromni avstrijski trdnjavi Cernovice, glavno mesto Bukovme. Kot poroča rusko uradno poročilo, se nahaja ruska armada le še deset milj od Cernovic, in« zunanje utrdbe Crnovic so že bomibardirane od Rusov. V notranjosti Černovic je bilo slišati silne razstrelbe, Avstrijci so najbrže uničevali svoje vojaške zaloge, da se jib Rusi ne bi polastili. Poslednjo noč je-prišla v Petrograd novica, da so se Rusi polastili Černovic. Nadaljne ruske zmage. Uradno se poroča iz Petro-grada, da so Rusi zavzeli mostišče pri Zalescky, in da so ruske armade z uspehom prekoračile reko Dnjester. Avstrij-oi se sedaj na vseh točkah močno ustavljajo Rusom, toda i ves avstrijski napor je zaman. Kjerkoli se Avstrijci postavijo v bran Ruisom, se morajo u-makniti s strašnimi zgubami. Rusi ujeli 116.000 Avstrijcev. Od .poslednjega ruskega iv-radnega .poročila so Rusi zajeli nadaljnih 8000 Avstrijcev, tako da znaša število avstrijskih ujetnikov na ruski fronti 116.000 mož. Avstrija povdar-ja, da se nahajajo na rtiski fronti edino Mažari in Nemci. Nemci v ofenzivi proti Rusom. Iz IPetrograda se poroča, da So začeli Nemci s hudo ofenzivo napram ruski fronti v okolici Rige, severo-vzhodno od /Pripet močvirja. Namen nemške ofenzive je, da odvrnejo rusko pozornost od fronte v Galiciji in Bukovini. Tako divja silna in krvava bitka na celi 700 milj dolgi fronti. Toda Rusi so tudi te nemške napade Odbili z ogromnimi zgubami za Nemce. Na nekaterih točkaJli so Rusi celo napredovali in vrgli Nemce od Rige. Rusi gredo proti Karpatom. Rusi so dosedaj napredovali na celi 250 milj široki fronti v Galiciji, Voliihniji in Bukovini. [Tekom prvega tedna so Rus! na nekaterih točkah napredovali za 10 imilj na dan. Če nadaljujejo s to hitrostjo tekom druzega tedna, tedaj pridejo Rusi v enem tednu na Karpate. Rusko uradno poročilo. Vojni ruski urad je izdal sledeče poročilo: V bitki pri Rojitsche (ob reki Styr,) blizu trdnjave Lutsk, smo ujeli 18 nemških častnikov in 1185 nemških vojakov ter 26 avstrijskih čatsnikov in 764 Avstrijcev. Ju'zno od reke Ikve Avstrijci z vso močjo bežijo nazaj. Velikanski .plen nam pada v roke. Avstrijci puščajo v naglici vse potrebščine ara seboj. Boji v Galiciji. V Galiciji, v okolici Gliad-ske in Verobievke, severno od Tarnopola, je sovražnik ne-tprestano napadal ruske vrste. Toda vsi napadi so bili odbiti s silnimi zigubami za Avstrijce in Avstrijci so se morali ponovno umakniti. V teh bojih se je odlikovala posebno ruska arti-lerija, ki ni prejiehala s streljanjem tudi ob najhuših avstrijskih napadih. Avstrijci ujeli' 1500 Rusov. | Iz Dunaja prihaja poročilo, da se je vnel 1500 Rusov in dve strojni puški. Boji v predmestju Černovic. Posebno hudi boji se vrše v predmestju ■Černovic, kjer je slišati hude eksplozije. Avstrijci so spustili v zrak več mostov in važnih železniških križišč. Ruski general Lechitzky je vjel v Bukovini v enem dnevu eno celo avstrijsko divizijo, ki je štela 1100 častnikov in 20.-000 111 ož. Zavzetje Dubna. S tem, da so Rusi zavzeli trdnjavo Dubno, so prišli v posest važnega železniškega križišča in močne postojanke. Avstrijci so naredili okoli te trdnjave 19 žičnih ovir najmočnejše vrste, toda ruski topovi so zaporedoma vse žične ovire podrli, nakar je ruska infanterija naskočila. Proti Lvovu. Petrograd, 13. junija. Ruske čete nevzdržema prodirajo naprej. Armada generala Brusi-lova se nahaja ♦ neposredni bližini Lvova. Ena tretina vse avstrijske armade, ki je bila postavljena prdft Rusorh je' ujeta, ubita ali ranjena. Avstrijsko vojaštvo je demoralizira-no in avstrijske armade bežijo_ na vseh straneh. 360.000 Avstrijcev je bilo v enem tednti ■ubitih, ranjenih ali ujetih. Nemci v nevarnosti. Rusko naipredovanje proti Kovelu, važni železniški postaji, je Sjpravilo v nevarnost ono nemško armado, ki se razprostira južno od Rige. Rusi so se zajedli v avstrijske postojanke v podoibi črke "U" in Nemcem sedaj (preti zahrbtna nevarnost od Rusov. jN'e bo trajalo dolgo, ko se bodejo začele tudi nemške armade umikati, ker sicer jim. preti nevarnost, da bodejo zahrbtno od Rusov obkoljene. Rumunci zopet za Ruse. Iz Londona in Bukarešta prihajajo novice, da se Rumunci izopet približujejo Rusom. Politična rumunska vlada ni hotela imeti dosedaj nobenih (zvez z Rusijo, toda ko je videla ruske osspehe, pa se hoče zopet (pridružiti Rusiji, posebno ker se boji med Avstrijci in Rusi vršijo .tik rumunske meje. Grška afmada razpuščena. Atene, 13. maja. Kralj Konstantin* je podpisal razglas,.da se mora vsa grška armada demobilizirati. Zavezniki so za-iprli visa grška pristanišča v protest, ker so Bulgari zasedli nekaj grških trdnjav. Zavezni-' ki hočejo na vsak način, da se Grška odločno izjavi ali je proti ali za nje. Avstrija pravi ruske zgube so velike. Berolin, 13. junija. Avstrijsko poročilo iz Dunaja pravi, da so Avstrijci zmiagali v nekate-, rih (manjših bitkah in da so Rusi 'žrtvovali silne množine svojih ljudij, da so dosegli tolik-likšne uspehe. Hudi boji pri Verdunu. Pariz, 13. junija. Nemci so ponovili včeraj napade na celi fronti ,pri Thiamont farmi.-Nemcem se je posrečilo dobiti nekaj strelnih jarkov prve vrste, toda na ostali fronti so bili poolnoma odbiti. Francoski strelni jarki, katere so zasedli Nemci se nahajajo na hribu št. 321. 'Boji pri Verdunu so se nenaidoma poostrili, potem ko je vladal nekaj časa mir, ko so Nemci zavzeli fort Vaux. Nemci ^o pripeljali svojo artilerijo na imesta, od koder uspešno ob streljujejo glavne francoske utrdbe. Medalja za Alfonza? Madrid, junija. Tu se je pričelo igibanje, da se podeli Noblova nagrada za mir za leto 1916 španskemu kralju Alfonzu!!! Clevelandska Amerika in angleški listi. '^Clevelandska Amerika" je prinesla v pondeljkovi izdaji z dne 12. junija brzojavko iz Bti^ karešta, da je avstrijski vojaški guverner v Lvovir zapo-vedal civilnemu prebivalstvu naj zapusti Lvov, ker se bližajo Rusi. To brzojavko ima priobčeno dobesedno enako elevelandski dnevnik "The Cleveland News" šele v torkovi večerni izdaji. Dokaz, da prinašamo našim čitateljem zanesljive brzojavke hitreje kot elevelandski večerni,' angleško pisani listi. Lahi v ofenzivi. Rim, 13. junija. Ena avstrijska divizija je včeraj napadla laške postojanke na Monte Leverei, toda Avstrijci so bili mi. Laška ofenziva, kakor trdi laško uradno poročilo, ki se je pričela pred kratkim v dolini reke Adiže, je bila popolnoma uspešna. Avstrijci se umikajo deloma nazaj. Lahi so včeraj ujeli 350 Avstrijcev, en itop in tri strojne puške. Na soški fronti. Artilerijski boji se nadaljujejo na soški .fronti. Laško tb-radno poročilo trdi, da so Lahi tekom zadnjih dveh dnij ujeli 560 Avstrijcev. Avstrijski zra-koiplovci so zagnali več bomb nad laško trdnjavo Vicenzo. Nemške zgube. Angleška vlada je izdala u-radno poročilo o nemških zgu-bah tekom vsega časa kar vojna traja. Angleško »poročilo je sestavljeno na .podlagi nemškega uradnega poročila zgub. Od 1. avgusta 1914 pa do u. junija 1916 so Nemci, kaikor sami priznajo, imeli sledeče zigtibe: Mrtvih: 734.412, ranjenih: 1.-851.652, ujetih: 338.522. Skupne nemške zgube znašajo 2.-924.586. Odbit nemški napad. Pariz, 12. junija. Močan nemški napad na hrib št. 304 je bil od Francozov odbit in so imeli Nemci pri tem napadu precejšne zigube. Francozi so zajeli 200 INtmcev in 5 topov. >0- Bavarci in Prusi na bojišču. "Frankfurter Zeitung" prijavlja iz "Deutsche Wochenschrift fiir die Nlederlande" sledeči dogodek: Pri nekem pruskem koru se nahaja bavarska poljska artilerija. Prusi so si pri Bavarcih izposodili nekaj lopat, Bavarci so rekli: Miiasst aba glei wieda zruck bringa. — Prusi: Wat meenste? — Ba varci: Umi brings solts es. 1— Še sedaj se niso razumeli. Naposled zakliče eden Bavarcev: Tu/tz wit retour! In^na občo veselost so odgovorili Prusi: A — tout de suite retour, oui, oui! — Tako so se Bavarci in (Prusi med seboj sporazumeli — francosko. Demokratska konvencija bo m enoglasno zvolila Wilsona. ■ i. o - V SREDO SE OTVORI DEMOKRATIČNA KONVENCI- " JA V ST. LOUIS, MO. WILSON JE EDINI KANDIDAT ZA PREDSEDNIŠKO MESTO. THOMAS MAR. SHALL PODPREDSEDNIŠKI KANDIDAT. St. Louis, Mo., 12. junija. Woodrovv Wilson, sedaj ni predsednik Zjed. drčav, in Thomas Marshall, sedajni podpredsednik, bodeta imenovana brez opozicije na demokratični narodni konvenciji, ki se otvo-ri visredo, 14. junija v tem mestu. Predsednik Wilson, ima popolno kontrolo nad demokratično stranko, in voditelji stranke ugodijo vsem željam predsednika. Nekoliko punta v stranki. Nekoliko delegatov v demokratični stranki je nameravalo debatirati na konvenciji proti pošiljanju orožja^v Evropo, toda demokratični Voditelji so to stvar nemudoma ustavili, in nobenega protesta se ne bo slišalo. Glavna podlaga demokratične platforme bo ameri-kanizepi in zopet amerikani-zem. Republikanska stranka je mnenja, da ima sajmo ona v zakiiT>u ameriški paitrijotizem, in demokratična konvencija hoče pokazati, da je prva, ki se bori za ameriške ideale. Demokratje hočejo progresiste Demokratični voditelji računajo iz možnostjo, da pridobijo •progresivni glasove, ker je Roosevelt začasno odklonil kandidaturo na progresivni stranki Roosevelt je dobil leta 1912 4.300.000 glasov in računa se, da Ibi letos najmanj pet milijonov ameriških državljanov glasovalo za Roosevelta. Te volivce si trudi demokratska stranka, da jih pridobi. Progre-sivisti 90 danes ila la proslava. iyi zunaj bleščeča in inipozantna, pa je bila ob-nem na znotraj skrivna agitacija in ro varen je proti Avstri-\ nemštvu.4 Stanovanje filozofa Zupaniča takrat bilo za t mesecev spremenjeno v pisarno, kjer so sedeli Srbi, Ruisi, gari i »Hrvati ter pisali pitsma na vse strani sirarn slovanske-jveta. Vsi rudki in srbski škofi so takrat dobili povabila za nas* in obenem pismo o stanju Slovencev- Celo razkralj an in črnogorski, knez Nikola sta bila povabljena. <}vi prvi e grozno jezil na Slovence, iker so Slovenci držali z anti-anovci in je mislil, da se tudi to pot kaj kuha proti njenui. V začetku XX. stoletja začel je Zupanič s svojim belo-jskinij rojakom Fr. Derganceim izdajati, na Dunaju revijo g", od koje je izišlo sedem zvezkov. To je bilo drago pod-s in deficit sta poravnala očeta urednikov. Ali dve brazdi slovenskem polju je "Jug" dobro zaoral, brazdo radikalno->dne politike in brazdo moderne jugoslovanske misli. Sicer Zupanič ustanovil nikake stranke in se ni pečal z društve-i organizacijami, ker se je premalo zadrieval v domovini, ustvaril je nove ideje in pokazal je nova pota, po katerih bi It hoditi Slovenci in drugi Jugoslovani, aiko hočejo biti ke-svobodni in srečni. IPbsejano seme v srcih gimnazijcev rn košolcev je klilo naprej in gibanje, ki iga je začel Zupanič i vstavilo, marveč je naraščalo vedno močnejše in močnej-dokler se ni združilo iz viharjem današnje svetovne vojne. Ko je prenehal "Jug" ni Zupanič prestal s pisanjem kul-loipolitičnih člankov iin esejev, ampak jih je nadaljeval v enskih listih in v samostojnih brošurah. Leta 1902 mu -je bčil pesnik Aškerc v '^Ljubljanskem Zvonu" članek "Ju-ovanslka romantika", ko j i je eminentne važnosti v kultur-7 umetniški smeri. On je svetoval umetnikom, naj se izne-■upljiva bolehne in zmedene "secesije" in naj domače nate surovine oplemitujejo in obdelujejo v duhu zdrave umet-i; naj se slovenska umetnost razvija organski in sama i'z in ni treba opojnega sadja francoske flriperkulture vcep-na slovensko steblo. "Ce hočemo imeti pravo narodno toost, ne sunemo imeti v njenem razvoju skokov in prelo-; i koje zakrivijo tuji wpljivi." Leta 1903 je Zupanič povodom macedonske vstaje povzdi1-nil glas proti turški tiraniji 111 ozmerjal Evropo, ker dopušča sramotno vlado Tufkov nad Jugoslovani. Zupanič je namreč I napisal politično iin informativno brošuro "Macedonien und das j tuerkische Problem" pod psevdonimom K. Gersin. To je najimenitnejše politično delo izpod pisateljevega peresa, ne morda zaradi znanstva in ne zaradi lepega sloga, ampak zaradi velikanskega utiša, ki ga je naredila brošura v Evropi kakor na Jugoslovane tako tudi na druge narode. To je kar zašumelo v spomladi leta 1903 in čutilo se je nekaj novega v politični atmosferi, in čutila se je soparnost in oblaki so se začeli zbirati) polni električne grozeče sile. Isti dan, ko je izšla ta drobna knjižica v zelenem ovoju, valile so se čete jugoslovanskih di- 1 jakov pred stanovanje avstrofilskega učenjaka Vatroslava Ja- < giča ter razbijale in vpile: Doli z izdajico! ker je napisal v 1 "*Neue Freie Presse" (1. marca 1903;) uvodni članek o stari 1 Srbiji in Macedoniji v korist Avstro-Bolgarije, a pri tem prezrl ; Srbe. Zupaničevo "Macedonija in turški problem" so čitali z ' velikim zanimanjem, Nemci z jezo a Jugoslovani z veseljem,1 ] tako da so skoraj vsi listi prinesli uvodne članke o brošuri. 1P0- J sebno se je radoval pesnik Aškerc, ki je sam napisal referat za J "Ljubljanski1 Zvon" (1. 1963) ter srbski geograf Jovan Cvijič, ki je prišel osebno na Dunaj častitat mlademu možu, takrat še 1 dijaku. Pisal mu je, da ima dar ^divinacije in prerokovanja v ^ kulturno političnih vprašanjih. Od tedaj ni do danes prestalo r živo zanimanje Srbov za iSloVence in obratno Slovencev za ) Srbe. Ideja jugoslovanske vzajemnosti postala je pravo življe- ' nje- kot nikdar poprej. "Macedonija in turški problem" je da- • nes zastarela stvar kakor vsako aktualno delo, ali takrat je za- * dela v živo in je bila tudi za jamske politike v Macedoniji od * neprecenljive vrednosti. Ta knjiiga pač-zasluzi, da si jo Tugo- x slovani, a zlasti Srbi denejo v zlat okvir in jo čuvajo v muzeju s na posebnem mestu. i < r gj Osoda je hotela, da slavi dr. Zupanič ravno v Ameriki, daleč od rojstnega kraja petnajstletnico svojega književnega in političnega delovanja, ki ga je začel leta 1901. , Za "Jugoslovanski almanah", ki je imel iziti v Belgradu 1/ p 1905, je napisal Zupanič esej ''Jugoslovanskih vprašanj" ali š ker se almanah ni ustvaril, ostal je rokopis nenatisnjen do da- k nes in se nahaja pri nekem prijatelju v Belgradu, če ga niso j; našli Švabi ter si z njim zakurili peč. Izvleček iz tega eseja je ti objavljen v "Ljubljanskem Zvonu" (1. 1907) pod imenom Č "Ilirija". Istega leta v aprilu je prinesel ljubljanski "Slovenski U . Narod'" dolgi Zupaničev uvodnik "Stara Srbija in Macedonija K tfcr Jugoslovanstvo'? z glavno mislijo, da ni vseeno s sloven- g K skega stališča, komu naj pripade Mlacedonija, Srbiji ali Bol- g"ariji, iker nam more biti le močna in urejena Srbija jamstvo za narodni obstanek, dočim bi ostalo Juigoslovanstvo na mrt-vi točki, če bi se Bolgarija razširila na zapadu, v Macedoniji. n Ob tej priliki je -bila dobro okrcana tudi avstrijska politika v ® Albaniji, kamor jV Dunaj pošiljal milijone, a za slovensko twii-verzo ni imel denarja. Cesar Franc Jožef je podaril mestu Ska-dru v (Albaniji isto svoto kakor nesrečni Ljubljani ob potresu. Ta članek je vznemiril gospodo v ministerstvu zunanjih -zadev ~ na Dunaju, da je sklical odsek za propagiranje katoliške ideje — posebno sejo, v kateri je bil Zupaničev tožitelj neki macedon-ski renegat Pekmiezi (poprej Pekmezovič). Stvar je postala ~ tako vroča na Dunaju, da je imelo priti do dvoboja na samokrese izmed Albanca Dr. Pekmezi-ja in Dr. Zupaniča, aH ju-~ naški Musa Arbanasa je sskri! roge in prosil ;za odpuščanje. Te-daj se je razbil albansko-slovenski prijateljski krožek, ki se je %d' navadno srtrajal v gostilni pri .Mars»ohallu, (Nekateri slovenski — 'bedaki so se celo učili albanskega jezika v nadi, da jih Av-6- strija za nagrado tamo nastavi na visoka mesta —- v cesarstvo 5S mbreta kneza Wieda! IPozneje je Zupanič fjriobčeval manjše politične članke v belgrajski reviji "Slovenski' Jug" p>od psevdonimom "Carniolanus" Gribljanovič itd. V ljubljanskem "Dom in Svetu" (1. 1907) je zagledala beli dan njegova biografska študija "Jovan Cvijič." Tu se je pisatelj zmotil, kar se lice Cvijič-evega pomena kot vzgojitelja naroda, Jugoslovana in sploh človeka, ker je mož preveč idealiziran. Cvijič je pač , najimenitnejši slovanski geograf ali je manjši mož, bolj slabo-' ten, malodušen značaj, ki se ni upal nikdar krepko poseči ak-li- tivno v borbo. Cvijičeve zasluge za jugoslovansko idejo so 10 vse kak o neznatne in ne enake ka/korjihi jeipretirane prikazal in Zupanič. ca Pravi triumf za Zupaniča in njegovo delovanje je bil obisk ii- Slovencev namenjen Belgradu v juliju leta 1910, ko so imeli -o Srbi priliko občudovati slovensko petje in skladnost slovenske-ič ga naroda, a Slovenci zopet srbslko gostoljubnost in svobodo, o, Ti dnevi ostanejo neizbrisni v zgodovini pripravljanja jugo-0. slovanske države. Topovi iz belgrajske trdnjave so pokali Slo-i- vencem v pozdrav in polkovne kapele so igrale naše koračtii-ej ce "Naprej zastava Slave", "Triglav", "Mladi vojaki", a po-v- častna četa defilovala je pod komando, ki se istotako glasi ka-1- kor pri.sokolih v Ljulbljani. Slovenski kmetje, ki so bili tedaj a tudi v dvor pozvani in se jim je ponudilo mrzlo južino s čajem u niso mogli jesti od ginjenosti ter niso hoteli pokaditi darovaniti |a dvorskih cigaret ampak jih spravili za spomin., > V začetku januarija 1. 1911 se je ponesrečil v Belgradu i- slovenski avijatek E. Rusjan iz Gorice. Ker je pokazal pri le-:a tanjiii nenavaden pogum in ker je izrekel, ko so ga svarili pred ;i, letanjem vsled močnega vetra, slavni stavek: "Če poginem v Srbiji, v svoji domovini poginem", slavilo ga je srbsko časopis-:a ^e ikot pravega junaka in oficirski zbor mu je priredil kraljev-lj ski.poigreb na svoje stroške. Dr. Zupaniča je takrat doletela /i tužina čast, da drži mrtvemu Rusjanu nadgrobni govor v slo-i- venskem jeziku. Ko so častniki« iznesli krsto iz katoliške cerkvice, (lastnina avstrijskega poslanstva), je Zupanič, ki je stal > uprav tpod okni avstrijskega ipolslansitva,1velel naj jo ipolože pred o njim na tla, vzel je klobuk z glave in govoril v ditiranibskem 1- slogu tožno slovo "slovenskemu Ikaru, ki ga je sovražni ele- 11 ment vrgel iz višine na tla" in izprepletal med izrabe žalosti )- misli o jugoslovanskem edinstvu in nadi v boljšo bodočnost, ^r Ta govor je tiskan v "Slovenskem Jugu" 1. 1911 (Smesec ja-5- nuar) poti naslovom "Edvardu Rusijanu". Ko je med govo-i; rom avstrijski poslanik grof Forgač slonel gori ob oknu svoje 3i sobe in cinično poslušal, pale so iz ust govornika tudi krilate besede: "Kakor bo na sodnji dan glas trombe obudil mrtve k n življenju, tako bo krnalui moč krvi in jezika poklicala rodove č jugoslovanske v silen zbor enega naroda" j- Prišla je za Srbijo doba vojsk in krvnih žrtev, ki so se začele v jeseni leta 1912, a se niso končale ni danes. Ko so Srbi I- premagali Turke v krvavi bitki pri Kumanovem, padla jim je v v roke cela stara Srbija do Djakovice, Di'bre in 'Prizrena; oni e so izbili celo na morje pri Draču, da bi -dobili zaprti in odse-1- čeni od morja oduška na albanski zemlji, ker so vse dolgo ju-goslovansko (primorje od Trsta do Bara, zavzeli Nemci in vla-!- dali nad njim pod firmo "Avstrija". Tu je zaropotala Avstrija t- z orožjem in pretila, Češ, kako se morejo Srbi predrzni ti ter iskati izhod na morje na tuji, na albanski zemlji, ista Avstrija, z ki tlači vže tisoč let nesrečne narode, ista Avstrija se je zače- ; 1- la indignirana zalagati za Albance in nekakp 'Albanijo. In Se j 0 več! Avstrija je dokazovala po Evropi, da k Albaniji spada tu- j di Prizren, Djakovica, Peč,, Kosovo Polje, Tetooo, itd. Torej : , zibel srbske države in srbske kulture srednjega veka. Tedaj : J je Zupanič priskočil na pomoč Srbiji in je zavrnil avstrijske j a laži v knjigi "Alt-Serbien und die albanesisehe Frage" (Du- [ £ naj, 1912). To mu je bil (zadnji pomembnejši politični spis pred ; s sedajno svetovno vojno. Sicer je bil po dovršeni vojni z Bul- s . gari dober svetovalec podpolkovnika Milana Pribičeyiča, ki je : „ bil tajnik in duševni voditelj "Narodne Odbrane" v Belgradu s . in je kot tak predaval in govoril po raznih krajih kraljevine = ^ Srbije. Koncem maja, 1. 1914 (na pravoslavne "Duhove'') je § j imel Zupanič lep in pomemben govor pred narodom v Velesu 5 . na reki Vardar-11. On je Velešanom častital v imenu Sloven- | j cev osvoboditev iizpod turškega jarma in zahvaljeval božji E x previdnosti, Iki je privela narod ob Vardaru po pet sto letih pod E iste zastave Srbije, pod katerimi so se borili na Marici (13. s Uept. i'370 pod kraljem Vukašinom, neposredno pred padom | , pod Turke. Govornik je pozval pravoslavne duhovnike, musli- = j manske svečenike "čestite" bodže, hadžije i efendije, naj ne mi- 5 si i j o, da je eden 'bolj i od druzega, ker pripada k tej ali oni veri, S ker naposled vsi skupaj pošiljamo molitve k enemu in istemu S 1 višjemu bitju na višinah, pa zval se on Bog ali Alah. 'Pbvedal a je dalje poslušalcem, da je isterski Pazin in Ihrvatski Varaždin a , bolj oddaljen od osrčja Srbije nego je to slučaj s slovanskimi s Macedonci, pa vendar se i Istrani i Varaždinci (poslužujejo S I istega književnega jezika kakor pravi Sumadinodeš, da bo popolnoma po tvo- ^^ŽŽ%ffl! jem okusu. Prepričal se bodeš tudi, ^H zakaj se ga kadi po vsem civiliziranem svetu! V cigareti je ravnotako dober, * Wi kot v pipi. BlSfflu®' \ HI ... . - |i| j^ll Kupi Prince Albert (povsod v rudečih vrečicah /po 5c; rdečih škatljab po ioc; IY* funtnih ikositarjevih humidorjih in funtnih kristalnih humidorjih. Na »nii * vuu§ www KUPITE GA SEDAJ! Da triumf strojepiaa je tu. Pravkar je izšel — prišel je leta prej, predno so eks(perti »to pričakovali. Izdelovalci so se trudili leta in leta, da naredijo ta strojepis. In Oliver je zopet zmagal kot je zmagal tedaj, ko'je prišel prvi Oliver strojepis na trg. Nobenega strojepisa ni na sivetu ikot Oliver št. 9. Pritisk gumlbov na stroj je tako lahalk, da mačka s tačicami lahko pregiba gumbe. • POZOR! Vse novosU, ki Jih dobite pri Oliver ttro-jepisu so ikonlrolirane od OUverja. Celo nadi prej&nl modeli, kakor 00 Mil slavni ▼ Istih Časih, olao Imeli dvojnega pritiska za spremembo črk. Vsa kontrola 84 črk in znakov Je v malem prstu desne ln leve roke. In vse te črke ln snake pišete z 24 gumbi, najmanj kar Jih Je sploh na kakem strojepisu. Pisal vseh strojev lahko nemudoma plie-Jo tudi na OIVrer in sicer hitro ln lahko. SVARILO. Ta briUjautni novi Oliver strojepis M prodaja po starih oenah. No velja nič ved kot drugi modeli, ki so danes te starinski On dočim so nove iznajdbe pri tem stroje-plsu dragocene, pa smo olaJMl (kon&trubcljo, kljub temu, da smo s tem sami svl&all sebd stroftke. Sklenite takoj, da dobite ta strojepis, predno potrošite kak dolar za drug stroj. Oe Imate kak drug strojepis, bodete gotovo radovedni, kako se dela s tem strojeptsom. 17 CENTOV NA DAN. Pomnite, da popolnoma novi št. 9. Oliver strojepis je največje vrednosti v strojepisu. Ima vse naše posebne znajdbe, vidno pisavo, avtomatičen •predelovalec, dvojno spremembo za črke, trak, ki ki piše lahko v dveh barvah iin vse druge iznajdbe. Kljub temu smo se odločili, da prodamo ta stroj vsakomur za 17 centov na dan. Vsak, ki ljubi stroj, popolnoma lahko doba ta strojepis, najboljšega sestava na svetu. Dvojna vrsta pismenk, Jcakor želite. DANES PIŠITE ZA PODROBNA POJASNILA m bodite eden izmed prvih, ki se (seznanijo s tem krasnim stnojtem. fPrepričajte se, zakaj skoro vsakdo najraje ima Oliver. Pošljite nam dopisnico. Nič se vam ni treba zavezati. Nam je v največje veselje, da vam razložimo, kako se Oliver rabi. THE OLIVER TYPEWRITER CO. Pnupwt Are., fWrnd, Muo Vi lahko dobite Oliver v najem za 3 mesece sza_$4-oo. ■■YFfiiViOifo i lAnriinrlTI!! t "VPifJi ^ (SLOVENIAN MUTUAL BENEFIT ASSTi)! Uatanevljen« 13. nor. Inkorpor. 13. marc* loto. [(■ i) iNi fdriifi Ohio »nKTlji ▼ dri«vi Ohio ^ / Vi ...... —, , . Sedež: CLEVELAND, OHIO P VRHOVNI URA DN UKI: PREDSEDNIK: JOHN GORNIK, 6105 flT. CLAIR AVENUE. PODPREDSEDNIK: PIRUMOi KOGOJ, 3904 ST. CLAIR AVE. TAJNIK: FRANK HUDO VERNIK, 1052 EAST 62nd ST. BLAGAJNIK: JERNEJ KNAUS. 1062 EAST 62nd STREET. VRH/ZDRAVNEK: J. M. SELifllKAR, 6127 ST. CLAIR AVE. ODBORNIKI: Prank M. JAKSIC, 1203 Norwood Rd. Jos. RUSS, 6712 Bon.na ave. Frank ZORIC, 6909 IProaaer ave. Frank CERNE, 6033 St. Clair ave. Anton GRDINA, 6127 St. Clair ave. Ianac SMUK, 1051 Addison R4. Anton OfiOtlR, 1158 E. 61at SL . SetJe vrhovnega odbora se vrtijo vsako četrto nedeljo'v mesecu | ofc 9.30 dopoldne v pisarni Vrhovnega urada. Pisarna vrhovnega urada 11062 E. 62nd Bt drugo nadstropje, za-daj. Cuyahoga Telefon Prljnceton 1276 R. Vsi dopisi, druge uradne utvari ln denarne nakaznice, naj w pošiljajo na ivrhovnega tajnika. Zvezlno glaallo: "CLEVELANB0KA AMERIKA'' "Nadaljevanje iz a. strani. i' j-'i t --— > — •bolan in zahteva poaporo, se i mu ista izplača, do kolikor Jc pač opravičen. Tega mu ne more nihče zameriti, ker do podpore je član opravičen po pravilih. Če se član podvrže operaciji ali je sicer kako poškodovan, se obrne na organizacijo, da dobi, kar mu gre. In nobenega ugovarjanja ali zamere ni pri tem. Če se -pri društvu rešuje kako važno vprašanje, ali je treba mogo";: glaso tati pri volitvah, bj gotovo vsakdo prišel na sejo, d'a s svojim svetom, s svojim glasom pomaga, da se stvar za društvo in organizacijo čim najbolje reši. To je pohvale !, toda ni nič druzega kot o, kajti vsak član vsake-uštva mora spolnovati >ti in uživati pravice, in olžnosti društvenih čla-ida vselej — biti navzoč eliko bolj važno pa je, liani navzoči pri sejalh, se gre za kako stvar važnosti, za kako spre-ali poglavitno stvar anizaciji, ki ima mnogo pod seboj. Tako važna . pr. je volitev delega-konvencijo. In kaj vidi-takih volitvah? Niti ugi član ne pride na se-♦pr. v Clevelandu so se icseca vršile volitve na e za konvencijo Sloven-brodelne Zveze. IPozna-štvo, ki šteje 62 članov, ie prišlo na sejo 14 čla-znamo drugo društvo^ } 370 članov, pa jih je seji 112. Kaj se iz tega Jasno se vidi, da člani jo poslu žiti pravic, ka-ajo kot člani organiza-i se pa ne zavedajo, da ire delegatov največjega pri vsaki organizaciji, [no sramotno za sloven-štvenike je, da se tako 0 in zanikerno udele-Iruštvenih sej. e posledica te nemar-zanikernosti. Tisočeri ci pogovori, opravi j ar en društva, izabavlja-uradnike, čez društvo inizacijo. So člani, in ia stotine, da na tisoče . ih društvih, ki celo , rtdejo na sejo. Pošilja-ke ali (kake dlruge ljudi, ( ijo, in s tem mislijo za- , Ei; da so storili svojo i L Vrši se seja. Od 250 , »h je navzočih 50. Ti so j ► vedno eni in isti. Ti j jo za društvo. In ukre-ekaj pri seji, člani pa, • 1 bili navzoči, zvedo o « pričnejo robantiti in « po stanovanjih, saloo- < Itugod, kjer dobijo be- i a jih posluša. Ti zani- i se nikakor ne domisli- 1 : bila njih dolžnost pri- j o in tam povedati mne- 1 »ak mislijo, da morajo f člani tako delati kot je 1 av, ki se nikdar ne pri- f ia sejo. 2 em obstoji ena kapital-ik našega naroda, nasadov po listih, naših saplotniih kritikov. Ti < » Vedno (povsod ta prvi, c treba kaj psovati, kjer ( govoriti slabo o svo- ( je (bližnjem, in sicer zatbrbtno, ■ "with vengeance" kot bi reke c Amerikanec, nikdar pa ne pri-e dejo v javnost in dostojno, res-c no povedo svoje mnenje. 0 Tako se ipotem pripeti, da 0 zaznajo člani o.^spehu društve-e nih volitev. Takoj se oglasijo pušičarji. In kateri? Ravno oni, ki niso prišli na sejo in ki 1 niso glasovali. Zaveden društveni član bo tako odgovori tem zanilkernežem: Ti nimaš " pravice sedaj zabavljati. Imel si pravico biti na seji kakor s<*m 3 bil jaz, in tam bi povedal svoje s mnenje. j Volja članstva je vrhovna 1 postava v vsaki organizaciji, in 1 smešno je hudovati se nad dru-5 štvom ali organizacijo, če se 1 člani niso tedaj poslužili svo-~ jih .pravic, ko so imeli priliko 1 in pravico. Zavedni člani, ne 1 poslušajte zaplotarjev in zani " kernežev. Vršite dolžno ' s t i, poslužujte se svojih pravic. -o- I OSEMDESETLETNICA r JOSIPA STRITARJA. "Slov. Narod" v Ljubljani, r piše z dne >12. aprila: V svojem > zatišju pri Dunaju praznuje da-1 nes Josip Stritar osemdesetlet- - nico svojega rojstva. V metežu - svetovnega viharja nam je spo-i min na sivolasega starčka, ka-. tereiga življenje je bilo za raz-. voj našega naroda tako nepre-t cenljivega ipomena, posebno . mil in drag. V grozoti vojne, . ki podira s svojo strašno silo, kar si je človeštvo v dolgih do-. bah miru pridobilo na materi« jalnem blagostanju in 'kultur-[ netmi blagobitj-u, je nam -Sloven-t vencem usoda ohranila moža, j ki je Ibil v življenju našega naroda ustvarjajoča sila prvega reda, Stritarja, pesnika, esteti-L ka, kritika, ici je odprl slovenskemu narodu vrata v svet za-padne kulture, katerega "Zvon" je oznanjal in spremljal novo dolbo nase literature in s tem ' naše kulture. Z dosedaj nedoseženo univerzalnostjo je bil Stritar kulturni bojevnik, stvaritelj in učitelj. Podrl je v neprestanem boju ozkosrčne nepristne, trnje ve ograje, s katerimi je bila obdala doba po Prešernu našo kulturo, zaprši jo zopet v beraško kočo, kazal nam je pot nazaj k IPrelernu in razsvetljeval je z žarki svojega z zapadno kulturo nasičenega duha novo cesto bogatega razvoja. 'S silo lastnega ustvarjajo-čega duha pa je postal ustanovitelj slovenskega klasicizma in magister elegarotiae našega jezika Slovenski narod se je vedno zavedal, koiliko hvale je dolžan svojemu velikemu sinu. Ko je slavil Josip Stritar pred 10. leti svojo sedemdesetletnico, je naše ljudstvo tekmovalo, da trnu izkaže svojo ljubezen in hvaležnost. Slovenska prestolica ga 1 je izvolila za svojega častnega meščana in velika 'Stritarjeva slavnost v Ljubljani je dostojno počastila moža, ki je "hodil pred Prešernom, dasi je bil ta že mrtev." DELAVCI! Delo dobijo Slovenci. Stalno delo vse leto. $2.50 aH več na dan. The Union Salt Co. E. ] 65th in Lake Shore R, R. St. Clair kara. (Wed & Fri 6-30) i ^Wtfs^w'•.-*<>,*»■ Jr.'r if** ' ',•».w-" v.jp • I Dr. Srca Marije (staro) «e t«m potom najlepše zahvaljuj« slavnemu občinstvu za mnogo-forojni obisk z dne 27. maja. Zahvala vsem slovenskih trgovcem in gostilničarjem za podarjena darila. Zahvala se izreka tudi neumornemu godcu (p. d. Hojarjtu, ki je skrbel, da se je plesalo kar najboljše. ZaMaljuijemo se tudi Ignac Slapniku za cvetlice, katere nam je posodil. Tisočera zahvala vsem. Odbor dr. Srca Marije (staro] 1 ZAHVALA. Dr. Slovenske Sokolice se najuljudneje zahvaljujejo cenjenemu občinstvu za tako mnogobrojni obisk pri vrtni veselici, objednem tudi najlepša zahvala dr. Delavec, št- 51 SDlP!Z, ki nam je tako vztrajno in požrtvovalno pomagalo. INJaj toplejša zahvala tudi vrlemu Sokolu Ignac Kosu. Najlepša zahvala Jos. Kastelicu, ki nam je tako lepo uredil veselični prostor. Vsem društvom ga najtcxpleje pri/poročamo. Se enkrat vsem skupaj naša .prisrčna zahvala. . Odbor dr. Slovenske Sokolice. Naprodaj je dobro idoča trgo-■ vina s smodkami in delikatesa-' mi. Se proda poceni takoj. 3607 1 St. Clair ave. 1 ———»---- Mlada Slovenka dobi dobro službo v trgovini z ženskimi klobuki. Mora znati angleško. Vpraša se popoldne. Warners Millinery, 5820 St. Clair ave. OPOZOR! Priporočam se Slovencem, da me pokličejo kadar potrebujete dobro izurjenega godca ob prililki 'ženitovanja, pri piknikih in drugUb domačih zabavah. Igram na tri inštrumente, harmonika, boben in piščalka. Frank Ziberna, 1045 E. 61. St. VABILO na veselico, katero priredi dr. sv. Barbare št. 6. na Fr. Vese-lovi farmi dne 25. junija. Pri-četek ob 1. uri popoldne na stop 125 Shore Line. Vstopnina za moške $1.00 dame proste. Pivo in jedila prosta. Tem potom uljudno vabimo rojake in rojakinje na obilni poset. Za dobro postrežbo in zabavo bode preskrbljeno. Na svidenje 25. junija. (73) Pripravljalni odbor. ZASTOPNIK vešč dveh ali treh jezikov, sposoben in resen mož, dobi takoj dobro in stalno delo. Mora prinesti reference. O plači se dogovori sprejemu. Izvist-na prilika za podjetnega moža. Oglasite se pri The Ohio Brandy Distilling Co. 6102 St. Clair ave. Cleveland, O. (71) IPOZOR! !Ako kdo želi kupiti fino motorno kolo s stransko karo, ali .pa samo kolo, naj se hitro oglasi, ker moje kolo "Harley-Da-vidson" 1915, je sedaj naprodaj po nizki ceni. iProdam radi od-ioda v Minnesoto. 1052 E- 65. Priporočilo prijateljem! Znano vam je že, da sem odprl prve vrste slovensko gostilno na St. Clair ave. in vogal E. 55th St., kjer je bil prej Mudil-lausler saloon. Vsi Slovenci >rez razlike so vselej uljudno vabljeni, da posetijo te lepe 1 gostilniške .prostore, kjer dobijo vsak čas najboljšo postrežbo, izvrstne pijače. Pridite na i čašo give, vina ali žganja, naročite dobro žganje za zdravil- 1 ne potrebe na dom. Prodamo < tudi na galone, da bodete zado- 1 voljni. Ob vsakem času ste 1 nam jako dobrodošli in prijaz- « na naša postrežba vam bo vedno ugajala. V zvezi je tudi re- ■ stavrant prve vrste, kjer dobite ob vsaki uri sveža, domača ' jedila po najnižjih cenah, prava domača slovenska kuhinja. ~ Vsem rojakom se toplo priporočam. (Wed.-7o) * GEO. TRAVNIKAR, . 5500 St. Clair ave. Dve mali sObi se oddajo v najem, poceni. Fante se vzame 1 ali dekleta na stanovanje. 1376 * E. 41st St. (71) 1 _______ < Pohištvo za 6 'boardarjev se t proda in stanovanje se odda. s Poizvejte na 6218 St Clair ave. (72) ALI ČAKATE? "Čakal (bom, dakler me ni ^ ibo bolelo," (pravijo nekateri, k jih bolijo zobje. Ali vi ča!kat< ^ toliko časa, da pogori vaša hi ša, ne- da bi poprej vzeli zava ' rovalnino proti ognju. Kadar je vaš otrok bolan I ali čakate, da umre, predno po kličete zdravnika? Ali čakate L(1 da pride najhujši mraz v janu ariju, predno kupite godco ob leko ali suknjo? Nikdar "ne ča kaj te, dokler vas ne boli. o DR. F. L. KENNEDY, ™ zobozdravnik. ,e 540a Superior ave & E. 55th St Uradne ure: 9—12. dop. in 1— :o 5-3° P°P- Ofo pondeljkih, četrt kih in sobotah zvečer. Vse dte j. lo garantirano. Zobe derem< brez bolečin. Govori se sloven- 0 ska __(41) a Pozor, sl. trgovci! n ^ Zboljšajte svoje trgovine! Pridobite si več odjemalcev ! > Lep napis na trgovini je znamenje poštene trgovine. Prvi in edini slovenski trgovski SLIKAR - SIGN MAKER! UNIJSKO DELOl 7 -*-- . Anton Vltil, 3 1150 E.66th ST. ' ' " M M --- S I MLEKO 'Najboljše pastcurizirano mleko, dobite pri Frank JerI6 3 116« E.60tk ST. 1 Prodaja se na drobno in debelo. Svoji k svojim! " V najem se da lepa trgovina j 40x60. Dober prostor za trgovino z manufakturnim blagom. 15520 Waterloo Rd. (70) . Išče se izučen mesarski pomoČ-. nik. Za podrobnosti se oglasite j v uredništvu lista. (70) Čedna hiša je naprodaj za 4 družine. Več se poizve pri last-1 niku Fr. Koplan, 1366 E. 41st 5 St_ (70) d (Nlaprodaj je krasen dobro oihra- . njen glasovir, ki se proda jako ) poceni. 1383 E. 92nd St. Vze- , mite Superior ave karo. (71) Delo za dekleta! .Takoj dobijo delo dekleta, I skušnja nepotrebna. $7.00 na ' teden za začetek. Eagle Laun-1 dry Co. St. Clair ave. in E. 20. s cesta. (70) Ženske dobijo delo. Dekleta stara 18 let in več : dobijo dobro stalno delo, $1.40 1 na dan za lahko delo, in $1.50 na dan za strojno delo. Lake Erie Iron Co. 915 E. 63rd St. - severno od St. Clair ave. (74) ! POZOR! INbznanjam cenjenemu ob-j činstvu, da se sprejemajo naro-. čila, kar se tiče barvanja in pa-, piranja na starem prostoru, t. j. na ion E. 64th St. ne pa na 6528 St. Clair, * ave. dokler se stvar ne ureldi. (Wed-June 30) FRANK MIHELIČ, ioix E. 64th St. POZOR, LORAIN, O. Vsem Slovencem v Lorainu naznanjamo, da je MR. LOUIS BALANT, 1633 E. 31st St. naš polnomočni zastopnik za Lorain, O. pooblaščen sprejemati naročnino, tiskovine in oglase in sprejemati plačilo za to. 'Priporočamo ga rojakom kot poštenega in zvestega za^ stopnika. Uprava "Clev. Amerike." Išče se stanovanje s približno 4 sobaimi, od 38. do 55- ceste. Vprašajte na 1406 E. 53rd St. -<-T- (70) Dve sobe se oddajo v najem za dva fanta s brano ali brez. 1101 E- 66th St. POZOR! Rojakom priporočam svojo na novo otvorjeno trgovino, kjer popravljam moške, ženske in otročje čevlje in po nizkih cenah. Najbolje blago in garantirano popravilo. Priporočam se Slovencem za obila namočila. L. STEFANČIČ, 6222 St Clair ave. (70) ' Velika razprodaja , vsega spomladanskega blaga, SEDAJ IMADE 1PRILIK0J DA KUIPITE VSAKOVRSTNO SPOMLADANSKO OB-, LEKO PO SLEDEČIH, JAKO ZNIŽANIH CENAH: ŽENSKE SPOMLADANSKE SUKNJE, KRATKE ALI , DOLGE IZDELANE IZ NAJFINEJŠEGA BLAGA: Poprej $ 7.50, sedaj $ 3.95 Poprej $ 8.75, sedaj Jj* 5.45 Poprej $ 9.50, sedaj $ 5.95 iPoprej $12.00, sedaj ^ 6.95, Poprej $13.50, sedaj $ 7.95 'Poprej $15.50, sedaj $ 8.95 Poprej $16.50, sedaj $ 9.95 I Poprej $18.50, sedaj $10.50 Poprej $22.00, sedaj $12.00 (Poprej &26.00, sedaj $13.50 OBLEKE Z ŽEKETOM IZ NAJFINEJŠEGA BLAGA, FINO IZDELANE: IPoprej $13.00, sedaj $ 8.25 Poprej $15.00, sedaj $ 8.95 Poprej $16.50, sedaj $ 9.75 Poprej $18.00, sedaj $10.50 Vse obleke z žeketom, vredne $20 do $26.00, sedaj po.............$13.75 FINE PRINCES OBLEKE, FINO IZDELANE, SVILENE ALI VOLNENE IN MODERNE: Poprej $ 7.50, sedaj $ 4.75 Poprej $ 8.50, sedaj $ 5.50 IPtoprej $10.00, sedaj $ 6.50 Poprej $11.50, sedaj $ 7.95 Poprej $15.00, sedaj $ 9.95 VSE POROČNE OBLEKE ZA NEVESTE, FINO IZDELANE, PO SKRAJNO ZNIŽANI CENI. FINE ŽENSKE BLUZE, SVILENE IN DRUGE •Poprej 75c, sedaj 45^ Poprej $ 1.25, sedaj 95^ Poprej $ 1.75, sedaj $ 1.45 JPbprej $ 2.00, sedaj $ 1.65 IPoprej $ 2.25, sedaj $ 1.95 Poprej $ 3.00, sedaj $2.25 ŽENSKE SPODNJE KIKLE, SVILENE ALI SLINGANE: " Poprej 65c, sedaj 45^ Poprej 75c, sed'aj 55^ Poprej $ 1.25, sedaj . 95^ Poprej $ 1.50, sedaj $1.15 lFloprej $ 2.00, sedaj $1.50 IPoprej $ 3.00, sedaj $ 2.00 Poprej $ 4.00, sedaj $ 3.00 Poprej $ 5.00, sedaj $ 3.50 ŽENSKE KITE, IZ NAJFINEJŠIH LAS IZDELANE: Poprej $ 6.50, sedaj $ 3.50 Poprej $ 5.50, sedaj $ 2.95 Poprej $ 3.95, sedaj $ 2.00 Poprej $ 3.00, sedaj $ 1.50 Poprej $ 2.50, sedaj $ 1.00 /SE OTROČJE OBLEKE IZ NAJBOLJŠEGA BLAGA, STALNE BARVE: Poprej 50c, sedaj 43^ ! Ooprej 75c, sedaj 50<£ ! Poprej $ 1.00, sedaj 85^ ! Poprej $ 1.25, sedaj 95^ ! tPoprej $ 1.50, sedaj $ 1.19 Vsem cenjenim materam se najtepleje priporočim v nakup vsakovrstnih oblek za sv. obhajilo, katere bodete dobili sedaj pri meni po posebno znižani ceni. Toraj sedaj je čsls, da si pre-skrbite kar potrebujete, in ne odlašajte dolgo, ker te cene bodo veljale za kratek čas. Za obilen obisk in podpiranje moje trgovine se vam naj- j topleje priporočam. B. B. LEUSTIG, 6424 St. Clair ave. blizu Addison ceste. Za časa te razprodaje ne bo-dem dajal kakor tudi ne zamenjal tiketov ali štampsov na gori naveno blago. ' i: • I Domačija t Baldwin County. Lep kraj za slovenske farmerje Elberta, Baldwin County, leži v južno izhodnem voglu drŽave Alabama. Lega tega okraja je precej na visoki ravnini, tako da je vedno v varnosti pred povodnjo. Zemlja je rodovitna in peSčejio prevlečna z ilovico ležeča na gosto debeli ilovici ter je popolnoma lahka za obdelovanje. Pitna voda je tukaj mehka, čista in zdrava. Trgi so blizu te zemlje. Cerkve, Sole, prodajalne, mlekarno, telefon, in farmarske organizacije, dobro družabno življenje, vse to je tukaj. Od tukaj setlahko poSljejo vsi pridelki kakor: koruzo, oves, seno, bombaž, sladki krompir, sladkorni trs, vsakovrstno sadje, in vrtne pridelke, živino in prašiče, kakor tudi perutnino, po železnici aH po vodi z ladjo, v severne kraje, ali jih lahko peljete z vozom v metso Pensacola, ktero ima 30,000 prebivalcev, to lahko storite v enem dnevu. Tukaj raste vse, kar potrebujete. Tukaj je hladno poletu, pozimi je pa gor ko. Le nekoliko akrov Je dovolj za vzdrževanje ene družine. — 40 akrov vam dona&a pa ie blagostanje s pridelki, kteri ■e lahko računajo od |75 do $250 na aker. Na tej zemlji zrastejo tri-kratnl pridelki v enem letu. - Jaz vam pošljem, zastonj vsa nadaljia pojasnila, ter vam odgovorim na vsako vafie vpražanje. * • .. . ' Math. Cesar Office: 012 Hartford Bldg. Stanovanje: 1900 W. 22. St^ Chicago, HL L H. Wain Land Co. Loti na St. Clair Ave. $500 in več. Grozdje na vsakem lotu. Drugo sadje tudi. Loti 56x200. Samo nekaj plačate takoj, oitanek na lahke obroke. Nekaj lolov s hišami. LOUIS RECHAR, Euclid, Ohio. Wood 721 R t _ • v. i)i Hi J. S. Jablonski, Slovenski fotograf m St Clair Ave. MU Broadway Izdeluje slike za ienitbe in družinske alike, otroike ■like, po najnovejši modi ln po niakih cenah. Za $14)0 vrednostnih slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zaetonj. m- VSE DELO JE GARANTIRANO. ■f _' _•__ FAKE $322 IHiAILY BETWEEN jfflp |BB»gME^3UF,FAlO |J| ^Tkr^rtud mort eIU aa!d"EMtanTand CanulUn p^nta. JUibwuJ Uek- J C «ta twidintf botwrnm L'lrvelan4 tm truupartatlon m W fa—. Am M ^WwMtfatkMnliC.iiB.Ltn^ S Q Bmutlfulhr colored wetionai paisla chart, »how in if both aiterjor and interior of Tb. (ir«i | U Hlilp "HKRANDIjl-^l iieitt|ž w«»lpt o(S«imilJto oorwr poatag* and maUin«. Alttwk I j* THE CLEVELAWP^^UFFALO^R^IT CGU Cl.^aa^Ql.^ ^ CHARLES ARMBRUSTER MESNICA PRVE VRSTE NAJBOUSE SVEŽE IN PREKAJENO MESO. 6112 ST. CLAIR AVE. .......................I...................... Pravi itarokrajski brinjevec »Cena 6 steklenic . . $6.50 Cena 12 steklenic . . . $13.00 čista slivovka kuhana iz pravih češpelj. Cena 6 steklenic . $6.50 I Cena 12 steklenic . . .$13.00 i Imamo najtineili tropinjevec in ^^______________j drožnik. I gal. $2.25, $2.50, $2.75 H ■l^f^J Pristna rudeča ohioska vina Galona . . 50, 55, 60 in 65c | Katavba in Delavarc vino 80 in 85c gal. S Vinska posoda ob !> do 10 gal. velja $ 1.00. zr 35 »v' t1!^- . !■ S gel. poK>da $2.00. Pii večjih naročilih je sod brez-plačen. Te cene se samo za na debelo. Naro-■ —cihj Dtj tc priloži denar in natančni nsslov. The Ohio Brandy Distilling Co. ^MjW 6102^4 CUir Aw. - - OwAaJ. 0. p POT ZA RAZPOTJEM. «iiiiiiiHiiiii>iiiiiiitiiii>tiiiiiiaiiiii>ii>iai»»m>>"tiiiiiiii>iiii>i«"> Roman. 8p""dr- Iv° ^ Tudi župnik je bil z vsem zelo zadovoljen, samio v spodnji sobi na cesto se je ustavil in izmajal z glavo. "Tega pa sestra ni uredila prav", je rekel MKaj, tukaj hočete imeti svojo delavnico? Vzemite si rajši sobo zadaj na polje: in bolj udobno si jo napravite. To je iprvo, da ima človek veselo sobico in vso zložnost; potem je stdkrat bolj navezan na dom. Kaj hočete pred c&rto ? Tam pa vam prievete naravnost pred mizo, in še pozimi je sneg na polju nekaj drugega nego nego na ces*i. Človeku se kar dutša očisti. Tako, tako napravite, pa sc žc privadite počasi. No, saj vidite, da se da živeti tudi tu gori. Moja knjižnica vam je recimo tudi na uporabo, in našli boste marsikaj, kar vas bo zanimalo. Včasih pridete k imeni, včasih se pomenite kaj z učiteljem, ki je zelo vrl mož. In v kmetu samem najdete še največ. Tu imamo namreč še prisitno blago." ' bdi on samo zato tu gori na Poljanah, da ga pač odzivi... To je res ginljivo. njegovi predstojniki so ga izpostavili tu gori kakor kako žrtev pred groznega moloha, ki se plazi počasi s svojim o-polzkrim Okroglim telesom čez vrt njegovega 'življenja in požira pri tem lenozadovoljno njegova sočna pomladna leta... dve, tri, štiri, kolikor časa se bo pač ljubilo tem modrim gospodom, da ga pozabijo tu gori... 'Njegove misli so se naenkrat Ustavile vse presenečene. "Aha! Tako je torej:^Dokler si ne prislužim doline življenja, naj se kisam v pustinji. Iztradati me hočejo, vsega iz-žejati, da ne dobim prej niti kapljice rose, dokler..." Bil je sicer negotov, ali so res namerjali tajko, a vsekakor bi bili računali zelo premeteno, če so računali na njegovo še žejno mladost... Spomnil se je župnika in se nasmehnil. "Jaz čakam 1...Če se pa ne prime tvoja svetost kmalu še mene, spustim ti tvoje sovražnike na tvoj vrt, da spuste potem oni mene dol..." ?a novega občutka, ker je zaslutil, da župnik jiiti ne poena tega orožja. 'A že ikoj nato ga je obšlo globoko sramovanje in usmiljenje. .."Morda nisem vreden tfvoje ljiibezni, blaga duša... MV>rda te čaka bridko razočaranje o meni..." (Dalje prihodnjič.) delavci ~ iobijo takoj delo. Delo v livar-li. Vprašajte na 805 E. 70th St. West Steel Casting Co. (71) PE BO "p CIGARETTES TSe NEBO 1 ZAKAJ? Coffee Mill. « 1 « .. „v, 140 whole coupon* ^> lobak-najboljsi I \ P? j Kajenje-hiadno mm A ^^V 1 Duh-izborenH 1 PRODAJA SE POVSOD Jj^^B®^ k IffP Wf ffeitf* Hahway Automatic mm_ : Kuponi v vsaki škatljtct Ll«bter-75wholeconPolu mJiP w -m-m ^ veljajo za denar ali M^k1 Jl^ifep 1yP za fcrasna darila vj^fe^ I l^/SVnC«*^ Pi4ite ^ katal°Ž daril ®1hM W W SsfiR C0*KTJ&< - _ V JS T A-JIM I jLH rLJ Nebo Department % ^iMr 95 First St, Jersey City, N. J. V^WBM^^IpjSjjPMMWWBMMat - Ace Eight-day Alarm. Y -si^y^i . P. LorilWd Co. Inc. Ertablttbed I700 ClocL 275 whole coupon* Beseda znanstvenika ■ ■■ ■ .....;.,! '".'!. " ' ' ' ' ■ ■■ Armand Gauitder, član Francoskega Inštituta in avtor slavne knjige glede hranitve, je bral -posebno (razpravo predi akademijo medicine, ko je opisoval zrira>-vilno in redilno vredinost vina, in je med drugiim dejal: Vino je koristno starcem, katerih moč zginja, okrevajočim, gozdarjem, raziskovalcem, ljudem, ki živijo v mrzlem, vojakoim v zimski kampanji — skratka vsem, ki delajo v neugod^- v nih okoliščinah, ki morajo žrtvovati velik del energije, da dbbijo svojo redno moč v kratkem času, kajti energija vina daje skoro vselej hipno pomoč. TR1NERJEV0 AMERIŠKO GRENKO VINO 1 N 1 * ima vse redilne snovi naravnega rudečega vina v sebi, vse zdtavilne lastnosti, in je še poboljšano z esencami zdravilnih zelišč, ki so prave zdJravilne vreidnosti. To sijajno zdaiavilo ^ /' ' N SČISTI PREBAVLJADNE ORGANE, ODPRAVI ZAJFRTJA, PREPREČI BOLEST, GLAVOBOL, POVZROČI BOLJŠO PREBAVO, (POVRNE APETIT, UTRDI SISTEM, ZAVRNE SPLOŠNO SLABOST, VAM POMAGA DO ENERGIJE, PRIGANJA K DELAVNOSTI, POVEČA DELAVNOST. Torej, če želite biti zdlravi in srečni, vprašajte vedno za TRINERJEVO AMERIŠKO GRENKO VINO. Po lekarnah. Cena £1.00 JOSEPH TRINER, Ix detox) ale c 1333-39 So. Ashland Ave., Chicago, 111. 'l iPri obodih, izpahlinah, mišičnih bolestih, poskusite Trimerjev liniment. Vas bo zadovoljil. Cena 25 in 50ff, po pošti 35 in 60^. £ ^^ ^ s| 13/ C T i~\\T c wcy A r9 I GOSTILNA P " kjer dobil* lino pi- Ij»io, dobro po«tre- 9 J ibo. Prodajamo J žganje in likeije tudi m domaČo po- 3- ' treba na steklenice in galone. Cm. srnam«! Dobra saloo 1 i JOSIP KALAN, II 6101 ST. CLAIR AVE. I = j 5 iiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiigs ^^^^^^^ dokto^ | in vam pav«, da Im al njegor r*caipt nitma- . £ao aarajen in od najčutejlih zdravil, da vaa a. mar. osdraviti. Vaii sdravniiki racopti morajo priti ▼ naio lekarno, kjer bodejo zdelani natančna pa i.lji zdravnik«. Imamo tudi popolno tilof K« vumij.Tih predmetov, toaletnih potreb« iSla, dUav, cigar in aladkorja. Gueqthers Sloven. Lekarna, Addison Rd. vogal St. Clair Ave. I: IZURJENI ZOBOZDRAVNIK, j 1 Dr. A. A. Kalbfleisch, : 6426 StOair AveT; j | — a • ; Govori se slovensko in hrrat- ! • ! | sko. Točna postrežba, časo- ; ! i piši na razpolago. Ženske j strežnice. Edini zobozdravnic ^ | ki urad v mestu, kjer se govori^j ! ! slovensko in hrvatsko. Uradne urei ! ; Od 9.30 do 11>30 dop. ' [ Od 1:30 do 5:00 pop. Od 6:00 do 8:00 rrečer J | Telefon urada: J ! Eaat 408 J. | Telefon etanoTasja: • Eddy 1856 M. t ........... Takoj moram prodati moj Iffa-N sni piaiK), katerega dobite po \ sfleoro »polovični ceni na I25°9 Dur and a ve. Vzemite Superior ave karo do 125 ceste. (71) i FINO VINO | j s vodno dobite pri Josip f ' 'I Koielu. Belo niagara in | concord vino. Poseboo X ; ; ženskam je moje vino zn&* % ; ; no. Po stari navadi Josip i ; ; Kozely, 4734 Hamilton ave i 11,1 1 ^jn I A. M. KOLAR, 1 Slovenska gostilna. I 3222 LAKESIDE AVL I H S« priporoma Slorencera ▼ I obilen oblak. Točna poetre- žba. Vedno »reie pijače. / « Mv^r ■ -»i JU_-1 ^/Mffl linH ^^^^^KP^nv 1 H National Drug Štora I Slovenska lekarna. M, vogal St. Clair ave. in 61. ceste, t 9 posebno skrbnostjo izdehij«4 mo zdravniške predpise. V zal, « logi imamo vse, kar je trebau t najboljši lekarni. (45) 1